Leto L30L ŠL 47 Ljubljana, sobota 17* Itbfarl* 19J1 Din izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — lnaeratl do 30 petit vrst S Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst S Din 3. večji lnserati petit mta Din 4-— Popust po dogovora, inseratru davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPBAVNlftTVO LJUBLJANA, Knmftjeva ulica 4tev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva uhca 1, telefon at. 65: podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Podtna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Zaupnica Blumovi vladi: Odvrni en napad desnice Po zelo burni debati o notranji politiki je francoska poslanska zbormca izrekla Blumovi vladi zaupnico s 361 glasovi proti 209 PARIZ, 27. febr. d. Snočna seja poslanske zbornice se Je končala s sprejetjem zaupnice Blumovi vladi ljudske fronte. V debati je desničarski poslanec Gixier-Vignaucourt očital ministrskemu predsedniku Blumu, ker je dopustil, da so bili prostori za svetovno razstavo uporabljeni za zborovanje ljudske fronte, ki je dobilo celo ofici-ehri značaj, ker se ga je tudi sam udeležil. Zastopnik opozicije posl. B a r e t v je nato predlagal prost prehod na dnevni red, večina pa je predlagala resolucijo, ki izreka vladi ljudske fron- te popolno zaupanje v njenem delu za gospodarsko obnovo in socialne reforme, ter izraža pričakovanje, da ga bo v enaki meri nadaljevala do popolnega uspeha. Bivši min. predsednik F 1 a n d i n je pred glasovanjem izjavil, da predsednik vlade BI um ni jasno odgovoril na njegova točna vprašanja o bodoči gospodarski in socialni politiki vlade in da se zato z njegovimi pojasnili ne more zadovoljiti. Po več drugih govornikih je zastopnik radikalne frakcije C a m p i n c h i izjavil, da radikalni socialisti odobravajo delo vlade, ki ga je min. predsednik Blum popolnoma opravičil, v kolikor se tiče gospodarskih in socialnih nalog. Poudaril je, da bodo radi-kalni socialisti še nadalje podpirali sedanjo vlado ljudske fronte, če bo dosedanje reforme izpolnila z novimi gospodarskimi in socialnimi ukrepi. Zatem se je izjavil za vlado tudi socialistični poslanec D u c 1 o s. Pri glasovanju je bil predlog opozicije za prost prehod na dnevni red odklonjen s 361 glasovi proti 211, dočim je bila zaupnica vladi, ki jo je predlagala večina, sprejeta s 361 glasovi proti 209 Tako je bil na novo utrjen položaj BI um ove vlade. Dr. Hodža o sporazumu z Nemci Podlaga za sporazum sta parlamentarni demokratski sistem in veljavna ustava Naval ameriških * turistov v Evropo PARIZ. 27. febr. d. »Excelsior« poroča iz New Yorka. da je pričakovati po ugotovitvah ameriških turističnih organizacij velik dotok ameriških turistov na pariško svetovno razstavo Vzrok za to je bolj v močnem zboljšanju gospodarskih razmer in zvišanju dohodkov kakor pa v devalvaciji fran coskega franka ki omogoča cenejše življenje v Franciji Prekoatlantsko brodovje je popolnoma oddano za vso spomlad Cenijo, da bo prišlo v Evropo 300.000 do 400000 ameriških turistov. Mnogi ameriški turisti bodo prisostvovali tudi svečanostim ob priliki kronanja v Londonu, pa tudi ostala turistična središča na kontinentu bodo imela precej dobičke od dotoka ameriških turistov. Reforma vseučiliške vzgoje v Rum uniji BUKAREŠTA. 27. febr. w. Na včerajšnji seji je rumunska vlada sklenila razpustiti vse dijaške domove. Od slej bodo smeli obstojati samo visokošolski domovi, ki bodo pod vodstvom rektorjev in dekanov. Visokošolski domovi so biH doslej najvažnejša središča nacionalnega gibanja. Mnogo dijakov je bilo zaradi nelegalnega političnega delovanja aretiranih LONDON, 27. febr. d. »Daily Telegraph« je objavil razgovor s češkoslovaškim min. predsednikom dr. Hodžo o narodnostnem sporazumu v CSR. Min. predsednik dr. Hodža je izjavil: V šolsftvu so Nemci na boljem glede na svoje število, ker predstavljajo le 22% prebivalsrva, pač pa imajo utemeljene ugovore zaradi sodelovanja v državni službi. Že meseca novembra sem izjavil, da ne Ko nihče izključen od pogajanj za češkoslo-vaski-nemški sporazum Nato jc prišla k meni deputacija Henleinove stranke ter mi izjavila, da so moji predlogi pretesni m da se zato zanje ne morejo zanimati. Na pripombo, da Heinleinova stranka ne vidi. nobenih jamstev za izpolnitev obljub, je dr. Hodia odgovoril: Statistični podatki o razdelitvi novih državnih služb bodo najboljši dokaz, da izpolnjujem dano besedo Na nadaljnjo pripombo da je Heinleinova stranka izključena od pogajanj, je dr. Hodžn odvrnil: Skoda je. ker je Henlein odklonil izvolitev v parlament. Od sodelovanja v vladi ne bom izključil nobene stranke, če bodo njeni zastopniki zavzeli jasno stališče na podlagi našega parlamentarnega demokratskega sistema in veljavne ustave in če bodo opustili vse totalitarne zahteve. Naloga nem skih poslancev je. da prilagode svoja stremljenja tem neizpremenljivim načelom, ker si bodo na ta način sami ustvarili pot k popolnemu sporazumu. Izjava dr. Beneša PARIZ. 27. febr AA »Petit Journal« objavlja izjavo predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša Izjava se glasi: L. 1936 je bilo najbolj kritično po 1. 1914. in sicer zaradi abesin&ke vojne, španske državljanske vojne ter odpovedi versajske in lokarnske pogodbe. Kljub temu je bil rešen evropski mir. L. 1937 bo manj kritično, vendar pa polno težav. Menim, da bo mir rešen. Če bodo demokratične države energično podprle DN in kolektivno varnost. Republikanska ofenziva na španskem fugu Vladne čete so v odseku Sierre Nevade zavzele več strateško važnih krajev Iz Narodne skupščine Snoči je bila končana načelna razprava o proračunu ter je skupščina prešla danes v podrobno debato Beograd, 27. februarja- d. Narodna skupščina je danes nadaljevala »svoie delo. Ker je biila snoči končana načelna razprava o proračunu, je dopoldne odgovarjaj minister za »socialno politiko braeiša Cvetkovtič v imenu vlade na razne iz-ave govornikov v teku proračunske razorave. Po odobr;4vi zapisnika zadnie seje ie najprej odgovoril predsednik viade in zunanji minister dr. Stojadinovir na vprašanje poslanca Manfreda Paštroviča ali ie res, da se je naš posramile v Bukarešti KasidoJac. udeležil pogreba dveh filanov železne garde, padlih v španski aVžavlianjski vojn. kakor so poročali nekateri listri. Predsednik vlade dr. Stoiadinovi* je odgovoril, da je ta vest iz&la nabore i v nekem bukaraštanskem listu. hfla je r>a takoj na- slednjega dne demantirana. To netočno ve^t so ponatisnil tuda nekateri drutri lk*ti, dejstvo pa ie, da se naš posJanik Kasiidolac ni udeležil pogreba Poslanev Paštrovif se ie s tem odgovorom zadovolji l. Finančni minister Dušan Letica je na to odgovarjal v daljšem iiovoru na pripombe k proračunu, kj so b le izrečene v teku načelne razprave glede na račun*>ko_ teh nično stran. Za njim je minister Drajriša (vetkovir od govarjal govorni kom v proračunski razpra vi v političnem t>oeledu- Po njegovem govoru ao poda L; svoje far jave še zastopu kj večine in manjšine finančnega odbora, nakar se ie prfpctu glasovanje o proračunu v naČeiii. Gibraltar, 27- febr. d- Republikanske čete so pričele na južni fronti v odseku Sierre Nevade nepričakovano ofenzivo ter so za" vzele v prv-h bojih več strateško važnih vas; z 10.000 prebivalci. Te vasi utrjujejo sedaj z vso naglico kot oporišča za bodoče v o >ke o\»cracije. Republikanske čete so v ' ~ ~'rrvn:c. velike zaJog«* municije in živil. Po trditvah republikam, skjh vrst so imeli nacionalista v teh bojih velike izgube. Na bojišču so pustni mnogo mrtvecev, med nrmi tudi nemških m italijanskih prostovoljcev. Kakor trdiio republik kanske vesti, je prebivalstvo zasedenih vasi sprejelo republikanske čete z velikim navdušeni em. Srditi boji za O vi e do PARIZ, 27. febr. d. Kakor poročajo iz Madrida, se boji za Oviedo nadaljujejo z vso srditostjo. Vladne čete prodirajo le polagoma, ker se morajo boriti za vsako hišo. Izgube so na obeh straneh zelo velike. Miličniki so mesto obkolili od vseh strani ter je položaj nacionalistov zaradi tega zelo kočljiv. Na jaramski fronti pri Madridu so dobile Francove čete nova ojaeenja. predvsem Italijanov in Nemcev, ki naj bi ustavili protiofenzivo vladne vojske Miličniki se prizadevajo, da bi zasedli grič Pigaron. morajo pa še prej očistiti ozemlje, ki ga obvladujejo Francovc čete s svojimi strojnicami. Napad na republikansko loko PARIZ, 27. febr. w. Kakor javlja agencija Radio iz Valencije, je nacionalistično letalstvo dopoldne bombardiralo mesto Gandia, ki leži približno 60 km južno od Valencije. Provzročena škoda v pristaniškem okraju je zelo velika. Cilj napada je bil. da se uničijo pristaniške naprave. Mobilizacija mladine MADRID, 27. febr. Mladina vseh strank ljudske fronte je osnovala skupen osrednji odbor, ki ima za cilj splošno mobilizacijo vse mladine, enotno poveljstvo, izpopolnitev vojne industrije in ustanovitev brigade s» »vuiniodokcrjo, rta bi se teko poveča- la produkcija orožja in pospešila priprava vojaških novincev. Včeraj je bila huda topniška borba v odseku Jarame. Namen tega boja je bil razgrtati zbiranje nacionalistov okoli Val de Moranoze in Morate de Tajuna. Vladne čete so zavzele strelske jarke na levi strani. Rusija in Portugalska se odrekata blokadi LONDON. 27. /e6r. w Kakor poroča Rcuterjev urad bodo pn pomorski kontroli sodelovala brodovja Velike Britan i j et Francije, Nemčije in Italije. Vsaka država, ki je za nevmesavanje v Španiji in ki želi sodelovati pri tej kontroli, bo lahko to storila. Ruski zastopnik Majski je izjavil, da se Rusi ne bodo poslužili te pravice. Podobno izjavo jc podal portugalski delegat. NemSko-avstrijsko kulturno sodelovanje DUNAJ, 27. febr. o. Včeraj se je sestal k svoji prvi seji avstrijsko-nemški kulturni odbor. Nemški delegaciji načeluje poslani-ški svetnik Kvardowski, razen tega pa sta v njej po dva zastopnika zunanjega in propagandnega ministrstva. Avstrijski delegaciji načeluje pooblaščeni minister Hofinger. Kulturni odbor bo razpravljal predvsem o šolskih zadevah in nekaterih vprašanjih znanosti. Izstopi iz katoliške cerkve v Nemčiji Berlin, 27. febr- O \ lada ie na podlagi zakona o zaščiti naroda in države izdala naredbo, s katero se prepoveduje katoliškim duhovnikom v bodoče objavljati s prižnic imena oseb. ki so izstopile iz katoliške cerkve. Stavka v francoskih kemičnih tvornicah PARIZ. 27. febr. g. Včeraj so pričeli stavkati delavci štirih velikih kemičnih tvornic v Mulhouseu. Delavci zahtevajo takojšnjo uvedbo 40-urnega dela na teden in povišanje mezd za 20 odstotkov Poplave ob Renu Seka Ren je prestopila bregove in poplavila znatne dele ozemlja Koncert Brandl tria LjuLiL-jiaiuL, 2ri feoruarju Suoči &e >e vraiil II. končat društva »G-lasbena Akademija, v Ljubljani«, čigar spore«l ie iavajai or,; nas že doUro znani Brarutl tii*j. Tehnika kn musaka liios t, š'iro!vopotez4io>t itn sci sel za. detajl, vse to »e pri teh damah skladno ra*zvito. tako da tvori trio za*re« komorno enoto. Program uSchum.uiii op. 63.. Beethoven op. 11.. Smetana op. 15.) je rrudni konoenantkam obUo prilke, da pokažejo vse svoie vrline zlasti iz.reden čut za zaiačaj posamezni!] $kiadb. Sebu-monna. ki se v sun*atni form; že po sv«>t naturi ne zna omejiti na plastično modelirane bloke, so koncertan-tke po>lal<* v širokih, valovitih potezah z vso toplino in s prav demonsko motoriko v hitrih stavkih. Prijeten kontrast pa tudi prfKtno presenečenje je bil kristalno oisto 7-.\urran Beethoven kjer se tako živo in plastično menjavajo iirrjva virtuoznost plcSSOsiSO Čuvstvo, humor in resnost. Smetanov trio. v katerem se srečno spajata romantično čuvstvo in zdrav jriasbeni realizem, ie zaključil lepi večer, ki b zasluž-ji več pozor nosti navšečra občinstva Društvu »Glasbena Akademija v Lk»bi>a-ni«. ki je priredio ta večer, vsa zahvala! Vendar bi bilo želeti, da bi na druStvetiih koncertih nikdar ne manjkala kakšna slovenska sUađba. Franc Sturm BLiiLJN, 27. februari^. Naraščanje Rena in njegovih pritokov je dolino od Binaren a dalje i/.preine,|iio v docela poplavljeno ozemlju. Glava« promttne ceste vzdolž Rena so One« poseljene za promet, V Trierju ie velik dol mesta Ixk1 vodo. V St. Goarju sloji voda visoko v hišah. V Andermachu so morali prebivalstvo naseliti v zasilnih stanovanjih. V Kolnu je morala cestna žeieiirjca ob obali ustavj-ti promet Tudi ladjedelniška žeaezniea v Koblenzu d« more več obratovati V krarih med Remaeenom m Bonnom mora o prebivalstvu v Čolnjih dobavljati živila Tudi porenska industrija zelo trp zaradi poplav, ker ie paroplovha skoro popolnoma nornococa. Prav tako >e na Bavarskem Dunav prestopil bregove. Pri SrraubftiT" ip 1t vasi pod vodo. Snežni zameti v Hana HANOVER, 27. febr. Mesta in vasi v H ar. 7ai so zaradi traoneea snežnega viharja odrezani od sveta. Ponekod ie soeC nad 3 metre visok. Promet ie popolnoma ustav. Ijne ki neto snesn, pfcsjg n« morejo dalje. Poplave v Avstriji DUNAJ 27. febr. br. Zadnie ueževe in južno vreme sta tudi v Avstnji povzročila velike poplave. Vsa okolica Linca je pod vodo. Tudi v mnogih drugih krajih so reke in potoki prestopili bregove. Do večje katastrofe je prišlo v bližini Passaua, kjer se je porušil obrambni nasip «n je voda zalila vso pokrajino. Nevarnost poplave PARIZ. ti. febr. Seina čim dalje bolj narašča. Na stavbiščih za svetovno razstavo se že pripravljajo za primer oovodnji. Ladje ne morejo več vozriti pod ^ mostovi, obratujejo le še nizki vlačilci, mislijo pa da bodo morali rudi promet z n?imi usta vrti. » BUKAREŠTA, 26. febr. w. Rumunska nacionalna svobodomiselna loža pod vodstvom bivšega državnega podtajnika Panoala je bHa Vremenska poročila Po stanju z dne 27. t. m. ob 7. uri zjutraj Rateče: —1. oblačno, mirno. 60 snega, sren Planica: 0. oblačno, mirno, 70 snega, sren. Kranjska gora: —I, oblačno, mirno, barometer pada, 35 južnega snega, sankalisce uporabljivo. Vršič, Krnica: 150 snega sren Pokljuka: —2, oblačno, 110 snega, srez, mala in srednja skakalnica uporabljivi. Bistrica, Boh. jez.: -M. oblačno. 15 snega, s ne ž. Dom na Kontni: —4, oblačno. 220 snega. Dom na Kofcah: —6, oblačno. 70 snega. Dom na Krvavcu: —4, oblačno. 70 snega. Velika Planina: —3, oblačno, 110 snega &orzna poročil Curi h, 27. februarja BeogTad 10.—. Pariz 20.3875. London 21.4325 New York 438 50 Bruselj 73.86 Milan 23.08. Amsterdam 240.05 Bertrn 176-30, Dunai 78-35 — 81.75. Prasa 15.38. Varšava 82.90, Bukarešta 3.25. Postani in Vodnikov ostani Član c družbe! poCiticni oG$o*ni& Predsednik vlade poklanja zastava Sokolu Pod naslovom .t uklon predsednika vlade Sokolom« javlja gladilo JK/. »samouprava«: »Predsednik kraljevske vlade in minister zunanjih del dr. M dan Stojadino-vić je oda ril Sokolu v Visokem za.sta\o. ki ji bo osebno kiunoval '.'»> junija t. I., ko prirede v Visokem veliki pokrajinski mt-kolski zlet. Narodni poslanec ILuV. >-lnv 21vkovic je predsednik pripravljalnega odbora za te svečanosti in je te \se potrebno ukrenil, da uspe ta prireditev čim najveli-častneje in impozantne je. Na to slavno*.! bodo povabljeni ministra dr. Kehmen in Gjura Jankih i« ter vsi narodni poslanci drinske banovine«. — Radovedni smo, boli to ve*t objavil tudi »Slovenec« kot glasilo JRZ. P Jugosloveni V Novem Sadu je imela občni zbor organizacija »Jugoslovenska nacionalna omia dina Karagjorgje«. 1'delezili so se zborovanja delegati iz vse Vojvodine. Kakor določajo društvena pravila, ao vsi delegati nosili krav i'.' v državnih barvah In đaj-ka.se. DruStvcni predsednik banski svetnik Dejan Lučic je imel lep nagovor, v katerem je med drugim na.gla&al: »Navajeni smo govoriti: Srbov ni, Hrvatov ni, Slovencev ni, Bosancev ni, Črnogorcev ni, Makedoncev ni, marveč obstojajo samo Jugosloveni. Lahko pa tud« rečemo takole: So Srbi, Hrvati, Slovenci. Bosanci. Črnogorci, Makedonci, nas je vseh vrst In rodov, toda vsi mi smo Jugosloveni rn mamo Jugosloveni!« . proti hršč. socialnim delavcem Med JRZ in med krščansku-socialnim Jela\>stvom* organizira nim v »Jugmlov strokovni zvezi*, se vodi ie nekaj mesecev ostra bttrba ne samo n.i terenu, marveč tudi v jm-'nih glcttitnih. Zlasti »Slovenec* stalno napada JSZ. a tudi ta mu ne ostaja na dolgu z odgo\*orom. G\a silo JSZ »Delavska Pra\'ica« piše v svoji 7&dnji številki na ir\*odnem mestu med drugim: »Kdor čita vse napade na JSZ, ne mora nujno vprašati, čemv. to I' lastnih katoliških vrstah je tlelo stalno nasprotje in izpodkopa\'anje naše deta\'ske skupno 5fi, a tudi to ni moglo untčiti nawga delavskega gibanja In danes? Kot da se je zaklel in združil ves element, ki se ne strinja z načeli kršč soc. delavskega gi banja, da napada JSZ. (>6 splošnem in rte-kako bobnečem ognju sipi je katoliško časopisje ogenj in žveplo v vrste našega delavstva. . . Po časopisju razkopavajo tn iščejo smeti v naših iTstah, jih po svoje razkoplje jo, kar jim ne prija in bi služilo resnici, pustijo, vse drugo razpihujejo do neskončnosti, obenem pa kažejo s prstom katoliški javnosti-, češ, poglejte jih, takšni so. .. Tudi danes je vzrok napadov samo politično strankarsko udejstvovanje. Odgf> vorni činitelji so ustanovili svojo delavsko organizacijo. Zato se mora JSZ zbrisati s sveta. Ta svoj pravi namen pa hočejo skriti, zato stopajo v javnost z očitkom, da je JSZ premalo katoliško\ da zavaja svoje članstvo v marksizem, komunizem Ud.* Članek se zaključuje z odtočno izjavo, da bo kršč. socialno delavstvo strankarsko-politična vprašanja reševalo samo, istočasno pa bo z nato tudi braniti neodvisnost svoje strokome organizacije Da je spor med in krščanskimi socialci glob t ji, kakor se je prvotno mislilo, dokazuje najbolj dejstvo, da snujejo kršč. socialci na zadružni podlagi lastno tiskarno, ki se bo imeno\'ala »Delavska tiskarna*, da se tako osvobode odvisnosti od Katoliške tiskarne, v kateri se tiska njih glasilo »Delavska Pravica,* „ Profesorska pozabljivost" Poslanec dr. Mirko Kosič, ki je vseučiltški profesor, je v svojem govoru rekel, da je na neki prijavi napisal: vera srbsko-pravoslavna, maierni jezik srbo-hr\fatski, narodnost jugoslovenska. V istem govoru je g profesor smelo zatrjeval, da Srbi in Hrvati niso en narod .. . Ako Srbi tn Hrvati niso en narod, kako so oni mogli s Slovenci ustanoviti Jugoslavijo in eno jugoslovensko narodnost, ki jo g. profesor izrecno poudarja?f — Neki drugi ugledni profesor in publicist, ki se mnogo meša v politiko m ki je znan kot integralni J u gosi crven, udeleženec raznih sestankom' intelektualcev v Zagrebu in lUdi i in ki je sedaj ustanovil »Srbski klub* je lani izjavil v Splitu uredniku »Nove Dobe*: »Kaj bi se lagali, da smo Srbi in Hrvati en narod, ko pa nismoJ* ... Ali je to tudi profesorska pozabljivost ali nekaj mnogo hujšega?* — To smo od besede do besede posneti po glavnem organu JRZ, da pokažemo, da stoji glavni organ JRZ odločno na stališču narodnega edinstva, ram-reč, da to Srbi, Hrvati im Slovenci en narod. Kako je potem mogoče, da glasilo iste JRZ za dravsko banovino »Slovenec* zastopa baš nasprotno sšalOče, da amo Slovenci, Hrvati tn Srbi trije drmg od drugega različni SfErra 2 SLOVENSKI rt A ROD«, sobota. 27. februarja 19ST. 5tev. ^7 Rumunska princesa v LJubljani Marina Stirbley ac jc »rtavila a tvoji« letalom včeraj popoldne na ljubljanskem lctaliite Ljubljana, 27. februarja Letošnjo aerooo poletov turističnih letal je otvorila mlada, driestna dama iz Rumu-nije, prinoeaa Marina Stirbjev. Včeraj opoldne je priletela s svojim v R u muni ji izdelanim letalom na zagrebško letališče Njen odhod z semunakega letališča ao sporočili ladiobrzojavnim potom zagrebškemu leta-H§eo. Iz Zemuna je odletela princesa ob 10.15 in računali ao, da bo v Zagrebu okrog poldneva Najbrž se H pa ni mudilo, ker je priletela v Zagreb sele ob 13. Sprejel jo je poveljnik letalske brigade polkovnik Radovi č. V Zagrebu je ostala do 15, potem je pa nadaljevala polet proti Italiji preko Ljubljane. Ker pa vreme ni bilo posebno ugodno, se je ustavila rudi na ljubljanskem letališču. V Ljubi jam jo je sprejel §ef letalskega eentra g. dr. Rape, Že v Zagrebu so ji pri- poročili, naj zaradi megle v Alpah prekine svoj polet v Ljubljani m počaka, da se vreme zboljSa. Tako je tudi storila. V Ljubljano jc priletela včeraj ob 16.10 in prenočila je v hotelu Union, kjer pa niso nič kaj radi verjeli, da je resnična princesa. V Ljubljani ao namreč taki gostje zelo redki. Danes dopoldne jc bila na letališču, kjer je čakala na ugodnejša vremenska poročila iz Italije. Namenjena je namreč v Benetke odnosno Udinc in dalje v Neapelj. Njeno letalo je kot rečeno rumunski izdelek tipa Clemm in njegova hitrost znaša samo 80 km na uro. V Italijo sc jc napotila princesa za 15 dni. na povratku sc pa namerava ustaviti nekaj časa v Zagrebu. Leta samostojno že poldrugo leto in ima za seboj žc mnogo poletov. Med drugim je bila z letalom zc v baltiških državah. Leta vedno sama. 9 litrov svoje krvi Je že prodal, a v sredo si je prerezal vrat Ljubljana, 27. februarja de se človek vsaj nekoliko poglobi v bedo enega izmed teh poklicnih darovalcev krvi, se mu zazde tiste besede o žrtvovanju ter prelivanju krvi za domovino Zgolj banalne fraze. Ob ugotovitvi, da žive med nami tudi ljudje ki je njihov obstoj odvisen od cene njihove krvi, obledi marsikatera epopeja o junaštvih ter požrtvovalnosti. Ljudje, ki žrtvujejo v pravem pomenu besede svojo srčno kri za skorjo kruha in zato, da bi potem zopet darovali Se več krvi ter rešili z njo življenje srečnejšim, niso junaki, ki bi jih opevale pesmi in slavili slavnostni govorniki, so pa nedvomno največji umetniki življenja in njihova usoda ter boj za eksistenco sta pač zelo značilna za naš čas. RESNIČNA ZGODBA, KI JE BILA V ROMANU NEVERJETNA Sin kočarja je prišel pred dobrini letom v Ljubljano za kruhom. Mlad, poznal je že sicer bedo od doma, vendar pa še ni poanai življenja na dnu večjega mesta. Veroval je še, da človek lahko najde delo, če hoče delati. Usoda pa ga je takoj pritisnila k tlom, da je doživel v dobrem letu dni toliko, da bi bilo mnogo preveč za roman. Sicer bi pa bil takšen roman preveč >živijenjski4, kajti resnična zgodba bi se zdela neverjetna. V časopisnem članku ni mogoče prikazati življenja poklicnega darovalca krvi tako, da bi ljudje lahko spoznali dovolj bedo onih. ki se preživljajo s svojo krvjo. ZVEDEL JK. DA LAHKO PRODAJA KRI Bil je krojač, a dela ni mogel nikjer dobiti, razen tega pa ga je doletela še nesreča, da so ni u morali operirati kost v stopalu. Zelo ga je skrbelo, kaj naj počne ko ga bodo poslali iz bolnice na cesto, ki se je je še zelo bal. Po naključju je pa v bolnici zvedel, da se nekateri ljudje preživljajo s svojo krvjo. Prišel je s kmetov polnokrven in zdrav. Bedno živi jen je v mestu in bolezen sta mu pa žc vzela precej moči, lica so mu začela bledeti. Vendar so vse potrebne zdravniške preiskave dokazale, da je sposoben za darovalca krvi. Kmalu so mu prvič odprli žilo na podlehti in prodal je pol litra krvi za 300 Din. KRI JE ZELO POCENI Kakor vse, kar morajo prodajati ljudje, ki nimajo ničesar, razen moči svojih rok in življenjske sile svoje krvi, je tudi kri zelo poceni. Pol litra krvi pomeni pogosto ceno človeškega življenja. Lažje je pa kupiti pol litra krvi kakor prodati. Orga* nizeni poklicnega darovalca krvi ni tovarna za kri, da bi darovalec imel svoje sbla-go>i vedno že ^na zalogi;, pripravljen ob vsakem času, da mu zdravnik odpre žilo. Cele tedne je treba, da se organizem darovalca opomore, ko je prodal svojo kri. Vendar je od časa do časa "srečen^, da lahko daruje kri po dva- do trikrat na mesec. Vem, da že računate, kolike zasluži na mesec in da ga nekateri celo zavidate. Samo pozabili sta upoštevati pri računu, da se je kri v ljubljanski bolnici še pocenila. Nekaj časa je bila po 200 Din. Ko jc bolnica dobila novo upravo, je darovalcem upravnik primaknil 50 Din. KRI PRODAŠ. KRUHA SI PA NE MOREŠ KUPITI Darovalcev je okrog 80. Vsi bi radi zaslužili, ker bi radi živeli, čeprav za ceno svoje srčne krvi. Ni lahko živeti, če prodaš samo pol litra krvi na mesec. Ce ne prodaš več krvi, si ne moreš kupiti kruha, ki je dražji od krvi. Več, kakor pol litra krvi na mesec, pa tudi ne moreš tako lahko prodati. Organizem zahteva nadomestilo za to, kar je izgubil. Zdravniki morajo pogosto odklanjati darovalce krvi. ker so preveč oslabeli in bi tvegali življenje, če bi Se dali pol litra krvi. Zato poklicni darovalci stradajo, ker ne morejo prodati nikdar toliko krvi, da bi se z njo lahko preživljali kakor bi se morali, da bi lahko — prodajali kri. V BOLNICI NE DOBE VEČ HRANE Prejšnje čase so se preživljali v bolnici z ostanki hrane, ki jih je vedno dovolj. Prav zaradi tega so mnogi gledali z optimizmom v življenje, zaradi teh ostankov, čeprav jim je odtekala kri in z njo življenjska moč. Zdaj pa ni več niti tega >prlbolj-ska«, ki je nekaterim pomenil brez pretiravanja skoraj toliko, kakor življenje. Krvodajalec, ki o njem govorimo, je dajal svojo kri v začetku z brezbrižnostjo, kakor da bi ne bila njegova- Toda čedalje bolj je čutil, da s krvjo prodaja svojo življenjsko silo ter življenje, živel je brez pravega stanovanja in bolnica mu je bila c ona, kjer je zajel od časa do časa žlico ostankov hrane. Začela se ga je polaščati resignacija. Dejal je, da si sam ne more razložiti, kako je bilo. ko je prvič posegel po rezilu ter si prerezal žile v zapestju. Nekaj je vzkipelo v njem. ni se mogel ve* vzdržati in zdelo se mu je še tiste krvi preveč v žilah, zdela se mu je nepotrebna. Pa vendar ni izkrvavel. Zašili so mu žile in zdaj samo velika brazgotina govori o tragediji poklicnega darovalca krvi. Toda ne samo to. Roka zdaj ni več sposobna za težje delo in težko je reči, ali bo kdaj. BRLOG NA LJUBLJANSKEM DNU Ljubljana, ki je tako spodobna, civilizirana ter evropska na zunaj, s čimer se radi ponašamo ob najrazličnejših prilikah, skriva v nekaterih ulicah svoj drugi obraz, ki ga dostojni meščani nočejo poznatL Naš darovalec krvi jc stanoval v pravem brlogu v starem delu mesta. Ne bomo trdili, da tisti brlog, ki ga njegovi gosti imenujejo porogljivo azil, že obstoja v LJublja-? ni, pač pa lahko rečemo, da, je pri nas vse mogoče. V >sobana brez svetlobe in pohištva, v zatohlem vzdušju med zidov-jem podganjega gradu v pravem pomenu besede, je stanovalo po 10 in več ljudi. Edino pohištvo so bile postelje. Posteljnine ni bilo razen slamnjače in nekakšnih gnilih vzglavnikov in kupa cunj. Golazni j c bilo toliko, da je ob neki priliki obiskovalec čez nekaj minut nalezel toliko uši, da je črn suknjič spremenil barvo. Bilo je seveda tudi dovolj stenic. Prenočevalci so plačevali za noč 4 Din. Mnogi niso mogli plačati in gospodar jih je kratko-malo slekel. Staro obleko je prodajal Bosancem. To se je godilo v Ljubljani in niti ne daleč od magistrata. :KO BI IMEL REVOLVER. . .< Pripovedoval je, kako je bilo v sredo. Pokazal je brazgotine na podlehtjih, kjer so mu 18krat odprli žile. Vselej po pol litra krvi. Toda največja brazgotina je na zapestju, kjer si je odprl žile sam, — Nisem še tedaj vedel, da si je v sredo prerezal vrat in vprašal sem ga, zakaj je obvezan. Resignirano je odgovoril, kakor da govori o najnavadnejši zadevi: V sredo sem si prerezal vrat. — Stanoval sem v Šiški. Sel sem po opravku v Koseze. Bilo je slabo vreme in vse me je tlačilo k tlom. Pomislil sem, da je vse tako bedasto, brez smisla. Kaj se je zgodilo potem in kako sem prišel do Delavskega doma, odkoder so me odpeljali v bolnico, kjer so mi zdrav niki, ki me imajo zelo radi, rešili življenje, * ne morem povedati. Ni bilo prvič. Ko bi imel revolver, saj bi. . .Ne vem kakšna je rana, vem le, da me je zelo bolelo, ko mi jo je zdravnik Šival. Takoj potem sem odšel iz bolnice; še istega večera. Bled je. Kdo bi si mislil, da je po poklicu darovalec krvi- Krvi, ki je tako poceni, da darovalec obupa in si odpre žile, da bi se Se zemlja napila te dragocene tekočine, ze toliko prelite. Toda mlad je še. Gledal je sicer Že smrti v oči, neštetokrat je preklel življenje, vendar se še vračajo trenutki upanja, ca bo našel stalnejši, čeprav skromen zaslužek, in da bo se vendar živel. To prokleto življenje je vendar lepo In človek čuti slast po njem tudi tedaj, ko mu iz odprtih žil odteka kri. p—< da ga bodo tudi Dolenjci lahko delei- I tri. Osobito, Če jim nabiralnik tudi prepler 1 akajo. kajti nas oziroma nam namenjeni se suši ie me poletje. Jesen m skoraj veo si, mo, pa ie ni suh. sedanje vreme je pa še siabee za kaj takesa. Ce bi ee s vašim nelnralnJkom imelo zflO, ditv. de ga prepleekajo, j« boiiše. da si kupite sami zgoraj omenjeno barvo, da se bo prej osušil. Ako pm nem namenjeni nabiralniki ie niso suhi, Ujob temu ponizno orosimo poštno upravo, da nam jih vrne. iih bomo pa sami prepleekaH m pa rodi skrbno oassli nanje da se ponovno ne prehlade- Obmejna zastava v Hotedršici Hotedersica, 36. februarja. Res, da naša prava jugoslovanska na-rodnostna meja ne gre po krajih, kjer teče sedanja državna meja ob kraljevini Italiji, kljub temu pa moramo že radi našega ugleda paziti, da so vse naše obmejne naprave take, da so nam v ponos, a drugim v opozorilo, da tu živi narod, kj ie vajen reda, na znotraj urejen in organiziran ter kot tak pripravljen na vse Najvidnejši znak, je obmejna zastava, ki se na slo-kem drogu visoko dviga v nebo tako, da je tudi našim daleč tja preko dobro vidna. V obmejni Hotedršici so že imeli tako zastavo, ki je bila postavljena leta 1930, visoka 39 m, a jo je vihar leta 1934 preklal in porušil. 7 idealnosto nekaterih Hote. drščanov, brez kake tuje pomoči, je bil postavljen nov drog, visok 39 m v krasnem iz kamna klesanem podMavku v katerena je vklesan državni grb in besede našega blagopokojnega kralja Aleksandra L Z edini tel ja,: Čuvajte Jugoslavijo! Na tem dro-su i m a »o že prečo do'irn a tud nnnierne zastave nimajo. Da se temu odpomore. je četniško udruženje v Ljubljani izdalo lično razglednico te zastav9 Vsem rodoljubom jo bodo za ceno Dm 3.— prodajali člani četniškega udruženja in upamo, da bo javnost rada segala po njih. Preveč baharije Trejeli tuio; V vasein cenjenem liatU z dne 16- t. uju duo čitali hvalisanje prebivalcev jz okolice pošte pri dolenjskem kolodvoru. čeS pred tremi daevj nam je postna uprava vzela postoii nabiralnik, ki ga bodo baje temeljito popravili in kmalu vrnili. S tem mlatijo menda doseči nekak rekord, da imajo pred uo*t pred dragimi m občani- Po našem tune nju pa rekorda najbrž nc bodo deiežni. Rekord v popravljanju nabiralnikov pripada postni upravi, v čakanju na iste pa ostaja in je priznan nam >šiakariem< —pa še to zaenkrat ne vsem* Zato pa le nobene ae-vočfljivoati! To namreč pripada le prebi* valcera na ozemlju od nove cerkve do Bežigrada in to po dolgem kn Počez. Imeli emo nabiralnik v Podmildčakovi udici, pa ae je nekaj pokvari iu sedaj ca že dober mesec temeJjito popravljajo in ga menda že bodo. Pa to še ni vse! Koliko časa ie potrebno, da se nabiralnik temeljito popravi in lepo na novo prebarva in da se doseže rekord v čakanju, zgovorno dokazuje tale primer: Nekoč, pa to je že precej dolgo, smo imeli v našem okolišu še en nabiralnik jn to na zelo pripravnem mesto, to je na krjfti-šču Kavškove ceste, Černetovc. Goriške in Janševe ulice, na oglu hiše poleg železniškega prelaza. Pa se je ta šraent nekaj pokvaril alj prehladi! in vzeli so ga pred dobrimi oemimj meseci v teoiellfto popravilo iu to so menda že uredili, ker so ga tudi prepJeskali, pa čakajo in zraven pa tudi mi, seveda v sveti potrpežljivosti da se barva dodobra posuSi, kakor so to povedali 'na glavni pošti — četudi je bil prepleskan ie v mesecu juliju 1996- Pa jim ne zamerimo, kajtj v tistem eeeu še svet ni poznal barve najnovejše iznajdbe, ki se osuši v eni uri in se prodaja skoraj tik poke pod imunom •Nu anameU. Ce bj ga m tako barvo pre-pieskali, bi gotovo že visel na svojem me. etu na hfšj Kavškove cesta 26. Zdaj pa naj cen ioni someščani is dolenjskega okraja samo malo nomietijo, kje je rekordi Sicer jim pa mi Silkartf nismo ce-vošHjrpj, pa ttadi ne nehamo se z njim, ker I Zaposlenost delavstva v januarju Ljubljana, 27. febr. Zaposlenost delavstva ie PO podatkih OUZD v januarju 1937, če jo primerjamo z istim mesecem leta 1936- v skoro vseh industrij jah napredovala. "Celokupen prirast znaša +6-856 delavcev ali 9.13*^ . Posebno viden konjunkturni napredek izkazujejo aledece industriie: čistilna 1.556 delavcev ali 11^2°/». crozdno žagarska +1545 delavcev ali 31-54'kovinska +682 delavcev aLi lO-oo^/u, gradnje nad zemljo +064 deiavcev ali 42.13^, urada je železnic, cest m vodnih zgradb (javna dela) +647 delavcev ali , M. itd. V go^dno-žaganski iudustriii. kj je od meseca marca 1936 dalje neprestano padala v pogled zaposlenosti delavstva, se vidi v zadnjih treh mesecih pokret na boljše. Pomembnejši konjunkturni padec izkazujeta camo dve industrij, im sicer industrija papdrja _644 delavcev alt 32.94^ (vzrok padca je v mezdnem sporu papim-^kega delavstva) m tobačna, industrija —170 delavcev ali 18-20'/r. V sezijskeru pogledu so nazadovale vse industrije. zlaati one, izrazito sezijekega značaia. Povprečno število zavarovanih delavcev je znašalo letos v januarju 81.943 in je bito v primeni z januarjem lanskega leta za 6856 večje, v primeri z decembrom lanskega lota pa za 5138 maniše. Pogajanja v stavbni stroki Ljubljana, 27. febr. Včeraj dopoldne so se začela v Delavski zbornici pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe v stavbni stroki Pogajanja je sklicala inspekcija dela in vodil jih je ing. Gorjanc. Zastopana so bila vsa de-lodajalska združenja in Ljubljanska inženjerska komora, delavstvo so pa zastopale strokovne organizacije: Zveza stavbnih delavcev Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, NSZ, JSZ in ZZD. Delavsko zbornico je zastopal J. Stanko. Obe stranki sta izjavili, da želita čimprejšnjo sklenitev kolektivne pogodbe, nakar so se takoj začeli pogajati po osnutku, ki so ga predložile delavske organizacije, o določilu glede delovnega časa. Sporazumeli so se, da stopi v veljavo 10-urni delovni čas, vendar pa z angleško soboto, da bo znašal na teden samo 56 ur namesto 60. O drugih določilih kolektivne pogodbe niso razpravljali, pač pa so se sporazumeli, da delodajalci predlože svoj osnutek kolektivne pogodbe 8. marca, ko se bodo pogajanja nadaljevala, najbrž permanentno do sklenitve pogodbe. * Pogajanj za pleskarje in suboslikarje snoči ni bilo, ker se jih delodajalci niso hoteli udeležiti. Občni zbor je dal prs janji upravi dni« štvm razreanico s priananjem aa njeno uspešno delovanje v preteklem letu, v lov tari debi je stavilo Oanetvo lepe nemalo. Izrekel je tudi primanje laf zdravniku g. dr. Trtniku aa njegovo uspešno in razum* no delovanje. Obem abor si je nadel nalogo ofeteaaii* intslektualeem dobrine, katere nudi aa* grebald Merkur poleg no nsJtonu predvidenih dajatev. Olede na naJego, ki je bila poverjena novoizvoljeni društveni upravi na obenem zboru, bo le ta zastavila ves svoj vpliv, da bo mogla ne prihodnjem obenem zboru pokazati uspehe, ki si jih članstvo želi. V novem upravnem odboru so: Proda. Kos Ivan, podpredsednika: Ciglar Jakob in Bebe Josip, Odborniki: Gorjanc Ferdo. Pajalič Vladimir, Kregaj- Anton, Otrta Mira. Nadzorni odbor: Predsednik: Hitzl Erwin Odb. Falatov Tonio in laikež Vili Ljubljanska podružnica » Merkurja<< Ljubljana, 27. februarja. Občni abor Društva trs;, in priv. nameščencev Jugoslavije Merkur-Zagreb podružnice v Ljubljani, se je vršil 17. L m, ob izredno številni udeležbi članstva. Občnega zbora se je udeležil tudi sam predsednik centralne uprave g. Miroslav Ježič. G. Ježič je v svojem pozdravnem govoru 1 pojasnil poleg raznih društvenih zadev tu- 1 di borbe, ki ph je imelo društvo s Suzor-jem, Z zadovoljstvom je ugotovil porast j članstva tekom zadnjega leta, ki izvira iz zavednosti Intelektualcev. Pose > • je lu-giasal. da ima društvo v Žagi o < .urno opremljen sanatorij, kjer op. ivljajo zdravniško službo priznani Specijalisti. M« i drugim ae je na obenem zboru razvila živahna debata o vprašan i u sanatori al; ga zdravljenja za nujne slučaje v Ljubljani in se tozadevna pogajanja že v teku Člani imajo ie to dobro, da imajo proti povrnitvi potnih stroškov brezplačno zdravljenje v društvenem sanatoriju v Zagrebu. Občni zbor zasavskih lovcev Trbovlie, 26. februarja. V nedeljo dopoldne so se zbrala v Trbovljah lovci iz vsega Zasavja, da pregledao delovanje odbora, ki so mu lani poverila vodstvo njihove organizacije. Prišli so zastopniki 12 Laškega, Radeč. Zidanega mosta* Hrastnika. Zagorja, Litije in drugih krajev v Zasavju, najštevilnejše na so bili seveda zastopani trboveljski člani. Na obfnem zboru je vladalo živahno raspoloženje zelene bratovščine, kar je pač razumljivo, aaj tako Številno zasavska zelena bratovščina na svoji letni skupščini še ni bila zbrana kot letos. Prostrana Fortejeva dvorana na Vodah bi bila za toliko števiio lovcev skoro premajhna. Občni zbor je vodil podpa*edsedn k Zasavskega lovskega društva 2- inž- lloman iz Laškega, ki se je uvodoma srponjinjal med letom odišliJi in preminulih olanov gg. Zupana, škrinarja in Lukcža nato pa je predlagal pozdravne brzojavke raznim vodVLlndm funkcionarjem osrednjega društva, nate pa v kratkih obrisih predofill delovanje društva v preteklem letu. Tajnik g. Avgust Šuligoi ie poleg običaj, nega administrativnega dela omenil tudi lep razmah lovske ideje v Zasavju zlasti odkar ie bilo bivše Slovensko lovsko društvo, podružnica Trbovlje preosnavano v Zasavsko lovsko društvo, katere delokroe obsega vso Zasavje Društvo Šdeie danes 377 članov, kar je vsekakor lepo število za tako mlado društvo. Odbor je bil primoran izvajati konsekvence protj onim članom, ki niso zadostili članskim obvezam un niso plačali članarine, ter jih je iz članstva črtal. Blagajniško poročilo je podal g. MUller iz Zagorja. Da ie stanje blaga i ne ugodno, dokazuje saldo, ki znaša 12.334-76 Dm- Revizorja gg. Pust in inspektor v p. Pleskovič sta mela lahko delo, ko ©ta spričo vzorne blagajne predlagata odboru razrešnioo. Poročilo o splošni situaciji v lovskih revirjih je podal g. inž. šu&teršič, urednik iLovca<: iz Ljubljane. Prj dopolnilnih volitvah je bil izvoJien predsednik g. Avgust šulicoj. v odbor pa gg. Adolf Widra in Drago Radej* Po raznoterostih, pri katerih se je razpravljalo o raznih organizacijsk'h vprašanjih, je predaval g- dr. Jože Herfort o ravnanju z ustreljeno divjačino. Njegovo stvarno in strokovno predavanje ie vzbudilo med zbranimi lovci splošno zanimanja itn odobravanje. Zbiranje knjig za ameriške Slovence Ljubljana, 27. februarja Kraljevska banska uprava je dobila iz Zdriiženih držav Severne Amerike poročilo o vprašanju, kako je z znanjem slovenskega jezika med otroki naših izseljencev. Poročilo ugotavlja znano dejstvo, da slovenski otroci, ki so ae rodili v Ameriki in tam obiskovali sole, po večini slovenski jezik prav slabo govore, mnogi ga sploh ne znajo, izvzemsi nekaj posameznih besed. Vendar pa ugotavlja poročilo, da je tudi v Ameriki med nekaterimi izseljenci narodna zavednost tako močna, da se trudijo, da bi jo ohranili tudi med svojimi otroki. Tako imamo danes med slovenskimi izobraženci v Ameriki, ki so se tam rodili in tam šolali, nekaj akadernikov In duhovnikov, pa tudi drugih mlajših izobražencev, ki se bolj ali manj zanimajo za slovstvo naroda, čigar oddaljena veja so. Vendar pa mlajši rod slovenskih izobražencev v Ameriki ne more dobiti pravega vpogleda v slovensko slovstvo in sicer radi tega, ker nima nikakih odličnejših slovenskih knjig na razpolago. Knjige naših znanih pesnikov in pisateljev, zlasti novejših, so med ameriškimi Slovenci redkost. Zato je sklenila kralj, banska uprava v Ljubljani, da bo skušala vsaj nekaterim slovenskim akademikom in drugim izobražencem v Ameriki preskrbeti nekaj pomembnejših del slovenske književnosti. V prepričanju, da njeno posredovanje ne bo brezuspešno, se obrača tem potom na vso slovensko javnost, zlasti na naša založništva, na narodna kulturna društva to na slovensko Izobraženstvo s prošnjo, naj darujejo odlična dela iz našega slovstva za naraščaj slovenskih Izobražencev v Ame rikL Predvsem naj se darujejo taka dela, ki bodo mladi slovenski Inteligenci v Ameriki na dostojen način pokazala visoko književno hi splošno kulturo slovenskega naroda. Dobro došla je pa sleherna knjiga. Knjige naj se pošljejo do 31. marca 1937 na naslov: Kraljevska banska uprava v Ljubljani, prosvetni oddelek, Knafljeva ulica 9, n. soba št. 11. Iz Trbovelf — Očistite sadno drevje: Občina opozarja tudi letos kmetovalce in lastnike sadnega drevja, da v smislu zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev na rastlinah očistijo svoje sadno drevje najkasneje do 15. marca ter tja tudi po5krooe dokler dre vesa ne odganjajo, po možnosti z arbori-nom. Odstraniti morajo v tem roku vsa stara, trhla drevesa, ki so močno okužena z belo omelo (Umom), odstraniti vse premoste in suhe veje. okužene z Umom. mahom, tisa jem, itd. V primeru, da ao blizu sadovnjakov gozdna drevesa polna z omelo, je odstraniti tudi ta. Obema je po nalogu sreskega nacelstva določila posebno kontrolo, da bodo kmetovalci m lastniki sadovnjakov m sodnih dreves res izvršili dard nateg in sicer Je rtotofterrth S okotteev v katerih bodo za to določeni občinski od' bo miki kontrolirali čiščenje sodnega drevje- Kdor bi temu nalogu nc zadosti), bo —. Volitve v Bratovsko >Uladni<">: Km jevni upravni odbor bratovske skiadnh-e je Ba svoji zadnji seji sklenil, da se bodo vretle volitve delegatov v krajevno skup-šetno dne M t m. nepretrgoma od 8 ure zjutraj do 6. ure zvečer Volilo se bo torej brez odmora v opoldanskcn' času in ne s prekinitvijo o I 12. do 2. ure pop. kakor je bilo te objavljena v volilne 1 razglaeu z dne 27. 1. t. 1. — Streljačka družina pri red danes ob 19. uri v Sokolskem domu .streljanj*?. Odbor. KOLEDAR DANES: 5oeofa, 27.. febru.trja katoličani: Leander JUTRI: Sedel j j, ZS. fcbruurj,* katoličani Roman. Teofil DANAŠNJE PRIREDITI'E KINO MATICA: Lumpaci vagabundu-. ZKD: Pastir Kostja ob 14.15 v Matici KINO IDEAL: Metropoliten KJNO UNION; Zlato iz Singaporea. matineja »Ljubljenec vseh lena« ob 14.15 KINO SLOGA: Mesto AnatoL. matineja »Gospod bre^ »fanovanja« ob 11.15 KINO SI*KA: Poročnik Bobbv KINO MOSTE 1 »Pastir Kostja* in »»Svet je moj« Šentjakobsko gledališče »Zakonci stavkajo« ob 20.15 Mestni dom Razstava stik Sla\'ka Totncrlin.i \ Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE V NEDELJO KINO MATICA: Lumpaci vagabundus ZKL>- Pastir Kostja ob 10 30 v Matici KINO IDEAL: Metropoliten KINO SLOGA: Mesto AnatoL nmti \ »Gospod brez stanovanja« ob 11 dop. KINO l NION: Zlato iz Smcaporea. man neja »Ljubljenec vseh žena< ob 11. d<>p. KINO SISKA: Poročnik Robbv KINO MOSTE: »Pastir Kostja« in «3vel je moj* Narodna galerija ob 11 dop vodstvo v glav ni dvorani: Naši baročni slikarji Vodi g. Marijan Marolt. »Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokitla ob 16. v Narodnem domu — Sneguljči- ca.* Šentjakobsko gledalište »Zakonci stavkaj"« ob 20.15 Mestni iIcki DEŽURNE LEKARNE DANES in JUTRI: Mr. Lcustck. Resi k. a cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Mr. Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. Nezaposleni projaorski kandidati SO imeli občni zbor in ugotovili so* da jih je h banovini 200; 800 nezaposlenih učiteljev je pa za nameček, /borovalce ju počastil zaposleni zastopnik prosvete in jih tola žil z vzorno vzgojnimi besedami, ki jih nr-zaposleni pedagogi še tem lažje razumejo Ravnali se bodo po zlata vrednem wgor nem nasvetu in postali msJ literati. Domovina je rešena! Dobili bomo na mah armadts cel tisoč novih Itteratov, kar bo nezaslišna pridobitev naše kulture, zla sti še, ker pri nas sploh ni literatov in ljudje se trgajo za knjige, revije in vse duie\-ne proizvode. Z na\'adnim Kolumbovim Jajcem je bilo vprašanje nezaposlenih intelektualcev rešeno na občnem zboru. Novi, proglašeni literati so že na delu; peresa že škripi je jo tako mogočno, da so pregluMa kruljenje pedagoško neizobraženih želodcev Avc literatura, brezposelni intelektualci vsega s^vta te \yozdravljajo. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri 27. febr. aobota: Dr. Premierski abonma. 28. febr. nedelja: ob 15 uri Kvadratura kroga. Izven. Cene od 20 Din navuiol; ob 20. uri Simfonija 1937. Izven. Gene od 20 Din navzdoL 1. marca ponedeljek: zaprto. 2. mairca tortsk: Dr. red A. OPERA Začetek ob 20. uri. 27. febr. sobota: Pikova dama Red B. 28. febr. nedelja: ob 15. uri Navihanka. Iz ven. Ob 20. uri Lucia di Lammermoor. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Rije vca, L marca ponedeljek: zaprto. 2. marca torek: zaprto. • Anton Dermota, ki se vse bolj in bolj uveljavlja na dunajski državni operi, bo začetkom marca gost naše opere. Njegov prvi nastop v sredo 3. marca. Pel bo Pinkcrtana v Puccinijevi operi »Madame BurTer fly«. Naslovno partijo poje ga. Zlata Gjun-gjenac • Premieri svoje opere »Ero s on t, ga svijeta* bo v četrtek 4. t m. prisostvoval avtor g. J. Gotovac, ki pride v torek v Ljubljano, da »deluje pri poslednjih «ku£njah. Sodeč po pripravah za to delo, lahko pričakujemo, da bo to ena najuspešnejših izvedb poslednjih sezon Delo pripravljata ravnatelj M. Polič ter režise* in koreograf P. Golovic Iz Zagorja M — Zanimivo predavanje o japonski ženi bo v soboto v Soko&kera domu. Predavala bo ugledna gospa Tsuneko-5ku^kova iz Ljubljano. Naj nihče ne zamudi izredno pri-bka» ko bo imel možnost 1 okušati na£o po-vornioo iz ust rojene Ja pouke. Ugledna gospa je doma iz daljne, za nas še vedno V jinstvene Japoneke. Posebei opozarjamo na zanimivo *nov naše pospe in sploh ienski avet. Začetek je točno ob 20. uri. Vstop kot navadno _ proat- ~~ »Učenjak« je zanimiva in zabavna ve-^eloipra. ki jo vprizori sokolsko uledaJrKe v režiii «. A. Adamiča v nedeljo, 28 t. m. s pričetkom ob pol ?0 Tako zasedba ulog in oprema sta taki. da bo zadovoljen »udi razvajen obiskovalec našega odra. Na svidenje! —DaloTaih daj bo marca meeees ▼ rud niku samo 14 Dobro polovico »praznikov«, zares praznih, brezupnih dni, ki kažejo na še temnejše mesece v btifa* booooittsfc. Štev. 47 J6LOVBN8KI N JCROIH, motnim, XX. Mr«rj> MU Stran 3 Nova Nušičeva komedija »Dr« Premiera bo dre vi — Malo kramljanja o Ljubljana. 27. februarja. Hripa in dtruge sezonske bolezni so ee raz pasle po vesoljnem svetu in seveda tudi po Ljubljani . . . Ker ie že blagopokojni danski kraljevič Hamlet dejal, da bodi gle. daličče aa igralec ogledalo ljudi in svoje dobe (tako nekako—!) se tega držimo in sku-šaroo biU ogledalo vseh aktualnosti pa naj-sibo repertoarja, svetovnih podvigov, nazorov, stremljenj in — bolezni, zato teater ne zaostaja e evo jim članstvom v kreiranju najakruahiejšiih. članstvo se lepo v redu kot ga predpisuje muhasta gospa Usoda, vrsti z indaviduakndand bolecaiirjii težjega in lažjega značaja. Lipah poskuša svojo najaktualnejšo viogo kot pacient na Golniku, kjer ima za režiserje stroge zdravnike, ki ao v glavnem z njfcm zadovxjljni. samo eno jiii moti: njegova preveloke zgovornost — pravijo, da to m v amdsln predpisane vloge-Na£ Ema* Kralj je zaenkrat še vedno ex-Kralj (todi aktaataost našega časa!), is svojega rekonveiescentekega stila se le redko prikaz*- Drugo članstvo pa ooboiena o prostem Času — ker je reporter neizprosen in ni časa za to, toda kljub temu zmanjka sedaj enega sedaj drugega za nekaj dni. Avtor B. Nušlč Treba je bflo torej mresti bolezni —BeL eebuba i vragom ta naž Ima kil jim režiser Bratko Kreftt je potuhtaL da more odpomoči bolnemu članstvu le renomiran doktor, zato je zrežiral NuSSČevega >Dr< (doktorja), tež. da ta ozdravi vee človeške bolezni, pred vsem pa edabo voljo... s smehom! PirbVika ki članstvo sla se tega doktor ki zelo razveselila, posebno tfert* ki nai bi mu pripomogli do njegovega prihoda na oder, pa glej pa Smerita! koj ko je prišel ie (pokazal, da ne pozna šel. l>ve članici (Bofcarjeva in Gabrijelčičeva) ki sta hoteli niemu na ljubo zatajita svojo hripo. samo da bi mu pomagali do uspeha, je poslal v posteljo, kjer naj nemudoma ozdravita, na njuna mesta pa sta vskočili Le var jeva m Slavčeva. Zanima vas kako ie sicer kai s tem >l)rŽalujočih osta-lihc, >Beograda nekdai in sedai«: in »Gospe ministricec —; >Dr< ne more zatajiti peresa, izpod katerega je izšel. Komedija o ogoljufanem parveniju je več kot samo zabavna fabula, sloneča na zunaniah dogodkih, ker posega v značaje oseb, in opozarja da je v njih precej Molierovega satiričnega du_ ha. AS se zavedamo da prekaša NušiO mnogo, mnogo inozemskih komediosrafov? M. S-eva- Koz|i strah iie Čehi med Slovenci Nekaj podatkov iz življenja češke kolonije v Kranju Kranj, 25. februarja S tekstilno iiaduslrijo se je v povojni dobi v Kranj priselilo obenem tudi precej Če-hos lova kov in njihovih družin, kj so zaposleni v tovarnah kot mojstri in uradniki, nekateri tudi na vodilnih mestih* Tako je sčasoma nastala pri nas cela češka kolonija, kakor v Ljubljani, Mariboru aln drugih večjih mestih, naše države. Kdor pozna krepko nacionalno zavest Ce* boslovakov v tujini- bo takoj razumet, da je ravno narodna zavest dovedla v Kranju bivajoče Cehe, da so se združila, organizirali v svojem društvu »Češki besedic, katerega namen je, zbrati vse rojake, raztresene po Kranju in okolici, pojiti in krepjUi njihovo narodno zavest v tujina še boli kot doma, ker v tujimi ob-stoja nevarnost odtujitve svo jemu narodu, in končno, kar ie 2"lavno vzgajati v tem narodnem, češkem duhu mladino, jo učiti materjneikasja jezika, da se tako tudi ta mladima. čeprav daleč od rodne zemlje ohrani svojemu narodu, iz katerega ie rasla. Društvo je bilo ustanovljeno 1.1924 in mu ves čas nredseduje svetnik g. inž. E. Emmer. Ta kompaktnost, ta tesna duševna vez med tukajšnjimi Cehi ter jijiliova skrb, da se noben drobec ne odkrušii od narodnega telesa, hj bila lahko zgled tudi nam Slovencem, Iti imamo dovoli izseljencev v svetu. Ker je bi3 v nedeljo občni zbor društva, se nam zdi primerno, da nekoliko opišemo njegovo splošno delovanje. >Ceška beseda*, ki šteje nad 100 članov in članic iz raznih poklicev in položajev, od ravnatelja do delavca, izpolnjuje svojo kulturno nalogo v glavnem na štiri načine s prireditvami, sestanki in predavanju s tecaii Češkega jezj-ka. & svojo knjižnico in končno z hrt kovnim fdedaldšcem- Izmed prireditev moramo seveda na prvem mestu omeniti čehoslovaški držami m narodni praznik 28» oktobra, katerega pro-sfiavi »CeBka beseda c skupno z JC ligo in Sokolskim društvom v Narodnem domu, potem pa Masarvkorv rojstni dan. VeHka družabna prireditev je >Češka pout<, kii se vrsi vsako leto meseca avgusta na Križnarje-vem vrtu v Stiražišcu. Na tei prireditvi ee rhoro vsi Cehi iz okolice, pose ti jo pa tudi mnogo Slovencev. Navadno se ie udeleži tuđi g. poslainik iz Zagreba ali £• konzul iz LJubljane. Manjše prireditve družabnega značaja kot marrinovanje silvestrovanje ab pred pustne zabave, dalje Samski mesečni sestanki, seje in predavanja pa se vrše v hotelu »Jelen«, kjer je sedež društva, kjer je tudn knjižnica in lutkovno ^edaiišce. Tečaje češkega jezika vodi cospa Cerma-kova in so v prvi vrsti namenjena češkim otrokom, da se pravdno nauče materinskega jezika, literature in domovir»oznanstva> udeležuje se jih pa tudi naša gimnazijska mladina in tekstilen. Ustanovila jih je Resica besedac. od leta 193i pa se vrše pod okriljem JC lige- Tečaje vzdržuje prosvetno ministrstvo v Pragi in dosegajo lepe uspehe, neka? pa prispeva tudi >Beseda«. Služijo spoznavanju češke kulture in medsebojni vzajemnosti obeh zavezniških narodov. Češka knjižnica šteje nad 300 lepih knjig, ki so se večinoma nabavile iz prebitka raznih prireditev. Knjižnaco poeeeajo le Cehi. Lutkovno gledališče, največje veselje Čeških ki naših otrok, prireja pozimi stalne predstave v češkem, včasih pa tudi v stoven shem jezika« Pri >Jefenu< ima sfcslen, mo- derno urejen oder, ki šteje 36 lutk in je eden prvin v Sloveniji. Oder ie 2.50 m globok in 1.20 m visok, lutke pa merijo po 35-45 cm. Cehi so praktični in zelo požrtvovalni, zJasti pri delu za svojo mladino- Ves oder in lutke so napravili člani društva za. atonj* garderobo za lutke oskrbe gospe »n gospodične, vso slikarijo in seenerijo pa je napravil g. Šrurta. Enako so člani napravili lasten, stalen inventar za druge prireditve. Češko lutkovno gledališče v Kranju je danes z vsem inventarjem vredno do 25 000 Din- Prvotno manjše gledališče je društvo podarilo Sokolu v Stražišcu. V družabne svrhe ima društvo tudi lasten orkester. S svojo domovino so tukajšnji Cehi poleg konzulata, v zvezj potom »Češkega savezaCeške Beseden v naši državi kot vrhovni kulturni organizaciji, ki svojim Slanicam nudi vso podporo in pomoč, kulturne in narodne slike. Glede odnosajev tukaišnjih Cehov do Slovencev moramo povdarild. da se radi udeležujejo vseh naših kulturnih in nacionalnih prireditev, aami so člani Sokola, JS, J C lige, gasilske čete in drugih društev. Tudi v humanitarne namene Cehi radi pomagajo. Iz dobička svojih prireditev vsako leto za Božič otxJ.axu.jejo revno SoJtsko mladino, invalide, brezposelne in druge reveže in pogorelce, podpirajo tudi protrtuberkulozno ligo in so doslej za te podpore izdati že nad 15.000 Din- Tako »Ceska Beseda« v Kranju v vseh ozirih, kulturnih, narodnih in nacionalnih najlepše vrši svojo nalogo. Kovance je ponarejal Zagorje, 25. februarja V nedeljo so fantje v bližini fame cerkve igrali znano igro »cifra-mo*. Pa je pristopil k njim 21 letni zaposleni rudar Re-beršek Ivan iz Dolenje vasi in vprašal, če mu more kdo izmenjati petdesetdinarski kovanec. Nekdo je res imel toliko drobiža in mu je ustregel. Prejetega kovanca si ni utegnil ogledati, z njim pa je naslednjega dne kupil pri Učakarju v Kotredežu fige za žganjekuho. Todi ta trgovec ni opazil nič sumljivega. Kmalu pa sc je oglasil v trgovini neki vpokojen rudar, nakupil nekaj malenkosti in prejel iz sto taka med dragim drobižem todi kovanec katerega pa je po zvonku spoznal za ponarejenega in ga porinil nazaj. Trgovec je takoj obvestil orožnike, ki ao ali po navedeni sledi ter napravili pri ReberSkn nenadno preiskavo Kljub^ zatrjevanju osumljenega Reber&a, da ničesar ne ve o ponarejenem kovancu, so v kleti naSi štiri odlitke iz mavca m tri kalupe iz svinca, poleg boga so zaplenili še en izdelan m en ponesrečen petdeeetdinor-ski kovanec dalje še svinca in cinka za kakih deset kovancev. To je seveda zadostovalo, da so ga vklenjenega odvedli na orožniako postajo, kjer pa je zatrjeval, da je kovance sicer za kratek čas izdeloval, vendar pa jih ni razpečaval. Koliko drži njegov zagovor, bo dognala preiskava. Zaplenjena kovanca sta izdelane precej dobro, todi teža odgovarja, prav tako barva, le cvenk, ta izdajalec, je slab. V enem letu je to že drugi primer ponarejanja kovancev v območja odseka zagorske OTožoJike postaje. Morda je zunaj v prometu še kak fsfziHka-t, žeto noj občinstvo pazi na se je prvotni streh ne dveh nogah, smo splošno hoteli verjeti, prelevil v pravega krvoločnega štirksoftca — paa, ki je tudi že pri prejšnph juoeštv* igral glasno viogo. Ko jc v sredo zjutraj okrog 8 ure hotela rudarjeva sena ga. S imoneičev a nakrmiti svojo kozo* jo jc našla še toplo, a mrtvo s pregrrznjenim vratom, kar je kazalo na to, da je poginila prav pred kratkim. In res so šolarji mak) prej opazili nenavadno močnega ovčarskega psa, ki je bežal v gozd ter izginil proti Dolam. Po prtih je bil od ilovice ves umazan. Preiskava je dognala, da jc tudi to pot v svoji krvoločnosti potrgal in razgrizel del stene kozjega hlevca, izkopal v mehka ilovnata Ha precejšnjo luknjo, da se je lahko splazil v notranjost m pregriznil breji kozi vrat. potem pa je zbežal. Okrog hlevca ni bilo razen pasjih sledov nobene človeške stopinje, tako, da lahko z gotovostjo trdkno, da jc tudi druge koze podavi! pes sam in sicer izredno krvoločen ovčjak, ki se je specializiral na te vrste zabavo, ki je prebivalstvu povzročila nemalo razburjenja, jeze in pa seveda oškodovala prizadete precej občutno. Vprašanje pa ostane, kje je misteriozni pes? Zdi se, da čez dan nekje spi. ponoči in do zgodnjega jutra pa se klati po krivih potih. Kdor bi ga skrival, je kazniv in bo moral nastalo škodo povrniti, mimo tega pa ga bo zadela še kazen, predvidena za tak prestopek. Karitativno delo kranjskih Kolašic Kranj, 25. februarja. Pretekli teden je zborovalo naše najmar-ljivejše in najagilnejše karitativno društvo v Kranju x Kolo jugoslovenskih sester^. Občni zbor je otvorila dolgoletna agilna in požrtvovalna predsednica gospa Janja Mi-klavčeva, ki je pozdravila navzoč^e zboro-valke in podala splošno poročilo o delu društva. Podrobno delo je razvidno iz izčrpnega poročila neumorne tajnice gdč. Terezije Pipanove. Društvo šteje okrog: 300 članic ter eno častno članico. Jeseni je prenehalo pover-jeništvo na Jezerskem radi odhoda učiteljice gdč. Piskernikove, ki je v Kolu sodelovala nad 10 let. Aktivno poverjeništvo na Primskovem šteje 30 članic, večinoma podpornih. Tekoče zadeve društva so se obravnavale na 9 sejah in 4 sestankih. V tekočem letu sta iz vrst kranjskih Kolašic odšli dve odbornici in sicer blagajničarka ga. Marica Gregorc, ki je 9 let vodila blagajno ter od borni ca ga. Gregorin Lori. Iz izkupička bronsiranih oljkovih vejic, katere vsako leto preskrbe učenke višje dekliške šole pod podstvom učiteljice gdč. Olge šav-nikove se je izvršila obdaritev mestnih re-vežev in drugih potrebnih za Veliko noč. Obdarovanih je bilo z živili 32 samskih oseb in 24 družin, z gotovino pa 4 osebe. Običajno podporo Din 500.— je dobila tudi Dijaška kuhinja. Z izkupičkom cvetličnega dne se je obdarovalo 20 rodbin in lO starih ženic. K mlečni akciji, ki zadnja leta na obeh Šolah prav lepo uspeva, prispeva Kolo vsak dan 8 1. toplega mleka. Akcijo vodi g-dč. Bizja.k Jerica- Največja, in najlepša, pa je božična obdaritev Kolašic, ki se je vršila 17. dec. za šolsko mladino, 18. dec. pa za odrasle. Obdarovanih je bilo 90 otrok z obleko, perilom in čevlji, 40 odraslih samskih oseb in 33 rodbin večinoma z živili in blagom, 8 oseb pa z gotovino. Podporo Din 500.— je prejela tudi Dijaška kuhinja. Na priporočilo Protituberkulozne lige je bilo obdarovanih 6 rodbin in 3 samske osebe z blagom. Poverjeništvo na Primskovem je dobilo 32 m blara. K božični obdaritvi prispevajo kranjske tovarne, trgovci in ostalo meščanstvo. Perilo gospe same sešijejo. Kolo oskrbuje tudi grobova pesnikov dr. Prešerna in Simona Jenka na kranjskem pokopališču. Veliko pažnjo temu delu posveča gospodarica ga. Holcha-kerjeva™ Kolašice so tudi jako uspešno sodelovale v protituberkuloznem tednu z zbiranjem prispevkov za protituberkulozno li- Blagajniško poročilo je podala namestnica odišle ge. Gregorčeve ga. Zdenka Sir-čeva, o gospodarstvu pa je poročala marljiva in nad vse požrtvovalna ga. Jelca Hoic-hakerjeva, ki zlasti božični c i posveča mnogo truda in dela. Odbor je ostal stari z go. Miklavčičevo na Čelu, ga Sirčeva je postala blagajničarka, ga. Nečemarjeva pa odbornica. Naj Di bilo pričujoče skromno poročilo vsaj majhen odsev in prikaz velikega in požrtvovalnega karitaUvnega dela mailjivih Kolašic. Ljubljanski in zagrebški tramvaj Ljubljana, 27. februarja PiSejo nam: Ljubljanski in zagrebški tramvaj. Kolika razlika. V LJubljani prazni vozovi, v Zagrebu pa ves dan natrpano polni. Zakaj? V Ljubljani je najdaljša proga približno 8 km in ako se peljemo recimo po tej poti, plačamo Din 3.50 i. t. d. V Zagrebu so pa proge 8 in 9 km dolge in plačate Din 1.50 magari če dvakrat prestopite. Do pol 8 ure stane vsaka vožnja v Zagrebu Din 1.— ako pa vzamete zjutraj povratni listek Orno mereč—Maksimir to je 8 km ali pa Trešnjevac—Zvonimirska ulica 9 km aH katero progo hočete, plačate se 1 dinar. Torej vozni listek je vas verjel Din 2.— In se s njfan po 1 url popoldne aH pa do 23.30 ponoči zopet peljete domov. Nočne takse kakor Je t LJubljani, ne poznajo v Zagreba, temveč stane navaden ali prestopen vozni listek vedno Din 1.50. In poglejmo vozove, narejeni so v Zagrebu m kako mirno tečejo, stanejo pa ekrat manj kakor naJi novi veMki. Ako bi bila cestna železnica v LJubljani moja bi ukrenil takole: Vsaka vožnja, kamor bi se hotel kdo peljati, bi stala Din 1.— samo pi ca topni vozni listek M M po Din 1.50. Nočno takso Dm 1.— bi pa takoj odpravil. Bolje je, da se pelje 25 ljudi, kakor pa samo osobje. Jamčim pa, da bi bili ljubljanski tramvaji tudi natrpano polni, v nekaj letih pa nasa cestna Sni* »rilce visoko aktivna. Torej poskusite, ne bo vam zal. GtDA NAVADA _ Moja Sena ima zelo grdo navado- Zadnie ease hodi ponoči od kreme do kreme — To je P* ras hudo. Ali mnogo p*e? — Ne p0s ac. samo mene tsee. Politiki in mesta v sportu in Neka) LJubljana, 27. februarja kase, da bo imelo državno smučarsko prvenstvo na Jahorini de neljube posledice. Čitali smo najprej izjave tekmovalcev, ki so opravičevali svojo odsotnost na slalomu, nato Je pa JZSS razglasil suspenz vseh tekmovalcev, ki niso hoteli nastopiti na slalomu, obenem pa tudi prepoved izvrševanja funkcij saveznih sodnikov in smuških učiteljev za vse prizadete. Posebna komisija naj bi uvedla preiskavo in poiskala krivce. JZSS Je doslej veljal za vzor vsem ostalim športnim savezom. Se nikdar ni prišlo do nesoglasij med pod savezi in savezom, se manj pa do očitnega odpora. Nesrečna Jahorina nam je pa naenkrat pokazala, da tudi v zimskem sportu ni vse tako, kakor smo mislili. Včerajšnji odgovor Gorenjskega podsaveza savezu nam je to dovolj jasno pokazal. Odgovor je več kakor ulti-mativen, ker celo odklanja pokorščino savezu in odkrito ne priznava njegovih kazenskih sankcij. Zahteva celo, da savez nemudoma prekliče svoj sklep glede prepovedi starta tekmovalcev in namigava, kdo je prav za prav največji krivec. Ni naš namen spuščati se v debato, kdo ima prav in kdo ne, v gotovem pogledu pa le moramo pritrditi GZSP, ker je popolnoma odkrito povedal, zakaj se je prvenstvo moralo vršiti v Sarajevu. GZSP pravi že v prvem odstavku svojega odgovora: »že prvi dan je bilo od strani zletnega odbora sporočeno, da niso glavno državne prvenstvene tekme — temveč »parada« po mestu«. Ta stavek je dovolj jasen. Športni moment je bil postranskega pomena in naj bi služil le poveličanju drugega momenta, ki s sportom nima nič skupnega. Politika še nikdar ni sportu koristila in nje kvarni vpliv se je pokazal tudi v Sarajevu. Ce se razpišejo športne tekme, je treba tekmovalcem dati priliko, da se jim popolnoma posvete, nikakor se jih pa ne sme izrabljati v povsem druge svrhe, pa naj bodo to parade, politične manifestacije ali kdo-ve kaj še. Prepričani smo, da bi se tekmovanje vršilo in končalo popolnoma v redu in brez vsakega incidenta, kakor se je končalo že nešteto drugih tekem, kjer tudi niso tekmovalci našli potrebnega udobja, a so se lahko popolnoma posvetili namenu, zaradi katerega so prišli — tekmovanju. Že takoj, ko so se pojavili glasovi, da bo letošnje prvenstvo v Sarajevu, smo bili skeptični. V Bosni in sploh v južnejših krajih naše države turizem in planinarstvo še nista tako razvita kakor v naših krajih. Pri nas najdejo tekmovalci dovolj prilike za udoben počitek, ker imamo obilo smučarskih postojank, ki lahko sprejmejo pod streho tudi 100 ali več tekmovalcev. k državnemu Jahorini V Bosni tega zaenkrat še ni in zato je bila ta ideja sama glede Sarajeva v bistvu zgrešena. Ze tedaj, ko so v Beogradu spx»» žili misel, naj bi se prvenstvo vršilo v Sarajevu, je JZSS to odsvetoval in navajal tehtne razloge, zaradi katerih bi prvenstvo izgubilo na svojem pomenu. Predvsem bi ne mogli startati naši najboljši, ker bi istočasno tekmovali v Chamonixu. Gospodom v Beogradu se to ni zdela velika ovim in se je celo našla zelo ugledna in visoko stoječa oseba, ki je kratkomalo zahtevala od saveza, naj se obrne na FTS, da bi ta zaradi sarajevskega zleta preložila sve tovno prvenstvo! Zaradi polomi jade v Sarajevu naj bi bik) preloženo tekmovanje štirinajstih narodov! Odveč bi bilo o tem kurioznem predlogu izgubljati besede. Trnka misel se lahko porodi le v zeljnati glavi, ki o sportu nima niti pojma.-Da se je pa prvenstvo vršilo kljub temu v Sarajevu, so bili pa drugi vzroki, ki so skoraj da prisilili JZSS, da je pristal na predlog Postavili so ga enostavno pred izbiro: ali Sarajevo, ali pa ne bo nič z Bansko Bistrico in Chamonixom. V tem grmu torej tiči zajec m tu je treba iskati leglo oziroma netilo, ki je povzročilo znane dogodke v prijaznem domu na Jahorini. Radovedni smo. kako se bo končal spor med JZSS in GZSP, ki pa ni osamljen Tudi Zagrebčani niso nič kaj zadovoljni a sankcijami. Jutri imajo namreč pri Sent-orjevem domu na Pohorju medmestni tro-boj v slalomu Zagreb - Celje - XIaribor. ki bi zaradi saveznih ukrepov padel v vodo »Novosti« poročajo, da sta dva funkcijo-narja Zagrebškega podsaveza, tajnik S« -tina in tehnični referent dr. Maravic, mnenja, da je postopanje JZSS nepravilno, ker mora vsakdo, ki je bil na Jahorini. priznati tekmovalcem upravičenost njihove ultimativne zahteve, četudi bi idealni spoi t ni motivi zahtevali pokoravanja - - četudi morda napačnim — odločitvam sodnikov. Ni izključeno, da bodo Zagrebčani ne glede na suspenz, nastopili v troboju, seveda pod pogojena, da bodo tudi Celjani in Mariborčani zavzeli enako stališ Kakor vidimo, sarajevska zadeva še davno ni urejena in se kaj lahko zgodi, da bo povzročila temeljne l/.priinembe v naših najvišjih zimsko-sportnih organizacijah 2elimo, da bi se to vprašanje obravnaval« i tako, da ne bo v sramote in škodo sportu in da bodo v najkrajšem času uglajene in odstranjene vse ovire, ki so nastale brc/, krivde JZSS ali lailllMHfi.il 99 Ptnvogl krivca bo težko najti. Se U z je ga bo poklicati na odgovor - - kar pmv dobro vesli obe nasprotujoči si stranki. In rato je najboljše, da se enostavno pozah1 kar je bilo ker sicer se nam utes0*1 res Be zgoditi, o> nam bodo naprtili or^aniz;t«d jo zimsk«1 olimpijade. Tudi SK Ljubljana protestira proti ukrepom JZSS Ljubljana, 27. febr. »Izzvan po ćasopUnih napadih in i7Javah saveznih funkcijonarjev ter po sklepu JZSS z dne 23. II. t. 1. jc Smučarski klub Ljubljana po poročilu klubskega delegata po zaslišanju v Sarajevu udeleženih tekmovalcev ter na podlagi časopisnih poročil na plenarni seji upravnega in tehničnega odbora dne 24. II. t. L ugotovil sledeče: 1. Smučarski klub Ljubljana se je odzvala pozivu ministrstva za telesno vzgojo ter se je vzlic velikim finančnim žrtvam z 18 tekmovalci in enim delegatom udeležil propagandne prireditve v Sarajevu in s to prireditvijo združenih tekem za državno prvenstvo, ker je uvidel da je ta prireditev za razvoj smuvarstva v državi velikega pomena. 2. Tekmovalci so se morali udeležiti sprevoda v Sarajevu in še istega dne odpotovati na lahorino, Vamor so po 4-umi naporni hoji prispeli vsi izmučeni na večer. Ležišča so dobili šele okrog polnoči v jedilnici na mokrih tleh in vlažni »lami. Radi prenatrpan ost i in nemira v domu o počitka ni moglo biti govora. Po vseh neušečnostih bi morali nespočiti in neprespani nastopiti drugi dan ob 9. uri na 18-km-tekmi. 3. Tekme pod takimi okolSčinami so popolnoma nasprotne pravemu namenu sporta, nereelne in zdravju tekmovalcev škodljive. 4. 2Saradi teh neurejenih razmer in ogorčenja vseh tekmovalcev je bil od strani delegatov klubov in podsavezov stavljen pred log, da se tekmovanje odgodi za en dan, da se tekmovalci na tekme pripravijo. Kljub upravičenosti je bil ta predlog od prirediteljev in organizatorjev odklonjen. Za to sta se mu osebno zahvalila gg. predsednik in podpredsednik JZSS. x Glede na to odklonilno sukače prirediteljev so tekmovalci spontano rzjavfli, na tekmah ne nastopijo. Baš delegatu Smučarskega kluba Ljubljana g. Zupanu, ki je pomirljivo vplival na tekmovalce, gre z as ruga, da sc je tekma na 18 km vrnila. Radi tega zadržanja našega delegata so padali očitki od strani tekmovalcev drugih klubov, da ni ščitil njihovih interesov. Po poročilu »Pravde« z dne 21. II. t. 1. je »ovakav gest Zupana iznenadio«. 6. Tekma v smuku je bila zaradi prema-lega števila funkcijonarjev slabo in nezadostno organizirana in radi tega slabo izpeljana, kar je vse sodelujoče tekmovalce zre-voltkalo. 7. Na dan tekme v slalomu je g. Zupan na prošnjo g. rjodpredeadnika JZSS urejeval skakalnico, ki je bila v takem stanju* da bi se brez te priprave tekma v skokih ne mogla vršiti. To delo je vršil od 9 do V« na 14 h., m valed tega pri pripravah za nUinm ni bil navzoč m tudi ni mogel vplivati na tekmovalce. 8. Kljub tem pozitivnim in od vodilnih funkcijonarjev priznanim zaslugam ga je JZSS stavil v preiskavo in mu odvzel izvrševanje sodniških funkcij. 9. Vse številke pomanjkljivosti pri izvedbi tekem so na razpoloženje teko neugodno SJivale, da je bil ogrožen miren potek ra-jučne svečanosti in razdelitev daril. Da ni prišlo do demonstracije in še večjega škandali se imajo prireditelji zopet zahvaliti članom našega kluba, ki so pomirljivo vplivali na ostale tekmovalce. 10. Na podlagi teh dejstev ugotavljamo, da delegata in tekmovalcev našega kruha na neuspehih prireditve ne zadene nobena krrr da letn oo»j so nas opore ue saveznih funkcijonarjev. ki vale krivdo W na naš khrb. Zahtevamo, da sc takoj prekliče su.vpcr« za g. Zupana m tekmovalce. 11. Savezni funkcijonar in predsednik Sirije je na Jahorini izjavil p»oročevftlcem časopisja: »Moje mrs! jen je je, da je ovde po sredi klubska politika, ovoga puta ba> S K. Ljubljane, a to je sve zbog — Planioev« 12. Z ogorčenjem in obžalovanjem ugotavljamo, da sta generalni tajnik JZSS g. Jelenič in g. dr. Kmet dala časopisju izjavo, da so tekmovalci našega kluba bili neraz-položeni« še predno so čutil« posledice slabe organizacije. 13. Upravni odbor JZSS je sicer kneno-val 3-člansko komisijo, da preišče dogodke, toda sklepal bo pa tudi to pot glavni akter n krivec sarajevskih dogodkov nun o sebn Zahtevamo, da prizadeti savezmi funkci jonam javno preklice jo svoje neuterncijenc ki tendenci joizne izjave rn da se previ k rt tU f2»lexio in k azrai jejo. < Smučarski Idah Ljubijo*« Revija naših krajev Ljubljana, 27. tebt V djonv izredno lepi in hiksusni uprem je i2^1a prva letošnja številka >Jwgo«l©ven ske revije«, kri se je doslej nazavada >Ju$?o alovenski turietac. a je sedaj naalov iz premrla, da bi ga prilagodila atovemke mu in STbobrva/tskemu jexjifcu- Revqo je re»s dovršeno tit-kala Narodna t tekem a, oanaileU za osnovno aeran, kj predstavlja slovenske, hrvatske in srbske narodne ornamente, ki so izdefemi po muzejskih zbirkah in simho lično povezanf z nečim državnim grbom_ pa je mojstrsko isdolai mlndi fAud. arh. Tifec*-Kregar. k rabine nove številke omnajaHno Kt-gallTjevo izčrpno poročiio o deni za boij^» bodočnost s»k>vewkec« tr*r>xme, k- v ^Lav nem obsega podatka s prv«H>» za***danjH našega baiwvrnskecra turiMiiimva svela. Vekarioev članek »Dalmacija — najnovejši šlager Amerike*. Djordjevj^evo reportažo o eorem najVnSeinamej^ih tun^tienih Kredi*-c — o našem Sarajevu, prof- Vimličevo poročilo o zidavi novega Hrvatskega kultur nega dome na Sušaku, ki bo ona naitleTmesaTime«a<. Iišst je bil ustanovljen leta 1785- >Times< slovi po vsem svetu ne samo zato. ker se izraža v njem nacionalno mišljenje Angletev in ostalega sveta vobče. temveč po svo iih dopisih iz inozemstva- Pretresljiva borba za tekoče zlato MESTO A N A T O L podvig in propast malega balkanskega mesteca. Brigirte Horu.-v Gustav Frohlich Matineja ob 14.15, jutri ob 11. uri Zabavna glasbena komedija GOSPOD BREZ STANOVANJA Paul Hdrbiger, Hermann Thimig, Adela Sandrock, Lizzi Holzschuh PREMIKRA Triumf humorja LUMPACI VAGABUNDUS Paul llorbiger, Heinz Ruhrnann, Fritz Imhofi. Hilde Krahl 22*21 Veliki pomorski film daljnega vzhoda ZLATO IZ S ING A POR E A Clark Gabie, Jean Harlo\v, \Vallacc Beery Dialog v nemškem jeziku. Matineja ob 14.15, jutri ob ll. uri JAN KIKPURA kot LJ UBLJ KN EC VSEH ŽENA Čudovito petje, nedeljiv humor! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri. * Diplomiran] so bili v februarskem ter minu 1987 na filozofski fakulteti v Ljubljani* Andolisek Iv:iu (petagoška skupina); .Jaku n Ubi ina i klasična skupina); Ko-bi'ira Rudolf (pedagoška skupina); Komuc Vjda (romanska tkunina); Konci lija Janez (klasična skupina); Laibacher Doroteja (i?cr_ mshlka 6kupina); Lončar !>ani»-a (skupina za narodno zgodovino): Muser Ema (geograf sko.hvtorična skupina); No\v>* FiJcs (ger-Diaiisku skupina); Vernik Feliks (germanska skupina); Vujadinovi^ Jana 'skupina za narodno zgodovino). 6VOCNI KLNO ^OhOLSKl DOM __v ftiftki. telefon 33-8?_ Gustav Frohlich in Uda Baarova V duhoviti komediji POROČNIK BOBBY Adele Sandrnck skrbi za smeh Predstave v soboto ob 7. in 9.. v nedeljo ob 3.. 5.. 7. in 9. un. — V nedeljo ob 11. url dopoldne matineja . MED DVEMA OGNJEMA Vstopnina Din 3.50 ! _ Pasji faksa v LJubljani in Zagreta« V Ljubljani >e plača letno za vsakega luksuznega psa 100 1> n /a psa Suvala pa 10 Din. V Zagrebu pa plačate z« luksuznega psa letno 90t» Din. ako imate dva paca!*- za dru gega tKX) Din. za treliega 900 D m i: ! Ako ste lovec in sc izkažete z lovsko karto. pla_ Bate za prvega 50 Din. za drusena pa 110 Din. Za pse čuvaje se pa placa kakor v Ljubljani 10 Din liktp '(*tno. — Vprašanje pokojninskega zavarovanja naših novinarjev. Jutri bo v Beogradu izredna skupščina JNTJ, obenem bodo pa zborovali tudi predstavniki novinarskih podjetij. Gre za pokojninsko zavarovanje novinarjev, ki naj bi bili zavarovani pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Zdaj so zavarovani samo slovenski novinarji. Ker je pa med novinarji že precej starih", ki bi ze zdaj morali dobivati pokojnine, bi bilo treba dobiti odnekod toliko denarja, da bi mogli priti stari novinarji takoj vsaj do skromnih pokojnin. Predsednik vlade dr. Stojadinovič in finančni minister Le-tlca sta opetovano izjavila, da bo pravočasno izdana uredba o zavarovanju novinarjev. Tudi na seji stalnega sveta balkanskega sporazuma v Atenah je ministrski predsednik dr. Stojadinovič vpričo naSih in tujih novinarjev izjavil, da bo v letošnjem proračunu uzakonjeno pokojninsko zavarovanje novinarjev, ker Upošteva socijalno gospodarsko važnost tega vprašanja. Pokojninsko zavarovanje Imajo no- vinarji menda z redkimi izjemami v vseh kulturnih državah, le pri nas se to važno vprašanje še vedno zavlačuje. Upajmo, da bo tega zavlačevanja zdaj konec. KINO IDEAL Lawrence Tibett največji pevec sveta v opernem velefilmu Metropoliten Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri (v nedeljo) ob 15-, 17., 19. in 21.15 uri — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana dr. Niko Popovič, zdravnik v Ptuju in dr. Davorin Cijan, zdravnik v Mariboru. — Nova stanovanjska hisa v Ljubljani. Dne 13. marca 1937 se vrsi pri gradbenem odjeljenju direkcije državnih železnic v Ljubljani I. javna ofertalna licitacija za zgradbo ene t-onadstropne stanovanjske hise v Ljubljani. Načrti, proračuni ia drugi podatki se dobe od 1. marca dalje pri gradbenem oddelku direkcije drž. žel?z-nic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, U. nadstropje, soba st. 115 za ceno 250 Din za kompleten elaborat. MEDNARODNI PLESNI VEČER SOBOTA, 13. MARCA KAZINA _ XV. občni zbor Zveze š°ferjev dravske banovine. XV. redni letni občni zbor Zveze šoferjev dravske banovine bo 6. marca 193y v salonu restavracije pri »Le? Vttc Ljubljana. Gosposvetska cesta. Začetek občnega zbora točno ob pol 20. uri (pol 8. uri). K**r se bo na občnom zboru razpravljalo o .;ek> važnih stanovskih zadevali je dolžnost vseh članov, da se ga pomostevilno udeleže, člani se naprošajo, da imajo s seboj člansko izkaznico. Ker se bo sklepalo o ugodnostih za zopetni pristop bivših članov v Zvezo so vabljeni vsi nevčlarjeni šoferji področja dravske banovine. Uprava. — Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi v sredo 3. marca vinarski tečaj o trsni tezi v svojem vino. gradu v Trški geri. Začetek tečaja je ob 9. uri dopoldne. Udale-žonci dobijo brez. plačno kosilo. Razstava splitskih preprog V KAZI N I OD 27. FEBRUARJA DO 10. MARCA «♦■>»♦♦«♦♦♦♦♦♦♦»♦♦«»♦♦»♦♦♦*»♦♦♦♦♦»+♦»♦»»»♦♦»♦» — Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 17« z dne 27 t. m. objavlja uredbo o izpre-membi in dopolnitvah spiska luksuznih predmetov k uredbi o odmeri in pobiranju davka na luksuz, dopolnitve pravilnika o načinu pobiranja banovinskih trofiarln pO uredbi o banovinskih trošarinah, pravilnik o posesti psov in pasj°m davku (psetini) V občinah dravske banovine in oDjave banske uprave e pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38. — »Micka* na tridesetih »Mirih. Y lelo-injem kratkem predpuStu ie doživela na_ rodna vofloiotgra Micki ie treba DM&a* velik uspeh, na tridesetih odrih je zabavala srlaro Ln mlado. Prekoračila ie ludi elovett' ivko mejo in bila z uspehom igrana 7- t. m. v Riokenbergu v AmtrijL Igrali so jo Koro. £ki Slovenci. Tudi v Splita ee pripravlja, Ciril Metodovo (Srudtvo v Ameriki *M«rwau-kee*. etno n m; močnejših fclovensk'h društev v Ameriki i>a za «>voi jubLic?. Tako jc ta posrečena Mickac ko! iia!a?č primerna >a vt%ak letni 5eSi ter bi bila itrrajm pravi triumf pod vaško li|M> tta problem, da se BOU" de m-^i stari običaji, ter da b»i se povećalo rajanju i*Kl lipo več pozornosti. Icakor pa plesu današnje dobe. Avtor Vinko Korše iz Cirkovc je tako za eno delo več obogatil napo ;e vrste, ku je uri nas Slovencih *e bolj pccla. _ >aroiiiHM>J»raiul>ni skbod jrBraji-i-I»ora«: M- Tičar, papirnica, Ljubljana. oO Din. Jos. /alta. trg-. Ljubiiana, 50 Don. Nova Založ* ba v Ljubijani. UX) Din. občina Slovetojgra-■i'^-. 50 Oin. občlTKi Novo mcio, 200 Din, (»Ivina Mar'.janci. 10 l>Jn. uradn:Stvo Hra-nllaice dravske banovine v Liubliaiii. 195 Din, uradtrfetvo: Pokojninskesa zavoda, 26o Di'i. ro^tnt' direkcije, Dm Vzajemne zavarovalnice, 7o D6n, Pžnaaene dtrekcija, 240 Din. »Slavist 178 Din. OUZD, 138 Din. Ljubljanske kred^une banke. tX) Din. Ti*bo-vel>ke pren»oj£okoT)iie družbe. 70 Dim, "Pir hdt narodne 5ole v Krtini p. Dob, 41 Din. Darovalcem najlepša hvpJa! — Bran-i-bor. Ljul^jana. — Vdovam in sirotam civiinih državnih uslužbencev ho podeliJ Hra.ijljii [n pwo)h1-n- konzorcij. kre navee do 13 Tnarca t. 1. mi naslov imenovane zadruce- — Svetovno znani atlet Cika Sava iz Beograda se mudi že teden dni v okolici Radgone in v Apaoki kotlini, kjer kaže svojo izredno moč. Gledat ga hodi mnogo ljudi, ki takega korenjaka ie niso videli. V Stogovcih, je dobil na vstopnini 800 Din. ki jih je podelil sokolski in gasilski četi, z ostankom pa je obdaril revno deco z oblačili. Ljudje se ne spominjajo takega dobrotnika, kj bi delal za drug«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo netd-'no. oblačno in milo vreme. Včeraj je nekoliko deževa'o v Ljubljani. Najvišja ■f^mperarura je znaSala v Skopliu 17. v Sa rajevu 15. v Splitu 14, v Beogradu 10, v Ma reber« in Zagrebu 8. v Linolieni 74. Davi je kazal barometer v LjubVftrnI 739. temperatura je sneseia 1.8. — Pretresljrra tragedija male ZigrtUaa ke. Neka učenka III. razreda liudake Soie v Zagrebu, hčerka edinka promokama rodite, rte v se je odpeljala te dni s svojimi etajnH v Berlin. Tam ei j« zaželela bauaoe m jih je seveda takoj dobila. Kmalu potem, ko je pojedla banane, je opazila aa roki sumljive page. Oče jo je takoj odpeljal aa kkti ntko, kjer so mu svetovali naj to pusti do drugega dne. Ko sta pa prišla roditelja dru. gi dan po njo. ju niso puetitbU Povedali so prestrašenima 'roditeJjema. da ao 6c pojavili na dckJaci znaki gobavosti- Za to bolezen pa vjdfejo posebni predpisi. Lahko si rojsMmo grmo nesrečnih roditeljev, ko eta morale pustiti svojo t-dinko na kliniki kot Irlev fetrasne bolezni. S posebnim letalom so odpeljali deklico na otok gobavcev na Sredo, zemskein morju, last ItalHe. Nemčija namreč nima posebnth koloni i za cobavce. _ 191etao dekle kot izsilieralka. Policija v Čakovcu je aretiralo U>lerno Anico Mihal-kovic. ker je pihala milijonarju Gezu Može. su grozilna pisma. če^. da bo ustrelila njega n negovega loletnega eina Etiona, če jd ne plača oOOOO Din- Dekle ie najbrž čitalo o junaštvih amerisk;h tolovaiev, ki radi izsiljujejo donar od milijonarjev, pa je poskusilo svojo srečo. — Govori vse jezike in krade. Varnostne oblasti zasledujejo Clictnega Franceta Staneka, po poklicu mehanika, sicer pa nevarnega vlomilca v blagajne, rodom z Reke, pristojnega pa % Sv. Krištof nad Laškim. Stanek govori poleg slovenščine še nemško, italijansko, francosko in seve srbolirvatsko. Njegov zadnji večji vlom je bil v občinsko pisarno v Studencih pri Marib »ru. Stanek se skriva najbrž kje v okolici Ljubljane. Mož ie srednje postave, podolgovatega temnega obraza, temno rjavih las in sivih oči ter slabih zob. Na levi podiaktnici ima tetovirano bodalo s kačo, na zgornji strani pa metulja. PASTIR KOSTJA *in HARRY PIEL, v filmu SVET JE MOJ Danes ob 20. in jutri ob 15.. 18. in 21. uri. — Cene: Din 2.50, 450 in 6.50 Iz Ljubljane —lj V svrho regv« uri je Celovške ce»te meri mestni gradbeni urau v Ljubljani posestno stanje vzdolž obeh stiani imenovane ceste. Pozivajo se vsi posestniki^ da v sektor>u od km 622.00 (gostilna Kavčič) do km 623.40 (nov«, pomerjalna meja mestne občine IjubJjSJOake pri tovarni *.Sto rav), vicino oblačijo svoje posestne meje v pasu ca 50 m na vsako stran ceste in sicer najkasneje uu 3. marca 1937. Pogrešne izmere, ki bi nastale radi neoznačenega posestnega stanja, bodo morali prizadeti posestniki na svoje stroške popraviti. Hkrati se opozarjajo v^i posestni ki ob Celovški ce ti, da v sektorju med km «20.90 (go^tiina Kj »do km 622.00 ' I gostima Kavčič/ n dalje do tovarne j atitarmc pazijo pri obdelovanju svoje po- j sfsti na kole. ki zabiti v posestnih me- ! j ah, na roguiačnc kamne, ki so na površju I j ter na TXxLzcvr?kc kamaie. ki so v globini ; 30 do 50 cm in ki sc vidno obeleženi s 75 cm dolgimi koli. —lj Xa živlLsker.i trgu je bilo danes nekoliko manj blaga kakor ob prejšnjih sobotah. Dar.es pač ni bilo idealno vreme za prodnjo živil na prostem, razen, toga pa je ob koncu meseca slabši promet na tr£U. saj je Ljubljana uradniško mesto. Na zelen jadne m trgu je bilo dajies nekaj novosti, uvoženin iz južnin pokrajin. Tako prodajajo n. pr. zc stročji grah, in sicer po 24 Din kg. Novost za nas trg je še posebno italijanski k srbi, ki je po 12 I>in kg. Artičoke prodajajo po 3 Din kos. Danes so imeli tudi že precej zelene kolerabe, in sicer po 6 Din kg. Cvetača je še vedno po 4 Din. Značilno je, da so se pocenila jajca zaradi številnih prodajalk iz Belekrajine, odkoder je čedalje več blaga. Zato so danes prodajale Dek>kranjice jajca najcenejše po 1*7 komadov za 10 Din. —lj Trubarjeva veHk*hioč«» pesem je vu Iga ris cantus Slavorum. prav tako tudi Pe lasen od Sv. Duha. Iz prve veje velikonočno razpoloženje, umerjemo, prav nič bohotno v radosti, prej poudarie?no v neizpodbitnem prepričanju, da je >Jezus od smerti vstal, od svoje- bridke martre«, kakor pa v širokem zmagoslavju. Vendar je v teh umerjenih akordih nekaj viharnega: zdi se vam, da ste priča tedanje šenklav-£ke procesije. Band-erro se vije v vetru, z TTtonilca. po jo glasovi, da vam brni v prsih, gologlavi možje stopajo za procesijo; možata vera blaži njihove trde značaje. Slovenski narod, možje, starci, žen« in otroci gredo za procesijo, gredo proslavljat Gospodovo vstajenje v rahli £e motni đlutnji svojega slovenskega vstajenja, rets&eu od ?>v. Duha nosi nedrvomno znake slovanskega porekla, že sam prvinski motiv izradba dokusnante nedvomnega slovanskega čustvovanja, ki pa je vendar čudovito, dejali bi, obrezano, njegov tok zaje-zf« Ja ob radan. Mi, ajibovi po vam*-i, bi vsvoji težarii k razčiščevanju čustva brez dvoma med posamezne tone vnesli marši, kaj bahaško širokega in pretirano senzuo&ae ga, kar smo v za»anjc«n stoletju napravili pri nadih svetnih narodnih pesmih. Trubarjeva Pelssen od Sv. Duha pa je plemenito stroga himna, lepa v svoji nepremakljivi trdnosti m moeki veri. Tudi ti dve pesmi bosta na programu slov enake duhovne pesmi, ki jo bo iavajal 1. marca v Uni on u Akademski pevski abor pod vodstvom dirigenta gospoda F. Jaarotta. Prodaja vstopnic se vrti dnevno pri blagajni kma Union, in sicer sedeti od 40 Din navzdol, navalna stojišča pa po 7 Dm. Dlje, ška stojišča se dobe rsKljuAno le prt unfv. vratarju. —lj Brezposelni delavec Ima veselil Ml srečo. Pod tem naslovom smo včeraj objavili vest o najdbi eoma na Ljubljanici pri fužinskem jesu in omenili tudi honorar, ki naj bt ga bil prejel najditelj v znesku 700 Din od lastnice eoma Stavbne družbe. Najditelj se je pa danes zgiasil v našem uredništvu in povedal, da ni brezposeln, marveč, da je lovski čuvaj in da J je prejel od Stavbne družbe le najdenino i v znesku 500 Din, kar pomeni 10 odstot- | kov vrednosti čoma. Poleg tega je prejel | se 100 Din nagrade za trud, Id ga je imel pri pjivasovanju čolna in druga dela sa odpravo eoma nazaj na fipleo. u— Profesorski ispit so napravili pred izprasevalno komisijo na drž. konscrvato. riju v Ljubljani pod predsedstvom ravnatelja Juzrja Betetta naslednji člani profesorskega zbora ljubljanskega drž. kon-servatorlja: Marijan Lapovšek, Karel Rupel in Pavel Sivic. U— Odsek brezposelnih učiteljskih abi-tnrientov pri sekciji J L* U v Ljubljani vabi vsa učiteljske ahituriente (ke) na zanimivo idejno predavanje, ki bo danes ob 15. V Trgovskem domu (Gremialna šola) Gregorčičeva ul. Jutri pa bo v prostorih sekcije JTJU ob pol 10. članski sestanek. Na programu so aktualne zadeve in predavanje >Prvi korak v naš poklic«. Udeležba dolžnosti —lj Nov grob. Snoči je umrl v Ljubljani g. France Košar. Pogreb bo jutri ob 16. z Erjavčeve ceste 9. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! —lj Izmuznil se mu je. Stražnik je prijel v četrtek zvečer nekje v kolodvorskem okraju 21 letnega brezposelnega ključavničarja Franceta Tacmgerja, iz Majšperga. Tacinger je sicer izgnan iz Ljubljane za 5 let. vendar se je malo zmenil za prepoved. Zdaj je v Ljnbljanj spet kradel na debelo in zagrešil več vlomov tudi v okolici. Stražnik je drznega tatu že tirai na policijo, ko se mu je ta nepričakovano uprl in naslednji trenutek pobegnil. Lov za njim je ostal brezuspešen, ker Ima Tacinger izredno dolge noge. —lj Tatvine na gorenjskem kolodvoru v LJubljani. Med 9. in 16. t. m. ie bik) iz potniških vaiionov pokradenih nek a i medeninastih dolov kakor p4>e. roraii itd. Železniška direkoiia v Ljubljani stvari pred nakupom u k ra ritme pa biaija in naproša javnost, da osebe, kj b; ponujale tako blago v na-kuni. ipriir.vji nahbJilžnjemu vimnoMnemu organu- —U Dr. Alfred šerko jun. DO prern bo prikazal kako so si nuzleffaJi ljudje nokdaj ;?i sedaj Jmm obenetm [ro /. dLupoztjtivi razložil novejše Teortje o dolovaniu vx>le na Kra»*u in nastanku m-z-n-Jh kranikiidi poja\ov. Pri tem 1m> vedno navedel prtinior^ za razna mnenja iz aajbiiaih predelov našetra Kjta-sa. Vrši se v torek 2. marov ob 18. v predavalnic; muieralioSkejri instituti univerz«. Nsropnna 4 Din z* dijake 2 Din. —lj V lanskj sezoni ie bi'o v Hiiibadovi dvorani več koncertov na katerih smo dišali moilerno in tudi rtantioden>eM'j glasbo razi jen Hi narodov. Tu-^li bokom MuAnjo ga leta boiuo mi**li v^ iitkih večerov in prvi bo v petek, dne .r>. BMtOa v mailr 1i:mti t'' dvorani. Takrat priuic*o na vrsto poljtsk, in —HOB^gskj avtorji. ievajaK pa .rib t>c-do irospa Mileni Verbiveva. Ot>-bere-ValjaJova M^u-ta in Pave! filvte. Po-uVoooJ s.poi*etl po4^ko-ari,rentiij^!;effa večera prioK'-uuo pattiodflji& —lj »Ljubosumnost je strup v zakomi* prav= kovač Tone v btmkj »Zafaoni stavkajo.. v/ieo:ov podjetni oo^ 1» mu ilokai^ da ie ljubezen brez [jatosumoosti --m> juha br^z soli. Komični lenk^ljeji, r^vrstnd dov+ipi ;n dobra zase.lhe vloe. tnjko ttflklku-jejo, da so bili Igfnfei r*r\ dos-edairllfT nr*3r stavak de,ležni burnega po> irovanjft, Burko uprj^ore šc^it.^koJK^-u; dre vi in jvrr« zvečer ob 20.15 uri. PTeakrhfte si veton oe prj dnevni b!ai!ia|t|i v Mesto/om domu, —lj Predavanje evaneelj^effa Župnika it C« Ja .!r. Mara. V tredo * narti ob 20 bo "redavr! v dvorani svangoHzke eerJkeene občine župnik iz Oiia e dr. Gerhart M»y o dedni zdravstveni ne4?i in •populacijskt politiki ko4 krS^an^ki otlgovornosti. —i' Vsi vojni dobrovo!K*, Mani sre»kc 0!^ra.M7acije vojinin t v nedeljo 14 fnojva v I/kitv ':^n.;. NTa predvTeV5er oMfceLna. ahor.i ho r-latiski se?awd\. rrt»ves*.iAr» o prodoru tq uri obonc1?«- zJbore tier ^eJ*t»T}^a siedi. — rVFbor —ij Zidanje v»eox«hsko knjlfaUce zadnje čase Se ne more mnogo napredovatL ker ne delajo v polnem obsegu. Vendar je prizemlje v glavnem že zbetoninano in zunanje zidov? oblagajo z naravnim obdelanim kamenjem. Kamen in sicer podr pvtSki. obdelujejo na stav«bišcu. Priprav-ij*rli so ga rud* prejšnje čase. ko je drugo dek> poč vaio. —lj Podružnica Bran-i-bora v Lj^ub^aud bo imela 4. marca t. 1- ob 20. uri red-m občni zbor v etejni uVorani ljubi ianskefcra mestnega sveta. CUane, zastopnike društev in M-ska vi rudno vabdimo, da Pe ca ndeleže. —lj ^Adostatbi, ki Jih bo treba odstraniti. Pravijo, da je Ljubifcma sedaj veliko mesto ker so različna preidmeatia prikljuSvll k mestu. Doslej nirnamo dnu??s^. kakor da ao mitnice piestavili. Pole*i v teh nrjkorpo-riramh delih spJoh ni? ne škrot>e. poram? pa >amo blato. PoGebno hudo le na I«ftn«ki cesti. Ako te sreča avto, kam nal se umakneš, ko jc levo in desno cf**e širok jarek, da ga ne moreš preskoBIti. S poShrimi nabirslrtlkd ;e tudri križ; ako «no «edai pod mestom- zakaj ne dobimo no*tneca nabiralnika? Tako na moramo *ta. ktrr > THibiralnik. —lj Narodna galerija. Jutri v nedeljo ob 11 dopoldne bo vodstvo v glavni dvorani Narodne galerije: Na* baročni fllikarjL Vodi dr. Marijan MarorL —lj Razstava KQk Slavka T«ncr1>ni j% odprta v Jakopičervtsn paviljon« Ae do 2. marca vsak dan od 9. ure do mraka. —lj Akademija >Knlturne matieet, zadruge z o. a., bo v torek ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Na sporedni bo pesni :Otona Ajpančiča Toneta Seliskarja, M. Klopčiča in proza Juda Kozaka, Miaka Kranjca in CisaSa Kosmača. Recitatorji bodo gg. Debevc. Jan ki Stupica. Vztop-nlce po 8. 4 in 2 Din prodaja vsak dan trafika Praprotnik v Prešernovi ulici. —lj Neviden človek v Meatan ropa in ujbija! Kaj takega pa Se niamo videli! Marsikdo bi a želel tako najnovejšo iznajdbo, da pritasues na gumb in >nema te vise< Prknte, da vas nauči »lavni Harry Plel v svojem najnovejšem filmu >8vet je moje, kako se s tako iznajdbo d^la. Film js zelo napet in zanimiv. Poleg tega je kot drugi film na sporedu slavna ruska °pereta >Pastir Kostja«. Torej kar dva velika filma v kinu >Moste« za ceno Din 2.50, 450 ic 6.50 in sicer danes ob 20 uri. v nedeljo pa ob 15., 18. in 31» uri. —lj Valčkov veoer priredi tudi letos Sokol I v soboto 6. marca v vseh prostorih sokolskoga doma na Taboru, na kar opozarjamo vse ljubitelje starih plesov. Sokolstvu naklonjeno obcanstvo pa vljud- fe no vabhno na to tradicijotnamo prireditev, j —lj Strokovna čiščenje oblek, sunCnc, KotoOTorska 8 in sprejemalisoe Knaflje-va 2. — Izreden občni zbor SK Pohta. V ponedeljek 8. marca ob 20. bo v restavraciji Slamič v Ljubljani izreden občni zbor SK POlža. Dnevni red: 1. volitev novega predsednika, 2. proglasitev doma na Polževem za Sukljetov dom. 3. ustanovitev Šukljetovega kreditnega ronda, 4. slučajnosti. —-lj I. medtnarodni plesni turnir za prve ti seva Jugoslavija i. 1937 v Ljubijani dr» IS. marca v Kazin*, bo po prijavali naj-DOlj&ili parov iz Avstrije, Ck-alio^uva^l^s Xem6ije in Jugoslavije sadeč, do sedaj največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji, na katoro že danes opozarjamo v»e ljubitelje družabnega ple>*a, »PSK«. lj— Ted'Ou damskih bluz, perila ki pletenin po -zredno znižanih cenah, nudS modna trg^\ina Pepca Ornjač, Selenburgova u* nasproti Zvezde. —lj Prijatelji tujega blaga na detn. Te dni sta prišla v trgovino Ohsp na c5tar"»m trgu dva moška, ki sta I svojim naatrv pom zaposlila več prodajalcev, ne da H potem kaj kupila. Kmalu po tem ko sw odšla, .-»o v trgovki i oavazili, da je zmanjkala z o4>edahiika temnoaiva moška oble ka, vredni 70O Din, ki jo je eden i :med kupoval cev skril pod pelerino m jo od-nesed iz lokaJa. Tatvina je bila sicer takoj prijavljena, vendar J£ ostalo zasledovan K1 obeh navih.e.rcev breznapeAno. Izpred vačioevega vinotoča na *Tnartij>skl cesti je nekdo odnesel v četrtek popoldne potniku Karlu Tcrg/lavu rjav kovčeg z 42 komadi toaletnerra mila, v vrednosti 200 Din, V podstrešje hlse Jakoba 61 niklja na Knezovem St.radonu pa se je splazil v sred»> ponoči nek pohajač. ki je odnesel hfcftnemu lastniku in njegovemu bratu več ob1 v vrednosti 500 Din, SPORT SK Kranj na pragu pomladne sezon« V nedeljo 28- t. BV otvori k> rutr. lošnjo nojjometno »czono. 7a prve sprolndka so si izbraM >SK Ke»> >• ično prvorazredno monlvo iz JAJubiiane, k vi>akeui rtre'ariiju bodim orveostveBi dritri prJJatoljć»kem. Utfteguilo I 1«-«h> iu.ro veliko gledartc€'V na igrišče. Ncd^lJhko .-i. rs ne se bo vršilo v prijateljskem trHo in lx> eb.izilo obema pro'ivnikoina kot zadnja, priprava za prvendveno lok m o vrtijo. -K^ kje ee je v debaklu 6 Hermesom protokk> nedeljo pobili« \> wms; .» .-,:.-ke^a poraza nc* morremo tolrnauiti. V moštvu be.Uvr inc^nl*. gotovo v prid celo tu, kajti že prvo marčen« o nedeljo čaka moštvo težka naloga obračunati za točke z renomeanf>tn cuasprotnfkoen >Herirnesoni<. ki ie jeleni etvar vzel bolj 1 Lahke »ka-m, »e> je pa za fiuaj-a bolje i>t%-'-vA. Na ipero in uspehe nakrh to in prdiioanjo nedeljo smo radovedbH. Nekai besed ob ocvo ritv*; s&7xxiv pa je t*roba kzrožl -laL. re-.n. Nogonief je sport, noaometna tekma pportna prir. zato je treba gleda obdržati živre rtufh v prekarm* h Dostojno m športno nai r«o odotr enako dostovrai in umeriema tu: Psovanje, tuljenje je sramotno za onega, ki se teh eredcrfev poslužuje. Pri»toi»a .-vem I n*j«r otea nnb^e razeji iiKya\a ln f<>!: Sicef ;e trel»a naši publ ki prizneđ to objeJrti\Tm>«ai tn športnega duha me . i.fi tekmah nd več, le nekai ra/.bur'JEvih oboževal cev naših itfraleev »e mora poholj-3at. Farrtom w dresu pomanjkanja w\ fja ponaša n jr ne pnvtinio — SK Reka (sasjCarska sa' :ial Rs. ju orr, napo\t«l:m»^ srnmVHarsfce ^cLtu^ IV* ievom so zaera*?.; nenzKukv^! ht^ rwVwv ve-fcfl>> b Kranja KAVARNA »STARA POSTA« Danes in jutri zvečer poHlovilitf nfmtop bolgarskih artistov —1 Masa /adusnica ra pokojnim Lujz">» tom Brutužem. Da se na dostojen načan ->)orpno oddolžimo spomnn mučenika, ki je postal žrtev divjaSkoga napada, vabimo vsa kranjska dlvstva m vso javnost, da se udoieži rnaie zsxka)DJca, ki jo bo v nedeljo, dne 28. t. m. ob S. uri daroval g_ Skrtiec. Umorili ao očeta nedolinun otrokom samo zato, ker je zvest svojemu na-rox*u prepevaj z njfen v narodnem jezfku Bogu siavo in čast, zato pc4cažiinc, da znamo ceniti veličino žrtve ter da čutimo z naSim teptamJm narodom v Prtmorju, Prim društvo >Slogac. — Danes zvcčtv °b 20. bo pr>xia«fti v Ljtsfeiki uri verzi v gimnaziji ururv. dre«** prof. dr, Bejic; o kolektivni pogodbi. Zasledovan pustolovec iz Švice LjubLkuu. il re^uu.-irj* Na dan so priSle Poparite šv caiv) državSjana, komaj 'JTletiie«« Atata^e 7-ogga, kj yra zatJedujejo obJ.istva kri£e*n .n... yiofL je prispel v naio državo It Lani oh koncu »ota ki ek^r s tovar -em i'aviom licrn scrisnrtom Potne lante sla anaLa v redu i*ri ttim. Mr naj] rej mudila nuka i ča^a v lJui>rov-nJku. Kmaiu pa i*ta se nuese* tla na Su^ak. dalje v Spli»t, Zajfreb. Matkovk\ Stet.jovo in Beograd. Obeh jc MHMsikalo is kra>a ko eo /jena postala Ua prevroča. Iz Boograds sle jo malus^a v Ljubljano, nato pa eta sa preselila v Cetje, kjer sta ostaJa naidvie. Viosk sta priliaajs ludi v Ljubiieno in Maril4>r, a sta v celjski okolici osta)*la naira^s. Z*o%%* ti ie po pokl.cn ključavničar *e je (&la>ai v Cetfju za inienjerja m »e obitskal v ok^ . več potteptndkov. s kateriniii se ie dogovara 1 zaradD najema posestev, v t>vr: o >;tA.i»tvi crvja za izvoz v šv*oo itd. 8 teuT je ns^ai prftKko za elepanjenic na debelo povrh je poiskal Se žrtve v mearu. Loti! *r |§ .-oio •ovaniša Rousicharda, n mu uTval^ pod pretvezo 600 Din vredno «msko suknjo in 1000 Dim vreden fotoaparat. Oil nekega c**h *kega privatnesa uradnika si je »posoda par gojzerc, vrednih 9TK) Diiu c«i trgovske-ga potnika R nekje na poti 600 Ehn «a vee taoč Dan pa ie osi epa ril tudi druge Celja, ne, k, jim js oatvesiL da ie v stnebi ^vi •a_mkega konzulata. Pred dnevi se je Zogg odipeti«! v Ljubih; no, nato pa neunazno kam iaatnil in ga ni več na spregled. Baje ž«vi z neko kjčenka ■ katero se je seznanil v vlaku, tfje^rovćm viadkLro besedam je naseina rudi ona tn atn sa, kakor domnevajo obiasti, Tsrnolan ne kam aa * ?tev. 47 »SLOVENSKI NAROD«. Stran 5 Najlepše so planine pozimi če ni smuke, so pa lepi izprehodi, nmogo »otaca In iujoč srak Ljubljana, 27. febr. V letošnji umi se einučarii ne morejo preveč pohvaliti ti snežnima razmerami v na Mh planinah- V splošnem je zapadlo malo snega in še tega sta v nižjih legah, ilasu pa na prisojnih pobočjih pobrala in posumila južno vreme in pripekajoče zimsko sonce- Naš dnevni tisk je že mnogo tožil o teh razmerah, eaj smo pred kratkim čitali v enem izmed ljubljanskih dnevnikov, koliko škode je u 'peio zaradi pomanjkanja snega naše gospodarstvo, predvsem na *ujskj prozi u* i Bes lani je bilo v naših planinah na novo otvorjanih nekaj novih planinskih zavetišč, kj so z največjo uado na obilen ob-ek odpla evoja vrata ljubiteljem planin. Toda ostala so razočarana. V marsikateri planinski koči preždi oskrbnica z veem >vo-jim osebjem marsikateri dan čisto sama. S strahom misli na svoje polne ta loge, ki se utegnejo v najkraćem času pokvarili Zato je dolžnost vseh naših dnevnikov, da vzbude zanimanje &a naše planine tudi v časih, ko so prav slabi i&eledi za idealno smuko Sei ravno pri slabih snežnih razmerah so naše planine veliko lažje dostopne tudi za neismučarje in za manj izvežbaue- Do vseh zavetih se pride skoroda po kopnenv Tako je bila letos Komarča v Bohinju o božiču brez snega in je bil dostop do Sedmih je zer ravno tako lahek kakor ooleli Ipraje si dosegel zlasti planinske domove v Karavankah in v Kamnišk h planinah, tako ko če nad Jesenicami ter Kofre Krvavec in Veliko planino. Take oslabe- zime morajo zlasti izrabiti turisti, ki moni-o. da so lim planine odprte samo i*oleM- Plnnine nudijo povimi čisto drugačen užitek kakor poloti. Sol n ca in svežega zraka ie v izobilju. Ravno ta dva faktorja naleca zdravja pozimi najbolj potrebujemo. Tedne in tedne emo ■ zaviti v pusto jn zalogi no ljubljansko moglo I In ves dan moramo prečejpeti v slabo prezračenih sobah. V planinah pa se počutil pozimi nad meglen im morjem kakor v nebesih. Med tam ko so planine poleti podvržene neznosni vročini, ki te ubija izžarevajoč od razbe ljenih skal, te zimski solnčni žarki ves dan prijetno toplo božajo Misli ai. da eri po treh kratkih urieah dospel is zameglsne dodane v solnčne višave planin. Sedeš udobno pred kočo v naslanjač in se prepustiš toplemu solnčeeu. Pogled ns megfteno morje ba misel, da ei se vasi za trenotek rešil zaprtih prostorov v Ljubljani, te telesno osveži in duševno pomiri. Ni čuda. da ie znan nemški pisatelj ob takih trenutkih vzkliknil: '.Tetzt ist nn*r die canze We*lt ein Spuck napU Zato r»e slabih snežnih razmer nikar ne strašimo, če ni smuke, so pa lepi izprehodi, mnojio *olnca in osvežujoč zrak ter krasni razgledi, ki premnogokrat nadomeste izgubljeno *muko. zlaat' tisto do trdem in lom ljiveni snežnem betonu Izvežbaori smučarji bodo to že razumeli. Ravno pri slabih snež. uih razmerah bi morale biti lažie dostopne koče pozimi vel ko Koli polne, kakor pri dobri smuki. Saj iščemo v planinah predvsem zdravja iu duševneca odmora in so pravemu Ijjubitelju prirode smučke samo prometno sredstvo ob prezasneženih planinah. Zdaj se zima takorekoč že poslavlja od mis in se bližamo pravi pomladanski smuki visoko gori v planinah- smučar bo mo raj nositi svoje smučke daleč če se bo ho. tel z njimi neko1;ko podrsatl. Do bližn ih planinskih koč so tedaj vsa pota otprta. odkoder se ti nudi prekrasem razeled na za snežene vrhove Zlaatj orisoine Karavanke nas vabijo v svoje solnčno naroČie Izkoristimo ta Čas. dokler naši plannski vrhovi ne izgube svojih bstib plasčev in nam zo pet ne pokažejo svojih pustih, skalnatih re_ bor. Zakaj niso dionske petorčke umrle? Zanimiva dognanja amerilkega fiziologa VandeDa Hen- d« ■■HMi.a t.zjoiogiju je redko presenetila svet z večjkn paradoksom, kakor ko je nas v eto vala. kako je treba ravnati z novorojenčki ki ne dihajo. Prepnsocno svojim stiriom in sebi se je tako dete va>- tjalo in mučilo, dokler ni končno prjš o do sape in jeto dihati. Strokovno so mu pa pomn^rali z umeirnim dihanjem, kakor pri lpopljeneu PoT^ej-e eo začel* v obeh prime i h zamenjavati ročen načMn z b">-lij kompliciranimi strojnimi metoilami. LrudiesotM :7.mis!i': različne aparate da bi pri pn v Hi cJovek.i do d banja hod/F i da so zrak iz Pilit* tzsesaJ / namenom vzpodbudit.; pljuča >\-a bi vsesa vala nov svež zrak ali pa so upravljali v pljuča nasilno e kisikom obogaten zrak Uspeli navadne. w oderovar-ja1 hrodu Zlasti prezgodaj rojen1 otroci, dvojčki trojčki in sploh nezadostno raz-vjt: ofr^e/ >• > s„ navadno zadu&Hi. Zakaj? Ng to \p .'eaiiit3 odgovarja zla i ameri-§kj ffekVoe Tandell Flends^rsou Pred dese* im i leti i defaJ poskuse z utopljencem. hntpo obuditi ira Takrat Je spoznal da > \>- f i le vanje zaman, če ee ne posreči osvežtfj v paTJgosJi na r»e tosti nvšič-i»<*c*:i tonusa. T-j napetost/ pripfcuU Hen-defton Bploli o-llo^ier pomen v živlieni-sfesm kroerotoku Stopnja mišfons napetosti mii ie naravnost mer« ErHjerMske sile. Zato *e ner«»'f no 1«ito rrinn to n^petostj tennrsč jo doli Me i rojstvom Zato tudi ta natvTost s smrtjo za vedne iz-jfjne Ce m trvšvn** nap*tosr1 n/» more te'o oorav-Ipt.- temelhvti funk-ii človek ne more dihati. ^ kri se n*> mar>' orefaJcari p- ž:IaM snovi v 11 •' p >!i f mor^io i7ni-ii'avai/ in tasVo se fc'n ne moro notranje tegrova- IV; poskusih z ometnin dihanjem je Hendcr> >jj spoznaj, kako tesno je zvezana mištena napetost z dFhrr.njem. Dokler \ eo napete m#š?ce v prsneon ko^u in okroc ' njega lahko z lastno proioostjg ra/..-».na-jo pljuča. In samo dokler plj'iiui razširjena do gotove stopnje lahko doseže umetno dihanje svoi namen. Ce pa n:»o mišica naipete nam ne pomasra nobeno r>ri-tisikanjo ^ prsni ko£ na tre'u h ali na hrbet, nobena masaža. i!Oi>eno dovajin-o kisika v plmča ali izsesavanje plina iz n h. Z mehaničnim pri-tčskom oprav.m s-i.»no polovico dela. ki ca opravi normalno p°-'o samo. S tem snnao (jztiskaniio srak h p j",č. ^led dvema pritiskoma se pa mor rjo pljuča Vedno razkriti, da vdahnejo zrak. To pa opravila prožnost napet>;!) mišie, kine-pnestano razširjajo prsn kos do srednje mere. Kadar mi:ši<--e popuste s p prsni kož ne raz^LTi in tudi piju"1 se ne ra^VnVo. NTsjsnrotno prs-ii koš se skrči in pljuči ;z-d hnejo če Vh pa tmiet-o napakikno z zrakom se z^jpet sk-rčHo tako' čim Vin ie to oiniojroe«e«no To ^non^nic je privedlo Herd rs na do za.1 lniekn d,-» ,;n aparat* SS umetno diham:e zgrešeni, kadar s^> 7 nj:-m: izo ni začel dihati. V materinem teteSU zaroiek sam Ue di^ha ker mu to n potrebno. ^ Vse funkcij^ življenja oprav.js z'nj ma u Uiliati zao::« šeLe z rrostv m. Toii*i ne vedno> 2e p ei je srce v zarolku u Tipalo na prazno nekako tako kako teče motor v avtomob lu predn pozen, v z. Normalno naj b otre k sum pognal svoi orgnnivem ob rojstvu b tein da začne delovanj BKsjčnj tonns. Včasih se pa to ne zffo^li Otrok se sic-ei ro zažcgalnik da meter mirne. Tako se po« skušali s« nedavno dovajaei otroku vmesno kisik. Zdaj pa stopa v ospredje is omemiesi frziooskj paradoks Človek potrebuje namreč k sik v pljučih, da okskiirato v krvi snovi, s kaierTDK ae Uso hrani in ft? izdeluje toploto. Iz teb snovi in iz kialca v tkivu ki krvi se izloča ogijikov okis To je strup ki mora rz telesa. Izdihat,- ga morajo pljuča. Ce tejra ne morejo, se oe-jibov ok:s nabira v telesu Tn človek se duši. Bilo bi torej nes^inetno. ee bi du-šoče*mi se človeku Se dovajali v pljuča optiko v okis, sai ga ie ie Itak preveč v njih Dut^č se Slovek ali utopljenec potrebuje v prvi vrsti kstk. Zadnje fase so pa učenjak^ doeiiali da začne novorojenček, k še a; jel dihata m se duši z mnorro večji venTetnOstjo dplioti. če mu v pljuča umetne dovajamo Offijakev okis nesro č<» trni dovshmo kis*. To js bas nasprotno kar bi človek pričakoval. Z-Jcfti? Se neTft^ffmii uSsuku manjka oboje. k«iiV in oerljtkev oksid. Toda samo og-l:lkov o.fcis in.hko začne v aetovi kefioee-trae-ji drafciti ti*M živčno središče č;?ar nalonra fe povzročat' mitično n^etos* T* <-»troiku rnanHca In zato motor nj*»ffovili nljuč ne more pr'jeH z4*'0 ntHolv SfOS BS pnTno zato se otnt>t* dn^i 0'wn na 1 oe-'^kovisn nk^som razdrafemo živono sr^rli-5čf» z* mitični tonus. z*^čn^ oliuč"« delovati, stisnev» ocrlr^-ov ok:s in se ns^oilnl^o s čistim zrakom. Tako začn^ novorojenček norrnalno d?hati. To je n^Č^n kako s** ie rr"wwS-to dr. Daffoeij ^Hraniti pr1* živti^n**i prer^Podaj roie^e dionske neto^ke. P^ flsndersonov! metoli w* ie dova»:pl v plkičn zmes V-si-Va in OgirlkeVaSe okpi^a « tako ve^iki^n rvlifi^^r^o^ nc^^'o^'e^^ ofrsfda d-" ie tIm'??1 -^j.-nr<~> 71 *o o1 ov^trr^ iBt« p! Ti. ki fTS dn5i^> K^k^r v^no odle?M v f'zio1© lj" fn v hio'o^i' sNoh kdii ki^ i«i VHi.1ro rab;nvo te nb* rvne snovi, da dosežemo nasprotne učenke Kovačnica zakonskih zvez Na škotskem imajo kovačnieo, ki se imenuje Gretna Gren. Posebnost te kovač-nice je, da v nji ne kujejo podkev in drugih kovaških izdelkov, temveč zakonske zveze. Lastniki kovacnice imajo namreč prastaro pravico poročati zaročence, ki se jim priglasijo in sicer brez vseh običajnih formalnosti. Zaročenci ne potrebujejo niti dovoljenja za sklenitev zakonske zveze, niti oklicev. Priglase se kar kovaču, ki izgovori poročno formulo, udari s kladivom po nakovalu in s tem je poroka opravljena. Ker pa prihajajo v kovačnieo ^akonokih zvez tudi mladoletni zaljubljenci in ker je postala v nasi moralno pokvarjeni dobi pravi raj zakonskih sleparjev, je bil v angleški spodnji zbornici sprožen predlog naj bi škotski kovačnici vzeli to pravico. O predlogu pa še niso glasovali, čim so ljudje zvedeli, kaj se pripravlja v parlamentu, so še bolj navalili na kovačnieo, da bi izkoristili še zadnjo priliko za poroke brez vseh formalnosti. Verjetno je namreč, da bo kovačnica to čudno pravico izgubila. Četrti uradni jezik v Švici Zastopnik Bngadina ie sprožil v švicarskem parlamentu predlog, naj oi poleg nemščine, francoščine in italijanščine priznali za uradni jezik tud: resoreman£čbno. V švicarskem parlamentu so govor'li do. slej v treh jezikih. Izmed švica:sk:h d^žnv Ijanov je govorilo leta 1930 nemški 2 milijona 924 000. francoski 830.000 in italijanski jez:k' 242.000. Zdaj naj bi se tem jezS'om pridružil? še retoromanščinai roman š ali romonš, jez k, ki ga govor1 večina prebivalcev Engadina gornjega Gri-son'tka in tudi bivše Tiro'eke. Grisonska (Graublindenska). kantonska vlada v Chu-ru se je upirala naraščajočemu navdušenju za romanš, (ki se je širilo po prizadevanju narodno obrambne organizacije Liga Romanscha. Ta dga zbira sta-e in nove dokumente ter literarna dela, izdaja revije šolske učbenike in slovnice romanskega rzika Dosegla je že toliko, da se ;zdaiaio zda-i na šolah v F.ugadinu v re-torcmanščVni uradni razglasi. Retoromaciov so našteli leta 1935 v Švici 46 000. leta 1880 pa 36.700 Imajo Solo Scuela ccmunela in magistrat Chesa co-munela, kjer se govori romanš. Na enga-dir^skih eestah so napisi v rotmanau in sliši se pozdrav D:eu s* allegra«. Retoro-manščine je nastala iz jezika malo znanega naroda Rhaetov in iz latinščine, ko so kakm 90 let pred Kristusom Rimljani za sedh ta gorski kotiček. Rimski naval na Alpe je bil ustavljen s tem. da takratni Rimljani niso poznali hlač. Retorornani ao mogli kljubovati pritisku zlasti nemškemu ta Casura aanvo zato, ker prebivajo visoke t gorah. Večna preproga Imamo dosmrtno ječo dosmrtna peresa m dosmrtne smelo, zakaj pa bi ne mogli imeti tuda dosmrtne ali večne preproge' Ima je neka tovarna v Oklohami ki trda o nji, da bi je ne mojrli rastrčati še tako razposajeno otroci, niti upniku pa naj bi še tako navdušene hoddi po nii s svojimi terjatvami. Tovarna je javno preizkusila svojo trpežno preprogo Pogrnila io je na eno najboli iivahnib ulfc, po kateri vozi na sto trne motornih voail- Ljudje so flredali. sc čudili in majali z glavami, češ. mar ni Skoda tako lepe preproge. Preproga je narejena iz posebne asfa'tne sestavine na klobučevinasii podlagi in okrašena z motivi rož. Jean Sicot l>va tedua je ležaU preprosa sredn ulice, potem so jo pa dvignili in osnažili. Izkaza lo se je, da [e nepoškodovana in tndi^nobenemu okrasku se ni poznalo da je Šlo čez preprogo na tisoče motornih vozil. Ameriški listi žal ne ;oroeajo koliko ta preproga »tane- Marsikateri oče bo rom sli!, kako Imenitno bi bilo. če U mogel kupiti ok.rokom obleke z takega blaiia. Proslava tobaka V Parizu v muzeja uaUerr# '><> v kra kem otvor.tii.-i razstava knj ur, slik, raznih zgo*li>\ [nekih eda tov in oilokov. plabauov. strojev m drugih tehiiii-nih prii«oinot'kov. napasajoČik so r»a zgodovino tobaka od IG. stoletja .lo iiaš^h dni. Hazsiava vzbuja že zdai veliko /animaiije in parčki tit>k je to priliko porabil, da je obudil spomine na različne dogodke n prinode iz časov, ko sta pripeljala tobak tf Amerike v Fiancijo •Jean N col. v Anglijo pa &ir Francu* Dra ke. Kajo tobaka iz pip ie aaeesej « \njli;o iz \ irglnije sir \VaMer Releisrh. toda tobak je imel takrat So mnogo sovražnikov- Ta ko ga |e Jjikub 1. obsodil v svojem M.o-u eapnms,^ in zagrozi 1. da bo dal vse kadilce obet>.ti, car Mikati FeJo:ovie se je pa za. dovoljil s tem. da jih ie dai mučiti, a papež Urban vili. jdh je kaznoval • ciikve-nian prolclets.'.voin. V Franciii ie b:l »rdeči vojvoda« ka"dina! Je Kecheieu panietnejii in se je zadovolji s lem. da ie tobak ob dr Č:l- Tobak je pa imel tudi svoie občudovalce, ki so ga celo o;evali kakor Corneilu [in Raphaele Thoriiise v svoii znamen ; »HJmnus Tabaci«. Najboli so oli pa navdušeni za tobak vo;ak; in tako :e i>ila kaja ob koncu IS. etole.ja že splošna. Le cesar Napoleon je se vedno obeojal to razvado. Najmodernejša dvorana Na Champs-Elvsees, na kraju stare »Cafe Normandie« je bila pred dobrim tednom otvorjena najlepša in najmodernejša dvorana z najmodernejšim kinoma-tografom sveta sCinema Normandie«. Dvo rana je pravo čudo moderne arhitekture. V njo se pride skozi 50 m dolgo preddvo-rano, okrašeno ob straneh z blestečimi vitrinami. V novem kinu je prostora za 3.000 gledalcev. Ker ima pa vsak na razpolago svoj z usnjem prevlečen naslanjač, bo v njem samo 2.000 sedežev. Dvorana je po svoji notranji ureditvi pravo presenečenje, ker nima niti lož. niti stranskih balkonov, temveč je podobna parniškemu krovu, dolgemu 80 m, fotelji so pa razmeščeni amfiteatra lno tako. da je pogled na oder naravnost idealen. Za otvoritveno predstavo so izbrali zgodovinski film Ericha Pom- merja >Flre over England« s Floro Rob-sonovo v vlogi kraljice Elizabete in s Ta-maro Desni, Vidiano Leighovo in Lavren-cem Olivierom v glavnih vlogah. Nobena dvorana v Evropi, morda pa tudi na vaem svetu ne more tekmovati s to. Niti v novi palači, ki jo grade za odlične goste francoske vlade, ne bo take dvorane. Sklep glede gradnje palače je bil storjen šele zdaj in vendar mora biti zgrajena te v juniju. Pariški tisk je zavzel odklonilno stališče, češ, da so rabili prej za reprezentativne stavbe več let, zdaj jih pa grade tako hitro, da francoski okus in umetnost ne moreta priti do prave veljave. Marmor in dragocen les sta se morala umakniti betonu, umetniki pa naj bi se naučili mešati cement, če nimajo dela. Nedelja. 28. februar ta. 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30; Te'ovadba a za dame. b. za gospode (vodi g. prof M. Uobovšekl- — 9.00: Ce«-, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 8.45; V ©roki govor Pilat in dvom Ig. »• S- Finigar). — 10 Končen godbe >Sloge<. — U: izet ? goz die (plosce). — UM): Otroška ura: Miadi harmonikarji — skupina Scuweii:er. — l#< Kar zebre, to dobute ipoAce 00 željah). — 13.00: Cas. spored, obvestila — 13.15; Koncert. — Sodelujejo gdč. Aon m ra Zupcv čeva itiopran), gdč. Uulkd I>utjra\>ka [bal fa). — iGdd«iJa prekinjeua od 14 do l*>.) — 16.00; Zavarovanje proLi toči {g Ivan Mar telanc). — 16.J0: Našim deželaiiom! (igri radijski orke^ie-r). _ 17: Kmeii^ka ura. Kmečki gospodarski ptameaiki. — 17.30; Na. Šim deželanom (igira radirki orkt*i.er). — 18j0: Anton Medved; Na ogled h. veselo igra, izvajal; bodo članj radirke igralske družine — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19 30: Nacionalna ura: Znanstvena organizaceia dela v Jugoslaviji (dr. BogumiJ \o>niak min «»ter v p.) z B< o. grada. — 19."K): Sloven>ka ura- a. rad jok orkester b. Po! do našega oevekejenji (go spod prof. Ivan Dolenc) — 90.90; \ o! koncert il. pfof, Karla Rupla pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. _ 21 15: Erna 8eek poje (plošče). — -1-30: Vose a glasba 'ra di>ki orkester). — 22: ^as, vreme- poročila, spored. _ 22.15: Vesela clasbe (radii c-k. orkester). Ponedeljek. 1. marca. 12; Pisan drobi (plošče). _ 12.46; Vre mo, poročila — 13: tas, spored, obveo — 13.15; Odlomki iz Verdijevih oper (plo šče). — 14; \reme. borza. — 18; Zdravni r»ka ura (g. dr. Anton Breiel]). — 1&2Q: La lo: Na niouiia. orkestralna suila (pioSes). _ 18.40; Kulturna kronika: 1'omen Ivana Cankarja za slovensko gle>la išče II t g. Ciril Debevec). _ 19-00: Can. vreme. r»oroči la. spored, obvestila). — r.*:u>. Naf<>nal»na ura. _ 20; Češka glasba (rad i*ki trimterl _ 21; Beethoven: Pomladna .txumMntiiLni >o-li>'..čn] koncert; g. Slavko Korošec (flavta), g. prol M. Lij>ov»ek (klav*ir). — °2£; Ca^, vreme, [»oročila, spored. — 22.15: Koncert Ruskega seksteta. t .'rek. 2. marca. 11; Šolska ura; 2ivali v Ljudski veri Slo vencev II. (g. Vinko Modenndaifer). — 12: Slavni dirigenti (plošče) — 12.45; Vreme porocla. _ 13: Cas. spored. obvestiRa. — 13.15: Pester spored (radijski orkester). — 14; Vreme, borza. _ 18: Za v**akega nekaj (plošče). _ 18.40; Medseboinost telesa, duše in duha (g. proL Blbin Boicl. — 19; Cas, vreme, poročila ispored. obvestiila. — 19.30: Nacionalna ura __19.50: Zabavni zvocavi tednik. — 20: IH- »^kladatelrslta ura: Mihael Rožanec. Sodelujejo: irdčna Poldka Zupanova (sop an), radiji orkester in g. Zorko Prelovec (uvodna beseda). — 21.00; 0!ae bene suite (radtij&k; orkester). — 22■ Cas, vreme, poročila stpored. — 22.15; Za kra :ek čas (Cianermanov trio). Sreda, 3. marca. 12: Kozaške pesni; (plošče). _ 12.45: \renie. poročila. — 13; Cas. spored, obve Ktila. — 13.15: Vse mocoče. kar kdo hoče (plošče po željah)- — 14: Vreme borza. — 18.00; Miadinska ura: Vak> bratma; Botra Smrt — pravljična igra Izvaiaio čJani Nar. gledališča, vodi g- Valo Bralna. — 18,40: Razveza ziikona (g. dr. Rado Ku&ej). — 19; Cas. vreme, poročila, soored. obvestOa — 19.30: Nacionalna ura- — 19-50: Uvod f prenos. — 20: Prenos iz iKibianskega oper nega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno pre davanje (g. Vilko Ukmar). v n. odmoru; Cas, vreme, poročila, spored ("etrtek. 4 marca 12; Operetni venčki (plošče). — 12-45; Vreme, poročila- — 18: Spored, čas, obve stila, _ 1^15; Instrumentalne solistične točke (plošče). — 14: V reme. borza. — 18; Pester spored (radajsk orkesrter). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g- dr. Rudolf Ko, larič). — 19: Cas, vreme, poočila, spored, obvecbila — 19.30- Nac. ura- _ 19.50; Za bavna kot:cek. — 20; Nacra'ene in odkupljene skladbe (radiski orkester). 20.50: Po domače (plošče). — 21.16« Lahka clasba (raniijski orkester). — 22: Cas, vreme, poročila »pored.__22.15; Narodne pesmi po jo Fantje na vasi. Georires Ohnet 52 ZADNJA LJUBEZEN Roman — Da, to sem storil. Mar je to nekaj tako iz-i^eclnega? — Ne, gotovo ne. — Star sem trideset let, samec, bogat, Lucie mi je všeč in tudi ona je povsem neodvisna. Ljubim jo in če bo privolila, se oženim z njo. — To torej ste ji povedali, ko ste bili na videz tako zatopljeni v opazovanje toka v Dives«? — Da, komtesa. to sem ji povedal, ko sva sedela na hlodih. To bi ji prav tako lahko povedal v vašem salonu sedeč v mehkem naslanjaču, toda ona bi ne bila za to prav nič resnejša ali bolj navdušena. — In kako je sprejela vašo snubitev? — Lahko bi vam 5 ponosom povedal, da zeto prijazno toda za to sem preveč resnicoljuben. Poslušala me je zelo pazljivo in mi duhovito odgo-varfaia. Zch* -se mi pa. da mojih bes«! ni vze^a posebno resno. Saj vendar veste, grofica, da nisem pri jat el i melodram, da nisem ustvajrjen za Antonia ali Didaera. Nisem torej padel pred njo na kolena s kriki gneva ali obupa, pač pa imam občutek, da sem napel vso svojo zgovornost. Storil sem vse, da bi napravil na njo čim boljiši vtis. Moram vam pa na žalost priznati, da fe M'o vse to moje prizadevanje zaman. — No, in? — No, kaj pa naj storim, če mi ne boste pomagali vi? P ribiza! sem se vam tiste za večera, da bivam to povedal in vas prosil, da bi sc zavzeli za mojo stvar Žena. posebna raka žena. kakor ste vi, je najbojša zaveznica ubogega fanta kakor sem jaz. Sami ste mi rekli, da imate na Luci o velik vpliv. No torej, pomagajte mi. Lahko boste rekli, da ste osrečili dva človeka, kajti jaz jo ljubim in pripričan sem, da se bo tudi ona naučila ljubiti me. če še ni odprla svojega srca drugemu. Pri teh besedah je Mina zadrbtela. Njeno lepo čelo se je zmračilo, njene oči so postale motne. Sp«nin na njeno staro sunmiČenje se je zopet oglasil v nji. Toda ponurila se je pri misli, da ima zdaj najboljšo priliko preizkusiti Luoio in Arman-da. Ce bo Armand mirno prenese! vest. cK ae hoče Cravant oženiti z Lučk), bo vse i redu. To bi tudi odgovarjalo zvezi, ki jo je prioravliala Mina na nasvet svojega starega prijaite\i* Cemn torei drhti od strahu ko vendar l*hk^ upa da pojde vsa po sreči? Nasprotno, veselih" bi se morala, da bo Tahko rako hitro in lahko dosegi?* svo4 dl.i. Toda ti pomisleki, ki jih nobena diskusija ni mogfa os1 a bi ti. vendarle niso mogli zadirStt'" izvest-nega občutka žalosti. 2e tri mesece je živela v popolni gotovosti. Naenferat so se pa zopet oglasili dvomi in strah je z novo sido vstal pred njo. Borbe se ni bala, nasprotno, vedno jo je ce'o iskala. Najhur)§d so se ji pa zdeli dvomi. Končno se jc zdramila iz tsh misli in dejala, obrnjena k Paulu: — Lahko se popolnoma zanese te name. Kar bo treba storiti in izjaviti, da pridobim Lucio za vas, to bom z veseljem storfla. — Potem takem sem pa prepričan, da je uspeh zajamčen, — je dejal radostno. — Toda o tem morate molčati, nifeonuir ne smete povedati, kaj ste mi zaupali Razumite me dobro, nihče, niti Armand ne sme poznati vaših načrtov. To je glavni pogoj uspeha. — Bodite brez skrbi, molčal bom. — Sedaj se pa vrniva k našim prijateljem Najbrž naju že pogrešajo. Ne smeva napraviti vtisa zarotnikov. Vrnila sta ae na teraso. — Ali bi ne biC že čas, da gremo v Kasino? — je vprašal baron Tresorier. — Nocoj je tam ples. Rad hi pogledal, kako plešejo male tujke. — Pojdite sami. — je dejala Mina jaz sem utrujena. — Pojdite tudi vi, Armand če vas mika. — Ne, hvala, raje ostanem pri vas. Mina je zarde'a Kri jI je prHsnila v glavo pri naWi da se jI odpira s tem možnost najdrznejše igre z Armandom. Zato je odgovorila skoraj z osornim glasom: — Pa ostanite! Ostala sta sama in počasi sta odšla v salon. [ Grofica je sedla v nizek naslanjač pri mizici m i gledala nekaj časa svojega moža. kako hodi ves zamišljen po sobi. Potem je pa dejala bas ko se ji je približal: — Nocoj sem dolgo govorila s P autom o stva reh, ki nas vse močno zanimajo. — Ah! — je vzkliknil Armand in dvigni! glavo. — Da. že dolgo opazujem, da se neprestano suče okrog Lucie m hotela sem vedeti, kakšne namene Ima... — AJa je vam povedal to? — je vpra«al Armand z nadihom strupenosti — Da, vse mi je povedal. — In Irafcšni so njegovi nameni? —O, za nas povsem zadovoljivi Hoče se aženib z njo. — Dobro. Toda med to željo m njenim uresničenjem stoji majhna ovira: volja gospodične An-drimontove. — Kaj je vam njena volja znana? — Da, znana mi je. Tudi jaz sem opazil, dn se suče Cravant okrog Lucie in ta čas, ko ste vi zasliševali njega, sem jaz zaslišal njo. — In kaj v*m je odgovorila? — Da ji Paul ni všeč. Komtesa je povesila glavo in obmolknila Kaj je napotilo Armanda da je storrl isto. kakor ona? Mar ni sledil glasu Ujne ljubosumnosti? In kakor je hotela ona zvedeti, da-li skriva i ne misi na Ludo bi bil on rad vedel, da-H Locle ne daje prednosti Paulu. In hote* spraviti čim več iz Ar- Stran 6 >SLOVENSKl NAROD«, sobota, 27. februarja 13$.. Štev. 47 MIHAEL ZOSCENKO.: Za šalo Ugovski vlak nikolt ne vozi posebno lii-fro. Bodisi da mu nc dovoljuje tega proga ali da tiri niso prosti, tega ne vem Vem samo, da je hitrost vlakov čudovito majhna. 1'ožnja človeka naravnost žali. In seveda je zaradi take hitrosti človeku v vagonu silno dolgčas. Kur iz kože bi skočil. Opazovali potnike je malo zabavno. Sicer bi *e pa utegnil ta ali oni čutiti užaljenega Kaj me gledaš, — hi zagodrnjal. — mar me ne poznaš? , Ukvarjati se s svojimi zadevami pa človek tudi ne more vedno. Čitati se posta\*im ne da Luči so \-edno zakajene in zaprašene, povrhu so pa še tako visoko pritrjene, da se zelo slabo vidi. Človek bi mislit, da brli pod stropom samo žareče oglje. Sicer jc pa odveč govoriti o s\*etilkah Ta vesela zgodba se je pripetila podne\n Sicer je pa vožnja tudi podnevi dolgočasna. Torej podnevi, v soboto, sc je peljala v vagonu za nekadilce Fekluša. Fekla Timofe-jevna Razuvaje\>a Peljala se fe v Leningrad po opra\'kih. V Ligovu prodaja na kolodvoru jabolka in semičke. In tako jo je Fekluša mahnila na Ščukin-ski trg. Rada bi bita kupila zaboj izbranih jabolk antonovk. Sedla je v Ligo\m k oknu in sc odpeljala. Peljala se je in peljala. Xa$proti nje je sedel Nikita Fedorov, kraj nje pa Ana Ivanoima Rtjudečkina, uradnica socijalnega skrbst\*a. Vsi iz Ligova. Peljali so se na delo. Kmalu za Ligovim je pa vstopil Še en potnik. Vojak. Dotlej se je peljal zunaj na ploščadki. In sedel je baš nasproti Fek-le Timofcjevne Razuvajeve. Sedei je in se peljal. Fekla Timofejevna, čeprav zelo zdrava in zadovoljna, si je odvezala ruto tn jela svobodno obra\*navati trgovske zadeve, recimo koliko mora biti v zaboju antonovk in druge take rečt Potem je pogledala skozi okno. Končno je pa jela Fekla Tkmofejevna od silnega dolgočasje dremati Bodisi, da je siroto uspavala toplota v vagonu, alt pa so tako učinkovati na njo dolgočasni prizori iz narave. Fekla Timofejevna ie jela kimati in zde-hati. Prvič je zazdehala lahno. Drugič jc zade-hala na vsa usta. da h» ]i tahko preštet vse zobe Tretjič je zazdehala še slajše. Vojak, ki je sedel na nasprotni strani, ji je pa dobrodušno potisnil prst v usta. Hotel se je pošaliti To *e zgodi pogosto — človek za-zdeha. pa mu potisne kdo prst v usta. Seveda, to se dela recimo med dobrimi prijatelji, starimi znanci ali pa sorodniki po ženini strani Toda tu je šlo za povsem neznanega človeka Fekla Timofejevna ga je videt a prvič. Fekla Timofejevna se je seveda tega ustrašilo In od strahu je brž zaprla svoja usta. Pri tem jc pa dokaj močno ugriznila vojak \' prst Vojak je bolestno kriknil, jci je kričati in zmerjati Fcklo Timofejevno, češ, da bi mu bila malone odgriznila prst. Hotei je navaliti na njo. pa so ga zadržali sopotniki. Storili so to tembolj, ker mu prsta ni bila odgriznila, temveč samo stisnila z zobmi. In niti fervi ni bilo mnogo — samo tako kakega pol lončka. Začel se je nedolžen prepir. Vojak je de jat: — Saj sem sc samo pošalil. Če bi vam bil recimo jezik odtrgal ali kaj podobnega, bi me lahko ugriznili, s tem se pa ne morem strinjati. Služim pri vojakih in ne morem dovoliti potnikom, da bi mi odgrizovati prste. Fekla Timofejevna mu je pa odgovorila: — He, he, če bi me prijel za jezik, bi ti odgriznila vso pest, a prst, vrag vedi, kako umazan je, iTag vedi* po čem smrdi. Take reči se \*endar ne smejo delati, to je ne-higijenično. Potem je bil pa njun prepir prekinjen. I tak se je bližal Leningradu. Fekla Timofejevna sc je še nekaj časa prepirala s svojim \-ojakom, potem^ jc pa odšla na Ščukin trg ŠAH Glavni turnir LSK Ljubljana, 27. februarja. V Ljubljanskem šahovskem klubu se je začel glavni turnir, ki se ga udeležuje 16 igralcev, med njimi vsi, ki so klubu pripomogli da si je tako zmagovito utrl pot v finale za državno klubsko prvenstvo. Turnir, za katerega je klubov predsednik prof. dr. Kasal razpisal lepo darilo, je važen zlasti zaradi določitve igralcev, kj bodo zastopali klub na raznih tekmah in turnirjih. Turnir bo obenem važna priprava za bližnje državno prvenstvo. že prva kola so prinesla presenečenja, ki napovedujejo, da bo borba izredno zanimiva in napeta V naslednjem prinašamo doelej odigrane partije I. kolo: Preinfalk je že v 26. potezi prisilil inž. VVeissa k predaji Sikošek je porazu Cibica. ki je pogrešil v otvoritvi. Eurlani je prekinil s premočjo kmeta pro ti Mareku. Majcenovič je v sicih Janki premagal Samca. Pete rman je remiziral a Kumljem, Mlinar je pa dobil proti Samoboru. Partija inž Prek — prof. čop je bila preložena II. kolo: Majcenovič je presenetljivo premagal S i koška Tudi zmaga Kumlja proti inž. Weissu je bila veliko presenečenje. Muzlovič je nasedel pasti inž. Pre- ka in izgubil damo in partijo. .Preinfalk je z lahkoto poraz*] Mlinarja, Samec pa Pctermana. Cibic je izgubil proti Mareku, dr. Sever je premagal Samobora, Kur-lani in prof. čop sta partiji preložila. III. kolo: Cibic je končno le prijel v formo in je Furlaniju izsilil remis .Sko-Sek je ponovno razočaral in zaradi slabo poteze naglo izgubit proti Petermanu. Samec je nepravilno žrtvoval figuro in je moral inž Weissu partijo predati. Ku-melj je porazil Mlinarja, prof. Cop Muz-Jovica, Marek pa Majcenoviča. Preložtr.a je bila partija dr. Sever : Preinfalk. IV. kolo: Furlani je naglo porazil Muz-loviča Inž. \Ve;ss je s slabo potezo omogočil Sikošku. da je zmagal v elegantnem napadu. Samec je dobil izgubljeno partijo z Mlinarjem. Preinfalk jo imel proti inž. Preku že skoraj sigurno točko, a se je ta še rešil z večnim šahom. Samobor je premagal prof. Čopa, Cibic pa po burni igri Majcenoviča. Partiji dr. Sever : Kumelj in Marek : Petcrman sta bili preloženi V. kolo: Furlani je v španski igri sijajno ovrgel Majeen^/ičevo kombinacijo in zmagal Sikošek le nadigra' Mlinarja. Inž. Prek je zaradi hude napake hitro dobil točko od Kumlja. Muzlovič in Samobor sta remizirala, dočim so bilo ostalA partije preložene VI kolo: Odigrane so bile le tri partijo. Furlani je gladko premagal Samobora. Inž. Weiss je prekinil v dobljeni poziciji s Cibicem Preinfalk je porazil Muzlovi-ča. Ostali so preložili Stanje po 6. kolu: Furlani Preinfalk. inž Prek 3«/* (2), Sikošek 3 (l). Kum olj 2Vr (2), Marek 2 i i) Samee 2 (2), Maj-eenovič 2 (1). Peterman IVi (S), Cibic l*ft (2), Muzlovič, Samobor l'/s, prof. Cop. dr. Sever 1 (4), inž VVe.iss l (2> Mlinar I 1 (D. V nedavno končanem ožjem turnirju je zmagal Samobor s 9»/x, 2. m 3. Kumoij in Mlinar 8>/s. Z Jesenic — Zanimivo predavaJijt- v Sokolskem domu. V sredo zvečer je v Sokol, domu predaval g. dr. Branko Alujevič iz Ljubljane o delavski socialni zakonodaji. G. predavatelj nam je v cnournem lepo za-snovanem govoru orisal delavsko socialno zakonodajo . razne vrste socialnega zavarovanja ter delokrog Inšpekcij dela, De lavskih zbornic in delavskih strokovnih organizacij. Poudarjal je, da v naši državi delavska socialna zakonodaja še ni prišla povsod praktično do popolnega izraza, kar je v mnogih primerih odvisno od dobre volje delodajalcev, zavednosti deloje malcev in inspekcije dela. ki kontrolira v koliko se izvajajo posamezne določbe v pogledu varnostnih in higijenskih naprav ■ strani delodajalcev. Dotaknil ae je tudi uredbe o minimalnih delavskih mezdah, ki ne odgovarja življenjskim prilikam delavstva v raznih de Uh države, katera pa vendar ščiti najbednejše delavce pred izkoriščanjem s strani gotovih delodajalcev v naših krajih. Uredba o delavskih minimalnih mezdah, ima po njegovem mnenju tiuli to dobro stran, da daje oblastem močno ingerenco pri reševanju spornih vprašanj mod delodajalci in delojemalci. Po predavanju se je o temi razvila živahna in zanimiva debata v katero so posegli bratje Ouček, Sušnik in dr. Obersnel. na kar se je slednji primerno zahvalil predavatelju za lopo in zanimivo predavanje OOBRI PRM A TRLJI — - Dobri prijatelji .ho lahko samo plešasti ljudje. — Zakaj pa? — Zato. ker si nt morejo »krmiti v lase BBiEBBBiBEE MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek S Din preklici Za pismene odgovore glede nuJih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. POUK Roseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK (no desetprstnem sistemu). Večerni tečaj (1—3 mesec.) za za-rejnike in izvežbance. Posebni tečaj za starejše dame in go©po= de. Vpisovanje dnevno od 6- do pol 8- zvečer. Pričetek pouka RL marca. Najnižja šolnina, učna ura »samo 2 Din- Christofov učni zavod. Domobranska cesta 16. 5S4 RAZnO Beseda 50 par. davek 3 Din Naimanjži znesek 8 Din NOVOSTI !*pe vzorre za Pumpa'ee. športne oble.ke. nudi ceneno Presker. Sv. Petra re*!a 14- 2. L. JAVNA DRAŽBA najdenih predmetov 6e bo vršila dne 3. marca ob 9 uri na giavnom kolodvoru v Ljubljani 657 50 PAR EN TLA NJE ažuriran;n. vezenje zave> peri ia. monogramov. gumbojc Veli? ka /aloga perja Po 6.75 Dir >.TnlMana*. Gosposvetsks 12. . KLIŠEJE ENO J - VECBA8VNE JUGOGRAPIKA' SV. PETINAM PROSTOVOLJNA SODNA DRAŽBA v tapusoiso pokoinega Toma Ža bVn«>pie>!erja, višjega sodne-ea svetnika v pokoiu v Ljubljani. Strel iska ulica štev- 20- — spadajoče imovine se vrši; a Prodala premičnin v stanovanju zapustnika v Ljubljani, Stretiška ul. Rev. 20 v torek dne 2. marca 1937 ob 9. uri -do poklne Dražba nepremičnin hiše šrtev. 20 v Strel ški ulici z vrtom — v lož štev 155 kat. obč- Poljansko predmestje v oiisarni podpisanega notarja v Ljubljani,lav carjeva ulica 6\ v petek dne 5 marca 1937 ob 10. dopoldne. Dražbeni pocoii so na vpogled med uradnimi urami v pisarn: podpisanega notarja: Mato Haf ner, javni notar, kot sodni komisar- ^30 fotoaparate (Jotdiuann 13/18 kvadrationa. dvojni anast. 27 cm, 1400 Din-Rerjjheiil 1015 Hellior 4.5, Din 2000 BereheiJ 9/12 Hellior. *.h 1200 Din. Pilot maJozrcai-na Tessar. 3.5, 1500 Din- Aparat 10/15. Protar. leča 7ewa. 600 Din. in mnogo drugih- Razne rumenice. merilce itd- Komisij ska prodaja, »menjava. 652 PRODAM Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din TRAFIKO prodam zaradi bo.eznj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod >Eksietenca< 64o STAnOVAMA Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din EN0S0BN0 STANOVANJE s kuhlnio iscVta dve osebi za l. marec. Naslov nove upra\a .Slov. Naroda*. 686 OPREMI^IENO SOBICO [evn- kabinet) s posebnim vhodom išče gospodična blizu *re dišea mesta. Ponudbe 7 navedbo cene na upravo !i<**a j*>d -Solnčna t 612 OPREMLJENO SOB« I v centru mesta po možnosti » pisalno mizo iščem 1"i marcem. Ponudbe na upravo Slov Vnroda pod >Večkra4 odsoten 615 PRAZNO SOBO oddam t. aprila, najrajši ženski osebi. Center, lift. Naslov v upravi :Slov. Naroda 650 F 0 TO T EH NIK A. Pre>erno>a 9. nudi ugodno nove in malo rabljene SLUŽBE Reseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek h Dm 91R AR J A IN MLEKARJA jopolnoma samostojnega in do bro izurjenega za izdelovanje sira rabim za takoi. Služba stalna. Naslov: ('url. Mlekarstvo in •nrarstvo, Daruvar. 641 NATAKARICA srednjih M dobi službo Ponudbe je poslati na upravo ii-sta pod > Žužemberk*. 687 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, vojaščine prost, zanesVjiv in pošten, dober delavec, iščem službe za takoj. Cenjene ponudbe prosim na naslov: A- Schaffer. Gornja Lendava. Kuzma. 642 TISOČ DINARJEV in več zaslužrte mosečno z dolom doma Pož:li a m material, prevzamem gotovo blago. Mal kapital potreben Zahtevajte prospekte, priložite znamko. Mihajlo Henijr. Pa očevo l>r. Jo vanovića 20 640 iščemo oskrbnika za planinski Dom na Mrzlici-Prijave je vposlati do 15. marca letos na gospodarja Doma gospoda Franca Šetinca. Trbovlje, Loke §t. 426. kjer »e dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Potrebna je kavcija. Pogoji se ne bodo posebei raznosiliak. SPD Trbov4ie. '■ 643 BRIVSKEGA VAJBNCA "~ takoj sprejmem. Naslov v upra vi »Slov- Narod«*. 60I Razstava MODEL KLOBUKOV LASTNEGA IZDELKA od 28. febr. do 4. marca. SALON TRUDA ALEKSANDROVA 5 PRITLIČJE 1 ZAHVALA Za vse izraze sočutja in sožalja, prejete ob nepričakovani smrti nase nepozabne soproge, mame in tete, gospe Marije Fabjančič sc vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni zboru bežigrajskih pevcev za ganljive žalostinke, darovalcem lepega cvetja in šopkov, kakor tudi vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. LJUBLJANA, 25. n. 1937. ŽALUJOČI OSTALI. Centralni trg čehoslovaske industrije Praški eksportni sejem 5* do 14. marca 1937 takoj za Leipzigom •>0% popust na čehoHlovaških železnicah. 25—50rr popust na inozemskih železuiskih parobrodth in xračnih linijah. Nadaljnje Informacije in sejmske izkaze dobite pri 7^'istoptiiku PraSkega vzorčnega velesejma ALOMA COMPANY d. z o. z. — Ljnbljana Aleksandrova **, ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT »PUTNIK«, Gajeva ulica, za nebotičnikom. ali direktno pri Direkciji praškega, velesejma Praga VTI, velesejmska palača. LIPSKI SP0MLADNI SEJEM 1937 (Leipziger Fruhjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA_ 60^ POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten nopusT v cjru^ih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. TttNNIES, Ljnbljana, Tvrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK. Maribor. Gosposka ul. 25. telefon 20-97. in ZVAN1CN1 BIRO LAJPC1SKOG SAJMA, Beo-rad, Knez Mihajlova 3371. telefon 24311. Novo otvorjena trgovina manufakture in krojaških potrebščin r Vedno na zalogi velika izbira manu-fakturnega blaga za moške in ženske. Tovarniške cene! Priporoča se BRANKO MAKAR LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 34 ■ VSEH VRST USNJA BOKSI, šEVRO-i, LAKI, KRUPONI • V VELIKI IZBIRI: ■ KOZICE ZA ROKAVICE, DAMSKE TORBICE, ■ KOVČKE. NAHRBTNIKE DENARNICE I. T. D. S dobite najceneje pri tvrdki ■ [ Fran Erjavec — Zaloga usnja t LJUBLJANA, STARI TRG 18 Občina Ljnbfj&a* Seetni pogTebm s«to4 f Otroški vozički l>volio*e»a. 6 I v a i n najnovejših motorji, s t r o j i m o tt e i o * t r i c » iciji pogrezijiv> PO NIZKI t'ENI — CENIKJ KRAN KO ! „TRIBUN A" F. BATJEI L*I tj BLrl AN A, kartovska ceata * — Fodruloica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaOieva ulica štev. S i Vsemogočni je poklical k sebi v večno življenje po večno plačilo našega predobrega in skrbnega soproga, očeta, starega očeta *n tasta, gospoda Kušarja Franceta Zapustil nas je po dolgem trpljenju, potolažen s totažfn svete vere, v potek 6. t. m. ob pol 10. uri zvečer. Dragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v nederjo 28. t. m ob 16. uri iz hlso žalosti, Ljubljana, Erjavčeva c. 9, k Sv. Križu. I-TUBLJANA, CERKNICA, dne 27. februarja 1937, zalujori rodbini KTTftAR — MALEŽI<\ NARODNA TISKARNA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA EPO IN OKUSNO "Trejoje joatp Zupan«W — Za >Narodno tiskarno« Fran Jena — Za upravo to uueratm del Uata Oton Chrlstot. — Val v Ljubljani. ^^081^9^5994489269931^95529^^1945796488267^22673139^82905725482448^26793 9999999999999999999999999999999