glasilo socialistične zvez« delovnega ljudstva LETO XVII ŠTEVILKA 14(576) VELENJE. 10. APRILA 1981 CENA 7 DIN YU ISSN 0350-5561 Skupščinske volitve 1982 Začetek priprav V Šaleški dolini so začeli z zadnjo sejo predsedstva obT činske konference SZDL Velenje s pripravami na skupščinske volitve 1982. V razpravi je bilo na seji predsedstva izoblikovano stališče, daje treba v okviru kadrovske službe pri občinski skupščini urediti enotno evidenco evidentiranih možnih kandidatov za družbene dolžnosti, da bi v prihodnje lahko dosledneje in učinkoviteje uveljavljali elemente načrtne in stalne kadrovske politike oziroma spremljali samoupravno. družbenopolitično in družbeno angažiranost delovnih ljudi in občanov. Predsedstvo OK SZDL Velenje je med razpravo posebej opozorilo na pomembnost nekaterih sprememb, ki naj bi jih uveljavili ob skupščinskih volitvah 1982. Pred- vsem bo treba storiti vse, da se z izvolitvijo delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje zagotovi bolj načrtno in učinkovitejše delo teh samoupravnih interesnih skupnosti. Številni primeri nesklepčnosti sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje kažejo, da bo vprašanje doslej ni bilo dobro urejeno. Stalne delegate za skupščine SIS materialne proizvodnje so imenovali samoupravvni organi organizacij združenega dela, marsikje tudi po enega za več samoupravnih interesnih skupnosti. Razumljivo, da se v takih pogojih delegatska razmerja niso mogla bolj razmahniti, čeprav vse možnosti za uspešnejše delo zagotovo niso bile izkoriščene. Kurirčkova pošta Pomlad je tu. Komaj smo jo dobro zaznali, žeje bilo potrebno poprijeti za delo. Kar najhitreje je potrebno posejati njive, pograbiti travnike in seveda okopati vinograde, saj bomo le tako lahko jeseni zadovoljni s pridelkom. Te žlahtne rastline je v naši občini kar precej, saj so z njo zasajeni številni grički v Kavčah, Podkraju, Šentilju, pa tudi drugod. Brajde pa imajo tako skorajda vsi lastniki individualnih hiš. Delo v vinogradu je trdo. zato pa je veselje toliko večje, ko po končanem trudu posedejo ob dobri kaplici. V četrtek v velenjski občini V letošnjo kurirčkovo pošto se bodo vključili tudi pionirji vseh odredov po naših šolah. Mladi bodo morali preko mnogih pre-prek varno prenesti zaupno sporočilo do naslednje javke. V našo občino bo prišla kurirčkova torba v četrtek. 16.. aprila. Pri grobu kurirja Blagotinška v Paki pionirji jo bodo sprefeli od slovenjegraških vrstnikov. Še isti dan bodo mladi kurirji ponesli pošto iz Pake proti Šentilju, Pesju, nakar se bo ustavila na Titovem trgu v Velenju. Ta dan bo prenočila na osnovni šoli Miha Pintar Toledo. Naslednji dan bodo mladi kurirji ponesli letošnjo torbico skozi CJftovce. Škal, Plešivca do Šoštanja, kjer bo prenočila. Od tu dalje bo nadaljevala pol od Ravn. Zavodenj, Topolšice v Bele vode. V torek pa jo bodo mladi kurirji ponesli skozi Bele vode in nazaj v Šoštanj. Zadnji dan jo bodo prenašali pionirji osnovne šole bratov Letonje in jo v četrtek predali vrstnikom občine Žalec. Uresničevanje občinske resolucije 1981 Bo dosežena predvidena res! družbenega proizvoda Izvršni svet skupščine Velenje je pripravil v torek popoldne posvetovanje direktorjev organizacij združenega dela iz Šaleške doline, na katerem so najodgovornejše predstavnike združenega dela seznanili z nalogami pri uresničevanju občinske resolucije za leto 1981 ter republiških dokumentov, s katerimi je ta resolucija usklajena. Med poročili je bila posebej poudarjena ugotovitev, da proizvodnja, dosežena v prvih dveh mesecih letos, tako po obsegu kot po vrednosti, zaostaja za načrtovano. Zaradi tega se poraja vprašanje, če bo dosežena 4,5 % rast družbenega proizvoda, ki zagotavlja normalni razvoj družbenih in drugih dejavnosti. Kakršna koli nižja rast pomeni, kot je bilo poudarjeno. nazadovanje v šolstvu, zdravstvu in otroškem varstvu zaradi nakopičenih težav iz preteklih let, ki jih je pogojevala visoka stopnja zaposlovanja. Direktorje organizacij združenega dela so seznanili še z nekaterimi vprašanji v zvezi z načrtovanjem in zaposlovanjem ter z delom in nalogami novoustanovljene občinske skupnosti za cene. Na začetku posvetovanja pa je predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun podelil priznanja skupščine občine Velenje nosilcem integracijskih procesov v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Priznanja so prejeli Silvo Pešak (za povezovanje tiskarske in grafične dejavnosti), Janez Navodnik (za povezovanje industrije plastike). Tone Hladin (za povezovanje gostinstva) in Miha Krofi ( za povezovanje trgovine). Franjo Kljun je ob tem opozoril, da vse naloge, ki jih je opredelila 1974. leta skupščina občine Velenje za nadaljnjo rast tehnološkega in tehničnega napredka ter za višji dohodek še niso uresničene (gradbeništvo, avtoprevozništvo ter projektivne in inženering organizacije). Izrazil pa je prepričanje. da bodo opravljeni in drugi procesi povezovanja vplivali tudi na okrepljeno samoupravno delovanje v vseh okoljih. Predsedstvo OK SZDL Velenje mmm JSSS* Poslušalcem idia Velenje Od nedelje, 12. aprila naprej bomo začeli z informativnim delom nedeljskih oddaj že ob 11 . uri in 15 minut, trajale pa bodo do 12. ure in 30 minut. Uredništvo Radia Vele-nje Postopek za izvolitev novega predsednika IS Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na 25. seji določilo kandidacijski postopek za izvolitev novega predsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine Velenje ter obravnavalo predlog evidentiranih možnih kandidatov za novega predsednika občinskega izvršnega sveta. Dosedanji predsednik IS SO Velenje, Franjo Kljun je februarja posredoval koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Velenje in komisiji za volitve in ime- novanj_a pri SO Velenje prošnjo za razrešitev dolžnosti, ker se na lastno željo vrača v združeno delo. Predsedstvo OK SZDL Velenje je na seji določilo kandidacijski postopek za izvolitev predsednika in članov občinskega izvršnega sveta. Predvidoma 15. aprila bosta predsedstvi občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference socialistične zveze na skupni seji določili predlog možnih kandidatov za predsednika izvršnega sveta SO Velenje in ga posredovali v V dvorani skupščine občine Velenje je bil prejšnji teden nabor za šestdeset mladih iz naše občine, ki bodo jeseni odšli na služenje vojaškega roka v različne kraje naše domovine. Mladim so ob tej priložnosti dijaki gimnazije pripravili krajši kulturni program, o njihovi pomembni nalogi pa jim je spregovoril predstojnik oddelka ža ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, Pane Semečnik. obravnavo družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v združenem delu in krajevnih skupnostih. Do 10. maja mora koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja uskladiti stališča, izoblikovana med javno razpravo in jih posredovati predsedstvu OK SZDL. To bodoločilo kandidata za predsednika občinskega izvršnega sveta in predlog posredovalo občinski kandidacijski konferenci, ki se bo sešla predvidoma najpozneje do 15. maja. Do 20. maja pa naj bi kandidat za predsednika izvršnega sveta predložil predsedstvu OK SZDL Velenje predlog liste kandidatov za sestavo izvršnega sveta. Člani predsedstva OK SZDL Velenje so v razpravi poudarili zahtevne in odgovorne naloge, ki so v sedanjem trenutku pred vsemi. Zato bo ena od poglavitnihnalog novega predsednika izvršnega sveta, da s kar najbolj doslednim uveljavljanjem kolektivnega dela stori vse. da bodo uresničeni temeljni razvojni cilji za novo srednjeročno obdobje in da se bodo dograjevale vse oblike sodelovanja in povezovanja za uresničitev politike gospodarske stabilizacije. V tej zvezi je bila še posebej izpostavljena nujnost po okrepitvi vezi med izvršnim svetom in združenim delom, ki so bile prešibke, pospešiti pa bo treba tudi reorganizacijo občinske uprave. Mandatarju pa bo treba nuditi vso pomoč pri sestavi novega izvršnega sveta skupščine občine Velenje, da bo lahko uresničeval naloge, ki so pred izvršnim svetom. M L. Tekmovanje Danes popoldne ob 16. uri bo v prostorih družbenopolitičnih organizacij Konovo občinsko tekmovanje Tito — revolucija — mir, ki ga organizira občinska konferenca ZSMS Velenje. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi knjižne nagrade učencem osnovnih šol za najboljša likovna dela ter spise na temo Štirinajsta divizija na Štajerskem. Rudarski šolski center Velenje Kako premostiti prostorske težave Na Rudarskem šolskem centru je bila v torek seja o aktualni problematiki usmerjenega izobraževanja v Šaleški dolini, na kateri so posebno pozornost namenili zagotavljanju prostorskih in materialnih pogojev za delovanje tega izobraževalnega centra. Rudarski šolski center se skupno z Gimnazijo Velenje v mrežo šol usmerjenega izobraževanja vključuje s petimi usmeritvami, in sicer rudarsko, kovinarsko. elektrotehniško, družboslovno-jezikovno in računalniško usmeritvijo. Za predvideno število učencev pa žal nima zadovoljivega števila učilnic. Tako bo že v prihodnjem šolskem letu zasedenost učilnic stoodstotna, kljub skrajno skrbni uporabi prostora in dvoizmenskem pouku, v šolskem letu 1982/83 pa tudi dvoizmenski pouk ne bo več mogoč. Zato bo seveda do tega leta nujno potrebno zagotoviti ustrezne učne prostore ali pa bistveno zmanjšati vpis novincev. Na to težavo je rudarski šolski center opozarjal že v obdobju reformnih priprav v letu 1978. ker pa je bila šolska mreža z vpisanimi zmogljivostmi oblikovana šele decembra lani, novi vzgojno izobraževalni programi pa šele pred mesecem dni. seveda ni bilo možno natančno opredeliti prostorskih potreb. Kako zagotoviti potrebne prostore? RSC predlaga kot najcenejšo možno varianto nadgradnjo sedanjih šolskih stavb. RŠC, s čimer bi pridobili šestnajst novih učilnic. Za to nadgradnjo bi potrebovali po sedanjih cenah približno 50 milijonov dinarjev. Poleg teh sredstev pa bi. bilo potrebno zagotoviti še pokritje obveznosti do investicije Dom učencev ter nakupiti najnujnejšo opremo za novo zgrajene učilnice. Celotna investicija je ocenjena na 102 milijona dinarjev. Teh sredstev seveda Rudarski šolski center nima. *J-a sestanku so se dogovorili, da bi skušali del sredstev zagotoviti v dogovor z združenim delom iz lanskih preseženih sredstev. Vendar bo tu na razpolago le deset milijonov dinarjev. Petnajst milijonov dinarjev bi zagotovila RSC in gimnazija, trideset milijonov dinarjev pa bi morda lahko dobili preko posebnih izobraževalnih skupnosti. Za ostala sredstva pa je bilo predlagano, da se zagotovijo iz sredstev, ki jih bodo v tem srednjeročnem Obdobju delovne organizacije namenile za investicije. To naj bi bil približno en odstotek vrednosti celotnih investicijskih vlaganj v občini. Za nemoteno delovanje rudarskega šolskega centra bo v prihodnje najbrž potrebno določena sredstva zbirati tudi v izobraževalniški skupnosti. Za takšne predloge, ki jih bo posebna skupina še natančneje obdelala, so se zavzeli tudi predstavniki večjih organizacij združenega dela v občini, ki so bili prisotni na seji, saj se zavedajo, da bodo lahko uspešno gospodarili le z bolje usposobljenimi fcadri. B. Z. Velenje Konference svetov potrošnikov Izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji obravnaval predlog sklepa o ustanovitvi konference svetov potrošnikov v občini Velenje, ki ga morajo sprejeti OKSZDLVelenjein sveti potrošnikov v vseh 25 krajevnih skupnostih. Konferenca svetov potrošnikov, sestavljali jo bodo delegati svetov potrošnikov iz vseh krajevnih skupnosti v Šaleški dolini, se bo na prvi seji sešla ob koncu meseca aprila. Poglavitna naloga konference je usklajevanje dela svetov potrošnikov, sklepanje samoupravnih sporazumov z organizacijami združenega dela, organiziranje posve- tov in seminarjev, obveščanja potrošnikov o stanju na področju storitev, analiziranje delovanja svetov potrošnikov itd. Konferenca svetov potrošnikov bo usklajevala in usmerjala delo svetov potrošnikov na osnovi programa dela, ki ga bodo obravnavali sveti potrošnikov. Konferenco svetov potrošnikov bo predstavljal predsednik konference, ki ga bodo izvolili na prvi seji konference. Sicer pa se bo konferenca svetov potrošnikov v občini Velenje prek delegatov povezovala s skupnostjo za cene občine Velenje in samoupravno interesno skupnostjo za preskrbo celjskega območja. Od petka do petka Številka 14 (576) - 10. aprila 1981 ERA Velenje Proslavili tridesetletnico delovanja Delavci delovne organizacije Era Velenje praznujejo letos tridesetletnico delovanja. Ta jubilej so proslavili preteklo soboto s kulturno slovesnostjo, ki so jo pripravili v kulturnem domu. V programu so sodelovali Šaleški oktet, mladi reci-tatorji Ere in amatersko gledališče Pod kozolcem iz šmartnega ob Paki. Posebno pozornost so izkazali jubilantom — desetim delavcem, ki delajo v Eri vse od ustanovitve. Prisotnim je na slovesnosti spregovoril direktor te delovne organizacije Miha Krofi. V uvodu je omenil dva pomembna jubileja, in sicer 40. letnico ustanovitve OF slovenskega naroda in 40. letnico oborožene vstaje jugoslovanskih narodov. Ob tem pa je obudil spomin na narodnoosvobodilno vojno in na našega velikega voditelja tovariša Tita. V nadaljevanju svojega govora se je Miha Krofi zahvalil vsem dolgoletnim delavcem delovne organizacije, vsem tistim, ki so prispevali, da se je Era tako uspešno razvijala. Opozoril je na težak gospodarski položaj in poudaril, da je potrebno vlagati večje napore v gospodarsko stabilizacijo. Prav zaradi tega bomo morali v delovni organizaciji odpraviti vse notranje pomanjkljivosti, saj bodo le tako lahko uspešni tudi v prihodnje. Se več pozornosti bo potrebno posvetiti boljši založenosti trgovin in pokriti potrebe naše občine. ,,V naših trgovinah mora dobiti občan, vse kar je mogoče dobiti na domačem trgu," je med drugim poudaril Miha Krofi. Na proslavi v kulturnem domu pa so pregledali tudi tridesetletno delovanje. Prve zasnove ima velenjska Era v mnogih manjših trgovskih lokalih, ki so delovali po vojni v naši občini pod upravo rudnika lignita, nekateri pa tudi samostojno. Leta 1951, v začetku aprila se je Rudarski maga-zin, tako se je imenovalo trgovsko podjetje, osamosvojil, združil pa se je še s številnimi manjšimi trgovskimi lokali in nastalo je Okrajno trgovsko podjetje Šoštanj. Osnovna naloga tega podjetja je bila preskrba, pričela pa so tudi že s preprosto prodajo industrijskega blaga, ki ga je izdelovala naša industrija. V tem podjetju je bilo takrat zaposlenih 25 delavcev. Zaradi rastočih potreb hitro razvijajoče občine, se je tudi trgovsko podjetje stalno večalo. Vsi zaposleni v tem podjetju so trdo delali. Delali so v izredno težkih pogojih. Imeli so slabe trgovske lokale, pa še slabša osnovna sredstva. Tako je bila tehnika prodajanja čisto klasična. Vendar pa so spomini na tiste čase lepi, je dejal Miha Krofi in se jih takole spomnil: ,,V prodajalnah nismo imeli izmenskega dela. Evidence o nadurah nismo vodili, saj nadur sploh nismo poznali, delali smo tako dolgo kot je bilo potrebno. Mesečno smo ugotavljali najbolj prizadevno poslovalnico, ki je dobila za nagrado prehodno zastavo. Kadar je bil izplačilni dan v rudniku, to je bila edina večja delovna organizacija, zato je takrat promet v trgovinah močno porastel, smo prodajali prav vsi zaposleni, tudi režijski delavci. Sestanke smo imeli ob nedeljah dopoldne. Zaradi udeležbe ni bilo nikoli težav..." Z razvojem našega mesta pa seje torej večalo tudi trgovsko podjetje. Rastli so novi, sodobni trgovski lokali. Ob Kidričevi cesti so odprli Namo, Tržnico, pa Sodobno opremo in Zibko, preimenovali pa so se v trgovsko podjetje Bazen Velenje. Takrat pa je delovala v Velenju še ena trgovska delovna organizacija Velma Velenje, ki je nastala iz nekaterih prodajaln kmetijske zadruge, zgradila pa je tudi blagovnico Center in Preskrbovalnico ter današnjo poslovno enoto Dekor. Zaradi želje po celoviti rešitvi preskrbe v občini Velenje ter zaradi večjih razvojnih možnosti sta se obe trgovski delovni organizaciji le-tal968 združili v novo delovno organizacijo, ki so jo poimenovali Era Velenje. Leta 1971 se je k Eri priključilo še kmetijstvo Šoštanj, ki je imelo v svoji sestavi nekaj trgovskih lokalov. Po sprejetju zakona o združenem delu se je Era organizirala v tri temeljne organizacije združenega dela, in sicer Maloprodajo, Veleprodajo in Kmetijstvo. V sestavu Veleprodaje je delovala delovna enota kooperacija, ki seje kasneje osamosvojila v temeljno organizacijo Proizvodnja. V preteklem letu pa se je Eri priključilo še Vino iz Šmartnega ob Paki, tako da deluje danes v Eri pet temeljnih organizacij združenega dela z blizu 800 zaposlenimi. V vseh letih je bila Era Velenje uspešna, saj smo bili na našem področju skoraj vsako leto bo- Posebej so počastili vse delavce, ki so zaposleni v Eri vse od ustanovitve AMD Velenja Kako iz težav Prejšnji teden je imelo Avto-moto društvo Šaleška dolina Velenje na Trebeliškem problemsko konferenco. Konferenca je bila zelo potrebna, saj so se v društvu pojavili številni negativni pojavi, ki so zavirali razvoj v preteklih letih zelo uspešnega društva. Letos mineva 35 let od ustanovitve prvega avto-moto društva v Šaleški dolini. To društvo je bilo v Šoštanju. Leta 1958 so avto-moto društvo ustanovili tudi v Velenju. V 35. letih obstoja je bilo s pomočjo aktivnih članov društva storjenega veliko. Tako so v Šoštanju prizadevni člani zgradili prvo bencinsko črpalko v občini, v Velenju pa so s prostovoljnim delom ob Celjski cesti zgradili društvene prostore, v katerih je bila tudi mehanična delavnica, avtopralnica in garaže. Leta 1973 so zgradili sodobno avto šolo, kije bila med najboljšimi v Evropi. Leta 1975 so si člani avto-moto društva zastavili za cilj izgradnjo poligona za motokros. Nastal je * rekreacijski center Trebeliško, ki privablja številne občane tudi kadar na njem niso organizirane večje prireditve. Prva motokros dirka je bila ob zagnanosti članov avto moto društva organizirana že isto leto. Društvo je za svoje uspehe prejelo tudi več priznanj in pohval, med katerimi imata najbolj častno mesto Kajuhova nagrada občine Velenje ter zlata plaketa Avto-moto zveze Slovenije. Na konferenci so ugotovili, da so se v preteklem letu v društvu zelo zaostrila nasprotja med posameznimi člani oziroma skupinami članov. Medsebojne obtožbe člani društva niso znali razrešiti. Še več. Prišlo je do prijave upravi javne varnosti, nekajmesečne raziskave pa so še otežile delovanje društva. Zaradi notranjih trenj, številnih nerešenih vprašanj in podtikanj, je prišlo tudi do nezadovoljivih poslovnih rezultatov, do razpadanja delovne skupnosti, odstopanja posameznih članov in drugih težav. Težave so se pojavile tudi pri delovanju avto-moto šole, saj je takšno šolo organiziralo še združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje. Dokaj nejasni razlogi, ki so omogočili ustanovitev druge avto šole v naši občini in sedanja nejasna prizadevanja za združitev teh šol v eno, ki naj bi bila pod okriljem združenja šoferjev in avtomehanikov ali avto-moto društva pa nakazujejo, da so trenja v avto-moto društvu segla tudi širše v našo družbenopolitično skupnost. Če je bila problemska konferenca organizirana zato, da bi dokončno razjasnila nastale težave in omogočila spravo ter nadaljnje trdnejše sodelovanje, potem namena ni popolnoma upravičila. Medsebojne obtožbe niso bile v celoti razjasnjene, dodane so bile nove, ki pa lahko le še razpihujejo nepomirljivost posameznikov. Ker se je v zadnjem obdobju pri delu izkazal izvršilni odbor, bo morda na njem opravljeno to, kar ni bilo storjeno na konferenci, saj bo vsak premik bolj konstruktivnemu dialogu, prispeval tudi nadaljnemu razvoju Avto-moto društva Šaleška dolina. Urediti pa bo potrebno samoupravne akte, katerim so v društvu posvečali premajhno skrb ter dosledneje zapisovati sprejete sklepe, saj je sedanja pomanjkljiva evidenca vzrok za marsikatero neprijetnost. Društvo bo moralo najti tudi ustrezne rešitve in pokriti zaostale obveznosti, ki so nastale pri gradnji motokrosa. Člani društva bodo morali kar najhitreje pričeti uresničevati že pred časom sprejeto novo organiziranost društva ter pri tem nameniti posebno skrb kolektivnemu delu in odgovornosti. Na konferenci je bilo slišati, da bodo zamenjali predsednike nekaterih sekcij. saj so premalo aktivni. Te usmeritve in dobro zastavljen plan nadaljnjega dela, ki so ga sprejeli na konferenci, bodo ob ureditvi notranjih nasprotij prav gotovo omogočile hitrejši razvoj društva, sedanja kriza pa naj bo predvsem spodbuda za bolj samoupravno in bolj demokratično delovanje. Spodbuda za nadaljnja prizadevanja članov društva pa je gotovo tudi Zlata vrtnica, ki jim jo je na konferenci v imenu turističnega društva predal predsednik društva Gustl Tanjšek. Zlato vrtnico je društvo dobilo za izredno skrb pri urejanju rekreacijskega centra Trebeliško. Boris Zakošek Na slovesnosti je govoril direktor Miha Krofi gatejši za kakšen trgovski lokal. Uspešno je bilo tudi zadnje petletno obdobje, saj so uspešno končali več večjih naložb. Tako so zgradili skladišče Veleprodaje in pohištva, delavnice obrtnikov v Saleku, trgovino v Pesju, poslovno enoto Hrana v Velenju, hlev za živino na Tu mu, upravne prostore temeljne organizacije Proizvodnja, nabavili pa so tudi računalnik za obdelavo podatkov. Tudi za naslednje srednjeročno obdobje so si zadali pomembne in velike naloge. Na slovesnosti v kulturnem domu je Miha Krofi še posebej opozoril na stabilizacijske naloge, ki jih bodo morali tudi v prihodnje dosledno izvajati prav vsi zaposleni, saj bodo le tako lahko uspešno premostili težave in tudi v prihodnje dosegali dobre rezultate. Tridesetletnica je gotovo pomemben jubilej, vendar pa ga delavci Ere proslavljajo skromno, v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji. Poleg kulturne slovesnosti, ki so jo pripravili preteklo soboto, bodo med letom organizirali več manjših propagandnih akcij, s katerimi bodo na simboličen način obeležili tridesetletnico delovanja. Mira Zakošek 00 ZKS v mozirski občini Četrtina kadrovsko šibkih Tudi v preteklem letu so bile med najpomembnejšimi nalogami zveze komunistov v Gornji Savinjski dolini razvoj, boljša organiziranost in kadrovska krepitev občinske organizacije. Poseben poudarek so komunisti pri svojem delu namenili izboljševanju socialne in poklicne strukture članstva ter razmerju med številom članstva in številom zaposlenih oziroma prebivalcev. To razmerje je namreč še vedno neugodno in močno pod povprečjem v republiki. Nove osnovne organizacije lani niso ustanovili, dve sta se združili v eno, brez nje pa sta še vedno temeljni organizaciji Gozdrastvo Luče in Kemija Ljubija. Težave so nastopile tudi na Zgornjesa-vinjski kmetijski zadrugi, kjer organiziranost zveze komunistov zaradi premajhnega števila članov ne more slediti samoupravni preobrazbi. Lani so v mozirski občini v zvezo komunistov sprejeli 28 novih članov, izstopil pa je eden. Značilno je, da je bila aktivnost sprejemanja izrazitejša v prvi polovici leta, zagnano delo v prvih mesecih letošnjega leta pa obeta, da bo tudi tokrat tako. Med sprejetimi je zadovoljivo število de- ____ane proizvodnje, še vedno pa se pojavljajo težave pri spejemanju kmetov. Razlog za to so številne objektivne okoliščine in vpliv okolja, pa tudi neustrezna aktivnost posameznih osnovnih organizacij prispeva svoj delež. Ze kar kritično je sprejemanje delavcev v vzgoji in izobraževanju, saj iz njihovih vrst lani niso sprejeli nobenega člana. Tudi kadrovsko šibkih osnovnih organizacij je še precej in njim sta zlasti komite in komisija za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko namenili veliko pozornost. Uspehi so sicer očitni vendar razmere še zdaleč niso dobre, saj je še vedno četrtina osnovnih organizacij kadrovsko šibkih in idejnopolitično slabo usposobljenih. Delno je vzrok za to tudi uresničevanje nalog na področju idejno-političnega usposabljanja in marksističnega izkobraževanja, česar niso v celoti izpolnili. Danes nekaj članov obiskuje redne oblike izobraževa-njha in usposabljanja, tečejo pa tudi priprave za občinsko politično šolo. Seveda bosta na vrsti še seminarja za kandidate in za nove člane, predvsem pa bo treba okrepiti odgovornost in odnos osnovnih organizacij do teh pomembnih nalog. J. P. Šaleška dolina Mladi tekmujejo Prihodnjo soboto bo občinsko prvenstvo mladine iz znanja o SLO in družbeni samozaščiti. Tekmovanje bo na letališču Lajše in v bližnji okolici. Organizator letošnjega tekmovanja je osnovna šola Biba Roeck Šoštanj. Učenci sedmih in osmih razredov šol iz občine Velenje bodo tekmovali v orientacijskem pohodu, iz znanja in spretnosti prve pomoči, zaščite in družbene samozaščite ter v streljanju z zračno puško. V ekipah bo sodelovalo po pet tekmovalcev. Organizatotji pričakujejo, da se txxio tudi tega tekmovanja mladi udeležili v kar največjem številu in da bodo prav tako uspešni kot na prejšnjem tekmovanju. WWWWWWf» industrija materiala gradbenega GRADNJA žaleč SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK NIČNE PREDNOSTI roslojni montažni dimnik po sistemu IEDEL I« industrijsko Izdelan gradbeni ki po svoji konstrukciji In kvaliteti »rabljenih materialov zagotavlja bre-ik>no delovanje In Izredno trajnost igli pretek, notranja ftamotna cev in večelojna konstrukcija so temeljne zna čil-i sistema. okrogli presek zagotavlja: najugodnejši • otok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča na|-ažječitčenje notranja iamotna cev Je: Ognjeobstojna, kislinoodporna, plinotesna, odporna na premembe temperature in Ima zadostno rdnost tudi za visoke dimnike ečpiastna konstrukcija omogoča: pro-o dilatfranje v vseh smereh, poljubno oladjo, visoko trajnost, enostavno montažo. OKO PODROČJE UPORABE IEDEL-YU-dimniki se uporabljajo za vrste goriv (trda, tekoča, plinasta), ka-tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h do &000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5,0 16 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki eč priključki v raznih etažah, kar pred-Ija velike ekonomske prednosti. Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740,710-741,710-719,710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkoiva vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027,722-078,722-089,722-151,722-144 Socialne pomoči v občini Velenje Občina Velenje ima 37.500 prebivalcev. Zaposlenih je 23.850 delavcev. Po izobrazbeni strukturi jih razvrščamo v naslednje skupine: 7 % delavcev ima visoko ali višjo izobrazbo, 14 % srednjo izobrazbo (4—5 letno), 37 % srednjo izobrazbo (2—3 letno:. 42 % delavcev pa je brez strokovne izobrazbe. Glede na mesto zaposlitve dela večina moških v REK. RŠC, Vegradu, žene pa v TGO Gorenje. Prav ženska delovna sila predstavlja polovico vseh zaposlenih. Glavnina zaposlenih žena je nekvalificirana delovna sila. Zaostrene . gospodarske razmere pogojujejo v občin; vse težavnejše prilike, kar se odraža v nekaterih tozdih tudi v nizkih osebnih dohodkih, ki jih dobivajo zlasti nekvalificirani delavci. Ti z dobljenimi osebnimi pre: jemki ne morejo pokriti visokih življenjskih stroškov, značilnih za našo občino in bi bili brez družbene pomoči socialno ogroženi. Za zagotovitev socialne varnosti delavcev in občanov je bil sprejet samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti. V njem so opredeljene vse tiste socialnovarnostne pravice, s katerimi v naši družbi zagotavljamo vesstransko socialno varnost in se uresničujejo predvsem v SIS. Osnovno načelo, opredeljeno v tem samoupravnem sporazumu, poudarja, da si mora vsak sam. z delom, zagotoviti socialno varnost. Le-tistim, ki iz različnih vzrokpv tega sami ne morejo, pomaga družbas socialnovarstvenimi dajatvami oziroma pomočmi. Prejemajo jih posamezniki oziroma družina, da z njimi dosežejo minimalni življenjski standard. Pri dodeljevanju posameznih soci-alno-varstvenih dajatev upoštevajo v SIS dohodek upravičenca preteklega leta, preračunan na družinskega člana, že morebiti dodeljene subvencije in ostale veljavne kriterije za pridobitev posamezne socialne dajatve. 1. Socialne pravice, ki izhajajo iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja —■ varstveni dodatek, — dodatek za pomoč in postrežbo, — varstveni dodatek kmetom borcem NOV Varstveni dodatek prejme starostni, invalidski družinski upokojenec, katerega pokojnina ne dosega mejnega zneska najnižje pokojnine, ki znaša v letu 1981 5.100.00 din. Uživalci pokojnin, ki niso imeli polne pokojninske dobe. lahko uveljavljajo varstveni dodatek, če poleg nedoseženega mejnega zneska njihovih davkov in prispevkov zavezani dohodki članov gospodinjstva ne presegajo 23.625 din letno na samega upokojenca, ali 11.812 letno na člana gospodinjstva. Varstveni dodatek uveljavlja upokojenec pri SPIZ — enota Velenje. Dotatek za pomoč in postrežbo prejmejo starostni, invalidski in družinski upokojenci, ki rabijo stalno pomoč in postrežbo drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Ta znaša 2.692.00 din mesečno. Dodalek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskih in drugim upokojencem, ki potrebujejo pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb, znaša 1.708 din mesečno. Varstveni dodatek kmetom borcem NOV se dodeli, ko kmet borec pridobi pravico do starostne pokojnine, če je socialno ogrožen. Uveljavlja ga pri službi za varstvo borcev in vojaških invalidov pri skupščini občine Velenje. 2. Socialne pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti in posebnega varstva' po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidov — pravica do denarnega nadomestila. — pravica do denarne pomoči. — pravica do priprave na zaposlitev, — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Kriterij za pridobitev pravic, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti je. da oseba brez svoje krivde nima dela in možnosti, da si z delom' zagotavlja sredstva za preživljanja in se prijavi skupnosti za zaposlovanje. Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice: — pravica do denarnega nadomestila se zagotavlja začasno nezaposlenim delavcem na podlagi minulega dela po določilah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Višina denarnega nadomestila znaša 60 % povprečnega osebnega dohodka, ki ga je oseba dosegla y zadnjem letu pred prenehanjem delovnega razmerja, vendar ne sme biti manjša od zajamčenega osebnega dohodka, določenega z zakonom. — Pravica do denarne pomoči je dana osebi, ki je skupnost za zaposlovanje do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla zaposliti in nima 15 let delovne dobe, če izpolnjuje v zakonu navedene pogoje. Višina denarne pomoči med brezposelnostjo ne sme biti manjša od z zakonom zajamčenega osebnega dohodka. t- Pravice do priprave za zaposlitev ima brezposelna oseba, ki se prijavi skupnosti za zaposlovanje zaradi zaposlitve in ki jo skupnost napoti na usposabljanje. Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ko postane njihovo delo v ozd nepotrebno zaradi modernizacije proizvodnega procesa, zaradi preusmeritve zaposlovanja itd. — Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb — Invalidna oseba ima v času usposabljanja pravice in obveznosti iz naslova priprave za zaposlitev po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposenosti, če nima tega varstva kot invalidna oseba zagotovljenega po drugih predpisih. Vsa podrobnejša pojasnila daje občinska skupnost za zaposlovanje. 3. Socialne pravice, ki se zagotavljajo v okviru skupnosti otroškega varstva — Btroški dodatek. — pomoč za opremo novorojenega otroka. — nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust, — subvencije za oskrbo v VVZ. Otroški dodatek in višina tega se dodeljuje glede na dohodek na člana družine po lestvici, ki bo uveljavljena s 1.5.1981. Dohodek na člana družine do 2.200 2.200 do 2.800 2.800 do 3.900 višina otroškega dodatka 1.000 dinarjev 600 dinarjev 400 dinarjev 350 din mesečno ima otrok kmeta oz. druge družine, kiji je pomoč nujno potrebna, če skupni letni katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva ne presega 9.000 din oz. 2.800 din katstr-skega dohodka na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine. Podrobnejša navodila daje strokovna služba občinske skupnosti otroškega varstva. Pravico do povečane denarne pomoči v znesku: — 320 din mesečno ima telesno ali duševno prizadet otrok delavca, upokojenca ali kmeta, če je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju. — 150 din mesčeno ima otrok delavca, upokojenca, ali kmeta, ki ima lastnost edinega hranilca. Pomoč za opremo novorojenega otroka dobi otrok, katerega mati ima stalno prebivališče v SR Sloveniji ali katerega roditelj ima lastnost delavca v Sloveniji, ne glede na dohodke družine. Pomoč se daje v obliki zavitka, ki vsebuje najnujnejšo opremo za novorojenca. Nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust krije materam skupnost otroškega varstva, ki daje v zvezi s tem tudi vsa podrobnejša navodila. Subvencije k oskrbninam otrok v vzgojno-varstvenih zavodih se dodeljujejo glede na ugotovljeni dohodek na družinskega člana in ostale dogovorjene kriterije sprejete na skupščini občinske skupnosti otroškega varstva. Veljavna lestvica za subvencioniranje za leto 1981 določa delež, ki ga plačajo starši za oskrbnino in prehrano in delež. ki ga pokriva občinska skupnost otroškega varstva. Mimo lestvice zagotavlja občinska skupnost otroškega varstva še delež za osebne dohodke vzgojnega kadra. Po zadnjih ugotovitvah bo občinska skupnost otroškega varstva na skupščini, ki bo sklicana v času od 20. do 25. aprila sedaj veljavno lestvico znova obravnavala in predlagala izboljšave v korist staršem. 4. Socialne pravice, ki se zagotavljajo v okviru skupnosti socialnega skrbstva — stalne družbeno denarne pomoči, — začasne družbeno denarne pomoči, — enkratne družbeno denarne pomoči, — rejnine in zavodske oskrbe za mladoletne otroke. — zavodska oskrba za starejše občane, — oskrba v drugi družini, — postrežba in nega na domu, — druge pomoči daje skupnost socialnega skrbstva v okviru sofinanciranja dejavnosti OZPM za financiranje oz. sofinanciranje letovanja socialno ogroženim otrokom. Vsa podrobnejša navodila v zvezi z dodeljevanjem omenjenih socialnih pomoči daje strokovna služba socialnega skrbstva. Stalna družbeno denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas osebam, pri katerih ni pričakovati, da se bo njihovo socialno stanje v krajšem časovnem razdobju toliko izboljšalo, da jim ta pomoč ne bi bila več potrebna. Višino pomoči določi skupnost socialnega skrbstva Slovenije in znaša letos 2.900,00 din. Začasne in enkratne družbeno denarne pomoči: — začasno se lahko dodeli največ za dobo enega leta, — enkratna se dodeli tudi osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih materialnih težav. Rejnine in zavodska oskrba za mladoletne otroke se plačuje v celoti ali delno za tiste mladoletnike, ki so z odločbo skrbstvenega organa občin oddani v oskrbo v rejn^ko družino ali v zavod oz. jim je sodišče izreklo ukrep v vzgojni zavod. Zavodska oskrba, oskrba v drugi družini, postrežba in nega na domu. dodatek za tujo nego in pomoč je omogočena občanom, ki so materialno popolnoma nepreskrbljeni, ki nimajo svojcev, ki so jih dolžni preživljati, oz. imajo del sredstev, ki pa ne zadoščajo. 5. Socialne pravice, ki se zagotavljajo v okviru zdravstvene skupnosti Denarna nadomestila in povračila: — Pogrebnina znaša v letu 1981 7.014 din. Izplača se v primeru smrti zavarovancev njihovih družinskih članov, upokojencev in oseb, ki prejemajo oskrbnino ali nadomestilo po predpisih SPIZ. Pogrebnina za otroke do prvega leta starosti znaša 3.507,00 din. — Posmrtnina se izplača družinskemu članu umrlega zavarovanca, katerega je preživljal do smrti.Ta znaša letos 7.014,00din. Do posmrtnine niso upravičeni kmetje. — Povračilo stroškov — Višina povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju po 49. čl. samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva: — 175,00 din za čas odsotnosti za več kot 8 do 12 ur. — 263,00 din za čas odsotnosti več kot 12 ur, če je odstotnost daljša od 10 ur in če upravičenec tudi prenočuje. — 87,50 din oz. 131,50din za otroke v starosti od 1 do 7 let. Prispevka k posameznim oblikam zdravstvenega varstva ne plačajo otroci, šolska in druga mladina do 19 leta starosti ter drugi starejši učenci in študentje, ki niso zaposleni; ženske v času nosečnosti in še 6 mesecev po porodu; delovni invalidi in druge invalidne osebe in njihovi ožji družinski člani razen za pripomočke za sluh in očesne pripomočke; upokojenci in njihovi ožji družinski člani, razen za ortopedske pripomočke; ostareli kmetje ki prejemajo starostno pokoj- nino in njihovi zakonci, ki se ne ukvarjajo z drugo nekmetijsko dejavnostjo in drugi družinski člani, ki se preživljajo s kmetijstvom na isti kmetiji in so staejši od 65 let, razen za ortopedske pripomočke; varovanci v socialnih zavodih, razen za ortopedske pripomočke; uživalci stalne družbene pomoči in začasno nezaposlene osebe in njihovi ožji družinski člani; borci NOV, ki imajo čas udeležbe v NOV priznan z dvojnim trajanjem do 15. 5. 1945, nosilci »Partizanske spomenice 1941« in drugi odlikovanci s posebnim statusom, civilni invalidi vojne, vojaški vojni invalidi in uživalci stalne republiške ali občinske priznavalnine in njihovi ožji družinski člani, razen družinski člani borcev NOV in odlikovancev. Participacije ne plačajo občani za odkrivanje, zatiranje in zdravljenje nalezljivih bolezni; odkrivanje, preprečevanje, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo sladkorne bolezni ob drugih pregledih in množično odkrivanje pri občanih nad 40 let; rakastih obolenj vseh oblik, odkrivanje množično raka maternice in dojke pa pri ženah nad 40 let; mišičnih in živčno mišičnih obolenj; zvišanega krvnega pritiska in množično odkrivanje pri osebah nad 40 let; multiple skleroze; nego in zdravljenje duševnih bolnikov; organizirano zdravstveno vzgojo; zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo za vse primere nesreč pri delu ali poklicne bolezni. Oprostitve veljajo tudi za zobozdravstvene storitve. 6. Socialne pravice, ki se zagotavljajo v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti Subvencije k stanarini, toplovodnemu ogrevanju in gretju vode. Pravice do subvencije k stanarini, toplovodnemu ogrevanju in gretju vode ima občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in plačuje stanarino ter izpolnjuje dogovorjene kriterije. Kriteriji za pridobitev pravice do subvencije: — skupni dohodek družine. — število članov družine. — višina letne stanarine, — da upravičenec ne presega normativa za velikost stanovanja, ki je določen z odlokom. — da stanovanje ali del stanovanja ne odaja podnajemnikom ali ne opravlja v v njem poslovno ali obrtno dejavnost — aa ni lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjskehiše. vikenda. Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino, ki bo v skladu s sprejetim dogovorom in to za: 1 družinskega člana do 32 mJ 2 družinska člana do 45 m? 3. družinske člane do 58 m2 4. družinske člane do 70 m5 za vsakega nadaljnjega člana družine še 15 m2. Podrobnejša navodila v zvezi s tem so bila objavljena v Uradnem vestniku občine Velenje 5/1981. Za pridobitev subvencije k stanarini in toplovodnemu ogrevanju vode oddajo občani vlogo pri stanovanjski skupnosti občine Velenje, ki daje tudi vsa ostala pojasnila. 7. Pravice, ki izhajajo iz družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike — štipendije iz družbenih sredstev. — kadrovske štipendije ozd. Za štipendiranje na območju SR Slovenije so sprejeti enotni kriteriji, ki naj prispevajo k zmanjšanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in usmerjanju kadrov. Za vse štipendiste so izračunane višine štipendij, dobe štipendiranja in delovnih dolžnosti. Pri štipendiranju moramo upoštevati prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh ter otrok iz delavskih in kmečkih družin. Ti p ednostni kriteriji so obvezujoči tako za štipendidtorje iz združenih sredstev kot za kadrovsko štipendijo. Lestvica subvencioniranja za leto 1981 Dohodek tla PRESOLSKI OTROCI družin.člana PLAČILO STARSEV OSOV DOJENČKI PLAČILO STARŠEV OTROCI V DRUZINSKLM VARSTVU OSOV PLAČILO STARSEV" OSOV SKUPAJ OSKREA HRANA 3UBVEK SKUPAJ OSKRBA HRABA SUBVEH. SKUPAJ OSKRBA HRARA SUBVEII 1 do 1.700 2 1.701 do 2.000 297 3 2.001 do 2.300 594 4 2.301 do 2.700 794 5 2.r'01 do 3.150 1.044 6 3.-151 do 3-650 1.294 7. 3.(551 do 4.200 I.544 8 4.?01 do 4.800 1.794 9 4.t01 do 5-500 1.994 10 nad 5-501 2.126 200 450 700 950 1.200 1.400 1.532 297 594 594 594 594 594 594 594 594 2.126 1.829 1.532 1.332 1.082 782 532 332 132 - 2.550 275 " 275 - 550 - 550 2.00Q 850 300 550 1.700 1.150 600 550 1.400 1.500 950 550 1.000 1.850 1.300 550 700 "2.150 1.600 550 400 2.350 1.800 550. 200 2.550 2.000 55O - 2.616 308 - 30S 2.308 616 - 616 2.000 916 300 616 1.700 1.216 600 616 1.400 -1.566 950 616 1.000 1.916 1,300 616 700 2.216 „ 1.600 616 400 2.416 1.800 616 200 2.616 2.000 616 Kriteriji za štipendije: — "Štipendije iz združenih sredstev Sredstva za štipendiranje se združujejo v višini 0.5 % od sredstev za osebne dohodke iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela na ravni občine. Osnova za določanje štipendij iz združenih sredstev so izračunani življenjski stroški učencev in študentov. Pravico do te štipendije imajo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 55 % povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto. K stroškom šolanja morajo prispevati svoj delež tudi starši. Progresivna lestvica obvezuje starše za delež glede na dohodek na družinskega člana. Pri tem v^č prispevajo tisti starši, katerih dohodek na družinskega člana je višji.' Razlika do življenjskih stroškov se zagotovi s štipendijo iz združenih sredstev. Skupna komisija podpisnikov samoupravnega sporazuma v republiki določi vsakp leto višino življenjskih stroškov študenta ali učenca glede na kraj bivanja. V tem šolskem letu so veljavni naslednji cenzusi življenjskih stroškov: Štipendisti Stanujejo v dijaškem in študentskem domu V šolo se vozijo Stanujejo doma študenti učenci 4.066.00 3.696,00 2.218,00 +prev. str. 1.848,00 + prev. str. 2.218,00 1 848,00 Po informaciji skupnosti za zaposlovanje se bodo štipendije iz združenih sredstev povišale od 1. 1. 1981 za 9%. Učenci in študenti, ki dosegajo prav dober in odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka v višini 5 % oz. 10 % povprečnega neto OD na zaposlenega v SRS. Iz združenih sredstev se štipendira le učence in študente, katerih dohodek na družinskega člana ne presega višine življenjskih stroškov 55 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. V primeru pa, da se že z deležem staršev poravna v celoti dogovorjene življenjske stroške, učenec ali študent nima pravice do štipendije iz združenih sredstev. Pri obravnavi prijav kandidatov iz družin samohranilk in prijav poročenih študentov se zahteva tudi mnenje organov socialnega skrbstva. Iz združenih sredstev se štipendira toliko časa, dokler štipendist ne dobi kadrovske štipendije. Če je ta možnost in jo odkloni, mu štipendija iz združenih sredstev ne pripada več. Če je kadrovska štipendija iz združenih sredstev ne pripada več. Če je kadrovska štipendija manjša od izračunane višine štipendije, lahko uveljavi razliko iz združenih sredstev. Izkazovanje dohodka: Vsi dohodki družine v preteklem letu. Kadrovske štipendije Nosilci kadrovskih štipendij so ozd, za ozd na področju družbenih dejavnosti pa SIS kot tisti samoupravni organizmi, ki so dolžni skrbeti za kadrovsko politiko. Kriterij za določanje višine kadrovskih štipendij je učni Uspeh. S samoupravnim sporazumom so sprejete enotne lestivce točkovnih vrednosti kadrovskih štipendij za celotno Slovenijo. V kolikor se v občini ozd pred razpisom štipendij dogovorijo za deficitarne poklice, obstaja možnost, da prejme štipendist do 200 točk k osnovni štipendiji. Od 1. 1. 1981 se bodo tudi kadrovske štipendije povečale za 18,6 %. SKLEPNA UGOTOVITEV: Ugotavljamo, da je uveljavljen širok obseg socialnih pravic in pomoči. ki se dajejo na osnovi socialnih kriterijev. Vsa podrobnejša navodila za pridobitev teh dajejo strokovne službe posameznih SIS. Strokovna služba občinske skupnosti socialnega varstva Velenje RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor Na podlagi 504. člena ZZD, 73. člena statuta TOZD Dom učencev, 147. člena zakona o usmerjenem izobraževanju, sklepa DS TOZD DU ter sklepa razpisne komisije TOZD Dom učencev z dne 27. 3. 1981 RAZPISUJEMO prosta dela in naloge IPO - DIREKTOR TOZD DOM UČENCEV Kandidat mora poleg splošnih in posebnih pogojev določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo pedagoške smeri — ter najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževal-nem delu Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, vendar je mandatna doba 4 leta. Osebni dohodek se določa na podlagi sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sklada skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov TOZD Dom učencev. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje naj pismene vloge z dokazili o izobrazbi naslove na kadrovsko-socialni sektor Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3 in to v roku 15 dni od objave razpisa v časopisu. Poslane vloge naj imajo oznako ,,RAZPIS - DU". O izbiri bodo kandidati seznanjeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. gorenjemp Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Velenje Komisija za medsebojna razmerja DSSS, n. sol. I., Velenje OGLAŠA ■ prosta dela in naloge 1. GLAVNEGA RAČUNOVODJA 2. RAČUNOVODJA Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati pod točko 1 ali 2 izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka ali višješolska izobrazba ekonomske smeri 2. najmanj 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju računovodskih poslov 3. poskusno delo v trajanju 75 delovnih dni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh od dneva objave oglasa na naslov Gorenje TGO Velenje, Kadrovski sektor, 63320 Velenje. O izbiri bomo kandida® obvestili v 30 dneh po zaključku roka za prijavo. 6r& Iz delovnih organizacij in skupnosti Številka 14 (576) - 10. aprila 1981 Velik del njihovih proizvodnih možnosti je usmerjen v pridelavo lončnic Vrtnarstvo Velenje Proizvodnja v rastlinjakih vedno dražja Tudi v zimskem času radi okrasimo dom z rožami, te pa so tudi najbolj zaželeno darilo, zato jih potrebujemo ob različnih priložnostih. Ob tem le malokrat pomislimo na vrtnarje, ki s skrbno roko gojijo sleherni cvet. Ta cvet postaja ob vedno dražji energiji vse bolj drag in tudi velenjski vrtnarji ne gledajo v prihodnjost s prevelikim optimizmom. ,, Imamo sicer srečo," pravi vodja vrtnarstva Velenje Ivica Radja, ,,ker je naša toplotna energija še vseeno cenejša kot tista, ki jo uporabljajo v drugih vrtnarijah, kjer so v največji meri odvisni od lastnih ogrevalnih virov, mi pa smo priključeni na mestni toplovod. Se v največjih težavah so tisti, ki so rastlinjake ogrevali z mazutom." Težav torej v velenjski vrtnariji ne manjka, saj pravijo, da so njihovi proizvodni stroški tako visoki, da so lončnice, cvetje in ostalo kar ponujajo na tržišču, precej drago. Delavci vrtnarstva so svojemu delu popolnoma predani in se mu posvečajo z velikim veseljem. ,,Z rožami je potrebno znati,, ,,pravijo," in potrebno je veliko, veliko truda predno vzgojimo cvet, ki ga potem nudimo potrošnikom." Največ gojijo v enoti proizvodnja, ki ima kar en hektar zaprtih prostorov, rastljinjakov, aspara-gusa, za katerega imajo sklenjeno pogodbo z delovno organizacijo Cateš in zagotavljajo to zelenje precejšnjemu delu Slovenije. V jesenskem času posvetijo veliko pozornosti vzgoji krizantem, po katerih so prav tako znani širom po Sloveniji. Pridelajo do 16 tisoč teh cvetov, med katerimi so še posebej ponosni na tako imenovano velenjsko krizantemo, ki je še posebej cenjena na področju Ljubljane. Te krizanteme vzgajajo edini v Sloveniji, pridelavi pa se v največji meri posveča vrtnar Jože Vanovšek. Pomemben del pro- izvodnje so tudi različne lončnice, ki jih prodajo predvsem v naši občini, nekaj pa jih ponudijo tudi drugam. Poleg tega vzgajajo sadike za zunanje ureditve hiš tei sadike kulturnih rastlin, ki jih potem v pomladanskem času nudijo potrošnikom. V ta namen imajo okoli 1800 kvadratnih metrov toplih gred. Goiiio pa tudi nekaj rezanega cvetja, predvsem kale, vrtnice in tulipane ter narcise. Na tem področju pa prav tako nastopajo težave, saj jih je tako kot številne delovne organizacije prizadela prepoved uvoza. Čebulice so namreč uvažali. Za letošnjo sezono, predvsem za čas okoli 8. marca, so v velenjski vrtnariji še imeli zaloge iz preteklih let. Te pa so letos porabili, in tako v prihodnjem letu, če ne bo prišlo do sprememb, ne bodo imeli več tega cvetja. Ostalo rezano cvetje pa kupujejo za lastne potrebe ter potrebe treh cvetličarn, ki so v njihovi sestavi, od drugih proizvajalcev. Vrtnarstvo Velenje ima poleg tega, da vzgaja v svojih rastlinjakih rezano cvetje, lončnice ter sadike, za zunanjo ureditev še eno zelo pomembno nalogo, ki pa je komunalnega značaja. Skrbijo namreč za urejen videz Velenja. ,,Na tem podočju pa je v naši občini veliko pomanjkljivosti," pravi Ivica Radja, ,,saj nikoli ne vemo, koliko sredstev bomo imeli za to. Tako smo v lanskem letu dobili za ' urejanje mesta 2,6 milijona dinarjev, za letos pa nam je samoupravna interesna komunalna skupnost namenila le 2,1 milijon dinarjev. Razumemo, da je potrebno varčevati na vseh področjih, vendar menim, da ni prav, da smo okrnili to pomembno področje, saj nam je vsem znano, da smo temu že v preteklih letih posvečali mnogo premalo pozornosti. Naše okolje smo vse preveč zanemarjali in vsi tako ugotavljamo, da Vele- nje ni več tako lepo kot je bilo nekoč." Poleg tega, da je za ureditev mesta Velenja izredno malo sredstev, pa se pojavlja še ena težava. Samoupravna interesna skupnost pokriva stroške urejanja centra mesta, medtem ko uporabniki družbenih objektov naročajo urejanje (košnja zelenic, grablje-nje, urejanje gredic in podobno) sami. Tako se pogosto dogaja, da je zelenica pred določenim objektom urejena, pred sosednjim, zaradi tega, ker uporabnik urejanja ni naročil, pa ni. V vrtnarstvu so nam tudi povedali, da se z urejanjem mesta v Velenju ukvarja več izvajalcev in tudi zato to ni enotno. Prav, bi bilo da bi uporabniki vseh držbenih objektov že v začetku posameznega leta načrtovali sredstva za to, tako pa bi se lahko tudi urejanje celotnega mesta celovito načrtovalo. Tako bi vrtnarstvo tudi lažje razporedilo svoje zmogljivodti: Doslej pa seje pogosto dogajalo, da so morali delavce, ki so zaposleni v tej delovni enoti, premeščati drugam, naslednje dni, pa so imeli toliko narpčil, da jih niso takoj zmogli. Nerazrešenih vprašanj je torej veliko. Zaposleni v vrtnarstvu so optimisti, saj so prepričani, da nam ne more biti vseeno, kakšno bo okolje, zato bo moralo priti tudi do razrešitve teh vprašanj. " Veliko nalog pa jih čaka tudi na področju proizvodnje, ki je zaradi drage energije vse dražja. Kljub vsemu pa si bodo prizadevali, da bi z izdelki, ki so jih proizvajali že doslej pokrivali vsaj potrebe naše občine. Dvigniti bodo skušali tudi kvaliteto proizvodnje ter si tako zagotovili debelejši kos kruha. Mira Zakošek Dimnikarska služba Mladi nočejo med dimnikarje Dolga zima, kiji ni in ni hotelo biti konca, je nakopala našim dimnikarjem polne roke dela. Toda. tudi v poletnem času ti ne bodo počivali. Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem — obračunska enota Velenje sodi med majhne delovne kolektive v občini. Kljub težavam pa dosega peščica zaposlenih dobre rezultate. Dimnikarska služba je služba posebnega družbenega pomena, ki je določena z zakonom. Naloga dimnikarjev je čiščenje in pregledovanje dimovodnih. kurilnih in prezračevalnih naprav. Da je njihova dejavnost zelo pomembna in odgovorna, saj morajo posvetiti največ pozornosti požarni varnosti, ni treba posebej poudarjati. »Glavna sezona je za nami. Zaradi pomanjkanja tekočih goriv seje potreba po dimnikarjih letos še povečala. Naši delavci so morali delati tudi do 12 ur na dan. Večkrat so morali opravljati svojo dolžnost tudi ponoči. Praznikov in prostih dni naši dimnikarji ne poznajo. V času dopustov, ob sobotah in nedeljah, morajo čistiti industrijske objekte. V obračunski enoti Velenje je zaposlenih le šest delavcev, ki opravljajo svojo nalogo in skrbijo za požarno varnost na področju občine Mozirje in Velenje.« je dejal vodja obračunske enote Dušan Kuko-vec. Poleg čiščenja dimovodnih in kurilnih naprav opravljajo dimnikarji dvakrat na leto še meritve izkoristka toplotne energije. Občani so si zgradili ogromne kurilne naprave, ki ne ustrezajo zahtevanim predpisom. Materialna škoda pa je ogromna. Marsikdo sploh ne ve, da lahko s pravilno gradnjo teh naprav precej privarčujejo. Precej pa bi lahko prispevali še pri onesnaževanju okolja. »Naši občani mislijo, da je dovolj, če gre dim skozi dimnik. Toda taka mnenja so zelo zmotna. Nepravilno grajene kurilne naprave povzročajo ogromno škodo na objektih, nam pa otežkočajo delo. Naši dimnikarji sproti opozarjajo krajane na nepravilnosti, vendar opozorila kaj malo zaležejo. Prav bi bilo, da bi se pri gradnji naprav lastniki posvetovali s dimnikarskim podjetjem in imeli ustrezno izdelane načrte za njihovo grad- njo. Korist bi bila obojestranska,« je v nadaljevanju poudaril Dušan Kukovec. Pozimi imajo delavci obračunske enote Velenje dela čez glavo. Kaj pa poleti? Za redno delo gaje tudi tokrat dovolj. Od spomladi do jeseni bodo dimnikarji največ pozornosti namenili pregledu kurilnih in dimovodnih naprav na industrijskih in družbenih objektih. O nepravilnostih bodo lastnike tudi sproti obveščali. Če ti opozoril ne bodo upoštevali, jih bodo dimnikarji prijavili inšpekcijski službi. Dela jim torej tudi letošnje poletje ne bo zmanjkalo. Prepričani so, da jih občani pri delu ne bodo ovirali, ampak pomagali. V tako majhni delovni organizaciji, kot je dimnikarsko podjetje brez večjih ali manjših težav ne gre. Ena od poglavitnih je pomanjkanje kadra. Za opravljanje dimnikarskega posla se danes mladi ne odločajo radi. Od tega poklica, ki je lahko zelo lep, če ga nekdo z veseljem opravlja, jih odvračajo predvsem vremenske neprilike, . nevarnosti in troizmensko delo. »V zimskem času bi potrebovali najmanj 16 delavcev, zaposlenih pa imamo le šest. Čez štiri leta bo osip še večji, saj bodo odšli v pokoj kar štirje dimnikarji. Prav gotovo bodo morali priskočiti na pomoč še drugi, da bomo lahko pokrili potrebe po tej dejavnosti,« je dejal vodja obračunske enote Dušan Kukovec Tatiana Podgoršek KO za boj proti alkoholu in narkomaniji Stop za alkohol tudi med malico Pretekli teden so se sešli na tretjo sejo člani koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje. Največ pozornosti so namenili alkoholizmu v naši občini, pregledali uresničevanje sprejetih sklepov in stališč prejšnje seje in sprejeli nekatere ukrepe za njegovo omejevanje in preprečevanje. V razpravi so člani poudarili, da so se sicer pokazali nekateri premiki na bolje, vendar še prepočasi. Socialne službe v organizacijah združenega dela so skupaj s sindikati izdelale analizo problemauke alkoholizma v svojem oddelku in na osnovi te sprejele program boja proti tej bolezni modernega časa. S programom so sicer seznanile vse delavce na sestankih sindikalnih skkupin ali v internih glasilih. Vendar so marsikje pri uresničevanju načrtovanih nalog premalo dosledni in šibki. Premalo se zavedamo, da se alkoholizem vedno bolj širi in da postaja že družbena težava. Poraba alkoholnih pijač je še vedno prevelika. Klubi zdravljenih alkoholikov so dokaj prizadevni, vendar pa v njih dela premalo terapevtskih delavcev. Najpogosgteje se lotimo zdravljenja tistih bolnikov, ki so skoraj izgubljeni. Zdravljenje pa je v teh primerih seveda neuspešno. V prihodnje bomo morali prav vsi še več pozornosti nameniti omejevanju in preprečevanju te zasvojenosti. Osveščenost družinskih članov alkoholikaje zelo nizka, zato bo potrebno tudi zanje pripraviti več predavanj ter jih seznaniti, kako bolniku pravilno pomagati. Boj proti tej tegobi modernega časa je treba prenesti v osnovne celice, to je v krajevne skupnosti in delovne organizacije, ki lahko bistveno pripomorejo k odpravi težave. Za pedagoške delavce bo koordinacijski odbor pripravil predavanja, imenoval pa je tudi delovno skupino, ki bo pripravila program, s katerim bo seznanila šolsko mladino o škodljivosti in negativnih posledicah tega pojava. Zaskrbljujoče je zlasti dejstvo, da so povzročitelji številnih prometnih nesreč pri nas pod vplivom alkohola. O tem priča podatek, daje bila vinjenost v preteklem letu v naši občini na četrtem mestu med vzroki za prometne nesreče. Lani je bilo strojenih 41 kaznivih dejanj, kijih miličniki uvrščajo med krvne delikte, storilci teh pa so bili pod vplivom alkohola. Kar 479 obča-novje v minulem letu kršilojavni red in mir, od tega je bilo 377 takšnih, ki so kršitev storili pod vplivom alkohola, med njimi 122 povratnikov. Na postajo milice Velenje so miličniki privedli 227 vinjenih oseb, do istreznitve pa so jih pridržali 165. Zanimiv je zlasti podatek, daje bilo obravnavanih v letu 1978 19 oseb starih do 18 let, leto kasneje že 27, lani pa je bil delež tehle za malenkost manjši. Ti podatki, so zaskrbljujoči in nad njimi se moramo zamisliti prav vsi. Nič bolje ni na prometnem področju. V lanskem letu so miličniki odredili 85 alkotestov, odvzeli prav toliko vozniških dovoljenj, v 21 primerih pa so odredili odvzem in analizo krvi. Spdodbudni tudi niso podatki za prvo tromesečje letos, ki potrjujejo, da smo kljub sprejetim akcijskim programom še vedno premalo storitli za omejevanje in preprečevanje alkoholizma. V prvih treh mesecih letošnjega leta je kršilojavni red in mir 124 oseb, 51 je bilo pridržanih do istreznitve, pod vplivom alkohola pa je bilo stoijenih 100 prometnih prekrškov. Na 3. seji so člani koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje sprejeli nekatere nadvse spodbudne sklepe, ki bodo vsaj malo pripomogli k izboljšanju stanja na tem področju. Med drugim so predlagali, da zgodnjo uro točenja alkohola v gostinskih lokalih premaknemo v naši občini od 6. na 7. uro. alkoholnih pijač pa naj nebi točili v času malic. Pri tem jim bodo pomagale inšpekcijske službe, ki bodo bdele na izvajanjem sprejetih sklepov. Gostinskega osebja, ki ne bo upoštevalo določila o prepovedi točenja alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam, bodo inšpektoiji prijavili sodniku za prekrške. Člani koordinacijskega odbora bodo pripravili ponoven sestanek s predstavniki delovnih organizacij in obratnih ambulant naše občine, na katerem bodo ponovno pregledali in proučili akcijske programe, v akcijo preprečevanja in omejevanja alkoholizma pa se morajo vključiti tudi sindikat in osnovne organizacije ZK. j p Sanitarna inšpekcija Z redom in snago še nismo zadovoljni Ena od inšpekcijskih služb v občini Velenje, katere glavna skrb je namenjena občanom, je tudi sanitarna inšpekcija. Da je delo teh delavcev zelo pomembno in odgovorno, ni treba posebej pripovedovati. Naloga sanitarnih inšpektorjev je nadzor nad izvrševanjem predpisov s področja sanitarnega, higienskega in epidemiološkega varstva občanov in nadzorstvo nad izvajanjem predpisanih ukrepov, ki so določeni za uresničevanje zdravstvenega varstva po posebnih predpisih. Poleg rednega dela, kontrole objektov, naprav in osebja, ki so pod sanitarnim nadzorstvom, je bila v preteklem letu namenjena vsa pozornost šolskim kuhinjam in kuhinjam v vzgojnovarstvenih zavodih, in sicer njihovi funkcionalni opremljenosti, delovnim pogojem in kakovosti prehrane. V letu 1979 je prevzela občinska sanitarna inšpekcija v svojo pristojnost od organov republiške sanitarne inšpekcije nalogo v zvezi z izdajanjem mnenj k osnutku urbanističnih in zazidalnih načrtov in drugih urbanistič- nih dokumentov. Delo na tem področju otežuje nepopolna dokumentacija (urbanistična, gradbena in lokacijska). To se dogaja predvsem zato, ker načrtovalci ne upoštevajo predpisov s področja varstva pred hrupom, zraka in osnov odpadnih surovin. Težave so tudi pri tehničnih pregledih, saj izvajalci že tolikokrat dogovorjenih rešitev ne upoštevajo. V preteklem letuje bila ena od večjih akcij zatiranj ušivosti v šolah in vrtcih. Zaradi nevzgojenosti krajanov je higiena v naseljih in vaseh pogostokrat neprimerna. Se vedno je veliko divjih odlagališč, predvsem v obrobnih krajevnih skupnostih, kjer ni organiziranega prevoza smeti in odpadkov. Vsakega kršitelja sanitarni inšpektorji predlagajo v kaznovanje, komunalna organizacija pa mora divje odlagališče takoj odstraniti. Precejšnje težave povzročajo sanitarnim inšpektorjem neurejene odpadne vode iz naselij. V nekaterih so to nevšečnost odpravili z ureditvijo kanalizacije, vendar so te brez potrebnih čistilnih naprav. Pri izvajanju nadzora nad proizvodnjo in prometom živil so sanitarni inšektorji ugotovili, da nekateri objekti—trgovine, ne ustrezajo minimalnim higiensko tehničnim predpisom Odprava te pomanjkljivosti je največkrat vezana na finančna sredstva. Red in snaga sta v veliki meri odvisna od zaposlenih samih. Za to inšpektorji izvajajo poostrene nadzore v kuhinjah družbene prehrane, vzgojnovarstvenih zavodih in šolah, pa tudi v sanitarijah, saj so zastrupitve s hrano vedno bolj pogoste. Neustrezen pa je tudi prevoz, shranjevanje in prodaja pekarskih izdelkov. Človeški dejavnik je najpogostejši vzrok tudi za neurejenost sanitarij v gostinskih lokalih. Ce bi bila zavest posameznikov-uporabnikov na višji ravni, bi bila urejenost teh mnogokrat boljša. V tem letu bodo naši sanitarni inšpektorji največ pozornosti namenili živilskim objektom, kot so kuhinje v šolah in vzgojnovarstvenih zavodih ter obratom družbene prehrane in prehrani naših otrok ter delavcev. V prvih treh mesecih letos pa so največ skrbi namenili redu in snagi v gostinskih lokalih. T. P Skupnost socialnega skrbstva Potrebno več svetovalnega dela S prvim januarjem prihodnje leto bodo pričeli delovati v vseh občinah centri za socialno delo. Na to se strokovna služba občinske skupnosti socialnega skrbstva že temeljito pripravlja, saj jo čakajo nove, pomembne naloge, predvsem svetovalnega značaja. Zelo uspešno je pričela delovati pri tej strokovni službi v preteklem letu zakonska svetovalnica, katere dejavnost je razdeljena na štiri pomembna področja. Zelo obsežno je področje predzakonskega svetovanja, ki so ga dolžni obiskovati prav vsi, ki se nameravajo poročiti. To svetovanje imajo organizirano individualno in skupinsko. Udeležence svetovanja pa seznanijo s sociološkim, psihološkim in socialnim pogledom na zakon in družino. Vendar je kot je poudarila Jelka Fuži-nar, vodja strokovne službe socialnega skrbstva, — ta enkratna akcija mnogo premalo, da bi bila uspešna, Takšno izobraževanje bi bilo nujno potrebno vključiti v redni vzgojno izobraževalni proces. Ta vprašanja pa bo seveda potrebno razreševati na republiški ravni. V Velenju organizirajo predzakonsko svetovanje v skupinah vsako drugo sredo ob 15, uri popoldne, posamično svetovanje pa poteka vsako sredo od 7. do 15, ure. Bodoči zakonci se svetovanja udeležujejo z nanimanjem. Strokovni delavci, ki delajo na tem področju pa se skušajo prilagajat slušateliem. Pomembna naloga zakonske svetovalnice je tudi zakonsko svetovanje, žal pa ta dejavnost še ni zaživela v dovolj veliki meri. Zakonci se običajno obrnejo na strokovnjake, ki delajo na tem področju šele takrat, ko je zakon že v tolikšni krizi, da zanj ni več rešitve. Zelo malo primerov pa beležijo takšnih, ko prosijo za pomoč zakonci, katerih zakon se je šele začel krhati. V zakonski svetovalnico v Velenju beležijo vse več zakonov, pri katerih ima mož vso oblast v družini in gleda na ženo kot na svojo lastnino. Pri prosve-tljevanju teh ljudi pa naletijo največkrat na odpor in mnogokrat niti ne morejo posredovati, saj bi se v tem primeru stanje v družini še poslabšalo. Mož bi ženo obsojal, in seji maščeval, ker je iskala pomoč. ,,2al je še vedno preveč naše dejavnosti usmerjene v reševanje materialnega položaja," je poudarila Jelka Fužinar, ,,saj pretežno rešujemo ta vprašanja. Naša dejavnost pa bi morala biti v prvi vrsti svetovalna. Pomagati moramo ljudem, kadar so v stiski. Z nasveti jim moramo omogočiti, da bi te stiske premostili in srečno zaživeli. Zal nam to ne uspeva v zadovoljivi meri." Mira Zakošek. Zaradi porasta življenjskih stroškov Povečali preživnine Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmeijih, ki smo ga v naši republiki sprejeli leta 1976, morajo občinske skupnosti socialnega skrbstva vsako leto 1. marca, ko so znani podatki o porastu življenskih stroškov v preteklem letu, valorizirati preživnine. V preteklem letu so se ži-vljenski stroški v Sloveniji povečali za 29,8 odstotka in v teh dneh izstavljajo občinske skupnosti socialnega skrbstva nove odločbe, ki določajo za 29,8 odstotka večje preživnine. Ob tem pa so naleteli na številne pritožbe občanov, saj je odstotek povečanja preživnin mnogo višji, kot odstotek porasta osebnih dohodkov. Vendar pa je potrebno ob tem poudariti, da so ta povečanja v skladu z zakonom. Nanje se lahko občani pritožijo le na sodišču, njihove pritožbe pa bodo ugodno rešene le v primerih, ko so se razmere v njihovih družinah spremenile. Pri skupnosti socialnega skrbstva pa lahko rešujejo takšna vprašanja le na osnovi medsebojnih odgovorov obeh strank. V naši občini prejema preživnine okoli 700 nezakonskih otrok in otrok razvezanih staršev ter okoli 150 staršev oziroma zakoncev. M. Z. ,Naša beseda 81" v občini Velenje Priložnost za predstavitev ustvarjalnih moči Letošnje prireditve Naša beseda 81 so v občini Velenje znova utrdile zavest, da je zanimanje za vsa področja ljubiteljske kulture ustvarjalnosti med mladimi zelo razvito, saj skoraj ne poznamo šole, osnovne organizacije ZSMS, mladinskega kluba ali kulturnega društva, kjer bi te dejavnosti ne poznali in se z njo ne ukvarjali. In prav je tako, saj mladini ljubiteljsko udejstvova-nje na kateremkoli kulturnem področju ne pomeni samo možnosti predstavitve njenih dosežkov in iskanj, ampak hkrati tudi možnost uveljavitve njenih ustvarjalnih mo-S, pogledov in odnosa do našega kulturnega življenja sploh. Letošnjih izbirnih prireditev, ki so potekale od 6. marca do 3. aprila se je udeležilo 16 kulturnoumetni-5kih skupin. Sodelovalo je pet osnovnih šol in prav toliko osnovnih organizacij ZSMS krajevnih skupnosti, obe srednji šoli, glasbena šola, dom učencev, šaleški študentski klub in Kino klub Gorenje. Med vrstami uprizoritev in nastopov so prevladovali kombinirani kultumoumetniški programi (reci-talne uprizoritve in proslave), ki ji sledijo gledališke uprizoritve in po en glasbeni plesni in filmski večer. Nastopajoče skupine so segale predvsem po sodobni in aktualni, sporočilno in izpovedno vredni ter pomembni tematiki s posebnim poudarkom na slovenski in lastni tvornosti. Prostor nam žal ne dopušča, da bi posamezne dosežke kritično ocenili. Ostane nam le, da navedemo vse nastopajoče in njihov program. Med osnovnimi šolami so nasto- pik^ naslednje skupine: KUD OŠ Anton Aškerc se je predstavil z izborom iz slovenske otroške poezije od Levstika do Župančiča, KUD ,,France Prešeren" OŠ Veljko Vlahovič z izborom iz sodobne jugoslovanske mladinske poezije z naslovom ,,Pa nam verjamete?", KUD OŠ Miha Pintar Toledo je prikazal lik matere v slovenski literaturi, KUD ,,Oskar Hudales" OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki je uprizorilo gledališko delo izpod peresa Marie Clare Macha-do" Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna" in recital ,,Prva ljubezen". Ljubezensko poezijo so recitirali tudi mladi iz Doma učencev Velenje in osnovne organizacije ZSMS Šmartno ob Paki. KUD OŠ Gustav šilih pa je dramatiziral in uprizoril odlomek iz povesti Branke Jurce ,,Ko zorijo jagode." Kulturniška skupina OO ZSMS Šentilj je pripravila klubski večer z recitalom, dvema enodejankama, nastopala pa sta tudi domači glasbeni ansambel in plesna skupina. OO ZSMSLokavica je nastopila s priložnostnim programom (recitacije, narodne pesmi, ples), ob Dnevu žena, OO ZSMS Šmartno ob Paki pa je poleg omenjenega recitala izdala literarno glasilo ,,MI" ter razstavila likovna dela dveh domačih avtorjev, Krevzla in Matka. Gledališka skupina OO ZSMS Plešivec je uprizorila,,Glavni dobitek" Marjana Marinca, OO ZSMS Paka pa dva skeča ,,Izbiranje imena " in ,,Prijatelji". Večina omenjenih skupin OO ZSMS deluje brez strokovnega vodstva, zato jim svetujemo, da se pri nadaljenjem delu obrnejo na občinsko zvezo Amatersko lutkovno gledališče Velenje Predstave v vseh krajevni skupnostih Pri zvezi kulturnih organizacij naše občine deluje amatersko lutkovno gledališče Velenje. Lutkarska dejavnost se je v naši občini razmahnila šele pred dobrimi petimi leti in danes lahko rečemo, da kar uspešno. Leta 1975 se je zbrala peščica ljubiteljev lutk z namenom, da pripravi gledališče predstave tudi za naše najmlajše. »Začeli smo brez osnov, zato naša prva predstava Rdeča kapica ni bila najbolje pripravljena. Izkušnje smo si člani pridobivali na srečanjih lutkarskih skupin Slovenije ter na raznih seminarjih, ki jih je organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije,« je v uvodnem pogovoru dejal vodja amaterskega lutkovnega gledališča Velenje Boris Vrhkar. Začetki so vedno težavni. Tako je ■ bilo tudi pri naših lutkarjih. Pri svojem delu so se držali le enega pravila, in sicer pripraviti tako predstavo, ki bo imela svoj namen in da bo kar najprimernejša za mlade gledalce. Pri predstavah je poleg vsebine igrice najvažnejša likovna scena, zato soji dali naši lutkarji kar največji poudarek. Seveda niso pozabili na literarno predlogo, prirejeno za lutkovni oder, saj je njihovo občinstvo dokaj kritično. »Lutkovne predstave so namenjene predvsem otrokom. S predstavami mladež vzgajamo, zato ni vseeno, kaj ji ponudimo. Vsaka predstava mora nositi v sebi sporočilo. Člani amaterskega lutkovnega gledališča smo se lotili soustvarjanja. Iščemo najprimernejšo predlogo iz literarnega dela in jo poskušamo kar najbolje prirediti za naš oder,« je poudaril Boris Vrhkar. V svojih prizadevanjih so člani amaterskega lutkovnega gledališča skoraj v celoti uspeli. Njihovi napori so se jim v šestih letih delovanja krepko obrestovali. Velik korak dalje so naredili predvsem na kvaliteti prikazanih lutkovnih igric. V šestih letih delovanja so naštudirali pet lutkovnih predstav, in sicer Rdeča kapica, Zavržena knjiga. Trije snežaki in Radovedni slonček. Največ uspeha doslej so imeli velenjski lutkarji z igrico Sve-tlane Makarovič Kosovirja na leteči žlici. Da so na pravi poti ustvarja, ija, jim je potrdila dokaj ugodna kritika, ki so je bili deležni na področnem prvenstvu sredi preteklega meseca v Velenju. S to predstavo so se uvrstili tudi na zaključno prireditev v Trebnju in prejeli številna priznanja. Največ sredstev za nemoteno razvijanje lutkarske dejavnosti jim daje Zveza kulturnih organizacij Velenje, nekaj denarja pa dobijo z gostovanji. K tako velikemu napredku je članom amaterskega lutkovnega gledališča Velenje pripomoglo tudi tesno sodelovanje z vsemi tovrstnimi skupinami v Sloveniji. Se boljše delo velenjskim lutkarjem onemogočajo težave, s katerimi se srečujejo na vsakem koraku. Najtežje je z gostovanji, saj so vsi člani zaposleni. Zelo težko je uskladiti roke za nastope. Za organiziranje gostovanj lutkovnih skupin pa v naši občini tudi ni primernih prostorov. Najprimernejša je še maia dvorana kulturnega centra, vendarjo je potrebno temeljito urediti. Težave imajo tudi s primernimi prostori za vaje. Te namreč delijo skupaj s glasbeno šolo in člani amaterskega gledališča. Letošnji delovni program velenjskih lutkarjev je še obsežnejši in bolj pester od lanskega. Do sedaj so se našemu mladežu predstavili le ob novoletnih prireditvah. V letošnjem letu pa so si zadali tole pomembno nalogo, lutkovno predstavo v vsako krajevno skupnost. Člani amaterskega lutkovnega gledališča načrtujejo v tem letu tri predstave, od katerih bo ena namenjena odraslim. Skupaj z lutkovnima skupinama vzgojnovarstvenih zavodov Velenje in Šoštanj bodo pripravili gostovanja po vseh krajevnih skupnostih naše občine, nastopili pa bodo tudi izven občinskih meja. V tem mesecu načrtujejo velenjski lutkarji gostovanje v Kranju. IjvanBrdnjk I V poklicu bo vztrajal do konca 1 kulturnih organizacij, ki jim bodo nudile vso potrebno pomoč. V Naši besedi 81 so nastopile še naslednje skupine: KUD ,, Ivan Cankar" Gimnazije Velenje z gledališko predstavo Frančka Rudolfa ,,Trnuljčica preveč in trije palčki", KUD ,.Anton Aškerc" RŠC Velenje s koncertom glasbene sekcije ,,Glassek," Glasbeno šolo Fran Korun-Koželjski Velenje so zastopale skupine za izrazni ples s štirimi različnimi plesnimi programi, Šaleški študentski klub je posegel po aktualni in angažirani poezije z naslovom ,,Pesem Afrike", Kino klub Gorenje pa je organiziral večer lastne produkcije animiranega, dokumentarnega in žanrskega filma. Na sklepni občinski prireditvi Naša beseda 81, ki bo v petek , 17. aprila v Domu kulture Velenje, bodo nastopile skupine kulturnih društev osnovnih šol Anton Aškerc, Veljko Vlahovič, Gustav Šilih in bratov Letonje, štiri skupine za izrazni ples Glasbene šole Velenje, OO ZSMS Šmartno ob Paki in Kino klub Gorenje Velenje. Tega dne bo na petkovem kulturnem večeru v kulturnem centru Ivan Napotnik Velenje nastopil tudi Šaleški študenstki klub s ,,Pesmijo slovenske dežele." S , sklepno prireditvijo želimo organizatorji — zveza kulturnih organizacij Velenje in občinska konferenca ZSMS Velenje — predstaviti kulturne dosežke mladih širši javnosti in spodbuditi njihovo ustvarjalnost še na ostalih področjih kulturnega ustvarjanja. Vlado Donaj I I 1 I I 1 I I I S I I 15. aprila slavijo svoj praznik naši železničarji. Ob tej priložnosti smo se odločili, da vam predstavimo enega izmed njih. Na kratek klepet smo se odpravili k šefu postaje v Šmartnem ob Paki, Ivanu Brdniku. Naše prvo vprašanje je bilo seveda namenjeno delu, ki ga Ivan opravlja. Takole je začel pripovedovati: ,,Ja, to je že prava zgodovina. Železnici sem zvest že 25 let. In ni mi žal. Seveda nisem bil od vseh začetkov šef postaje. Prešel sem vse stopnje in šele pred dobrim letom dni zasedel mesto, ki ga opravljam danes. Kot mladoletnemu fantiču mi je bilo delo na železnici zelo všeč. Moj dom je stal blizu železniških tirov. Vsak dan sem hodil in opazoval ljudi, ki so premikali zdaj vagone, drugič kretnice. Zatrdno sem sklenil, da bom tudi sam postal železničar. Toda sanje niso bile dovolj. Edine mladostne želje mi starši niso mogli uresničiti." Ivanova mladost je bila zelo pestra. Rodil se je leta 1930 v Šempetru v Savinjski dolini. Tam je obiskoval tudi osnovno šolo. Ker ni bilo možnosti, da bi se šel učit za kretničarja, se je odločil za lesarsko stroko. Prve denarce si je služil v Celju. Leta 1947 je sodeloval v mladinski delovni brigadi, ki je gradila progo Šamac—Sarajevo. Njegove pridne roke so spretno vihtele krampe in lopate, zato si je zaslužil naziv udarnika. Le leto kasneje je postal še dvakratni udarnik, in sicer na progi Duto-vlje—Sežana. Klic, ki ga je vlekel k železnici, ni in ni hotel utihniti. 1954 leta se je Ivan poročil in se preselil v Mali vrh. Celje mu je postalo precej odročno. Tudi prevoznih sredstev je bilo malo. Pričel je razmišljati o drugi službi. Ravno takrat so v Šoštanju gradili novo železniško postajo. ,,Prve možnosti, ki se mi je ponudila, sem se oprijel kot odrešilne bilke. Napisal sem prošnjo in bil sprejet. Uspeha sem bil neznansko vesel. Dolgo sem čakal, da se mi je želja iz rosno mladih let uresničila. Po nekaj mesecih službe na železniški postaji v Šoštanju sem je b M tf.iife, mm i Ivan Brdnik opravil potrebne izpite in postal kretnik. Toda vleklo me je še dalje. Hotel sem spoznati še druga opravila na železnici. Zato mi je razpis v 1. letnik šole za prometnike v Celju še kako prav prišel. Vpisal sem se vanjo, jo uspešno končal in se zaposlil na delovnem mestu prometnika, vlakovnega odpravnika, na postaji v Šmartnem ob Paki. V svojem novem poklicu sem bil resnično zelo srečen. Ne bi ga hotel zamenjati za nobenega drugega. Čeprav sem imel veliko odgovornost, sem svoje dolžnosti z lahkoto opravljal. Nič ni lepšega kot skrbeti za naročila vagonov, ustreči stranki, pravočasno odposlati tovor, prodajati S I I I I I \ i I i I I Tatjana Podgo^k^ vozovnice in še in še," pripovedoval naš sogovornik. Z Ivanom je bilo naše kramljanje prav prijetno. Vsaka njegova kretnja in beseda sta nam potrjevala, da je v svojem poklicu resnično zadovoljen, da ga rad opravlja in da ga ne bo kar tako zapustil. Dolgoletna praksa mu je še dopolnila prejšnje znanje in pred dobrim letom dni je Ivan postal šef postaje v šmartnem ob Paki. Odgovornost se ni niti za malenkost zmanjšala. Prav nasprotno. Sedaj skrbi poleg vsega drugega še za svoje delavce. ,,le kaj bo v prihodnje. Mladi ljudje se vse premalo odločajo za delo na železnici. Podmladka praktično nimamo. Zaslužek ni tako slab. Če svoje delo z veseljem opravljaš, je lahko tudi železničarski poklic prijeten. Res pa je, da moraš delati v treh izmenah. Mladi ljudje pa si danes želijo veliko prostega časa. Morda tiči vzrok tudi v tem, ker lahko stopi v naSe vrste le popolnoma zdrav človek. Železnica je v tej energetski krizi postala dokaj pomembna. Vse gostejši je tovorni promet, zadnje čase pa se za prevoz z dela in na delo odloča vedno več ljudi. Toda, če ne bo mladih, ki bi nadaljevali naše delo,, bo težko," je potarnal. Ivan je doživel pri opravljanju svoje dolžnosti precej veselih in žalostnih trenutkov, ki se jih ne spominja rad. Pravi namreč, da mora preteči kar precej časa, da nanje pozabi. Kljub odgovornosti, ki ni tako majhna, Ivan pri svojem delu še vstraja in zagotovo ne bo odnehal kar tako. Ob prazniku naših železničarjev naj njemu in vsem ostalim zaželimo tudi mi še veliko delovnih uspehov. Vzgojiti čimveč lastnega kadra Letošnji program še obsežnejši Za rekreacijo in splošno vadbo krajanov je v Šoštanju dobro poskrbljeno. Športna dejavnost se je v tej J^rajevni skupnosti že precej razmahnila in razvila do visoke stopnje. Zasluge pa je treba pripisati Partizanu Šoštanj. Kar 591 krajanov se prizadevno vključuje v program dejavnosti tega društva. Tu so zajeti predvsem mladi, vendar ne tisti, ki se ukvarjajo s špotno rekreacijo, saj se število teh močno spreminja. Društvo za športno rekreacijo, ■ telesno vzgojo in tekmovalni šport, kot se imenuje Partizan, pokriva celotno telesnokulturno dejavnost v tej krajevni skupnosti in v krajevni skupnosti. Topolšica. Ime društva nam nazorno pove, komu je društvo namenjeno. Delovni program Partizan Šoštanj je razdeljen na dva dela, in sicer spomladanski in jesenski, saj se največ dejavnosti odvija prav v teh obdobjih. Od tekmovalnih športov gojijo člani društva košarko, moški tekmujejo v slovenski ligi, prav tako rokometaši, ki imajo v tem letu velike možnosti za vstop v drugo zvezno ligo. Osmošolci Miha Pintar-Toledo v OZD Koristna predstavitev poklica Pred osmošolci stoji pomembna naloga. V tem času se morajo namreč dokončno odločiti, kakšna bo njihova nadaljnja življenska pot. Naloga je zelo zahtevna in težka. Pomembno vlogo pri tem pa ima nedvomno osnovna šola. Pomagati moramo učencem, da bodo izbrali pravi poklic, poklic, ki ga bodo z veseljem opravljali, v katerem bodo uspešni in zadovoljni. Pravilna bo tista odločitev, ki bo temeljila na spoznavanju poklica, na poznavanju njegovih dobrin in slabih strani. V šoli skušamo učencem približati posamezne poklice, vendar popolnejšo sliko o njih lahko dobijo šele takrat, ko spremljajo delavca pri konkretnem delu. Ta jim lahko tudi najbolje predstavi določeno delovno področje. Zato smo za pomoč zaprosili delovne organizacije, ki so za naše učence pripravile neke vrste »informativni dan«. Povedati moramo, da smo pri njih naleteli na veliko razumevanje, saj so bile vse takoj pripravljene za sodelovanje. Tako so naši osmošolci v petek. 20. marca šli namesto k pouku v delovne organizacij^. Največ jih je šlo v Gorenje, ostali pa še v avtomeha-nično delavnico Rek, Vegrad. na železniško postajo in pošto, v Erine trgovine, Modni salon, frizerski salon Nada, na servis Birostroja v Velenju, k urarju Pirečniku, na veterinarsko postajo Šoštanj, in postajo milice; v VVZ Tinkara, v zdravstveni dom Velenje, v Rek — Do Tiskarna, trije pa so ostali v naši kuhinji. Iz ankete, ki smo jo izvedli naslednji dan. lahko povzamemo naslednje ugotovitve. Učenci so bili zelo zadovoljni s predstavitvijo poklicev. Velika večina ima sedaj mnogo boljšo predstavo o izbranem poklicu. Lažje si predsta- vljajo konkretno delo, s katerim se bodo v poklicu srečevali. Več kot polovici pa so dobljene informacije in izkušnje pomagale k dokončni poklicni odločitvi. Na osnovi tega lahko ocenjujemo, da je ta dan zelo uspel, saj smo dosegli to, kar smo želeli. Učenci sami so menja, da je taka oblika predstavitve poklica zelo koristna, zato želimo tudi v bodoče z njo nadaljevati. Ob tej priliki se vsem organizacijam združenega dela, ki so sprejele naše učence in jim pomagale pri njihovi poklicni odločitvi, še enkrat iskreno zahvaljujemo in pričakujemo, da nam bodo v naslednjih letih prav tako pripravljene pomagati. Šolska psihologinja Nevenka Meh Uspešni sta tudi odbojkarska in mladinska nogometna selekcija. V tekmovalni program sodi še kegljanje. V splošno vadbo so zajeti predvsem cicibani in šoloobvezni otroci. Tisti krajani, ki čutijo potrebo po sprostitvi in rekreaciji, s športom pa se v preteklosti niso aktivno ukvarjali, se lahko vključijo v športno rekreacijo. V tekmovalnem športu ne sodelujejo le člani, ampak sestavljajo njihove vrste tudi pionirji in mladinci. ,,Lani smo opremili v našem telovadnem domu trim kabinet in zanj odšteli 52 tisoč dinarjev. Naložba se nam je bogato obrestovala. To nam dokazuje število udeležencev. V trim kabinet smo pritegnili predvsem starejše krajanke. Razdeliti smo jih morali v dve skupini, in sicer od 20. do 353, leta starosti, v drugo skupino pa od 35. tja do 50. leta. Močno nas je presenetila druga skupina, v kateri je od 40 do 48 udeleženk. Tako veliko število pa nam narekuje, da bomo morali v prihodnje tej obliki rekreacije nameniti še več pozornosti, da bomo zadovoljili vse potrebe naših krajanov," je v pogovoru poudaril predsedniki Partizana Šoštanj Rudi Bajec. Sicer so si člani društva prizadevali že prejšnja leta, da bi se v trim rekreacijo vključilo čimveč krajanov. Vendar so vedno naleteli na pomanjkanje ustreznega kadra. Trudili so se in pošiljali mlade na različne seminarje, in tečaje, toda največkrat zaman. Veliko več jt mladih Šoštanjčanov in okoliške mladine pripravljeno sodelovati v tekmovalnih športih zvrsteh. Partizan Šoštanj skrbi za dobro počutje krajanov tudi v poletnih, mrtvih mesecih. Že vrsto let upravlja društvo z letnim, kopališčem. Radi bi, da bi bazen s pridom uporabljali kar največ krajanov, cena pa čimbolj pristopna vsem obiskovalcem, tudi mladim. Zato jim vsako leto zmanjka denarja za redno vzdrževanje tega objekta. Za pokritje stroškov iščejo pomoč pri komunalni interesni in telesnokulturni skupnosti. Če je vreme ugodno, odprejo bazen najkasneje 1. junija in služi svojemu namenu do avgusta. Lepo urejena okolica bazena in čista voda privabita na šoštanjsko Predsednik Partizana Šoštanj Rudi Bajec kopališče tudi več kot 3500 kopalcev na leto. Težav jim nikoli ne zmanjka. Največje nastopajo pri ustreznih kadrih. Vse premalo, sodelujejo strokovni delavci saj bi bili z njihovo pomočjo gotovo doseženi večji uspehi. Denarja je vedno premalo. Tekmovalni športi zahtevajo visoke izdatke, sredstva zanj pa so zelo skopo odmerjena. In kakšni so njihovi načrti za to leto? ,,Naš delovni program je zelo pester in obsežen. S sredstvi krajevne skupnosti in zveze telesnokulturnih organizacij bomo obnovili trim stezo za vilo široko. Obnavljamo jo vsako leto, vendar nam nekateri objestneži krepko ponagajajo. Pobudo so dali krajani sami, zato jo moramo uresničiti. Cilj našega društva je doseči čim-večio množičnost. Načrtujemo še vzgojo lastnega igralskega kadra za vse športne zvrsti. Seveda si želimo, da bi naše ekipe dosegle kar najboljše uspehe in tako dostojno zastopale barve društva. Nekaj denarja bomo namenili še za dodatno opremo trim kabineta. Prepričani smo, da bo delo Partizana Šoštanj uspešno tudi v tem letu, saj nam pri uresničevanju načrtovanih nalog krepko pripomoreta krajevna skupnost krajevna konferenca in SZDL," je povedal Rudi Bajec. T. P. rii Jugoslovanska alpinistična odprava Lhotse 81 (2) V Lhuklo z zamudo 1 Še vedno smo v Kath-manduju, čeprav sem bil prepričan, da bo moje na- Piše: Ivč Kotnik slednje javljanje že iz baznega taborišča. Dan slabega vremena, nam je preprečil polet v Lhukho in tako se nam je sistem hitrega potovanja malo porušil. Naši nahrbtniki so bili že v letalu, ko so po zvočniku objavili, da poleta v Lhuklo ne bo, mogoče bo jutri, mogoče šele prihodnjo teden, pa pika! To je bila vsa tolažba in upanja, ki se zažre v oblačni mar-čevski dan na Kathmanduj-skem letališču za notranji promet. Tako moramo našo opremo spet spraviti iz letala nazaj v mesto, kar je seveda sila neprijetna zadeva, zopet je naš največji sovražnik čas, ki neusmiljeno hiti naprej. Verzel med skupino, kije že v bazi in nami, ki smo še globoko v dolini, je tako vedno večja in bolj neugodna! Bojimo se, da bo fantom gori zmanjkalo opreme in bodo tako tudi njihovi dnevi izgubljeni. Kathmandujsko letališče za notranji promet pa je silno zanimiva paša za oči, saj se tu vozi vse, kar Nepalci premorejo oziroma imajo, zato pa je tudi taka gneča!! Ker cest in železnic nimajo, je tak promet seveda še-bolj živahen in razgiban. Škoda pa je. da imajo malo letal in da niso navajeni na vestnost in red! Helikopterje silno drag in si ga zato nikakor ne moremo privoščiti. Nekaj opreme, ki jo ne rabimo v bazi že prve dni, pa bo že tedni odšlo na pot peš. Iz Kathmanduja do baze bo rabila dvajset dni hoda in tako bo prve dni aprila pod Lhotsejem. Mi pa moramo biti tam seveda že veliko prej. Upam. da se nam bo vsa stvar resnično obrnila na bolje in da se bom naslednjič lahko javil že iz baze! Vse bralce našega časa lepo pozdravljam. > # - 'vnflF Sežiganje — vsakdanji prizor <4 vJ p emonin koiicgk j Od diktata do demokracije Letos si bomo modo krojili po lastni želji, okusu in seveda žepu_ Dolga stoletja so modni ustvarjalci diktirali modo in način oblačenja. Celo barvne kombinacije ter barve same so morale biti take, kot je padlo v glavo modnim diktatorjem. Svoje je storila tudi reklama. Trpel pa je potrošnikov žep. Danes, v letu 1981, pa je minil tudi stoletja trajajoči modni diktat. \ Takoj se vsiljuje vprašanje, kako se naj oblačimo, če ni več nikogar, ki bi nam ..diktiral", ali je moderno dolgo ali mini krilo, modra ali zelena barva, širok ali ozek ovratnik. To bomo v bodoče odločali sami glede na starost, večje ali manjše obline in postavo. Do sedaj smo si morali, če sn*o hoteli biti moderni, vsako leto na novo obnoviti garderobo. Ko bomo kupovali oblačila letošnjo pomlad, bomo ugotovili, kaj imamo v omari še uporabljivega in kaj nam manjka, da bomo spet lepo oblečeni. Dokupovanje oblačil pa ne bo več delalo Jukenj" v žepu, kot se je to marsikdaj zgodilo z nakupi nove garderobe. Letos se bomo torej oblačili zelo demokratično v barvah in modelih, in to samo tako, kot je posameznemu človeku primerno. Če se bpmo oblekli bolj romantično ali bolj športno, lahko tudi elegantno, bomo sami odločili. Dolžine oblačil so poljubne in odvisne od starosti. Letos je pač vse moderno. Če mladenki pristaja krilo do pet, bo tako oblekla, če pa stari mami pristaja dolžina krila nad koleni, bo pač nosila tako. Ker je Emonin kotiček namenjen ponudbi Maximarketa, sem seveda pogledal po tekstilni etaži v prvem nadstropju, kaj vse lahko tam kupite. Kljub temu da se sezonska prodaja imenuje „Pomlad—poletje", še prodajajo oblačila za prehodni čas za otroke, ženske in moške. Modna svetovalka v Maxi-marketu mi je prišepnila, da ne bi škodilo, če napišem, da kljub letošnji demokraciji v oblačenju naj bi le še upoštevali temperaturo zraka, letni čas in ogore-lost kože. Čim bolj vroče je in čim bolj smo zagoreli, tem bolj so primerna oblačila akvarelnih barv. „Prvo violino" pa naj bi odigrala bela barva, ki poživi vse ostale barve. V Maximarke-tu boste torej našli oblačila peščenih, zelenih, mareličnih in drugih pastelnih odtenkov. Kot že rečeno, sodi bela barva povsod, bodisi samostojna ali v kombinaciji. 20. aprila bodo ponovno odprli tudi oddelek opreme za kopanje, kjer boste poleg vseh vrst kopalk dobili še drugo robo, od oblačil do obutve za plažo. Ko govorimo že o kopanju, ne bo odveč opozorilo, da h kopanju sodijo tudi zaščitne kreme, oziroma kozmetika za sončenje, ki pa jo v Maximarke-tu prodajajo v pritličju. Rad bi vas še opozoril na nakupe na pultih posebnih prodaj v kletni etaži, kjer se lahko poceni oblečete. Morda še opozorilo: poceni nakup ni vedno najboljši. Dražji nakup je lahko trajnejši in boljši. Ko so pred leti odprli oddelek za ženske „Moda MM", je bilo precej pripomb na račun enakopravnosti. To ..krivico", storjeno močnejšemu spolu, je Maximarket popravil, ko je v sklopu moške konfekcije odprl poseben oddelek, namenjen moškim, ki jim je modno oblačenje pri srcu. Na tem oddelku lahko moški kupijo zadnje novosti modnih proizvajalcev, kot so srajce, kravate, puloverji, suknjiči, obleke, plašči in bluzoni. Tudi športni oddelek V drugem nadstropju je preurejen za sezono pomlad-poletje. Letos bodo najverjetneje marsikoga odgnale visoke hotelske cene v cenejše campinge. Potrebno bo na novo kupiti ali pa samo dokupiti tudi ustrezno opremo. Posebnost pa so praktični ležalniki in zložljive postelje s penasto blazino. Slednje lahko kupite tudi posebej. V športnem oddelku v Maxi-marketu torej lahko kupite različne vrste šotorov, camp opremo (posamezne stole, garniture, ležalnike, senčnike, podstavke za senčnike, različne ražnje - tudi litoželezne in na pogon z baterijskim motorčkom, pribor za opremo šotorov, plinske kuhalnike, ražnje in svetilke), SKIF avto-kamp orikolice s šotorom, prikolice " a vleko čolnov, čolne, gliserje (poliestrske, iz gumira-nega platna In otroške iz plastike), izvenkrmne motorje, vesla, sidra'/ vrvi in boje. Pri čolnih naj še omenim, da so prikladni za rekreacijo in ribolov. Danes bi še posebno rad opozoril ribiče, da lahko v Maximarketu na športnem oddelku kupijo tudi ribiško opremo, kot so navedene ali teleskopske ribiške palice, laks od 0,20 do 0,50 milimetra, ribiške mreže, trnki, plovci, različne umetne vabe, ribiške role in drugo. Po navadi gredo po poti svojih očetov ribičev tudi otroci. Če torej hočete prenašati ribiško tradicijo iz roda v rod, lahko svojim otrokom kupite otroške garniture za ribarjenje, ki vsebujejo palico, rolo, plovce, vabe in trnke. Ko pa boste že v Maximarke-tu, ne bo odveč, če boste obiskali še druge oddelke, kjer boste lahko marsikaj ustreznega kupili v eni trgovski hiši. Lepo vas pozdravlja Vaš JANEZ DOLENJSKI Delo osrečuje človeka Lnr. Popoldan sem utrujena prišla domov. Za mano je bil naporen šolski dopoldan. Vzeli smo mnogo nove snovi in že v šoli sem vedela, da ta dan ne bom imela prostega časa. Po kosilu sem odšla v svojo sobo. Pripravila sem si torbo za naslednji dan in se spravila k učenju. Najprej sem se učila snovi težjih predmetov, potem pa lažjo. Cčasih sem pogledala skozi okno, a vendar sem pogled hitro vrnila k knjigam in zvezkom. Zatrjevala sem si, da se moram učiti in da za kaj drugega nimam časa. Največ dela sem imela pri učenju matematične snovi. Imeli smo nekaj težjih uporabnih nalog, kmalu se mi je posvetilo. Izračunala sem nalogo, ki mi je delala največ težav. S svojim uspehom sem bila zelo zadovoljna. Potem sem segla po zgodovinski knjigi. Ta predmet imam najraje. Zelo meje zanimala praskupnost. A zgodovina, čeprav je zelo zanimiva, je tudi težka. Predvsem letnice so mi povzročale največ težav. Tovarišica nam je že pri prejšnji uri povedala, da bo to snov spraševala. Učila sem seje tako dolgo, dokler nisem znala. Z učenjem sem naposled končala. Z velikim zadovoljstvom sem legla v svojo posteljo. Počitek se mije resnično zelo prilegel, saj je bil dan naporen. V šoli smo imeli naslednje jutro najprej zgodovino. Bila sem vprašana. Odgovarjala sem brez zatikanja in tovarišica me je pohvalila. Oblila me je rdečica. Sicer je to moja slabost, kije ne morem odpraviti, vendar se tokrat nisem zmenila zanjo. Domov sem prišla zelo dobre volje. Pohvalila meje tudi mama. Dan je bil zame zelo uspešen, prav takšno pa tudi moje razpoloženje. Srečna sem bila kot otročiček, ko zgradi peščeni grad. kot delavec, ki si s ponosom ogleduje stavbe in se zaveda, da je v mogočnih stolpnicah tudi kaplja njegovega potu Bila sem zadovoljna. saj je moja trdna volja obrodila lepe sadove. Takšni uspehi so zame največja sreča. Pa ne samo zame, za vse delovne ljudi, ko so sadovi njihovega dela takšni, kot sijih želijo. Res je kar pravi stari pregovor: »Le delo osrečuje človeka.« Lidija Katič, 6. a OS Šmartno ob Paki Kenija - dežela sonca, nasprotij, dežela čudovitih barv Piše: Renata Natek še bi vam lahko pripovedovala o Nairobiju, mestu mrzle vode, metropoli Kenije. Poti, ki sem jih prehodila ali prevozila, samo tukaj so neskončne, hotela sem spoznavati vse plati mesta in med drugim spoznala, da je tudi ta metropola polna socialnih razlik. Morda si nikjer drugje nista revščina in bogastvo tako blizu, podajata si roke in kraljujeta vsak v svojem delu. Ostala sem še nekaj dni, se počasi privajala na utrip afriškega življenja in pripravljala da nadaljujem pot Droti obali Indijskega oceana. Odločila sem se, da bo moja naslednja postaja največje pristanišče na obalah vzhodne Afrike — Mombasa. V rokah sem že imela avionsko karto, ko mi je prišlo na uho iz zanesljivih virov, da je mnogo lepše kakšnih 150 km severneje v ljubkem mestecu Malindiju. Zamenjala sem karto in 26. decembra 1980 odletela novim spoznanjem in avanturam naproti. Polet je trajal uro in pol in vsa nestrpna sem pričakovala prvo srečanje z oceanom. Ko sem ga zagledala, me je preplavila modrina, ki se prepleta z belino valov in kakor daleč ti sega oko, vidiš bele plaže. Obnemela sem in zaslutila, da je to eden tistih spominov — pogledov, ki ti polnijo življenje in dajejo poseben čas. Malindi je vas, oddaljena od Mombase 150 km in da Nairobi-ja 600 km. Po velikosti je tretje največje središče Kenije, takoj za prei omenjenima. Uradno pokriva ozemlje kakšnih 10 km na sever in jug, živi pa na tem ozemlju približno 30.000 prebivalcev. 60 % prebivalstva se preživlja s turizmom, čeprav je šele v razvojni fazi. V Malindi res najdete nekaj ,,lux hotelov", vendar pa vas način življenja popelje 200 let v preteklost. Pretežni del ozemlja Malindija je danes v rokah italijanskih kapitalistov, ki množično kupujejo zemljo in sigradijo drugi dom. Splošno je znano, da si ta sloj italijanske družbe išče zatočišče v tujini, in takobežipredugrabitelji. Tudi moj trenuten dom je v rokah naših sosedov in se imenuje ,,Suli-Suli" klub, in tukaj naj bi ostala kar polne 4 tedne. Po prihodu v Malindi sem se nekaj prvih dni povsem predala lenarjenju, soncu in večji del dneva preživela na obali. Temperatura je kazala nekako med 40—45 stopinj C, vendar sem jo v teh dneh že zelo dobro prenašala. Dodobra sem si ogledala ožjo okolico in tudi prijateljev sem dobila veliko, tako da nisem imela več časa, da bi samevala, pa tudi čas je hitro tekel. Ze ob prvi priliki sem obiskala irsko katoliško misijo, imenovano MARAFA, kakšnih40 km iz Malindija. Govori se, da je Marafa ena najbolje organiziranih misij na tem področju. V njej najdete praktično vse, kar je potrebno temu okolju; šole, bolnišnico, porodnišnico, politični center in cerkev. Marafa je delo katoliških Ircev, žal pa dan danes ne najdete več belca, zato je standard tudi nekoliko padel. V Ma- rafi začnejo otroci hoditi pri 6 ali 7 letih v 7-razredno osnovno šolo. 70 % učencev konča šolanje in samo najboljše izberejo učitelji, da lahko nadaljujejo na srednji šoli. šolanje je brezplačno, prav tako učbeniki in hrana. Zanimivo je to, da so obvezne uniforme. Imela sem možnost da prisostvujem pouku matematike v 4. razredu. Bilo je precej nenavadno in niti trenutek podobno naši učni uri matematike. V razredu so bili otroci stari od 9 do 14 let, in prav nič presenečeni, ko sem jih opazovala. Kot sem jih ogledovala jaz, tako so oni ogledovali mene. Po pouku sem bila deležna tudi njihovega obeda in preživela prijeten popoldan v njihovi družbi. Večina jih živi v Marafi, nekaj pa jih pešači tudi do 12 km, da bi lahko obiskovali pouk. V poznih popoldanskih urah sem se seznanila z 28 člansko družino, ki je lastnik velike ananasove plantaže. Glava družine ima 3 žene in 22 otrok, vendar je njihovo pravljično število 50 in pravi, da jih bo 50 imel. Najmlajši ženi je 16 let in mu je rodila že 2 sinova. Bilo je prvič v mojem življenju, da sem videla, kako raste ananas, ki rodi dvakrat na leto in kar 18 mesecev potrebuje do prvega sadeža. Povprečni ananas te plantaže tehta 7,3 kg in ga lahko kupite na trgu v Malindiju za 5 kenijskih šilingov (šiling približno 4 din). Ko sem se poslavljala od te velike družine, so mi misli odhitele domov, kako je mogoče živeti v slogi z 28 člani družine. Pa vendar se da in zdelo se mi je, da je vseh 28 srečnih in zadovoljnih. Bolj ko sem spoznavala Kenijo, bolj sem razumela te ljudi. Večina prebivalcev tega dela dežele so iz plemena Giriama, ki praktično naseljujejo vso kenijsko obalo do Lamu, enega najsevernejših mestec kenijske obale. Družino plemena Giriama sestavljajo oče, mati in povprečno 8 otrok, vendar v skupnosti živi še druga ali tretja očetova žena z vsemi potomci. Umrljivost je zelo velika. Kar 26 % otrok umre že pri rojstvu, ženske dočakajo povprečno starost 40 let, moški pa 47. V veliki večini so poljedelci, gojijo čaj, kavo, sisal, ana- nas in še nekaj drugih pridelkov. Po značaju so prijazni in ustrežljivi, radi se bahajo in pomagajo, če si v zagati. Vsa plemena Kenije imajo nekaj svojega in o njih kroži mnogo legend in bajk, ki jih je moč še danes slišati, tudi Giriama ne izostaja. Jaz sem doživela le eno izmed njih: Ko sem bila v vasi v neposredni bližini Marafe, so mi posebej naročili, naj se izogibam gomilam pred njihovimi kolibami. Še danes velja, da pokopljejo svojce pred hišo in da nikoli in nikdar ne smeš stopiti čez njihov grob. Za njih je to častno mesto, ki pa se ga vsi več ali manj izogibajo. Ko sem se vračala v Malindi, sem se nenadoma znašla ob izlivu precej velike reke v Indijski ocean. H ^k 1 ii v HE : EJh K. : .. ...... O mU&lMr** " 'i •_ • , . 11' g ' ijf 1 Marata — irsko katoliška misija, 4. razred osnovne šole Pozneje sem zvedela, da je to druga največja reka v deželi in nosi ime SABAKI. Vendar pa je bolj poznana po drugem imenu TSAVO RI-VER (Reka Tsavo) po istoimenskem nacionalnem parku. V Malindi sem se vrnila polna vtisov in vedno bolj mi je bil všeč ta del dežele. Poudariti pa moram, da mi je ta način življenja prijal in da so bili vsi ti dnevi resnično nekaj nepozabnega in nosili v sebi poseben čar. še isti večer sem zvedela, da grem že naslednji dan zgodaj zjutraj v Mombaso. Povabilo je prišlo precej iznenada in tako nisem imela veliko časa za premišljevanje ali naj grem ali ne. Pot iz Malindija do Mombase je dolga 135 km in presenetljivo se več čas poti voziš po sorazmerno dobri cesti, dobri vsaj za afriške razmere. Na levi in desni vas spremljajo raznovrstne plantaže od banan, kave, sisala, ananasa... zdelo se mi je, da nikoli ne bo konca teh plantaž. Skoraj že na periferiji mesta vas pozdravi industrijska cona Mombase in nekaj kilimetrov prej znane peščene plaže z luksuznimi hoteli, ki pa so, žal, precej nedostopni za navadne državljane. V začetku 20. stoletja je bila Mombasa vladni sedež in glavno mesto Kenije. Mombasa je otok, danes povezan s celino s trajektom in mostovi, je največje pristanišče vzhodne Afrike in eno največjih na svetu. Dalje prihodnjič Koledar Petek, 10. aprila — Matilda Sobota, 11. aprila — Leon Nedelja, 12. aprila — Lazar Ponedeljek, 13. aprila — Ida Torek, 14. aprila — Valerij Sreda, 15. aprila — Helena Četrtek, 16. aprila — Bernarda PRODAM SPALNICO, klasičen kavč, tri omare, radio in TV — črnobel., Hudej, Škofja vas 46, pri Celju. ZA DOBO DVEH LET vzamem v najem manjše stanovanje ali garsonjero. Ponudbe pod šifro ,,NUJNO". PRODAM ŠKODO RUMENE BARVE, letnik 1975 , 60.000 km, registrirana do julija 1981. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Franc BORINC, Hrenova 20, Strmec pri Vojniku. TAKOJ KUPIM CHICCO STOLČEK. Ljuba Žgavec, Foitova 2. Telefon 852-973. OBRTNIK ELEKTRO INSTALACIJE izvaja elektro instalacije kompletno in poceni. Telefon (063) 851-686. UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO. Janko Guček, Velenje, Šercerjeva 17. ČOLN MAESTRAL 8, gumijast, ter motor T-4 poceni prodam. Florjan, Stanetova 37, Velenje. STANOVANJE, lahko garsonjera, vzamem v najem. Tel. 851-230 int. 6(dopoldan), ali pod šifro ,,Mir". IŠČEMO VARSTVO ZA OTROKA. Nudimo sobo in ustrezno plačilo. Telefon 852-392. PRODAM KVADRE 40 x 20. Naslov v uredništvu. IŠČEMO SOBO v Velenju ali okolici. Naslov v uredništvu. PROSIMO, če se oglasi tisti moški, ki je 20. 3. okoli 15. ure nudil na peš poti iz Gorice v Velenje prvo pomoč fantu, ki je padel s kolesom. Radi bi se mu osebno zahvalili. Prosimo, če sporoči naslov v uredništvo. SPAČEK 1973 PRODAM. Blaž KRALJ, Gregorčičeva 18, Velenje. Telefon 850-945 (dopoldan). Cena po dogovoru. V ŠOŠTANJU oddam sobo mlajšemu fantu. Naslov v uredništvu. FIČKA 76, 54.000 km, odlično ohranjenega, prodam. Telefon 852-493. PRODAM STAREJŠO KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za obrt. Ogled vsak dan dopoldne. Ivanka Vizovišek, Ložnica 16, Žalec. ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 10. 4. dr. Kralj (dnevni), dr. Natek (nočni) 11. 4,—12. 4. dr. Grošelj (dežurni), dr. Žuber (pom. dežurni) 13. 4. dr. Kopitar (dnevni), dr. Zupančič (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 11. 4 —12. 4. dr. Martina Er-delji, Prešernova 22/a, Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE 10. 4,—16. 4. Peter Rihtarič, dipl. vet.. Prešernov trg 7, Šoštanj, telefon 881-143 ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ 10. 4,—12. 4. dr. Menih 13. 4.—14. 4. dr. Dovšak 15. 4. dr. Menih 16. 4. dr. Dovšak Rojstva: Rodilo se je 9 dečkov in 7 deklic Smrti: Helena MAZE, druž. upokojenka, Bele vode, 24, stara 70 let; Anton STROPNIK, upokojenec, Ravne 14, star 81 let; Jože JANE-ZlČ, upokojenec, Zgornje Vodale 8, star 79 let; Ana PILKO, kmeto-valka, škofija pri Šmarju 24, stara 84 let; Karol MALI, stroj, ključavničar, Velenje, Graškogorska 43, star 50 let; Jernej OVČAR, inv. upokojenec, Homec pri Vojniku 12, star 46 let. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENIE neomeiena sub odgovornost JUGOSLAVIJA RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE Kadrovsko-socialni sektor V zvezi z določili zakona o delovnih razmerjih ter sklepa komisije za delovna razmerja tozd Komerciala-Promet z dne 3. 4. 1981 i oglašamo 2 potrebi za opravljanje del oz. nalog VILIČARIST 1 delavec za nedoločen čas 1 delavec za določen čas do vrnitve delavca iz JLA Osebni dohodek je v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev za OD TOZD Komerciala-Promet. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, oddajo pisne vloge z dokazili o izobrazbi na naslov: Kadrovska služba Rudarskega šolskega centra Velenje, Prežihova 3, in to v roku 15 dni od objave v časopisu. O izbiri boste obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. Srečno! TOPER CELJE TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ Delavski svet OBJAVLJA prosta dela in naloge OBRATNI FINOMEHANIK 1 delavec za vzdrževanje šivalnih strojev in naprav Pogoji: poklicna kovinarska šola — smer finomehanik Prednost imajo kandidati s prakso. Prijave sprejema delavski svet TOZD Konfekcije Šoštanj v roku 15 dni od dneva objave. VELENJČANI! V petek, 17. aprila 1981 bo ob 18.30 uri v dvorani Skupščine občine Velenje PREDAVANJE O GOJENJU LEPOTNEGA CVETJA IN GRMIČEVJA Predavanje bo spremljano s predvajanjem barvnih diapozitivov. Predaval bo Jože Volk iz CELJSKE VRTNARSKE ŠOLE. Turistično društvo vabi Velenjčane in krajane iz okolice, ki jim je do tega, da Velenje ohrani lep videz mesta, da se udeležijo predavanja. VABI UPRAVNI ODBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA VELENJE! OBVESTILO Obveščam cenjene stranke, da sem pričel z rednim delom. Slike za dokumente izdelam takoj, kakor tudi vsa ostala ama- terska dela v črno-beli in barvni tehniki. Solidne cene, hitra izdelava in dobra kvaliteta. Se priporoča FOTO MILE, Koroška 16, Šoštanj. rt Bližina človeka" V sredo, 15. aprila bo v domu kulture Velenje gostovalo Gledališče pod kozolcem iz Smartnega ob Paki z delom Milenka Straška: BLIŽINA ČLOVEKA. Delo je priredil in režiral Bogomir Veras, kije poskrbel tudi za sceno. Prizadevni gledališniki iz Smartnega ob Paki so lani kar I4-krat nastopili s predstavo »Nekoč in danes« med drugim tudi na področni in republiški reviji, v Mestnem gledališču v Ljubljani in na Borštnikovem srečanju v Mariboru. S tem delom se bodo predstavili tudi na letošnjih poletnih prireditvah v ljubljanskih Križankah. Gledališka predstava »Bližina človeka« obravnava težave današnjega časa. Danes, ko se vozimo po naši mali domovini, vidimo. da je ta košček zemeljske površine eno samo gradbišče. Vsi težimo k boljšemu, udobnejšemu, bogatejšemu. Resnično nam uspeva, da smo obdani že s celo vrsto najrazličnejših predmetov in vse kaže, da zbirke še niso dopolnjene in da dirke še ne bo konec. Stiske v nas ljudeh pa so prisotne. Zmanjkuje nam časa za uporabljanje nakopičenih dobrin in sočloveka kmalu ne bomo več opazili. čeprav si domišljamo, da vse kar počenjamo, počenjamo prav zaradi njega ... Igrajo: Jože Krajnc, Mija Žerjav, Jože Robida, Franc Rudnik, Adi Hofer, Lija Modrijan, Pavla Letonje, Slavica Pečnik, Ana Glamočak, Mirko Žerjav, Andreja Modrijan, Zvonka Peršič in Alenka Podgoršek. Tehnični vodja je Rajko Goršek. ± KULTURNI ( CENTER*1—t— IVAN C N A POTNIK -7- VELENJE Z_) Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje petkov kulturni večer, na katerem se bodo predstavili harmonikarji — učenci Glasbene šole iz Velenja. V soboto. 11. aprila ob 11. uri bo v domu kulture v Velenju nastopilo Lutkovno gledališče iz Kranja s predstavo »Peter nos je vsemu kos«. Predstava bo za šolsko mladino in za izven. Vstopnina 10 din. V sredo. 15. aprila ob 20. uri bo v domu kulture Velenje gostovalo Gledališče pod kozolcem iz Smartnega ob Paki z delom Milenka Straška: Bližina človeka. Režija scena in adaptacija Bogomir Veras. Vstopnice po 60 din so že v prodaji v knjižnici Velenje. V razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje je na ogled razstava slik in grafik Franceta Miheliča. Na velenjskem gradu so ponovno odprte vse muzejske in galerijske zbirke, razen muzeja slovenskih premogovnikov, ki je zaprt zaradi prenovitve. ČASOPISNO PODJETJE DELO PODRUŽNICA CELJE Gregorčičeva 6, CELJE ZAPOSLI TAKOJ RA2NAŠAL(CA)KO za raznašanje časopisa Delo v Velenju. Delo je v jutranjem času. Informacije dobite pri raznašalki Poličnik, Jenkova 32 ali direktno na DELO Celje, Gregorčičeva 6, telefon 22-800. Premiera in repriza tega dela sta bili 28. februarja in 14. marca v Šmartnem ob Paki. Prepričani smo. da bo tudi v Velenju doživela velik uspeh, kot doslej vseh 5 gledaliških predstav, ki so jih uprizorili prizadevni in uspešni Smarčani. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Ludvika Zajca roj. 27.7.1905 v Plešivcu zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem posebno še tistim, ki so nam bili v pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so darovali cvetje. Žalujoči: žena Marija, sin Jože z ženo Ano in vnuki. Rudarsko elektroenergetski kombinat n. o. sol. o., Velenje RAZPIS 1981/82 KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO DO RUDNIK LIGNITA VELENJE 1. Na visokih šolah: — rudarska fakulteta — elektro fakulteta jaki tok — strojna fakulteta — ekonomska fakulteta: smer — finance smer — plan in analiza — pravna fakulteta — biotehniška fakulteta: smer — lesarstvo — FSPN .— sociolog — novinar - SLO in DS 2. Na višjih šolah: — elektro jaki tok — strojna 3. Na srednjih šolah (V. stopnje) — rudarska — elektro jaki tok — elektro šibki tok — strojna — ekonomska 8 štipendij 3 štipendije 4 štipendije 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 10 štipendij 7 štipendij 2 štipendiji 8 štipendij 2 štipendiji 3. Potrebe po učencih v gospodarstvu (IV. stopnje) - elektro šibki tok 4 štipendije - kovinarji 9 štipendij DO AVTOPARK 1. Na višjih šolah: - strojna 1 štipendija 2. Na srednjih šolah (V. stopnje) - strojna 2 štipendije 3. Potrebe po učencih v gospodarstvu (IV. stopnje) - avtomehanik 6 štipendij - avtoelektrikar 2 štipendiji - avtoličar 1 štipendija stopnje) 2 štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija 4. Potrebe po učencih v gospodarstvu (IV. stopnje) elektrikar jaki tok — strojno ključav. — zidar DO TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ 1. Na visokih šolah: — elektro fakulteta — energetik — elektronik — strojna fakulteta — energetik — FSPN — obramba in zaščita 2. Na višjih šolah: — strojna — varilstvo 20 štipendij 25 štipendij 10 štipendij 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija 3. Potrebe po učencih v gospodarstvu (IV. stopnje) elektro jaki tok — strojni ključavničar — strugar — tesar — vodovodni inštalater — zidar DO ELEKTROSTROJNA OPREMA 1. Na visokih šolah: — elektrotehnika — energetik — ind. elektronika — strojna — energetik 2. Potrebe po učencih v gospodarstvu (IV. stopnje) 5 štipendij 6 štipendij 1 štipendija 4 štipendije 1 štipendija 3 štipendije 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija — ključavničar — strugar — rezkalec — klepar — vodovodni inštalater — monter centralne kurjave — monter klima naprav — izolater — elektro — inštalater — elektro — obratovni — elektro — mehanik — monter PTT linij (PTT šol. c. LJ) DO PLASTIKA 1. Na visokih šolah: — strojna fakulteta 2. Na srednjih šolah (V. stopnje) — elektro šibki tok — strojna 17 štipendij 5 štipendij 4 štipendije 5 štipendij 5 štipendij 5 štipendij 2 štipendiji 2 štipendiji 6 štipendij 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 3 štipendije 3 štipendije DO TISKARNA 1. Potrebe po učencih v gospodarstvu (IV. — ofset tiskar — knjigovez — fotostavec DO ELEKTROFILTERSKI ELEMENTI 1. Na srednjih šolah (V. stopnje) — gradbena 2 štipendiji 2. Potrebe po učencih v gospodarstvu (IV. stopnje) — elektrikar jaki tok 1 štipendija — strojni ključavničar 2 štipendiji DS DRUŽBENI STANDARD 1. Potrebe po učencih v gospodarstvu (IV. stopnje) — kuhar (ženske) 2 štipendiji — natakar (ženske) ' 3 štipendije DS AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV 1. Na visokih šolah: — računalništvo — organizacija in programiranje 1 štipendija 2. Na višjih šolah: — računalništvo — organizacija in programiranje 1 štipendija 3. Na srednjih šolah (V. stopnje) — računalništvo — programski tehnik 2 štipendiji DSSS SOZD REK VELENJE 1. Na visokih šolah: — ekonomska fakulteta — finance 1 štipendija — plan 1 štipendija — organizacija poslovanja 1 štipendija — pravo 1 štipendija — FSPN - SLO 1 štipendija Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: SOZD REK VELENJE, izobraževalna služba, 63 320 Velenje, Rudarska 6, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. K prijavi za štipendijo na obrazcu 1,65 DZS je treba priložiti: - overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce), — potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov, in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so izbrali poklic oz. študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitarna. Omenjene usmeritve so bile objavljene v skupnem razpisu štipendij dne 11. 3. 1981 v dnevnem tisku. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo o rezultatih izbora obvestili do 30. junija 1981. Za prosilce, ki se bodo prijavili za študij na rudarski fakulteti ali rudarski srednji šoli bomo zahtevali ustrezen zdravniški pregled. 12i\5 Številka 14 (576) - 10. aprila 1981 Danes ob 19.30 v Domu kulture v Velenju 6. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije Radio Velenje in zveza kulturnih organizacij Slovenije organizirata danes, 10. aprila ob 19. uri in 30 minut v domu kulture v Velenju že tradicionalno SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN SLOVENIJE. Med nastopajočimi je tudi 6 malih vokalnih skupin, ki doslej na srečanjih še niso nastopile. Med njimi je tudi vokalni kvintet »Srce« slovenskega prosvetnega društva iz Dobrle vasi na avstrijskem Koroškem. Skupine bodo nastopile po naslednjem vrstnem redu: Septet »Rožmarin« Nadgorice—Ljubljana Vokalni kvintet »Jasmin« Frankolovo Moški kvintet medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor Kvintet Družina Breznik Pameče pri Slovenj Gradcu Septet »Polskava« Vokalni kvartet »Franca Bogolina« Ljubljana Sekstet »Vitis« Metlika Vokalni kvartet »Zora« Savlje—Kleče Vokalni kvintet »Srce« Dobrla vas—avstrijska Koroška Kvartet »Mozaik« Ljubljana Kvintet »Igrad« Rogaška Slatina Dekliški sekstet iz Bukovice Vokalni kvartet »Frankolovčani« Vokalni kvintet »Flamingo« Velenje Kvintet bratov Zupan Tržič Moški vokalni kvintet »Dr. Janez Plečnik« Ljubljana Koroški vokalni kvintet »Poljana« Prevalje Spored bo povezoval Marijan Kralj Vstopnice po 40 dinarjev bodo naprodaj tudi pred nastopom pri blagajni kulture Velenje. Velenjski invalidi za svoj praznik Nekateri prvič na morju Vsako leto je prva pomladanska nedelja Dan invalidov. Še prav slovesna pa je bila letos, ko proslavljamo mednarodno leto invalidov. Prav gotovo je v tej pomladanski nedelji veliko simbolike, saj se vsi, še zlasti invalidi, razveselijo pomladi, ko zopet zaživi narava in posije toplo sonce, ki ogrejo dušo in srce. Tudi letos smo težko pričakovali ta dan. Odpeljali smo se na naše morje v dom velenjskih rudarjev v Fieso, kjer so nam nudili prijetno gostoljublje. V petek, 27. marca popoldne je prvi avtobus krenil iz Šoštanja v Velenje, od tam pa smo z dvema avtobusoma nadaljevali vožnjo v soncu in veselju morju naproti. Za marsikoga je bil ta izlet veliko pričakovanje. Za dobro voljo sta sveskozi skrbela harmonikarja Ivan Repnik iz Škal in Martin Marolt iz Plešivca. V soboto smo v sončnem jutru po enem letu spet videli morje Prvič pa ga je tokrat videla 76-Ietna invalidka Jožefa Tamše iz Hrastovca. Težko si je predstavljati občutke veselja starejše ženice, ki je prvič v življenju s pogledi objemala širno prostranstvo našega morja. Po zajtrku in jutranjem sprehodu ob obali se je ena skupina odpeljala v bližnji Piran in Protorož in si ogledala med drugimi zanimivostmi tudi mednarodno regato, v kateri so tekmovali jadralci iz Italije, Madžarske in Jugoslavije. Druga skupina se je odpeljala na letališče v Sečovlje, kjer so nam z aerotak-sijem po znižani ceni omogočili panoramski polet nad slovensko obalo. Tudi to je bilo za marsikoga veliko presenečenje, saj se je peljal z letalom prvič. Po kosilu je bilo malo prostega časa za pisanje razglednic. Nato smo se odpeljali kopat v nov izredno lep počitniški dom vojnih invalidov v Strunjan. Tudi so bili zelo ustrežljivi, saj so nam omogočili brezplačno kopanje v pokritem ogrevanem bazenu, kar smo sprejeli z navdušenjem in zadovoljstvom. Kopanje v topli morski vodi nas je po dolgih zimskih mesecih kar Nogomet precej izčrpalo, zato je obilna večerja še kako dobro teknila. Po večerji pa smo se vsi skupaj odpeljali na ogled večernega življenja v Portorožu. Zbrali smo se v jedilnici, da bi s skromno proslavo počastili mednarodni dan invalidov. Govornik je bil Edvard Centrih, ki je poleg prizadevnih odbornikov in predsednice Lojzke Zaleznik zaslužen za to, da je naš izlet tako uspel. Ob koncu govora se je zahvalil vsem, ki so prispevali del sredstev za ta izlet invalidov. Še zlasti Projektivnemu biroju, Temeljni banki in obrtnikom občine Velenje. Po svečanem uvodu je bil še bogat srečolov in nekaj družabnih iger, nato pa je nastopil ansambel Primorski fantje iz Portoroža. Ta ansambel je na raznih tekmovanjih doma in tudi v sosednji Italiji prejel že veliko priznanja, v kratkem pa bo odšel na gostovanje k slovenskim izseljencem v Kanado. Sestavljajo ga pevka in pevec Danica Solina ter Ivo Kajba iz Šoštanja, ki je že nekaj let zaposlen v Portorožu, vodja ansambla harmonikar Pi-no Vežnaver ter kitarista Bogdan Fras in Branko Bembič. Tako smo preživeli nekaj veselih uric v prijetni družbi ansambla Primorskih fantov, ki so nas s svojim nastopom razveseljevali povsem brezplačno. Zadnji dan, v nedeljo, se je tudi druga skupina odpravila na letališče na panoramski polet, po kosilu pa smo znova zasedli svoja mesta V avtobusu in prijazna šoferja Jože Kuntarič in Herman Kasesnik sta nas zanesljivo popeljala proti domu. Za dobro voljo sta v velenjskem avtobusu skrbela Edvard Centrih in harmonikar Martin Marolt, v Šoštanjskem pa Lojza Zaleznik in harmonikar Ivan Repnik ter veseli Škalčani, ki so nas s petjem domačih pesmi zabavali na dolgi poti od Fiese do doma. Na koncu je prav, da se zahvalimo vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali, da je bil letošnji izlet ob dnevu invalidov tako odlično pripravljen. V. Kojc V nedeljo Rudar-Maribor Tudi s tretjega gostovanja so se nogometaši Rudarja vrnili praznih rok. saj so srečanje z Dinamom v Vinkovcih izgubili z rezultatom 3:1. Na presenečenje domačinov so Velenjča-ni povedli že v prvi minuti. Ta zadetek jim je vlival upanje, da bodo prvič v spomladanskem delu prvenstva osvojili vsaj točko na tujem igrišču, ki bijim bila v njihovih prizadevanjih, da se rešijo izpada zelo potrebna. Po tem iznenadnem vodstvu pa so po besedah trenerja Krivošeja igralci popustili, zajelo jih je samozadovoljstvo. Domači so seveda to dobro izkoristili in najprej izenačili, tik pred koncem prvega polčasa pa povedli. V drugem polčasu so Velenjčani zaigrali zelo dobro, si ustvarili nekaj prilik za izenačitev. Ko so najmanj pričakovali, so gostje povišali na 3:1. in tako je splavalo upanje igralcev Rudarja, da bi morda izenačili. Tako so nogometaši Rudarja v petih kolih spomladanskega dela prvenstva iztržili le tri točke, zelo pa so si poslabšali gol razliko, saj so prejeli kar deset zadetkov, dosegli pa le tri. Do konca prvenstva je še deset kol. Sedaj imajo 17 točk, po besedah trenerja pa jih bodo morali zbrati 29. če želijo ostati v ligi. Zato si v naslednjih kolih ne smejo privoščiti nobenega spodrsljaja več na svojem igrišču, vse tekme morajo zmagati, poleg tega pa bodo morali kakšno točko osvojiti še v go-steh. Napadalci se doslej pri strelih na gol niso izkazali. Novo priložnost za to bodo imeli v nedeljo, ko.bo na igrišču pri jezeru štajerski derbi z Mariborom. Srečanje bo gotovo, kot vselej doslej, pritegnilo veliko število ljubiteljev nogometa iz Šaleške doline in okolice. »Pričakujem dobro in športno igro in seveda zmago,« je dejal pred derbijem trener Aco Krivošej. Prvi poraz doma V nedeljskem kolu tekmovanja v vzhodni skupini slovenske nogometne lige so igralci Elkroja izgubili prvo prvenstveno srečanje doma v vseh pelih letih. Premagal jih je vodilni mariborski Kovinar. Čeprav zmaga gostov ni nezaslužena, pa je vendarle bolj plod podarjenih priložnosti, kot toliko boljše igre. Gostje so povedii takoj na začetku srečanja, karje seveda precej vplivalo na nadaljnji potek. Domači nogometaši so nato napeli vse moči. da bi izenačili, nogometaši Kovinarja pa bi ob tem skorajda povečali vodstvo. Dosegli so sicer zadetek, ki pa ga je sodnik zaradi nedovoljenega položaja razveljavil. Pri tem je eden gostujočih igralcev nešportno reagiral in sodnik gaje že v 18. minuti izključil. Kaj kmalu zatem so domačini po lepo izdelani akciji izenačili in nato zapravili še nekaj priložnosti, enkrat pa je gostujoči branilec zbil žogo z golove črte. Gostje kljub temu niso bili v podrejenem položaju in so bili zlasti z nasprotnimi napadi dokaj nevarni. Takoj po odmoru so gostje zaradi neoprezne igre domačih nogometašev znova povedli. Igralci Elkroja so krenili v napad, vendar premoči niso uspeli izkoristiti. Kazen je sledila sedem minut pred koncem. Ponovna nespretnost domačih branilcev in točki sta bili izgubljeni. Igra je bila sicer zanimiva, vendar na trenutke pregroba, pri čemer so gostje nekoliko pred-njačili. Pred koncem srečanja je bil zaradi vrnjenega udarca izključen še domači nogometaš Ermenc, rumenih kartonov pa na srečanju prav tako ni manjkalo. Novi točki Nogometaši Šmartnega so bili uspešni tudi v drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v slovenski nogometni ligi. Tokrat so na igrišču v Kranju premagali enajšterico Triglava z rezultatom 2:0. Z novima točkama so si Šmarčani še okrepili prvo mesto na lestvici in vodijo pred Železničarjem za točko. Tudi v nedeljo se obeta ljubiteljem nogometa v Šmartnem ob Paki zanimivo srečanje. Tokrat enajsterica Šmartnega gosli tretje najnevarnejše nasprotnike nogometaše Izole. V nedeljskem srečanju sta bila za Šmarčane uspešna Omladič in Pra-šnikar. Atletika Domačinke nikakor niso mogle urediti svojih vrst Ob zmago v zadnjih sekundah Rokometašice Velenja so preteklo soboto v Rdeči dvorani razočarale gledalce z igro, saj so z ekipo Borovo igrale le neodločeno 19:19. Po dobri igri v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v Labinu proti domačemu Rudarju, ko so srečanje izgubile z le s tremi goli razlike, so gledalci pričakovali, da bodo tako zaigrale tudi v drugem kolu in se z zmago oddolžile gostjam za poraza v jesenskem delu prvenstva. Toda igralke Velenja so začele igrati nepričakovano živčno, njihove akcije so bile nepovezane in gostje so to izkoristile ter v peti minuti vodile že z 2:0. Po tem vodstvu seje razigrala Dobrila Golič in z nekaj zaporednimi zadetki najprej rezultat izenačila, nato pa po-vedla svoje moštvo v vodstvo. Sredi polčasa so imele že štiri zadetke prednosti in jo do konca prvega dela igre tudi obdržale. Rezultat prvega polčasa je bil 11:7 v njihovo korist. V nadaljevanju so domačinke vodstvo povečale najprej na 5 golov, nato pa so igralke Borova zmanjšale na 14:13. Spet so nato Velenjčanke ušle gostjam za tri zadetke in prepričani smo bili. da bodo osvojile obe, točki. Toda gostje so dve minuti pred koncem zmanjšale na 19:18. Velenjčanke so v napadu zapravile žogo in igralke Borova so 11 sekund pred koncem izsilile 7-metrovko in izenačile. V naslednjem kolu gostujejo igralke Velenja v Sisku. Zadetke za Velenje so dosegle D. Golič 7. S. Golič 3. Omero/ič 2, Džordževič I. Bovha 4 in Špoljar 2. Še naprej v wod§tvu Stvarnik je bil nezadržen Igralci Šoštanja so dosegli drugo zaporedno zmago v spomladanskem delu prvenstva. V prejšnjem kolu so premagali Lipo iz Ajdovščine z rezultatom 28:24 (13:1 lj. Pred začetkom tekme so se predsednik kluba Franc Plaskan in igralci poslovili od vratarja Vajdla, ki odhaja na služenje vojaškega roka, ta pa seje gledalcem oddolžil z dobrim hranjenjem. Srečanje je bilo zelo dobro in je zadovoljilo blizu 400 gledalcev. Domačini so sicer že pri- Odbojka Prekinjena tekma V soboto je OK Topolšica igrala doma z OK Stavbarjem (ml.) iz Maribora. Vsi so pričakovali gladko zmago domačinov, a sta sodnika Torej (Vuzenica) in Mlačnik (Ravne na Koroškem) pokvarila vso srečanje. Mariborčani so z dobro igro presenetili nerazpoložene domačine in povedli z 2:0 (8:15. 7:15). v tretjem setu pa so Topolčani zaigrali bolje, vendarsta jih sodnika oškodovala z nekaj čudnimi odločitvami. Zaradi sodniških napak je prišlo do nešportnega vedenja domačinov in glav ni sodnik je pri rezultatu 11:11 odpiskal konec tekme. Odlična igra Preteklo nedeljo so se v telovadnici osnovne šole na Ljubnem ob Savinji srečale odbojkarice Ljubnega in OK Malgaj z Raven na Koroškčm. Tekma je bila izredno borbena, zanimiva in 'bližno v 20. minuti ostali brez Gučka. kije bil trikrat izključen, vendarjih to ni zmedlo. Sredi drugega polčasa so gostje zmanjšali rezultat na 20:19, toda zadnjih deset minut so Šoštanjčani zaigrali izredno v obrambi, prav tako v napadu, kjer je bil Stvarnik nerešljiva uganka za gostujoče igralce. Zadetke z.a Šoštanj so dosegli Skornšek 5. Jambrovič, Javornik in Guček po dva, Lesjak I. Polušek 6 in Stvarnik 10. Jutri Gostujejo rokome-taši Šoštanja v Mariboru, kjer bo njihov nasprotnik Branik. športna. Zasluženo so zmagale domačinke s 3:1 (15:4. 15:13. 10:15. 15:9). Obe ekipi sta prikazali dobro igro in veliko požrtvovalnosti. Za OK Ljubno so nastopile: Skok. M. in J. Jeraj. L. in M. Mori. Podme-ninšek. Zalesnik, Orlovič, Orešnik, Cerar, Mevc. D M. araton treh src Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije. Atletska zveza Slovenije in Smučarska zveza prirejata množično prireditev .»Maraton treh src«, in sicer 30. maja v Radencih. 26. septembra v Bovcu in 24. oktobra v Kranju. Prijave zbira občinska telesnokultur-na skupnost Velenje. Prijavnice pa lahko dobite tudi sami, če pišete na naslov: TVD Partizan Radenci. 69252 Radenci z oznako »Za maraton treh Uspešen rr iting V nedeljo dopoldan so velenjski atleti preizkusili svoje moči na otvoritvenem klubskem mitingu. Tekmovali so atleti vse od pionirskih do članskih kategorij. Športnik Velenja za leto 1980 Bogdan Makovšek je uspešno začel novo sezono. Frejšnji državni rekord v hoji na 5 km je izboljšal kar za 25 sekund. Pri dekletih sta se najbolj izkazali Pečovnikova s 171 cm v skoku v višino in Jugova s 15.1 na 100 m z ovirami. Rezultati zmagovalcev: hoja na 5 kme — 1.Bogdan M akovšek 22.12.0,2. Franc Lemež 25.09.4, 3. Jože Kaligaro 29.34.5; 80 m ovire — pionirke — 1. Nataša Krenker 13.4; pionirji — Zlat-ko Kompan 13.0, 2. Matija Molnar, 13.2,3. Vojko Sešel 14 4; 100 m ovire — st. mladinke — 1. Klavdija Jug 15.1; 100 m — pionirke — 1. Nataša Krenker 14.0, 2. Jerica Lednik 14.2, 3. Karmen Učakar 14.8; mlajše mladinke — 1. Jana Pečovnik 13.0. 2. Jasmina Majhen 13.4. 13. Lidija Časi 14.1; pionirji — 1. Tone Založnik 12.8,; ml. mladinci — 1 Vojko Krajnc 12.2; st. mladinci — l.Oto Fijavž 11.9;400m — pionirji — 1. Miran Debeliak 63.7; ml. mladinci — 1. Vlado Molnar 609; st. mladinci — I. Oto Fijavž 54.0; 600 m — pionirke — 1 Helena Goličnik 2.02,0, 1. Magda Mazej 2.045,3. Irena Rednak 2.05.9; mladinke — 1. Jožica Ketiš 1.53.0. 2. Mehta Zemljak 1.56.0; 800 m — pionirji — 1. Rudi Gostečnik 2.26.4, 2. F rane Reberčnik 2.34.0. 3. Tomaž Majerič 2.43.7; skok v višino — pionirke — 1. Vojka Tajnik 145 cm; ml. mladinke — 1. Jana Pečovnik 171 cm; pionirji 1. Vojko Sešel 150 cm, 2. Rudi Dobavičnik 150 cm, 3. Marko Zaje 150 cm. 4. Štefan Vidonja 150 cm; ml. mladinci — Vojko Krajnc 174 cm; st. mladinci — 1 Branko Pungertnik 195 cm; skok v daljino: pionirke — 1. Jerica Lednik 432 cm„„, 2. Karmen Učakar 426 cm.....3. Simona Dolinar 420 cm; ml. mladinke — 1. Lidija Časi 423 cm; st. mladinke — Sonja Verhovnik 473 cm; pionirji — 1. Tone Založnik 577 cm; ml. mladinci — 1. Igor Kolenc 525 cm; st. mladinci — 1. Oto Fijavž 594 cm: met diska: pionirji (1 kg) — 1. Maij an Ivanovič 26.72,2. Vlado Cigale 26.32.3. Robi Bosilj 23.16; ml. mladinci (1,5 kg) — 1. Marko Založnik 31.09, 2. Igor Skrabl 23.05; pionirke (1 kg) — 1. Bernarda Skornšek 18. 83 m; met kopja: pionirji (600 gr) — 1. Tone Založnik 39,28 m. 2. Zoran Učakar 25.86 m. 3. Tone Šmerc 25.08 m; ml. mladinci (800gr) — 1 Marko Založnik 49.00m, 2. Ivan Videmšek 32.10 m: met krogle: pionirke (3 kg) — 1. Klavdija Kolma-nič 8.92 m; ml. mladinke — 1. Ema Potočnik 9.82 m; pionirji (5 kg) — 1. Tone Šmerc 9.25 m, 2. Niko Sedovnik 9.19 m. 3 Branko Lesjak 8. 92 m. Boris Šalamon >N\s C AS- glasilo SZDL. izdaj ( enier/.i informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o.. Velenje, cesta I r.inliška Foita 10. >NAS CAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kol štirinajstdnevnik >SA-I I SKI RUDAR«, kol lednik pa izhaja -NAŠ CAS- od 1. marca 1973 naprej. UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Slane \ovk (odgovorni urednik). Jane/ Plesnik. f.itjana Podgoršek. Boris Zukošck in Mira Zakošek (nov in. rji). Izhaja oh petkih. I rednišivo in uprava Velenje, cesta I ranuška I ona 10. telefoni"(063) 850-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. ( ena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (/a tujino 600 dinariev). Žiro račun pri SDK. podružnica \ clenie. številka 52800-603-384X2. Grafična priprava, tisk in odpre-m.i: t 11P \ ečer. Maribor. Nenaročenih rokopisov m fotografij ne v racamo. Za »NAS ( AS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 42I-L-72 z dne 8, februarja 1974 ne plačuje temeljnega il,,\ k a mi prometa proizvodov. vetenje DELA ZA POTROŠNIKA IN SPLOŠNO PRESKRBO V VELEPRODAJI INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V OBRTNI KOOPERACIJSKI PROIZVODNJI V VELEPR0DAJI PIJAČ