UI UIHILU KULLKIIVA IDvAKNL MINtUA UKINJA »tLAN« HJt NA UilKLNJS>Kt ^MOH 01 IUU ‘)5. xi. m 14 "tStČKO ODBOR (j UREdNIŠKI odbor It" Sl*VKO KNAFELJ u Redakcijski ODBOR ^ IZVODOV SREČNO LO,USPEHA POLNO II "lir. r ';wn,n' •iSUlU'" <«11«»«" Al V ,v#'"4i - ..i«S£E- Ulic ■ «WH| %S!\ ■ ■ ■ ■ '*■ f* '-"».B ŽELIJO • svet kolektiva upravni odbor u prava z k 4 sindikat ' a mladina i£> :ga sitci cn ' UREDNIŠTVO I\l I £ L /2s N /^sfAr u~ Tovarne športnega orodja "ELAN" Begunje na Gorenjskem po organih samoupravljanja. i 1 Pripadnost posameznih služb v OKviru samoupravnih organov n.pr. kotlovnica ni dobro rešena in bi vsak premik za-h-Kbmisija za izdelava statuta je | teval temeljitejšo študijo, napravila dokončno redakcijo tekstd. osnutka statuta.in skelnila, da po-j- Kompetence enot v določanju delitve do— steduje slehernemu članu kolektiva dodka niso popolne in v okviru obstoje— podjetja v razpravo. Po zakonu mo— če sheme težko rššljive« ra biti statut v razpravi 1' mesec , 1 zato predlaga komisija za izdelavo I statuta, da bi ta razprava trajala; od 15. decembra 1963 do 15. janu- | arja 1964. Nadalje smatra komisija za izdelavo st- I tuta, da se obstoječa organizacijska f shema, ki ne odgovarja v popolnosti ob i • času ko bo statut v razpravi,dopolni, 'j V času določenem za razpravo, bi se Komisija za izdelavo statuta je mnenja, j članom kolektiva podjetja tolmapi- 1 da je nujno natančneje obdelati nasled-j lo osnutek abatuta po zborih kole- j nja vprašanja s. ktivov ob sodelovanju organov sin-i dikalne podiužnice, zveze komunistcjvT organizacijo poslovanja samoupravnih organov in šefov po*—| — ureditev servisne službe sameznih strokovnih služb podjetjaj — ureditev notranjega transporta - ureditev zaščitnega znaka - določitev samoupravnih predpisov - ureditev informacijsre službe v podjetju. Osnutek statuta je komisija za izdelavo abatuta izdelala na osnovi obstoječaga stanja samoupravljanja in na osnovi izvedbe reorganizacije v podjetju. Pri tem pa je upoštevala spremembe, ki jih je prine sla Ustava ter vsesplošni napredek, dosežen pri proizvodnji v podjetju \ *, i™ - • Pri izdelavi osnutka statuta je komisija za izdelavo statuta takoj uteodoma ugotovila, da obstoječa organizacijska shema podjetja ne odgovarja v celoti in bi jo bilo K misija za izdelavo statuta je nakazala} le nekatera bistvena vprašanja, ki v osnutku statuta niso precizno obdelana in katera bo treba pred dokončnim spre- i jetjeič temeljiteje obdelati in jim dati j pravilno vsebino. Razumljivo je, da je secapji osnutek r preozek oziroma nepopolen, ker je bil treba pred dokončnim sprejetjem’sta-izdelafi S PoraočJ° manjšega števila se-tuta še temeljito obdelati ne samo stavijalce/. po strokovnih službah, temveč tudi (nadaljevanje na strani ) r j_ 3 /CnVa O A P- | j UfcOfcUCt 1 1 j ^ [ pouEoeuja i-^-1 1 roa e n. - 3 Cvo o\\\l■ otr>\o_u.vL * Da M 8W ij CETGffcK A 5 '\loWol &V' 1 Vfc-TE Vt' 6 "SioW5l fc ^ f! So&ota 1 7 : /■ — VV\. 0» Pred časom smo v našem listu že po-+ ročali, da je naše podjetje prijavljeno, da preide na 42 urni de-j lovni tednik. Komisija, ki jo je imenoval Svet kolektiva podjetja, je imela nalogo, da ugotovi pogoje I za skrajšanje delovnega časa in daj cm ( 42 umi tednik ) morala povečati za najmanj 14 fo, Z upoštevanjem takih delovnih mest, na ka_ I terih se storilnost sploh ne da meriti in se z skrajšanjem delovnega časa storilnost zato tudi ne poveča ( n.pr. vratarji, čuvaji, gasilci, delno tudi šoferji in drugi ) pa se mora povprečna storilnost povečati za 15 da bi dosežena proizvodnja na zaposlenega ostala na ravni leta 1963. Ne glede na sjprajšanje delovnega časa, pa bi pri sedanjem delovnem času ravno tako težili za tem, da povečamo storilnost. V našem podjetju se je stcrilnosi v zadnjih štirih letih povprečno povečala za 2o % vsako leto. Rezerve, za tako visbko povprečno povfečanje storil-] nosti, so seveda že precej izčrpane, pripravi vse potrebno za tak preho^. vendar pa lahko lunarno, da bi se že Ob koncu novembra je predsednik ko-* misije Vidic Angelca poročala o de-} lu in ugotovitvah te komisije. Ko— i legij> kot strokovni organ podjetjaj, je temeljito analiziral vse na to | vezano problematiko in ugotovil 1 sledeče: I Z uvedbo 42 urnega tednika bi se realni delovni čas skrajšal za z upoštevanjem vpliva dopustov, i praznikov,in drugih izostankov pa normalna storilnost v letu 1964' povečala za približno 8 S prehodom na krajši delovni čas je pogoj, da proizvodnja na zaposlenega ostane na taki višini, kot bi bila sicer dosežena pri sedanjem delovnem času. Tudi rentabilnost in ekonomičnost poslovanja mora ostati najmanj na tej ravni. Da bi s skrajšanim delovnim ^ časom bili doseženi taki rezultati, bi se storilnost v povprečju morala pove- se vloženo delo, izraženo v efektivh čati skuPn0 za naJmanJ 23% obseg nih urah, v povprečju celega leta zniža za približno 14 %. Da bi produktivnost v letu 1964 • j ostala na ravni leta 1963 ( računa-l mo po doseženi proizvodnji na zapo-* proizvodnje bi se moral pri sedanjem ytanju zaposlenih povečati za 8$ v razmerju od leta 1963. 'a . S tem v zvezi nastane torej vprašanje, ali imamo oziroma ali smo v stanju s s le ne ga ) bi se povprečna storilnost Prehodom na ^«0*1 delovni čas. sto- I rilnost povečati za 23 % in če smo, kje so te rezerve ? Pri ugotavljanju teh rezerv se je ugotovilo sledeče: i I I 1./ računamo lahko na že navedeno predvideno povečanje produktiv- j nosti v letu 1964 v višini 8 ! I 2./ Ugotovljeno je, da v povprečju naš 8 urni delovni čas ni polno I izkoriščen. Na največ delovnih mestih se z delom ne začne n.pr.l ob 6 uri zjutraj, ampak nekaj pozneje. Ravno tako se stroje i ustavlja nekaj pred dejanskim zai-četkom polurnega odmora in za- | čne z delom pozneje. Ob koncu ' "šihta" se z delom preneha že po! četrt ali pol ure pred dejanskimi časom, komisija je ugotovila še nekatere druge primere slabo iz-j koriščenega časa. Računa se, da 1 s tem, da bi se delovni čas normalno izkoriščal, lahko pove-1 produktivnost za nadaljnih 6 %. , Seveda bi v tem primeru moral | biti spremenjen vozni red avto— j busom, ki vozijo delavce na delo; in z dela. Avtobus bi prihajal j prej, odhajal pa pozneje kot sedaj. I 3»/ Z ustreznimi organizacijskimi spremembami v proizvodnji in administraciji, to je s povečanjem mehanizacije, spremembami tehnoloških postopkov, bi se proj-izvodnost lahko najbolj dvignilal in ravno v tem so še velike re- 1 zerve. I Rekonstrukcija, ki je v teku, bo dala rezultate ravno v tej smeri, vendar pa seveda šele, ko bo kon- i čana. Trenutno in to bo trajalo še skoraj celo leto 1964, pa investi- | cija le negativno vpliva na proizvod njo ker je tehnični kadet preveč zaposlen z rekonstrukcijo in zato manj s tekočo proizvodnjo. I R vno zaradi te zadnje ugotovitve ; o pa nastane vprašanje, ali je za na- še podjetje primerni čas , da s 1. januarjem 1964 preide na krajši delovni čas. Breme rekonstrukcije, Iti jo vsi čutimo, nam to sigurno preveč ne dopušča. Z rekonstrukcijo bomo dosegli ravno to, kar se zahteva za prehod na krajši delovni čas, vendar pa bo rekonstrukcija vplivala na proizvodnjo šele delno v 11» polletju 1964, Ugotovitev, da pri potrebnem povečanju produktivnosti za 23 lahko sigurno računamo v začetku leta 1964 samo z največ 14 °/o rezerve ( in še to je vezano na potrebno akcijo za boljše izkoriščanje delovnega časa) z i-stočasno ugotovitvijo, da rekonstrukcija, ki je v teku, delno ovira proizvodnjo, narekuje, da resno premislimo o teh problemih, preden se bo o ten odločali. Lipnik Jože UVOD K STATUTU i ( nadaljevanje s strani ) I Naloga in dolžnost celotnega kolekti^-va je, da v mesecu razprave vsestransko sodelujejo ter s pripomba- i mi in copolnili omogoči dokončno in I pravilno izdelavo našega statuta« Doberlet Miodrag Šef ha smučanju ORGANIZACIJE Na letni konferenci 00 ZKS "Elan"f ki se je vršila. 11. 11. 1963 se je obravnavalo delo osnovne organizacije v podjetju v razdobju med zad__ njima konferencama in v zvezi s tem j o nadaljnih nalogah organizacije v podjetju. Poročilo oziroma diskusija na letni j konferenci je v glavnem zajemala sledeča področja : I - razvoj organov upravljanja v pod- | jetju in vloga komunistov, - pomen in vloga ^veze komunistov v podjetju, - delo sind. in mlad. organizacije ! v podjetju, - vloga članov ZK na osnovi III. in IV. plenuma CK ZKJ, - finančno poslovanje in sedemletni I perspektivni razvoj podjetja, - naova ustava in vloga komunistov,; - Statut podjetja in priprava na u- I vedbo 42 - urnega aelavnika, -V. plenum CK ZKJ, - vloga in pomen delovne intelegencej v podjetju. V nadaljnem poročilu bi se morda samo na kratko dotaknil neka- j terih najvažnejših momentov iz ne- I ka/terih zgoraj podanih področij dela1 naše letne konference, ki naj bi vsag v neki meri zajel a področje na-i še osnovne organ, .acije in problema-J tiko v zvezi s tem. Delavsko samoupravljanje je eno naj-J naprednejših oblik vodenja gospodar-l skih organizacij. V programu Zveze komunistov Jugoslavije ima delavsko i samoupravljanje zelo vidno mesto, kij se kaze v tem, kakšna je angažiranost članov naše organizacije v delu samoupravnih organov v podjetju. ■ ZK V PODJETJU Ugotavljali smo, da v organizacijah upravljanja sodeluje preko l/3 vsega članstva naše organizacije in da so poleg celotne organizacije v največji meri prav ti komunisti odgovorni za krepitev našega delavskega samoupravljanja. Konferenca je ugotovila, da bo treba v prihodnosti krepiti predvsem vlogo EE ter večjo zainteresiranost in angažiranost posameznih članov v organih upravljanja, v zvezi s tem pa postaviti največjo pozornost izobraževanju članov upravljanja. Predvsem se moramo zavedati, da je današnji razvoj organov upravljanja dosegel ta^-ko stopanj o razvoja, da so postali ti organi tribuna dela in življenja v gospodarskih organizacijah. °d tega,- s kakšnimi metodami ZK spodbuja in pospe” šuje delovanje in uveljavljanje delavskega samoupravljanja, kakor tudi ostalih političnih organizacij v podjetju je močno odvisno, kako se bodo razvijali odnosi v podjetju in prav ta področja naj zajema delo naše organizacije. Od problemov, ki smo jih obravnava.li na letni konferenci naše organizacije, je vloga in uveljavljanje ZK v kolektivu. Večkrat so prihajale pritožbe od zunaj pa. tudi od znotraj podjetja, da se naša 00 vse preveč spušča v probleme, ki gredo v kompetenco ene ali druge službe v podjetju. Prepričan sem, da so talca stališča nepravilna, ti ljudje, ki to kritizirajo, pa ne poznajo vloge in linije dela naše organizar-cije. Smatram, da gre tu samo za eno od vprašanj, ali gre tu za pojav neposrednega in operativnega poseganja nase organizacije v delo organov upravljanja in delo merodajnih služb v podjetji’ ter drugih političnih organizacij in upravnih teodstev, ali je tu vprašanje odgovornosti za gospodarski in politični razvoj in odnose v podje- tju« Prepričan sem, da gre tu za I drugo vprašanje c Lahko ugotavljamo, da se naša organizacija hi vkijučeva-! la v operativno delo raznih organov, j in organizacij v podjetju, na sprej©-! manje določenih sklepov, ki niso v njeni kompetenci, vendar pa je stala j na stališču in reševanju problemov, j ki vplivajo na odnose in politično razpoloženje v kolektivu,, kislim, da ! nam ne sme biti vseeno, kako se obra-i vnavajo in oblikujejo notranji odno- ' si, ali so odnosi med vodilnimi v re-l du ali niso; ali so našo investicije ■ vse pravilno vložene ali niso- ali je naša reorganizacija zaživela ali | in drugi podobni problepii-; Ti ;i.n po- ] dobni problemi so sedaj morda manj j vidni, so pa problemi, ki lahko v tej alx oni obliki mečejo slabo luč |‘ na delo naše organizacije v'podjetju I pri podcenjevanju hjih« L-a. ni smo pri ! teh notranjih problemih poslavljali sklepe j tako in tako mora biti, ven- I dar smo stali na stališču, da so ti* ' primeri negativni za nadaljni razvoj podjetja in če te probleme ne vidijo ] osebe oziroma službe, ki sp zato po- ! stavljene jih pa, morijno mi nato opo- I zarjati„ Komunisti bodo morali na- ! stopiti še v bodoče proti takirn po— j javom, ki ogrožajo uspešen razvoj po—I djetja in obenem vlogo in pomen naše i organizacije v podjetju0 - c delu političnih in družbenih orgaf nizacij bi se dotaknil na kratko samo! delo sindo in mladinske organizacije'V podjetju in to predvsem s stališča j krepitve politične vloge teh dveh or—j ganizacijo Smatram, da snn na področju vloge in. ! dela naše s ir.'L organizacije naredili' mnoge, vendar bomo morali tej organi-' zaciji posvetiti v bodoče, veliko veči pozornosti Razvoj naše družbe in dru-r žbenih odriosov je določil mesto sindi4-kata v gospouarskih organizacijah, za-j-to je za njihovo delo potrebna čimve-i čjn. politična in organizacijsKa aktiv-j-nost posatteznih članov« V zadnjem časi* opažamo določeno pasivnost pri delu J sind= organizacije c ^lomuništi , pred- vsem pa komunisti, ki so neposredno j vključeni v delo sindikata v podjetju, so odgovorni za delo te organizacije ter delo sindikalnih podružnic po EE, ki niso zaživele tako, kot bi morale« Sindikati se morajo zavedati, da so nosilci demokratičnosti, predvsem pa EE v oddelkih, kjer delujejo in tem pr o— belmom bo moralo vodstvo sindikata v podjetju posvečati največ pozornosbio V našem podjetju je zaposleno več kot 1/3 mladine„ Le ta podatek nam pove, da moramo naši mladini posvetiti veliko več pozornostic Pri delu mladinske organizacije bi se dotaknil predvsem dveh osrednjih problemov dela te organizacije: '(‘•■j ; ‘ • ’ , ivilaaini je treba dati večjo politično aktivnost, ter stalno skrbeti za rast novih sposobnih družbenc-političnih delavcev v družbeno-političnih organi- • eacijah' v podjetju, v organih upravljanja itd,y ki bodo razumeli naloge, ki jih predstavlja pred njih družbeni razvoj t , • D ugi problem, k.i je pri nas aktualen je izobraževanje mladih ljudi in pravzaprav celotnega kolektiva, Iti prihaja v podjetje o‘Preko organov in organizacij je treba tem ljudem odpreti vse možnosti, do vži^ljanja v kolextiv in v novo življenjsko okolje, kar pa je najvaž.ie j še* Le tu bo treba is..ati sposobne ljudi, predvsem mladino in'jo vključiti / 112 r/ do 30 dni ZARADI BOLEZNI V i».ESECU NOVEMBRU IZOSTANKI SO BILI zaradi ; Nesreča pri delu 2 45 dni 56.6o5 Nega druž. člana 2 8 / 7.223 Ostalo 38 281 » 287.135 0.0. NOVEMBRA o u j -Cl " V. - 'j.j IZ0S..ANKI IN DAJATVE PO ODDELKIH: 5 Eo merilu za doseganje plana proizvodnje na zaposlenega, so v novembru v osebnih dohodkih obračum>-ni sledeči odstotki na preseganje plana : Tel.orod, Smuč^rija Kov.in Sed. skla.got.iz Razrez, sklad.1. komunala Uprava Inštitut Obrat družb.preh. 21 oni 18 12o II 122.377,-l 1 .11 85 tl 86.o53,-| | 5 32 It 22.263,4 j 9 56 tl 54.113,4 1 5 It 31.295,-i l 2 15 It 11.849,4 j SKUPAJ: 350.963,t SMUČARSKI ODDELEK 46 °/o SPLOŠNO LESNI ODDELEK 34 io KOVINSKI OBRAT , 58 % SEDLARSKI OBRAT 38 LJSNI OBRAT SKUPAJ 45 % PODJETJE SKUPAJ 46 % v • v primerjavi z mesecem oktobrom, so | se nadomestila os. dohodkov zaradi j bolezni znižala za 154.832,- din, I Kolman i^arta Štev. III/4 risala in opremila REICHkANN ERIKA L , Kavčič Ivan Navedeni politični voditelji - v mogočem različni drug od drugega, pa predstavljajo presek stremljenja vodilnih ljudi današnjega sveta kot njihove države v večji ali man-j-jši meri odražajo globalno gibanje našega sveta« lanje o ukinitvi razde3~itve sveta v dva bloka,, Te so tudi doprinesle prikaz nevarnosti, Id. preže na svet v slučaju obstoja dveh blokov, glede na pogoje nove tehnike in nuklearnega orožja. Ta reprezentativnost pa utrjuje vero, da je • to kar je bila glavna tema razgovorov med njimi in Titom zares teza človeštva, to je mi r* Tito je s svojimi ocenami in razmišljanji pri svojih sobesednikih po vsem sodeč dosegel razumevanje in soglasje. / Razpršil je dvomneve osnovano po. že dSlgo’ preživetih koncepcijah in vnesel novo svetlobo v razu®0~ vanje današnjih dogajanj. Največ pazljivosti so pritegnila Titova razmišljanja in ocene formulacij dveh blokov o novi smeri držav gle+ de vojno in miru. S tem v zvezi opravičenost vse večjega števila držav, da se opredeljujejo za vodstvo politike miroljubne koe sis— tence. To niso razmišljanje brez realne podlage, ampak so odraz gibanja oziroma procesa, ki se je pr: čel najbrž že pred 15 leti. Potrebno je mnogo dalekovidnosti in hrabrosti za borbo proti hladni vojni, ki je brez perspektive in za aktivno miroljubno kceksistgix50 ter za neangažiraje v liaterikoli nemiroljubni blok. Casiso se spremenili. Neangažirand države ,s svojim močnim delovanjem za mir in mednarodno sodelovanje, j so dale veliko sprememb, zaradi ka4 terih je nastalo aktualno razmiš— ! Tudi v blokih se stalno krepi proces diferenc mn polirizacija - stare vezi se rahljf.jo. Na drugi strani pa se izvajajo in se vedno bolj številne moči, ki so proti vojni, ki naj bi bila sredstvo za raševanje antigo-t nizma in sporov. Ravno ta nova polarizacija moči v današnjem svotu, se pojasnuje kot jedro Titovih razmišljanj o potrebi revidiranja teh blokov in neangažirar je ter tako tudi njegova ideja o potrebi kodifikacije principa koek • sistence, S tem, ker so te ideje in misli izne-šene za časa Titovega obiska po • Latinski Ameriki in ne le da so tam tudi potrjene, ampak tudi obogatene z novimi predlogi, je bil potrjen in dan najboljši odgovor na vprašanje o pomenu in rezultatu tega pomembnega obiska za ves svet. ( nadaljevanje) STANJE DELOVNE SILE : ! I Zfigetkom novembra je bilo skupno zaposlenfKš v rednem delovnem razmerju : moških : 258 Žensk : 250 I Skupaj: 508 I V začasnem delovnegj razmerju : moških : 6 žensk: 3 Skupaj : 9 vajenci : 4 moški I K°ncem novembra pa je bilo skupno I Zaposlenih : v rednem delovnem razmerju : moških ; 258 žensk: 251 Skupaj: 509 V začasnem delovnem razmerju : moških s 6 žensk : 3 N I skupaj : 9 I I vajenci : 4 moški I I Gibanje delovne sile. V mesecu novembru so se zaposlili sledeči novi delavci : OREL PAVLA — kuharica v obratu drus. j prehrane ARIH ANICA — delavka v lakirnici smuč J obrata BAJIČ MILJANA - delavka v lakirnici smučarksega obrata GREGORIČ FRaNC — mizar v smučar, oddel .! VSEM N0V0D0ŠLIM ČLANOM aDLDKTIVA LELI ! M) MNOGO ZADOVOLJSTVA IN U3PEHA PRI DELU ! V novembru so zapustili ;~)od.ietjež PERNUŠ JOŽE - po sporazumu ZUPAN LJUDMILA - po sporazumu ZUPAN FRANCKA - po sporazumu ■POROKE Poročili so se : Bulovec “‘arija, delavka v smučarskem oddelku in iiohorč kar jan, delavec pri komunalnih delih, Stibelj Korel — mizar Debeljak Jelka, poroč Medved, delavka v splošnem lesnem obratu. VSEM NOVOPURCv^NCEM IS. TJ3H0 ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO OB VSTOPU V 'NOV ŽIVLJEN S^a STAN VELIiOO SKEČE IN ZADOVOLJSTVA ROJSTVA .. Rodili so se : , Golčman Antonu - deklica, Šmit Janezu - deček ČESTITAMO! TEŽJA NESREČA NA SLUŽBENI POTI MEZEK FRANČIŠKA, PK kuharska pomočnica, zaposlena v obratu družbene prehrane, se je peljala dne 19. 11. 1963 za potrebe obrata družbene prehrane v Lesce. Na poti nazaj ji je v križišču enako-i-vrednih cest Begunje — Zapuže prif ' ,... 'J : | ; • - Vjl ■ ^ XV 'v J\l /..-r." db H V' „ Lf rir /:'■ 7 r peljal nasproti traktorist. Pri zaviranju je traktorista na križišču zaradi slabih zavor zaneslo v levo,namesto v desno. Pri trčenju je tov. iaežek padla z raopt da in dobila kompliciran zlom leve noge,. Vzrok nesreče bo ugotovilo TNZ Radovljica. Imenovana.je v bolniškem staleža. 2. PRIMC JANEZ, NIC delsvec, zaposleri na delovnem mestu rezkanja smuči spodaj, je dne 14. lo. 1963 hotel namestiti ščetko za čiščenje odpadne mase, ki nastane pri rezkanju. Delavec pri tem delu ni ustavil stroja in je nameščanje ščetke vršil med samim obratovanjen stroja, ga je rezkar zgrabil za mezinec leve roke in mu ga poškodoval. VZROK : Nesmoteren naein dela pri posamezniku Izgubljeni 4 delovni dnevi. 10 3./ BAJIČ V3LLD, JV mizar, zaposlen na delovnem mestu delo na lesno obdelovalnih strojih v oddelku telovadnega oranja,. je dne 19. lo 1963 na krožni Sagi razžagoval polizdelek za izdelavo sani. Pri tem delu mu je zaradi zagozditve obdelovanca le tega vrglo nazaj in mu poškodovalo palec desne roke. VZROK s nevaren način dela pri posamezniku. Izgubljenih 7 delovnih dni. 4./ BILIČ MILA, NK de la vita, zaposlena na delovnem mestu lakiranje smuči v smučarskem obratu« Njo je dne 18. lo. 1963 pripeljal z motornim kolesom do podjetja motorist V.Ž. Pri stopanju z motornega kolesa na cesti Begunje - Lesce, je pri tem iz smeri Beganj pripeljal kolesar in zbil delavko po tleh. VZROK s neprevidnost na cesti Imenovana je še v bolniškem staležu. 5./ KUŠAR AGaTA, NK delavka, zaposlena na delovnem mestu razžagovanje lesa na nihalni >rošni žagi v strojni delavnici smučarskega o-brata, je dne 21. lo.l963 razžago-vala lesene bunde na- nihalni krožni žagi. Zaradi teže ji. je bund padel iz rok in ji pri tem poškodoval zapestje desne roke. VZROK : ni faktorja v delovnem okolju. Izgubljenih lo delovnih dni. 6./ MELITELJ MARJAN, I\V kovinostrugar, zaposlen v KD, je dne 5. 11. poliv ral dvižne osi za bradlje. Pri tem delu mu je vrteča dvižna os potegnila roko med obdelovanec in mu poškodovala pale C desne roke. VZROK: Nevaren način dela pri posamezniku. Izgubljenih 7 delovnih dni. / Iz Priročnika/ I ZVIŠANJE DRUŽINSKE INVALIDNINA ZA 50 % L. -------------------------------------------- ; Do družinsko invalidnine, zvišane za ; I 50 imajo po 21. členu ZWI pravico : s t a r ši , ki so v okolišči- | I nah 1. oziroma 2*. člena aakona izgu- •! bili edinega ptroka in starši, ki so I imeli več otrok, pa so enega izgubili | v teh okoliščinah, uruge otroke pa -I kot civilne žrtve vojne. I Te ugodnosti ne morejo dobiti starši, I ki imajo vnuke. Pomen zvišanja in— j validnine je v tem, ker so starši iz- ! I gubili potomce, oziroma nimajo potomcev, ki bi bili lahko njihovi hre- | I nilci na stara leta. I c/ Upravičenci do invalidnine iz dveh I ali več naslovov Po načelu, ki je določeno V 20„ čl. ZWI, lahko dobiva ena in ista oseba več invalidnin na različnih podlagah. Primer: Vdova lahko dobiva invalidnino po umrlem možu in še obenem po umrlih sinovih ; osebni invalid lahko dobiva invalidnino še po umrlem sinu, vendar le takrat, če jo ne dobiva po umrlem sinu noben drug dru-žisnki članj otrok lahko dobiva invalidnino po umrlem očetu in po umrii materi. V vseh naštetih primerih ostane znesek vsake invalidnine nespremenjen. 2» Invalidski dodatek •katerim urejamo gmotno vprašanje tistih uživalcev invalidnin, ki so glede na pridobitno zmožnost ter glede na >remo5enjsko stanje in dohodke popolnoma ali pretežno naveza n i*na i n - in v tem osiru izpopolnjujejo določeno r o:; so je« Temelj- ne določbe o invaliuskem dodatku vsebujejo 23« do 25« členi ZWI, podrobnejše odločbe pa uredba o invalidskem dodatku. Poznamo tri v r ste inv a-... lidskin dodatkov: splošni -invalidski dodatek za uživalce osebne in družinske invalidnine, posebni invalid, dodatek, ki je namenjen otrokom padlih borcev za šolanje in usposabljanje za samostojno življenje, ter posebni invalid, dodatek za uživalce invalidnin, ki stalno živijo v tujini. Invalidski dodatek je instrument, s Temu naslovu bi lahko dodal še: kakšna bo žetev pa nam bo pokazalai bližnja prihdonost. Zelo sem zadovoljen, ker moj članek' v Smučini ni šel v prazno, ampak jej nasprotno celo zbudil neko novo vrsto širšega obravnavanja tekočih ' problemov in konstruiranja oz. pro-j jektiranja novih modelov. Pri tem mislim na " širšega obravnavanja" • dejstvo, da so se v ta krog vklju- ( čili tudi naši uslužbenci, *uiterih I delokfcog ne obsega konstruiranje in projektiranje novih modelov ter I analiziranje tekočih problemov. I Naloge same so zelp pomembne za na-i so proizvodnjo} predvsem bodo poma—l gal.8 pri znižanju lastne cene proizvodov. Prav zaradi tega bi bilo | potrebno, da bi se člani našega ko—j lektiva zavedali tega in v čim večjem številu pristopili k nateča-j jem. Popolnoma razumljivo je, da za-r htevajo naloge dosti znanja in iz- ! najdlivosti. Tako bodo morali reševalci nati-čaja " mladinske smuči"; dati predloge za vse dolžine mladinr-skih smuči od 80 - 170 cm ( dolžina^ narašča po 10 cm ). Pri tem bodo morali odgovoriti na naslednje; 1. Natančni tdhniČni opis smuči 2. Skice ( predvsem presekov vzdol žne sestave smuči ). 3. Opis delovnega postopka z navedbo strojev, ki se bodo uporabljali. 4. Približni normativ časa in ma- terialov. 5. Kalkulavijo po dolžinah smuči« • Posebno veliko pazljivost bodo morali reševalci polagati na vprašanji lepljenja smuči. Tesno povezani z lepljenjem sta dve zahtevi , ki jih bodo te smuči morale vsebovati : a/ smuči se ne bodo smele v neugodnih atmosfer sitih razmerah zvijati v vzdolžni osi in b/ obdržati bodo morale pravilno mo— stičenje * Vsak posameznik, ki bo reševal te naloge bo potreboval dosti časa, ICer je naša želja, da sodeluje čim več udeležencev pri natečaju in ker so predpisane nagrade samo za prva tri mesta, bi bilo pravilno, da bi odgovorni formu z različnimi ukrepi stimulirali udeležbo« I/iislim, da bi bil najbolj učinkovit način tako, da bi vse nenagrajene naloge komisija ocenila in pozitivno ocenjene naloge nagradila glede na čas, ki ga je udeleženec porabil za reševanje. Ali pa bi komisija za vse pozitivno ocenjene nenagrajene naloge za vsako temo posebej določila gotov znesek. Višino zneska pa bi določila na podlagi težavnostne stopnje in obširnosti naloge. Finžgar kiha - Saj sem ti rekla, da ne kupuj otroku smuči, dokler ne pade sneg T -y ,,rS^e , at1'1 ’ se*OI>i S **° o& - o d^% *n \o ^ le^ St" rCi'^S^ ji*8®* cM> tv^e0. Se de^* W> ie tV'“' ,wt0® ? -1 ?** - do*1 itv so V* , -lAneS2-’’ ^° se«1 ■w - ^ - sc^c’ „ tsvi S*J „ se ttje *4ii° ™*>* silC^di * - it f *sSs£ d& ^e vet* se itv^ ci< s^e T^e s - . e ^ ®^e d **V ,ti **\\e ^ &&. *a* °d <&>\ / v^ot « ^ D* Oi>' aisci %e -ai tvic "1® ©.a va*^ da iT": ^x6c 2,a *o ■-^° o \>o^ v. +uY^ s^c% . ti*e 3*^ sW Seai>\as^’ V,o» ^ * Q-avi ,V>- \jNTe i^o6t iei 40' S? se •te® V2®° tv& 0^e ' -v 1«3 i-CCV' e -pt> - - -A ^ „ux^e6a sx& . -a*®*0, * o ®a . vto ^^etese- *£>»**■ ' d° ve do-0 -k e ^ • a ^ 7ioO^S \CC’- ti*1' , - Pa o *• *Bl e ?=* 'V1 6 _, el*a' . ,R® V* A ,5 pO X& s«^' rc* se is’ iV^etv DOS' A-CO* Tiv it^° ^e^°' ,tvce li3 * oj, ^ ^ S do^0’ v s® Al o\>H .\ še »soiit \K£jZ-° v,ot ^° ^ 'V ,-g-e^ •% v tvi-c * ^l^°Vc v teW ^ „T,dxrt*c .-\ n~- te % Te 7,W tVoc> it' ti r£ sVOt°^ - 10 \\NTO'1-3 , S'® . so ^ ’ di^e \ ^i«55, —t^ove % n0ve »>» “"tu '-e SVo^^i »» ,rc^u‘' ^o®1' . ca* » ant ■& s -.+.. V° , *«oS^’ - -<^s? AAtCK- da J ,.0-U- ,’JJSS0 7j1'^ . 3e^eT^’ du^0 ^dvse % „,reii 36 ; te*o» a »»J& * Cv. ^ *£• ^ ' -WcRa w' i»etvU 7** sVL° c^ ■ v1o*eTCL . ^ NT ^ ^0**3 ’ -pT®^ ? s ***** , *i** itV ? . ,i *** o\*^ • "VA VLB VVv Ts£V" V;° ve® " , V^itvC CTv 4^ve cc& ■ ' AiW -O VS®^ a J I strokovnih in drugih V KNJIŽNICI " E LAN" ( nadaljevanje J 31 ašinske Alatke 32 Mašinski elementi .... > 33 Matemateicke a staticke tabulky 34, Material za izuČavanje (Čiri-) 114 Maschinenbau 35 Mehanička tehnologija lo6 Mehanska tehnologija 116 Mizarska tehnologija 37 Merjenje in kontrola 38 Naš les 39 Nezgode na prešama in njihovo sprečavanje 117 Normen und formen 91 Obrada kovina na takorskom stroju 40 Ocena ekonomičnosti tehnololo-škog procesa 41 0 gospodarjenu z lesom v LR Sloveniji 42 Opšti pravilnik 22 Osnovi bravarstva 9o Osnovni zakoni kretanja strojeva 113 Parni kotao 5o Površinska obdelava lesa 85 Pomazivanje motornih vozila lo2 Poznavanje Čelika 44 Praktična navodila za elektro-varilce 46 Program ispita- metašska stroka 47 Program ispita - drvipr.struka 48 Proračunavanje i oblikovanje opruga 49 PrirujSnik za konstruktore otkova-ka i kovače Vse polno je na svetu stvari, katerim gre poleg zanimanja tudi naše občudovanje» Pa ne samo to ! Radi njihove nevsakdanjosti vzbuuijo močnejše zanimanje, radovednost in pričnemo o njih razmišljati, kajti ne moremo se sprijazniti le z bežno predstavo in dejstvom, da obstojajo, temveč jih skušamo doumeti in razumeti. Da to ni vedno enostavno smo opazili ob pogledu v •vesloje, o katerem smo v zadnjih številkah našega lista dobili nekaj podatkov« Danes bi se rad ustavil ob precej bolj otipljivem dejstvu, ki pa vsled posebnosti in izrednih razsežnosti ravno tako vzbuja naše občudovanje ter nas naravnost sili k razmišljanji. Ogledali si bomo najstarejšo živo stvar na zemlji« Pred približno 42oo do 43oo leti, ko so v Sgiptu gradili piramide, a je v Zvropi živel človek še v kameni dobi se je zasejalo cixevo, kr. je bilo že staro 2000 let, ko so gradili kitajski zid., Tu drevo še danes raste,, V sevcrozapadnem delu Združenih držav Amerike so našli pred "200 leti drevesa, katerim so vsled rdeče barve lesa dali ime Rdeči les. Pozneje jim je priseljeni Avstrijec Endli-cher, po tamkajšnem indijanskem poglavarju dal ime Sequoia.-Ločimo dve vreti teh dreves in sicer Sequ'oia [.c sempervirens in Sequoir.. gigante a. Spadata v vrsto iglavcev in sicer sličijo vejice prve cipresi , iglice druge pa so podobne naši jelki. Po-stoji še tretja vrsta in sic> SjS.J REKONSTRUKCIJA Nov stroj za j'5tno mesto Shakespeare 75-. nedoločen izdi igre 76, otok v sever reti Jauranu 77 o bodičasto grmovje 78. le.-ošnhega leta oo0 v— prašelnica £1. glej lc vodoravno NAVPIČNO r 1, izraz vos..1, osti ( ukan je) 2 »selo ne^arro kostno 'bolenja 3, tovarna v Črnučah 4. zdravniška krati ja za"bro7. posebnosti'1 5- termin 6o imen. :?ilm.:kega igralca Ladda 7o i~e k .kisi. ra predsednika uiate-osa 8c jokavec, Udor se cmeri 9. ba.va zaičita proti koroziji lo„ kiznei, lin sestanek, pomenek odbora 12,- predlog 13«, enaka samoglasnika 14, del stopala 15» vzhod .. jutrc.vc J G, tovarna finomo-hanike v Kranju 22-. medmet bolečine 25o začetnici priimka in imena predsednika zvezne skupščine 27» števnik, 29» znak za eribij 3o. čas brez vojne 33« izdelek naše tovarne 35» brenkaIni inštrument ( največji v tamburaškem orkestru ) 38» naslovni junak fjodčeve opere 39o tovarna koles -v Ljubljani 4o^ naplačilo, nadar, 41« tovarna v Lescah 42c konec šahovske igre 41. ilovica 48. preval sedlo 49, ime filmskv igralke Blyth 51» sadež, 52« prvenstvo 53» nemška ilustrirana revija 55» lošč, lak, glazura 56. ime slov., pesnika in pisatelja Bora 57. tuja okrajšava za množico 58. kraj v Boki Kotorski 59. nivo, stopnja 62. otroško vozilo 64» uporaba 65« začetnici izumitelja dinamita ( Alfred Fobel) 66» reka ki teče skozi Firenzc 67. g-slo 69.orenje 7o, del gJave 72, majhen mostič 74, nerabljen 77, kazaln i zaimek 79« začetnici slov, skladatelja ( Ostarec Slavko ). Se st:, vi la: -i) lman Tatj ana REŠITVE Prispelo je 15 rešitev križank. Od te^a je bilo 5 pravilno rešenih in lo napačniho 2JGB JE DOLOČIL 1» nagrada 2c nagrada 600 din TOiviSIČ JANKO VcPo 4848/3 BJELOVAR 3C0 " Arh Julij PRAVILNA REŠITEV s Obdnevu republike iskreno čestitamo, prvina, proglasitev, ra, alt, aroma« sa, Odra, Jena? Ika- klot, Dleto, dereze, kralj, aj, met, niti, era, je anorak, stavbe} os, bi, tuy ei, asfalt, odstop, sm, eta, gred, ali, rs, Tatra, tolmun, angel, alga, eql,- Ares Aiva, ne, strmo,ptt, zv,jastrebarji, Ortnekc oo 00 ro ro ro 00 OCE ro vO G> ro; 00 v^> ON Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti! S