Številka 254 TRST, v soboto 14. septembra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, St. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CENE OGLASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za. osmrtnice, zahvale, poslan ca, oglase denarnih zavodov po &0 sto t» Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vreta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa ■10 stot. — Oglase Bprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti'1. — Plačuje se izključne le upravi Edinosti". Sditto Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 21 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laročma na nedeljsko izdane,Edinosti' stane: celoletno K 5 20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo ln rokopi-i se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorcio Ualatti IS (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G 01*1 NA. Lastnik konsorcij lista „E .in >stJ. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica G orgio Galatti št. 18. —— Poštno-hraniluični račun št. 811*602. - ------- Telefon štev. 1157 Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Narodna delavska organizacija 2a Primorsko, Kranjsko, Koroško in Štajersko priredi v nedeljo . Šestdeset udeležiteljev kongresa svobodomislecev so napravili danes izlet ▼ Tabor, kjer so na spomeniku Žižkovem položili venec z napisom: „Mednarodni kongres svobodomislecev boritelju za svobodo in vest v 15. stoletju". Nižeavstrijski deželni zbor. DUNAJ 13. Posl. dr. Weisskichner je odložil svoje mesto kakor člen odseka za volilno reformo. Posl. Gruber in tov. so interpelirali namestnika, kaj misli vlada ukreniti, da se vendar enkrat na energični način omeji občna nadloga, ki jo provzročaio avtomobilisti. Posl. Biichle in tov. so interpelirali namestnika, hoče li odrediti potrebno, da se v javnih knjižnicah desinfecirajo knjige. Ko je bilo vsprejeto se več prcd'ogov lokalne narave, je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Isterski deželni zbor sklican. DUNAJ 13. C. kr. kor. biro je zvedel, da bo jutri objavljen cesarski patent, s katerim se isterski deželni zbor Bklieuje na 19. t. m. v Koper. Minister baron Ahrenthal. DUNAJ 13. Minister za unanje stvari, baron Aehrcntbal se je danes popoludne podal za nekoliko dni na Semering. Nagodbena pogajanja. DUNAJ 13. Danes so se nadaljevala nagodbena pogajanje. Politični kro^i sodijo zelo optimistično o položaju. Govori se. da bodo jutri pogajanja prekinjena in da zopet prično dne 25. t. m. v Budimpešti. Koze. DUNAJ 23. Danes so bili prijavljeni trije novi slučaji, in sicer iz HI., X. in V. okraja. Sestanek deželnih odborov od-godjen. GRADEC 13. „Grazer Tagespost" poroča, da je sestanek vseh avstrijskih deželnih odborov, ki je bil napovedan za 30. t. m. na Dunaju v svrlio, da razpravlja o sanaciji deželnih tinanc, na zahtevo nekaterih deželno-zborskih odborov odložen do zaključka deželnih zasedanj. Mirovni kongres v Monakovem. MONAKOVO 13. Na današnji seji mednarodnega mirovnega kongresa je bila preči- PODLISTEK. 8 Sokolinec. Sibirska povest. Ku^ki spisal Vladimir Korolenko. Na noć je zaplula ladja v luko. Bregove otoka je tvorilo črno, mračno, mogočno skalovje. Parnik se je ustavil, straža se je postavita v red, pričeli so spravljati arestante na breg. Tu in tam se je videlo na bregu iz teme svetlikati medle plamenčke ; morje je butalo na prod, z neba so viseli težki oblaki in duše vseh so objemale globoke, težke misli. rTa luka," je tiho dejal Buran, „se imenuje Due '). Tukaj bomo prebivali za prvi čas po kasarnah." Po reviji v navzočnosti krajevne oblasti so prepeljali eno partijo na breg. Po mesece dolgem bivanju na ladji so stopili arestantje prvikrat zopet na trdna tla. Ladja, na kateri so bili preživeli toliko časa, se je lahno zibala na valovih in bruhala bele oblake dima, ki so se srepo odražali iz teme noči. *) fhie = pristanišče na zahodnem bregu Sokolina. tana brzojavka državnega tajnika papeževega, ki pravi, da se papež vrlo zanima za prizadevanje kongresa ter mu želi vspeha. Nevihte na Francoskem. PARIZ 13. Včeraj so bile v mnogih krajih na Francoskem silne nevihte. Pri Re-miremontu je strela ubila nekega mladeniča, pri St. Etiennu pa neko deklico. Pri Bezarsu so ljudje pred nevihto pribežaii v neko kočo, v katero je udarila strela in ubila dve ženski. Mnogo otrok je bilo smrtno ranjenih. Škoda, provzročena po nevihti, je velikanska. Spomenik Evgenu Richterju. BKROLIN 13. Svobodoumna stranka v nemskem državnem zboru je sklenila postaviti Evgenu Richterju spomenik iz kamena v Be-rolinu in v Hagenu (Vestfalska). Napitnica Piccjuartova. ANGOULEME 13. Na banketu prirejenem za časa vojaških vaj je vojni minister Piquart r.apil zastopnikom vladarjev in inozemskim častnikom. V imenu poslednjih se je zahvalil belgijski general Timeroue, ki je napil Picquartu in Fallieresu ter francoski vojski. Boj proti Azijatom v Ameriki. LONDON 13. Iz Vancouverja poročajo, da nabirajo voditelji protuazijatske agitacije denar, da najmejo vlak do Otave, na katerem hočejo odposlati na mejo 900 Hin-dov. Zdi se, da župan v Vancouveiju podpira agitatorje. Japonci se oboružujejo. Hočejo organizirati mednarodno protestno demonstracijo proti proganjanju Azijatov. Policija je pa izjavila, da bo vsak shod prepovedala. LONDON 13. Listi poročajo iz New-Vorka, da so bili Japonci in Kitajci, bivajoči v Bellinghamu, pozvani, da nemudoma zapuste mesto. Japonci, ki so se prevideli z orožjem, izjavljajo, da se upro vsakemu poskusu izgona. V mestu Seatle, kjer hočejo nasprotniki Azijatov organizirati veliko mednarodno demonstracijo, so se Japonci in Kitajci oborožili. Maroko. PARIZ 13. Iz Casablanke poročajo „Petifc Parisienu", da je med predvčerajšnjo akcijo generala Drude proti Tadertu oddelek stalnega konjištva in pehote od več strani napadel francoski šotor. Napadalci so bili pa odbiti od čet, ostavših v šotoru. TANGER 13. (Agence Havas). Razde-dejanje šotorišča v Tadertu je, kakor se zdi, napravilo v Maroku, izlasti pa med rodovi Savja velik utis. Neprestano prihajajo poročila, da se na več krajih obali utihotaplja orožje. Rusija. Knez Trubecki — upornik. BEROLIN 13. „WoIffov biro" poroča iz Petrograda, da je knez Trubecki izdajatelj tednika „Moskovski" in voditelj stranke mirnega obnovljenja, obtožen radi ščuvanja proti državni oblasti. Nezgoda carske jahte ,.Standart". LONDON 13. ,.DaiIy Mail" poroča iz Helsingsforsa : Ko je jahta „Standart" zadela ob skalo, je nastala med carskim spremstvom na ladiji silna panika. Car in carica sta bila pa popolnoma mirna. Ladija je s tako silo zadela ob skalo, da se je razbilo celo mnogo porcelana. Ladija je v sprednjem delu močno poškodovana. BEROLIN 13. „Morningpost" javlja iz Petrograda, da se vsled nezgode jahte „Stan- dart" car takoj vrne v Peterhof. Sprednji del ladije je že poln vode. Car je bil navzoč, ko so poskušali dvigniti ladijo. BEROLIN 13. Glasom vesti iz Petrograda, je malo upanja, da bi se zamoglo rešiti jahto. _ Iz Hrvatske. Zagreb, 11. septembra 1JK37. Le mesec dni nas ločuje od ponovnega sklicanja skupnega sabora v Budimpešti, a to pomenja, da bomo skozi mesec dnij skušali moč hrvatsko srbske koalicije, toliko v njej sami, kolikor nasproti številnim neprijateljem : saj so tu pravi Madjari, potem ma-< djaroni, pak franko-furtimaši ; ali je še ena j stranka, o kateri sam Rnkodczav pravi, da j ne sme še žnjo v javnost, ali tudi ta stranka I spada sigurno v vrsto proti koaliciji. Reški i „Noti List" ima torej popolnoma prav, da opozarja, kolike težkoče čakajo koalicijo na , jesen. Po nekakem premirju približujemo se zopet dnevom, ko bo vsako hrvatsko srce i razburjeno pričakovalo vsako vest, spremljalo vsaki migljaj politikov in se bo treslo radi usode svojega naroda. „Ban*4 Rakodczay je nekolikokrati izrecno naglašal, da se era Pejačević-Nikolić ne povrne nikdar več in za nobeno ceno, a to pomenja, da se Hrvatski za nebeuo ceno in nikdar več ne sme dati narodna in parlamentarna vlada ! A gotovost, s katero napoveduje tako g. Rakodczav, da so so oni tam „gori", ki vedrijo in oblače, storili v tem trden sklep. Ako temu stavimo na stran domače strankarske uprav neznos-ljive odnošaje, potem so vznemirjenje, skrb in vstrepečanje iskrenih rodoljubov povsem um-ljivi. Svoje nade stavljamo v kompaktnost in sposobnost koalicije in v skozi leto in pol dnij znatno osveščeni in poučeni narod. Narod, ki je okusil svobodo, ki je uvidel, da se tudi ukoreninjeno tiranstvo, kakoršno je bilo Khuenovo, more zrušiti z lastno močjo in zavednostjo — ta narod ne bo več dovoljeval novih tiranij, na tem narodu se ne morejo izvaiati nasilni eksperimenti. Res je sicer, da Khuenovo demoralizatorno zastrupljanje naše inteligence in uradništva ni še tako daleč za nami, da bi se ta bolezen dala že sedaj popolnoma izlečiti; ali pojavi, kakor so: da Rakodczay ne more najti oddelnih predstojnikov, da nima še stranke, da se tudi najdrzneji bivši madjaroni ne upajo (vsaj javno ne) pridružiti tej karikaturi bana in banstva — nas tolažijo. Medtem pa se tudi politične razmere v monarhiji obračajo tako, da izgleda kakor da hoče biti nam v prilog. Te jeseni se nadaljujejo namreč nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko, a že sedaj, v začetku, nahajamo dijametralne nazore na obeh straneh. Madjarski ministri so že tako zaposleni s tem, da počasi potiskajo hrvatsko vprašanje v mir in nimajo niti toliko časa, da bi siroto Rakodczaja upotili, da bi mu kaj odobrili ali rešili in se mora praznih rok vračati s svojega antišambriranja. (Sicer pa tudi Rakodczay ni še ponesel v Budimpešto niti enega dovršenega posla. Zato se sami madjarski listi začenjajo rogati njemu in madjarski vladi. „U. Ujsag" ga imenuje celo piskroveza). Razun Avstrije ima ogrska vlada doma poleg neprijateljskega vedenja narodnosti še socijaliste, ki se v zadnji čas posebno zavzemajo in zapričenjajo vedno hujšo borbo za Spredaj so vzplamtele luči ; čulo se je glasove. „Transport arestantov ?" rDa." „Sem-le, v sedmo kasarno !" Arestantje so se bližali ognju. Niso sto-1 pali v vojaškem redu, ampak se v neredu porivali naprej in vsi so strmeli nad tem, da jih od strani nihče ni deval v red s puškinim kopitom. „Bratje," je dejal marsikdo začudeno, „zdi se, da ni nobene straže pri nas." „Tiho bodi !" je čemerno dejal nato Buran. „Cemu potrebuješ tukaj straže? Tudi brez straže tukaj ne boš tekel nikamor. Otok je velik in divji. Povsodi lahko umrješ tukaj gladil. Okrog in okrog otoka je morje — ali ga ne slišiš ?u In zares ! vzdignil se je bil veter, leščerbe so brlele v neenaki luči in votlo šumenje morja je bilo slišati od brega sčm, kakor rjovenje zverine. „Ali ga slišiš tuliti?" se je obrnil Buran k Vasiliju. „To je nesreča in gorje — od vseh 6trani obdano od vode *) ... Tja čez morje moraš brezpogojno, a do broda treba premeriti na otoku še dolgo pot — mimo travnikov in bost in vojaških straž !... Meni leži težko na srcu; zlo oznanjajoča je moija *) Ruski pregovor. govorica. Ne uidem Sokolinu ... Star sem. Dvakrat sem bežal: enkrat so me vjeli v Blagoveščensku, drugikrat v Rusiji — in zopet sem tukaj ; usoda je pač tako namenila, da umrjem tukaj." „Morda tudi ne," ga je bodril Vasilij. „Ti si še mlad — jaz sem že star in slab. Le poslušaj, kako strašno in kako žalostno buči morje!" Iz sedme kasarne so poveli doslej v njej nastanjene areatante ven in novodošlece noter, postavivši za začetek stražo pred izhod. Vajeni zastraženja in trdnih okov bi se bili drugače takoj razkropili po otoku, kakor ovce, ki so izpuščene iz hleva. Tistih, ki so živeli že dalje časa na otoku, niso zapirali ; saj je moral vsak tam bivajoči kaznjenec, kadar se je seznanil pobliže z razmerami, priti do prepričanja, daje beg z otoka tvegano podjetje, dit skoro gotova smrt, in zato so se vdeleževali takih podjetij le povsem odločni značaji, in tudi tedaj še le po daljšem prevdarku. In take za-* j pirati, je brez pomena: saj utečejo vseeno, če ne iz kasarne pa od dela. „No, Buran, zdaj ugibaj," se je obrnil Vasilij tri dni po Djihovem prihodu na otok na starca. „Saj si pri nas starosta, ti moraš uvedenje splošne in tajne volilne pravice. Njihovi sodrugi v Avstriji jim dajajo mnogo odločnosti. Socijalisti na Odrskem pak so izredno naklonjeni Hrvatom ter izražajo borbi Hrvatov priznanje in s tem dobivajo ti poslednji v Madjarski ulico, katere ni podce-njati v borbi. Moremo torej postaviti neko ravnotežje v političnem položaju Hrvatske, ker bo — kakor sem že rekel v početku — mnogo odvisno od tega, kako se bo držala hrratsko-srbska koalicija ! Dosedaj nimamo podlage za dvome na njenem patrijotizmu, njeni sposobnosti in kompaktnosti. S številnimi shodi po vseh krajih Hrvatske je zanesla v narod pravilno in pravo umevanje položaja, in kakor jo je narod povsodi vsprejemal z oduševljenjem in umevanjem, je postala hrvatsko-srbska koalicija še bolj prepričana, da je na pravi poti v svoji taktiki in politiki. Domači strankarski prepiri in razmerice so obstajale in bodo menda vedno (če tudi ne v takem razmerju); ali njim nasproti je v koaliciji močan odpor in njihovo delovanje — četudi je škodljivo — ne bo menda usodno. Dočakati nam je 10. oktobra in potem še le bomo mogli preceniti, v koliko so naša ugibanja opravičena. Do tedaj nastopi menda Rakodczay z vsem svojim programom, z novo stranko, začne kaj delati. Z druge strani bomo videli koalicijo na delu, a slednjič bomo videli tudi, kako so se Madjari odločili vsprejeti Hrvate. Potem bomo mogli jasneje razločevati našo politično bodočnost. * * * Z našimi notranjimi domačimi strankarskimi razmerami ne bi rad v ta čas nadlegoval spoštovane čitatelje. Frankovci, furti-maši in madjaroni so Vam že predobro znani, pak bodite uverjeni, da njihovo „delo" ni v skladu ni s političnimi razmerami, ni z duhom časa, a niti ne s potrebami narodnimi. Dogodki na Ogrskem. Spopad med ljudsko in Košutovo stranko. Budimpeštanski list „Ujsag" poroča, da se v krogih Košutove stranke resno premišljuje, da bi prišlo z ljudsko stranko do preloma. Košutovci nameravajo, da ne bodo več volili Rakovszkega podpredsednikom državne zbornice. Na to mesto prišel bi potem posl. Bela Barabas. Ako bi ljudska stranka izstopila iz koalicije, bi se koalicija povsem razcepila, ker ne bi stranka neodvisnosti mogla več računati na zvezo z ustavno stranko- Te informacije utegnejo odgovarjati resnici, kajti glasilo neodvisne stranke „Budapest" je že pričelo napadati ministra za notranja stvari, grofa Andrassy-ja. Tretji predsednik v ogrskem državnem zboru. Iz Budimpešte javljajo, da je verojetno, da bo povodom predstoječega jesenskega zasedanja državne zbornice izvoljen šo tretji predsednik. Zato mesto je določen poslanec Barabas. Glasom neke druge verzije se namerava podpredsednika Štefana Rakovszkega (katoliške ljudske stranke) popolnoma bojkotirati, da se tako ljudsko stranko izrine iz koalicije. Volitev pravoslavnega patrijarha. Iz Budimpešte poročajo, da ei srbska radikalna stranka prizadeva, da bi bil upraviteljem patrijarhata imenovan novosadski škof Mitrofan Ševič. Vršeški škof Gavo Zmejano- torej iti naprej in dati potrebne ukaze. Za živež bo pač tudi treba poskrbeti." „Kaj* naj ugibljem," je trudno rekel Buran. „Težko je; moja starost ni več za to. Glej torej sam. Čez kake tri dni nas pošljejo po partijah na delo, in saj smemo tudi tako iz kasarne... A z vrečo te ne puste ven. Torej le premišljuj malo, kako treba začeti.'4 „Premišljuj ti, preudari ti, Buran ; saj ti moraš vedeti bolje." A Buran je hodil okoli brezbrižen, čemeren. Z nikomur ni govoril in je samo mrmral nekaj pred-se. Z vsakim dnem je bil stari skitalec, ki ga je v tretje vrglo na ta kraj, videti slabejši. Med tem je bil pridobil Vasilij še deset fantov za beg, od katerih je bil eden bolj čvrst ko drugi, in priganjal je zdaj Burana, ga izkušal poživiti in ogreti za beg. Včasih se mu je posrečilo ; a tudi potem je končal starec vedno s tem, da je povdarjal težavo bega in razna slaba znamenja.,. „Ne uidem temu otoku !" — to so bile vedno besede, s katerimi je izražal stari skitalec svojo brezupnost. V svetlejših trenutkih se je znal vendar še navdušiti ob spominih na svoje prejšnje bege in tedaj je pripovedoval, ležeč na svoji postelji, Vasiliju na večer navadno o legi in potih otoka, po katerih bi morali iti begunci. (Dalje.) Stran II »EDINOST« štev. 254 V Trsta, dne 14. septembra 1907. \l' ni baje po volji vlade, Radikalci delajo tudi na to, da bi 6edanji kongres izvolil patrijarha. _ Odkritje spomenika carju-osvoboditelju. V četrtek so v Sofiji odkrili spomenik carju Aleksandru II. osvoboditelju Bolgarije. Spomenik je izdelal florentinski kipar Zocchi. Slavnosti so prisostvovali veliki knez Vladimir Aleksandrovič s soprogo in sinom velikim knezom Andrejem, knez Ferdinand s svojo rodbino, diplomatični zbor, ruska vojaška deputacija, vse oblastnije sofijske, mnogo društev. korporacij in odposlanstev z dežele in množica 40.000 ljudi. Slavnost je pričela ob 11. uri dopoludne in je trajala do 1. ure popoludne. Množica je navdušeno pozdravljala ruske goste. Popoludne je šel sprevod, v katerem je bilo več tisoč oseb z zastavami pred kneževo palačo, kjer so priredili velikemu knezu si lajno manifestacijo. JNato so se manifestantje podali pred ruski konzulat, kjer so ponovili svoje simpatije do Rusije. Dogodki v Maroku. Mohamed el Torres o šansah obeh sultanov. Mohamed el Torres, marokanski minister za vnanje stvari je, kakor javljajo iz Londona, nasproti nekemu časnikarskemu zastopniku izrazil mnenje, da mora Mulej Hafid, ako si želi pGdvreči vso deželo, izdati svoj proglas iz svetega mesta Feza. Toda v Fez ne bo mogel dospeti, ker bi moral marširati preko ozemlja večili najnemirnejih rodov, V sporu med obema sultanoma izide Abdul Azis, kakor zmagovalec, izlasti še. ker ima na svoji strani evropske države. Edina mirna rešitev vprašanja bi bila, ako bi se oba brata zedi-niia v tem, da se zopet uvedejo dve stolnici, Fez in Marakeš, kakor je bilo to v starih časih. — Dogodki na Ruskem. Tretja duma. Vesti iz Rusije, ki so vznemirjale ves svet, so prenehale. Zdi se, kakor da je revolucionarnim elementom nekako pošla sapa. To bi bilo umevno, ker gotovo je, da je bil plamen po velikem delu artificijalen in da iuu je netivo prihajalo od zunaj. Po dejstvu, da je navstal relativen mir sodijo nekaterniki, da bodo revolucijonarni elementi tudi v prihodnji tretji dumi zelo oslabljeni in da jih morda celo ne bo, pač pa bo zastopana socijalna demokracija. V visokih krogih da pričakujejo, da bo tretja duma taka, da bo možno žnjo vladati. Izjava ministra Iivolskega. Z Dunaja poročajo, da je ruski minister za vnanje stvari Izvolski, ki biva sedaj v Karlovih varili, izjavil nekemu časnikarju glede ruske vnanje politike nastopno : Temelj ruški vnanje politiki je sporazum s Francijo, ki pa ne izključuje dobrih odnošajev z Nemčijo. Zadnji sestanek carja Nikolaja s cesarjem Viljemom v Svinemiinde je učvrstil tradicionalno prijateljstvo med Rusij > in Nemčijo. Glede Anglije je minister izjavil, da se nedavno sklenjeni dogovor tiče Tibeta in Afganistana. S tem dogovorom se ne dotikajo interese nobene tretje države. Kar se tiče Japonske, je treba naglašati, da sta si Rusija in Japonska dale besedo, da se v vztočni Aziji ohrani status quo. O maroškem vprašanju je rekel minister, ^da imajo velevlasti popolno zaupanje do Francije. Sicer pa izda teh dni ruska vlada noto v smislu sklepov algesirske konference. Odnošaji Rusije do Avstrije slone na murzsteškem programu. Sedanji avstro-ogrski minister za vnanje stvari baron Aehrenthal je njegov stari prijatelj, in drago mu je da se je koneeno posrečilo, da se to važno macedonsko vprašanje povoljno reši. Drobne politične vesti. Kongres čeških pedagogov. Peški listi poročajo, da se bo v bližjem času vršil v Brnu ali v Pragi kongres čeških pedagogov. Glavni predmet kongresa bo reforma češkega ljudskega šolstva. Volilna reforma za gališki deželni zbor. Iz Lvova javljajo, da priredi 60cijalistična stranka dne 15. t. m., na predvečer otvoritve gališkega deželnega zbora, demonstracijo po mestnih ulicah volilni reformi v prilog. Spremembe v bolgarskem mi-nisterstvu. Glasom vesti iz Sofije, je gotovo, da se dogode v Bolgarski tekom meseca oktobra spremembe v ministerstvu. Ministerskim predsednikom bo imenovan dr. Danev, ki je bil že enkrat na tem mestu. Sedanji minister za vnanje stvari dr. Stančev pojde na Dunaj kakor diplomatični zastopnik, kjer je že bil tamkaj v tem svojstvu, a sedanji diplomatični zastopnik na Dunaju, Sa-rafov, bo odpoklican. Saksonski princ Maks o p o-znanjskem nadškofijskem vprašanju. Saksonski princ Maks, o katerem se je nedavno poročalo, da utegne postati poznanjski nadškof, je nekemu uredniku lista ,Leipziger Abendzeitung" izjavil, da njemu ni ničesar znano o takih načrtih in da se tudi njegova rodbina ne zanima za to. Dnevne vesti. Vseh narodnih delavcev dolžnost je, da se udeležijo velikega protestnega shoda, proti nameravanim novem nasilju tukajšnje socijalne demostracije, ki ga priredi jutri dne 15. t. ni. ob 9. uri zjutraj v veliki dvorani „Narodnega doma" „Narodna delavska organizacija". Velikanska udeležba narodnih delavci, bedi močen izraz Vašega ogorčenja ! K velikemu jutrašnjemu protestnemu shodu „N. D. O.". Iz delavskih krogov smo prejeli: Vsi mi in na prvem mestu naše vodstvo, moramo z vso mogočo energijo nastopiti proti tesseram, ki jih hoče uvesti tukajšnja socijalna demokracija. Izkaznice ali kakor jim pravijo Italijani zega, kakor „kartel* nes razni „Tessere", niso nič dru-, kakoršnjega rabijo da-v milijonarji v to , da odjrajo naš revni delavski stan ! Kedor bi imel izkaznico, bi smel delati, drugače — ne ! Sodrugi so izmislili zanje — ako bi jim ratalo, ko-modno sredstvo za si zagotoviti stalne, nev-sahljive dohodke — toda ta račun jim prekrižamo mi in z nami vsi svobodnomisleči delavci! In kedo bi bil tako zloben, da bi ne privoščil slehernemu, ki je potreben — košček kruha ? Po novem socijal. demokratičnem „evangelju", bi moral sleherni revež, ki pride v Trst iskat dela — nesti v ulico Bo-schetto par kronic. da bi tam vdobil dovoljenje — da sme delati in si zaslužiti košček hruha. Ako bi se tu pa tam kak naš revež ne dopadel, bi mu tudi odrekli svojo „tesse-ro* in on bi bil na pol pota za nazaj domu — pa bilo tudi da je gladen on in da ima doma kopo gladnih otročičev ! Koliko je našincev, ki prihajajo tu sem le na zimo, ko nimajo doma nujnega dela in koliko je tu rokodelcev, ki, ko nimajo dela pri svoji stroki, primejo za vrečo in druga težka dela, da si le morejo kaj prislužiti. Vsi ti naj bi bili izključeni od vsakega zaslužka ! Ali pa naj bi ti reveži plačevali vse leto kro-nice sodrugom le zato, da bi obdržali „izkaznico" ? Ne ! Mi smo bolj liberalni od sodru-gov! Mi hočemo, da bodi delo prosto, kakor je bilo do sedaj. Izjema naj bo le ta, da mora prvi delati domačin pod katerim razumemo mi našega državljana in ako bi primanjkovalo domačinov, naj se vsprejme na delo tudi tujce. Tessere pa naj si sodrugi obdrže le zase. Kedor misli drugače, ni prijatelj delavstva, pač pa prijatelj svitlih kronic ! Mi narodni delavci ne mislimo kovati kapitalov iz žuljev reveža in ne bomo tudi dopustili, da bi ga koval kedo drugi ! Živelo svobodno delo!! Naša narodna delavska organizacija ima že ob svojem rojstvu — predno je še prav začela delovati — obilo hudih nasprotnikov. V jedni fronti stoje proti njej Italijani, v drugi socijalna demokracija, v tretCi pa nekateri gospodje duhovniki. Jeza proti tej novi organizaciji je tu privedla v zavezništvo zares mešano družbo. Poročajo nam, da neki g. kapelan v okolici hudo agi tuje proti naši organizaciji. In sicer potom — žensk. Te da nagovarja, naj vplivajo na možke, da ne bodo pristopali k narodni delavski organizaciji, češ, da je p r o t i v e r s k a. Mi bi le radi vedeli, na katera dejstva dotični g. kapelan opira to svojo trditev ? ! Je-li zasledil kaj protiverskega v programu organizacije ?! V statutih ? V dosedanjih nastopih? Ali je morda zasledil kake tajne cilje ? ! Organizacija res nima boja za vero v svojih statutih, ali njeni ustanovitelji niso imeli in nimajo niti na kraj misli ničesar, kar bi bilo proti veri. To je jednostavna ombrambena delavska organizacija in nič dru-zega. Je-li borba za korist delavca, za zboljšanje njegovega materij&lnega položaja in za njega socijalno povzdigo — proti veri. Naravnost zastrmeli pa smo, doznavši, da dotični g. kapelan zaključuje svoje delo proti naši organizaciji z apostrofo' Če že hočejo naši možje na vsaki način biti organizirani, pa naj ostanejo raje pri socijalni demokraciji!! Zastrmeli smo. Dotični gospod je pristaš stranke, ki najbolj povdarja potrebo načelne politike in dan na dan poziva k zvestobi do načela. In kolikor se mi spominjamo niso glasila nobene slovenske stranke toliko pisala proti socijalni demokraciji in jo slikala kakor pogubno strujo, ki se jo mora neizprosno pobijati z narodnega in verskega stališča. Sedaj pa moramo čuti, kak pristaš iste 6tranke naravnost propagando dela za stranko, ki očitno izpoveduje svoje nasprotstvo proti veri in cerkvi, da bi le odvajal ljudi od narodne organizacije, ki tudi si je nadela kakor nalogo edino borbo za koristi našega ' delavca v Trstu ? ! Je-li to politika načel ? 1 ln mi se spominjamo dalje, da nas je „Slovenec" neštetokrat — kadar koli je čutil potrebo obsojati „tržaško politiko" — obsojal z očitanji, da puščamo delavstvo uhajati k so-! cijalni demokraciji! Sedaj pa, ko so naši narodni delavci zasnovali nadobudno organizacijo, ki ima biti jez proti dotoku k socijalni demokraciji iz vrst narodnega delavstva, sedaj se to organizacijo napada in se naravnost podi našega delavca v socijalno demokracijo !! Je-li to politika načel? Ali nič ne slutijo ti gospodje, da se — soi j eno se stališča njihove strani — naravnost igrajo z ognjem ?!! Kaj je postal dr. Venezian ? Prejeli smo : Povodom zadnjih demonstracij proti slovenskemu delavstvu v Trstu je laška ka-mora zagnala po svojih listih (katerim je se« kundiral tudi organ soc. demokratov) tak krik da je odmevalo Še onkraj avstrijskih mej. Ker je bilo pri tem še najhuje napa- deno redarstvo, češ, da se je vedlo enostranski, je isto sestavilo obširen protokol o razupitih nemirih, in je poslalo istega v pregled slavnemu magistratu, predno ga pošlje ministru. Ta pa ni verjel in ni zaupal izpo-vedbam dotičnih redarjev, zato je prišel sam dokt. Venezian na policijo, kjer je, v naslonjaču sede, sam poslušal še enkrat izpoved dotičnih redarjev. — Policijski uradniki in stražarji so se zauzeli na tej Venezianovi predrznosti in vprašujejo : od kdaj je postal Venezian nadravnateljem teržaške policije. Sapienti sat. Vedno komedijaša. V včerajšnjem izdanju smo vmenili na kratko, da je predvčerajšnjim popoludne svirala na Velikem trgu japonska godba. Ljudij se je nabralo na tisoče. Saj je znana radovednost naših ljubih Tržačanov in pa njihovo nagnenje na hrupne nastope brez ozira na povod ali vzrok. Te dni so bili enkrat Japonci junaki dneva. In ker jim je japonska godba napravila uslugo, da je zasvirala tudi „himno sv. Justa", so izvestni elementi kar ponoreli od navdušenja in včerajšnji „Piccolo" se povspenja do hiperbole, da so Japonci poklonili „un regalo gentile" vsemu mestu ! Potem pa pripoveduje s smešno vnemo, kako je občinstvo na Velikem trgu aplavdiralo japonskim godcem, kako jim je prirejalo ovacije, kako so se drli za njimi do obali in jim — kričali pod nos. Le čudimo se, da ni „Piccolo" še dostavil, da so 6e cd teh — liarlekinad tresle vse Šipe v Petrogradu. Kaj se hoče, taki so ! V krvi jim je, da morajo biti povsodi smešni komedijaši! Kako mi in kako Italijani! — Šolsko vprašanje pri sv. Mariji Magdaleni. — (Konec.) — Zašel sem in zabeležil, kar nisem s početka niti nameraval. Opomniti sem hotel le neke napake glede šole. Kakor povedano, magistrat najbrže ugodi onim magdalenskim in svetoanskim poitalijančenim Slovencem ter jim odpre šolo v poslopju Via deli" Istria. — Zakaj pa je ne dobe zavedni Magdalenčani, ki prosijo šolo že nekaj let? Zakaj ? Evo odgovora! Pred leti je že bila komisija z nekim šolskim voditeljem na licu mesta in magistrat je bil voljan sezidati potrebno šolo pod po gojem, da bo gojila tudi poseben italij. oddelek, kakor v Skednju. Na to se je — baje deputacija prosilcev uprla temu odloku in tako je šola izostala. Lepo je bilo to odločno in energično ravnanje Magdalenčanov, ali v njih lastno škodo. Bolje bi bili ravnali, ko bi si dovolili sezidati pri Sv. Ani slovensko-italijansko šolo in šele potem ravnali oprezno pri svojih zanikernih tovariših, da bi napolnili le slovenski oddelek. Saj, da se množe italijanski oddelki, so krivi stariši sami in vodje dotične šole, ki jih navaja k temu na vpisovanju. Dovolj _ jasen primer imamo, ako se ozremo na Skedenj. Kakor se širi z nevidno silo strup po zdravem telesu, tako se razteza italijanizem po slovenskem Skednju. A to je provzročila vse le tista šiba bo2ya v osebi bivšega šolskega vodje, ki se je lani preselil iz te vasi. Škedenjci pač ne zavidajo Rojančanov zaradi njihovega šolskega voditelja. Za vseh dvajset let, ki jih je preživel v Skednju, si ni priboril k slovesu niti ene prisrčne solze. Pred kakimi dvajsetimi leti je bil v Skednju le en italijanski razred za vse ške-denjske italijančke. Danes je nameščenih na škedenjski univerzi 7 italijanskih učnih moči in 2 nemški. Vseh skupaj je v Skednju z otroškima vrtcema 20 učiteljskih moči. Res je sicer, da je v malo letih narasel tudi slovenski oddelek ; vendar, če odštejemo od 20 učiteljev 9, ki gojijo tujo narodnost, so se Slovenci v primeri ž njimi razvili z bome malo večim številcem. Kdo je temu kriv ? Nihče drugi, nego oni Škedenjci in Magdalenčani, ki so ubogali omenjenega voditelja in polnili italijanske razrede s svojimi otroci. Nekateri stariši ne store to toliko iz prezirljivotti do svoje narodnosti, kolikor iz nevednosti. Dogajajo se namreč slučaji, da si stanujeta blizu Italijanašica in Slovenka. Prva nagovarja drugo, naj vpišeta obe svoje stroke v italijanski oddelek, čes se bodo učili doma skupaj in skupaj izdelovali naloge, skupaj zahajali v šolo. Drugi stariši zopet se pomenkujejo s krivimi nazori: Slovensko zna itak že od doma, italijanščino naj se uči. V italijanski ali nemški oddelek ga vpišem ; potreboval bo, ko dorase. Izmed teh starišev je največ Kraševcev in Kranjcev, ki so naseljeni po Skednju kakor delavci tukajšnjih tovarn. Mnogi izmed teh hočejo izrediti iz svojih otrok prave Italijane ; mnogi pa mislijo; rNaši otroci ne bodo zato Italijani !" Res je : Italijani ne postanejo nikoli pač pa Italijanaši, zagriženci in najhujši nasprotniki svojega roda. Kajti otroci, ki so si v mladosti sou-čenci, postajajo v kasneji dobi tovariši in prijatelji. Navzamejo se njih duha in z ljubeznijo do njih lahke govorice se jim pri-ljublja tudi, niih narodnost. In recimo, da ne padejo nikdar nizko doli do izdajice, vendar ostajajo za vedno mlačni za svoj rod. Pomislite torej, slovenski stariši: v kakšno šolo vpišete svoje otroke. Vaš otrok se priuči italjanščini tudi v slovenskem oddelku. Ako le izpolnjuje učenec svoje šolske dolžnosti se v 3 urah v tednu priuči italijanščine ravno toliko, kolikor je potrebuje v kasnejem življenju. Priuči se gladkemu Čitanju, breznapačnemu pisanju in dobri izreki v govoru — ako pazljivo sluša svojega učitelja. Kako tudi ne, saj se vrši vse le na podlagi materinščine! Osem let je otrok primoran zahajati v šolo : 6 let redno, dve loti po dvakrat v tednu. In vsem tem času naj se otrok ne navadi dovolj italijanščine v slovenskem oddelku ? ! ! Sicer pa. če to ne zadostje storimo stariši drugače. Pošiljajmo redno V3eh prvih 6 let svoje otroke v slovensko šolo, a dve leti, namesto v ponavljalni tečaj; v V, in VI. razred italijanskega oddelka. To smemo učiniti, bi ne bil tak greh, ako smo prejo izgojili svoje otroke v narodnem duhu. Da se italijanski oddelek tako debeli, je še sledeči vzrok: Italijani in Italijanaši se drže vestno 6—8 let svoje domače^ šole ; Slovenci pa jemljejo svoje otroke iz Skednja ter jih vpisujejo pred časom v mesto ali pa v Ciril Metodijevo šolo pri sv. Jakobu. Poslednji le zaradi blažene nemščine. No, vodstvo Ciril-Metodijeve šole pri sv. Jakobu ravna pohvalno in ne vsprejema več onih iz Skednja in Sv. Marije Magdalene spodnje, dobro znajoč, da imajo ti otroci često le svoje kaprice, katerim gredo stariši tako radi na roko. Toliko topleje pa priporočaj mo starišem iz Sv. Marije Magdalene zgornje da vpišejo svoje otroke v Ciril Metodijevo šolo namesto v ono, Via dali' Istria, ki je le malo bližje od prve. Rojaki — stariši ! Približal se je čas šolskega vpisovanja. Prevdarite temeljito, predno vpišete svojega otroka v italijansko šolo, da se ne boste prekasno praskali za ušesom. Ne dajte se preslepiti s kako ruto, nogovicam ali predpasnikom, ki vam jih ponuja „Lega nazionale" v drag odkup za duše vaših rodnih otročičev, marveč bodite prepričani, da je vaše dete lepše, ako je zavito v revno oblačilce, ki ste mu ga prislužili vi s trudom svojih rok, Josip S. Socijalni demokratje sklicujejo za jutri ob 10. uri v gledišču Minerva" javni shod, na katerega vabijo slovenske delavce, ter na teh vabilih (oziroma letakih) povdar-jajo njih narodni čut. — ki ga pa že davno več nimajo. Tisti ljudje, ki so ze neštetokrat povdar-jali, da jim je narodnost — trebuh, naj nikar ne mislijo, da jim pojde slovenski delavec več na limanice, ker ga od tega zadržujejo dogodki, ki so vsem Slovencem v obče še v živem spominu, a vaudalizem, pravi barabski vandalizem, ki so ga uprizorili sinoči z razbijanjem šip „Narodnega doma*' in pa hujskanje, pri katerem ne poznajo nobene izbire sredstev, vse to, pak še stotine drugih razlogov ve slovanskega delavca, da nima ničesar več iskati tam pri oni internacijonalni dru-hali javnih nasilnikov, ki, kadar ne razbijajo šip v „Narodnem domu", pa gledajo, da škodujejo našim skupnim narodnim interesom, a najpodleje je to, da se drznejo škodovati slovenskemu delavcu s tem, da ga spode, ali pa skušajo spoditi iz službe, kakor se je to že zgodilo pred par dnevi, a na njih mesto stavijo regnikole iz lačne Italije. Nič več torej z ono mednarodno družbo izdajalcev, razbijačev in hinavcev, ki nam skušajo s „tessero", uničiti cele družine, ampak vsi pridite na naš shod, ki se bo vršil uro prej ob 9, uri v „ Narodnem domu, da protestiramo proti nji-h o.v emu vandalizmu, proti „tesse-r a m" in proti vednemu draženju kruha in drugih ž i v il. Delavec. Demonstracija proti podraženj'u kruha, končana z razbijanjem šip in ro • panjem. Sinoči mej 6. in 7. uro se je vršil na trgu pred mestno bolnišnico javen protestni shod proti podraženju kruha, ki se ga je udeležilo par tisoč ljudij. Z okna delavskega doma je govoril poslanec Pagnini, ki je razjasnil vzroke podraženja kruha, napadal agrarno politiko in grajal nemarnost občinske uprave v tem vprašanju. Zahteval je, da občina prevzame izgotovljanje kruha, kakor prvi korak za municipalizacijo istega. Sprejeta je bila tozadevna resolucija, ki jo je prečital Chiussi, na kar se je masa napotila preko Corsa na Veliki trg. Pred borzno palačo in pred magistratom so demonstrantje žvižgali in kričali : „Doli z izsesevalci!" — Na velikem trgu sta še govorila poslanec Pittoni in Chiussi in napadala z ostrimi besedami mestno upravo in vlado. Ko se je množica pomikala proti na-mestaištveni palači je navstala rabuka pred kavarno „Specchi", in sicer mej demonstranti in mej gosti, ki so sedeli pri mizah pred kavarno. Kmalu so začeli frčati po zraku kozarci, čašice in celo železne stolice. Razbitih je bilo nekoliko marmornatih miznih plošč in več šip. Gostje —mej katerimi je bilo mnogo gospej — so se urno rešili v kavarno, anek-teri so bili tudi ranjeni. Policija je z golimi sabljami razpršila demonstrante in po velikem trudu spraznila veliki trg. Za tem so se pa zbrala posamična veča ali manja krdela demonstrantov, ki so šli po vsem mestu nadaljevat svoje orgije, Kjer je bila kaka večja šipa, je bila gotovo obsojena k razbitju. Razbili so tako več šip borzne palače, kavarne „Fran^aise", palače rAssicu-razioni Generali % kavarne „Central", „Seces-sion", „Moncenisio", na cerkvi sv. Antona novega, palače Treve3 in drugod. Okolu 9. ure in pol je tolpa kakih 100 nijh pridrla s trga pred poštno palačo po V Trstu, dne 14. septembra 1907 »EDINOST« štev. 254 Stran ITT ci Giorgio Galatti. Dirjaje po tej ulici bo lučali kamenje v okna našega uredništva in pa v šipe kavarne Balkanw. Razbili so koraj vse šipe kavarne v ulici Galatti. Kuharju kavarne je priletel debel kamen preko glave in mu izbil kapo. Le za las nižje Ja bi bil kamen priletel in kuhar bi najbrže dolgo ne bil več kuhal kave. V našem uredništvu smo nabrali precejšen kup kamenja, vendar pa nam niso razbili nobene šipe fker so bila namreč okna odprta). Ko so pa 3ostje kavarne prišli na trg, ni bilo že nobenega demonstranta več, kaiti dirjali so, kakor bi lih burja nosila. Deset minut za tem je pa prišla policija pred kavarno. V ulici deli* Acquedotto so razbili tudi i:no izložbenega okna slaninarja Petra Cara-2 i-a. a za tem so iz istega okna pograbili in odnesli vse, do zadnje klobasice. — Pri-. veduje se nam, da so nekje vstavili nekega nščeka, ki je peljal nekega gospoda. Go-s: da so prisilili, da je moral izstopiti in iti r \ a kočijo so skoraj popolnoma razdrli. — Redarju št. 262 je na borznem trgu pri letel kamen v koleno, mu prebil vrhnje in ?podnje hlače in ga znatno ranil. Slednjič so šli demonstrantje pred „Pani-.1) triestino" in tudi tam lučali kamenje. No, malo pred polunočjo je ta divjaška .monstracija končala. Demonstrantov je bilo 3ic-tovanih kakih 40. f Profesor Accurti. Pri sv. Ivanu je mrl v sredo upokojeni prof. Josip Accurti v • rosti 83 let. Bil je dolgo let profesor pri-doznanstva na tukajšnji državni gimnaziji .: potem na akademiji. Pokojnik je bil du-»vnik senjske škofije. Pri srečolovu na narodni slavnosti na Prošeku je vlovil uč. Sila srebrno uro katero •e koj prodal na javni dražbi za 3 K v prid : ^.škega podpornega društva v Trstu. Deri :-.r hrani upravništvo. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva ,.Merkur" v Ljubljani. V službo se sprejmejo: 2 poslovodji, 1 korespondent, 1 kontorist. 10 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke t prodajalk, 6 učencev. Službo iščejo : 3 poslovodje, 3 knjigo-Ije in korespondenti, 2 kontarista, 14 po-: "nikov mešane stroke, 6 pomo'nikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne troke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 14 kon-oristinj, 5 blagajničark, 8 prodajalk, 1 potnik. Posredovalnica posreduje za delodajalce polnoma brezplačno, za delojemalce proti i uli odškodnini. Trgovci jestvin se snidemo v nedeljo > uri popoldne v prostorih Trg. izobr. društva. Če kdo ni vdobil povabila, naj se ^m itra povabljenim, ter se vsi vdeležite prav : ■ )vo. Razpravljala se bo edina točka naša .Zidruga" (konsorcij). slavi v nedeljo, dne 15. t. m. desetletnico odpretja „Narodnega doma". — Sodeluje pevsko društvo „Adrija" in tamburaški zbor. Na programu je petje, tamburanje, srečolov na prekrasne in koristne dobitke; šaljiv prizor in igra katero vprizore člani deželnega gledališča ljubljanskega. — Začetek ob 5. uri popoludne. Darovi. Za moško podružnico sv. C in M. je nabral g. Luin v „Trg. izobraž. društvu 6 K. Darovali so po 1 K gg Luin, Plesni-čar. Rovtar, Krokar, N. N., Sirk. Denar hrani podruž. tajnik. V znak protesta, ker „Del. pod. dr." ni smelo obdržavati svoje slavnosti so podarili nadalje m. podr. sv. C. in Metoda : A. Ščuka K 2.— Lonjerka —.60, gosp. ,Križ-mančič zbral K 4.90. Poprej zbranih K 119*90 Danes „ n 7.50 Skupaj K 133.40 Daljne liste naj rodoljubi prinesejo v uredništvo našega lista. Vesti iz Goriške. Iz Nabrežine. Kakor že enkrat omenjeno, vršila se bo v nedoljo 15. t. m. javna tombola. Začetek iste je ob 4 in pol uri pop. Po tomboli bo ples v korist javni ljudski knjižnici v Nabrežini. Zato vabimo slavno občinstvo na najobilnejšo udeležbo. Tu bodi pripomnjeno, da je bila ukradena te dni pev. društvu 3. serija srečk ; zato opozarjamo si. občinstvo, da so srečke od 1—100, serija št. 3. neveljavve za igranje, zato naj se istih ne kupuje a morebitnega prodajalca naznani naj se pristojni oblasti. x Dr. Milan Roje, bivši sekcijski načelnik hrvatske vlade, ki otvori, kakor se poroča, v Belovaru odvetniško pisarno, je rodom Slovenec iz Cerknega na Goriškem in najbližji sorodnik cerkljanskega župana Ant. Kosmača ter njegovega političnega nasprotnika Vincenca Rojica. Dr. Milan Roje je do vršil vse študije v Zagrebu ter je, ako se ne motimo, odprl leta 1898. odvetniško pisarno v Belovaru, ki mu je radi njegove znanosti, odločnega in odprtega postopanja, izvrstno uspevala. Cerkljani smejo biti ponosni, da njihov kraj rvdi take može kakor so matematik Močnik, knezonadškof Sedej ; dr. Roje in še več drugih. Slovensko gledališče v Gorici. Členi slov. deželnega gledališča v Ljubljani, gostujejo zadnji pot v tej sezoni v Gorici dne 21. in 22. t. m. v „Trgovskem domu". V soboto dne 21. septembra se uprizori „Kovarstvo in ljubezen", drama, spisal Frid. Schiller; v nedeljo dne 22. septembra pa burko „Njegova hišna", (Nelly Rozier), spisala Bilhard in Hennequin. Glede klasične igre „Kovarstvo tAdiTA mata iin ljubezea" se je o zbiranju repertoira po- u iADUa iS^UA gebno 0Zirai0 na slov. dijake. Predprodaja Resnično izmišljen roparski napad. • vstopnic iz prijaznosti v trgovinah gg. Gabr- lvard Coen, oni Edvard Coen, ki je že ka- j ščeka in Jeretiča. h 70 krat tiogiral poskus samomora, oni j j2 Kobarida. Vodne sile. Avto-aani nasilnež, o katerem so morali že vsi jmobil z ita lij an s k i m i tri kolo rami. sti pisati in so nekteri celo nasvetovali, naj pred časom se je govorilo in pisalo, da bi se ga trajno zaprlo v norišnico, kjer je " ~ " ..... V\ bil že nekaj časa, ta Edvard Coen je : predsinočnjim prijavil na policiji, da ga Vd?uLinvZB±y,?-h!Delavci! Podpirajmo Delav. organizacijo se misli Sočine vodne moči vporabiti kakor gonilno silo za električne, kovinoznanske namene itd. Tega podjetja sta se poprijeli nc-ki človek v ulici dei Carradori napadel država in neko zasebno društvo „officine ■n i* hotel oropati. Neki redar je namreč eletriche" iz Trsta. Naj dobi koncesijo za I I Coena z nekim drugim človekom. Naj-sta prepevala, a pred protestantovsko to podjetje država ali zasebna družba, bo moral vsaj en del Soče, v kolikor jo bodo UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine v zobarskem kaMncta Dr. Čermsk * §. Juscher TRST ulic« dtlla Caserma štev. 13, II. ivatftt Tovarna pohištva ulica deila Sesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni »T NA ZAHTEVO. Aiitoiiio Postil* Mlekarna Romans v Romansu (Furlanija) Preskrbljena z najnovejšimi parnimi stroji za filtriranje, pastevriziranje in hlajenje mleka potom nizke temperature in za izdelovanje masla. Prodajalnice: TRST, ulica Belvedere 24 — GRADEŽ: Obrežje. Pristno sveže mleko dospe trikrat na dan. ===== POSTREŽBA NA DOM. ====== Dalmatia = Prva trgovinska družba = SESLIM & 0. TRST — Borzni trg 3 — TRST Komisije in zastopstva izključno dalmatinskih izdelkov, kakor : žganje, maraškin, vina (Opollo in proseški način) oljkino olje, ma-raške. mandeljni, sardine, sardele, jedila v konservah, hrizantem, med, borovje seme, kože, volna, steklina itd. itd. Iščejo se zastopniki. »i- ir ir nr nr Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi ] Avtorizovana delalnica za električne napeljave 1 TRST, Largo Santorio Santorio št 5 v začetku ulice Farneto J napeljava elektr. zvoncev, firzolavov, telefonov in strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. jb jk rkvijo sta se sprla in se začela pretepati, j rabili, zapustiti svojo skalovito strugo v in privatne družbe. — Na napovedani dan so odposlale bližnje občine (da, nekatere celo iz Furlanije) svoje zastopnike na lice mesta Dalje na četrti strani. ___„edsebojnih mn-dti in oditi vsak svojo pot. Coenov tova- . družbe. bo stala elekrična centrala na koba->. ki je bil manji in mnogo šibkeji od Coe- rigkjh zemljiščih, spadajočili k katastralni ob-na. je vstal in odšel, a Coen je ostal pri re- j gjnj Trnovo. — Začenši od 4. t. m sta se ir i, in čez nekaj časa mu je povedal, da bav]jj ve5 dnij 0b obrežju Soče obojni komi-- • bil oni napadel in ga hotel oropati. Re- gjji} 8estoječi iz inženirjev, zastopnikov države v Tr;tu da:0 se po stvu v povzdigo obrti in industrije, katerih tu . f dražbi vsled proŠDje gosp. odvetnika pri nas še po vsem mamka. dočim namerava dr^ Otokar Kvhaf- a, kakor varuha ml. država uporabljati zadobljeno električno moč| Antonije Crisanaz in oskrbnika umobolne kakor gonilno silo za črto državne železnice i julijane vdovc Crisanaz spodaj navedene ne- od Trsta do Jesenic. I premičnine s pripadki vred in sicer: Minole dni je vozil skozi Kobarid avto Restavracija JVSilasio Ulica Stadion štev. IO danes zvečer ob 7. uri Veliki koncert dunajskih dam. POZOR! mobil, v katerem so držali pasaž'rji v rokah majhne italijanske zastavice. — Ljudstvo je bilo zopet vse ogorčeno nad toliko drznostjo Italiianov, ki nas žalijo na «a£ih slovenskih tleb. — Ako bi se Slovenec v Italiji tako daleč izpozabil, da bi nosil pri sebi vidne znake svoje narodnosti, ne vem, ali bi prišel z zdravo kožo domov ? ! Komaj smo malo zabili oni sladki „win-dische Bagage", pa prihaja že zopet zagrizen Lah in nas tako nesramno provocira. Toda zapomnijo naj si dotični gospodje in naj bodo natrdnejše prepričani, da ne bomo pri prihodnjem takem poskusu zrli s samo začudenimi obrazi za njimi, ampak da vpo-rabimo, ako ne pojde drugače, brahijalno moč. 2000-letna kultura!! S tem je bilo itali-janstvo rešeno!! I. Sv. Mar. Magd. Spodnja: Tab. št 1146 Kat. It- 415 ; Tab. št. 1149 Kat. 5?. 415 r- MALI OGLUŠI Več vagonov različnega fižola, kroui, pirja in vsakovrstnih jabolk se dovi po primemo nizki ceni pri .. FRANU CEH, AR-J » razpošiljatelju deželnih pridelkov v Domžalah pri Ljubljani. — Postrežba točna. 1150 1152 1154 1156 415 ; 417; 418 ; 418 ; 1148 1163 1155 1157 415 418 k = Dijak Mali oglasi računajo k? po 3 atot. besedo; ciaataotiskano besede ae računajo enkrat peč. NajmonjJa pristojbina stotink. JPlača se tr.koj.---------- ■ = 'S3S3 421 414 llo6/2f iz Istre. Občinske volitve v velikem Lošinju. Te dni so se vršile v Velikem Lošinju volitve v občinski zastop. V tretjem razredu je zmagala hrvatska stranka z veliko večino. V drugem razredu je dosegla tako častno manj- v sobi štev. 31 podpisanega sodišča, šino, da bi bila gotovo zmagala, da ni ita- " 11 * lijansta stranka — ki je imela volilni aparat * „ 1158 „ „ 421 ; „ „ 1160 „ „ „ 1161 „ „ 423 ; „ „ lltS2 n „ „ 2363 „ „ 424; „ „ 1159 „ „ „ 1725 „ „ 416: ^ n 2150 w Tab. Št. 1164, Kat. St. 425 in 204. II. V Plavjah: Vložna žtev. 33, kat. štev. 108, 1166/4, 1166 3, 1166/1. 67,1, 67/2. lil. V Miljah: Vlož. Ste v. 412, zem. telo 4, kat. fitev. 82/6, z. t. 4 kat. 82/5, z. t. 5, kat. 5t. 437, z. t 5 kat. Št. 122. z. t. 5, kat. štev. 123. IV. V Dolini. vlož. Štev. 165, zem. telo 1 s tem, da se določuje kot manjšii ponudek Kron 107000. Dražba se obdrži dne 24 septembra 1907 ob 9. in pol uri predpoludne dobi sobo, najbrljšo hrano, cfna zmerna, blizu državnih Sol, akademije, Via Lnz-419 j zaretto 48, IV. nad.____H33 [m 4201 Stenografa zmožnega v slovenščini in la-_ ščini sprejme takoj pisarna Dr Št. 422! J. Abrama in Dr. O. Rybifa. 1132 „ 423 v svojih rekah — prakticirala po tistem znanem Bartolijevem geslu „Osar tutto" V prvem razredu pa se hrvatska stranka za sedaj ni podala resno v boj. Vendar je dobila 7 glasov, italijanska pa 27. Ako se uvažuje, da je bila doslej ta občina popolnoma v ita-talijanskih rokah, se more hrvatska stranka ponašati, da je dosegla prav lep vspeh, ki vzbuja najboljše nade za bodočnost. Italijanski občinski uradniki v Istri so ustanovili svoje družtvo, ki mu bo sedež ▼ Piranu. Ne treba naglašati, da v tem društvu ne bo mesta za slovenske in hrvatske uradnike. Pobegi 12. sept. 1907. Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo vsled nepredvi-djenih razlogov prisiljeni slavnost razvitja zastave napovedano za dne 22. t. m. prenesti na bodočo spomlad 1908. Toliko v znanje in ravnanje vsem brat- j skim društvom, ki so namenili sodelovati na tej slavnosti ter vsem milim rodoljubom ki mislijo iste udeležiti se. Že sedaj pa kličemo vsem : Na veselo svidenja spomladi 1908 ! ODBOR pevsko-bralnega in godbenega društva „Ilirija" pri Pobegih. Rodbina Jenko družbi sv. Cirila in Metodija za Istro, V blag spomin na ne pozabnega soproga, očeta ln brata g, Slavoja Jenka je rodbina Jenko podarila družbi 200 K, a gospa Sofija Šabec 200 K. Topla zahvala darovateljem! Pokojniku pa, ki je bil eden ustanovnik naši družbi ter člen nje nega nadzornega sveta : večna slava in blag spomin v narodu ! Šole naše šolske družbe. Početkom tega šolskega leta se odprejo štiri nove šole, jedna pa — ona v Puli — se razširi na petrazrednico. Nove šole so: štirirazrednica v Ci esu, dvorazrednica v Velikem Lošinju in enorazrednice v Ičićih, Banjolah in Gabo-njimu. Tako bo imela družba sedaj 23 šol s 40 učiteljskimi silami. To je lep napredek, cela državica se svojim šolstvom, ki se bo še razvijala in vsprejemala v svoje okrilje vse neuke in zapuščene, ki jih je tuja zloba ostavila v temi in neznanju ; ali trebalo bo za družbo srca in zanimanja, pak pride bolje za našo Istro. Tako bodi ! Ponudbe pod najmanjši ponudkom se ne sprejmejo. Upnikom, ki so zavarovani na zemljišču, ostane pridržana njih zastavna pravica brez ozira na dostatnino. Izkupilo dražbe bo sodno ohranjeno. Draž bene pogoje je mogoče pregledati v pisarni podpisanega sodišča do dneva naroka, od 9. ure pred p. do 1. ure popoludne (soba štev. 30.) V smislu § 278 izvans. post. je lastni cama maloletni Antoniji in umobolni Julijani udovi Crisanaz, zastopanima po odvetniku Dr. O. Ryb£f-u, njunemu varuhu oziroma oskrbniku, pridržan rok 3 dni po dovršenem začasnem domiku, da ga s svojim defivitivnim pristopom napravijo defin tivnim. C kr. okr. sodnija za civ. stvari oddelek 1. TRST. dne 25. julija 1907. Rncnnrlinna katera deluje že delj ćasa v UUdpUUSblld trgovini, vešča slovenšČ ne, la-ščine, nemščine in knjigovodstva, želi premeniti službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod „š.fro 13" na In-peratni oddelek Edinosti. 1136 Proda se a ven to štev. 4 kujige za 1. nemško gimnazijo. — Granduč, ulica Interno del Alolino 1137 Prodajo se dva I. brača. Ulica deli' Indu-stria 525, L nad. 1118 Išče se trgovski pomočnik. Naslov pove „ln-seratni oddelek Edinosti11. 1118 Sodi vsake vsebine ulici Sanita. 18. novi in rabljeni, se prodajajo v 1126 TrnnVQlfPfia vajenca sprejme takoj večja I I yu*Onglja trgovina z mešanim blagem na Dolenjskem. Ponudbe pod štev. „100" na „Inseratni oddelek Edinosti___1088 Vnoipm se odda stanovanje z vrtom, vodo na HClJCslll lepi pozic-ji. Pripravno tudi za vrt-carja. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1109 Ljudski ples na planem bo v nedeljo dne 15. septembra t. 1. na travniku gostilne v Dragi blizo železnične postaje.__1130 Prodajo se stavbe denarja na I. in II. vknjižbo od do S9/0 obresti. Menjava ne remiČnin z zemljišči in dvorci. — Trst, Korso * * 860 Sp imPm vt^ slikarskih in dva ple-jlllCIll akar- j se blagovole poslati pod Upravitelj 13676 — na „Inaer. oddelek Edinosti'. (1609 Successori Anfonio iHlalusa CENTRALA: Ul. Lazzaretto vacoh-o 15 PODRUŽNIC \ Ul. GeJsi I Velika skladišča vina Istrsko in dalmatinsko vino, domače olje, v. j,. :: :: dezertna vina, šampanjec :: :: Prosto na dom. SklariiSču v oddaji. ^i^BBSE^BKHEcSH^ ■v ^///////////./////z Usaka ekonomična družina nakupi v velikem skladišču v ulici San Nicolo 12 Buteljke „Reklam" od 1 lit-a 55 krajcarjev. Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva. •rrr s s ss/ssssss/ssss /v// / 7j Podpisani uazcanjam Hlavneniu občinstvu Tr-'a in okolice, da sem odprl svojo prodajalnico klobukov in kap katere bom prodajal po ugodnih cenah. Imel bom v zalogi vedno :: dobro in fino blago. : Priporočam se za obilen obisk ter bilježiui spoštovanjem Matej Schmidt Trst — ulica -Barriera vecchia štev. 31 Michele Pernarcich mizar Učilišče in vzgojevališče za deklice. B wm n Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 500 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopališče. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem In angleikem Jeziku ; v godb!, glasovir, gosli, citre, petje, v ienaklh rodnih delili, v risanja in slikanja. Trs! - ulica Carradori 15 - Trsi se je preselil s 24. avgustom v ulico Romagfna 16 pritličje Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarij se nahaja vedno VELIKA IZBERA glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznit llšpov, predmetov za darove, finih dišav po nizki eeni, ter pisarniških predmetov ln Izbrana zaloga krasnih razglednic ^ B ŠOLSKE SESTRE — Trsi, ulica Pasquale Besengbi 6 ®|via Farneto štev. 3 8° OO ■O The Albolina Company Prva tovarna Inga za žehtanje na mrzlo brez priprav in trnda TRST — ulica Torricelli štev. 6 -- TRST Prodaja po vseh prodajalnicah. Sovama daje uzorce na posknšnjo brezplačno. ^ ¥ Giullo Mi mm -i- TRST, ulica Giosue Carducci štev- 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: Kirurgrično oiodje, ortopedlčni aparati, Moderci, umetne roke in noge, berglje. kiini pasi, elastičul pasi in nogovlce. elektroterupevtične priprave, aparati /a ———— inbalaejjo. - SKI>AĐIŠČ£ potrebščin za kirarglčna zdrar-ljenja. Potrebščine iz gumija in neprodirnega blaga. :::::::: I iz Kraniske. Na meščanski šoli v Postojni se prične zaradi legarja šolsko leto sele 1. okt. t. 1. Na tem prevažnem in edinem slovenskem zavodu se otvori letos prvi in II. razred. Finančni ravnatelj za Kranjsko dvorni svetnik Lubec je šel v pokoj ter dobil pri tej priliki veliki križ Leopoldovega reda. Izredni soinČnlci. G. Davorin Vrinšek, trgovec na Rečici pri Bledu, ima na vrtu dve so -••čnici, ki sta po 3 m 85 cm visoki. Ena ima cvet, ki meri 40 cm v premeru, druga V pekarni s prodajo sladeie in likerjev M. Stopirar, Trst Jg ulica S. Giacomo štev. 7 (Korzo) s podružnico v ulici Giuseppe ^ B| Caprin št. 9 (ex ulica Erta) g Jg najde se veliko izbero sladčic in vsak dan svežih gj % hi$ljenitnih biSkotov. W Prepečencl (bllkoti) za ladije, p Jg kakor tudi sveži kruh 4-krat na dan. — ^ ^ — . — —B- S Velika zaloga tu- inozemskih vin in likerjev. — Telefon u64. §, je pa v cvetju bogata ia ima 28 razvitih cvetov. | ^^^^^^^^ Pekarna in slaščičarna fcJikuš trg 5. Francsco d' Rssisi štv. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in hiskoi* najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vir ■ 1 — Pivo v steklenicah. ~ Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na cen- ; tralno zalogo vseh naravnih --mineralnih vod = Angelo Devetok - Trst ulic«. Aequedotto 22. — Tel. 1484 ARISTIDE GUALCO Trst, ulica S. Servolo 2, g K TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. X Naznanjam slavnemu občinstvu, da srn f prevzel 11a novo preurejeno ji e k n 1911 ulica Sette Fontane štev. v katerej se obi svež kruh 3-krat na dan siadčice in razna vina v buteljkah. Sprejme se domači kruh v pecivo. Za obilen obisk se priporoča ANTON PAHOR