Molitev.
Kdo bi poznal dobroto, in srečo čutil kdo, da nisi je podaril nam s milostno roko?
Roke so se sklenile v molitev mi gorko, ki mi kot brza ptica tja dviga se v nebo . . .
Tja k Tebi se mi dviga, ki si dobrota vsa, ki se Ijubeč oziraš na zemska lepa tla.
Kaj solnce bi svetilo in plički peli nam, da nisi, Bog, ustvaril Človeku vsega sam ?
Kaj bi dehtelo cvetje, sad zorel krog in krog, da nisi daroval nam Ti vsega, dobri Bog?
Kaj naj v zahvalo Tebi darujem slaba stvar? Glej, duša moja čista naj bo  Ti, Stvarnik, v dar!
Modest