IU. Itnllla. I IMNli I Mi L JriUi M. III. Ml /- fra ara« i Prostor 1 m/m X 54 m/m za navidne bi male oglase 40 vml, «a i £dae razglase 60 vin^ za poslano ln reklame 1 K. - Pri naročita nad 10 objav popust VpraSanjem glede inseratov naj se pritofl znaraka a odgovor. Upr vntttvo nSlow. Naroda«1 1b „HaroJaa Tiskaru« Baaflova ulica sL 5, prlttićno. - Telile* *t §0. „StoTmsU Mar#r v#l|a v L|«Mlaal ta ptpcttli v Jaftsiavfttli ¥ latuatfv«i celoletno naprej plaćan . K 84— ceMetno......K 95'— polletno ...,.••„ 42*— poUetno.......n 50-— 3 mesečho......„ 21— 3 mesečno......m 26'— 1 m • •••..»» • tt • •••»» 9*— Novi naročnikl naj po31je}o v prvi* naročnino vredno Ms^ po nakaznid. Na samo pismena naro:ila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati fraisilttra JU** Marota" Sultani ama K I, L aa«str*p:o. Ttlafra Mar. 94. Dopise »prafoaM lo potpisne ta madoatao Inmkovauj ■f RokopUov m vr«€aw "W Potameiiui Itevilka veli« 40 vinarjev. Bovi hiari w$& e ml flVflša izvirna porodila.) Reka, 7. julija. Včeraj 6. t. m. ob 8. uri zvejer hoteli so italiianski vojaki in reski prostovoljci navaliti z granatami na franeosko bojno ladjo »Sacalave^, ki leži usidrana pod molom Zichy. Francoska torpedovka je otvorila ogenj in na mestu je ostalo več mrtvih in ranjenih. Nato je odkorakal eden oddelek italiianskih vojnlrov do Porto Baros, kfer se nahaia francoska baza za oskr-bo irancoskcosrrske armade in so navalili na tamošnjo franeosko stražo, ki je ^ sestojala iz dvajset Anamitov, od koje je padlo osem Anamitov,. a drugi so bili zarobljeni. Na italiianski strani je mnogo mrtvih in ranjenih. Ulične borbe so trajale do kasno v noč. Treba ponovno na^tošati, da je italijanska vojska, ki šteje 20.000 ljudi, stala v £O-stem redu po vseh ulicah mesta, ali da se je držala povsem pasivno. Včeraj ni bil nihče pozvan na odgovornost za pi edveerajšnje dogodke. Reski dobrovoljci pričakujeio te dni močna ojače-nja iz Italije, katera bi imela iztirati franeosko bazo z Rcke, da na ta način oslabi franeosko vojsko, ki se vodi proti boljševikom. Te dni se je opazilo več emisariev iz Budimpešte, ki — se zdi — stojijo z dogodki na Reki v tesni zvezi. Reka, 7. julija 1919. O reskih do-godkih zaznajemo še te poedinosti: Vsi reski meščani so bili že naprej uver-jeni, da je GrazioliJev pro.srlas na ljudstvo le mig istega aranžerja reskih po-gromov za daMne do.Todke. In v istini, včeraj, v neđe'jo zv'cčer so se ponovili krvavi dogedki v taki meri .kot se do-šedaj še ni slistio. Ulo.ore so bile razveli cne kakor obično: giovanotti so iz-zvali nered, italiianski vojaki so jih hrabro nodnirali. Ob 9. uri zvečer so razburili prvi streli resko meščanstvo. Ko so giovanotti pričeli napadati Fran-coze. priskočili so jim na pomoč itali-janski vojaki in častniki. na kar se je na raznih mestnih delih razvilo stre-[janje iz pušk in se čule eksplozije ročnih granat. Nekatere eksplozije so iz-zvale utis, kakor da so topovi stopili v akcj'o. Giovancttj so navalili na siromašne Anamfte in streljali nanje iz revolverjev in pušk. Ti siromaki okoli 30 po številu. so v svojo obrambo iz-strelili salvo v zrak. To je bil povod glavni vojski, da se umeša v borbo. Masa je potjsntla Anamite v magazin, ki so ga oni varovali, in metali na nje veliko množino ročnih granat. Tu je nastalo pravo krvolitje. Mnogo Anamitov so pobili ali težko ranili- 2e mrtve in ranjene Dotolkli so podivjani giovanotti in vojaki z nogami in nožmi. Kasneje so bili odvedeni mrtvi in ranjeni v bolnico. Eneea Francoza so giovanotti v pravem pomenu besede zaklali in ga vrgli v morje. Italiianski vojaki so vle-kli enega franeoskega vojaka na trač- nice in ga vrgli pred tramvaj, ki je ravno privozil mimo. Samo razboritost tramvajska osobja je zaprečila. da ni Francoz na ta način izgubi! življenja. Iz mnogih hiš se je streljalo z revolver-ji in puškami na Francoze. Na nekem rnestii so ostali štirje Anamiti bruz municije in so bili prisiljeni se predati. Ita-ljjanski vojaki in giovanotti so jih zaklali ali potokli. Italijanaši se hvalijo, da je adjutant, roznani kapjtan trditov Venturi, napravil pravcati pokolj med Francozi s svojimi šestimi ročnimi gra-natami. Štcvilo mrtvih se ne more Šc točno ustanoviti, ali se govori, da jih je *0—80 in to samo Francozov. Da bi komed'^a bila roprlna. došlo je na ulico osem itaHjanskih oklopnih avto-mobilov, baje da bi vsrostr.vili mir in red, ali se zc*\ da sa tudj oni sodelo-va!i pri napadu na Francoze. Na ljudi. ki so heteti resiti Frrnćoze se je tuđi strcljr»lo. Govori se da rr'de na Reko franeosko in ar-rlcsko brodovje. in da se me?to proglasi kot vojaško ov:uni-rano. Ali to so ie gasovi, katerih av-ter!t^*čn^c^! šr r»p r^remo kontrolirati. (Poročilo poslanca v Narodnem pred-st.^Tiištvo dr- D. Puca na zboru zaup-nikov JDS dne 6-*julija 1019 v Ljubljani)- Gospodje zaupniki! Ko smo prišli v Beograd, je bHa naravna stvar, da smo se ozrli po onih. katere druži z na-mi skupno mišljenje in s-upen program. Xa podlaci dogovorov. ki so se vršili že prej v Bosni, združili smo se iz novih krajev. priključenih n^iši državi, v takozvanem >- Denjokratienem klnbu«-Dogovori so se vrrili naprej- Združili smo se trudi s somišljeniki v Srbiji, iz česar so se rodile tri po^leđice. Pređ-vsem je bila misel narodnega ujedinjenja prenesena na praktična tla- Mi smo edina stranka, v kateri so združeni so-mišljeniki iz vseh kraiev naše Jugoslavije, edina stranka.1 katera vpe'uje vsa tri plemena Srbe. Hrvate in Slovence, v kateri sede pristaši vseh treh ver- Dru-ea posledica. da. kHub v>em snretnem-bam. ki so se in se bodo Še izvršile v delovanju stranke, je čisto gotovo, da se iz te organizacije, iz demokratif^ncera kluba poraja velika državna stranka, katera se zgTaja že danes in da bo vsled tega naša JDS đel te velike stranke; gotovo je, da se bo razširilo n"..-e politično obzorje in da borno morali razprostreti pogled daleč na jug ter da bo oziroma je že dobila naša stranka velik poliii-čen upliv, kakršne^a do sedaj še ni imela in katerega bo morala vpostevn-ti vsaka vlnđaT pa naj si bode taka ali taka- Mislim, da je vsleđ tejra koiv.ke, ki smo jih O7ničili s tern z nr.z?n:sL stran- kinega staližča, brezdvomno odobravati- Glede dela veste, da je veliko težav. Srbija j© razrušena, prometne zveze so uničene. gospodarske razmere so nenormalne, finantne razmere nišo ureje-ne- Nikdar se ni rodila kaka država v težjih ruzmeraJi, kekor naša- Združenih imamo šest razliT-nih pokrajin, ki so vse imele svojo različno upravo in zakono-dajo. Iz tega vidika je treba gledati na poslovanje vlade, kakor tuđi parlamenta* To naše predstavništvo ni ustavni par! ;!ient mi ^mo samo neknki zastop-niki posameznih strank, za to nima naš parlament tiste^a upliva, kakor bi ga ^irer moral imeti- Kljub temu pa se mi zdi, dn je tri tika dela o Narodnem predstavnik ivu krivKnu in prestroga- Moja naloga je. opijati nače strankino delo-vani? v Nnrodnern predstavništvu- Mi imamo j^sno zacrtano pot in s te r^oti nismo ir*!;dar lTrenili- Kar ee tiče zunF»njepolitiČno£?a položaja, stojimo na staT5šču, da priprc!a;o niši državi vsi kraii. kjer biva n-?š rod in kjer se govori naš jezik- Stali smo in stojimo na sta-'iseii. d?. mor^Tjio podpirati vsako akcijo, ki strciTM za tein, da se narod ne eepi. Na§ demokratični kltib in naša .^tranka, stoji na stalis?u, da a-ko bo mi-ro\"na delegacija "noclrvisala mir, a kate-rim bi se vzel kak del naše domovine, dn Je ta pod^is lo i^siljen in da mi v no^enc-m slučaju ne priznavamo kakih nravic soseclnim državom do pokrajin in krrjev. ki prlnpdajo nam- Kar ee pa riče notranje politike, stojimo na stali-:>ću, čz po r^ora t!ri'r*va esnovati na dveh irincipih. na principih narodnosti in •lemokracije« Narodnost je danes stvar, kstern ni ođveč- Sliši se pač baš v seda-niih čnsih becede, da narodnost v seda-njih č?."ih ni več aktnHna- Toda temu ni cako. Narodnost je danes istovetna z drša^Tiostio- Narod je samo en sam v reli državi- Yi ^tromimo za tem. da ni oos^rneznih rnzlorkov med Srbi, Hrvati in Slovenci* Be?eda ujedinjem'e je sicer dor.°s n!» ieziku v--em strankam. ki sede v psrlp.mentu, toda v re^nici in v srcu iim to ni- Mi vemo. da i^nanio v Sloveniji in v ćeli Jugoslaviji mnogo agita-or]:v tnjih držav, ki deluiejo proti skupnosti in državnosti in mnogo protivnikov našemu narodnemu ujedinjenju- Misel državne eno*nosti je treba propagirati vf-e^ov?od. da ne bo začela tesati liubezen do nrJŠe državeT ampak •Ta se znje v meso in kri našega naroda tako. da borao pripravljeni preliti zad-njo kopijo krvi za nje obstoj- N.-ipram onim, ki fo drage državnosti in govore drug1 jezik, pa so naši državljani, stojimo na stališču, da naj imajo iste pravice, kakor mi; seveda pri tem ne smemo pozabiti, da je treba najprej nam pravičnosti. Stoletja smo trpeli pod pritiskom tujcev mnogo krivio Popraviti moramo najprej tište krivice, ki so se nani po njih zgodile* Mi smo zastopali mnenje, zlasti pri držav-nem zakonu, da je treba v prvi vrsti zasigurati udoben dom v prvi vrsti vsem onim, ki so pribežali iz okupira-nega ozemlja- Ti morajo dobiti udobno stališče brez težav- Na drugi strani pa moramo popraviti krivice, ki so jih tu-je države zakrivile z naseljevanjem tujcev po naši zemlji- V tem pogledu je ireba stroge organizacije, in kdor noče biti zvest državi, mora iti ven- Država mora biti zgrajena na na-Čelih demokratizma. To naielo smo iz-vaiali dosledno- Narodno predstavništvo ima sicer samo omejen delokrog, ono ima zgraditi samo temelje države in pripraviti volilni red za Narodno skup-ščino- Kar se tiče ustavnega sistema, postavili smo se v tem pogledu na stališče, da ni delati težav našim srbskim državnikom, ki stoje na stališču, da naj 3 srbski sistem raztegne tuđi na naše pokrajine. Toda hoteli smo spraviti dem. duh vanj in to se je doseglo* Mi, ki smo sprejeli monarhijo srbsko, smo tuđi dosegli to. da je dana v?a garancija, da bo ta država tuđi res demokratična in da bo kralj samo izvrševatelj ljudske volje- Kralj je po našem mnenju ne po božji milosti, ampak po volji naroda, narod naj bo nositelj suverenosti- Kar se tiče priprave za ustavotvorne skupščine, sloni novi volilni red na povsem demokratičnih principih-Bili so čaši, ko so nam nasprotne stranke očitale, da smo mi proti proporcijal-nerau sistemu- A naša stranka j© zahto-vala proporcfjalni in demokratični sistem; ki je tndi že sprejet- Konstatiram, da je bila na§a stranka tista, katera je sprožila misel, da je treba agrarno reformo izvesti res nrakfično tako, da bo našemu kmeta In kmeČTrenm proletarijatu v korist- Naš klub ie tišti, ki se je zavzel za rešitev učiteli^kega vprašanja, o regulaciji plač i- đr- Započela se je iz našega kluba energična akcija glede valutnega vprašanja in svesti smo si lahko, da je naš klub zastavil vse svoje moči za korist svojega naroda- Kar se tiče finančnega vprašanja, je država v stiskah, kakor vsaka drža-v, ki je bila v vojni- Izdatkov imamo 5 milijard, dohodkov pa le 214 milijarde, tako da imamo 2% milijarde deficita-Toda če vpoštavmo razmere v drugih državah, vidimo, da so one mnogo na slabšem- Čehi, ki nišo imeli nobene voj- ske v svoji državi, izkazujejo 3 milijarde deficita, o Nemčiji in Italiji sploh ne govorim- A naše finanoe nišo take, da bi morali obupati- Od 2H milijardo deficita odpade samo na arm'ado 1 milijarda 750 milijonov, približno 800 mili-jonov pa na druge stvari- Državna bremena bodo seveda rasla, dokler se stvar ne uredi, toda nad finančni minister nima pravega razumevanja za to- Njegov finančni nacrt je zgrešeo* Edini zakon, ki je dober, je sakon o davkih na vojne dobičke- Nad klnb pa je ostal na stališču, da je treba celotnl davčnd sistem predrugačiti in izjednačiti- Naša nova država nam je dala jako dosti- Očitajo nam že ćelo, Se tuđi po krivici, da smo dobili za 40 milijonov več, nego bi nam šio- Toda reci smemo, da ni naša država postopala z na-mi po mačehovsko, in prepričan eem, da imamo lahko popolno zaupatije vanjo- Delo v narodnem predstavništva je podobno težko obloženemn voza, kl se počasi premlka naprej, zadene ob jarek in obstane, a se zopet promakne in gre naprej- A eno je ostalo, voz gre naprej in voz bo šel naprej- Jaz sem trdno prepričan in vernjem v veliko bodočnost našega naroda in đa ho demokracijslia mlsel zmagala v naši državi- Imeli borno nspeh, samo treba je požrtvovalnoetl, vstrajnoetl in dela-Kljub vsem zaprekam borno stremeli sa tem in vstrajali na tem, naj se Bgođi kar boce* Slovenke to Slovenci! Pomagajmo invalMom- Dne 12- juli ja praznnjemo Slovetifei prvi rojstni dan svojega narodnoga kralja Petra I- Ta dan naj se po vsefi naših pokrajinah, po mestih, trglfi in selih, razvije v veličastno in sijajno manifestacijo — v veliki jugoslovanskl Petrov dan- Ta dan počastimo v hvaležnem spominu padlih, ki so s svojim življenjem plaćali odknpnino za svobodo in ujedinjenje treh jugoslo-vanskih plemen ter s plemenito dobro-delnostjo njim, ki so danes med nami pomoči najbolj j>otrebni- To so naši invalidi. Brez rok, brez nog, slepe, neme in gluhe — jih vidimo vsak dan med nami. Njih beda je velika in zahteva nujne odpomocl! Ne milošči-ne, dati jim moramo vsaj nekoliko pla-čila za nih pjrestano trpljenje, da se omili trdo življenje teh hromih in po-habljenih revežev- Po vsem našem kra-ljeetvu, med Srbi, Hrvati in Slovenci, po selih, trgih in mestih srecujemo ne-šteto teh bednih bratov in zato se- je po LISTEK. Spomini- Naša spominska literatura ie zelo slaba in niti sočasnih dosodkov ne za-. pisujemo z vestnostio dobrih zsrodovi-narjev. V Zagrebu je baie vlada Dove-rila gosp. Marianoviću in njesrovim to-varišem, da sestaviio knii«:o o delu in boju za osvobojenje. Pri nas na to nt mislimo in vendar bi bilo treba, da tuđi mi napišemo svojo kniteo o svobodi. Res je, da ni vsakdo storil mnojro, a vsaj to, kar smo storili, ie treba naoi-sati potomcem v spomin, da bodp ve-deli. kako je bilo v tistih dneh. ko e prihajal konec sužnostL V tako delo spadaio predvsem zaDiski ondi naSih mož, ki so se borili ztraai naših mcj, pa tuđi onih, ki so znotrai skuSali sto-riti. kar so mosli, da pospešiio orooad stare, gnile države — mučiteliicc na-rodov. Imeli smo polejr — žal avstrii-skih — tuđi svoje junake, ki so vsak no svoje pripomogli do H35*-^*11?*?: Število teh junakov ie raslo, cfan DoU se je bližal konec in dne 28. okto&ra smo si naenkrat pogledali jasno v obraz. Tuđi iz teh Casov prevrata se nimamo napisanih spominov to vendar bodo ravno ti prvi dnevi svoboac osta-li za vselei važni v naši zgodovJnL Čehi so začeli takoi po osvobol^ nju izda jati knjige, ki so bili v ni& popisani prvi dogodki po prevrate, note« I so potomcem obraniti vse. kar se ie ta-krat godilo v Prajri in drusrod. Tako ie nastala ćela literatura, oziroma celr» zbirka zanimivosti, ki si iih bo marsi-kdo shranil za spomin: razglednice, kupleti, pesmi. slike, odz^aki. letaki. dovtipi — konfiscirane krnisre. prepo-vedana dela, brošnre, fotosrrofi.ie. da ćelo košjke razbitih avstri^kih orlov so si nekateri vzeli za snimiti. Pri nas imamo doslei eno rar^ednico in en parte na rainko Avstriic. To ie vse. Pač nimamo take Dietetc do velikih dni. Zato s:re vse mimo nas tako po-vršiio. Res je. da imamo časopise, ki popisujejo vsakdcinje do^odke. toda v časih prevrata ni moeoče zapisati vse-Ka: zato skrbi spominska literatura ,da natančnei§e pojasni, kako ie bilo ta-krat. Treba bo vsai ob letu podati ne-kak natančnejši p r e sr 1 e d, kaj se le »rodilo v onih dneh prevrata In v prvih dneh svobode. Narod bo rad čital tako knjigo spomirov. Preieli smo nekai čeških de!, ki nam kažejo. kako so delo-vale »skrite sile« na Ceškenu da bi bilo v odločilnetn trenotkn vse pripravljeno. Ne tnoremo naštevati vseh. Vsa dela so leoo ilustrirana, da pokaže jo v slikah davne osebe in doffodke onih dni. Ta dela pa tuđi đokaznjefo svetu, koliko ie ta narod doma m v ru-Jfni storil da bi pomacal razbiti netn-§ko - avstrijsko - madžarsko nasflie* Zato opraviSeno ažfva tuded pri cosoo-dih okoti zelene nđze. Vzenđmo aa pr. ▼ roke knjižico Na pomoć dokodtc (na pomoč Antanti).* Tu se nnm popisuje »tajno dolovanie« čeških lindi, ki so z nevar-no^tio lastne.^a živlienia na pr. ustva- rili v Prajri teleerafično postajo, v kateri so poslu šali Dogovore med Dunajem in Berlinom. Rekli bodetc: ali je to rnosroče? ČJoveku se zdi nemoKoče. pV> pnmi^li. kn-o strosro je pazila drž ohlrst ravno v Pra^i in pri nas, da bi se ne izvedele kake »skrivnosti*. In v Pr3z\ so vedeli — vse. Pa ne le zato. Ver so imeli na policiii že šest mese-cev pred nrevratom svoje ljudi, ki so hi!i zaunniki narodneza odbora. anroaR Doscbno zato- ker so imeli — direktno zvezo z vojnim ministrstvom — na Du^aiu in v Eerlinu. Torei so imeli najboH točna in zanesliiva porocila. Ta porocila je preskrbel s »svolo centralo« Ludnvik Očenašek. po pokliču elektrotehnik. pa lako iznajdliiv hl oo-jnimen mož. V začetku vojne ie prišel v praško bolnišnico, da ie renteeiriri-ral ranjence. Svoj prosti čas Je porabil za to, da je sestavil »zračni torpedo«. ki je bil važen posebno za boje v jarkih m izborno nadomestoval artiljerijo, posebno, ker je bilo izdelovanle zelo enostavno in so mogle tovarne i^delati velike množine tesra novera nevarneca orožja. Seveda Očenaiek ni dal teca orožja v roke Avstriji. ampak je poslal s pomočjo dr. Scneincria ves nacrt Prancozom preko Sviće, kjer so vri * »Ha pomoć dohndeV Tajna Chmai ndcotiin českveb vlastenc« sa va0qr. Pra-ia 1919. Cena 5 kroa I Čehi cei Čas vojne oskrbovali stalne zveze med zunanjim svetom in domovino. Leta 1915. je prišel Očenaškov nacrt za »zračni torpedo« srečjio v roke franeoskejca štaba, katereimi ga ie izročil prof. Masaryk, ki je bil ta-krat v Parizu. Francozi so takoj po-skusili z novim orožiem in so imeli take uspehe, da so nemška uradna po-ročita takoj poročala, da rabijo Francozi »nov zračni torpedo«, ki je zelo nevarer?. Nemci so skušali ustvariti ne-Vaj podobne 18» tter. Enk*ja1#vi vojvoda fciv- P Mišića dolovi na Petrov dan, 13* Julija . veitt eveOitni tan pdr naf rastegne svoj đetokrog preko osile nade države te čigar čisti donos naj 'se porasdeii med vse vojne invalid©« [Za slovenske pokrajine ae Je t U nar |mn ustanovil t Ljubljani poseben ko-fntt*. j Slovenke in Sk>veocil Dokumenti-ora|te svojo patriotsko is kulturno s*r h"eet s svojo darežljivo plemenitostjo. j&stanovite t a k o j v vseh mestih, trgih jia vaeeh posebne odbore, ki naj pobi-rajo prostavoljni narodni davek! Dokumentirajte slovensko dobrosrčnost, ki jo slavi pregovor. Spominjajte se svojih jfcrpečih bratov! Kakor bo Srb in Hrvat (daxoval sa naše, daruj tuđi ti, slovenski [rojak, za arbske in hrvatske ohromele $n pohabljene junake! f Kjer v odborih za ta evetlični dan iie sodelujejo vojaške oblasti, naj se po-'šiljajo priapevki deželni vladi, poverje-inlStvn za soc- skrb v Ljubljani-(Odbor sa proslavo jugoslovanskega Petrovega dne: Stara' dr- Brejčeva, Franja dr- TavČar-!jeva, Alojzija Stebi- Nadporočnik Franc |!AJičin, major Martin ColariČ, m&g- svet-jndk Franc Govekar, stolni kanonik Fr. iišLimavee, dr. Anton Mil&vec, Bogomir Udovič, kapitan Slavomir Varirano Slovenska koncerta v Maribora In RadgonL Maribor. 7. juHja, V soboto. dne 5. 5ulija je priredila mariborska »Glasbe-•na Matica« pod vodstvom sodneira svetnika 0. Deva s sodelovanjem vo-laške godbe mariborske Dod vodstvom kapelnika Herzoga velik koncert v dvorani Mestne hranilnice v Radeoni. Radgončani so priredili »Glasbeni Matici« na glavnem kolodvoru, ki ie bil ves v zeleniu in s katerega so olaDolale slovenske tr oboi niče, slovesen SDreiem. y imenu pripravi] alnega odbora sta io pozdravila vladni komisar dr. Klobčič in poveljnik ondotne posadke major Pogledič. Pred koncertom ie Dozdravil major Pogledič »Glasbeno Matico« s srčno dobrodošlico, nakar se je zahva-lil pevovodja Dev, poudariaioc, da ie posebna naloga »Glasbene Matice«, širiti naše preleoe narodne pesmi med narodom. Koncert je otvorilo snuioče se Radgonsko pevsko društvo: druee itočke je izvajala mariborska »Glasbena Matica«. Po glavnem koncertu ie bil na vrtu gostilnice »Osterreich« voiaškl koncert kjer je pa nastopalo tuđi radgonsko pevsko društvo in »Glasbena ^Matica«. Koncerta se ie udeležilo nad jlOOO poslušalcev. Za prenočišče oev-jcev in drugih gostov ter voiaške s:od-fte so ljubeznjivo uoskrbeli častniki tamošnje posadke z majoriem Pogledi-TČem na čelu. * Dne 6. juliJa ob 8. zjutrai se te Ibdpeljala »Glasbena Matica« in vojaška feodba v Liutomer. S kolodvora ie vi-*hrala troboinica. Vlak so pričakovale *>elo oblečene deklice s cvetlicami in predstavniki bivšega Narodneza sveta. ;Došle ie pozdravil gerent Misiia. Pri-'peljalo se ie mnogo gostov tuđi s Sp. Štajerske in s Kranjske. V splošno presenećeni e ie visela v slovenskem Liu-tomeru samo z občinske hiše slovenska 'troboinica. Ob 11. ie bil na Glavnem trgu koncert »Glasbene Matice« in vo-*iaške godbe. Prisostvovalo ie mnogo občinstva iz trga in okolice ter zostov #z slovenskega Prekmuria. — Popoldne [je bila prva iugoslovanska dirka, o ka-|tcri smo ?e včeraj poročali. rzvedel za vsak nemški poraz cei teden brej, nego so ga priznale novine. Na •Dunaju so nekaj slutili. Glas na telefonu je enkrat rekel, da se slabo sliši, m da najbrže »kaka svinja« posluša. Ta svinja je bO OčenaSek. ki ie vse dobro slišal in je za kazen onemogočil nadaljni razgovor, ker je stisnil Žico... Dogodki so si hitro sledilL Porazi na francoski fronti so postali vsakdanie vesti — za njimi je prišel Balkan. V Pragi so se pripravljalL Vedeli so do-*ro, kako stvar stoji, saj je Očenašek 'siišal ćelo, ko je cesar Karei goyoril s ■svojo ljubico v Berlinu in ji naznanfl bvoj obisk. Ob istem času 90 poticaji \po vsei praški okolici in 00 vseh stol-bih iskali »radio - telegraf, postajo«. ■Nišo je našli. Očenašek je imel srećo, tla je slišal še zadnje obupne vestt lamentacije, zmerjanifr konec ... Prišel je 29. oktober . . . Pretekli mesec je ćela Praga hodila gledat vt%-prosto sobo v vili »Demartinkl«, kjer je sedel OčenaSdc v zvezi z Dtmajem in Berlinom in ie ugnal oba v kozji ro^ Še mnogo drugega zanindv^sa čitamo v tei knjigi o deiovanju čeilpih bojevnikov za svoboda Mi morebiti nismo imett takih central mo«rpčc ni-^mo imeli takesa Očenaška, ki bis Smrtno nevarnostjo lovu porocua naših isovražnikov, da tako koristi domovini. pa imeli smo tuđi mi svoie delavce, ki so delali skrivaj za bodočnost — zato bi bUo prav, da zbiramo te svoje sdo-mine in iz njih sestavimo knjigo* ki bo pokazala« da nismo čakaH križem rok« tim nam P*4c »voboda mod «eb*» ICSK hfOilMi V lesa J* Mie naiveaie homtto*. Imuno poknOfaMi ki obttole li suaft sosdov; ćela potorja, leve meke in đoUae — sam Kosđ. Ta Je &km* U*t-nlna veteposestnflrov, detasa kmetov in malih kmetov. Po dotok ta ob vznožjih hribov so eozdovi bokotnejši in plodoviteisl Izkoriicanje ie laifle in ceneje: visoko v hribih so cotdovi bornejšL izkoriščanje teiavno in dra-Kocena Ce se lotimo sociiattzlnuija te^a narodnesa premoženja, razdetimo srozdove med kmete, oziroma med skupine delavcev. Sedanji lastniki. v kolikor so kmet je In delavci ostaneio po možnosti na svojih tleh; posestva se jim ali okrnejo ali povečaio. Treba pa bo uDoštevati, da moraio biti Dose-stva visoko v hribih primemo večia, nego ona v nižraah, Računiti je treba po donesku gozdov. Kakor kapital po 3 Ubifee mej|M leaa sa aekMie« -^ V saivee atnfiaiii bo pftJoftaJ aledefil: Ob poMm, ki PiHeka to «orwFia, m vmnjalo ob obek ■Irurt *ozdc*i ▼ kribe. V^ posestriki. oziroma vse skupine JeJavcev. kl so ia pasetal ali lik iele Maelimo ▼ goadovtk sberetno v zadnac€w ki ima svoj aedei ob potoku v dolbiL kier se nakaiajo Kozdovi in začeste poljedelstva Žaar imamo lahko nekaj že v *o*dovfli saraft. tdav-no vetto taifo pa mocoče na sedefa zadruge- Tu se aahaia tndi uprava z uradniki z gozdarskimi nadzorniki. z monterjt s potovalnim učiteljem, t boiniško blagajno, s solo itd. Tu se ste-ka pridoblieni surovi sh žagani les. od tu ga oddajamo v industrijo ali v zadružno zvezo za izvoz. — V tabelah pojasnjujemo nazorno s številkam^ kako si predstavljamo cene za les. do-biček iz njega, razdelitev med delavce, posestnike in državo. *- b. c. L posestnika za let na p*n|u, • v v pr. m» K 30-— K 30-— K 30*— člUvi................10-— . lo*— . 10-— ddavd gozdarji............ a-— . «•— 8-^- sodlalizadja.........., . 9 2-_ m 2*— . 2-— spravi do žage.......... . . io>— , !S._ m ap.^, K 60-— K 65'— K 70'— II. rezano blago pri 4O*/o odpadka . . • n* /40*- . 43-30 . 46-60 K'JOO'— K 108-30 K 116-60 zagarj! in manipulacija blaga • . • . . . 13-— . 1S-— . 13«— aodjalizadja delavcev......... # 2-«. 9 2-— . 2-— posestnika vitevii amorttzadjo« • • • • . 10'— . 10a— , 10*— državi................ . 3'— , 3-— . 3*—■ K 128-— K 136-30 K 144-60 HI. na kolodvor os. v zadntgo.....m« . 10*— , I5-— . 20*__ socijalizacija voznikov. ••••.... , 2*— » 2*__ . 2*__ K M0-— K 153-30 K 16660 povprečna cena...............m* K 153*30 uradniStvo •••••...•......... m &•___ gozdarji nadzornik!, pot učitelji, monter • • • • • . 5*___ sodjalizadja ••••••••###«##.## m 2-— bolniška blagajna ••••••••«•,..,» 2*___ zoper nezgode. •••••••••••••••• . 2"___ posestniku ••••••••••. ##.#### 9 10'— državi ••••••••••••••..».». m 10*— K 189-30 K l«9'30 IV. pri industrijalizaciji odpade 25©/«........m» . 47-30 delavd .•••••••••••••..,... . 10*___ nradniStvo.••...••••••...... „ » 5-— socijalizacija ••••••••••••••••». „ 2'— bolniška blagajna ia zoper nezgode •••••••„ . 2*— pocestnlkn. ••••••••••••••••», v 5a— državi.....••••••••••••••• 9 9 5*— delavcem dobiček. •-••••••..•.... , 5*___ m» K 270-60 V. Voznina v Zadr. Zveso ••••••....... . 10*— K 10#___ stroikl v Zvtti za prodajo •••••••••• m . 5*___ . 5*___ nradništvo ••••••••••••••#>«9p 9 5*-— m ^"— bolaiika blagajna bi nezgode ••....,..» . 2"— , 2*___ cena zdelanega blaga ..*••••••• K 292"— cena sttrovo rezanega blaga. ••••••• K 211*30 ako M Zadr. Zveza dosegla prodajno oeno # m # , SSO'^ . 400*— razdeliti se hna dobiček: K 257*40 K 188*70 na tri dele in sker posestnikom l/t.......• • . 7 • . . 85-80 . 62*90 1 državi i/t................ . 85-80 . 62*90 delivccm vsem V«. •.........• . 85*80 . 62*90 Kootinaje. t S. HL V. Vsota posestoik. • • • . • 30-— 10*— 10-— 62*90 112*90 država ••••••• 10-— 3*—- 10"— 63*90 85-90 delavd.....• • 8-— 13*— 5** 62*90 98*90 5-— 5-— sodjalizadja..... **— 2*— 2'— 8*— voznina......• 15*— 15"— 10*— 40"— bolniška blagajna • . 2*— 1*— 3*__ zoper nezgode. . . • 2'— 1*— 3*-« provizija pri prodaji • 5*— £•— odpadki...... . 43-30 43*30 65'— 71 *dO 53"— 210-70 400* - L U. DL IV. V. Vsota posestaik.....30*— 10«— 10-— 5*— 85*80 140*80 država.......10-— 3*— 10— 5*— 85*80 113-80 delavd ..•..• 8*— 13"— 5-— 5*— 85*80 141*80 $•— 10-— 5*— 5-— aodjalizadja . • . • 2*- 2*— 2*— 2-— 10 — a*— voznJaa •••••• 15*— 15"— 10*— 40*— bofarfika blagajna .• 2*— 1*— 1-— 4*— zoper nezgode . . . 2*— 1#— 1*— 4*-* provizija pri prodaji« 5«_ 5*— odpadki...... 4330 47*80 90*60 65*— 71*30 58*— 8130 279*40 650*— Pod I. spada manipulacija v «w-du in sprava lesa na 2a*o. Oozdnl organi nakažejo drevje, ki ga je treba posekati, gozdarji. delavci pa putio pri sečnji na to, da »• škode kolikor mogoče najmanj napravi Odpadki kn« se zlože na kope in gocd s$ np končani sečnji natančno po navodfflli zozdnttk orsanov očistL Delavci imalo pravico do Vt odpadkov, iz katerfll te napravlja steljo za živino in dnra v dom. Poscstnflc do« za les na panju 30 kron zam-.na državo odpade 10 K za m\ gozdarskfi delavce 8 K sa m*. na socijalizacijo delavcev odpade 2 K za m*. aprsrva do face veHa lOi odro> ma 15. oataotna 20 krota sa m*. Prt varCal resnil dobima H dkrtm-leca lesa prlMžno 60 odttoCkor rer»-neca blasja. Pod IL spada resanie alo4mr ta lmrnlnnlarfla s resaate htagosjL Pole-vaba monter poačale delavce aa lagali, kako ravnati s strofi ta stroistai orodiem: potovahd nflteli posAde de*> laTvce* kako varčoo rezafl, vredvsem pa Inko soliti rezano blago, da se se zađnS ta da dobtoto lepo kvaltato, DeUvcem sa resanie ta manlpslaGtfo ie kalkvlranlh 13 kron za n9, sa secf-jattsadid 2 K sa nrft dobiCet sa lesisl ša 10 kron sa m9, za državo 3 krone za m9. Delavci hnajo pravico do tretii-ne drv ta žaranja za domaco porabo. Pod III. se posušeno rezano blago odpclje na postajo* oziroma v za-drnio. Vosntaa na kolodvor ie kalku-Hrana za a) 10 kron, za b) 15 kron, sa c) 20 kron ta za socijaliziranje delav*-eev voznikov 2 kroni za m8. V zadnud se postavi novprečoa cena za m* sa 159 K 30 vhu les se s posestnfld na podlaci te cene pmracmii. Na podlatd taca mojega sestavka izpraSa a e-ta rasUko 13 K 30 vta. sa rf. V sadrsd se nahajajo aradsJike kMe. boUastea, iole, tadffslca. tJeda-■6a, Narodni do& rasse sporte sa> prave ta lete soloh srafiiCe vteam s> tasjs ▼ dottaL _.. _M U sadnm se odpoiHia lahko bla-m v 2s4nritao iitna kl sa prodala po MM eesm. Pm4&* oese bofcjfAi flfDdae. ste te prodaja v •*«*!-» pa Imamo tovars«. sa j1^™*!^^—! tislilu ta Mdirams oosUemo v tovar* so pod 1V> Ato slilimn tas v »?>oiy* elMu v^*^* podove^ ta ^jfr* 5*!^?^iŽf muliiftom 8 krp* ja rf. ****&** m ta.seigode 2 krasi za m*. za peeest ■ftaf km sa m», sa državo 5 kraa aa mf. sa detavce 5 krca za m*- To-vane aai bodo sa dežefi. kier so za delavce aa razpoiajeo zračna stanova-aia. te Utr lahko dobe tuđi zemljo sa obdeaovanle. V tovamah Izdelano Kaso se odprarvi v sadrasno zveso. kl priiiaie k eenam še 10 kron k m* sa voznina 10 kron na m* za prodajne stroske. to Je provirilo in urađnJitvo, 2 krosi na m* za bolnfško blagajno ta nezgode. Tako dobimo 292 kron 60 vta. m* kot ceno za les izdelan v tovarnl ta 211 K 30 vin. ra* za surovo rezano blaso. Zadružna zveza proda blaxo po tržni ceni ta razdcH dobiček na tri dele, in sicer V» za posestnike. Vt za državo, V« za vse delavce. Na ta način odpade vsaka delitev gozdov. Velika posestva (čez 1000 ha) naj se podrža-vijo. V iiaSih Kozdnatih krajih bo zavladala zadovoljnost, prišlo bo blagostanje v vse kro^e ljudstva, kakor mravlje bodo znašali naši pridni littdie premoženje skupaj in opustila se bo misel na izseljevanje. Politiine vesti. NOVI ORGANIZACIJSKI RED JDS. Organizacijski red se izDremeni taka da bodo v bodoče poSiliali okrai-ni odbori svoje zaupnike v izvrševalni odbor, ki bo iz svoie srede izvolil na-čelstvo. S tem se Stevilo članov izvr-ševalnesra odbora, kl ie doslei znašalo 66, zelo poviša, ker bo vsak okrai po-slal v izvrševalni odbor toliko odbor-nikov, kolikokrat do 200 članov štejeio posamezne krajevne organizacije v okraju. Ob sedanjem stanju organiziranih članov JDS bo torej novi izvrševalni o'b^r ?t?! «ycz 100 članov. Glavni pomen tesra volilne^a reda obstoii v tenu da bo zastopan v izvrševalnem odboru vsak okrai in da priđe v odboru vsled tega volja članstva, ztasti kmečkeza ljudstva na deželi. do poool-ne veljave. Volitev novela načelstva je za se-daj odpadla in staro načelstvo je dobilo naročilo, da izvede nove volitve po no-vem strankinem volilnem redu najkas-neje do L septembra 1919. Dotlei je dosedanji odbor še nadalje poverjen z vodstvom strankinih poslov. Druira važna izprememba orarani-zacijskeza reda ie ona. ki se tiče usta-novitve posebne kmetske strokovne organizacije v okviru JDS. Ustanovi se za stanovska in strokovna vprašania kmetskega stanu »Kmetski svet«, v ka-terega bo pošiljala vsaka okraina organizacija po enetra posestnika, izvrševalni odbor pa izraed članstva toliko kmetskih strokovnjakov. kolikor bo to potrebno. Na ta način priđeio oodežel-ski člani JDS, katerih je nad 15.000. do primernega vpliva v stranki. »Kmetski svet« bo začrtaval vodstvu stranke tuđi politično smej. Veliko moč pridobe deželanl z ono izpremembo organizacijskoga reda. ki daje okrainim odborom izključno pravico za postavljanje lokalnih kandidatov v parlament. Izvrševalni organ »Kmetskega sveta« bo >Kmetska pisama«. JDS ZA KMEČKE INTERESE* Strankin program, ki se tiče kme5-kih inteiresov, mora se izdatno spreme-niti in razgiriti- V to svrho je bila spre-jeta na strankinem zborn resohicija, ki obsega bistvene točke kmeSkega programa, kl ga je izđelal posebni agrarni odsek stranke. Ta resolucija bo služila slasti snujoSemu se kmečkemn sveta sa podlago, da izdela s pomočjo kmečkih strokovnjakov p o p o 1 n kmeSki . program JDS- Delo v stranki se ima vršiti ie sedai v smereh sprejete resolndje-Kmečko tajništvo sačne svoje delova-nje v kratkem- K POROČILU O STRANKINBM ZBORU đodajamo radi popolnoeti: Nas poročevalec je v težnji, da Čim boli na kratko poroča o izredno boga-tem sboru saupnikov JDS,pomotoma is-pnstil v poročilu izrecno konstatacijo relikega odobravanja, b katerlm se je ▼selo na znanje poročilo o deiovanju obeh zastopnikov JDS v deželni vladi, zlasti tuđi poverjenik g- dr- Ravnihar-ja* Obema velja, kakor tndi g. ministru dr* Kramerju in strankinemn odbora, sanpniea, ki je bila sprejeta z oduševljenim odobravnjem. Ravno tako omenjamo radi popol-nosti poročila, da ie obsirno referira! o organizaciji taj. prof- Breznik, o novem organlzacijskem statutu in izpopolnitvi gtrankinega programa v kmečkem smirim pa poBlanec A- Ribnikar* Poleg na zbora preSitanili posđra-▼ov je zbora doiel, toda bU prekasno dostavljen brzojavni pozdrav Telikega Ijodskega zborovanja JD6 v Karlovca* Brzojavka m glad: >Danas u Karlovca ođrtana velika aarodna skupština demokratske stranke jeđnodoino srdačno pozdravlje bra-te Slorenoe, koji u borbi protiv klerikalnih nsiTmznjaka kreće s naaa »»led-no potani napredne 1 slobodne jogoala-vnnikm denokradje. Zivili 8k>Tenel 1 issMkfslslra stnnkal — Predsednik sfeopilins Grab«rrić^ Storenjearmika krafema ovgantsa-ega f* taM>JaTlja: »Radi slabe svese ' sadrian posdiaTljafli zbor imenom sIot* grazto ktmjevne organizacije isM wm |^ns|M|H «sssk Dr Bajh^ FSBiBRMOTI 8LOV0GL »Obsorc e dne % t- m- je prioMil o nas Slorencih članek, ki ga t nasled* njom prlobčujomo pridrznjoS si pravico, da napram njena zavzamenao svoje staJUee* >Roko v roki U mogli stapati Slovenci s Hrvati, ker 00 nam skupni interesi in imamo skupnega sovražnika* Zato bi se Slovenci in Hrvati morali združiti v jedno falango in pod jednim vodstvom skupno delovati- To je slasti potrebno sedaj, ko naj narod sam odlo-čuje o svoji usodi in o svoji sreći in sam piše svojo zgodovino- To ni pisal Hrvat, to je pisal pred sedmim! leti Slove-nee Mazovec y slovenskom listu >Casuc, razprsvljajoo* o hrvatsko • slovenski vzajemnosti- Isti Slovenee je oznaćil Slovenca kot mehko in poetično dušo, kateno glavni predstavitelj je bil Stanko Vraz* To je ena vrsta Slovenca* Za-stopnik drugega dela naroda, njegove dude, t- i- trda praktična, na pol germanska duša, ki zre prošlost !n seda-njost samo v uepehu, samo v dobičku-Predstavitelj te duše Je bil Franc« Pre-šeren, da govorimo o bolj znanih možeh iz zgodovine- Teh trdih duš imamo mnogo tuđi đanes; germanska navlaka in stoletno življenje z (Germani je vHlo Slovencem v kri oni radan, s ka-terim stopa po svetu German- V pre-teklosti smo imeli dostl dokazov za to pojmovanje odnošajev med Hrvati In Slovenci- Starčević se je bal, da bodo nekoć ostali Hrvati sami brez Sloven-oev — in to zaradi tega njihovega značaja- Vsled tega bodo oslabljeni jedni kakor drugi- Ko je bil 1- 1892- v Ljubljani prvi slovenski katoliški shod, so jeli snovati zveze med Hrvati in Slovenci. Od tega časa so se te vezi vodno bolj krepile- Na takšno delovanje se je naslanjala vzajmnost Slovenoev in Hr-vatov, ki bi jo naj podprle tuđi gospodarske zveze- Slovenski klerikalci so bili v tem času povsem zvezani s predstavitelji in voditelji hrvatskih Frankovoev- Slovenski klerikalci so vrgli v svet nekaj misli, ki so se razvijale in razvile ▼ naši novi državi do velike moči in ka-tere bodo v naši domovini igrale veliko vlogo- To je ono krepkejše poudarjanje đela na gospodarskom polja* Tuđi preje se je pri nas delovalo na tem polju- Toda živelo se je zelo dolgo zgolj od patriotskih izrazov, po-največ brez vsake realnosti. V času Cu-vajevega absolutizma v Hrvatski so slovenski klerikalci podpirali prijatelje absolutizma in jim kazali pot na polje dela in gospodarstva- Slovenski liberal-d^ sedanji demokrati, so simpatizirali z dnimi Hrvati, ki so bili v najtežjih kon-fli&tih z reakcijo- Njihova pomoč je bila bolj idealna, kakor realna- V obee lafe ko mirne daše trdimo, da je bila vsa pomoč, ki so jo dobivali Hrvati od Slovenoev v prošlosti, ako izvzamemo podpo-ro klerikaloev Frankovcem, bolj idealna nego realna, Realen je ostal Slovenee doma. Idealna je bila slovenska po* moč vse do raspada monarhije* Nato pa je Slovenee, realist cačel s svojo pomočjo, toda ta podpora je bila vseskozi v znaku Prešemove duše- Hrvat, bolj idealno raspoložen je tuđi ta pojmova! vzajemnost s popolno realnostjo* Vstopili smo v nov položaj- Nič se ni izpremenilo, samo trdi liberalni Slovenee je sprejel crto Prešemove duše, ostal ie popolen in trd praktik- Politika Hrvatov - idealistov, iskrenih in do skrajnosti vdanih narodni in splošni ideji, je doživela svoj brodolom ob oni trdi in praktični skali- Ker pa naša doba zahteva tuđi praktično delo, je došlo do tega, da se med Slovenci in Hrvali, vsaj v časopisih, pojavljajo spori, do katerih ne bi smelo in bi tuđi no moglo priti, ako bi >trda, praktična* na pol germanska duša« ne ušla ▼ one vod* ki ne vodijo nobene politike do uspena. Ta duša — tako jo je krstU klerikalac Mazovec — se je odpovedala demokratski težnji sveta in svojega naroda. Ona se je zapletla v absolutistiske posle in hoče, kakor je vsak dan razvidno iz slovenskih listov, svoj praktični duh učvrstiti tako, kakor ga je sknšal učvrstiti German- Ta duša je izzvala borbo doma in izziva tuđi boj svojim sosedom* Da-li misli pri tem na rezultate, nam ni znano- Ako misli, potem bo prišla do zavesti, ako ne misli, potem bo zlo- Dane« ne potrebujemo vzajemnosti Sloven-cov in Hrvatov- Danes potrebujemo Iju-besni in razumevanja. Brez tega ni na-pređka. Toda ljubezni ni. Ako U bila potem bi se ne pisalo o Hrvatili tako, kakor se piše v >Slov- Narodu«- Potem bi se ne slikalo Hrvate pred Slovenci kot neprijatelje Slovencev in njihovih te-ienj- DrugaSe je bilo pod Avstrijo, dru-gace je danes v lastni sajednlški državi-Niti Uberalcem, niti klerikalcem, niti socijalistom v Sloveniji ne borno nikdar čitali levit, oni poznajo sami sebe bolj, nego Jlh poznamo in moremo poznati mi- Ne borno se vmešaTmli v njihove posle, t kolikor nlso to splošni naši državni posli* Toda isto lahtevamo tad! od njih sa sebe. V prottvnem slučaju bi lahko nastala tolika splošna škoda, da bi Je ne bilo mogoče tako brzo popra* vitL Napisali smo te vrstice s ono sentt-Msntalnosljo, s katero se vsikdar Hrvat krtera poslov, kl su enkrei aofs|» » štev. 158. .SLOVENSKI NAROD-, dne 8. juli)« 1919. Stran i. siti, nađejajoč se pri tem, da ne bo potreba izzivati sporov in upotrebljavati krate realnosti-« / ITALJJANI VOHUNIJO ZA NEMCE, KER SE NAS BOJE- Londonska >Moraingpostc % dne 34. junija poroča: Srbske oblasti imajo v rokah dokumente, ki dokazujejo, da so italijanske vojne oblasti pošiljale podrobna porobila o ste vilu in razme-ščenju grbskih čet na Koroškem avstrij-skemn vojnemu poveljništvu- V rokah imamo kopijo takega zaupnega dokumenta, ki je datiran z dne 29- maja in ki so ga Srbi našli v neki stekleničici t hiši, kjer je stanoval avstrijski okrožni komandant v Celovcu. Ta dokument dokazuje kako je avstrijski poveljnik sprejemal važna sporocila o italijanskih vojnih oblasti v obliki špijonskih poro-311. poslanih, da izpopolnijo podatke o položaju srbskih čet na crti Podkoren-Radovljica-Kranj- Ta dokument obses^a tuđi poročilo, ki ga je poslal italijanski poveljnik v Trbižn o položaju nove srbske divizije kakor tuđi o številnosti iugoslovan3kih čet na koroški fronti- — >Gazette de Lausanne« priobčuje tole brzojavko, katero ie poslal italijan?ki tiskovni urad iz Brna: >Brzojavka iz Zagreba javlja, da sta na potu dve srb-°ki diviziji, namenieni iz Koroške na italiiansko mejo- 2000 topov, ki jih je Franci ja poklonila Srbi i i. je namešcenih na italijan?1ci meji. Vsa polemika zadnjKfi dnl se seđaj. ko so vsi napadi na JDS odbiti, končuje v današnjem »Slovencu« s psovanjem. Kakor že ves čas napad ov, se ta list (ki ie med zmerjamem ćelo apeliral na dostoinost ^Narodne tlskarne«!). čutil ponovno uotre-bo, konstatirati, da smo bedaki in da več-jih neumnežev od nas sploh ni. Mi se v debato o takšnih . . osebnih naziraniih ne spuščamo, ker imamo se dovolj areumen-tov. Ce bi jih ne imeli, bi molčali Razlika med »Slovenskim Narodom« in »Slovencem« se mora videti tuđi v tem in mi borno zanjo skrbeli z Isto vnemo od svote strani, kakor to dela na svoj način »Slover-nec«, spremljan od »Napreia«. To nas pa ne moti. da ne bf spreiemall nadaljnjih dobrih nasvetov s primerno hvaležnostjo. Kraljevina Srbov, Hrvatev in Slovsncev. ZRAČNA POŠTA IN TVORNICA LETAL V .IUGOSLAVIJI? LDU Bukarešta, 6. julija. (CTU) Fomunski dopisni urad Dacia Doroča; Neka angleška tvrdka namerava v Novem Sadu sezidati tovarno za leta-la, v svrha, da se uvede v Jugoslaviji zračna Dosta. SPORAZUM MED BOLGARI IN JUGOSLOVANL LDU Bukarešta. 6. Julija. (CTU) Romunski dopisni urad DoroČa iz Sofije: »Mir«, list nacijonalne stranke, priobčuje izjavo miTnstrskega Dredsed-rrika Protića o makedonskem vprašanju in govori o možnosti sporazuma med Boltari in JugoslovanL ŠlovohAršvšL PLZENJSKE OBCINSKE VOLITVE. LDU PJzeni. 6. julija. (CTU) 2a župana ie bil izvoljen socijalni demokrat Ludvik Pick. nekdanii državni do-slanec in član narodne skupštine, Dalie je bilo izvolienih pet socijalnih demo-kratov, triie narodni socijalisti, tri je narodni demokratie. en pristaš Češke ljudske in en zastopnik enotne nemške stranke. NA SLOVAŠKEML LDU Prasa. 6. julija.. (CTU) Tiskovni urad ministrstva za narodno b^ambo poroča: Do 4. inli.fa so izrjraz-nile madžarske čete vse ozemlje do tistih mej, ki iib ie bila določila mirovna konferenca* Urrrikaioče se čete so zapustile hudo poškodovana državna In zasebna poslopia. posebno v Košicah. Naše čete so zasedle Prešov fEoeries) in Košiće ter vse oo Madžarih izpraz-njeno ozemlje, navdušeno spreiete do domaćem prebivalstvu._______________ Mirovnu tonfercnea. ZOPET PROTI OGROM. ROMUNI NA.I POMAGAJO. LDU Pariz, 6. julija. (CTU) Kon-ferenca posveča večjo pozornost boli-ševiški nevarnosti, ki grozi z Oerske-ga. Izdala bo razglas, da se bodo Fran-cija, Angli.ia, Amerika in Italija odlo-čile za resen korak proti boliševikom. Ta korak bo značil konec Kunoveea eo-spodarstva. Najprej bodo pozvali bu-dimpeštansko vlado, nai prostovolino odstooi, da napravi prostor vladi, ki bi bila prosto izvoliena iz vseh strank: če bi Bela Kun tega ne storil in hotel svote stališce braniti z oboroženo sila bodo aliiranci segli PO vojaški oomoci in poz\-ali Romunsko, da maršira oroti Budimpešti. Pripravlienost romunsjce armade je tolika, da ie upati na dooer, uspeh, ker šteje romunska armađa do zanesjjfvih sporočilih 700.000 mo*. KAKO DOLGO NEMCIJA NE SME V ZVEZO NARODOV. LDU Amsterdam, 4. juliia. (DKV Zakasnelo.) Reuterjev urad ooroca o seji spodnje zbornice z dne 3. iuliia: Polnoštevilno zbrani poslanci so minl-strskemu predsedniku Lloyd Oeorjretl Pri njegovem vstopu v dvorano priredili burne ovacije. Lloyd Georsre Je predložil določbe mirovne oosodbe m poudarjal krivdo Nemčije. Izvajal je: Mtoovza pofipdba nmntnj* HflgigiiP A prisiliti da koMkor mocoče popravi kuje nakrivila in povrne Skoda ki io ie povzročila .ter pokazati Nemčlji, kaj vse se ima zahvaliti svojim Častihlep-nini vladari em in politikom. — Miriistr-ski predsednik je nato oojasnJeval oo-ložaj Francije in nasrlaial potrebo nie-nega podpiranja v primeri, da io zooet kdo napade. Xko mora zveza narodov preprećiti novo vojno, potem Una pravico do obstanka. Govornik ie nato oo-jasnjeval zakaj se Nemčija začasno izključi iz rv^zG narodov. Ako Nemčija dokaže, da jo ie krvava vojna iz-treznila in da je popolnoma očiščena in ako uvidL da ie bila njena politika v zadnjih 50. letih popolnoma zsrešena in velika napaka, potem ie vreden član zveze narodov. — Oovornik ie nadalje razlasral vlogo, ki jo je Anglija imela v svetovni vojni in je dejaL da je britanska država v vojni postavila 7,700.000 mož in da ie utrpela 3 milijone izjrub. Brez sodelovanja Ang:lije bi se vojna za zaveznike izjalovila že po šestih mesecih. Vlosra Velike Britanije je ja«* sen dokaz za to, kai vse zmore država, čije prebivalstvo vč za kaj jrre in vć, kaj hoče. NADALJNA POGAJANJA Z NEM-CIJO. LDU New York, 6. julija. (DKU — BrezžiČno.) Iz Pariza se poroča: Po-svetovanja o načinu in o visokosti od-škodnin, ki jih mora dati Nemčija, se bodo pričela v ponedeltek, dne 7. julija ob 3. popoldne v trianonski palačL NemsTca delegacija ie nadalje z noto zahtevala pričetek usrnih posvetovanj o okupacijski pojrodbi renske pokrajine. Francoski elani konference menijo, da nišo bile dosrovoriene nobene ustne obravnave o tei točki. Nemci rrdijo, da se jim je izrecno poročilo, naj Ie pod-pišejo okupacijsko pogodbo, vse podrobnosti bi se uredile ustno. Dvomlji-vo je še, ali se bodo o tem vršile ustne obravnave. LDU Pariz, 6. Julija. (DKU Brez-žično.) Svet petorice je prfvolil, da se Nemcem v poneleljek v trianonski palači pri njihovem sestanku z jrospodar-stvenimi zastopniki aliirancev nasrna-nijo namera\^ane odredbe za upravo renskesra ozemlja in da morejo Dotem izraziti s\*oje mnenje. OKUPIRANO PORENJE. LDU Pariz, 6. julija. (DKU Brez-žično.) Izjava Lloyd Georsea, da so se domenili on, predsednik \VUson in Cle-menceau, da se določijo letni okupacijski stroški za rensko ozemlje z 240 mi-lijoni mark, je med delegati ameriške mirovne delesracije zbudila veliko osur>-lost. Lansinjf je izjavil. da o takem dogovoru ni vedel doslei ničesar in da je preverjen, da tuđi nikomur dnmemu pri ameriškem uradu za zunanje posle ni o tem nič znano. DRUGA MIROVNA POGODBA. LDU St Gennain, 7. julija. (DKU) »New York Herald« poroča, da ie bila nemško - avstriiska mirovna pogodba v nedeljo izsotovljena in da bo jutri izročena brez posebnih formalnosti. Avstrijci bodo dobili 14dnevni rok za odgovor. — Tittoni se Domaja z delegatom Witheiem o kompenzacijah glede kolonij. — Kitaiski delegati bodo podpisali skuprro z drueimi delegati nemško - avstrijsko mirovno pogodbo, da bodo na ta način lažie postali Člani zveze narodov. SPREMEMBE MIROVNE POGODBE Z AVSTRIJO. LDU Curih, 7. iuliia. (CTU) Zastopnik švigarske brzojavne agenture- v Parizu poroča iz krogov pariške mirovne konference: Mirovna konferenca ie pripravljena, teritorijalne doloobe mirovne pogodbe za Nemško Avstriio ugodno revidirati. Nemško Avstriio bodo po njegovem mneniu proti vzho-du povečali na stroške Ogrov. Tuđi gospodarske in finančne določbe mirovne Dogodbe bodo po niegovem mneniu za Nemško Avstrijo ugodno izpremenili. LEMISCn ŠE VEDNO AGITIRA. LDU Ljubljana. 7* julija. V Spitalu na Dravi se je vršil dne 2. julija, kakor ve" poročati dunajski koresp. urad, se-stanek kakih 300 zastopnikov begu!t-cev iz onih delov Koroške, ki so zase-deni po iugoslovanskih četah in ki so bili, kakor pripoveduje omenieno po-ročila izgnani Lz svoje domovine. Večii del zborovalcev da so tvorili Slovenci, ki so »iz goreče Ijubezni do svoje ko roške domovine branili svojo domačo grudo pred jugoslovanskimi vsiliivci«. Na tem zborovaniu so vedeli poročati omenieni zastopniki o preganjanjih, o nasilnostih iugoslovanskih voiakov. o plenjenju hiš in o pustošenju polja. Koroški deželni upravitelj dr. Lemisch ie glasom te vesti poročal o neorestanem prizadevanju koroške deželne vlade, širiti »resnico pri Antanti o razmerah na KorosTcem«. — K temu poročilu pri-pominja ljubljanski .dopisni urad: Taktika nemških in ponemčenih faktoriev na KorosTcem je prozorna in ostala sebi zvesta. Vse one zločine, ona nasilstva in one krivice, ki so iih Nemci v svoil samopašnosti povzročiH brez potrebe prej proti našemu življu u a Koroškem, zvračajo se daj v lažiporočilih na naše jugroslovanske čete. ter taka temi Sijena poročila ^irijo do lastnem nriznanjti v antantni svet. Ta taktika je čisto ono-stavno navaden manever, da bi s tem pri Antanti in sploh v iavnosti zakrili svoja prejšnja zlodeistva, Ugotavlja se Se enkrat, kakor se ie to opetovano že storilo, da so jugoslovanske čete, — kakor priznavajo to tuđi nrebivalci sami Jd so ostali na koroškem zasedenem ozemlju, — postopafi in Dostopajo proti domačemu prebivalstvu, nv, samo korektno, nego da mu gredo tuđi v vseh orfnfa OiJDdca DVrvmtiskt oblasti m nastopak te proti ttkte tfamentom. kl so se pri prejšnjih tavazrjah nemških tolp zločinsko zasrofiH. kj so rooaJl In ploniiL Iz takih elementov se sestavlja najbrže večji del onih betnincev. ki so prostovoHno Iz strahu i>red oosledlca-mi radi svojega preišnjeea bresobzir-ne^a ravnanja prskali reUtve v begu. kajti gola izmišljotina je, da bi bil kdo izmed prebivalcev, kakor pravi gornjo poročilo, izgnan z domaČe nude. MIROVNA POOODBA Z ITALUO. LDU Bcrottn, 6. julUa, (DKU) »Vos-sisehe Zeitung« poroča iz Lupana: Ita-lijanski ministrski svet se je v oetek bavil z razmotrivanjem ozemeljskih zahtev Italije, Ministrski predsednik Nitti je povedaL da se ie Tittoni kot predsednik italijanske mirovne delegacije domenil z drusrlml Člani delegacije, da se vse italijanske zahteve irle-de ozemlja spreimejo v mirovno pogodbo, ki se bo sklenila z Nemško Av-strijo. Itnllla. AMERIČKA SODBA O LASKI POLITIKL LDU New Ywk, 6. jtilija, (CTU) Telegraphenkompanie javlja iz Pariza: V konferenčnih krogih smatrajo, da bo Tittoni vodil čisto drugačno Dolitiko, kakor Sonnino. Menija da bo Tittoni v dalmatincem in iadranskem vpra-šanju nekaj popusfiL da se bo ori tem držal londonskega pakta, pa da bo morda tuđi pripravljen, zadovoljiti se z drugimi kompenzaciiaml Tittoni bo sicer Reko na podlagi prava samood-ločbe zahteval za Italija vendar pa se eventualno zadovoliil s priznanji v Sre-dozemskem moriu in v Mali Aziii. oo>-tem pa Reko in drugo ozemlje Dremi-stil Jugoslovanom. V franeoskih politid-nih krogih se boje, da ne bi ta Drizna-nja v Mali Aziji in v Afrild ne šla v glavnem na strosice Francije in da ne bi Italija v prvi vrsti zahtevala Djibu-ttja, Poleg tega je mogoče. da se sklone dogovor med Italiio tn Francijo, ka-teremu bi se morda pridružila tudl Špan!ja, tako, da bi nastala v Sredo* zemskem morju latinski blok, ki bi šel franeoskim aspiracrlam boli na roka kakor dogovori % AnjrleŠko. DOGODKI NA REKL LDU St Gennain, 6. juliia. (DKUT »Temps« piše: Italijanski listi objavlia-jo podrobnosti o obžalovanja vrednem dogodku, ki je dne 2. julija na Reki do-vedel do spopadov med italijanskira prebivalstvom in nekaterimi francoskl-mi vojaki in mornarji. Po itallianskem poročilu sta dva franeoska vojaka dv&-ma ženskama odtrjjala italiianski ko* kardi; nato so izbruhnili nemiri. Itali-jansko časopisje porablja te dogodke in zahteva ođhod franeoskih čet z Re-ke. Francosio ministrstvo za mornarico še ni prejelo nobenih posebnih Doro-čil o tem dogodljaju. LDU ĐeroHn, 7. juHia. (DKUT »Lo-kalanzeiger« javlja iz Lujrana: V Rimu so priredili nadjonalistl suoči protestno zborovanje proti ministrstvu Nitti. Zborovanja se je udeležilo tuđi več sto častnikov in toinih poškodo-vancev. Ko je neki govornik omenil do-godke na Reki. so začeli zborovalci krt-čati: »Doli s Francijo!« Po več kraJih v Italiji je prišlo do pobojev med fran-coskimi in italijanskimi vojaki. »Perse-veranza« javlja, da ie moral v Oenovf oddelek franeoskih vojakov pobegniti pod zaščito karabinjeriev na iadje, STAVKE V ITALUI. LDU Milan, 6. juHja. (DKU) »Po-polo d1 ItaHa« piše, da bo bržkone v vseh italijanskih lukah izbruhnila jje^ neralna stavka v znamenje solidarnosti s tržaškimi mornaru, katerim so bile odklonjene zahteve po povećanju mez-de. Kakor poroča »Avanti«, je pričako-v.'!*? ^fr;vkc kovfn?.ricv v Milanu in v okolici. Tuđi v sobofo io bfle v razniti incstili manifestacije proti dragiaii ži-vil. Za teh nemirov je bilo 20 ljudi ranjenih, 1 oseba pa ie mrtva. DEMONSTRATIVNA STAVKA V ĆELI ITALUI. LDU Berofin, 7. julija. (DKU) »Vos-sisehe Zeitung^ poroča iz Lugana, da fe vodilni svet italijanske delavske sveze sklenil, izvesti dne 20. julija 48umo stavko v ćeli ItalllL IZGREDI V FIRENCI. LDU St Gernudn. 7, juHia, (DKU) Iz Rima poroča »New York Herald«, da so v Firenci nastali veliki protidrar-ginjski izgredi, pri katerih ie volaštvo streljalo na množico. O možnosti okupacije Trtđente ▼ septembra 1917- razpravljajo nekateri lal^-i listi, trđeč. da je bil takrat pri prvi armađi b pomoć"jo slovenskoga castnika dr- Pivkota napravljen nataa« čen nacrt za omenjeno okupacijo* Iasvr-šitev pa se je izjalovila Tsled obotav-Ijanja ali nesposobnosti poreljnika. Listi zahtevajo, da se ta Kadeva natančiio preišče in dožene, šakaj se ni zmago-nosno dokončalo prebitje pri Carmann, o katerem je reklo avstrljeko vradno vojno porodilo, da bi bilo imelo t stečaju uspeha nedogledne poeledice* Od-stavljen je bil radi Carzanskega slučaja general Zucchelli* To oroenjamo tuđi radi tega, da se vidi, kako, so tuđi Slovenci sodelovali pri poniženju Avetro-Ogrske. Laska, nerođnoet je kriva, da se ni posrećila okupacija Tridenta t septembru 1917- po dr- Pivkovih infor-macSjah- Ako bi bil nacrt uspel, bi se bil pospeiil raspad monarhije in mnogo po zasitigi sloTenskega c aatnika! Z iena opetovana laika trditev, da mo Slovenci kar goreli ia Avitrijo in da amo bili gtražni tovratnlld Italija Soirm&i Sokol priredi v Aoboto 12. in nedaljo 13- julija pevski veeer v Strben-koTi drorani. Na sporedn so moAki in metani »bori ter aoM* V soboto sacetek ob 20H, t nedeljo ob 17» uri« Odbor- Ljubljanski Sokol se udeteži v kroju prireditve bratskih društev v No-tranjih Goricah In na Brezovici, nedeljo dne 13. t m. Odhod na Brezovico z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 1 uri in 16 m popoldne iz južnega kolodvora. Na Brezovici javna telovadba, po javni telovadbi odhod v Ljubljano peš. Zbirališče ob 1230 na južnem kolodvoru. Bratje in sestre ter prijatelji sokolstva udeležite se tega zleta polnoštevilno. Pokažimo mlađemu društvu da, vemo cenhi njegovo deJo. —^ Vaditeljski zbor »Ljubljanskega Sokola«. Prošnja! — Vse brate Sokole, ki so pred vojno telovadifi pri šolskem naraščaja ljubljanskega »Sokola« in so sedaj uvrščeni v članske vrste po raznih sakolskih društvih, prosima da po-darijo, posodijo ali po zmerni ceni prodajo svoje naraščajske Čepiće; čepiće naj se oddajo do sobote 12. t. m. v zvezni sobi v Narodnem domu I. nad-stropie med urađhimi urami od 5.—7. zvečer. Na Brezovici pri Lfublianf se je te dnj ustanovilo sokolsko društvo. Koliko dela in truda je zahteval ta čin. Koliko dela še caka društvo v prihodnjosti. da se približa velikemu cilju sokolskemu! Tepra se zaveda mlado društvo v pol-ni meriZato hoče proslaviti dan svoje ustanovitve z delom; s sokolskim de-lom. V ta namen priredi v nedelio dne 13. t m. poooldne javno telovadbo na Brezovici. »Ljubljanski Sokol«, z ženskim odsekom se bo korporativno in v kroju udeležil te nipslave ter bo so-deloval r>ri javni telovedbi. Natančneje gfei v oklicu. Bratje in sestre, prijatelji Sokol«tfva — pokažimo mlađemu dru-Stvu. da znamo cenitf njegovo dose-danfe delo. oferepimo ?a pa tuđi za borbo v prihodnjosti. Doicažimo mu, da smo i njim, da hoćemo del ari skupno za dose5^> velikih ciUev. — Zato je naša dolžnost, da posetimo v kolikor mo^oče velik em števfla njegovo prvo prfrecRtev. Na svidenje torej na Bre-zovicf. Izlet Itndskoiolskesa đe-škesa naraščafa ljubljanskega »Sokola« vrSi se v nedelio dne 13. t m. v prijazne Demice k »Miklavu«. Zbirališče pred Narodnim domom, odhod točno ob pol 2. popoldne, povratek ob 8. zvečer. Na fzlet vabfleni so cenjeni ro-' ditelH m vsi prifrtelfi sokolskega na-raščaia. — V slučaju slabega rremena prelomi se izlet na prjhodnjo nedetio. Dnevne vesti. Narodna saloflia ima jutri popoK dne ob 18- uri svoj redni letni občnl zbor ▼ urednifiklh prostorih >Sloven-skega Naroda«. • Vaem Srbom tn zavednim Jn^oslo-vanom sploh, pošiljajo naji3krene}še pozdrave slovenska dekleta ks Hotedr-lice (zased- ocemlje)- Pogreb nesnane be^runke- Dne % fulija t. I* Je bila pripeljana v đežemo bolnico na opaaov&lni oddelek baje ne-kje iz Zidanega mosta okrog 30 let stara umobolna goriSfea begunka Alojzija Vizintin, Spremljevalca bolnice sta ta-Icoj odsla> ne da bi se zglasila v spre^ jemnem uradu in so radi tega vei pođat-ki o nji ne«nani- Imenovana je ▼ soboto dne 5- t- m- ob 8- uri zvečer umrla. Pogreb s© je TrSil đne 7. julija t 1- popoldne. Njeni gorodnikt oeiroroa epremlje-raloi se tem potom o tem obveščajo iu proeijos da se radi saelisanja o umrli zglase čimpreje v deželni bolnici- Trgovci kamnifikega okrftja todo imeli ▼ nedeljo, dne 13- julija t- 1« ob 13-(1 uri popoldne)' v dvorani KamniSkega doma ob&ii zbor Trgovake zadruge. Ker se nuneraTa Zadruga premenlti r gremij trgoveev za cei politični okraj se vabi k tem eborovairju rse trgovce in trgovke iz tega okraja. Tako daleč je ie prfSlo ▼ Orftđca, đtk l^ganjajo od tam tuđi Slovenoe, ki ^o hi Sol poeestnfki* To se f& r godilo te dnl nađinfienirju Frann žužku, kl mora s 15- f m- Izpraoiiti stanovanje y svoji lastni MSI- TrigtaTanofin Dpocaijamo Trigla-vaneT da spntrlio ffroj Inventar In svojo knjižnico r Građen prevočagno na var-no. Oraikl mogotol bi se utegnili apo-sabiti nađ tem fmetjem, Iro M poeprar-ljall proetore, kjer je imerje »Triglava« shranjeno. Uvoz fftaflfanskega Masa Je doro-Mml Pr! uvoen se hna plačevatf carino po mmhnalni carfnski tarifi. Torama asfalta. Država bo zgra-dlla ▼ svoji režiji na Ćukarici v Srbiji tovmrno asfalta. Povratek oaUi dobrovofleev li R»Se. Prvi transport jagoslovanskih dobrovoljcev, ki se/nahajajo v Arhan-gelskn, Mtrnnanu in Vfadivostoku, fe na potu preko Angleške v domovino. Vs{ ti dobrovoljci se zbfarajo ▼ Murma-nu. Takih transportom bo 6 po 5000 mož. Z Bfed* nam poročajo: Mostovi v Vintgarski soteski se nahajajo v skrai- no slabem stanju, Mestoma so fzglnfli /trami s deskami vred« da Ie prehod sko- zi.Viatgar *ek> otvlkočeo. Da m 8P pgk godi kakina nesreea, naj te nemudo-ma isvrse potrebna popravila. Žumro-va restavracija je zatvorjena, kar naj izletniki vpoStevajo. Pač pa je izletnikom priporočati v Spodnjih Gorjah go*i stitna ge. Zumer, kjer se dobi dobr«|-jed in izborna pijaca za razmeroma! -zelo n[z!;c cene. Na Bledu je že otvor-V jen iyflLalaarjev hotel Tuđi tu so cena-za izborna jedila in dobro pilačo mW ravnost nizke, kar je treba posebno za-^ beležitL Dunalskuv tetovlščarjem se baje namerava, kakor govore %na Oorenj-skem, dati dovoljenje, da se lahko ua-stanijo na Bledu in po drugih krajih na5e Oorenjske. Ne vemo, v koliko je ta vest resnična, zdi pa se nam, da bi ne bilo umestno, ako bi se takšno do-voljenje izdalo, ker bi se s tem sicer posamnikom morda koristilo, celoti pa škodovalo. Čisto gotovo je namreč, da bi se nemški letovisčarji pojavili na Oorenjskem kakor kobilice, kar bi imelo za posledico, da se živila in druge življenske potrebšcine neznansko po-podražile. Parenje pouličnih napisov ▼ Mari-boru se vkljub vsem opozoritvam nada-ljuje že naravnost do smešnoati. Iz prej* šn^e >AlTisikschule< preetavljajo dobe-sedno: >Godba - šola<. — Baker in Rudarske stvari Delavnica V. Weis- Re-Jcord smešnosti pa je čitati v zgornjl Gosposki ulici: ^Geor^ Schrott, mesar in Kajena«. Pod temi mazarijami čitamo navađno imena >umetnikov€ ala Strohmaver in Sorko Ta slednji je tišti"' Zorko, ki je bil 1- 1008- v Praju med ti-stimi nemčurskimi posuroveleži, ki jih ni bilo sram. da so se kot možje dejan-sko spozabili nad slovenskimi Ženami, članicami Ciril - Metodove družbe. Ta Človek je še zdaj tako nestrpen, da na slovenski nagovor niti ne da odgovora in 6e ga že da, je ta odgovor israB po-divjane surovosti- Koliko časa še se bode trpelo to iz raalomarnoRti. pa tuđi i% nagajivosti izvirajoče pačenje sloven* skega jezika. Bela Kanova »bela garda« v Zida-nem mostu- Iz Maribora nam poročajo: Slučaj nam je prinesel v roke dunajski list >Wienex Mittags post< Stev- 78- Na dragi strani nam >pade v oči« debelo tiskani naslov: >Die Ansammlnng Wei8ser Garden in Steinbrttck«- Sapra-ment >bele gardec pa v našem Zidanem mostu? Beremo in beremo in se čudimo in nazadnje prav od srca zasmejemo. Tu, stoji crno na belem: >Ogrski ljudski' komisar Bela Kun, je, kakor se Ie Se' poročalo, dne 7- junrja potom ograkega^ poflanlštva na Dtmajn vx>oslal državne-1 nm tajniku dr. Bauerju noto. v koji 9* ogrska vlada pritožuje, da se v Zida-: nem mostu rbfrajo protirevolacijonarn«^ »bele gardec, % dozdevnim namenom d#' vpadejo na Prekmurje? (>Mnrin8el<)-OgTBki ljudski komisar je v *veod 0 to noto stavil na drtavtiega lajnlka dr* feaderja vpračanje. kaj je proti «Wr» nju in najmenom te garde iikrenll-c No, 9» državni tajnik dr. Bauer je dal takoj skrbnepiu in v geognjftjl očUViđno taktfj dohro poučenomu rjudskenra komlsarjii Bela Kuna odgovor, kakor ga je Ijndo-^ mili ljudski komisar v BuđapeStI ca&hi^ žil: >Vrio oenjeni g- ljudski komisar I, Va^e noto o icbfranfu >belih garde V\\ Zidanem mosta sem prejdL NajbrŠe )ej Vaši pokornosti — >ušlo<, da Zidani: most leži na o*em!jn JogoBlovtiidcei^ kraI}Mtva te da Nem5ka Avstrija na vm tampSnJe dogođke^ne more imeti n^ benega vpljva tn da torej zan|e tuifi n^| more biti odpmirn^« Moram Vam tore}; prepustiti, da ge z YajSo pritofbo obrne-! te nararnost na SHS bralJeVo vlado đr- Bauer< Ali je mogočnl in u^eni go»i spod Bela Kun se tema nasvetu odzva4; nam ni znano. Gotovo ja, da ga nemSki-, avRtrijski državni tajnik ni mogel bolje zafrknitl, kakor ga je* Pri vsi smefino* sti je ta dogodek važnega resnega po-t mena sa nas- Tu imamo izmed neStetin1 drugih nam večtnoma neznanih dokv-mentov en dokaz, kako napadno so 0 nae informirani vplivni krogi zunaj na-, 4 5fh mej in kakčne za nas usodepolne z&petljaje povzrocajo take nevednoeti od strani vnanjih državniko-v* Č5e bi bil dr- Bauer slučajno tuđi tako >dobro< poDomovina< in >I4mds^ W4g^^ Msj^asj, dj^t Stnu 4« .SLOVENKU NAIKJD*, đM S. ]«li)* 191». 158 ttcr. £ke kuhinje v Mariboru, Celju, Kranju ' jn Novem meetu ter za stradajočo deco jr Trbovljah, Hrastniku, Zagorja ob avi, na Jesenicah - Savi, v Tržiču, daje društvu za otro&ko varstvo in mla-jfriasko skrb v skupnem znesku 64000 fcroa Za nakup obleke, perila in obuvala siromašni decđ se je izdalo 73-617 K JSJ3 vin- — Stroški za preskrbo in sprem-fetvo stradajočdh otrok, ki jih je odbor jposlal na Hrvatsko so skupno 4692 K jS8 v. Skupni izdatki so torej 142310 K ili Tin. — Prebitek znasa 111263 K ffl v* Od te vsote je plaćati Še račun jtvrđke Peter Kozina & Komp- za obuvala, ki jih je društro poslalo v Srbijo-Pazim 1782 parov ženskih čevljev, 593 iparoT dekliških cevljev je naš odbor jposlal v Beograd 51 zabojev obleke, pe-jila in drugih predmetov v skupni jrrednosti 126-370 K- Po tri zaboje raz-Jnega blaga smo poslali v Šabec in Va-Jjevo v skupni vrednosti 35.000 K- — jG-a- predsednica in g- tajnik se zahva-lita imenom celega odbora ge- blagajni-jčarki za njeno ravno tako ogromno, kakor veetno in požrtvovalno delo v jpriđ javnega blagra- Vse račune je pre-•gledal tajnik in jih našel v najlepšem jl*du — To poročilo naj dokazuje, da Je odbor vestno izpolnjeval svoje dolž-•noftti in želeti je, da bi tuđi v nadalje 'obeinstvo ne pozabilo je podpirati v Iprid naši deci- — Žal, da časopisi — iadi pomanjkanja papirja — nišo mo-jgli objavljati pri3pevke občinatva in jpodrobnega delovanja tega odbora- »Klub Beogradskih Maturanata« torispe v Ljubljano dne 19- julija zve-fder- Izletniki si bodo ogledali mesto in jokolico in priredili koncert. Poleg tega nameravajo posetiti Bled, Kranj, Kam-nik in Vrhniko- Poslove se 24- julija zjutraj in nadaljujejo svoje potovanje proti Karlovcu. Za dostojen sprejem poskrbi odbor, sestavljen iz profesor-Jev in dijastva pod pokroviteljstvom ge- dr- Tavčarjeve in ge- dr- Brejčeve. O vti sitih na po ta po Sloveniji po-Demokratiji< dne 5- junija-:Med drugim piše: >Divna si Slovenija! ;Bog ti je dal rajske kraje, a tvojemu jnarodu veliko dušo in vitežki duh - • • jTvoii so sinovi iskreni, pobožni, polte-jni na polju, na planini, na jezeru, v |Tasi, v mestu srečavali smo stare in mlađe, bogate in siromašne in tuđi oni 'so po svojem odličnem značaju nepre-Isiljeni in dobri, oni so mehke in pleme-'nite đuSe. ki ljubi one, ki jih Ijubijo-ilmajo na? Srbe radi, ker dobro poznajo naše mt?ke in naše trpljenje. V Sloveniji je veliko številokulturnih in narodnih delavcev. Prebivalstvo je v sploš-nem na visoki stopinjl naobrazbe in kulture- Analfabeti so le redka prikačen in vaško prebivalstvo dela na Člo-jreka vtiBk malomeščanov • • • Za Beograd in Srbijo se vsi ^animajo in kaže-jo bratsko ljubezen- Divna si dežela fslovenska, ker tvoji sinovi so sinovi 'bodoenosti • . . Gospa Tavčarjeva je red-ia ženska pojava- Spoštovana, dostop-aia, velikodušna, nežna, simpatična in jpolna globokega rodoljnbja- Na teh ■Bvojih vrlinah snuje ona svoje društveno delovanje- Zato je nieno ime spošto-.vano in cenjeno • • . Slovenski narod lahko zre v svoji pošleni ženi največjo garancijo in prvi pogoj za svoj preporod in lepo bodočijost. Na celem poto-vanju smo videli in se prepričali, da so ;Slovonci krasen narod ali uverieni smo, aa je k tenm največ pripomogla velika moralna visina, na kateri se nabija slovenska žena*< V vojsko kraljestva SHS je bilo tloseđaj sprejetih 1629 čaetnikov in si-cer 1516 pri armadi in 113 pri mornarici- Častniki se tuđi nadalje sprejemajo-Rok za zadnje prijave je določen do 30- avgusta. Čehoslovaki t ameriški armadi- Odpo^lanec ameriških Čehoslovakov v Pragi je na nekem zborovanju izjavil, da se je borilo v ameriški annadi 50-000 Čehoslovakov, od katerih je pa4-lo 10.000 na franeoskih bojiščih za svo-bodo svoje domovine- Odhod odlicnega gosta- V Setrtek 'Kan^usti Ljubljano g- kapitan Cajori, za-stopnik ameriske misije za prehrano, ki je po naro5iln te misije v Sloveniji zasnoval akcijo za otroke- Za to akcijo "so dale Združene države Severne Amerike brezplačno na razpolago večje množine raznih tečnih živil. kakor ka-kava, riža, konđenziranega mleka, slad-korja itd- Gospod kapitan Caj#ri si je iza akcijo v Sloveniji stekel velike za-feluge; njegovemu neeebičnemu trudu in prizadevanju se imamo zlasti zahvaliti, tfa se bo ta akcija, ki je izredne vežno-sti za na§o vsled đolgotrajnega pomanjkanja v vojni izstradano tn izmučeno 'deco. tuđi še naslednje meseco nadalje-jrala. Slovenija se bo ljubeznivega ka-j>itana Cajorija veđno hTalezno sporni- mjala. Iz Hr*«tnika- DeJfelna vla4a je to- trej ▼ zadnji seji pristala eaj deloma na ^ahteve poduradnikov in paznikov tr-Iboveljskih premogokopov- Đolgo je trajalo, predno j© priglo do tega- Prosili 1 smo na vse strani, pošiljali deputacije itd. Mnogi izmed nas so jeli dvomiti. da vlada, reeno vpošteva naše zahteve, dasi ismo uviđevajoč težak položaj države kvesto TrfUi tvoje dolžnoati, četuđi UfUi B>«ftan1 kAkor. fetoeft* ladnje tedne je zato mnogo omahljtrlh toT»H- &ev askodilo iz nafte organisaeij« k eoo. demokratom. Pa tndi to ni nič pomagalo- Sele, ko ao se narodni hrastnifiki to-varisi obrnili n&ravnoat na Todstro XDS v Ljubljani, je ta započela energld-no akcijo v nad prilog in po svojem mv stopniku v vladi, podpredaedniku dr-Žerjavu dosegla napehe, ki nam jih >Slov* Narode danea naznanja, in ki smo jih že pred nekaj dnevi napove-dovali- Tovariši, videli amo aedaj, kje imamo prijatelje in po tem se hoćemo^ ravnati 1 Paznik- »Jagoslo venski omladinski kln¥« poziva Iva Žmaka in Vladislava Fab-jančiea, da mu takoj sporočita svoj naslov- Pisma je poslati klubu, ki se za-ča?no nahaja v Kragujevcu- Radi poneverjenja 30 milijonov* V Ehibrovniku so zaprii več uglednih me-ščanov, ki so svoječasno prejeli od av-strijskih oblasti 30 milijonov, a jih nišo Izročili našim oblastem, kakor bi to morali storiti- Izdajnik Tkalec na svobodl? Kakor pore v u »Murska Straža,« nameravajo znane^a renegata nadporočnika Viliema Tkalca, ki je sr>r\Ta kot plača-nec nacijonalistične madžarske vlade, kasneje pa kot komisar madžarske vlade sovjetov za^rešil težka nasilstva na našem prebivalstvu v Prekrnurju, izpu-stil i jz za pora. Tkalec je prve dni me-seca junjja utekel v Nemško Avstrijo ter vzel sabo 1 milijon državnega deri arja. Ker so ?a Avstrijci nameravali izročiti Kuhnovj vladi, jo je popihal na jujros-ovanska tla. kier so ga zaprii. Mož je bil v zadnjem času zatvorjen, kakor čuierno. v Liubliani. Te dni so g-a baje odposlali v Zagreb, kamor pa baje ni prispel, ker je med eskorto utekel. Koliko resnice ie na tej vesti, ne vemo. vsekakor pa ie treba, da se stvar temeljito pojasni. Navodilo za cvetllčni dan. Kot navodilo, kako je prirejati cvetljčne dne-ve, nai sHiž1^ rtede-ji prnktičn? podatki. V vsakem kraju nai se osnuje cxlbor žen, deklet in mož brez razločka prepričani. Na prvi se*st^nek naj j;h pozove župan ali župnik ali kak drug ugle-den mož dotične občine (nadučitelj. tr-srovec, uradnik. Jurist a. p.). Na sestan-ku se odbor poromi z že^ami in mož-mi po nas vetu pr'sotnjh tako. da so za-sto^ane vse stranke in vsi sloj i. Celotni odbor irvroli načelnika ali načelnico ter blagajnika. Nato se povabi na sodelo-vanje čim več deklet teos-podičen). ki se zbero dne 12. t. m. ob 8. ali 9. zjutraj v osrednji pisarni ^na županstvu ali v župn'šču ali v soli), kler dobe legitimacije, da so pooblaščene pobirati prostovoljne prjspevke in darila na korist našim invalidom. Dekleta (gospodične) prineseio s seboj v kosih cvet-lice »Za invalide«! Nato gredo na ulice in ro hišah proda jat cvetlice; skupila mečejo kur-i sami v steklenice. Kadar je stck!cn;.:i rolna. se nabTralka vrne v osrednjo pisarno. Tam steklenici odbije-30 dno. nreštej'jo denar ter žapjšejo vsoto poleg nabiralkinega imena. So-delujoče dame in gospod:e scrtirajo bankovce, drobiž in znamke (vedno po sto komadov v en snopić ali zavoj). Po odbitku morebitnih stroškov ie poslati skupni skutHček na naslov: Oddclek za socijalno skrbstvo (za vojne invalide) v LjubJiano. Kino Ideal predvaja danes prvifi ufilmlieni Artur Schnitzlerjev igrokaz >L j u b i m k a n j e«, ki je ljubljanske-mu gledališkemu občinstvu dobro znan izza nredvoine crzo".e in je eno Izmc najboljših del omenjenega avtorja. V glavnih vlogah nastopajo Valdemar P s i 1 a n d e r, Holger Reenberg in Ivana Fritz - Petersen. Poleg tega kratka veseloigra. Predstave kot po navadi ob 4., pol 6., 7. in pol 9. zvečer. Ni za mladino. — Kino Ideal. Kultura. V proslavo godu Njegra Veličanstva kralja Petra priredi Glasbena Matica v soboto? 12- julija na korist vojnim invalidom dobrodelni koncert v Unionski dvorani- Vaja orkestralnega društva '»Glas-bene Matice« se vrši v sredo 9. t. m. »Glasbena Matica«. V petek, 11. t. m. ob 20. uri v dvorani »Glasbene Matice« važna vaja skupnega zbora za nas top. W! »Glasbena Matica* v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v ponede-ljek, dne 14- julija 1919 ob 8. uri zvečer v lastni dvorani, Vegova ulica št. 5-Spored: 1- Nagovor predaednika- 2- Po-ročilo tajnika- 3. Poročilo blagajnika- 4- Porocilo pregledovaleev raČunov. 5- Volitev predsednika, 13 odbomikov in dveh pregleđovaicev raSunov« G- Shi-Čajnosti- Pevsko društvo »IJublJ. Zvon*, Danes točno ob 20- uri skušnja meSane-ga zbora- Uređništvo nastavnesa VJestnika«, ki bo od 1. sept. t. 1. skupno glasilo hrvatskih in slovenskih sredniešolskih profesorjev, je prevzel, naproSen po odboru Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani, za slovenski oddelek vseuč. docent, dr. Fran II e -š i č. Prosimo torej £g. tovariSe, naj vse dopise poSiljajo na njegov naslov v Ljubljano. Zaniikova ulica. Frw Tratnik: 10 risb »Ljabljaaa«- V ealožbi >Umetnišk« propagande« is- ilo je te dneve 10 risb Fr. Trataikove } Ljubljane< v obliki razglednic. Kakor, '■ da ne bi bilo izjemnih sedaajih časov, i je edicija tako iz strani tunetnika, kakor zatožništva popola a in najboljia od ' vsega« kar Je do dane« na tem polju pri Ina* taftlo* Trainlkore risb% polM uet» MMtl, odhrfraJo mhb t icvrtanlli lvpM" fi«nl-peterakl namipc, »Pri iraneiŠkaaakem moAtuc in Semeniiki portal ao kabinei-ni kosi pokrajinakih risb* Nehoto sili ▼ ospredje telj*, naj bi iaile kmahi tuđi v obliki velikih ponattaor ▼ veselje vaeh, ki ljnbijo mnetnoat in posebnosti nale lepe Ljubljane- Gsna serije 10 ra*» glednic 6 K- ' Gospotiirstvo. lakša poaredovalniee slsvenskega I trgovakesa droštv* »Merknr« v Ljnb- | Ijaai- Sprejmejo »e: 2 knjlgovodja, S potnlki, 12 pomočnikov meSane stro-ke, 2 pomoćnika železniške etroke, I pomo^aik modne in galsnterijske stroke, 2 kontoristinji, S prodajalke, 1 uče-nec, 3 učeuke- — Službe iščejo: 3 kontoristi, 4 poslovodje, 3 potniki, 6 skladiščnikov, 26 pomočnikov mešane str oke, 6 pomočiiikov železniške stro-ke, 12 pomočnikov manufakturne stro-ke, 16 pomočnikov špecerijske Btroke, 2 pomoćnika modne in galanterijske stro-ke, 15 kontoristinj, 10 blagajničark, 30 prodajalk,, 4 učenci in 3 učenke----Po- sredovalnica posluje za delodajalce, čla-ne društva, učence in učenke brezplač^ no, za druge pa proti mali odškodnini-Gg- trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega, osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo ekušala željam kar najnatančnej-še ustroči- O čekovnem prometa- Kdor ima pri Čekovnem uradu račun, razpolaga a svojo imovino lahko s skupnimi, trajni-mi, blagajniškimi čeki itd- S čeki se pa imovina vedno zmanjšuje- Zato mora lastnik računa skrbe ti, da ima vedno nekaj imovine, s katero lahko razpola-ga* Kako to napravi? Najlažje in naj-priprostejše je to s položnico« Položni-ca je dan danes že tako uđomačena med Slovenci, da je ni treba več popisovati« Saj se dandanes plačujejo n. pr. davki ža skoro brez izjeme samo s položnica-mi- Havno tako tuđi naročnina za raz-lične časopise- Seveđa je to tuđi za upravništva najpriročnejše- Ni treba dnigega, ko priložiti časopisom ali reviji položnico in naročnik ve takoj, kaj pomeni položnica- Isto velja za davka-rije! Davkarija izpolni sama položnice in jih razpošljo davkoplačevalcem- S tem je zasigurano, da je položnica pravilno izpolnjena, da je naslov tistega ki placa, pravilen in da je tuđi znesek pravilen- Ravnotako se lahko poslužuje položnice obrtnik. Računu priloži položnico in odjemalec poravna svoj dolg najlažje s položnico. Pametno je tuđi, če obrtnik že sam izpolni položnico- Na sprednji strani srednjega dela položnice t- j- na sprednji strani tistega dela, na katerem je napisano >položnicac, obrtnik lahko napiše kratko opazko, da ve, Čemu je bil plačan po položnici dotični znesek« Kakor znano, mora potr-diti poštni nradnik s pečatom in svojim pođpisom na položnici, da je plačan*, odtrga prejemnico od položnice in jo vrne kot potrdilo tistemu, ki jo je pTa-čal« Qstalo posije pošta Čekovnemu uradu- Ta obdrži >vpisnico<, srednji del položnice, na katerem je tndi tiskano >položnicac, pa posije lastniku računa. Ta ve na ta način, kdo mu je plačal, ve pa tuđi, zakaj, čemu to pošiljatev napiše na položnico. Zaradi te opazke na sprednji strani položnice, ni treba frankirati položnice, pač pa se mora frankirati položnica kot odprta poŠtna dopisnica, ako se popiše prostor za pismena spo-ročila lastniku računa na zadnji strani položnice- Društvene vesti in prireditve. Ustanovni občni zbor & K. »Sloven« se vrši v sredo, dne 9. aprila t* m« ob 20- uri v gostilni >Nori svet< (Prešer-nova soba)- Vabijo se vsi člani in prijatelji športa. — Pripravljalni odbor-Prvi zbor jugoslavenskih akademičara n Splita- »Savez Jugoslavenskih Akademskih Klubova za Dalma-cijuc sazivlje mjeseca augusta ove godine prvi zbor svih sveučilištaraca Jugoslavije, na kojem 6e se utemeljiti >Centralni Savez Jugoslavenskih akademičara sa sjedištem u Beograduc, i osim toga raspravljati joS neka važna pitanja- Dalmatinski SJAK se već obratio upravi Splitskoj za konak i hranu sjemeništa, za nekoliko stotina studenata. Obratilo se je već i imućnijim obiteljima i korporacijama sa hranu u naravi, tako da ee nekoliko stotina akademičara sprovesti na našem Jadranu kratka ljetnu sezonu od 15 do 20 dana i to besplatno- Osim toga se je Savez obratio gosp. ministru PribiĆe-Tiću, da tom prigodom dade besplatan put akademičarima i akademičarkama, tako da bi bez troškova došao veliki broj naše akademske omladine na ovu našu obalu plavog Jadrana, za kojom se prekomorski' protivnik bio polakomio- želja je >Saveza JAK< da bi došao šta veći broj akademičara iz Srbi]« i Slovenije, da se bolje upoznamo i da se nekako odužimo braći našeg Jugoslavenskog Pijemonta, koja su 'se naj-I više napatila za ovoga jata, koji je na-I pokn donio Vaakresenj« čitavog našeg I narsda triju tem i triju rjera, ali fsdM ?9ijft i Jtfoog ideeJa- Tko «§ •kmd©mič*rm i aks4emi£arka Ml prisustvovati zboru, neka se što prije p!s-meoo Javi: >Savesu Jugoslovansldh Akadenskih Klubova Split, Bosanska u!* 1, dali reflektira- na besplatan bora-rak Ili dolazi a* svoje troške- MTetadUd ia notarski nraJalkl ▼ Mariboru so imeli dne 18. juni ja 1919 stanovsko zborovaiije, kjer so soglasno skleuili ustanovitev lastnega društva ođvetnisklh in notarskih uradnikov za ćelo mariborsko sodno okrozje s sede^ tem*^ Mariboru* Narodni preobrat v Mariboru je pokazal potrebo, da se organizira v tem mestu tuđi ta stan ter intenzivno sodeluje povsod, kjer so do aedaj po več ini naatopali številni nem-ški tovariši, ki pa se nikdar nišo hoteli pridružiti našim stanovskim društvom, marveč so se po svoje organizirali z njih tovariši po Gradcu in Du-naju* Odkar je uveden nov civilno-pravdni in izvršilni red in zlasti, odkar je raztegnjeno sodno zastopanje v smislu § 31 c- pr- r- tuđi na v to vsposob-Ijene pisarnovodje, se ustroj pisarni-škega poslovanja po vsem razlikuje od uradovanja pod starim civilno prav finim redom* Kakor se sedaj zahteva mnogo več znanja in odgovornosti pri sodnih uradnikffi ter se jim je temu primemo spremenilo njih naslove in uredilo plačo, tako je tuđi v odvetni-ških in notarskih pisarnah nastala potreba po stalnih, discipliniranih ura*-nikih z večjo izobrazbo, da zamorejo vršiti odgovorno službo v razbremenj©-nje šefov, v zadovoljnost strank in olajšanje sodnega postopka- Temu pri-merno je urediti rudi njih imenovanja in plačo* Vse potrebne korake bode novo društvo sporazumno 8 tovariški-mi društvi v Celju in Ljubljani pod-vzelo- Na zborovanju ee je nadalje so-glasno sklenilo, da se Mariborski tova-riži pridružijo znani revoluciji Celj-sk«a društva odvetniških in notarskih uraanikov z ietimi zahtevami In pred-logi in da se te resolujcije odpošlje od-vetniškim in notarskim zbornieam ter odvetniški zvezi. Društvo je prepričano, da mu bodo zlasti v fem času sve-tovnih preobratov, ko se ustanavlja nove države, ko se vjedinjujejo posa-mezni narodi, ko iščejo zaščitbe in uspehov vsi sloji v njih stanovskih or-ganizaćijah — pristopili brez izjeme vsi odvetniški in notarski uradniki in uradnice, vštevši kandidate kot redni, odvetniki in notarji pa kot podpomi in ustanovni člani po celem okrožjti Ma-riborske^a sođnega okraja- V pripravljalni odbor o izvoljeni: Pisarnovodje Dragotin Gilčvert (pisama dr. Rosi-ha), Franio Moreše (pisama dr» Ra-poc) in Franjo Moškon (pisama dr-Sernec), ki sprejemajo priglase ter daje jo vsa potrebna pojasnila* Vremensko porofilo. flHn ud rmrlea I9M SrttaJT natal tltk 7W u«. _ SUajc I i& 7 2. pop 7367 266 sr. Jgv. del. oblaC 9 9. zv. 736 5 21*6 brezvet. jasno 8 7. zj. 736.5 17-6 . pot oblač Padavina v 24 urah 0*1 mm —ISrednia vCerajSna teniDeratura 22*8°, normalna 19 50.-— Vremenska napoved za jutri: Deževno, južno in mimo vreme, Poizvedbe. Kdo ka) ve? Kdo od vračajočih se ruskih vjetnikov ve kaj o mojem sinu Karolu Tanko? Bil je trgovski so-trudnik, kl je zadnjihrat pisal J5. avgu-sta 1^17 \z Orr^l-^"">. v Sibiriji. Blago-voli naj se sporočiti njegrovemu očetu. Naslov: Franc Tanko. Ljubljana, Kar-lovska cesta št 12. Izgubila je gospodična od Narodne-jja gledališča po Franc JoŽefovi cesti, Prešernovi ulici in v, Petra cesti 200 K (2 stotaka). Ker denar ni njen, prosi naj'iitelia. da bi s:a oddal proti primemi napadi v npravi »Slov. Naroda«. Izgubila ie v soboto uboga služki-nja od kavame »Evropa« skozi Zvezdo v Gosposko ulico denarnico, v kateri je bilo 42 kron. Pošten najditelj naj vrne na naslov: Bepca Radovan, kavama >Evropa«> IIT. Aprovlzaciia. + Olje- Ljubljanaki trgovci, ki lio-čeio-prodajati jedilno olje španake pro-venijence, katero dobi vnovčevalnica za živino, naj ee takoj zglase v aprovi-zaćni pUarni Poljanska oeeta 18- Kilogram olja stane na debelo 2% kron- Poleg tega se saractinajo vozni stroški in embalaža- Nacln prodaje olja in cena na drobno se objavi t llstih* + AJBorikanaka akcija za otroke. Stranke ki imajo ie v rokah izkaznice ma amerikanako blago sa otroke do 6. lete In ki Je nišo priele po blago, naj se saneeljivo sglaae dne 9- julija od 8- do 11. in 2- do 5- ore v Mtihleisnovem skla-didSa na DonajsKl cesti, ker se pozneje blago ne bode več delilo, dokler ne priđe draga podiljater blaga* + Uii^alice. Ljubljanski trgovci, ki hoeejo prodajati užigalice, naj se sglaae pri tvrđki Impez, Vodnikov trg Mahrova hida, L nadatropje* V nadrob-ni prodaji stan« 1 ikatlfiea. nsigaUc 60 rint ki ae pr^daMo teta vsakih kaxi> NainoveiSa porolila. (Naše posebno brzojavno poročiloJ , MIROVNA POGODBA Z MAD2AR- SKO. Pariz. 5. juliia. Odbor Petorice 1* danes proučeval položaj na MadŽar-sketn in vprašanje miru z Madžarsko, KOMISIJA ZA PROUČEVANJE BOLJSEVISTVA. Pariz, 5. julija. Bokanowskl. i>osla-nec senjskega okrožja, je predložil ▼ parlamentu v imenu 150 poslancey re-solucijo, v kateri poziva vlado, da se izbere izvenparlamentarna komisija, ki, naj proučuie boljševizem. OBTOŽBA RADI VOJAŠKIH KREDITOV. Pariz, 5. iulija, 24 sodjalističnih poslancev je dne 25. junlia jrlasovalo za voiaške kredite. Stranka ie sklenila. da se jih radi tega postavi pred stran-karsko sodišče. Strankarski odbor bo o tom sklepal dne 14. iulija. GENERALNA STAVKA 21. JULI.TA. Pariz, 5. iulija. Delavski sindikat Je sklenil, da se udeleži sreneralne stavke dne 21. juliia. Vesti LDU. BOJI V ITALIJI LDU. Bern, 6- julija- (DKTJ.) Po poročilih milanskih listov je bila včeraj popoldne Florenca pozorišče krvavih Bpopadov. Množica je napadla čete, pri čemer sta bila dva častnika zabodena. Florentinski prefekt je dal znižati cene živil, kar pa je povzročilo, da so vsa živila zginila s trgov- Tuđi ▼ provincah Srednje Italije je prišlo na deželi po-nekod do hudih spopadov posestnikov in odposlancev delavske zbornice, ki eo a avtomobilih skušali zapleniti živila->Secolo< poroča, da so tuđi v drugih mestih izbruhnili nemiri, povzroceni po draginji in ugotavlja z bojaznijo, da se ti izgredi Širijo. List pravi, da se, kakor vse kaže, sedaj maŠČujejo grehi Orlan-dovi in njegovih, pristašev. RATIFIKACIJA NEM5KE MIROVNE POGODBE- LDU- Berlin, 7- julija- (DKU-) Odbor nemških držav je pritrdil ratifikaciji mirovne pogodbe. TIROLSKO VPRASANJE. LDU. Pariz, % julija. (DKU- — Za-kasnelo.) >Intransigeantc javlja: Pariški italijanski krogi dfimentiraja vest, đa je Italija pripravljena za primer vo-jaške nevtralizacije vse Tirolske odsto-piti Nemški Avstriji Južno Tirolsko. Svet četvorice se strinja z italijansko vlado, da mora iti nova italijanska me-ja čez Brenner« Nemžka Avstrija In Italija o tem vprašanju Se ništa razprav-ljali- KITAJSKA IN JAPONSKA- LDU- Pariz, % julija, (DKU. — Za- kasnelo-) Kitajska delegacija priobčuje razglas, v katerem izjavlja, da mora Ja-ponska po ratificiranju mirovne pogodbe Kitajski brezpogojno vrniti Kian5an in pokrajino Shantung in razveljaviti pogodbi iz leta 1915- In 1918- KRVAVA BITKA V GALICIJI. LDU. Dunaj, 2- julija- (DKU- — Zakasnelo-) Ukrajinski tiskovni urad poroča: V Vzhodni Galiciji se bijo že 4 dni krvava bitka* Ukrajinska armada Grekova, kl se je na Zloti Lipi in pri Narajowki tako uspešno ustavila poljskim invazijskim četam, đa so morali Poljaki izprazniti in kakor v begu zapustiti Brody, Tarnopol, Brzezanv in Stanislavov, se ljuto bori z dvema poljskima arcnadama, ki eta dobili na pod-lagi znanih pogajanj med VarŠavo in Moskvo znatnih ojačenj. Poljaki bo opustili boj proti boljševikom in so v zvezi z njimi poslali vse čete proti nacionalnim Ukrajincem- Boj se z najveo-jo ljutostjo nadaljuje- Kazne stvari. • Sto milijonov škode je provzro-čil požar na letališcu pri Parizu. Gore-lo je 5 ur kljub takojšnjemu nastopu številnih or^njegascev in zgorelo je 1S hangarjev ter nad 100 zrakoplovov- • Izseljevanje v Ameriko je po sklepu ameriške vlade zabranjeno na 4 leta- Samo službenim misijam je dovoljno potovanje v Ameriko* • Tanki v policijski službi- Na Francoskem izdelujejo tanke, ki se bo-đo vporabljali za policijsko službo- Izdajatelj bi odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna in tlsk »Narodne ttskarna«. Pri bolečinah vsled prehlajenja, starih ran ah itd. pomirimo živce s Fel-lerjevim bolečlne tolažečim »Elsaflu-idom« 6 dvojnatih ali 2 špeciami stekle-nici posije za 19 kron lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elsatrg St. 238 (Hr-vaško). Naj bi bilo vetlno pri hiši. Daleč čez stotisoč zahvalnih pisetn. Omot i poštarina se doduše računajo posebno. ali najjeftinije, što se više naruči na je-đanputa tim se više prištedf. 158. Itev. .SLOVENSKI NAKOLT dne 8. julija 1919. Sfun 5. )ll limita 2epnih ur, zlatnine fn are-II jHffllld brnlne sprejme R Cnden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 ffifSlrii kakor **"** vcč lCe"ce? te 1 Kifli |l sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Stelaar, aaaatni tatarski motster, Ljailfasa, Jara-»ova ulica tt 13 __________4844 Knharira kl umć samostojno kuhati nHUfllllfl, (dobra, fina meščanska kuhinja) in dekla za vse hišne posle se sprejmeta takoj. Plače prva 150 K, druga 50 K in obe popolno oskrbo. Izkazati se je z izphCevali. Potni stroški se povrnejo, ako ostane v službi vsaj eno leto. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 6513 ftar ftođilnik se ^p1 tak°j Naslov lilal JltliUUU pove upravništvo ,Sl Naroda«. 6702 stu ali trgu v Sloveniji. Ponudbe na upravništvo .SI. Narodac pod »Go-stilna«. 6701 BiiancuioiF^ nemščine popoinoma ve5Č, vseskoii samostoj'en pisamiški vodja in sam*-stojnt sloveosko-nemška koresponđentinja smožna stenografije in strojepisja, ki je obenern dobra računarlca, se sprej-meta takoj v velikem tovarniškem podjetju Samo prvovrstne moči z več- 1 etno prakso in dobrimi priporočili nai pošljejo ponudbe na upravništvo .Slo-venskega Naroda" pod „K/1919" 6o97 Pozcr! Imam v zalogi 8 vagonov ovsa, 20 va-gonov koruze, 7 va.^onov fižola, 4 vagone pšenice, poićrug vsgon aidove kaše, 1 vagon sirka sa metle. Mi!ivo? Topolćlć, agentura Beli var na Hrcsikem. 6705 dobe sveže rlošče vseh velikosti, nadalje papirje in fotokemikalije. Natočila po poštnem povzetju se z obratno pošto rešujejo. Drogerija in fotomaoufaktura Sanitts, Celje. 662: Snnoforij „Mirni đoni" je spet odprt in sprejema bolnike vseh vrst, kakor tuđi okrepčanja potrebne. Zdravijenie, tudl izvrstna hrana pri zmernih cenah Pojasn'la d?]e lastnik in vodja dr. Fran Ćeli, pošla Goraja Hunguta pri Mariboru. £491 Za oslabele vsled starosti, proti slabostim v želodcu in proti gtibitku telesne moči, je stari vinski konjak pravo oživ-Ijenie. Razpošilja dve pnl .itrski steklenid, franko pakovanje, za 6O K. 5848 Benecšikt Hertl, fraščak oi graščini GoliČ pri Ronjicah* Štajersko. lim Mio sobanco za pošteno hišo v Beogradu in eno devojko za fcišni posel za Staro Pa-2ovo, Srem, Slavonija. Plača in ob-skrba dobra Obrniti se je na gospo Sofijo Dr, Simonovića, Ruma, Srem, Slavonija. 66-5 Žitne odpadke, dobra ciča za perutni-no in drugo živino razpošilja po pov-zetju z vrečo vred po 75 kg postavljeno na kolodvor v Celju po K. *Q.-vreča umetni in valčni mlin Josip Karbiscb, Celje. 6640 Ie kralja Petra v velikosti 47X65 cm priporoča narodna koiinna i LjriHiari. Cena v knjlgarni K 15--v v trdem ovoju po pošti E 1A-M. ŠS= JAJCA « jajca za čaj (temno rumena) 85 v. la lajca (čez 50 g težka) 80 v. Ua jajca 70 v. Plavci (Schwimmer) in umazana 60 v. en komad, se prodajajo v originalnih zabojih pri EH. SUPPANZU v Rogatcn, Siofensko Štajerske. 59 ly mHHS amenkanskega sistema se proda m Dunaju. Fr. Molec. Ljubljana, Gradišće *te?.8 6716 debro ohranjena kokosova preproga za predsobo ter bel umivalnik. Kje, po'-e upravništvo .Slov. Naroda«. 6717 Bancni uradnik iSče sobo pri boij§i družini s presti.-; \hjdom, Če le mogoče tuđi s hrano. Naslov pove upravništvo ^Slovens^e^a Narodi«. 6719 iz frve čehos'ovaške t-jvarne se odda. Dopisi pod: .2 mili iona kos* na up'av-nišivo »Slovenskega N;roda». 6 20 stavbni In pcHIšfvena :;: pSej^ar In li^as* ::: dimska cesta $t. W. nazna^ja, da še vedno dela s pris'.nim blagom. Izvršitev točna. Zmerne ceae Za vsa izvršena đela jamčim dve leti i ulio st* -%£ r^.zno sobno pohištvo na Bregu št 20 /II' od IO. julija t. 1. naprei Vpra-§ati je med 10 — 12, uro popoldne od 3 — 5 ure. 6583 katere imaiO šlvalni stfoi. s-* sprej-mejo. Ponudbe : Poštni pređal 157. 6665 na želudcu zatvorenoj stolci, plavc-bolji i uopće poremećenoj utrobi pod-punoma će se izliječiti bez svake bo-ii pijuč na tašte naravnu gorkj vodu .Satarica" zvanu. Jedan sanduk za iz-I ečenje stoji samo 50 Kruna, koje se imadu unapred sa točnnm odrpsom naručitelja poslati na: C10LAR I DRUG, skladište mineralnih Toda. Centrala: Gornja Stuuica, Hrvatsko Zagorje. 651n Zahvala. v :m sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so izrazili sočutje oO smrti pospoda sodn. nadofic v pokoju in ga spremljali k zadnlemu počitku, osobito oreč duhovSčini, sodniji, požarni brambi. pevskemu društvu, Vranska Via ter gospodu nadučitelju Ivanu Kramarju za poslovilne besede ob grobu Vracsko, dne 5. juiija 1919. Žsln^čS Gsts!!. naprodai. •4 liL - U. te •« S. — 1. 6682 Miaie 'otrebujem. Ponudbe na k. Kajfei Koćc?je. 6726 Dolini vino leta 1918 okoli 20 polčetrtinjakov imam naproda}. Sode je poslati napiej. Karol Kasoar. viaogradalk. Ptoj. 6729 Star štediinik se proda. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 6714 tra5i za odmah tvrdka D'Ella 1 Halajević. Zagreb. Preradovićeva nlica 32. Ponuda valja slati ni gornji naslov.t 6730 Trgovina liDla Horvaf Stari trg št. 21. ostane ođ 15. jnlija to 15. avgiista i zaprfa. hiiiiuhiu niliU iliu v popolroma dobrem stanju, 3 HP, z dvema prestavarpa, 1 iczervnin rli-šxem in 1 zračno csvjo, se proda. Og.eđa se: Đncalska cesta *t- 50 pri II avtokoloni misama. 6740 Proda se 1093 test? rt*?B ii 1530 S8HR slan LJ£ib!J3Ziaf Rebe?* St. 11. Đntiulii in (toNosirs ticlfiibne ¥ellkostf. obeialai klln*: ?rit»rsvn1 za trfovtao, steklene k«p£eef c'^lslana setu, 7 in po) metra 'lolgi •z vrsti ni dve kr!li in mofci'ni £H8miter2 br9'.hibn B&Ueriova blljarda (piošči se obrne), rima su1.:no. m 2ie]i vred, je naproda?. Vpralati v sredo in sobsto nri gosp. E^s»ach2ra ▼ Karikom, ^o. ro~ka c«3ta :t- 19. 6733 Ozaaaila Union- rooagande cea i rala Maribor. liče se sK!. f otnMRlK z2OĐda303mši!e.9 3k9 mo?!cća ixveđeo trgovce* Narobila, o?obie, tehniki in tcI ko s'-:'adišče pr čujoče — Ponudbe p^d Slektr oirdastrijlo* na nas!' th zavod. 6731 MMMM Mie mip pislfi z nekaj sto orali zemlje za ob-delovanje in enoliko gozda, v lastni režiji opravljanega se takoj kupi. Ponudbe na L HofHsn DH231 (Wits) Hi!. BSigOfta 27. i h i i li k i I otMIM MUHI O/4f išče službo n nuMiMM MP— — Naslov pova apravništvo »Stov. Naroda«. Kaju stanuje v udobni !istni hiSi v Gradcu, L^sslnf-strasse 12, U. nadstropje. s 3 sobami, kopcljo, plinom, clektriko itd., za tako ali za stanovanje s 4 tobami ▼ Ljub-Ijani, - Ut, fim— UtUk. 6748 Dansko kolo sa proda. — Naslov pove upnv-ni5tvo »Slov. Naroda«. 6747 Tvrdka Ivan Perdan konfor isti njo zmožno slovenskega in nemSke^a ie-zika v govoru in pisavi in strojenisja. Lahko je začetnica z dobrimi spričevali in lepo pisavo. 6744 Izjava. Pođpisani izjavijam, da nts^m odgovoran za mojo ženo Marijo, nje doieove, — besede — In niti za izobrazbo najinlh dveh sinkov. Aiton Peterman, Javorolk, ftte >. 99( Oorentako. Gospodiftna isče sobo v feratkem in v mosttt. Naslov pove upraništvo »Slov. Naroda«. 6741 ?fST" Brosara "?BB je izSla v ponatisu. — Dobi se v »Narodni kaliajaml" v Lfobl'anl, Pre-§ernova ulica 7. — Cena s poštnino • fcron. Narobila se reSujejo je proti poSiljatvi zneska w naprtf ali pa po povxetfn. Specerijstco koEonijalno in prekomorsko blago najceneje in najbrže kupujete :: od poznate veletrgovine :: \m Schollera sin I Telefon 10C Otcaeljea« 1883. I B Zohfeuaite cenib! J Halpovollnije ^^ ^^= na veliko! Kava Čitala d* KSsdra g«f!ca Somjiora (ivepla) Balile (l!£Ja) U^Ioa ikroba (ilirke) Laiaag kantu x Makarona Paprike Rađ!x cureumea Boilčke Srema za e!pele itd. kod tXOLONIALE* Ura. trg. d. d. Zagreb. Brzojavni naslov: JLMIHkmV. 6562 f^aiaaaatai —ifhlfcl dobi letno atai- mmmm Marnu bo. Fomidbe at apnvo 3L W. pod .■otettt aCTV IfllaT n imifl dobsvtia tvrdka •nif n pnfflf vmko vuk, Zalec pri CdJuT^ 6096 loto m Wn ihainl «tw-ttthaiafliMHniiNfiiin- ■i»f^a vtake vrste sa kolesa, motorje ■ilM in tvtomobile. — norta*616. Scleaaatitva ilfca f. 4273 Tramrirn imravft v ^ODrem stanju ku-llBlioU ipidlB plm za večjo manu-takturno in Specenjsko trgovino. Isto-tam se sprejme trg. ičeaec; že trgovine nekoliko vaien ima prednost Ponudbe ped „Trfovsk* •>»?• ia ačeoec/672l4a na upravništvo »Slov. Naroda". 6721 Dmliltam na cjelom području Jugo-no&lilljfiui slavije svih vrst užarskih (vrvarskih) potrebština kao strange, ulaze, uleta za govedo, užeta za sijeno, užeta za ruble. Tražite cjenike od Trgovačke agenture i ktnisioaa radna. Ljudevit Pollak, Vakovar. 6722 llharin k 2o^bam, snažna,perfektno IIMM i 80 K meiečneplaie. brhlS ooboHoo, istotalco «0 K meteć« plače, se iSčeta za odlično krSCansko hlSo na Hrvatskem. Naslov: Dr. Baaer. Osijek. KoUdTorsti ceitt 8,1 6725 Mlafi ftrfli naJb°Ucg sestava, sasom rimi illujt nov ili malo rabljen Selimo kupiti. Ponude tvrtci Schvarest afig, Ztgrei, Prera4«vfćtva 1. 3347 za Dieselov stroj, starejSo v popravtiifi Izvežbano moč, fpreja« v trija« staži* ob toaolnl oskrM J. Sađravao, paro-mila« Sradtse«. — Oferte s plačilnim zahtevkom imenovanema 6715 Št. 583. , «73« Iveia iDđoslri!t?v na mmM kralja feTaDofta SIS i IJiillai fiefenburgova ulica itov. 7/110 razpisuje mesto iV^II. tainika."^! Pismene ponudbe je vposlati najkasneje do 20. t. m. Ponudbe naj izkazujejo srednješolske in akademske studije, ev. dosedanje službovanje in zahteve glede plače. Obenem se razpisuje mesto pisarniškega uradnika (solicitatorja). Ponudbe je istotako do 20. t m. vposlati Zvezi indnstrijcev. V Ljubljani, dne 7. julija 1919. Tajništvo. siavbenl lai pohlihreal pleskar la Iliar. Sp. Slika, KnezoFa olloa M. 121. Prajti LJoblJaaa, EolodvorAa allca tt. 6. Svojim cenjenim naročnikom, kakor vsemn siavn. občinstvu vljudno naznanjam, da sem po 4. letih vrnivši se od vojakov zopet otvoril svojo pleskarsko obrt Ker imam veliko zalogo predvojnega blaga, mi bo možno vsa dela izvršiti kar najbolje. 6585 Lurion Salvator „„»•*» „ loščUo sa eevqa lOSCilO Za CeVlJO vsalu vaHtlna in «Mha maka heneino 1 keHOiM 8728 •■^^— •• dobiva po najnllllh dnevnih c«n«n —— 99Sld Via** tvornica kem. proizvoda d.d. ZAGREB. Ilica 73 (privremena poslovnica). OKlvIC. Po sklepu okrajnega sodišča kr. S.H.S. v Maribora pod opr. št. A V 776/18/6 se bo vršila dne 17. julija 1919 ob pol 9 uri v notarski pisarni podpisanega v Mariboru, Tegetthoffova cesta štev. 14 prostevoljna sodna dražba sledečih hišnih posestev: 1.) vložek št. 143 k. o. Studenci pri Mariboru, ki obstoji iz hiše štev. 9 v Kovaški. ulici (Schraiedgasse) v Studencih pri Mariboru, to je iz stavbiščne parcele št. 114 v obsegu 4 a 2 m2 ter njive pare. št. 28/2 v izmeri 3 a 17 m2 za cenilno vrednost K 14680.95 2.) vložek št 183 k. o. Studenci pri Mariboru, ki obstoji iz hiše štev. 4 v Šoštaričevi ulici v Studencih pri Mariboru, to je stavbiščne parcele št. 144 s površino 2 a 51 m2 in iz vrtne parcele št. 90/5 po 1 a 48 m2 za cenilno vrednost K 11790.40 Pri tem zadnjem posestvu priđe tuđi v poštev ena pralna miza v pralni kuhinji kot pritiklina za cenilno vrednost K 10. Vsak ponudnik mora pred ponudkom na roki sodnega ko-misarja izročiti kot vadij deset odstotkov izklicne cene. Najvišje ponudke ie plaćati najkasneje do 25. julija 1919 na roke podpi-san^a sodnega komisarja. Vsako zemljišče se proda zase. Dražbeni pogoji in zemlje-knjižni izpiski se lahko vpogledajo med uradnimi urami v notarski pisarni v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 14. Franjo Krlipar s. r. aot ainestiik kot sodni komisar. obrestule hranilne vloge po čistih / ^a^ o / brez odbitka rentnega davka e»w--c*' ■--fr|"^^sTFr ■ 11 ii 11 i At i ai f J' 1fWStfT=WUtWTSFijMumf2*i-k:u^f''r~1-' ■"■-—* ■"* ' ^^ s^B mff § ^IEgMaiiTi?aaaTnTnnHn3WnCinnffHgaWTaWln?i^^aa Rszervn! zaklad nad K 1,1S0„000... %# '® Ustanovliena L1S23* 5tran 6'______________________________________________________„SLOVENSKI NAKOP" dPe 8. julija itfia. • i5i. SICV. Vreče za oglje kupi vsako množino gozđarskl urad v Soteskl, pošta Straža, Dolenjsko.______________^ Trpovskl pomoćnik veŠl Specerijske, manufakturne, kakor gelanterijske stroke želi službe v kakera mcstu Jugoslavije". Cenjene ponudbe na upravniitvo »Slov. Naroda« rod t,Sotrndnik/6723". 6723 Postelje po K 60*—, spodnje in vrhnje inodroce kakor tuđi vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Severf zaloga pohifttva In tapetnišfta delavnioa, L\xih Hana, Marije Terezi]e cestu, Eolliel.________________6724 Pianino, tin skoro nov, se proda. Kje,pove upiav-niStvo .Slov Naroda«. 6718 Tpozori] I Kdor ima katerokoli blago **» I I predmet I 3^" prodati ali kupiti, I naj se posluži ku-:či;ske pisarne I „MERKATOR", katera mu oskrbi kupčije z ma- Ilimi stroSki, pozna vire dobava blaga in ima zvezo s kurovalci. Posluje v Ljubljani, Jurči-čev trg 3 za stranke od 10 i — 12, 3 — 5 ure. ews I M——^—~———^B^ MT Najveiia slovenska hranilmca! ~*Bg li c V ^l^ ii i ii ■ UUBUJSNA, Prešemava ulica St. 3 fe Imela koncem leta 1918 vlog . . . . S 80,000*003-— rezervnoga zaklada ........ n 2,500-000" ——— Sprelema vioge vsak delavnik. ———— Branilnlca ]e pupilamo vama 15^ Za varčenje ima vpeljane lične sSsmala hranHrHke. Dovoljufe posojiia na zeralflšča :n poslanja nrotl n t^esia ObrestOT&ziu Jn ošligaiorcosKs odalačeva-fa đoiga-V podpiran]e trgovcev in oortnikcv Ima ustanovljeno IEF* Kreditno dryllv@, na lastni račun že 100 let najbolje uvedene prvovrstne tvornice kovinske stroke, spedalrteta žHce (Martinovega jekla aluminij) lW~se ocfda.^Bi Bavclja potrebna! Ponudbe na L6wy & Pionkowsky, Praga-Vinohrađy, Skretov* 13. 6736 METLE z metlišči, krtače iz sirka za ribanje nudi za trgovce, postavno Velika Gorica Fra »TTrtrta Troraloa —tata, TlUi« Oortca. Jadranska lavarovalna družba sprejema transportna ^^^m ^^^m zavarouanja vsakovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Prospekti in pojasnila so na razpolago pri glavoem zastonstvn Mmtii mmM MM v [\WM, __________________Fraaca Joiela cseta-________ 6713 Poior! Pozor! i^pod dnevne cijene odmah za odati. Upitati: Sskar Heumann, L;ubHana, Židovska ulica 1|L 0V&16 ^"-^^^-^^ S00D218 i JU ima v zalogi in jih razpošilja po poštnem povzetju ^ I mirenska 99Čevllarska zadruga11 1 9 v Vrbovcu pri Mozirju. m H Čeviji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine. m± B Dobite visoke, nizke in salonske moške, ženske, llij B deške in otroške čevlje ter sandale. H ■ Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimpreje! M I Pri večjem odjemu primeren popust! B ■ 6601 Prodajalna tuđi v Celju, .Narodni dom". Pg H Imtrmi ceaet Zahtevajte ceoikcl ^jL K ---------- ------------- ■ Tvornica čžpk st^ Seškem Išče spretne*ja sastopnika za J^goslavifo Ponudbe pod 9IP. L. 204111 na Račol! Mosse, Prara, Prikopy 6. 6734 -jsesuegr-^......—mm i ■ ,"■■» M ■ III -.i^mmim''-■ >M ^SP* Saneralna reprezanianca t$&MM za b-krie, ženice, clcktrc. hniko "Et^^j ^^~ 3z9c!ki svfit vnih atigUskih in slovanskih tvri-.. ^gg JafE^cj Fogačarf Ljubljana. S!ilađiščaf pisarae in razstavu! lo!ial vf«^« n.1 ^^o: SJS* Onim trgovcem, ki iniaj'» za pletenje sposobno preio, pavohiato ali volueuo, splete proti primerai od