PERSPEKTIVNI PLAN 
in politika podjetij ter komun
Podjetja in komune so temeljni nosilci izpolnjeoanja in uresničevanja pet-letnega perspektionega plana. To izhaja tako iz samega našega. gospodarskega sislema kakor tudi iz organizacije žioljenja Ijudi, iz komunalne ureditoe — skratka iz vse naše druzbene urediioe. Tega ne smerno razumeti v tako imeno-oanem operationem pomenu besede. Gre namreč za io, da z izDrieoanjem soojih funkcij, ki jih o našem sistemu imajo samostojna in neodoisna podjetja in samo-stojne in neodoisne komune (d okoiru zakonodaje in splošnih gospodarskih pro-porceo), d končni posledici in najoečji meri izpolnjujejo sam perspektivni plan. Podjetja in komune opraoljajo io v procesu izoršeoanja soojih osnoDiiih funkcij z zagotoDituijo pogojeo za SDOJe lastno poslooanje in za žioljenje ter razooj samih komun.
Spremambe, ki jih uveljavjjamo v na-šem gospodarskem sistemu, prav tako da-jejo večje možnosti in odgovornosti pod-jotjem in komunam. Te spremembe so vsklajene s perspektimim razvojem go-spodarstva. Mogoče so v Tazmerah bolj praporcionalnega  gibanja  in  stabilnejših
Petletn.i perspektirni plan računa s tem, da bodo podjetjem in komiMiani ostajala relativno čedalje vecja sredstva. Pred-vsem gre tu za tista materialna sredstva, ki jim ostanejo neposredno, pri prvi raz-delkvi; potem pa gre tu tudi za tista sred-stva, ki so podjetjern in komunam na vo-\jo s posojili, subvencijami, proračuna itd. Cedalje manj in samo najnujnejša sred-stva se centralizirajo, pa še v tem pri-meru največ zaradi prelivanja, ne pa za-radi neposredne uporaLe po centraluih organih.
Takšne scrstvari s stališča splošmh pro-porcev. Podjetja in komune pa morajo ta srodstva realizirati, tnorajo jih zaslu-žiti s svojim |H>slovanjem in kolikor vcč sredstev bodo zaslužila s smotrnim gospo-darjenjem, tolLko bolj bogata bo dejan-Siko skupnost.
Perspektivni p!un računa z naglim raz-vojem gospodarstva in ?. bolj uravnoveše-nimi razmerji raed gospodarskimi ]x>tre-barri'i in potrebami drugih področij clruž-benega življenja. Razen tega računa plan ¦ tudi z uravnovešenjem razmerij med po-sarneznimi gospodarskimi področji, med kmetijstvom in drugim gospodarstvom. ined industrijo, prometoin in gradbeni-štvom itd. Iz tega izhaja. da imajo pod-jetja vseh vej ugodno perspektivo in večje materialne mo/nosti. da realizirajo več sredstev. Porast osebne in splošne po-trošnje, njuno stahio in trajno gibanje daje prav tako večje možnosti in večjo otlifavornost komuni.
Napisol: Milentije POPOVIĆ
ocfnošajev v gospodarstvu. kakor računa z njimi perspektšvni plan. Na temelju bolj stabilnili in skladnejših odnošajev v go-spodarstvu je mogofie še bolj povečati pravice in odgovornost podjefrij in komun. Kar se tiče podjetij, gre — kratko pove-dano — za to, da podjetja v osnovi sa-ma odločajo o razdelitvi dohodka na sklade i.n osebne dohodke in nadalje, da sania odločajo o razdelitv« dohodka na osebne dohodke v podjetju zaposlenih. Temeljne spremembe v življenju komu-ne izvirajo iz dejstva, da se formirajo vsi skladi sikupue potrošnje v okviru komun iz oscbnih dohodkov zaposienih držav-Ijanov te komune.
V tem smislu so persp&ktivni plan in novi ukrepi v gospodarskem sistemu iz-raz enotne politike, ki priznava tako ko-munikakor tudi pixljetjem znatno večje pravice, v prav taki meri pa tudi večjo adgovornost njihovih organov upravlja-nja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Podjetja in uresničenje politike petletnega plana
(Nadaljevanje s 1. stra-ni)
Petletna perspekttvnd plan in spreinembe v gospodarskem sisteinu dajejo osuovo, a prav tako tudi zadblžujejo podjetja, da izdeJajo svoje dolgoročne programe razvoja. Ne gre za formaJno pravoe obveznosti, temveč v bistvu stvari za to, da bodo mogla podjetja pravilno usmeriti svoje poslovanje le, če bodo izdelala svoj lastni dolgoroeni program razvoja. To predvsein izhaja iz dejstva, da razdeljujejo podjetja sama dohodek na sklade in osebne dohodke. To pomeni, da-so organi podjetja sami odgovorni za politiko svojih. skladov, to je za prihodnji razvoj podjetja in ne samo za tekočo proizvodnjo ter za vzdrževanje, in bodo zato inorali izdelati svoje dolgo-ročne plane. Samo na temelju takih analiz in planov bodo podjetja sposobna, da spoznajo vse obliike svojega poslova-nja in da na tej osnovi sprejmejo tako dolgoročne kakor krat-koročne pravilne odloeitve.
Ce bi pocfjetje videlo sebe samo kratkoroeno, deoimo za eno leto, bi se zdelo, da je treba zasluženi dohodek usmeriti samo v povečanje osebnih dohodkov, posebno, če je trenutno ugodna koojunktuira na tržišču. Toda brž ko se bo to pod-jetje pogledalo z dolgoročuega vidika, se bo izikazalo, da ni dobra politika, ki daje vse za osebne dohodke, in da je po-trebno odVajati sredstva tudi za razne sklade za razvoj pod-jetja ikaJcor tudi  za zagofcmtev  rezerv.
V čein je osnovna odgovornost podjetij v zvezt z ure&ni-čevanjeni politike petletnega plaua? Vsebovana je v proizvodni, investicijski in kadrovski politiki, v pravilni politiki dohodkov, reguliranju razmerja mea ljudmi itd. Na področju investicij je treba doseči optimalni razvoj skladov podjetja in ustrezno razmerje med osnovnimi Ln obratninni skladi v soglasju s pro-izvodnimi iu koinerciaJnimi smotri podjetja. Organ«, ki uprav-ljajo podjetje, postajajo razeu tega čeaalje bolj odgovorni za reševanje stanovanjskih potreb zaposlenih; razumljivo je, da bodo te probleme reševali v najtesnejši povezavi z orgaui komun, ki Lmajo prav taJco na voljo sredstva za stanovanjsko komuaalno graditev. Znatno večjo odgovornost bo iraelo pod-ietje tudi v usposabljanju kadrov, ki so mu potrebni. Razum-ljivo je, da bo pri tem nujno uporabljati razne oblike izobra-ževanja kadrov, to pa ne bo teTjalo samo oiganizacijske in druge ukrepe, temveč tudi določena materialna sredstva. S tem v zvezi pade važen del skrbi na organe podjetja, njihove skup-nosti tn združenja.
Organi upravljanja v podjetjih so bili tudi doslej odgo-vorni za proizvodnjo po obsegu, asortimaju in kakovosti. Per-spektivni plan računa s še večjo odgovornostjo teh organov na tem področiu. V zvezi s tem se morajo lotevati nmogo bolj vsestransiili ukrepov za razvoj zaanstvenega dela — v okviru [>odjetja ali skupuosti podjetij ali združenja — da bodo obvla-daili nove tehnološke postopke, da bodo po&peševali proizvod-njo za izvoz, da bodo obvladali proizvodujo na osaovi domačih surovin, da bodo luhko orgaiiizirali iii pospeševali sposobne koiuercialue iii druge biroje podjetja itd.
Naše gospodarstvo se zelo naglo razvija. Prav taiko skapnd blagovni proinet. Posledica tega je nujna potreba, da se inve-stira tudi v novi skladiščui prostor, v transport, v komerciaiBO omrežje — sploli v vsa tista področja, ki jih morajo asposobrti podjetja in njihove skupnosti, da bodo bolj učiakovito in bolje proizvajala ter da bodo bolj učinkovito in bolje poslovala ua tržišču. Tudi ta odg-ovornost parfa v veliki ineri na podjetja.
Petletni perspektivni plain daje stabilno osnovo za izdelarfo takih dolgoroč-nih planov. Na tej osnovi bodo lahko izdelala svoje programe razvoja, in to na vseh gospodarskih področjih. To je posefcno pomembno za podjetja, ki proizvajajo blago dolgoročnega značaja — investicijsko in podobno. Petletni per-spektdvai plan in dokumentacije Zveznega zavoda za plaoi-rajije, na temelju katerih je formulirana politika v petletnem planu, dajejo splošno osnovo za izdelavo takih planov. Same po sebi pa ne zadostujejo. Potrebno bo, da bodb pOdjetja, skup-nosti podjetij in združenja opravila nadaljoje anatlaze ia sa njihovi osnovi izdelala las-tne dolgoročne plane. S te perspek-tive pa je treba gledati tudi na prihodnjo orientacijo v delu podjetij, skupnosti podjetij in združenj.
Dejstvo jc, da naše gospodarstvo hitreje raste in da po-staja v skladu s tem čedalje bolj zaipleteno. Zato zabteva če-dalje bolj komplicirane in zamotane organizacijske oblike. To velja taiko za organizacijo v posameznem podjetju kakor tudi za višje oblike organiziranja — skupnosti podjetij in združenja. Tako nastaja potreba, da se hitreje in bolj odločno
lotimo organiziranja skupnosti podjetij, ki morajo pomagati podjetjetn, kakor iudi izpopolnjevanja dela v združenjih in zbornicah.
Vloga io odgovornost organov komune na podri)čju usiner-janja gosipodarstva in gospodarskega razvoja v komuni kakor tudi organizator&ka vloga v gospodarstvu ostanejo, kar je raziunljivo, še naprej v popolni veljavi. Na področju razvoja kmetijstva bo ta vloga ce.lo čedalje bolj poinernbrn. Toda to. ni predmet tega pojasnjcranja.
Dejstva, ki posebno poudarjajo vlogo komun
Dve skupin.i dejstev posebno poudarjajo vkgo in odgo-vornost koniune v zvezi s petletnim planom. Prva se tiče po-rasta materiailruh živiljeaijsJcih pogojev Ijudi tako v osebni kakor tudi v splošni potiošnji. Druga pa se nanaša na sistem razdelitve dohodikov in način fimansiranja raznih komunajnih služb.
Potrebno je, da navedem-o n^kaj številk, da bi imeld pred-stavo, kakšna bodo ta gibanja, kakor računa z nimi plan do 1. 1961. Po planu naj ibi osebna potrošnja porasla-   -
- Povprečna letna stopnja gibanja 1SS6                             1961                       1353-58                      1557-61
100                           14-2                         4.6                         7.3
Letno stopnjo porasta osebne potrošuje cenijo v povprečju na približno 7 odstotkov. To pomeni, da bo porast občutno hi-trejši kakor prejšnja leta. Kljub teiau pa je to samo splošni in povprečni pokazatelj. To povprečje je drugačno, ko gre za posamezne kategorije prebivalcev. Plan računa, da bo stopnja porasta osebne potrošnje mestnega prebivaJstva večja, kakor je povpreona. Pri tem bo še hitrejši pora&t osebne potrošnje kvalificiranih in visokokTalificiraiiili delavcev. Ni dvoma, da bo že tak razvoi osebne potrošnje, posebno v mesiih, zahteval razvoj določenin služb, da bi ustvairiK podlago za. nadaljnji razvoj pozitivnih teženj v spremembi strukture osebne po-trošnje.
Da bi pa u-resuičili taik porast, posebuo pa, da bi bil hi-trejši za nekmetijsko prebivalstvo, v njegovem okviru pa hitrejši za kvaltficirane in visokokvalifieirane ljudi, so po-trebni š-tevJlni ukrepi, ki jih mora storiti sama komuna.
Kako bomo zagotovili, da bo skupni standard — posebno osebna potrošnja — naraščal hitreje v velikih mestih in indu-strijsikih krajih? Ali je to sploh mogoče doseči jb sedaajik razliikab. v cenah teh proizvodov v velikih mesth in v no-tranjosti? Ali je mogoče ta razpon v celoti pretrest«, če je aparat za preskrbo v mestili še nerazvit, celo zakrnel, če je še na ravni, ki ustreza majhiiim niestom, z dmgačno socialno strnkturo, zaostal v primeri s potrebanxi velikega mesta. Brez krepitve i.n sploh ustvajitve tako sposobnega ap^rata ne bo mogoče reševati tega problema, celo niti tedaj, če bodo splošna raimerja v gospodarstvu omogooala hitrejši porast osebne po-trošnje in standarda  v mestih.
Prav tako za,pletene in široke obveznosti nastajajo za komuue iz dejstva, da se bo razvijala stanovanjsko komunalna in šolska graditev. Perspektivnd plan računa prav na tem področju razvoja družbenega standarda z največjim napred-kom. Se važnejše je, da tu spoznamo številke, ki jih določa plan, to je, kaj te številke realuo pomeaijo in terjajo. Naj" BJ^edem nekaj podatkov iz plana. Upoštevam satuoinvesticije.
Investicije v družbeni standard
(v nnlijandali dinarjev) Povprečno na leto 19S3-S6                          1957-61                      1956                          1961
52                       109                    60                    154
Največ plaoiranih inresticij bo šlo za stanovanjsko komu-naJoo graditev. Spodnje šterilke ilnstrirajo Telike spremembe, ki bodo nastale:
Investicije v stanovanjsko komunalno dejavnost in šolstvo
(v   mUijardab  din)
1.  Stanovanjsko komunalna
dejavnost......49.2          63,3          1143
Od tega:
—  splošno družbene
investicije......44,0 '        5T,5          104.0
—  individualna sredstva
v mestih......5,2            5,8            10,5
2.  Sobtvo........7,0            6.8           22,5
Skupaj........56,2          70,1          136.8
(Nadaljevanje na 3. strand)
(Nadaljeranje z 2. strani)
V razdobju 1957—1961 bomo Lnvestirali ˇ staBovanjsko komunalno dejavnost in šolstvo povprečno 116,2 milijaTde din na leto.
Potrebno bo, da bomo nmogo napravili — in že od začetka — če hočemo, da bomo v koinimah reallzirali to politUto druž-benega standarda. Vee kakor dvojini napredek, s katerim ra-čuna plan, je mogoče uresnieiti le z intenavnim razvojem gradbendštva, raznih obrtnih dcjavnosti, s povečanjem proiz-vodnje raznih materialov, poenostavljanjem in stanclardizaeijo v graditvi, z razvojem raznih zrnogljivosti, kadrov ttd. Da spo-znamo obseg teh nalog, ni dovolj upoštevati saino dvojno po-večanje sreastev, ki ga določa plan za družbeni standa.rd. Še važnejša je pni tem dinamika gibanja in visoka raven, ki je določena za zadnja lefa peUetnega plama, posebno za 1. 1961. a nato še naprej, ker nioramo te probleme reševati v daljšem roku.
Sedanji načln graditve in sedanjc cene stanovanj, sedanji deiansko v.isoka stainovanj&ki standard, sedanje stanje v me-stih, v gradbeni obrti in podobno pa ne jamčijo in ne omogo-cajo, da bi tudi s tako Zinatno povečanimi sredstvi zadovoljili in reševali te probleme. Prav reševanje tek problemov pa je dolžnost organov koinone, in to predvsem organov večjih in velikih m&st in industrijsJuh krajev, zato, ker pripadajo ti posli po svoji uaravi prečlvsem njim in ker «o v skladu s tem in v skiadu z našim sistemom v celoti ti materialni skladi prav pri organih komun.
Perspcktivni plan računa s hrtrejšim razTOJem vseh dejav-nosti, ki se tičej« preskrbe in uslužnostnih dejavnosti v me-stiih. Tudi pri tem je treba upoštevati dinamiko razvoja, to je čedalje večji porast v zadnjih letih, a potem tudi še kasneje.
nas imamo splošao djužbene okvire in se lahko lotimo tega prohlema mnogo širse in bolj kom,pleksno. Iz narave našega dnržfoenega organiizma izhaja. da motrimo itn prou5ujemo vpra-šainje sp^lošnih pogojev človeika proizvajalca z mnogo širšega stališča tex v povezavi s podjetji in komuno. Na te osnove je treba postavili politiko izkoriščanja in nadaljnjega razvoja skupncga  proizvodnega  potenciala  neke ikomune.
Razmerje med podjetji in komuno, osebni dohocfek kot osnova finansiranja skuipnih potreb komun, družbena in poli-tična razmerja med orgami Uipravljanja v okviru komun — ustvarjajo t načelu možnosti in vsiljujejo potrebo, da se pro-bl«m postavi dn rešuje z gornjih pozicii. Vendar se včasih ne postopa taiko. Kot rezultat prejšnje prakse in zaradi dodočene nedelavnostd se pogosto problem proizvodnje kaikor tudi inve-sticij za gospodarski razvoj motri ločeno od komune in žir-ljeajskih pogojev državljanov proizvajalcev v njej. Pri tem smo nagnjeni k temu, da rnvesticijsko graditev omejujemo na graditcv samo noviih proizv<xTnih  zmogljivosti,  in  to velikih.
Raznmljivo je, da smo v zadnjlh letih na.predovali mimo taikih že premaganih pojmovanj. Odgovornosti, ki jih je na-lagal komunam naš družbeni in gospodarski mehanizem, so vsiiljeveJe .potrcbo, da motrhno gospodarsko graditer in življe-nje koniuBe povezano. Nadaljnji razvoj p«. zahteva, da t tem smislu še vcliko napravimo.
Ta povezava razvoja gospodaj&tva in drugih podtočij druž-benega življenja v komuni je zapleten problem taiko za spo-znavamje kakor za reševanje. Terja ne samo gospodarska, temveč tudi števutaa sociološka proučevanja, za katera nima-mo še niti potrebne metodoloaiije. To proučevanje je treba opravljaii tudu v splošno družbenem obsegu, toda v vsakem mestu in industrijskem kraju. Pti obdelavi teh problemov itnajo posebno vlogo velika in največja mesta. Morala bi imeti tudi posebne organe, ki bi se s tem ukvarjali, inštitute ali kaj podolmega.
f ovezanost razvoja gospodarstva in drugih področij družbenega življenja komune
Zivljenjski standard vsakega državljaua v vsaki posa-mezni komuni bo odvisen prav od dela organov komune, od tega, kako bodo v komuni spoznavali te naloge in koliko jih bodo uoinikovito in ekonomično reševali.
Nov način finansiranja splošnili potreb komun, h katere-mu prehajaino z I. 195S, vnaša po svoji strani stabilnost in samostojnost v politiko kotnun. Vse to skupaj vnaša veli.ke spremembe v življenje in delo organov komuu. Potrebno je, da spoznamo ves pomen obveznosti in odgovornosti komune za ijvajanje politike perspektirncga plana, in to na osnovi samo-stojnosti, ki jo komuna ima po naravi našega gospodarskega in družbenega sistema — upošterajoč velike spremembe, ki bodo sledile s sprcmembo v sistemn razdelitve aohodkov in v načinu  finansiranja  komun.
EXoslej se nismo utegnilj dbvolj ukvarjati s problemi tistih komun, katerih osnovna proizvodnja je kmetijstvo. Naše sile so bile v največji meri zaposlene s pravilnim orgamziranjem zadrug in kooperacij kakor tudi z odnošaji znotraj kooperacij. Nagel razvoj kraetijstva in zadružništva pa čedalje bolj po-stavlja vprašanje, kakšno je pri tern mesto komune in njenih organov. V* kratkem se I»mo raorali s tem vprašanjem bolj nkvarjati. Potrebno bi bilo, da bi ga že sedaj proučevali v naših inŠtitutih in drujrih organii. Naš dosedanji razvoj pa je naikopičil največ gosiporlarskih in socialnih problemov v niesta. Perspektivni plan izhaja «z razrešitve teh problemov v prihod-njem obdobju. Perspektivni program vsake komune — ki je labko sestavljen za daljšo dobo — mora prav tako izhajati iz reševanja teh problemov. Te problemc je vsekakor mogoče razrešiti na osnovi naclaljnjega razvoja proizvajalnih sil. Po-trebno pa je, da pri tcm  izhajamo otf   človeka,
Perspektrvni plan sploh računa z učinkovitejšim izkoTišča-njem proizvodnega potenciala, ki ga imamo, in to predvsetn tistega, ki je pa mestih in indu$tri|skih krajih. Ta pa pomeni ne samo usposabljanje proizvodnih sredstev, temveč tudi iz-obraževanje in usposabljanje delovnih ljudi, človeškega delov-nega potenciaJa.
Tu torej ne gre samo za življenjski standard človeka sploh. temveč fudi za proizvodno učinkovitost ali koliko je proiz-vajalec tisposobljen. da intenzivno in spretno dela. S tega stališča je mijno. da razvija komuna v mestih vse potr&bne činitclje. od   katerih  so otlvisni  delovni  pogoji  proizvajalcev.
Ta problem se po svoje ^astavlja tudi v posameznem pod-jptju. V celoti pa ga tam ni mogoče rešiti. Ze sodobni kapitali-zcm je iskal poti, da b? ga rešil «n so tudi jv^amezni knn-ifalisti prehajali k raznim socialno gospodarskim ukrpiKim. k.i ršni so počitniški   domovi,  organiziTanje   prehrane   delavcev   itd.   Pri
Kakšne probleme je treba proučevati in rešeTati v okvixu politike komun t mestih, naj neJcatere za zgled navedem:
—  ikakšna je struktura gospodarstva v mestu (delež indn-strije, trgovine,  gTadbeništva, obrti, prevoza);
—  vprašanja delovne sile, razmerje aktivnega prebivalstva do drugega prebivaJstva, koliko je od neaktivnega prebival-stva ženst itd.;
—  problemi kadror ˇ zvezi z gospodarsko strukturo, s tetn v zvezi pa naglica gospodarskega razvoja in komunalnih živ-ljenjskin pogojev aržaTljanov;
—  kakšna je gostota naseljenosti v mestu in razvoj pro-meta;
—  kulturna  raven  prebivalstva,  pogoji  njenega  dviganja in   možnosti   uporaibe   raznih   obli,k   za   finansiranje   na   tem področ ju;
—  problemi  v zvezi s komunalnimi objekti in prioriteta pri potTebah po teh objektih;
« — gospodarska   stmktura  okolice   mesta   in   možnosti   za
organiziranje  neposredfle pre«ikrbe iz te okolice;
—  invest.icijska politika, strnktura investicij, razvoj majh-nih in velikih podjetij.
Ce bi izhajali s teh pozioii, bi se lahko v mno^ih primerih izkazak), da so investicije bolj ekonomične, če jin vložimo v razvoj mestnega prometa ali v razne mehanične delavnice za papravila ali v uslužnostno obrt, razne uslužnostne delavnice itd. Ponovno naj nagiasim, da tu ne gre samo za življenjski standard v socialnem smislu, temveč za učinkovitost v poslo-vanju.
Smisel našega planiranja ni sanio v tem, da planiramo razvoj proizvajalnih družbenih sil, temveč tudi v tem, da ustvarjamo matcrialne in druge pogoje, ki oniogoeajo razvoj tistih družbenih socia.lističnah odnošajev, ki so ne samo naj-bolj humar«, temveč tudi najbolj učinkoviti s stališča razvoja skupnih proizvajalnih sil d>ržave. Kot izraz našega družbe-nega sistema obsega planiranje vse strani tega enotnega pro-cesa. Izhajajoč s teh pozicij in na osnovi dosežene stopnje razvoja daje petletni plan osnovne proporce, ki lahko naj-ugodneje razrešujejo te probleme in pospešujejo ta področja.
Za komuno in njene organe zadeva s sprejemom perspek-tirnega petletnega plana še ni končana — z njim se šele zače-njajo obveznosti in naloge naše komune.