št. 10(1700) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 11. marca 1982 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Temeljiteje kot doslej MS SZDL za Dolenjsko je ocenil priprave za volitve — Jabolko spora med krško in dolenjskimi zdravstvenimi skupnostmi rešiti z dogovarjanjem Delo inšpekcij eJrii medobčinskem svetu DL za Dolenjsko, ki se je *stal 8. marca v Novem mestu, so ocenili zaključne aktivnosti v Pripravah na volitve, ki so danes v j P° ozdih, čez nekaj dni, pa bodo odprli še stih3 krajevni*1 skupno- Kot so ocenili, niso še nobene Priprave na volitve doslej segle v 0 širino kot dosedanje; bile so vsebinsko bogate in dinamične. Na eme^nih in skupščinskih volilnih ° erencah, ^i so zvečine lepo m prihajalo do bistvenih loncjv, prišle pa so na dan mnoge go ovitve, katerim bo treba posve- sVrii ^ Pozornosti po volitvah. L in sindikati so se ob podpori ®h drugih organizacij dobro izka- 1 kot nosilci priprav, saj so s ■ V0J° deJavnostjo segli v vsa okolja v njih odprto in odkrito delovali, reprečili so ,.poulično" kadrovanje uspešno zavrnili očitke o nedemokratičnosti. Poudarka je vredno. Ut^* dobra struktura evidentira- 'n kandidiranih, redlog samoupravnega spora-Uma 0 temeljih plana medobčinske Izvozniki so še vedno »tepeni” Čeprav „ Lisca" daleč vec-izvaža, kot uvažajo tare pomanjkanje surovin Značilnost sobotne program-s o-volilne seje občinske konference ZK sevniške občine je, da Je lotila konkretnih vprašanj, enimo težav Lisce. Poročali sm.°> da so bili delavci tega n^večjega sevniškega kolektiva ® °s že teden dni na dopustu, ®/'azadr>je tudi z upanjem, da bo uvoz surovin le življenjsko redil. Kot opozarjajo v krojilni-’ z<1aj težave še hujše. ..Lisca” ne teija kakšnih po-nth ugodnosti. Lani je pre-.zn° na konvertibilni trg izvo-'a za 220 milijonov dinarjev. 2yozni načrt je izpolnila že • „Lisca” z Jutranjko in ometom sovlaga za novo 'ovarno elastičnih pletenin, * naj bi jo rešile uvozne “ovisnosti za surovine. Pred v.asom so zbrali vse potrebne age; od Ljubljanske banke, repub liske skupnosti za eko-n°mske odnose s tujino, ^publiške komisije za oceno oaložb, še pri zvezni gospo-zbornici jim je bil odeljen devizni kontingent a foz pletilnih strojev. In endar je bilo do srede, 3. ponovno spet vse v u. Sele na ta dan je bila amreč pri Narodni banki l^ončno le dodeljena devizna zdravstvene skupnosti Novo mesto za to srednjeročno obdobje še sedaj ostaja jabolko spora med štirimi dolenjskimi in krško zdravstveno skupnostjo. Zaradi nerešenega vprašanja, ali dati gradnji zdravstvenega doma v Krškem prednost, kar bi zanikalo vse dosedanje dogovarjanje in usklajevanje ter onemogočilo izvajanje dogovorjenega programa investicij, krška skupnost predloga noče obravnavati, s tem pa že lep čas onemogoča njegov sprejem. Med-,.bč inski svet je pri obravnavanju tega trdega oreha medobčinskega (ne)dogovarjanja podprl predlog sporazuma in predlagal, naj se problem reši z dogovarjanjem, ne pa s prefinjenim izsiljevanjem. Svet je po poročilu o delu uprave inšpekcijskih služb dolenjskih občin dal vodstvu t^ji služb podporo pri urejanju kadrovskih in prostorskih težav, ki zavirajo delo dolenjskih inšpektorjev. Kljub temu te pomembne službe dobro delujejo, ovira pa jih med drugim tudi to, da v nekaterih občinah ni odlokov, ki bi delo omogočali. Gre predvsem za vprašanje vodovodov, ki so jih zgradili krajani in bi jih bilo treba zaradi slabe vode preurediti, ni pa zakonitega upravljalca, ki bi to bil dolžan narediti, pa tudi za črna smetišča, ki rastejo povsod, ker ni uradno določenih odlagališč. M. MARKELJ DELEGACIJAM BOMO IZREKALI ZAUPANJE - Ko bomo danes v temeljnih organizacijah združenega dela, v nedeljo pa v krajevnih skupnostih, volili oziroma glasovali o volilnih seznamih, bomo delegacijam izrekali zaupanje in jih zadolžili, da delujejo v skladu z družbenimi usmeritvami. Osemletne izkušnje so dokazale, da je mlad delegatski organizem (ob uglašenem delovanju samoupravnega demokratičnega političnega sistema) sposoben premagovati težave in razreševati družbena nasprotja. (Foto: Janez Pavlin) Posavski komunisti kritično o razmerah v regiji in o ocenjevanju uspešnosti ,Po obisku delovnih skupin CK ZKS v posavskih občinah so se stvari marsikje obrnile na bolje, a ponekod so slabosti ostale, zlasti tam, kjer so medsebojni odnosi zapleteni in kjer so 00 ZK številčno šibke,“ je v uvodu k petkovemu sestanku posavskih komunistov v Čateških Toplicah dejal sekretar MS ZKS za Posavje Mirko Kambič. Sestanku sta prisostvovala član predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc in izvršni sekretar Miran Ogrin. Iz razprave lahko izluščimo misel, da bi morali učinkovitost družbenopolitičnih organizacij meriti po uspešnosti samoupravnih odnosov in delegatskega sistema. Ta na primer največkrat odpove v zborih združenega dela, na katere delegati ne prenašajo problemov iz svojih kolektivov in mimo dopuščajo, da država sega delavcem v žepe mimo njih. Krška tovarna Djuro Salg bije težko bitko za letošnji plan, da bi izvozila lahko več papirja, pa ne samo, ker oskrbuje vso državo. Sama ne more vseh uvoziti surovin, doma pa se kar naprej srečuje z zapiranjem tržišča. Težave s surovinami pestijo tudi druge kolektive, npr. Lisco in Jutranjko, ki ju je prav to tesneje povezio. Na drugih področjih znotraj regije je takega povezovanja manj, pač pa je opaziti precejšen premik pri odpiranju in povezovanju Posavj a navzven v Slovenijo in druge republike. Tudi med izvozniki je precej novih imen. Trenutno se v Posavju veča nezaposlenost. Na delo čaka 567 delavcev, med njimi veliko s proizvodnimi poklici širših profilov, zlasti tehnikov. V regiji so naredili korak naprej pri uveljavljanju celodnevne šole in podaljšanega bivanja, zlasti v krški občini, vendar je delovna skupina prišla do spoznanja, da ta prizadevanja hromi prevelika togost republiškega zavoda za šolstvo. Tudi usmetjeno izobraževanje je steklo, nima pa še materialne osnove. Administrativna režija se še bohoti, zlasti v sisih. Osebni dohodki tačas najbolj zaostajajo v šolstvu in pri nekaterih delavcih v zdravstvu. Udeleženci petkove seje so soglašali z ugotovitvijo v poročilu skupine, da je treba stabilizacijo gospodarstva reševati po zakoniti poti, vendar so menili, da ne bi smeli tlačiti v isto vrečo carinskih prekrškov v Celulozi in nepravilnosti pri poslovaju Slovina. V obeh primerih so komunisti dobili bitko pri obvladovanju slabosti znotraj svojih vrst. TEPPEY BLEIVVEISOV SIMPOZIJ Ob 100-letnici smrti dr. Janeza Bleivveisa bo 17. marca ob 9. uri v dvorani Slovenske matice v Ljubljani na Trgu osvoboditve 7 Bleitveisov simpozij. Pripravljajo ga Slovenska matica, Zveza društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije in Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Na njem bodo razpravljali o vlogi Bleivveisa ter o pomenu njegovega dela. Ob tej priložnosti bo v dvorani NUK otvoritev Bleivveisove razstave. ,,ZLATA OVČKA” ZA JUTRANJKO Sevniška industrija otroške konfekcije Jutranjka je tudi na beograjskem sejmu oblačil prejela priznanje kot pred tem na ljubSanskem in sarajevskem sejmu. V Beogradu so za razstavljena otroška oblačila prejeli „Zlato ovčko”. Od slovenskih podjetij je prejela ..Srebmo košuto” edino radovljiška Almira. Jutranjka je v minulem poslovnem letu prvič presegla milijardo dinarjev celotnega prihodka; GREGORJEV SEMENJ NA VESELI GORI Na Veseli gori pri Šentrupertu bo jutri, 12. marca, spet tradicionalni spomladanski Gregorjev sejem. Turistično društvo Šentrupert, ki sejem prireja, vabi vse prodajalce in kupce. Danes in v nedeljo volimo delegatske skupščine Ta teden bomo že v tretje volili delegatske skupščine. Danes bomo izpolnjene glasovnice oddali v delovnih organizacijah, v nedeljo pa v krajevnih skupnostih. S tem bo opravljeno pomembno dejanje naše skupne zavesti in zrelosti. Nanj smo se začeli pripravljati že lani, ko smo po krajevnih skupnostih in tozdih evidentirali prve možne kandidate. Volitve pomenijo zaupanje v delegatski sistem, ki ga imamo že osem let. Obenem se zavedamo, da se ta sistem v življenju še ni tako obnesel, kot si želimo. Zato ne manjka kritičnih in upravičenih pripomb. Tudi v pripravah na sedanje volitve smo jih imeli. Pravimo, da delegatski sistem še ni zaživel. Delegacije še kar naprej dobivajo gradiva, ki bi jih morale obravnavati strokovne službe, V tako imenovani bazi, kjer bi morali biti pristni stiki, ni dogovarjanja. Take in drugačne pomanjkljivosti povzročajo glavobol in nesklepčne seje. Vse to je gotovo res. Nesmiselno pa je trditi, da je te Na dan volitev 11. in 14. marca izobesimo zastave, okrasimo volišča in poskrbimo, da bo naš kraj lepši! pomanjkljivosti zakrivil sistem. Vzrok zanje je drugje. Iskati ga moramo v nas samih, v naši politični nedoslednosti pri izvajanju sistema. Ta nedoslednost nas je že velikokrat tepla in nas še, tudi pri urejanju pomembnih zadev. Vse skupaj so to odkloni, ki zavirajo širjenje samoupravljanja in delegatskega sistema. Za izboljšanje slednjega je kaj malo pomembno, ali imamo več ali manj delegacij in delegatov, kako se povezujejo in podobno. Pač pa bi morali bolj paziti na to, ali smo dali delegatsko funkcijo v prave roke. Ce bo delegat že ob prvem problemčku dvignil roke ali klecnil v kolenih, je zaman upati, da se bo kaj premaknilo. Seveda pa tudi delegat ni vsemogočen. Kako delegatski sistem spraviti v tek brez škripanja, zastojev in drugih nevšečnosti, je vprašanje, na katerega zdajle ne moremo odgovoriti. Vemo le, da nam vsem skupaj manjka odločne politične doslednosti, zato dostikrat ne opravimo niti tistega, kar bi šlo zlahka. Položaj 1MV ni brezizhoden IMV je danes na slabšem, kot je bila pred letom dni, ker se izguba veča - Nagle odločitve o sanaciji bi edine pripomogle k normalni proizvodnji - Usmeritev še ni jasna službi. Lani so ob tričetrtletju z 265 zaposlenimi manj (odhodi, ki jih niso nadomestili z novimi delavci) izboljšali produktivnost za 23 odstotkov in plan proizvodnje celo presegli, konec leta pa so morali .proizvodnjo za domači trg povsem ustaviti in delati zgolj za izvoz. Ob koncu leta je bil plan fizične proizvodnje dosežen le z 88 odstotki. Ta čas imajo na zalogi okrog 3500 neizgotovljenih prikolic in veliko osebnih avtomobilov, ker ni delov, da bi jih lahko izgotovili. Ne zatika pa se le pri dobavi uvoženih delov, ampak, tudi od domačih kooperantov. Ker ti ne dobijo plačila, so mnogi nehali dobavljati blago. Sploh je nenehno blokirani žiro račun tovarne ena glavnih ovir za normalno poslovanje, zato se vsi od članov komisije do predstavnikov oblasti in „imevcjcev” zavzemajo za čim hitrejšo odločitev o sanaciji. Ljubljanska banka je že pristala na sodelovanje v sanaciji in se že ves čas lepo vključuje v pomoč, pristanek je obljubila Beograjska banka, medtem ko Jugobanka še okleva. Iz bojazni, da ne bi šla po vodi še ta, dodatna sredstva. Ker so omenjene banke tudi prejšnja leta sodelovale pri izgradnji IMV in odobravale vse njene projekte, imajo danes tudi precejšen del odgovornosti, ki se ji ne morejo ogniti. Tako je bilo mnenje razpravljalcev na sestanku. Ljubljanska delovna skupina, v kateri pa je tudi nekaj Novomešča- Nadaljevanje na 2. str. V petek bo naše kraje dosegel tov frontalni val, zato bo ob koncu tedna prevladovalo spremenljivo vreme. Novembra. Kar se je le dalo, so v Ža|CI Van”eVal' Pr‘uvozu surovin, col * ta gospodama poteza slr,° ma^uie- Skupno z drugimi ^ovenskimi tekstilci so se do-vorili za povečanje letošnjega oznega načrta. Vendar so ans' za uvoz surovin v letoš-zni'0 Prvem trimesečju vsem to Za odst., ne glede na ■ 3,1 kaj izvažajo ali ne. skim-ISCa'' bila mecl sloven' lari ^onfekcionatji izvozniki w 1 na drugem mestu (takoj za so h°r dohodku na delavca ni o na '^.-mestu. Nič bolje se 2i drugim: Mura je bila na •»■Komet na 26., Labod na 29. ,..s u' Komunisti iz „Lisce” ra?° °poza9ajo. kako je v takih lavmerah težko prepričevati de-j ce. za še večji izvoz, saj se ki sploh ne izvažajo, soui bolje. A. ŽELEZNIK Na kratko smo poročali, da je 2. marca delovna skupina Gospodarske zbornice Slovenije s predstavniki dolenjske, deloma posavke regije in z odgovornimi iz IMV pretresala trenutni položaj 6000-čIanskega kolektiva in možnosti, da začne čimprej z normalno proizvodnjo. Tudi spremenjenega sanacijskega programa še niso sprejele vse banke, zato ga bodo popravljali v tretje. Kot je poročal Marjan Simič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja IMV, so v kolektivu v zadnjih mesecih z notranjimi ukrepi marsikaj izboljšali in spremenili, vseh začrtanih nalog pa ne, ker ni kadrov. Letos so dobili nekaj strokovnjakov za finančno službo, računovodstvo, komercialo in pravne službe, kritično pa je glede kadrov v nabavi, v kooperacijskih poslih ter v proizvodnji in razvojni ZDRAVILO ZOPER DOLGČAS - Redke so še kmečke domačije po Dolenjski, kjer je v dolgih zimskih dneh v navadi pletenje košar, košev, jerbasov in mernikov. Za to delo je potrebno imeti veliko mero strpnosti in živce na pravem mestu, kot pravijo. Za 80-letnega Viktorja Teropšiča iz Črešnjic je pletenje na prebujajočem se spomladanskem soncu prava zabava. (Foto: J. Pavlin) Ljubljansko pismo Mamljiv /zvezni/ svinčnik V šestih letih se je zvezna uprava zvečala še za 3.900 ljudi Siljenje administracije v vseh okoljih je v središču družbene kritike. Iz zvezne administracije pa kljub temu stalno opozarjajo na pomanjkanje posameznih, zlasti strokovno usposobljenih ljudi, medtem ko narašča število zaposlenih v administrativno-tehničnih službah zveznih organov in organizacij. Na nedavni konferenci osnovne organizacije ZK v organih in organizacijah federacije so opozorili, .da številke lahko varajo. Med 28.220 zaposlenimi so tudi člani predsedstva SFRJ, predsedstva družbenopolitičnih organizacij ter zaposleni v skupnosti JŽ in v nekaterih novinarskih hišah, znanstvenih ustanovah, skladih . Pod zvezno administracijo pa navadno razumemo zvezne sekretariate, komiteje, zavode, uprave, službe Z1S, kjer je zaposlenih 17.236 delavcev s 366 funkcionarji in vodilnimi delavci. Večina je zaposlenih v štirih zveznih organih uprave: nad 10.800 delavcev; v tehničnih službah ZIS nad 2160 delavcev; v drugih zveznih organih uprave, zveznih organizacijah in strokovnih službah pa „samo 4234 delavcev”^ kot navaja statistični pregled zaposlenih v teh organih in ustanovah. Od leta 1975 do sredine lanskega leta se je število zaposlenih v organih zvezne uprave povečalo za skoraj 3900 delavcev, vendar je glede na sistemizacijo nezasedenih še 2500 delovnih mest, nekvalificiranih delavcev pa je zaposlenih šestkrat več, kot predvideva sistemizacija delovnih mest. Do tega prihaja zato, ker vodilna mesta niso več tako vabljiva kot nekoč: odgovornost je velika, naloge zapletene, dohodki niso privlačni, stanovanja ni lahko dobiti, manj pa je tudi možnosti za zaposlitev zakonskega tovariša in šolanje otrok za tiste, ki pridejo iz republik in pokrajin. Na mnoge nespodbudno deluje tudi hierarhični, uradniški odnos v zvezni upravi. Na „Zvezni upravni ravni” je tudi še precej slabega in preveč plačanega dela, premalo nagrajevanja po delu, na pomembnih delovnih mestih pa predolgo ostajajo nesposobni ljudje. Strokovnjake, katerih Sposobnosti so preverjene, je težko.pritegniti na delo v zvezne organe, po drugi strani pa neradi odhajajo tisti, katerih mandat je že davno iztekel, pa se zato število zaposlenih v državnem aparatu kljub vsem kritikam iz leta v leto povečuje. Poleg vseh pozitivnih sprememb so v partijskih razpravah v organih federacije opozorili, da imajo v kadrovski politiki federacije še vedno velik vpliv razni ..mogočneži”; da v mnogih kadrovskih rešitvah ne dajejo prednosti delovnim sposobnostim kandidatov, ampak kandidatom, ki imajo podporo ljudi z avtoriteto; da o zaposlitvah še: vedno odločajo v ozkih krogih; da z izmišljanjem delovnih mest rešujejo status posameznikov; da pri zaposlovanju niso odločilni natečaji, ampak osebne intervencije; da sc množe imenovanja brez dejanske potrebe in da mnogi ostajajo na svojih položajih ne glede na to, ali to opravičijo s svojim delom ali ne. Isti ljudje tudi hodijo z enega vodilnega mesta na drugo, na tretje, Četrto in tako leta in leta, svojo premajhno strokovno usposobljenost pa skrivajo za formalnimi nazivi ali pa z načelom paritete ali rcpubliško-pokrajinske zastopanosti. Vse to priča,' da prevetritev pisarn tudi na zvezni ravni ni lahka in prijetna naloga. Bi pa zj nje nedvomno prihajalo v „bazo” manj nekoristnih papirjev, če bi seje resno lotili. VINKO BLATNIK Kaj zavira ribniške komuniste Medsebojna obračunavanja, podtikanja in uveljavljanje osebnih ambicij je pripomoglo k slabemu delu komunistov v ribniški občini — Zagotoviti enotnost Edina seja programsko-volilne konference občinske organizacije ZK, ki sojo morali v Sloveniji ponoviti zaradi nesklepčnosti, je bila v Ribnici. Na prvo, nesklepčno sejo, ki je bila sklicana za prvi marec, je prišlo le 64 odstotkov članov, na ponovljeno, kije bila v nedeljo, 7. marca, pa kar 87 odstotkov. Na seji je bilo v novo konferenco izvoljenih 25 članov, verificirali pa so tudi delegate za 9. kongres ZKS ter potrdili predlog kandidatne liste Položaj IMV... (Nadaljevanje s 1. strani) nov, je doslej v nekaj tednih opravila veliko dela, številne razgovore in nekaj rezultatov je že vidnih. Tako so se dogovorili, da bo izkušena sorodna organizacija TAM iz Maribora začasno posodila nekaj najboljših strokovnjakov za pomoč IMV, kajti pomanjkanje kadrov je tista šibka točka, ob kateri se lomijo kopja. Menijo tudi, da bi moral čimprej zaživeti kolektivni poslovodni organ, kajti en sam ne zmore vsega. Kot so dejali, je tudi dolgoročni program proizvodnje v IMV še vprašljiv, ker ni rečeno, da bi morali vztrajati pri zdajšnjih programih, če ti ne dajejo rezultatov. Prav v tem pa je nujna strokovna beseda iz kolektiva; toda če ni ljudi, ki bi vse to delali, se odlašanje nadaljuje. Prav bodoča usmeritev se zdi sanatorjem še vprašljiva, zato oklevajo. V IMV je položaj tako resen, da iščejo vsako možno rešitev, ki bi čimprej prinesla spremembe. Med možnimi takimi rešitvami so omenjali celo ukrep družbenega varstva. Ker pa je položaj, tako težaven in teče že tretje leto izgub, so naročili medobčinskim in občinskim družbenopolitičnim 'organizacijam, naj nemudoma pomagajo pri pridobivanju kadrov. To je bilo sicer že zapisano v sklepih občinske partijske konference, to je zahteval ob obisku v Novem mestu predsednik CK France Popit, priporočal je Janez Zemljarič, predsednik izvršnega sveta SRS, ob obisku v novomeški občini, pa doslej vse to ni zaleglo. R. BACER MIRNOPECANI V GOSTEH NA URŠNIH SELIH V nedeljo, 7. marca 1982, se je krajanom krajevne skupnosti Uršna sela predstavila gledališka skupina iz Mirne peči s komedijo ..Gugalnik”. Z izvedbo tega odrskega dela nam je pripravila za dobri dve uri sproščenosti in smeha. Pri marsikom je vzbudila občudovanje igralskih sposobnosti izvajalcev, zato želimo videti še kakšno podobno gledališko delo in tako prispevati k razvijanju kutlume zavesti. M. GRIL za člane organov ZKS in članov ZKJ iz Slovenije. Takoj po končani seji je bila prva seja nove občinske konference na kateri so izvolili 9-članski občinski komite. Za predsednika občinske konference je bil izvoljen Franc Ilc, za sekretarja občinskega komiteja ZK pa Janez Bambič. Na programsko-volilni seji so ocenili tudi vzroke, zakaj prvi sklic te seje ni bil sklepčen. Predsednik Franc Ilc je v poročilu poudaril, da so za nesklepčnost krivi: malomaren odnos komunistov do zaupanih nalog, lagodnost in pomanjkanje discipline. Zaradi neenotnosti v občinskem vodstvu ZK, zaradi ne- doslednosti in neučinkovitosti delovanja ZK je pešala disciplina. Še posebno so k takemu stanju pripomogli tudi oportunizem, familijar-nost in lažna solidarnost. V bodoče je potrebno zagotoviti enotnost vodstvev OO ZK in vseh komunistov. Zato je treba oceniti delo vsakega člana in vsakemu dati povsem določene zadolžitve. Zaostriti je treba odgovornost, zagotoviti enotnost in demokratični centralizem ter onemogočati samovoljo in privatizacijo. V razpravi so zelo kritično in odgovorno govorili o vzrokih za slabo delo komunistov v ribniški občini. Pri tem so opozorili še na nekatere druge vzroke (na primer kampanjsko in masovno sprejemanje v ZK). O ugotovitvah na tej seji bomo še poročali. J. PRIMC 201 let d e la pri obrtniku Jubilej delavcev mizarske delavnice Ivana Simoniča Pretekli teden sta delavca mizarske delavnice I\ana Simoniča s Svržakov pri Metliki proslavljala jubilej, ki je za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih, dokaj redek. Julij Simonič iz Metlike in Peter Pavlovič iz Drašičev že dvajset let mizarita pri Simoniču. Pavloviču je to prva zaposlitev, Julij Simonič pa se je zaposlil pri bratu po vrnitvi z dela v Nemčiji. Ob pomembni obletnici sta kot vzorna, vestna, skromna in disciplinirana delavca prejela iz rok delodajalca v dar uro in priznanje. Ivan Simonič je začel z obrtjo pred 23 leti. V začetku se je otepal z mnogimi težavami, saj ni imel niti primerne delavnice niti orodja, delo je bilo ročno, plače delavcev so bile skromne in neredne, toplih malic niso poznali. S skupnim delom zaposlenih je Simonič zgradil veliko, sodob- no mizarsko delavnico, kakršnih je malo v Beli krajini in celo na Dolenjskem. Danes je s petimi delavci in vajencem zaradi solidnega dela in velikih mizarskih del, ki jih prevzema, poznan daleč naokrog. Na slovesnosti ob jubileju sta spregovorila tudi Jože Geršič, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, in Jože Bajuk, predsednik metliškega obrtnega združenja. Geršič je orisal položaj delavcev nekoč in danes, Bajuk pa je dejal, da prav obrtniki sami najbolje vedo, kako težak je bil zanje položaj pred 20 leti. Delavci, ki so takrat vztrajali pri samostojnih obrtnikih, so se morali marsičemu odreči. Danes so se razmere izboljšale, Bajuk pa je še poudaril, da se bo obrtno združenje trudilo, da bodo čim prej sprejeti dogovori, ki bodo uredili vse odnose med obrtniki in pri njih zaposlenimi delavci. M. KRUMPACNIK V. PRIZNANJI ZA VZTRAJNOST - Mizarski mojster Ivan Simonič čestita Petru Pavloviču. Ob njem stoji drugi jubilant Julij Simonič. (Foto: M. K.) J Delavci se manj pritožujejo V Posavju kljub strožjim ukrepom disciplinskih komisij redkeje na sodišče združenega dela - Veča se število obravnav s področja SIS, zlasti zdravstvene Sodišča združenega dela so nazorna zrcala samoupravnih odnosov, njihove zrelosti v vsakdanjem življenju. Ljudje sčasoma boj|je razumevajo njihov smisel, njihovo pomoč pri iskanju najboljših samoupravnih poti, zato na primer v Posavju opažajo, da ni več tolikšnega navala za reševanje sleherne sporne zadeve na tej ravni. Tako je lani na sodišču združenega dela za te tri občine v Brežicah število novih zadev ostalo enako kot leto dni poprej. Med voljenimi sodniki — iz vsake občine jih je po deset - so bili nekateri zelo vestni, nekaj pa je bilo tudi takih, ki sploh niso prihajali na obravnave. Najbolje so se izkazali Brežičani, ki so po zatrjevanju predsednika sodišča Franca Jankoviča do sedaj največkrat sodelovali na obravnavah. Vrste voljenih sodnikov bi zdaj radi okrepili z. diplomiranimi pravniki s pravosodnim izpitom. Nove neprofesionalne sodnike iz vrst pravnikov so že evidentirali namesto tistih, ki do sedaj svoje dolžnosti niso opravljali. Po besedah Franca Jankoviča pomeni to v času stabilizacije zmanjševanje družbene režije, saj bi sicer morali zaposliti še enega sodnika. V Sloveniji je to razen novomeškega edino sodišče, ‘ ki ima samo enega poklicnega sodnika in ta ,jc obenem tudi predsednik. V zadnjem letu, odkar Franc Jankovič opravlja to delo, opaža, da sc delavci pritožujejo le zoper najtežje ukrepe, ko je na primer s prekinitvijo delovnega razmerja ogrožena njihova socialna varnost. Pritožbe sc kljub strožjemu delu disciplinskih komisij ne množijo. Drugače je v interesnih skupnostih, kjer se marsikje lovijo pri postopkih. To velja zlati za uresničevanje pravic v zdravstvu. S tega področja se je precej povečalo število zadev iz brežiške zdravstvene skupnosti, k čemur je pripeljala tudi strožja, stabilizacijsko naravnana politika. Prav to govori za ustanavljanje posebnih sodišč združenega dela. Z njimi ne bi kazalo več odlašati. JOŽICA TEPPEY WilW 4* — Ker naši sestanki dolgo trajajo, predlagam, da se pogovaijamo o žetvi, ne o setvi! JEVNIK IN PODGORŠEK NOVA SEKRETARJA Delegati krške občinske skupščine so za novega sekretarja občinskega sekretariata za ljudsko obrambo imenovali Antona Jevnika, za sekretarja občinskega sekretariata za notranje zadeve pa Antona Podgorška. Dosedanja sekretarja Blaž Kolar in Janez Uršič odhajata z odgovornih upravnih funkcij, ker so Kolarja kandidirali za sekretarja OK ZK Krško, Uršič pa gre v pokoj. Podjetje za PTT promet Novo mesto — — TOZD PTT center Novo mesto objavlja naslednja prosta dela in naloge: - OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH FIZIČNIH DEL PRI IZGRADNJI KABELSKIH IN TT LINIJ - 2 DELAVCA. Za navedena dela in naloge se zahteva: nepopolna osnovna šola — brez poklica; delovne izkušnje 1 mesec. Za navedena dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokumenti naj kandidati pošljejo na TOZD PTT center Novo mesto — Cikava v roku 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni P° preteku časa za prijavo. Vsa pojasnila dobite na tf 22—741. v 124/9-82 Avtopromet, gostinstvo in turizem „GORJAN-C!" Novo mesto — Straža vabi k sodelovanju 1. avtomehanike za vzdrževanje avtobusov in tovornih vozil, 2. strojnega ključavničarja ali varilca, 3. avtoličarja, 4. KV natakarje, 5. voznike v tovornem prometu za opravljanje špedicijskih prevozov na mednarodni špediciji in v tuzemstvu, 6. snažilke za TOZD Gostinstvo. Pogoji: Pod št. 1, 2. 3, in 4 morajo imeti kandidati končan o poklicno šolo ustrezne smeri. Pod št. 5 morajo imeti kandidati vozniški izpit C in £ kategorije ter po možnosti končano šolo za poklicne voznike motornih vozil. Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na območju sedeža delovne organizacije ins prakso v špedicijskih prevozih. Pod št. 6 imajo lahko kandidatke nedokončano osnovno šolo. Za vse kandidate je splošni pogoj odslužen kadrovski rok in trimesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Straži. Objava prostih del in nalog velja do zasedbe. Odbor za delovna razmerja „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o. TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD IGK Trebnje razpisuje prosta dela in naloge: 1. TEHNIČNI VODJA — 1 delavec (reelekcija) Pogoj: visoka izobrazba strojne, elektro ali druge ustrezne smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj. 2. KUHARICA - 1 delavec Pogoj: KV kuharica, najmanj 3 mesece delovnih izkušenj. 3. ELEKTRIKAR - 1 delavec Pogoj: KV elektrikar, najmanj 10 mesecev delovni!’ izkušenj. 4. VOZNIK VILIČARJA V PROIZVODNJI - 1 delavec Pogoj: končana osnovna šola, najmanj 3 mesece delovnih izkušenj, tečaj za voznike viličarja. 5. UPRAVLJALEC TRANSPORTERJA PLOSClC — 1-delavec Pogoj: popolna osnovna šola, priučevanja do 6 mesecev. 6. DELAVEC V PROIZVODNJI - 3 delavci Pogoj: popolna osnovna šola, priučevanje najmanj ^ mesece. /. PRIPRAVLJALEC GLAZURE - 2 delavca Pogoj: popolna osnovna šola, najmanj 10 mesecev delovnih izkušenj. ' * 8. VZDRŽEVALEC - 2 delavca Pogoj: KV ključavničar, najmanj 10 mesecev delovni izkušenj. 9. STRUGAR — 1 delavec Pogoj: poklicna šola, najmanj 10 mesecev delovnih izku šenj. Za navedena razpisana dela, razen pod zap. št. 9, se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlj' te v 15 dneh v NOVO LES, TOZD IGK Trebnje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje vlog. 120/9—82 j | DOLENJSKI UST fi • . .. 3&SKLICAL kmetje, mm DEŽURNE Nedeljskih obilnih snežnih padavin so se lahko veselili le dober Pl3'3!0’ marčevski sneg zaleže kot 2 t r.8n9j. Snega je bilo na cest A kar preveč, del ™e?a nedeljska dežurna služba obilico • S takim mmhnim plugom je novomeški očistil dežurni Lojze Dragane. nezadovoljni ŠTUDENTJE Posavskih študentov s krtvf61^ ,V Mariboru je poslal v v občinski skupščini pismo, n«,.?erem študente izražajo štiMVOljstvo zaradi majhnega deti«* IazP'san'l| štipendij. Štu-„ , ..Pravijo, da v občinski resolucij' ' UTRJENA CESTA - Posedanje republike ceste od Loke do Brega v sevniški občini pri Črnem grabnu je vedno znova povzročalo skrbi cestarjem, še bolj pa voznikom avtobusov. Verjetno bo poslej bolje, saj so minuli teden na tem nevarnem mestu v ovinku zabetonirali močan oporni zid. (Foto: Železnik) ‘»:aJ PRISPEVEK JEDRSKE ZA VARNOST - Konec prejšnjega tedna so poklicni gasilci v Krškem dobili v upravljanje dve posebni vozili, in sicer za tehnične posege ter reševanje ljudi in gašenje z višine do 28 m. Slednje vozilo so preizkusili tudi na vaji v nuklearki. (Foto: P. Perc) GNOJILA VENDARLE PRIHAJAJO - Na sevniški železniški postaji so kmetijci v začetku minulega tedna razkladali vagon nitrofoskala. V ponedeljek ga je ob trgovini ostalo le še nekaj vreč. Težje je z močnimi krmili, ki jih za živinorejce skorajda ni. (Foto: A. Železnik) Dr . 'J1 m drugih dokumentih v ra2v°j terja visoko ^osobljene in izobražene ka-T Navedl> so kot zgled kadrov-Iskri 'n ^'Pendijsko politiko v taj. m ^orenju, kjer se zavoljo dent °^nosa> P° mnenju štu-lažie VirV te^ ^veh velikianih delit iučujejo v mednarodno j.^,.v dela. Strokovne službe v sh , občini so ugotovile, da D0H®"tje niso navajali točnih štino 0 številu razpisanih P ndij in da je teh več; hkrati . 0 priporočili študentom, naj nejasnosti rešili skupaj s trpnostjo za zaposlovanje. C* * • v v Sejmišča Za to ceno - predobro pohištvo Tozd Stilno pohištvo sevniškega Stillesa zaključil z izgubo °hromfl°,MuSTO: Sne8 Je sejem le .Ug ’ tokrat je bilo naprodaj mesece ftU^skov in 24 nad tri Pa ie 7 ^ prašičev, lastnika je bilaT16"!310 le 113. Pujskom starejšimna do 3.500din, 4.3oo din^ra^em Pa 3-600 do mu *^ CE: Na sobotnem sej-PUjskov P?d?alci ponujali 442 starih n«-* nad t1' mesece skupaj ge*, ’ Prodali pa so jih sukala CPn!' F” Puiskih * le Pri stareišu, °koli 120 dinarjev, din zavil Ptašičih pa 80 do 83 *tuogram žive teže. Svojevrstno protislovje v sev-niškem Stillesu: ob tem, ko gre stilno pohištvo dobro v, prodajo, Stilles prigodi od ari z njim izgubo. Zaključni račun je namreč pokazal, da je imel tozd Stilno pohištvo v lanskem letu 3,32 milijona dinagev primanjkljaja, ki so ga krili iz rezervnega sklada. Sevniški mizarji.nočejo biti med tistimi, ki se izgovarja o samo na cene, vendar ne morejo mimo njih. Preden so jim jih 1. aprila lani dovolili povečati za 18 odstotkov, je preteklo še dosti časa, da so se mizarjem pokazali učinki te podražitve. Navsezadnje je poletni čas sušno obdobje za prodajalce trdnih dobrin, kot je pohištvo. Lanski septembrski zahtevek za 8-odstotno nadaljnjo podražitev so jim zavrnili. Prinesla bi jim najmanj 2,5 milijona dinarjev dohodka. Da je s temi cenami res nekaj narobe, pove razmerje med ploskovnim in stilnim pohištvom na našem trgu. Med pohištvom iz iveik in masivnim stilnim je pri nas le nekaj odstotkov razlike. V Zahodni Nemčiji je to razmerje 1 : 2 in celo 1 : 2^5! Že lep čas opozarjajo, da ni mogoče brzdati stroškov, ko so v zadnjih treh letih cene lesu narasle za 224 odstotkov, cene stilnega pohištva pa so se zvečala le za 53 odstotkov. V težavnem obdobju so začeli proizvodnjo v novi tovarni pri Blanci. Zagon je zahteval okrog 2 milijona dinarjev tako imenovanih Fiksnih stroškov. Prejšnja zakonodaja je dovoljevala časovno razmejitev pokrivanja takšnih stroškov, ko že prične pritekati dohodek nove tovarne, zdaj pa tega ne dovoljuje več. A. ŽELEZNIK Kmetijski Apnu spet narašča pomen g** dni, ko poljedelci še niso uporabljali toliko umetnih ukren' Ff apnenje zemljišč toplo priporočen agrotehnični 2em]?’ ^no ali apnenec namreč ugodno vpliva na rodovitnost dostrf’ ^ PosPešuJe razkrajanje humusa, razkisuje tla, povečuje strogPnost fosfoija in kalija, pospešuje nitrifikacijo, pomaga dodah1Cam j0mati dušik iz zraka, rahlja zeljo in še bi lahko kaj torf3^1"3* so svetovali močno apnenje ali kalcifikacijo: do 10 kakihPna’ žgane8a ali gašenega, na hektar zemlje v obdobju obrok 20 let' Kasneje so strokovnjaki priporočali manjše pa j vendar na krajša časovna obdobja. V vsakem primeru strok treba vedeti najprej, kakšna je kislost zemlje, ki se meri s tako imenovanim ph številom. Apnenje pride v 1 v le v primeru, da je zemlja kisla, ph znaša takrat manj od 7 ap n.ara^anjem porabe umetnih gnojil se je zmanjševal pomen izboria’ Sai vsebujejo gnojila tudi apno oz. balast. Z niih HVaniem nmetnih gnojil, z večanjem odstotka hranil v bala' t *^3, fosforja in kalija se manjša delež apna oziroma D , a m apnenje je zato vnovič začelo postajati pomembnejše, iz me d ^6 apna zlasti na travnikih in pašnikih spet postaja eden d ukrepov za povečanje pridelkov. okol' 'c* d* Pa^niki naj bi imeli, da bi največ dajali, ph nekako (jQ, 1 >5- Ce je kislost večja, se najboljše trave ne počutijo yg °> nadomeščajo jih manj vredne. Močviija so zelo kisla in zamnA ■ ^ raste na njib- Apno popravi sestavo trav na SDlohC em Ovniku ali pašniku, da o že naštetih koristih bi v rJ|e .^0vor*mo. Zatorej je apno priporočljivo, apnili pa naj na ht razmikih od 3 do 4 let s 5 do 10 stotov žganega apna za ar' Travnikom je mogoče apno dodajati v vsakem času, P* je najboljše jeseni. Apna ne smemo globoko zem|e3tl ^ ®a vo<*a že ta*co tako rada izpira v globlje sloje Inž. M. L. | -i I 0^ m u> 41% Hwwi ■#lll Petina v bolniški Krotend: nujni ukrepi zoper prevelike izostanke Neizpolnjen letni plan Čeprav se v trebanjskem krojaškem podjetju Krotend, kjer izdelujejo večinoma uniforme za različne naročnike, ne morejo pritoževati čez lanski denarni izkupiček, vendarle niso zadovoljni s svojim delom in doseženimi rezultati. Za en odstotek so namreč zgrešili uresničitev fizičnega obsega proizvodnje in naredili le 53.600 oblek, kar je za 500 manj, kot so načrtovali. Vzrokov za manjšo proizvodnjo je več. Na prvem mestu omenja direktor Lado Javornik precejšnje bolniške izostanke, katerih je bilo lani toliko, kot bi vsak dan manjkalo Skoraj 7 delavcev ali kar ena petina. Svoje so seveda prispevale tudi težave pri nabavi materiala, saj pogosto niti za štirinajst dni vnaprej niso vedeli, kaj bodo delali in ali jim bo sploh uspelo dobiti potreben material. Čeprav so storitvena dejavnost in ne morejo izvažati, so dobavitelji zahte-.vali devizno soudeležbo pri nabavi materiala. Deviz pa v Krotendu nimajo in je vprašanje, ali jih bodo kdaj imeli. Čeprav so glede storilnosti dosegli take rezultate, da se skoraj ne dajo več izboljšati, bodo letos vse sile vložili v to, da bi proizvodnjo Dokler se ne uredi preskrba z nafto, priporočamo takšno preureditev poljedelskih strojev | S VVVV\VVVVV\VV\V\V%VVVVVWVVVVXWVV%VV ■ '4 povečali za najmanj 7 odst. To bodo poskušali doseči tudi z novimi oblikami denarne spodbude, saj so bolniški izostanki le preveliki in jim s sedanjim načinom ne morejo priti na konec. J.S. Maščevanje narave Upoštevati ne le dohodek V Kolpi vsako leto ob nizki vodi, posebno pa med poletno vročino, poginjajo ribe. Škoda je ogromna in se ne da oceniti. Nekateri ribiči in strokovnjaki menijo, da je pogina kriva predvsem nizka voda, ki se zato poleti hitro in preveč segreje, česar ribe ne prenesejo. Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava je že pred leti pristala na to, da bi začela popravljati jezove na Kolpi, ki so vsi razdrti. Tako bi bila gladina višja in voda hladnejša. Ker pa je Kolpa mejna reka, je treba dobiti za taka popravila soglasje pristojnih hrvaških vodnih skupnosti in jih seveda pritegniti tudi k sodelovanju. Kaže, da ta prizadevanja končno le rojevajo sadove. Kolpa sodi sicer med najčistejše reke v Jugoslaviji, vendar tako slovenski, kot tudi hrvaški ribiči opozarjajo, daje vedno bolj onesnažena. Zato jih ni malo, ki za poletne pogine rib krivijo pralne praške, lužine in druge kemične snovi, ki so kot domnevajo, krive, da se večina rib v Kolpi prirodno sploh več ne razmnožuje; če se, pa kemične snovi pomore ikre, da se iz njih ne izvali nov zarod. Zaradi vsega tega so kočevski ribiči na nedavnem občnem zboru upravičeno predlagali, da je treba dati ribe iz Kolpe pa tudi Rinže v analizo, če so sploh še užitne, oz. če. niso zdravju nevarne. J. PRIMC STROKOVNO REZANJE TRTE V nedeljo je sneženje preprečilo zanimiv prikaz rezanja vinske trte. V boštanjskem odboru upajo, da jim bo vreme naklonjeno to nedeljo. Inž. Darko Marjetič iz Krškega bo pokazal strokovno rezanje trte v nedeljo ob 10. uri v vinogradu Bruna Plavštajnerja na Pod vrhu, popoldan ob 14. uri pa še pri Martinu Dolinšku na Vrhu nad Bo stanjem. EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja- Tit Doberšek Pokrovitelj kot nosilec 5 proizvodnje 1 i S s i i S * * v Da bi ugotovili, kdo ima najboljši cviček, se člani Društva vinogradnikov Dolenjske že vrsto let zbirajo na tradicionalnem „Tednu dolenjskega cvička”. Letošnji pokrovitelj te prireditve je Kmetijska zadruga „Krka“, Novo mesto, ki je v novomeški občini nosilec razvoja kmetijstva in v tej celoti povezanega vinogradništva. TOZD HMELJNIK V svojem-sestavu ima Kmetijska zadruga tudi TOZD HMELJNIK, ki je specializirana organizacija za predelavo grozdja in negovanje oz. šolanje vin. Še pred dvema letoma je ta sedaj zadružna TOZD poslovala kot TOZD Pivovarne Union in je bila zato, ker je imela v svojem programu vino, nosilec razvoja vinogradništva. Do tu je še vse v redu, toda Hmeljnik kot odgovorni nosilec razvoja vinogradništva to nikakor ne bi smel biti, saj so bili kmetje organizirani v Kmetijski zadrugi in le Kmetijska zdruga je lahko najemala kredite za obnovo vinogradov, imela v svojih trgovinah zaščitna sredstva, umetna gnojila itd. Delovna organizacija Hmeljnik pa razen razvitega trsničarstva ni imela ničesar, kar bi opravičevalo njen status nosilca razvoja vinogradništva. Prav zaradi tega nereda sta se Hmeljnik in Kmetijska zadruga združili, tako da je Hmeljnik postal temeljna organizacija združenega dela v sestavu Kmetijske zadruge. In šele sedaj bi lahko govorili o organizacijskem redu. Kmetje so organizirani po temeljnih zadružnih organizacijah. Del tega združevanja je tudi vinogradništvo. TZO organizirajo za svoje kmete obnovo nasadov, preskrbijo zaščitna sredstva, umetna gnojila in mehanizacijo, v svojem sestavu imajo tudi kmetijsko pospeševalno službo, ki je izvajalec obnov in skrbi za strokovno plat razvoja vinogradništva. TZO tudi prevzema tržne presežke grozdja in jih predaja v predelavo TOZD Hmeljnik. Pospeševanje vinogradništva Nosilec razvoja vinogradništva v občini je sedaj KZ „Krka Novo mesto. Ker je osnova za razvoj vinogradništva obnova vinogradov, se je Kmetijska zadruga usmerila v obnovo vinogradov v skladu z družbeno sprejetimi pogoji kreditiranja naložb za kmetijstvo. Z družbenimi sredstvi je moč obnavljati le vinograde, ki so organizirani v komplekse, ki niso manjši kot 1 ha, in so organizirani kot vino- ^ gradniške skupnosti. Zato je ^ kmetijska pospeševalna služba 4 raziskala vinogradniško območje ^ in ugotovila, kje so možnosti za 4 organiziranje obnov po navede- J nih pogojih. V zadnjih nekaj 4 letih je bilo tako obnovljenih 30 4 ha vinogradov, ki so organizirani ^ v vinogradniških skupnostih. Na 4 ostajp vinogradniško območje J pa smo začeli uvajati integralno p zaščito vinske trte, ki pa za- 4, samo 5 4 4 \ l ki pa za- . tržno J enkrat zajema usmeijene vinograde in bi jo bilo '4 potrebno razširiti na vse vino- £ gradniško območje. Z letošnjim 4 letom pa se pojavijo v vinograd- 4 ništvu še dodatni problemi, saj s 0 sklepom konzorcija za zagotav- 4 ljanje sredstev za proizvodnjo in J preskrbo s hrano za potrebe SR 4 Slovenije in izvoz v letu 1982, 4 verjetno pa tudi v 1983, ne bo ^ kreditov za obnovo vinogradov 4 na Dolenjskem, kar pomeni, da £ je vinogradništvo odrinjeno od ^ prednosti, ki jo ima kmetijstvo, 4 Ker bo za kmetijsko pospeševal- ^ no službo nekoliko manj dela na 4 organizaciji bonov, bomo zato ^ več časa posvečali organizacij-£ sko-tehnološkim razvoju vinogradništva. problemom v J »Dolenjski list« v vsako družino Vinograške skupnosti Na organizacijskem področju moramo doseči to, da se bodo vsi vinogradniki organizirali v vinogradniško skupnost Dolenjske. Vinogradniška skupnost bo združevala interese vseh vinogradnikov. Vinogradniška skupnost Dolenjske bo lahko postala član Poslovne skupnosti za vinogradništvo Slovenije in kot taka bo imela direkten vpliv na slovensko vinogradniško politiko. V okviru skupnosti bi se lahko zavzemali za enotno tehnologijo pridelave grozdja in enoten tip dolenjskega vina. V zadružnem interesu pa je, da ima s svojimi člani in kooperanti čim boljše odnose, zato bomo po dohodkovnem načelu poskušali organizirati vse tržne pridelovalce grozdja z enim samim ciljem; na trgu naj se pojavi dolenjski cviček, ki bo užival sloves, kakor mu gre. Inž. JANEZ BRATKOVIČ v. DOLENJSKI INFORMATIVNI IN TISKARSKI CENTER NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO Jenkova 1 razpisuje prosta dela in naloge I. ZA TOZD ČASOPIS DOLENJSKI LIST: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima najmanj srednjo izobrazbo — najmanj 5 let prakse v stroki — da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijske vodstvene uspehe, — da ima družbenopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja in je državljan SFRJ II. ZA TOZD GRAFIKA NOVO MESTO: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima najmanj srednjo izobrazbo — najmanj 5 let prakse v stroki — da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijske vodstvene uspehe, — da ima družbenopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja in je državljan SFRJ Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: Dolenjski informativni in tiskarski center. Novo mesto, Jenkova 1 — splošna in kadrovska služba. Kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po izteku razpisa. 137/10-82 V DELOVNA ORGANIZACIJA ZA GRADBENIŠTVO, OBRT IN KOMUNALO ČRNOMELJ TOZD INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA KANIŽARICA Razpisna komisija delavskega sveta TOZD IGM razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo za štiriletni mandat VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA KANIŽARICA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: a. šolska izobrazba: — visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene ali tej sorodne smeri b. delovne izkušnje: — vsaj 5 let delovnih izkušenj v stroki c. drugi pogoji: — ustrezne moralno-politične vrline, ki se kažejo v pozitivnem odnosu do samoupravljanja ih socialistične družbene ureditve, sposobnost za organizacijo dela ter poslovnih in medčloveških odnosov — da ob imenovanju poda program razvoja TOZD. Za vodjo TOZD kot individualnega poslovodnega organa ne more biti izbrana oseba, za katero veljajo zadržki, navedeni v 511. členu zakona o združenem delu. Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema razpisna komisija TOZD IGM 15 dni po objavi razpisa. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po dnevu sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 30 dneh po poteku 15-dnevnega roka prijave kandidatov. DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE „TREGRAD", TREBNJE razpisuje prosta dela in naloge SEKRETARJA DELOVNE ORGANIZACIJE * Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba pravne smeri — nad 3 leta delovnih izkušenj — moralno politične kvalitete Poskusno delo traja 3 mesece. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: „TREGRAD , Trebnje, Goliev trg št. 9. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. Splošno gradbeno podjetje Pionir Novo mesto, tozd Projektivni biro, % objavlja proste delovne naloge in opravila: 1 ELEKTROTEHNIKA Pogoji za sprejem: - končana srednja tehniška šola elektro smeri ter odslužen vojaški rok. Kandidat bo sprejet v delovno razmerje s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečneg2 poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi, sprejema 15 dni po objavi SGP Pionir Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek, Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. KOVINSKO OBRTNO PODJETJE „KOVINOPLAST", p. o. JESENICE NA DOLENJSKEM razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 11.2. 1982 N JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. stružnica TS—3 2. stružnica POBJEDA 3. stružnica BLATNIK 4. polavtomatska stružnica KRUŠIK UDS-2 5. MAKSIMAT V. izklicna cena 120.000 din izklicna cena 60.000 din izklicna cena 40.000 din izklicna cena 25.000 din izklicna cena 5.000 din V prodajni ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Javna dražba bo v petek, 19. marca, ob 12. uri na sedežu OZD, ogled navedenih sredstev pa je mogoč vsak dan od 8. ure dalje. Na dražbi lahko sodeluje vsak, kdor pred pričetkom dražbe položi na blagajni OZD varščino v višini 10% od izklicne cene. 129/10-82 StiClOČ OGu IfiOflueuicijo Tik pred začetkom spomladanske sezone, torej ob pravem času modna hiša STANDARD KONFEKCIJE v Novem mestu (na Cesti komandanta Staneta 18) po ^preureditvi poslovnih prostorov ponovno vabi potrošnike k nakupu. Vaše želje po sodobnem oblačenju boste odslej lahko uresničili v prijetnem in zelo modernem ambientu STANDARD KONFEKCIJE. Na svidenje! skoocDocd) (noolietnctno NA MOJSTROVINI V NANKINGU ZOOLOŠKI VRT Kot vsako večje mesto ima Nanking zoološki vrt. Razprostira se ob čudovitem, jezeru, v velikem parku, s posebno izbranim in negovanim drevjem. Poleg običajnih živali, kijih človek lahko sreča v živalskih vrtovih, moram omeniti pando. To je črno-beli medved, ki živi samo na Kitajskem. Na prostosti se v glavnem hrani z bambusovimi vršički, in ker živi v gosto razraščenih gozdovih, kjer je manj svetlobe, ima tudi večje oči kot navaden tjavi medved. Ti ljubki medvedki so po velikosti in teži manjši od naših rjavih. Njihova teža je 80 do 100 kg. Ker pomenijo veliko zanimivost in redkost (saj jih je skupaj, kot so nam povedali, samo okrog 1000), izkazujejo Kitajci pomembnim državnikom posebno čast s tem, da jim podarijo pando. Žal pa so izven svoje domovine težko prilagodljivi in največkrat ne dočakajo daljše starosti. MOST V NANKINGU Ko se pripelješ na sam most, se sprva ne moreš načuditi, kaj vse zmorejo človeške roke in tehnika. Ta gigant med mostovi na svetu je bil zgrajen preko reke Jang Ce Jang v letih 1960 — 1968. Dolžina mostu znaša 6700 m. Nad reko, ki je tu široka 1660 metrov, stoji 10 lokov z osmimi nosilci v razmiku 160 metrov. Nosilci so vkopani 35 metrov globoko v samo strugo. Tako so torej ti nosilci lokov skupno 70 metrov visoki. Preko same reke je železna mostna konstrukcija, v katero je vgrajenih preko 100.000 ton jekla. Mostje dvonivojski, po spodnjem nivoju je speljana dvotirna železniška proga, po kateri vozi dnevno najmanj 160 vlakov. Zgoraj pa je široka dvopasovna cesta. Ostala mostovna konstrukcija, ki poteka delno tudi nad naseljem, je betonska. Na vsaki strani mostu sta zgrajena visoka, lepo oblikovana stolpa. V enem od stolpov je maketa tega veličastnega mostu, v avli pa je velik kip Mao Zedonga. Mostje 10.000 delavcev gradilo 9 let. VARIETEJSKE, UMETNIŠKE IN KINO PREDSTAVE Za dopolnitev programa pa so nam tudi v večernih urah pripravili razna presenečenja. Videli smo varietejske predstave, v katerih so Kitajci veliki mojstri. Znani so kot dobri magiki, kjer pride do izraza njihova izredna spretnost. Posebno doživetje za nas je bil obisk kino predstave. Na naših sedežih (rezerviranih za tujce) so bile pripravljene slušalke, preko katerih nam je naš prizadevni vodič sproti prevajal vsebino filma. Kino je za Kitajce še vedno glavno razvedrilo. V predstavo, ki smo si jo ogledali, so se tako vživeli, da so vsakokrat, ko seje na platnu pojavil igralec z negativno vlogo, glasno izražali svojo jezo in negodovanje. V02NJA Z VLAKOM Hitro sta minila dva dneva in pol zanimivega ogledovanja Nankinga. Naslednja naša pot je bila vožnja z vlakom v Šanghaj. Na postaji je bilo nadvse prisrčno slovo z lokalnimi vodiči. Rokovali smo se in zahvaljevali za res izjemno gostoljubnost. Vlak za Šanghaj je prišel točno po voznem redu. Takoj smo šli v kupe, kjer smo imeli rezervirane sedeže. Vlak je bil precej podoben našemu zelenemu poslovnemu. Prav tako je bil zelene barve z belo črto, samo da je bila notranja oprema drugačna. Oblazinjeni sedeži so bili prevlečeni z belimi. Med sedeže je bila postavljena s prtom pogrnjena miza, na kateri smo lahko pisali, čitali ali pili čaj. Na vlaku je bil eden zadolžen samo za to, da je stalno skrbel za čaj, ki gaje prinašal vsake pol ure. In kako vzorna čistoča! Po tleh je bil položen rdeč tapison, ki je bil tako čist, kot bi bil pravkar na novo položen. Na mizah so bile sveže rože, posajene v lončkih, kar je verjetno tudi posebnost kitajskih vlakov. Proga je izredno dobro utrjena, tako da je potekala vožnja popolnoma mirno. To je dokazovala skodelica s čajem, ki se med vožnjo ni niti malo tresla. Za tako dobro zgrajeno progo in udoben vlak, jim lahko izrečemo samo pohvalne besede. Sicer pa ima Kitajska po podatkih skupno SPOMENIK V PEKINGU - Na Trgu nebeškega miru približno 40.000 km dolžine železniSk.^ prog. Z vlaka smo gledali njihov na j obdelovanja polja. Delajo v skupinah '0“ do 10 ljudi, v glavnem z motikami, P . nasajene na bambusove držaje. Mehanik* . je - traktorjev skoraj ni bilo videti. N** malega so orali z bivoli, konji in Vasi, ki smo jih videli z vlaka, so ® urejene, s precej velikimi hišami in darskimi poslopji. Na njivah je bilo ,j posejanega riža. Vozili smo se tudi sko večja mesta, kjer je bilo precej industrt Ker je bil naš vlak brzi, se je ustavljal 1* večjih mestih. Zelo lepo je bilo videti, k^* so na postajah čakajoči potniki discipU^T no stali v vrsti in brez vsakega prerival vstopali na vlak. . y Po približno peturni vožnji smo prispeH j Šanghaj. Na peronu so nas pričakali lokan“ vodiči. In kaj nas je zopet prijetno presen tilo? Avtobus, ki nas je prišel čakat- f zapeljal skoraj pred sam vagon, kot da . bili kakšna delegacija, in ne navadni tuf|S ŠANGHAJ -NAJ VEČJE MESTO KITAJSKE V avtobusu so nam med vožnjo v razdelili prospekte mesta Šanghaj ter povedali program bivanja in ogledov naslednji dan. Stanovali smo v hot* ..Peace” (hotel miru), ki je stal skoraj velike obale ob reki Huang Pu. . j Šanghaj je največje mesto Kitajske, k® približno 12 milijonov prebivalcev. VčaSl so ga smatrali za Pariz orienta, danes P velja za mesto bodočnosti in ima v* pogoje, da postane največji ekonomski c® ter Kitajske. Zc sedaj gre preko Šanghaj^ luke tretjina vsega prekomorskega prome*' (Nadaljevanje prihodnjih pisma in odmevi • tuja/ gostovanje senovcanov sekciia s Senovega je zfeJŽfu nedeljo 8°stovala v Artičah Zantm' ^ti vrč' fea je bila zelo PrerS- ■18r^cl pa so bm tak0 so pri gledalcih velilcn .dobro razpoloženje in skem , meha- Bila je v popoldan- rasu’ tako da so si jo lahko nals^ ^di.!olar)i- Želimo, da bi nas Senovčam kdaj še obiskali. SABINA KUKOVIČA, 6. a. novinarski krožek OŠ Artiče OBISK PESNICE obiskala* 0snovne *°le Pišece je obdala pesnica Saša Vegri. Njen ^h°d na? Je zelo razveselil. Pripra- ona ^1?J1 tek kulturni program, svoiem r/1?11 ■ ie. Pripovedovala o svolii^_ JenJu in prebrala nekaj zahvalit68111-10" ob®k smo se ji d*n*SawS°m PIVega spomla' LJUDMILA KOSTANJŠEK OŠ Pišece KVIZ NAMESTO RECITACIJ sbvemttkidh 8™° letos Praznovali dnieače Pw?m,prazmk nekoliko Proslavah i ja eta smo Imeli na STChnlreci‘1acije in peti.,, letos slovenski v?"! ^ Dolfinjska v bile dohm njlŽevnosti- Vse ekipe so pa so vsi _?r[Pra^jene. za nagrado ve Poezhe^ v J preieli Presemo-1 v drugem delu ie nastop jeSbd Sedmina- Njihov razumljiv zammiv>a za nas težko JANA FABJAN OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice odredni praznik v ^elwsnkem^k'’ 22,r.februaria, smo (ja p„3 d°mu Edvarda Karde- 38-letmce .i5ro^a'!0 v počastitev Kajuha m cH Destovnika- pi°nirski^reH n?™ nosi tele na§ tabornem „i d' ^b “nproviziranem Pevska 7h^njU sta ,nastopila šolska številne reoL ’ P68"}1 Pa so povezale monikaria ?Je,ob spremljavi har-Pianista? ’ b kitaristov in TAMARA VONTA OS J. Dalmatin, Krško tekmovanje v VARČEVANJU varčuina^* ^°b je 253 učencev. Vsi hranii5mo' Denar vlagamo v poštno KS** vloge dobivamo tudi del tsu ravkar smo zaključili prvi razpiše »°Iani> ki iih vsako *et0 lavKani,, ?a hranilnica. Pri ugo-rei ra^i j "ajboljSih varčevalcev, to- vali odstnnt^.Skupnosti> smo uP°šte‘ no vlo® varčevalcev, povpreč- Poencf?0 ,na vsakega varčevalca in dosegef» vlo8- Prvo mesto je 5-a in 7 r^red> sledijo pa mu 4., je Naša razredna skupnost mesto * , enajsto, predzadnje delu kiJ“Pemo, da bomo v drugem boli« Ia homo zaključili 10. maja, nagraien t * h®**0 najboljši trije mi ] i,vJ ,ud' z denarnimi nagrada-‘•500, l.ooo in 700 dinarjev. MATEJA BOGOVIČ SABINA KUKOVIČA, 6. r. novinarski krožek OŠ Artiče ».PREPREČITI MORAMO steklino V i i* steklin; *sm° imeli predavanje o tudj ez teden so ga poslušali zakon i1 starS. Čeprav so izdali «e v I,.« morajo biti psi privezani, Pravih, .vas* niso vsi držali tega odve? dokler ni lovec ustrelil Upoštev^o zakon °d **"* ^ Marjanca cugeu OŠ Šentrupert UREDNIŠTVO V GOSTEH PRI NAS Uredništvo Dolenjskega lista je pred nekaj dnevi gostovalo v Šentrupertu. Pogovora smo se udeležile i tudi tri članice novinarskega krožka. Povedale smo, kaj si učenci želimo in kakšni so naši problemi. Poleg nas, predstavnikov pionirjev, so bili tam še predstavniki krajevne skupnosti, ZK, SZDL, RK in drugi. Pogovarjali smo se o vseh pomembnejših vprašanjih naše krajevne skupnosti. MARTINA RUPERCIC TADEJA ZUPAN MELITA BREZNIKAR OŠ Šentrupert OBISK RAZSTAVE ZAKLADI NUK Z očkom in sestro sem si ogledala razstavo Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. "Najbolj so me pritegnile posebnosti, razstavljene na modrem traku. Presenečena sem bila nad natančnostjo zemljevida Kranjske dežele, saj sem na njem našla vasi, kijih poznam, a jih nisem zasledila še na nobenem zemljevidu. Na razstavi sem spoznala kako bogat je slovenski narod, saj ima ta knjižnica tudi ne"kaj svetovnih unikatov. TADEJA ZUPAN, 7. a OŠ Šentrupert KULTURNI DAN V petek, 19. februarja, smo imeli na naši šoli kulturni dan. Najprej je recitatorka recitirala Zdravljico, pevski zbor pa je zapel nekaj uglasbenih Prešernovih pesmi. Potem se je za četrte, pete in šeste razrede Začel kviz, posvečen obletnicam, ki smo jih praznovali lani: 50-letnici rojstva Kajetana Koviča, 100-letnici smrti Josipa Jurčiča in 150-letnici rojstva Frana Levstika. Po kvizu je zbor predstavil glasbeno igrico Račka gre na potovanje. Prisostvoval je tudi Jakob Jež, ki je pravljico uglasbil. Ob koncu nam je prikazal zgodovino rock glasbe in nekaj svojih uspešnic slovenski pevec Tomaž Domicelj. JOŽICA GREGORČIČ OŠ ZDO Mirna OBISK JUGOSLOVANSKE REPREZENTANCE V sredo so se v športni dvorani Š v Črnomlju pomerile rokometašice iz Beograda, Metlike in Dolenjske. Zmagala je jugoslovanska reprezentanca ter prejela pokal. Športnice je pri igri spodbujalo več kot 600 navdušenih gledalcev. NATALIJA LUNOR OŠ Črnomelj INFORMATIVNI DAN 4. marca smo imeli osmošolci osnovne šole Bršljin informativni dan, ki se je nadaljeval 6. marca. Učenci, ki se bomo vpisali v družboslovno-jezikoslovno smer in kovinarsko usmeritev, smo odšli v Črnomelj. Razkazali so nam šolo, delavnice, kjer se bodo usposabljali dijaki v kovinarski stroki, in delovanje mladinske organizacije. Seznanili so nas z možnostmi vpisa na srednjo šolo, zvedeli pa smo tudi vse o štipendiranju in dijaškemu domu? JOŽICA ŽAGAR OŠ Bršljin ORIENTACIJA Učenci planinskega krožka smo se zadnjo uro seznanili z orientacijo. Mentor nam je najprej razdelil kompase in knjižico z naslovom Orientacija. Tovariš nam je povedal, da je orientacija zelo pomembna, saj jo človek potrebuje povsod. Na drsališču v parku smo se učili določati azimut. Razdelili smo se v skupine, vsaka pa je morala določiti azimut določenemu predmetu. Mentor je nadzoroval delo, in ko je preveril rezultate, je ugotovil, da smo bili uspešni. ^ . ROK BARBIČ COŠ Dolenjske Toplice NISMO POZABILI NANJE Poahir" marcu grmski šolarji nismo Praznili1 na na8e mame- Za njihov MamT* mo i“n pripravili proslavo, tov«?*: ne iz Irrajevne skupnosti in nec!If!.lc? ud>teljice smo razvedrili s sroozLni1" recitacijami, na koncu pa zaplesali popularni račji ples. DAMJANA HREN OŠ Grm, Novo mesto . DELOVATI , JE ZAČEL Šolski radio ŠolTc-'*1 na. na^i Soli je pričel oddajati du v Ladio- Oddaje bodo na spore-c», J8* Petek zjutraj, učence bodo »Znanih z delom v preteklem napovedale bodo dogodke in h^stregle z obvestili. Tudi smešnic hi;,, račjimi0- Na šoli je zdaj že jzu 1000 učencev in prav šolski cio bo pripomogel, da bomo vsi l Jc seznanjeni z delom na šoli in v krajevni skupnosti Pri pripravljanju „ daj sodelujemo tudi člani noriškega krožka. POLONA KUKEC OŠ Grm, Novo mesto Krošnje za streho | Še o novomeški avtobusni postaji Že dolga leta ne žirim več v j domačem kraju, toda kljub temu z zanimanjem zasledujem j razvoj Novega mesta in se kot vsak drug meščan veselim napredka, doseženega v povojnih letih. Nikakor pa ne morem razumeti, da se akutni komunalni problemi mesta, posebno avtobusne postaje, niso uspešne-| je reševali in torej že zdavnaj rešili Ali ni sramota za mesto, ki ima ta status že 500 let, in tudi za vso Jugoslavijo, da na stotine potnikov iz vse Jugoslavije vsak dan s posmehom gleda na neurejeno avtobusno postajo? Potniki morajo kot reveži čakati pod kostanji na prihod svojega avtobusa. Ce so težave s prostorom, bi morali odgovorni prepovedati nepotrebno vožnjo ,in divjanje brezobzirnih voznikov po cesti tik postaje. Neverjetno, smešno norico odkriva Dolenjski list 11. februarja, ko piše: »Sedaj sploh ni jasno, čigav objekt je avtobusna postaja, kdo je je dolžan vzdrževati in sedaj investirati novo.” Ce je tako, se zares ne moremo ne čuditi ne jeziti. Toda problem moramo začeti reševati čimprej, da ne bodo težave še večje, da ne bo novih žrtev. Lep primer, kakšno podobo naj bi imela modema avtobusna postaja, nam kaže, tista v Čakovcu. Pridružujem se občanom, ki zahtevajo, naj nova avtobusna postaja ostane, kjer je. Blagovnico naj gradijo v novih naseljih, saj v centru po mojem, obstoječa trgovska mreža zdostuje, le za večjo izbiro se trgovci ne potrudijo dovolj. KARLO JAKŠE Zagreb Sramota iz drugega kota Polemiko o povečanju pokojnin nadaljuje K. Kurinčič, ki pojasnuje svoja stališča o enakem povečanju V Dol. listu (11. februarja) seje tov. Hegler spotaknil ob invalidske upokojence. Pravi, da so nekateri izsilili upokojitev. Veijamem mu, da so takšni, vendar jih ni veliko. Vprašujem ga, koliko obvestil je dal SPIZ, da bi take osebe ponovno poklicali pred invalidsko komisijo in jih aktivirali. V dosedanjih polemikah o pokojninah se noben ni domislil upokojencev — borcev, ki so bili predčasno upokojeni zaradi dvojnega štetja let. Ali nihče ne ve, koliko so prispevali med vojno, po vojni med obnovo porušene domovine in v obdobju"informbiroja? Borci so bili na prvi črti in vse so dajali od sebe. Sedanji upokojenci- so bHi po rudnikih večkratni udarniki, delali so udarniško brez plačila po 4 in 8 ur. Spomnimo se železničarjev, koliko so prepeljali po železnici in delali po 16 ur dnevno! Kdo jih je vprašal, ali bodo delali ali ne? Takšna je bila potreba in zavest jih je vodila, da so delali po 16 ur, plačani pa so bili po tarifnem pravilniku, ne pa po učinku. Znano je, kdo je lahko napredoval ob delu. Vsi niso mogli. Kaj bj bilo, če bi bili vsi nadzorniki, tehniki in inženirji? Ali se danes ne zavedamo, da nam primanjkuje prav »manjvrednih” poklicev? Vsi bi bili radi šolani, vsi bi radi imeli lepe roke in velike dohodke, nihče noče v rudnike, v gozdove, na železnico in na gradbišče. Poglejte okoli sebe in videli boste, kdo še dela fizično! Tov. Hegler, ne čudite se, če vas sprašujejo, zakaj zagovarjate osebe z velikimi pokojninami. Saj imajo prav. Po procentih dajemo še enkrat tistemu, ki že ima veliko. Da bo lahko plačal stanarino ali da bo zgradil vikend? Malemu pa vzemi in ga pusti, naj se mu cedijo sline. Ne zagovarjam zabušantov, tistih, ki so invalidsko upokojeni, a ne bi smeli Kozlerjev grad propada Po vojni smo za ta kulturni spomenik slabo skrbeli INFORMACIJE O.POKLICIH V ponedeljek, 1. marca, smo učenci obeh sedmih razredov povabili na razredno uro tovarišico pedagoginjo, ki nas je seznanila s poklicem veterinarja in elektrotehnika. Potem je odgovarjala na naša vprašanja. Največ učencev je zanimalo, s kakšnim uspehom sprejmejo učence v posamezne šole. Pedagoginja je obljubila, da sc bo tudi v prihodnje odzvala našemu vabilu ter nam pomagala, da se bomo laže odločili za poklic. . _ JOŽICA ZUPANČIČ COŠ Dolenjske Toplice SMUČARSKO TEKMOVANJE 6. marca je bila na Platku smučarsko prvenstvo občine Črnomelj. Sodelovale so ekipe centra strokovnih šol in osnovnih šol naše občine. Tekmovalci so se v glavnem dobro odrezali, nekaterih pa se je držala tudi smola, a zaradi tega niso bili jezni. PETER ŠUJICA OŠ Črnomelj V peti letošnji številki Dolenjskega lista ste lepo zapisali in podkrepili s fotografijo, kako propada grad rodbine Kozler v Ortneku, za katerega ni več rešitve. Grad stoji v eni najlepših sotesk v okolici Ribnice, ki slavi letos 900-letnico obstoja. Gotovo sodi OB DNEVU ZENA Ob 8. marcu smo učenci naše šole pripravili proslavo za mame. Nastopili so učenci nižjih in višjih razredov. Slednji so se predstavili z igrico Rdeča kapica, pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Vsem ženam želimo veliko sreče za njihov praznik! META ROGINA OŠ Črnomelj NOVO IZ LOKE KUD Primož Trubar je na redni letni konferenci pregledalo svoje delo in ga -ugodno ocenilo. Na njihovem odru so pogrešali le igre. Pevski zbor bo kmalu dobil primerne prostore za vaje. Tudi borci so pregledali svoje delo v preteklem letu ter si zadali naloge za prihodnje leto: na trgu v Loki bodo postavili spominsko obeležje žrtvam in borcem NOV in pripravili izlete v kraje, znane po dogodkih z vojnih časov. Za predsednika- ZZB je bil izvoren Filip Korošec, za tajnika pa Lojze Mlinar. Na občnem zboru Planinskega društva Radeče so podelili 12 torbic najmlajšim planincem - cicibanom, pionirjem na 8 klobučkov. To Planinsko društvo je prav gotovo eno redkih, ki ima v svojih vrstah tako mlade člane. STANKO SKOČIR biti! Zagovarjam le upokojence, ki so delali 35 ali 40 let in imajo sedaj majhne pokojnine zato, ker je morda delovna organizacija slabo poslovala ali ker se je širila. Vztrajam pri stališčih, ki sem jih zapisal v članku za Nedeljski dnevnik, in zagovarjam enakovredno povišanje pokojnin, ne procen-tualno. KAREL KURINČIČ STEKLINA SE BLIŽA Magister veterine Anton Lavrič iz Ljubljane je 21. februarja predaval o steklini članom lovske družine Draga-Trava. Predavanje je organizirala lovska družina v sodelovanju z veterinarsko službo, ki deluje v hrvaškem občinskem središču Čabar. Združeno je bilo s filmom, ki nam je nazorno pokazal, da so' glavni raznašalec stekline lisice, za njimi pa potepuški psi, če niso cepljeni proti steklini, in mačke. Zato je zelo pomembno, da so, kar zahtevajo tudi predpisi, popisani vsi psi. Tisti, ki so stari nad 4 mesece, morajo biti enkrat na leto cepljeni proti steklini. O popisu in cepljenju je treba izvajati strogo kontrolo. Tudi mačk naj bi imeli manj in seveda vse pod nadzorom. FRANC KALIČ tudi med kulturne spomenike. Fevdalci oglejskih patriarhov, rodbina Ortenburžanov, so v 13. stoletju zgradili na vrhu hriba Žemovec (757 m) mogočen grad, kije stoletja kljuboval času in vsem vihram, tudi kmečkim uporom in turškim napadom. Rod Ortenburžanov pa je leta 1418 izumrl. Grad so nato imele v zakupu razne plemiške rodbine. Leta 1820 gaje od tedanjega lastnika Benjamina Lichtenberga kupil Ivan Kozler in robina Kozler je bila njegov lastnik vse do konca zadnje vojne, se pravi do leta 1945. Kmečki sin Ivan Kozler iz Koč pri Kočevski Reki je bil zelo podjeten in je ob koncu Napoleonovih vojn hitro obogatel s trgovanjem z južnim sadjem. Med drugim je kupil hiše v Trstu, na Reki, Dunaju . in v Ljubljani, pa tudi grad Ortnek. Francozi so odšli iz naših krajev leta 1813. Rodbina Kozlerje stari grad na Žemovcu leta 1848 opustila in se preselila v dolino. Tu si je iz nekdanje pristave uredila gradič (ta je bil na fotografiji) in gospodarska poslopja. Kraju, kjer stoji grad, se reče Pekel pri Ortneku. Zadnji lastnik gradiča je bil inž. Oskar Kozler. Gradič danes res razpada. Kako in zakaj je do tega prišlo, je prebivalcem v glavnem znano, še posebno pa bi moralo biti znano vsem, ki so po vojni to ljudsko imovino upravljali. V drugih krajih so pravi čas poskrbeli za popravilo kulturnih spomenikov, pri nas, v naši lepi Ribniški dolini, pa ne. Danes, ko se borimo za stabilizacijo, bo gotovo težko najti denar, da bi grad obnovili. ANDREJ ARKO-JOHANOV KMETJE HOČEJO ,,POŠTENE” POSODE Kmetje iz šentruperškega konca se pritožujejo, da Ljubljanske mlekarne, ki imajo tudi pri njih svoje zbiralnice mleka, nekoliko po svoje pojmujejo resnico in pravico. Posode za mleko namreč niso cementirane, vanje pa gre tudi do 41 litrov mleka. Vendar jih ne obračunavajo, kot bi bile polne, saj plačajo kmetom le 39 ali 40 litrov mleka. Kmetje bi radi, da bi bile posode točno zaznamovane, saj bodo v nasprotnem primeru nalivali v kante samo po 30 litrov mleka, zaračunavali pa si bodo po 40 litrov. TOVARIŠU PERDCU! V vašem dolgem odgovoru ste lepo pojasnili, da imate na voljo tudi reklamne lističe v slovenščini, kar pa seveda ne spremeni dejstva, da so v AMD Otočec (SR Slovenija) imeli listič v srbohrvaščini s slovenskim dodatkom. Zdaj imajo samo še listič, ki v slovenščini obvešča o spremenjenem obratovalnem času. Zadovoljen sem, da se je moja domneva izkazala za napačno in da ljudem lahko ponudite tudi obvestila v slovenščini (lektor bi nekaj dela z njimi še imel!). O tem sem se prepričal, ko sem dobil na uredništvu v roke te lističe, priložene vašemu odgovoru. Čudim pa se temu: kako je mogoče, da je pisec, ki v odgovoru kaže odlično poznavanje slovenščine, spregledal spa-kedrano jezikovno zmes, iliršči-no ali kakor že hočete, na enem od lističev? Komu je namenjena ta mešanica srbohrvaščine in slovenščine? MILAN MARKELJ ZAšTirrrE vaš auto od korozije Mt: 22 J72 N J RIBNIČANI NAJŠTEVILNEJŠI - Ljubljanski radio je pred nedavnim pripravil v Ribnici javno radjjsko oddajo Kar znaš, to veljaš. Največ nastopajočih je bilo iz Ribnice, najmočnejši aplavz pa je požel ansambel Tamburica iz Sodražice. (Ftjio: M. Glavonjič) Šoferski krst z računom Prva vožnja, ki je zlepa ne moreš pozabiti OSEM KRIŽEV - Slakov ata iz Jordankala pri Mimi peči je preteklo nedeljo praznoval 80. rojstni dan. Da bi bil še naprej tako zdrav, mu je zaželelo vseh 10 otrok, 19 vnukov, ostali sorodniki in prijatelji. (Foto: Poldi Pungerčar) Pred časom sem nekje prebral da učinkovitost našega gospodarstva bolj kot vsa inflacija zmanjšujejo premajhna storilnost in izvoz ter druge znane slabosti čezmerna, nesposobna in trdoživa birokracija. Razjeda nas torej rja brezdušnega odnosa do ljudi, ki pod krinko nesebične »skrbi za človeka” še naprej ždi v pisarnah, komplicira sistem, si izmišlja nove zakone in predpise, čeprav še starih nismo začeli uresničevati, in tako upravičuje svoj obstoj in seveda osebni dohodek. Sredstvo, s katerim naj bi se obvarovali tega birokratskega zla, je samoupravljanje. Ampak kaj, ko to spričo naše dozdevne premajhne zavesti (ali pa kompliciranosti poti, po kateri naj bi se razredno osvobodili) rojeva novo, samoupravno birokracijo, ki ji je prav zategadelj, ker se skriva pod plaščem samoupravljanja, težko priti do živega. Spodbuda za tale razmislek je račun, ki ga lahko dobiš, kot kot na novo zaposlen šofer pri podjetju »Gorjanci” v Straži prvič sedeš v šofersko kabino. Kajpak ne za volan, ker ti tega mojs'ter ne bo dovolil, ampak kot pomočnik ali sopotnik, kakor hočete. In se s tovornjakom, polnim desk, kije pripeljal z Reke, odpelješ v Vinkovce. Vožnja pa te drago stane, tako da zlepa ne pozabiš svojega šoferskega krsta. Račun zanjo, ki pa ni popoln, ker so pozabili v njem pripisati, -da si tat, se glasi takole: »Na osnovi obvestila o vknjižbi PIK "Vinkovci’ RO Prehrambena industrija ,OOUR Opskrba’ Vinkovci št. 132/E z dne 31. 10. 81 vas bremenimo za manjko 4,420 m3 jelovega lesa v znesku 34.483 din, o-* katerega imenovani plača 1/* to je 17.241 din. Manko je nastal ob prevozu, ki je bil izvršen na osnovi naše prevoznice št. 165807/R z dne 2. 7. 1981 na relaciji Rijeka-Vinkovci. Zveza podpisan komisijski zapisnik (močno samoupravna zveza, ni kaj, op. pisca). Rok plačila: 15 dni.” Pisanje se tu lahko mirne duše • konča, ker je najbrž odveč spraševati, če za »zadevo*’ vedo člani samoupravnega delavskega nadzora, disciplinske komisije in še nekateri, ki bi zanjo morali vedeti. »Skrbi za človeka” je v tem primeru očitno že zadoščeno z računom ... IVO KULJAJ DOLENJSKI LIST (TELEVIZIJSKI SPORED1 12. Ul. petek 8.50 TV V SOLI: Koledar, Francoščina, Književnost v NOB 10.00 POROČILA 10.05 TV V SOLI: Zgodovina, Iz kockice, Risanka, Ne vprašajte mene, Mali program, Risnka, Izobraževalna reportaža 11.55 SMUČARSKI POLETI, prenos iz Kulma 17.25 POROČILA 17.30 KAJ JE NOVEGA POD STREHO 18.00 PTUJ 81, glasbena oddaja 18.30 OBZORNIK 18.45 PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V GRADBENIŠTVU ZA ZAKLJUČNA DE LA, 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 TI DNEVI, TA LETA: FILMSKA KRONIKA 1954 Za leto, ki bo predstavljeno drevi, je bilo pomembno to, da so v Novem Sadu odprli filozofsko in agronomsko fakulteto, Tito je obiskal Turčijo in Grčijo, pri nas se je mudil etiopski cesar Haile Selasi, v Zagrebu je bil svetovni kongres za zaščito otrok itd. 20.45 NE PREZRITE 21.00 IZBOR JUGOSLOVANSKE POPEVKE ZA PESEM EVROVI-ZIJE 22.35 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddaja 22.45 A. Miller: NA PRAGU SMRTI 23.40 POROČILA 15.00 Test — 15.15 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Mladi za mlade — 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo — 19.30 Dnevnik - 20.00 Resna glasba - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - 22.30 Slovesnost naj se začne (francoski film) 13. Ul. sobota I 8.15 POROČILA 8.20 CICIBAN, DOBER DAN: NAS DOJENČEK 8.40 MLADI VIRTUOZI: KLJUNASTA FLAVTA 9.00 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KUUCU: O KLAVIRJU 9.30 KAJ JE NOVEGA NA POD-STREŠJU 10.00 PUSTOLOVŠČINA 10.30 MESTA: LENINGRAD 11.20 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 11.30 OTROK IN IGRA: IGRA V RAZLIČNIH OKOLJIH 11.50 SODOBNIKI: KAREL PEČKO 12.30 POROČILA 12.35 TE VE TEKA 14.10 OLIMPIJA: PARTIZAN, prenos nogometne tekme 16.40 POROČILA 16.45 CIBONA: CRVENA ZVEZDA, prenos košarkarske tekme 18.10 RISANKA 18.25 MUPPET SHOW (gostuje DIZZY GILLESPIE) 18.50 NAS KRAJ: VOLČJI POTOK 19.05 ZLATA PTICA: MARTIN KRPAN 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 UGRIZNI V KROGLO, ameriški film Dogajanje tega nenavadnega vestr-na se odvija 1906, in sicer gre za prikaz konjskih dirk, katerih se udeleži več interesentov, vsi pa si želijo osvojiti nagrado 200 dolarjev. Igrajo Gene Hackman, James Co-bum, J. M. Vincent in drugi. 22.05 ZRCALO TEDNA 22.20 DOBER VEČER, zabavnoglasbena oddaja 23.10 POROČILA 11.55 Smučarski poleti (prenos iz Kulma) — 17.00 Vroči veter — 18.00 Smučarski poleti (posnetek iz Kulma) - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik — 20.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - 22.30 Športna sobota 14. Ul. nedelja 1 8.30 POROČILA 8.35 ŽIVŽAV 9.35 IZSILJEVANJE NA ATLANTIKU 11.10 KAŽIPOT 11.30 NARODNA GLASBA 11.55 SMUČARSKI POLETI, prenos iz Kulma 15.45 RIO GRANDE, ameriški film 17.25 625 17.50 Športna poročila 18.05 JEGULJE POTUJEJO V SARGAŠKO MORJE Pod gornjim naslovom si bomo ogledali dramo sarajevskih televizijcev, ki bo govorila o upokojenem profesorju biologije. Možak je bil dvakrat poročen, dvakrat ostal vdovec, na stara leta pa se sp rij ate tj i s skupino brezdelnežev in živi povsem drugače kot dotlej. Po scenariju Abdulaha Sidrana je režiserske posle opravil Slobodan Praljak, igrajo pa Franjo Majetič, Djordje Pura, Zdenko Jelčič, Ante Vičan, Vasje Stankovič, Ines Fančovič in drugi. 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 NEPOKORJENO MESTO 21.25 MOŠA PIJADE, dokumentarna oddaja 22.15 ŠPORTNI PREGLED 22.45 POROČILA 15.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - 17.30 Nedeljsko popoldne - 18.30 OFK Beograd: Hajduk (reportaža o nogometni' tekmi) - 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zgodbe o jazzu — 20.45 Včerq, danes, jutri - 21.00 Gledalci in TV — 21.35 Nana 15. III. ponedeljek 8.45 TV V SOLI: Koledar. Ustvarjalne igre, I. Andrič: Aska in volk, Dubrovnik 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Materinščina, Iz kockice, Risanka, Naši kraji, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 16.05 KMETUSKA ODDAJA 17.05 POROČILA 17.10 MESTA: NEW YORK 18.00 DELEGATSKI SISTEM: POGOVOR S CIRILOM RIBIČIČEM 18.30 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 ČLOVEK, KI JE POJEDEL VOLKA V vaškem okolju je vse trdno zakoreninjeno v tradiciji, morebitno odstopanje posameznikov od ustaljenih pravil življenja običajno privede do osebne ali kolektivne drame. To je idejno izhodišče drame beograjskih televizijcev, sprem j ali bomo pripoved trpljenju, človeški hudobiji, uničevalnem nagonu in še čem. 21.10 ALI SE MED SEBOJ DOVOLJ POZNAMO 22.15 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v maižarščini - 17.30 Dnevnik — 17.45 Lukičiada — 18.00 Miti in legende — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Teie-sport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Raziskovanja - 21.15 Lice ob licu 16.111. torek 1 8.45 TV V SOLI: Koledar, Pesmi in zgodbe za vas. Dnevnik 10 10.00 POROČILA 10.05 TV V SOLI: Rastlinski laboratorij, Kraji in ljudje, Risanka, Književnost in jezik, Govori Žika Bogdanovič, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute 15.40 Šolska TV: Beograd je svoboden, Zažigalna sredstva in zaščita 17.10 POROČILA 17.15 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O KAJŽARJU IN NJEGOVIH TREH SINOVIH 17.30 Češke plesne miniature 18.00 PISANI SVET: BELO V" BELEM 18.30 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 KNJIGA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 DOHODEK IN POVEZOVANJE, aktualna oddaja o gospodarstvu BiH 20.45 E. Zola: NANA 21.45 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.55 Cibona : Real Madrid (prenos košarkarske tekme) - 20.30 Narodna glasba — 21.15 Nada Dimič, prv£ partizanka - 22.00 ZagrebSca panorama 17.111. sreda 9.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Bad Kleinkirchhe-ima 12.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Bad Kleinkirchhe-ima 17.30 POROČILA 17.35 CICIBAN, DOBER DAN: NA ROŽNIKU 17.50 DRUŽINA SMOLA 18.15 POZDRAVLJENA, MAKEDONIJA 18.30 OBZORNIK 18.45 ZA PESMIJO V VELIKO TROJSTVO Prihajajočo pomlad so ljudje nekdaj pričakali s svojevrstnimi obredi. Oddaja bo prikazala, kako je to potekalo v bilogorskem hribovju, kjer t. i. Jurjevo obredje sestavljajo navade, pesmi ipd. 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: NE MORE BITI ZIMA, SAJ ŠE POLETJA NISMO IMELI, kanadski film 21.30 VELIKA BRITANIJA, angle-ška^isanka 22.00 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Cas za pravljico - 18.15 Aktualnost - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda — 22.00 G. Ph. Telemann: Pimpinone (opera) - 23.00 Dnevnik 18. III. četrtek 1 8.55 TV V ŠOLI: Koledar. Lastnosti živih bitij, Viri energije, Na perutninski farmi 10.00 POROČILA 10.05 TV V ŠOLI: Kemija, Kraji in ljudje, Risanka, OZN, Telesna vzgoja, Risanka, Pozor, Zadnje minute 15.40 ŠOLSKA TV: Beograd je svoboden, Zažigalna sredstva in zaščita 17.10 POROČILA 17.15 R. Strauss: TILLOVE DOGODIVŠČINE 17.35 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU: ZGODBA O LISTKU 18.00 MOZAIK KRAKTEGA FILMA 18.30 OBZORNIK 18.45 NA SEDMI STEZI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 GLASBENI ČETRTEK 21.35 PORTRETI: STANE MIKUŽ 22.05 V ZNAME NJU V PETEK 12. 3.1982 OTVORITEV PRENOVLJENE veleblagovnice z urejeno samopostrežbo za živita, prijetnim salonom za izbiro športne opreme, konfekcije in drugega blaga široke potrošnje veleblagovnica nama K 0 Č E V J E PRIDITE, PRIČAKUJEMO VAS I KRKA Tozd zdravilišča Ihotel Wf kandijaAH- NOVO MESTO TRADICIONALNI TEDEN RIBJIH JEDI OD 12. D019. MARCA 1982 prirejamo v sodelovanju s Piavo laguno, tozd Školjka iz Poreča. V tem tednu boste vsak dan postreženi z različnimi svežimi morskimi ribami. Na voljo bodo tudi istrska vina (ki sodijo k ribjim jedem), kot so malvazija, borgonja, merlot, teran itd. Ribje jedi pa bodo na voljo tudi vse leto. V hotelu Kandija je vsako soboto ples (s pričetkom ob 20. uri). IZPOSOJANJE VOZIL V NOVEM „ MESTU. Novi trg 6, telefon: RentaCarl (068) 23-937,telex: 35811 YU KOMNOV ggl Hertz TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD ENERGIJA objavlja prosta dela in naloge za: POMOČ PRI UPRAVLJANJU NAPRAV DEPONIJE PREMOGA - za 2 delavca Pogoji: — Pk, nepopolna osnovna šola — 1 mesec delovnih izkušenj — delo v 3 izmenah Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. OBVESTILO DO ..KOMUNALA" Novo mesto obvešča, da je s 1. 3. 1982 pričelo obratovati javno odlagališče odpadkov v Leskovcu pri Brusnicah. Delovni čas odlagali^3 je vsak delovni dan od 6. 16. ure, ob sobotah pa od »• do 13. ure. Odlaganje odpadkov n odlagališču v Žabjeku je 1. 3. 1982- strogo prepovedano. . OSNOVNA ŠOLA KOSTANJEVICA NA KRKI ugodno proda kombi IMV 2200 D, tip Minibus, leto izdelave 1977. Licitacija bo v ponedeljek, dne 15. 3. 1982, ob 9. uri v osnovni šoli Kostanjevica na Krki. kultura in izobra- ževanje ri/A Kf-cNiK Sentjernejski kulturni šopek novomešcanke petek zvečer so v t “Jtte^kem Domu kulture na-• P kulturne skupine iz Šent-^ja: pihalni orkester, mešani ?|t 1 zb°t in oktet. Na prire- jo 'k P°Čečeni dnevu žena, se ,_Z ,^° veliko Novomeščank in to obiskovalcev. Novo mes-Je z odobravanjem sprejelo to 7vr?ranje’ k' sta ga pripravila h m šentjemejsko Kulturno društvo bratov Pirkovičev. Številni reliefi mirenskega kiparja Sandija Leskovca so šli v „izvoz' Nenavadne lovske dogodiv-. I1^ s.° večkrat tako prev-i „ , mirenskega kiparja Sandija Leskovca, da jih je potem po t J? spodobil na reliefih. Eno Je zarezal v lipovino pred • c*; Zanjo so mu dali povod _ 'renski lovci. Podnaslovljena ^Prosto: ,Mirenski lovci”. prcdl^ec,pnpoveduje: "Bil° Je lovni . letom, ko so se trije naši bila t f r3ViU nad medveda- Da bi vze'i 10 ia trajno ovekovečena, so meriliS- ieb°i Drbnarja. Dobro so tinp ® nazadnje položili kosma-so ra11** ^oda ko so prišli bliže, vo !l0earani. ugotovili, da je njiho-znavanje divjadi skrbno ne- zadovoljivo. Namesto dozdevanega medveda je namreč pred njihovimi nogami ležal pes, šarplaninec, ki je kdove zakaj zablodil v te kraje . . .” Relief; ki s satiričnim priokusom »opisuje” omenjeno zgodbo, je bil tako všeč nekemu italijanskemu ribogojcu, da ga je pri priči kupil. To pa ni edino Leskovčevo delo, ki je šlo v ,.izvoz”. Tri reliefe, kijih je Leskovec podnaslovil »Revščina v snegu", »Vrhunec slave” in »Poklonitev sledovom”, je lani odpeljal s seboj japonski ambasador v naši državi. »Deseti brat", ki v nekem smislu lahko simbolizira dolgotrajno kačursko učiteljsko pot, pa že nekaj tednov krasi dom dolgoletnega šent-ruperškega ravnatelja Bojana Brezo- Spet Dolenjski zbornik odbor že snuje prvo številko, ki naj bi izšla ^ Vidoma čez kako leto - K sodelovanju povabljeni --------------- novomeški in drugi dolenjski pisci mSntŽta je bila v Novem Priložnr, *^. m ob raznih dabuL nakazana potreba, ski 7i?>et.?a^eb izdajati Dolenj-lahkftbormk- Možnost, da bi to meseciUp»n,čIUi’ Je Prišla P"*1 list k j'.nudil jo je Dolenjski deiav» niedtem razširil svojo mffi0.** zal°žništvom. Po-s° ^ “i*3 sprejeta, stekle pa °meniln resnejše pnpmve za aria Publikacijo. Febru-Dole . Je sestal založniški svet val n. j e?a komika in imeno- ^u^rttkitodbor'kijeci!T,,e, nji trtek prvo sejo. Sled-vang Sestav|jen po tako imeno-tako H teritorialnem načelu, da "" v njem kultu ■ • so v njem znani z Iu11,1 ^nigi delavci malone “ iih b° boraaPrvi uredniškega od-Gmk 1° vodil urednik Jovo obovšek, je tekla beseda varja: trebanjske vzgojno-izobraže-valne organizacije so mu to Leskovčevo delo podarile ob odhodu v pokoj. I. Z. največ o tem, s kakšno vsebino naj bi napolnili publikacijo, da bo resnično odražala življenje, delo in duha dolenjskega človeka. Člani odbora so poudarili, da bi morala biti vsebina zelo pestra, sestavki z raznih področij tehtni, prinašajoči pomembna dognanja, predvsem pa s preverjenimi dejstvi In nespo-takljivi. Vsebina tudi ne bi smela biti ozko zazrta ali samo v preteklost ali samo v sedanjost, ampak naj bi spravo mero gpvorila o teh obdobjih. Kot je pribil prof. Karel Bačer, bo moral zbornik, če naj bi bil količkaj podoben tovrstnim publikacijam, ki izhajajo drugod po Sloveniji, v celoti upoštevati, kar se je izoblik' valo v naši kulturni preteklosti. V nadaljevanju seje je bil govor o tem, s kakšnimi sestavki napolniti pivo številko, ki bi lahko zagledala luč sveta že v prvih mesecih leta 1983. Hkrati s tem so se člani uredniškega odbora spraševali, kdo naj bi pisal te sestavke. Po splošnem mnenju naj bi bili to ljudje preverjenega peresa, vsekakor pa strokovnjaki. Seveda je treba v prvi vrsti pridobiti za sodelovanje domače ljudi, se pravi Dolenjce. Vsi, za katere uredniški odbor meni, da bi lahko prispevali tehtna besedila za .prvo številko, bodo k sodelovanju pisno povabljeni. IZ. Ni hotel po berglah tradicije Ob 70-letnici revije »Napredna misel”, ki jo je izdajal dr. Mihajlo Rostohar Sandi Leskovec; MIRENSKI LOVCI, lipa. Letos mineva 70 let, odkar je na Slovenskem začela izhajati V, 1 s s % H * * I s s s S * s 5 5 ! s „ Veljavni uradni jezik...” 62. izjava Jezikovnega razsodišča (pri RK SZDL) »Pošiljamo Vam posebne vrste ,cvetko iz naših logov*. Priporočamo skrbno .obdelavo* in Vas lepo pozdravljamo. Direktor FRS P. J., Industrija pohištva Stol, Kamnik.** Ta cvetka se glasi: „IOB obrazac vam vračamo nepotpisan jer ne razumijemo šta sve piše. Ako želite da to učinimo, molimo da tekst pišete na Srpskohrvatskcm, važečem službenom jeziku u Jugoslaviji. A. Širbegovič, lnterexport, Radna organizacija Spoljna trgovina, OOUR zastupanje inostranih firmi i lnex autokuča.** Dopis je res lep zgled za napačno pojmovanje stvari: namesto da bi se malo potrudili s slovenskim dopisom, ga kar vračajo, češ: govori, že veš kako, in te bo razumel ves svet. Pa bi bilo vendar veliko lepše, ko bi si v takem podjetju kupili vsaj slovcnsko-srbohrvaški slovar (enega so izdelali celo v Beogradu, drugi je pravkar izšel v Ljubljani) in malo pokukali vanj, ne pa da hočejo uresničevati pravice, kot bi rekel Prešeren, »bolj množnih Slave rodov**. In pri tem je v Beogradu kar nekaj Slovencev pri zveznih ustanovah, so poklicni strokovni prevajalci, pa tudi na filološki fakulteti se najde kdo, ki zna .toliko slovensko, da ne bi bilo treba sicer razumljenega obrazca vračati s tako grobo gesto. Daje Stolov dopis dejansko bil razumljen, se vidi iz prvega odstavka istega odgovora Stolu: „U vezi vašeg IOB obrasca, koga vam u prilogu vračamo, obavještavamo vas, da je do razlike na računu došlo zato što je pogrešno uradena profaktura, odnosno naveden pogrešan robni broj a zatim i isporučena pogrešna roba.** Malo dobre volje, sestop na realna tla, pa bo vse dobro in prav. Kam bi pa končno prišli, če bi tako kot Stolu odgovarjali tudi »inostranim firmam**? ! Svoj čas je bilo rečeno: Brat k bratu^tj. eden drugemu naproti; ti korak k meni, jaz korak lč tebi, pa bo vsak lahko uporabljal svoj jezik tudi v takih primerih. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 6100(1 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! S i revija »Napredna misel” s podnaslovom ČASOPIS ZA NAPREDNO KULTURO, ki jo je urejal naš domačin, sedaj že pokojni univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar. Prvi letnik te revije (6 številk) so tiskali v Krškem, ostale 4 številke v letih 1913 in 1914 pa na Češkem, kjer je prof. Rostohar služboval. V uvodu v. prvo številko Napredne misli je prof. Rostohar zapisal: .Napreden človek pa noče hoditi več po berglah tradicije skozi življenje, ampak z duševno močjo znanstveno dognane resnice ...” Te misli so bile prof. Rostohaiju kažipot kot študentu in pozneje univ. profesorju in znanstveniku. Že takrat se je odkrito in brezkompromisno spoprijel s klerikalizmom na Slovencem, ki je imel namen narediti slovenskega človeka za poslušnega hlapca. To je bila borba naprednega slovenskega intelektualca, ki je začel samostojno misliti in se zavedati, da ni rojen za to, da bi služil vse svoje' življenje nekaterim posameznikom, ki jih je zgolj prilika postavila na vodilne! o'dločujoče mesto v človeški družbi. Ko smo nekoč povprašali univ. prof. dr. Mihajla Rosto harja, zakaj se je odločil izdajati revijo Napredna misel, je dejal- »Bil sem razočaran'nad brez uspešnimi poskusi uveljaviti med Slovenci napredno kulturno orientacijo. Zato sem se odločil izdajati revijo Napredna Dr. Mihajlo Rostohar nlisel, ki naj bi oznanjala ideje, od katerih sem pričakoval osvo-bojenje slovenskega naroda iz duševnih okovov rimdeo—klerikalne ideologije. Napredna misel je bila tm v peti tako slovenskim klerikalcem, kakor avstrijski vladi, ki je revijo ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 zaplenila, mene pa kot politično sumljivega oficirja poslala na fronto. Tak je bil konec Napredne misli, ki je izšla v desetih številkah in imela nad 800 naročnikov, s katerih naročnino se je revija vzdrževala.” SLAVKO SMERDEL Ekslibrisi v Črnomlju Mednarodna razstava drobnih otroških grafik bo v Beli krajini odprta od 15. do 31. marca Novomeščan postal redni član Evropske akademije Božidar Jakac je prvi Jugoslovan, ki ga je ta mednarodna ustanova izvolila za rednega člana Akademski slikar in grafik Božidar Jakac je kot prvi Jugoslovan postal redni član Evropske akademije znano-stj, umetnosti in književnosti Tega visokega priznanja je lahko deležen le priznan umetnik, ki je dopolnil najmanj 65 let življenja. Akademija šteje zdaj že 118 članov. Med njimi je večina še živečih Nobelovih nagrajencev in vrsta drugih znanstvenikov, književnikov m lutovnih umetnikov, ki so S1 s, svojim delom pridobili mednarodno priznanje in Novica o izvolitvi, ki jo je nam sporočil predsednik vropske akademije znano-!’ umetnosti in književno-sll> je Božidarja Jakca dosegla v Portorožu, kjer je na okrevanju. plitev Božidaija Jakca za člana tako pomembne ustanove je laskavo priznanje tudi za Dolenjsko oziroma za Novo mesto, Jakčev rojstni kraj. Novo-meščani, ki so lani poskrbeli za izid Jakčeve monografije n s tem počastili umetniko- vo 80-letnico (sicer malce pozno), bodo imeli poslej razlog več za pospešitev urejanja tako imenovanega Jakčevega doma. Božidar Jakac: umetnik, ki mu je mednarodno priznanje potrdila tudi Evropska akademija z izvolitvijo za svojega rednega člana. POMENEK OB SLIKAH — V avli upravne stavbe tovarne zdravil Krka v Ločni bo od 4. aprila dalje na ogled razstava pastelov, o^ in grafik akademskega slikarja Dušana Premrla. Avtor se je udeležil tudi otvoritvene slovesnosti. Posnetek ga (je prvi na levi) kaže v pogovoru z obiskovalci. (Foto: J. Pavlin) Kultura v kongresnem poročilu Zaradi nedoslednosti komunistov so kulturne akcije bolj slabo obrodile_ V minulih štirih letih je bila ZK med pobudniki mnogih velikih kulturnih akcij. Sodelovala je pri pripravah in njihovem uresničevanju. Najpomembnejše med njimi so bile: samoupravna preobrazba kulturnih skupnosti, plenum kulturnih delavcev OF, ,družba in knjiga” in druge. Uresničevanje pa žal, ni teklo vselej tako, kot so predvidevali. O vsem tem dokrg kritično govori poročilo, ki so ga pripravili za bližnji deveti kongres slovenskih komunistov. Poročilo ugotavlja, da je bilo več pomanjkljivosti, do njih pa je često prišlo, ker so bili komunisti pri izvajanju nalog premalo dosledni in odločni. Poročilo podčrtuje, da je šteti za eno glavnih pomanjkljivosti to, da omenjene akcije niso tekle po samoupravni poti, se pravi, da niso dovolj segle do delovnih ljudi in občanov. Nedoslednost komunistov se je nasploh odražala negativno. Tudi zavojo nje se kultura še ni uveljavila kot enakopravna sestavina razvojnih Zgodbe, zarezane v lipovino načrtov združenega dela, krajevnih skupnosti in občin. Ocene povedo, da so skromni rezultati v dokajšnji meri posledica idejnih in akcijskih slabosti komunistov. V tem kratkem sestavku smo opozorili le na nekatere značilnosti, ki jih omenja poročilo. Vendar pa bi v slednjem lahko našli marsikaj, kar še posebej velja za dolenjsko in posavsko regijo. Ne nazadnje so to potrdile tudi razprave, ko je osnutek tega poročila krožil po Sloveniji. Od ponedeljka, 15. marca, bo’ v Črnomlju v prostorih občinske matične knjižnice na Gričku in osnovne šole v Loki na ogled mednarodna razstava otroških ekslibrisov. Na razstavi bo 460 drobnih grafik, izbranih izmed 3000 ekslibrisov, ki sojih otroci iz Avstrije, CSSR, NDR, Francije, Italije,. Poljske, SZ, Velike Britanije, ZRN in seveda Jugoslavije poslali k nam na skupni razpis Društva exlibris Sloveniae, OŠ Komenda - Moste in revije Pionir. Razstava je bila lani decembra odprta najprej v OŠ Komenda - Moste, kjer so jo zelo lepo sprejeli, od tam pa nadaljuje pot v druge kraje. V Črnomlju bo na ogled do 31. marca. i Z ekslibrisom se označi lastništvo knjige. Pričujoča drobna grafika je primer otroškega ekslibrisa, taki pa bodo na ogled na mednarodni razstavi v Črnomlju. Izdelek je delo učenke Eve Rečnik iz Pionirskega doma v Ljubljani. Poučuje, Včasih je veljalo, da mora biti učitelj na vasi tavžentroža, tako rekoč za vse. Kulturnega življenja si brez njegovega sodelovanja sploh ni bilo moč misliti, če že ni moral vsega sam pripraviti. Tudi Roman Celcsnik je skusil dosti tega. Koder ga je vodila učiteljska pot, je moral zraven. V Škocjanu, kjer se je dokončno udomil.je kulturna duša kraja že kaki dve desetletji. Vrtel je filme, uglaševal pevce, režiral igre. Za kulturo v domačem kraju je vedno našel čas, akoravno je bil pretežni del dneva zdoma. Roman Čelesnik: režiser vseh gledaliških predstav, ld jih pripravijo v Škocjanu. režira... Nekaj časa, ko je bil kulturi poklicno zapisan (kot direktor Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu in tajnik kulturne skupnosti), je pustil osebni pečat na raznih področjih in * območjih kulturnega udejstvovanja v novomeški občini. Zdaj spet vsak dan seda za avtomobilsko krmilo in se vozi v Šmihel, kjer že nekaj let ravnateljuje v OŠ Milke Šobar - Nataše. Tudi to zimo je Roman Celesnik zbral okoli sebe igralce v Škocjanu in z njimi pripravil Držičevo komedijo »Tripče de Utolče”. Trud, ki so ga vložili v to delo, je bil poplačan s sobotno premiero in nedeljsko ponovitvijo »Tripčeta de Utolče.” Z igro so počastili dan žena, na kar v tem kraju še vedno veliko dajo. Sicer sodi škocjanska gledališka skupina med tiste v novomeški občini, ki se, kot pravimo, oglašajo bolj po potrebi kot redno. Malone z vsako igro tudi gostujejo. Tako bodo bržčas šli tudi s to predstavo naokrog. Ne nazadnje zato, ker so gostovanja ljubiteljem malone edina nagrada za njihovo sicer zastonjkarsko delo v kulturi. Neustavljiv naval v pisarne preuranjene kazni? Unvpm mpctiI ip op upHnn rvinnotn nnimnuanip rta rlolauor' Lri ičAn nnmnr ali mn/mi« s • V Novem, mestu je še vedno pogosto pojmovanje, da delavec, ki išče pomoč ali mnenje pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja, ni v redu ,J)ružbeni pravobranilec samoupravljanja mora ponovno, kot vse dosedaj, omejiti nenadzorovano, samosvojo in preveliko rast administracije v organizacijah združenega dela, v sisih in v upravi,“ je med drugim poudaril v letnem poročilu Marjan Potrč družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Novo mesto. Beg delavcev izza strojev k Družbeni pravobranilec samo-mizam, k boljšemu in predvsem upravljanja mora odgovoriti na vsa- groziti in se sklicevati na mnenje pravobranilca. Tako sklicevanje je običajno zmotno in zlonamerno. dežura poročajo K SODNIKU - Na krajši obisk k sodniku za prekrške bo moral tudi 32-letni Bojan Novak iz Novega mesta, ki je 2. marca dopoldne razgrajal in se nespodobno obnašal na Glavnem trgu v Novem mestu. STRIC SO SE PPI SEBI -Sentjemejski miličniki pa so imeli 2. marca popoldne opravka s 70-letnim Jožetom Molanom s Stopnega. Stric so v rožicah razgrajali v hiši, kjer stanujejo kot podnajemnik. Starost jih ne- bo rešila poti k sodniku za prekrške. PRETEP V BIFEJU - Zužem-berški miličniki so 6. marca zvečer dali na hladno 29-lctnega Žarka Kumlja iz Dol. Kota, kije razgrajal in se pretepal v bifeju KZ Žužemberk. OB DUCAT KUR - V noči na 6. marec je bilo vlomljeno v kurnik Mirka Ferbežeija v Potočni vasi. Novega lastnika je dobile ducat kokoši. PO DOLENJSKI DEŽELI • Te dni sta dva nepridiprava vlomila v neko hišo v Mrzli luži. Skozi klet sta se splazila v kuhinjo, kjer ju je zasačil gospodar. Kljub jadrnemu begu sta dolgoprstneža imela še toliko časa, da so z njima odšle štiri hrenovke in liter žganja. Pa naj še kdo reče, da hrana tudi na Dolenjskem rte postaja bogastvo! • V naselju blizu Brežic je možak v zrelih letih stopil v lastno hišo in v kuhinji zavohal plin. Stopil je k štedilniku in se, kot že večkrat doslej, lotil »strokovnega” popravila. Vse bi bilo v redu, če mu ne bi ravno takrat zadišala cigareta. Strahotno je počilo. Škoda je na telesu in imetju. • Novomeški miličniki so 8. marca zvečer opozorili skupino žensk, v kateri so bile najbolj glasne J. T., R. B. in Z. L., naj ne nadlegujejo v ribji restavraciji mimo kramyajočih moških. lažjemu kruhu, je stalen in neustavljiv. Vse manj je tistih, ki ustvarjajo, vse več pa takih, ki le zajemajo in pobirajo. Dosedanja opozorila in akcije so bili zaman in jalovi, birokraciji še ni seglo do živega niti težje gospodarsko stanje. Novomeški pravobranilec samoupravljanja nadalje poudarja, da je še vedno pogosto pojmovanje, da tisti delavec, ki išče pomoč ali mnenje pri zunanjih organih, ni v redu. Take delavce proglašajo za slabe in se pri tem sklicujejo na tovarniško solidarnost in podobno. Prav zaradi tega se večina delavcev, ki išče pomoč pri pravobranilcu samoupravljanja, ne želi predstaviti ali povedati, iz katerega podjetja ali ustanove je. Lan* je pri novomeškem družbe nem pravobranilcu samoupravljanja iskalo pomoč ali mnenje 115 vodilnih in strokovnih delavcev, 104 delavci, 4 predstavniki družbenopolitičnih organizacij in en predsednik izvršilnega organa delavskega sveta..Klical pa je le en predsednik samoupravne delavske kontrole, in še ta se ni hotel ali upal predstaviti. SMRT MOTORISTA Stanislav Strgar (16 let) iz Trnja je 4. marca od 7.35 pripekal z motoijem v križišče v Dolenji vasi. Na prednostno cesto je zapeljal v trenutku, ko je po njej s tovornjakom pripeljal 49-letni Branko Fklu-šek iz Sesvet. Voznik tovornjaka se je skušal motoristu izogniti, kljub temu ga je zadel in Strgar je bil takoj mrtev. SMRT NA TIRIH Vlak, ki je 3. marca ob 23.30 pripeljal iz Karlovca, je na železniškem mostu v Novem mestu povozil 17-let-no Jožica Judež iz Vel. Orehka. Med preiskavo so ugotovili, da je tuja krivda izključena. I VEKTOR GRADI PARKIRIŠČA — Na račun paikiranja Vektoijevih tovornjakov ob Cesti herojev v Novem mestu je bilo izrečenih že veliko besed. Kot kaže, bo ta problem rešen še letos. V soboto so namreč Vektonevi delavci pričeli z deli v opuščenem peskokopu v Mačkovcu. Ko bo odstranjen del hriba, bodo uredili parkirišča in zgradili novo poslovno stavbo. (Foto: J. Pavlin) MOTORIST RANJEN - Slavko Trontelj iz Gor. Ponikev je 2. marca zjutraj pripeljal z osebnim avtom s parkirišča Irimo na ragionalno cesto. Takrat jc iz Dol. Nemške Vasi pripega! motorist Alojz Avbar iz Malenške vasi. Pri trčenju je bil Avbar huje ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. V KAMEN - Franc Blažič iz Zihovega sela se je 4. marca zvečer pe^al na kolesu z motorjem od Mačkovca proti Otočcu. V Lešnici ga je zaneslo v obcestni kamen, zgubil je ravnotežje in padel. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, škode pa je za 2.000din. NA TRAVNIK - Fehim Bašano-vič iz Bihača, zdomec v Avstriji, je 7. marca popoldne peljal z osebnim avtom od Metlike proti Novemu mestu. Na Gorjancih ga jc v ovinku zaneslo na bankino in avto se je prevrnil pod cesto na travnik. Sopotnik Osman Sahbarevič iz Bihača, tudi zdomec v Avstriji je bil laže ranjen. Škode je za 50.000 din. ko posamično zahtevo, kar je občutna obremenitev, še posebej ob nepopolni kadrovski zasedbi. Težava je tudi v tem, ker delavci večinoma ne poznajo svojih samoupravnih aktov in se zavedajo le svojih pravic in težav. Ob danem pravnem mnenju so delavci hitro pripravljeni SLEPA ULICA Novomeški družbeni pravobranilec samoupravljanja je februarja in aprila lani poslal izvršnemu svetu, izvršnim odborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti dopis, v katerem posebej opozarja na neustavljivo in prekomerno rast števila delavcev v administraciji. Menil je, da je potrebno s skupno in usklajeno akcijo doseči, da se opravljanje administrativnih, pomožnih in podobnih del ne bo razvijalo več samo od sebe, da je potrebno rast administracije zaustaviti in usklajeno skrčiti na nujno potrebni obseg. Premika v interesnih skupnostih, v občinski upravi in drugi družbeni režiji ni, razpravljanje pa je v slepi ulici, ker od izvršnega sveta ustanovljena komisija ne poroča o kakršnemkoli delu. SPOSOJENO TRNJE Kadar se želi oblast prepričati o svojem obstoju, nekoga pritisne. (Iz VEČERNJIH NOVOSTI) Nekaj je treba spremeniti — dovolj dolgo so krivci iskali krivce. (Iz VEČE RNJIH NOVOSTI) Rudolf Skobe, komandir postaje milice Novo mesto: „Mi, miličniki, samo dosledno ravnamo po novem republiškem zakonu o varnosti cestnega prometa. Trudimo se, da bi bil promet na novomeškem Glavnem trgu čimbolj tekoč. Nedisciplinirani pešci ga precej ovirajo, saj veste, koliko trgovin in drugih lokalov je na tigu. Doslej ’ POSTREGEL SI JE S KAVO V noči na 3. marec je bilo vlomljeno v samopostrežnico Dolenjke v Bršljinu. Nepridiprav je prišel v skladišče, od tam je imel prosto pot v vse prostore. Vzel je karton z 32 vrečkami po 200 gramov kave, 13 zavitkov cigaret ter nekaj salame, slanine in klobas. V registrskih blagajnah si je nabral za 180 din drobiža in izginil v noč. Škode ja za 10.000 din. AVTO ZGOREL Na osebnem avtomobilu znamke Citroen je 5. marca popoldne nastal požar. Avto, ki je last IMP Ljubljana, je vozil Vinko Njivar iz Ljubljane, z njim se je peljal Ivan Horvat iz Ljubljane. Pri Beli cetkvi je ugasnil motor, voznik in sopotnik sta avto porinila na rob.ceste. Ko je Njivar odprl pokrov motorja, je opazil ogenj, ki sta ga s Horvatom najprej poskusila sama pogasiti, nato pa so morali priti na pomoč še novomeški gasilci. Ogenj je avto medtem popolnoma uničil. Škode je za 400.000 din. Vzrok požara še ugotavljajo. »Registriral” si je avto Na avto pričvrstil doma narejeni registrski tablici Senat novomeške enote temeljnega sodišča v Novem mestu je Obsodil 24-letnega Bojana Saška iz Dol. Suhodolapri Brusnicah na pogojno kazen treh mesecev zapora. Kazen se ne bo izvršila, če Sašek v dveh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. V Novem mestu je med pešci, navajenimi nemotenega sprehajanja po Glavnem tigu, završalo. Miličniki dokaj vneto piskajo vsem, ki gredo čez cesto mimo prehoda za pešce, vse bolj pogosto pa se tudi dogaja, da morajo kršilci prometnih predpisov seči v žep in odšteti 100,200 ali 300 din denarne kazni. Zakaj je treba seči v žep, saj prehodi niso vidni? Kj® so komunalci? Zakaj naenkrat tako trd zakon? la? Ko sediš v avtu, trobiš pešcem, ki se sprehajajo ko kure po gnojišču; ko pa si peš. hajd po bližnjici! Seveda P* morajo biti prehodi označeni-Boris Kranjc, vodja komunale pri DO Komunala: »Komunala je podpisala s samoupravno komunalno skupnostjo Novo mesto pogodbo, po kateri mora-mo prehode za pešce v Novem mestu obnoviti dvakrat na leto-Navadno jih obnovimo spomlad1 in jeseni. Barva se. hitro zliže, to je res, vendar pogodba govori 0 dvakratnem barvanju. V dežju m snegu barvanje seveda ni mogo-če. Prav zdaj je za obnovo zelo neprimerno vreme. Seveda p°' godba ne govori samo o pre' hodih na Glavnem trgu. Se posebej slabo se barva prime na granitne kocke; tak prehod imamo na Zagrebški. Najbrž b° treba vreči kocke ven v širin* se je vsak odpravil čez cesto, prehoda. Naj še enkrat ponovim- kjer se mu je zahotelo. Upamo, balvanja bo tolilc0( kolikor bo da bomo sčasoma napravili red. ‘ — V začetku so delavci milice predvsem opozarjali, zdaj pa tudi že kaznujejo. Kazni so 100, 200 in 300 dinarjev. V teh stabilizacijskih časih bi morala žaleči vsaj denarna kazen, če že opozorila ne.” Boris Pavlin, pomočnik komandira, odgovoren za promet: „Ko je bil promet na Glavnem tigu še dvosmeren, je bilo do 50 prometnih nesreč na leto, zdaj pa samo še 3 do 4. . Nekaj torej velja tudi dobra denaija. Tega pa daje komunalna skupnost.” Erik Kupec, občan z Rag°v; ske v Novem mestu: „V službi sem v mesnici na Glavnem trgu-To nesrečno beganje pešcev po trgu mi je dobro znano, saj so večinoma tudi naše stranke. Red bi moral biti, vendar se mi zdi. da bi morali najprej norinalno označiti prehode. Nemoralno je pobirati denar kar tako. Kdo razen miličnikov in komunalcev pa sploh ve, kje so ti prehodi za pešce. POGORELI ZIDANICI V Presladolu sta 1. marca opoldne pogoreli zidanici (dvojčka) Franca Kelhaija in Karla Kozmusa iz Presledola. Kelharje požigal travnik, ogenj se je preselil na zidanici. Rešili so le nekaj orodja, škode je za 70.000 din. Bbjanu Sašku so dokazali, aaje v začetku leta 1981 v Novem mestu iz pločevine izrezal dve plošči v TATVINA ORODJA V noči na 6. marca je nekdo vlomil v nedograjeno Geršarovo hišo na Cankarjevi v Krškem. Iz garaže je nepridiprav vzel 3 električne vrtalne stroje, kotno brusilko in "dve električni krožni žagi. Škotfe je za 30.000 din. KDO POTREBUJE LUČI? V noči na 6. marec je bilo vlomljeno v kabino delovnega stroja podjetja KOP iz Brežic. Stroj je stal pri Kapelah. Tat je odnesel mazalki, nekaj ključev, demontiral luči itd. Škode je za 5.000 din. velikosti avtomobilskih registrskih tablic. Nanju je pričvrstil črke in številke NM 629-23, tako da sta bila izdelka podobna pravim registrskim tablicam. Tako ponarejeni tablici je pričvrstil na svoj neregistriran osebni avto in se z njim vozil vse-do srede maja lani, ko so Saška zalotili miličniki. Sašek je dejanje odkrito priznal, kar mu je senat štel v olajšavo. prometna ureditev. Seveda je težko trditi, da se lahko število prometnih nesre”č na Glavnem tigu še zmanjša, nedvomno pa se lahko promet z večjo disciplino pešcev zelo pospeši. Statistika govori, da ima v Novem mestu že vsak drugi občan avto, kar pomeni, da ima veijetno tudi vozniško dovoljenje. Če že ne vsak drugi, pa vsaj vsak tretji ali četrti. Zakaj torej dvojna mora- Pijača je priklicala nasilje Kočevsko sodišče sodilo Viktorju Dulcu in Zdenku Jugu - Brata veljata za neprijdn gosta — Jug je že pokazal, da se da živeti tudi drugače Pivska turneja s srečnim koncem Kupovanje vola v Metliki se je končalo v gostilni — Vmes dolgi prsti Pajo Štos (46 let) iz Dragoševcev pri Ozlju je prišel 2. marca v Metliko na živinski sejem. Namenil seje kupiti vola, s seboj je imel 55.000 din. Ker mu nobena od živali ni bila všeč, se je sklenil malo pozabavati. S priložnostnimi znanci je popival v Radatovičih in Semiču. Naslednje jutroje ugotovil, da je mošnjiček prazen. Metliški miličniki so s pomočjo novomeških izsledili 20-letnega Franca G., ki se je tudi udeležil Štosove pivske turneje. Sum, da je po denatju stegnil prste ravno Franc, je utemeljen. Večino Štosovega denatja so dobili pri njem. Manjkalo je le 1.300 din, ki jih je dolgoprstnež medtem že zapravil . Na leto in deset mesecev zapora je bil pred sodiščem v Kočevju obsojen 24-letni Viktor Dule iz Kočevja, njegov brat 26-letni Zdenko Jug iz Stare Cerkve na 4 mesece in 15 dni Viktoija Dulca je sodišče spo- da vedno pride do spopadov, kadar sta onadva v gostilni. Dvojna smrt na magistrali Klasične škarje pri Podbor-štu — Prehitevanje v koloni vozil Na magistrali pri Podborštu se je 5. marca popoldne zgodila prometna nesreča, ki je terjala dvoje življenj. Mustafa Budimlič (36 let), zdomec v Avstriji, je vozil z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu. Ko je pri Podborštu v koloni vozil prehiteval tovornjaka, mu je nasproti pripeljal Vladko Mus-tapič, zdomec v ZR Nemčiji Avtomobila sta silovito trčila, Budimliča je odbilo nazaj, tako da je trčil še v osebni avto Hasiba Seferoviča iz Ljubljane, ki je vozil iz. ljubljanske smeri Takoj je umrl 42-letni Smai^ Suljič iz Cazina, sopotnik v Budimličevem avtu, Mustapičev . sopotnik Ivan Dragun (45 let) z Otoka pa je podlegel med prevozom v novomeško bolnišnico. Voznika se zdravita v Novem mestu, gmotnd škode je za 810.000 din. spoznalo za krivega, da je zagrešil tri kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, štiri kazniva dejanja nasilni-škega obnašanja in eno kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi; Zdenka Juga pa po eno kaznivo dejanje poškodovanja tgje stvari in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Oba brata izhajata iz neurejene družine in sta bila že ne izvedenca, daje Viktor alkoholik da obstaja upravičen sum, da tabletoman, na predlog tožilca 1 redilo zanj obvezno zdravljenje- Obtoženi Zdenko Jug že nekaj ni imel opravka s sodiščem miličniki ter ga verjetno tudi tol1 ne bi imel, če ne bi bil v druži bratom Viktorjem Dulcem. Kaže, se je popolnoma umiril, tokrat sta mu do kaznivih dejanj pomač brat in seveda alkohol. Po Vik* jevem nasilniškem obnašanju v g tilni Kraus v Stari Cerkvi decembra lani so namreč P miiičniki, poklicati Viktorja ven ga skušali spraviti v matico, on pa je upiral. Ko je nekdo spet priše gostilno in dejal Zdenku, da 1 zunaj policija tepe brata, je Zde** prišel ven in skušal brata rešiti. Oba brata imata otroke in Žen katerimi se zelo razumeta. Ker nista imela srečne mladosti, bi prav, da skušata srečno ml** zagotoviti vsaj svojim otrokc Kaže, da je Zdenko to Ze spozna* da skuša primemo živeti. Sod*-meni, da tudi za Viktorje prepozno. Pomagalo bo morda t* zdravljenje alkoholizma, saj je ka* va dejanja zagrešil pod vpl*v< alkohola. J.PR° ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST NOVO MESTO RAZPISNA KOMISIJA razpisuje v skladu z določili statuta Zavoda za požarno varnost Novo mesto prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Vršnih pogojev, določenih z zakonom, mora andidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1)da ima visoko (višjo) izobrazbo iz dejavnosti Zavoda za požarno varnost; 2 da ima 5 let delovnih izkušenj; j da ima ustrezne organizacijske sposobnosti; da je družbenopolitično neoporečen. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. 'smene prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju Pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ~_ ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST, Cesta herojev , Novo mesto — z oznako ,,Za razpisno komisijo", andidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem roku. 115/9-82 V TOZD proizvodnja naprav zračne in procesne tehnike RIBNICA, Opekarska 8 Delavski svet TOZD Ribnica razpisuje za mandatno dobo 4 let prosta dela in naloge DIREKTORJA tozd Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še na-s|ednje posebne pogoje, določene s statutom TOZD: ~ visoka ali višja izobrazba strojne smeri ~ 5 let delovnih izkušenj v stroki ~ organizacijske in vodstvene sposobnosti ~ moralno-politična neoporečnost Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del in nalog naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi z oznako „Za razpisno komisijo TOZD Ribnica" na naslov: SLOVENIJALES-'čNICA, Gerbičeva 101, 61111 Ljubljana, p. p. 12 Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 30 dneh po 'zteku razpisnega roka. 116/9-82 j ŠOLSKI CENTER KRŠKO razpisna komisija razpisuje dela in naloge Ravnatelja 50Iškega centra Krško Kandidati morajo imeti ustrezno visoko izobrazbo, peda-9oško izobrazbo in opravljen strokovni izpit ter najmanj Pet let izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu. Biti jtiorajo aktivni družbenopolitični delavci. K-andidati naj pošljejo prošnjo s kratkim življenjepisom jr> vsemi dokazili na naslov: Šolski center Krško, 68270 BoKO, razpisna komisija, in to v štirinajstih dneh po objavi razpisa. u 'zbiri bodo kandidati obveščeni v štirinajstih dneh po Preteku razpisnega roka. DS SIS STANOVANJSKEGA IN komunalnega GOSPODARSTVA NOVO MESTO pbjavlja prosta dela naloge - REFERENTA ZA KMETIJSKE melioracije Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: " višja ali srednja izobrazba agronomske smeri, 3 ali 5 let delovnih izkušenj s področja kmetijske dejavnosti. Za izbranega kandidata je predvideno 3 oz. 2-mesečno Poizkusno delo. Stanovanj ni. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto. Novi trg 6 (informacije po telefonu 21-040 int. 266 ali 270). Kandidati, ki se bodo prijavili na objavljena dela in naloge, bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteku roka objave. 1.26/9-82 ml 1 iftf i J vl if u ■■ PRAZNIK ŽENSKEGA ROKOMETA - Novomeški rokometni delavci so v počastitev dneva žena v nedeljo v novomeški športni dvorani pripravili doslej najkvalitetnješi ženski rokometni turnir, ki so se ga udeležile reprezentance Jugoslavije, SR Slovenije, Radničkega in Dolenjske. V dokaj izenačenih bojih so se v močni , F i —: x—:t. :—n. 1-1— u v; n-, i« ,,?i» rin.nr, mesto. Rezultati: Dolenjska : r : Slovenija 27 : 22 (15 : 9); . Jugoslavija, 2. Radnički, 3. Dolenjska, 4. Slovenija. Za ti, najboljša Jugoslavij najboljšo igralko je bila proglašena Ljubinka Erdevički, najboljša strelka je Jasna Merdan, najboljša vratarka Jasna Ptujec, najbopa dolenjska igralka pa je bila Danica Stroke^. Pokrovitelj srečanja je bila tovarna zdravil Krka. (Foto: Janez Pavlin) SOLA V NARAVI Osnovna šola bratov Ribarjev iz Brežic je pred petimi leti začela pripravljati šolo v naravi. Tudi letos so se te oblike vzgojnega dela poslugili učenci 5. razreda osnovne šole ter 7. razreda iz oddelka s prilagojenim učnim programom. Prvi teden v marcu so preživeli v gozdu Martuljku. META PETRIČ vodja skupine BREŽICE: DOBER ODZIV SAHISTOV Brežiški šahovski klub je v januarju in februarju organiziral odprto šahovsko prvenstvo. Udeležilo se ga je 26 tekmovalcev iz Brežic, Krškega, Dobove in Bizeljskega. Odigrali so enajst kol v katerih so se najbopi uvrstili takole: 1. Marjan Rupar 9,5 točke, Drago Antolovič 8, Damir Šamberek 7,5, Ceijak, Filipčič in Glušič pa vsak po 7 točk. Ruparje s prvim mestom potrdil I. kategorijo, medtem ko so Šambarek, Cerjak in Glišič dosegli normo za II. kategorijo. Turnir je bil v Domu JLA in je bil dobro obiskan. Spremljali so ga številni ljubitelji šaha. EMIL FILIPČIČ NEKAJ ŠAHOVSKIH o V Črnomlju je bilo pred dnevi občinsko ekipno šahovsko prvenstvo, na katerem je med mlajšimi in starejšimi pionirkami slavil Stari trg, pri mlajših pionirjih Črnomelj in pri starejših prioniijih Semič. o Mladi šahisti Starega trga so svojo šahovsko znanje potrdili tudi na regijskem tekmovanju v Novem mestu, ko so prav tako slavili pri mlajših in starejših pionirkah, pri mlajših pionirjih je zmagala ekipa Šmarja SAP, pri starejših pionirjih pa OŠ Katje Rupena iz Novega mesta. o V okviru praznovanj občinskega praznika so se v Semiču pomeriu šahisti Kota, OŠ iz Starega trga, Iskre in Sob Črnomelj, ki so bili tudi zmagovalci. V. KOBE Poraz, ki pelje iz II. lige? Tekmovanje v II. ZKL v zaključnem delu — Novoles — Borovo 74:79 -V Mariboru potrebno igrati na zmago - Praznih rok tudi v SKL Prvenstvo košarkarskih drugo-ligašev se je že krepko prevesilo v zaključni del, vendar odgovorov na to, kdo bo prvak in kdo bo zapustil ligo, zaenkrat še ni moč dati. Pri vrhu je' v najugodnejšem položaju Novi Zagreb, medtem ko je pri dnu jasno le, da bo Puljanka končala na zadnjem mestu, zraven nje pa sta najresnejša kandidata za izpad še novomeški Novoles in Helios iz Domžal. Novomeščani so namreč tudi v 19. kolu v srečanju z Borovim ostali praznih rok, čeprav se ne moremo znebiti vtisa, da bi lahko to pot iztržili ugodnejši izid. NOVOLES - BOROVO 74 : 79 (34 : 42) - Blizu 500 gledalcev je v soboto v novomeški športni dvorani burno bodrilo domače košarkaije v enem odločilnih srečanj letošnjega prvenstva. Zal se jim novolesovci tudi tokrat niso odolžili z zmago, čeprav jim vnovič ne gre odrekati borbenosti in žeje za uspehom. Gostje, ki se borijo za sam vrh lestvice, so v Novo mesto dopotovali z vsega osmimi igralci, od katerih dva sploh nista stopila na igrišče. Novomeščani tega niso znali izkoristiti, saj so namesto agresivno zaigrali počasno in nervozno. Šele v zadnjih nekaj minutah so skušali z ostrim presingom presenetiti goste, vendar jim je za to zmanjkalo časa. Novoles: Plantan 14, Bajc 14, Lalič 20, Golobič 6, Skube 14, Cerkovnik 6. Pet naslovov v Novo mesto Zimsko atletsko prvenstvo Primc in Okleščen, v metih — Po dva naslova enega pa D. Malnar J S prvim letošnjim mitingom na planem se je v soboto v Novi Gorici tudi uradno pričela letošnja atletska sezona. Prireditev, ki je hkrati veljala za republiško zimsko prvenstvo v metih, je postregla z zadovoljivimi rezultati, vnovič pa Prisilen odmor Odbojkarji Bovca niso dopotovali v Novo mesto Prvenstvo odbojkarskih drugoli-gašev ni prineslo pričakovanih rezultatov. Pač zato, ker so Novomeščani tokrat ostali brez nasprotnika, saj odbojkarji Bovca iz neznanih razlogov niso dopotovali v Novo mesto in tako ostajajo pionirjevci na prvenstveni razpredelnici s tekmo manj drugi za ekipo Mežice. Povsem drugače pa je bilo v SOL-zahod, kjer so Mokronožani izgubili proti ekipi Črnuč s 3 : 0 (5,5,7) in so tako po desetih odigranih kolih z 8 točkami na 5. mestu. V naslednjem kolu bodo Mokronožani imeli v gosteh ekipo Izole. Med ženskami so dekleta Kočevja doma premagale ekipo Fužinarja (ml) s3: 1(1,10 — 16,8), vendar so navzlic temu predzadnje na lestvici skupaj z Gorjami in Fužinar-jem (ml) z 8 točkami. V 13. kolu gostujejo odbojkarice Kočevja v Mislinji. ŠOFERJI SO KEGLJALI V Trebnjem so se pred dnevi srečali šofeiji-kegljači ZŠAM Trebnje in ZŠAM Ivančna gorica. Zmagali so domačini z 2.291 proti 2.260. Najboljša v zmagovalni vrsti sta bila Goleš s 410 in 3artolj s 437 podrtimi keglji, pri poražencih pa Verbič s 397 in Bijec s 398 keglji. N. G. potrdila premoč novomeških metalcev. Še največ je po poročilih iz Nove Gorice pokazal mladi Igor Primc, ki je med mlajšimi mladinci prepričljivo osvojil dve prvi mesti, dva naslova si je v članski konkurenci priboril tudi Boris Okleščen, ki je bil za nameček tretji tudi v metu kladiva za svojima klubskima tovarišema bratoma Malnar. Rezultati: mlajši mladinci - disk: 1. Primc (Novo mesto) 49,70; krogla: Primc (Novo mesto) 15,01. Člani - disk: 1. Okleščen (Novo mesto) 50,48; krogla: 1. Okleščen (Novo mesto) 12,50; kladivo: 1. D. Malnar 40,55, 2. S. Malnar 40,50, 3. Okleščen (vsi Novo mesto) 31,02. Lestvica po 19. kolu je takšna: 1. Novi Zagreb 30, 2. Borovo 28,. .. 9. Ježica 12, 10. Helios 10, 11. Novoles 10, 12. Puljanka 4. Še pogled v sobotno, 20. kolo: Novomeščani gostujejo v Mariboru proti TIMI, ki v zadnjem času ni v najboljši formi, morebiten podvig pa bi bil novolesovcem izredno dobro: došel, še posebej, če bi Domžalčani ostali praznih rok doma v srečanju z Zaprudjem. ELEKTRA - KOČEVJE 100 : 87 (54 : 47) - Kočevci, ki so se že zdavnaj poslovili od prve slovenske lige, so tudi v 14. kolu ostali pri dveh točkah, priboijenih v prejšnjem nastopu. Takrat so bili enakovreden nasprotnik vse do 15. minute, enkrat pa so se domačinom nevarno približali tudi v drugem delu. Največ košev za Kočevce so dosegli Selan 14, Gigorič 19, Papež 16, itd. ROGAŠKA - NOVO MESTO 83 : 62 (38 : 23) - V kvalitetni NOVOMEŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA V nedeljo se je v novomeški športni dvorani začelo ligaško tekmovanje v namiznem tenisu. Po nepopolnih treh kolih je na prvem mestu ekipa Favoritov s 6 točkami, sledi Sindikat s 4, po dve točki pa imajo Dolenjski list, Krka, Jerebova in Pionir, medtem ko sta Šmihel in Kavama še brez zmage. Tekmovanje se bo nadaljevalo v nedeljo. SEVNiŠKl ROKOMETAŠI DOBRO PRIPRAVLJENI Pred začetkom spomladanskega dela rokometnega prvenstva v II. republiški ligi Sevničani stopnjujejo pnprave. V petek, 5. marca, so pripravili v senovski športni dvorani, ker doma pač nimigo dvorane, zanimiv rokometni turnir. Slovan je najprej premagal Sevnico s 35 : 29, podobno tudi ribniški Inles s 30 : 23. V odločilni tekmi za zmago na tem prijateljskem srečanju je Inles, katerega ponovno vodi Jože Šilc, premagal Slovana s 24 : 20. Sevničani so se kljub višjemu rangu obeh gostujočih moštev dobro upi-, rali. Najboljša strelca turnirja sta bila Sevničana Trbovc s 15 zadetki in Novšak s 14. predstavi so zasluženo slavile domačinke, ki so že po prvih desetih minutah vodile s 17 koši prednosti. Novomeščanke tokrat niso uspele iztržiti kaj več) že v naslednjem kolu v srečanju doma z Mariborom pa imajo možnost, da popravijo točkovni izkupiček. Zaenkrat so z 8 točkami na 9. mestu. Športni vrtiljak 200 SMUČARJEV NA KOBLI -Smučarji SGP Pionir so se pred dnevi zaradi pomanjkanja snega zbrali na Kobli nad Bohinjsko Bistrico, kjer so se pomerili v slalomu in veleslalomu. V skupnem vrstnem redu so zmagali delavci DSSS pred Projektivnim birojem in Tehnično komercialo in inženiringom. STREUANJE ZA DAN ŽENA -V počastitev dneva žena je bilo pred dnevi v Novem mestu streljanje z zračno puško. Nastopilo je preko 60 strelcev iz 12 ekip, po pričakovanju pa so najboljše rezultate dosegli strelci iz SD Pionir. ODPRTO PRVENSTVO BREŽIC - V januarju in februarju je ŠK Brežice pripravil odprto občinsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 26 igralcev iz Brežic, Krškega, Bizeljskega, Dobove. Zmagal je Marjan Rupar, 2. Antolovič, 3. Sumbarek. STRUŠKA - ZMAGOVALEC -Kot smo napovedovali, daje zmagovalca zimske ribniške rokometne lige odločil dvoboj med Ribničanom in Struško. Pred več kot 50 gledalci so zmagali rokometaši Stroške s 14 : 13. PRVO MESTO INLESU - Ribni-škirokometni drogoligaši so nastopili na zanimivem turnirju v Karlovcu in v konkurenci Dubovca in zagrebškega Borca osvojili prvo mesto. ZMAGA RIKA - V 1. kolu tretje ljubljanske kegljaške zveze so kegljači RIKA premagali ekipo Slavije iz Vevč s 4.862 : 4.731. PORAZ MONTAŽE II - Pred dnevi je bilo odigrano 8. kolo zimske nogometne lige DO Riko. Še naprej vodi Montaža II s 14 točkami red Komunalno opremo (13), GT 0(12) itd. Plačilo za trud Jože Gršič, telovadni zanesenjak iz Metlike, o svojem delu - Še premalo ovrednoteno V življenju Jožeta Gršiča iz Metlike sta se in se še vedno prepletata delo v telovadnici in mizarski delavnici. Danes skupaj z Dano Orlič vodita društveno telovadbo v metliški osnovni šoli. Predlani sta za delo na telesno-kulturnem področju prejela Bloudkovi znački, Dana zlato za 30-letno delo, Jože srebrno za 20 let dela. Gršič je prišel prvič v telovadnico, ko se je pri Stipaniču učil za mizarja, za telovadbo pa ga je navdušil Nace Hočevar, Danin oče. Prvi zlet, ki so ga Metličani leta 1955 napravili v Celje, je pomenil zanj tudi ptvi javni nastop. Telovadba ga je tako navdušila, da je postala njegova strast. Bil je najprej na 3-teden-skem tečaju za telovadne vodnike v Novem mestu, nato še v Moziiju. »Prepričevali so me, naj bi odšel še na nadaljnje izobraževanje, a si nisem mogel predstaviti, da bi se ločil od mizarske delavnice," pojasnjuje Gršič danes, ko mizari v lastni delavnici. Ob sprehodu po njegovem bogatem družbenem življenju sc mu beseda ustavi tudi pri njegovem 16-lctnem sodelovanju v metliški folklorni skupini, pa seveda ob spominih na Sutjesko, kjer je za nagrado nastopal pred Titom in Naserjem. Ko ocenjuje svoje današnje delo na področju telesne kulture, se zamisli. Meni, da to delo še vedno ni dovolj ovrednoteno. »Mladega rodu ne učim telovadnih veščin zaradi želje po finančnem dobičku. Naše največje plačilo je, če imamo priložnost nastopati, če so ljudje navdušeni in nam ploskajo. Nekaj časa bom še vztrajal zaradi sina šestošolca, ki je edini fant med izbrano skupino okrog desetih deklet, ki nastopajo. A tudi zartrii dobrega sodelovanja z Dano." Moti ga, da dandanes skoraj nihče več noče prijeti za to delo, ko je v Metliki vendarle še veliko mladih ljudi. Da sc jim ne izplača, pravijo. Jože pa, ki gara v delavnjci od ranega jutra do devete, desete ure zvečer, vendarle še dvakrat na teden najde č%s za rekreacijo. A pri tem ne gleda na plačilo. V telovadnico ne gre zaradi 20 dinarjev na uro, ampak iz veselja. JOŽE GRŠIČ - Z veliko mero vztrajnosti do uspehov metliških telovadk. Postavlja se vprašanje, kaj bo, ko bo v Metliki tudi takšnih zanesenjakov zmanjkalo. Prav gotovo bi bilo dobro o tem razmisliti že danes, ko ima osnovna šola močno ekipo v orodni telovadbi, a se žal vse znanje teh učenk razblini, ko zapustijo oatovno šolo. Nikogar m, ki bi jih znal voditi še naprej, pa tudi same se ne poskušajo več priključiti osnovnošolski ekipi. Škoda, da gre v nič toliko vaj, napora. M. KRUMPACN1K £L1q <1700) 11. marca 1982 DOLENJSKI LIST HHBbHb EH "N KIT KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA", NOVO MESTO, TZO »KMETOVALEC", n. sub. o. NOVO MESTO, razpisuje po sklepu zadružnega sveta prosta dela in naloge UPRAVNIKA TZO »KMETOVALEC", n. sub. o. Novo mesto (individualni poslovodni organ) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti: — visoko, višjo ali najmanj srednjo izobrazbo kmetijske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri; — najmanj 3, 4 oz. 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki; — ustrezne moralno-politične kvalitete, aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov KIT, Kmetijska zadruga „Krka", Novo mesto, C. Komandanta Staneta 10 (za razpisno komisijo TZO Novo mesto). Informacije lahko po potrebi dobite v splošnem sektorju. Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala. AGROKOMBINAT Krško M PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE Na podlagi sklepa delavskega sveta tozda Poljedelstvo - meso Kostanjevica objavlja prosta dela in naloge dveh TRAKTORISTOV za delovišče v Zadovinku. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo bo trajalo 3 mesece. Pogoji: — končana poklicna kmetijska šola, - opravljen traktorski tečaj ali izpit za voznika B kategorije. Zaželene so delovne izkušnje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Mercator, Agrokombinat Krško, kadrovska služba. Krško, CKŽ 52. Razpisni rok traja 15 dni. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po končanem objavnem postopku. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda ALOJZA TEKAVČIČA Hrovatovega ata iz Šmihela pri Žužemberku se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se sosedom, članom prostovoljnega gasilskega društva iz Šmihela, govorniku za poslovilni govor ob odprtem grobu, pevkam in župniku za opravljeni obred in tolažilne besede. Žalujoči: hčere Rezka, Pepca, Milka, Danica in sinova Alojz in Jože z družinami Razpisana komisija delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Mercator, Agrokombinat Krško razpisuje prosta dela in naloge. VODJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA IN VODJE PLANSKO-ANALITSKEGA SEKTORJA za 4-letni mandat. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. za vodjo računovodskega sektorja: visoka ali višja šola ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih nalogah; 2. za vodjo plansko—analitskega sektorja: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali agronomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih nalogah. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del in nalog naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „za razpisno komisijo" na naslov: Mercator, Agrokombinat Krško, kadrovska služba. Krško, CKŽ 52. Rok za zbiranje prijav traja 15 dni. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po končanem razpisnem postopku. POČITNICE NA LADJI »LIBURNIJA" Kdo si še ni kdaj zaželel malo drugačnega dopusta, kot so štiri hotelske stene in z obilico lenobe na toplem soncu? Tako spremembo nudi 9-dnevno potovanje z ladjo Liburnija, ki ga prireja ljubljanski Kompas v drugi polovici aprila, ko na južnem Jadranu in Egejskem morju sonce že prijetno greje. To potovanje ni namenjeno samo lenarjenju na ladijski palubi, program zajema poleg ladijskega udobja ogled Dubrovnika, Korinta, Miken, Argosa, Aten z Akropolo in na koncu še italijanskega Barija s „kapitansko večerjo" povrhu, ki bo zaključila prijetno bivanje na Libur-nij i. Ladja Liburnija je ena najmodernejših plovnih enot Jadranske linijske plovbe z 2600 BRT. MERCATOR, KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA TOZD TRGOVINA Sevnica, Glavni trg 25 Komisija za delovna razmerja TOZ D Trgovina objavlja prosta dela in naloge VODENJE POSLOVNE ENOTE I V KRMELJU Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — poslovodska šola s petimi leti delovnih izkušenj. — Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 132/10-82 ZKGP GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE objavlja javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Terensko vozilo ARO tip 240 2. Tovorni avto FAP 3. Traktorska kosilnica MERTEL (nova) 4. Plinski štedilnik 5. Električni štedilnik 6. Dvoosna traktorska prikolica 7. Kombibus IMV 2200 D 8. Kombibus IMT 1600 9. Kombibus Zastava 430 Navedena osnovna sredstva so na ogled vsak delavnik od 8. do 13. ure: pod točko 1. in 2. na TOZD TRANSPORT - GRADNJE; pod točko 3., 4., 5., 6. in 7. TOZD PUGLED Rožna ulica; 8. in 9. TOZD DRAGA. Javna licitacija bo 18. 3. 1982 ob 10. uri na dvorišču TOZD TRANSPORT - GRADNJE, Ljubljanska cesta, Kočevje. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10% varščine. Vse stroške prenosa lastništva in prometni davek plača kupec. 135/10-82 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, babice in prababice AMALIJE DOLENŠEK roj. Matko z Bučke se iskreno zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju bolnice iz Novega mesta, Infekcijski kliniki v Ljubljani, ZD Sevnica, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, predstavnikom DPO KS Bučka in pevcem. Hvala vsem, ki ste lajšali bolečine nam in pokojnici. Zahvala pa velja tudi župniku za lepi obred in tolažilne besede. Žalujoči: vsi njeni Čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi oče ni, da bi skupaj kam odšli. V SPOMIN 10. marca je minilo leto žalosti, odkar si tako nenadoma in mnogo prezgodaj odšel od nas, ljubljeni mož, oče, brat, stric, zet in svak ANTON KOCJAN iz Črnomlja Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi 77-letnega upokojenca JOŽETA ŠTEBLAJA iz Gor. Radulj pri Bočki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč na zadnji poti. Hvala tov. Engelzbergeiju za poslovilne besede ob odprtem grobu, ZB Bučka za spremstvo s praporom, pevcem iz Škocjana, duhovniku za opravljeni obred. Zahvala velja tudi Cirilki Pregrad, Marinki Maijetič in Anici Vajs. Žalujoči: sin Jože z družino, Ančka, bratje in sestre z družinami ZAHVALA Ob zadnjem slovesu od dragega moža, očeta, starega očeta, dedka, brata in strica NACETA REPOVŽA iz Malkovca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami ob njegovi dolgotrajni in težki bolezni, se prišli poklonit njegovemu spominu in darovali vence ter cvetje, kakor tudi sodelavcem zaposlenih otrok za nesebično pomoč. Posebna hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, predstavniku KS za poslovilni govor, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste darovali za mašo. Žalujoči: žena Ivanka, otroci z družinami, brat,sestre ostalo sorodstvo Tržišče, 28. 2. 1982 m ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 66. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, očim, brat in stric ALBIN TURK iz Podturna 56, Dol. Toplice Zahvaljujemo se vsem, ki so mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo tozdu Gozdarstvo iz Podturna, Zavodu SRS za rezerve Ljubljana, DE Straža, govorniku ob grobu in Društvu upokojencev za spremstvo s praporom. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Francka, sin Albin z družino, sestra Marija z družino, Jože s sinom, Lojze in Fanika z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 45. letu nas je za vedno zapustila naša mama in žena ANICA BUČAR iz Kalce — Nakla Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in delovnemu kolektivu Labod za darovano cvetje, tolažilne besede in spremstvo na zadnji poti-Zahvala tudi duhovščini za opravljeni obred in direktorju kolektiva za poslovilne besede na grobu. Žalujoči: mož Lojze, sin Lojzek, hčerka Bojana i družino ter ostalo sorodstvo Rešite v prejšnje številke Ii iii L" S. K:. •• — ES. .a. H r [0 b Ll O S- P S i H A i c. T1 t1 P 1 D A R. 1 J i ] $ A r f K. r:* 1 H r A N s v 6 r 0 V AJ n Sl | 1 s! p R. V € SJ s T V 0 -~ u O s K 0 e r S k. A_ K P A ■*— R L 1 c A R > S t 7 £ Is r 0 N :ss L A S r 1 ? ? M A_ L A M A R T i M P 1 K _N A .7 T> L 1 1 K S T A "T v o 1 K R. A sissssasss :::::::::: politiki nikoli ne po-J PO oslajenih resnicah. V. MILENKOVIČ SveH°r mirno in prijetno > ne sne poznati življenja. I. CANKAR fensb^ VSeh užitkov - t0 je je ***££* VSeh ” BHATRIHARI dl obredrv oprava vrsta r lat. pesnik igralec polič češka pritrdil- nica glasb. delo muza poezije NlažPf. d I presku: kdor se ukvarja stele-BaiiiSL bor it. politik eduard mortke vladar naš igralec (ivo) izrael luka samotar -f" i splošrv ljudski odpor angl. stranka sl skladatelj tristo) privrženec barij fabrika škrat kosmič ž.ime hrv igral -kajjjfl. a andrič nravo- slovje trgovec z moke dl kraj pri ljubijani slavni . rus ii plesal rrehani tal IfaKa trobilo mlečni izdelek naselje čista teža nikelj podoba enota dela d I izdelovalec sit m ata, Te bakterije služijo kot majhne tovarne za izdelavo proteinov iz virusove ovojnice — zdravil bodočnosti. Žive tovarnice zdravil Izjemen napredek molekularne biologije obljublja nova, učinkovita zdravila za najrazličnejše bolezni Skrivnostna ptica zares živi ceslovec Diamond je na Novi Gvineji videl ptice, ki jih je znanost doslej poznala le po ptičjih mehovih iz prejšnjega stoletja - Pernati umetnik Yjp j kar je kratkim je bilo vse, len> ure -slovje vedel° ° zlatoče-nekai k ai^u’ m°goče zaobseči v Th°ma”Ptiči” E-prevoH, . G“barda (v slovenskem ,f* ptiCjJerfiZŠla 1968' letaJ Piše 0 sam0 o ’ za sedaj „poznamo Evrono ?le8ove> ki so jih zanesli v leta igot Pai z mehovi rajčic”. Od ugledali • .so evioPski ptičeslovci Pisani ptičji meh, je prevla- r%|^el1 utičar, kakor ga je Dtiet str°kovnjak na osnovi Je8a meha iz leta 1895. dalo ?tižjo no mnenje, da gre za iziimji Vrsto> ki je izumrla kot so Vrste p. ^ mno8e druge živalske ga J ar ed Zato ie odkritje ornitolo- V deže P*amonda prava senzacija. Deje ; Vndl Pragozdovih Nove Gvi-Je kot prvi strokovnjak na Marjan lastne oči videl skrivnostnega zlato-čelnega utičarja. Za skrivnostno ptico so se potikali po novogvinejskih pragozdovih že mnogi ptičeslovci, vendar zaman. Neuspešno iskanje je samo potrjevalo mnenje, da je ptica pač izhmrla. Rafinerije premoga Predelava premoga v tekoče gorivo napreduje Odkar se o energetskih virih premišlja na hov način, dobiva premog vse večjo veljavo, na dan pa prihajajo tudi že izsledki dolgoletnih raziskav, katerih namen je bil najti ustreznejši način uporabe premoga. Strokovnjaki Coal Boarda so izpopolnili postopek predelave premoga v tekoče gorivo, kar obeta, da bo prečiščeni premog čez čas mogoče dobiti na črpalkah kot nadomestilo za kurilno olje in ^bencin. Bistvo postopka je v tem, da premog raztavijo na sestavine, raztaljeni masi pa dodajo vodik. V načrtu imajo, da bo do leta 1990 v zvezni državi Severni Wales že stala prva premogovna rafinerija, ki bo proizvajala 200 litrov premogovega bencina in 320 litrov ostalih premogovih energetskih tekočin iz ene tone premoga. Dnevna proizvodnja bo dosegla predelavo 10.000 ton premoga. Če se bo nova tehnologija uveljavila, se bodo razvite države lahko oddahnile za nadaljnjih 300 let. Za najmanj toliko časa premoga ne bo zmanjkalo. Diamond pa jih je v kratkem času videl blizu 30. Redkega.ptičjega svata je seveda tudi fotografiral, žal pa so se tako kamere kot filmi izgubili. Tako objektivnega dokaza sicer ni, čeprav je strokovnjaku verjeti, kar trdi. Pa tudi dokazal bo v naslednji odpravi. Zlatočeli utičar spada v družino ptic, ki jim pravijo avstralski lončarji, in je torej sorodnik bolj slavnih rajčic. Za vse utičarje je značilno, da si v gozdu uredijo plesišča. Počistijo prostor, na njem pa začno graditi nekakšne pisane utice, kijih za nameček še pobarvajo. Največkrat uporabljajo za barvo sok jagodičevja. Kot umetniki v ptičjem svetu se ne ustavijo le pri barvanju svoje plesišče okrasijo tudi s pisanimi lupinicami školjk, polžkov, rožami in ostalim okrasjem. Vsa ta gradbena in umetniška vnema pa služi enemu namenu: privabiti želi samico. Ko se samica začne zanimati za plesišče, jo samec zvabi v utico, kjer pride do oploditve. Toda za ptičjega umetnika je stvar tisti hip končana. Samičko napodi iz svojega nakinčanega domovanja in ga ne zanima, kako in kje bo rasel njegov zarod. Nenavadno je, da utičarji po končanem parjenju ne zapustijo svojih plesišč, na pjih ostanejo po pol leta. Kot kaže, se na svoje „umetnine” globlje navežejo. Ptičeslovci poznajo danes 18 vrst-utičarjev; kar 11 vrst živi samo na Novi Gvineji, preostale pa^v Avstrafi-. ji. Med temi že tako redkimi pticami"' je zlatočeli utičar 'najredkejši ' in prava dragocenost ptičjega svefa, - ‘ Konec »džuboksov” Glasbene skrinje izginjajo iz ameriških lokalov Glasbene skrinje so bile svoj čas simbol mladih. Nekaj generacij je vanje metalo kovance, da so prisluhnili popevkam Sinatre, beatlov in drugih velikanov zabavne glasbe. Skoraj ni bilo lokala, kjer ne bi v kotu stal tudi „džuboks”. A ti časi so, kot kaže, minili enkrat za vselej. V domovini glasbene skrinje, v ZDA, trdijo, da bo ob koncu osemdesetih let slavni „džu-boks” samo še poetičen spomin in razstavni predmet v tehničnih muzejih. Znamenje upadanja zanimanja za glasbene skrinje je prodaja. V zadnjih 4 letih je v ZDA padla za polovico, pri tem pa je cena naprav poskočila za še enkrat toliko. Nedvomno se lastniki malih lokalov tudi zaradi previsoke cene ne odločajo več za nakup glasbenih skrinj. To je ekonomska razlaga. Sociologi pa menijo, da „džuboksi” izginjajo iz ameriškega življenja zato, ker se je spremenil način življenja. Izginjajo tradicionalni prostori, kjer so nekdaj obvezno stale glasbene skrinje. Vse manj je lokalčkov, kjer bi se mladi zbirali, saj se zdaj zadržujejo po disko klubih, v okrepčevalnicah pa poprečni Američan le použije kakšno hitro pripravljeno jed in ni pripravljen posedati še toj Jf& bi^ prisluhnit izbranf meJ~ Rri -zfaš^glasbtmh .skrinj 'posebno veliko ni nik(%biio, je pa čutiti, da izgubljajo korenine tudi v slovenskih lokalih. Marsikdo, ki gaje v tem prehodnem obdobju gripa položila v postejo ali mu je zamašil nos ter ohripel glas nadležni prehlad, se najbrž jezen sprašuje, kdaj bodo vendar medicinski strokovnjaki našli zares učinkovito zdravilo zoper to vsakdanjo in tako pogosto bolezensko nadlogo. Da sodobna medicina ne pozna učinkovitega zdravila zoper prehlad in gripo, je zares nenavadno, še posebno če človek pomisli na velike uspehe, ki jih je medicina dosegla v zadnjem času. No, kot obljubljajo nekateri strokovnjaki, je jeza odveč. Vse kaže, da bo na osnovi najnovejših odkritij medicinska znanost kmalu kos tudi temu trdemu orehu. Ključe do rešitve držijo v rokah molekularni biologi. Raziskovalci v viroloških laboratorijih so v nekaj letih dosegli fantastičen napredek. Razkosali so viruse na kemične enote in jih ponovno sestavili na drugačen način. Tako so se približali goli, najosnovnejši obliki življenja, o čemer pred desetletjem nihče niti sanjal ni. S tehniko cepljenja genov, ki so se je naučili prav s tem kosanjem mikroorganizmov in njihovih genskih struktur, dandanašnji v laboratorijih presajajo kodirane proteine v druge mikroorganizme, ki potem delujejo kot nekakšne žive tovarnice za proizvajanje določene snovi. Največja vrednost je seveda v tem, da so te snovi, pridobljene s tehniko cepljenja genov, zdravilo zoper številne bolezni, kijih povzročajo mikroorganizmi. Virusi so povzročitelji številnih bolezni, med njimi tudi nadležne gripe in prehlada, da sploh ne omenjamo nekaterih težkih in življenjsko nevarnih bolezni. Virusi napadejo žive celice organizma, se vrinejo v njihovo gensko strukturo in prisilijo celice k bolezenskemu obnašanju. Strokovnjakom je uspelo odkriti zelo zanimivo dejstvo. Ugotovili so, da se v virusovem „plašču” (ovojnici) nahajajo beljakovine, ki delujejo kot spodbujevalci samozaščitnega sistema organizmov. Če možnega gostitelja bolezenskega virusa oborožimo z imunološkim spominom na beljakovine virusove ovojnice, bo organizem pravočasno reagiral z ustreznimi protitelesci in onemogo-il virusu, da bi prodrl v jedro far, preprosto povedano, m, da virus ne bo mogel fprevarati celice in jo prisiliti k drugačnemu obnašanju, t. j. k bolezni. Znanstveniki danes že poznajo gene, ki so odločilni pri tvorbi beljakovin, ki se nahajajo v virusovi ovojnici. Prav tako dobro poznajo njihovo sestavo, kar vse omogoča izdelavo ustreznih cepiv. Stara cepiva so bila pogosto celo zelo nevarna, ker so za njihovo izdelavo uporabili žive ah omrtvičene viruse, pa se je dogodilo, da je cepivo bolezen sprožilo, namesto da bi organizem naučilo obrambnega obnašanja. Ta cepiva bodo kmalu nadomestila cepiva, ki bodo vsebovala le povsem določeno beljakovino iz bolezenskih povzročiteljev. V laboratorijih že pripravljajo imunološka cepiva te vrste, vendar zaenkrat le za preprečevanje epidemij pri živalih. Za bolezni, ki nadlegujejo človeka, pa podobnih cepiv še ne izdelujejo, čeprav bi za njihovo izdelavo uporabili enak tehnološki postopek. Iz virusov, ki povzročajo gripo, bi izločili gen, ki tvori določen protein v njihovi ovojnici, nakar bi ta gen cepili v tovarni mikroorganizem, ki bi potem izdeloval imunološki protein, se pravi cepivo. In na prav tak način bi znanstveniki lahko izdelali zdravilo proti prehladu. Vendar medicinska znanost z velikim upanjem spremlja nova odkritja, ker računa, da bo dobila v roke orožje zoper mnogo bolj nevarno bolezen, kot je prehlad. Gre za raka. Skoraj da ni več dvoma, da skrivnost raka leži zaklenjena v genskem celičnem kodu. Dosedanji poskusi kažejo, da je mogoče nekatere vrste raka zavreti, če ne že ozdraviti, z ustreznimi protitelesci. Septembra lani so raziskovalci v Bostonu in New Yorku izolirali gene, ki so najverjetneje krivci za nastanek raka na črevesju, mehurju in na pljučih. Nekaj kasneje so izolirali tudi gene, ki naj bi povzročali levkemijo. S temi odkritji se torej potrjuje teorija, da je vsaka celica možna rakasta bombica, ki lahko okuži ves organizem. Da celica postane rakasta, so odgovorni določeni geni. Sele če ti geni prevladajo, pride do nekontrolirane rasti in tvorbe rakastih celic, ki nazadnje uničijo organizem. Pred znanstveniki leži torej velika naloga: odkriti morajo te gene. Ko jih bodo ugotovili in spoznali njihovo sestavo, ne bo več težko izdelati ustrezna zdravila s pomočjo tehnike cepljenja genov, če je seveda teorija pravilna. Kajti nekateri strokovnjaki zagovarjajo prav obratno zamisel, po kateri so odločilni činitelji geni, ki zavirajo nekontrolirano rast, skratka nekakšni varuhi reda v zapleteni biološki ..knjižnici” informacij. ilir SE ynrn^q nfl m so izginili ujetniki? ” so brcali v Kena njih žai]'- Menili so pač, daje eden izmed “Je branil Ken. „Spal sem!” se hn,’ ^ v rosni travi niso lagale. Stražarji so >0 ^ pn° nsnli k jami, se za hip prerekali in že ihoj navzdol. Ken je slišal sopenje se y plezali po steni, pa kletvice teh, ki so 'Poltei jv " ,mi spotikali, oiutelijih bodo!” gaje spreletelo. V hipu je bil Ken spet starijunak,Ilirzgora, hitrih misli in še hitrejših gibov. Ob jami je stala skala, visoka, z 'mahom obrasla. Vanjo se je uprl z vsemi svojimi mladimi močmi... Skala je zastokala. Koreninice bršljana, ki so jo vezale na mehka gozdna tla, so popokale in kamniti kolos seje jel nagibati v žrelo vhoda v podzemlje! Še trenutek in skala se je prevalila v jamo. Nečloveški kriki zmesaijenih, ob stene prilepljenih človeških bitij in loputanje silne kamnite gmote — to je bilo vse, kar je odmevalo navzgor. Se poslednji grom - skala se je zagozdila v tesen in za večno zaprla podzemsko pot — in gluha tišina je obstala v vtači. Tišina pokopališča! Ken je stal ob jami negiben in brezčuten. Dogodek ga ni vrgel iz črnih misli. Obrnil se je počasi in s težkim korakom stopal iz vrtače. Na nebu se je zarisalo jutro. Hlad je zavel iz hoste in Ken se je zavil v vojaški plašč, ki gaje pobral s tal. Zrl je v tabor, ki je po prečuti noči spal. Nihče tam zgoraj ni vedel za nočni pobeg — in ko bi vedel, kdo bi se le menil za tavajočega, zagrenjenega soldata ... Stopil je med šotore, med vozove, konje, speče vojake. Ideal je z oč^pii sledove življenja. od delegatovi za delegate Prostor za 400 novih Največ prošenj za sprejem v vrtce za otroke od 1 do 3 let — Problem z varstvom dojenčkov Marec je tudi letos čas za oddajo prošenj za sprejem otrok v vrtce. Vsako leto je naval v novomeške vrtce precejšen, in ker mest za vse ni dovolj, komisija za sprejem v vrtce nima lahkega dela. V lanskem letu so morali odkloniti kar 350 otrok vrtce v okviru Vzgojnovar- za stvenega zavoda Novo mesto, okrog 50 pa še za vrtce v Šentjerneju, Šjčocjanu in Žužemberku. Kako bo letos? V vseh vrtcih v novomeški občini bo letos prostor za 400 novih otrok. Mimo ni niti polovica marca in samo v novomeškem Vzgojnovarstvenem zavodu imajo že 177 prošenj ter 10 za prihodnje leto. Od tega so za lani odklonjene otroke starši doslej podaljšali 68 prošenj, ostali pa so na novo. Največ O MLADINSKIH URAH V sredo, 17. marca, bo programska seja novomeške konference mladih v vzgoji in izobraževanju. Pregledali bodo delo od septembra 1981 do februarja letos sprejeli delovni program od marca do septembra ter razpravljali o mladinskih urah na osnovnih in srednjih šolah. Razgovor bo vodil Franci Kržan. prošenj za sprejem v vrtec je za otroke od enega do treh let, ki jih bo verjetno tako kot lani spet precej ostalo zunaj. Od vsake starostne skupine namreč lahko sprejmemo v varstvo le določeno število. Velik problem bo predvsem za jasli, saj so v Novem mestu le trije oddelki za 45 dojenčkov, prošenj pa je že sedaj 46. Čeprav analiza še ni narejena, v Vzgojnovarstvenem zavodu opažajo, da je glavni vzrok za naval v vrtce neprimerno zasebno varstvo in potreba po vzgoji, medtem ko bi težko rekli, da prednjačijo socialno šibkejši otroci. Prav tako se že pojavlja finančni vidik. Vrtec je namreč, čeprav drag, marsikdaj cenejši od zasebnega varstva. V Vzgojnovarstvenem zavodu tudi zbirajo imena zasebnih varuhinj. Ne zato, da bi jih kontrolirali, ampak da bi jih dobili skupaj (če se bo le dalo) in jih s predavanjem usposobili za kvalitetnejše varstvo otrok. Že dlje časa deluje v vrtcu na Drski tudi oddelek za duševno prizadete otroke. V njem ima sedaj varstvo 6 otrok predvsem iz Novega mesta, ker so težave s prevozom od zunaj, našlo pa bi se mesto še za kakšnega prizadetega otroka. MLADINSKA BRIGADA V IMV Pred kratkim so mladi delavci v novomeški Industriji motornih vožil ustanovili stalno mladinsko pohodno delovno brigado, v katero seje že vključilo prek 80 mladih, zanimanje zanjo pa je še zmeraj veliko. Ob organiziranju so sprejeli statut brigade in program dela ter izvolili vodstvo. Komandant brigade je Brane Granda, predsednica zbora brigadirjev pa Vida Rifelj. POBRATENI GASILCI VESELO OB PRAZNIKU — V mnogih krajevnih skupnostih novomeške občine so dnevu žena posvetili urico ali dve kulturnega programa, žena so se spomnili s cvetjem in čestitkami, ponekod pa sojih tudi pogostili. V krajevni skupnosti Center v Novem mestu so v petek zvečer pripravili tovariško srečanje, ki se ga je udeležilo šestdeset žena. Kulturni program so v Domu kulture pripravili gostje iz Šentjerneja. (Foto: J. Pavlin) Predstavniki gasilskega društva Šmihel so bili 20. februaija letos gostje na občnem zboru enakega društva v Donji Lomnici na Hrvaškem. Gasilci iz Donje Lomnice so vrnili obisk na letnem občnem zboru šmihelskega društva v petek, 5. marca. Na njem so sprejeli sklep o pobratenju obeh društev, ki ga bodo uresničili poleti. V prihodnje manj stanovanj Na zadnji seji skupščine novomeške stanovanjske skupnosti v starem sestavu 5. marca so se ob obravnavanju poročila o lanskem poslovanju in programa ter finančnega načrta za letos ponovno pokazali vsi problemi, prisotni v stanovanjski izgradnji in uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v novomeški občini, ki se bodo v prihodnje očitno še zaostrili. V letu 1981 je bilo namesto načrtovanih 329 družbenih stanovanj dograjenih le 209, vseljenih pa celo le 189. Letos so predali še ključe 136 stanovanj Je Zveza pionirjev pastorek? Premajhna skrb družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, drušev za pionirje — Vključiti jih že v oblikovanje programov - Poseben problem dobri mentorji Vloga Zveze pionirjev v razvoju naše družbe je bila osrednja tema seje novomeške občinske konference ZSMS 4. marca. Razprava je odkrila mnoge slabosti pri delu s pionirji, ki zahtevno drugačno ravnanje vseh, odgovornih za vzgojo, izobraževanje in celovito odraščanje otrok. Ni pa le ZSM$ tista, ki posveča premalo skrbi pionirjem, in tudi ni edina odgovorna za vsebinsko dograjevanje pionirske organizacije. Povezanost pionirske in mladinske organizacije v šolah in v krajevnih skupnostih je slaba, čeprav so pionirji neposredna kadrovska baza ZSMS. Do kratkega stika prihaja že ob prehodu iz pionirske v mladinsko organizacijo, saj zgolj s kratkim predavanjem ob sprejemu v ZSMS ni mogoče vsega predstaviti pionirjem in jih pritegniti k delu. Poleg tega so redke osnovne organizacije v krajevnih skupnostih, ki se ukvarj^o s pionirji- Kakšno delovno in zbiralno akcijo, proslavo ali pohod še pripravijo, kaj več pa že ne. Ob tem so pionirji prepogosto le izvajalci mla- dinskih in drugih programov, medtem ko jih k njihovemu oblikovanju in odločanju nihče ne povabi. To pa je slaba osnova za njihovo pritegovanje v skupne akcije in za oblikovanje ustvarjalnih odgovornih osebnosti. Da bi to vsaj nekoliko spremenili, so učenci novomeških srednjih šol že storili prvi korak. V okviru šolskih mladinskih konferenc so se dogovorili, da se povežejo s posameznimi osnovnimi šolami in najdejo skupne točke za sodelovanje, na podeželju pa bodo za to poskrbeli mladi v kngevnih skupnostih. Nad Zvezo pionirjev bi morale bedeti tudi druge družbenopolitične organizacije, posebno SZDL preko svetov pri občinski konferenci, krajevne skupnosti, društva, predvsem društva prijateljev mladine. Njihova občinska zveza je doživela na konferenci precej kritike, češ da ne opravlja svoje vloge in nalog na področjih, kjer bi morala narediti največ, npr. pri organizaciji prostočasnih dejavnosti. Letos razvitje prapora ZB Letno srečanje borcev na Mestnih njivah — Pomembno prenašanje tradicij NOB med mladino Krajevna organizacija ZB NOV Mestne njive združuje 84 članov. Letni obračun dela 26. februarja, ki so se ga udeležili tudi poredstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti, je znova potrdil, da je borce čutiti povsod v krajevni skupnosti. Aktivni so v vrstah SZDL, organih krajevne skupnosti, delegacijah za sarno-skri upravne interesne skupnosti, pri prenašanju tradicij med milino. Tudi skrb za soborce tu ni le na papirju. Člani ustrezne komisije dobro poznajo socialno in zdravstveno stanje borcev, obiskujejo in obdarijo najbolj STOPIČE: „CESTE NE MARAMO“ Krajevne skupnosti Stopiče, Gabrje in Mali Slatnik so pred zbori občinske sktjpščine zahtevale spremembo odloka o kategorizaciji cest, sprejetega lani, ki pa je omenjeno področje zelo prizadel. Gre za cesto Mali Slatnik - Veliki Slatnik -Hrušica - Gabrje, kije bila dolgo let v II. cestnem razredu, zdaj pa je prešla v tretjega in pod upravljanje in vzdrževanje krajevnih skupnosti. Ker je cesta zelo obremenjena in je tudi precejšnjega gospodarskega pomena, menijo krajani, da bi morala zanjo še naprej skrbeti Komunala. potrebne, pomagajo pri oigani-zaciji pogrebov in pošiljanju obolelih in invalidov na zdravljenje. Letne konference se je udeležil tudi predsednik občinskega obdbora ZZB NOV Vinko Bambič, ki je izčrpno opisal delo in prizadevanja borčevske organizacije. Svet za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB pri SZDL ima veliko trajnih nalog. Podružbljanje tega dela mora biti tesno povezano s stalnim pritegovanjem mladih, ki jim je trd)a ponuditi roko. V razpravi so sklenili, da moramo vrednotenje revolucionarnega deleža našega boja preko komisij usmerjati v akcije, saj je samo obujanje spominov premalo. S tem v zvezi so borci pozdravili ustanovitev prve skupine tabornikov na Mestnih njivah po načelu krajevne organiziranosti. Prav taborniki so tisti, ki praktično prevzemajo nase veliko dediščino borčevske organizacije. Borci so dali pobudo, da bo letošnje leto volitev in kongresov prežeto z utrjevanjem bratstva in enotnosti. Po svojih močeh bodo sodelovali na raznih srečanjih. Da bi lažje dajali pomoč svojim članom, so povečali članarino od 20 na 50 dinarjev. Letos bodo razvili prapor krajevne organizacije in sodelovali na proslavi ob 90-letnici rojstva tovariša Tita. Konferenco so sklenili s prijetnim družabnim večerom v domu JLA, ki bi jih lahko pogosteje pripravljali, saj manjka takih srečanj. T.G. Kot poseben problem so mladi omenjali mentorstvo. Ne toliko za interesne dejavnosti, ki na šolah dokaj dobro delajo, čeprav bi se dalo delo še izboljšati z metnorji iz društev. Veliko slabše je z mentorji za samo pionirsko in mladinsko organizacijo. To delo opravljajo učitelji, marsikateri brez pravega veselja in le zato, da si naberejo dovolj ur. Novomeška mladinska organizacija je že skušala popraviti razmere, a se je sklicanega posveta udeležila le ena mentorica. Brez dobrih mentorjev in delovnih programov seveda ne gre in pri tem bi v sodelovanju z Zavodom za šolstvo lahko veliko naredila prav ZSMS. Z. L.-D. na Cesti herojev in v Žužemberku, trenutno pa je v gradnji 115 stanovanj v soseski na Cesti herojev, ki bodo vseljiva prihodnje leto. To je zaenkrat vse, saj gradnja soseske Irča vas-Brod zelo kasni in bo Pionir začasno združil sredstva, da priprave ne bi povsem obstale in se zamude tako še povečale. V prihodnje bomo gradili tudi nekoliko večja stanovanja, ki jih najbolj manjka. Vsekakor pa v prihodnje ne bo lahko. Težavam in zamudam botrujejo visoke cene, nevklju-čevanje nekaterih komunalnih organizacij v družbeno gradnjo (Elektro, Komunala itd.), predvsem pa pomanjkanje sredstev. Plan prihodkov za vzajemnost lani ni bil izpolnjen, ker dve delovni organizaciji nista podpisali sporazuma, IMV pa so plačilo odložili zaradi težkega gospodarskega položaja. Tako je izpad sredstev precejšen. Sedaj se je pojavil še problem investitorstva, kar prav tako odmika uresničitev zastavljenih ciljev. Investitor ne sme biti več izvajalec del, ampak naj bi to bila posebna delovna skupina pri stanovanjski skupnosti. To bo potrebno čimprej urediti, saj programi stojijo, če ni „gospo-daija“. Problem družbenega investitorstva bo prva naloga, v katero bodo morali ugrizniti novi organi stanovanjske skupnosti, prav tako pa tudi pomoč novoustanovljenim skupnostim stanovalcev. Še letos kaže tudi spremeniti srednjeročni načrt stanovanjske izgradnje, saj je bil že izdelan preko možnosti, zaradi vse slabšega gospodarskega položaja Mgmf.'.T \K K^l" f |p delovnih organizacij pa bo sredstev in s tem novih stanovanj še manj. Prav zato novih možnih virov sredstev za gradnjo ne bi smeli zanemariti. Delegati so tako sprejeli priporočilo za občinsko skupščino, da odpravi občinski prometni davek za prodajo že vseljenih stanovanj stanovalcem (tega doslej prav zaradi velikega davka ni bilo) in za prvi nakup poslovnih prostorov, ki nam prazni nič ne koristijo. z_ LiNDič_dRAGAŠ Aprila dražji vrtec Zaradi porasta cen živil, energije itd. vzgojno-varstveni zavod iz Novega mesta ne zmore več pokrivati stroškov in obdržati zdajšnjih oskrbnin v vrtcih. Ekonomska cena mesečne oskrbnine se je za dojenčke povzpela z dosedanjih 4.200 na 4.910 dinarjev, za predšolske otroke pa z 2.990 na 3.490 dinaijev. Zaradi tega bodo starši od 1. aprila naprej plačevali 17 odstotkov več za varstvo otrok v vrtcu, še naprej pa bo njihova udeležba znašala od 25 do 70 odstotkov ekonomske cene glede na mesečni dohodek na družinskega člana. Najmanj, 25 odstotkov ekonomske cene (za dojenčke je to 1.227, za predšolske otroke pa 872 dinarjev), bodo plačali starši, če je mesečni dohodek na družinskega člana do 2.400 dinaijev. Za vsakih nadaljnjih 700 dinarjev pri dohodku na družinskega člana se udeležba staršev zviša za 5 odstotkov. Največ, 70 odstotkov ekonomske cene, plačajo starši s prek 8.000 dinaijev na družinskega člana. Skupščina novomeške skupnosti otroškega varstva je nove cene in lestvico udeležbe staršev že potrdila, čaka pa še na potrditev pri skupnosti za cene. »II Da” za jasli Jasli na Cesti herojev nared do konca leta Srednjeročnega načrta gradnje stanovanj v novomeški občini ne bo moč izpolniti — Manjša sredstva in višje cene krojijo obseg gradnje - Kdo družbeni investitor? O gradnji otroških jasl novem naselju na Cesti hei°J v Novem mestu se je kat govorilo, a jih je pomanjkanj sredstev in omejevanje in*6 cij dolgo odmikalo. ota PTT, ki jo bodo preuredi« jasli, je že odkupljena # . milijona dinaijev. Sedaj soi sredstva za gradnjo v gla . zagotovljena in dokumenta pripravljena. Tako je k°nj J za investicije odobrila grad J -potrdili pa so jo tudi de* skupnosti otroškega varst skupščini 26. februaija. Jasli so seveda več kot P? trebne, saj v Novem mestu ^ bolj primanjkuje v vd mest za najmlajše do dveh V novih jaslih bo imelo va 85 otrok. Gradnja bo stala v milijonov. Začeli naj bi . kratkem in če ne bo ve 1 težav in zastojev, bo za povečanje hektarskih < > nosov poljščin z večjo upora . J J umetnih gnojil in kakovost^ (, semen. V novomeški občiiu < > letos iz sklada za intervepcJ dobre 3 milijone dinaijev Pora.^ ljenih za regresiranje ume|n o gnojil in semen za pn^e pšenice, krompiija, koruze zrnje, krme, mleka in hie ^ Dodeljevanje regresov pa ho celoti vezano na pogodbeno o • tržno pridelavo teh pridelko • Za večjo prirejo prašičjega mes bodo iz teh sredstev ustanov tudi rizični sklad, iz katerega bodo pokrivali razlike med Pr0 izvodno in tržno ceno mesa. V novomeški kmetijski zadru gi Krka so že pripravili posebno pogodbo, po kateri lahko kooperanti takoj začno uveljavlja i regrese za semena in gnojila za letošnjo pogodbeno pridelavo pšenice, krompirja, koruze za zrnje, mleka in mesa. Upajo, da bodo pridelovalci čim ptej sklenili pogodbe v posameznih TZO, da bi lahko uveljavili regres že za spomladansko setev pa gnojenje njiv in travnikov. mleka- ,, t j f 2 r r J i IM i t : 16 DOLENJSKI LIST Št. 10 (1700) 11. marca 19£2 IIČETRTKBV INTERVJU : I- v Šmihel:korajža velja! Šmihel je postal pravi rastni predel, pa vendar kanalizacije in razmere j® zaradi uhajajočih fekahj * prosto vse prej kot mestne. Kraj, ki je v zadnjih m ze močno napredoval, P^ar odloča še za eno ko akcijo, o kateri je Pripovedoval Alojz Hočevar, Feasednik sveta krajevne ‘kupnosti. ’^e. moremo čakati bolj-easov, ker ne vemo, kdaj več denarja za komu-gradnjo, pa tudi cene pedo prehitro navzgor, da s čakanjem kaj pridobili. Ker it VraHiJr» Uanalifra/tilaL-i gradijo kanalizacijski j^°jz Hočevar: ,JDodatni "®®oprispevek je v več letih T®a možnost, da Šmihel ;n<*e do kanalizacije. Če bi deli odlašali, bodo še višje cene.” R3 - , ki povezuje °vonastajajoče naselje Re-v^i košenice do Težke °de, je lepa priložnost, da analizacijo uredimo še v Šmihelu.” - Ali je ves Šmihel brez kanalizacije? »V Starem delu naselja je ®rnlja že tako prepojena z pdpadnimi vodami, da'udarijo na površino. Smrdi in nesnažuje okolje. Pri neka--Cnh hišah morajo celo na aya meseca prazniti grez-pC®>kar seveda vehko stane. ~cloten Šmihel je kanali-kkctjsko neurejen in zaradi ^vzdržnih razmer je svet "fdj^vne skupnosti z organi-^ijami vred dal pobudo za Vedbo dodatnega samo- prispevka krajanov, s katerim bi se lahko lotili gradnje ' priključkov v dolžini okrog 1500 metrov. Skupščina krajevne skupnosti je naš predlog podprla, enako tudi krajani na zborih. Ko smo razpravljali o možnosti za uvedbo samoprispevka, so bili zanj tudi v Škrjančah in na Boričevem, ki spadajo k nam. Pomagali nam bodo solidarnostno, zato pa bo več možnosti za sredstva iz krajevne skupnosti za ureditev njihovih zahte.v.” — Kolikšen dodatni samoprispevek predlagate in ali ne bo to za krajane preveliko breme? »Predlagamo 4-odstoten dodatni Samoprispevek poleg tistega, ki ga plačujemo kat vsi občani. Ta dodatni samoprispevek je res veliko breme za posamezno hišo, saj gre za okog 100 tisoč dinarjev, ki jih bo vsaka hiša (poprečno) plačala v petih letih. Če pa računamo, da nismo plačali komunalnega prispevka pri gradnji hiš, tak prispevek ni velik, saj gre v bistvu za obročno odplačevanje v več letih.” — Bodo sredstva iz dodatnega samoprispevka zadoščala za celotno gradnjo, saj je znano da bančnih kreditov za te namene ni? »Iz združenih sredstev skupnosti krajevnih skupnosti bomo dobili solidarnostni prispevek 1,45 milijona dinarjev, od tega je za začetek dodeljenih 500.000 dinarjev. Del stroškov nam bodo kreditirali izvajalci. Domenjeno je, da bomo material plačali takoj, za delo pa nas bodo s plačilom čakali dve leti.” — Kdaj bo referendum in ali računate na uspeh? »Referendum bo razpisan konec marca, ker pa so krajani že dokaj dobro obveščeni o celotni akciji in zanjo kažejo interes, menimo, da bo večina glasovala Za” R. B. _ m -v. ..... AZLmb. v- *. •- - z-EZU ŠE VSE PO STAREM - Novomeški Breg, opevan od pesnikov, često upodobljen od slikarjev, je v zgornjem delu ostal, kakršen je bil pred desetletji. Asfalt seže le do gostišča Breg, od tam dalje pa je uličica prašna, čeprav v n ajožjem_ središču mesta. Pred dobrima dvema letoma seje že začela akcija za asfalt, kaže pa, da bo letos uresničena. Čas bi bil! (Foto: R. Bačer) > Pri delitvi vselej pripombe Glavarina naj ne bo edino merilo za delitev sredstev med krajevnimi skupnostmi -- Za !e'tos sredstva razdeljena, vseh 11 pa naj bi pomagalo tudi Domu kulture 4. marca je zasedala skupščina Skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto in obravnavala lanskoletno poročilo z zaključnim računom ter z nekaj pripombami sprejela tudi letošnji program del s finančnim načrtom. Ponovno v pretresu tudi uresničevanje referendumskega programa gradnje kanalizacije in prvič pred skupščino informacija o stanju v 1MV. stev in del kot dotacija iz občinskega proračuna. Kot glavno merilo za delitev sredstev ostane za letos še v veljavi število prebivalcev, ki je dokaj različno (od 700 do nad 3.000), proučili pa bodo še možnosti za dodatna merila, ki naj bi upoštevala v letu 1983 tudi razvitost posameznega območja. Z velikim zanimanjem so delegati poslušali Marjana Simiča, vršilca Ko so razpravljali o lanskoletni dejavnosti, je bila glavna pripomba ta, da je treba v bodoče ob poročilu navesti tudi, kaj so krajevne skupnosti na območju mesta naredile s sredstvi, oziroma koliko so k njim prispevali krajani z lastnim delom in dodatnimi prispevki. Ni namreč vseeno, kako denar obračajo, znano pa je, da so glede aktivnosti krajevne skupnosti dokaj različne. Tudi glede sredstev, ki jih vseh 11 mestnih krajevnih skupnosti solidarno združuje za večje in pomembnejše akcije, so bili ugovori. Prikrajšane se čutijo zlasti v KS Majda Šilc, kjer letos in lani niso bili na seznamu dobitnikov teh sredstev. Nasploh pa je prevladalo mnenje, da je treba v nekaj mesecih narediti spisek, iz katerega bo razvidno, v katerem letu zdajšnjega srednjeročnega plana bo posamezna krajevna skupnost lahko računala za znatnejša združena sredstva, da bi lahko pravočasno začeli akcije in pripravo dokumentacije za gradnje. Sicer pa bodo tudi v letu 1982 vsi plani krajevnih skupnosti zelo stabilizacijski, sredstva pa bodo pritekla kot doslej iz treh virov: iz samoprispevka krajanov, iz združenih sred- dolžnosti generalnega direktorja IMV, ki je poročal o nastalem položaju v kolektivu, ogromni izgubi in prizadevanjih, da bi sanacija čiinprej stekla. Ob drugi informaciji o uresničevanju referendumskega programa izgradnje primarne kanalizacije je bilo več dodatnih vprašanj. Skupščina je sprejela priporočilo, naj bi vseh 11 krajevnih skupnosti prispevalo po 1.613 din na krajana za nujno obnovo Doma kulture. Na ta način bi zbrali 3 milijone, ostala manjkajoča sredstva pa bodo prišla iz drugih virov. Odločiti pa se je treba naglo, da bi z obnovo doma lahko začeli maja in jo do oktobra končali. Edinstvena priložnost Za dograditev trakta s 100 posteljami pri Domu ostarelih so sredstva že vnaprej zagotovljena — Jeseni začeti! 7 hiš dela cesto Kuzarjev kal bo ob vsakem vremenu dostopen z vozili Zadnje tedne so krajani sedmih hiš na Kuzarjevem kalu nad Prečno uresničevali lansko zamisel o gradnji ceste. Na hitro so se zmenili, hitro začeli in uspeh je viden, kot je povedal Franc Ban, eden članov gradbenega odbora. , JCo je bil lani na Kuzarjevem kalu odprt spominski park NOB, ki ga bodo vse češče obiskovali šolarji in borci pa izletniki, smo začeli misliti na gradnjo ceste, ki bo vas naredila bolj dostopno svetu. Pred leti smo sicer razširili staro cesto in jo popravili, toda ob slabem vremenu in v zimskem času je večkrat neprevozna zaradi strmih klancev in številnih ovinkov. Razen tega je vzdrževanje take ceste zelo drago, ker nam vsak naliv odnese posuti pesek.” - Pa menda ne gradi cesto samo sedem hiš v vaši vasi? »Glavno breme pade na nas. V okviru krajevne skupnosti Prečna, kamor spadamo, imamo gradbeni odbor, ki vodi vsa dela in zbira sredstva. Nova cesta bo dolga okrog 1.700 m in gre od glavne ceste Novo mesto-Mima peč naravnost do Kuzarjevega kala. Zadnje tedne je trasa gotova, vgrajenega je 1.100 m3 gramoza in gradnja se nadaljuje. Vsaka hiša se je zavezala dati 20.000 diname v in 100 ur prostovoljnega dela, ker pa imamo na našem terenu tudi mgterial -gramoz, je to vredno najmanj 400.000 dinarjev." . - Kdaj bo cesta gotova? Ali boste stroške zmogli sami? »Računamo, da bo otvoritev ceste v makadamski izvedbi okrog 1. maja letos. Upamo pa na delno finančno pomoč komunalne skupnosti vsaj za vrhnji sloj asfalta glede na to, da smo krajani vse drugo sami prispevali in dh je cesta širšega pomena, za dostop k parku, za razvijajoče se kmetijstvo in kajpak za vas, ki je bUa vsa partizanska." Povsod bo letos pas zategnjen r°račun novomeške občine sprejet, za morebitne presežke pa ježe določeno, kako jih porabiti: za proizvodnjo in porabo hrane ter za blagovne rezerve 8kun lllarca so vsi trije zbori novomeške občinske skupščine na sP>ei zasedanju, ki je bilo zadnje v tem mandatu skupščine, oj,več odlokov, letošnji občinski proračun in delovni program svgfg "e skupščine, obravnavali pa so tudi poročilo izvršnega ka: '. Kot posebnost je omeniti sprejeto priporočilo o prepovedi v javnih prostorih. novomeški občinski pro-jo„0v P^dvideva dobrih 215 mili-potjb maijev prihodkov, dovoljena Po resoluciji pa je manjša, Med delegati so bili tudi številni kadilci, vendar so omejitev podprli brez pripomb. R. B. *ato miljjQ ze zdaj računajo na 15 najlle]??v din presežka, ki pa bo šel tvodj,- Za intervencije v pro- ^zerv ° ^ane in za blagovne ni), e’ Kar 70 odstotkov morebit-repu?je*®t°v bo šlo za te namene doma y ostanek bo porabljen občin Znano je, da jp novomeška mertna.Prav Pri blagovnih rezervah "^revnejšimi v republiki. **Red sestavo - NOVEGA ^vršnega sveta 1*5} J® .znano> ie občinska konferenca za vrj ata za predsednika iz-{jnsfga sveta novomeške ob-pt Ke skupščine imenovala evid Ca .^rsana, ta pa bo z liste t0v ""tiranih možnih kandida-"ejše3 ^*ane ^ izbral najprimer-Pod posamezna delovna ga ia- Člane novega izvršne-obči et,a h° predlagal v izvolitev bodo „ ^hupščini, še prej pa stvih °u "i'*1 razpravljali v vod-ŽDj, 0°dinskih družbeno politi-svet, 0rBanizacij. Novi izvršni 0 začel delati aprila. Iz proračuna bodo letos dobile organizacije in društva za 26 odst. denarja več kot lani, toda povečanje gre zlasti SZDL, ki bo imela velike stroške z volitvami. Za intervencije v gospodarstvo bo letos celo 17 odst. denarja manj kot lani, zategovanje pasu pa bodo sicer občutili vsi porabniki proračuna, od krajevnih skupnosti do občinske uprave, ld ne more nabaviti niti nove delovne opreme. Predsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine Janko Goleš je- na seji poleg izčrpnega grdiva, ki so ga delagati prejeli, še dodatno osvetlil deU>tega^organa, ki je, mimogrede povedano, lani kar 49-krat zasedal in obravnaval najrazličnejšo problematiko; najpogosteje gospodarsko. Med drugimi zadevami so 4-krat razpravljali tudi o Romih. Ko je predsednik Goleš ocenjeval delo delegatskega sistema, je dejal, da se poslovodne strukture * še vse premalo poslužujejo delegatskih poti za urejanje zadev. Najboljši dokaz za tako trditev pa so česti obiski direktorjev v izvršnem svetu. Skupščina je na zadnjem zasedanju v tej sestavi izrekla pohvalo in zahvalo delegatom in izvršnemu svetu. Glede na splošno svetovno akcijo o omejevanju kajenja zaradi številnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi je novomeška občinska skupščina izglasovala priporočilo, ki omejuje* kajenje v javnih prostorih. Letos združenih 5,7 milijona dinarjev V letošnjem letu bo, kot računajo, na območju Novega mesta med 11 krajevnih skupnosti razdeljenih 5,720.740 dinarjev, kolikor bodo znašala združena sredstva iz prispevka 0,50 odst., ki ga plačujejo delovne organizacije. Vsaka krajevna skupnost dobi od tega 20 odst. za lastne programe, ostalo pa dobijo naslednji za večje akcije: Bršljin za razširitev del trlice Cegelnica in ureditev avtobusnega postajališča. Center bo gradil kanalizacijo in asfaltiral Breg; Drska bo gradila kanalizacijo v Irči vasi; Gotna vas polaga fini asfalt v delu naselja; Kdndi-ja-Grm gradi otroško igrišče za celodnevno šolo; Ločna-Mačkovec bo asfaltirala del ulice Pod Trško goro in gradila pločnik; na Mestnih njivah bodo urejali Koštialovo in Lamutovo ulico; v Regerči vasi se lotevajo projektov za gradnjo kanalizacije; v Šmihelu bodo gradili kanalizacijo in v Žabji vasi nadaljevali izgradnjo kanalizacije in urejanje cest. Pri vseh teh delih je prispevek iz združenih sredstev le pomoč, sicer pa povsod prispevajo z delom in denarjem še krajani. Dom starejših občanov v Novem mestu dela dve leti in je več kot povsem zaseden, zlasti pa manjka prostora za bolehne in na posteljo priklenjene ostarele ljudi. Teh, ki bi radi v dom, je vedno več, a jih nimajo kam dati. Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja je ponudila enkratno možnost za dograditev doma za nadaljnjih sto postelj, in sicer s tem, da za ‘gradnjo nameni potrebna sredstva, zbrana iz obveznega 4-od-stotnega prispevka od pokojnin. Za predvideno dograditev 2.000 m2 površin bo po zdajšnjih cenah potrebno zagotoviti 45 milijonov dinarjev, ti pa so na voljo. Omenjena skupnost DELEGATI, KI TO NISO V občinskih skupščinah večkrat imenujejo delegate kot zunanje člane organov upravljanja v šolah, kulturnih ustanovah, zdravstvenih ustanovah in še drugod. Ti delegati, ki nimajo baze, pa sploh nikomur ne poročajo in ne odgovarjajo za svoje delo. Če sploh hodijo na seje, so lahko edinole kot zasebniki. Ne ve se, za kaj se zavzemajo, za kakšne sklepe glasujejo. O tej hibi delegatskega sistema, ki pa ni samo dolenjska posebnost, je že nekajkrat tekla beseda v novomeški občinski skupščini. Delegat, ki je pred pol leta postavil delegatsko vprašanje o tej problematiki, doslej še ni dobil pismenega odgovora. Nekako volk pa bil sit in koza cela, če bi delegate v razne ustanove izbirali iz vrst delegatov za občinske zbore. Tak predlog je bil na zadnjem zasedanju treh zborov v Novem mestu. lahko 40 milijonov zagotovi letos in v dveh letih, 5 milijonov pa bodo zbrali v občinski skupnosti socialnega skrbstva in v Domu starejših. Ker je vsa infrastruktura že zgrajena, dograditev doma pa je bila predvidena že ob začetku gradnje, je torej ob zagotovljenih sredstvih lepa priložnost, da se gradnja začne. O tein so obširneje razpravljali na zadnji skupščini socialnega skrbstva, kjer so zamisel povsem podprli. NEVARNO POSTAJALIŠČE Minilo je leto, odkar so v Novem mestu odprli novo železniško postajo Center, ki pomeni za potnike veliko pridobitev. Vendar peron ni zgrajen strokovno, saj ljudje, predvsem starejši, zelo težko izstopajo. Peron je namreč preveč odmaknjen od vlaka. Druga težava pa je, da je postajališče na ovinku in tako strojevodja vlaka z več vagoni nima pregleda nad izstopanjem potnikov v zadnjih vagonih. S. SKOČIR Novomeška kronika PRAZNIK V MIRNI PECI V soboto, 20. marca, bodo kr^ani Mirne peči počastili letošnji krajevni praznik na slavnostnem zasedanju krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter na proslavi. Ob tej priložnosti bodo podelili listine O častnem občanstvu in priznanja krajevne skupnosti. Prireditev bo ob 10. uri v Domu kulture. Občani vabljeni! 8. MAREC PRAZNIL CVETLIČARNE - Pred letošnjim ženskim praznikom je bil več dni novomeški trg dobro založen z vsakovrstnim cvetjem, bodisi rezanim ali v lončkih. Navzlic temu da se sicer po vseh trgovinah pozna upadanje kupne moči prebivalstva, so šle rože dobro v denar. Ni pa bilo letos veliko kupcev razkošnih pušeljcev, kakršne so prejšnja leta mnogi kupovali. Praznik je bil torej bo? stabilizacijski. NAD »KAZINOM" UTRIPA -Odkar je odprt prenovljeni gostinski lokal »Pri rotovžu" na Glavnem trgu, v katerem je nameščenih več igralnih aparatov, se je ob izvesku na pročelju stavbe pojavil utripajoči svetlobni napis. Novomeščani so novi lokal takoj krstih za mestni »kazino". iE ODVISNO OD VODSTVA? - Da je mlad ina na Drski delovna na več področjih, vidi lahko vsak meščan, in sicer po lepakih, ki domala vsak teden vabijo mlade te krajevne skupnosti na delovno akcijo, planinski izlet, sestanek ali smučarijo. Očitno tu vedo, kako pritegniti mladino in organizirati njen prosti čas. TA TEDEN SAMO DVA - V novomeški porodnišnici sta minuli teden z območja mesta rodili samo dve mamici: Marija Šuštaršič, K Roku 82 - Majo in Ljubica Bubnjevič z Zagrebške 12 - Stevana. TRŽNICA SE PREBUJA -Zadnje dni pred novim snegom je bila mestna tržnica spet malo bolje založena kot nek^j tednov prej.. TAVČAR O LEPOTAH SLOVENSKE ZEMLJE Hortikulturno društvo Novo mesto vabi na zanimivo predavanje Staneta Tavčarja »Lepote slovenske zemlje", ki bo v torek, 16. marca, ob 18. uri v sindikalnem domu. Predavanje bo pospremil s 300 barvnimi diapozitivi. Ena gospa je rekla, da so se na novomeški pošti te dni zaskačila vrata ravno ob jutranji konici. Pa ne, da poštarji trenirajo, kako bo, ko si bodo poleg sobote izbrali še kakšen dela prost dan? DOLENJSKI UST 17 »Globočam ne odnehamo zlepa” Hkrati z volitvami tudi glasovanje za krajevni samoprispevek za prenovo šole Pobude za samoprispevek v globoški krajevni skupnosti so vzniknile iz želje, da pri dograditvi in prenovi šole ne bi ostali na pol poti. Lani so šoli dozidali štiri učilnice, tri kabinete in garderobe, za kar so dobili sredstva iz občinskega referendumskega programa. Za adaptacijo stare šole je zmanjkalo denarja. Po besedah ravnatelja Franca Keneta bi morala referendumska sredstva pokriti celotno preureditev, vendar jih je inflacija močno osiromašila. „V Globokem je prvi primer, da poskušamo z dodatnim zbiranjem samoprispevka do kraja izpeljati občinski program," je omenil Kene. „Kdaj nameravate nadaljevati prenovo in kaj bo šola z njo pridobila? “ ,,Dela se bomo lotili takoj, če bo referendum v nedeljo, 14. marca, 250.000 dinarjev. Delavci in upokojenci bodo prispevali 0.9 odst. od osebnega dohodka, obrtniki po 2 odst. od letne davčne osnove ter kmetje po 2 odst. od katastrskega dohodka. Z zbranim denarjem bomo povečali šolsko kuhinjo, preuredili sanitarije in upravni prostor, prekrili streho in obnovili fasado.” J. TEPPEY Franc Kene potrdil naše želje. Zavarovalna skupnost Triglav nam bo dala premostitveno posojilo. Za nas pomeni prenova stare šole lažji pouk ter izboljšanje higienskih razmer. Decembra lani smo vpeljali enoizmenski pouk, kar je velik napredek, vendar smo se tisti trenutek pomaknili s prehrano za poldrugo desetletje nazaj. V kuhinji s 15m2 površine namreč ni mogoče pripraviti 180 malic in 50 kosil za vrtec in za učence s podalj- Ivan Dimbek šanim bivanjem. Razen tega je želja po prehrani otrok y šoli vedno več, ker je veliko staršev zaposlenih.” Kuharica Marija Dirnbek je ravnatelja dopolnila s pojasnilom, da otroci komaj čakajo, da bodo spet dobili tople malice. Samo s kruhom, namazi in napitkom niso zadovoljni. Taka malica je tudi dražja. Za topli obrok so otroci jeseni prinašali v šoto ozimnico in z njo so pocenili in izboljšali šolsko prehrano. Na vprašanje, kakšno je razpoloženje krajanov do samoprispevka, je tajnik krajevne skupnosti Ivan Dim- Anica Žokalj bek odgovoril takole: „Med volivci do sedaj nismo slišali negodovanja. Naši krajani z dobro voljo sprejemajo pobudo in so bili tudi doslej vendo pripravljeni pomsgati šoli. Ko smo pred tremi leti urejali igrišče, so opravili veliko prostovoljnega dela. Lahko smo nanje ponosni in prepričan sem, da nas izid referenduma ne bo razočaral.” - Koliko denarja nameravate zbrati v petih letih? „Dva milijona in 850 tisočakov. Občinska skupščina bo primaknila 1,100.000, osnovna šola Globoko 500.000 in krgevna skupnost OBISK VSEH SEJALCEV Ob lanski akciji za večjo setev pšenice v sevniški občini so načrt zasejanih njiv presegli za 60 hektarov. Strokovnjaki ugotavljajo, da so posevki kljub zimi brez snega mraz dobro prestali. Vseh sejalcev na območju občine je bilo 120. Čeprav je pospeševalna služba pri temeljnem obratu za kooperacijo sevniškega kmetijskega kombinata še hudo okrnjena, nameravajo v teh dneh obiskati vse gospodaije, ki so posejali pšenico. Posavski vinogradniki praznujejo Danes popoldne vabijo na poskušnjo vin na Čatežu Danes ob 17. uri se bo v osnovni šoli na Čatežu začela tridnevna poskušnja vin, za katero so vinogradniki poslali na razstavo okoli 200 vzorcev. Razstavljalcem bodo ob tej priložnosti izročili priznanja. Ljubitelje domačih kulinaričnih specialitet vabijo organizatorji posavskega praznika vina jutri ob 12. uri na otvoritev razstave v prostorih Motela Petrol. Tudi kuharice bodo za svoje izdelke prejele priznanja in diplome. Vinogradniki se bodo jutri popoldne ob 17. uri zbrali v vinski kleti Lesove gostilne na Čerini, kamor jih vabijo na strokovno predavanje o vinogradništvu. Za v soboto dopoldne pripravlja Turistično društvo Čatež vinogradniško povorko, ki bo krenila s Čateža na krožno pot do Brežic in nazaj. Tako bodo imeli tudi Brežičani priložnost videti, kako domiselno so se letos krajani onstran Save pripravili na vinski praznik. Mačka v Žaklju nikar? Škoda denarja, za slabe sadike SPOSOJENO TRNJE V nekaterih okoljih so rezultati varčevanja zelo skromni. Verjetno zato, ker v teh okoljih varčujejo z delom. (Iz POLITIKE EKSPRES) Pri nakupu trsnik cepljenk v Posavju nimajo vselej srečne roke. Kmetijska inšpekcija vsako leto znova opozarja na neustrezno kakovost. Tako je na primer lani ugotovila, da cepljenke, ki jih delovne organizacije nabavljajo v Srbiji, niso primerne za sajenje. Na papiiju je vse v redu, ker so opremljene z označbo o kakovosti in pregledane od tamkajšnje kmetijske inšpekcije, vendar v resnici ne ustrezajo našim zahtevam. Slovin Bizeljsko - Brežice jp lani na primer kupil v Nišu 71 tisoč cepljenk, vendar je bilo dobrih samo 50 tisoč. Druge sadike je inšpekcija uničila, proizv^alca pa prijavila NOVO V BREŽICAH SOLARJI ZA OSMI MAREC -Osrednjo proslavo dneva žena so letos pripravili učenci brežiške osnovne in glasbene šole v sodelovanju z vojaki. Polna dvorana in z zlovoljne obiskovalke so bile za nastopajoče najlepše priznanje. Namesto običajne razstave ženskih ročnih del so organizatorji tokrat pripravili razstavo igrač. Tudi zanjo je gostoljubno odstopil prostor Dom KONČNO PROSTOR ZA KRAJANE - Na Čatežu imajo dobro mladinsko organizacijo, delavno društvo prijateljev mladine. Turistično društvo, lutkarje in še nekatere organizacije, ki bi večkrat rade organizisale kako prireditev in povabile nanjo ljudi iz svoje kr^evne skupnosti. Odkar so krajani opustili misel na nov družbeni' dom, so sklenili imeti prireditve v stari osnovni šoli, katero so za današnjo vinsko razstavo preuredili ob finančni podpori delovnih kolektivov v KS. Solo bodo na ta način poskušali ponovno spremeniti v središče družbenopolitične aktivnosti. Ta dejavnost je s prestavitvijo pouka v Brežice zamrla in jo zdaj vneto oživljajo. INDUSTRIJSKE TRGOVINE NE BO - V Dobovi ne bodo posnemali matične organizacije in Beti ne namerava odpreti svoje prodajalne. Zamisel bi domačini gotovo pozdravili, vendar v kolektivu ugotavljajo, da bi jim to skazilo redno prodajo. Nakupovat bi zagotovo prišle ženske iz vse občine m tako bi trgovine izdelke Beti zaman • ponujale po rednih cenah. DO LETA 1985 BREZ SPREMEMB - V brežiški občini je trenutno vključenih v celodnevno osnovno šoli 8,5 odst. učencev, nekaj nad 19 odst. pa jih ost^a v oddelkih podaljšanega bivanja. Za zdaj ne načrtujejo nobenega povečanja, ker je to povezano z. večjimi stroški. Seveda pa se ob tem ne bodo izogibali takih oblik dela z učenci, ki jih bodo vsebinsko-bogatile, ne da bi zahtevale bistveno večje denarne pridevke. BREŽIŠKE VESTI javnemu tožilstvu. Neustrezne cepljenke je v Posavju prodajala tudi kmetijska zadruga Krka TOZD Hmelj nik iz Novega mesta. Inšpekcija je takoj ukrepala in preprečila škodo v vinogradih čez nekaj let. Gojitelji sadik sadnega drevja prav tako niso dovolj natančni glede kakovosti. Ko je lani inšpekcija pregledovala sadike, kijih je Agraria kupila za obnovo kooperantskih nasadov, je izločila kar 4780 sadik jablan in 2230 sadik hrušk. Sadike niso bile označene, kot je potrebno, zato kupci tudi niso imeli zagotovila o kvaliteti. Kupih bi torej mačka v Žaklju, to pa je za vinogradnika ali sadjaija zelo draga šola. J.T. V Cerkljah bodo obnovili dom Spremenili ga bodo v družbeno središče KS Gasilski dom v Cerkljah propada, zato so ga krajani sklenili obnoviti. To bo poslej njihov družbeni dom, saj občani zdaj nimajo kje‘sestajati in tudi primernega prostora za prireditve nimajo. Od . občinske kulturne skupnosti so dobili za t namen 250 tisoč dinarjev. Celotna preureditev jih bo veljala 950 tisočakov, izpeljali pa jo bodo v dveh fazah. Letos nameravajo prekriti streho, da bi stavbo zavarovali psed nadaljnjim propadanjem. Pripravljene imajo načrte za adaptacijo, s katero bodo v njej uredili prostore za sestajanje, kinodvorano in prostor za mladinsko organizacijo, Garaže gasilskega društva bodo prestavili na drugo stran. Upajo, da bo dom po novih zamislih dokončan do leta 1983, ko bodo gasilci slavili 80-letnico obstoja društva. Vlogo za denarno soudeležbo so naslovili med drugim tudi zavarovalno skupnost Triglav in interesno skupnost za varstvo pred požari v Brežicah. Dober obisk filmskih matinej Spored prihodnjih Pre^slt*v v Domu Edvarda Kardelja Zimskih filmskih matinej, to je šestih predstav v Delavskem do Edvarda Kardelja v Krškem, si je ENA KNJIGA NA ENEGA KRAJANA! - To naj bi čimprej dosegli v krajevni skupnosti Senovo, kjer živi 3.878 krajanov, v novi knjižnici v domu delavskega kulturnega društva Svoboda pa je na knjižnih policah 2.145 knjig. 200 knjig je primaknila krška Valva-soijeva knjižnica. Seveda je praznina na policah še precejšnja, saj bi lahko sprejele celo okrog 10.000 knjig. Kljub temu je v knjižnici in čitalnici vedno živahno. (Foto: P. Perc) Edvarda Kardelja v rersneu., ogledalo 1642 otrok. Dober obis* nedeljskih matinej za najmlajse ^ šolsko mladino se je nadaljeval o prejšnjo nedeljo ob Disneyevib risanki o legendarnem junaku K nu Hoodu. Verjetno ne bo drug niti 21. marca, ko bodo zavrte' ^ sanko Popajeve dogodivščine, m • aprila, ko bo na sporedu nenV vestern Winetou v dolini smrti-posled bodo 18. aprila prikaza _ jugoslovanski barvni partizanski Vrhovi Zelengore. b Vse nedeljske matineje bodo 10. uri. Vstopnica stane le 15 dl jev. Za šole bodo pripravili še p°s ne predstave. SPOSOJENO TRNJE Pri nas ne samo da človek ne izkorišča človeka, marveč u ^ strojev ne. (Iz JE Sosedska pomoč - rešitev ostarelih Center za socialno delo v Krškem pomaga ostarelim — Za povezovanje v Posavju Varstvo otrok in družine, vrstvo odraslih, varstvo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter predzakonsko in zakonsko svetovanje so poglavitna področja dejavnosti krškega Centra za socialno delo, ki so ga ustanovili konec lanskega leta. Seveda bo tudi poslej dovolj dela z Romi, pri urejanju njiho- Dobrtr delo ne potrebuje reklame Govo.ri Rudi Božič, avtomehanik s Senovega Ni tako malo obrtnikov, ki bi lahko bili po kakovostnem delu in dobri organizaciji, zlasti pa po medsebojnih odnosih delavcev, za zgled večjim delovnim kolektivom. Razveseljivo je, da se po teh vrlinah skušajo uveljaviti tudi mlajši obrtniki. Eden takih je 32-letni avtomehanik Rudi Božič s Senovega. Takole pripoveduje: „Obrt imam šele dve leti. Prej sem 10 let delal v servisu Zastave v Krškem. Za obrt sem se odločil, ker tam ni bilo prave perspektive, da bi, denimo, postal mojster. Vedno je bila borba za plače. Sicer pa jih bo režija tako in tako ugonobila. Sam imam 4 pomočnike, večina so bili moji vajenci in zdaj imajo že vsi 4 do 5 let delovne prakse.” V delavski družini ni bilo lahko zbrati precejšnje denarce za novo delavnico in sodobno opremo, pa še za novo hišo. Toda Rudijev oče je 15 let garal v belgijskih rudnikih' in je veliko pomagal sinu. Delavci Albin in Bojan Medvešek, Alojz Podlesnik in Anton Tovornik tvorijo z mojstrom urejeno družino, kjer vsakdo ve, kako in koliko mora delati, zato ni nič nenavadnega, če avtomehanik brez nadur zasluzi na mesec okrog 15 tisočakov. Dela je čez glavo, saj je kakovost in precejš- X nja hitrost uslug najboljša reklama. Posebne pogodbe s številnimi podjetji in stranke od Trbovelj do Zagreba poskrbijo, da je delavnica, ki lahko .sprejme 10 avtomobilov, zvečine polna. ..Prošnjo za telefon imam vloženo že 10 let in vsako leto jo znova pošljem PTT Novo mesto, da ne bi pozabili. Iz našega naselja bi bilo zanesljivo vsaj 15 interesentov in jaz prvi ne bi vprašal, koliko bi stalo," se huduje Božič, ki je vodil tudi gradbeni odbor za asfaltiranje. Začetek Cankarjeve ulice iz brestaniškega konca še čaka na črno preprogo, Rudi Božič -delegat naselja, približno 100 m. od glavne ceste, se zavzema še za razsvetljavo. P.P. vega položaja v družbi, zlasti pa bo precej prizadevanj za izboljšanje njihovih življenjskih razmer in pospešeno socializacijo mlajših Romov. Delavnice za delo pod posebnimi pogoji zaposlujejo z enostavnimi opravili zmerno in težje duševno prizadete; vključeni odrasli občani pa ob ustrezni strokovni pedagoški, psihološki in socialni obravnavi ohranjajo sposobnost skrbeti zase. Center ima za letos zagotovljenih 7,5 milijona dinarjev, kar naj bi zadoščalo, da bo center dejansko središče izvajanja socialne politike v občini. ,.Družinska problematika je bolj prisotna v mestih, kjer je več preseljevanja, na podeželju pa je veliko problemov z oS^r limi,“ pripoveduje vodja str kovne službe Olga Kožuh meni, da je organizacija s0* ske pomoči letošnja osrednj ^ naloga. To naj bi uredili skup J z občinsko zdravstveno skup nostjo in domovi upokojence , ki naj bi nudili nego na domu-„Ni bojazni, da domovi ne bili zasedeni, ker je vse ve nepokretnih, odvisnih od P°‘ moči drugih,” pravi Kožuhova. Center za socialno delo o®* več storil za poenotenje soci nih pravic, za večje medobčinsko povezovanje v Posav)u-Tako naj bi bil enoten disciplin ski center za mladoletnike, ki Je vmesna postaja med izročitvijo mladoletnika ustreznemu zavodu, staršem ali organu social' nega skrbstva. Za tega pa Je nujno zagotoviti začasne bivalne prostore. ppERC Praznik kmetic in delavk Ob 8. marcu razstavi Iz starih skrinj in Ročna dela proizvajalk Laboda - V tozdu Libna izročili 29 priznanj Tudi v krški občini so se prejšnji teden zvrstile proslave ob dnevu žena v smislu poslanice zvezne konference za družbeno aktivnost žena. Delovno so praznovale kmečke žene, ki so v Leskovcu pripravile razstavo Iz starih skrinj, in tudi po delovnih kolektivih so se izkazali. Posebej lahko pohvalimo delavke v Labodovem tozdu ,Libna". pfll' ter učenci osnovnih šol Jurija matina in dr. Mihajla Rostoharja^ Najprijetnejše presenečenje P2^ bila nedvomno razstava 25 de 2 katerih ročna dela, gobelini, Pr razno vezenje, so na ogled za ^ javnost še danes in jutri, v petek-14. do 17. ure. Tem je o mednarodnem prazniku žena govoril direktor Edo Komočar; delavkam je'čestital v imenu samoupravnih organov in vodstva tozda, sobotne proslave pa se je udeležila tudi predsednica sveta za družbeno aktivnost žena pri OK SZDL Pavla Zajelšnik. Jubilantom so podelili jx>-sebna priznanja in diplome, in sicer 26 delavkam za 10-letno delo in trem za 20-letno zvestobo kolektivu. Ponovnega snidenja so bili veseli upokojenci, saj so prišli domala vsi - kar 19. Spomnili so se tudi prejšnjega glavnega direktorja Zdravka Petana. Za bogat kulturni program je poskrbel ženski pevski zbor tozda „Libna“ pod vodstvom Erike Lapuh SREČANJE - ZASAVSKIH PLANINCEV NA BOHORJU Mladinski odsek planinske?2 društva „Bohor“ na Senovem tudi letos posveča največjo {*! zomost vzgoji planincev j ter po- pravi in izvedbi tur in izletov- Med pomembnejše letošnje je sodi že 10. mladinski ski tabor. Pripravili ga bodo s paj s PD „Lisca" in PD Brez ^ taborili pa naj bi v Vratih au Lepeni. Tradicionalno sre L zasavske in posavske planins mladine bo letos 15. maja na akct- Bo- del horju. Tedaj bodo odprli prvi “ h poti, ki nosi naslov „Po P° .„ borb in zmag Bohor-Gorjanc* ■ Drugi del poti bodo odprli maja na Gorjancih. KRŠKE NOVICE 20. MARCA OTVORITEV ZP KOSTANJEVICA - V dolenjskih Benetkah, kot pravijo Kostanjevici, bo 20. marca pravi praznik. Tedaj bodo namreč odprli novo zdravstveno postajo. Po novem naj bi bila v Kostanjevici vsaj dva splošna zdravnika in ena zobozdravstvena ekipa. Nedvomno je to velika pridobitev, sai ie doslei delala le ena ekioa petih zdravstvenih delavcev. TELEFONIJA V DOLENJSKI VASI - Vsaka hiša v Dolenji vasi plačuje mesečno 2.600 dinarjev za razvoj telefonije, ki jo načrtujejo tej krajevni skupnosti. Ta znese bodo gospodinjstva plačevala en leto in v tem času bi le stežka zmogla še nova denarna bremena. SPREMEMBE -NA LISTAH ten^f ?bčin.s^ kandidacijski konfe-memV P^šjo do nekaterih sprememb možnih kandidatov za neka- tere riranuc016 °bčinske skupščine in SS* samoupravnih Interesnih no2SSfx' 23 predsednico družbe- SMSr**« 0bs je predia- PreLn^f Ml0vič iz Ju‘ranjke, za Pr^sedmka zbora krajevnih skup- pa Alojz Androjna iz Boštanja. ^ra™tdS,e socialno skrbstvo Crt PrCt’ s?cfalno varstvo Tilka z»va, ’ • P°k°jninsko invalidsko Franr JoŽe Knez> zaposlovanje rane Hruševar, stanovanjsko Sonja fe °tr0Šk0 varstvo mž. Jožica Cvjjn ’ 2a izobraževanje Ludvik Vse prej kot mlačna razprava | Programsko—volilna konferenca trebanjskih komunistov - Zakaj za uspehe zaslužni direktorji, za napake pa delavci? — Pripombe h kandidacijski listi Čeprav je seja programsko-volilne konference trebanjskih komunistov trajala kar štiri ure, ne bi mogli reči, da je bila dolgočasna in moreča, kot se pri takih sestankih včasih tudi zgodi. Trebanjski komunisti in gostje, ki so se seje 4. marca udeležili, so v pregledu svojega dosedanjega dela in v načrtih za prihodnost sicer znova načeli že dokaj stare teme, a zdi se, da v nenavadno živem, tu in tam polemičnem tonu. TABORNIKI MAMICAM - Sevniški taborniški odred Treh smrek ni lani samo dostojno proslavil 30-letnice kot najstarejša taborniška enota v Sloveniji, ampak je tudi uspešno razširil članske vrste, posebno med najmlajšimi. Ti so svojim mamicam v nedeljo na odru sevniškega gasilskega doma pripravili prisrčen kulturni spored ob dnevu žena. (Foto: A. Železnik) jidarji hitrejši od izsuševalcev - Skromnejši, a uresničljivi načrti zemljiške skupnosti - Sodelovanje vseh_ in F6 zemljiški skupnosti sevniške občine vendarle obeta- km tii a pomlad bo namreč lahko resneje začela z delom obč' p0Speševalna skupnost, ki naj bi z nedavno sprejetim y®sknn odlokom le prišla do omembe vrednejšega denarja. zpmi--£Žavnftl razmerah je tudi ne^J ,ka skupnost že zbrala s3denaia. pretežno od pri-3 spremembo namemb ie v minulem lSiWubiJo lePe Površine, zidani! je bd° namreč povit.?^ nad 10 hektarov rodo- S^^.Prediani 8,5 hek-tarain lam 7,5 ha. mah!?3. * imela denarja za črt r- acii° ^olniščka, kjer na-zemltCexTgOVOri 0 70 hektarih ta a l V ^esP°dbudni obeti za nostf enske krajevne skup-Zaj S0 tudi vnaprej, čeprav se SW - če že sedem let. V d^k3TŠaZnar0dn080SP°' območ pač prednost bolifatfvp^61 je mogoče iz-7,1 L , le površine zemljišč. občlno s tako maloštevil- Izzivanj e nesreče Kaienje celo na za to preP°vedanih krajih . em zboru sevni-klifh t&Mskega društva so, J: temu dn v industriji v be v en} !etu n' bito omem-rili Se h Požarov, opozo-a nevarnost kajenja v za Prepovedanih prostorih, in 7n‘ /e Primerneje z drago ti n? eno opremo dežura-ali . vjeb mogočih mestih izdati to razvado? Ob ™ bitni nevarnosti ni dvo- PriinA vsi kar najbolj pSVno še takim ST™ pa ^čajno, če ni dovol j? Ulde nadzom’ men, , 1 le v tem Pn~ merjavi0^™,Škoda V nekain- Varillvlm užitkom ste ~.ltTlan<* koncu svaljka-n0st Lahkomisel- kadiln • tohko taistemu vim sod'?iJK)vrhu še niego' vzaJT .em v trenutku delo in kruh. zaradi Gasilci ti. ci so morda Vse to enega dima! pravi čas opozori- nimi ravnimi površinami, kot jih ima sevniškav so seveda zanimivi tudi manjši posegi. V sevniški občini ne nameravajo opraviti popisa opuščenih • Kmetijska zemljiška skupnost namerava letos dokončati malo melioracijo pri Spodnjih Raduljah, s čimer bo izboljšanih 15 ha zemljišč. Nadaljevali bodo agromelioracijo v Stražišču, kjer bodo pridobili 20 ha zemlje. Manjši poseg je predviden na območju KS Tržišče — 5 ha. Na Brezovem načrtujejo komasacijo 40 ha zemljišč. Mercator, sevniški Kmetijski kombinat, želi na Logu zložiti 10 hektarov. Na skupščini 1. marca so kmetje opozorili tudi na ureditev zemljišč ob mejah, kjer prihrya do hudih nesreč s traktogi. m zanemarjenih kmetijskih zemljišč samo zaradi popisa. Po krajevnih skupnostih bodo zbrane podatke dopolnili s tem, kdo je od njih v preteklosti tudi zaprošal za odpis davkov in drugih obveznosti, kakšna posojila je prejemal, in podobno. Ob sodelovanju vseh, katerim skrb za pridelovanje hrane ne sme biti deveta briga, naj bi torej tudi zemljiška skupnost le našla svoje mesto. A. ŽELEZNIK SINDIKALNA SKUPŠČINA APRILA Na ponovljenem sklicu občinskega sindikalnega sveta v Sevnici (tudi ta bi bil skoraj nesklepčen, če ne bi posebej doklicali treh članov), v četrtek, 4. marca, so med drugim sprejeli sklep o sklicu skupščine te organizacije v občini v mesecu aprilu. Obravnavali so tudi številne pripombe na zakon o delovnih razmerjih, ki so jih posredovali že lansko poletje. Podpirajo spremembo zakona, ki, kot so menili, ščiti predvsem dobre delavce. Na prvem mestu je treba vsekakor omeniti delovanje Zveze komunistov, ki je pogosto še preveč ujeta v delo v forumih, premalo pa se je njena prisotnost čutila v osnovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, združenem delu in drugje. Zato bodo morali komunisti poleg dela za prihodnost posvečati več skrbi tudi metodam dela. Ko so razpravljali o stanju v gospodarstvu, kjer čakajo komuniste še hudo zahtevne naloge, je precej kritičnih odmevov vzbudila tudi opomba v poročilu, kjer je bilo rečeno, da so si v nekaterih delovnih organizacijah delili prevelike osebne dohodke. Medtem ko je bilo za te dohodke moč sprejeti opravičilo, saj so bile kritizirane delovne organizacije v res težkem položaju, pa ni šlo skozi tudi spoznanje, da so doslej odločitve za investicije in odločitve zanje bile sprejete v ozkih krogih. Eden izmed delegatov je celo ogorčen rekel, da so ^dobre naložbe zmeraj zasluga direktorjev, ko pa se izkažejo za slabe, je krivda na delavcih. S tem v zvezi je tekla razprava tudi v razmerah v 1MV, ki je v vse hujših težavah, z njim pa tudi mirenski tozd, ki pa je ob tem skoroda nemočen. Skratka, seja programsko-volilne konference je minila v znamenju enega izmed gesel, ki jih je bilo slišati v razpravi, da komunisti pri reševanju vprašanj ne smejo stati ob strani družbenega in političnega dogajanja. Seveda bodo lahko te številne naloge izpolnili, če bodo delovali disciplinirano, če bodo imeli pred V vsakem kraju nekaj V loški krajevni skupnosti ob volilnih skrinjicah tudi glasovanje o samoprispevku — IMa zborih že „za" Predvolilna aktivnost je bila na območju krajevne skupnosti Loka pri Zidanem mostu še živahnejša kot drugod, saj so skladno potekale priprave na krajevni samoprispevek. Predsednica krajevne konference SZDL Zofka Koren pravi, da so se za referendum temeljito pripravljali. „S širšega programa smo prešli na ožjega, kakršen naj bi bil tudi uresničljiv. V njem je vseeno zajeto poglavitno, kar, kot pravimo, žuli ljudi najbolj po vaških odborih. Predhodne obravnave na zborih občanov v Loki, na Bregu in Razborju so bile izredno dobro obiskane. Tudi sicer menim, da vlada med ljudmi pripravljenost, da program in naš prispevek zanj najprej izglasujemo in ga zatem kot običajno tudi izpeljemo, poudari. Predsednik zbora delegatov loške krajevne skupnosti Silvo Volarič iz Šentjurja pri Bregu je ravno tako prepričan, da bodo ljudje glasovali za ta samoprispevek. „Naš vodovod SEVNIŠKI PABERKI je bil zgrajen pred nekako 16 leti. Takrat so živino napajali še v Savi. Danes je vse vezano na vodovod. Razumljivo, da nam vode zmanjkuje. Podobno je s potmi in drugimi komunalnimi napravami. Če kdo, potrebuje telefon človek na vasi. Pravzaprav bomo glasovali zase," meni Silvo v prepričanju na uspeh. V krajevni skupnosti so v preteklosti storili dovolj. Odplačila posojil bodo sicer osiromašila denar, ki I priteka od komunalne skupnosti. Da vseeno ne bi občutili ..sušnih” let. • V petih letih nameravajo po stopnji 1,5 odstotka s krajevnim samoprispevkom na območju KS Loka pri Zidanem mostu zbrati nekaj nad 4,3 milijona dinarjev. Trenutno so med enajstimi krajevnimi skupnostmi sevniške občine edini, kjer poleg iztekajočega se občinskega samoprispevka ne zbirajo še krajevnega. ki sicer groze blagajni krajevne skupnosti, predlagajo ta samo- Ui^k?vostni PREDAVATE-samozaSč;,po.sablianju 23 družbeno \ krajevni ?Jn sPlo*ni ljudski odpor at* vso a Pnosti je treba posve-tavedajn P?zo/nost- Tega se dobro nosti» ko ®o5tanjski krajevni skup-°b 16 u ; za jutrišnji predavanji R°vabili H„ . orani TVD Partizan Ijev. o J: °Je uglednih predavate-v'°gi Juon.i ?rodnem položaju in ?Unanje^oiil^lje b? namreč govoril i.anez komentator TV ljudskem ’ 0 Pomenu splošnega *** Pa »L R°ra v krajevni skupno-8«neral major Vlado Kocjan. j* v rindL^Pj^VO - 5. marca se 30 mladih dv°rani sestalo okrog delo m]a mi? namenom, da poživijo Prav 2 v sedišču občine. Če-lie ii? svoje8a prostora za se-> majo v načrtu več akcij, s katerimi želijo privabiti k dejavnosti več mladine v Sevnici. Predsednik sevniške osnovne mladinske organizacije je po novem Brane Košir. GOZDOVI V NEVARNOSTI -Gasilci so morali letos odhiteti na gašenje dveh gozdnih požarov. Gorelo je na območju krajevne skupnosti Studenec in Tržišče. Požiganje trave v bližini gozdov je zanetilo oba omenjena požara, čeprav je takšno kurjenje prepovedano. IGRALI BREZPLAČNO - Sevniški ansambel Seplan je tudi na letošnjem pustnem rajanju najmlajših v jedilnici Lisce igral brezplačno kot vsa leta doslej. Aktivisti sevniške organizacije društva prijateljev mladine so otrokom razdelili nad 800 krofov. 1 J Turisti Ine bodo več vozili mimo V Trebnjem razmišljajo, kako privabiti več turistov Gospodarska kriza se pozna tudi v turizmu in gostinstvu, zato v trebanjski občini razmišljajo, kako bi oživili delo Turističnega društva, ki je bilo ustanovljeno že pred 14 leti. Kot pravi nova predsednica Marija Cugelj, naj bi društvo poskrbelo za organizirane obiske, predvsem pa za to, da se turisti ne bi samo vozili mimo Trebnjega. Silvo Volarič: ,3rez predloženega samoprispevka vaški odbori ne morejo uresničiti načrtov krqanov. Prepričan sem, da zato odločitev za ne bo pretežka.” prispevek. V nedeljo se bodo odločali o njem na osmih voliščih. A. 2. Marija Cugelj: „V novem turističnem uradu bomo prodajali spominke, delili prospekte in usmeijali turiste v proste turistične sobe.” „Pri nas imamo vrsto neizkoriščenih možnosti," pravi Cuglje-va. „V Knežji vasi imamo Baragovo sobo, v Trebnjem galerijo Ukovnih samorastnikov, na Veseli gori Kmečki muzej, v Slovenski vasi Kozlevčarjevo zbirko. Žal pa za vse to turisti niti ne vedo, če pa slučajno odkrijejo, kaj vse imamo, se čudijo, zakaj nismo tega bolj popularizirali. Krivda je bila v tem, da pri nas nismo imeli prave turistične informativne službe. Zdaj pa bomo v Trebnjem na avtobusni postaji še pred začetkom turistične sezone odprli turistični urad, kjer bo mogoče dobiti vse informacije o prostih turističnih sobah, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih." Da bodo delo resno zagrabili, kaže tudi obisk predstavnikov slovenske in dolenjske turistične zveze Leopolda Kreseta in Nika Pauliča, ki sta obljubila vso pomoč. Trebanjci namreč ne vedo kaj naj sploh zapišejo v program razvoja turizma, ker tudi prO' gram regije ni znan. očmi celovite družbene interese in ne bodo zagovarjali samo lokalnih interesov. Burna je bila tudi razprava o kandidatni listi, ki po mnenju enega izmed delegatov ni bila dovolj razredno obarvana, saj na listi ni neposrednih proizvajalcev, prav tako pa tudi ne mladih izpod 27 let, člani imajo kratek partijski staž in podobno. Čeprav se delegati niso v celoti strinjali s tem mnenjem, so na koncu le priznali, da očitki v marsičem drže. Kljub temu so bili potem izvoljeni nova občinska konferenca ZK in njeni organi, izvolili pa so tudi člane medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko in delegate za 9. in 12. kongres ZKS in ZKJ. Po koncu programsko - volilne konference je bila prva seja občinske konference ZK v novi sestavi, kjer so izvolili novo vodstvo občinske organizacije ZK: predsednik konference ZK bo še naprej Janez Zajc, sekretar komiteja pa Igor Slak. Seje so se udeležili kot gostje še Franc Šah, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, sekretar medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko Boris Gabrič in drugi. J. SIMČIČ TEHNIČNI PREGLEDI ZA TRAKTORJE Sekretariat za notranje zadeve trebanjske občinske skupščine bo tudi letos organiziral tehnične preglede za traktorje in kmetijske stroje. Tehnični pregledi se bodo v posameznih krajih začeli ob 15. uri, le na Selih-Šum-berku bodo ob 17. uri. Že 18. marca bo tehnični pregled na Trebelnem, 19. bo v Mokronogu, 22. v Šentrupertu, 23. na Mirni, 24. na Selih-Šumberku, 25. in 26. v Trebnjem, 29. na Veliki Loki, 20. v Velikem Gabru in 1. aprila v Dobrniču. ZAPELI BODO NAJMLAJŠI PEVCI V Trebnjem bo jutri, 12. marca, ob 16. uri popoldne revija otroških pevskih zborov iz trebanjske občine. Če bo zanimanje za to revijo ravno takšno, kot je bilo za pevske zbore odraslih, potem se v Trebnjem lahko spet nadejajo dobrega obiska prireditve. Končno rešitev za nesklepčnost V trebanjski občini predlagajo sindikati, naj bi bile seje izven delovnega časa V trebanjski občini je spet izbruhnila prava epidemija nesklepčnosti. Kot že večkrat doslej so tudi to pot najbolj ogrožene satnoupravne interesne skupnosti, kjer so seje skupščin sklicali tudi že po petkrat, a jim doslej še ni uspelo zbrati zadostno število delegatov. Koliko je zaradi tega izgubljenih delovnih ur, koliko nepotrebne pošte je treba poslati, koliko nervoze in jeze je zaradi tega pri delegatih, ki pridejo na sejo, v občini (kaj šele širše) ni še nihče meril. Vendarle pa je razveseljivo, da so ta problem spet opazile tudi družbenopolitične organizacije, ki so na to problematiko že opozarjale, a niso sprejele nobenih pravih predlogov in rešitev. Na zadnji skupni seji občinskega sveta Zveze sindikatov in predsednikov konferenc ter osnovnih organizacij pa so med drugim sprejeli sklep, naj bi bile seje teh organov izven delovnega časa. Menili so namreč, da razprave in izvajanje politike stabilizacije ne bosta imela pravega učinka,- če tak sklep ne bo sprejet. Na seji občinskega sveta, kije-sledila skupnemu posvetu, so potem sprejeli še sklep o sklicu skupščine občinskega sveta Zveze sindikatov in sprejeli program dela v tem letu. HITE OBNAVLJATI STROJE - V Industriji gradbene keramike v Račjem selu na moč hite obnavljati stiskalnice. Vsak dan, ko stiskalnice stoje, izgube 610 tisoč dinarjev dohodka. Tega se verjetno zaveda tudi mehanik nemške firme, ki je stroje dobavila. Kljub manjši poškodbi prsta na roki ni hotel iti v bolniško in hiti z deli, da bi proizvodnja čimprej stekla. V tovarni ga celo postajajo za zgled domačim delavcem, ki že zaradi najmanjšega prehlada gredo na bolniški dopust. DROBNE Z MIRNE HVALA IN DENAR - Kadarkoli nanese beseda na krajevno skupnost Mirna, je vedno slišati veliko hvale na račun društev, ki so najbolj prizadevna na zemeljski obli in v bližnji okolici. Toda ta hvala takoj usahne, ko se predstavniki društev oglašajo pri vodstvu krajevne skupnosti in prosijo za denar. Tako je bilo tudi letos in v društvih ne vedno, ali bodo račune za elektriko in podobno plačevali z denarjem ali pa s hvalo, ki jo krajevni funkcionarji trosijo po svetu. KAM PO „SOLNE“? - Mirna ima vrsto trgovin, vendar vse prodajajo enako blago. Zato pa na Mimi ni mogoče kupiti najbolj preprostih čevljev. Kot je izjavil eden izmed trgovcev, bi morala taka trgovinica prodati vsako leto vsaj za 2 milijona dinarjev čevljev, če naj bi bila donosna. Delno so takih razmišljanj krivi tudi Mirenčani sami, ki so vrgli toliko denarja za asfaltiranje cest. Če bi še hodili po makada- mu, bi bila donosnost trgovine zagotovljena. NA SMRT MISLEČIH JE SAMO 200 - Mirna se že dolgo pripravlja na zgraditev nove mrliške vežice. V ta namen naj bi vsaka družina prispevala po tisoč dinarjev. Od 700 družin je ta znesek nakazalo le kakšnih 200 družin. KDO BO GRADIL ČISTILNO NAPRAVO? - Mirenske delovne organizacije se menda še niso zedinile, po koliko bo vsaka prispevala za gradnjo nove čistilne naprave. In trebanjska samoupravna komunalna skupnost je vsem zagrozila, da bo začela graditi čistilno napravo najprej za gospodinjstva, de-lo\ irganizacije pa naj si potem o svojo. Za zdaj “ e zalegli komunalne skupnosti. Če pa bo, postavijo svojo. Za zdaj še ni podatkov o tem, koliko je zalegla grožnja otem bo veljalo grožnje uporabiti še kje drugje, ne samo pri gradnji čistilnih naprav. TREBANJSKE NOVICE 11. marca 1982 DOLENJSKI UST 19 Komunisti na vseh področjih O delovanju komunistov v metliški občini v zadnjih štirih letih — Borba za doslednejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela Osrednja pozornost petkove programsko volilne konference Zveze komunistov v Metliki je veljala obsežnemu poročilu o 4-letnem delovanju občinske organizacije ZK. Tako iz poročila kot iz bogate razprave, ki je marsikdaj kritično odpirala pereča vprašanja pa tudi opozarjala na slabosti in pomanjkljivosti v delovanju komunistov, je razvidno, da je delovanje občinske organizacije ZK v tem obdobju čutiti na vseh področjih družbenega življenja. Med drugim so v metliški občini uresničili določila zadnjega kongresa, naj bo Zveza Novo občinsko vodstvo ZK Jože Matekovič, novi sekretar komiteja OK ZKS Metlika Na programsko-volilni konferenci občinske organizacije Zveze komunistov v Metliki so izvolili novo vodstvo najvišjega ijskega vodstva v občini, občinske konference Zveze komunistov so: Janez Gačnik, Toni Gašperič, Milena Hočevar, Jože Jankovič, Vinko Kepic, Vera Kostelec, Jože Matekovič, Blaž Mlačak, Jože Nemanič (avtomehanik), Jože Nemanič (kmet. tehnik), Niko Ovniček, Jože Petrič, Ivana Radovič, Pavle Riznič, Martin Štubljar, Anton Šuklje, Anton Tomc, Albina Tošeska, Peter Trinko, Milan Vajda, Janez Videtič, Franc Vrviščar, Marija Vukmanič, Anton Zupančič, Janez Žele. Za'predsednika OK ZKS Metlike so izvolili Janeza Videtiča, novi sekretar komiteja pa je Jože Matekovič. Izvolili so še člane statutarne komisije, tovariškega razsodišča, nadzorne komisije, medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko ter delegate za IX. kongres ZKS in delegata za XII. kongres ZKJ. komunistov organizacijsko navzoča v vseh temeljnih okoljih, saj osnovne organizacije delujejo v vseh tozdih in delovnih skupnostih ter v dvanajstih od trinajstih krajevnih skupnosti. Vsekakor pa je Zveza komunistov v zadnjem obdobju posvečala največ pozornosti družbenoekonomskim vprašanjem, seveda teh vprašanj niso ločevali od razvoja samoupravnih odnosov in krepitve neposrednega odločanja delavcev. Ena od pomembnih, nalog vseh komunistov v občini je borba za doslednejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela. V razpravi so opozorili tudi na pereča vprašanja kmetijstva. Kmetijstvu nasploh v ZK posvečajo veliko pozornosti; med drugim so o teh vprašanjih lani razpravljali tudi na problemski seji občinske konference, na podlagi katere so komunisti kmetijske zadruge sprejeli dolgoročni akcijski program, ki so ga začeli izvajati s temeljitimi pripravami na jesensko setev pšenice, nadaljujejo s pripravami na spomladansko setev pa tudi pospeševanjem razvoja govedoreje in prašičereje. Ena najresnejših težav pri izvajanju tega programa je gotovo hudo pomanjkanje umetnih gnojil, kar lahko povzroči, da bo žetev precej manjša od načrtovane. KAR ZADEVA ORGANIZIRANO LIKOVNO dejavnost, je Bela krajina bela lisa, zato ni nič čudnega, če je slišati z več koncev misel, da bi spravili vkup likovno sekcijo, ki bi delala redno, se pravi po sprejetih načrtih. Ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z risanjem, v tem koščku Slovenije ne manjka, ni pa pravega človeka, ki bi dal zadevščini uradno podobo. No, če je že dim, bo moralo slej ko prej priti tudi do ognja, ki se bo razplamtel v kres. OD PREDPRETEKLE SOBOTE bo na ta dan v Hotelu Bela krtina ples in marsikomu so že ob pogledu na plakate zaigrale noge, torej je pričakovati vec živahnosti v prostorih, ki so bili vso zimo bolj prazni kot polni. Tudi v motelu v Semiču je enako, vendar so zaenkrat pleši še bolj slabo obiskani. Morda ljudje ne vedo zanje, možno pa je tudi to, da je zdaj manj denarja kot pre; leti, ko si si moral prinesti od doma stol, če nisi hotel preživeti Večera na lastnih nogah. Še vedno se v občini srečujejo s pojavom, ko del članov Zveze komunistov v krajevnih skupnostih ni družbenopolitično aktiven, kar še posebej velja za krajevne skupnosti Metlika, Gradac in Suhor. V zadnjih štirih letih je pri delu občinske konference prihajalo tudi do tega, da so nekateri člani v ospredje postavljali težave iz svojega okolja in pri tem pozabljali, da je konferenca naj višje partijsko vodstvo v občini, ki mora zadeve gledati širše in ne iz ozkih posameznih interesov. A. B. SPOMLADANSKA DELA —' Tudi do koledarskega začetka pomladi ni več daleč in dcorajšnjega prihoda tega najtežje pričakovanega letnega časa ne more ustaviti niti neprijetno sneženje za zadnji konec tedna. Pred tem so komunalni delavci v parku sredi starega dela Metlike že 'začeli spomladan&a dela. SPREHOD PO METLIKI 13. MARCA BODO V GOSTEH V OKVIRU AKCIJE ..Spoznajmo se” v Kulturnem domu Edvarda Kardelja Trebanjci, bolje rečeno, dve ljubiteljski skupini z Mirne. Metličanom se bosta predstavili mešani pevski zbor Svoboda in pev-sko-ritmična skupina osnovne šole Mirna. Nekaj več kot enourni program se bo pričel ob 19-30, k obisku pa vabimo vse ljubitelje lepega petja in plesa. Akcijo „Spoznaj-mo se“ vodi in organizira občinska Zveza kulturnih organizacij. Kdaj bodo Metličani vmih obisk Trebanj-cem, še ni dogovorjeno. SVET ZA VZGOJO, IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO pri občinski konferenci SZDL se je na nedavni seji lotil zanimive tematike, in sicer nagrajevanje članov Ijubite^-skih skupih s kulturnega področja. Izhajal je s stališča, da je dosedanje-nagrajevanje neenotno, neurejeno ter da je treba zadeve ovrednotiti in • poenotiti. Svet je zavzel stališče, da je sodelovanje posameznih skupin oziroma društev na proslavah ali slovesnostih Občinskega, republiškega ali zveznega pomena priznanje za delo in uspehe, torej naj bo brezplačno. Poleg tega so se calni sveta zavzeli za samoupravno organiziranost društev oziroma skupih, ker le-ta izključuje privatizacijo in nesoglasja, do katerih lahko hitro pride, če se kadrovske rešitve ne usklajujejo v SZDL. metliški tednik MED ŠTIRIMI TRIJE ZDRAVNIKI Med štirimi občani v metliški občini, ki so do konca januarja metliški upravi za družbene prihodke poslali prijave skupnega dohodka občanov, je največ prijavil zdravnik in sicer 426.068 din; tudi na drugem mestu je zdravnik - 419.160 din; direktor je prijavil 351.230 din, zdravnica pa 335.128 din. Delo na kmetiji ji je v veselje Petnajstletna Ivanka Pečarič ne pozna prostega časa — Delovni dan se začne ob štirih zjutraj Čeprav so Čurile majhna vas, je tam nekaj trdnih kmetij. Ena med njimi je Pečaričeva ah po domače pri Jerkočih. Seveda je treba na takšni kmetiji trdo delati, pri Pečaričevih to najbolj ve tretji izmed petih otrok, Ivanka. Ivanka končuje letos osmi razred. Njen delavnik se navadno začne ob štirih zjutraj. Pred odhodom v šolo mora nakrmiti in pomolsti krave in odpeljati mleko v zbiralnico v sosednjo vas. V hlevu ji seveda pomaga mama, oče pa si je poškodoval roko, zato ga mora, ko pride iz šole, pri mnogih kmečkih delih nadomestiti hči Teh pa je veliko, saj imajo Pečaričevi poleg velikega vinograda in njiv še prašiče in deset glav v hlevu. Poleg tega sodelujejo z metliško Kmetijsko zadrugo pri vzgoji trtnih cepljenk, kar pomeni skorajda celoletno zaposlitev. Kljub težkemu delu je Ivanka prav dobra učenka. Odločila se je postati kmetijski tehnik, da bi s svojim znanjem in s strokovnimi nasveti pomagala očetu pri. kmetovanju. Ve, da se od kmetije ne bo nikoli ločila, saj je bila njiva njeno prvo igrišče, hlev pa drugi dom. Ko mora oče oditi z doma, vzame vajeti v roke Ivanka. Delo ima natančno razdeljeno in ve, kje morajo poprijeti sestre in brat. Ko jo povprašam, če jo ubogajo, začudeno odgovori: „Saj me morajo, če oče tako ukaže.” Kljub vsemu Ivanko nekaj skrbi. 'Jeseni bo začela hoditi v šoto v Novo mesto, to pa pomeni vsakodnevno dolgo vožnjo ali celo bivanje v kraju šolanja. S tem bo manj časa za delo na kmetiji in boji se, da ne bo vse opravljeno tako, kot bi moralo biti. Starši vedo, da bodo, čeprav nekoliko težko, zmogli tudi brez nje. Saj se bo že čez štiri leta lahko popolnoma posvetila kmetovanju. M.K. NAJVIŠJE PARTIJSKO VODSTVO - Na programsko volilni konferenci občinske organizacije Zveze komunistov so se v črnomaljskem centru srednjih šol zbrali dosedanji in novi člani občinske konference Zveze komunistov. Osrednjo pozornost so namenili poročilu in razpravi o štiriletnem delu ZK v občini. RADE VRLINIČ PREDSEDNIK OK ZKS ČRNOMELJ Za predsednika občinske konference Zveze komunistov črnomaljski občini so na pro- gramsko-volilni konferenci prejšnji teden izvolili Radeta Vr ča, za sekretarja komiteja ZK pa ponovno Pankracij Zupanca. Člani komiteja ob ske konference Zveze k°mU stov so: Pankracij Zup > Milan Krajnc, Jože M«1!3'" Milena Hutar, Vida Šutej, Spa je Milovič, Peter Golobic, Bt ko Jukič, Martina JakolCic. Izvolili so še člane konus« občinske konference, ^*anen medobčinski svet ZKS 33 lenjsko ter delegate za 9. gres ZKS in delegata za M ■ kongres ZKJ. Komunisti še bolj učinkovita Ocena delovanja Zveze komunistov v črnomaljski občini v zadnjih 4 letih usposabljanje vključenih 14 od stotkov vseh članov Zveze K Ko so na programsko-volilni konferenci občinske organizacije Zveze komunistov ocenjevali delo ZK v preteklem obdobju v črnomaljski občini, so poudarili, daje bilo v zadnjih štirih letih, ko je bilo težišče aktivnosti Zveze komunistov v občini usmerjeno v prizadevanja za uresničevanje usmeritev z 8. kongresa ZKS, delovanje občinske konference, njenih oiganov in osnovnih organizacij čutiti tako rekoč na vseh področjih dela in življenja v občini. Kljub števnilnim uspehom pa so samokritično ocenili tudi pomanjkljivosti v svojem delovanju. Tako so bili komunisti pri izvajanju nalog in usmeritev premalo odločni in akcijsko usmerjeni, zato je bilo njihovo delo marsikdaj premalo učinkovito, kar je imelo za posledico prepočasno reševanje številnih perečih vprašanj in prepočasno odpravljanje negativnih pojavov v posameznih okoljih. Danes šteje občinska organi- NA VRHU JE FARMACEVT V črnomaljski občini je do roka prijavilo skupni dohodek pet občanov, ki so v lanskem letu zaslužili več kot 330.000 dinarjev. Največ je prijavil magister farmacije: 405.843 din; 368.994 din dohodka je prijavil direktor, 361.394 din rudarski tehnik, 356.892 din veterinar, 333.677 din pa farmacevtski tehnik. zacija Zveze komunistov 1.017 članov, ki delujejo v 59 osnovnih organizacijah; od leta 1978 se je število članov-povečalo za 117. Niso zadovoljni s številom žensk v ZK, le-teh je 335 ali nekaj manj kot 38 odstotkov; več kot polovica članstva pa je mlajša od 35 let; tretjina je še mladincev, kar je dokaj ugodno. Čeprav so po številu kmetov komunistov med prvimi v republiki, z deležem kmetov v članstvu niso zadovoljni, še zlasti zato ne, ker v zadnjih štirih letih v ZK niso sprejeli niti enega kmeta; res pa je, da je precej članov takih, ki so zaposleni, poleg tega pa se redno ukvarjajo s kmetijstvom. V zadnjem obdobju občinski organizaciji prav tako ni uspelo, da bi povečali število komunistov med prosvetnimi in zdravstvenimi delavci. Vsekakor je razveseljivo, da se je v zadnjem času precej povečalo število udeležencev idejnopolitičnega usposabljanja; vsako leto je v idejnopolitično Prvaki v boju z ognjem Gasilci iz 2uničev med najboljšimi na vseh „frontah' Že dalj časa sodijo gasilci iz Žuničev med najboljša gasilska društva v Beli krajini. Društvo šteje 54 aktivnih članov in je bilo od leta 1973 štirikrat zapored gasilski prvak črnomaljske občine, bili pa so tudi belokranjski prvaki in prvaki Dolenjske. Lani so se izkazali tudi na tekmovanju za pokal Karlovca v Kamanju, ko so med 47 ekipami zasedli 7. mesto in je bito pred njimi uvrščeno samo eno prostovoljno gasilsko društvo, sicer pa le ekipe industrijskih društev. Doslej so osvojili na raznih tekmovanjih že 14 pokalov, pohvalijo pa se lahko tudi s 23 priznanji. Tudi to, da v zadnjih letih v teh krajih ni bilo požarov, je v veliki meri zasluga žuniških gasilcev, katerih preventivno delo je očitno zelo uspešno. Gasilci pregledujejo hiše in gospodarska poslopja, opozarjajo na napake itd. Gasilci pravijo, da je preventiva uspešnejša pa tudi cenejša kot gašenje požarov. V Žuničih imajo gasilci dobro opremo; avtomobila sicer nimajo, motorka, cevi, obleke pa so kakovostne. Pri nabavi opreme sta jim precej pomagala občinska gasilska zveza in interesna skupnost za požarno varnost, in to prav zato, ker je društvo delavno in uspešno. Poleg tega je društvo nosilec vseh dejavnosti v kraju in tudi vse organizirane družbenopolitične akcije potekajo preko gasilskega društva. MANJ BOLNIŠKE Odsotnost z dela se v črnomaljski občini v ^zadnjih «etm postopoma zmanjšuje, k je gotovo pripomoglo tudi de vanje obratnih ambulant v Isto > Beltu in kanižarskem rudniku-Približno dve tretjini bolniškin gre na stroške delovne oiganiza cije (bolniške do 30 dni), tre j na pa na račun občinske zdra stvene skupnosti. Največ zaP _ slenih je bilo na bolniški le 1978 (kar 5,48 odst. vsen zaposlenih vsak dan). V lansk* letu je bilo od okoli 6.8 zaposlenih vsak dan v Dorf*3 ,, 294 i delavcev ali 4,27 odst., tega jih je bilo 184 takih, kl bili v bolniški do 30 dni, 1° P nad 30 dni. . jje Nekatere delovne organiza ^ v občini imajo dobre s**6 zdravniki in jih seznanjajo., delovnimi razmerami v jj. delovni organizaciji; le_te t sploh posvečajo večjo pozor0. bolniškim izostankom, analiz jo vzroke bolniške, P°ne^°Jlov zaživela tudi kontrola boto . na domu. Veliko več pozora ^ namenjajo varstvu pri de preventivnim zdravstvenim P tj gledom, čeprav pravijo, da pregledi predragi, injihomeJ 1 jo na najnujnejše. Značilno P je, da narašča odsotnost z zaradi po škod doma, na delovne 'organizacije ne vplivati. kar P3 morej0 ČRNOMALJSKI DROBIR munistov. . v Ena od sklepnih ugotovi poročila o delovanju občin t organizacije ZK je, da se J kljub nekaterim pomanjkljivo-tim v zadnjem obdobju izboljšala akcijska enotnost in učrnK vitost Zveze komunistov črnomaljski občini, zaostrili so tudi odgovornost za uresniC vanje nalog, vse to paomogo večjo učinkovitost delovanj komunistov. A. n- REDKO NASELJENA OBČINA ‘ Najmanj prebivalcev na kvadratni kilometer v dolenjski regiji živi v črnomaljski občini - 36; v regiji znaša to število 63, v Sloveniji pa že 94. Črnomaljski občani žive v 174 naseljih, občina pa meri 486 km2. V zadnjih 20 letih * je prebivalstvo v občini povečalo za 4 odstotke, v dolenjski regiji za več kot 12 odst. in v Sloveniji za nekaj manj kot 20 odstotkov. Zanimivo je, da je v črnomaljski občini naravni prirastek največji v dolenjski regiji in tudi znatno nad slovenskim povprečjem, vendar je porast absolutnega števila občanov manjhen, kar pomeni, da se iz občine več ljudi, odseli kot priseli. OSMOMARČEVSKO VESELJE - Ker ie bil 8. marec delovni dan, so bile glavne zabave za dan žena v soboto in nedeljo. Razen trgovcev, ki so za ta dan (moškim) ponujali •vse, „kar si ženske za svoj praznik najbolj žele“, so to predpraznično razpoloženje s pridom izkoristili tudi gostinci. Zakonec tedna j e bilo v občini na račun 8. marca toliko plesov in zabav, kot bi bili na višku sezone veselic. In ker je navada pač taka, da se pleše v mešanih parih, je bilo osmomarčevskega veselja deležnih vsaj toliko moških kot žensk. Vsaj to se iz" leta v leto ne spreminja... KONCERT JE PA DRUGA STVAR - Ples je ples, koncert je pa koncert. Tako bi lahko rekli ga koncert akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec, ki je bil posvečen praznovanju dneva žena. Vendar so pevci privabili v črnomaljski kulturni dom le kakih 100 poslušalk in poslušalcev. Koncert je očitno sovpadal z zgoraj omenjeni- jcot mi plesniihi zabavami, k* *°’Jalj-kaže, privabile tudi člane črn ^0 skih pevskih zborov. Očitno J ^ygr dobra pesem premalo za Pra* nje. IZ OTROŠKIH KNJIG -domišljija je očarala in tuJ/tnika-na marsikaterega velikega u"\, je ustnih ulic. Zdru- tekT ddu ,e P°slan osnu- zbimporazuma za dodatno ‘oiranje —■- .. - mene. biNJ^n predlagajo, na] delovni0 ČtStili z občasnimi • To nZmi akcii*ni. Drugi otrrir' 1 temu’ čeS da njihovi SR Pe bodo hodili na delovne akcije, saj si ob ST nesnaSe lahko na-Sjoje kakšno bolezm rne tl? ,l,PredlaSai°’ naj bi Tetnf Uhce PraH * vodo; »odnv,!? .?Pozarjaj0, da v oktnh ceveh že od tSka 2 nizadostncga pri-le n Pride torej v poštev RinžT’6 ulic. 2 vodo v delo Se Pravi’ da bi za to ne rn° d gasilske cister- da timi pa opozarjajo, bih zastonj0 P™’6 ne bi imele fredlaSane akcije bi hkraten kratkotrajen oz. b0 tri U(šinek. Narediti Urjeni0 "6kaJ »eč- Vse *>' občanov« • " Ukumi vzgoji t0 n„ le zaman, saj mes-tudi otroci, pa doseči T e bodemo kaj seči L treba očitno po-učinir - ostrejših in bolj Uh izrelT ki m’ eicajo pristojni organi. -________________ J. PRIMC KDAJ BO DOM DOGRAJEN? — Kočevski ribiči so že lani nameravali dograditi svoj dom ob rudniškem jezeru, vendar jim ga ni uspelo spraviti niti pod streho. Vzrok je v glavnem v tem, ker v gradbeni sezoni niso mogli zagotoviti strokovnega delavca; imeli pa so tudi smolo, da je bilo skoraj vedno, kadar so organizirali prostovoljno delo, sidro vreme. (Foto: Primc) Lovijo in tudi vlagajo Odgovorno upravljati s čistilnimi napravami - Priprave na praznovanje 30-letnice ribiške družine Kočevski ribiči so lani lovili na Rinžni povprečno po 15 dni, med pomembnejšimi ribami pa so uplenili 47 ščuk, 376 krapov in 135 linjev. Na Kolpi je vsak član ribiške družine lovil povprečno po 12,5 dni. Skupno so uplenili 245 postrvi, 998 lipanov in še nekaj belih rib. Ni še znano, koliko je bilo uplenjenih sulcev. V Kolpo bodo skupaj z ribiškima družinama v Čabru in Brodu na Kolpi letos vložili 40.000 postrvi, 25.000 lipanov in še vse postrvi, ki jih bodo odlovili v obeh gojitvenih potokih. Ta načrt vlaganja so ribiči potrdili na nedavnem občnem zboru, na katerem so sprejeli še nove ribiške pristojbine, izvolili pa so tudi novo vodstvo družine. V razpravi so se ribiči zavzeli za obnovo jezov na Kolpi, za ostrejši bolj proti krivolovu in za ohranitev čistih voda. Ugotovitve so namreč pokazale, da bi bil stalež rib že brez vlaganj za 30 odstotkov večji, če bi obnovili porušene oz. poškodovane jezove. Menili so tudi, da je treba ukreniti vse, da bodo vode čim manj onesnažene, in graditi čistilne naprave, kjer je potrebno. Sklenili so tudi, naj novo vodstvo družine čimprej imenuje odbor za proslavo 30-letnice RD Kočevje, ki jo bodo praznovali leta 1985. J. PRIMC drobne iz kočevja ob pomembnejših praznikih. V okrožnici je bilo tudi izrecno po- Jeval«fodLPRl^ED1TEV - Uskla- !L S2Dl i°r.Pr* občinski konferen-°V°žnico novembra razposlal j*Ueditev vZi P^nnim programom a Ot8ani»o J® nJem letu> ki naj bi P?*niu y Je> društva in drugi do- QHPrnediteJ°ma™ J5 b.Uo zai«tih P- To - določeni orgamza-0 ze ustaljene prireditve sk° stavbi k dn* ^‘i0 °bč»n- Bližajo se volitve in prav n°v«mu l!al 8°sP°dar P«*18 stavbo čimbolj v redu. udarjeno, naj bi organiziranju prireditev vsi upoštevajo stabilizacijska prizadevanja. HIŠE BREZ ŠTEVILKE - Volitve se bližajo, v občini Kočevje pa je še okoli 650 hiš brez hišne številke. Te zadevo bo treba nekako urediti, morda s posebnimi začasnimi številkami kot ob lanskem popisu prebivalstva, da ne bo nepotrebnih zmešnjav. ¥ STE PRIJAVILI PRESELITEV? - Občani, ki so se preselili, so dolžni to sporočiti tudi matičnemu uradu. To je še posebno pomembno zdaj, ko smo pred volitvami. Prav ob volitvah se namreč pogosto dogaja, da so občani pripravljeni še na starih naslovih, prihajajo pa na volišča, kjer zdaj stanujejo. Zato prihaja do nepotrebnih razgovorov, telefoniranja, poizvedovanj in potovanj. Kdor ne ve zagotovo, kje je vpisan v volilni imenik, naj se že zdaj pozanima pri matičnem uradu. Kočevske novice Napovedali so, plačali pa ne Z olajšavami niso prekoračili meje za obdavčitev V kočevski občini je lani napovedalo skupni dohodek le 10 občanov in še od teh po uveljavljenih olajšavah ni bilo nobenemu treba plačati davka. Letos je vložilo prijave skupno 21 občanov, med njimi 4 zdravniki, 7 vodilnih delavcev, 3 inženirji, 3 delavci s popoldansko obrtjo ter po en magister farmacije, kemični tehnik, diplomirani pravnik in profesor. Najvišji dohodek sta prijavila dva kvalificirana delavca, ki imata razen redne službe še popoldansko obrt, in sicer po 449.000 din in 443.000 din letnega dohodka. Na naslednjih treh mestih pa so zdravniki, in sicer dva s po 420.000 din in eden s 417.000 din dohodka. Čeprav je bilo letos vloženih še enkrat več napovedi kot lani, pa uprava za družbene prihodke ne bo dobila kaj dosti davka. Meja za obdavčitev je namreč 330.000 din, razen tega velja še zvišanje za vsakega vzdrževanega družinskega člana (nezaposlena žena in otroci) po 61.000 din, za družinskega člana, ki je moten v razvoju, pa znaša olajšava 91-500 din. V tem poročilu niso zajeti zasebni obrtniki. • J. P- MM« ZA ŠPORT POSKRBLJENO — Nova šola v Loškem potoku ima lepo telovadnico, pred šolo pa je novo športno igrišče, ki ga uporabljajo šola in športne organizacije za tekmovanja in rekreacijo. (Foto: Primc) Potočani za celodnevno šolo Še lani pa so bili proti njej, ker so bili slabo obveščeni -Tudi učenci iz Dragarske doline v Loški potok? Že v šolskem letu 1980/81 je bilo predlagano, da bi prešla osnovna šola v Loškem potoku na celodnevni pouk. Proti temu je bil v Loškem potoku odkrit odpor, zato je prešla na celodnevni pouk šola v Dolenji vasi. Na raznih sestankih pa zdaj v Loškem potoku ugotavljajo, da jim je celodnevna šola potrebna. Učenci se zdaj za šolo doma premalo pripravljajo. Tudi je šola slabo opremljena z učili, predvsem za tehnični pouk, glasbo, fiziko, biologijo in gospodinjstvo. Učitelji so preobremenjeni s poučevanjem predmetov, za katere niso usposobljeni. Vse to ima za posledico, da učenci dosegajo slabše učne uspehe, kar je pokazala tudi zadnja redovalna konferenca. IZPOLNJEN NAČRT SEČNJE V gozdovih na območju občine Ribnica je bil lanski načrt sečnje za en odstotek presežen. Pri iglavcih je bil načrt presežen celo za 4 odst., zato pa je bila pri listavcih sečnja za 6 odst. manjša, kot je predvideval letni plan. Načrt sečnje ni bil dosežen v zasebnih gozdovih, saj je zaostal kar za 18 odst., za 5 odst. pri iglavcih in pri listavcih celo za 48 odst. Z uvedbo celodnevne šole (COŠ) bi te težave v glavnem odpravili. Organizirali bi tudi dopolnilni pouk (za slabše) in dodatni pouk (za boljše) učence. V sodelovanju z združenim delom ter organizacijami in društvi bi lahko organizirali več interesnih krožkov oz. dejavnosti. V celodnevni šoli pa bi imeli učenci tudi boljšo in bolj urejeno prehrano. Na šoli poučuje 12 učiteljev. Če bi uvedli COŠ, bi potrebovali še 4 do 5 učiteljev. Če pa COŠ ne bodo uvedli, bodo morali v šolskem letu 1983/84 dva učitelja odpustiti. Na šoli v Loškem potoku so že,v šolskem letu 1980/81 izvedli nekatere priprave za prehod na celodnevno šolo. Za potrebe COŠ pa bi morali tudi opraviti še več del, preureditev in nakupov, za kar bi potrebovali okoli 900.000 din. S prehodom na COŠ pa bi bili izpolnjeni pogoji, da bi šolo v Loškem potoku lahko obiskovali tudi učenci višjih razredov (predmetna stopnja) iz šole v Podpreski oz. iz vse ttagarske doline v sosednji občini Kočevje. To bi pomenilo tudi, da na predmetni stopnji v šoli Loški potok število učencev ne bi več nazadovalo in bi torej ohranili sedanje število učencev in oddelkov. S tako rešitvijo pa bi kraji od Trave do Loškega potoka pridobili stalno avtobusno zvezo, ki jo zdaj zelo pogrešajo. J. PRIMC Vrnitve ne bo! Kar je nacionalizirano, tega ne bodo vračali V Ribnici je bilo po vojni nacionaliziranih 18 poslovnih prostorov. Vsi lastniki so se pritožili. Po pritožbah so bili trije lokali vrnjeni lastnikom, 15 pa jih je prešlo v družbeno lastnino. Vse od končanega postopka nacionalizacije pa do danes prizadeti občani zahtevajo, naj jim občinska skupščina brezplačno vrne nacionalizirane prostore, češ da postopek nacionalizacije ni bil pravilen. Na take pritožbe je občinska skupščina leta 1966 sklenila, da nacionaliziranih nepremičnin ne bo vračala. Leta 1971 je občinska skupščina potrdila ta sklep, hkrati pa dopustila možnost, da je nacionalizirane nepremičnine možno prodati, prednost pri nakupu pa imajo bivši lastniki. Na podlagi te odločitve so trije biVši lastniki odkupili svoje nacionalizirane lokale, nekateri prostori so bili prodani drugim ali pa preneseni v uporabo novim imetnikom. Leta 1974 je krajevna skupnost Ribnica ponovno predlagala, da bi lokale vrnili bivSm lastnikom, izvršni svet pa je menil, da je treba spoštovati sklepe občinske skupščine. Pritožbe bivših lastnikov pa se še nadaljujejo in vsaka občinska skupščina se po volitvah najmanj enkrat ubada s to zadevo. Tudi na zadnji seji občinske skupščine Ribnica je bila na dnevnem redu ta pritožba, sklep pa je bil, da vrnitve nacionaliziranih lokalov ne bo, pri morebitni prodaji pa imajo pri nakupu prednost nekdanji lastniki. J. PRIMC Malo materiala, veliko dela V Saturnusu lani niso izgotovili načrtovane količine svetlobnih teles, ker so imeli premalo materiala — Sindikalne organizacije povsod razpravljajo o gospodarjenju in ZR Zaradi pomanjkanja materiala obrat Saturnusa v Loškem potoku lani ni izpolnil proizvodnega načrta. Zdaj se položaj izboljšuje. Naročil imajo toliko, da morajo delati celo v nadurah, da bodo ustregli vsem kupcem. To so ugotovili na občnem zboru osnovne organizacije obrata Saturnus v Loškem potoku, na katerem Marec v domu JLA so razpravljali o gospodarjenju v obratu, tozdu in delovni organizaciji Saturnus lani in o rezultatih zaključnega računa. Prav razpravi o gospodarjenju so dali na zbor prednost. Ob tem so poudarili, da potrebuje obrat nove proizvodne prostore, saj so sedanji stari in neprimerni. V drugem delu zbora so se posvetili predvsem sindikalnim zadevam. Menili so, da je bil sindikat v preteklem obdobju zelo delaven. Sprejeli so delovni program za letos in izvolili novo vodstvo. Za predsednico tega 50-članskega delovnega kolektiva so ponovno izvolili Mileno Lavrič. Zaključne račune so temeljito obravnavali tudi v tozdu Inlesa v Sodražici in v Ribnici, v RIKO, Donitu in še ponekod. V Donitu je potekala razprava po sindikalnih skupinah. V Inlesu v Sodražici so poslovali uspešno, izvozih pa so manj, kot so načrtovali. Letos bodo dokončali gradnjo novih proizvodnih prostorov in bodo torej lahko izdelali še več. Spet veliko prireditev Tudi marca je bilo in bo še živahno v ribniškem domu JLA. Za dfn žena je bil tu izveden priložnostni kulturni program, Inles pa je imel sindikalni občni zbor. Gledališče iz Kopra se je v domu predstavilo z igro „Piknik s tvojo ženo”. 20. marca bo tu organiziral klub študentov tradicionalno brucovanje. 24. marca bo skupna prireditev mladine iz Dolenje vasi in vojakov. 26. marca bo v domu svečana seja zborov občinske skupščine in vodstev drubženo-političnih organizacij ob letošnjem občinskem prazniku. 27. marca pa bo tovariški večer ob prazniku občine. V počastitev v praznika je predviden 27. marca še izlet v Jelenov žleb, kjer bo organizirana „Ura zgodovine” in izveden bogat kulturni program. V počastitev 900-letnice Ribnice je predvidena razstava likovnih del ribniškega shkarja Milana Čiroviča, a datum še ni določen. V programu doma je več predavanj o aktualnih temah in začetek tečaja slovenskega jezika za starešine ribniške vojaške enote. Med mesecem bo več športnih tekmovanj. Folklorna sekcija, ki je bila ustanovljena pred kratkim (še vedno sprejema nove plesalce), pa ima vaje ob torkih in petkih od 17. do 20. ure. Kino doma JLA bo predvajal danes, 11. marca, ..Potovanje z Anito”, 13. in 14. marca „Eden proti vsem”, 17. in 18. marca „Karmen iz Granade”, 20. in 21. marca „Sedem nebeških deklet”, 24. in 25. marfca „Riba, kije rešila Pittsburga”, 27. in 28. marca „Sivi orel”. Matineje: 14. marca „Pogumni Popaj”, 21. marca „Tarzan in sirena”, 28. marca „Lesi-jeve čarovnije”. M. GLAVONJIC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI DA NE BO PRESENEČENJA -V ribniški občini so lani izvedli več raznih oblik usposabljanja enot narodne in civilne zaščite. Med drugim se je sedemdnevnega tečaja za pripadnike tehnično-reševalnih enot udeležilo 75 obveznikov civilne zaščite, 80-umega tečaja prve medicinske pomoči 25, dopolnilnega pouka PMP 125, na enotedenskem tečaju v republiškem centru za vzgojo in usposabljanje je bilo 23 pripravnikov CZ, organizirali pa so Še taboijenje za izvenšolsko mladino itd. Podobne oblike usposabljanja in nekatere nove načrtujejo tudi za letos. NE ZAPIRATI CESTE - Pri na-kladanju in raztovaijanju tovorov na vagone zapira železnica oz. njihovi tovornjaki javno cesto, ki pelje ob postaji in ob železniški progi. Drugi vozniki zaradi tega negodujejo. Železni Sc o transportno podjetje je bilo že obveščeno, da je to cesta za javni promet in da torej ni last železnice. Če se bo tako nezakonito zapiranje ceste nadaljevalo, lahko občani snoroče postgji milice in miličniki bodo ukrepali. SLABA OSKRBA Z VODO - Iz ranih krajev v ribniški občini prihajajo te dni pritožbe, da že kaka dva meseca zmanjkuje pitne vode, po- sebno ob sobotah. Pntisk v vodovodnih ceveh je slab. Vzrokov za to je več. Padavin že dolgo ni in vodne zaloge se praznijo. Zajetje Izber daje namesto načrtovanih 20 1 vode v sekundi le 10 litrov. Poraba je velika, posebno ob sobotah. Razen tega je tudi vodovodno omrežje (predvsem glavno) na nekaterih odsekih slabo, dotrajalo, zato pušča vodo. občan vprašuje odgovarja — Zakaj predlagaš, da bi ribniški plavalni bazen spremenili v ribnik? — Prihranili bi pri nafti, ker vode ne bi bilo treba ogrevati; ribiči se ne bi prehladili, ker bi lovili pod streho; gotovo pa bi prodan več kart za ribolov, kot jih za kopanje. REŠETO i^2Jj700) 11. marca 1982 DOLENJSKI LIST TEDENSKA Četrtek, 11. marca - Krištof Petek, 12. marca — Doroteja Sobota, 13. marca - Kristina Nedelja, 14. marca - Matilda Ponedeljek, 15. marca — Klemen Torek, 16. marca - Herbert Sreda, 17. marca - Jedert Četrtek, 18. marca - Ciril LUNINE ME NE 17. marca ob 18.14 — zadnji krajec 317 BREŽICE: 12. in 13. 3. nemški barvni film Poročilo iz San Paula. 14. in 15. 3. nemški barvni film Resnične zgodbe l. del. 16 in 17. 3. ameriški barvni film Krvne zveze. ČRNOMELJ: 12. 3. italijanski film Neločljiva dvojčka. 13. in 14. 3. hongkonški film Kontoški Kun-g-Fu. 14. in 15. 3. nemški film Srhljive zgodbe. 16. in 3. italijanski film Sluga svojih gospodarjev."18. 3. ameriški film Vrtnica. KOSTANJEVICA: 13. 3. ameriški film Dandy, pravo ameriško dekle. 14. 3. ameriški film V čast zrelih žena. NOVO MESTO - KINO KRKA: 11. 3. francoski barvni film Ljubezenske dogodivščine. Od 12. do 14. 3. ameriški barvni film Dirka Canonbal. 15. in 16. 3. gostovanje gledališča. 17. in 18. 3. italijanski barvni film Duh v postelji. SEVNICA: 12. 3. avstralski film Nenavadna kraja. 13. in 14. 3. ameriški film Ameriški gigolo. 17. in 18. 3. ameriški film Vse, kar ste vedno želeli vedeti o spolnosti. SLUŽBO DOBI PRODAM R 4, letnik 1979. Srečo Petrič, Šegova 16, tel. 23-575 ali 23-611, Novo mesto. NATAKARICA in KUHARICA; lahko priučeni, dobita službo v Beli krajini. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe pošljite pod šifro: „BELA KRA-JINA“. DELAVCA ah PK delavca za sobo-slikarska dela iščem. Slavko Sprajc, Lamutova 10, Novo mesto, telefon 23-622. SLUŽBO ISCF ADMINISTRATORKA išče honorarno delo v popoldanskem času v Novem mestu. Naslov v upravi lista (948/82). STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE oddam. Naslov v upravi lista (942/82). ŠKODO 120 LS, staro leto dni, prodam. Naslov v upravi lista (941/82) ali telefon 71-437. ŠKODO 110 R, letnik 1974, pro-' dam. Anton Zorc, Grmovlje, 68275^ Škocjan. R 4, letnik 1979, in motorno žago prodam. Otočec 65. Z 101, lažje karambolirano, neregistrirano, letnik 1972, prodam. Daniel Kučič, Gor. Laknice 15, Mokronog. LADO 1200, leto izdelave 1973, prodam. Joško Pavlin, Paka 4, 68222 Otočec. AVTO ZASTAVO 101 LUX, letnik 1976, prodam. Lebanova 8, Novo mesto. FIAT 850 S, letnik 1971, generalno obnovljen, prodam. Jože Avgu-štinčič, Štari trg 23, Trebnje, telefon 44-231. FIČKA, letnik november 1976, in elektromotor 20 KW ugodno prodam. Žonta, Potov vrh 4, Novo mesto. ZASTAVO 101 zelo poceni prodam. Leto izdelave 1972. Informacije po tel: 23-594 (26). ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici nujno iščem. Naslov v upravi Usta (949/82). SOBO s souporabo kopalnice oddam dekletu. Šmihel 53, Novo mesto. CENTRALNO OGREVANO ENO-IPOLSOBNO družbeno stanovanje na Drski zamenjam. Ponudbe pod šifro: „VEČJE, KAKRŠNEKOLI KURJAVE”. Motorna vozila WART BURG KARAVAN, letnik 1977, prodam. Informacije na telefon (068) 24-761, (dopoldne). ZASTAVO 101 comtort, letnik 1979, ugodno prodam. Telefon 25-098 (dopoldne). PRODAM R 4 TLS, letnik 1978. V Brezov log 19, telefon: 24-990. ŠKODO R 110, letnik 1980, prodam. Telefon 72-835 od 19. do 20. ure. FIAT 124 poceni prodam. Jo/e Gril, Dobindol 33, Uršna sela. RENAULT 12 - DACIA, letnik 1973, ugodno prodam. Zvone Štembergar, Ragovska 12, Novo mesto. MOTORNO KOLO Tomos (14 M) prodam. Informacije na telefon 22-896. PRINCA, dobro ohranjenega, prodam. Rukovina, Osrečje 7 pri Škocjanu. 126 P, starega 5 let, prodam. Naslov v upravi Usta (946/82). MOTOR SLC 5 prodam. Janez Plantan, Veliki Cerovec 9, Novo mesto. ŠKODO L, letnik 1970, skupaj aU po delih prodam. Prodam tudi peč za kopalnico (kombinirano drva - elektrika) znamke Bošetti. Zupan, Dobrava 37, Škoq'an. LADO 1600, letnik 1980, prodam. Naslov v upravi Usta (947/82). DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din - Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23—606 — Naslov uprave Jenkova 1, p. p. 33 tel. (068) 22—365 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZASTAVO 750, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Franc Stani-ša, Regerča vas 155, Novo mesto. FIAT 850 special prodam. Ivan Avbar, Dol. Kamence 40, Novo mesto, telefon 23-868. ZASTAVO 101, letnik november 1976, prodam. Telefon 25-923 po 15. uri. ZASTAVO 750, letnik 1976, obnovljeno, prodam. Fanc Liber-šar, Škocjan. PRINZA 1000 ugodno prodam. Ogled skozi ves dan. Klenovik 38, Škocjan. 126 P, letnik 1978, prodam. Irena Mirtič, Marjana Kozine 35, Novo mesto. KOMPLETNI KIPER in zadnjo premo z bočnim reduktorjem za TAM ugodno prodam. Ivan Peterlin, Štrit 9, 68275 Škocjan. DVE ŠKODI, letnik 1973 in 1975, ugodno prodam. Peter Muhar, Zbure 23, Šmarješke Tophce. ZASTAVO 750 luxe, letnik 1977, ugodno prodam. Telefon 44-301. UGODNO PRODAM poltovorni avto Mercedes 406 kasonar, letnik 1966, registriran, v odUčnem stanju. Peter DeUvuk, Gor. Skopice 30 pri Brežicah. ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 17. septembra 1982, dobro ohranjeno, prodam. Miha Gorišek, Veliki Lipovec 7, Dvor. DIANO, letnik 1917, prodam. Avto je registriran do 31. decembra 1982, popolnoma obnovljena tla in pragi, nove vse štiri gume. Informacije na telefon (068) 24-832 vsak dan po 15 . uri. POCENI PRODAM dva osebna avtomobila SEAT 850 in leseno barako (5 x 2,80). Mah, Bršljin 57, Novo mesto, tel. 21-789. ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979, prodam. Milena Čibej, Dol. Toplice 125, tel. 85-733. UGODNO PRODAM obnovljeno ŠKODO 100. Jože Bevc, Dol. Dobrava 10, Trebnje. 1| Kmetijski stroji jj KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, in kombinirano peč (bojler) ter osovino za cirkular prodam. Got-na vas 15, Novo mesto. GRABLJE MARATON za kosilnico BCS prodam. Anton Stariha, Coklovca 5, 68333 Semič. TRAKTOR TV 418 s plugom prodam. Karol Vidmar, Stari Log 20,61330 Kočevje. OBRAČALNIK Tajfun.220, malo rabljen, prodam. Kristelj Glavan, Železno 1, Dobrnič. PRIKOLICO za živino, nosilnost 3 t, prodam. Pod Trško goro 3, Novo inesto, telefon 25—550. PRODAM starejši traktor, generalno obnovljen, cena 6,5 M, in R 10, 2,5 - " - — cena 2,5 M. Janez Turk, Gor. Straža n. h. MALO KOSILNICO, dvoosno pri-koUco in obračalnik prodam. Alojz Kavšek, Gotna vas 27, Novo mesto. P R O D A M BARVNI TV Koerting prodam ali zamenjam za avto Zastava 750 po dogovoru. Informacije na tel. (068) 22-585 od 17. do 20. ure. POCENI PRODAM dnevno sobo: dve garderobni omari, dve vitrini, bife, knjižni del in otroško posteljico z jogijem. Telefon 24-695. SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo prodam. Lebanova 31, Novo mesto, tel. 22-22. POCENI PRODAM polkavč, omaro in komodo. Stane ButoUn, Ob Težki vodi 32, Novo mesto. PRODAM seno in nov voziček za BCS 127. Silvo Klun, Slatnik 23, 61310 Ribnica na Dol. OTROŠKO POSTELJICO z jogijem ‘efor prodam. Informacije po telefonu 24-769 od 17. do 20. ure.* TELICO, štiri mesece brejo, prodam. Informacije v Škocjanu 2. PRODAM spalnico, zelo ohranjeno, po ugodni ceni. Prodam tudi sesalec, srednje velikosti. Janez Kotar, Cesta herojev 64/5, Novo mesto. MOTORNO ŽAGO 041, dobro ohranjeno, prodam. Pirh Podgora 43, Straža. KAVČ in dva fotelja prodam. Telefon 23-561. DVA JUNCA* težka 350 in 400 kg, prodam. Anton Rozman, Dol. Kartcljevo 7, Mirna peč. DVE OTROŠKI POSTELJICI prodam. Bratič, C. herojev 34, 8 nadstropje Novo mesto. PRODAM fotoaparat Pentax ME (časovna avtomatika) z objektivom 50 mm f 1,7 in zoomom 35-105 mm f3,5. Informacije v uredništvu Dolenjskega lista vsako dopoldne, telefon 23-606. PO UGODNI CENI PRODAM malo rabljeno BCS 127, prikoUco za prevoz živine, hrastove plohe (5 cm) in nove žlebove (30 cm). Alojz Potočar, Dol. Kamence 27, Novo mesto. GUMI VOZ (14 col) v dobrem stanju prodam aU zamenjam za KUPIM KOSILNICO Alpino, dobro ohranjeno, kupim. Stane Jurak, Gor. Kamence 27, Novo mesto. GARSONJERO ali ENOSOBNO STANOVANJE (v velikosti do 40 m2) v Novem mestu kupim za gotovino. Plačam takoj! Telefon (dopoldne) 21-696 aU (popoldne) 21-590. ŽELEZNE BRANE (dve aU tri redne) za konjsko vprego kupim. Ponudbe s ceno sporočite na naslov Ivan Debevc, Segonje 21, 68275 Škocjan. KUPIM za adaptacijo primemo podstrešje. Ponudbe pod šifro: „LAHKO TUDI OKOLICA MESTA”. KUPIM parcelo do 8 a v nižinskem predelu ob vodi od Otočca do Dobrave. Telefon 44-133 (od ponedeljka dalje popoldan). KUPIM več dobro ohranjenih praznih AŽ panjev, 10 satarjev. Navedite ceno! Pod šifro*: „UGODNO”. DVOSOBNO komfortno stanovanje v Novem mestu, najrajši v bloku, kupim. Cveta Mihalj, Sveto 9, 66223 Komen. PRODAM 44 a gozda med Cikavo in Velikim Slatnikom. Jože Bajec, Drejčetova pot (Na lazu), Novo mesto, telefon dopoldne 21-826. HIŠO, vrt in sadovnjak na Bizeljskem prodam. Informacije na telefon (061) 346-551. PRODAM 5 let star vinograd (7 arov) na Vinjem vrhu. Ivan Banič, Dobruška vas 26, Škocjan. NJIVO (približno 24 arov) prodam ah dam v najem. Kresal, Stari trg 4, Trebnje. KLET (hiša), komunalno opremljena, v izmeri 60 m2, in 20 arov plantažnega vinograda v bližini Krškega prodam ah menjam v bližini Zagreba ah na moiju. Možne so razne kombinacije. Informacije na telefon (068) 71-672 vsak dan od 12. ure dalje. VINOGRAD (15 a) na Rupah pod Trško goro prodam. Ogled na parceli 14. marca 1982 po 14. uri. Naslov v upravi hsta (950/82). PARCELO v Novem mestu prodam. Telefon 23—816 od 15. do 19. PRODAM dobro vzdrževan vinograd s 550 trtami na Črešnjevcu pri Dragatušu. Boštjan Rogina, Stara Lipa 13, 68344 Vinica. HIŠO v Krškem, novo, večjo (telefon in centralna), prodam. Naslov v upravi hsta (940/82). VINOGRAD (18 a) v Vidošičih pri Methki prodam. Ivan Kambič, Primostek 3, Gradac. PARCELO z leseno hišo na lepem kraju v Gorenjem Vrhpolju 49 pri Šentjerneju prodam. Miha Jaku-povič, Gor. Vrhpolje 49, Šentjernej. d DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING 16-colskega. Naslov v upravi hsta (943/82). MOTORNO ŽAGO „CASTOR” prodam. Jože Klančar, Rodine 15, Trebnje. SPALNICO, rabljeno, prodam ah zamenjam za drva. Štupar, Majde šile 8, Novo mesto. HARMONIKO Melodija Mengeš, novo, prodam. Ruperč vrh 50, Novo mesto. HLADILNO SKRINJO (200 1) prodam. Junc, Gor. Kamence 21, Novo mesto. PRIKOLICO za osebni avto prodam ah zamenjam za manjšo. Ivan Meserko, Ljubljanska 4, Novo mesto. HLADILNO SKRINJO LTH, novo, originalno zapakirano (380 litrov) z garancijo, prodam. Po želji tudi pripeljem. Lado Mrak, Dobravče-va 185, 64226 Žiri. HRASTOVE PLOHE, suhe, prodam. Kristelj Glavan, Železno 1, Dobrnič. PRODAM BOJLER (5 1) „TIKI” pod garancjjo in globok otroški voziček. ZIBERT MARINKA, Drska 46. RAZNO ODDAM dve leti staro psico in osem tednov starega mladiča. Padovan, V Brezov log 45 a, Novo mesto. Dragi mamici FABIKI Volčkove vasi pri Senfl«™ žehmo za njeno dvojno prazn ^ nje veliko zdravja in vese? družinskem krogu. Mož M) hči ViHa sinova Andrej .r hči Vida, sinova Andrej in Je j Dragemu prof. inž IVU ZOB.^ JOŽICA in JOŽE LUKŠIČ, Podgrad 12, Stopiče, opozarjava Alojza Lukšiča iz Vinje vasi, naj ne prihaja več domov nadlegovat mojo mamo oziroma ženo Ani o Lukšič iz Podgrada in naj ne širi neresničnih govoric. V nasprotnem primeru ga bova sodno preganjala. Ljubljani, in vzgoj* meškem učiteljišču ini, dolgoletnemu ul-‘ ’ ijitelju na nekdanjem no*.. n učiteljišču in gunn^JL ki praznuje danes svoj 85. M), dan, iskreno čestitajo npy°“* prijatelji z željo, da bi bil se d rancki tako čil in prožen. Dragi sestri in teti FR*. LESARJEVI iz Jume vasi čestitke ob osebnem IVAN PIRH, Podgora 43, Straža, opozarjam Pirčkove, da prepove- dujem pašo kokoši po moji njivi a. če , • ^rj° B^anveVi‘Niri BANOVEC l jubljeni hčerki ANICI pA. v,- ^ iz Novega mesta za rojstm •‘“V la* ir, veliko sre^ KOBILO, staro dve leti, prodam. Jože Metelko, Kuzaijev kal 8, Novo mesto. PRODAM 3m3 hrastovih plohov (8 cm), frezo Pasquali 14 KM s priključki, 20 kosov betonskih mrež (7x7 mm) in R 4, letnik 1970, za 2 milijona. Mačkovec 6, Novo mesto. PRODAM več mladih ovc z mladiči in plemenskega ovna. Naslov v upravi hsta (944/82). KRAVO, mladovno, dobro mlekarico, prodam. Krhin, Ratež 18, Brusnice. POROČNO OBLEKO sivo-ijave barve, dolgo, številka 48, prodam. Naslov v upravi hsta (945/82). PEVSKO OZVOČENJE „H H” 100 W, mab rabljeno, skoraj novo, in mikrofon SHURE prodam. Telefon (068) 23—611 (dopoldne) ah (068) 24-487 (popoldne ali zvečer) doma. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal. ŠKEDELJ, Dol. Vrhpolje 12, Šentjernej, prepovedujem Nacetu Radkoviču vožnjo in hojo preko mojega dvorišča in po travniku. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, denar pa namenil za medicinske instrumente. MARTINA ZAJC, Dol. Kronovo 6, Šmarješke Toplice, prepovedujem pašo kokoši po moji parceli v Vinjem vrhu in vsakršno delanje škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. JOŽE ZUPAN, Dobrava 37, Škocjan, prepovedujem pašo kokoši in drugo delanje škode po mojih parcelah v Dobravici. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. mnogo zdravih let in velik0 , I želiio mama. sestra Mili0*; I žehjo mama, sestra — ,. Franci in vsi, ki jo imajo ram. ^obvestila! Osnovne šole Novo mesto, tozd OŠ Katja Rupena razpisuje prosta dela in naloge dveh snažilk za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. 143/10—82 J *F. VALT ing. JUREČIČ, ELEK-TROMEHANIKA METLIKA -GRAD, specializirani servis za pralne stroje: GORENJE, CANDY, REX, NAONIS, ZANUSSI, CASTOR, ZOPPAS, INDESIT. Obveščam cenjene stranke, da sem preselil servisno delavnico na tale naslov: F. V. J. ELEKTROMEHANIKA GRA-CER-TURN Hrastje 20, 68310 Šentjernej. ELEKTROINSTALACIJSKA DELA, napeljavo in popravila opravljam. Material imam na zalogi. Ivan Petrič, Methka, telefon 58-467. 12 BREŽIŠKE JL PORODNIŠNICE RTV MEHANIKA DŽURO ZORIČ, Partizanska 7, Novo mesto, naproša stranke, da v roku 15 dni s priporočenim pismom sporočijo svoj naslov in znamko aparata (zaradi vrnitve). V času od 26. februarja do marca 1982 so v brežiški porodni • nici rodile: Matilda Mirt s SenoVež ; - Vesno, Mare Sito iz Bregan.e Marina, Biserka Razun iz Molwc Lidijo, Zinka Avšič iz Voleja Andreja, Majda Voglež iz Cmca Tomaža, Vladimira Križanac \ Jesenic na Dol. - dečka, Jaso Lozar iz Laduča - Tomislav> Fikreta Mešič iz Brežic - An1:?’, Marija Mavsar iz Krškega - EneJ„ Anica Gorenc iz Rud - Mant*& Josipa PerceLa iz Rozganskega P* jg. da Beljak iz Grdanjcev - Bozidafl Jožica Škoberne iz Trebč - dckh00- -Biserka Jevčinovič-Žibrat iz Sarn.1 bora - Marka, Marija ŠuštenS ' Kladja - Mitjo, Mojca Kneževič c Brežic - Ano, Verica Andreja* ; Hrastja - Tomaža, Mira Bača ja Šenkovca — Daria, Durda Hon?1 1. črcTTT A Ml)! Otoka - Danijelo. 'ČESTITAMO ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob izgubi našega moža, očeta, deda in pradeda KARLA LENARDIČA * izrekli sožalje in mu darovali cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo ZZB KS Mestne njive za poslovilne besede, pevcem, članom LD Padež, družinam? Blatnik in Grum ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Lenardičevi ZAHVALA V 73. letu je prenehalo biti zlato srce naše dobre stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE KOCJAN roj. Kafol iz Zabukovja pri Trebelnem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, vence in izrečeno sožalje. Toplo se zahvaljujemo kolektivu Iskra in Gasilskemu društvu Trebelno. Lepa hvala tudi župniku za opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem, ki ste pokojnico spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Cveto z ženo, Boži z družino, Anton in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tete in svakinje ANE ŽONTA i';, • s Potovega vrha 4 ^ 'cveti? zIa£valjuiemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjene vence oddelku' Ha0!2 ^va*a travnikom in ostalemu strežnemu osebju kirurgije, še posebej urološkemu zdravilom'0 • za *ntenzivno nego. Posebno zahvalo izrekamo dr. Janezu Kramarju za dolgoletno Veliki a. ln sot\e'avcem tovarne zdravil Krke, Novoteksa, Novotehne in OO ZSMS Potov vrh -*>«sede o h Za Podaijene, vence. Hvala patru Cirilu za lepo opr-vljeni obred, pevkam in govorniku za Dolrnino oclPrtem grobu. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in J o mamo tako številno spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi komaj 35-letnega ljubljenega moža, očeta, sina in brata DAKA TONClCA iz Novega mesta, Na Tratah 7 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Iskrena zahvala vsem, ki so darovali vence ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju Evrotrans iz Ribnice za izkazano pomoč ter poslovilne besede pri odprtem grobu, družinama Glavan in Kastelic, sosedom iz Novega mesta, vaščanom iz domačega kraja Pilatovci ter župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Eda, hčerka Evica, mati, oče, sestra Marija in Danica z možem Ce bi koga so[za prebudila icl/agiSlavči’ nikdar ne oi čma zemlja krila ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata, zeta, svaka, nečaka, bratranca in vnuka SLAVCI JA PROSENIKA ml. Šolska ulica 5, Metlika v nthe”0u^va^uiemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, metliški godbi in vsem, ki so nam trenutkih nesebično pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in J emu darovali vence in cvetje. ^0či- žena Jožica, hčetka Petra, mama in ata, sestra Bojka z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice FRANČIŠKE MlKLAVClC iz Malin S pri Semiču se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebna hvala govornikoma za poslovilne besede, duhovniku za opravljeni obred in vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami sočustvovali. Žalujoči: mož Jože, sin Tone z družino, hčerke Francka, Mimica, Lojzka in Anica z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V -68. letu nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša draga sestra in teta ANGELCA JENlC iz Novega mesta, K Roku 3 nam pisilte pozna1*’ J° ime*' radi in ji v težki in dolgi bolezni stali ob strani, jo spremili na zadnji poti, iskreno zah10«3*-1 ustno '2raz'1' sožalje, pokojnici poklonili cvetje in kakorkoli počastili njen spomin, se ^stri Mar" U^em°’ Pose^no zevalo smo dolžni dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, patronažni zadnjih d ^1,te5.Z(?raystvenemu osebju bolnice Novo mesto - oddelku Septikaza lajšanje bolečin in nego v spremili „ “vljenja. Iskrena hvala župniku za lepo opravljeni obred in pevcem. Vsem, ki ste pokojnico na zadnji poti, še enkrat iskrenahvala! Mjoči: sestri Micka in Rezka z družino, nečaki Ani, Ivan, Martin, Ciril, Niko in Mimi ZAHVALA V 84. letu je prenehalo biti srce naše drage mame, stare mame, sestre in tete TEREZIJE BERK roj. Hrastar iz Bistrice 7 pri Šentrupertu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in najbližjim sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo tako številno spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni župniku in kaplanu za opravljeni obred, govornici Danici Lamovšek za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Z globoko žalostjo v srcih: vsi njeni ZAHVALA en*dni in boleči izgubi naše ljube mame, stare mame sestre in ANE NUClC roj. Kocjan iz Cerovega Loga p°^° zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, težkih h u3 Zupančičevim za nesebično pomoč v ja za J/l Najlepša hvala kolektivu Iskre iz Sentjeme-h 8ne vence in denarno pomoč, osebju nevro-1«dg 0(h*elka novomeške bolnišnice in kaplanu za davljeni obred. hčerke Pepca, Tončka, Ančka in sin Ivan z družinami ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila MARIJA GOSTIŠA iz Regerče vasi Iskreno se zahvaljujemo za pomoč in razumevanje družini Hudoklin in Anici Grahek. Hvala tov. MUki Meržnaršič za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke. Hvala sosedom za podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo pokojnice na zadnji poti. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: družina Petrovič in vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka JOŽETA VIDERVOLA Lipovec 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, domačinom in znancem, ki so se prišli poslovit od njega, ga spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje, nam pa ustmeno ali pisno izrazili sožalje ali kakorkoli počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo PGD Lipovec in DO AVTO Kočevje. Hvala tudi duhovniku za poslovilni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš dobri mož in brat LOJZE •PEKOLJ iz Ribnice °aših sr ? Je zatisnil svoje trudne oči naš dobri mož in brat Lojze. Ostal bo med nami v P®siiske Iskrena hvala župniku za spremstvo na zadnji poti, podjetju ltas, godbi, ^SeihinmUidrUštvu’ 8ovornikom, Kavarni Novo mesto za podarjena venca in vsem ostalim, vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, brat in sestre z družinami ter vsi njegovi sorodniki ZAHVALA K večnemu počitku je odšla in nas po dolgi in mučni bolezni v 49. letu zapustila draga sestra in teta IVANKA LlCEN Dol. Ponikve 19, Trebnje Iskreno se zahvaljujemo Domu počitka v Metliki, prisrčna hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence, izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo tako v lepem številu spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo Gotlibovim, Kovačevim, enako sostanovalcem iz Ljubljane za podarjeni venec, pevcem in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni FRANC ZEVNIK} Doma je s Čateža ob Savi. Vse življenje dela na zemlji. Rad je kmet, ker je to zanj najlepši, najsvobodnejši poklic. Tudi navdušen vinogradnik je. Ljubezen do trsja podkrepljuje z besedami: „ Vinograd je od nekdaj pri hiši, saj pri nas velja pregovor, da je kmetija brez vinograda kakor zakon brez otrok. ” Zevnikovo trsje raste na obronkih Gorjancev obrnjeno k južnemu soncu. Pred desetimi leti je vinograd obnovil in ga zdaj povečuje na en hektar. Dober cviček gre vedno v prodajo, zato pričakuje, da se bo naložba obrestovala. Stroški z vinogradom so res veliki, vendar ob dobri letini pozabi nanje. Upa, da bo to jesen v sodih več cvička kakor lani in da bo vsaj tako dober kakor letnik 81. Kot predsednik komisije, ki je te dni ocenjevala vzorce posavskih vin za današnjo razstavo na Čatežu, je prepričan, da je prireditev za vinogradnike nadvse dobrodošla priložnost da se prebijejo iz anonimnosti. Priznanja sprejemajo kot spodbudo, ki jim vliva novo voljo do dela. „Take spodbude so kmetom potrebne, še posebno zdaj, ko se časi za nas slabšajo," ugotavlja Zevnik. Kljub temu ni črnogled in upa, da njegova kmetija ne bo ostala brez naslednika. Štiri otroke sta z ženo že spravila h kruhu. Trije so končali fakulteto, eden srednjo kmetijsko šolo, eden še študira na visoki šoli, zadnji pa končuje gimnazijo. Ta bo študiral agronomijo in se namerava posvetiti kmetovanju. Starša zdaj sama obdelujeta 7 hektarov njiv in travnikov. Imata dva traktorja in nekaj priključkov, druge stroje pa si izposodita v strojni skupnosti, v katero sta včlanjena. Čeprav na Čatežu kmetijstvo v zadnjih desetletjih ni veliko napredovalo, želita ohraniti to, kar je, in na zemlji pridelati več, čeprav so polja ravno na tem območju zaradi komunikacij močno razpar-celirana. Mladih gospodarjev na kmetijah skoraj ni, vsi imajo po pet križev na rami. Zevnik upa, da se bo to spremenilo, da bo delo na zemlji spet bolj cenjeno, ko bo imel kmet zagotovljeno socialno varnost, ko bo v pokojnini upoštevano njegovo minub delo in ko bodo tudi kmetice deležne enakih ugodnosti kot zaposlene ženske. Vse to ni neuresničljivo in Zevnik je prepričan, da bodo mlajši rodovi deležni tega. Verjame v napredek, v spreminjanje sveta, saj je bil v vrstah tistih, ki so marsikaj obrnili na glavo. Od leta 1942 je bil aktivist Osvobodilne fronte, nato pa dve leti borec narodnoosvobodilne vojske. Ob prihodu Nemcev je njegova družina zbežala v Belo krajino in se tako izognila izgnanstvu. Po osvoboditvi so se Zevnikovi znova zagnali na delo. Franc je bil dolga leta tudi družbenopolitični delavec, odbornik in pozneje predsednik krajevne skupnosti, eden tistih kmetov, ki nočejo biti le opazovalci, ampak sami posežejo v dogajanja. JOŽICA TEPPEY 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 i 4 4 ' 4 0 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 mm te VABLJIVO JEZERO - Novo rudniško jezero pri Kočevju vedno bolj privablja sprehajalce pa tudi ribiče m lovce, saj je v njem veliko rib, na njem pa tudi rac. Ko zaledeni, je na njem veliko drsalcev in igralcev hokeja. (Foto: Primc) Kočevsko jezero še narašča Ugibanja o tem, do kod bo „šlo" — Svoje mnenje naj bi povedali strokovnjaki Kočevsko jezero, ki je nastalo na opuščenem kopu kočevskega rudnika rjavega premoga, je že doseglo koto 470. Po predvidevanjih bi se moralo na tej višini naraščanje jezera zaustaviti, a se ni. Računali so, da bo začela voda odtekati proti Želnskim jamam, vendar še ne odteka nikamor. To so sklepali na osnovi podatkov iz časa vojne. Tudi takrat je kadunjo dnevnega kopa rudnika zalila voda, ki pa je našla pot po podzemskih kanalih proti Želnskim jamam. Ob zadnjem merjenju sredi februarja je imelo jezero površino 272.400 kvadratnih metrov. Obseg jezera je znašal 2.150 m. Meritve so DENARJA NI, KAJ ZDAJ? Avtobusna „vročica” za prevoz skozi mesto buri zdaj izvajalce, zlasti tiste, ki so dolžni poskrbeti za varnost. SKIS zatrjuje, da nima denarja za nujno potrebne varnostne naprave. Zanje potrebuje 800 tisočakov. Tozd Brebus se je med tem obrnil na komunalno interesno skupnost za sofinanciranje primestnih avtobusov, ki so jim podaljšali pot do središča mesta. Zahteval je 1,2 milijona dinarjev in dobil odgovor, da mu SKIS tega ne more zagotoviti. pokazale tudi, da priteče v jezero na sekundo povprečno po 2,35 1 vode, oziroma na dan 2.031 kubičnih metrov. Ni še znano, do kje bo voda naraščala. Vsak razmišlja o tem drugače. Poročali smo že, da nekateri ugibajo, da bo voda vdrla proti Kočevju in zalila mesto. Nekateri domnevajo, da bo voda narastla še za slabih 8 m, kolikor jih manjka do roba kadunje in bo nato tekla mimo rudniške restavracije in po Roški cesti do Rinže. Drugi pravijo, da je še vedno čas, da bi skopali kanal, po katerem bi voda SPOSOJENO TRNJE Za delegate izbiramo najboljše, bazi pa ostane, kar ostane. (IzSLOBODNE DALMACIJE) Zgodovina je tisto, o čemer se nismo dogovorili. (Iz VEČERNJIH NOVOSTI) Imamo novopečene in novo-opečene partijske sekretarje. (Iz JEŽA) rt’ . SEVNIŠK1 TABORNIKI Z ZAGREBČANI Vsako leto postavijo taborniki iz sosednje Hrvaške, člani 21. čete Iva Lole-Ribarja, svoj tabor ob Vranji peči. Sevniški taborniki jih na teh taborjenjih obiskujejo. S praporom šo Zagrebčani prišli v nedeljo na občni zbor Sevničanov. Predlagali so jim nadaljnje sodelovanje in izročili priložnostna darila. Taborniki iz zagrebške Trešnjevke tradicionalno sodelujejo z Norvežani. Mnogo krajanov iz te zagrebške občine je bilo v tej daljni severni deželi med vojno po nemških taboriščih. Norvežani so jim lajšali gorje, kjerkoli so mogli. V spomin na to prijateljstvo prihajajo norveški taborniki na pohode Zagrebčanov. K sodelovanju so le-ti povabili tudi Sevničane. odtekala proti Želnskim jamam. Tretji trdijo, da si bo voda sama našla odtok pod zemljo. Četrti -med katerimi so tudi nekateri, strokovnjaki bivšega kočevskega rudnika - pa so prepričani celo, da se bo naraščanje vode ustavilo samo od sebe zato, ker se bo z večanjem površine jezera, povečalo tudi izhlapevanje vode. Domnev ^ in ugibanj o novem kočevskem jezeru je veliko. Prav bi bilo, da bi svoje mnenje o tem povedali tudi strokovnjaki. Mi naj zapišemo le še mnenje nekaterih, po katerem naj bi iz jezera črpali tehnično vodo za nekatera kočevska podjetja. Prav zaradi dolgotrajne suše to zimo so namreč imela podjetja resne težave pri oskrbi z vodo. J. PRIMC SEVNICA: MLADI O ROCKU Minuli petek so se po precejšnjem premoru sestali mladi v Sevnici. Jutri, ob 17. uri, bo v sindikalni dvorani za ljubljansko banko v Sevnici nov shod. Pripravljajo glasbeni večer o razvoju jugoslovanske rock in pop glasbe. Skratka, lotevajo se oblik oživljanja zabavnega življenja mladih v mestu, za kar doslej ni nihče načrtno skrbel. JAMARSKI ZBOR V petek, 12. marca ob 18. uri, bo v učilnici Doma JLA v Novem mestu redni letni občni zbor Jamarskega kluba Novo mesto. Vabljeni tudi nečlani. Športna dvorana Nov ZVEZE MED VOLIŠČI Semiški radioamaterji so imeli pretekli teden redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem letu, ki je bilo uspešno. V Semiču je 60 radioamaterjev; 30 je aktivnih. Le-ti vzpostavi ajo kratkovalovne zveze z vsemi kontinetih sveta, na UKV območju pa vzdržujejo stalne zveze z vsemi evropskimi državami. Z dvema večjima KV postajama in 12 UKV postajami ter s prav tolikšnim številom postaj, ki jih imajo radioamaterji v zasebni lasti, lahko sodelujejo v zelo široki akciji. Radioamateiji bodo aktivno sodelovali na volitvah 14. marca, saj bodo z volišč prek postaj vsako uro oddajali poročila centralni volilni komisiji. FRANC DERGANC Kralj Kolpe na suhem Odri Klun uplenil 12,5 kg težkega sulca Ni še znano, kdo je v pravkar minuli ribolovni sezoni ujel v zgornjem delu reke Kolpe največjega sulca, vse pa kaže, da je enega največjih, če ne celo največjega, uplenil 30-letni kočevski ribič Dari Klun. Sulec, ki ga je 28. januarja letos ujel v Zlebeh, je bil dolg 111 cm, tehtal pa je 12,5 kg. Dari je mlad ribič in pravi, da sploh ni upal, da bo ujel tega kralja naših voda. Prijel je na mrtvega kleniča. Ko seje zapel je skočil iz vode in udaril po gladini z repno plavutjo. „90 ima!” je zavpil stari ribiški mojster Franjo Klun, ki je lovil z Darijem. Šele ob sulčevem prijemu se je Dari spomnil, da nima odprte oz. pravilno naravnane zavore pri koleščku za laks. Hitro jo je odvil. Imel pa je srečo, da se sulec ni preveč boril za prostost. Le dvakrat mu je pobegnil okoli 30 m daleč. Utrujanje kralja Kolpe je trajalo le nekaj minut. J. P. SPET V NOVEM MESTU — Priljubljeni vokalno—instrumentalni sestav ,.Sedem mladih ’ se bo jutri, 12. marca, ob 19. uri v športni dvorani spet predstavil novomeškim poslušalcem. Stroj ne unii več dragocen trakov Z izboljšavo Jožeta jeta v Celulozi prihn Le blizu pol milijarde V tovarnah, kjer mora ti proizvodnja nepretrgofl® in noč, kot je to v i*f „Djuro Salaj”, se vzdr« vsak dan srečujejo s proDi vzdržljivosti strojev. Zat01 herna racionalizacija ali12 va dobrodošla. Vodstvo tozda Celulo® znava 42-letnemu ključa««* in delovodji Jožetu Benje*« prispevek za proizvodnjo, sti od tedaj, ko je Benje pn P nem rezilnem stroju za ce . ugotovil, zakaj seje stroj zabijal in trgal neskončni posebne snovi. Trak stane ^ ™ c POZNA STROJ ■ ■ - Nemci so spoznal) tovo pronicljivost W kovnost, zato so ga 5,1 „. da bi hodil z njimi na n taže. sem ji dal porezkati r^,ej-Letev smo nastavili pod ,fnuajja ši kot in zdaj od 9. J vTti s 1979 menjamo trak, ko vnj hitrostjo 140 do 160 m® ()et- minuto, normalno - enkoVne?s no. Zadnji izračun stro vodstva je pokazal čist' ^ izboljšave v treh letih - ^ t>i 4,80 milijonov dinarjev. ^ menjali trak vsaka dva kot poprej, bi stroj, ki J poleta 1977, tudi prej unič'u’ jasnjuje Benje. . . . Jože Benje je za svoje . ve dobil priznanje in s občinske raziskovalne sk upa pa, da bo nagrado . nalizacijo prejel še v to se ji je zapisal že leta 19 ', RIBNICA: SRJECA# JAMARJEv V jamarskem jj^jce5 Francetovi jami blizu pred kratkim srečali dolenjskih jamarskih klu t\ tev. Strokovnjaka Jamar5 -Slovenije Tomaž Planma -Korenčan sta ob tej IPj predavala jamarjem o jam niki, samopomoči, t?v8r'raZp'i in reševanju. Jamarjii »'m še o jamarstvu v Slove posebno na Dolenjskem- DARIJEV NAJUSPEŠNEJŠI ULOV — Konec januarja je v Kolpi jri Žlebeh kočevski ribič Dari Klun uplenil tega 12,5 kg težkega mlca. To je doslej njegov najuspešnejši prijem. V repiško načrtovanje Pred vojno je bila Repičevi-na izrazito kmetijska dežela. Po revni in skopi zemlji so se pasle koze, ovce, krave, voli, po dvoriščih so kokodakale kokoši, peli so petelini, ob potokih so gagale gosi, po vodi pa so plavale race. „To deželo je treba industrializirati”, so kmalu po drugem svetovnem spopadu poudarili možje iz Belega mesta. Koze so Repičani potolkli, ovce poklali, krave razredčili, vole in konje so zamenjali traktorji, na rodovitni zemlji so zrasle fabrike. Kmečki ljudje so pljunili na zemljo, ji obrnili hrbet, spoznali so, da je lepše in lažje streči stroju, kot puščati potne srage v sveže zorane brazde. Na kmetijah so ostali izmozgani, izsesani starci in starke, beseda kmetje postala žaljivka, in če si rekel Repiča-nu »kmet zanikani”, je bilo to huje, kot če bi mu pljunil pred celo faro v obraz. Zatorej ni bilo nič čudnega, če so pričeli uvažati Repičani kmetijske pridelke, kar vse od kraja. V Belem mestu so po dolgem času spoznali, da tako ne bo šlo več dalje, pa je vpliven mož zbral na kup repiške betice, napravil jim je pridigo in jo zašpilil z besedami: »Trapast je vsak, kdor misli, da je možno jesti avtomobilske gume ali modne po najnovejši modi. Srednje dobra kmetija je še vedno boljša od slabe tovarne. Bodočnost Repičevine ni v razvijanju industrije, marveč v gojitvi ovac.” Repičani so ga poslušali odprtih ust in že po nekaj tednih je blejalo po Repičevi dragi na stotine, da, si upam celo trditi: na tisoče ovac. Delavci so zapuščali delovne organizacije in so se prekvalificirali v pastirje. Biti ovčji pastir je pomenilo isto kot še pred kratkim naziv: direktor splošnega sektorja ali morda glavni direktor Hitrotkala. Toda ovce so pomulile vso repiško travo, a tudi volna ni bila takšne kvalitete, kot so napovedali tovariši iz Belega Saj ste ob pamet! Trg & perutnino! Kokoši, napovedan tovariši iz Belega mer. _ . £p kopalke, pa četudi so izdelane mesta, ki so spet prišli in TONI GA>r na P1* ERlC ! uspeV I odpeli zaprepadenim glavam; ofeli „Saj ste popolnoma 0 s temi ovcami! Nekoč «gg. deželo ste spremenili vPjJ]o, i vo. Ovce niso ža ReP1icnevali tu bi čudovito kunci.” Kmalu blejanja ^ u"n vSe) slišati, so pa skakljali P , Repičevini zajci. Tržiš« V ^ ( je kmalu nasitilo z J -Hi- , mesom in ljudje s preo vimi želodci so že g°v° ’ te jim gre na bruhanje ’ ^ vidijo zajca v risanki pr $ dnevnikom. Nič čuC^jgviliv torej, če so se spet P°J„ejega Repičevini tovariši iz ^up mesta, strobentali m* dfg. odgovomeže iz Repice* „ ge ter jih nahrulili- >> e* gojite! Na sto tisoč^ prebivalstva (..babilonski" Novi Beograd), v drugih pa komaj odstotek. Število deklariranih Jugoslovanov je nepomembno tudi v večini srbskih vaških občinah. Vas očitno ne favorizira novih nacionalnih opredelitev, narodnostne in druge tradicije so na podeželju bolj čvrste. Kaj pa starostna struktura Jugoslovanov v smislu narodnosti? Na odgovor bo treba počakati, ti podatki še niso urejeni. Morebiti pa je značilna številka z vojvodinskih visokošolskih ustanov, kjer se je za Jugoslovane izjasnilo kar 40 odstotkov študentov. Sicer je vojvodinsko povprečje 8 deklariranih Jugoslovanov na 100 prebivalcev. Tako imenovano jugoslovanstvo v zadnjem popisu je vsekakor določeno presenečenje. Za nekoga večje, za drugega manjše. Pomembna je tudi točka gledišča. Vsekakor pa je treba računati z dejstvom, da se je ob popisu leta 1981 kar dobrih 5 odstotkov ali 1,200.000 jugoslovanskih državljanov izjasnilo za Jugoslovane. M. BAUER deklariranih Jugoslovanov „rojevajo" mešana nacionalna okolja. Ta sklep pa nekoliko kvari podatek iz Makedonije, kjer tvorijo petino prebivalstva Albanci, število deklariranih Jugoslovanov pa je najmanjše v SFRJ, celo manjše kot v Sloveniji. Največ deklariranih Jugoslovanov prihaja iz nacionalno mešanih zakonov, podatki, ki so na voljo, kažejo tudi, da življenje v velikih mestih spodbuja opredeljevanje za .jugoslovanstvo". Vzemimo primer Banjaluke iz narodnostno mešane Bosne in Hercegovine. Od njenih 184.000 prebivalcev se jih polovica šteje za Srbe, dobrih 16 odstotkov za Hrvate, Muslimanov je 12 odstotkov, kar 17 odstotkov pa je Jugoslovanov. V Beogradu, ki ima kot sedež zveznih institucij posebno, izvenrepubliško obeležje, se ima za Jugoslovana vsak deveti prebivalec. Kako oprezno je treba ravnati s statistiko, pa govori podatek, da v nekaterih beograjskih občinah doseže število Jugoslovanov skoraj petino zmanjšal s 94 na dobrih 90 odstotkov. Jugoslovanov imamo zdaj v Sloveniji 1,39 odstotka. Največji delež deklariranih Jugoslovanov v celotni populaciji ima republika Hrvatska 8,24 odstotka. Ta podatek je bil povsem nepričakovan, saj se je ob prejšnjem popisu na Hrvaškem izjasnil za Jugoslovana komaj dober odstotek (1,34) prebivalstva. Na Hrvaškem seje število Hrvatov in Srbov glede na prejšnji popis celo zmanjšalo (!), kaže, da na račun Jugoslovanov, ki so jih našteli nekaj več kot 379.000. Medtem ko ima Hrvaška največji odstotek deklariranih Jugoslovanov, pa se je v Bosni in Hercegovini najbolj povečalo njihovo število. V tej republiki je bilo lani skoraj 300.000 Jugoslovanov več kot pred desetimi leti. Pri nastajanju Jugoslovanov so, tako kaže, sorazmerno enakomerno sodelovale vse tri največje narodne grupacije te republike: Muslimani, Srbi in Hrvatje. Zdi se, da podatki novega popisa nekako navajajo k oklepu, da sorazmerno največ jžf ko se bo otoplilo Vetrovkam,, priljubljenemu oblačilu mladih v zimskem času, bo vsak čas odklenkalo. Toplejše sonce se že ponuja in tudi do koledarske pomladi je le še nekaj dni. Za mlade je modna pomlad ehostavna, toda osvežujoča, ljubka. Obleke dostikrat polepšajo beli ovratniki in manšete, vrhnje oblačilo pa je jopa iz debele volne, pletena v najbolj čudnih vzorcih. Prelivajo se v simetrične in nesimetrične ' like. Pravzaprav si , lahko večbarvni vzorec sproti izmišljate glede na to, koliko imate kakšne volne. kam š posteljnino? . V vsakem stanovanju, v blokovskih pa še posebno, primanjkuje prostora za shranjevanje posteljnine čez dan. Omare so navadno •že prepolne drugih stvari, zato je domiselna zamisel: posteljnino v mizico. Nizka mizica, ki je v bistvu pokrit predal, ima dovolj-prostora za odejo in blazino. inaotvvu, acacMjcinu Kuha: Peter Bevc zelje, zelje, zelje Jota — vipavska juha Sarma Segedinski golaž Kislo zelje z matevžem in prekajenimi rebrci Zelje s fižolom Nadevana zelnata glava z nadevom kot za sarmo Kislo zelje v solati JOTA-VIPAVSKA JUHA Za 4 osebe potrebujemo: 15 dkg fižola, 1,5 litra vode, 25 dkg suhe prekajene svinine, 20 dkg krompirja, 25 dkg kislega zelja, žlico maščobe, žličko moke, 4 dkg ali srednjo drobno čebulo, strok česna, poper, lovorov list, žlico paradižnikove mezge. Fižol čez noč namakamo in ga v isti vodi kuhamo toliko časa, da nam dobro prevre, nato vodo odstranimo. Ponovno dodamo svežo vodo. Ko je fižol na pol kuhan, dodamo na kocke narezan krompir. Ko se vse dobro zmehča, dodamo kislo zelje, katerega smo kuhali posebej, dodamo prežganje česen. Juho izboljšamo z lovorovim listom in paradižnikovo mezgo Če nimamo prekajenega mesa, dodamo malo ocvirkov. Po želji lahko krompir in fižol pretlačimo ter kasneje dodamo zelje. SARMA * Sarmo pripravljamo vedno za več oseb: za 10 oseb potrebujemo: 20 lepih listov kislega zelja, 60 dkg zmlete svinjine, -eno čebulo, 2 do 3 stroke česna, sol, dva jajčka, 15 dkg opranega riža, žlico kisle smetane ali jogurta. Posebej napravimo omako iz maščobe, katero segrejemo v kozici. Dodamo žličko maščobe; ko zarumeni, dodamo malo sladkorja, rdeče paprike ter paradižnikovo mezgo. Zmletemu mesu dodamo sesekljano meso (surovo ali praženo), dodamo sesekljano čebulo, strt česen, sol, papriko, eno do dve jajci, sesekljan peteršilj, riž, katerega smo poprej oprali in napol skuhali. Vse skupaj z žlico dobro premešamo. Maso porazdelimo po zeljnatih listih in oblikujemo v sarmice. Na dno kozice potresemo malo narezanega zelja, -nanj pa naložimo sarmice. Okus in kvaliteto si bomo izboljšali, če vložimo vanje nekaj suhih rebrc. Povrhu potresemo s preostalim zeljem in čisto malo prelijemo z juho ali vodo. Tako pustimo, da se nam duši vsaj pol ure. Kasneje prelijemo z omako, ki smo jo -pripravili poprej. Preden jo serviramo, prelijemo s kislo smetano. SEGEDINSKI GOLA2 Za 4 osebe potrebujemo: žlico maščobe, srednje debelo čebulo, malo kumine, 2 stroka česna, 50 dkg svinjskih reber, flama-vrato-vine, žličko paprike, 1 kg kislega zelj.a, paradižnikovo mezgo ter žlico moke. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo in na kocke narezano slanino. Dodamo sesekljan česen, papriko, dodamo na manjše koščke narezano meso, dobro prepražimo, dodamo malo kumine. Takšno meso dušimo približno pol ure. Posebej kuhamo zrezano kislo zelje ter ga kasneje pomešamo med meso. Skupaj naj vre vsaj še 20 minut. Zraven ponudimo slan krompir, polento. KISLO ZELJE Z MATEVŽEM lfJ PREKAJENIM MESO«" . JS Za 4 osebe potrebujem0-dkg fižola, 25 dkg krnmf” veliko žlico olja, srednje ve čebulo, 2 stroka česna, 40 prekajenih rebrc. Med lopo nim fižolom, katerega sm° P°P namakalni, kuhamo tudi se meso. Ko je meso kuhano, P. damo na kocke narezan kr° ter oboje kuhamo do meihk Vodo odlijemo, krompir in pretlačimo. Primešamo P praženo sesekljano Rebulo česen. Jed dobro zmešamo-matevža serviramo suha rebr dušeno kislo zelje. ZELJE S FIŽOLOM Zelje in fižol vsako po*“ kuhamo. Potem oboje zmeša . j zabelimo z domačimi o Okus izboljšamo, če dodamo ^ prepražene seseklajne fiebu ^ jedila, ki jih pripravljamo z z ^ pravljamo z domačo mastjo ali ocvirki. KISLO ZELJE V SOLATI Surovemu zelju dodamo ko več olja, sesekljanega j, malo rdeče paprike, kum' nam prija. Pustimo, da s,0) ^ 20 minut. Z zelnato 50,310ojlat" bimo veliko C vitamina- ^ priporočam sladkorno bolnij dem, toda s čisto malo m NADEVANA ZELNAtA GLAVA list 1 Zelnato glavo oclPrar,l0n1n 4 listom. Nadevati prične1m° sredine glave. Vsak list nan^ f( z enako maso, kot je za sar'Tip(| ponavljamo toliko časa, da dobimo obliko zelhate 9lavejfl0 * šno zelnato glavo Postav'rn0: kozico ali lonec in Prell,8_)#|iO, malo juhe, kasneje pa še z ° - ki jo moramo pripraviti p°^ Takšna zelnata glava npj 5 ^ približno- dve uri. Tudi tu ^ izboljšamo s kislo smetano- f okusna je tudi hladna, p1-6 smetano. Pri tem vsekakor ne gre zanemariti materialnih ugodnosti v tem poklicu. Dane so namreč vse možnosti za nadaljnje izobraževanje, hitra rešitev stanovanjskega vprašanja ter ugodnosti ob odhodu v pokoj, če omenimo le nekatere. Prisotni na posvetu so menili, da je potrebno spodbuditi delo v koordinacijskih odborih za usmerjanje mladine v vojaške in obrambne poklice v občinah, ki sploh nimajo oziroma imajo malo kandidatov na vojaških šolah. V zvezi z veljavnostjo' razpisa za vpis v vojaške srednje šole so predlagali podaljšanje roka za prijavo v vojaške srednje šole do konca meseca aprila na vojaške akademije pa do 20. aprila. Še posebno pozornost moramo v tem trenutku posvetiti informativni dejavnosti. * j o zlasti tisti, ki je namenjena staršem, ?at0Ja nujno treba aktivirati vsa sredstva r3. obveščanja. Starši namreč prepogosto °c)^gr čajo svoje otroke, od vojaških poklicev, imajo predsodke. Vojaških poklicev ne snfie|ff,i prikazovati kot nekaj izjemnega med drug ^ poklici. Pomembno vlogo pri odločanju z® . poklice morata imeti tudi armada, in teri alna obramba. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo izdal posebno brošuro, ki bo vsebo^^jjj najpotrebnejše podatke o šolanju in v°,aa|ni poklicih, pripravil pa bo tudi izobražev^ seminar o vojaškoobrambnem poklicnem P , ročju za mentorje v. osnovnih in srednjih sjj ^ MED ČASTNIKI PREMALO SLOVENCEV 7. MAREC-DAN INŽENIRSKIH ENOT JLA Inženirske enote Jugoslovanske ljudske armade praznujejo 7. marca svoj praznik. Letos mineva 39 let od pričetka njihovega delovanja v okviru oboroženih sil. Razen tega pa so inženirske enote nenehno prisotne med ljudmi. Z gradnjo mostov in cest, s polaganjem vodovodov in podobnim, nudijo delovnim ljudem in občanom neprecenljivo pomoč v skupnih prizadevanjih za hitrejši razvoj posameznih območjih. Da bi prikazali javnosti njihovo delo na čim bolj neposreden način, so predstavniki Ljubljanskega armadnega območja te dni povabili novinarje na obisk v inženirsko enoto v Mariboru. Gostitelji so prikazali delo z lan-siranimi mostovi pri premagovanju vodne ovire, Konec preteklega meseca so imeli v Ljubljani člani republiškega, občinskih, mestnih in obalnega koordinacijskega odbora SZDL za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice posvet, katerega cilj je bil spodbuditi enotno, koordinirano usmerjanje v te poklice. Poudarili so, da nekateri narodi, med njimi tudi Slovenci, nimajo dovolj močne kadrovske zastopanosti v JLA. V zadnjem šolskem letu se je sicer zanimanje mladine za vojaške poklice povečalo, a z rezultati še vedno ne moremo biti zadovoljni. Vzrok za upadanje zastopanosti Slovencev v LJA pa ni le v majhnem številu učencev, ampak tudi v velikem osipu učencev med šolanjem ali po končanem šolanju. Osnovni vzrok je v tem, da je ta poklic sorazmerno težak ter da ni primerno ovrednoten. priloga dol VOJAŠKI KOTIČEK delo rovokopača, s katerim so izkopali že na kilometre jarka za vodovod okrog Rogaške Slatine. Videli smo tudi naprave za prečiščevanje in filtriranje vode, vžig eksploziva z elektronsko mrežo itd. ra2sul' °Jatlko. Najtežje pa je bilo takoj po v|ad |U 'talijanske vojske, ko je za kratek čas že 0 -brezzakonje' in so glave dostikrat padale Italija3-!,1 en? same nerodne besede. Prej sem pri z int Va,*a* za >caPPelana rossa', grozili so mi vrh0;rnacij°; z ljubljanskih najvišjih cerkvenih moje re$da n' ^'lo neposrednega žuganja, toda s part ^30'2^3110 delovanje za O F in sodelovanje be|Q 'zan'. ni bilo skrito cerkvenim oblastem; visei a,!st' 'n domobranci so mi grozili, da bom tja LJublj_ani. Naj povem, da so mi grozili vse ni bn srede šestedesetih let. Kot rečeno, delovati °Prem° ladl<0' Zbiral sem zdravila, hrano in čas 0° Za,Part'zansko vojsko, ob tem pa sem ves tnlabe^?^3* duhovniško službo. Poročal sem porodi ” imeli t0l'l<0 poguma, da so se sv0je i v tezkih časih, človeško srce pač zahteva borkam Pa *8, da poroke med partizanskimi sem m 1 'n- dorc' n'so dile P°90Ste- Pokopaval ranjenc V0 'n Predvidel na smrt ranjene, skrbel za župni K 6( Pred P°letom na Vis. Kot črnomaljski šerp m v 5601 P°stal P° italijanski kapitulaciji) d°stj|kovafaVNOS' j8 Zadnil ,dv8 '8ti snovat; t . mojem župnišču, začel pa sem Tonetom versk' časopis Novo stvar. S 'Zda|a _ aitarjem sva zbrala gradivo; list naj bi *9radi ha k'2anska tehnika v ciklostilu, vendar je 9rapjVo J . v zadnji zimi med vojno delo zastalo, °stalo." 8 )e raz9ubilo in še danes ne vem, kje je " št • hestnin. -j-106 d°življaje, dogodke ste izpovedovali v nStanka c 518 °Prernliali s podatki o kraju in času SD0dbudj'|o A8 P8snili že prej ali pa vas je k temu 6 vojno gorje? P*., tazrebg6 5801 za^el pisati že kot gojenec 5. Ketteja ^r132'!®- Veliko sem bral Murna, • Zupančiča, Gradnika, kasneje sem RDEČI KAPLAN ŽIVLJENJEPISNE ČRTE Jože Žabkar (Alojzij je njegovo redovno ime) se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah blizu Rake kot tretji od desetih otrok v revni kmečki hiši. Po osnovnem šolanju na Raki je odšel rla klasično gimnazijo v Ljubljano; prvih šest let je bil gojenec dijaškega zavoda v Križankah, zadnji dve leti pred maturo 1931 se je vzdrževal sam. Leto dni je prebil v redovnem noviciatu na Dunaju, do leta 1934 je študiral teologijo in filozofijo na innsbruški univerzi, v naslednjem letu je dal slovesno redovno zaobljubo, za mašnika je bil posvečen že pred diplomo na ljubljanski teologiji (1937). Krajši čas je bil kaplan v Metliki, pol leta je služil vojake v Kragujevcu, se vrnil v Metliko in od tam odšel za ravnatelja ljubljanskega Vajenskega doma. Kot krščanski socialist je bil osumljen komunizma in po odpustu iz službe se je (oktobra 1941) odločil za pot v Belo krajino. Do razsula italijanske vojske je bil kaplan v Črnomlju, nato je nasledil župnika, kot duhovnik je bil nenehno na strani osvobodilnega boja in revolucije, njegovo ime je postalo pojem med belokranjskimi partizani. Do 1952 je učil na črnomaljski gimnaziji, dušnopastirsko službo med Belokranjci je opravljal do 1969, ko je po umazanih spletkah odšel v Kropo. Že pred vojno je pisal za vrsto listov in revij, pesmi, prozo, eseje in poročila objavlja tudi v sodobni periodiki. L. 1949 je bil med ustanovitelji Cirilmetodijskega društva slovenskih duhovnikov, ta ,,oficir za zvezo med ljudsko oblastjo in Cerkvijo na Slovenskem" je bil odlikovan z redom zaslug s srebrnimi žarki, z redom bratstva in enotnosti, je dobitnik dveh priznanj OF, eno odlikovanje pa je 1959 prejel iz rok tovariša Tita. drugoval z Miškom Kranjcem in dopisoval v Delavsko pravico in njeno'prilogo Rdeči plamen. Bil je celo čas, ko sem kolebal, ali študirati slavistiko v Varšavi ali pa postati duhovnik. Zdaj vem, da me duhovniški poklic ni nikoli omejeval pri pesniškem izpovedovanju, na kar me je opozarjal France Koblar. Nič nenavadnega se mi ne zdi to, da sem pisal pesmi v hudih vojnih časih, tedaj je veliko .kranjskih Janezov' pesnilo. Partizana je bilo mogoče označiti tudi po tem, da je imel uši, da je bil lačen in da je pisal pesmi. Naša partizanska poezija je nekaj edinstvenega na svetu, žal se je je mnogo porazgubilo, mnogi pa so se kar preveč oprijeli kulturnega mokla. Zaradi te zapovedi pesniško sploh niso spregovorili ne tedaj ne pozneje." „Po mojem partizanstvo ni bila samo puška in idejnost, marveč tudi človečnost v najširšem pomenu te besede. V partizanih je bila prisotna širina človeka, v hudih časih so prišle do polnega izraza korenine slovenskega naroda. Kot duhovnik, ki je po lastni vesti našel pot do ljudi, sem čutil odločilnost takratnega življenja posameznika in naroda kot celote. To življenje me je tako živo pretreslo, da sem ga začel opisovati, izpovedovati v stihih, pri tem pa sem težil, da bi zaobjel vso širino človeka." — Človek je torej nenehno v središču vašega zanimanja, pa naj gre za dušnopastirsko opravilo ali pesnjenje. Ste bili kdaj razočarani nad človekom? „Prvo razočaranje je prišlo dolga leta po koncu vojne. Samoumevno se mi je zdelo, da sem leta 1952 moral zapustiti gimnazijo kot profesor verouka, užalilo in užalostilo pa me je tisto, kar se je zgodilo 17 let kasneje. Še danes bi bil črnomaljski župnik, ko bi se vmes ne vpletla človeška zloba. Klerikalci so me ves čas šumili, da sem tajno član Zveze komunistov, OF oz. Socialistično zvezo so naivno enačili s partijo. Obsojali so me, da sem politik, ne pa dušni pastir. Tožarili so me v Ljubljani, nametali so kup neresnic na moj račun. Boli me, ker so pritisnili na (ne)moralne gumbe in me proglasili za pokvarjenca. Nadškof dr. Pogačnik je nasedel lažnim govoricam. Šel sem k njemu, udaril po mizi in dejal, da nisem nobena kurba. Ko so v zaroto vpletli še mojo gospodinjo in sem jo moral odsloviti sredi zime, sem sklenil, da grem. Spokal sem svoje kosti, rekel Črnomlju zbogom in šel zdravit grlo v Crikvenico. Od tam sem hotel na tuje, na južno Tirolsko, a so^ me pregovorili in . vzel sem župnijo v Kropi. Še zmeraj sem tu. Ljudje so me sprejeli za svojega, nisem še slišal žal besede od njih. Tudi Črnomaljci me še obiskujejo, prejemam tudi njihova pisma, v enem od njih je kmalu po mojem odhodu pisalo, da so dobili novega žitnika, izgubili pa dobrega človeka." Ta dobri človek, partizanski upokojenec, je torej našel svoj mir pod partizanskoJelovico. Ko bo pobralo sneg, jo bo precej mahnil na Dobličko goro, kjer ima priložnostno domovanje, in se ognil Črnomlju, kraju bridkih preizkušenj. Ob slovesu nama reče: „To družbo moramo še naprej graditi na temeljih OF. Čutim, da se sprošča tesna klima, manj kot pred časom je ločevanja ljudi na vernike in nevernike, vernike najdemo celo na kandidatnih listah za delegate, nestrpnost prepušča mesto zaupanju in iskrenosti med ljudmi, čas bo morebiti prinesel to, da bo božič priznan za praznik, da bodo po zgledu omenjene polnočnice današnje maše prišle v eter, na male zaslone. Kaj takega ne bi smelo nikogar žaliti." M. MARKELJ D. RUSTJA foUoga dolenjskega lis!a — Kako to, da za vaše partizanske pesmi ni nihče vedel? Kot pesnik niste omenjeni niti v Matičini Zgodovini slovenskega slovstva. Ste mar svoje pesništvo skrivali? „Pesmi so dolgo ležale pod pepelom. Dve sem 1955 priobčil v Mohorjevem koledarju, nato še nekaj v Novi poti. V glavnem pa sem molčal in pisal seveda tudi po vojni. Po pravici povedano: bal sem se kritikov, da bi me glodali. Po naključju je zame zvedela Mojca Strnad, ki je zbirala gradivo za dr. Paternuja. Nekje je prebrala dve moje pesmi in prišla me je vprašat, ali imam morda še kakšno iz vojnih časov. Bila je presenečena, ko sem ji. dal cel šop listov s pesmimi, katerih slaba polovica je zdaj izšla v .Brevirju mojem', preostale pa še čakajo na objavo. Dr. Paternu namreč zbira partizansko pesništvo, ki bo izšlo v več knjigah; kolikor vem, je doslej zbranih že blizu 7.000 pesmi." - Človek, ki piše že toliko časa kot vi, ima gotovo svojevrsten odnos do pesništva. Kaj je za vas poezija? „Zame je poezija osrednja stvar v človeku. To je govorica srca, dobrote, lepote, svobode. Kdor ima dar, mora pisati, sicer greši. Mojim predvojnim pesmim so očitali panteizem, ob partizanskih sem v vojnih časih pisal tudi osebno, religiozno liriko; te zaenkrat še ne mislim izdati, sploh pa sem napisal za tri ali štiri zbirke pesmi, a nimam ne prave volje ne časa, da bi jim dal zaokroženo podobo in jih pokazal javnosti." — Že omenjeni podatki o kraju in času nastanka pesmi v ..Brevirju" kažejo, da gre za nekakšne dokumente. Ste to dokumentarnost hote vpletli v pesmi? „S pesmimi sem vojni čas res podoživljal skoraj kot fotograf. Četudi z njimi nisem hotel na piano - to se je zgodilo po naključju - sem želel, da bi pesmi ostale kot dokument o težkem času in ljudeh širom po Beli krajini. Te pesmi so slike, ki kažejo navezanost ljudi na rodno zemljo, iz njih odseva posebna lepota in humanost niaše borbe, našega boja za svetinje človeštva. V njih rišem človeka v vsej njegovi pojavnosti, ne samo kot zagnanega aktivista. Moji partizani so lačni, žejni, so tudi veseli, žalostni, jedo in pijejo, bežijo, se borijo, trpijo, umirajo, ljubijo in se bojijo smrti. Taki so ob njih tudi drugi ljudje, tak je človek nasploh. V pesmih me vodi tudi krščanski etos, s pesmimi vračam ljudem človečnost, ki sem jo\prejel od njih, z njimi potrjujem sebe kot človeka. Ob vsem tem>pa so moje pesmi zgodovinsko nenavadno resnične." izdaiai na51' 8,8 se v °9nju med okupatorji, domačimi pastirst' m borci za lobodo. Kako ste opravljali dušno drggi od° 'n poma9ali partizanom, ne da bi vas eni ali — Doslej v partizanskem pesništvu ni bilo moč zaslediti takih elementov, vsaj ne tako očitno. Mislite, da je zdaj primernejši čas za bolj človeški pogled na partizan ščino? položa'0' dubovn'k ste bili med vojno v posebnem 0kUDatIU ■ cerkvene hierarhije je potegnil z odločat**'’ Zat° 518 * moral' duhovniki na terenu Postat ' P° las,n' vesti in premisleku, če niste hoteli Pokori 'zdaialc'- Kako ste uskladili zahtevo po 'ni cerkvenemu vrhu z glasom svoje vesti? osem tp.°*asn'10 naj povem, da kot pripadnik no h° 9a križniškega reda nisem neposred-svetem9°'/0ren ^hljanskemu nadškofu, temveč kaj U Toda ko sem se moral odločiti, Moia °ritl,.kak° delovni, sem ravnal kot kristjan, se L V9St *8 moie v°dil°- Zavedal sem se, da °blal kaj vse so ob novem davčnem Po obe)'2yed'' naši dopisniki, ko so se odpravili ah< h kmetom in zadrugam! v N' BISTVENE SPREMEMBE 'Pteres^3^^' °bčmi je bil med kmeti zelo velik Pe orgam sestar|ke gospodarskih odborov Temelj-razprav '2ac'je kooperantov. Sestankov in javne Več |Čitaj0 • zava*fovanje. In čisti kmetje jim dajatve Se •t0, 2alraV'10iega jutra-P°Vedi "Z9°dbe Jen° nadir 'n ,e nekakšno PIaiel T'®da|jevanje. Vanjo je d0;* *°)e živlienie u „i« h 3'“>je| »Jrtj ®yanje. Vanjo je tn "3Zredih maZhVlienie v višjih Ja 1,0 Visn^-n^°rSke realke in n> p ari2u ^ os°lskega študija v 'e{,. o *0' . času je osebnosten )ral in sl ko bral, prevajal, ’le ' novanii, ^oskušal v literarnem ',p.. »ka sj,' Kot vsakega mladost-!!L Polne rnučile prebujene ,»• Nu 0ci * '• nibal je v razpolo- ilrrF d0 ODtSld.e malodušn°- St’ ,p- do nnt; 7mdiuuusnu-P m,stičnega zaupanja * Ples „ I udi če bi zakonski mož živel sto let, ne bi nikoli zvedel nič pravega o resničnem življenju svoje žene. Raziskal bo lahko ves svet, neznansko vesolje, nikoli pa se mu ne bo niti malo resnično sanjalo o ženski, katere življenje je priklenjeno na njegovo." S temi žalostnimi besedami, ki jih bo bralec našel kmalu na začetku knjige „Zagovor blazneža" Augusta Strindberga (izšla je pri Državni založbi Slovenije v zbirki Biografije, prevedel pa jo je Janko Moder), si sloviti švedski dramatik in pisatelj tako rekoč sam reže. krila, saj se v tej nenavadni knjigi loteva prav tega, kar tako nepreklicno zanikuje. „Zagovor blazneža" je avtobiografska pripoved, v kateri Strindberg razčlenjuje svoj nesrečni zakon s prvo ženo (kasneje se je poročil še dvakrat), igralko Siri von Essen. „Ampak jaz želim priti do resnice," piše nekaj strani naprej. „Hočem vse zvedeti... Zame je poglavitno samo, da po vsej sili zvem vso resnico. In zato mislim globoko, obzirno in znanstveno raziskati svoje življenje." Strindberg torej le upa, da bo z ..znanstvenim" pristopom k literarnemu ustvarjanju odkril resnico, da se mu bo razgrnila skrivnost, ki je nerazrešljiva. V teh potezah je prepoznati njegov naturalistični pisateljski nazor, hkrati pa je ta razklanost med možnostmi in hotenji tisti motor, ki poganja njegovo pisanje. Je samo pot, odkrivanje, iskanje - cilja in končnega odkritja pa ni. In tako pisatelj odkritosrčno in večkrat zelo pronicljivo brska po preteklih bolečinah. V svetovni literaturi ni veliko podobnih del, vsaj kar se razpiranja zakonskih tragedij tiče; pisatelji običajno razkrivajo polome drugih, Strindberg pa je obračunal s svojim. M. MARKELJ iz izložbe Zgrešil je Edvard Kocbek, ko je v ..Tovarišiji" imenoval Dizmo, desnega razbojnika, ki se na križu skesa grehov in mu jih Kristus oprosti. Napak sodi tudi Vladimir Dedijer, ki ga ima za heretika, nevernika, krivoverca. Ne eno ne drugo ni prava oznaka za Vlada Kozaka, enega ‘redkih starih komunistov, dejavnih v predvojnem, vojnem in povojnem času, političnega delavca, o katerem so veliko pisali in ki je tudi sam neštetokrat prijel za pero. Kanček resnice pa je vendarle v obeh, o tem bralca prepriča njegov avtoportret, njegova knjiga spominov in razmišljanj ..Kozaška pričevanja", ki je izšla pri Državni založbi Slovenije in ki na svoj način prikazuje, kakšen je Vlado Kozak bil in je še. Od nog do glave prepričan komunist, levičar, enako in morda še bolj globoko prepričan antidogmatik. sZflSKfl ČEVflnJfl Njegova revolucionarna izkušnja se ni oblikovala le iz teoretskih del o razrednem boju, ki ga živo zanima tako rekoč, odkar se zaveda, mnogo odločilneje je nanj vplivalo življenje samo. Zanaša se predvsem na zdrav razum, prisluhne preprostemu človeku, vidi njegovo socialno stisko, revolucionarnost pojmuje v zares celoviti preobrazbi družbe in človeka kot posameznika. Gledano iz današnje odprtosti družbe, se zdijo morda komu njegova stališča in ugovori ..uradni liniji" nedolžni in niti ne posebno pogumni, vendar je nujno potrebno upoštevati čas in razmere, v katerih se je Kozak, poljski Zagloba ali celo angleški Falstaf, kot so ga imenovali, boril za svoje prepričanje, tako značilno za socializem s človeškim obrazom. Spomnimo naj le na njegov odnos do kmetijstva in zlasti na njegovo vero v zavezništvo srpa in kladivajn da socializem „lahko uredi kmetijstvo, vendar ne, če bomo v kmetovi kosilnici videli VlMo *0ia mitraljez, s katerim kmet strelja na sociali- zem. O literarni vrednosti Kozakove knjige pa citiramo Ivana Bratka: „Ena najžlahtnejših potez Kozakovega pisanja in značaja je njegov humor, ta redka stvar v .literaturah in revolucijah. Kakšna osebna nota, kakšen občutljiv kritičen duh! Vasal.iMtn prebliskov, širokosrčen, domiseln, vedno izvirno razmišljajoč, pa naj se z njim strinjaš ali ne. Kozak zna razumeti in se potegniti ta odrinjene družbene plati in poskuša prisluhniti zapostav-Ijencem vseh vrst - nekoč in danes je prav tako." M. LEGAN kako do zmage? V najrosnejših letih se mu je zdelo, da je plašen in nesposoben slediti poti velikih junakov, o katerih je bral v knjigah. Potem pa je odkril, da je strah celo spodbujevalec 'pogumnih dejanj, da tudi poprečen človek lahko veliko doseže. In je tudi v resnici veliko dosegel, saj se je kot prvi človek na svetu povzpel na vrh najvišje gore sveta — na Everest. Sicer pa je avtobiografsko delo Edmunda Hillarya „Ni zmage vsem ostalim delom te vrste. V njem sledimo avtorje vim vzponom po novozelandskem gorovju pa potem v Evropi, Himalaji in potovanju na južni tečaj na Antarktiki. Tako kot v ostalih avtobiografsko — potopisnih delih se srečujemo s človekom, ki se spopada z naravnimi elementi in v nenehnem boju z njimi dograjuje svojo osebnost. Kar je Hillary dosegel v življenju, ni prišlo samo po sebi, še manj so ga k temu spodbujali starši. Kot sin prej revnih kot premožnih staršev si je moral proste ure za plezanje tako rekoč ukrasti, potovanja in vzpone v Himalajo pa v veliki meri organizirati. Kot pravi, je dobil za vse to celo več vračila, kot bi si ga zaslužil, saj je v življenju 'doživel več vznemirjenj, lepote in smeha, kot je pričakoval. ameriških gozdov. V tem hudem boju zmagata šele, ko fant ubije zakrknjenega zločinca. Spoznata, da je narava lahko prijaznejša kot ljudje in to je Po času velikih podvigov na Antarktiki in v Himalaji se je Hillary posveti) gradnji šol in bolnišnic v Nepalu, z avtoriteto velikega alpinista in raziskovalca se je zavzemal za ohranjanje narave, za mir in za pošteno politiko med državami. Kljub vsem dosežkom pa na koncu svoje knjige pravi, da je življenje še vedno odprto, da se pred njim odpira kot ena sama velika možnost. In tako je z vsakim človekom, le dovolj volje in vztrajnosti mora imeti. To pa je tudi glavno sporočilo te knjige, ki jo bodo verjetno brali predvsem mlajši bralci, željni pustolovskih dogodivščin. In njim bo knjiga' največ koristila, mlajši bralci, žejni pustolovskih dogodivščin. In njim bo knjiga največ koristila. zanju velika življenjska skušnja. Svi Ivicarska literatura je zanimiva že zato, ker na Slovenskem ni pretirano znana. Tako se prvič srečujemo s Franzem Hohlerjem oz. njegovo zgodbo „Čipo". Gre za mladini primerno znanstvenofantastično pripoved o dečku, ki ima nenavadne sanje, še bolj nenavadno pa je to, da se sanje pogosto tudi uresničijo in potem je marsikaj narobe. Ata| Pečarič »e 22let' N pa "^a v Ljubljani, Vu t! . Metličanka. Ob '°istni k dna P pot pelje v Jl«m a j, *’ Posebno v zad-fcot *u, ko si je tukaj. S sama 1' S1 ie tukai> >jiCka pzav,» oašla novega Odk ?ove9a? Nikakor ročje 1------- J 't CIIU k)er lahko ustvar- jalno izraža vse tisto, kar čuti v sebi. Alenka se ukvarja s plesom, ki pri nas ni preveč razširjen, zato pa je tudi toliko manj poznan. To je izrazni ples, čeprav meni, da sam izraz ni primeren za takšno zvrst plesa in da termin izhaja iz časov, ko se je pojavil in se začel razvijati — iz ekspresionizma. Pojem ekspresija pomeni izraz, zato se je udomačilo takšno ime. ..Tehnika izhaja iz dihanja — iz dihanja se razvijajo gibi. To naj bi bilo bistvo tega plesa," razmišlja moja sogovornica. ..Pravzaprav se v dihanju 4zraža vse tisto, kar čutiš." S plesom se ukvarja že osmo leto, z njim pa se je v takšni ..obliki" prvič srečala na srednji vzgojiteljski šoli. Od takrat se ni več ločila od njega. Še več, vključila se je tudi v delo Studia za svobodni ples v Ljubljani, kjer sodeluje že tri leta. A notranja gonilna sila jo je gnala naprej in pred dobrim letom je začela vaditi izrazni ples z metliškimi dekleti. „Brat, ki je bil aktiven v metliškem Mladinskem klubu ter je dobro poznal njegovo delovanje in seveda tudi mojo strast, me fe pregovoril, da sem se odlo- čila za ta korak." V Mladinskem klubu deluje namreč plesna sekcija in znotraj te se je osnovala plesna skupina za izrazni ples. Njihove vaje so v začetku temeljile le na tehniki izražanja, ki je sicer dolgočasna, a pomeni vstopnico za nadaljnje delo. Toda mnoga dekleta so obupala, kajti spoznale so, da je takšen način vaje zanje neustrezen. Opustile so vadbo posameznih elementov in začele vaditi cel splet plesov. Lani poleti so se prvič predstavile s plesom ob ciganski poeziji. To je bil zaključen nastop z glasbo, plesom in pesmijo. V metliško kulturno življenje so prinesle nekaj novega. Ljudje so bili navdušeni. Toda žal je bil njihov krog gledalcev starostno omejen, saj so nastopile v stari kino dvorani, kamor ne stopi noga starejših občanov. A led je bil prebit, spodbuda za delo pa tudi dovolj velika, da so začele raziskovati naprej. Alenka se je v jeseni s kolegico udeležila v Ljubljani plesnega seminarja, katerega tema je bila jazz tehnika v plesnem ritmu. In tema za nov nastop je bila tu. V njem si lahko našel vse, od jazza in afriške poezije, do pantomime in pesmi mlade svobodne umetnice. Znova so havdušile. Prav gotovo je v teh uspehih tudi velik del Alenkinega dela, čeprav nerada sliši pohvale in pravi, da je njihovo delo kolektivno. Nimajo vodje, ki bi dfktiral način izražanja. „Res je, da največkrat sama naredim koreografijo, vendar je znotraj nje veliko prostora za svobodno izražanje vsake posameznice posebej, tako da jih moja kompozicija plesnega sosledja ne omejuje." Kaj je ta dekleta, ki sicer najraje plešejo ob recitalih besedil Salamona, Kocbeka, Krefta in mladih metliških pesnikov, spodbudilo, da so se začela ukvarjati z izraznim plesom? Prav gotovo odmik od klasike — od baleta. Alenka meni, da je balet preveč izumetničen, nenaraven, gibi so preveč ponarejeni in daleč od gibov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Tudi pravila v baletu so strogo določena. Izrazni ples pa je zanikanje klasičnega baleta. Gre za eksperimentalnost in popolnoma subjektivno izražanje posameznika izven vsakih pravil, ki naj bi določala gibe. MIRJAM KRUMPAČNIK sinji galeb VANDA Tri desetletja minevajo letos, odkar izhaja pri Mladinski knjigi zbirka Sinji galeb. Iz tega tako rekoč neusahljivega izvira branja za učence višjih razredov osemletke je doslej prišlo že 238 knjig; zadnjih šest zaključuje lanski letnik in začenja letošnjega, ko bodo predvidoma izšle še tri knjige. „Hotel sem prijeti sonce". Tako je znani slovenski pripovednik in dramatik Tone Partljič naslovil knjigo, ki prinaša več kot ducat zgodb, v katerih je na humoren način popisal raznovrstne pripetljaje iz svojega otroštva. TONE PARTUIČ j Pustolovska je VVilliama Jud-sona pripoved „Mrzla reka". Govori o trinajstletni deklici in njenem polbratu, ki v divjini izgubita očeta in se sama prebijata iz mrzlih severno- Mladim bralcem ni potrebno posebej predstavljati Vitana Mala, saj jih je že večkrat razveselil s prikupnimi zgodbami o življenju njihovih vrstnikov. Taka je tudi „Vanda", ob naslovni junakinji se razplete vrsta doživetij mladih ljudi v. tistih letih, ko dekleta in fantje začnejo tudi z ljubečimi očmi gledati drug drugega. Junaki knjige „Komu zlata drsalka? ", ki jo je spisala češka pisateljica llona Borska, so mladi umetnostni drsalci. Ti se po svojih močeh trudijo, da bi dosegli čim boljše športne rezultate, po zaslugi odraslih pa med njimi prihaja tudi do častihlepja, zvijač, goljufij, a tudi dobrote, tovarištva in veselja nad dosežki ne manjka. Četudi je Rifat Kukaj spisal že blizu trideset pesniških in proznih knjig, med njimi je največ namenjenih mladini, je ta albanski književnik s Kosova na Slovenskem dokaj neznan. Ni naključje, da ga zdaj odkrivamo s „Peteronogim zajcem", saj je ta njegov roman ena bolj znanih jugoslovanskih mladinskih pripovedi o narodnoosvobodilnem boju. V središču dogajanja so navihani albanski pastirci, ki razkrijejo skrivnost starodavnega mlina, pred tem pa spoznajo partizane in jo večkrat zagodejo Italijanom. dolenjskega \231 resnice v morju domišljije učiteljica je leta 1908 prišla v Brusnice pod Gorjanci in tu ostala. V tem kraju je službovala celih štirideset let. Sedaj je že 34 let upokojena, zato ni čudno, da so Brusničani pozabili, kako so včasih pridevku ,,gospodična" dodajali tudi učiteljica. Med počitnicami je še vedno hodila obiskovat rojstvno vas v hribih nad Idrijo, vendar so ji tudi prijazni dolenjski grički postajali vse bolj domači. Tako so pota v domačo vas postala vse redkejša. V Brusnicah pa se je izmenjavala generacija za generacijo v šolskih klopeh, njena mladež se je zgrinjala na polja, v mestne tovarne, v gostilne in na pokopališča. Povsod na vaški poti jo srečujejo prijazni obrazi s prijaznimi pozdravi. To so njeni bivši učenci, njihovi otroci in otroci njihovih otrok. Marija Habe je lepo, in če je bilo treba včasih tudi, strogo vzgajala svoje učence, zato jo na njenih vsakdanjih kratkih sprehodih spremlja hvaležnost in seveda spoštovanje do častitljive starosti, ki jo je dosegla. Marija kljub letom in nevšečnostim, ki jih staremu človeku prinašajo, še vedno sledi dogajanjem doma in po svetu. Vsak dan prebira Delo — pri tem uporablja seveda povečevalno steklo - pa tudi nekaj tednikov se znajde na njeni mizi. To in vsakodnevni sprehodi ji veliko pomenijo. Prav tako skrb in prijateljstvo gospodinje Marije Konda, s katero živi že vse od leta 194,2, ko je pogorela brusniška osnovna šola, v kateri je prej stanovala. Tudi Marija Konda, ki jih ima že nekaj čez petdeset, je bila njena učenka, prav tako njena mati. Marija Habe ima res pregled nad življenjem rodov, katerim je vedno vse dajala, saj si ni ustvarila svoje družine. Prijateljstvo se z leti sprevrže v medsebojno odvisnost, saj je star,človek le potreben pomoči in opore pri vsakdanjih opravilih. Roke in noge postajajo čedalje bolj trde in betežne in Marija nerada prizna, da rabi pomoč tudi takrat, ko naj bi si oblekla jopo, preden gre na sprehod. Tudi pri sprehodu ji je pozorna roka pod pazduho dobrodošla. Tako sedaj hodi ^gospodična" s svojo nekdanjo učenko na sprehod v prve spomladanske popolneve, da bi začutila, kako se življenje prebuja. Res, dav njenem krhkem telesu le počasi tli, zato pa se pripravlja vsepovsod pod Gorjanci na novo rast. In za to rast je Marija v tej s soncem obsejani dolini sejala mnogo pomladi. TONE JAKŠE PODGORCI IN Bližal se je konec šolskega leta. Nadučitelj Tonko je grozil s cveki, vendar ga ni nihče resno jemal, saj se v Podgorju od nekdaj ve, da šola ni vse. S tem se je potihem strinjal tudi Tonko ter zato oznanil, da bodo priredili šolski izlet z avtobusom. In to na morje. Otroci so bili navdušeni, preostali podgorski živelj pa se je razdelil v dva tabora. V enem so trdili, da morja sploh ni, v drugem pa, da to vodovje sicer obstaja, vendar še zdaleč ni tako veliko, kot trdijo učitelji in podobni lažnivci. Nadučitelj Tonko je rešil gordijski vozel tako, da je na morje povabil tudi starše in bližnje sorodnike učencev, na morju pa se bo potem v božjem imenu že pokazalo, kako je v resnici z njim. Hkrati je Tonko velel Podgorcem, naj začnejo zbirati hrano za na pot, druga točka v potnem nalogu pa je bila, da morajo vsi imeti kopalke. On da ne bo gledal belih zadnjic. Vesoljno Podgorje se je spremenilo v šivalnico, izpod strojev so začeli prihajati klotasti izdelki, še najbolj podobni pumparicam ali pa turškim hlačam hlamudaračam. Tretja, nenapisana točka se je glasila: oskrba s pijačo. Prepir je bil samo glede tega, kolikšen sod gre lahko skozi avtobusna vrata in ali ga ni dovoljeno voziti tudi na strehi. Pa čeprav bolj majhnega. Poseben avtobus bi moral prihropsti pred šolo ob štirih zjutraj. Popotniki so bili zbrani že ob dveh. Med požirki žganjice so se prepirali, kdo je manj spal ali pa imel bolj zlovešče sanje. Prvi prihod avtobusa v podgorsko prestolnico se je izvršil ob pol šestih zjutraj. Med obračanjem si je predrl kolo. Krpanje je trajalo nadaljnjo uro. V tem času ni nihče od potnikov zapustil sedeža, pač v strahu, da bo bleščeče vozilo odpeljalo brez njega. Avtobus, v katerem so šolarji zavzemali le prve štiri vrste sedežev, je priropotal do Škofljice. Tam so morali vsi ven, pa ne na obisk k dr. Ruglju, kot bi si človek mislil, ampak lulat. V beli Ljubljani bi bilo v te namene prenevarno odpirati vrata in še zgubil bi se lahko ta ali oni popotnik. Naslednji postanek je bij ob neki gostilni pri Ajdovščini. Birtija je bila v hipu zasedena, Podrogrci so razvezali jerbase, mize so bile v hipu zvrhano polne dobrot, tudi tekočin. Slišati je bilo samo goltanje in klokotanje, gostilničar se je ob pogledu na podgorske jedilne nože iz stiškaškega Primorca v hipu l| prelevil v domorodca s Tahitija, ki je gostom pripravljen ponuditi vse, še ženo in hčer, c ju hoteli. Naši vrli Podgorci sosezadovo) rebulo, le kisla ni bila dovolj. Potem, ko se je izza ovinka spodaj morje, je najstarejši in najbolj skušen P gorski možak začel prepričevati samega j in druge, da toliko vode vendar ne mor.®«jpO na tem božjem svetu. Drugi se je s kol'_ ^ vodovja še nekako sprijaznil, ni pa mu s glavo, od kod tem Primorcem toliko barve. , ga narede modrega. Otroci pa so s šepetali: „Morje, morje". V avtobusu 'fi ^ kot v cerkvi za veliko noč, nadučitelj '® pa se je počutil kot Darvvin na ga,aPaSstjo otočju. Pravi triumf znanosti nad nevedno pa je bil na obali, kjer se je dokon^ izkazalo, da morje ni samo modro in ve.,no ampak tudi slano. Podgorci, ki so ga PreV' je poskusili, so pljuvali kot risi, Tonko pa ,0. delal, kot da sol ni božje, ampak njegovo Domači in tuji turisti, ki so opazovali prvo srečanje Podgorcev ,n j^jo širjave, so mislili, da gre za generalno kakšnega novega jugoslovanskega film3’ #j( je bil še bolj prepričljiv, ko je Tonko zau ,e naj si popotniki nadenejo tiste kopalne j hlamudrače. Podgorcu lahko vedno 0 ar pomanjkanje tega ali onega, celo pameti, pa mu ne reci, da česa ne zna ali si ne upa-^ Tako se je na morju podgorskim kopen^ ^ podganam zazdelo, da znajo plavati. Za je je vsesplošno utapljanje. Nadučitelj Tonenese nekaj časa zlagoma reševal, Podgorec pr je v sebi veliko tekočine. Ko se je utrL!«0rsK' segel po vedno zanesljivem klicu: ,. pes!!!" Morje je v hipu opustelo, jat*r. zložno so ga zapustili tako Pog°rCI preostali turisti. Nekateri klici imajo ,mednaroden pomen in veljavo. . Napaka je bila samo, da se morski pojavil niti za hipec. Tonko ga je s^a je popotnikom v strah klical toliko časa, g priklical može postave, ki so šolnika r ^ priprli zaradi širjenja alarmantnih ^3 vznemirjanja javnosti ter kaljenja javneg3 ^ in miru. Nadučitelja so izpustili proti -fa na posebno prošnjD podgorske de*e9aC,]jie|ja je morala obljubiti, da bo svojega rS|