Stanovsko in strokovno slasHo Zveze Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik V. V Ljubljani, dne 15. novembra 1925. 22. številka Izredni občni zbor „S3S|3cßaP2:i© zsđPMge poštsilB Kaspcščeiaces41 v gsfaMlasä sc bo vršil v soboto, 21. novembs-a t. i. cb IS. url v sc-tti sabl so tn« direUcije. SPORED: 1. Reorganizacija krojačnice. 2. Izprcmcmba pravil. 3. Slučajnosti. Rad: velike važnosti sporeda prosima oblic udeležbe. NitoessSvo. Joško Čampa: Predsedstvo Zveze poštnih organizacij je v 18. številki »Poštnega Glasnika« od 15. septembra t. 1. v članku »članom Zveze v vednost in preudarek« z brezobzirno odkritostjo naslikalo razmere in tcžkoče, ki vladajo v Zvezi. Predsedstvo je v tem članku povabilo članstvo, naj razmišlja o teh razmerah in se oglasi z nasveti, toda izgleda, da se o tem nikomur ni zdelo vredno razmišljati, vsaj oglasil se ni nihče; pa tudi na zadnji odborovi seji se ni našel nihče, ki bi se bil dotaknil teh vprašanj. Ta mlačnost in popolna desintere-siranost v tako važnih zadevah organizacije je nezdrav ii nerazveseljiv pojav, ki priča, da se naši ljudje prav nič nc zavedajo, kakšna mora biti organizacija, da more nuditi članstvu to, kar zahteva in pričakuje od nje. Naša organizacija nima nobenega piogoja za uspešno delo, njeno sta rje je v vseh ozirih mizerno, in lahko rečemo, da je to le bedno životarenje od danes do jutri, ki hlasta po malenkostnih pridobitvah subsidiarnega značaja, izrabljajoč trenotne, slučajne konjunkture. V naših ljudeh ni širokopoteznosti, ni stremljenja za čim višjim, ni ambicije za dela in ustvaritve, ki bi bile preko enodnevnega pomena in vrednosti. Nikjer ni zavesti, ki se pojavlja baš zadnje čase v vseh pomembnejših organizacijah, — zavesti, da je treba dati organizaciji novih, trajnejših in solidnejših temeljev, nekaj stalnega, programatičnega, rekel bi — kos ideologije, brez česar je vsak organiziran pokret muha enodnevnica. Toda temu stanju bo treba napravili konec, ako bomo hoteli imeti med drugimi intelektualnimi stanovi enakopravno stališče. Rezati bo treba globokejše brazde, če bomo hoteli bogatejše žeti, paberkovanja na nciz-oranih tleh je že konec. Treba bo tudi pri nas zaklicati članstvu, kakor kličejo zadnje čase druge velike organizacije svojim ljudem: moderna organizacija ni zgolj kondenzator materialističnih teženj, nje.ia naloga ne obstoja j samo v intervencijah za gmotne koristi posa-! meznikov ali skupin. Raison d’ etre miodernc j organizacije sloni na globlji, moraino-etičnt I bazi. Pa o tem drugič. V uvodoma omenjenem članku je bilo posebno podčrtamo, da mora imeti organizacija predvsem svoj lastni dom, svoje ognjišče. Kakor je človek brez doma nestalen in ubog ter ^ ob^uti v življenju nikoli tiste toplo božajoče luči, ki sije v še tako skromni domačiji, tako je tudi organizacija brez lastne strehe kakor ugasnjen svetilnik ob morski obali. Naša organizacija je v tem pogledu oseben-kar, ki ima v ponižni, tesni sobici svoj kot. ! In še ta milostinja ji bo najbrže v kratkem odvzeta ter bo poslej njeno mesto dobesedno na cesti, če ne bo imelo članstvo v sebi dovolj ponosa in ljubezni do nje, da ji da streho, ! ki ji gre. Morda se bo potikala nekaj časa po ; zakajenih gostilnicah, kjer bo imel odbor svoje seje, njenega inventarja in pisarne Pa se bo usmilil kak njen požrtvovalen prijatelj. Da : taka organizacija ne more uspešno delati, je I jasno. Vprašanja o Poštnem domu pri nas še ni j nihče načel resno. Tega je kriva poleg doslej 1 povedanega tudi naša pretirana skromnost in i podcenjevanje lastnili moči. Povrhu tega nam j manjka ljudi, ki bi imeli smisla za ekonomsko j Plat organizacije in ki bi meli nekoliko trgov-; skega duha. To se pravi, imamo ijh že, toda i ti skrbe le za svoj lastni blagor, za delo v prid i skupnosti pa nimajo nagnenja. Toda sila nas je prignala tako daleč, da je postalo to vpra-I Sanje nenadoma eno najbolj aktualnih in perečih, spričo katerega morajo stopiti vsa druga vprašanja v ozadje. In ker sc bo morala zadeva takoj obravnavati, hočem povedati o ! tem svoje mišljenje in načrt, ki bi nas po mo-: jem mnenju privedel takoj in najenostavnejše I k realizaciji tega vprašanja. Vem, da so v naši organizaciji ljudje, ki si radi Poštnega doma nc belijo prav nič glave in ki se jim z4e neznatie stvari, vredne morda komaj dvajset dinarjev, bolj važne, I nego dom. In prepričan sem, da se bo našel v odboru Zveze kdo, ki bo predlagal takrat, j ko bomo govorili o tem na sejali, naj bi šli prav ponižno beračit za milostno gostoljubje ( v kaki piesnjivi čumnati. Toda s takimi ljudmi bi bilo brezplodno razpravljati o tem, kajti : povedati moram takoj, da imam jaz o dosto-I jaistvu in časti organizacije pojme, ki ne dopuščajo beračenja. V isti mali povem tudi, da j bomo zidali poštni nameščenci svoj dom v : Ljubljani sami z denarjem, ki si ga bomo od-I trgali od ust in žrtvovali skupni stvari, ali pa j Poštnega doma Slovenci nikoli imeli ne bo-I mo. Z zbiranjem milodarov ne bomo prišli niktoli do svojega doma. Bilo bi tudi žalostno, ! ako bi sedanja generacija poštnega osobja ne mogla ustvariti ničesar iz svojih lastnili moči, j in bi bil Poštni dom, — če bi se mogla tako ' imenovati kaka iz milodarov postavljena ba- raka, — našim potomcem le klaveren spomenik naše brezprimerne nezmožnosti. Torej samopomoč. Na javnost se ne smemo zanašati v času, ko se bliža narodna gospodarska kriza peripetiji. Proti javnim zbirkam in apelom na žepe javnosti vlada veliko nerazpoloženje, kar je docela razumljivo, če pomislimo, da so dajatve našega naroda na kulturnem davku zelo občutne. In mi sami plačujemo kulturni davek materialno in duševno; — začnimo misliti enkrat tudi nase, vsaj toliko časa, dokler sami sebi, svioji organizaciji, ki skrbi za naš stanovski dobrobit, ne položimo temelja in uredimo njenega socialnega vprašanja. Tombol in loterij je danes toliko na vseh koncih in krajih, da se čimdalje bolj dvigajo proti tej razpaslosti javni protesti, neglede na to, da so zvezane take prireditve z velikimi težavami in delom ter je spričo visokega obdavčenja, taks in drugih stroškov dvomljivo, da bi gmotni efekt takih prireditev mogel kriti proračun za zgradbo doma. Najenostavnejši in najlažje izvedljiv bi bil tale načrt: Zveza poštnih organizacij šteje okroglo 1500 članov. Vsak član se pismeno obveže, da plača vsaj en delež po 100 Din, plačljiv v desetih mesečnih obrokih. To pa tako, da bi se mu odtrgalo vsacega prvega v mesecu od plače 10 Din skozi 10 mesecev, tako da bi tega odtegljaja niti ne občutil. Saj deset dinarjev na mesec vkljub našemu pomanjkanju nc pomenja več, nego eno cigareto na dan ali par četrtink vina :ia mesec. Ta malenkostna žrtev posameznega člana bi prinesla Zvezi v desetih mesecih 150.000 Din, ali drugače rečeno — Poštni dom. Tisti hip, ko bi podpisal vsak član Zveze obveznico za 100 Din, bi imeli našim razmeram primeren dom. Prepričal sem, da bi marsikateri član plačal tudi dva ali še več deležev. Pozabiti pa ne smemo tudi na tisto, ki trenotno iz katerihkoli vzrokov niso člani Zveze. To stanje je prehodno m zato tem poštnim nameščencem nc smejo biti zaprta vrata Poštnega doma. Pod njegovo streho mora biti vedno prostora za sicher lega poštnega nameščenca. Zato sem prepričan, da bo prinesel vsakdo svoj kamen v njegovo zgradbo, neglede na trenotno stanovsko razdvojenost v organizaciji, kajti čas bo izravnal danas ija nesoglasja in takrat bi bilo nelepo, če bi našla v domu zavetja kaka skupina, ki ni pomagala pri njegovi zgradbi. In kaj bi imelo članstvo öd Poštnega doma? Pred vsem brezdvomno lepo zavest, da smo ustvarili nekaj iz svoje lastne moči, — svoj Poštni dom, na katerega bi mogel s ponosom pokazati vsak slovenski poštni name-ščcicc in za katerega bi nam bilo hvaležno vse bodoče pokolenje našega stanu. Poštni dom v Ljubljani bi bil dostojna reprezentanca naše stanovske organizacije, ki bi dvignila njen vpliv in ugled našega stanu. Hkrati bi bil varen in lep kapital naše organizacije, temelj njene osamosvojitve, baza njenega delovanja, žarišče naših stanovskih, strokovnih in kulturnih stremljenj. Poštni dom bi bil zatočišče in pravi dom vsakega poštnega nameščenca, kamor bi se zatekel v sili in stiski, kakor tudi v osamelosti ii dolgočasju pod okrilje svoje matice-organizacije. Kdorkoli in kadarkoli bi prestopil njegov prag, bi imel zavest, da je stopil v svojo hišo, med svoje ljudi. Tam bi našel ob vsakem času tovariško podporo in nasvetov od svoje organizacije, pa tudi razvedrila in zabave. Tovariš ali tovarišica, ki bi prišla z dežele v Ljubljano, bi našla v tujski sobici prostor za odpočitek, prenočišče in sčasoma tudi druge ugodnosti. Pozneje, ko bi si organizacija materialno opomogla, bi namestila v Poštnem domu eventualno stanovanja za otroke staršev z dežele, ki bi se šolali v Ljubljani. Morda bi dobil dom tudi svojo lastno kuhinjo. Z dovršitvijo doma je postavljen temelj gospodarskih institucij v organizaciji. Organizacije bi imele v domu dvorano za zborovanja, pišamo-, klubsko sobo (čitalnico) in druge potrebne prostore, brez katerih je uspešno delo organizacije nemogoče. Poštni dom bi bil shajališče slovenskih poštnih nameščencev, kjer bi dobivali pojasnila, obvestila in nasvete v stantovskih zadevah. V domu bi se gojila družabnost, zlasti v zimskih dnevih in večerih, ko bi se vpeljale v domu zabave, igre, diskusijski večeri itd. Poštni dom bi skrbel za strokovno in kulturno izobrazbo, imel bi čitalnico, kjer bi bili članom na razpolagio časopisi in revije, v domu bi namestili knjižnico, vršila bi se predavanja, skratka, bil bi naš resnični dom, zato- i čišče, šola in kulturno ognjišče našega stanu. In vse to si ustvarimo lahko z razmeroma majhnimi, neznatnimi žrtvami mi sami. Podrobnejši načrt, kako bi se vse to izvedlo, ne spada semkaj, marveč naj začno organizacije razpravljati najpopreje o* tem na ožjih sejah in sestankih. Po mojem mnenju je ta načrt najrealnejši in zelo lahko izvedljiv. Prepričan sem, da bodo tako lorganizacije, kakor tovariši in tovarišice, kadar bodo pozvani, vsi do zadnjega storili svojo dolžnost, kakor to zahteva pontos in ugled našega'stanu. Nedeljski počitek na poštah v državah svetovnega poštnega društva. Slednjega poštnega uslužbenca, zanima, kako imajo v raznih državah pri pošti urejeno vprašanje nedeljskega počitka. Tako na pr. na Nemškem: Od 8. ure dopoldne pa do 1. popoldne, 1 ali 2 uri za sprejemanje nujnih paketov, brzojavnih nakaznic, prodajo poštnih znamk in sicer samo na glavnih poštnih uradih. Poštne podružnice so zaprte. Dostavljajo se samo ekspresne pošiljke. O božičnih, velikonočnih, binkoŠtnih in drugih praznikih se ne dostavlja. Enkrat ali dvakrat dopoldne in pa zvečer se pobirajo pisma iz poštnih skrinjic, poštni spoji in ambulančna služba je znatno tomejena. Vsak uradnik mora imeti najmanj vsako četrto nedeljo popolnoma prosto-. Uradom je dovoljeno, d'a najamejo za nedeljsko službo posebno nedeljsko pomožno osobje. — V Avstriji: Okenca so odprta dopoldne od 1. do pol 2. ure z enakim uradovanjem kakor na Nemškem. Dostava pošiljk se ne vrši. Pri izdaji se morejo dvigati le take -pošiljke, katere imajo kvarlji-vo vsebino. Neomejena odprava poštnih pošiljk je samo na glavnih progah, na ostalih progah se vrši odprava le po krajevnih potrebah. Uslužbenci, katere zadene nedeljska služba, dobe naslednji teden v odškodnino počitek in sicer v večjem obsegu kakor v en prost dan. — V Belgiji: Pri okencih se ne uraduje. V celi belgijski deželi se dostavlja samo enkrat in še to samo običajna zasebna korespondenca. Odprava je omejena. Pisma se pobirajo samo po- ambulančnem osebju iz nabiralnikov v ambulančnih vozeh. Uslužbenci, ki opravljajo nedeljsko službo, dobe v prihodnjem tednu en dan ali vsaj pol dne počitka ali pa se sprejme nedeljsko po-! možno osobje. — Na Danskem so okenca zatvorjena. Dostavljajo se samo ekspresne pošiljke in poštna uprava skrbi, da je v ponedeljkih pošta kolikor mogoče kmalu izročena -naslovnikom. Odprava se vrši samo na glavnih progah. Pisma se pobirajo- le iz nabiralnikov, ki so pritrjeni na poštnih poslopjih. — Na Finskem: Okenca so zaprta. Dostavljajo se samo ekspresne pošiljke. Odprava je jako omejena. — Na Francoskem : Okenca so zaprta. Odpirajo se le za nekoliko časa, da se pošiljke izroče strankam. Dostavlja se enkrat in sicer samo zaseb na korespondenca in časniki. Odprava je omejena. Preskrbljeno je pa, da se nedeljske pošiljke v ponedeljek izroče naslovnikom pri prvi dostavi. Uslužbenci so za nedeljsko službo odškodovani naslednji teden s prostim dnem. — Na Angleškem: poštno uradovanje popolnoma počiva. — Prav tako je tudi v Avstraliji. — Na Madžarskem: Okenca so- zaprta. Izdajajo se določeno uro samo časniki, za kar je treba plačati posebno predalnino. Dostava je omejena na ekspresne pošiljke. Odprava je močno omejena. — Na L a šk e m: Samo okenca glavnega poštnega urada so v vsakem mestu za kratek čas z omejenim sprejemanjem odprta. Dostavlja se samo enkrat. Odprava je silno omejena. Uslužbenci dobe za nedeljsko službovanje v naslednjem tednu izreden počitek. — Na Nizozemskem : Okenca so odprta 1 do 2 uri z omejenim sprejemanjem pošiljk. Dostavljajo se isamo take pošiljke, katere so označene: »Dostavite v nedeljo.« Tiskani nalepki s to označbo se prodajajo. Dostavljajo- se edino nujne pošiljke. Odprava je zelo omejena n sicer že v soboto popoldne. Uslužbenci dobe za nedeljsko službo dan počitka v tednu. — V S v i-c i : Okenca so odprta samo ento uro. Uradi brez brzojava in telefona so popolnoma zaprti. Več kakor 80 odstotkov vseh poštnih uradov ne dostavlja ob nedeljah. Pri ostalih poštah pa se dostavlja enkrat in sicer dopoldne. Odprava je jako omejena. — V Zedinjenih ameriških državah: Okenca -so zatvorjena. Dostavljajo se samo ekspresne pošiljke. Ostali material se izdela, da se ponedeljek dopoldne dostavi. Odprava je zelo omejena. Uslužbenci dobe za nedeljsko službo dan počitka naslednji teden. — V A r g e n-tiniji: V glavnih mestih so nekatera okenca za nekaj časa in za nekatere pošiljke odprta, povsod drugje pa popolnoma zaprta. Dtostave pošiljk nimajo sploh nikjer. Za izdajo pošiljk ie določeno le omejeno število uradnih ur. Odprava je omejena, tako da se pošta ne odpravlja na ambulance, ampak samo s parniki, ki prevažajio pošto v prekmor-ske kraje in dežele. Uslužbenci dobivajo za inedeljsk-o službo prost dan v tednu. — Na Španskem in Estonskem: ni nedeljskega počitka, dostava je pa močno omejena. Na Estonskem se daje uslužbencem za nedeljsko službo vsake tri mesece 7 do 14 dnevni dopust. Tisti čas opravljajo poštne posle pomožne moči. Priobčujemo ta pregled, da bi paralizirali zahteve izvestnih industrijskih korporacij in trgovskih krogov v 'laši državi, ki hočejo, da bi se odpravil pičli nedeljski počitek na naših poštah. Kakor je iz zgoraj navedenega razvidno, ima večina držav vpeljan nedeljski naši kraljevini, a vendar ni to na škodo gospodarskemu razvoju dotičnih držav. Podoba je, da so tamkaj delodajalci solidfaejši in podjetniki, ki privoščijo svojim uslužbencem popoien nedeljski počitek ter ne zahtevajo, da bi tudi njih mir in počitek motila poštna, brzojavna in telefonska služba. Ako bi bil gospodarski razvoj držav odvisen od nedeljske poštne službe, potem bi zavzemala med zgoraj navedenimi državami prvo mesto Španska, kjer ne poznajo na poštah nedeljskega počitka, a vendar, kje je španska dežela v gospodarskem oziru za Anglijo in Zedinjenimi ameriškimi državami. In ravno v teh dveh državah z velikansko trgovino in industrijo je na poštnih, brzojavnih in telefonskih uradih največ nedeljskega počitka, kar bi izvesl-no ne bilo-, če bi bil nedeljski počitek na pošti v škodto gospodarskemu razvoju. Zadoščenje tajniku Zveze. Naročnikom 'našega lista, kakor tudi članom Zveze poštnih organizacij, bo gotovo še v spominu kampanja, ki se je bila započela pred enim letom proti takratnemu in sedanjemu glavnemu tajniku Zveze tov. J o š k o t a Čampi. Njegovi nasprotniki so razširjali grd in težak očitek, da je tov. Čampa izrabil svojo funkcijo kot Zvezin tajnik v to, da je denuncira! svoje tovariše-politične nasprotnike — v svrho premestitve in preganjanja. Ker proti skrbno izrečenemu očitku na seji širšega odbora Zveze tov. Čampa ni mogel nastopiti sodnijske poti, je z vso odločnostjo in ogorčenostjo, ki jo ščiti pravica in poštenost, nastopil proti tem govoricam in zahteval zadoščenja. Formalno zadoščenje mu je dal z zaupnico širši odbor Zveze in pa redni občni zbor Zveze, ki ga je z velikim navdušenjem ponovno izvolil za prvega tajnika Zveze poštnih organizacij. S tem smo mislili, da je afera končana. Po pol letu pa je prinesel ljubljanski dnevnik »Slovenski Narod« notico, v kateri je javno ponovil težke očitke, ki so se bili lansko jesen iznesli proti tov. Čampi. Na to notico je bil tov. Čampa v obrambo svoje časti primoran, vložiti tožbo, ki je imela v poravnavi za posledico, da je moral prinesti »Slovenski Narod« v številki 254 od 7. novembra t. 1. kot prvo notico v dnevnih vesteh pojasnilo, v katerem izjavlja, da ie bilo uredništvo napačno informirano in da je delalo glavnemu tajniku Zveze poštnih organizacij g. Čampi krivica in da nima uredništvo povoda, njemu kaj očitati, ker se je informiralo, da se je g. Čampa obnašal lojalno in kolegijalno. S tem je zaidobil tov. Čampa tudi faktično zadoščenje, h kateremu mu iskreno čestitamo. _________ Organizatorično gibanje. ZAPISNIK širšo odborove seje Zveze od 6. novembra 1925. Sejo otvori in vodi predsednik pod naslednjim dnevnim rodom: 1. Dopisi. 2. Poročilo predsednika o potovanju v Beograd. 3. Razgovor o zvezi-nem lokalu. 4. Predlogi in vprašanja. 1. Tajnik prečita dopis, ki ga ie poslala Zveza po sklepu zadnje odborove seje od 8. oktobra t. !. »Društvu po-št-nili upravnikov« v zadevi članarine Zvezi, s katero je to društvo na dolgu že od 1. januarja t. 1. — Ker na ta dopis ni prejela Zveza nikakega odgovora od Društva poštnihb upravnikov, prosi predsednik navzočega delegata tega društva tov. illaša za eventualno pojasnilo v za- [J$i potrti neme|čcnei morajo biti organizirani! Äh sreča "Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi. Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob. j/eheča. jttxof>ha ittaJzgyar devi. — Tov. Uaš izjavlja, da mu ni o tem nič znanega, da pa se bo vršila v kratkem' seja društva, na kateri ibo spravil to vprašanje na razgovor. Odbor sklene, da do seje Društva poštnih upravnikov ne stori nikakih sklepov in da počaka na sklepe omenjenega društva na njegovi ‘prvi prihodnji seji. Zv e »a je dobila od Ljudske posojilnice v Ljubljani obvestilo, da gospodarski odsek mariborske podružnice ne plačuje mesečnih obrokov v svrho zmanjšanja dolga pri Ljudski posojilnici, ki znaša še 13.180 Din in za katerega so prevzeli osebno jamstvo člani bivšega odbora Zveze. Na ta dopis je pisal gospodarski odsek Zveze podružnici v Maribor in jo opozoril na njene dolžnosti. — Predsednik tov. Jakše porabi to priliko, da poudarja potrebo razčišlčenja v razmerju med Zvezo in Gospodarskim odsekom, katerega delovanje in sedanje stanje mu ni znano. Vsekakor se mora gospodarski odsek likvidirati. Vname se dolgotrajna debata o gospodarstvu v organizaciji, ki pa ni privedla do pravega rezultata. Zato nalaga odbor predsedstvu Zveze, da skupno z blagajnikom pregleda sporne zapisnike zvezinih sej, dopise in knjige gospodarskega odseka, da se tako ugotovi pravi dejanski stan. O uspehu naj predsednik poroča na prihodnji seji. 2. Ker je bilo poročilo o potovanju predsednika v Beograd objavljeno v Glasniku in ker je vrhu tega poročal predsednik o uspehih potovanja na posebnem sestanku, zato je tozadevno poročilo ra seji kot nepotrebno izostalo. Predsednik pri-pcminja, da je po zadnjih poročilih iz Beograda strokovni svet ministrstva glede pripravniških izpitov toliko če sklenil, da se oproste od izpita oni pripravniki, ki so imeli pred 1. septembrom 1923 uradniški čin. Glede izpita ostalih pripravnikov posvetovanje strokovnega sveta še ni zaključeno. Nadalje je obveščen, da je predlog za napredova- nje iz ill'1. skupine v II. skupino že podpisan, v kratkem bo podpisan tudi ostali predlog za napredovanje iz IV. skupine v MI. skupino. Podpisan je tudi že ukaz o napredovanju osobja v I. kateg. ljubljanske direkcije. 3. Predsednik opozarja odbor na okolnost, da Zveza v kratkem najbrže ne bo imela več na razpolago sedanjega lokala za seje, zborovanja in sestanke. Treba je končno vendarle razmišljati o tem, kako priti do lastnega doma ali pa vsaj do prostorov, kjer bo organizacija sam svoj gospodar. — Odbor je v celoti naglasil potrebo lastnega doma, vendar pa ni prišel'do zaključka, kako priti do cilja. Tov. Čampa omenja, da izide v prihodnji številki Glasnika njegov načrt za zgradbo Poštnega doma, ki je po njegovem mnenju realen in z lahkoto izvedljiv. Vendar pa kljub event. realizaciji tega načrta ne moremo biti brez lastnih prostorov in čakati, dokler ne bo postavljen dom. Rabimo nujno poslovne prostore in tega dejstva se ne bomo otresli z nikakim ugibanjem in razmišljanjem1. Prišli bomo prej ali slej do zaključka, da si bomo morali začasno najti primerne prostore za pisarno in seje. Vsaka, še tako brezpomembna organizacija ima svojo pisarno in svoje prostore, le \elika Zveza poštnih organizacij za Slovenijo se potika po tesnih luknjah. Zato predlaga, da naj se takoj najmejo primerni prostori v sredini mesta, kamor naj se prenese ves zvezin inventar in njena pisarna. Ti prostori bodo last vseh poštnih organizacij, zato bodo morale prispevati vse k plačevanju najemnine. Uvedejo naj se stalne uradne ure za stranke. Odbor je ta predlog sprejel in naročil pesameznikom, posebej pa je pooblastil blagajnika, da se ogleda v mestu za kakim/ primernim lokalom. Obenem naj se inserira v kakem dnevniku. 4. Predsednik poroča, da se je obljubljeno napi edovanje nižjih uslužbencev zaradi dopusta šefa personalnega odseka direkcije nekoliko' zakesnilo, obljubljeno pa mu je, da se bo izvršilo to napredovanje še ta mesec. — Vsem tistim, ki so se pritožili radi nevštetih službenih let, pa so se jim ta leta priznala, priporoča, da se pritožijo na Državni svet naknadno še za skupino, ki jim pripada in ki bi jo bili dobili ob prevedbi, da so se jim ta leta takrat pravilno štela. — Interveniral je pri direkciji glede dvigala v špediciji pošte Ljubljana 1 in poroča, da je dirckcra stavila v to svrho v proračun 35.000 Din. Za obhode po mestu in izpraznje-vanje nabiralnikov lie razpisana za 28. november t. 1. licitacija za nabavo elektromobila. Tov. Martinšek opozarja, da se bo vršil dne 21. novembra t. 1. izredni občni zbor Gospodar-sk zadruge in prosi delegate, naj agitirajo med članstvom, da sc tega občnega zbora udeleži v čim največjem številu. Ker je dnevni red izčrpan in se ne javi nihče več k besedi, zaključuje predsednik sejo ob 22. uri 40 minut. — To in ono. Pozor reducirani invalidi! Mmisfrstvo za socialno politiko je pričelo izdajati vsem reduciranim invalidom in družinam padlih vojakov obvestila, zakaj jim je ustavljena pokojnina. Zato je prenehal osrednji odbor Udruženja vojnih invalidov obveščati prizadete o redukcijah, ker se bo odslej vršilo fo uradnim potom. V obvestilih pa ministrstvo ne daje 'nobenih navodil, kako naj prizadeti reduciranci obnove .postopanje in kakšne dokumente naj predlože v dokaz upravičenosti. Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani opozarja vse svoje člane in članice, pa tudi druge vojne žrtve, ki so predlagane za redukcijo, naj pripravijo dokumente. Vsak naj se obrne do najbližje podružnice udruženja, kjer dobi natanč- na navodila za postopanje pri obnovi. Redukcije se vrše iz dveh vzrokov. Onim, katerim je specialna komisija pregledala hibe in jih vsled zboljšanja hib predlagala za redukcijo, morajo obnavljati postopanje le potom izpričeval uradnih zdravnikov in novih nadpregledov. Po večini pa temelje redukcije na pomanjkanju dokazov, da izvirajo hibe iz vojne službe; pri vojnih vdovah ali sirotah pa zaradi izprememb družinskega stanja. — Pri pomanjkanju dokazov je treba predvsem: zbrati vse dokumente izza vojnih let (ne povojnih dokumentov, ki so izdani že po prevratu). Ako teh ni, je treba dveh prič, ki lahko pod' prisego potrdita, ali pa občinsko uverenje, v najskrajnejšem slučaju tudi izjavo dveh oseb, sorojakov, ki lahko izjavijo ali potrdijo resničnost tehle podatkov: kje, kdaj in kako je zadobii reduciranec poškodbo ali bolezen v vojski ali sploh pri vojakih, kje se je zdravil, da je šel zdrav v vojsko in se vrnil bolan ali poškodovan ali pa da se sploh še mi vrnil. — Prošnjo z novimi dokazi je treba vložiti na deželno ali pristojno okrožno1 sodišče. Sodišča bodo v kratkem dobila vse spise o reducirancih od ministrstva za socialno politiko. Tako nas obvešča Središni odbor Udruženja vojnih invalidov 'iz Beograda pod št. 6591. — Izvršni odbor v Ljubljani. Naš direktor gospod Alojzij Gregorič je pomaknjen iz 4. skupine v 3. skupino I. kategorije, Zasluženemu napredovanju tudi mi iskreno čestitamo. Poštar — častni občan. Občina Loški /potok je izvolila predstojnika pošte v Loškem potoku — tovariša Zmagoslava Nusbeka za svojega častnega občana, ker si je iztekel izrednih zaslug za dobrobit občine. Marljivemu tovarišu iskreno čestitamo! Polna stanarina pripada onim poročenim državnim uslužbenkam ali upokojenkam, kojih mož je v privatni službi, kakor tudi onim, kojih mož je kot dnevničar ali pogodbeni uslužbenec v državni službi. Zahvala. Za poslane zneske 500 Din, 135 Dim in 210 Din, ki so mi jih naklonili tovariši In tovarišice na poziv Zveze poštnih organizacij ob priliki moje bolezni, se vsem darovalcem, kakor tudi Zvezi prisrčno zahvalim. Bog plačaj vsem skupaj! — Anton Ladiha, pismonoša v pok.. Velike Lašče. Zahvala In poziv. Podpisani se najtoplejše zahvaljujem 'Osrednjemu društvu nižjih poštnih in hrz. uslužbencev v Ljubljani za podporo v znesku 300 Din, ki mi jo je naklonilo društvo ob priliki bolezni moje hčere. Enako se zahvaljujem podružnici v Celju, ki mi je isto tako darovala in mi s tem' pomagala iz težkega gmotnega položaja^ — Ob tej priliki priporočam in pozivam vse tiste tovariše, ki še niso organizirani, naj pristopijo k društvu vsaj z novim letom 192'6. Za vzgled' na} jim bo moj slučaj: ko bi ne bil organiziran, kdo bi mi bil priskočil sedaj na pomoč? Zato, tovariši, ne odlašajte in se takoj organizirajte; — Anton Perušek, pismonoša. Store pri Celju. — (Opomba uredništva: Za objavo te zahvale ni treba nič plačati). Himen. Poročil se je tov. Matko Štele, poštni uradnik 11/3 kat. na pošti Ljubljana 1 z gdč. Frančiško Pirc. ilskreno čestitamo. Zasebno potovanje v inozemstvo poštnih uslužbencev v Češkoslovaški republiki. Svoje-časna ministrska naredba, po kateri so /morati poštni uslužbenci, ki so nameravali iz zasebnih lazlogov potovati v tuje dežele, prositi s posredovanjem uradnega svojega predstojnika poštno Znana ugledna tvrdka Drago Schwab javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam), da prodaja vsa oblačila na mesečno obroke. Tozadevna pojasnila in drugo rešuje tvrdka obratno. 63 ravnateljstvo, da so smeli odpotovati v inozemstvo v času njih dopusta ali v drugem opravičeno prostem času, ie bila nedavno tega razveljavljena. Odslej javi češkoslovaški poštni uradnik in služabnik nameravano svoje potovanje v sosedne in druge tu e dežele uradnemu svojemu predstojniku, pa se lahko nemoteno odpravi v tujino. Samo povedati mu mora, v katerem mestu ali kraju bode bival, da se mu more po najkrajši poti poslati, če je treba, uradno obvestilo. — Kakor znano, dobi češkoslovaški državni uslužbenec, ako je z dopusta pozvan v službo, povrnjene potne stroške. V CS'R javi torej državni uslužbenec nameravano potovanje v inozemstvo svojemu šefu, v naši kraljevini pa moramo prositi ministrstvo’, če hočemo iti izven državnih mej. S tem je državnim uslužbencem1 v Jugoslaviji potovanje v tujino silno otež-kočeno. Kdaj bomo dosegli take ugodnosti, kakršne imajo češkoslovaški poštni uradniki in služabniki glede potovanja v tuje države? Novi bog — bog pošte. V brošurici »Havliček« beremo nasledmo zanimivo dogodbioo: V nekaterih deželah smatrajo prebivalci vse poštne urade in njih naprave za nekaj svetega. Indi na pr., kateri žive v oddaljenih pokrajinah, imajo sla, ki prinaša iz daljnih dežel raznotera poročila, za božjega poslanca in zbog tega se proti njemu silno spoštljivo obnašajo. Pa ne samo pismonoše, temveč tudi poštni nabiralniki so v onih krajih nena- vadno v čislih. Neki poštni uradnik, ki je bil več let v poštni službi v Indiji, pripoveduje, da je večkrat videl Inda, kako je vlagal pismo v nabiralnik, se priklanjal ter, šepetal v odprtino ime naslovnikovo in njegovo bivališče. Prebivalci namreč trdno verujejo, da so poštne skriniice bivališče boga, ki skrbi, da se pismo adresatu izroči in zato mu šepečejo naslov oddanega pisma. Neki drugi indijski rod poštne nabiralnike še vse bolj časti. Ko se približa skrinjici, sc sezuje, globoko prikloni in opravi razne pobožne obrede, na kar spusti pismo v skrinjico. Potem se pa iznova prikloni in obredi se zopet ponove. Večkrat tudi položi denar na tla, da bi boga v nabiralniku nekoliko obdaroval... Leto s trinajstimi meseci. V Društvu narodov je prišel v pretres poleg valžnih političnih vprašanj tudi današnji koledar. Podani so bili trije nasveti reforme: mala, delna in radikalna reforma. Po prvih dveh načrtih bi- se sedanji koledar ne izpreme-nil dosti. Radikalna kalendrova reforma bi nam pa pridala vsako leto en cel mesec. Vsak mesec bi imel štiri tedne po sedem dni. To bi dalo na leto 364 dni, h katerem se pridene še en dan brez datuma, z nazivom »Dan novega leta«, ki bi se vrinil pred h januar. V prestopnem letu bi se v koledar uvrstil še drugi dan brez datuma in bi se postavil pred 1. julij ter imenoval »Dan prestopnega leta«. Datiranje dni po radikalnem načrtu je jako enostavno in enako za vse mesece: Dan ponedeljek 1 8 Datum IS 22 torek 2 9 16 23 sreda 3 10 17 24 četrtek 4 11 18 25 petek 5 12 49 26 sobota 6 13 20 27 nedelja 7 14 21 28 Ta načrt so podale angleške železniške družbe. Naletele pa so na odpor v lastni deželi. Londonska trgovska zbornica je proti vsaki reformi, češ da imajo na Angleškem brez tega dosti sporov glede velikonočnih praznikov in da ni treba delati novih sporov še s koledarjem. Culo se je pa tudi lepo število glasov za navedeno radikalno reformo. Gažistom bi ta reforma ne bila v škodo, pa tudi ne v korist, ker imamo fiksno določeno 1 e t -n o plačo. l>5«i,< „Zmzs“ bödi noreemk g1©5nil^«‘ Za «Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani» izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za «Narodno tiskarno»: Fran Jezeršek v Ljubljani. Avto vozi brez bencina 1 §£uri z bukovim ogliem! 3ugo-Hag, Ljubljana Bohoričeva ulica štev. 24. Telefon štev. 506 UöSUßltil, Eiiiistta cesta 13, telefon 327 Gradbeno podjetje, tehnična pisarna parna žaga, tesarstvo asa stavbe in pohištvo. Josip Peteline, Sv. Petra nasip 7. priporoča najccnejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šidlje, modm> blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev „GRITZNER“ v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače. Veletrgovina R.$termecki, Celje pošlje ilustrovani cenik (čez 1000 slik) sastoji S Predno se ©dlolii, da kšfjpii plaiž ali poseli našo detaljno trgovino na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti Dramskega gledališča in si oglej našo bogate »log©! Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in m dosegljivo nizke ceiu te bodo prekričale, kje ed no kupiš najbolje in najceneje. — Državnim nameščencem proti primerni garanciii tudi na obroke! KorsfeEecsjjsfsa tovarna FJiara ogRESso® s. iSfp3j3jnO}f