Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, sobota, 13. septembra 1952 LETO V., — §TEV. 37. — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tona Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 123. Tel. 7. Cek. rac. 620-1-90322-12 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Nekaj pripomb k tekmovanju a VL kongres KPJ r / ' 8. septembra je tekmovalna ko- Okrajnega sindikalnega sveta .la, katere sindikalne podružnice J v juniju in juliju dosegle največje gpche v tekmovanju za VI. kongres V okvirnem načrtu tekmovanja, ki J jc predlagal Okrajni svet, so tekmo- koraj vse podružnice. Mnoge po- ice, ki so ta okvirni načrt prilago- vojim prilikam, so dobro izbrale tvalna področja. O teh bomo v po- nih primerih sindikalnega dela še Omeniti pa je vsekakor treba, naše sindikalne organizacije še ne ijo povsem, kaj naj bi spadalo v čje njihovega tekmovanja. Okraj- idikalni svet namenoma ni vklju- , - tekmovalni načrt proizvodnje. [cJ. j? Proizvodnja in proizvodni od- ,0 .službena dolžnost vsakega člana \r,r'kota. Odveč je na primer postav- al v trgovskem obratu i^prašanje kul- ШЕце postrežbe. Ta je dandanes v trgo- • Hi nujna in predpogoj za uspeh. Od Ff¡(," zavisi fond plač. Seveda hi bilo Ljj drugega, če bi v takem obratu skle- Llj uvesti nekakšen študij za strokovno fcbo prodajalcev, ki hi poleg osta- predvideval še vprašanje kultur- ponašanja in odnosa do strank. :obovičnik. Izid tekmovanja za VI. kongres KPJ po sindikal' nih podružnicah za junij in julij Tekmovaln;-. komisija Okrajncffa sindikal- nega sveta je v ponedeljek pregledala tek- movalna poročila sindikalnih podružnic celj- skih podjetij in ustanov. Ugotovila je, da so v tekmovanju desegle sindikalne podruž- nice vidne uspehe: V prvi skupini z nad 500 članov je na pr- vem mestu sindikalna podružnica Tovarne emajlirano posode, na drugem pa Metka. V drugi skupini od 100 do 500 člauov je bilo deločeno prvo mesto Tovarni pohištva, drugo Beton Celje, tretje Tovarni perila Ce- lje, četrto pa sindikalni podružnici celjske železniške postaje. V tretji skupini pod 100 članov so naj- boljši v trgovskem podjetju »Koloniale-živi- laii, dalje Prevozništvo in Žitofond. V četrti skupini, ki jo sestavljajo podruž- nico iz administracije in zdravstva je naj- boljša mestna Narodna banka, sledi ji so- dišče-tožilstvo, za njo pa celjska bolnica. Slučaj Ivana Pirečnika meče senco na svetlo zgodovino Amerike že nekaj dni naše dnevno časopisje poroča o nerazumljivi odločitvi ame- riškega apelacijskega sodišča, ki je z dvema glasovoma proti enemu zavrnilo zahtevo, da se v tujini nahajajoči otrok vrne svoji materi Pavli Pirečnik v Šoštanj. Celjske žene in matere, ki so z grozo in ogorčenjem v srcu zasledo- vale ta dogodek, so v ponedeljek zvečer organizirale javno protestno zborovanje v Mestnem gledališču. Navzočim je ponovno razložila primer Ivana Pirečnika tov. Darinka Joštova in ga na kratko prinašamo tudi mi. Leta 1941 so Nemci odpeljali moža Pavle Pirečnikove v mariborske zapore, kjer so ga tudi ustrelili. Mali Ivan je bil tedaj še dojenček. Pavla Pirečnik se je skrivala pred gestapovci v strahu, da je ne odpeljejo s hčerko in malim sinčkom ob prsih. Sredi zime je hodila iz svojega skrivališča k svoji sestri, kamor je otroka skrila, dojit malega Ivana. Nemci so ji prišli na sled ter jo z otroki odpeljali v celjske zapore. Tu so mater ločili od otrok. Otrokom so okoli vratu navezali tablice, Pavlo Pi- rečnikovo pa odvlekli v Auschwitz. Trpljenje v taborišču je Pirečnikova s toliko večjim odporom prenašala, ker jo je k življenju in vztrajnosti silila zavest, da nekje njuna otroka še živita. Po osvoboditvi se je z Dunaja vrnila k materi hčerka, ki je bila pri neki družini, medtem ko je sled za pogre- šanim Ivanom bila še zakrita. Toliko let po osvoboditvi je Pavla Pirečnik končno zvedela, da se nahaja njen sin v Zapadni Nemčiji pri družini Sirsch. Avgust Sirsch je bil med vojno v naši državi kot esesovski vojak. Ker pa je bilo esesovcem zapovedano, da morajo vzgojiti čimveč otrok, je vzel iz sirotišnice malega Ivana in ga od- peljal k ženi. Tam so malega Ivana prekrstili v Dittar j a, ki naj bi kdajkoli v pruskem škornju tlačil grob svojega očeta nalik janičarjem iz težke pre- teklosti našega naroda. Besede tov. Joštove so globoko ganile navzoče, toda ganotje je vse bolj iz- podrival občutek ogorčenja nad tako krivico, ki si jo je privoščilo ameriško apelaci j sko sodišče v Frankfurtu. Kot da govori in čita misli iz src vseh navzočih, je pred zbranimi Celjani spregovoril prof. Anton Aškerc. Njegove odločne besede zaslužijo, da jih pre- berejo tudi tisti, ki jih niso slišali: BESEDE, KI JIH ČLOVEK SKORAJ NE BI VERJEL Slišali smo pravkar besede, ki jih človek skoraj ne bi verjel. Naši ljudje so vse vojne strahote sprejeli z nekakim prepričanjem, da ima vsak narod zlo- činske elemente, ki so v primeru fa- šizma prišle na nekak organiziran način do veljave. Naši ljudje so se fašizmu uprli z globoko vero, da je zmaga na strani resnice, humanosti in napredne človečanske ideje. Dogodek pa, ki so si ga privoščili ameriški sodniki v Frankfurtu, so škan- dal in senca na svetlo zgodovino Ame- rike. Mi dobi-o vemo, da je zgodovina Amerike zapisala svetli imeni borcev za svoboščine Lincolna in Washingtona, ki nista pomembni samo za ameriški narod, temveč tudi za ves svet. Borba za svobodo na ameriških tleh je imela mednarodni pomen. Ce po vsem tem v Ameriki smatrajo, da so zakoni v njihovi državi drugačni, kot v drugih, zlasti kolonialnih deželah, če torej rT|[slijo, da ljudje v manj raz- vitih deželah niso ljudje, njim enaki, potem je to zaslepljenost, je to odobra- vanje genocida in njihov podpis na ustanovni listini o človečanskih pravi- cah je omadeževan. Poudarjam, da mi v Jugoslaviji na vsak tak pojav pod- cenjevanja odločno kličemo — ne! — pa če gre za rasno diskriminacijo v Južni Afriki ali za likvidacijo celotnih arabskih naselij. Posebno občutljivi pa smo, če se kdo dotakne nas. Če že kdo noče naših velikih žrtev v zadnji vojni spoštovati, naj jih vsaj upošteva. Pri vsem tem smo prepričani, da so v Ameriki na vodilnih mestih ljudje, ki jim čast ni prazna beseda. Zato smo prepričani, da bo tudi Pavla Pirečni- kova dobila svojega sina. Kljub temu pa bo madež ostal, žal nam je, toda mi tega nismo krivi. Ta neverjetni dogodek je dokaz, kako daleč se spozabijo reakcionarni ele- menti, čeprav v službi napredne države, v svojem neomejenem sovraštvu do naše domovine. Tak odlok, katerega krivičnost lahko spozna vsak najpre- prostejši otrok, je dokaz tega sovraštva, ki je svoie gospodarje obdal s slepoto. Zato povîdarjam še enkrat. Nihče nam vere v bodočnost ne more vzeti. To pa, kar se je zgodilo, je škandal za na- predni svet, škandal za dvajseto sto- letje in nov dokaz, da se moramo mi najbolj zanesti nase, na svoje delo in na svoje pesti. Z burnim odobravanjem so navzoči Celjani potrdili te krepke besede, ki so izvirale iz upravičene ogorčenosti po- šteno mislečega človeka. Tov. Urbančičeva je nato zaključila zborovanje z besedami: »Ne morejo nam vrniti tisočev naših sinov, ki so padli za svobodni^svet. Ne morejo nam popraviti te krivice. Naj nam torej vrnejo vsaj enega sina. Vsaj eni materi naj poravnajo krivico, ki so jo sto- rili.« Istočasno pa je tov. Urbančičeva pre- čitala naslednjo resolucijo, ki so jo po- slali apelacijskemu sodišču v Frank- furtu: AMERIŠKEMU APELACIJSKEMU SODIŠČU — FRANKFURT Udeleženci javnega protestnega zbo- rovanja v Celju ogorčeni, protestiramo proti krivični sodbi ameriškega sodišča v zadevi nedoletnega Ivana Pirečnika. Ta postopek tepta načela humanosti, krši najosnovnejše pravice človeka ter izpolnjevanje obveznosti glede repatri- acije otrok, zlasti tistih, ki so bili žrtve fašističnega terorja. Ne moremo razumeti, da sodišče odo- brava in celo nadaljuje zločinske po- stopke fašizma, ki ne bodo nikoli iz- brisani iz zgodovine človeštva. Zahtevamo v imenu vsega prebival- stva m.esta Celja, da se obnovi postopek in se otrok Ivan Pirečnik vrne svoji ioatefi ш.јју0јетц narodu I Svečana otvoritev avtomatske telefonske centrale v Geljuj v soboto je bila ob 16. uri svečana otvoritev avtomatske telefonske cen- trale v Celju na dvorišču pošte. Zbralo se je precejšnje število Celjanov in predstavnikov množičnih organizacij. Sodelovala je tudi godba SKUD »France Prešeren«. Navzoči so bili poleg pred- stavnikov ljudske oblasti in množičnih organizacij tudi direktor poštne direk- cije iz Beograda in direktor Glavne direkcije iz Ljubljane. Oba sta v svojih govorih navedla težave, ki jih je mo- rala naša država prebresti zaradi po- manjkljive skrbi bivših oblastnikov v stari Jugoslaviji. Navedla sta dokaze velikega prizadevanja naše ljudske oblasti, da se živčevje narodnega go- spodarstva dvigne na dostojno višino. Za ta dela so v proračunu predvidene visoke vsote. Danes se podjetji »Iskra« v Kranju in »Nikola Tesla« v Zagrebu vse bolj osamosvajata, tako da bosta v prihodnjem letu izdelovali vse naprave za telefonske in telegrafske napeljave in ureditve že neodvisno od uvoza. Ob tej priliki so tudi razdelili na- grade najbolj zaslužnim tehnikom, monterjem in delavcem pri izvršitvi tako pomembne naloge v Celju. Po končani svečanosti so si prisotni ogledali centralo in teleprinterje. Vsi so bili presenečeni nad to novo prido- bitvijo, ki jo je Celje prejelo prav v slavnostnih dneh 500 - letnice svojega obstoja. Kolektiv pošte je svojo delovno zma- go proslavil še s prireditvijo in družab- nim večer-om, kamor so povabili tudi številne goste. TIDI Z JOZEFOVECxA IIRIB.^ BOMO ŠM V DOLENJSKE ТОР1ЛСЕ V petek je bil na Jožefovem hribu mno- žičen sestanek članov Krajevne Zveze borcev. Na sestanku so v glavnem razpravljali o or- ganiziranju čim večje udeležbe na proslavi slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah. Z Jožefovega - hriba se bo proslave udeležilo okrog 50 članov. Na sestanku so člani ZB sprejeli tekmovanje Mestnega odbora ZB v časi VI. kongresa KPJ. Sklenili so tudi, da bodo pomagali dograditi igrišče za odbojko na Kalvariji. Da bi se člani, pa tudi fron- tovcj zainteresirali za strelski šport, bo or- ganizirano streljanje na strelišču v Eiscah. M. č. stran 2 >SAVINJSKI VESTNIK« dne 13. septembra 1952 Stev. PRED VI. KONGRESOM KP] Politična vzgoja množic nafVíMzne¡éa naloga odprtih partijskih sestankov Nad 100 osnovnih partijskih organi- zacij v okraju Celje-okolica, je že iz- vedlo odprte partijske sestanke, na ka- terih je poleg članov prisostvovalo tu- di nad 3.000 nečlanov Partije. V večini primerov so osnovne partijske organi- zacije pravilno razumele namen od- prtih partijskih sestankov, se na nje tudi dobro pripravile in se na ta način te.sno povezale z nepartijskimi množi- cami. Poleg vseh gospodarskih, kultur- nih in drugih vprašanj, so osnovne partijske organizacije na odprtih se- stankih polagale največjo važnost poli- tični vzgoji množic, posebno pa mladi- ni. Ker je v okraju še približno polo- vica mladine izven organizacije, so mnoge osnovne partijske organizacije kritično analizirale stanje dela z mla- dino v svojem kraju. Tako so na odprtem partijskem se- stanku v St. Jederti, kateri je bil drugič sklican in je dobro uspel, ugo- tovili, da je OPO popolnoma zane- marjala delo z mladino in da mladin- ske organizacije dejansko ni, čeprav je bila pred leti ena najboljših organi- zacij v okraju. Od nečlanov Partije je bila iznesena kritika, da mladina za- haja v gostilne, ponoči razgraja okrog in podobno, za kar nosi glavno krivdo osnovna partijska organizacija, ker ni znala mladini nuditi poštenega razve-' drila. V fizkulturnem društvu, ki tudi ni dovolj aktivno, je zelo malo mladine. Prav tako bi lahko vključili mnogo mladincev v strelsko zvezo, da ne go- vorimo o drugem kulturnem delu, o iz- letih itd. O delu Osvobodilne fronte je bilo precej govora. Vaški odbor OF Št. Je- dert je eden najbolj delavnih na pod- ročju občine Rečica. V OF je včlanje- nih nad 90% vseh volivcev. Poleg red- nega plačevanja članarine in ostalih nalog opravijo povprečno preko 1000 prostovoljnih delovnih ur mesečno pri raznih delih kot je gradnja gasilskega doma, popravilo cest in podobno. Tudi za v bodoče so predlagali, da bi bilo potrebno še marsikaj urediti pri za- družnem delu, popraviti cesto proti Govcam, socialno šibkim zasigurati podpore in še vrsto ostalih nalog. Po- sebno pa bo treba podpreti organiza- cijo Zveze borcev, ki je sklenila, da postavi spomenik padlim borcem. Tudi osnovna partijska organizacija v Vojniku se je dobro pripravila za odprt partijski sestanek. Poskrbeli so za dober obisk, saj se je tega sestanka udeležilo nad 50 nečlanov. V poro- čilu je sekretar postavil vprašanje dela množičnih organizacij kot poseben problem. Organizacija Zveze borcev se je zadnje čase popravila, število član- stva se je dvignilo, imajo redne sestan- ke, vendar pa še delo organizacije ni zadovoljivo. Organizacija AF2 v Voj- niku ni bila dolgo časa delavna. Ker pa so na enem izmed sestankov kritič- no obravnavali tako stanje in poskr- beli, da se delo med ženami izboljša, so sedaj uspehi že vidni. Zelo kritično je stanje v priključenem predelu biv- šega KLO Višnja vas. Odborniki tega terena se občinskih sej slabo udeležu- jejo in ne izvršujejo sprejetih sklepov. Sestankov vaških odborov OF že od združitve ni bilo, da ne govorimo o množičnih sestankih OF ali zborih vo- livcev. Temeljito so obravnavali vpra- šanje vzgoje mladine, ki je dobra, saj je pokazala veliko pripravljenost do dela, vendar je zaradi premajhne skr- bi za njeno vzgojo postala mlačna. Med slabimi stranmi partijske organizacije je ideološka vzgoja članov, nediscipli- na in familiarnost. Iz vsega navedene- ga je razvidno, da se partijska organi- zacija zaveda svojih nalog, zaveda pa se tudi svojih napak in težav. Prav posebno živahno so v razpravi sodelo- vali nečlani in dajali koristne predlo- ge. Ustanovili bodo društvo prijateljev mladine, katero bo iskalo najprimer- nejše oblike in načine dela. Sprejeli so sklep, da bodo pri SKUD organizirali razne odseke in vključili mladino, ki naj si sama izbira panoge dela. Mla- dincem gimnazije bodo v dnevni pro- stor, kjer bodo čakali do odhoda avto- busa, oskrbeli primerno knjižnico. Ustanovili bodo Ljudsko univerzo in pravočasno oskrbeli predavateljski ka- der. Za dekleta pa bodo organizirali gospodinjski tečaj. Najvažnejši zaklju- ček iz tega sestanka je, da si Partija utira pot med množice, ki njeno delo z zanimanjem spremljajo in so priprav- ljene sodelovati. Tudi v ostalih krajih so mnogo raz- pravljali o tem, kako bi poživili poli- tično delo preko zime. Se vedno pa se nekatere, sicer redke OPO, še danes boje sklicati odprti par- tijski sestanek. Glavni vzrok temu je njihova nedelavnost, zato se boje da- jati obračun svojega dela pred nečla- ni Partije. V vaški OPO St. Peter so se člani Partije na vse načine izogibali odprtega partijskega sestanka. Sele po večkratni intervenciji okrajnega komi- teta so ga sklicali, vendar uspeh ni bil zadovoljiv zaradi slabe udeležbe, kar je vzrok slabo obveščanje. Na tem se- stanku ni bilo niti enega člana Partije iz tekstilne tovarne. Zaradi slabih pri- prav in sploh slabega političnega dela sestanek ni imel prave vsebine in je dobra stran sestanka je bila v tem, da člani Partije kritično gledajo na dose- danje delo in so sprejeli nekaj dobrih sklepov. Partijci v podjetju KAMBRUS-Rog pravijo, da niso sklicali odprtega par- tijskega sestanka zaradi tega, ker imajo medsebojne spore med člani ter so za- radi tega morali izključiti 2 člana Par- tije. Namesto, da bi s tem seznanili tu- di nečlane ter jim pokazali kako Par- tija čisti svoje vrste in izključi vse ti- ste, ki kvarijo njen ugled, so to storili na zaprtem partijskem sestanku. Ena izmed najslabših partijskih or- ganizacij je na Vranskem. Po številu je sicer močna, vendar vlada v njej familiarnost in oportunizem. Člani sploh ne povedo drug drugemu v obraz svo- jih napak. Zaradi tega nimajo ugleda ter so zelo osamljeni, kar je dokaz, da so se odprtega sestanka udeležili samo trije nečlani. Na volitvah sekretarjev in namest- nikov oz. birojev OPO, so bili izvoljeni najboljši člani Partije, katerim bodo morali občinski in okrajni komite nu- diti večjo pomoč. Izvoljeni delegati pa se bodo zbrali 27. septembra na okrajni partijski konferenci, kjer bodo izme- njali izkušnje dosedanjega dela in spre- jeli naloge za bodoče delo. Na tej kon- ferenci bodo izvolili okrajni komite in 5 delegatov za VI. kongres KPJ. K. I. OPO v Tovarni emoflirane posode \e dosegla vidne uspehe v nedeljo je bila v »Domu« odprta partijska konferenca OPO Tovarne emajlirane posode. Konferenci je pri- sostvoval tudi tov. Franc Leskošek, član politbiroja CKKPS in tov.Olga Vrabič, sekretarka Mestnega komiteja KPS Ce- lje. Zelo obširen in konkreten referat o delu OPO je podal tov. Tofani. Iz referata in razprave je bilo ravidno, da je OPO kljub nekaterim pomanj- kljivostim uspešno izvrševala svojo na- logo. OPO je posvečala posebno skrb politično-ekonomski izobrazbi delavstva in je v ta namen dala pobudo za or- ganizacijo tečaja. OPO se je vztrajno borila za utrditev delavskega sveta in uspela odkloniti napačno miselnost ne- katerth, češ da delavci ne bodo sposob- ni upravljati tovarne ter da je funkcija člana delavskega sveta nevarna itd. OPO je tudi budno zasledovala gospo- darski razvoj podjetja ter stalno opo- zarjala na preveliko usmerjenost in- vesticijskih del izven tovarne ter na slabo stanje strojnih naprav, ki so po- trebna obnove. Kakor se je izkazalo pozneje je OPO zastopala pravilno sta- lišče, kajti že so začeli izvajati razna remontna dela. OPO je vložila vse sile za čim hitrej- šo reorganizacijo proizvodnje z ozirom na potrebe tržišča, ravno tako pa vpli- vala na jjrilagoditev sistema prodaje izdelanih artiklov. Člani Partije so če- sto poudarjali, da niso samo tone me- rodajne, ampak, da gre predvsem za vrednost asortimenta, za katerega je tržišče vsak dan postavljalo svoje za- hteve. Po V. kongresu KPJ so izračunavali rentabilnost podjetja ter uvajali kon- trolo mesečnih obračunov za analizo.^ glavnih pokazateljev, postavk in kal- kulacij. Na delovnih sestankih z moj- stri so prikazovali nepravilnosti, ki so vplivale na finančno stanje podjetja. Komunisti so na teh sestankih vedno grajali nepravilnosti ter dajali praktič- ne nasvete za odklanjanje napak. Ko je podjetje prevzel delavski svet so pre- šli na sistem takih kalkulacij, ki jih podjetje z ozirom na rentabilnost zmore. Produkcije za vsako ceno niso več forsirali, temveč so jo preusmerili zahtevam tržišča. Seveda je pri tem nesortiran material povzročal velike te- žave. OPO je tudi nenehno opozarjala, da je treba polagati več pažnje racio- nalizaciji in izboljšavi, kajti edino le na ta način je možno znižati stroške iz- delave in poceniti proizvodnjo. V razpravi so obravnavali tudi raz- lične napake pri delu OPO. Predvsem ni OPO dosegla zaželenega uspeha pri politično-ideološki izobrazbi članstva, kar bo treba v bodoče popraviti. Na- dalje je bilo delo OPO pomanjkljivo v tem, da je premalo skrbela za sprejem dobrih delavcev v članstvo. Na konferenci je bil izvoljen nov to- varniški komite, za sekretarja komiteja pa so izvolili tov. Ivana Golija. Ob zaključku so sprejeli sklepe, da bodo skrbeli za politično-ideološko iz- obrazbo, pomagali z nasveti delavskemu svetu na vseh popriščih gospodarske dejavnosti in da bodo bolj kot doslej skrbeli za dotok vzornih delavcev v partijske vrste. Na kraju je tov. Leskošek pozval članstvo, naj v bodoče vložijo še več truda v partijsko delo, da bo OPO še bolj utrjena ter imela tudi v bodoče vidne uspehe. I. Na odprtem partijskem sestanku M LO Na sestanku so zlasti razpravljali o političnem delu članov KPJ množičnih organizacijah in o izvedbi nalog v povezavi s splošno politično in gospodarsko situacijo Na odprtem partijskem sestanku so se člani KP in nečlani v razširjeni raz- pravi pogovorili o svojem delu. Sekre- tar organizacije tov. Blazin je v referatu obravnaval delo posameznih grup, ki so v sklopu partijske organizacije MLO. Iz poročila je razvidno, da je v obdobju sedanje decentralizacije oblasti potreb- no zaostriti vprašanje povezave dela različnih gospodarskih in drugih refe- ratov v eno celoto. Partijska organiza- cija je že večkrat obravnavala ta pro- blem predvsem zaradi tega, ker se niso vsa važna vprašanja obravnavala v celoti, temveč odtrgano od ostalih refe- ratov in nalog, ki so jih imeli. Pri vsem delu bo treba dati politični poudarek na vse važnejše naloge in jih obravnavati s stališča ekonomske in politične situacije. V tem prehodu bo treba stare oblike operativnega dela zamenjati z novo metodo dela na ta način, da bo aparat ljudskega odbora pripravljal analize in podatke, ki jih bodo obravnavali družbeni organi. Aparat je torej izvrševalec volje druž- benih organov. Nadalje so obravnavali udeležbo članov KP pri dej|i v mno- žičnih organizacijah. Ugotovili so, da je večina članstva že vključena v odbore raznih množičnih organizacij, manjši del pa stoji še ob strani. Sklenili so, da je vsak uslužbenec dolžan delati v množičnih organizacijah, ker se prav tam obravnavajo problemi našega mesta. Tako bo vsak neposredno se- znanjen s problemi terena. V razpravi je tov. Riko Jerman po- udaril važnost povezanosti članov KP s terenom pri političnem delu. Obraz- ložil je pomembnost dela komunistov v povezavi s splošno gospodarsko in politično situacijo na terenu. Delo v ljudskem odboru mora biti v odnosu do strank na dostojni kulturni stopnji, kajti MLO je organ, preko katerega prebivalci uveljavljajo ali izvršujejo svoje državljanske pravice in dolžnosti. Ostali govorniki so obravnavali tudi nekatere druge probleme, kot vprašanje študija, dela v mladinski organizaciji in sindikatu. Na koncu so s tajnimi volitvami iz- volili sekretarja osnovne partijske or- ganizacije in delegate za mestno kon- ferenco. Odprti partijski sestanki v Konjicah in okoUci Pretekli teden so bili zaključeni na področju občinskega komiteja KPS v Slov. Konjicah odprti partijski sestanki in volitve novih partijskih vodstev. Precejšnja udeležba nepartijcev na teh sestankih je pokazala, da se ljudje zelo živo zanimajo za delo Partije. V Spita- liču je bilo navzočih 54 članov OF in mladincev, na sestanku osnovne partij- ske organizacije Konjice okoli 60, v Stranicah pa 30 nepartijcev. Poročila dosedanjih vodstev so po- kazala vrsto uspehov, pa tudi pomanj- kljivosti pri delu OPO. Iz poročila OPO Stranice je bilo zelo dobro razvidno delo Partije v množičnih organizacijah. Kritizirali so slabo delovanje OF in RK, boljše pa delata ZB in mladina. Dobra analiza političnega dela je bila podana tudi v Konjicah pri terenski OPO. Po- manjkljivost je bila v tem, da je bilo poročilo preveč načelno, številni disku- tanti pa so ga v podrobnostih kaj dobro dopolnili. Na sestanku so ugotovili, da je Partija tu premalo nudila pomoči splošni KZ, kjer se je posameznikom, ki jim zadružni razvoj ni preveč pri srcu, posrečilo vriniti v vodstvo, da bi tam laže vodili svoje razdiralno delo. Večina poštenih zadružnikov je njihovo nakano kmalu spregledala in jih iz- ločila iz svojih vrst. Poročilo OPO v Tovarni usnja Konus je bilo pomanj- kljivo v tem, da ni prikazalo dela od zadnjih volitev, temveč se je oslanjalo le bolj na letošnje leto. Zelo živa pa je bila na vseh sestan- kih razprava, čeprav je ponekod neko- liko krenila od svojega glavnega na- mena, tako da je sestanek bil že bolj podoben zboru volivcev. Kljub temu pa lahko trdimo, da so nepartijci, ki so se oglašali pri razpravi, dali vrsto pred- logov, ki jih bodo morale OPO vsekakor upoštevati. V Stranicah so predlagali, naj bi se ustanovil mladinski pevski zbor, ki bi zajel v svoje vrste čim več mladine v tem kraju. Partijska orga- nizacija v Konjicah bo morala v bo- doče bolj pomagati organizaciji AF2 in ostalim vzgojnim organizacijam v kraju. V OPO Konus so predlagali, naj bi politično-gospodarska predavanja, ki jih bodo imeli v okviru tekmovanja za VI. kongres KPJ, temeljila predvsem na izkušnjah dela tega kolektiva. Najbolj pa je na sestankih prišla do izraza prava demokratičnost. O vseh predlaganih kandidatih, ki niso bili ni- kjer vnaprej pripravljeni, so razprav- ljali vsi navzoči na sestankih in pre- gledali njihovo dosedanje delo ter tako zagotovili, da so prišli na kandidatne liste res najboljši in najbolj predani #lani Partije. Sklepi, ki so bili sprejeti na podlagi temeljite analize dela vsake OPO, pa bodo novim vodstvom kažipot pri reševanju vsakodnevnih nalog. L. V. Iskati ie treba nove možnosti xa ooveianje izvoza industrijskih izdellio«! Zastopniki industrijskih podjetij iz Celja in okolice so imeli v ponedeljek konferenco, na kateri so razpravljali o možnosti povečanja izvoza industrij- skih izdelkov, s katerimi bi naj prido- bili devize, ki smo jih izgubili zaradi ukinitve izvoza nekaterih kmetijskih izdelkov, katere je uničila suša. Poleg zastopnikov lokalnih oblasti in organi- zacij se je konference udeležil tudi mi- nister in predsednik Sveta za industrijo tov. Franc Leskošek. Ce najprej v kratkem ocenimo rezul- tate konference, moramo poudariti, da nam je pokazala, koliko so in koliko še niso posamezna podjetja napredovala glede izboljšanja kvalitete in približa- nja potrebam domačega in tujega tr- žišča. Glede prvega lahko rečemo, da so naša industrijska podjetja po spro- stitvi trgovine že znatno napredovala, da stalno izboljšujejo kvaliteto, da uva- jajo nove asortimente in nove vzorce. Nasprotno pa mnoga podjetja še niso znala svojih izdelkov dobro reklamirati in p>okazati njihovo vrednost na ino- zemskem trgu. Zato so naša podjetja v inozemstvu več ali manj nepoznana. Prav ta stvar se nam zdi izredno pomembna. Delavski sveti in upravni odbori bodo morali poskrbeti za več zveze doma in v svetu, za reklamiranje proizvodov z raznimi katalogi in na druge načine, pa tudi republiška izvozna podjetja in končno potujoči trgovci lahko marsikaj store. Podjetja kot so Cinkarna, Tovarna emajlirane posode. Tekstilna tovarna Prebold in še nekatera svoje izdelke v glavnem sicer že izvažajo, vendar pa so tudi tu še nove možnosti. V Cin- karni računajo, da bodo lahko do kon- ca leta presegli planirano vrednost iz- voza za okrog 200 milijonov dinarjev, istočasno pa se Cinkarna zavzema tudi za večje dobave cinkovega koncentra- ta, da bo imela tovarna več dela. Torej bo Mežica morala zmanjšati izvoz kon- centrata, da bo Cinkarna lahko izvažala več gotovih izdelkov oziroma cinka. To- varna emajlirane posode izvaža prven- stveno v Turčijo in še v nekatere dr- žave Srednjega Vzhoda (Egipt itd.), lahko pa bi svoj izvo-z še znatno pove- čala, če bi dobila naročila (v podjet- ju je mnogo posode na zalogi). Tudi po- cinkano posodo bi tovarna lahko izva- žala, pa še zanjo.niso določeni faktorji. Tu moramo opozoriti na mnenje več tovarišev, ki so se zavzemali, da naj bi Jugoslavija v deželah Bližnjega in Srednjega Vzhoda, ki so naši odjema industrijskega blaga, čim več kupova posebno take stvari, ki jih tam lahl nabavimo, pa jih kupujemo drugje, i ta način namreč omogočimo tem (J žavam, da tudi one več kupijo pri n; Lepe persF>ektive glede izvoza in preboldska tekstilna tovarna, ki že a daj precej izvaža, zdaj pa smo izv deli, da hočejo Turki skleniti pogod! za dobavo 12 milijonov metrov b' Tudi Steklarna v Rogaški Slatini i bodoče delala čim več za izvoz (s le v zvezi ji bo regulirana tudi akumul; cija), medtem ko bo celjska Toviiri tehtnic prihodnje mesece dala na met narodni trg svoje nove silos-tehtnic Pomemben izvoznik lahko postane tu lesna industrija (celjska Tovarna p( hištva baje že vodi razgovore z Angl« ži za dobavo 100 garnitur), medtem \ si Galanterijsko podjetje v Rim-kj Toplicah in Lesno industrijska podi it morajo šele poiskati dobra tržišča, ozirom na današnji položaj se b(/si skušala uveljaviti na zunanjem trg tudi Tovarna nogavic v Polzeli, ki 1 kmalu dala na trg neke nove proizvod in libojska keramika, ki je že tudi zna no zboljšala kvaliteto. V Celju je precej razvita tudi kemi na industrija, ki pa zaenkrat ne pri( veliko v poštev pri izvozu. Edino T( varna organskih barvil bi lahko izvt žila nekaj ton barvil, medtem ko im tovarna Aero še precej težav zarat kvalitete (nekateri polizdelki niso na; boljši). Pač pa je važno glede kemičn industrije, da naša podjetja ne trošij devize za izdelke, ki jih že sami izde lujemo. Taki izdelki so n. pr. črno bar vilo, ultramarin, litopan, peromov ga lun, natrijev sulfid itd. Torej bo treb za take izdelke uvesti zaščitne carin( Pozabiti ne smemo tudi na razn drobnejše stvari, kakor so n. pr. ob delani kamni iz Rogatca, izdelki vrbo pletarstva s Polzele ali pa n. pr. naš gozdni sadeži, kot so gobe itd. Prav t dni smo videli na trgu velike količin gob, katerih kmetijske zadruge ni znale zajeti, posušiti in jih prodali inozemstvo. Sicer pa — kakor rečei možnosti za izvoz, za povečanje iz voza so, treba jih je le najti in izko risiiti. Biti moramo gibčni, iznajdljiv in dobri trgovci, pa bomo lahko omilil posledice suše, oziroma sploh razvili zu nanjo trgovino, kar je v dobi graditv naše industrije zelo pomembno. V. J. Z uspehorrf zaključujemo sklepanje kolektivnih pogodb z obrtniki v okraju Celje-okolica Na področju okoliškega okraja je sklepanje kolektivnih pogodb, ki se je pričelo 23. avgusta in končalo 28. av- gusta, z uspehom zaključeno. Značilno je, da so predstavniki privatnih obrt- nikov iz večine obrtnih strok pokazali razumevanje pri reševanju te važne na- loge. Posebna komisija pri OLO Celje- okolica je že v mesecu juniju podrob- no tolmačila zvezno uredbo o sklepa- nju teh pogodb. Komisijo so sestavljali člani sindikata in uslužbenci OLO, po- leg tega še štirje predstavniki obrtne zbornice. Prvotno je bilo rečeno, da se bo skle- panje pogodb vršilo po krajevnih pod- ročjih, vendar je to bilo neizvedljivo, ker je teren okraja preobsežen. Vsi so se strinjali z novim predlogom, da se sklepanje pogodb za okraj vrši v Celju. Pogodbe, ki so bile sklenjene, veljajo od 1. avgusta in je delovno silo pri pri- vatnih obrtnikih treba plačevati po no- vem tarifnem pravilniku od tega dne dalje. Sicer pa nihče od navzočih ni oporekal temu sklepu. Večina obrtni- kov je pokazala razumevanje, le kro- jači in brivci so potrebovali dalj časa, da so se zedinili. Uspeh sklepanja po- godb se vidi v tem, da nobenega pri- mera ni bilo treba reševati pred ar- bitražo. Veliko je pomagal tajnik obrt- ne zbornice, ki je organizacijsko poma- gal pri sprovajanju nalog. Dimnikarji so iznesli težave, ki so na deželi še posebno pereče. Mnoge stran- ke ne dovoljujejo čiščenja dimnikov. V bodoče naj dimnikarji prijavijo ne- disciplinirane prebivalce sodniku za prekrške. V interesu varnosti ljudske ga premoženja morajo taki primeri bi ti kaznovani. Sklepanje pogodb je odkrilo tudi sla bo delo sindikalnih organizacij obrtni! delavcev v nekaterih krajih. Mnog obrtni delavci sploh niso bili seznanje ni s tako važno uredbo o sklepanju po godb. Veliko število obrtnih delavcei pa sploh ni včlanjeno v sindikalne or ganizacije. Nasprotno pa so pokaza sindikalne organizacije obrtnih délai cev v Žalcu, Slov. Konjicah in Kofs ški Slatini zelo dobre uspehe. Po vsem tem je jasno, da je sklepa nje delovnih pogodb v okraju zelo do bro poteklo, zlasti še, ker moramo ime ti pred očmi obsežnost okraja in zel kratek rok petih dni. Sklenjene tarifne postavke so bile različnih razponih, in sicer; za kv&li ficirane delavce kovinske stroke od 3 do 47 din, za kvalifici/ane delavce les ne stroke od 35 do 47 din, za gradben stroko 34 do 47 din, zi krojače, šivilj in pletilje od 34 do 40 din, prav tolik za čevljarje, za mlinarje od 39 do ^ din, za uslužne obrti pa jd 23 do ."9 dii Šoštanjski usnjarji i gradijo ^ planinsici dom Skoraj vsak dan zdrkne po konČJ nem delu skozi Šoštanj kamion s pr( stovoljnimi delavci. Dobrih 20 mini vožnje skozi prelepo planinsko рокгг jino do St. Vida, kjer gradijo svoj р1г ninski dom. Ponosna stavba je že sk( raj dokončana. Urejujejo le še neki tere notranje prostore in okolico. Zi nanji videz, še bolj pa notranjost, s' v nasprotju z našimi predstavami i poznavanju planinskih domov. Clovf bi mislil, da bo to stavba skromnega i: gleda, sestavljena iz tesanih bru skupna ležišča in primitivna kuhinj kot smo tega navajeni pri mnogih pli ninskih postojankah. Toda koča n£ St. Vidom bo koča le po imenu, dn gače pa hotel v majhnem obsegu. Graditelji si lepšega prostora za sv< je okrevališče res niso mogli izbra Od tu se obiskovalcu nudi prekrase razgled na Šaleško dolino, proti seve) pa na znamenito planinsko postojani Uršljo goro. Novemu domu jemlje zni čilnost planinske postojanke lahek d< stop, kajti avtomobilska cesta vodi c doma samega. Ker pa je dom nam' njen počitku, tudi to ni napaka. Pr pomniti je treba, da bo dom na ra polago ne le šoštanjskim usnjarjei temveč tudi ostalim delovnim Ijudeï Otvoritev doma bo v nedeljo, dne 2 septembra. Delovni kolektiv šoštan ske Tovarne usnja vabi k obilneiï obisku! Stev. 37 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 13. septembra 1952 Stran 3 Iz Celja... Odprt partijski sestanek na Jožefovem hribu Dne 3. septembra je bil za terene Za- vedna, Cret in Jožefov hrib odprt par- tijski sestanek. Na sestanku je bil podan pregled dela OPO na tem terenu in izvolili so sekretarja in delegata za mestno partijsko konferenco. V raz- pravi so nepartijci kritizirali člane Partije, da jim ne pomagajo pri delu v množičnih oiganizacijah. Delo v mno- žičnih organizacijah se mora poživeti. Kritiki je bilo podvrženo tudi pomanj- kljivo sindikalno in politično delo v Dečjem domu Pod Kalvarijo. Tudi mla- dina se na terenu politično premalo giblje in bo njeni vzgoji potrebno po- svečati več pažnje. Živahno pa je delo v pionirski organizaciji. Njeni krožki so prav pridno delali. Sprejetih je bilo pet točk, po katerih bo OPO v bodoče usmerila svoje delo, in sicer: Člani Partije bodo aktivno delali v vseh te- renskih množičnih organizacijah, v »Svobodo« se mora vključiti čim več članov, vso skrb bodo posvetili mladin- skim, organizacijam, skrbeli bodo za ideološko vzgojo ljudstva, sklicevali bodo enkrat mesečno odprte partijske sestanke. Izpred sodišča Prert rrljskim okrožnim Hodišeem se jr te dni zagovarjal 62-letni rudar Ivan Л ihar i/. Pesjegr. pri Velenju. Ves čas po izidu in- formbirojsk(i resolucije pa do njegove are- tacijo dno 16. aprila 1952, je ob raznih pri- likah, in napram raznim ljudem v svoji vasi l'rsjd in okolici širil o naši državi sovražne parolo in primerjal gospodarske in politič- ni razmero v naši državi г onimi v Sovjet- ski zvezi. Vse to je delal z namenom, da bi i/podkopaval oblast delovnega ljudstva in gospodarski temelj socialistične graditve Sodišče ga je obsodilo na 1 leto in 3 mesece strogegi'. zapora. — V mizarski delavnici ob- činskega ljudskega odbora v Dolu pri Hrast- niku zaposleni mizarski pomočnik Zupan Štefan, jo v omenjeni delavnici ukradel dva obličn in mali stroj za izdelavo okenskih kril v vrednosti 12.000 din. Kazen 6 mesecev za- pora. — Dečman Alojz je julija letos Francu Cilenšku, upokojencu v Celju, iz podstrešja ukradel večjo količino kuhinjske posode in tudi nekaj drugih predmetor iz tekstilnega blaga v vrednosti 10.000 din. Bil je zaradi tatvine že predkaznovan. Obsojen je bil na 6 mesecey strogega zapora. T.,eskovšek Kari je v revirju Beluš (iozdne upravo .lurklošter, podrl 19 smrekovih dreves in si jih prisvojil. Bil je obsojen na 3000 dinarjev denarne kazni. — Franc čretnik, stanujoč pri Betonu ▼ Štorah, je 17. junija letos ukradel kmetici Hunski Petroneli ▼ Šentflorjanu pri Rogatcu nekaj prekajenega mesa. Ko ga jo Hunski Petronela pri tat- vini zasačila, jo je zgrabil za vrat, vrgel po tleh, jo davil in ji z nožem prizadejal tri rano na tilniku. Vse je storil tudi iz so- vraštva, ker je Hunskijeva po 14-mcsečnem skupnem življenju s čretnikom poroko z njim odklonila. Obsojen je bil na 4 mesece zapora. — Plavštajner Franc, Beve Henrik in Beve Neža so r aprilu letos ukradli iz podstrešja gospodarskega poslopja Ivana Mravlaka v Šibeniku okrog 400 kg sena. Ob- sojeni so bili Plaštajner na 14 dni. Beve Henrik na 1 mesec in Beve Neža na 14 dni zapora. — v zadnji številki našega lista smo objavili vest izpred sodišča v zadevi Alojza Potočnika iz Zavodne. V tem poročilu je bil mišljen Potočnik Alojz, upokojenec, roj. leta 1880 na Dobrni, stanujoč v Celju, Zavodna 2!) in nima objava s Potočnikom stanujočini tudi v Zavodni nobene zveze. M. Č. POTREBNO BO NEKAJ UKRENITI 1'red dnevi je iz zvonika cerkve na Trgu V. kongresa padla izpod balkona velika gmo- ta betonskega ometa na ulico. Sreča je bila, da se je to zgodilo okrog 13. ure, ko je bila ulicr. prazna in ni bilo žrtev, ki bi gotovo bile, ako bi se to bilo zgodilo v dopoldan- skih urah, ko hodi tam mimo mnogo ljudi i« tržnice. Na strehi sosednje hiše, ki je bila šelo lani obnovljena, pa je bila povzročena precejšnja škoda. IZ TREMERJA PRI CEI.JU Ravnatelj tovarne sukna iz Majšperka se jo z avtomobilom peljal iz Laškega v Celje. V avtu je imel še tri druge potnike. Pri Trcmerju se je izpraznila prednja leva gu- ma. Avto je zdrknil v obcestni jarek in se prevrnil. Eden od potnikov je dobil težje, dva pa lažje poškodbe, dočim se šoferju ni zgodilo ničesar. REŽIJSKA NAPAKA »V počastitev 500 let mesta Celja« (tako i« bilo tiskano na lepakih) je priredil orke- stei filharmonije iz Ljubljane koncert т Ce- J /ju. To je bila torej prav gotovo slovesnost i prve vrste med prireditvami za ta primer. I Režiserjem pa še na misel nI prišlo, da bi to slovesnost kakor koli poudarili z dekoracijo. Šc več! Prav neprijetno zmanjšali so jo. Belo filmsko platno, ki je pri žarkih svetilk kazalo precej točno svojo starost, je prazno zijalo v dvorano. Podaljšek odra je bil opa- žen z neoblanimi deskami, ki so gole štrlele nad. prvo vrsto sedežev, če je izobešenih že toliko zastav, bi gotovo ne bilo nemogoče najti še dveh ali treh, da bi z njimi pokrili to golote. Tak kakor je bil, pa je bil prej podoben zasilnemu odru pod kozolcem. Ena sama slika, nekaj spretno nameščenih cvet- lic in zastav, pa bi bila dekoracija gotova. Toda no samo spredaj, tudi v dvorani so bile napake, ki jih niso zakrivali režiserji: med sedeži je bilo precej praznine, česar pri »Fantu s trobento« seveda ni bilo. USPELA PROSLAVA V CAST VOJNE MORNARICE Dno 9. septembra ob 20. uri je bila т ve- liki dvorani Narodnega doma proslava т čast Vojno mornarice. Referat o uspehih, zaslugah in bodočih na- logah junaške vojne mornarice je imel ka- petan Lukarič. članica Mestnega gledališča tov. Goršičeva je recitirala sestavek Etbina. Kristana »Živa kri«. Pevski zbor SKUD »France Prešeren« je pod vodstvom dirigenta Vreze Jurčka zapel šest pesmi. Program proslave je zelo uspel, le ude- ležba bi bila lahko тесја. OCENITEV IZLOŽB Na podlagi razpisa Olepševalnega društva Celjo je komisija ocenila izložbe ter skle- nila, da se prva nagrada ne podeli. Drugo nagrado v znesku 10.000 din prejme podjetje Volna, tretjo nagrado v znesku 5000 din pa Mestni magazin. Komisija je tudi sklenila, da se pohvali izložba podjetja Potrošnik, po- slovalnica Center. Olepševalno društvo, Celje LJUDSKA KUHINJA V CELJU Poleg prehodnih gostov bo sprejemala tudi večje število abonentov Prijare ▼ pisarni Ljudske kuhinje v Zidanškovi ul. 2 vsak dan od 15. do 16. ure Na razpolago bosta dva menuja, cenejši in dražji Prijavite se čimprej! Pripravljalni odbor BO ODPRTA s 15. SEPTEMBROM 1952 V ZIDANŠKOVI ULICI 2] in zaledja... ODPRT PARTIJSKI SESTANEK V LESICNEM Minuli teden je bil v Lesičnem odprt par- tijski sestanek. Na žalost je bilo navzočih zelo malo nepartijcev. Sekreta.- tov. Leskovšek je poročal, da sta bili partijska organizacija in Osvobodilna fronta zelo slabi pri delu in je zaradi tega pešalo delovanje tudi v ostalih množičnih or- ganizacijah. Kot primer je navedel malo- maren odnos do plačevanja članarine v Za- gorju, 1'revorju, Drenskem rebru in Kl.akah, kjer dolgujejo članarino OF in RK še za januar 1952. Tamkajšnji kmetje so namreč mišljenja, du, jim nobena organizacija, niti dobrodelni Rdeči križ, ni potrebna. Dobro je delala edinole organizacija Zveze borcev, ki je postavila dve spominski plošči, eno borcem in talcem, drugo pa spomina na pohod XIV. divizije. * Partija in Osvobodilna fronta sta se pre- malo zanimali za delo poslovodje Kmetijske zadrugo l^esičuo, Kocman Jožeta. I.e-ta je samovoljno vodil Kmetijsko zadrugo, ne pa upravni odbor. Delo Kocman Jožeta je bilo škodljivo in v Lesičnem še danes ne vedo, kdaj bo Kocman dostavil račun za 60 vreč prodanega cementa, ki je bil namenjen za- zadružni dom. Ima pa poslovodja še vrsto drugih grehov, ki jih tokrat ne bi našte- vali. Sklep sestanka je bil, da se poživi partij- sko delo in delo ostalih množičnih organi- zacij, v Kmetijski zadrugi pa se končno vzpostavi red. IZ ŠTOR Občinski ljudski odbor je prišel na dobro idejo, da bo namreč uredil stojnico za pro- dajalce sadja in povrtnine, ki so do sedaj imeli svoj prostor na najbolj prometnem mestu, kjer je bilo tudi vedno veliko prahu in jo bilo vse skupaj res zelo nehigienično. Postavitev stojnice je sicer prišla malo pozno, vendar pa boljše kakor da je ni, saj bo lahko koristno služila za prihodnja leta.. RDEČK KRIŽ ORGANIZIRA TEČAJE ZA ZDRAVSTVENO VZGOJO KMEČKE MLADINE Okrajni odbor Rdečega križa v Celju je izvršil žc precejšnje predpriprave za tečaje, ki se bodo vršili na njegovem področju in katerega bodo obiskovale Vse kmečke mla- dinko 17 in 18 let starosti. Tečaji bodo po šolah s predavateljskim ka- drom, ki bo v kratkem dobil vsa potrebna navodila. Učni program tečaja zajema snov o prvi pomoči, o negi in prehrani zdravega otroka, o higieni in borbi proti nalezljivim boleznim, o protiavionski zaščiti iñ prvi po- moči ter o negi in prehrani dojenčka. Program kakor tudi namen tečaja bodo mladinko prav gotovo pravilno razumele, ker sj bodo na tečaju pridobile veliko koristneg'a znanja, ki ga bodo lahko dnevno uporabile pri življenju in delu na vasi. IZ ZREČ Občinski svet za zdravstvo in socialno po- litiko jo na svoji seji razpravljal med dru- gim tudi o prevozu zdravnika iz Slovenskih Konjic, kar jim je do sedaj prizadejalo ve- liko skrbi. Sklenili so, da se o tem pogo- vorijo še z zastopniki tamkajšnje tovarne in vseh treh zadrug. Nameravajo organizirati dvakrai tedensko prevoz zdravnika s tem, da prevzamejo prevozne stroške tako, da bo polovico prispevala tovarna, ostalo pa KZ iz Zreč, Skomarja in Loške gore. ^ IZ SLOVENSKIH KONJIC Na zadnjem zasedanju plenuma področnega odbora sindikatov gozdnih delavcev v Slov. Konjicah so med drugim ugotovili tudi to, da so sindikalne podružnice premalo zanimajo za izvajanje sprejetih tarifnih pravilnikov т podjetju. Kljub temu, da je tarifni pravilnik žc nekaj mesecev v veljavi, ni bilo do sedaj šo nikakšnih pripomb ali predlogov. Vse to kaže, da se podružnice premalo zavedajo svojo odgovornosti, ki jo pri tem imajo. V škalcah pri Slov. Konjicah so se zadnje dni preteklega tedna zbrali odborniki va- ških odborov OF na področju bivšega KLO. Pregledali so svoje dosedanje uspehe, pa tudi napako pri delu. Pri tem so ugotovili, da je za njihovo uspešnejše delo precejšnja ovira tudi to, ker nimajo nobenih lastnih prosto- rov, kjer bi se mogli sestajati. Zato si bodo v stavbi, kjer je bil prej se- dež KLO, uredili majhen prostor, ki bo do- volj velik za seje odborov raznih organiza- cij. Seveda ga bo treba urediti in opremiti, vendar to ne bo težavno. Vsak član bo ne- kaj pomagal in prispeval, pa bo stvar ure- jena. V bližnji sosednji stavbi pa namera- vajo urediti manjšo dvorano za večje sestan- ke, ki so bili doslej večjidel v raznih kmeč- kih hišah. Oba prostora bodo uredili v času tekmovanja na čast VI. kongresu KPJ. Odborniki so tudi sprejeli sklep, da bodo elektrifikacijska dela kraja zaključili še pred zimo, saj je potrebna samo še nape> Ijavr. žice, dočim so transformator in po- trebni drogovi že postavljeni. Na zadnji seji upravnega odbora sindikalne podružnice tovarne usnja KONUS v Slov. Konjicah so med drugim sprejeli tudi sklep, da bodo vse knjige iz lastne knjižnice ra- zen strokovnih oddali krajevni ljudski knjiž- nici. Knjige, ki jih ima tovarniška knjiž- nica na zalogi, so delavci že precitali, zato za nje v podjetju ni več dosti zanimanja. Toliko več pa bodo knjige obogatile izbiro krajevno knjižnice, ki v Konjicah precej do- bro posluje. V Ta teden je bil v Slov. Konjicah na se- dežu KSS seminar članov komisij za izdajo novih delovnih knjižic vseh podjetij na pod- ročju konjiške občine, ki so se ga udeležili tudi člani sindikalnih odborov in podružnic. Navzočim so pojasnili namen, ki ga bodo v bodočo imele delavske knjižice, dobili pa so tudi odgovore na razna vprašanja. Komisije bodo s svojim delom v podjetjih pričele že ta mesec. Najprej bodo obravnavale primere mlajših delavcev, ki imajo večjidel doku- mente o zaposlitvi urejene, med tem časom pa bodo pomagale starejšim delavcem pri iskanju dokazil o njihovi zaposlitvi. Pred dnevi je bil v Slov. Konjicah sesta- nek predsednikov in tajnikov vseh sindikal- nih podružnic iz Konjic, na katerem so pre- gledali dosedanje tekmovanje v počastitev Vi. kongresa KPJ. Večina podružnic je spre- jela tekmovanje in so prvi uspehi že vidni. Tako so n. pr. v tovarni usnja KONUS imeli žo več strokovnih predavanj, kjer udeležba sicer ni bila najboljša, vendar se je poka- zalo, da ima usnjarski klub voljo do dela. Podobna predavanja so imeli iz svoje stro- ko tudi na državnem posestvu. Iz lesnega obrata so poročali, da se je v tem času znatno dvignila delovna disciplina, imeli pa so tudi več sestankov, na katerih so raz- pravljali o tekočih gospodarskih in politié- nih vprašanjih. Področni odbor gozdnih de- lavcev je v teui času pridobil že 52 no^ik naročnikov za Delavsko enotnost. NedavM ustanovljena podružnica nameščencev MLO in podružnica NB pa ima v svojem progra- mu študij zakona o ljudskih odborih in • novem kreditnem sistemu, kar je za njih m»j- važnejše. Uslužbenci iz NB bodo poleg tej» nudili strokovno pomoč posameznim podjet- jem. Z raznimi političnimi predavanji v po- družnicah pa se bo tekmovanje razširilo tudi na široko politično gospodarsko vzgojo člaa- stva. Po vseh vaseh v okolici Slov. Konjic im T nekaterih večjih sindikalnih podružnicah bodo še v teku tega meseca predavanja o delu in razvoju KPJ, ki jih bo pripravfi skupaj z vaškimi odbori OF občinski komi- te KPS. Predavanja imajo predvsem na- men, seznaniti ljudi o delu naše Partije pred vojno, za časa NOB in še posebej po osvo- boditvi. L. T. POSNEMANJA VREDEN PRIMER Na občinski ljudski odbor v Sloy. Konjicah so jo nedavno zglasila tov. Rus Julijana, to- varniška delavka iz KONUS in darovala 500# dinarjev za socialni sklad, ki je bil pravkar ustanovljen. Rusova je bila navzoča na zad- nji seji socialno-zdravstvenega sveta in se osebno prepričala o težavah, s katerimi M bori občina pri izboljšanju socialnega polo- žaja ogroženih. Ta primer humane geste do- lavko in članice partije postavljamo za vzj^led. IZ PONIKVE PRI GROBELNEM Dno 9. septembra je udarila strela v go- spodarsko poslopje posestnika Martina So- vino v Slatini pri Ponikvi. Gospodarsko po- slopje je s stanovanjem vred, ki je bilo vključeno v poslopje, zgorelo z vsemi do- sedaj spravljenimi pridelki. Škoda je ocenje- na na preko 300.000 din. IZ VOJNIKA V Maledolih se je z vojaško puško ustrelil kmečki sin Kari Pogladič, star 29 let. V pi- smu, ki ga je zapustil, je navedel za vzrok samomo4-a bolezen in družinske razmere. IZ LOČ PRI POLJČANAII Zastopnik tvrdke »Varteks« Branko Hor- vatič, se je z avtomobilom peljal iz Celja v Poljčane. Med potom je pri Mačah zape- ljal na konjiško progo in tam podrl kamen. Pri trčenju ob kamen je bil poškodovan ат- tomobil. Škoda znaša okrog 10.000 din, Hor- vatič pa je bil lažje poškodovan. _ Uvod v letošnjo koncertno sezono Preteklo soboto, dne 6. t. m. je pred ne posebno polno dvorano »Uniona«, nastopil orkester Slovenske filharmo- nije z dirigentom Bogom Leslcovcem na čelu in operna solista Vibna uuiio- vec ter Rudolf Franci. Koncert se je vršil v okviru prireditev naše gospo- darske razstave oz. 500-letnice mestnih pravic celjskih, s čemer so dali gostje — kakor je napovedovalec prav pove- dal — celjskemu slavju še prav po- seben kulturni poudarek. Avtorji koncertnega programa so bi- li: za uvod Anton Lajovic, nato Um- berto Giordano, Bedfich Smetana in Giacomo Puccini v prvem delu ter Pe- ter Iljič Čajkovski v drugem delu. Za Lajovca velja, da je največjo skladateljsko silo razvil na področju vokalne glasbe, tako v samospevih, ka- kor v zborih. Naša glasbena umetnost pa ga pozna tudi kot skladatelja sim- foničnih skladb. Izvajana Pesem je- sen; je po sodobni glasbeni oceni ena izmed krajših, enotno doživetih simfo- ničnih oblik različnih in razgibanih občutij. Nadaljevalec italijanskega opernega naturalizma Giordano, je bil zastopan z enim sopranskim spevom in z enim dvospevom sopran-tenor iz opere An- dré Chénier, njegov rojak Puccini pa z znanim tenorskim solom iz opere Bo- hème. Od mojstra češke . narodne glasbe Smetane smo poslušali duet sopran-te- nor iz Prodane neveste, a od ruskega glasbenega poeta Cajkovskega V. sim- fonijo. Ce se ustavimo samo pri vtisih, ki jih je zapustil orkester, tedaj moramo najprej podčrtati prefinjeno podajanje Lajovčeve skladbe, ki jo žal zaradi zah- teve po dovršenem orkestru le redko izvajajo, kar še posebej podčrtava vi- soko umetniško sposobnost orkestra. Globoko dojmljivo je bila izvajana tu- di Cajkovskega V. simfonija, ki je menda v Celju do današnjih dni Se nismo slišali. Glede pevcev moramo zapisati, da sta bila dobro razpoložena, tako Bukovče- va, ki jo odlikuje mehak nastavek in ljubkost glasu predvsem v srednjih le- gah, kakor Franci s svojim blestečim solom iz opere Bohème. Višek njunega pevskega programa je bil duet iz opere André Chénier, kjer sta pevca ob sijaj- ni orkestralni spremljavi s prav v srce segajočo interpretacijo odkrila vse svo- je pevske odlike. Manj je učinkoval duet iz Prodane neveste; morda zato, ker se je zaradi svoje vsakdanjosti bil z ostalim serioznim programom. Ce nas je navdušil dirigent Bogo Le- skovic že pri dirigiranju Lajovčeve Pe- smi ter pri spremljavi solistov, toliko bolj smo občudovali njegovo tempera- mentno suverenost nad izvajanjem Cajkovskega, ki ga je dirigiral brez partiture. Ni dvoma, da imamo v Le- skovcu enega naših prvih dirigentov, že v inozemstvu priznanih mu kvali- tet. Omembe vredna je tudi razporedi- tev orkestra. Razmestitev trobil, 'pihal in tolkal v poglobljenem ozadju — za razliko od običajne amfiteatralne raz- mestitve — je preprečila oglušujočo dominantnost nad godali. Koncert je pomenil nadvse dostojno otvoritev letošnje koncertne sezone ter je kot tak zaslužil večji obisk. Dirigent in solista ter pri koncertu navzoči skladatelj Lajovic so bili ra- zen z velikim aplavzom zahvaljeni tu- di s cvetjem. Po III. reviji oblačil v otvoritvenem programu naše gospodar- sko razstave je bila dne 30. in 31. avgusta tudi revija oblačil. Po vrstnem redu je bilo to že v tretje — upravičeno torej tradicio- nalna — ko je bilo pred petkrat napolnjeno dvorano Mestnega gledališča demonstriranih okroglo 40 primerov oblačil, ki jih nosi so- dobni človek ob posameznih priložnostih: zjutraj, pri delu, popoldne na sprehodu, spo- mladi, poleti, pri športu ali na kopanju, je- seni ob dežju ali т mrzli zimi in končno na večernih plesnih prireditvah. Bila pa to ni le revija lepih, okusnih in praktičnih oblek, ki jih zmorejo napraviti delovne roke predvsem socialističnega sek- torja (Toper, Oblačila, Moško in žensko kro- jaštvo. Invalidske šivalnice) pa tudi zaseb- nega (Kušar, Ozvald, Lapornik, Jurkovšek), temveč prav tako revija proizvodov naših tekstilcev v Celju, v Kranju, v Mariboru in drugod, naše usnjarske industrije »Triglav«, čevljarstva in drugih v oblačilno stroko spa- dajočih dejavnosti. Posameznim oblekam prilegajoče se pri- česko so izdelali celjski frizerski mojstri dr- žavnega in zasebnega sektorja (Grobelnik, Frajle, Lorbek, Kranjc, Šnajder, »Zora«). Revijo je spremljal tudi koncertni pro- gram, ki so ga oskrbeli Ronny orkester ing. D. Pestotnika, Študentski plesni sekstet Ra- dia Ljubljane ter ljubljanska operna pevca Franci in Mlejnikova, radijska pevca Pavli- nova in Mancini ter pianista B. Rajhova in O. Golob. Po trikrat je nastopila tudi celj- ska ritmična skupina pod Todstvom l^ešek Slave. Celotni program je bil spremljan s prijetnim kramljanjem Gustava Grobelnika kot konferansije. Kakor prejšnja leta, je bila tudi letos re- vija organizirana pod vodstvom delovnega direktorja Zorana Vudlerja. Četudi morda v umetniškem pogledu revija ni dosegla lanskega programa, ali pa ga vsaj ni presegla in s tem ni izpolnila vseh naših pričakovanj, smo mnenja, da ostani revija pod takim strokovnim vodstvom še naprej v programu naiih letnih oziroma jesenskih prireditev. Gibanje prebivalstva v celjski okolici Od 1. do 6. septembra 19.52 je bilo rojenih e deklic in 9 dečkov. POROČENI: Bračič Ivan, kmet iz Verpet, obč. Franko- 'ovo in Korošec Ljudmila, pletilja iz Dola, ?bč. Frankolovo; Kristavčnik Stanko, krojač Drešinje vasi in Senica Marija, šivilja iz Male Breze, obč. Laško; Bebernik Jožef, •trojni ključavničar iz Klanca, obč. Dobrna in Suša Vida, nameščenka iz Laškega; Suhar Anton, nameščenec iz Laškega in Peperko «ozalija, trg. pomočnica, stanujoča istotam. Dvoršek Franc, posestnik iz Ćcplje, obč. Vransko in Pečovnik Frančiška, šivilja iz «rodo pri Vranskem; Logar Stanislav, lesni ^^lavec iz Postojne in Bajee Marija, polje- ^elka iz Rifnika, obč. Šentjur; Prungl An- Jjn, zidar iz Št. Andraža, obč. Polzela in •»rovat Ivana, tov. delavka iz Zg. (irušovelj, *"ć. Šempeter; Vrstovšek Hinko, kovaški po- •»očnik iz Vitanja in Koželj Terezija, delav- iz Stenice, obč Vitanje; Plevnik Janez, gozdni delavec iz Male Mislinje in Kotnik Alojzija, kmečka hči iz Hudinje, obč. Vi- tanje; Sitar .lanez, instalater ie Novega Celja in Rojnik Jožefa, delavka iz Velike Pire- žice, obč. Žalec ter A'ogrinc Miroslav, delaveo iz Celja in Pavline Miroslava iz Vel. Gorele, obč. Jurklošter. UMRLI SO: Peternel Franc, železničar iz Žalea, star .55 let; Penič Florjan, upokojenec iz Lahomna, obč. Iraško, star 89 let; Videč Marija, otrok iz Male Breze, obč. Laško, star t mes.; Pavlii Avgnsl, sin kmeta iz S». Jeronima, star 10 let; Pavlic Ludvik, sin kmeta iz Sv. Jero- nima, star 5 let; Hrovat Antonija, prevžit- karicf. iz Vodrnža, obč. Šentjur, stara 77 let; Kolene Neža, gospodinjska pomočnica iz Pe- trove, stara 82 let; l.orger Mihael, poljski delavec iz Senovice, obč. Šmarje, star 48 let; Seguía Angela, dojenček iz Grobelnega; No- vak Neža, gospodinja iz Hotunja, obč. Po- nikva, stara 58 let in Šinjor Ivan, gradbeni delavec iz Štor, star 27 let. Usodna dogodivščina Moj prijatelj Lipe je že trideset let samec. Prav toliko let je tudi star. Pri- kupen, dobrodušen človek je, uspešen v svojem poklicu, in govori se, da je predviden za upravnika nekje. Te dni sem ga srečal tik celjskega razstavišča — tam blizu tudi stanuje. Pobaral sem ga, če si je že ogledal uspelo razstavo, ki je našemu mestu ob njegovi petstoletnici vsekakor v čast. »O, da!« je prikimal. »Z razstaviščem imam zlasti ponoči stik, saj kar tamle stanujem, kakor veš. In to mi je po- stalo celo usodno, da, zares?« Začudil sem se. >^Le poslušaj me! Ves ta ponočni hrup, godba, petje, krik, ropot, z eno besedo direndaj — mi izprva ni dal ponoči spati. Zapiral sem okno celo pri tej vročini, toda hrup mi je bil še vedno premočan. Nekdo mi je svetoval, naj bi raje sam hodil na razstavišče in delal hrup, ko spati ne morem, to se pravi, naj bi tulil z volkovi. Potem bi zjutraj prihajal v službo prav tako ne- prespan, samo da bi me morda po vinu in plesu še glava bolela, pa tudi denar bi tam puščal. No, pa sem si raje na debelo natlačil vate v ušesa in glej, s tem sem ves hrup toliko omilil, da sem lahko prav trdno spal, o, kar pre- trdno. Toda glej! Gotovo sem ti že kdaj pravil, da sem imel nevesto. Tudi ta si je hotela ogledati našo razstavo. Pre- senetiti pa me je hotela z nenapoveda- nim prihodom. Prispela je iz Ljubljane z večernim vlakom, ko so bila moja hišna vrata že zaklenjena, okno pa temno in zaprto, kakor da me ni doma. Zmetala je nekaj kamenčkov v okno, a brez uspeha. Jaz sem namreč spal kakor klada z vato v ušesih. Menila je, da me najde pač na raz- stavišču, pa me tudi tam ni bilo. Tudi moji znanci ji niso mogli ničesar po- vedati o meni. Da pa nikamor nisem odpotoval, to so vedeli. O, je menila, kod pač hodim ponoči sam okoli, gotovo imam svoja skrivna pota. Aha! Vznejevoljila se je, do česar pri nežnem spolu kaj hitro pride, isto- časno pa je tudi že pomislila, kako bi se mi primerno maščevala za namišlje- no nezvestobo. Pogledovala je na moje bližnje okno, ki pa je ostalo zaprto in temno. Torej me sploh vso noč ne bo domov! Eden izmed mojih »prijateljev« se je vztrajno smukal okoli nje. Prevrtel je z njo najmanj dvajset plesov in popil tri dobre vinske buteljke, dokler se mu ni na prsih razjokala zaradi moje »ne- zvestobe«. In že sta bila skupaj, za- trdila sta si večno zvestobo in pravo ljubezen, ki ne pozna prevare. Dva dni nato sem prejel njeno pismo, polno očitkov, da so se mi ježili lasje. Hvalila je svojo srečo, da me je lahko razkrinkala, še preden sem ji mogel uničiti življenje. Med nama da je na veke vse končano, odkrila pa da je človeka, ki je po svojem značaju lahk* vzor vsem moškim na svetu. Nisem mogel razumeti, zakaj in čemu ta nenadna, krivična zamera, dokler mi prijatelji niso opisali tiste usodne noči na razstavišču. Tedaj sem spoznal, da je do vse te zmede prišlo le zaradi te nesrečne vate v mojih ušesih. Onega »prijatelja«, v katerem je odkrila »vzor značaja«, pa še nisem srečal. Očividne se me izogiblje, a brez potrebe! Od togote ponoči tudi z zamašenimi ušesi nisem mogel spati, zato sem pričel hoditi na razstavišče. Tam sem se spet pričel smejati in tako sem se pomiril. Zaupno pa ti povem: Tam sem spo- znal novo, ljubko deklico s prekrasnim značajem. Vsak večer plešem z njo in zdaj šele vem, kaj je prava ljubezen. Preden bo ta razstava zaključena, ji hočem razkriti srce. Ne bo me odbila, tako sodim po njenem obnašanju do mene. Saj se me pri plesu z vsem za- upanjem oklepa. In ne veš, kako vdano me gleda s sinjimi očmi! Poročila se bova v doglednem času, še preden bo Celje dobilo svoj Trubarjev spomenik. Najprej bi namreč rad postal upravnik.« Čestital sem mu. »Hvala!« je dejal ves v ognju. »Zdaj torej razumeš, kako usodna je lahko komu takale razstava v zvezi s petsto- letnico mesta Celja. Usmerila mi je življenje na povsem novo pot in mi prinesla pravo srečo.« Ponovno sem mu čestital. F. R. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK* dne 13. septembra 1952 Stev. 37 Telesna vzgoja in šport Lep uspeh atletske reprezentance Celja v torek se je pod pokroviteljstvom MLO Celje vršil na atletskem stadionu Kladivarja I. tradicionalni atletski troboj mest Slovenije, v katerem so nastopili atleti najmočnejših naših atletskih centrov — iz Ljubljane, Ma- ribora in Celja. Mnogo je bilo ugibanja o izidu troboja v zadnjem času, zlasti pa med atleti in funkcionarji. Po papirnatem računu 80 vsi Celjani dajali prednost reprezentanci Ljubljane. Znano nam je, da ima.lo v Ljub- ljani že tri močne atletske klube in po zad- njih rezultatih sodeč res ni situacija pred trobojem bila za Celjane rožnata. Kot že neštetokrat, se jo tudi tokrat izkazalo, da BO teoretična ugibanja zgrešena in nerealna. Reprezentanti Celja so namieč v tem tekmo- vanju prekosili samega sebo in nabirali toč- ke tam, kjer jih strokovnjaki niso predvi- devali. Namesto predvidenega poraza, so Ce- ljani zmagali pred reprezentanco Ljubljane, kar z razliko 32 točk! Res sijajen uspeh, ki ga ni nihče pričakoval! Brez dvoma je ta uspeh odraz sistematičnega in marljivega treniranja, obenem pa prav v tolikšni meri odraz discipliniranosti, borbenosti in klubske zavesti naših reprezentantov. Vsak poedinec se jo zavedal v polni meii, da brani na tem tekmovanju kot reprezentant našega mesta tudi njegov renome kot najboljšega atlet- skega centra Slovenije, da s svojim uspeš- nim nastopom obenem dviga tudi ugled na- šega mesta v širši javnosti. Tega bi se mo- rali v polni meri zavedati tudi športniki drugih kolektivov mesta Celja, ki čestokrat s svojo nediscipliniranostjo in slabimi šport- nimi uspehi niso v ponos našemu mestu. Naši atleti so na tem tekmovanju slavili dvojno zmago v teku 110 m čez ovire, moški V metu kopja, ženske pa v skoku v daljino. Nadalje so Celjani odnesli zmage v obeh štafetah, v teku 80 m čez ovire, v teku na 100 m, 400 m in 800 m pri moških ter ženske v skoku v višino. Zaradi razmehčanega terena in mraza niso bili doseženi sijajni rezultati, vendar so kljub slabim tekmovalnim pogo- jem nekateri dosegli odlične rezultate. Naš Kopitar Jože je postavil nov slovenski re- kord v metu kopja s 59.40 m. Knezova iz Maribora je postavila nov slovenski rekord v teku na 100 m z 12,7 sek., Lorger je dosegel na 100 m rezultat 10,9 sek. V izvrstni formi se je na tekmovanju izkazala Knez Ivanka, ki je po daljšem času dosegla zopet dobre rezultate (daljina — 5,28, višina — 145, za- preke — 112,7, krogla — 10,61 m). Končni rezultat troboja: Celje — 183.5 toč., Ljubljana — 151,5 in Maribor — 94 točk. Po končanem tekmovanju je v društvenem domu tov. Gradišnik razglasil rezultate in podelil vsem udeležencem troboja spomin- sko kolajne, vsi prvo in drugoplasirani v posameznih disciplinah pa so prejeli pozla- čene in posrebrene kolajne. Predsednik MLO Celja tov. Jerman je nato izročil kapetanu celjske reprezentance tov. Lorgerju lep sre- brn pokal, dar mesta Celja letošnji zmago- valni ekipi. Ob prevzemu pokala je tov. Lor- ger dejal: »Prepričani ste lahko prav vsi. da bomo priborjeni prehodni pokal častno bra- nili v naslednjih letih!« V spomin na to si-e- čanje je nato tov. Lorger podelil dragoceni spominski zastavici reprezentanci Ljubljane in Maribora, tov. Kramar iz Ljubljane slič- no darilo Celju in Mariboru, tov. Fišer iz Maribora pa spominska albuma s sliko Ma- ribora in nastopajoče reprezentance repre- zentanci Celja in Ljubljane. Ob tej priliki so se prav vsi zahvalili za vzorno organizacijo letošnje prireditve. PLAVANJE Celjsld plavači so 6. t. m. .slavili v Trbov- ljah zmago nad ekipo Rudarja v prvenstve- nem srečanju za III. razred slovenske lige. Ob tej priliki so naši plavači dosegli kar pet društvenih rekordov, čas Klančnika na 200 m prsno 3:06,2 ga uvršča v deseterico najbolj- ših v Sloveniji. Rezultati : 400 m prosto — Zelenšek (R) — 5:32,4, 200 m prsno — Klanč- nik (C) — 3:06.2, 100 m prosto — Lednik (R) — 1:10, 100 m hrbtno — Zelenšek (R) — 1:24,2, štafeta 4x100 m prosto — 1. Celje, štafeta 3x100 m mešano — 1. Rudar — 4:11,4. Ženske : 100 m prosto — Janežič (C) — 1:33,1, 100 m hrbtno — Jazbec (C) — 1:56,1, 100 m prsno — Pirnat (C) — 1:39,1, štafeta 4x50 m prosto — Celje 3x100 m mešano — Celje. Končno stanje točk — 77:64 za Celje. S tem je ekipa Celja dosegla v III. razredu slovenske plavalne lige predzadnje mesto. Upamo, da bo v naslednjem letu ob pridobit- vi plavalnega bazena imela lepše pogoje za vadbo in s tem tudi možnost lepšega plas- mana na tablici slovenske lige! NOGOMET__ MLADINSKA TEKMA V TRBOVLJAH Kladivar : Rudar 4:2 V DVEH TEKMAH — 16 GOLOV! ODRED : KLADIVAR 8:0 (4:0) LOKOMOTIVA (Zb.) : KLADIVAR 8:0 (2:0) V zadnjih dneh je pomlajeno moštvo Kla- divarja odigrano dve tekmi z izredno moč- nima nasprotnikoma. Odred je zadnje čase v sijajni formi, isto drži tudi za zveznega Ugaša Lokomotivo. Zato se ni čuditi, če so mladi Celjani bili v obeh tekmah prav vi- soko poraženi, čeprav je kot celota Kladivar zadovoljil z igro na polju, pa pred golom od- pove celotno znanje in ni igralca, ki bi spravil žogo preko golove črte. To je glavna slabost Kladivarja, ki se pa že pojavlja v vseh tekmah letošnjega leta. Druga slabost je v tem, da fantom primanjkuje kondicije. Tako so n. pr. proti Lokomotivi v prvem polčasu pokazali sijajno igro, v drugem pol- času pa so močno popustili. Marsikaterim manjka še osnovnega znanja. V moštvu pa je tudi nekaj igralcev, ki se s tekme v tekmo bolj uveljavljajo. Omenil bi le Krofliča, Kvartiča in Cokliča, ki so proti Lokomotivi pokazali odlično znanje. Nekateri starejši igralci se vse preveč radi spuščajo v nepo- trebno preigravanje, ki često privede do iz- gube posesti žoge. štamejčič je proti Loko- motivi igral preostro, na vesti ima drugi gol, ki je bil dosežen v zadnjih sekundah prvega polčasa prav zaradi njegovega grobega pre- krška blizu domačega gola. Kladivar je pri tekmi z Lokomotivo pokazal tudi nešportno gesto s tem, da je moštvo prišlo na teren dobrih 10 minut kasneje kot je bil določen začetek tekme. S prakso, da se moštvo išče pred samim začetkom tekme na Glaziji kot je bil primer v nedeljo in se potem postavi v moštvo pač priložnostne igralce, se mora prenehati. Vodstvo društva mora energično kaznovati vse tiste igralce, ki so bili določeni za tekmo proti Lokomotivi pa niso nastopili! Res nas čudi, da se pri nogometu ne more zbrati 11 ljudi in to izbranih za določeno tekmo. Zakaj pa pri atletih poteka ta stvar v najlepšem redu, ko nastopa ekipa s 40 člani ! Brez discipline ne bo reda niti na- predka! Ob zadnjih tekmah, ki so tako pogoste, bi dal še to kritično pripombo. Mnenja sem, da se v zadjem času pretirava s prepogo- stim igranjem tekem. V Celju smo toliko časa tarnali, da nimamo trenerja, ki bi na- šim igralcem posredoval potrebno znanje. Danes imamo trenerja, ne vem pa, kdaj lahko daje fantom svoje znanje, če bodo tedensko igrali po dve tekmi! Ob vsem tem pa se še postavlja problem preutrujenosti, pretirano- sti, ki se nam lahko hudo maščuje, ko bo treba igrati za točke. Pomisiliti moramo, da imamo opravka z mladimi ljudmi, katerih organizem ne more prenesti kar vseh na- porov. Vso te pripombe so napisane v želji za iz- boljšanjem, ki si ga pri nogometu želi vsak Celjan, da bi v jesenskem tekmovanju ne odhajali razočarani iz tekem na Glaziji. že- limo, da bi naši nogometaši hodili po tako uspešni poti kot naši atleti. Ta pot pa je doseglijva le z lastnim znojem slehernega igralca in vodi preko marljivega treniranja in zavestne discipline do uspehov na tekmova- njih. KOŠARKA_ _ 2SD CELJE : I SNJAR (Šoštanj) 60 : 26 Celjani so v nedeljo v prvenstveni tekmi vzhodne skupine slovenske lige dosegli pičlo zmago proti igralcem iz Šoštanja. No, »pičlo« zmago zaradi tega, ker so si doslej vsa mo- štva pri Usnjarju nabirala razliko v koših. Teren je bil v mestnem parku zaradi hudih nalivov nemogoč za igro in se o neki lepi in koristni igri ne more pisati. ROKOMET__ CELJANI — ZMAGOVALCI ROKOMETNEGA TURNIRJA V LJUBLJANI V nedeljo je RZS v počastitev VI. kongres^. KPJ organizirala v Ljubljani rokometni tur- nir, ki se ga je udeležilo 8 moštev iz Slove- nije, med njimi dve iz Celja, ena pa iz Ve- lenja. Prvo moštvo Celja je premagalo vse nasprotnike in zasluženo doseglo prvo mesto. Rudarja iz Trbovelj so premagali z 9:4, Bra- nika iz Maribora 3:1 in Krima iz Ljubljane 2:1. Tekme so se igrale le dvakrat po 15 mi- nut. Drugo moštvo iz Celja je na šestem, Velenje pa na sedmem mestu. HOKEJ NA TRAVI_ ŽELEZNIČAR (Mb.) : KLADIVAR 2:0 (0:0) V nedeljo so pionirji in mladinci Kladi- varja igrali prvenstveno tekmo v Mariboru in so se kar dobro odrezali proti izkušenim seniorjem iz Maribora. Teren je bil izredno težek za igro, ki jo je spremljal še dež. Ce- ljani so zaradi pomanjkanja opreme igrali le v copatah in niso zmogli v igri tistega kar sicer znajo — saj se je marsikateri »drsal« po igrišču. Oba mariborska sodnika pa sta v drugem polčasu priznala prvi gol iz čiste ofsajd pozicije, kar je mladim Celjanom vzelo precej morale in volje. TDV PARTIZAN NA POLZELI JE IZVEDEL SVOJ PRVI TELOVADNI NASTOP Zadnjo nedeljo so priredili na Polzeli lep telovadni nastop. Polzela nas je ugodno pre- senetila. Doslej smo jih videli nastopati le s pionirji in mladinkami, na nedeljskem na- stopu pa so se pokazali z vsemi oddelki. Pionirji so nastopili s prostimi vajami, s preskoki čez kozo in v štafetnem teku, pio- nirke pa s prostimi vajami z loki. Mladinci so dobro prikazali parterno gimnastiko ter preskoke čez kozo in konja, članice so skup- no z mladinkami nastopile s prostimi vaja- mi, mladinke pa še posebej na dvovišinski bradlji. 15 članov je izvajalo zletne proste vaje, nekaj pa jih je še pokazalo dovršene vaje na bradlji in drogu. Nastop je pokazal uspeh požrtvovalnega dela zadnjih mesecev. Največ zaslug za izvedbo nastopa imata pred- sednik društva tov. Jelen, ki je dnevno vež- bal vse moške oddelke in tov. načelnica. — Njima bo treba nudiü pomoč in si oddelke porazdeliti. Le tako bo mogoče obdržati v društvu dosežen elan na isti višini. Likovna razstava v okviru proslave 500-letntce Celja Dvorana Zdravstvenega doma v Celju dnevno sprejema večje skupine obisko- valcev, ki z zadovoljstvom občudujejo razstavljena dela slovenskih likovnih umetnikov, ki so za proslavo 500-letnice mesta Celja prikazali 61 likovnih del, od tega 55 slikarskih del in 6 plastik. Po tej plati je oceniti razstavo Društva likovnih umetnikov Slovenije kot po- memben prispevek domačih likovnikov k ostalim gospodarskim razstavam, ki so prirejene v proslavo 500-letnice me- sta Celja. Cita Potokar: Lastna podoba (olje) (Akad. slikarka Cita Potokar bo umetniško upodobila za Mestni ljudski odbor v Celju panoramo mesta Celja) Med avtorji-razstavljalci kaže naj- prej omeniti Celjane: akad. slikarja Doreta Klefnenčiča, umetnika-partiza- na, ki je razstavil Interieur iz tekstil- ne tovarne METKA v Celju (tkalski stroj v olju, dalje Avtopotret, olje in Kraško hišo, olje; dalje akad. slikarja Cvetka Ščuko, ki je pokazal 3 akvarele (Celjska cinkarna. Sv. Križ pri Vipavi, Gradnja proge Sežana—Dutovlje) in 1 olje »Bombardirano Celje—Zagrad«, ter akad. slikarja Lorenčaka Milana in Lorenčak Darinko, ki sta razstavila svoja najnovejša dela: Polzela, olje. Motiv iz Savinjske doline, olje, Krizan- teme, olje Magnolije, olje. Motiv iz Ve- likega Lošinja, olje. Plastiko, in sicer dva portreta v mavcu — naša vidna javna in kulturna delavca Frana Rosa in Fedorja Gradišnika — pa je razsta- vil celjski rojak akad. kipar Adalbert Lipičnik-Podgrajski. — Drugo skupino tvorijo Mariborčani akad. slikarji: Kav- čič Males (Sprememba prizorišča, olje. Zima v Mariboru, olje); Kores Slavko (Tihožitje, Krizanteme, olje, Portret de- klice, tempera); Pandur Lajči (V zida- nici, olje); Polanjko Jože (Vipavska vas, olje); Ante Trstenjak (Cvetlice, olje); Zinauer Branko (Ribnik, akvarel) i. dr. Med številnimi Ljubljančani opazimo zlasti akad. slikarje kot n. pr. Toneta Kralja (Ličkarji, olje. Nova Gorica, olje); Staneta Kumar ja (Motiv iz Lo- šinja, olje, Reški kolodvor, olje); Fran- ceta Miheliča (Dubrovnik, olje); Iveta gubica (Tihožitje, olje); Miho Maleša (Splitska luka, olje); Franceta Godca (Gradnja, olje, Gregorčičeva ulica v snegu, olje); Cito Potokar (Tihožitje, olje, Glava starke, olje); Nikolaja Omerze (Staro ognjišče, olje. Jablana, olje); Alenko Gerlovič (Klis, olje, Ka- štel stari, olje); Maro Kralj (Sava po- zimi, olje Črnuče v snegu, olje); Staneta Kregarja (Tihožitje, olje); Jakoba Karla (Mlačva, olje) itd. Razstavljajo še Lju- bo Ravnikar iz Kranja »Gorenjski mo- tov« (olje); Janez Sibila iz Raven pri Guštanju (ki je pravkar uspešno raz- stavil svoja najnovejša dela na samo- stojni razstavi v Mali galeriji v Ljub- ljani — ima razstavljena dva portreta (olje) Portret dečka I., Portret dečka II., Vera Horvat iz Murske Sobote ima Cvetlice (olje), primorska rojaka akad. slikarja Riko Debenjak razstavlja »San Bartolo« (olje) in »Vecßr na Barju« (olje) in Nemec Rafael »Primorsko hišo« (olje); akad. slikar Pečarič Herman iz Pirana »Pristanišče« (olje) itd. Razen podob so še razstavljene na- slednje plastike. Vojsk Milan iz Mari- bora je razstavil Splavarja (mavec) in Portret dekleta (mavec), Kolbič Gabri- jel iz Maribora je razstavil Ivana Can- karja (bron). Kalin Zdenko iz Ljubljane pa Ženski torzo (kamen). S to likovno razstavo, ki bo odprta do 20. septembra, bo omogočeno celj- skim meščanom in okoličanom, ki pri- hajajo na gospodarsko razstavo, da se seznanijo s pomembnimi deli domačih likovnih umetnikov, ki žele tesno sode- lovati v našem gospodarskem in druž- benem življenju. Delavski sveti, uprav- ni odbori gospodarskih podjetij, člani sindikalnih podružnic in tudi zasebniki se bodo s pridom spoznali z napori naših umetnikov. Pripomniti je še tre- ba, da podobnih skupinskih likovnih razstav Celje doslej še ni doživelo in da je sedanja likovna razstava ena naj- večjih kulturnih prireditev po osvobo- ditvi. Gospodarska podjetja, ustanove in tudi drugi interesenti bodo mogli razstavljena dela — razen nekateri! že prodanih — po končani razstavi se veda odkupiti, ali pa naročiti pri go- spodarski matici Društva likovnih umetnikov Slovenije pri Umetniški za- drugi v Ljubljani, Kardeljeva 1, umet- niško upodobljena dela iz svoje tema- tike ali proizvodnega procesa odnosno življenja svojih delovnih kolektivov. Doslej so nekatere celjske ustanove in tudi gospodarska podjetja pokazala vse razumevanje za likovno rast in razvoj svojih delovnih kolektivov. Z nekate- rimi likovnimi naročili pri U. Z. so se- veda pokazali pravilni kulturni odno.s do likovne umetnosti. Tako na prime: je direkcija tekstilne tovarne METK/v naročila likovno podobo odn. odkupili intérieur iz svoje tovarne (tkalski .'jtroi v obratu), ki ga je umetniško upodob I akad. slikar Dore Klemenčič. Prav tako se živo zanimajo za izdelavo likovnili umetnin • iz svoje življenjske in proiz- vodne tematike podjetja kakor n. pi Tovarna Emajlirane posode. Kemična tovarna in druge. Ponekod seveda še kažejo nekateri gospodarski voditelji mačehovski odnos do likovne umetno- sti. Menijo namreč, da je treba likovne umetnike šteti med tisto vrsto ljudi, ki da jih je treba le »dobrodelno pod- pirati«. Vendar so primeri takega miš- ljenja bolj redki. V našem času si ne moremo predstavljati mecenstva v sta-i rem smislu, kajti danes narekuje po- treba sodelovanja likovnega umetnika v našem gospodarstvu in družbenem razvoju. Kadar črpa umetnik stvari- t^eljsko silo iz ljudskega vrelca, že spro- ži proces reprodukcije in v umetniškem likovnem izrazu najde delovni čiovek tovarne, delavnice in pisarne silo vere v svoje življenje, v svojo ustvarjalna moč. Likovna razstava v Celju pomeni hkrati tudi velik prispevek k likovni vzgoji in plemenitenju okusa našega delovnega človeka in so s tem slovens!.; likovniki uspešno dosegli svoj plemt niti namen. F. A OBJAVE IN OGLASI OBJAVA »SAP« Celje izdaja od 10. t. m. dalje mesečne vozovnice za delavce in usluž- bence z znatnim popustom. Prevoznina znaša 1,80 din od prevoženega km. Po- pusti veljajo za vse medkrajevne avto- busne proge na relaciji od 8 km dalje do 30 km. — Mesečne vozovnice izdaja uprava »SAP« Celje, Titov trg 1. RAZGLAS v času od 17. do 30. septembra 1952 bo Mestni ljudski odbor Celje vršil vpisovanje vseh mladincev rojenih v letu 1934 in 1935 v svrho regrutovanja. Vpisovanje bo pri vojnemu referentu MLO, Gregorčičeva ulica št. 5, soba 24 in to od 8. do 14. ure v zgoraj navedenih dnevih. Vpisovanje bo po naslednjem abecednem redu: Dne 17. septembra 1952 črka A, B 18. septembra črka C, Č, D 19. septembra črka E, F, G, H 20. septembra črka I, J 22. septembra črka K 23. septembra črka L 24. septembra črka M, N, O 25. septembra črka P 26. septembra črka R, S 27. septembra črka Š, T 29. septembra črka U, V 30. septembra črka Z, Ž V kolikor se posamezni mladinci ne bodo odzvali bodo kaznovani po vojaških predpisih. S seboj morajo mladinci prinesti osebne izkaznice. MLO Celje NEKAJ NOVEGA Uvajamo kolektivno igranje na 100 celih srečk. 10% vseh dobitkov od celih srečk je vaših, ako vplačate 550 din in od dobitkov vara od- tegnemo še 450 din. Ako pa vplačate polo- vico gornjih zneskov, pa dobite 10% vseh dobitkov od 100 polovičnih srečk. Prijave sprejema samo : Prodajalnica srečk Državne loterije FLRJ, Celje, Stanetova ulica 9. LESNE ODPADKE ZA KURJAVO prodaja lesno-industrijski obrat Sp. Hudinja (bivša žaga čater) po dnevnih cenah vsak ponedeljek, sredo in petek. Tel. št. 24-09. POZOR Znižali smo cene siyalnim strojem Singer od 75.00 na 50.000 din. Pohitite dokler zaloga traja. Singer šivalni stroji Celje TAPETNIK išče službo pomočnika. Naslo\ v upravi lista. PRODAM zaradi selitve spalnico in šivalni stroj »Diirkopf«. Celje, Nova vas št. 25. PRODAM vodni mlin (sposoben tudi na mo- torni pogon). Naslov v upravi lista. RADIO 6-cevni »Standard« v dobrem stanju prodam, tudi na bone. Poizvedbe: Curk Franc, Sp. Rečica 41, pošta Nazarje. ZAMENJAM zaradi pomanjkanja prostora lep koncertni klavir (kratek, črn), za. pia- nino. Razlika po dogovoru. Naslov y \ipra- vi lista. STANOVANJE sončno, dve sobi in kabinet, 10 minut iz mesta (na cesti Savinjske do- line), zamenjam za dvosobno v mestu. Na- slov v upravi lista. IZGUBIL sem dne 6. septembra na poti iz vrta OF do avtobusne postaje listnico z denarjem, boni in vsemi dokumenti. Prosim najditelja, da mi jo proti visoki nagradi vrne na naslov označen v dokumentih. UPOKOJENKO sprejme za 3—4 ure dnevno tričlanska družina. Naslov v upravi lista. Podpisani Golob Karel iz Trnovega pri Sv. Jederti nad Laškim izjavljam, da so očitki, ki sem jih izrekel o tov. Kajtna ZTonku, nameščencu v Hudi jami neresnični. Golob Karel. Nedeljska zdravniška dežurna služba Dne 14. septembra 1952: tov. dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. — Ne- deljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8 zjutraj. KINO КШО METROPOL Od 9. do 15. 9. : »Zmaga nad temo«, ameri ški film Od 16. do (22. 9. : »Ljubica iz Verone«, fran- coski film KINO DOM Od 11. do 15. 9. : »Odšel brez naslova«, francoski film Od 16. do 22. 9.: »Kobilice«, ameriški film Delo okrajne komisije za priznanje invalidskega dodatka Nova uredba o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin je postavila pred vse odgovorne organe, zlasti pa pred posebne komisije, izredno važno in kočljivo nalogo. Komisija pri OLO Celje-okolica je pri ugotavljanju pravice do invalidske- ga dodatka že prvi dan uvidela velike napake in neodgovornost nekaterih ob- činskih ljudskih odborov, ki so predlo- žili priglasnice z zahtevanimi dokumenti. Prejeti spisi kažejo, da se uslužbenci in odgovorne osebe na občini niso spoznali niti z najosnovnejšimi določili uredbe, ker sicer na noben način ne bi moglo priti do pomanjkljivosti, ki so ugotov- ljene. Od 111 primerov, ki jih je obdelala komisija, je mogla rešiti samo 30 pri- merov, dočim jih je 81 zavrnila. Iz občine Vransko so poslali 12 priglasnic, od katerih je komisija priznala doda- tek samo enemu, odboru Lesično je zavrnila vseh šest, občini Kozje celo vseh petnajst, Slovenskim Konjicam od osemnajst primerov kar dvanajst itd. Uslužbenci občinskih odborov so to na- logo izvršili tako površno, da za to ne more biti nobenega opravičila, kakor tudi ne za tiste, ki so spise podpisovali. Nihče od teh se namreč ni zavedal, da z nepravilnim delom povzročimo skup- nosti ogromne finančne izdatke, hkrati pa lahko oškodujemo posameznike, ki jim dodatek pripada. Občine sploh niso upoštevale določil glede davčne osnove in zaslužka družinskih članov, pripo- ročale so za dodatek ženske osebe, ki so se ponovno poročile in že prejemajo stalni dodatek za otroke in podobno. Lahko si predstavljamo, kako bi iz- gledala izdana uredba v praksi, če bi jo vsi občinski ljudski odbori razumeli tako, kakor zgoraj omenjeni, in če bi okrajna komisija tudi s tako površnostjo pristopila k delu. Delo na priznanju dodatkov je v za- četni fazi; kar smo pogrešili, bomo mo- rali popraviti, vendar je potrebno pri tej uredbi in pri vseh podobnih pri- merih veliko več resnosti. Potrebno je imeti vedno pred očmi posledice, ki nastajajo zaradi nepravilnega dela. V POČASTITEV 10. OBLETNICE JUGO- SLOVANSKE VOJNE MORNARICE , TEKMOVANJE \ STRELJANJU V počastitev 10. obletnice Jugoslovanske vojne mornarice je bilo v soboto zvečer ob 20. uri propagandno tekmovanje v hitrem streljanju z vojaško puško s svetlečimi na- boji v osvetljene tarče na strelišču v Celju pri »Petričku«. Nastopilo je 16 ekip po 5 čla- nov. Temu tekmovanju je sledilo nočno na- gradno streljanje, ki je trajalo vse do 23. ure. Dva strelca sta prejela nagrade. Tehnični rezultati propagandnega telcmo- vanja so naslednji: 1. SD »Bratov Dotarotin- škov« Vojnik, 9 zadetkov in 19 krogov, 2. SD »Bratov Horvatinov Liboje, 8 — 26, 3. »Tem- po« Celje, 7 — 34, 4. SD Žalec, 6 — 19, 5. SD »Kovinar« štore, 5 — 16 itd. Vsa ostala tekmovanja, katera bi se morala vršiti v nedeljo 7. t. m. so bila zaradi moč- nega deževja prestavljena na prvo nedeljo v oktobru. Anglrški bombnik na raketni pogon »Canber- ra« SP je nedavno pro- slavil. Na poskusni vož- nji je. dvakrat prelet«l Atlantski ocean v re- kordnem času. Za polet iz Anglije v Ameriko je rabil 3 ure in 25 min. s povprečno brzino 960 km na uro. Na sliki je po- sadka, ki si uravnava •TOje vrp.