:• •; :W -s. .; ; .J|^ ■y:v:5*@iKSSBS f x^Si:-:v- ■ ^vMSB jMHHHi Tajila Za 8. marec, praznik žena vam iskreno čestitamo in vam želimo veliko uspehov. 8. marec - dan žena Ko bomo letos 8. marca skupaj z ženami praznovali njihov praznik morda ne bomo niti pomislili, kaj v resnici ta praznik pomeni. Je to materinski dan? AJ.i dan, ko naj se matere, žene, dekleta ali znanke vesele in v zabavi pozabijo vsoje vsakodnevne skrbi in težave, ki jih ni malo? 8. marec ni niti eno, niti drugo, ima globjo vsebino in'pomen. To je spominski dan, dan, ko naj bi obudili spomin na boj žensk vsega sveta za svojo enakopravnost. Na boj, ki ni bil lahak, temveč dolgotrajen z težkimi žrtvami. Ta boj že vedno traja. Bije se na vseh kontinentih in vseh družbenih ureditvah. Posebno težak pa je boj žensk v zaostalem svetu Azije, Afrike in Latinske Amerike. Naše žene so že v revolucionarnem boju med NOV izpričale svojo veličino hrabrost in ponos. Z zmago socialistične revolucije so žene postale e-nakopravne z moškimi. Vendar je bil boj za resnično, stvarno enakopravnost še nadalje težak in še danes ni povsem izbojevan. Ženske so se vse bolj in enakopravno z moškimi vključile v delovni pror-ces. V organih odločanja pa jih je znatno manj kot jih je zaposlenih. Zakaj? Kje so vzroki?_Nekaj jih je v še vedno okosteneli miselnosti, da je to delo za moške. Se več pa v dejstvu, da je žena običajno mati in soproga, ki po delu hiti domov, da čimprej sve postori za otroke, moža, pospravi stanovanje, hiti v trgovino in še in še bi lahko naštevali obveznosti, ki jo po delu v tovarni ali uradu čakajo doma. In koliko smo moški pripravljeni pomagati doma pri gospodinjstvu, pri vzgoji otrok. Priznajmd - bore maloI če smo za resnično, ne samo za deklarativno, enakopravnost ženske v celotnem družbenem življenju, potem moramo žensko razbremeniti. To pa pomeni, da moramo ustvariti za to potrebne pogoje. Več vrtcev in jasli, celodnevno varstvo šoloobveznih otrok, gospodinjskih servisov. Spomnimo se na vse to, ko bomo kupovali šopke rož materam, soprogam, sestram, dekletom, prijateljicam, sodelavkam in drugim. Stisk roke naj bo krepak, poljub nežen, misel v srcu pa iskrena. Posvetimo ta dan njej, ki ji pripada, a ne pozabimo na obljube, ki jih bomo ta dan izrekli. Ne pozabimo tudi, da bdj za resnično enakopravnost ženske še traja. Polajnar Vladimir leto 1980 - leto stabilizacije Leto 1980 Je leto, r katerem ee moramo odločbo preusmeriti od eksteasiimege razvoja Ib ustvariti osnove sa leva Janje ekonomske stabilizacije za prihodnje srednjeročno obdobje. To nam narekuje zvezna in republiška resolucija o izvajanju družbenega plana v letu 1980 ter iz resolucij izhajajoči družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, ki so ga podpisali Izvršni sveti občinskih skupščin v 8R Sloveniji, BepubliS-kl svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije In Služba družbenega knjigovodstva 8B Slovenije. Osnovni namen resolucije Je, da rast osebnih dohodkov in vseh oblik porabe ne bi prehitevala rasti dohodka in produktivnosti, s čimer bo zagotovljena večja akumula-tivnoet in sposobnost gospodarstva. Glavne usmeritve, ki izhajajo iz resolucije sot 1. Best sredstev za osebne dohodke mora biti za 25 % počasnejSa od rasti dohodka, 2. Sredstva sa zadovoljevanje sploSnih in skupnih potreb ee bodo povečale za 16 56 5. Sredstva skupne porabe v 023) smejo porasti za 135< glede na Izplačila v letu 1979. Pri tem mJ se zmanjšajo predvsem izplačila za izlete, proslavljanja in Športne igre. 4. ZmanjSanJe stroškov za dnevnice, službena potovanja in reprezentanco. Kako se bomo delavci ISKHB Železniki vključili v izpolnjevanje resolucije? Vse usmeritve, ki izhajajo iz resolucije se morajo vgraditi tudi v gospodarski plan za leto 1980. Zato bomo le z doseganjem gospodarskega plana dosegli zadostno rast dohodka, tako, da bomo dosegli tudi primerno rast osebnih dohodkov. Povečanje osebnih dohodkov bo neposredno povezano s povečanjem produktivnosti, povečanjem izvoza in zniževanju stroškov. Iz vsega tega torej sledi, da bo rast osebnih dohodkov odvisna predvsem od nas samih. Za konec lahko še rečemo, da ti dogovori pravzaprav niso nič novega, saj ee takimi sklepi sprejemajo še leta. Razlika Je le v tem, da Je novi dogovor konkretnejši in določa strožji nadzor nad delitvijo, pa tudi ukrepe proti krSitelJem. Zato lahko rečemo, če bomo dobro delali, smo lahko brez skrbi. Lojze Regular IZOBRAŽEVANJE KOT EDEN OD POGOJEV ZA DOSEGANJE VEČJE PRODUKTIVNOSTI Izobraževanje v delovnih organizacija)' je trajen, nepretrgan proces, kar velja tako za posameznika kot za temeljno organizacijo. Posamezne izobraževalne akcije še ne zadovoljujejo vseh potreb. To pomeni, da mora delovna organizacija nenehno upoštevati vse skrite rezerve kot so sposobnosti, interesi in pripravljenost za izobraževanje vsakega člana kolektiva, ki bo produktivno sposoben le tedaj, ko bo za svoje delo ustrezno izobražen in usposobljen. če je Izobraževalna dejavnost v delovni organizaciji trajen in dinamičen proces, zahteva svoj sistem, posebne organizacijske oblike, metode in nenehno skrb za svoj raz.voj. Brez teh ukrepov posamezno izobraževalne akcije nimajo trajne vrednosti. Kako izobražujemo pri nas? Najprej naj omenim izobraževanje in pridobivanje kadrov iz rednih šol. Imamo 57 štipendistov, in sicer od tega: - na poklicnih šolah: 18 - na srednjih šolali: 25 PREDSEDNIK XH PODPREDSEDNIK DU V RAZVOJNEM ODDELKU - na visokih - I. st.: 2 - na visokih - IX. st.: 12 Poklicna šola: smer - orodjar 5 - strojni ključavničar 4 - elektromehanik 8 - strugar 1 Srednja Sola - smer - elektro, jaki tok 8 - elektro, šibki tok 4 - strojna 7 - metalurgija 1 - ekonomska 4 - upravno-administr. 1 Visoka šola I. st.: smer - strojna 2 Visoka šola II. st.: smer - fakulteta za elektroteh. 2 - fakulteta za strojn. 3 - ekonomska fakulteta 6 - pravna fakulteta 1 Ob delu pa se izobražuje 53 naših delavcev, in sicer na: III. stopn.ii: smer - strojna 1 - elektro 1 II, stopn.ia: smer - elektro 1 - ekonomska 2 I, stopnja: smer na višji upravni 1 na VBOD Kranj 2 na višji ekonomski 1 na VEKŠ Maribor 1 na VTČ - elektro 11 na VTŠ - strojna 3 srednja šola; smer strojna 9 elektrc 4 ekonomska 9 komercialne 1 poklicna šola: amer strugar 1 rezkalec 2 etrojni mehanik 3 administr. 2 Poleg tega naj omenim še, da se naši delavci strokovno izpopolnjujejo tudi na raznih tečajih, seminarjih, posvetovanjih in ogledih sejmov. Med obvezno, z zakonom predpisano izobraževanje, sbdi tudi izobraževanje vodilnih delavcev iz varstva pri delu in izobraževanje vseh novo sprejetih delavcev na uvajalnih seminarjih. Le-ti so seznanjeni z zgodovino tovapne, tehnologijo in razvojem, pravicami in dolžnostmi delavcev, organizacijo tovarne, z varstvom pri delu, samozaščito ipd. Pripravništvo K izobraževanju spada tudi pripravništvo. Namen pripravništva je: a/ spoznati pripravnikove sposobnosti, zmožnosti, značajske lastnosti, stališča, interese in nagnanja. Namen tega je ugotavljati primernost pripravnikov za posamezne vrste dela oz. za nji-hpve zaposlitve; b/ pomagati novincu, da svojo šolsko teoretično in praktično znanj e prilagodi v praksi. V ta namen je potrebno, da pripravnik: - spozna delovno organizacijo (strukturo organizacije, program dela, poslovanje), - spozna posamezne sektorje dela (proizvodne delovne enote, strokovne službe, vlogo posameznih organizacijskih enot, mejna področja dela, proces dela), - spozna delovne pogoje, pravila, pravice in dolžnosti, delovni red ter običaje v tovarni , - ustvarja zaupanje v samoga sebe-, vzbudi interes in voljo do dela, okrepi občutek pripadnosti organizaciji, odpravlja pomanjkljivosti v strokovnem znanju in osebnostnih lastnostih mladih delavcev ter prilagaja delovne navade zahtevam dela. Namen organiziranega pripravništva je torej načrtno vpeljati šolane kadre v delovno okolje in delo, da bodo ti čimprej usposobljeni za uresničevanje skupnih nalog delovne organizacije in da so bodo ugodno počutili v novem delovnem okolju. Zato je potreben ustrezen program za usposabljanje pripravnika. Program usposabljanja pripravnika pa vsebuje naslednje: - področja uvajanja, - vsebino dola, - naloge pripravnika, - naloge mentorja, - viri in podlaga na delo, - čas trajanja, - način spremljanja in preverjanja znanja. Od uspešnega uvajanja v delo je odvisno uspešno delo pripravnika in njegov odnos do organizacijo. i'ri kadrovskih odločitvah bi torej predvsem upoSteva-li te podatke, ker so le-ti. pomembni tako za razvoj posameznika kot za organizacijo. Nekaj novosti o usmerjenem izobraževanju Zakon o usmerjenem izobraževanju še ni sprejet, toda učentie, ki bodo letos končali osnovno šolo, čaka usmerjeno izobraževanje. Gimnazij, štiriletnih strokovnih šol, poklicnih šol in podobno ne bo več. Učenci se bodo vpisali na usmeritve (npr. elektrostroka, metalurgija, lesarstvo, gradbeništvo, kovinsko -predelovalno ind., zdravstvo, narnvoslovno-mstematična, družboslovna- jezikovna, upravno-administrativna ipd.). j‘o zaključeni osnovni šoli se učenec lahko vključi v delo oz. se zaposli. Nato pa se bo na delu in z delom usposabljal po posebnih programih usposabljanja. Seveda pa njegova pot izobraževanja nikakor ne bo zaprta, saj si bo kasneje lahko pridobil tudi strokovno izobrazbo. Lahko pa se učenec po končani osnovni soli vključi v celotno skupno vzgojno izobraževalno osnovo. Primer: Učenec želi po osmem razredu, osnovne šole postali elektrotehnik, kasneje morda tudi inženir elektrotehnike. Zato bo šel v elektro stroko, kjer so predvidene tri usmeritve: elektroenergetika, elektronika, telekomunikacije. V prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja bo učence obvezno čakala skupna vzgojnoizobrazbena osnova, ki prekriva v 1. letniku vse Ure, v 2. letniku pa okoli polovico, vseh ur. Sestavlja jo 6 področij: 1. Splošno kulturno področje 2. Matematično področje 3. Naravoslovno področje 4. Družboslovno področje 5- Telesno in zdravstveno področje 6. Proizvodno-tehnično področje Pri vpisu v 2. letnik pa se bo treba odločiti zn konkreten poklic, ki mu sledi izbirni del programa. Ta je v bistvu že naravnan na vrsto in zahtevnost predmetov, ki so s teoretičnega in praktičnega gledišča potrebni, da nekdo po zaključku šolanja začne delati. Ko npr. učenec postane elektrotehnik, no lahko vključi v delo ali pa bo želel nadaljevati šolanje in postati inženir elektrotehnike. V kolikor se bo vključil v delo, zaključnega izpita ne bo, v drugem primeru pa bo moral opraviti nadaljevalni izpit (sedanja diploma, matura) na srednji elektro špli. Možne so še druge kombinacije. Npr. nekoga zanin-a elektroatrp-ka, toda V 6. razredu osnovne šole še ne ve dobro, kateri poklic v tej stroki bi mu najbolj ustrezal. Priložnost za seznam njanje bo zato imel zlasti v 1« letniku, in sicer predvsem pri osnovah tehnike in proizvodnje ter proizvodni in delovni praksi. Tedaj se bo lažje odločiti za smer in tudi za zahtevnost poklica. Izbira vrste in zahtevnosti poklica bo seveda odvisna od učenca, predvsem od njegovih sposobnosti in interesov ter uspeha v izobraževanju. Prav tako pa bo tudi od združenega dela odvitmo, k^i-ko posameznih poklicev bo potrebovalo. Habjan Marjeta RAZPIS ŠTIPENDIJ Za leto 1080 smo razpisali na- slednje štipendije: - dipl.ing. strojništva konstrukcijska smer 1 tehnološka smer 1 - dipl.elektro ing. smer energetika 1 merilno-regulacij. smer 1 V ELEKTRO DELAVNIH! - elektrotehnik - jaki tok 5 - orodjar 5 f strugar 4 - elektromehanik 6 - strojni mehanik 5 Habjan Marjeta nekaj misli o odgovornosti in disciplini Kadar govorimo o odgovornosti in disciplini v delovni organizaciji, imamo v mislih predvsem človekov odnos do proizvajalnih sredstev in predmetov dela ter medsebojne človeške odnose v procesu proizvodnje, odnose nadrejenosti in podrejenosti. Gre torej za določeno kulturo do dela, stvari in do ljudi. Vse to je zelo važno in ima pomemben vpliv no doseganje dobrih ali slabih proizvodnih in poslovnih rezultatov, na produktivnost dela, na kvaliteto izdelkov in storitev, na dobro ali slaoc ime firme in kar je pri tem najvažnejše na dobro ali slabo počutje ljudi v kolektivu, od katere je odvisna pripadnost delovni skupnosti. Vse to predstavlja takozvano klimo delovne organizacije. Vprašanje ustvarjanja dobre delovne klime, ki torej predstavlja celokupnost odnosov do dela, stvari in ljudi, je v naši družbeni ureditvi še toliko pomembnejše, ker gre v bistvu za samoupravne socialistične odnose, ki temelje na demokratičnih principih odločanja in humanih, človeških odnosih * tovarni in izven nje. MORAL BI BITI NA ZBORU DELAVCEV Vprašanje odgovornosti in discipline se še posebej zaostri takrat, ko se iz kakršnihkoli razlogov zaostrijo pogoji gospodarjenja, ki vnesejo V proizvodni proces številne motnje, kar lahko povzroči pri ljudeh občutek socialne ogroženosti, nemoči, slabo voljo, nestrpnost in nervozo, iskranje krivcev, razne obtožbe itd. Vse to negativno vpliva na doseganje ugodnih proizvodnih rezultatov, dasiravno bi v takih zaostrenih pogojih morali celo bolje, kva-litetneje in ceneje proizvajati. Sedanje gospodarske razmere niso najbolj ugodne, so odnos zaostrenih družbeno-jolitičnih in ekonomskih razmer v svetu, ki odsevajo in poslabšujejo že tako ne najbolj ugodne gospodarske razmere v jugoslovanskem prostoru. Splošna energetska kriza, zlasti naftna, razmere še nadalje slabša. V vseh družbeno-političnih skupnostih: občini, republiki in federaciji, so bile sprejete resolucije o nujnih stabilizacijskih ukrepih, ki morajo po- stati sestavni del gospodarskih planov za 1. 1980, kakor tudi v planih za naslednje srednjeročno obdobje 1981-1985 leta. Osnovno bistvo nosilcev resolucij je trdna pripravljenost, da se določila resolucij dejansko uresničijo in da ne smejo postati le deklerativen dokument, kakršna je bila usoda mnogih podobnih dokumentov v preteklosti. Uresničevanje sprejetih obveznosti bo od nas vseh in od vsakega posameznika posebej zahtevalo vsestransko pripravljenost odgovorno in disciplinirano izvrševanje sprejetih nalog in obvez, ne da bi pri tem kakorkoli opuščali demokratične in samoupravne oblike odločanja in reševanja mnogovrstnih problemov, s katerimi se bomo soočali. Iz navedenega sledi, da bo treba odgovornost in disciplino pri delu in samoupravijanju bistveno zaostriti pri vseh nosilcih, ne glede na to, kje kdo dela in kakšen položaj ima. V pričujočem prispevku ninam namena razglabljati o vseh vidikih odgovornosti, ki jih zahteva uresničevanje imenovanih resolucij temveč želim opozoriti le na nekaj konkretnih vsakdanjih pojavov neodgovornega ponašanja in kršenja delovne discipline z željo, da bi te pojave zavestno zmanjšali na minimum, s čemer bomo mnogo priapevali k doseganju boljših delovnih rezultatov in tudi k dobrim medsebojnim odnosom. Pogost pojav neodgovornega ponašanja in kršenja delovno discipline je nespoštovanje z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določenega delovnega ČASA. Pogoste zamude, predčasne prekinitve in odhodi z dela ali celo zapuščanje tovarne med delovnim časom, branje raznih stripov in revij med delom niso redek pojav. Zavedati se moramo, da takšno početje ne samo zmanjr šuje delovne učinke in skrajšuje dejanski efektivni delovni čaB, temveč tudi upravičeno re-voltira sodelavce, ki se trudijo, da bi dosegli čimboljše rezultate. Nadaljna kršitev delovne obveznosti se kaže v neupravičenih odsotnostih z dela za en ali celo več dni. Pogosto je to v ne- upravičenem podaljševanju dopusta ali dela prostih dni, ki se potem skušajo upravičiti z bolniškimi potrdili, katere pa domači zdravnik zaradi nezadostne medicinske dokumentacije, ne more priznati kot merodajne zn priznanje bolniškega staleža. Tovrstna kršitev delovne discipline se najpogosteje pojavlja pri delavcih iz drugih republik ali drugih oddaljenih krajev. Z več dogovarjanja in več discipline, bi se omenjeni problem, ki je do neke mere razumljiv, lahko bistveno omilil ali celo odpravil. V zvezi j, delovnim časom, je treba omeniti nenormalno velik bolniški stalež. ki zanesljivo ni vedno odraz in posledica bolezni. So pojavi, ko nekdo izjavi: "Če ne bom dobil dopusta, bom šel pa v bolniško" in dostikrat se tak manever tudi posrer-či. Alkoholizem je nemalokrat razlog za kršenje delovne discipline in za neupravičene odsot-nostl z dela. Poleg tega bistveno zmanjša delovne sposobnosti in ogroža varnost pri delu. Neodgovorno pa se obnašajo tudi vsi neposredno predpostav- NA ZBORU DELAVCEV ljeni vodje, ki dovoljujejo vnašanje in pitje alkohola na delovnem mestu in imajo toleranten odnos do vinjenih delavcev. Nerazumljivo je, da vsega tega ne bi opazili, raje modro molčijo, da se ne bi komu zamerili. Žal pa to ni tovariški odnos do sodelavcev, ki so podvrženi alkoholu, saj bi jim s preprečevanj-"'' pitja alkohola v tovarni le bistveno pomagali. Seveda pa omenjena ugotovitev ni splošna in ne velja za vse. Tisti pa, ki jih ugotovitev prizadene, naj ne zamerijo, ampak naj poskušajo to družbeno zlo kar najbolj učinkovito odpravljati. Večkrat se srečujemo tudi s pojavi natovorištva, šikaniranja, poniževanja, opravljanja, grožnjami, raznimi grobostmi, zasmehovanjom in podobnimi nezdravimi pojavi, ki zanesljivo ne pripomorejo k dobremu po~ čutju v kolektivu. V garderobah so se že večkrat pojavili žaljivi napisi, ki ispričuje-jo, kako nekulturni in primitivni so ljudje, ki to počenjajo. Vseh teh pojavov ni mogoče obr ravnavati na disciplinski komisiji in izrekati milejše ali strožje disciplinske ukrepe. Mislim, da je vsakumur, ki se do sodelavke ali sodelavca obnaša netovariško, treba povedati, da s takšnim odnosom ispri-čuje samo svojo nevzgojenost, nekulturo in nehumanost, skratka plehkost in revnost svojega značaja. Nepravilna solidarnost prav tako ispričuje obliko neodgovornosti . Pojavlja se v prikrivanju kršiteljev delovne discipline, ki ima včasih lahko hude posledice tako za samo proizvodnjo "kakor tudi za medsebojne odnose. Delovno disciplino krši tudi tisti, ki kršitelja prikriva ali zagovarja in ki zamolči dejanja, ki imajo negativne posledice morda celo z materialno škodo. Pojavi nepravilne solidarnosti niso redki in so prisotni tako med delavci kakor tudi med neposrednimi vod- ji na vseh nivojih. Nihče se nikomur noče zameriti, rajši pusti, da gredo stvari svojo pot, pa četudi ve, da to ni pravilno. 8 tem pa seveda ne pomagamo ustvarjati pripadnost zavestni odgovornosti in disciplini pri opravljanju del in nalog, ki so nam zaupane. Izredno visoki materialni atro-i ški in velik izmet ter pogoste okvare delovnih sredstev nam kažejo, da tudi tu nimamo vedno pravega odnosa, da se dostikrat premalo zavedamo, da lahko z odgovornim in pazljivim ravnanjem s produkcijskimi sredstvi (stroji) in materiali bistveno zmanjšujemo materialne stroške in tako povečamo dohodek in čisti dohodek, kar nam končno omogoča tudi povečevanje osebnih dohodkov. Pri tem mislim tudi na odgovornejši odnos do stroškov, ki nastanejo iz naslova potovanj doma in v tujino. Smotrnejša uporaba družbenih in privatnih prevoznih sredstev in racionalizacija časa za službena potovanja je končno obveza, ki jo zahtevajo stabilizacijski ukrepi in nujnost varčevanja z energijo. Vemo, da je samoupravljanje pravica in dolžnost delovnega človeka, da odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Žal pa se pogosto dogaja, da priznamo le pravice, pozabljamo pa na sprejete obveznosti in dolžnosti. Pri tem mislim na neodgovorno ravnanje tistih posameznikov, ki so jim zaupane funkcije ali so člani samoupravnih organov, delegacij in raznih komisij ali izvršilnih odborov družbeno-po-litičnih organizacij, pa zaupanih in sprejetih obveznosti malomarno ali sploh ne izpolnjujejo. Ker je samoupravljanje sestavina dela, je potemtakem neizpolnjevanje samoupravnih dolžnosti tudi kršitev delovne obveznosti. Pri tem mislim tudi na vse tiste, ki se ne udeležujejo zborov delavcev ne glede na to, kjer se nahajajo, ali v proizvodnji ali režiji. Zavedam se, da v tem prispevki! nisem zajel vseh problemov, s področja odgovornosti in discipline in da bo treba o teh piro-blemih še razpravljati. Namenoma nisem navajal konkretnih oddelkov in posameznih oseb, ker na tem mestu to ne bi bilo umestno. Želim, da bi vsakdo, ki tako ali drugače krši delovno disciplino ali se obnaša neodgovorno , sam pri sebi razčistil, ali ne bi bilo bolje za njega samega in za vse druge, če bi spremenil svoj odnos. Verjamem, da bi, ee počutil mnogo bolje, ker bi počasi spoznal, da tudi s svojimi napori pomaga k boljšim skupnim rezultatom in boljšim medsebojnim odnosom. Polajnar Vladimir orodjarna 6e pogledamo zgodoVi.no Orodjarne, vidimo, da zametki orodjarne izvirajo iz ključavničarske delavnice tov. Žumer Nika v Železnikih. Leta Je bila ustanovljena NIKO-Zadruge, ki Je združevala pretelno ključavničarje. Z ustanovitvijo združene organizacije NIKO, leta 1950 se Je prvič formiral oddelek orodjarne s približno 10 ljudmi. Za orodjarno so uredili poseben prostor. Z bolj-Simi delovnimi pogoji pa se Je dvignila tudi kvaliteta dela. Vendar se Je vse še delalo ročno zaradi pomanjkanj-Ja strojne opreme, saj so imeli samo stružnico. Prvi stroji, to bo bili fra-zalni stroji in stružnice, so bili kupljeni leta 1958.Vendar Je bile v orodjarni še zmeraj pretežno ročno delo, ker niso imeli strojev za profilno brušenje. Z nabavo prvega stroja za profilno brušenje leta 1966 pa se je začel prehod izdelave orodja na segmentno obliko. Najprej le delno, nato pa zmeraj več. Tako imamo lata 1971 prebod na kompletno segmentno obliko izdelave rezilnih orodij za rotorski in etatorski list. Vsa ta leta Ja orodjarna rast-la po številu delavcev, zaradi DELO NA KNEZA!.NEN, STROJI) NA SEJI DELAVSKEGA SVETA pred volitvami samoupravnih organov - montaža I, - montaža II, - obdelovalnioa I, - obdelovelnice II, - orodjarna in vzdrževanje in - uprava s kontrolo. vedno večjih potreb proizvodnje po orodjih. Z razvojem izdelave rezilnih orodij Je vzporedno tekle tudi izdelovanje orodij - kokil za tlačni liv. Leta 1972 ae je prešlo kompletno na izdelavo rezilnih orodij brez mostička, a čemer je bil narejen velik prihranek na porabi dinamo pločevine zaradi ožjih trakov dinamo pločevine ( približno 5 56). Zaradi vedno večjih potreb po orodjih še Je zadnja leta veliko investiralo v strojno opremo orodjarne. Tako imamo danes kompletno postrojenje za izdelavo rezilnih orodij iz orodnega Jekla in izdelavo rezilnih orodij iz karbidnih trdln. V letu 1979 Je orodjarna izdelala prvo rezilno orodje iz karbidnih trdin za rotorski in statorski list sesalne enote. Tudi pri izdelavi kokil se Je izboljšala strojna oprema in to predvsem z nabavo stroja z elektroerozijo. Danes ima orodjarna zaposlenih približno 65 ljudi, od tega pa Jih le 12 dela v ročni obdelavi, vsi ostali pa na strojih. Zmogljivost orodjarne se je močno povečala. Izredno se Je zmanjšalo število ročnih orodjarjev, ker se Je veliko dela preneslo is ročne v strojno obdelavo. Tako danes izdelujemo Stance, kokile za rečni in tlačni liv, rezilna in krivilna orodja, porezovalna orodja, za-kovalna orodja, itd. V bodoče se še predvideva investiranje v nove stroje z boljšo zmogljivostjo, kar bo prineslo boljšo kvaliteto dela ter hitrejšo in kakovostnejšo izdelavo orodij. Jelene Matija Ker smo tik pred volitvami in nas čaka okrepljena dru-žbeno-politlčna aktivnost, je prav, da na kratko predstavim potrebne predvolilne aktivnosti. Kosileo predvolilnih aktivnosti Je v celoti sindikat. Seveda pa druge družbeno-politične organizacije kot so ZK, ZMS in ZB pri tem ne smejo stati ob strani. Prav te se morajo maksimalno angažirati.pri evidentiranju in samem kandidiranju. Sindikat kot nosilec predvolilnih aktivnosti v skladu z Zakonom o združenem delu opravi najprej postopek evidentiranja. Evidentiranje Je proces, v katerem se, neoziraje na pristanek ali nepristanek bodočega kandidata okarekterlzira tovarišice oziroma tovariše, ki naj bi postali člani samoupravnih organov. Pri nas postopek evidentiranja vodijo in izvajajo člani izvršnega odbora sindikata po sindikalnih skupinah. V okviru naše tovarne Je formiranih šest sindikalnih skupin in sicer1 Kosilci teh sindikalnih skupin no kot Je le zgoraj navedeno, člani izvršnega odbora iz teh volilnih enot. Ti tovariši in tovarišice tudi morajo voditi neposredno akcijo evidentiranja. Pri tem se morajo posluževati demokratičnih oblik izbora tako, da skličejo sestanke delavcev tiste volilne enote. Pri evidentiranju pa morajo, kot sem že omenil odigrati odločilno vlogo družbenopolitične organizacije, tako, da vplivajo na izbor med najboljšimi in najaktivnejšimi delavci in delavkami in Jih tudi skušajo prepričati, da sprejmejo kandidaturo. Ko Je opisan postopek evidentiranja zaključen in so na razpolago vsa imena kandidatov, se prične zbirati od teh pristopne izjave. Vsak kandidat se namreč mora strinjati s kandidaturo, sicer se ga ne sme vnašati v glasovnice. Ko so zbra ne vse pristopne izjave evidentiranih kandidatov, izvršni odbor osnovne organizacije sin- pomagajte nam pozdra viti moža in očeta! dihata skliče zbore delavcev po eindikalalh skupinah, delih delovnega procesa, izmenah ali enoten zbor. Možna pa Je tudi oblika kandidacijske konference sindikata, ki se v ta nauaen formira po delegatskem principu iz sindikalnih skupin. Na zborih delavcev delavci obravnavajo kandidate, lahko 5e vedno evidentirajo in kandidirajo, v končni fazi pa oblikujejo in potrdijo kandidatne liste. Delavski svet med tem, vendar ne več kot mesec dni pred predvidenimi volitvami, razpiše volitve v delavski svet, delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo. Volitve vodi volilna komisija, ki Jo imenuje delavski svet, izvajajo pa jih volilni odbori po posameznih voliščih. Ko smo že podrobno spoznali celoten predvolilni in volilni postopek, pa če poglejmo, kaj prav zaprav volimo? Volimo! - Delavski svet, - samoupravno delavsko kontrolo, - disciplinsko komisijo. Istočasno ali pozneje pa bolao volili še delegate za delavski svet DO ŠIROKA POTROŠNJA, delegate za istoimenske samoupravno delavsko kontrolo in delegate za samoupravne organe SOZD ISKRA. Če bodo te volitve usklajene z volitvami delegatov za samoupravne organe TOZD, še ni znano, ker to aktivnost vodijo na DO oziroma SOZD ISKRA. Po izvolitvi delavskega sveta TOZD pa Je potrebno imenovati še izvršilne organe delavskega sveta, to Je komisij in odborov in sicer; - Poslovni odbor - Komisijo za osebne dohodke, - Komisijo za delovna razmerja in kadre, - Komisijo za družbeni standard, - Komisijo za varstvo pri delu in požarno varnost, - Komisijo za samoupravne akte, - Komisijo za inventivno dejavnost - in Odbor za LO in družbeno samozaščito. Tudi za člane teh organov Je treba evidentirati tovarišice in tovariše po enakem postopku kot za ostale delegate. Ob koncu pa velja omeniti še to, da ni nujno, da se menja celotna struktura vseh samoupravnih organov. Zamenjati se mora predvsem tiste, ki so v nekem samoupravnem organu že dve mandatni dobi, to Je 2-krat po dve leti ter neaktivne in tiste, ki sami nočejo več delevati. Pripomniti pa velja še to, da Je delegatska funkcija častna funkcija in naj jo predlagani tovariši in tovarišice sprejemajo s ponosom, saj so Jo prejeli zato, ker Jim delavci zaupajo in želijo, da zagovarjajo njihove in skupne interese na ustreznih nivojih samoupravnega odločanja. Predsednik komisije za samoupravne akte Marjan Šmid Take in podobne prošnje prihajajo k nam z eno samo željo, da tudi mi priskočimo na pomoč nemočnim domačim, ki živijo peklensko življenje ob strani alkoholika. Alkoholika moramo obravnavati kot bolnika. In če družina živi nemoteno življenje ob strani bolnika alkoholika, kmalu postane tudi sama bolna. Zato je naša dolžnost, da solidarno pomagamo taki družini najti pravo rešitev in alkoholiku, da najde svoj pravi jaz, ne pa da gledamo, kako vsi skupaj propadajo. če samo pomislimo na otroke, ki živijo v takih neurejenih družinah, koliko manjše možnosti imajo za normalen razvoj, za uspeh v šoli in nasploh, mislim, da smo dolžni tudi mi kot organizacija na tem področju storiti odločilen korak in vztrajati na tem, da zmanjšujemo alkoholizem, ne pa da ga včasih celo podpiramo. Da bomo lažje razumeli ta problem, samo poglejmo, kako vpliva alkohol na produktivnost v delovnih organizacijah. Najprej je treba omeniti, da je naš vsesplošni družbeni odnos do, uživanja alkohola in popivanja tako indiferenten, da k uživanju alkoholnih pijač celo spodbujamo. Vsi vemo, kako v mnogih delovnih organizacijah pijejo in popivajo ob raznih, praznovanjih. Ena od dejavnosti v sindikatu je pogosto tudi nabavljanje alkoholnih pijač" pb znižanih cenah, predvsem pred Silvestrovim, sindikalni izleti pa se neredko sprevržejo v popivanje. Če vsemu temu dodamo še razna majhna in večja praznovanja posameznikov, ki se morajo obvezno "zaliti", ponavadi že kar na delovnem mestu, si lahko vsaj približno predstavljamo izdredno ugodno situacijo za nastajanje alkoholizma v delovnih organizacijnh. K širjenju alkoholizma prispevajo- txidi zmotna stališča o koristnosti alkohola. Mnogi menijo, da alkohol daje moč za delo, posebno še, ker zbuja varljivi občutek moči. Razširjenost teh in številnih drugih zmot o koristnosti alkohola samo dokazuje, da delovne organizacije odločno premalo storijo, da bi bili delovni ljudje seznanjeni z osnovnimi znanstvenimi spoznanji o škodljivosti alkoholiziranosti za delovni proces. Velikost škode, ki jo trpijo delovne organizacije zaradi alkoholizma bomo lažje dojeli, če na hitro pregledamo vpliv alkoholiziranosti in alkoholizma na produktivnost. Produktivnost dela je pravzaprav seštevek različnih dejavnikov, od katerih je odvisna delovna učinkovitost. To. so: zainteresiranost za delo samo in njegovo rezultate, ljubezen do dela, zbranost, hitrost reagiranja, visoka stopnja du-ševno-misične usklajenosti, vztrajnost, točnost, ekonomska motivacija itd. Alkoholiziranost oz. alkoholizem negativno vpliva na vse naštete dejavnike, ki pogojujejo optimalno produktivnost. Znanstveno nesporno je dokazano, cfa že zelo majhne količine alkohola v krvi motijo refleksno reagiranje v procesu presoje in določanja, skratka duševne in mišične funkcije so načete že pri zelo majhnih koncentracijah alkohola v krvi. Čim bolj je kakšno delo zamotano, tem bolj je škodljiv alkohol. Vidne posledice alkoholizma med Člani kolektiva pa se kažejo kot zamujanje službe, predčasno odhajanje z dela, kratki dopusti, pogosti bolniški staleži, čedalje manjša zainteresiranost za delo, motnje v medsebojnih odnosih. Kako vinjenost in pogosti izostanki z dela zaradi pijančevanja vplivajo na proizvodnjo in odstotek "škarta", najbolje vedo neposredni vodje delovnih procesov in delovnih enot. Psihologija dela npr. proučuje delavca - proizvajalca v procesu proizvodnje v funkciji njegovega načina obnašanja, čustvovanja, mišljenja, učenja, reagiranja ter predvsem iz vidika delovne uspešnosti. Pri človeku ločimo psihične in fizične lastnosti. O lastnostih pa lahko sklepamo na osnovi: - človekovega reagiranja, - načina čustvovanja, - hitrosti in točnosti pri delu, hitrosti pri učenju, torej kaj in kako si zapomni, razumevanje problemov itd,, - sposobnosti ali zmožnosti, - potrebe in interesi, - lastnosti značaja in karakterja, - lastnosti temperamenta. Sposobnosti so odvisne od: - dednih faktorjev ali dispozicij, ki jih človek podeduje od svojih staršev in - od izkušenj, ki si jih Človek pridobi z vajo oz. delom. Nekaj primerov, kako vpliva alkohol na človekove sposobnosti in s tem na njegovo produktiv- nost: Trezen 1. Trezen človek normalno zaznava oz. občuti dražljaje, ki vplivajo nanj in okolice, v kateri živi in dela. 2. Občutek za ravnotežje nam posreduje center za ravnotežje, ki je v možganih, ravnotežni organ pa je v notranjem ušesu. Spremembo položaja telesa različni ljudje različno prenašajo. Posebno se ta občutek pokaže pri delu na višinah. So ljudje, ki pravijo, da se jim pri pogledu v globino vrti. 5. Pri mnogih delih je potrebno, da ima delavec pravilen občutek za odpor, ki ga nudi obdelovalni material. Če beležimo, kolikp drobnih svedrov, vijakov in nožev polomijo posamezni delavci pri vrtanju, previjanju in struženju, opazimo med njimi velike razlike. 4. Ročna zmožnost se kaže v: - koordinaciji gibov roke, spretnosti, s katero gibljemo roko, spretnosti prstov, spretnosti rok do zapestja, - koordinacija rok in nog, - hitrost reagiranja, - spretnost celotnega telesa. Pijan 1. Pijan človek ne zaznava dražljajev, ki vplivajo nanj iz okolice oz. v zmanjšani meri. 2. Pijan človek zelo rad dela nevarna dela in se ne zaveda, kakšna nevarnost je zanj, saj ima manjši občutek za ravnotežje in se lahko še hitreje zgodi nesreča, kate-r re-posledica je lahko tudi smrt. 3. Pijan človek nima pravilnega občutka za odpor in mnogokrat lahko povzroči s svojim delom več škode kot koristi. 4. Pri pijanem človeku se zelo hitro opazi nekoordinacija gibov rok in nog, ni spret-nosti, nobene hitrosti reagiranja in spretnosti celotnega telesa. Poglejmo si se druge primere: človek pri delu potroši določeno količino kalorij. Kalorije, ki jih je trošil, ši je pred delom pridobil z uživanjem hrane. Po delu pa je treba porabljene kalorije nadomestiti z novo hrano. Vendar pa vemo, da alkoholik nikoli ne skrbi tiako za hrano kot za pijačo. To pa povzroča rušenje ravnotežja. Telo ne dobi svoje hrane, postaja oslabljeno in ni zmožno prenašati težjih telesnih del in naporov. Vsak človek ima tudi prirojene in pridobljene motive: Pri pijanem človeku lahko opazimo zmanjšan motiv za hrano, za aktivnost, za materinstvo, oz. očetovstvo in zmanjšan je tudi seksualni motiv. Motiv aktivnosti je zelo pomemben. za človekovo delo. Brez njega ljudje ne morejo ustvarjati in proizvajati. Motiv pripadnosti - človek alkoholik je tudi bitje, ki živi v družbi, vendar družbo ponavadi odklanja in postaja asocialno bitje. Zaradi tega je tudi uspešnost in produktivnost zelo majhna. Mgtiv neodvisnosti pogosto vpliva na občutek svobode vsakega človeka. Alkoholik pa je vedno bolj odvisen od drugih, ker si sam ne more več pomagati in se čuti zato ogroženega in nesvobodnega. Motiv varnosti je predvsem pomemben za delovno moralo t.j. za pripravljenost ljudi, da brez obotavljanja opravijo vse naloge, ki jih doletijo na njihovih delovnih mestih. Alkoholik se ne počuti varnega, ker ve, da njegov položaj v skupini ni trden, da ga delavci ne spoštujejo, ker nima uspehov pri delu in ker pozna le svoje pravi-ce in dolžnosti, naloge pa ne. Človek v proizvodnji: Ozko povezan z izobrazbo je tudi položaj človeka v proizvodnji. Današnji razvoj tehnike, nova vedno popolnejša tehnologija, novi vedno bolj izpopolnjeni stroji, avtomatsko upravljanje proizvodnje, vsi e to iz desetletja v desetletje zahteva vse več delovne sile, ki bo kos novim znanstvenim napredkom, ki bo tehnično tako in toliko izobražena, .da bo sposobna upravljati te stroje in naprave. Vsi pa vemo, da delavec alkoholik takega tempa ne bo sposoben in bo propadal, bo odrinjen, če sam ne bo spoznal, da tako ne gre več naprej in Se bo končno odločil in naredil obračun sam s seboj ter se odločil za zdravljenje ali pa na nek umeten način prekiniti z življenjem. Lahko bi še naprej govorila, naštevala in primerjala, vendar bi vedno lahko ugotovila, da je delovna uspešnost in s tem produktivnost zelo, zelo zmanjšana pri delavcih alkoholikih, saj lahko na splošno ugotovimo, da je alkoholik zelo nestalen, nima pravega odnosa do dela, ni discipliniran, nima pravega odnosa do sodelavcev in nadrejenih ter nima nobenega pravega odnosa do tovarne - pripadnosti. če alkoholizem opazujemo predvsem z vidika delovne učinkovitosti, lahko rečemo, da se alkoholizem med delovnimi ljudmi kaže predvsem v pogosti odsotnosti z dela, v slabšanju telesnega in duševnega zdravja in s tem pojemanjem delovnih moči: v invalidnosti, v gmotnem, osebnostnem in družbenem propadanju alkoholnih bolnikov in njihovih družin ter dodatnih materialnih obremenit- vah družbe, ki mora vzdrževati razmeroma drage investicije za zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov, čeprav je teh institucij še vedno odločno premalo in večina alkoholnih bolnikov še vedno nima možnosti za sodobno in kompleksno prevzgojo in rehabilitacijo. Na splošno lahko rečemo, da je za delovne organizacije alkoholizem tako hud problem, da ga moramo reševati iz čisto humanih, pa tudi ekonomskih razlogov. Vendar se moramo vprašati, kako se tega problema lotimo, ko v Sloveniji še ne poznamo delovne organizacije, ki bi imela izdelan kompleksen program za zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov in preprečevanja alkoholizma. Vendar pa nazadnje kljub temu lahko ugotovimo, da smo naredili nek korak na tej poti, saj smo vsaj malo preprečili popivanje v tovarni in lahko z veseljem ugotovimo, da nam je, čeprav samo nekaterim, uspelo osvetliti ta problem, ko smo jj m pomagali najti svoj pravi jaz še pravi čas. Mislim pa, da nam bo to še bolj uspelo, če bomo delali skupno vsi na tem problemu in da ne bomo mislili, da je to delo le delo socialne službe in zdravnikov. Vsi smo dolžni solidarno pomagati, v prvi vrsti pa nadrejeni in sodelavci, ne pa da "pomagajo" na ta način, da alkoholike prikrivajo ali pa jih celo spodbujajo k pitju. Habjan Marjeta programska usmeritev sindikata 1. SpremiJasje uresmičevamja plesa im urepev družbeaeekeaem-ske pelitlke ebčine im SHS 2. Obravmeva zaključnega im pe-riedičnih ebračunev 3. Spremljanje gespedarjemja TOZD im peteka preizvednje ♦. Vedenje akcije evidentiranja za saaeupravme ergaae im izvajanje predkamdidacijskega peetepka 5. Spremljamje dela delegacij 6. Spremljamje dela kemieij im edberev delavskega sveta 7. Delevamje ma pedrečju družbenega standarda: - stamevamjska preblematika - pečitmiške letevamje - prevezi ma dele - družbema prehrama - preskrba z ezimmice - secialma preblematika 8. Sedelevamje pri eblikevamju kadrevske pelitike: - zapeslevamje - izebraževamje (redme, eb delu) - štipemdiramje - fluktuacija - premestitve 9. Aktivmeet ma pedrečju LO la D8Z: - tekeče im ebjektivme infer-miramje e metra*Ji im zuma-mji pelitičmi situaciji - uspesabljamje delavcev za e-pravljaaje delžmesti mared-me zaščite - krepitev družbeme samezaiči-te z ustrezme vzgeje delavcev 10. Kulturne im špertme aktivme-sti: - delevamje kemisije za Spe-rt pe pregramu špertmih a-ktivmesti - delevamje kulturmeuaetmi-ških skupim, fimamčma preskrba im emegečamje dele-vamja 11. Ostale aktivmestii - izvedba druiabmega sreča-mja člamev kelektiva - prireditev za dam šema - meveletma pegestitev upekeje-mcev im izlet - ebdaritev etrek za Dedka Mraza - spremstva člamev kelektiva v pekej novo vodstvo 00 sindikata Iskre Železniki Po preteku mandata prejšnjim organom 10 00 sindikata ao bili na volitvah 25.1.1980 izvoljeni novi organi, in sicer s Izvršni odbor: Nastran Stefan - predsednik Dolenc Urban - namestnik Gačnik Izidor - namestnik Benedik Mojca - blagajnik Gaser Franc - referent za šport Tarfila Filip - namestnik refer. za šport Peternelj Marjan - referent za kulturo Demšar Vinko - član Lotrič Tone - član Primožič Mara - Član Oman Milena - član Jeram Ivanka - član Gregorc Cveto - član Trojar Stane - član Lavtar Franc - član Lotrič Marija - član Gartnar Kristina. - član Lotrič Milan - član Bertoncelj Janko - član Šink Ferdinand - član Potočnik Tone - član Nadzorni odbor: Šuštar Pavle - predsednik Hostnik Janez - član Bertoncelj Štefan - član Predsedniki sindikalnih skupin: 1. Orodjarna, vzdrževanje: Potočnik Tone 2. Montaža I: Demšar Vinko j. Montaža II: Primožič Mara 4. Obdelovalnica I: Lavtar Franc 5- Cbdelovalnica II: Trojar Stane 5. Uprava, kontrola: Lotrič Milan osnovna organizacija ZSMS Hekaj let mažaJ smo govorili, da kolektiv naše tovarne sestavljajo največ mladi. Zadnja leta zaposlujemo manj intenzivno, zato se procent zaposlenih, UL ao člaai na-Se organizacije, manjša. Bo zadnjih podatkih Je v osnovni organizaciji včlanjenih 270 nladinoev. Lepa številka, šal pa Mnogi v organizaciji niso aktivni. laJ Je tenu vzrok, ni lahko reči, vsekakor pa ni en sen. Mnogo členov ee v tovarno vozi iz oddaljenih krajev. Ti delujejo v različnih aktivnostih v kraju svojega bivanja, tovarniška organizacija Jla ni tako blizu in potrebna. Druga skupina so nladi delavci, ki so ee priselili iz drugih krajev in republik. Mislim, da bi bilo sa te še posebno pomembno , da ae vključijo v svojo organizacijo. Številne problene bi znotraj nje laže reševali. Seveda pa Je dolžnost aktiva, da Je organiziran tako, da ti nladi čutijo v njen resnično švojo tribuno, kjer lahko zagovarjajo stališča. Manjšo aktivnost Ja čutiti tudi od članov, ki se poleg dela izobražujejo. To Je ra-zunljivo. HJihov čas Je do skrajnosti izkoriščen. Tu so še mladi zakonci. Zelo Je razširjena miselnost, da za poročenega članstvo in delo v mladinski organizaciji ni primem. To Je seveda popolnoma zgrešeno. Izvira iz miselnosti, da Je mladinska organizacija pač zato, da letno organizira nekaj izletov, mladinskih plesov in, da je njen predsednik prisoten na raznih sajah. Haloge, ki pred osnovno organizacijo eo, eo mnogo širše. V njej ee nora reševati vse, kar Je aktualno za mladino. Če naštejem le nekaj primerov: eta-novamjeka problematika mladih KS Sorica in njen razvoj PREDSEDNIK 00 ZSM ISKRA ŽELEZNIKI družin, odnosi do mladih delavcev, posebno priseljenih, kršitve delovne discipline mladih, spremljanje vseh važnejših dogajanj znotraj TOZD, navezovanje stikov s mladimi v DO Široke potrošnje in SOZD-u ter drugimi delovnimi organizacijami v Selški dolini, razvijanje kulture, športa in družabne dejavnosti. Vsemu temu v preteklosti nismo posvečali dovolj pozornosti. Baša naloga pa je, da stvari izboljšamo. Povedati pa je treba, da je mladina na mnogih področjih zelo aktivna. Prav zdaj poteka plesna šola, ki Jo je pripravila naša organizacija. Število obiskovalcev je presenetljivo visoko. Mladina sodeluje tudi v vseh kulturnih skupinah v tovarni. Smo dobri športniki. Gojimo najrazličnejše letne in zimske športe. Mladina je nepogrešljiva pri organizaciji sleherne družabne prireditve. Tudi stiki z ostalimi 00 v dolini so dokaj pogosti. Isto velja za sodelovanje znotraj ISKRE, tako v okviru DO kot tudi SOZD-a. Ob koncu bi rad zapisal še to. Delo 00 bo uspešno toliko, kolikor bo aktivna mladina v tovarni. Bi vse odvisno le od izvršnega odbora. Sleherni član je dolžan s svojim delom doprinesti k njenemu delu. Predsednik 00 ZHS Vidic Hubert Sorica je ena najbolj ljubkih gorskih vasi, idilično letovišče z gorskimi tratami in macesnovimi gozdički, visoko dvignjena nad sklepom Selake doline ... Treba je že mnogo sveta prepotovati, da najdete tako lep pogled na vas, kjer se na valovitem pobočju belijo med vrtovi prijazne hiše, nanje pa z viška gledajo drzno oblikovani gorski vrhovi. Tako opisuje znani gorski pisatelj Rudolf Badjura Sorico in tako se vidi obiskovalcu, ki jo obišče. Toda vsakdo ve, da še tako lepa farada lahko skriva najrazličnejše probleme in težave. KS Sorica spada med najmanjše na območju občine Škofja Loka. Sestavljajo jo Spodnja in Zgoi nja Sorica, Spodnje in Zgornje Datlje, Zabrdo in Podporezen. Značilno za celotno območje je zelo močan padec prebivalstva. V začetku stoletja je tu živelo preko 1000 prebivalcev, danes število ne dosega niti 400. Šele razvoj industrije v Železnikih je izseljevanje nekoliko zaustavil, ne pa popolnoma. Mnogi še vedno odhajajo, celo bolj kot iz krajev, kjer je dostop v dolino težji kot iz Sorice. Nekaj je temu kriva majhna gozdna posest. Gozd je še vedno tisti, ki najbolj zadržuje ljudi v hribih. V Sorici, vsaj v privatni lasti, pa ga ni veliko. Je pa tudi res, da je v nas samih Soričanih nekaj , kar nas žene v svet. Hiše se vse bolj praznijo. Čudovito lepi vasici pod. Ratitovcem Zgornje Danje in Zabrdo sta že skoraj izumrli. Otroškega vrveža tu že davni ni slišati. Nekoliko bolje je v Spodnjih Danjah in Podporeznu, toda tudi tu, če se stvari ne bodo temeljito izboljšale, bodočnost ne obeta nič dobrega. V gami Sorici še ni potrebno biti plat zvona, čeprav se tudi tu mnoge hiše spreminjajo v vikende. Takšno sliko so imeli pred se-bolj sestavljale! smernic plana petletnega razvoja KO Sorica. Vsa prizadevanja bo potrebno usmeriti, da se zaustavi izseljevanje. Potrebno bo ustvariti take pogoje življenja, ki bodo vsaj približno enaki tistim v dolini: 1. Zagotoviti možnost zaposlovanja v domačem kraju vsaj ženski delovni sili. 2. Izboljšati komunalno ureditev kraja, predvsem zimske službe. V ta namen je potrebno izvesti samoprispevek in pritegniti izdatnejšo soudeležbo družbe, in združenega dela. 5. Nujno je, da se spremeni kmetijsko gozdarska politika do hribovskih kmetov in da cena proizvodom sledijo ostalim in se oblikujejo v skladu z Zakonom o združenem delu na principu delitve po dohodku. 4. V KB je treba razvijati vse oblike družbenega življenja, športa in kulturo, da bi mladini zagotovili vsestranske možnosti vključevanja. Naloge, zapisane v petletnem planu niso majhne. Uspešno jih bomo reševali le, če bomo delovali enotno in se bo zanje zavzemal sleherni krajan. Prav tako bo potrebno razumevanje širše družbe in združenega dela. Odnos do hribovitih predelov ne le do Sorice se mora spremeniti. To narekujejo potrebe SLO, dejstvo, da primanjkuje zazidalnih površin v dolini, pa tudi želje mnoglli, da se v prostem času umaknejo iz mestnega hrupa v lepo gorsko naravo. Ta pa bo lepa le, jo bo ohranjal človek, domačin. Opuščena polja, senožeti porasle z grmovjem, očem ne nudijo lepe podo- be. Peternelj Marjan KADROVSKA KRONIKA ZA JANUAR 1980 V januarju so sklenili delovno razmerje in se zaposlili: v montaži: Špacapan Vika, Reko-vič Remzija, Dobravec Karmen, Miheljak Alojzija, Peternelj Ivanka v vzdrževanju: Šmid Franc v obdelovalnir.i : Fajfar Peter v orodjarni: Primožič Bojan fiz JLA) Zapustili pa so nas: obdelovalnica: Kelenc Srečko (JLA), Zrimšek Štefanija (inv. upokojitev) splošni sektor: Horvat Štefan vhod, kontrola: Tavčar Branko 51. 1.1980 nas je bilo v TOZD 851 (od tega 4S7 žensk in 574 raoških). Skok Janez V četrtek 14.2.1980 smo se skromno, a prisrčno poslovili od naših sodelavcev, ki so odšli v pokoj. To pot so se upokojili: Zrimšek Štefanija, Bertoncelj Marija in Bogataj Franc. Tovarna jim je bila dolgo časa drugi dom, zato slovo ni lahko, solza, ki se pri tem utrne, pove vse. V imenu kolektiva se jim zn dolgoletno delo in trud iskreno zahvaljujemo. Vsem želimo obilo trdnega zdravja z željo, da se vezi s tovarno tudi po upokojitvi ne prekinejo. kultura POŠTOJ,fOPOTHIK,KI TOD RIBO GREŠ Poštoji Prosi*, popotnik, poštoji Meni ne ljubo pošto ji Oglej sl gozdove, planine..... Poglej kra- sote noje dolineI Poglej, #e je dovolj snažna ln lepa. Poglej *ojo dolino. Dolino *ojih dedov in pradedov. Pojdi dalje in tudi ta* poglej. Preceni, 8e je lepSa od drugih,od tvoje, lepSa od...... Saao to nalogo ti daje*. Pravil, da je težka. Da, ve*, zakaj se ti zdi težka. Hazu*e* te 1* te ne krivi*, ker ne znaS pravilno odločiti. Toda povej vsaj kaj o njej. Pravi8, da nl*ai besed. Zakaj? Je tako lepa ali pa se ti zdi, da je podobna drugi*? HočeS besed, sano eno neprecenljivo vredno svarilo: "Haj ostane takSna kot doslej. He dovolite, da bi jo kdo zanenarjal. Pazite na njeno lepoto, jo negujte in ne pozabite, da je odvisna od vasi Pomenbna je za vaše zdravo in prijetno življenje. He zanemarjajte je, saj je krasota". Mlakar Andreja,8.b. STRAH Sredi noči pozvoni. "Kdo Je?" V temi nekdo pred vrati stoji. Približa* se bos, velikih oči, previdno pokažem le nos. Ta* zunaj v te*i, ves mrk tuj človek stoji. Oblije ae znoj; na TV sen videl sinoči uboj. Poti nazaj ni1 Približa se *i, da *u vidi* oči. Obliva ae znoji strahoten utrip. Kaj z aano godi se nocoj? Zabliska se luč, ko soseda spozna*. Pozabil se* vrnit au ključe za stan. B. HA VAŠIM STAZAMA U kapljama rose iskre se nečije oči, i Jecaja su pune noči črne kao da nagla i lepljive noči otkidaju dio života. Vtkani su dijelovi ti n elučeno radian J e praskozor ja, u razorane pragove zemljane, i daleko neko traženje. One jedne stravične noči, dali ste sve najlepše boje, dali ste svoje patnje i poštoja-nja za novo crveno radanje. Zar ste umrli tada? Zar nisu vaSe iluzije i plamen zasvijetllli žarom ovim, zar niste juriie nastavili? Ostavite svoje lude godine i smijeh na strmim kosama ovim, i podoste, poletjeste naprijed ka novim crvenim vidicima. S.D. GOSTIMA Gostilna, kot vsaka druga, če jo na hitro pogledaš. Če malo bolj zakajena od drugih. Smrad, pomešan s kletvicami, smehom in topimi udarci kvartopirskih dlani ob mizo. Košarice pod stropom medlo sijejo. Svetloba in dim rišeta čudne podobe po stropnih obokih in lesenih pregradah. Iz mrmrajočih pogovorov včasih izpade glasen pozdrav ali kletvica. Fantje v kotu igrajo biljard. Precej so že popili, zato je igra zanimiva. Krogle rezko udarjajo druga ob drugo. Včasih katera pade tudi na tla. Spremlja jo kletev ali smeh. Družba na sredi se glasno pogovarja. Zasmejijo se, njihovi glasovi spet utonejo v gostilniški hrup. Hajbrž se pogovarjajo o otrocih. Počitnice so in sobota je. Imeli so čas za pomenek v gostilni. Pri peči sedijo starejši možje, vsi stalne stranke. Gostilna je brez njihovih glasov prazna. Vedno so skupaj vsak s svojimi "dva deci" in s svojim mišljenjem o kakem dogodku. Premlevajo vse. Od rojstev do politike, od novih cen eena, do krivic, ki so se komu zgodile. Takoj za Sanko* tiščijo glave skupaj vaški fantje. Tisti od lh let dalje. Razen soka pijejo vse. Eni kadijo, eni samo vlečejo. Njihovi glasovi so glasni, pa spet tihi. lot da nekaj naklepajo, leopasno retopl slad par. Ona svetlolaska s vellti.nl očmi, en Športen tip e samozavest-nlnl potesanl. njunega tihega pozdrava nihče ne eliil. Sekaj oči ee nalepi na dekle, fantje, tleti od 14 dalje, prebadajo fanta. Pogledi bo raslični. Eni sevldajočl, celo eovraini, drugi omalovažujoči in sefrkljivi. Sedeta v kot. Od biljardne mize prihaja nanj kletvic, krogle udarjajo redkeje. Par daje vtis zaljubljencev, toda njene oči ao rdeče in polne sole, njegov pogled nesanozeveeten. Se ve, kan bi z rokanl. Haročita pijačo. On hitro izpije in vrti kozarec ned proti. Gostilničar gleda m molči. Tega početja ne prenese in zato včaelh koga vpraša, če bi kocke. Zdaj pa kar nolči, ko da Ju ne vidi. Tudi drugi oo Ju te pozabili, fant ae ji pribliia in nekaj živ-čno dopoveduje. Vedno bliie Ji je. Drli Jo za rano, njegov obraz Je skoraj obupan. Vidi ee, da ae počuti nelagodno. Dekle ee prisiljeno zasmeje. Počasi pije sok in strmi v neko točko. Plačata. Fant obsedi, zamiBijen packa s prstom po vinski luži na mizi Kaj neki packa. Ona molči, včasih ei popravi lase, ki Ji silijo na oči. Z biljardne nize izginejo krogle. Družba odhaja. Udarci ob nizo postajajo vse silovitejši, vse hitreje padajo težke dlani na mizo in izpuSčaJo karte. Hožje zro v karte, cigarete v pepelniku se kadijo. Nobenega izraza na licih, samo vedno huJSi ritem. Konec! "Kralj ujet! Madona, bizgeci" Sprejo se in vsa pozornost velja njim. Kdo se bo v tem prepiru bolj povzdignil nad druge? Komu Je sano-dokazovanje bolj potrebno. Hihče ne opazi zaljubljencev, ti odhajata. Držita se za roke, njunega pozdrava nihče ne eliti. Prepir pojenjuje, karte se spet delijo. 8 treskom se odpre biljard. Nova ekipa začenja. šport in rekreacija POGOVOB Z HAK8BI JELENČEK, ČLANOM NIČE EKIPE HI OLIMPIJSKIH IGRAH LETA 1976. Takrat, ko bo pred vami tretja številka našega glasila, bodo olimpijski ognji v Lake Plesi-du te ugasnili. Nič več me bo ugibanja, kako si bodo tekmovalci razdelili olipijska odličja. Bo katera od nedelj pripadla naši ekipi. Ko to pišem, Je Se vse pred mami. Olimpijske ige, vez med narodi. Po vsem svetu vlada zanje neverjetno zanimanje. Nam Iskra-šem pa bodo ostali najbolj v spominu tiste iz pred štirih let. Na njih Je sodeloval naš sodelavec, Maks Jelenc. Priznam, kar malce čudno ee mi zdi, da ee Je odločil za tako naporen šport. Teti na smučeh so naporna stvar, od tekmovalca zahtevajo skrajno vzdrSljivoet, psihično pripravljenost in mnogo znanja. "Samo noge niso ni", pravi Maks. "Vse telo mora sodelovati". Spominjam se ga, kako mnogokrat iz Dražgoš priteče v to* varno in se enako tudi vrača. Kondicijska priprava! Smučarski teti imajo v Dražgošah lepo tradicijo. V vasi smo pripravljali tekmovanja. Potem so prišle prireditve "Po stezah partizanske Jelovice". Tako sem začel. Tekači so imeli svoj klub pri ALPLES-u. Ni obstal. Mnogi so popustili, ni bilo trenerja. Maks ni popustil. Pristopil je v krajnski klub Triglav. Pot do uspeha ni lahka, nikjer, najmanj pri športu, če pa hočeš uspeti v smučarskih tekih, moraš biti vztrajen, kar trmasto vztrajen. To pa Gorenjci menda smo! Maks ve, da čudežev v tekih na smučeh ni. Tee Je odvisno od znanja, rutine, kondicije. "Če bodo naši pristali V drugi tretini, bo to uspeh. Teč ne moremo pričakovati. Hi pogojev za to. Kes Je sicer, da so ee pogoji v reprezentanci v štirih letih močno izboljšali. Tekmovalci že od Jeseni samo trenirajo, Jaz pa sem šel skoraj naravnost izza "pouke" na olimpijado". Da, spominjam se, pa tudi to, da teden dni prej ni vedel, kako bo z dopustom. "Toda ", nadaljuje Maks, "tudi razvoj tekov v svetu gre naglo naprej. Če primerjamo predolimpijske rezultate naših s svetovnim vrhom, vidimo, da so procent ualno celo nekoliko slabši od tistih, ti sem Jih Jaz dose gel pred štirimi leti." Vprašam ga, ali Je mogoče, da bi Jugoslovani imeli tekmovalca, ti bi dosegel sam vrh? "He bomo ga imeli! Tekač ne smučeh ne postaneš v nekaj le-tih. Pot Je dolga. Prav tako pa tudi nimamo sposobnega kadra, trenerja, ti bi tekmovalce pripravljal in usmerjal. Za vrhunske rezultate Je potreben vrhnneti trenerski tim. Brez tega ne gre". Maks pravi, da prav zaradi tega, ker v Selški dolini nimamo trenerja, smučarski teti ne zažive. Nasplošno s tekmovalnim športom v dolini ni zadovoljen. "Kar Je narejenega, so napravili učitelji telovadbe. Razumljivo, ti delajo več pozornosti tistim športom, ti nje same privlači. Od vsega so tradicionalno najboljše rokometašice. Ostalo se ne bi prebilo iz meja občine. Veča pa ee množičnost. To daje upanje". Še vedno nosi državni dres, čeprav Je njegov položaj v reprezentanci nekoliko ču- STAR JELENC MAKS NA TEKAŠKI PROSI dem. Hoteli eo ge dati ▼ B moštvo. Tega ni mogel ia hotel sprejeti. Njegovi zadnji rezultati eo boljii od nekaterih iz A, torej eodi edino le mednje. "Odnos do starejiih tekmovalcev je nerazumljiv. Dopolnil nekaj čez dvajset let, pa se aekaterla ae zdiš več perspektivam. Nikjer v svetu ni tega. Tudi v tem je razlog, da jugoslovanski smuški teki kar ne morejo v korak a drugimi v svetu". Hajin pogovor se je blišal koncu, ko sem se spomnil, kaj poklicni izpraševalci skoraj po pravilu vprašajo v takem primeru. Skoraj dollan sem jih posnemati. Spomini na dogodek iz Olimpijskih iger? "Nič posebnega pravzaprav", pravi."Bolj kot same igro, mi je ostal v spominu odnos, s kakršnim sem bil poeppremljem na pot. Potem, ko se je izvedelo, da boa od tekačev potoval edini, so ae nekateri tekmoval- ci naravnost obračali od mene, čeprav sem bil najmanj kriv. Nihče si ni bolj kot jaz šelel, da bi nas potovalo več, potem bi bilo tudi zame lašje. Teko krivičen, nepošten odnos me je hudo prizadel.". Še sva se pogovarjala s Kakcem Jelencem, največ o športu, ki mu je podvrien s vsem srcem, čeprav je bil v letih, kar se s njim ukvarja, nemalokrat razočaran. "Preveč vsak zase smo Slovenci, premalo damo na skupino. Posamezni slovenski tekmovalci posegajo po najvišjih svetovnih odličjih, Cerar na primer, Kri-iaj, Petrič. Nikoli pa ni slavil slovenski moštveni šport. V drugih republikah ni tako". Še bomo srečevali Keksa Jelenca na njegovih treningih in slišali o njem kot tekmovalcu. Ko pa se bo poslovil od tekmovanja, bo nadaljeval kot trener. Teku se ne bo odpovedal, to sem prepričan. Harjan Peternelj URADNI REZULTATI sindikalnega tekaevamja ISKRE v veleslalomu im tekih Arne 27.1. 1980 aa Soriški planini nest.*** 1 2 3 4 5 6 7 * * * 11*** 1,9 ženske: 1. Bogataj Tilka 2. Mohorič Kinka 3. Solar Cveta 4. Tarfila Marica 5. Drel Emilija 6. Florjančič Lučka 7. Polajnar Jana Meški - E 1. Gartner Polde 2. Nastran Stefan 3. Polajnar Vladimir 4. Beguš Ivan Meški - D 1. Gartner Tene 2. Tolar Marjan 3. Gartner Miha 4. Osenčič Jernej dosežen čas 0.54,14 0.54,89 0.55,24 1.00. 49 1.00. 52 1.05,78 1.30,20 e.51,00 0.57,23 1.06,37 1.20,29 0.43,25 0.45,99 0.47,64 0.48,76 Meški - C 1. Meherič Ivaa 0.42,23 2. Tarfila Filip 0.47,76 3. šali Fraac 0.54,27 Meški - B 1. Gaaer Fraac 0.45,60 2. Keše* JeSe 0.46,79 3. Jeleac Matija 0.48,% 4. Jeleac Fraac 0.50,40 5. Megušar Lejse 0.51,85 6. Raat Tšae 0.55,77 7. Vidic Hupert 1.00,49 Meški - A 1. Gaaer Mirke 0.42,41 2. Legar Vite 0.44,53 3- Kejžar Marja* 0.44,75 4. Jeaaterle Beria 0.45,28 5. Meherič Fraac 0.47,13 6. Meherič Lejse 0,47,44 7- Piatar Mire 0,47,62 8. Grehar Fraac 0.48,45 9. Gartaer Slavke 0.49,95 10 . Jeaaterle Jaaes 0.50,80 11 . Telar Jaaes 0.52,46 12 . Š*i4 Iger 0.54,30 13 . Beraik Levre 1.10,02 Tin - Meški; 1. Zupaao Filip 6.02,64 2. 6*14 Jaaes 6.44,61 3. Gartaer Teae 7.05,16 4. Meherič Ivaa 7.26,55 5. Gaaer Fraac 7.38,75 Žeaske: 1. Meherič Mlaka 7.23,30 PRADHI REZULTATI aiaAikalaega prveaetva ISKRE IŠP ▼ releelelemu aa Stare* vrhu 5.2. *::;. ****»«* ^ Žeaake - A 2. Begataj Tilka 4. Tarfila Marica Žeaake - B 1. Meherič Mlaka 3. Flerjaačič Lučka 5« Šelar Cveta Meški - A 1. Oaeer Mirke 2. Legar Tite 3. Jeaaterle Beri« 5. Meherič Fraac 8. Kavčič Vilke 11. Jeleac Miha Meški - B 1. Gaaer Fraac 4. ' Jelac Matija 6. Jeleac Make 9. Megušar Lejse Meški - C 1. Meherič Ivaa 3. Keaperle Ivaa 5. Tarfila Filip 11. 8*14 Fraac desežea čas 0.37,96 0.40,29 0.36,80 0.41,36 0.45,56 0.30,16 0.30,54 0.30,57 0.32,85 0.34,38 0.35,52 0.32,31 0.33,92 0.34,23 0.37,25 0.30,21 0.32,58 0.33,57 0.38,39 Meški - D 1. Gartaer Teae 0.29,80 2. Gartaer Miha 0.30,4? 3. Telar Marja* 0.31,79 7. Letrič Teae 0.33,32 Meški - F 3. Beguš Ivaa 0.40,39 humor ALI PRI VAL CELO NED DELOVNIM ČASOM PRIMORATE? O, SAJ HODULJE NISO ZAKADI TRIMA, TEMVEČ ZAKADI BLATA, KI GA IMAMO NA DVORIŠČU. - Zaetoplm, da ljudi baru u po8telJi,al'ne prra bračne nočil Tajnica opazuje svojega Sefa, kako sanjari In mu reče: »Jaz pa vem, kaj vi smlslite?« »A res?« »Da, predstavljate sl, da sem popolnoma gola In da me zasledujete po vsej pisarni..Motite se, tovari- šica,.. Ji odgovori šef. »Res sl predstavljam, da ste goli, toda po pisarni vas ne preganjam, to ml ni potrebno, aaj sem vas že ujel.« TEVSiCI ZBOR, FOTO KROŽEK, DRAMSKA SEKCIJA, LIKOVNA SEKCIJA; MANJKA? - BOKSARSKI KLUB. Lovca pn» odhotiBin na lov: — Zakaj sl pa psu m-vozljal uhlja v vozel? — Da ne bi oli jw-vratku pozabil kujUlf nekaj dlvjačlnel Starejši, naglušen možakar se hoče usesti na klopco v parku. To vidi mladenič In mu pravi: — Fotr, ne se usest, je frišn poš-trlhanl Starček nastavi dlan na uho, usede In vpraša: — Kako? — Zeleno! V neapeljsko bolnišnico pripeljejo mladega moža, ki Je doživel hudo avtomobilsko nesrečo. Ko pride k zavesti, pristopi k postelji zdravnik In mu pravi: »Slabo novico Imam za vas, mied* mož. Bojim se, da ne boste mogli več delati.« »Ah, to naj vas nič ne skrbi. Kar povejte ml tisto, slabo novico!« Vese/a oštan/ska družba /» prav na višku razpoloženja, ko Poljanšek vstane in vzame plašč in klobuk. Prijatelji protestirajo: »Pe je že ne odhajaš, ni govora!« Poljanšek pogleda na uro in pravi: »Samo na postajo skočim zamudit vlak. čez deset minut se vrnem!« Na nogometnem stadionu. »Oče, zakaj pa se vsi kregajo na tl-stegale gospoda?« »Vrgel je na sodnika steklenico!« »Ampak saj ga ni zadeli« »Prav zato upljejo nanj.« K A,J , A Ti TU Ur,La J? ZAKaJ Hitil Bij, 1IA ZBORU DELAVCEV? LA J LEM LIL, - IIE JE BELE VC GLASOVANJU TEZA ODGCVOR..OBTI Z LOMI LA I e-s a *