u. . iMjol Leto XXIIL, št. 43 Ljubljana, torek g. Februarja 1943-XXI Cena cent. 80 Opcivmirvo i Llutoiiana, hmm)wi Telefoo k. 91-22. 51-23. 91-24 fctteratai oddelek: LJubljana, Pucclnfl— ca 9 — Telefon k. 91-29. 91-26 Podružnica Noro mesto i Ljubljanska coca 42 Baconi! a Ljobljaodu) pokrajino p« pofcoo-čckovnem zavodu h. 17.749, a oatale kraje Italije Servmc Coon. Con Post. No 11-9118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO n oglaae h Kx. Italije io inozemstva ima Unione Ptifeblidrt italiana 9. A. MILANO (shaja f nk dan razen poocdaijka Naročala« znal* mesečno Lit 18.—, vključno • »Ponedeliskis f» crom« Lit 96.90. Uf fdDtllfOI Pnconijeva nlics bev. 9. kev. 91-22 91-29. 91-24. _Rokopisi n o« * t a < a ) o. CONCESSIONAR1A ESULUSlVA po u pob- blicid di provemenza italiana »d estera: Unione Pubblicit* Italiana S A MILANO Osvojitev novih postojank sta teniškem bojišču Večje število sovražnikovih tankov uničenih, mnogo ujetnikov — Uspel napad na sovražni konvoj Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 22. februarja naslednje 1003. vojno poročilo: V Tunisu so sile Osi v srednjem odseka zasedlo nadaljnje postojanke. Nekaj deset tankov je bilo uničenih, ujetih pa nešteto ujetnikov. Italijansko-neraSko letalstvo je živahno delovalo rta/1 sovražnim zaledjem in sestrelilo v spopadih 3 letala, doeim je četrto letalo uničilo protiletalsko topništvo. Z operacij zadnjih dveh dni se niso vrnila S naša letaka. Na razne kraje Sicilije, Kalabrije in področje pri Salernu so sovražna letala včeraj metala bombe, medtem ko so obstreljevala s strojnicami bolniški vlak med Gabello in Atrongoli jem (Catanzaro) in druge železniške konvoj in postaje; ugotovili so 1 smrtno žrtev in 11 ranjenih, škoda pa ni po-mer.ilma. Obrambne baterije so sestrelile 4 letala, fen;©d teli 3 nad Trapanijem in je eno padlo na zemljo v bližini Ville Naši, eno v bližini Levanza in eno vzhodno od Favignana; četrto letalo se je v bližini obale pri Catanza-ru Marini spustilo na morje. Sinoči so naša torpedna letala napadla so. vražni konvoj severno ml alžirske obale in potopila 1 parnik ter s torpedom zanesljivo zadela dva trgovska parnika. Gesier al Galbiati v Bariju Bari, 22. febr. s. Semkaj je prispel šef generalnega štaba milice, general Galbiati ki se je udeležil raznih slovesnih manifestacij. Po spre« jiinu s strani pokrajinskih oblasti in hierarhov se je general Galbiati najprej podal na Zvezo fašijev. kjer je položil lovoTjev venec v svetišču posvečenem nadlim za Revolucijo, nato pa v monumentalno baziliko sv. Nikolaja. kjeT jc položil venec na o!'ar za domi^no padlih. Nato je odšel v poveijništvo 12. pasu Črnih srajc, kjer se je udeležil blagoslovitve svetišča, zgrajenega na čast padlim legionarjem v zmagovitih vojnah fašizma. Na trgu Rissorgimcnto s' je potem ogledal nekatere oddelke Črnih srajc, sestavljene iz veteranov in najmlajših fašistov, ter predstavništva Oboroženih sil domače posadke. Po izročitvi bojevniških zastavic novoustanovljenim oddelkom in odlikovanj legionarjev za vojaško hrabrost kakoT tud' sorodnikom hrabrih Črnih srajc, ki so padle na bojiščih, je šef generalnega štaba spregovoril legionarjem nekaj navdušenih besed, polnih vere in izpodbude. Ko je orisal zgodovinske in idejne razloge naše vojne, je takole zaključil: »Sprejemam na znanje vzklik, ki ga je to po« nosno mesto zaklicalo davi, vzklik: Vztrajajmo do zmage! V čudoviti življenjski sili naše rase je skrivnost naše moči in jamstvo naše bodočnosti.« Besede generala Galbiatija so navzoči pozdravili z navdušenim vzklikanjem Duceju in petjem bojnih in revolucionarnih pesmi. Ko ie šef generalnega štaba milice odredil še pozdrav Kralju in Duceju, se je podal v Invalidski dom, kjer je imel poročilo oficirjem 21. pasu Črnih srajc. Nemški Usk o borbi Italije preti boljševizmu Berlin, 22. febr. s. V polemiki proti stremljenjem sovražne propagande, ki bi rada pri* kazala boljševizem v Evropi kot edino možno rešitev po vojni, pripominja rimski dopisnik lista »Volkischer Beobachter« v članku pod naslovom -»Nevarnost št. 1« med drugim: Če je ta teza, kateri bi radi utrli pot in kateri se zdijo naklonjene celo neke nevtralne države v svoji politični nezavednosti, absurdna in otročja za Evropo v splošnem, je za Italijo in Nemčijo naravnost blazna Če je država na svetu, kjer sta boljševizem in nacionalizem samo bistvo nasprotja in neodpravljive neenako-vrstnosti, je to prav v Italiji. Dopisnik zavrača potem druge nič manj ab« surdne izjave popravljalcev boljševizma, po katerih naj bi ne bilo nobene bistvene razlike med doktrinami in metodami Moskve ter Rima in Berlina, in zatrjuje, da se Italija tako glede njene politično * gospodarske strukture kakor glede njene kulturne m umetniške dediščine, ki je vplivala na svetovno zgodovino tisočletja in ob kateri se še vedno hrani modema civilizacija. nikakor in v nobenem primeru ne more primerjati s postulati Kremlja, ki bi v italijanskem življenju v vsakem primeru naleteli na nepremagljivo oviro. Odkar so fašistične falan* ge leta 1919 v italijanskih mestih v kali zatrle boljševiško kugo, sta v italijanskem življenju protiboljševizem in fašizem postala istovetna. Nobena država nima tako kakor Italija pravice, da se smatra za zastavonošo protiboljševi-ške križarske vojne. Naraščajoča napetost v Indiji zarasli Gandhijeve gladovne stavke Bangkok, 21. febr. s. Iz Bombaya poročajo: Današnje zdravniško poročilo o stanju Ma-hatme pravi, da je Gandhi preživel slab dan in je spal samo 4 ure in pol. Do skrajnosti je potrt in se nahaja stalno v stanju zaspanosti. Srce mu bije počasi, tako da ga že napor pri pitju izčrpava. Izpil je nekaj vode s sokom limone. Gamghi je preslab, da bi ga lahko stehtali, ve se pa, da je od 19. februarja izgubil 6 kg od svoje običajne teže. Ako Gandhi svojega stradanja ne bo takoj prekinil, bi lahko bilo prekasno za rešitev njegovega življenja. Bangkok, 22. febr. s. Včerajšnji dan je bil posvečen molitvam za zdravje Gardhija v vsej Ind:ji. Na tisoče Indijcev vseh kast m vseh ver je prišlo v svetišče in je molilo da bi Mahatma c zdravil in bil izpuščen na svobodo V mnogih mestih kjer ni b:lo več prostora v molznicah, so indijei moKli kleče na trgih in ulicah. Razen ljudstva se je molitev udeležilo v glavn li mestih kakor v Bombavu, Kalkuti in New Delhiju tudi mnog- političnih ,n verskih indijskih za~ stopn:kov oblasti. Poseb~o pomemben je bil poziv članov muslimanske lige vsem mohamedancem v Indiji naj ves dan posvetijo molitvi za Maha tmo. Čeprav je dan potekel v spl-šnem nrm.c ln se ansrleške oblasti niso upale zoperstav-Ijati mol lcem. je pclicija v Bombayu skušala motiti molitve 500 dijakov, ki so se zbrali v velikem vseuč;liškem vrtu. Nastali so izgredi, polička je uporabila palice Ko se je zdele, da policija že obvlada položaj je prihrumela velika mrožica ljudi z ogrommmi lepaki na katerih je bilo napisano: Molimo za Gandhija. hočemo svobodo Mahatme! Policija »e ni upala zoperstrviti se ogr mni množici, ki je klečala na vrtu in molila za zdravje Gandhijevo skupno z d'jaki. Policijski agenti so se oddaljili Bangkok, 22. febr. s. Vesti o nadaljnjem poslabšanju Gandhi jevega zdravstvenega stanja vznemirjajo angleške poročevalce v Nevv Delhiju, ki napovedujejo možnost zelo resnih neredov, člani indijskega kongresa pa medtem še nadalje pošiljajo brzojavke Churchillu t Rooseveltu in ju vzpolbujajo, da bi pripravila podkralja, da osvobodi Gan-dhija, češ. da. bi sicer »smrt Mahatme povzročila žalostne posledice v vsej Indiji«. V Ne-vv Delhiju so stalni posveti političnih firnkci jon ar jev in osebnosti pri podkralju in pri ameriškem pooblaščencu, na katerih se proučuje položaj in varnostni ukrepi, ki naj bi se podvzeli, preden bi bilo prepozno. Buenos Aires, 22. febr. s. Iz Washingto-na. poročajo, da je imel Corlell Hull dolg razgovor z britanskim veleposlanikom Ha-lifaxom, kateremu je izjavil, da je ameriško državno tajništvo za zunanje zadeve zelo zaskrbljeno zaradi položaja v Indiji. Baje ^jje izrazil obenem mnenje, da je naklonjen nadaljnjemu razvoju pogajanj za morebitno osvoboditev Gandhi ja. A^narEl-s vmešavanje v indijske zadeve Bangkok, 21. febr. s. Iz Nevv Delhija se doznava, da je Rooseveltov posebni odposlanec * Indiji, William Philips, izjavil naslednje: Vprašanja, ki se tičejo splošnega položaja v Indiji in ki se morajo proučiti so bila poverjena v rešitev funkcionarjem, ki sta jim imenovali ameriška in angleška vlada. Na ta način je uradno potrjeno, da si Američani prilaščajo pravico haviti s>e z notranjimi vprašanji Indije in se njihovi funkcijonarji smatrajo popolnoma enakopravne z funkcijonarji angleške uprave. Šef lige za neodvisnost Indije je govoreč o namerah Amerike v Indiji in o delovanju Wil-liama Philipsa, ki skuša nekatere indijske kne> ze vpreči v ameriški voz. izjavil, da se Roose-veltov odposlanec zelo moti če misli, da bo lahko prebudil v državi filoameriško gibanje. Podčrtal je nadalje, da ljudje, pri katerih je Philips poizkusil svojo srečo v tem smislu, nikakor niso vplivne osebe in ne morejo sprejeti obveznosti v imenu indijskega naroda Razen tega so Američani v Indiji prav tako malo priljubljeni kakor Angleži. Novi uspehi nemških podmornic 15 ladij s 103.000 tonami potopljenih Trenja med Angleži in Američani na Bližnjem vzhodu Buenos Aires, 22. febr. s. Iz Filadelfije po= ročaj o, da je rektor ameriškega kolegija v Kairu, Badeau, ki se mudi sedaj v Filadeifiji, govoril o trenju med Angleži in Američani v Egiptu in na vsem Srednjem vzhodu. Tako so Angleži dobili iz Londona ukaz. naj pazijo na Američane, da si ne bodo zagotovili letalskih privilegijev za povojno dobo. V članku, ki ga je objavila revija »CoDier Magazin«, priznava Rooseveltova žena, da obstoje globoka nasprotja med Angleži in Am&> ričani, predvsem zaradi nezaupanja Američanov do Angležev. Pomanjkanje hrane v Egiptu in Siriji Ankara, 21. febr. s. Med Turčijo in Madžarsko je bil sklenjen sporazum na poa-lagi katerega bo Madžarska dobavljala Turčiji sladkor za katerega bo dobivala v zameno bombaž. Strogo izterjevanje davkov v Turčiji Carigrad, 21. febr. s. Aretirani so bili in odposlani v določene kraje na obvezno delo nadaljnji davkoplačevalci, ki niso plačali novega davka na dohodke. Nadaljuje se zaplenjeva-njt in prodaja zaplenjenih predmetov. Objava ljen bo nov seznam obvezn;kov, ki v prvem seznamu niso bili navedeni. Izgube ameriške vojske in mornarice Buenos Aires, 22. febr. s. Iz Washintona poročajo, da znašajo celokupne izgube ameriških oboroženih sil 65.380 mož in sicer mrtvih 10.150, ranjenih 10.959, pogrešanih 44.271. Te izgube veljajo za kopno vojsko do 7. februarja in za mornarico do 19. februarja, vendar je treba pripomniti, da so med izgubami mornarice navedeni samo mornarji onih edinic, katerih izguba je bila po mornariškem ministrstvu uradno priznana, im katerih družine 39 bile obveščene. Kz Hitlerjevega glavnega stana, 22. febr. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Kljub najhujšim viharjem ln nepreglednemu vremenu so nemške podmornice nadaljevale borbo proti sovražnemu ladjevju in potopile na Atlantiku in pred severnoafriškimi sredozemskimi pristanišči v močno zavarovanih konvojih 15 ladij s skupno 103.000 br. reg. tonami. Bazen tega so potopile še eno korveto, čoln v spremstvu konvoja, stružni čoln in 4 prevozne jadrnice. Nadaljnja tovorna ladja je bila torped Irana. Največja ameriška podmornica potopljena Buen«s Aires, 21. febr. s. Ameriško mornariško ministrstvo obvešča, da je sovražni potopil ameriško podmornico »Argo-naut«. Podmornica Argonaut, k' je bila največja podmornica ameriške mornarice, je bila izplovljena leta 1928., leta 1940. popolnoma modernizirana. Izpodrivala je 2710 ton in je bila oborožena z dvema 132 m topovoma in s 4 533 mm torpedn mi cevmi. V mirnem času je imela posadko 88 mož. Ameriško mornariško ministrstvo obvešča nadalje, da je japonsko letalstvo v pomorski bitki pri Salamonskih otokih med 29. in 4. februarjem, potopilo ameriški rušilec »The Kaven«. Rušilec je izpodrival 2100 ton in je bil najnovejše gradnje. Edini rešenec s potopljenega „Ceramica" Berlin, 20. febr. s. Inženjerja Ericha Mundaya, ki se je vozil na angleški ladji »Ceramic«, katera je bila 6. decembra 1942 potopljena na Atlantiku, je rešila neka nemška podmornica. Munday je podal nekaj izjav in rekel med drugim, da je ob napadu nemške podmornice divjala izredno huda nevihta na Atlantiku. Zaradi viharnega morja, ki je sviralo re^vanje, je bil on edini rešen s te la.ije. Na krovu po-toljene ladje so bili of.cirjt podoficirji in prostaki nekega angleškega inženjerskega polka ter mornarji in člani posadke, vsega skupaj okrog 3000 oseb. Uspsšsil protinapadi ob Knfazmi in D&ficu Sovjetski oddelek med Doncem in Dnjeprom afekelfen in razbit — Sovjetski napadi pri Orlu edbiti — Hude sovražnikove izgube v severnem odseku Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. febr. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovražne napade proti severni fronti kubanskega mostišča so nemške in rumunsk; čete razbile. Sovražnik je bil v protinapadi: vržen z velikimi krvavimi izgubami nazaj. Na področju Donca in severnozapadno odtod so skušali sovjetske čete poleg številnih krajevnih napadov na voč točkah razbiti z združenimi močmi našo obrambno fronto. V težkih borbah ao bile z izgubami odbite. Sovražni odelek, ki je z obsežnim obkolje-valn:m manevrom hotel med Doncem ln Dnjeprom presekati zvezo z naš. fronto ob Doncu, so nemške vojske in čete SS napadle za hrbtom in ob boku ter razbile. V tiom odseku so skupine bojnih letal in letal za bližnje polet izločile iz borbe 25 sovražnih oklopnih vozili, uničile več težkih topov in mnogo orodja. Sovražn k je imel tukaj posebna težke krvave izgube. Na področju zapadno in severnozapadno od Harkova je sovražnik tudi včeraj brezuspešno napadal naše postojanke. Močni sovražni napadi južno in severno-vzhodno od Orla so bili v težkih bojih v velikem snežnem metežu odbiti. Nemška bojna skupina je v protinapadu uničila glavnino neke sovjetske smučarske brigade. Na severnem delu vzhodne fronte so bili včeraj samo boji krajevnega pomena. Pri našem napadalnem podjetju je izgubil sovražnik razen mnogo mrtvih več sto ujetnikov, 12 oklopnih vozil in mnogo orožja. Letalstvo je izkoristilo zboljšanje vremena in je z velikimi silami poseglo v boje na kopnem. Na severni fronti so včeraj lovska letala sestrelila 31 sovjetskih letal. Pogrešamo dve lastni letali. Pristaniško področje Murmanska in važne razkladalne postaje murmanske železnice so bile zopet bombardirane z dobrim uspehom. V Tunisu so se napadi nadaljevali in je bil vzhodno od Tebese uničujoč e razbit velik del neke angleške oklopne divizije. Strmoglavna letala so razbijala oklopna vozila in sovražnikove izhodiščne postojanke. Nočni napad na Tobruk je povzročil v pristanišču in mestu veliko razdejanje. Britanska letala so v pretekli noči metala rušilne in zažigalne bombe na nekaj krajev severnozapadnega nemškega obalnega ozemlja. Vztrajen nemški odpor Berlin, 22. febr. Ako sodimo samo po zunanjem videzu dogodkov na vzhodni fronti, bi se zdelo, da se je od 18. t. m. dalje opazilo ponovno opešanje sovjetske ofenzive. Ako izvzamemo nekatere točke bolj na jugu fronte, kjer so nemške čete nadaljevale svoj odmik na novo določene obrambne črte. Rusi na vsej ostali fronti niso napredovali in tudi njihovi napsdi so očitovali manj odločnost; ter manjšo uporabo sil. To je vsekak; r zelo tolažlj:vo dejstvo, ki ga pa ne smemo precenjevati in ga smatrati za znak bližnjega konca ruske ofenzive. Zlasti Nemci so zelo previdni in pripisujejo ta zastoj vzrokom prve odju-ge. Ta vremenski pojav bo getovo imel zelo važne posled'ce za razvoj operacij, ako se bo odjuga nadaljevala, toda za trenutek je le bolj previdne, ako ga smatramo za pojav čisto podrejenega pomena. Izkustvo v resnici kaže, da se ruski zima običajno neha šele v drugi tretjini meseca aprila. Do takrat so vedno možne nepričakovane spremembe in z njimi povratek občutnega hlada in zmrzali. Nemci so daleč od tega, da bi se zazibali v rožnate nade in računajo, da bode bolj-ševiki na vsak način poskusili še zadnji odločilni napor, da bi razbili frento ter dosegli temeljit uspeh, za katerega že tri mesece doprinašajo brezobzirne žrtve ljudi in vojnih potrebščin. Da se ta poslednji napor izvrši, je treba seveda premagat' ovire, ki jih je prinesla nenadna visoka temperatura. Nemško vrhovno poveljnTštvo postopa zato dosledno, na širrko izkorišča neizmerni obseg ruskega prostora in se poslužuje prožne taktike. Ako mora zaradi tega izpraznjevati znatne dele zasedenega ozemlja, si na drugi strani prištedi mnogo vojnega materijala ter c branja neokrnjen borbeni duh ter vojni potencial svoje vojske. Dovolj znano je, da se izpraznjena ozemlja lahko zopet osvoje, dočim se izgubljeno moštvo in vojna sredstva ne dado nikol; več nadomesfti. Nemška vojska s svojim manevrom hrani materialne sile ter štedi borbeni duh svojih vojakov; njeno poveijništvo ve, da se sovražniku ne bo posrečilo do konca izvršiti svojih načrtov. Dejstvo, da je taktika prožna, ne pomeni, da bi bila šibka in prijemljiva. Prav tako ne pomeni, da so Rusi d-slej napredovali z lahkoto. Nasprotno, odpor nemških zaščitnic je vedno zelo močan In v mnogih primerih naravnost železen. Zato so Rusi pretrpeli ogromne izgube. O tem si lahko napravimo približno predstavo, ako upoštevamo, da so doslej izgubili 750 oklopnih voz. Pri takem stanju stvari je jasno, da je treba za končni in konkretni obračun sedanj;h operacij počakati ne samo konca sovjetske ofenzive, marveč konca prihodnjega poletja. Šele, ko b:do Nemci izvršili ono operacijo, ki jo je napovedal minister Gobbels v svojem zadnjem govoru, se bo dala ustvariti prava slika o vrednosti sovjetskega napredovanja. Prav tako se bo šele takrat ugotovilo, katera izmed obeh vojujoč:h se strank je bila v preteklih dneh bolj prizadeta. Vojna je tako polna raznih možnosti in nepredvidenih okoliščin, da se da zapeti himna zmagi šele, ko udari dvanajsta ura, in niti minuto prej. V ostalem Rusi sami ne glede na svoje resnične uspehe niti od daleč ne mislijo, da je sedanja borba že blizu koncu. To dokazuje stalni pritok kitajskih delavcev na Ural, ki so določeni, da nadomeste ruske delavce, da bodo slednji čim prej lahko mobflizirani. Za militaristično politiko Stalina, ki hoče vedno bolj ojačevati sovjetsko vojsko, je ta dotok kitajskih ročnih delavcev gotovo eden izmed najjasnejših dokazov. Po vesteh, ki so verodostojne, se bo baje rdeča armada zopet prekrstila v »rusko vojsko« položaj njenih častnikov se bo še znatno zboljšal, tako, da b:do popolnoma izenačeni s častniki drug;h evropskih vojsk. Ti načrti za ojačenje vojaške sile se ver do jasneje oči tu je jo tudi v notranji po-rt'ki. imena Petra Velikega ter generalov Napole:nove dobe Suvorova in Kutuzova, ki j'h je sovjetsk' leksikon še 1. 1935 označeval kot poosebljenje carizma in reakcije, se sedaj pojavljajo v časopisih kot najslavnejših ruskih narodnih junakov. Z druge strani pa je treba vsekakor p d-črtati za boljševike silno neugodno dejstvo, da se je mnogo kmetov izselilo z ozemlja, k' so ga boljšev;ki zopet zasedli, in da s> se mnogi ruski prostovoljci že v začetku vojne in tudi kasneje prijavili v službo nemški vojski. Nemško poveijništvo je iz njih napravilo posebne čete v okviru vojske. Nemč ja teh čet n' osnovala takoj, ker jih prvotni nemški račrt ni predvideval, šele nekoliko mesecev po začetku vojne so bili ustanovljeni ti oddelki, v katere se je javilo mnog.; estonskih, besarabskih, ukrajinskih in rusinskih kmetov. Ti oddelki, sestavljeni iz domačinov, oo imeli svojo uniformo, posebne od znake, svoje inštruktorje in poveljnike in so bili po malem pritegnjeni k vojnim operacijam. Pri vstopu med prostovoljce je vsakdo prisegel, da se bo boril proti komunizmu na dobro domovine, za vero in omiko. Vsakdo dobiva isto plačo, isto hrano, ist opremo in isto pomoč kakor nemški vojaki, dočim je vsakomur zagotovljeno svobodno izvrševanje predpisov njegove vere. Vojnim pohabljencem, sirotam in vdovam je zajamčeno ▼ Nemčiji enako postopanje kakor z nemškimi pohabljenci in sirotami. Foleg udarnih oddelkov so bile ustvarjeni tudi pomožni, ki morajo skrbeti za varnost zaledja ter komunikacij in sodelovati z Nemci v borbi proti partizanom. Obe vrsti oddelkov sta se dobro obnesli tn sta Nemcem v dragoceno pomoč, ker njuni vojaki na smrt sovražijo boljševizem in se smatrajo za njegove žrtve. Bataljon prostovoljcev iz Turkestana, ki je tvoril del 6. armade, je vrlo sodeloval pri ol rambi Sta-lingrada ter se bojeval do zadnjega patro_ na in do zadnjega moža. (Corriere della Sera.) Učinkovito udejstvovanje nemškega letalstva Berlin, 22. febr. Navzoč tajanju, ki na-pravlja ceste in letališča neuporabna, je bilo nemško letalstvo včeraj in danes zmagovito na vsem vzhodnem bojišču ko je ponovno s smrtron:sno učinkovitostjo podprlo obrambne akcije kopnih čet in razvijalo tudi samostojne napadalne operacije. Kakor zatrjujejo v vojašk;h krogih, so nemška letala pri tem posebno uspešno na-podla s vražne kolone v premikanju južno-vzhodno od Ilmenskega jezera, kakor tudi dolge cskrbovalne kolone. Napadalna, strmoglavna in bojna letala oo odvrgla bombe velikega kalibra na tovorne vlake, na-tovc-rjene s strelivom in živežem, kakor tudi na kolone mot-rnih vozil, namenjenih na bojišče. Napadi na oskrbovalna pota, ki so bili posebno učinkoviti spričo hudih izgub, prizadetih sovražniku na ljudeh in grad vu so se nadaljevali ves den v soboto in tudi v noči na nedeljo. Sovjetski lovci, ki so skušali zaustaviti nemška letala, so bili izpostavljeni silovitim napadom -emških lovcev v spremstvu, ki so v letalskih dvobojih sestrelili 3 sovražna letala. Tudi v odseku mostišča na kubanskem področju je nemško letalstvo učinkovito napadalo kolone sovražne vojske in kopne cskrbovalne konvoje sovražnika, pri čemer je napadalo v neprestanih valovih iz nizke višine. Sovjetske kolone v premikanju, ki so jih izsledka naša izvidniška letala severno od Krasnodara, so bile ponovno zelo uspešno bombardirane in je sovražnik pit tem utrpel ogromne izgube. Razen tega je letalstvo ponovno bombardiralo vlake in železniške naprave Ae posebej one, ki so važne za sovjetsko oskrbo na področju kavkaškega železniškega omrežja. Pri tem je povzročalo ogromno škodo velika uničenja in obsežne požare. Tudi včeraj so nemški lovci živahno delovali v severnem cdseku vzhodnega, bojišča, kjer so zmagovito poskrbeli za zračno zavarovanje tega prostora. Po dospelih vesteh so nemški letalci brez lastnih izgub sestrelili 23 sovjetskih leta.1, med njimi nekaj bojnih letal novega tipa. (H Popilo di Trieste.) Najvišja odlikovanja za nemške letalce Berlin, 21. febr. «■. Hitler je odlikoval kapitana-pilota Druschela, poveljnika neke skupine bojnih letal, s hrastovim listom z meči k viteškemu križu reda železnega križa v priznanje njegovega junaškega zadržanja v vojnah na Poljskem, Norveškem, Franciji in Rusiji. Kapitan Druschel je 24. nemški vojak s tako visokim odlikovanjem. Kapitana pilota Hogedaca. ki je tudi poveljnik skupine nekega borbenega obreda, je Hitler odlikoval h hrastovim listom k viteškemu križu reda železnega križa ▼ priznanje njegovih zaslug od pričetka vojne do danes. Generalni inšpektor nemških oklopnih sil Berlin, 22. febr. a Kakor doznava nemška agencija, je Hitler imenoval pod svojim neposrednim poveljstvom armijskega generala Guderiana za generalnega inšpektorja oklopnih siL Odlikovanje finskega poslanika v Berlinu Berlin, 22. febr. s. Zunanji minister ftib-bentrop je sprejel finskega poslanika Idvi-maskija, kateremu je izročil veliki kri® r»3» Nemškega orla, ki mu ga je podelil Hitler. Cinična žalitev finskega naroda Lizbona, 21. febr. s. Londonsko glasOo Citya »Economist« komentira obletnico rdeče armade in piše med drugim: Finska bi bolje storila, če bi opustila borbo tn bi delila usodo z Nodveško in Grčijo, ki sta se žrtvovali za demokracijo. žalitev s to cinično in nesramno trditvijo finskega naroda je vzbudila v nevtralnih krogih največje ogorčenje ker kaže, kako nizkotno so tako zvane velike demokracije zasužnjene boljševiškim tolpam. Ta nesramen način žaljenja junaškega naroda, ki je vse tvegal, da brani svojo neodvisnost in samostojnost, skupno z neverjetnim obžalovanjem, da se ni raje žrtvoval za angleški imperij, je najhujša obsodba podpisnikov atlantske listine, v kateri so se drznili govoriti o svobodi in pravici med narodi. Pomen bofev v Ttsnlsu Milanski »Corriere della Sera« je v svojem običajnem dnevnem pregledu vojnih dogodkov takole prikazal pomen sedanjih bojev v Tunisu: Bojevanje v Tunisu zasluži, da ga nazorno zasledujemo, ne le zaradi njegove ogromne važnosti v splošnem okvirju te vojne (s čimer je v zvezi tudi možnost, da ohranimo popolnoma nedotaknjeno zaporo srednjega dela Sredozemlja), temveč tudi zato, ker nam kaže v vojaškem pogledu zanimive značilnosti. Ako se spomnimo, s kolikšno naglico — in zato tudi naglo pripravljenostjo — smo morali zasesti Tunis, ki ga je neposredno ogražala cela sovražna armada, prihajajoča od zapa-da, medtem ko se je druga sovražna armada, polagoma bližala od vzhoda, občutimo najgloblje občudovanje za dosežene uspehe. S tem mislimo na utrditev našega položaja, ki je bila dosežena v tako težkih razmerah in v tako kratkem času. Prvi, za Os zmagoviti boji so se odigrali v najbližji oddaljenosti od Tunisa. Z občudovanja vredno smelostjo in vztrajnostjo so italijansko-nemške čete vzdržale pritisk sovražnih prednjih straž, ki so prodrle do področja Teburbe, in jih zavrnile. Odtlej sta italijansko in nemško poveljništvo v verigi krajevnih, a spretno vodenih akcij, ob najmanjši izrabi sredstev in izkoriščujoč taktično premoč naših borcev, razširila okupacijsko področje, vedno bolj potiskajoč sovražnika proti alžirski meji, od katere je bil prišel. Poslednja izmed takšnih akcij je zavzela pomen prave bitke, v kateri so prestali svojo preizkušnjo tanki, pehota in letalstvo. Ameriške divizije, ki jim Je osebno poveljeval general Eisenhower, so verjetno prodirale vzdolž železniške proge, ki pelje proti Kerouanu in Susi; zasedle so kraja Kasserine in Sbeitla, oba pomembna tudi zato, ker se tu nahajajo velika letališča. Italijansko-nemške sile, ki jih je podprlo drzno in neutrudljivo letalstvo, so manevrirale od juga proti desnemu napredujočemu krilu nasprotnika in dosegle sijajne uspehe. Po zasedbi Gafse, ki predstavlja veliko središče na drugi, prečni progi, ki vodi od alžirske meje v Sfax, so naši prisilili sovražnika, da se je naglo umikal, ker mu je grozila obkolitev, njegov nagli umik pa je tako omogočil drugim silam Osi, da so zasedle tudi Sbeitlo. Splošni pregled položaja v Tunisu še m mogoč, kajti mnogo je še neznanih elementov ali pa jih ne moremo objaviti. Pogled na zemljevid te dežele pa nam že sedaj nakazuje nekaj silnic strateškega problema, ki se postavlja obema vojujoči-ma se taboroma in ki izhaja iz samega zemljepisnega sestava dežele. Zlasti zbuja pozornost zamotana veriga visokega gorovja vzdolž alžirske in tripolitanske meje, Id tvori dva precej nedostopna sistema, odpirajoča se in razširjajoča se proti jugu kot pahljača. V osrednje-južnem delu dežele so potem prostrane ploskve jezer (šot el Gerid, šot el Fegeg), ki dele Tunis na dvoje v višini sporednika pri Gabesu. Vsi ti orografski in hidroagrski elementi imajo seveda važen pomen v obrambi Tunisa. čas nam bo povedal, kc m t Znane so težave, ki jih ima Velika Britanija s svojim imperijem; na eni strani zaradi neposrednih težav z nekaterimi deli tega imperija, kakor na primer z Indijo, na drugi stran pa zaradi stališča nekaterih vodilnih ameriških državnikov, med njimi zlasti Willkieja, ki se zavzemajo za popolno reorganizacijo starega britanskega imperijalnega sistema, kar seveda Angleže zelo razburja. V zadnjem času se je ameriški tezi približal tudi predsednik južnoafriške vlade general Smuts, tako da se poleg zunanjih veča tudi število notranjih sovražnikov dosedanjega britanskega imperijalnega sistema. Poleg teh sporov okoli imperija pa pretresajo v zadnjem času Anglijo tudi huda notranja nesoglasja v nekaterih notranjih političnih vprašanjih. Med njimi je postal pretekli teden pravo jabolko spora novi načrt o posplošeni u socialnega zavarovanja, ki je znan pod imenom Beveridgev načrt. Razprava o tem načrtu v spodnji zbornici je zavzela za vlado kaj neprijeten obseg. Navidezno premirje med strankami se je s to razpravo porušilo; v spodnji zbornici sta se jasno izoblikovali dve struji. levičarska, ki se zavzema za čim prejšnjo socialno preobrazbo britanske države, in konservativno desničarska, k: se upira slehernemu poskusu uvajanja državnega socializma. Konservativci so se postavili na stališče, da zahteva izvedba takšnega načrta, kakršen je Beveridgov, ki določa socialno zavarovanje britanskih državljanov »od zibelke do groba«, kar b- zahtevalo od države blizu 800 milijonov funtov izdatkov na leto. izredno ugodne gospodarske razmere. Zato bi bilo po njihovem mnenju najbolj primerno, ako bi se izvedba načrta odložila na povojni čas, ko b; država takšno finančno breme zmogla Levičarski poslanci pa, ki skušajo izkoristiti prav sedanji ugodni trenutek, ko mora vlada — hote ali nehote — upoštevati voljo in želje š:rokih množic, da bi jih kolikor ]e mogoče tesno povezala z vojnimi naperi, zahtevajo nasprotno takojšnjo odobritev načrta in njegovo takojšnjo izvajanje, da b: s tem zagotovili čim bolj učinkovito orožje proti reakcionarnim silam kapitalizma. Vlada, ki se zaveda nevarnosti te javne razprave zase. skuša seveda ubirati srednjo pot med obemi stremljenji in išče kompromisno rešilev Načelno pravi, da sprejema Beveridgev načrt, predlaga pa, naj bi se za sedaj izvedle samo najnujnejše reforme, dočim naj bi se vse druge preložile na povojni čas. To stališče pa je naletelo na oster odpor pri levici in zlasti tudi pri laburistih, ki imajo, kakor znane svoje zastopnike v vladi. Laburisti zahtevajo ali takojšnjo in popolno odobritev celotnega načrta ali pa njegovo zavrnitev, ne dopuščajo pa kompromisnih rešitev. V tem smislu so predložili tudi svoj predlog o takojšnji izvedbi načrta, k: pa je bil s konservativno večino odklonjen. Vsekakor pomeni za vlado hud udarec, da se je 119 poslancev (med njimi vsi laburisti. nekateri liberalci in neodvisni poslanci) izreklo za takojšnjo izvedbo načrta in s tem proti vladi. Laburisti očitajo sedaj vladi, da jo pred pritiskom reakcij onarnih in kapitalističnih sil dvignila belo zastavo Razume se samo po sebi. da je ta položaj za Churchilla kaj neorijeten. tem bolj, ker so v glavnem vladni zastopniki dali pobudo za proučitev socialnih reform v smislu sedanjega Beveridgeveea načrta "'n so se tako ujeli v past svojih obljub, ki so z nj'!mj seveda na široko razsinavali doslej v — propagandne namene. Široke množice pa samo z obljubami n:so več zadovoljne in zahtevajo njihovo izoolni-tev Tako torej vidimo da ie novi Beveridgev načrt postal pravo jabolko soora v Angliji. Hinavsko angleško nav^siše-vanje za srbečo vofsko Lizbona, 21. febr. s. Proslava 251etn*ce rdeče vojske je dala v Angl'ji priliko za mnogoštevilne manifestacije h navskega navdušenja in lažnega veselja. Napisan' so bili štev;lni članki in izrečen' govori znanih angleških osebnosti, ki - poveličevali obletnico. Ti govori so b'li v odločnem nasprotju z manifestacijami in govori, ki so se slišali pred nekoliko leti v Anglij' Med najbolj nesramne man festacije je šteti g vor predsednika angleške trgov4.: ske zbornice Daltona, ki se je drznil izjav:ti, cla je »rdeča vojska rešila civilizacijo vse Evrope«:. Lizbona, 21. febr. s. Med filoboljševiški-mi manifestacijami v Angliji ob 251etnici ustanovitve rdeče vojske, je bio izrečenih mngo govorov in izmenjan "'h poslanic med predstavniškimi osebnostmi Anglije in Sovjetske zveze. Med ostalimi uradnim' govori je bil važen govor s:ra Stafforda Crippsa ki je v Shefieldu poveličeval rdečo vojsko, ni si pa mogel kaj, da ne bi obžaloval da Sovjeti n'so večino razumeli v vsej pomembnosti velikega podvzetj?., ki vod' do ruskih pristanišč in ki predstavlja ogromen vojni napor. Nato je, kakor da bi hotel ubiaž'ti obžalovanje, zaključil s trditvijo, da v An-gl*ji »ni dvomov več ne duhovnih pridržkov o popolnem in prijateljskem združenju Anglije s sovjetskim ljudstvom v veliki dobi oblikovanja ki bo sledila tej vojni«. Stalin je poslal v London poslanico, v kateri je rečeno- Man festacija prijateljskih čustev angleškega naroda do vojske sovjetskega nar-da ojačuje naše prepričanje, da je blizu trenutek, ko bodo oborožene sile naših držav strle s kombinirrnimi ofenzivnimi operacijami skupnega sovraž-n'ka. Stalin je resnično pokazal, da nima pridržkov zlasti ne glecle odličnih podvzetij angleške mornarice, kajti njegova omemba »kombiniranih ofenzivn'h operacM oboroženih sil obeh držav« je zelo jasen in nedvoumen poziv Angliji glede na dejanske sedanje vojne podvige. Rooseveltov pmz v parlamentarni komisiji BuenOs Aires, 21. febr. s. Ameriška parlamentarna komisija je odbila Rooseveltov predlog za uvedbo p:sebnega vojnega davka na plače, ki so večje od 25.000 dolarjev letno. Racijoniranje živil v Zedinjenih državah Buenos Aires, 22. febr. s. Iz Washing-tona poročajo, da bodo v Zedinjenih državah s 1. marcem t. 1. uvedi' rac!j""i: -'c vseh živil v škatlah. &ssgl©sašk© pr:zst.anje c lastni nemoši Rim. 20. febr. s. Angleška revija »News Statesman and Nation« objavlja za bližnjo 25 letnico ustanovitve rdeče vojske članek, v katerem pravi med drugim: Za nas Angleže je sedaj potrebna zavest, da bo imela rdeča vojska po vsej verjetnosti prevladujoč delež v bodočih operacijah zavezniških narodov in bržkone tudi velik vpliv na dokončni izid vojne. Težko je priznati, da je bil prispevek An-glosasov doslej zelo nepomemben in da je treba čakati, da se število ameriških čet v Evropi dvigne na milijone mož, da bi mogle skupaj z angleškimi četami uveljaviti svoj delež v vojni. Anglosaška indirektna pomoč z letalstvom in mornarico je zelo relativne vrednosti, kajti vojne se odločajo na kopnem. Iz tega je treba izvajati trdo posledico, da bodočnost zavezniške vojske ni toliko odvisna od vojaškega deleža demokracij v primeri z vojaškim deležem Sovjetske zveze. kol'kor od prijateljskih odnosov, ki jih bodo demokracije mogle vzdrževati glede ruskega zaveznika. Američani dele angleški imperij Buenos Aires, 19 febr. s. Znana severnoameriška revija »Forum« je izdala posebno številko, pri kateri sodelujejo znanj novinarji in druge znane osebnosti in ki podaja zelo črno in ponižujočo sliko o usodi britanskega imperija. Poslušajmo nekaj sodb: Neki senator piše: Vedno sem smatral, da predstavlja britanski imperij nevarnost za svetovni mir. in mislim, da je treba pri sleherni zamisli bodoče ureditve upoštevati angleške posesti, ki povzročajo to grožnjo Cecil Brown piše: Angleški imperij mora prenehati obstojati in bo po tej vojni tudi prenehal, kajti narodi na Malajskem potoku, v Birmi, Palestini in drugod so izgubili sleherno zaupanje v britanske obljube. Angleški profesor Ruse! piše: Britanska posest na zapadni polobli bi se morala odstopiti Zedinjenim državam, dočim bi bilo treba važna oporišča, kakor so Aden, Singapur in Colom-bo internaoionalizirati. William Shirer poudarja: Britanska skupnost narodov bi sicer mogla preživeti to vojno, toda kolo-nijska posest je obsojena na smrt. Naposled je nemogoče obdržati Indijo v pod-vrženosti. Japonske čete v francoski koncesiji v Kvangčovu T°kio, 22. febr. s. Poročilo imperialnega glavnega stana pravi, da so včeraj oddelki japonske vojske in mornarice vkorakali v francoske koncesijo v zalivu Kvangčovu in sicer s pristankom francoske vlade. | Giuseppe Bastianini Potem ko je Duce poleg drugih ministrstev v novejšem času prevzel še ministrstvo za notranje zadeve, za vojno, letalstvo in mornarico ter ministrstvo za zunanje zadeve, je bil v slednje pozvan za prvega Mussolinijevega sodelavca Giuseppe Bastianini. dosedanji guverner treh provinc, ki tvorijo Dalmazijo. Giuseppe Bastianini je razmeroma mlad mož. Pri svojih 44 letih, kolikor jih ima sedaj, šteje tud; petnajst let diplomatske kariere, v kateri si je stekel najboljši glas in povzdignil sloves mlade fašistične diplomacije. Bastianini je doma iz Perugie. Prvotno se je posvetil novinarstvu ter se je še mlad po letih pridružil fašističnemu gibanju. L. 1921. je postal podtajnik fašistične stranke in je ostal na tem mestu dve leti Tri leta pozneje mu je Duce poveril vodstvo državnega podtajništva za narodno gospodarstvo, leta 1927. pa je postal Bastianini tudi tajnik federacije v inozemstvu živečih faš:stov. Ta čas je tudi prestopil v diplomatsko službo. Najprej je šel za poslanika v Tanger. odkoder je bil premeščen v Lizbono, potem pa v Atene. Od 1. 1932. do 1936. je bil poslanik v Varšavi, kjer je zbujal veliko pozornost zaradi tega. ker je bil najmlajši diplomat na svetu. Ko je bil pozvan iz Varšave v Rim v zunanje ministrstvo, je tam vršil posle državnega podtajnika dokler ni 1. 1939. kot naslednik grofa Grandija odrinil v London, kjer je zasedel ondotno veleposlaniško mesto. V Londonu je zastopal svojo domovino v času, ko se je začela sedanja vojna. Ko je Italija šla v vojno, se je Bastianini vrnil v Rim, nato =e je udeležil vojne na Balkanu ter je bil imenovan za guvernerja Dalmaziie. V Dalmaz\ii je prevzel tudi službo nadzornika fašistične stranke, zdaj pa se je vrnil v Rim. kjer bo s svojimi bogafmi izkušnjami na razpolago vrhovnemu šefu stranke in ital:janskega ljudstva. Sprememfea sestave Pokrajinskega odbora za p?otileta!sko zaščito Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člen« 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291. glede na svojo odločbo z dne 26. avgusta 1941-X1X, št. 38, m smatrajoč za umestno, da se spremeni sestav? Pokraj nskega odbora za protileta'sko za:čito. odloča- Pckrapnskemu odboru za protiletalsko za* ščito predseduje podprefekt - namestnik in sestav ljajo ga: a) Zvezni tajnik P. N. F. ali njegov odpo* slanec, b) predstavn k posadke v Ljubljani, c) kvestor, d) ljubljanski župan. e) poveljnik gasilcev, f) vodja delegacije vzhodnih železn e. g) predstavnik ljubljanskega odseka Italijanskega Rdečega križa. h) pokra: nski insnektor zdravstvene službe. i) pokrajinski inšpektor tehnične službe l) predstavnik Združenja industrijcev in obrtnikov, m) predstavnik s'nd:ka?a h;šnih lastn kov, n) pokrajinski inšpektor za protiletalsko zaščito. Odbor sme kdai pa kdaj zahtevati, da se njegov h sestankov oddeže izvedenci in pred stavn:ki dnigili ustanov. Posle tajnika odbora onravlia nredstojn k odborovega tainištva Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v S'užbenem listu za L:ubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 15 februarja 1943-XXI Visoki kemisar Emilio Grazioli predpis TV o pstJiiikem prometu na mestnem tramvaju Visok komisar za Ljubljansko pokrajina gle de na svojo naredbo z dne 28. novembra 1942-XXI št 217 s predpisi o potmškem prometu na mestnem tramvaju odreja: Člen 1 Člen 5 naredbe z dne 28 novembra 1942-XXI. št- 217, s predpisi o potn škem pro* metu na mestnem tramvaju se nadomestuie z nas'edniim: «Kdor vstopi v voz ali :z.stop; iz njega na nasprotni strani, nego je do'očena v členu 1. te naredbe, ali kdor vstopi al ;zstcp- med vož* njo. kdor se vozi na stopn cah vhoda ali se kakor koli obeša na zunanji strani, st kaznuje v denarju s petdesetimi lirami. Kdor se pelje brez vozovnice ali z neveljav* no vozovn co. ker se je kakor koli poskusi) izogniti plačilu ustrezne voznine, zapade denarni kazni dveh lir Znesek je plačati sprevod niku takoj po'eg cene za obvezno vozovn co; sicer se kršitelj kaznuje v denarju do petdeset lir.« Člen 2. Ta naredba stopi v vel;avo od dne obiave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 19 februarja 1943-XXI Visoki komisar Emilio Grazioli Amer'škf načrt za gospodarska zasužnjenje sveta Lizbona, 21 febr. s. Parlamentarna komiVja kongresa v VVashingtonu. ki nadzoruje delova* n.ie s stema »posojevanja n najemanja« preko bivšega državnega podtajnika Doweya je sprožila misel za ustanovitev mednarodne bančne ustanove, ki nai bi po vojni nadzorovala surovine na vseh kontinentih Po tem načrtu za go* spodarske izkor ščanje sveta naj b' Amerika dobila 51 odstotkov delnic velikega bančnega zavoda ostale delmce pa naj bi dobile druge sodelujoče države Doznava se, da ta misel ni bila brez hudih posledic v Angl:ji. »News Chronicle« izraža nezadovoljstvo glede tega ;n označuje načrt za nadaljnji znak vznemirjujo-čih oblik zadržanja Amerike glede povojnih vprašanj. Naraščajoče težkcce v ameriški vojni preskrbi Buenos Aires, 21. febr. s. Iz Wash ngto-na p.ročajo, da pristojne ameriške tehnične oblasti javljajo o stalnih naraščajočih težkočah v oskrbovanju ameriškh oboroženih sil onstran morja z gorivom. Potrebe čet, ki so vedno večje, se ne morejo kriti zaradi neštevilnih potop'tev petrolejskih ladij. Zaradi tega je moral upravnik za petrolej Ickes v svojem radijskem govoru naznaniti, da se bo potrošnja goriva v notranjosti še nadalje strogo omejila. Buenos Aires, 21. febr. s. Ameriška ko-m'sija za vejno proizvodnjo javlja, da 1e bila proizvodnja v mesecu februarju ž? doslej za 8 odstotkov manjša kaker je bilo predvideno. Gospo Obvezno navajanje odobritve cen v računu Smatrajoč za umestno, da se izpopolni kon» trola cen, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na uredbo o cenah z dne 12. marca 1941 in svojo naredbo št 63.165 iz leta 1941 ter št. 8 in 215 iz leta 1942 izdal naredbo o obveznem navajanju odlokov, k dovoljujejo spremembo cen, v računih. Naredba je objavljena v Službenem listu z dne 20 t m in je ta dan, stopila v veljavo ter določa naslednje: Člen 1. Uvozniki, trgovci na debelo m proizvajalci, ki so po členu 1. ljaredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 s predpisi glede cen blaga, storitev in rab: kupov dolžni prositi za posebno pooblastitev za vsako spremembo cen, veljajočh dne 15. marca I941-Xlx, morajo navesti v računih, izdanih po členu 5. uredbe z dne 12. marca 1941 in na pridržanih kopijah podatke cdloka Visokega komisarja, dovoljujočega tako spremembo. Člen 2. Določbe prednjega člena ne veljajo pri oddaj; blaga, glede katerega se do-l:čajo najvišje cene v uradn;h cenikih ali jih javno oblastvo drugače ureja, kakor tudi ne za blago, pri katerem je določen maksimalni pribitek, dovoljen na nabavno ceno po naredbah z dne 9. juTja 19il-XIX št. 63 in z dne 27. novembra 1941-XX it. 165. Člen 3, Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje drugače al' huje Kaznivo, po naredbah z dne 26. januarja 1941-XIX št. 17 in z dne 25. novembra 1942-XX. št. 215. fvo Davčna prostost daril podpornim ustznzvsm Smatrajoč za umestno, da se podpre ;n pospešuje pooblaščeno podporno delovanje v Ljubljanski pokrajini, jc Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na 7-akon o ne* posrednih davk h z dne 8. februarja 1928 in n;cgov pravilnik izdal naslednje' naredbo o odbitnosti prostovoljnih daja:ev pooblaščenim podpornim ustanovam pri določanju davčne osnove, ki je objavljena v Službenem listu z dne 20. t. m. in velja tud: za predpis družbenega davka in pridcbnme za davčno 1 194?. Člen 1. V št. 4 člena 55. tn za prvim odstavkom številke 7 člena 82. zakona o neposrednih davkih se dodaje naslednji odstavek: »Od davčne csnove se odbijajo dokazane prostovoljne dajatve Pokraj nskemu pod-porremu zavodu v Ljubljani 'n vsem morebitnim drugim, po visokem komisarju v Ljubljanski pokrajini izrečno pooblaščenim pcipornim ake jam.« Člen 2. V št. 7 č'?na 82 'n v št. 4. predzadnjem odstavku člena 120.. A ad I. pravilnika k zakonu c neposrednih davkih se dodaje naslednji odstavek: »Kot stroški k: se odbijajo cd drvčne osnove, se priznavajo dokizane prostovoljne dajatve P. krajinskemu podpornemu zavodu jn vsem mereb tnim drug'm. po Visokem komisarju v Ljublja'ski pokrajini ;zrečno pooblaščenim podpornim akcijam.« StaRovcfoa c?t»a??izac'j3 hrvatski kmetov Na podlagi odredbe o ustanovitvi stanovskih in drugih organizacij v okviru hrvatskega ustaškega osvobodilnega pokreta je Po~!avn'k na predlog vrhovnega vodje stanovskih organizacij (savezničnrja) izdai odredbo o ustanovitvi Hrvatskega saveza kmetov. Ta savez se ustanavlja kot organizacija hrvatske vasi v okviru ustaškega osvobcTr.ega pokreta za večje države. Savez bo pospeševal interese hrvatske vasi v vseh smereh, zlasti v gospodarskem, soc'a>nem, strokovnem in prosvetnem pogledu. Savez obvezno obsega kot svoje člane vse hrvatske kmete in tudi vsa združenja, ki imajo za svrho zastopanje in zaščito intererov vasi. V smislu pravil se smatra za hrvatskega kmečkega doma in ki pretežno opravlja posle v zvezi z obdelovanjem zemlje, odnosno z vzdrževanjem hrvatskega kmečkega doma. Organizacija torej ne obsega samo posestnikov temveč tudi člane njegove rodbine in služinčad. Hrvatski kmečki dom je rodbinska in delovna skupnost oseb. ki žive v skupnem gospodinjstvu v smislu starih hrvatskih tradicij. Obsega terej tudi osebe, ki so trajno zapcrlene v skupnem gospodinjstvu ali pri kmečkem delu, četudi ne pripadajo rodbini dotičnega kmečkega doma. Hrvatski kmečki dom predstavlja njegov glavar, ki je dolžan skrbeti za to, da vlada v domu vzajemno sodelovanje in spoštovanje in da se v domu vzgajajo dobri državljani in koristni člani hrvatskega naroda. Pripadniki takfga doma ostanejo njegovi člani tudi kadar začasno gredo na delo drugam, če ta odsotnost je trajala več kakor pet let. Pogoi pa je. da dotični član vzdržuje trajno zvezo s svojim domom, kar mora glavar doma prijaviti starešini hrvatske kmečke zajednice dotične naselb'ne. V tem primeru se dotični član načrta iz imenika. Osnovno vaško organizacijo tvorijo vsi krneči domovi ene vasi. Ta temeljna organizacijska edinica Hrvatskega saveza kmetov se imenuje rvRts''a kmečka zajedniea kraja X. Posamezne kmečke domove predstavljajo v tej osnovni organizaciji glavarji posameznih kmečkih domov. Starešino te vaške zajednice imenuje župski poverjenik na predlog okrajnega (kotarskega) poverjenika. Vse vaške zajednice v isti občini so združene v Občinsko kmečko zajednico. Starešina te občinske kmečke zajednice je poverjenik za dotično občino in ga imenuje župski poverjenik na predlog okrajnega poverjenika. Starešine vaških zajednic pa tvorijo posvetovalni odbor občinske zajednice. Vrhovni organ hrvatskega saveza kmetov je savezničar, ki ga imenuje poglavnik, njegovi pomožni organi pa so župski poverjeniki v posameznih župah, okrajni poverjeniki, starešine občinskih zajednic in starešine vaških zajednic. župskemu poverjeniku pomaga v delu župski svet 4 do 10 članov, ki ga imenuje savezničar na predlog župskega poverjenika. Okrajnemu poverjeniku pomaga pri delu okrajni svet 4 do 10 članov, ki ga Imenuje župski poverjenik na predlog okrajnih poverjenikov. Gospodarske vesti = »Trgovski Ust« je odslej tudi glasilo gostilničarjev in denarnih zav°dov. Upra- va sindikata gostinskih obratov v Ljubljani je soglasno sprejela predlog predsedstva Združenja trgovcev, da posrtane »Trgovski list« skupno glasilo vseh trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine. Ker »GostiLničarski vestnik« ne izhaja več, bo sindikat nujne objave sporočil v posebni rubriki lista.. Tudi svet Združenja denarnih, in zavarovalnih zavolov Ljubljanske p krajine je na svoji zadnji seji sklenil, da bo »Trgovski list« tudi glasilo denarnih in z.%-varovalnih zavodov in bo list objavljal v posebni rubriki okrožnice združenja. = Stroga carinska kazen. Ravnateljstvo carinske službe za Ljubljansko pokrajino objavlja v »Službenem listu«, da je bil Križar ec Dragotin, ed ni pooblaščenec tvrdke »Elektroton«. neznanega bivališča, priglašen za krivega t:hotapstva plošč in delov za gramofe-re in obsojen na plačilo kazni 330.903 lir, rednih dajatev 33.090 lir, vrednosti zaeeženega blaga 62.718 lir in stroškov obtožbe 9190 lir. = štednja z električnim tokom in plinora v Nemčiji. Generalni inšpektor za voJo in energijo, državni minister Speer je 18. t. m. izdal okrožnico, Ivi predpisuje štednje z električnim tokom in plinom. Po izdanih navodilih smejo odslej gospodinjstva z 10 in več sobami potrošiti le S0% one količine toka, ki so g3. potrošila v istem času lanskega leta, tako da bodo prištedila 20 c/o, ostaia gospodinjstva pa morajo piišteliti 10«/0. Predvidene so izjeme v on.h primerih, če se število stanovalcev poveča, ali če je uotično gospodinjstvo že lani štedljivo tioš.lo električni tok ali plin. V ura nih in strankinih prostorih je predvideno zmanjšanje potrošnje električnega toka za 30" o- Izdani bodo slični ukrepi tudi za ostale potioš-nike. = Ena petina hiš v Angliji poškodovana. Angleško zdravstveno ministrstvo je izdalo poročilo o dosedanji škodi, k; so jo pvzrcčili bombni napadi na stanovanjskih hišah v Angliji. Od izbruha vojne je bilo o priliki zračnih napadov porušenih 250.000 hiš. Od tega je 150.000 hiš docela porušenih, 100.000 pa t-ako, da niso sposobne za stanovanja. Poleg tega je dva in pol milijona hiš več ali manj poškodovanih. V povprečju je ena petina stanovanjskih hTš v Angliji porušena ali poškodovana. Niso pa v tej statistiki vpoštevane trgovinske m obrtne zgradbe in javne zgradbe. = Organizacija gospodarskih bank v Ukrajini. Lani spomladi je državni komisar za Ukrajino izdal osnovne naredbe o organizaciji denarnih zavodov v državnem komisarijatu v UkrajnL V najvažnejših gospodarskih središčih so bile ustanovljene regionalne gospodarske banke. Organ'zacijsko delo je v glavnem zaključeno. Vsega je sedaj ustanovljenih 21 regionalnih gospodarskih bank s 330 po-dpjžnicami in plačilnimi mesti. Gospodarske banke so b'"le ustanovljene v naslednjih mestih: Brest Litovsk, Lr.-k, Ravno. Sepetovka. Proskurov, Ovruč. 2i-tomir, Vinica. Kijev, Ljubni, Belaja Cerr kov, Poltava. Umanj, , Nikolajev Herson, Krovgrad, Pervomajsk, Djepropetrovsk, Krivoj Rog, Zaporožje in Mslitopolj. = Moderniziranje industrijskih podjetij v Bački. Po priključitvi Bačke in Baranje Madž: rski je madžarsko ministrstvo odredilo pregled tamošnjih industrijskih podjetij, ki je pokazal, da so ta podjetja v mnogih primerih tehnično zaostada in da jih ne bo megoče vključiti v proizvodnjo estale Malžarske brez večjih investicij. Zato je bačka podružnica madžorske deželne zveze industrijcev napravila načrt za najnujnejše investicije s posebnim oziram na dobavo potrebnih modernih strojev in naprav. Ker izvedba teh investicij brez pomoči ni izvedljiva, je deželna zaveza industrijccv sklenila z budimpeštanskimi velebankami sporazum za kredit v višini 30 milijonov r.engov, ki je selaj na razpolago za izvedbo celotnega načrta, o pomočjo tega kredita fcodo v teku letošnj le moderni/i .ali industrijske obrate v Bački. = Ncv izum na področju lahkih kovin. Japonska agencija Domej poroča, da je prof. Obinata v institutu za preiskovanje kovin neke japonske univerze po dolgotrajnih poiskusih sestavil novo vrsto zlitine lahkih kovin, ki je za 33n'o lažja od znanega duralumina in ima še znatne druge prednosti, zlasti izredno elastičnost in odpornost proti zunanjim vplivom. Ta nova zlitina je važna za gradnjo letal in bo zlasti pri krilih nadomestila sedanji duralumin. Vse potrebne surovine izdeluje Japonska sama. ft? C??"* A 7 DRAMA Torek 23 februarja: Zaprto. Sreda, 24. februarja, ob 17.30: Veliki mo& Izven. Cene od 20 lir navzdol. Četrtek, 25. februarja, ob 17.30: Mirandolina. Red Četrtek. L. Prennerjeva: »Veliki mož«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Praznik — Cesar, Praznik o va — Starčeva, Nada — Rasbergerjeva, Zorin — Brezigar, Vrhunec — VI. Skrbinšek, Kresn:k — Nakrst, Votlina — Pečc-k. Močerad — Košuta, Pivnik — P. Kovič, Modrijan — Raztresen, Skaza — Bratina, Grajšek — Blaž, Mogočnik — Drenovec, Milka — Sanrno-va, komisar — Gorinšek. Režiser: M. Skrbinšek, scenograf: A. Gerlovičeva. OPERA Torek, 23. februarja, ob 17: Sestra Angeli ka. — 7. simfonija. Red B. Sreda, 24. februarja, ob 17: Beg iz seraja. Red Sreda. Četrtek. 25. februarja, ob 17: Zemlja smehljaja. Izven. Cene od 28 lir navzdol. i * Sprememba repertoarja. Zaradi težke obolelosti Elze Karlovčeve se mora premiera, ki je bnla najavljena za danes (torek) do nadaljnjega preložiti. Danes bodo peli namesto »Janka in Metke« »Sestro Angeliko« in plesali 7. Beethovnovo simfonijo za red B. Abonente reda B na posebej opozarjamo. E. Jostn: Stara Ljubljana X. Podjetni Bahovčev rod I. Bahovec je bil sin hišnega posestnika in mokarja v Florjanski ulici nasproti cerkve. Mož je bil obče znan v Ljubljani, vedno dobre volje, v šoli pa strog in je veliko rabil »štaberl«; karal je posebno učence, ki so tožili svoje sošolce. »Ne tožiti, to je grda navada«, je zavrnil vsakogar. Bahovec je imel hišo / bivši Trubarjevi ulici, ki je ob potresu zelo trptJa in so jo morali podreti. Podjetni mož je takoj po potresu prvi sezidal na travniku ob sedanji Miklošičevi ceg*i lepo dvonadstropno hišo. Lekarna'- i. Baaove.: na Kongresnem trgu je njegov sin, soproga gimnazijskega profesorja Gnezde pa je njegova hči. Spominjam se še učiteljev, Armiča in Kokalja, svaka učitelja Razingerja, dr. Turne in F. Pavlina, ki je bil dolgo časa učitelj pri Waldherrju, potem šele mestni učitelj. Šentjakobske učiteljice Na dekliški ljudski šoli pri Sv. Jakobu, ki je bila v starem redutnem poslopju, na trgu blizu cerkve, so bile učne moči: Moss Julija, rojena Orel je bila dolgo let ravnateljica, dama velike in močne postave. Imela je mnogo hčera; od teh se je ena poročila z dr. Rutarjem, ki je bil nekaj časa direktor ljubljanske poštne hranilnice. Dobro znane so mi bile nadalje učiteljice: Friderika Konškova, hči gimnazijskega profesorja Valentina Konška. Umrla je pred 40 leti na Trojanah pri sorodnikih. Amalija Guzeljeva je postala po odhodu J. Moosove ravnateljica. Neža, Zupanova sestra pokojnega prelata Toma Zupana je zapustila vse svoje premoženje za slepce. V visoki starosti žive še takratne učiteljice: Marija Wessnerjeva, ki je pozneje postala nadzorovalna dama pri internatu višje dekliške šole, pozneje pa na liceju, kjer je bila tudi profesorica. Kaj je storila blaga dama r^ internat, marsikomu nj znano; kupovala in nabavljala je inventar, perilo in dru^o iz svojih dohodkov. še sedaj deluje pri Jožefišču in podpira ljubljanske reveže. Marija Marol-tova. ravnateljica, je sestra bivšega župana na Vrhniki dr. Marolta. Julija Borovska je hčerka soboslikarskega mojstra, ki je bil znan kot izvrsten risar ter je kot pomožni učitelj poučeval risanje na ljubljanski realki pred 80 leti za časa ravnatelja Peternela. Umrl je v visoki starosti pred 40 leti v Ljubljani. Učne moči na Ledini V prostorih stare gimnazije na Vodnikovem trgu, pozneje na Ledini, sem poznal naslednje učne moči: Andrej Praprotnik je bil ravnatelj, a je poučeval tudi svoj razred. Praprotnik ie spisal veliko knjig za ljudsko šolo. Iz prvega zakona živi v Ljubljani še hči gospa žrnavec, vdova po žandarmerijskem oficirju. Druga hči je bila poročena z Ante Begom, časnikarjem in pisateljem ter znanim- gobarjem. Iz drugega, zakona živi v Ljubljani hči, ki je bila dolgo let učiteljica pii Glasbeni Matici. Josip Maier je postal leta 1885. šolski voditelj. Bil je sin sodnega adjunkta v Stični. Maier je bil fin, lep gospod, visoke rasti, kot učitelj dober ter priljubljen pri učencih pa tudi pri vseh Ljubljančanih. Umrl je leta 1941. v visoki starosti 87 let. Ivan Bele, rojen v Ljubjani, je bil nečak knezoškofa dr. Zlatousta Pogačarja. Ko je dovršil učiteljišče, je bil nekaj časa učitelj v litijskem- okraju. Nato je šel na Dunaj, kjer je bil pri dvorni in državni tiskarni korektor, potem pa se je vrnil zopet v Ljubljano in postal učitelj na mestni deški. šoli v starem gimnazijskem poslopju potem pa na Ledini. Poročil je vdovo bančnega direktorja Gottloba. Bele je bil zelo izobražen, imel je veliko biblioteko nemških in francoskih knjig. Francoščino je popolnoma obvladal; nekaj časa je bil pomožni učitelj za francoščino na ljubljanski realki. Umrl je pred nekaj leti v Ljubljani, kjer njegova vdova še živi. Učitelj Kumer I. se je rodil v Kranju: imel je dva brata: eden je bil uradnik pri Kranjski hranilnici, drugi pa posestnik, gostilničar in pekovski mojster v Kranju. Zaspanec Travner Travner J. je služboval še v starem gimnazijskem poslopju na Vodnikovem tr- gu; mož je prav rad spal ter vedno tožil, da se ne more zadosti naspati. Ljubljančan Krulc M. je nastopil službo kot učitelj na ljudski šoli, pozneje pa je postal vadniškl učitelj. Jakob Furlan je postal ljudski učitelj leta 1882. ter živi v Ljubljani čil in zdrav, le oči so mu začele pešati. Maks Josin se je rodil leta 1865. v Ljubljani ter umrl 1. 1905; pokopan je pri Sv. Križu. Zapustil je vdovo, rojeno Franko iz Solcano, ki pa je tudi že umrla. Imel je dve hčeri: ena je poročena z ing. Rue-hom, načelnikom gradbenega oddelka, druga pa z L. škerjancem, glasbenim profesorjem in komponistom v Ljubljani. Josin je spisal s svojim prijateljem Engelbertom Ganglom dve šolski knjigi (berili) za ljudsko šolo. Bil je velik idealist in je tudi pesnikova!. Ena izmed njegovih pesmi je bila objavljena pod psevdonimom v Lev-č-evem Ljubljanskem Zvonu. Politično se n* udejstvoval, bil pa je velik prijatelj narave. Po hudi bolezni — pljučnici ni več okreval; nakopal si je sušico-in je še mlad umrl. Moško in žensko učiteljišče Na moškem in ženskem učiteljišču so poučevali: direktor Blaž Hrovath, je bil poročen z gospo Romovo; njeni starši so imeli hišo za gradom. Mož je bil v svoji pisarni vesten, toda zelo nervozen in se je vedno po nepotrebnem jezil nad svojimi gojenci. A. Klemenčič, veroučitelj na učiteljišču in vadnid, je bil prav dober pedagog in delaven mož. Imel je navado, da je pri predavanju vedno sedel na stolu in nosljal; pri tem je stresel na tla toliko tobaka, da je bilo vse črno okoli njega. Ko je šel v pokoj, je bil v zavetišču pri Sv. Jožefu; umrl je še pred svetovno vojno. Josip Celestina se je rodil leta 1845. v Zagorju. Na učiteljišče je prišel kot profesor matematike leta 1876; spisal je več knjig za nižje srednje šole (računstvo in geometrija). Mož ni bil oženjen; zadnja leta je stanoval pri vadniškl učiteljici M. šulc in njenih sestrah v Komenskega ulici. Revež je popolnoma oslepel, ter so ga morali voditi cb roki po cesti. Pozneje so mu amputirali še nogo in 1. 1912. je umrl. Njegove zemeljske ostanke so prepeljali v njegov rojstni kraj Zagorje. Anton Nedved se je rodil leta 1829. v Horvicah na Češkem ter umrl leta 1896. v Ljubljani in bil pokopan pri Sv. Krištofu. Na učiteljišču je poučeval petje, gosli in klavir, kjer je služboval od leta 1870. do upokojitve leta 1890. Kaj je bil Nedved kot glasbenik in slovenski komponist, je vsem znano. Iz njegove šole so: operni pevec Fran Pogačnik-Naval, profesorja Anton Dekleva, Jos. Pavčič ter učitelji: Fran Marolt, Ferdo Juvanec; Janke žirov-nik i. dr. časniki in časnikarji v Italiji Razširjenost italijanskih dnevnikov nam kaže, da je časnikarstvo v Italiji zavzelo važne postojanke in se drži Ducejevih besed, ki je dejal: -»Italijanske časnikarje jc treba smatrati za vojake, ki stoje na izpostavljenih položajih fašistične fronte in se boTe z orožjem, ki je močno m nevarno. Nov'nar ni tu zaradi sebe. ampak zaradi ideje!« Mussolini. ki je 'to po= udaril, je sam prišel iz uredništva na min strski položaj m je zato najlaže occnil pomen časni* kov in naloge novinarjev, ki so nosilci ideje, še več, nosilci vse obsegajoče revolucije. Duce je prišel na položaj najodgovornejšega državnika iz uredništva milanskega dnevnika »II Popolo d'Italija«; urednik lista »Giornale d'ltalia« Federzoni je postal minister notranjih zadev. min:ster za kolonije in predsednik senata: maršal Balbo in mnogi drugi najizpostav-Ijenejši so izšli prav tako iz časnikarskih vrst. Toda tudi obratno prihajajo ljudje z najodgovornejših položajev na vodlna mesta italijanskega časnikarstva. Treba je omemti samo ne» davno vrnitev ministrov Pavolimia in Bottaia na ravnateljska mesta dnevnikov »Messaggero« in »Tribuna«. Ko ie leta 1914 Mussolini ustanovil dnevnik »li Popolo d'Italia« v Milanu, je nozval italijanski narod, ki je bil zaradi nesloge izmučen, k skupnemu delu. Novinarska odgovornost, ki splošno obeležuje novinarsko delo v totalitarnih državah, pa je obenem povzdignila ugled in položaj novinarjev in iz njih napravila uslužbence države in naroda. Izrazito strankarski časopisi v laliji so ras slednji: »II Popolo d'Italia« v Milanu, »II Re« gime Fascista« v Cremoni, rimski listi »II Popolo di Roma«, »II Lavoro Fascista« in »II Tevere«. Dnevnik -»Popolo d'Italia« je ustanovil sam Benitto Mussolini in ga danes vodi Vito Mussolini, sin njegovega pokojnega brata Arnalda. To je bil prvi borbeni list Stranke in v njem še danec izhajajo »corsivi«, uvodniki, ki jih napiše sam Mussolini ali pa so od njega inspirirani. »II Regime Fascista«, ki ga je ustanovil Roberto Farinacci, čian velikega fašističnega sveta, je razširjen daleč izven mesta izhajanja in izrazito polemičen list »II Popolo di Roma« je mnogo čitan in debro obveščen jutrnji dnevnik. »II Lavoro Fascista« se bavi predvsem s korporacijskimi vprašanji. finanč* no. gospodarsko ;n socialno polit ko List je glasilo fašističnih delavskih sindikatov. Skoraj vsi ostali italijanski listi so znani ?e iz časov pred fašistično vlado Potem ko je Mussolini prečistil njihova uredništva od protifašističnih elementov, so izhajali pod starimi imeni naprej. V7 Rimu izhaja kot vceernik pol-službeni »II Giornale d'Italia« s tedensko pri* loge »La Voce d'Italia««. Znani uvodniki rav= natelja in glavnega urednika tega lista Virg nia Gayde, čigar ime se v inozemstvu pogosto navaja, so napisani često po točnih navodilih, ki jih dobiva na neposrednih virih. Dnevnik »La Tribuna« je imel pred sedanjo vojno zlasti dobro razvito inozemsko poročevalsko službo. Jutrnjik »Messaggero« ima izmed vseh rimsk h stov največjo naklado in ga berejo vsi ljudski sloji. Poleg lista »Tevere« je treba omeniti opoldansko izdajo l:sta »Giornale d'Italia« pod j naslovom »II Piccolo«. Slednji v mnogem sliči I svojemu velikemu bratu, prinaša dobra tolma-; čenja položaja in ima obsežno športno rubriko ! in zabavni d jI. kar mnogo pripomore k nje-; govi razširjenosti. Razen omenjenih listov izhajata v Rimu še »L'Avenire«, ki jc blizu Katoliške akcijc, in dnevnik »L'Osservatcre Romano«, polslužbcni organ Vatikana, ki jc zadnje čase politično stopil v ozadje. V tem kratkem pregledu italijanskega čas« nikanstva nc moremo prikazati vseh listov, ki izhajajo v Italiji. Omenimo lc nekatere: »II Telegrafo« v L:vornu jc pod glavnim uredništvom znanega Ansalda. »II Corriere della Sera« se tiska v Milanu, »La Stampa« in »La Gazzctta del Populo« izhajata v Torinu, oba sta mnogo čitana v inozemstvu. »II Rcsto de! Carlino 'pa izdajajo v Bojogni. V naši na "bl žji soseščini izhajajo naslednji časopisi: v Triestu »II Piccolo«. »II Popolo d; S tuniškega bojišča: poljska radijska postaja v obratu Trieste« in »Le Ultime Notizie«. Na Fiume »La Vedetta d'Italia«, v Poli »Corriere I&tria* nc«, v Benetkah »II Gazzettino« in »Gazzetta di Venezia«, v Udinah pa »II Popolo del Friuli«. Čeprav jc prodajna ccna italijanskih listov samo 30 ccntczimov, n majo mnogo naročnic kov. Izdajatelji so v glavnem navezani na kol-portažo :n sc mnogi bore z denarnimi težavami. Mali cbseg in zoženi oglasni del imata pri tem velik delež. Kot značilno dejstve jc treba poudariti, da italijansko časopisje posveča zunanji pol tiki mnogo večji obseg, kakor bi se moglo pričakovati po razpoložljivem prostoru, in ne štedijo s sredstvi, samo da je zunanja služ« ba čim popolnejša. To je treba pripisati tudi vel kcmu razumevanju vlade in pomoči ki jo nudi za obvladanje težav pri inozemski poročevalski službi. Inozemski novinarji, ki so kot dopisniki v Italiji in oni, ki prihajajo v stik z ustanovo »Stampa Estera« v Rimu, imajo priliko prepričati se, da na vseh odgovornih mestih skušajo ugoditi njihovim željam. Gafsa in Sbeitla Pogled na Gafso Zadnji dogtxiki v Tunisu so obnovili spomine na slavne pohode rimskih legionarjev v tej Ježeli. Sbeitla (Svetlou) je že bila nekoč rimsko mesto in se je imenovalo takrat Sufetula. Ustanovljeno je bilo proti koncu prvega, odnosno v začetku drugega stoletja po Kristusu. Zgodovina pripoveduje, da se je to mesto lepo razvijalo ter postalo s časoma ena naibelj naprednih naselbin v limski Afriki. Sbeitla leži cb vojaški cesit, ki je vezala kraje Susa, Tebesa in Lambesa. Arabski vpad v deželo v šestem stoletju po Kr. je povzročil razdej:nje Sufetule, od katere jc estal samo kup razvalin. Tujci, ki so obiskovali Afriko iz radove '.nosti, so radi prihajali v Sbeitlo, kjer so občudovali ostanke latinskih templjev in slavolok zmage. Gafsa kaže v primeri s Sbeitlo le malo sledov davne preteklosti. O nji pričajo le še zidovi in najstarejša poslopja, ki ne morejo zatajiti svojega izvora. Na mestu, kjer danes stoji Gafsa, je bila namreč v punskih J* vojnah Jugurtina trdnjava, imenovana Cansa. Ko je Marij potolkel Jugurto ter ga odvedel kot ujetnika v Rim, je prišla Nu-midija pod rimsko oblast in je bila roma-nizirana. Pokrajina je ostala v njegovi oblasti do arabske invazije, ki je prinesla nove razmere v Afriko. Gafsa leži 290 kilometrov jugovzhodno od Tunisa tn je 55 km oddaljena od meje Al-žira. Mesto ima po zadnjih statističnih po_ datkih 8.000 prebivalcev, med njimi približno petino Židov, ki živijo v oldeljeni četrti. Področje Gafse je zelo rodovitno. Vode ne manjka v teh krajih, nadalje je ozemlje zasajeno s pravcatim gozdom palm, katere cenijo nad pol milijona dreves. Palme dajejo izbome datlje. Nadalje uspevajo v teh krajih oranže, citrone, lešniki in razna zelenjava. Prebivalci Gafse, ki leži 273 metrov nad morjem se preživljajo s poljedelstvom in samo deloma s trgovino. Posebno rs zvita je industrija volne, ki zaposluje velik del domačinov v ondotnih podjetjih. Pomen Tunizije Tunizija je od leta 1881. pod francoskim protektoratom — piše nemški topniški general Paul Haase. Značaj tega protektorata je bil edini vzrok, da ni Os že davno prej zasedla te dežele. Nemčija in Italija se nista hoteli dotakniti francoske kolonialne posesti, čeprav je imel Tunis velik pomen za zagotovitev pozicij Osi v Libiji in za borbo nemško-itaiijanskih I čet v Afriki. Saj je severovzhodna konica Tu-i nisa z Bizerto in Tunisom komaj 150 kilcme« trov oddaljena od Sicilije in še to kratko mor« sko pot lahko ščiti Italija z utrjenim otokom Pantellcrio. Ko so Angleži in Američani, ne da bi se ozirali na francoske pravice do Maroka in Alžira, zasedli te dve deželi, so tudi velesile Osi mo» rale upoštevati novo nastali položaj ter zasest: Tunis ne glede na ozire do Franci ie. S tem so zaščitile nemško-italijansko oklepno armado pred napadi z dveh strani. Zasedba Tunisa je b;la izvršena s prav takšno bliskovito nagl;co kakor svoječasna zasedba Norveške. Nemški in italijanski oddelki so se lahko vgnezdili v Tunisu in Bizerti ter v teku nadaljnjih operacij tudi v Sfaksu. Izvršili so zasedbo navzlic deževni dobi, ki razmoči tla v tei deželi, ter so odrinili sovražnika z višin vedno bolj v notranjost dežele. Trenutno je Os v sigurni posesti razsežnega dela Tunizije z višavami, ki obvladujejo vzhodne konce atlaškega gorovja. Vse to je temeljito utrjeno. S tem so torej dani vsi pogoji za sistematično motenje angleške in ameriške preskrbe v alžirskih pristaniščih ter za uspešne na« pade na sovražnikova letališča, bivake in čete-argleške prve armade. Ta vojska sestoji tudi iz Giraudovih Francozov ter iz severnih Ame« ričanov. To pa je samo ena stran pomena Tunizije. Maršal Rommel je tudi to pot znal ubrati pravo pot, ko se je izmaknil svojemu nasprotniku Montgomeryu, ki ga je na jugu večkrat skušal obkoliti. Angleži so se oddaljili za več kakor 1400 km od svoje izhodne baze, ne da bi dosegli svoj namen, ki je nedvomno bi! razbitje nemško-italijanske oklopne vojske. Drugi angleški račun, da bi Rommla zmleli z napadi z dveh strani, se je z zasedbo Tunizije izjalovil. In tudi tretji račun, po katerem naj bi se vkli-nili degaullisti in Angleži z južne strani med nemško-italijansko oklepno vojsko, je postal s tem brezpredmeten. Italijani so sprejeli nase žrtev ter so opustili svojo ljubljeno Tripolita-nijo s pristaniščem, uničili pa so tudi vse vodnjake in druge vojaško važne naprave od egipt-ske meje do sedanjega bojišča. S tem so pri* pravili osmi angleški armadi hude ovire. Na ta način ima močna skupina izkušenih nemških in italijanskih borcev v Afriki močno postojanko, katero podpira najkrajša zveza s celinsko Evropo. Ta postojanka se da braniti tudi proti številčno močnejšemu sovražniku 'n se po potrebi lahko poglobi. Na koncu se ne sme pozabiti, da je s to postojanko pomorska pot iz vzhodnega v zapadno Sredozemsko mor« je za Angleže postala zelo nevarna, da ne omenimo preskrbe Malte, ki se danes lahko izvaja samo še z največjimi žrtvami. KULTURNI PREGLED Opazke k nazoru o jeziku Morda ni zlepa naroda, pri katerem bi tolik odstotek izobražencev grešil zoper svoj jezik, kakor greši pri nas kljub tolikim trdovratnim čistkam in tolikemu številu puristov. Ta pojav je dovolj značilen in se nam vsiljuje vedno znova, ko razmišljamo o vprašanjih dobrega slovenskega pisanja Najbrž je v zvezi ne le s strukturalnimi težkočami našega knj.znega jezika, k; je vse drugo kot preprost m lahek, marveč tudi z njegovo relativno mladost j o, z njegovim zgodovinskim značajem z izredno veliko razčlenjenostjo naših narečij in z zelo občutnimi razločki med velikim delom teh narečij (če izvzamemo centralni govor) in knjižnim jezikom. Kdor bi hotel danes pisati zagovor puri zrna in puristov, bi nosil vodo v Savo. Ni dvoma, da so prizadevanja dr. Mirka Cerniča in drugih, ki vejejo, čistijo in brusijo našo književno besedo, podnetna in koristna, čeprav ostajajo v posameznih primerih osebna rešitev spornih vprašanj in bi jim mogla samo neka splošno pn-znana instanca, na pr. jezikovna kom sija slovenske Akademije znanosti in umetnosti. dati normativno vrednost in značaj talce obveznosti, kakor jo imajo na pr. za francoščino sklepi Academie franQa:se. Spričo visoke konjunkture jezikovnega či-stunstva bi morda bil bolj potreben zagovor neke večje prostosti in širšega gledanja, zakaj bati se je. da utegne naš pu-rizem zaradj svoje ozkosrčnosti le povečati težkoče, ki jih povzroča dobro slovensko pisanje in še bolj zmanjšati dovolj pičlo število ljudi, ki ne greše zopet naš jezik ne v duhu in ne v dejanju. __ Avguštinovo zlato načelo »in dubiis Ii-bertas« naj bi veljalo tudi v jezikovnln stvareh zlasti tam. kjer nam nič ne pomagajo naši preskromni, nezadostni slov- nični in pravopisni priročniki. Kdor se hoče znova prepričati o spornosti tolikin naših jezikovnih drobnarij, naj prebere duhoviti polemični uvod dr. J. Glonarja v njegovem »Slovarju slovenskega jezika«. Toda te vrstice niso spisane zato, da bi zopet kazale s prstom na nedostatke naših slovničnih in pravopisnih priročnikov, ali opozarjale, kako zelo nam je potrebna vsaj tako obsežna opisna slovnica slovenskega jezika in stilistike, kakor jo imajo na pr. Hrvati v Maretičevi slovnici Aka-demijine izdaje; tudi ne na stališče našin vodilnih jezikoslovcev, ki nam čedalje bolj komplicirajo jezik, ne da bi temu ustrezajoče skrbeli za dobre, praktično uporabne priročnike. Te vrstice so namenjene sredi skoraj že športnega zanimanja za jezikovni pu-rizem nečemu, kar ostaja nopolnorna ofi strani, kakor da ni ne važno in ne aktualno: namreč nazoru o jeziku, ali da se izrazim v žargonu naš'h dni: njegovi^ ideologiji. Godi se nam namreč tako. kakor tistim, ki od samega drevja ne vid'jo gozda. Izgubljamo se v podrobnostih leksi-kalnega in frazeo^oškega značaja, pozabljamo pa na temeljna vprašanja slovenske stilistike, na to. kar označuje slehern pismen jezik, mu daje notranji ritem in pospešuje njegov razvoj. Poleg biologije obstoji namreč tudi socioTogiia jezika in če hočete — njegova filozof'j a, ki zajema splošna jezikovna vorašanja. nekako »politiko« vsakega jezika. Te dni sem po dolgem času zopet vz°i v roke članek »Za preureditev nazora -jeziku«, ki ga je priobčil 1. 1933. v zborniku »Krog« pesnik Božo Vodušek. Zdi se mi, da je to eden najpodnetnejših sestavkov, kar jih je bilo kdaj spisanih o »ideo- logiji« slovenskega jezika. Vodušek je menda prvi pri nas opozoril na dejstvo, da vprašanje jezika ni samo jezikoslovna ali literarna zadeva, marveč je izrazito sociološki problem in zahteva preučevanja tudi s te strani. Pisec je poudaril potrebo večje stilske enotnosti, t. j. skladnosti med knj.iževnim jezikom .in ljudsko govorico, naglasil je dejstvo, da večja socialna di-fereneiranost oddaljuje jezik njegovemu kmečkemu sloju in povzroča sociološko diferenciranost ne le ljudske govorice, marveč tudi knjižnega jezika; izrekel se je zoper purizem, ki je gluh in slep nasproti besedju iz slovanskih jezikov, zato pa neizprosno strog nasproti germanizmom in romanizmom našega izrazja, ter je odklonil t"sti jezikovni racionalizem, ki tudi še danes od'oča v sporih o jezikovni pravilnosti ali nepravilnosti. Vcduškovo stališče je širše od stališča naše službene filo-logije ;n naših puristov, ki so se začeli spočitikati ob že zdavnaj udomačenih izrazih. menda zato, ker jih ne rabi dozdevna najvišja instanca v jeziku: kmet. (Tako na pr" nekdo odklanja izraz graditi, čeprav ga najdemo v naš h starejš'h narodnih pe-mihl. Vcdršek se ie prvi pri nas zavzel za načelo diferenciacije jezika do^čemh socioloških skupinah in za č:m večjo individualno svobodo posamezniKa, »kolikor ta očitno ne kvari harmonije ugotovljenih razvojno zgodovinskih zakonov slovenskega jezika in ne presega mej vsakega normiranega jezikovnega izražanja«. Tako gledanje na jezik je daleč od sedanjega prenapetega raciona!'zma, ki skuša vsiliti knjižnemu jeziku kar najstrožjo omejitev, preprečiti kar se da njegovo stilistično individualizacijo ter sociološko nujno diferenciacijo izražanja meščanov :n delavstva čim bolj utesniti po okusu kmečke govorice. Vztrajno in trdovratno uravnavanje jez:ka. ki je dandanes izra-ževalec velike sociološke in psihološke di-ferenciranosti. na vse časti vredno, ven- dar nezadostno izraževalno skalo kmečke govorice (tudi v docela nekmečkih spisih), je tem bolj nasilno pri knjižni slovenščini, ki je — kakor dovolj znano — ob obilni narečni diferenciranosti izrazito zgodovinska, literarno-kulturna tvorba. Tudi reformatorji al; ustanovitelji našega sodobnega knjižnega jezika sredi 19. stoletja ga niso mogli in ne hoteli spraviti docela v sklad z dolenjskim narečjem, zato so segali po besedišču drugih narečij in po so-rodn'h jezikih slovanske jezikovne skupine. Pri vseh današnjih zgolj leksikalno-frazeoloških sporih pa pozabljamo, da težišče knj znega jezika n,i toliko v absolutni. strogo racionalistično pojmovanl zvestobi slovniškim in pravopisnim normam. marveč v stilu, v socialnih in individualnih posebnostih izražanja, v tem, kar povsod najbolj označuje jezik knjig in časopisov. Za končni smisel izražanja nj najvažnejša neka že po sebi odmišlje-na. nestalna in pri živem organizmu, kakor je jez;k — zlasti še literarni jezik —-spremenljiva formalna pravilnost, marveč življenjska moč njegovega besedišča in izrazja, njegova dinamična sila. čustvena in miselna nosilnost — vse to, kar se pred-vrem odraža v stilu. Zategadelj ne potrebujemo samo leksikalnih in frazeoloških navod'l, marveč so nam takisto potrebni pripomočki za stilistiko našega jezika, ki pa bodi pojmovana v smislu sodobnih nazorov o sociološki funkciji jez:ka in o neizogibnosti individualizacije njegove Čustvene in mise-ne barve. k: se ne da ločiti z nobenimi odmišljenimi normami. * Tako je stilno gledanje na jezik. V sodobni lingvistik' se pojmuje jezik mnogo širše, kakor dopuščajo nekateri slovhičarji. Nihče ne zan:kuje pomena slovničnih norm. pravcp;sne enotnosti. leks:ka!ne in frazeološke čistosti, vendar danes vemo da vis vitalis jezikovnega organizma ni v slovnici, marveč v stilu. A stil pomen:: ra7Č'enjenost jezika po socialnih plasteh, katerih vsaka si ustvarja svoje značilnosti izražanja (kmečka povest, meščanski roman itd.) in individualizacija izraza po čustvenih in miselnih potrebah posameznika (le style c'est l'homme). Stil ni noi-ma, marveč notranji posluh, sposobnost, dar, pa združitev razumskih in čustvenih drhtljajev v notranji ritem. Stil je intuicija. Zaradi njega je včasi Itaka slovnična napaka večja vrlina kakor slovnična pravilnost; »germanizmi« in »romanizmi« v izrazju lahko v nekaterih primerih dajejo jeziku večjo izraznost, predstavotvomost in stilno silo, kakor pa nezadostni domači izrazi Yves Gandon (Le Demon du Style, Pariš 1938) piše: »Slovnična pravilnost se omejuje na to. da razvršča besede po določenih pravilih. Stilu pa je slovnica samo izhodišče, da se odtod dvigne v umetnost. Slovnična pravilnost ne zahteva drugega kakor pazljivost, stil pa hoče nadarjenosti, naravne sposobnosti. Slovnica razodeva profesorja, stil pa pripada samo umetniku«. Medtem ko strogo filološko racionaK-stično gledanje na jezik s svojimi pretiranimi purističnimi čistkami včas; kar preveč veže in omejuje izraz ter pripravlja preveliko enoličnost izražanja, je stilni nazor o jeziku širši in prožnejši. Za sodobno obravnavanje jezika je potemtakem priporočljivo tudi upoštevanje sociologije, psihologije in estetike. Sociologija rešuje knjižni jezik iz omejenosti (zahteva pritok ljudskega jezika iz vseh slojev, ne samo iz kmečkega), psihologija opravičuje večjo osebno barvitost izraza, estetika pa kaze pota k izrazilom, vrednotam in lepoti, ki onkraj znanstvenih meja vežejo jezik z neposrednim doživljanjem in s tvornim načelom v naravi Teh nekaj opomb k filološk; »pravover-nosti« naj bi s svojo »heretično« dvomi j i-vostjo izvršilo koristno delo sleherne opozicije: preprečiti enostranost in zoževanjs pogledov. « ronika * 24. odlikovane« s hrastovim listom / meči. K:t prvemu bojnemu letalcu je Hitler pcdelil odlikovanje hrastovega lista z meči stotniku Alfredu Druschelu, poveljniku skupine bojnih letal. Stotnik Druschel je 24. vojak nemške armade, odlikovan s hrastovim listom z meči. * Prebivalstvo Rima. štetje prebivalstva v italijanski prestolnici ob koncu januarja 1943 kaže, da je imel Rim ob tem času 1,476.484 prebivalcev. * Razstava Ardenga S°fficia v Firenzi. V Gallerii d' Arte Michelangelo v Firenzi je bila te dni odprta razstava slik in risb člana italijanske Akademije Ardenga Soffi-cia. 2e takoj prvi dan je razstava imela ogromen obisk. * Obrtniška enciklopedija. Iz Rima poročajo, da pripravlja neka milanska založba enciklopedijo italijanske obrti v štirih zvezkih. Celotno delo je preračunano na 800 strani besedila in na 3200 ilustracij. Beseli-lo bo v štirih jezikih: italijansko, nemško, angleško in francosko. Med sotrudniki obrtniške enciklopedije so prvovrstni italijanski strokovnjaki. * Mascagnijeva »Iris« v Rimu. V Rimu so te dni vprizorili Mascagnijevo opero »Iris«, katero je dirigiral avtor sam. Glavno tenorsko vlogo je pel Beniamino Gigli. Delo je doseglo pri občinstvu velik uspeh. * Prva radijska oddaja za ljudske šole. V torek 16. februarja ob 16.30 so oddajali po radiu prvo lekcijo za ljudskošolske učence v Italiji. Učiteljica Vera Cottarelli je predavala o konju, učitelj Mario Mazza pa o zraku in zdravju. Predavanja za ljudske šole se bodo vršila vsak torek in petek od 16.30 do 17. ure in bodo trajala do 15. junija. * Samo ena vrsta avtarkične čokolade. V zvezi z omejitvami v slaščičarski stroki napovedujejo rimska poročila eno samo vrsto avtarkične čokolade, ki se bo izdelovala pod državnim nadzorstvom za vse pokrajine enako. * V spomin Ottorina Respighia. Kr. Italijanska akademija je priredila prošli teden v spomin skladatelja Respighia kinematografsko predstavo, pri kateri je Mario Costa razlagal simfonične pesnitve »Fontane di Roma« in »Pini di Roma«. Navzoče občinstvo je z zanimanjem sledilo predavanju, med katerim je bilo posebno mnogo glasbenikov. * 62 let zakonskega življenja. Italijanski listi poročajo, o zakonskem paru Emiliu Maglii in Clotilli Freschi, ki sta se vzela dne 2. februarja 1881 v Reggiu Emilii. Iz njunega zakona se je rodilo 7 otrok, od katerih jih danes živi 6. Zakonca sta obhajala 621etnico svojega zakcna v krogu 48 otrok, vnukov. nečakov, nečakinj in drugih sorodnikov. * Smrt pred poštnim okencem. 651etni Leonardo Sussana je stal pred poštnim okcncem na trgu Mazzini v Rimu ter čakal, da bi oddal pisma. Nenadoma ga je obšla slabost in se je zgrudil na. tla. Poklicali so reševalce, ki so ga olpeljali v bohršnico, tam pa so mogli samo ugotoviti, da je mož podlegel srčni kapi. * Ta nesrečna loterija. Paolo di Leta iz Pica je hotel staviti v loteriji nia številke 46, 81 in 49. Na poti v loterijsko poslovalnico pa je srečal prijatelja, ki mu je sve- toval, na izbere druge številke. Di Leta je ubogal in je stavil na številke, ki mu jih je svetoval prijatelj. Cez nekaj dni pa je bil silno razočaran, ko je prišel v poslovalnico ter videl, da so bile izžrebane številke 46, 81 in 49, s katerimi bi bil lahko zadel 30.000 lir. * Pod pepelom je tlel ogenj. V Oomu je prel dnevi zgorela An toni u Vergi streha pri skednju. Vaški gasilci so ogenj pogasili, toda kmalu potem ko so odšli, se je skedenj na novo vnel, ker je pihal veter. Morali so ponovno pozvati gasilce na pomoč, ki so to pot svoje delo temeljiteje opravili. * Pri delu je oslepel. 391etni Antonio Lan-gobardi, zaposlen pri tvrdki Corradino v Teducciju pri Napoliju, je te dni mešal neko kipečo tekočino. Nenadoma mu je brizgnil vroč curek v obraz ter povzročil, da je Langobardi oslepel. V bolnišnici so storili vse, kar premore zlravniška znanost, da bi mu vrnili vid, na žalost pa niso uspeli. * Pod lokomotivo je našel smrt. železničar Gaetano Forgione iz Foggie je hotel te dni preprečiti nesrečo. Neko gospo, ki je stala na železniškem tiru, po katerem je dirjal vlak, je potegnil k sebi, da bi jo rešil gotove smrti. Pri tem se je spotaknil in padel pod prihajajoči vlak. Lokomotiva ga je povozila do smrti. * Otrok žrtev avtomobilske nesreče. V Arezzu je te dni Tranquillo Grazi, ki je vozil skupino ljudi iz Siene, povozil v hudem diru 51etno deklico Franco Renaldinijevo. Organi javne varnosti so takoj ustavili voznika ter mu zaplenili vozilo. * Presenečeni sorodniki. V Mondoviju je umrl 641etna Octavi Piaggio, ki je živel vse življenje v zelo bednih razmerah. Mož je bil svoj čas premožen, toda vložil je vse svoje prihranke v banko, ki je propadla. Začel je šteliti pri centezimih in se je posvetil nadrobni trgovini z iglami, sukancem, svečami, loščilom za čevlje itd. V dvajsetih letih si je zopet pridobil kupček premoženja in ko so te dni odprli njegovo oporoko, so ugotovili, da zapušča srečnim sorodnikom 400 tisoč lir. * Kovčega sta izginila med vožnjo. Gospa Gianna Gilla iz Milana se je te dni napct.la z vlakom v Varesotto ter je postavila na hodnik svojo prtljago, med katero sta bila dva kovčega z obleko, obuvalom in živili. Ko je potnica prispela na postajo Casbeno ter je hotela izstopiti, je morala ugotoviti, da sta ji kovčega med vožnjo izginila. Okra-denka ima več tisoč lir škode. * »Super« čaj je tip pravega ruskega (ko-lonijalnega) čaja. m Radia LfuMfatia TOREK. 23. FEBRUARJA 1943=XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8 00: Napoved časa; poročila v italjanščini. 12 20; Plošče. 12 30: Poročila v slovenščini 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v talijanščim. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v s!ovenšč:ni. 13.12: Orkester, vodi dirigent Petralia. 13.45: Operna glasba na p!o? ščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10- Koncert radijskega orketsra. vodi drigent D. M. Šijanec. Simfončna glasba. 15.00: Poroč:la v slovenščini. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.10- Pet mnut gospoda X. 17.15: Glasba napolitanske šole sedemnajstega sto-stoletja. 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Polke, valčki in mazurke. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Lirična prireditev družbe EIAR: Verdi: Traviata. V odmorih: predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini. ZAPISKI Iz italijanske slavistike N ajnovejši zvezek rimskega obzornika »Bul-garia« (urednik univ. prof. dr. E. Damiani) je priobčil bibliografski pregled italijanskih slavističnih publikacij v zadnjih dveh letih. Izmed jezikoslovnih knjig so zabeleženi tudi nekateri slovenski priročniki (Grad, Klemmavr, Strnad> A. Debeljak). Urbanijev »Parliamo ereato«, Voukov »Parliamo sloveno« i. dr Večje število publikacij se tiče slovstva, zgodovine umet= nosti in kulture; tu je posebno obilno zastopana Bolgarija predvsem z Damiamjevimi spisi, dalje se tu navaja Umberta Urbamja »Piccolo mondo sloveno«. De Joane Franco v Napoliju izišla študija o Dostojevskem, dr. Evela Ga* sparinija (prvega ravnatelja Italijanskega kulturnega instituta v Ljubljani) spis »Lesordio di Tolstoj« z antolog;jo Tolstojeve proze. Med prevodi so avtorji Dimčo Debeljanov. F Do-stojevskij. Sofia Kossak, Sergiusz Piasecki, A. Puškin. Taras Ševčenko. Mihal Šolohov (dva razna prevoda »Tihega Dona«. L.Tolstoj (»Rac-conti e reordi«), izbor iz Čehova ze Garzanti-jevo zbirko. Salvinijevi »Poet5 croati moderni«. _ Zanimiva je tudi napoved nekaterih slavističnih publikacij, ki se obetajo za dosledne dni. Med njimi so: Damianijev pregled zgodovine starejše bolgarske literature, tri knjige »Pisateljevega dnevnika« Dostojevskega v" prevodu Ettora Lo Gatto pri Einaudiju Lo Gattov prevod Lermontovljevega »Demona« in istega pisatelja »Junak našega časa« v prevodu A. Koltonskega, Lo Gattova »Zgodovina Rusije« nova izdaja Lo Gattove »Štora della lettera« tura russa«. Lo Gattov prevod Božene Nem« cove »Babice«, Giusenpa Ru^era »Z g o = dovina slovenske literature« v iz* daji rimskega I. R. C. E.. Ivana Turgenjeva »Memorie lcrierarie e di vita« v prevodu in z opombami E. Damiani ia. Ivana Vazova »Pod jarmom« v prevodu Olge Balabanove Salvini-jeva antologija češke religdzne lirike «11 corallo di San Veceslao«. izbor iz Dostojevskega v Garzantijevi zbirki »U fiore delle varie iette- u— N°va grobova. Umrla je p štna uradnica v pokoju ga. Marija Fasan°va. K večnemu počitku bodo rajnko spremili v torek ob p:l 16. iz kapele sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminila je vdova po trgovcu g. Ana Velkavr-hova. Pogreb blage pokojnice bo v torek ob 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Pok:jnima naj bo c hranjen lep spomin, njunm svojcem na izrekamo našo iskreno sožalje! ^ žalni venci, poročni šopki, aranžmaji in e cvetje »»ROŽA«« cvetličarna u— Krasna sončna nedelja, že nekaj dni imamo izredno lepo sc-nčno vreme, kakor ga nismo vajeni v tem letnem času. Gotovo pa je bila ena najlepših včerajšnja nedelja. Sonce je že zgodaj zjutraj posijalo na pokrajino in izvabilo na ulice in bližnja sprehajališča do malega vso Ljubljano. Tivolski gozd in Rožnik sta imela od ranega jutra do večera vse polno obiskovalcev. Izredno živahno je bilo tudi na promenadi. ženski svet se je že postavljal s pomladnimi modnimi kreacijami, med moškimi pa jih je bilo mnogo, ki so zame-n'"s.li zimsko suknjo s površnikom. Po kosilu so se ljubljanske ulice dodobra spraznile. Kljub blatnim cestam so meščani pohiteli v najbližnjo okolico, da se naužijejo prvih toplih sončnih žarkov. Na vseh predmestnih potih in cestah so se ljudje sprehajali kakcr v procesijah. Proti večeru se je hotel vsakdo nekoliko okrepčati in zato ni čudno, da so bili gostinski obrati natrpano polni. Zadnji tramvajski vozovi so jedva zmagovali velik naval potnikov, ki so se vračali v mesto. Na ulicah je bilo vse do policijske ure izredno živahno. — Najvišja toplota v nedeljo popoldne je znašala lio c. čez noč pa se je ozračje ohla- dilo in je v j>onedeljek zjutraj živo srebro kazalo —4.1° C. Zjutraj je nad pokrajino ležala gosta megla, ki pa se je kmalu dvignila, nakar je z brezoblačnega neba spet posijalo toplo sonce. u— Mačice cveto. Izredno toplo vreme je letos resnično zgodaj nastopalo O snegu, ki ga ni bilo malo, skorajda ni več sledu. Tisti, ki so se sprehajali ob Ljubljanici izven mesta in ob drugih vodah in so imeli poleg drugega tudi čas občudovati naravo, so opazili, da cveto mačice. Nežni pepki so se že razbohotili. Ljudje so šibdce z ljubkimi zna-nilkami zgodnje pomladi trgali in jih nesli domov, kjer so z njimi razveselili tiste, ki niso zapustili mestnega središča. u— Vokalno - instrumentalni koncert Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek 1. marca ob pol 7. v veliki unionski dvorani, bo imel naslednji spored: godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice bo zaigral pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca njegova Ciakono na slovensko narodno pesem in Gregorčev Preludij; nato bo zapela sopranistka. operna pevka Valerija Heybalova arijo Katjuše iz Alfa-nijeve opere »Vstajenje«. Richard Straus-sovo pesem; O kam naj naju srečo skrijem« in Lajovčevo »Kaj bi le gledal«. Pri klavirju M. Lipovšek. Violinist Karlo Rupel bo izvajal, s spremljevanjem Zore Zarnikove, Pugnianijev Preludij in Alle-gro, Kogojev Andante in Chopinov Valček op. 64 št. 2. Dalje bo nastopil basist Juhi j Betetto ter zapel Lajovčev samospev »Iskal sem svojih mladih dni«, Pon-chiellijevo arijo in romanco iz opere »Zaročenca« ter znano Gerbičevo pesem: Poj-dem na prejo. Pri klavirju Marijan Lipovšek. Pianist Anton Trost bo zaigral arijo z varijacijami iz Suite v starem slogu, ki jo je napisal Longo, dalje Škerjančeve Štiri klavirske skladbe in Mirce Sancino-ve Fantastično kolo. Vokalno instrumentalni koncert bo zaključil godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice z Dalbacov:m Cerkvenim koncertom v a-molu in Vivaldijevo Simfonijo v C-duru. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. u— Umetnostna razstava inž. arh. Mitje šviglja v Kosovem salenu, v prehodu Nebotičnika bo odprta nepreklicno samo še ta teden. Mladi slikar je postavil na cgled 12 še nerazstavljenih krajin, stulij in figuralnih kompozicij. u— Podpornemu skladu za slepe na zavodu za slepe otroke v Kočevju so darovali: ga. A'm; Urbane iz Ljubljane 100 lir in g. Franc Jerkič iz Kočevja 100 lir. Dobrotnikoma slepe mladine iskrena hvala! u— š;šerske in bar?anske zelenjadarje vabimo, naj sc zanesljivo udeleže mestnih predavanj o zelenjadarstvu. ki bodo v torek 23. t. m. v Krekovi gospodinjski šoli v Šiški, v sredo 24. t. m. na v ljudski šoli na Barju. Predavanja se na obeh kraj h prično cb 8. in trajajo dopoldne do 11 ure, popoldne pa od 14. do 17. ure. Prvo uro bo predavala mestna kme* tijska referentka ga. inž. Angela Mahkcta o važnosti zelenjave cb vojnem č:cu, obdclcva* nju zemlje in njeni pripravi z-i pom'ad:n setev in saditev, o raznih nae'n:h izboljšanja zemlje, o zalivanju in vrtnarskem orodju Drugo uro bo mestni kmetijski referent inž. Josip Maček govori o- smotrnem gnojenju s hlevskim gnojem, o pomenu komposta in o polnem gnojenju z raznimi umetnimi gnojili, prav tako pa tudi o važnosti on h zckn;adn'h vrst, ki zahtevajo pesebno gnojenje. Od 10. do 11. ure bo mestni vrtnarski oficijal France Piirat predaval o sct\i. saditvi, o razdelitvi gredic, oko-pavanju ter o vseh delih, ki so med letom potrebna za umno zelenjadarstvo. Popoldne od 14. do 17. ure bo viš. vrtnarski nadzornik Josip Štrekclj opisoval ku'turo ;n vrste ter tudi obrambo raznih kapusnic. stročnic in čebu'n:c pred škodljivci. Pcleg njega bo pa nadzornik mestn'h naradov Anton Lap govor'! o solat* nicah. raznih špinnčrh, paradžnikih, korenju in o raznih di"avn'c"ih. Predavanja so seveda popolnoma brezplačna ter namenjen r.ajš'rš'm slojem j-ehivafstva, ca sami pridelamo čim največ zdr«ve ze:cn:ave in za rrehrano prebi* valstva najbrlj"c povrtnine. Predavatelji so sami mš rn vrtnarjem /e znani 'zkušeni stroka: vnj :ki, ki znrjo b"cz učenosti na vsakemu razum'jiv način razložiti vse potribno. da bo letina dobra ter ne bo razočaranj. Vs: nauki so tudi prfagedeni dr.narnjim razmeram ter bodo zato ti predavanja gotovo v veliko korist vsem začetnikom in tudi žc izku"enrm zelenjadarjeni in prijateljem vrtov .Obdelajte clehtrnj košček zemlje, vendar pa nikakc ne zamudite teh pre davanj. saj Vam predavatelji jamčijo, da bo za pouk porabljeni dan poplačan z uspehom na vrtovih in z dobr m pridelkom. Na Viču bodo Bologna: da bi zaščitili slovitega Neptuna Giambologne pred sovražnimi letalskimi napadi, ga spravljajo na varen kraj predavanja v četrtek v telovadnici ljudske šo= le, v petek v deškem vzgajališču Selo v Mostah, v soboto v dvorani na magistratu in drugi četrtek, 4. marca, v ljudski šoli za Bežigradom. Z Coremskega Zborovanja na Brezja;, se je predzadnjo nedeljo udeležilo do 200 članov Volksbun-da. Krajevni vodja Rindler je ravzečirn razložil pomen zborovanja ter v navdušenih besedah c pisal g-gantsko borbo nemškega naroda za bodočnost Evrope. V Ljubnu so. kakor poroča »Karawan-ken Bote«, po zaslugi župana Weisaa in nekaterih vaščanov predvidena obsežna popravila vaških in občinskih cest, zlasti regulacija in kanalizacija vednega odtoka, ki je ib reurjih spreminjal vaška pota v prave hudournike. Z nekaterimi deli se je že pričelo, toda zaradi pomarjkanja delov, nih moči in nezanimanja nekaterih gospodarjev je bilo delo prek:njeno. V Tržiču je bilo januarja šolanje žen iz Trž ča, Sv. Katarine, Sv. Ane in Ljubelja. O dolžnostih žen v vojni je govorila okrožna ženska vod te!j:ca Krcnthalerjeva o gorenjski ženi v delovni skupnosti pa je predaval okr:žni vodja dr. Hochsteiner. Most pri Otečah je predmet pritožb in nezadovoljstva vaščanov iz Ljubna m Bre-zij. če se bo s popravili odlašalo, pravi gorenjski tednik, bo most kmalu v takem stanju, da ga ne bo m goče popravit Nesreča tovarn škega delavca. Na kolodvoru v Behinjski Bistrici se je ponesrečil pomožni delavec Vikt r Kopovšek z Jesenic. Prekoračit; je hotel t'r, pri tem pa ga je zgrabila lokomotiva in mu odrezaia levo roko. Ponesrečenca so pr peljali v bolnišnico na G. lnik. Huda kazen za tatviro p°štnih paketov. Pred celovškim sodiščem se je morala zagovarjati peštna uslužbenka Margareta Leu. Od oktobra 1. 1941 do avgusta lanskega leta je ukradla najmanj 27 poštn:h paketov, med njimi 23 vojaških. Izjemn; so-dšče v Celovcu je nepošteno uslužbenko otsod lo na 10 let ječe. Iz Hrvatske Iz diplomatske službe. D: sedanj pooblaščenec hrvatske vlade pri poveljstvu italijanskih ob:rcžen:h sil za Slovenijo in Dalmasijo dr. Nikcla Rušinovič je b'l razrešen svoje dolžnosti, za njegovega nasled-n'ka pa imen,-van desetin" ji veliki župan v Kninu David S mčič. Dr. Rušinovič se je vrnil na tvoje mesto ket izredni pr^a-JK in pooblaščeni minister v zunanjem min;-strstvu. Knf ga o vojni zgodovini Hrvatov. Pravkar je bilo dotiskano 7C0 strani obsegajoče delo dr. Slavka Pavičiča ped naslovom »Vojna in vojna zgodovina Hrvatov«. Knj'"ga je onremMena s slikami in vojaškimi zemljevidi. Karte so priložene vcem važnejšim bitkam v pretekli svetovni vojni, ki jo je pisec cbdelai po večini po svojih zap:skih, ker je bil kot aktiven častnik 4 leta na fronti. Obsežno so v knjigi prikazana junaška dejanja hrvatskih vojakov, bosensko-hercegovskih polkov in drugih edinic v sklopu bivše avstro-ogrske armade. Svečanost v finskem zdravilišču. Na svojem potovanju po zapadni Finski si je hrvatski poslanik Bošnjakovič s soprogo ogledal v spremstvu soproge prof. Nikole razna industrijska podjetja, bolnišnice, zdravilišča td. Ob tej priliki je bila v zdravilišču v Harvajajki majhna svečanost, i kjer je ga. Bcšnjakovičeva predavala v finskem jezisu o Hrvatski. Hrvatska na mednarodnem vzorčnem velesejmu v Plodivu. Pred dnevi sta prispela v bolgarsko prestolnico načelnik odseka v ministrstvu za narodno gospodarstvo inž. Oton Frangeš in inž. arh. Seissei zaradi priprav za hrvatski paviljon na letošnjem mednarodnem vzorčnem velesejmu v Plovdivu. Hrvatska bo prvič zastopana na tej razstavi. Zagreb ima 17.C00 hiš in 350.000 prebivalcev, medtem ko je štev;lo hiš l. 1931 znašalo 12.700. število prebivalstva pa 180.000. Ob ustanovitvi Nezav sne države Hrvatske je imel Zagreb 15.500 hiš in okoli 250.000 prebivalcev. Na zagrebških šolah se bo pouk začel 1. marca. Prešli teden st> se na svojih šolah zbrali zagrebški učenci, kjer so jim med drugim sporočili odredbo ministrstva prosvete, po kateri se bo v Zagrebu ponov-j no začel pouk 1. marca. Polletnih spričeval letos ne bo. Ob obletnici smrti dr. An-te Starčeviča bodo v dneh zl. in 28. t. m. šolske svečanosti. Oh vezni registracija Rusov. Rok za obvezno registracijo Rusov, ki se mora izvršiti v smislu naredbe glavnega ravnateljstva za javni red in varnost, je od 20. t. m. podaljšan do 26. t. m. N°v vodja usta§ke založbe. Za generalnega ravnatelja ustoške založbe. k; je lastnica dveh velikih tiskarn v Zagrebu in ki izdaja dnevnika »Hrvatski narod« in »Nova Hrvatska«, je bil imenovan izredni p slar.ik dr. Edo Bulat, desedanj' predsednik mešane nemške-hrvatske komisije za preselitev Nemcev iz Hrvatske. Iz Srblfe Ref°rma š lstva v Srbiji. V smislu zahteve mir.ictrskega pre3sedn;ka Nediča, i da se spremeni celotni vzgojni sistem in sc ga postavi na nove temelje, je bilo prosvetno ministrstvo reorganizirano in njegove naloge znatno razširjene. Prosvetnemu min;str3tvu bedo v bodoče podrejena tudi vsa cerkvena vprašanja, ki so bila doslej v kompetenci pravosodnega ministrstva. Nadalje mnoga kulturna vprašanja, ki so doslej spadala v pristojnrst raznih ministrstev in predvsem šport, ki je bil doslej v pristojnosti ministrstva za telesno vzgojo. V zvezi z reorganizacijo pouka m šolstva so bile nedavne upokoj:tve na beograjskem vseučilišču in čiščenje med profesorskim zb:rom. J rature« ;n v :zdaji Instituta za slovansko filo-logijo na kr. rimski univerz zbornik »Studi slavi« v redakciji prof. Giovann ja Mavra. Pesnica Cvijeta Zuzorič in Terquato Tasso. V »Meridianu di Roma« z dne 14. t. m. je izšel prispevek prof. Umberia U r b a n i j a »La poetessa F. Zuzorič e T. Tasso«. Pisec seznanja italijansko kulturno javnost z odnosi med dubrovn:ško pesnico in velikim pesnikom italijan-ke-ga Preporoda, človeško nesrečnim Tor-qnatom Tassom. Ta odnos je zanimal zlasti raziskovalce dubrovniškega slovstva in prof. Urbani se v svojem članku naslanja predvsem na dognanja Josipa Torba-rine, čigar hrvatska razprava ni bila doslej znana italijanskim proučevalcem Tas-sovega dela. Cvijeta (tudi Flora) Zuzorič je potekla iz hercegovskega rodu. ki se je naselil v Dubrovniku, kjer so si potomci Vladka Zuzoriča pridobili bogastvo in položaj patricijske rodbine. Cvijeta je bila »najlepša med naibolj plemenitimi in najbolj plemenita med najlepšimi«; obiskovala je šole v Anconi in se je 1570 kot petnajstletno dekle omožila s florent;n-skim plemenitašem Pescionijem. Duhovita mlada lepotica ie imela po vzoru italijan- ' skih žena v dobi renesanse svoi salon v Dubrovniku, kamor so prihajali pesniki in umetniki. Potovala je večkrat v II a-lijo, se svobodno gibala na dvoru v F:-renzah; o nii je šel glas, da je s svojo lepoto in duhovitostjo navd'hnila italijanske pesnike S;monettija, B-^ccabianco in predvsem Torquata Tassa. O tem pričata dva Tassova soneta, v katerih govori o očarljivem srečanju s Floro. Do nedavnega je bilo še sporno, ali se to res tiče du- ' brovniške Cvijete, kakor je hotela tracl;-cija. Torbarina je. kakor izpričuje prof. Urbani, dokazal, da sta Cvijeti Zu?oričevi posvečena ne samo dva tradicionalna soneta, marveč v celem osem Tassov h re-smi: trije soneti in pet madrigalov. Sloveči pesnik »Osvobojenega Jeruzalema« jih je spisal delno na željo Cvijetinega ankonskega častilca Giulia Mostija, vendar se zdi. da je Tasso sam poznal du-brovniško lepotico in da je vpletal ta »fior d'alta beliezza e di virtu che nell'-Illiria nacone« (cvet visoke lepote in vrline, ki se je redil v Il riji), kakor pravi v nekem sonetu, v svoje ljubavne sanjarije. isslk Je no n!c3 32. Bolezen je nujna; takisto je nujen belerenski primer, slučaj. »Ne bil bi predlagal operacije, če bi res ne bilo nobene možnosti za nje izvedbo«, sem rekel s hladno odločnostjo. »Priznavam. d'a je pri meni primitivno, vendar zadošča za tak slučaj v sili.« Iz navedenega besedila je jasno, da gre za nujno stvar, torej za nujen primer, 33. Spoštovanje — spoštljivost; simpatije — s?mpatičncst; bolest — bolestnost. »Med nama so nastale vezi poklicne spcštljivosti prav kakor osebne simpatije«; »občutil sem s silovito bolestjo, da so se najina pota ločila«. Zdravn;ke vežejo vezi poklicnega spoštovanja in ne spoštljivcsti, ki je zgolj lastnost, torej nekaj abstraktnega, in osebne simpatije, kakor je pravilno izraženo, ne pa s'mpat;čnc?1i. kar bi bilo napek; takisto je prav »cbčutil sem z bolestjo«, ki je konkretna, dočim bi bilo »z bolest-nostjo« napsk. ker je kot lastnost abstraktna. Podobno: .resnica oči kolie in ne nesničnost. 2upanč:č pravi v Davidu Cop-perfieldu: »Slabina, ki jo je čedalje bolj obhajala«; »nato jo je obšla slabina« — ne slabost! Isti v Temnem cvetu: »Obraz, ki mu je prebijala rdečina »zaeorelo« nolt; »temna bledina nerazločnih odlitkov v mavcu in bronu« — ne pa rdečost, pa tudi ne rdečica, ki je bežna, ter ble-dost. 34 Oprkasterdeča stena In opečna stena. »Na vrhu opekaste stene« je prav, kadar stena ni iz opeke, marveč ima samo opekastordečo površino; kadar pa je iz opeke, tedaj je opečna stena. V zdravstvu pravimo gošči, ki se sesede v vodi, sedi-mentum lateritium = opfkasta sesedlina. ker je opečnemu prahu podobna, če pa bi b;la iz opečnega prahu, tedaj b: b;l3 opečna. 35. Recept napišem. »Sem spisal recept.« Kmalu bo minilo že četrto desetietje, od kar zasledujem zdravstveno besedje in izrazje, pa še nikdar nisem slišal drugače kot recept napisati, zdravilo komu zapisati in dieto predpisati. 36. Bistra voda ali čista voda. »Vsak dan so prinesli v šolo šest gula-hov čvrste vode;« »v vsej četrti ni bilo čiste vode.« Po slovensko pač ne moremo reči Čvrsta voda, marveč čista ali bistra voda. 37. Ščitnica — golša. »Človek mora neogibno umreti, če nima golšne žleze.« »Golšna žleza« ni ne tič ne miš. Doklpr je normalna, je žleza ščitnica ali ščitnica, če je pa povečana, je golša. 38. Puškino ustje. »Gazela teče hitreje od zlate kroglice 'z puškinih ust.« Puška nima ust, marveč ustje. Gornji stavek se bi glasil po slovensko: iz puškinega ustja ali — še bolje — samč iz puške. 39. Neradna besnost. »V nagli besnosti je trgala cbleko s sebe..< Besnost je že sama po sebi nagla, tu pa je mišljeno, da je nenadna, ki jo je nenadno rapadla. 40. Slabo navada = razvada. »Je kazala toliko slabih razvad.« Glasiti se mora ali slabih navad ali samo razvad! 41. Obleka je prašna. »Naj nikar ne spi v prašnati obleki.« Pleteršnik 'ma resda prašnat za staub;g, toda svojstveno slevenščir/i to ni. Kak r ie travnato te, kar je iz trave, kamnato, kar je iz kamna, slamnato, kar je iz slame, tako je prašnato samo to, kar je iz prahu. Obleka pa ni iz prahu, marveč polna prahu, je t-rej prašna, saj pravimo tudi, da je peletj cesta prašna, da je p°li'štvo prašno, prašni čevlji itd. 42. Obvezila; rano obveže in. »Obveze za rane j'e bilo treba plačati«; »zvezal sem mu rano.« Obveza je tedaj, kadar je že na rani; rano obvežem z obvPal), zvežem pa komu roke, noge. Najbrž je mišljene, da je bilo treba plačati obvezovanje ran t. j. delo in material. 43. Puščam kemu. »Pustil sem mu kri.« Puščati komu je tako ukoren njen zdravstveni izraz, da ga nikakor ne moremo iz-preminjati pa tudi če gre samo za enkrat, no dejanje, saj traja to dejanje dlje časa. Tcrej: puščal sem mu. 44. črnavka — otolkljaj ali otoičfna — bunka. »Nisem ujel v spopadih niti navadne medre pege na koži.« Navadna modra pega na kož', ki jo kdo 'rame pri spopadih, ie po slovensko črnavka, hujša je °tnlkjjaj ali otoičina; fe je oa zraven zatrdina in zateklina, tedaj jc to bunka. 45. Ceste se po spopadih pomirijo, iz-nraznejo. normalizirajo. »Kmalu so ceste poprijele prejšnje lice.« Ta stavek je č'sto neslovenski. 46. Tečem, kar me ro«re nesejo, koiifcor me nesejo noge, kar se da- »Tekla sva, kak~r so naju nosile noge«; »stekel je urno, kakor so ga le nosile noge.« Teči steči, kar ali kol:k r koga nesejo noge! Tudi: kar se dš! Jezikovnih izrazov (fraz), ki so svojstveni narodu, ne smemo samovoljno izprenrnjatl! 47. Znak — znamenje; rdečina — rdečica. Kadar berem naše vodilne slovenitelje. se prav posebno razveselim, če najdem oznake. ki sem jih zagovarjal v svojih dosedanjih razpravah ali jih uvrstil v Klinični besednjak. Dr. Mirko černič. Ob reki Igvasu v Braziliji je bilo gnezdo, višje nego je višina moža. Tam so se izlegale brezipme mravlje delavke iz svo-j h jajčec. To je bilo pred petimi leti, kmalu potem, ko je njih skupna mati ustanovila gnezdo. Čim se je v zraku poročila, je zletela k tlcm, si sama odgriznila dolga, steklena krila in se takoj zakopala. V črni pragozdni prsti si je izkopala naj-prvo majhno podzemeljsko jamo. izbrala si je prostor z vso skrbjo tako, da bi se mogel brez težave razširiti. Kraljica v gladomorn'?i Bila je mravlja iz družine atink, torej precej velika, krepka in s čvrstimi mišicami. V nekakšnem stranskem žepku svoje glave je nosila s seboj kupček snežnobele tvari iz gobastih nitk. Ta kupček je bil dota, ki si jo je odnesla iz domačega gnezda, dota, ki bi ji naj omogočila nekoč prehraniti velikansko državo s sto tisoči občank, a te občanke naj bi io spet redile kot svojo kraljico in zanjo skrbele. Sprva je živela popolnoma osamljena v jami, ki si jo je sama izgrebla in ki je bila zanjo prava gladomornica, kajti v njej ni bilo ničesar, s čimer bi se mogla hraniti. Te živali so namreč z nekaterimi drugimi sorodnimi vrstami zaklete, da si ne morejo privoščiti ničesar od vsega tega, kar rabi žuželkam drugače za hrano. Zanje obstoji dobesedno eno samo živilo in tega si ne "morejo niti uloviti niti drugače upleniti, morajo si ga same pridelati s trdim, neprestanim delom. Mlada kraljica je bila navezana tedaj sama nase in na prastare nagone, ki jih je prinesla s seboj na svet. Pomoči ni bilo od nikoder nobene, kar je bilo treba storiti, je morala storiti sama. Začela je sicer takoj legati jajca, a s čim naj bi redila prve ličinke in samo sebe, ko so pa bile kašče, ki naj bi nekoč prehranile vse, popolnoma prazne? Težko vprašanje — toda s tem vprašanjem se ni dolgo mučila. Ne da bi si pomišljala, se je spravila na delo. Od kupčka gobjih nitk, ki ga je sredi svoje grobnice obdala z zemljo, je jemala nitko za nitko, jo pridržala ob svoj zadek in jo pognojila z zlatorjavimi kapljicami, ^i so se ji tam izločevale. Pognojene nitke je po^em pritisnila znova h kupčku in ga pregnetla. Mati se hrani z lastnimi jajci Takšno je bilo njeno delo. Toda odkod naj bi njeno črevje izločevalo gnojila, ki je bilo potrebno za gojitev toliko belih gobjih nitk? Niti v njeni grobnici, niti v vsem pragozdu naokrog ni bilo ničesar, kar bi ji bilo lahko za hrano. Tudi s tem vprašanjem se ni dolgo mučila — spravila se je nad to, kar je bilo edino pripravljeno — in to so bila jajčeca, ki jih je bila sama izlegla. Za ta trenutek so bile grede z gobami pač važnejše od potomstva. Naj-prvo je treba pripraviti živež za delavke, potem lahko pridejo tudi delavke same. Približno 90 odstotkov vseh jajčec, ki jih izleže v prvem času. gre tedaj materi ^sami v želodcc. Iz njenega črevja se izločuje kapljica za kapljico gnojila, z vsako kapljico se razmnožujejo gobie nitke. Na dnu jame se širi bela ruša. V tej ruši ne ra-?ejo samo nitke, temveč poganjajo tudi T epovsod neznatno majhne, bele glavice. Ker so videti kakor koleraba najmanjšega formata, so čudno gobjo rastlino imenovali »kolerabna goba«. V prosti naravi je ne dobimo v tej obliki, a to je edina oblika, v kateri lahko atinkam koristi kakor nam pšenica. kromp;r ali rž. Kolerabna goba rabi mravljam očitno že tako dolgo kot »kulturna rastlina«, da je v svoji prvotni obliki, kakršna je morala nekoč vendarle obstajati, na videz popolnoma izginila. Ljudje so si doslej zaman prizadevali, da bi to gobo gojili, očitno je. da potrebuje za svoje življenje in uspevanje sl:ne in črevnih izločkov mravelj. K se prične polagoma odvajati jajčne hrane. Iz jajčec zrasejo prve ličinke. T: - ;; ie se sicer sprva hranijo z jajčeci. L:č:rJ-e se v kratkem spremene v prve de^vke. ki so smešno majhne v primeri s l:r*a!j:co. Njih edino delo je spočetka gnorti gob je grede. Grede se morajo širiti, • ' : od njih bo živelo vse stotisoč-glavo ljudstvo. Gobe so njegova industrija, njegovo poljedelstvo, njegov kapital. Znanje, ki ga nihče ni učil Ze prve odrasle delavke se hranijo z glavicami kolerabne gobe. Gobi je treba slej kakor prej gnojiti, treba pa je polje f*--T Vb? tudi pleti. Nobene druge glive se ne smejo tu zarediti, zlasti pa ne kakšne plesnivke. Treba j h je populiti, preden bi se utegnile vgnezditi in pol^e un:čMi. Malih delavk okrog polia mrgoli. Nihče jih ni učil, kaj jim je delati, toda svojo nalogo opravljajo z nepojmljivo sigurnostjo prirojenega znanja, ki popolnoma nadomešča priučeno človeško znanje. Toda ličinke je treba še vedno hran;ti z jajčeci. Kraljica sama se udejstruie še vedno marljivo kot proizvajalka enoiila. Nihče še ne skrbi zanjo, nihče nima časa zanjo. Najvažnejša stvar je slej kakor prej •••'e polje. To je sicer še vedno smešni majhno, meri komaj kakšnih 10 cm v dolžino in širino, glavic na niem je komaj nekoliko tisoč, r.amesto da bi jih bilo na milijone. Toda navzlic temu dornščsijo iz večjih ličink že prve velike delavke. Male delavke, jim pomagajo :z jajčec in iz zapredkov na dan — če smemo uporabljati to" besedo, kajti tam spodaj vlada večna tema. Nekega dne odidejo male delavke clo roba podzemeljske jome. V steno izvrtajo okroglo cev, rov, ki ga skrbno zavarujejo, da se ne more zrušiti. Rov poteka z nekoliko zavoji sem in tja. na zadnje se izteče na površje, v beli dan. Po tem rovu se velike delavke odpravijo na svoje delo zunaj gnezda, male delavke pa se vrnejo v podzemlje. Nimajo nobenega poželenja po svetlobi belega dne. nemara so tudi slepe. Njih dolžnosti se sučejo izključno okrog gobjega polja. Koliko dela je tam! Človek pred mravljo brez rnoči Čez ure se velike delavke vrnejo. Tudi tem ni nihče povedal, kaj jim je storiti, a vseeno opravljajo svojo nalogo po nekem nezmotljivem načrtu. Čeprav ne vedo kot hčere teme ničesar o pr?gozdu, lezejo brez pomišljanja na grme, režejo s svojimi čeljustmi kakor kovrnec velike kose njihovih listov in se vračajo z njimi v sprevodu čim hitreje domov, kajti videti je zelo važno, da bi ti kosi 1 i ' ov dospeli še neoveneli v gnezdo. Ti sprevodi so spočetka še majhni, naraščajo pa od dne do dne, polagajo si svoje ceste in na zadnje gomazijo po teh cestah nepregledne, do pol metra široke procesije živalic. Nič se temu navalu ne more postavljati po robu. Vdira v plantaže, v neverjetnih pohod:h se spravlja nad vse zelenje, ci-trovke, kavovee in kokavce pleni do zadnjega lističa, človeku prizadeva neizmerno škodo. Ljudje ga sicer preganjajo z ognjem in mečem, a zaman. Brazilsko poljedelstvo še do danes ni našlo učinkovitega pripomočka zoper te škodljivke. ki sledijo neutrudno zakonu svojega življenja: nabirati koščke zelenih listov, da dob; kolerabna gliva svoje pravo redivo. Za to gre namreč. V gnezdu žvečijo druge velike delavke brez odmora te listne koščke in jih s slino meljejo v kašnate kupe. V te kupe sadijo male delavke takoj končke gobjih nitk. ki bohotno preraščajo vse. Nitkam, ki na novo zrasejo. je treba pravtako neutrudno gristi končke. kajti če bi tako ne delale, bi nikoli ne poganjale srlavice, ki so tedaj pravi pridelek mraveljskega poljedelstva. Koliko zaleže ta skrb. je najbolje razvidno na starih. zapuščenih mravljiščih. V teh mravljišč h prerasejo dolga, bela vlakna kaj kmalu podzemlje, na zadnje pa se zgoraj pojavijo klobuki gobe. ki jo je znanost imenovala »Rhozites gongylophora Moli« in ki je sorodnica našega znanega »cigana« ali »slanarja« (Rhozites caperata). Organizem iz stotisočev samostojnih poedincev Delo gre v mravljišču v neprekinjen:h nosadrh dalje. Ta kolona melje in kopiči novo redivo, druga spravlja staro, izsrka-no redivo iz gnezda, tretja — in ta je ve dr. o najštevilnejša — roma plenit listnato drevje in grmovje, četrta opravlja plelev, Fefa skrbi za zarod, šesta krmi. snaži in varuje kraljico. Tam polagajo spet nove rove in gradijo gnezdo, ki rase polagoma ne samo v zemljo, temveč tudi iz zemlje, da je na zadnje višje od človeka :n štiri do pet metrov široko. Kdor je lačen, obšče preprosto gobje grede in se napare. Mlade samice, ki zapuščajo gnezdo, si jemljejo kakor nekoč kraljica nekaj gobjega mieela s seboj. Le samci ne skrbijo za nobeno stvar in ne delajo. Potujejo kvečjemu od grede do grede in se nasejo ali pa se dado od marljivih sester ritati. Seveda pa je njih življenje tudi kratko, kakor je v gnezdu nekoristno. Čim opravijo svojo nalogo pri velikem poročnem poletu — ali pa je tudi ne opravijo — poginejo. Kraljica pa leže jajca, na tisoče in 'desettisoče jajc. V nekoliko letih, ki j'h nreživi, daje življenje milijonskemu zarodu. Delavke pa žive najdalje. Znanost trdi, da učakajo pet in celo deset let. V tem gomazenju ni seveda nobene po-edine usode, nobenega poedinca, ki bi se ločil od drugih. Vse živi tako, kakor da je le delček, organ enega samega velikega telesa, stanica, ki živi le na videz samostojno zunaj tega telesa. Delo in delitev dela je smisel njihovega življenja in ta smisel so odkrile te živali milijone let pred človekom. To so pradelavci sveta in tudi spol je med njimi le ena izmed delovnih doižnosti. Da-li ni v tem smislu ogromen nesmisel, to je vprašanje, s katerim se ne mučijo. Le človek se lahko vpraša, ali je to pravo življenje, kajti bolj nego delo, je to neprestano kop:čenje nekega delovnega previška, ki bi bilo za poedinca nesmiselno — če bi med njimi pač obstajali poedinci. VVILKIE COLLINS. ^ »s-- -».-» kLtJ »^•^J.Vi. i* ^ L*.*' Dopolavoro v Veroni za vojake. Pudjet- | niški Dopolavoro Galtarcssa je one cLni iz- j ročil svojemu namenu okrepčevalnico za j vojake, kjer bo vladalo nad vse prisrčno •račje, da se bodo počutili kakor doma. Za vojne ranjence. Pokrajinski D pola-voro v Cat2oiiji je priredil »Don lova« in ves dobiček prireditve namenil vojnim rakcem ki se zdravijo v mestnih boln'šni-eah. O Iziv med lovci je bil nenavadno velik. Prireditev je dosegla popoln uspeh. Strojepisni tečaj za vojake. Zelo delavni Pokrajinski Dopolavoro v Aosti je med drugim priredil tudi strojepisne tečaje za vojake. V tečajih je vpisanih 110 vojakov po_ sadke. Učenci se uče z velikim veseljem. Delavnost Dopolavora v Pistoji. Pokrajinski Dopolavoro v Pistoji je priredil razstavo zajčjereje, ki jo je otvoril Eksc. Nan-nini. Umetnostni oddelek je obogatel s pridobitvijo solobnega orkestra, ki je že s prvim nastopom dosegel splošen uspeh. Športna služba je priredila številne tekme za pripadnike Oborožene sile. Piirejen je bil med drugim kegljaški turnir, ki se ga je udeležilo kakih sto vojakov mestne pesa ke. Zmagovalci so bili nagrajeni. Velik uspeh je doživela tudi nogometna tekma, ki se je je udeležilo osem vojaških moštev. Vneti kolesarji. Člani trentinskega Dopolavora so vneti kolesarji. Vodstvo je priredilo kolesarske tekme, katerim prisostvujejo člani v velikem številu. Vsako nedeljo se velike množice odpeljejo s kolesi na vse strani. Obiskali so skoraj vse postojanke v pokrajini. Doslej so prevzeli nad 40.000 km. ~ r* ^ . v jžj. »Gledališka sobota«. Pred kratkim se je v večjih mestih začela »Glelališka sobota«, lu je letos stopila v 7. leto svojega obstoja. Razumljivo, da je v vojnem času njen pomen še večji. Tudi letos bo za »Gledališko soboto« rezerviranih do 40 odstotkov razpoložljivih sedežev za vojake. Predstave pa se bodo vršile vsako soboto popoldne. Bliskoviti pregled. Pokrajinski Dopolavo-no v Apuaniji je ustanovil potujočo umetnostno družbo, ki bo dajala najrazličnejše predstave. — Pokrajinski Dopolavoro v Cu-neu je brezplačno predvajal za pripadnike Oborožene sile, dopolavoriste in prebivalstvo v Cuneu, Bcnevagienni, Centailu, Pi-ascu, Venasci in Revellu filmski žurnal št. 1, Iti ga je poslal ustanovi Direktorij Stranke. — Občinslci Dopolavoro v Mezzolombardu, pokrajina Trento, je priredil zanimivo razstavo volnenih izdelkov za bojevnike. Za razstavo so prispevali Eksc. Prefekt, Zvezni tajnik in pre Isedništvo Dopolavora. — Pokrajinski Dopolavoro v Rimu je v dogovoru z ministrstvom ljudske vzgoje priredil vrsto brezplačnih gledaliških predstav. — Dopolavoro v Paviji je priredil o priliki proslave sv. Barbare uspelo loterijo za že-nijce tamkajšnjega 3. polka. — Pokrajinski Dopolavoro v Pisi je otvoril naprednejši tečaj za vojake mestne posadke. — Podjetniški Dopolavoro v Varesu je priredil prvo telovadno tekmo dopolavoristk. — Zvezni tajnik v Macerati, ki je tudi prelsednik Pokrajinskega Dopolavora, je dal določna navodila svojim neposrednim sodelavcem, da bi se čim bolj pospešilo delovanje v korist pripadnikom Oborožene sile. Prvo p NEVESTA SE Ko je moj stric Starkweather prebral obred poroke, kakor je v navadi v angleški cerkvi, je zaprl knjigo in z višine oltarja uprl vame svoj pogled, z vso nežnostjo, kar je je mogel izraziti njegov široki rožnati obraz. V istem času me je moja teta. ki ie stala ob meni. potrepljala po rami in dejala: »Valerija, poročena si!« Kakšne so bile ta trenutek moje m:sli? V kakšne sanjarije sem se bila zatopila? Preveč vznemirjena sem bila, da bi si mogla odgovoriti. Tresla sem se in gledala sem njega, ki je bil od tega trenutka moj mož. Videl se mi ie skoro enako vznemirjen, kakor sem bila jaz. Mislim, da naju je oba hkratu preš'nila ista misel. Ali je mogoče, da sva kljub ugovorom njegove matere mož in žena? Moja teta je razrešila to vprašanje s lem. da me je znova potrepljala po ramenu. »Primi moža za roko«, mi je delala potiho z glasom ženske, ki izgublja potrpežljivost. Vzela sem moža za roko. »Pojdi za stricem!« Opiraje se na roko svojega moža sem šla za stricem in vikarjem, ki je bil pomagal pri poročnem obredu. Duhovnika sta naju peljala v zakristijo. Cerkev se je nahajala v eni izmed tistih žalostnih londonskih četrti, ki se razprostirajo med Cityjem in West En-dom. Dan je bil mračen: ozračje težko in vlažno. Tvorili smo otožen poročni sprevod, docela skladen s to žalostno če^rtio in tem meglenim dnem. Niti en sorodnik ali prijatelj mojega moža ni prišel; njegova rodbina je odklanjala to ženitev. Razen strica in tele me ni spremljal noben član moje rodb'ne. Izgubila sem očeta in mater in imela sem malo prijateljic. Pač pa je gospod Benjamin, nekdanji zvesti nameščenec mojega očeta, prisostvoval poroki; poznal me je iz otroških let in v moji osamljenosti mi je bil dober, kakor bi mi mogel biti le oče. Zadnja formalnost je obstojala v podpisu poročnega zapisnika. V zmedi tega trenutka in ker me nihče ni na nič opozoril, sem se zmotila: podpisala sem se s priimkom svojega moža, namesto s svojim dekliškim imenom. »Oh, slabo znamenje!« je vzkliknila teta. »Kako!« je šaljivo zaklical stric, »ali si že pozabila svoje ime? Upajmo, da se ti nikdar ne bo treba kesati, da si se nas tako kmalu odrekla! Še enkrat se podpiši, Valerija, podpiši se pravilno!« Z drhtečo roko sem prečrtala podpis in zapisala svoje dekliško ime: Valerija Brinton. Ko je prišla vrsta na mojega moža. sem presenečena opazila, da mu roka drhti in da je tudi njegov podpis beden vzorec njegove običajne pisave; zapisal je: Eusta-hij Woodville. Ko se je morala podpisati teta, je napravila nekaj pripomb. »Slab začetek!« je dejala, kažoč s peresom na moj podpis. »Pravim kot moj mož: nadejam se, da ne boš jokala za svojim imenom.« To očitovanje tetine praznovernosti mi je napolnilo dušo z neko tesnobo. Bilo mi je v tolažbo, ko sem čutila, da mi je mož stisnil roko, kakor da me hoče pomiriti Ln ne bi mogla povedati, kako olajšano sem se počutila, ko sem zaslišala simpatičen glas mojega strica, ki mi je prisrčno čestital, medtem ko smo vstajali. ogla v j e JE ZMOTILA »Želim ti iz dne srca veselja in sreče, draga moja. Sama si lahko izbirala in, ne da bi hotel žaliti vas. gospod Woodville — Bog daj. da je moja ljuba Valerija dobro izbrala! Pusto bo v naši hiš: brez tebe, Valerija, pa saj ne tožim. Narobe, veselilo me bo. ako te bo ta izprememba tvojega življenja osrečila. Pojdi, pojdi, ne jokaj, sicer bo stric hud in solze te bodo storile grdo. Zbriši jih in poglej se v ogledalo. Videla boš. da imam prav. Na svi-den e. hčerka, in Bog naj te blagoslovi!« Prijel je teto pod pazduho in oba sta naglo odšla. Kljub globoki ljubezni do moža mi je srce plskalo, ko sem videla, kako odhajata ta dva zvesta prijatelja, varuha moje mladosti. Tudi stari Benjamin se je poslovil.^ »Zcl-m vam vso srečo, draga moja hčerka; ne pozabite name!« N česar drugega ni rekel, a dovolj je bilo to, da je zbudilo v meni spomin na dneve, ki sem jih preživela v očetovi hiši, ko je ob nedeljah Benjamin prihajal k nam na kosilo in mi je vsakokrat prinesel kako majhno igračko. Ponudila sem mu lice v poljub in slišala sem. kako je zavzdihnil, kakor da si tudi on ne obeta nič dobrega od mojega bodočega življenja. Glas mojega moža me je zdramil iz za-mišljenosti in moje misli so postale prijetnejše. »Greva. Valerija?« mi je dejaL Počakala sem še trenutek, preden sem zapustila zakristijo, da sem ubogala nasvet svojega strica: z drugimi besedami, vedeti sem hotela, kaj mi poreče staro ogledalo, ki je viselo nad kaminom. * Kaj sem videla v tem ogledalu? Podolgovat, živahen obraz triindvajset-letnega dekleta, s črnimi lasmi, razdeljenimi v prečo in povezanimi v šop nad tilnikom; obraz blede barve, temnomodre oči, ki so jih mnogi smatrali za črne. Nos je bil orlovski, usta fino usločena. Obraz, ki je bil v spodnjem delu preveč ozek in preširok ob ličnicah. V celoti je bil obraz, ki se je odražal v ogledalu, obraz elegantne gospodične, dovolj privlačen, vendar malce preveč bled. preveč m'ren, preveč resen v trenutkih miru in počitka. Z eno besedo, bilo je to dekle, ki na površnega opazovalca ni napravilo vtisa že ob prvem srečanju, temveč šele, ko jo je videl drugič ali tretjič. Ali sem prav opisala samo sebe, kakršno sem se videla v ogledalu? Ne vem, potrudila sem se, kar sem mogla, da bi se izognila dvem napakam: niče-murnemu zaničevanju in ničemurni hvali svoje zunanje podobe. In koga sem videla v ogledalu zraven ! sebe? Moškega, ki je bil nekoliko manjši od mene in se je zdel starejši, kakor je bil ! v resnici. Njegova kodrasta rjava broda in njegovi brki so prezgodaj jeli siveti, obraz je imel tisti kolorit in tisto moč, ki je ni bilo na mojem obrazu. Gledal me je z očmi. ki so se mi zdele nežnejše in lepše od vseh oči, kar sem jih kdaj videla pri kakem moškem. Njegov sladak nasmeh in njegovo mirno in zadržano vedenje si je i pridobilo srce vsakega dekleta. Nalahno ' je šepal zaradi rane, ki jo je bil pred nekaj leti dobil v nekem boju v Indiji. Razen te majčkene napake, če se sme tako imenovati, ni bilo na njem ničesar, kar bi kazilo njegovo eleganco in mladost. Tak je bil moj mož na dan poroke. Zame je ena sama beseda vsebovala vse: ljubila sem ga... KAJ VEM? IKAJ ZNAM? M. C. S vami: Zelzm tli Ljubezen je nekaj čudovitega. Podobna je ti .temu, kar je v življenju nenavadnega. ia samo temu se da primerjati. Njeno rojstvo v duši je enako nerazumljivo 'n nerazložljivo kakor rojstvo v telesu. Brez nie duša prav tako ne more obstajati, kakor telo ne more živeti, dokler niso pljuča prvič dihnila. Ljubezen je ozračje ali eter, ki krije dihe vne vrednote; dokler se je duša na zave in je ne pozna, se duh vno življenje ne mo. re začet1. To. kar imenujemo v navadnem ž vi jen ju ljubezen, strast, ki se vzbuja v ljubezni dveh oseb, ni samo sredstvo za rast človeškega rodu. Edino oni, ki vidijo s:mo gmotne dobrine in le nanje mislijo, sedijo tak;. Tist; pa, ki so vsaj malo od-pahnili železni zapah, ki zapira zlata vrata, dobro vedo, da se da strast, katero imenujejo ljubezen, uporabljati še v druge in vjšje namene, nego je rejstvo na tem svetu. Ljubezen daje življenje tudi v duhovnem svetu. Ljubezen je most med zemljo in nebom, med duhom in snovjo. Vsakdo pride z njo več ali manj in prej ali slej v dotiko; kakor rojstvu in smrti se tudi njej ne moremo izognit . Morebiti je le neznaten napor, komaj vreden spomina, toda utegne bit: tudi bežansko delo", prebujenje duše, ki se izrazi v sv; ji veliki dediščini: v ž vljenju ljubezmi. Kdor" ljubi samo z ljubeznijo mladosti m komur je strast samo straat, ostane samo človek; njega tod ne upeštevamo. Zanj bo zemlja krožila in sonce sijalo, dokler Oo živel; zanj se bo ponavljal vsakoletni čudež prebujenja in pomlajenja, vendar se ne bo čudil ia se ne bo ničesar naučil. Zanj bodo nepresta'o poganjali na polju m v gezdu zeleni Tsti in molče oz-anjali veliki nauk, a on ne bo o njem ničesar vedel. Bridkost izkustvenega ž vljenja im občevanja z onimi, ki ne vedo, kaj je ljubezen, ker žive v sovraštvu in duhovni smrt' ie vzrok, da je človeško srce kakor drevo pozim' č-rr- i" suho bak-r bi b'lo požgan-Opažu jo} V : s ' ne bi verjr-- da se čudež zelenih listov dogaja vsako porn^d, če bi ga v resnici ne videli sami Bol in razočaranje ranita in bijeta lju-bežen, kjer koli se izpostavlja; kakor stresa veter vejevje in pritiska sneg veje k tlcm, tako pritiskajo skrbi ljubezen Toda. dokler ima drevo svoje korenine v zemlji in kroži v nj;h še sok, ni uničeno, čeprav je že izgubilo vso svežo lepoto '.n je ostala le oblika prejšnje m čnosti Enako je tudi pri čleveku duhovna smrt še daleč če je še dovzeten za čar druge oseie in je njegovo srce še količkaj sveže in mU-do."V njem ie velik' čudež še vedno mogoč Kdor se vda, kdor potrpi in hoče vztrajati, bo končno d segel svoj smoter ter zaslutil božansko tcploto in se obdal z nebeško krasoto. Vera je ono. kar omogoči ta čudež: vendar ne vera v cbičajrem pomenu te Desede. marveč vera v nev dno življenje in njegove zakone ponavljanja. Taka vera je skoraj veda. kajti imajo jo lahko samo oni. ki se tol'ko zavedajo duhovnega živi.enja, da so ga sk»raj spoznali in se 7 njim združili. Te besede veljajo onim, ki so to točko že dosegli, a so na pragu zlat'h vrat spoznanja cmagali in se onemogli zgrudili, ker njihovo znanje še ni bilo popolno. Držimo se je, četudi je samo »vera«. Vrata so zaprta in železni zapah je težko dvignit'; a to je le navidezno. Sprememba pride in čudež se zgodi. Vstajenje je uresničeno, zeleni listi poženo. Pomni, da je višje p:droč.e narave enako neizprosno kakor rižje; zakone všjega sveta lahko razumemo le tedaj, če proučimo zakone n:žjega sveta. Kakor sonce spet vzide v vsej svoji lepoti, tako se pojavi nebeška t:plota in prinese ljubezen: najlepše, kar je na svetu. Zaradi muke srce ctrpne. Razočaranje, skrb, očitki, pekoča vest in sramovanje trgajo zelene liste raz njega, j li raznašajo in pokrivajo z rjimi tla. Zdi se. da mladost in radost za vselej mimli. Kdor si je v tem trpljenju obupan iztrgal srce in se vdaja sovraštvu, ta m ra duhovno umre .-^M • r! drevo zamre, nv1 •š oni del Zakaj naj bi te izdajstvo, nesramnost in norost drugih privedle do obupa? Na vse to pozabimo in vse to mine, kaker minejo oni, ki so vse storili, ko umro in jih položimo v grob, iz katerega nikdar več ne vstanejo. Duša ljubezni pa je večna; mog če spi, a umreti ne more. Vsi moramo umreti. Izguba umrlega prijatelja je najbridkejša izguba, ki nas more zadeti. Toda počakaj! Nad spominom umrlega prijatelja poganja zalenje kakor nad njegovim grobom. Pri&el bo namreč čas, ko te bo novi prijatelj držal za reko in ti govoril o njem; njegove besede in misli bodo zgostile zelenje. N koli De dovoli, da bi srce otrpnilo in zatemnelo. ker je prazno: zalivaj zapuščeni ketiček. pa bo kmalu spet ozelenel, kaker hitro bo nanj pos'jalo sonce. Ljudje, ki so sveti