fifia Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in založil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Osmi tečaj, 1H78. --------- - — V Ljubljani. Tiskala Klein in Kovač (Eger)' H)} KAZALO. Pesni. Siran. Oča, otroka usliši........1 0 izpremembi leta . . đ . . . . 6 Šolski zvonec . . . ......17 Zinrcki dan J . - . . 38 Otroku v zibeli . .......4« Z večera . .XfeWfee . - Ö Strasten človek.........51 Ura ........65 Slike . .............78 Z malega raste veliko ..... 81 Neskrbna mladina........85 V vrtec hodim rad ........ 07 ............V3fc Učenec o počitnicah.......113 Otrokom............122 Prošnja............122 Umirajoči otrok . . . ■».....129 Večer......h ? S* ... 133 Šola........V - - , .145 Zima pride ..... . M . 1 . .161 Božična......iM. ... Dr. Janez Bleiweis . . . Čudna hišica...... Zima......... Sneg in zimsko veselje Na razvalinah Palmire . '. '■4 d; . m . 172 177 . 184 . 184 . 186 . 188 Prirodopisno-natoroznansko polje. Demant............14 Brinje ............14 Vrabec............31 Prepelica...........46 Proso . . > f.........60 Cvetice............78 lipa.............79 Pes ............94 Mačka ............94 Kopriva............110 Koran............111 Rèi in pSenica.........111 Prašič ............125 Muha.............125 Mravlje . . f-tt-........126 Hrast ... Ü. Ji.........126 Blisk in grom .........141 Jazbec v jazbini.........143 Ribe.............158 Ajda.............168 Oves .............159 oijk» . J^t ... i» Medved............173 Zrakomčr...........173 Živo srebro...........174 Severni jelen..........190 Gledališke igre za mladost. Mali godec...........52 Zabavne in kratkočasne stvari. Drobtine, stran 15, 48, 64, 79, 95, 112, 127, 144, 160, 175, 191. Kratkočasnice 15,32,79,127,144,160. 175,191. Kmetska vremenska prorokovanja 15, 32, 48, 64, 80, 95. 112, 127, 144, 160, 176, 192. Uganke 16. 64, 128, 176. Rebusi 48, 80, 176. Računske naloge 64, 176. Zabavne naloge 64. 128. Nekaj za kratek čas 127. Slovstvene novice. Pučke novine..........16 Kratko izkustveno dušoslovje .... 16 Šopek milnih napevov za šolo in dom 32 SokoL Glasilo za tjeloveibu .... 32 Ant Mart. Slomèeka zbrani spisi . . 47 Šopek raičnih pesen za šolo in dom . 47 Djetinje sigre za mladež obojega spola . % Hanani, ali poslednje dni v Jeruzalemu 128 Zadnji dnevi v Ogleju.......128 8vete listne bukve katoliške cerkve . . 144 Domovino8lovje za ljudske šole . . . 160 Pet božičnih pesem........192 Muzikalne priloge. Napevi k sledečim pesnim: 1 Mačja kazen. Vglasbil dr. B. Ipavec; 2. Moj vrtec. Vglasbil dr. B. Ipavec; 3. Bčelar. Vglasbil dr. B. Ipavec ; 4. Stu-denček. Vglasbil dr. B. Ipavec; 5. Dobro jutro. Vglasbil dr. B. Ipavec. Podobe. Stru. Graščina Vauklus, prebivališče Pranja Petrarke...........7 Kip cara Petra Velikega......11 Josip Mihalović. nadškof in kardinal Zagrebški...........23 Čebelar............27 Oralo ali plug .........29 Tatransko gorovje........41 Lovec prepeli čar.........46 Nedollni otročići ........62 Cesar Maks...........70 Parobrod...........86 Žnjice ............92 Erazem iz Jame.........103 Andrej Eberard Eavbar......107 Kupčija s sužniki (dve podobi) . 120. 121 Pametna mati ..........134 Starček in smrt.........138 Opica in ura..........150 Katarina IL, ruska cesarica.....154 Pavlinka pri teti ........167 Papež Leon XIII.........171 Medved.............173 Dr. Janez Bleiweis........177 Sneženi mož......... 186 Štev. I. V Ljubljani 1. januarja 1878. Leto VIII. Oča, otroka uslisil J mólknili so znnaj ptiči, - Po dolih, brdili mèg leži; j. Nikdčr jim gorke nij odćje, Ki v mrzlej zimi jih segrćje, Nikögar. ki za njih skrbi. Ptičice ljube, uboge! Izginile so vse cvetlice, Povsodi iščem jih zaman, Od kar j« zima nastopila In jih nemilo položila Pod bdim prtom v grob teman. Ljubljenke mojo, cvetlice! In slišal sem, da južni bratje Za križ iu svobodo trpé ; Da Bvojej domovini vdanim Ter od sovražnika pregnanim Telesa hrabra krvave. Bratje predragi, wwreEAil Ročici pred drevesom eklépljein. PoSiljam prošnjo do Bogi Da milost njega vsemu sve-tu Na pomoč pride v novem letu, Da konec bilo bi solza. Očft, otroka usliši! Srce vestilo mi trepečo, Vsa duša sili mi v oči, V nebeškem blesku gledam cvetje, In angelsko poslušam petje, Ki v mir pozćmeljske ljudi, V ««v V>-avii i« lijatoranl Litjisa Perju/cova. Časopis s podobami za slovensko mladino. Naročaj materin preslàdek V zavetje ljubljeno imam, Da glasno od radosti Kadar sladko se vdnje Kadàr na gorcem se Alati, oj. zlata, In dete Najlepše izmej vseh Iz raja meni je posi Nebrojno liičij mu prižgalo, Ki, kakor zvezdice z nebés, V slavo gorijo božično! Na novega leta dan. Stari vrtuik Bogovič in njegova žena sta bila v cerkvi pri sv. maši. Pridiga, ki so jo imeli gospod župnik na novega leta dan, segla jima je v dno sred. Bila sta Bogovič in njegova žena pobožna kristjana, ki sta rada poslušala besedo božjo, ter si tudi prizadevala, da bi živela po njej. Na novega leta dan sta bila še vsako leto skupaj pri sv. maši in pri pridigi, ravno tako tudi ob vseh večjih praznicih v letu; a ob nedeljah sta se vrstila tako. daje prvo nedeljo šel Bogovič a drugo njegova žena v cerkev. Te navade sta se držala od tistega časa, odkar sta imela še majhene otroke v hiši, katerih nijsta mogla samih postiti. A zdaj jima za otroke nij bilo več treba skrbeti, ker jib nij bilo več domi. Dva sinova sta bila v bližnjem mestu poštena rokodelca in jedina hči je imela tudi dobro službo. Vrtnik Bogovič je imel svojo hišico in lep vrt blizu velicega mesta. Povrtnina, ki jo je v mesto prodajal, prinesla mu je vsako leto lep znesek denarja ; .to se zua, da neko leto več neko manj, kakoršna je bila letina. Bogovič je bil priden gospodar, a žena pridna in skrbna gospodinja, zatorej jima nikoli nij manjkalo kruha v hiši. Oba sta dobro znala, da človek ne živi samo ob delil, nego treba mn je tudi moliti, ker brez blagoslova božjega nij nobene prave sreče v hiši. „Moli in delaj !" ta stara prislovica jima je bila vedno pred očmi. „Naj bo človek še tako priden in deloven, brez blagoslova iz nebes nij nobenega napredka," rekel je večkrat Bogovič svojej ženi in otročičem. Kdor ne moli, tega Bog zapusti, temu se vedno slabo godi; to si zapomnite tudi vi, ljubi moji otroci! Na novega leta dan, ko sta se oče Bogovič in njegova žena vsedla za mizo, da bi kosila, molil je Bogovič naprej ; poprej je moral vedno jeden otro-čičev naprej moliti, a zdaj je to nalogo prevzel oče sam. „Pridi, o gospod Jezus, bodi naš gost in blagoslóvi nam dari, ki si nam je dal," tako je sklenil Bogovič vselej svojo molitev pred jedjo, in potem sta še le začela jesti. Oba sta nekaj časa tiho sedela za mizo in se krepčala z dobrimi jedrni. Naposled izpregovori žena: „ako človek vsak dan isto molitev moli, večkrat potem ne vé, kaj je prav za prav prosil Bogi. liže večkrat sem si mislila, daje Bog dober, ker je nama še vselej blagoslóvil to, kar je nama dal, a vendar še nikoli nijsva imela Jezusa kot gosta v hiši, dasiravno ga vsak dan v gosti vabiva." „Di, to je resnica," reče oče Bogovič, „vsak dan vabiva Jezusa v gosti, a vendar ne pride k nama. To se zna, da Jezus v lastnej osobi ne pride, kakor takrat, ko je še po zemlji hodéval iu z ljudmi jedel iu pil ; ali on nam» lehko pošlje koga druzega mesto sebe, saj je večkat dejal: „karkoli storite ubožcem v mojem imenu, to je takč, kakor bi bili meni štorih." Nato reče žena: „nikoli nobenega ubožca še nijsva pustila od najine hiše, da bi mu uc bila kaj podarila. A to je tudi najina dolžnost, ker je nama Bog dal toliko, kolikor potrebujeva in še več, ker vsak mesec lehko nekoliko prihraniva in na obrésti naloživa; če tudi nij mnogo, vendar je toliko, da bova na stare dni lehko živela. Zatorej mislim, da bi vsak čas Jezusa Ieliko sprejela kot gosta, ako bi le hotel k nama priti, ali nama vsaj koga druzega mesto sebe poslati." Po pčludne, ko sta se Bogovič in njegova žena napravljala, da bi šla V bližnjo vas obiskat starega znanca, stopi oče župan v hišo s časopisom v loci. Poda časopis Bogoviču ter ga prosi, da bi prečital z rudečim svinčnikom podčrtane vrstice. Bogovič vzame časopis in čita: „V Zadrägi blizu mesta K je ondotni pošteni tesar Anton Gost padel s podstrešja ter se tako hndo poškodoval, da je v malo urah potem umrL Zapustil je dve leti starega otroka, zalega dečka, ki je zdaj uboga sirota, ker nema nikogar svojih na tem svetu ; mati mn je namreč nžč pred očetom umrla. Ubogega dečka so vzeli ondotni sosedje pod streho, a ker so sosedje sami ubožni, zatorej se je sklenilo, da bi se za ubogo siroto nabirali darovi, kateri se pošiljajo gospođu župniku ondotnega kraja. Oče župan je na prošnjo gospoda župnika nabiral pri svojih znancih blagovoljne darove za ubozega dečka. Nabrani darovi so bili do zdaj še zelò pičli, ker v toliko slabih časih nijso mogli ubožni sosedje mnogo darovati. Bogovič takój poseže v svojo mošnjo in di očetn županu nekoliko desetič za ubozega dečka. Zupan se poslovi ter otide dalje. Po županovem odhodu se uapravita Bogovič in njegova žena ter otideta v bližnjo vas do starega znanca. Bil je zelò lep a mrzel dan, kakor je to uže navidno o novem letu. Solnce je prijetno sijalo in njegovi svitlo-rumeni žarki so se lesketali po belo-sneženem polji. Gore, doline, lesovi iu vrtovi — vse je bilo oblečeno v praznično zimsko obleko. „Ti si danes nekako zamišljena," reče oče Bogovič svojej ženi. Žena prikima in reče : „kaj bi ne bila, saj ima človek vsak dan dosti premišljevati. Za nekaj časa reče žena svojemu možu : „ti si danes tudi nekako zamišljen !" Mož jej odgovori : „kaj bi ne bil, saj je tudi meni vsak dan mnogo misliti treba." „Znabiti da imava danes oba óne iste misli," reče žena. „Mogoče!" odgovori mož. To rekši, gresta mirno in tiho dalje. O večernem mraku sta bila zopet skupaj domi. Žena prinese večerjo na mizo. Oče Bogovič moli po svojej starej navadi: „pridi, o gospod Jezus, bodi naš gost in blagoslovi nam darl, ki si nam jo dal." Kako je bilo uže imé tesarju, ki je padel s podstrešja in se ubil ?" vpraša žena svojega moža. Mož odgovori : „Anton mu je bilo imé in Gost se je pisal. „Dì, dà, Gost se mu je reklo," reče žena, „in ubogi zapuščeni otrok je zdaj óni mali gost, ki je brez očeta in matere. „Dà, takó je; otrok je zdaj še majhen gost," reče Bogovič. „Kaj misliš, ljubi moj ?" reče žena ter prijazno pogleda svojega moža. „Kaj mislim ? „odgovori mož, „jaz mislim òno isto, kar vsak dan moliva: „pridi, o gospod Jezus in bodi naš gost !" Morda je ravno zapuščeni otrok óni gost, ki ga nama pošlje dobri Bog, kajti Jezus ne pride sam, in večkrat je dejal: karkoli storite ubožcem y mojem imenu, to ste meni storili." To je bila dobra misel na novega leta dan ! To misel sta imela mož in žena ves čas, odkar je bil oče župan v njiju hiši. Osem dni pozneje nijsta več vrtnik Bogovič in njegova žena sama sedela za mizo. Imela sta pri sobi malega gosta, zalega in ljubeznjivega dečka, ki nij bil nihče drugi nego zapuščena sirota tesarja Antona Gosta. Vzela sta ga za svojega otroka in skrbela zanj, kakor da bi mu bila prava roditelja. Glejte otroci ! to vse je Bog tako obrnil ; on je opozoril dobra človeka na zapuščeno siroto ter jima tudi takój dal izpozuati, kaj je njegova sveta vulja. --- 1* Kako se pošten človek maščuje. Stari ribič Srečko, mraza ves trd, nese breme drv na hrbta iz gozda. Truden gre po sneženej stezi dalje mimo lovčeve — Želkove — hiše, ter hoče preko mosta na drugo stran k svojej hiši. „Stoj, starec!" zavpije lovec in skoči iz hiše. „Kje si dobil drv? Drva nijso tvoja, ukradel si je!" Srečko se ustraši in jeclji: „Mož, jaz nijsem kradeL" Želko: „Ne legaj se mi, starec, včeraj še le sem sekal drva. V gozdu leži, in tù si je naložil." Srečko: „Verjemite mi, mož, dna sem vejico za vejico v gozdu nabiral in nabiral, menim, da prav pošteno." Želko: „Daj mi drva, in drugo ne kradi!" Srečko: „Poglejte, mož, drva so samo majhena in suhe vejice, katere so bile raztrosene pod drevjem v snegu," Ž e 1 k o : „Ukradel si je. Moja so !" Želko neusmiljeno potegne starčkn breme s hrbta, in je vrže preko mosta v reko, da so se valovi ž njo igrah. „Sedaj je prepira kouec!" reče zasmehljivo, ter gre v hišo. Srečko žalostno gleda, kako voda dalje nese njegova tako težko nabrana drva, in je s solznimi očmi odhajal. Za nekoliko dni je bil gorkejši zrak ; led se je po reki trgal. Kos za kosom plava in se drug na druzega kopiči. Skrl za skrlijo poka in se drvi po reki kakor ledene gore, ki so čedalje bolj jezile tek deročega valovja. Lovcev sin pride ravno iz mesta, in hoče iti preko mosta; pa ko ugleda tako divjanje povodnih moči, ustraši se; trese se, in ne vé, kaj bi storil. Bibič Srečko je ravno svoj čoln pri vodi popravljal, dečku odsvetuje, naj nikar ne hodi preko mosta in naj ne stavi življenja v smrtno nevarnost. Želko vse to vidi, ter sinu svojeglavno zavpije: „pojdi hitro sira, pojdi, ne poslušaj starca!" most se še ne bode podrl. Urno hodi!" Sin steče; most se stresa, še jeden udarec in deček pade ua mostuice, na katere se pridrvi nakopičeni led, zgrudi se, pade v vodo in deček ž njim! Oče tostran vode plaka in vpije na pomagaj. Deček vpije v vodi in prosi pomoči. Na nek hlöd oklenenega in skoro na pol od leda pretisnenega drvé šumeči valovi dalje po reki. Logar obupljivo sklepa roki. Kako bi se smel nadejati, da bi ribič rešil nesrečnega dečka! Toda stari Srečko skoči srčen v svoj čoln, vesli med ledenimi gorami in med hlödi razrušenega mosti, otrnè dečka iz požrešnega valovja, ter ga srečno pripelje na breg k očeta. „Tukaj vam dam sina nazaj," reče prijazno in z milim glasom, „glejte, nič žalega se mu nij zgodilo, le nekoliko prestrašen je še." Želko si ne upa starčka pogledati. Dolgo stoji tiho hi osramoten, ne vedöö, kaj bi rekel. „Odpustiie mi, pošteni starček," pravi zelò ganen, in solzé mu poliji neprijazna lica, „odpustite mi, ker sem vas tako trdoserčno razžalil." „Ali se nijsem dovolj maščeval nad vami?" pravi sivi starček. Z e I k o : „Tedaj je bilo dobro delo vaše maščevanje, razžaljeni mož ! flog, iako se maščuje pošten človek!" SlajSa kakor slavca petje, — Draža ko zlató svetil, LejiSa ko cvetic vse evetje, — Je ljubezen bližnjega. -k. Dobra hiša. O će starejšemu sinu izročajo gospodarstvo. Pravijo mu: „izročam ti dobro hišo: glej, da tiko tudi ohraniš! Dobra hiša naslanja se na dobrega gospodarja. Dober gospodar v dobrih rečih vedno napreduje, rad se uči in prevdaija, ter nikdar ne zapravlja zlatega časa. Dober gospodar vse opravlja o pravem času. On zni, da hitro mine leto, in ravno tako hitro izteka se tudi čas kmetijskih in sploh gospodarskih opravil. Vsako delo ima svoj čas in se mora takrat in ne drugekrati opraviti. Dober gospodar skrbno pazi, da ne zanemaija časa. ker vé, da si ne more ménti dobre dobe in izbirati Tremito, kakoršnega bi ravno potreboval. Dober gospodar ogiblje se nepotrebnega dela, nepotrebnih potov in praznih skrbi, ter svojo družino napeljuje k vdričnosti in vsem lepim, čednostim. Skrben gospodar gleda na vse, kar se stori in godi pri hiši. On zna, kdo hodi v hišo in kdo odhaja iz hiše; zna, kako se živini streže in khlde, kako družina dela domi, na polji in v gozdu. On vsaceinu delavcu posebej odkazuje delo, ter gleda, da se urno in zvesto dela, pa tudi skrbi, da se dobrim delavcem ne godi nobena krivica. Dober gospodar tudi skrbi za čast in poštenje svoje hiše ; potrebne uboge rad sprejemlje in nikogar ne žali in ne draži. Svoje delo in svoj stan ljubi iu zvesto izpolnuje vse svoje dolžnosti. Umen gospodar izmodri se po škodi družili, a neumen se izpametuje po iastnej nesreči. Marsikdo, ki toži svojo bčdo (revščino), ne pomisli, zakaj je obožal. Podedoval je morda mnogo premoženja, a mislil si je, da ga ne zapravlja, ako tu in tam kaj malega izdi. A jaz pravim : Če vedno samo jemlješ, ter ničesar ne pridevlješ, kmalu prazno dno ugledaš. Kdor kupuje vse, česar mu je všeč iu pripravno, kmalu pozabi plačevati. A upniki imajo posebno dober spomin in dolžnika kmalu radi tiijajo. Dolžnik nij prost človek, nego vedno je v oblasti družili. Dobro znaš, da za pomladjo pride leto, za letom jesen, a za jesénijo zima. Skrbi torej za potrebne reči o svojem času iu ne bodi kakor živina brez pameti, da v silo ne priđeš. Vse, kar je v hiši, varuj in glej, da bode tudi za prihodnost napredovalo. Nikoli nikdar ne reci : za mene je uže dobro ; a drugi naj delajo drugače. Ali pa: jaz ne bodem sadü dočakal, čemu bi se s tem in ónim delom ukvarjal i. t. d. Nejevolje in malopridnosti je dovolj na svetu; nikar je tudi ti ne pomnožuj ! Umen gospodar ima knjigo, v katero zapisuje vse, kar pri gospodarstvu prideluje, prodaja in kupuje. Konec lota prešteva iu prevdaija, kako je gospodaril in kako bode prihodnje leto to in ino bolje obračal in izvrševal Ljubi moj sin, svetujem ti pa tndi, da si zapomniš naslednje besede: „Potrpljenje v hišo vzemi, Največ ta pomaga til Vendar naj ne gospodari, S'cor ti marnost istpodi; Pridnost naj (i hi§o zdnivi. Kuhar naj ti bode glad, fied ili Čednost imej v službi. Z dobrim srcem hodi spati" ■ Koleda. Zvečer pred božičem, pred novim letom in pred praznikom sv. treh kraljev je koleda. Pevci hodijo od hiše do hiše, nstavijo se pred hišnimi durmi in zakoledovajo, to je, zapojč kako pesen koledniško, tako-le: Je eno dete, oj rojeno Notri v mesta Betlehem', V enej priprostej štaliei, oj štalici, V enih oslovih jaslicah. Spoznal ga je oslič, volek; oslič, volek, Da je to dete pravi Bog, Ki je ustvaril zemljo, nebč; zemljo, neb<5, Človeku dal dušo, telò. Pastirci na polji pasejo, oj pasejo, Angelsko petje poslušajo. Tù so prišli kralji trije, kralji trije, Gašpar, Helhar in Uoltažar. In so darf mu prinesli, oj prinesli, Mire, kadila, čisfga zlati, Pa darujejo Jezusu, oj Jezusu, Oj le kralju nebeškemu. Za rojstvo mi zahvalimo, zahvalimo Božjo devico Marijo, Ker je rodila Jezusa, oj Jezusa, Zveličarja vsega sveti. V temu času božičnemu, oj božičnemu, Oj bodi dete hvaljeno ! Take in jeduake stare pesni pojčč hodijo od veže do veže, in koledoval. cem se povsod kaj podeli. Po nekaterih hišah je pokličejo tudi v sobo in j se koledova. Zagotoven pa resnično Sem, da djanje zgolj pravično Obranilo nam bo mir: Bratoljubnost in poštenje, Blago, čednostno življenje Pravi sreči bode vir. s. p. 0 izpremembi leta. Staro leto je zbežalo In s saboj je odpeljalo Kaj prineslo bode leto, Novo leto zdaj začeto, Nam odkrito, znano ni. Prehajalo al' bo milo, Mnogo želj in raznih nad. Prinašalo tù je sreče Sekalo tam rane žgeče Mnogi bil njegov je sad. Al' v britkoslik nas topilo, Skrilo nam je pred očmi. Franjo Petrarka. Ker imi „Vrtec" namén, da vas vodi po vsem svetu in vam kaže različne slike sveti ter vas seznanja ne samo z domačimi nego tudi s tujimi stvarmi, zatorej naj vam pové tudi nekolikč o slovečem italijanskem pčsnikn, katerega ime je Franjo Petrarka Ta po vsem svetn znani učenjak in pesnik je bil rojen 20. julija 1304. leta v Arezzi na Toskanskem, kjer sta njegova roditelja vsled silovitih prekucij in pnntov iz Florence pribežalši, v pregnanstvu živela. Svoja prva otročja leta je preživel deloma v Incizi deloma v Pizi, Graščina Vauklus, prebivališče Pranja Petrarke. dokler se nij 1313. 1. z roditeljema preselil v mesto Avignon na Francozkem, ki je bilo takrat stolišče tadanjega papeža (glej „Vrtec" od 1877. 1. stran 69) in kmalu potem (1315. 1.) v Karpentro, kjer se je izšolal. 1319. leta je bil na vseučilišči v Montpelieru (čitaj: Monpelju) in 1323. leta na učilišči v Boulogni, kjer se je učil pravoznanstva, kar so njegov oče posebno želeli. Po smrti svojih roditeljev 1326. leta je popustil pravoznanske nauke ter se je vrnil v Avignon, kjer se je posvetil slovstvenemu in pesniškemu delovanju. Da bi mu ne izmanjkalo potrebne hrane in obleke, stopil je v duhovski stan. Iz Avignona, kjer je mnogo občeval na papeškem dvoru, popotoval je, da bi svoja znanstva pomnćžil, v Rim in Napolj, kasneje tudi v Holandijo in v nemške dežele, ki leìé ob reki Kenu. A najrajše je prebival na svojej graSčini Vauklusu blizu mesta Avignona na Francozkem. To graščino si je Lil Petrarka pridobil 1337. leta. Pozneje 1353. leta je zapustil Fraucozko in se podal nazaj na Laško, kjer je živel v različnih gorenjelaških mestih (v Milanu, Paduvi. Mantovi, Benetkah in v Parmi) večinoma po dvorih maujših italijanskih knezov. Svoje poslednje dni je preživel v Arkvi na evganejskih griči, kjer je imel svoje mirno in samotno posestvo. Petrarka je nmrl 18. julija 1374. leta zapustviši mnogo znanstvenih in pesniških umotvorov; zatorej so Italijani zelò ponosni na tega svojega rojaka. Kadar bodete večji in starejši, slišali bodete mnogo tudi vi o njegovih delih, a zdaj vam naj zadostuje, da si zapomnite samo njegovo imé ter da znate povedati, kdo je bil slavni Franjo Petrarka. Črnagora. črnagora je majhena kneževina, od vseh strani obdana s temnimi gorami, od katerih ima tudi svoje imč. Ta gorata dežela leži na zapadnej stràni balkanskega polotoka, ter meji ob Albanijo, Bosno in Dalmacijo. Prebivalci črnegore so srbsko-slovanskega debla, hraber nàrod, da mu ga nij jednacega na svetu, ki se živi večinoma ob lovu in živinoreji. V poprejšnih časih je bil vladar v Črnejgori dotični vladika (škof), a od 1852. leta je prevzel črnogorsko vladarstvo knez, ki si je 1855. in 1856. leta pridobil to pravico. Glavno in stolno mesto črnogorske kneževine je Cetinje. V drugej polovici pretočenega stoletja je bil sedež črnogorskega vladarja v novem samostanu, katerega je tedanji vladika dal sezidati na svoje troške. Pred samostanom je stalo trideset stražarjev s prelepimi peresi na klobucih. Štirje topovi, v turških vojskah pridobljeni, stali so pred vhodom tega vojniškega kakor tudi duhovniškega poslopja. Smodnišnica je stala poleg stolpa (turna) a tiskarna poleg orožnice. Nad veliko dvorano, v katerej so bila različna eerkveua oblačila, kelihi in druge cerkvene stvari, shranjevali so v vojski pridobljene barjake (bandera), orožje itd., med katerimi je bilo videti tudi glavo črnega muhomeda. Petdeset stopinj od „samostana" je stalo podolgasto iz kamena sezidano in s slamo pokrito poslopje, — to je bila posvetovalnica ali zbornica. Tikoma poleg zborniee v posebnej stàji so privezovali osle in mule, na katerih so senatorji (starešine) k zborom prijezdili. V velikanskej sobi, v katerej so imeli zborovanja, nij bilo druzega videti razven podolgovate kamenene klopi in nekoliko debelih plaht, ki so po tleh razprostrte ležale. Tu so sedeli glavarji okoli svojega vladike, obesivši orožje na zid in prižgavši svoje čibuke (dolge fajfe). Vladika in njegovi starešine so sedeli na kamenej klópi, a v znamenje predsedniške pravice je imel samo vladika blazinico pod seboj. Vse obravnave, ki so se vršile v kakej seji, zapisoval je dotični tajnik. Nlrod je imel pravico, da je volil sovetovalce (senatorje), a vladika jih je potrjeval. Vse naredbe veljavne za Ornogoro so bile izdane in potrjene po zako-nodajalnem telesu, in vladika jih je po rimskem načinu razglaševal : „v imenu črnogorskega starešinstva in niroda. " Vsacemu zboru je bii predsednik navadno vladika sam. Poglavarji, prišedši od raznih krajev, da polozé svoje račune, shirali so sp radi t prijateljskem društvu, kjer so se Cesto pozno t noč prav prijetuo zabavali. Serdarji (okrajui sodniki), stari knezi, slepci in pesniki so se zbirali okoli svojega „gospodarja," ki se je i njimi kratkočasil in njihove vojne pripovedke poslušal, ter po zaslugah vrednejšega tudi pohvalil ali obdaroval. Odličnejše pesni so se takój dale natisniti v uradnem črnogorskem listo. V onej dóbi je vladal v Čraejgori Peter II. Petrovič, kateremu je dala povčstuica s polno pravico pridevek „veliki vladika" in „izobrazovatelj svojega naroda." Vladika Peter II. je bil junak, državnik in pesnik. Še dandanes ima črnogorski narod tega velikana v velikej časti ter ga imenuje svetega probuditelja črnogorskega uäroda. Crnogorci prisezajo z njegovim imenom, ter nihče ne gre po svetej maši iz samostanske cerkve, da bi ne poljubil poprej krste, v katerej leži truplo slavnega pokojnika. Ta znameniti junak je potolkel Turke koncem osemnajstega stoletja v krvavej bitki pri Krasu, ki je cele tri dni trajala in v katerej je 30.0C10 Turkov mrtvih ostalo na bojišči. Peter II. je umrl 18. oktobra 1850. leta svoje dóbe v cetinjskem samostanu, v katerem je stolovah Ko so junaški Črnogorci slišali, da jim je umrl slavni vladika, prišli so od vseh strani v Cetinje. da mu poljubijo roko. V svojej oporoki je dal zapoved, da se po njegovej smrti ima skleniti premirje z vsemi notranjimi in vnanjimi sovražniki za celih šest mesecev. V tej dóbi je mesto Cetinje obstajalo iz omenjenega samostana, nove palače, v katerej je prebival vladika Peter Petrovič, in še nekoliko ubožno sezidanih in b slamo pokritih hiš. To jo bilo vso v ónej dóbi. A dandanes Cetinje vse drugače izgleda. „Stari samostan" je po vnanjem licu podoben nekdanjemu „staremu samostanu." Vrh samostaua stoji na pečini sezidan in obče znani ce t inj ski stoljv kJ je znamenit posebno zaradi ttg», ker j« oekihj pn (tra^gm potujoči sir Gardiner Wilkinson videl na njem obešene črepiuje turških glav. Zdaj teh turških glav nij več videti, a ua tem grSznem mestu se vidi zdaj velik in lep zvon. Samostan, ki je v novejšej dóbi ves predelan, ima mnogo lepih sob in dvoran. Tu stoluje zdaj metropolit, (škof) llarion. lep človek srednje starosti, učen in prijazen, prijatelj svobode in neodvisnosti, kateri, ako je treba, takój danes zajezdi svojega konja, ter se bojuje, kakor vsi črnogorski duhovniki, proti azijatskemu barbarjn, silovitemu Turku. V gorenjem nadstropji omenjenega samostana se nahaja zdaj semenišče učiteljskih pripravnikov. V samostanskoj cerkvi se vidita grobova kneza Danila in velikega vojvode Mirka Petroviča, turškega premagalea in očeta sedanjega kneza. Na črnej preprógi njegove mrtvaške krste leži krasna sablja, s katero je on tolikokrat Turke sekal. V ravno tej cerkvi leži tudi uže omenjeni „veliki vladika," kateri je v tem samostanu v najgorenjem nadstropji imel svojo sobico, v katerej je preživel poslednje dni svojega življenja. Pripoveduje se, da je tako zmérno in priprosto živel, da v svojej zadnjej bolezni še peči nij dal zakuriti. V njegovej nekdanjej sobici stanuje še dandanes v tem samostanu jedini menih, ki opravlja duhovniška opravila za samostan, in so ob samih rastlinah hrani. V vsem skupaj je v Črnejgori dandanes samo do kakih 20 menihov. Ne daleč od samostana v lepej ravnini stoji nova, zdaj „stara palača," katero je pozidal vladika Peter IIL, in v katerej je tudi knez Danilo L prebival. Stara palača je na dolgost zidana, ter ima samo jedno nadstropje. Na vsakej stràni ob dolžini so obzidana dvorišča z okroglimi stolpi. Vse sobe so primerno prostorne, pritlična okna so z železnimi šibkami okovana, a v sobah prvega nadstropja se vidijo ostanki bivše stare palače, v katerej je imel knez svoje stanovanje. Peter je umrl na stolu sedeč v sobi, v katerej je navadno goste sprejemal. Pritlične sobe te palače so se rabile za ljudske šole; učiteljski pripravniki, ki stanujejo zdaj v samostanu, imeli so poprej tudi tukaj svoje stanovanje, kjer je imel vsak svoje orožje pri postelji na klinu obešeno. V Črnejgori je namreč ta navada, da vsak moški orožje nosi, brez katerega niti na ulice ne sme. Menihi gredó oboroženi v boj, ter turške navale prav po junaško iz samostana odbijajo. Zdaj je večji del prvega nadstropja priravnan za dvorske in državne goste, a razven tega se v prvem nadstropji stare palače vidi tudi zbirka različnega orožja in drugih starih bojnih stvari. Škoda, da je mnogo takih znamenitih starin, ki so priča črnogorskega junaštva, po vsej zemlji raztreseno, to je, nahajajo se v rokah posameznih vojvodov in junakov, ki so si je sami v boji priplénili. Zgodovina Črnogorcev je dolga junaška pesen, katera se z vsakim novim turškim bojem pomnožuje. V zgoraj omenjenej zbirki starih spominkov se vidi tudi glava albanskega vezirja, ki je padel v krvavem boji pri Krusu. Ta glava je odprla Ornejgori novo döbo narodne neodvisnosti. Stene v tej sobi so nakitene z barjaki (banderi) in različnim orožjem, ki so je Crnogorci vzeli Turkom v neštevilnih bojih. Med barjaki (banderi) se vidi veliki rudeči turški barjak, katerega je veliki vojvoda Mirko Petrovič vzel Turkom v bitki pri Grahovu. Med orožjem visi sablja znamenitega turškega paše Mahmuda. Tu se vidi turško vojno orožje iz vseh stoletij, kakor sablje, bodala iu različne puške, med katerimi so nekatere tako težke, da jih človek še privzdigniti ne more. Po mizah leže vsakovrstne svetinje (medalje) in redovi, ki soje črnogorski junaki ubitim sovražnikom pobrali. Na jednej mizi so svetinje iz boja pri Grahovu, a na drugej iz boja pri Sogarazu. Med prvimi je tudi zvezda ubitega vezirja, katero so Črnogorci našli v žepu njegovega kaftana (površne suknje). Omer paša, glasoviti turški vodja, spravil je Črnogorce 1861. in 1862. leta po dolgotrajajočih, krvavih bitkah zopet pod turško oblast. Dandanes je vladar v Črnejgori knez Nikola I. Petrovič Njegoš, ki je bil po Danilovej smrti 14. avgusta 1860. 1. v Cetinji za kneza proglašen. črnogorski svet je podoben pustemu Krasu. Kmetijstvo je še jako zanemarjeno, ker Črnogorci še ne poznajo kmetijskega razvitka po drugih evropejskih deželah, čemur se pa nij čuditi, ako pomislimo njihove pravne in družbinske razmere pod silovito nadoblastjo turškega sultana. Nu upati je, da bode temu kmalu bolje, ker ravno Črnogorci se v denašnjej vojski s Turki tako hrabro in junaško boré za sveto slobodo, da je ves svet občuduje. Bog jim daj najboljši vspeh in srečo! F. B. Petrograd in kip cara Petra Velikega. Petrograd je prvo in najnovejše stolno mesto ruskega carstva, ki ga je začel zidati na izlivu reke Neve car Peter Véliki 1703. leta. To velikansko mesto ima jako lepe in izvrstno izpeljane ulice, mnogo lepih palač in drugih velikanskih poslopij. Med poslopji se posebno odlikuje tako imenovano „pomorsko poslopje", ki leži ob reki Nevi v podobi velikanskega kvadrata, katerega vsaka stran meri po 230 metrov. Vtem poslopji stanuje car o zimskem času, zato se tudi „zimski dvorec" imenuje. S tem poslopjem stoji v vršena in je najlepša cerkev ne samo v Rusiji, nego v celej Evropi. Nij ga ne mesta v Evropi, da bi i-melo toliko velikanskih palač, kakor jih ima Petrograd , ki šteje blizo do 670.000 prebivalcev. Mesto ima mnogo znanstvenih in nduč-nih zavodov, kakor: vseučilišče, znanstveno akademijo, pravoslovno uči-lišče,tehniko, kupčijsko šo-Carska knjižnica sama zvezi drugo velikansko poslopje „e- remitaža" imenovano, v katerem se nahaja imenitna zbirka raznovrstnih slik in zelò bogata knjižnica. Na Petrovem trgu stoji prelepi kip (štatva) cara Petra Velikega na konji, katerega vam denašnja podoba kaže. Ne daleč od tegakipastoji cerkev sv. I-zaka, ki je bila 1859. 1. v zidanji dolo, mnogo gimnazij, velike muzeje in druge zbirke. šteje okoli milijon različnih knjig in preko 30.000 rokopisov. Petrograd ima 139 cerkev ; izmed teh jih je 95 zidanih a 44 iz lesa postavljenih. Med naj-izvrstnejše obrtnijske naprave se štejejo velike carske tovarne (fabrike), ki izdelujejo preproge, razno posodje in lepotine od porcelana, steklo, železne stvari i. t. d. V Petrogradskej okolici je več carskih graščin, med katerimi se posebno odlikuje „carskoje selo" z 8 cerkvami in z dvema krasnima gradoma. Preseljevanje Slovanov. Ko je po preselitvi Longobardov v Italijo nehalo več nego šeststoletno preseljevanje grmanskih plemen po deželah denašnje avstrijsko-ogrske mo- narhije, kakor tndi po drugih deželah evropejskih, naselili so se t zapuščenih pokrajinah razna slovanska plemena. Do tedaj so živeli po večem 6no stran Karpatov v odprtih pokrajinah denašnje Poljske in v sredi veiiko-ruske carevine. Pečali so se uzé od pradavna s poljedelstvom in z drugimi mirnimi opravili ter živeli po vaséh pa tudi po utrjenih mestih, katere so jim v voj-,skinem času v zavetje in bran služile. Kakor drugi närodi evropejski, ločili so se tudi oni na več manjših plemen (v županije), ki so bila zopet pod skupnim knezom v jeden narod združena. Med drugim in šestim stoletjem po Kr. poselili so Slovani ves vzhodnji del denašnje severne Nemčije do Labe in Zale, večji del avstrijskih dežel in večino evropejskih pokrajin vzhodno-rimske države. Med deželami denašnje avstrijske carevine bila je Galicija uže od pradavna s Slovani naseljena. Gorati del te dežele na pobočji Karpatov imenoval se je nekdaj Vel ika Hrv at ija in bolj severne odprte pokrajino Velika ali Bela-Srbija. Iz Velike-Hrvatije so se brž ko ne Cehi v drugej polovici petega stoletja preselili v nekdanjo Bohemijo (domovino starih Bojev), malo potem, ko so bili zapustili Markomani to deželo. Za njimi so prišli Morava in poselili po odhodu Hemlov in poslej Longobardov, Moravsko, Slovaško ua Ogrskem in Dolenje-Avstrijo do Donave. A (hugi slovanski narodi, spredniki deuašnjih južnih Slovauov, pridrli so iz ruskih step, ter se naselili v pokrajinah na jugo-zahodnej strani Dunava. Tako Slovenci ob dolenjem Dunavu, ob Dravi, Savi, Soči, potem Hrvatje in Srbi v denašnjej Hrvatiji, Srbiji in Dalmaciji. Modri odgovori. (Iz Buskega.) Vojdk je v polku služil pet in dvajseti lét, a carja nij videl z lica k licu. Pride domóv; zavprašajo ga o carji, a on ne vč, kaj bi rekel. Začnč mu oponašati domači in znanci : „pet in dvajseti lét si odslužil, a carja nijsi videl z lica k licu." To se mu zdi mučno. Dvigne se ter otide earja gledat. Pride v dvorec. Car ga povpraša: „česa želiš, vojik?" „„Takó in takó, tvoja carska vlast ! služil sem tebe in Boga ravnih pet in dvajseti lét, a tebe še nijsem videl z lica k licu. Prišel sem te gledat."" „Naglčdi se me!" Vojäk obide trikrat okolo carja m vsega ogleda. Car ga povpraša: „ali sem lep?" „„Lep,"" reče vojdk. „Zdaj, odslužnik," veh' car, „povej mi, ali je visoko nebo od zemlje?" „„Toli visoko, če tam zaropoti, da slišimo semkaj."" „Zemlja li, ali je široka ?" „ „Evo, tam solnce vzhaja a tam zahaja, — toli široka je!"" „Ali je zemlja tndi globoka ?" „ „Imel sem deda, umrl je, tega je uže devetdeset lét, in zagrebli so ga v zemljo, ter od tedaj ga nij zopet bilo domóv: globoka ti bode." " Car pošlje vojaka v temnico in mn napové: „ne bodi len, službo ti dam ; trideseti gostj ti pošljem ; razumćj jih oskubsti petja." — Car skliče trideseti bogatih kupcev ter pred-nje položi baš te uginke, katere pred vojaka. Kupci misle in misle, a ne znajo odgovora. Car jih zató posadi v temnico. Vpraša jih vojiik: „kupci, zakaj so vas vsidili?" „„Evo, gospodär nas je vprašal, ali je daleč nebo od zemlje, ter koliko je zemlja široka ali globoka; a mi, nerazumni, tega nijsmo vedeli"" „Dajte mi p» tisoč rubljev. to vam jaz povérn." „„Izvoli, brati samo nauči nas."" Vojak od njih vzame po tisoč rubljev in jih nauči carskim ugankam. Za dva dni car pozove k sebi kupce in vojaka. Kupcem postavi zopet iste uginke, ter kadar mu dobro odgovore, pusti jih domóv. „Sluga !" reče potem car vojikil, „znaš li gosi perja skubsti?" „„Znam, car-gospodàr, a ne samo petja, nego tudi zlati!"" „Ali je daleč do tvojega domu?" še povpraša car. „„Od tod se ne vidi; utegnilo bi daleč biti!"" „Ni si tisoč rubljev ter hodi z Bogom!" Vojik se vrne domiv ter začne živeti srečno in bogato. A. K. Vrana in rak. (Basen iz ßnskcga.1 Vrana je letčla nad morjem. Gleda, gleda — rak leze. — Hàm ga! Odnese ga v les obesit kam na vejico in pojužinat. Vidi rak, da se bliža smrt, in reče vrani: „vrana, vrana! poznal sem tvojega očo in tvojo mater; slavni ljudje so bili!" — „ „Kr, kr!"" vrana odgovori, ne odprši kljuna. „Tudi brate in sestre sem ti poznal: dobri so bili oboji!" „„Kr, kr!"" vrani' odgovori. „Če tudi so ti vsi bili dobri ljudje, a tebi zopet nijso bili podobni. Take razumnosti, kakoršno imaš ti, nikder nij na vsem svetu." Po gödi so vrani take besede ; zavpije na ves kljun, a rak jej izpade v morje. A. iT. Šola. ¥rva otai&a ieta otrobi preživi ioma v iomabej W> pri stotin, neprenehoma nanj gledajo iu ga vladajo. Toda vsak človek se mora uži kot otrok od mladih nog učiti in si vednosti pridobivati, da je pozneje izveden in izomikan v vseh okoliščinah vsakdanjega življenja, in da si pozneje sam more svoj kruh služiti iu svoje dolžnosti pošteno izpolnovati in sebi iu svojem" bližnjemu koristiti. Otrokom je kakor kruha tako tudi poduka treba. Uži zgodaj se morajo učiti in v učenji dolgo dolgo napredovati. Malokateri starši morejo sami domi otroke podučevati v vsem, česar jim je treba. Zaradi tega pošiljajo otroke v šolo. Hola je kraj. kjer učitelji otroke podučil jejo. Otroci pridejo vsak dan v šolo in se tu v družbi svojih součeucev uče raznih naukov. Učitelj uči, a otroci poslušajo, zapomiujajo si in se uči. Kar učitelj govori in stori, vse učencem koristi. Učenci morajo učitelja v šoli ravno tako ubogati in spoštovati, kakor ubogajo in spoštujejo domi svoje starše, kajti učitelj je v šoli namestnik očetov in materin, ter njihov dobrotnik, kakor starši. Učiteljev ukaz je učencem postava. Učitelj hoče, da je vsak učenec priden, ter da se lepo vide. Kdor to stori, izpolnuje voljo učiteljevo in stori svojo dolžnost. A. P. Prirodopisno - naioroznanske polje. Demant. Samo dve deželi ste nam do sedaj znani, v katerih se dobiva demant. Ti dve deželi ste vzhodnja Indija in jnžna Amerika, posebno Pero in Brazilija. Vnovejšej döbi so našli tudi pod ruskim Uralom nekoliko demantov, a to samo malo in tako drobnih, da nemajo posebne vrednosti. V izhodnjej Indiji se dobivajo demanti uži iz starodavnih časov. Posamezno raztreseni ležć v kamenčnej glini ter so na površji tako zamazani, da se s prostim očesom le težko ločijo od druzega kamenja. Zato je izbiranje deman-tovih zrn iz peska in kamenja jako težavno in zamudno delo, katero opravljajo samo sužnji. V ta namen drobé kamenéno glino v kosce, ter jo devajo v jame, po katerih se voda pretaka. Voda namreč izpére vso glino iz peska in kamenja, in ko se potem voda ustavi in jama posuši, takój se izpozni demant po svojem blesku na solnci. Čist demant je prozoren ter nema nobene barve. A malo je popolnoma čistih demantov; navadno so različnih barv, a vendar nikoli ne temnih. Največ jih je rumenih in rujavkastih, dobć se pa tudi zeleni. Modri so jako redki, a rudeči najbolj iziskovani. Demanti, ki nemajo nobene barve ter so jasni kakor voda, imajo največjo vrednost. Med barvanimi so rudeči najdraži, iu ako so še lepo jasni, plačujejo se časi še draže nego óni brez barve. Najbolj znana demantova lastnost je njegova trdota. Nobena pila mu ne pride do živega, noben drug kamen ter sploh nobena stvar nij trša od njega. — Da dobi demant svojo pravo svitlobo in lepoto, mora se izbrusiti. Brusijo ga z demantovim prahom, to je s stolčenimi demanti manjše vrednosti, a to zategadelj, ker se ga nobena druga stvar ne prime. Oblika, ki jo demanti dobé pri brušenji, nij pri vseh jednaka. Ako je demant dosti visok bi primerno širok, izbrusijo ga najrajše v briljant, to je v dvojno piramido, ki nij na koncóh ostra nego zaokrožena. Briljantova oblika je najdraža, in ima svoj začetek od generala Mazurina, ki je dal prvi 12 demantov v tej obliki izbrusiti. Demant se ne rabi samo za nečimurna lepotičja, nego služi nam tudi za rezanje stekla. Največji do sedaj znani demant je svojina portugaljske krone. Ta demant še nij brušen ; 1 decimeter je dolg čez 7 centimetrov debel ter vaga 1680 karatov (to je čez tri hektograme). Po navadnem računu bil bi vreden 56 milijonov gld. Demant avstrijskega cesarja tehta 130 karatov; malo rumenkast je, a vendar se ceni na 1 milijon goldinarjev. Imenuje se floreutinski demant, ker ga je cesar Franc I. prinesel iz Florence na Dunaj. Brinje. Kdo ne pozni vedno zelenega grma, brinja! Navadno brinje raste na slabem, kamenitem svetu; najbolj mu ugajajo gole severne strmine apnenega skalovja. Kjer mu je zemlja ugodna, doraste brina celò do štiri metre visoka. Brinjevo cvetje, — majhene, rumene róse, — prikaže se meseca majnika, in grm ima ob enem cvet, zrele in nezrele jagode, ki dolgo tiče na vejicah, ako jih nihče ne obete. Brinjeve jagode so okrogle, mesnate, blagodčhteče, a okus imajo sladkotno grenek, ter se rabijo v gospodarstvu in v zdravilstvu. Ljudje žg6 iz njih briiyevec. Brinjev sok ali izieček je zeli imenitno domače zdravilo. Brinjevina je trda žoltorudečkasta in prijetno dehteča, ter je dobra za kurjavo in za sušenje mesa. Kjer brina bolj visoko raste in nareja deblo, delajo iz nje dobre okove za razno posodje. Brina se navadno ne seje in ne redi umetno, temuč prepušča se naravi in ptičem, da zrnje ali seme njeno trosijo po goricah in ravninah, ter tako množijo ta prekoristni grm. Eazne stvari. Drobtine. (Za novo leto.) Otroci! bodite priprosti in pobožni, to so najlepše lastnosti, ki vam je priporočam v novem letu. Kdor je priprost in pobožen, tega imajo povsod radi, ker tak otrok je tudi pohleven, prijazen, pokoren in priden. (Prve črke ali pismena) je izumil, kakor od starodavnih časov pripovedujejo, Feničan Taaut, kateri je živel nekaj sto let po vesoljnem potopu. (Kamnotisk ali litografijo) je 1799. leta v Pragi rojeni Alojz Sennefelder izboljšal in s to izboljšano iznajdbo očitno stopil pred svet, čeravno se je prva iznajdba užč 1796. leta zgodila. Ta umeteljnost je zelò važna in se po pravici šteje med imenitnejše iznajdbe človeškega uma. (Pratika) je užč v starih časih bila znana. Novo izboljšano pratiko je osnoval rimski veievalec Julij Cezar v Rimu 45. leta pred Kristom, ki se njemu na čast imenuje julijanska pratika, in je še zdaj navadna v grškej cerkvi, to je po vsem Ruskem, Turškem in Grškem. Pozneje je to pratiko popravil papež Gregor XIII. 1582. leta. Ta Gregorijanska pratika je zdaj skoraj po vsej Evropi navadna. Prva v slovenskem jeziku pisana pratika je bila natisnena 1726. L v Augsburgu ua Nemškem. Kratkoćasnice. * Prosjak: „Prosim vas, milostivi gospod, podelite kaj ubogemu siromaku!" — Gospod: „Ali vas nij sram tako pozno zvečer prosjačiti?" — Prosjik: „Oprostite, gospod, jaz prosjačim tudi zjutraj." * „Ali so gospod domi?" — „„Nijso domi, nèl"" — „Kdaj pa pridejo domóv?" — „„Nu, kadar moj gospod rekd, da jih nij domä, potlej jaz njegov sluga nikoli ne vem, kdaj zopet pridejo."" * „Oj kako rad hi pil kozarec vina, prinesi mi ga, ljuba moja žena." — „ „Ali si uže pozabil, kaj je zdravnik narćčal? Rekel je, ako ne piješ vina, v treh dneh si zdrav in zopet na nogah." " „E, kaj zdravnik, prinesi mi le kozarec vina, na jednem dnevu nij toliko; namesto v treh dneh, bom pa v štirih dneh zdrav in zopet na nogah." Kmetska vremenska prerokovanja za prosinec. KakorSno bode vreme ita prvi dan, taksen bode tuili veliki srpan. suh ali moker. Ce svetih treh kraljev dan jasen bo, za dolgo zimo varuj senö ! Svet Fabjan ìli Boätjaii aok v drevji gor pognan. 0e svetega Vinka (22.) solace pečo, obilo vina v solle teile. Oe svetega Pavla dau je oblačen, bo trebub (ez leto velikokrat laćeu. Prosiaee mili — Bog se usmili! Uganke. (TMobèO KrUtiju Bagđnun.) 1. Miza nijsem niti stol, Spredaj nogi, zàdej kòl: Kléplji me, in zabrenčim. Njo in njega vzveselim. 2. Nikddr ne leži. nikdar ne sedi. Vso noč in ves dän v oblake strmi; Ženam ifl mož-iui glasno govori; Ženć in možje vedó. iaj voli. 3. Na mučnih tetójih visim. Ter časih od suše kričim; A kadar me priineš z roko, Klobuček ti gré raz glavo. 4. Déklica. téklica, suknjice tri: Jedna od čela »a lice visi, A ne zakriva ni lic ni oči j ; Suknjici lučnati dvé sta od zàd, Miilinček br 3 vodé v srci je zlAt.. Slovstvene novice. » „Pučke novine." Časopis za gospodarstvo, obrt i narod. — Tako se zove izvrstno uredüvaui časopis, podoben naèiiu slovenskim Novicam, ki izhajajo v Zagrebu in stoje za vse leto i gl. 60 kr. Kdor se želi hrvatskega jezika naučiti, priporočamo mu prav živo, da so naroči na imenovani časopis, ker piše tako razumljivo, da ga vsak Slovenec lehko umeje. Naročnina se pošilja na knjigarja Mučnjaka in Senftlebena * Zagrebu (Agram). • Kratko izkustveno dušoslovje. Sastavio Stjepan Basariček, učitelj I kr. preparandije v Zagrebn i pravi članhrv. pedagogijsko-knjiievnega sbora. — To izvrstno knjigo priporočamo vsem našim slovenskim učiteljem, ki so hrvatskega jezika zmožni. Cena jej je 50 kr. in se dobiva pri knjigarji D. Albrechtu 1 v Zagrebu (Agram). MT* Trdo vezani„ Vrtci" od poprejšnjih let se še dobé po naslednjej ceni : Vrtec od 1871. leta za 1 (jld. 30 kr. Vrtec „ 1874. „ „ 1 „ BO „ Vrtec „ 1875. „ „ 2 „ - „ Vrtec „ 187(1. „ „ 2 „ - „ vrvne „ jenu. „ „ Ù ,t — „ Vrtec 1877. „ „ 2 „ 20 „ „ Vrtca? od 1872. in 1873. leta nemamo več. Gledališke igre za slovensko mladino. Prvi zvezek, obsezajóó igro : „Star vojak in njegova rejenka,u dobiva se za 20 kr-Uredništvo „Vrtlevo". ìMr- "35K3 Prvo število „ 1 'rtčevou razposlali smo na ogled vsem našim starim gg. naročnikom, pa tudi takim, gospodom in prijateljem naše slovenske mladine, ki do sili dob še nijso bili naročeni na „Vrtec." Kdor se na naš Ust ne more naročili, prosimo ga uljudno, da nam prvi list vt-ue pod ravno tem ovitkom, pod katerim ga je preje/. Z naročnino naj se vsak podviza, ker se bomo s prihodnjim listom ravnali le po številu naročnikov. „Vrtec" stoji za vse leto 2 gl. 60 kr,, za pol leta I gl. 30 kr. V najboljšej na/H, da nas prijatelji slovenske mladine ne- bodo zapustili pri našem zelo težavnem in požrtovalnem podvzetji, želimo vsem skupaj srečno in veselo novo leto. Bog! Uredništvo „Vrtčevo," v Litu/arjerih ulicah, hi&iio Sten. 1. OCT" Deiiaàiijeimi HMii j t priložen» niuzilialuti prilogu. fidateli, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač (%er) v Ljubljani. Priloga t 1. štet. „ VrUeetma' 187$. 12. (Mačja kazen. B«Md« 3». Q-IC ss - o v e. Živo Ygl&sbfl dr. B. Ipavec. I. 2. glas. Glasovir. li - pi-ca, Na njej je drob-na pti - či-ca Se zi - ba-la, pre - pe-va - la 0 nf-gla-va ; Ko pti-co pe - ti sli-ša-la, Ta - kó je v se-bi mia-li-la : Ne ple-za-la; A pred-no k ver-hu je pri-Slà, U - iè je pti-ca Bfer-kni-la, In je na tla, Ta-kó ae Tatra-ši - la je pßa, Da pad-la do-li od stra-hà In Wv p p ppTk rni r j- zla-tih u - rah krasnih dalj, 0 slad-kej bož-jej mi-lo-sti O alad-kej bo-deš dol-go pe-la, ne, Po - žre-ti ho-čem sko-raj tel Po - žre-ti zdo-laj mač-ke, je-zen ves, Pri - ča-ko-val je ve-lik pes. Pri - ča-ko-bi • la v pas-jih je zo-béh, Ki jej pre-tres-li ves bo meh. Ki jej pre- HktUnU B. Milio.