Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka i i. JOLIET,'ILLINOIS, 5. JAKUARJA 1915 LETNIK XXIY. Rusi spet prodrli na Ogrsko čez več prelazov v Karpatih. Iz Dunaja je dospela semkaj. Glasi se: 'Naše čete na Poljskem zasledujejo s°vražnika. Po bitkah pri Lodzu in Lowiczu je prišlo v naše roke več ne-Co 67,000 ujetnikov ter mnogo topov 10 strojnih pušk. 'Ves plen izza pričetka naše ofenzi-TVna Poljskem v novembru znaša 136, ujetnikov, več nego 100 topov in "ad 300 strojnih pušk." Rusi spet na Ogrskem. London, 1. jan. — Rusi so prodrli "Ob Nidi je vse mirn®. Dalje severno naš zaveznik še vedno napada. "Severno 6d Vistule ovira vojskovanje megla, a nekoliko napredka je tam vendarle^ Cesar hvali branitelje Przemysla. "Sledečo pozdravno brzojavko je poslal avstrijski cesar posadki v Prze-myslu: " 'Njegovo cesarsko apostolsko veličanstvo beleži s srčno hvaležnostjo navdušeno stražljivost posadke v Pr-zemyslu. V sijajni odpornosti brani-teljev trdnjave vidi cesar mirno gotovost, s katero se bo trdnjava Prze-mysl uspešno upirala sovražniku." skozi branilne naprave v zapadni Galiciji in zopet pritiskajo naprej čez o-grslje planjave. Prve čete, ki so prodrle čez ogrske prelaze, so se pojavile davi na vzhodnih koncih gorskih prehodov in so do večera zavzele več o-grskih vasi ter zopet zasedle velik del ozemlja, katero so zavzeli Rusi ob svojem prvem navalu. Ta novica je bila brzojavljena danes iz Rima. Utemeljena je na uradnih poljskem ostal neiZpremenjen. brzojavkah iz Dunaja. Novi sovražni naval sestoji iz četverih linij ruskih čet, ki so vse precej močne. Ena si je baje z naskokom vzela prelaz Dukle in druga prelaz Us-zoka, kjer so bili Avstrijci zbrani s svojo največjo močjo. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 1. jan. — Uradno- naznanilo o napredku vojne je bilo izdano danes v avstrijskem glavnem mestu. Omenja včerajšnje dogodke in se glasi: "V Bukovini in Karpatih so Rusi razvili veliko delavnost. Naše čete Nemško uradno naznanilo. Berlin, 1. jan. — Nemško vojno ministrstvo je danes izdalo sledeče naznanilo: "Na vzhodnem bojnem torišču je položaj ob vzhodnopruski meji in na Gosta megla prepreča vse nastope." \Urejanje čet na Poljskem. trati bitko ob četverih rekah, kakor ljudstvo imenuje dolgo vrsto spopadov* na bregovih Bzure, Rawke, Pilice in Nide, za končano. "Ne Iž se nI "tfflCem in Avstrijcem posrečilo prodreti ob ruski severni in južni liniji, držeči od Vistule do Varšavi, Kielca in Pinczowa, marveč so bili vsepovsod odbiti s težkimi izgubami, in napade, ki se zdaj vrše, sme-smo smatrati za prizadevo, pridobiti čas« za pričetek novih podjetij. Rusi predirjali Bukovino. "Po zasedbi Kremenca, Zetetena, Senetha in Radutza v Bukovini ob ru-munski meji je Rusija nele v posesti strategične železniške proge, ki veže Bukovino z zapadno Galicijo in Ogrskim, marveč je samo sto miLj daleč od *" »grškega čez lahke prehode gozdnatih Karpatov. "Moskovski poročevavec borznega lista trdi, da Avstrijci zapuščajo Bukovimi in da je več nego 30,000 prestrašenih prebivavcev Bukovine in Sedmo-graškega ubegnilo na Rumunsko. "Trije avstrijski zrakoplovi so spustili deset bpmb na Kielce. Škoda ni znana. Nemško uradno naznanilo. Pristavek o izobrazbi ostane v veljavi. Senat sprejel priselitveno predlogo, a predsednik jo menda ovrže s svojim "veto". 0LAJŠBE ZA BEDNE BELGIJCE. Senator Root za predpravice Belgijcem, ki so oropani domovine. Washington, D. C., 2. jan. — Prise-litvena predloga s pristavkom o izobrazbi je bila danes v pozni uri v senatu z 49 proti 7 glasom sprejeta. Predsednik je nasprotoval, ali današnje glasovanje kaže, da se kaka predloga lahko prerine preko veta ali ovrž-be po predsedniku. Predloga vsebuje po senatorju Lodge predlagan dosta-vek, po katerem splošno veljavna o-mejila priselitvenega zakona ne velja-Berlin, 3. jan. — Uradno naznanilo,. j0 za belgijske novodošlece. Tem se izdano danes po nemškem velikem | ;ma izkrcanje dovoliti, ne da se jim Petrograd, 1. jan. — Bojevanje ob galiških in poljskih frontah je bistveno oslabelo med zadnjimi štirindvajsetimi urami. Obe stranki zopet urejata svoje čete in jih ojačujeta s svežimi. Nova ruska ofenziva se baje razvija, ali podrobnosti se prikrivajo. Maršala von Hindenburga pohod proti Varšavi je bil baje nasprotovan tako uspešno, da je odločno zaustavljen. Nemcem ni bilo mogoče priti , ... . . . , . . . i čez Bzuro in Rawko, in ko so bili obdrzujejo svoje postojanke ob rek.( ^^ neuspešnJ v prodlranju ob reki Suczawi in v gorenjem Cseremoszu, tudi dalje zapadno karpatsko sleme, v dolini Nagyaga, kjer je bil včeraj blizu kraja Oekoermezoe napad odbit s težkimi izgubami za sovražnika. "Obdržujemo tudi svoje postojanke v gorenji Latorozi in severno od prelaza Uszoka. Zapadno od tega prelaza so vsi drugi prehodi čez Karpate v posesti naših čet. Avstrijci odbili Ruse. "V okrožju kraja Gorlice in severovzhodno od Zakliczyna so bili odločni ruski napadi povsod odbiti. "Sovražnikovi napadi podnevi in ponoči pri Biali in južno od Tarnowa v Pilici, so se baje zadelali v okopih, da ostanejo v njih, dokler zemlja ne zmrzne, kar olajša kretanje čet. Albanci pod avstrijskim vodstvom. Rim, 1. jan. — Kolona oboroženih Albancev, z avstrijskimi častniki, je navalila na Črnogorsko blizu Podgo-rice in napadla črnogorske prednje straže, a je bila odbita s težkimi izgubami. Dunaj o Rusih na Ogrskem. Dunaj, 2. jan. — Sedaj ni dvoma, da je glavni ruski napad naperjen proti Ogrskemu namesto proti Nemčiji ali zapadni Galiciji. Uradne brzojavke s glavnem-stanu, pravi: "Na Vzhodnem Pruskem in sever-neii Poljskem je položaj neizpreme-njefl. "'£apadno od reke Vistule se je našim četam posrečilo zavzeti posebno utreno točko rusko v Borjimowu po večdnevnem trdem bojevanju, v katerem smo ujeli 1,000 Rusov in zaplenili šesi strojnih pušk. V treh ponočnih napadih so Rusi poskušali vzeti Borji-mow nazaj, a so bili odbiti s težkimi izgubami. Vzhodno od reke Rawke naš napad stalno napreduje. Rusi so večkrat poročali uspehe v soseščini Inowlodza, ob reki Pilici, sedem milj vzhodno od Tomaszowa. To so zgolj izmišljotine. Ruski napadi v tem okrožju so bili odbiti s težkimi izgubami, in včeraj so nehali napadati postojanko. "Vzhodno od Pilice je polgžaj ne-lzpremenjen." Nemci zadovoljni z napredkom, sledeče podatke: Galiciji so bili odbiti s težkimi izgu-' fronte pravijo, da so Rusi v velikem bami za sovražnika, in v naše roke je prišlo 2,000 ujetnikov in šest strojnih pušk. •^oto« by American Pre BI Association. Namur Jetlt amur v Belgiji in Nancy na Francoskem sta bili dve važni mesti v pri-eyropske vojne. Po naskoku in zavzetju mesta Liege v Belgiji dne 7. **dcm° , ®cih ie bi,° videti gotovo, da bodo udarili proti Namuru, kakih bii0 lndvaiset milj jugozapadno. Mesto je bilo močno utrjeno, vendar je To maV2Ct.° ie dne 24- avg" Nancy leži ob reki Meurthe, blizu nemške meje. Alza "toJe francoska armada izbrala za opirališče svojemu prodiranju v c,Jo in Lotaringijo. Naslikano je mesto Nancy na vrhu. BELGIJA, IN NANCV, FRANCIJA, VAŽNI MESTI V EVROPSKI VOJNI. številu prodrli skozi prelaze v Karpatih, in sicer v četverih kolonah iz Nysykowa, Skyja, Turke in Gorlic. Sprednja straža vpadnikov je izvrstni osmi ruski vojni zbor, in za njim so baje prvovrstne ruske čete, prejkone odvzete od poljske fronte. Vznemirjenost je zavladala tukaj in v Budimpešti ob novici, dasi vojaška oblastva pravijo, da je storjeno vse mogoče v zaustavo sovražnega navala Rusi nameravajo resničen naval. Uradniki so zdaj prepričani, da nasproti prejšnjim vpadnim ekspedici-jarn predstavlja sedanji, velikega kneza Nikolaja dolgo gojeni načrt za res ničen sovražni naval na Ogrsko. Zaustavljen po gen. von Hindenbur-gu na severu in vpričo ogrožene Var-šaVe je ruski vrhovni poveljnik, kakor mislijo tukaj, podjel sedanji naval na Ogrsko, v pričakovanju, da bo prisilil Nemčijo, umekniti del svojih čet iz Poljskega in ga poslati na pomoč av stro-ogrskim četam, da laglje odbijejo sedanji napad. Mnogi ubežniki iz ogroženega o-zemlja prihajajo v Budimpešto. Ča sopisi enoglasno zahtevajo, da avstrij ska vlada zahteva od Nemčije vso po trebno pomoč za odvrnitev sovražne ga navala. Nemci zavzeli Borjimow. London, 3. jan. — Na Ruskem Polj skem so Nemci zavzeli važno rusko postojanko Borjimow, a drugod jim ni bilo mogoče potisniti Rusov nazaj, ki branijo dobro utrjene postojanke, podpirajo jih pri tem mokro vreme iir blatne ceste, ki ovirajo nemška kre-tanja. V Galiciji so Avstrijci zaustavili ru sko prodiranje blizu Gorlic, ob južni gališki železnici, zapadno od Jasla, ali prejkone bitka tam še ni zaključena. Rusi, z druge strani, so zavzeli avstrij ske postojanke 'blizu prelaza Uzsoka, ki ima odpreti še en prehod zanje čez Karpate na Ogrsko, dočim avstrijski umik v Bukovini opisujejo Rusi kot poraz. Nemci zaustavljeni? Neka petrograjska brzojavka Renter'« Telegram-družbi pravi je treba podvreči izkušnji o naobraže-nosti, ali da pride zanje v poštev odstavek, ki se tiče pogodbenih delavcev. Trajanje veljavnosti te izjemne določbe dosedaj še ni bilo omejeno, ^led tistimi, ki so glasovali proti nativisti-čni klavzuli, se nahajata Hamilton Lewis in Sherman. Pred senatsko in zbornično konferenco. Predloga pojde zdaj pred skupno zbornično in senatsko konferenco, kjer zadobi končno veljavno obliko Zbornica je pristavek o izobrazbi že sprejet s 34 proti 22 glasom. sprejela, torej tamkaj ni pričakovati razprave. Prejkone bo tudi tam izjemni amendment glede Belgijcev brez ugovora odobren. Po rešitvi te formalnosti se predloga povrne v Belo hišo z domnevkom, da predsednik Wilson izreče svoj veto ali ovrže predlogo. Dočim je verjetno, da se da doseči potrebna dvotretjinska večina o-beh zbornic ,da se veto razveljavi, je obenem domnevek utemeljen, da bodo prijatelji predsednikovi odločbo tako zavlekli, da se predloga v tem zasedanju ne bo mogla več rešiti. Če se to posreči, potem predloga ne zadobi zakonite moči, in prihodnji kongres se bo moral iznova baviti s stvarjo. Nemčijo udaril od strani. Glede predloga pripustitve Belgijcev je rekel senator Root: "Niti najmanjše nevarnosti se ni bati za mednarodno razprtijo, če se belgijskim ubežnikom dovolijo predpravice, katerih drugi ne bodo deležni. Belgijci so brez domovine. Bila jim je uropana. Vlada jih več ne more ščititi. Pregnana je bila. Nikdar poprej se ni mogel noben nesrečen narod zanašati na najiskrenejše sočutje celega sveta v toliki meri, kakor danes Belgijci. Ljudem brez domovine ne smemo zapreti vrat te svobodne dežele. Milijoni, ki jih pošiljamo po vojr»i prizadetim, so le začasna pomoč. Naša dolžnost je, napraviti iz ubogih Belgijcev producente ali pridelovatelje." Amendment glede Belgijcev je bil janko, in cela francoska stotnija je bila usmrčena. "Južno od Reimsa in severno od Chalonsa so bili hudi sovražni napadi po močnih oddelkih vedno z enakim uspehom odbiti. "V zapadnem delu Argonov smo pridobili precej ozemlja, med drugim smo zavzeli več sovražnih okopov, za enim smo ujeli 250 mož. Francoski . napadni poskusi pri Flireyu so se izja-Vojni tiskovni urad je danes objavil jov;j; "V gorenji Alzaciji je streljanje na- ški kritiki' za vedno boljši. Mislijo, da je bila ruska protiofenziva v Galiciji skrajno pretresena, vsaj začasno. Toda dogodki na vzhodu so tolikrat presenetili, da o tamošnjem položaju ni mogoče za trdno prorokovati." Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 3. jan. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano tukaj danes: "Ponovni poskusi od strani sovražnika, pregreti našo fronto zapadno in severnozapadniji od kraja Gorlice, Galicija, so bili neuspešni. Sovražnik je imel težke izgube. Med bojevanjem, ki je trajalo ves dan, so naše čete naskočile in zavzele neko višino južno od Gorlic. "Uničili smo en bataljon, ujeli enega častnika generalnega štaba, štiri nižje, 850 mož in dve strojni puški. Neki sovražnikov zrakoplov smo zbili. "Od drugod ni ničesar poročati." Albanci zavzeli Berat. London, 3. jan. — "Položaj v Albaniji se slabša. Vstaši so baje zavzeli Berat in prodirajo proti Dibri." Tako naznanja atenski poročevavec Reuter's Telegram-družbi in pristavlja: "Oblastva v Dardanelih so izgnala vse konzule nevtralnih dežel, in tudi avstro-ogrske." Turki zavzeli rusko mesto. Carigrad, 3. jan. — Turški vojni u-rad je danes izdal sledeče naznanilo: "Naše čete so zavzele Ardahan (rusko utrjeno mesto v Transkavkazu, petinštirideset milj severozapadno od Karsa) dne 1. jan. Mesto Ardahan je branil gen. Zechen, s 3,000 pešci, 1,000 kozaki, šestimi topovi in dvema strojnima puškama. "Bitka za mesto ,ki se je začela dne 29. dec., se je končala z begom Rusov. "Naše čete v zvezi s perzijskimi vstaši so popolnoma porazile 4,000 Rusov deset milj severnozapadno od Saonjbulaka. Štiristo Rusov je bilo usmrčenih in izgubili so šest topov." Nesreča v rudniku. Vancouver, B. C., 2. jan. — V Coal Creek-rudniku pri kraju Fernie, B. C., se je pripetila eksplozija. Bati se je, da je bilo mnogo rudarjev usmrčenih. "Položaj na vzhodu ^smatrajo^voja- šega topništva 0dbii0 vse sovražne napade. "Sovražno topništvo je razdevalo hišo za hišo v Steinbachu, ki je v naši posesti. Naše izgube so neznatne." Angleška bojna ladja pogreznjena. London, 1. jan. -<- Kakor naznanja vojni tiskovni urad, je bila britanska bojna ladja "Formidable" v kanalu ali po kaki mini, ali po sovražnem podmorskem čolnu pogreznjena. Naznanilo £e glasi takole: "Bojna ladja 'Formidable* se je po-greznila v kanalu davi. Ali je povzročila nesrečo kaka mina, ali sovražen podmorski čoln, se še ni moglo z gotovostjo dognati. "Neka lahka križarka je vzela od moštva 150 mož na krov. Mogoče je, da se nahaja še več preživelcev na krovu drugih vojnih ladij." Bojna ladja "Formidable" je imela vodnega odtiska 15,000 ton. Dolga je bila 430 čevljev in njena posadka je Revolucija v Paraguayu. Buenos Aires, 2. jan. — V Paraguayu- je izbruhnila revolucija pod vodstvom polkovnika Oscobora, ki je bil nedavno odstavljen kot vojni minister. Kot vzrok se navaja okolnost, da je predsednik ljudovlade, dr. Ed. Scherer, zahteval zmanjšanje vojaškega proračuna. Na parniku "Fornara" dospeli potniki pravijo, da je bil predsednik dejan v zapor. Dva generala odstopila. Dunaj, 3. jan. — Cesar Franc Jožef je sprejel prošnji za odstop generala Liborija pl. Franka, poveljnika petega vojnega zbora, in rtiaršala Artur Przy-borskega. Oba sta se bojevala na Srbskem. General pl. Frank, ki je zavzel Belgrad dne 2. dec., je odstopit baje vsled slabega zdravja. Velikanske nemške priprave v Flandriji. Angleški listi pišejo, da se pripravljajo Nemci na silovit napad v smeri mesta Calais. "Times" piše: Iz vseh mest Belgije prihajajo vsak dan vojaški vlaki s četami, ki gredo v prednje Z zapadnega bojišča. Berlin, brezžično v London, 31. dec. — Veliki armadni stan je danes izdal sledeče naznanilo: "Na zapadnem bojišču je bilo včeraj nekako mirno. Sovražnik je obstreljeval Westend in razdejal tam nekaj hiš; v vojaškem zmislu pa ni napravil škode. "Razdejali smo z minami v bližini . , „„ . .. ., . ^ 10 , i vrste v strelskih jarkih. 60 vlakov je sJte'ai7180mOf- NoSlIaJe T 12 filTJ Slo skozi Gent, 28 skozi Bruegge, 30 debelih in dvanajst 6 palcev debel.h. ^ ^ Maub in 50 topov ter aestnajst dvanajstfuntmkov., Bruselj. V Dixmuiden, Ypern Imela je nadalje st.n torpedne cev.. . ^^ so ^ noye & Zgrajena je bila 1. 1898. Z ladjo se je potopilo 630 mornarjev. Dunkirk spet bombardovan. Pariz, 1. jan. — Dunkirk, na severni francoski brežini, so včeraj zopet bom-bardovali četveri nemški zrakoplovi, kakor brzojavljajo semkaj. London, 1. jan .— Francosko uradno naznanilo, izdano danes, kaže, da topovi ob bojni fronti na Francoskem še neprestano grmijo. Naznanilo trdi, da je bilo šest nemških pehotnih naskokov z bajonetom med rekama Meuse in Moselle odbitih, in da so francoski žfakoplovci bom-bardovali železniško postajo v Metzu. Zavezniki napredujejo. London, 3. jan. — Hudi topniški spopadi so bili od morja do švicarske meje in tupatam pehotni napadi med med njimi velike množice kavalerije iz Brunšviga. V severno Flandrijo so pripeljali 200 novih topov, 50 oklopnih avtomobilqv z inženirji tvrdke Krupp. V mesto Zeebruegge je došlo iz Kiela več podmorskih čolnov in več motornih čolnov s hitrimi oklopnimi topovi. Vpliv Hindenburgove taktike. Milan, 4. dec. — Angelo Gatti, vojaški kritik lista "Corriere della Sera", piše: Hindenburgov manever daje vsem operacijam na Poljskem svojo smer. Izvor in oblika boja na Poljskem je popolnoma odvisna od nemške odločitve: napasti sovražnika. Napori vseh bojevnikov na vzhodnem bojišču se sedaj osredotočujejo na Poljsko. Ostali deli vzhodne fronte so vsled tega skoro popolnoma mirni. Pa ne samo na vzhodno fronto vpliva Hindenburg, tudi na zahodnem bojišču je obojestransko delovaje skoro u- nasprotnimi armadami, ki so pridali j stavljeno. Nemci nimajo interesa, da "Po mnenju veščakov tukaj je sma- gospoščine Alge neko sovražno posto- nekaj yardov ozemlja v posest napad-nikov, a so bili draga podjetja. Francozi so pridobili nekoliko zemlje med krajema Albert in Roye, ravno severno od točke, kjer se linija obrne vzhodno, ter vzhodno od Reimsa in jugozapadno od Verduna, kjer krepko naskakujejo nemške postojanke pri St. Mihielu ob reki Meuse. Francozi so nekoliko napredovali v Alzaciji, a so bili odbiti severozapadno od St. Me-nehoulda. bi na zahodu prišli do odločitve, medtem ko iščejo na vzhodu. Francozi pa imajo na vsak način interes, da napadejo Nemce. Če bi imela francoska armada življenjsko silo, bi gotovo ne trpela sovražnika v lastni hiši. Ali francoska sila zadostuje le za odpor. Tudi niso Nemci kljub velikega pomena akcije na Poljskem preveč premikali svojih čet, temveč so svoje najpomembnejše sile pustili na zahodnem bojišča. A'MERIKANSKI SLOVENEC, 5. JANUARJA 1915. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. • Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. J. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 1UU. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 2a Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise'in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesday, and Fridays bv the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 4. jan. — Lepo božično darilo je poklonil naši slovenski cerkvi sv. Jožefa g. Josip Klepec, poslovodja A. S., predsednik dr. Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. in tajnik Društva sv. Družine. Daroval je namreč $200 za eno izmed slikanih oken, kjer bo njegovo ime še zanamcem oznanjalo njegovo radodarnost za cerkev. Tudi g. župnik je prispeval v pokritje farnih stroškov z božičnim darilom $200. — Društvo sv. Družine je dobilo poročilo iz mesta Mount Olive, 111., da so rojaki — Slovenci in Hrvati — tam ustanovili Podružnico za to Društvo. Vpisalo se je lepo število udov. Prvo Podružnico najiskrenejše pozdravljamo. — Ali že imate vstopnico k predstavi "Nežka iz Bohinja", ki jo priredi v korist nove šole Dekliška družba sv. Neže v Sternovi dvorani dne 17. t. m. popoludne ob 2. uri in zvečer ob pol 8. uri? Šolska deca je prav pridna pri razpečavanju vstopnic, in vsak otrok, od katerega jo kupite, bo neizrečeno vesel. Torej? — Velikanska sova. G. John Fran-čič iz Gilberta, Minn., je poslal g. Ant. Nemanichu kot. predsedniku joliet-ske Slovenian Liquor Co. izredno božično darilo, namreč velikansko živo sovo, ki meri čez razprostrte peroti «ič manj nego štiri čevlje. Sova je na ogjed v kletki v oknu Nemanichevega sailoona, 1000 N. Chicago st. — V žičarnah spet delajo. Tovarni 'American Steel and Wire"-družbe, ki sta bili zaprti izza četrtka, sta bili zopet otvorjeni davi. "Superintendent tako zvane Scott Street-tovarne, g. Booth, je v soboto izjavil, da se bo za-naprej delalo po štiri dni v tednu, namesto po tri, kakor v zadnjem času, in sicer vsled novih naročil za žico. V roekdalski žičami je baje spet zaposlenih 300 do 400 dclavcev, to je, približno polovica vseh delavcev, zaposlenih v dobrih časih. —Sankanje. Po vseh jolietskih klancih, zlasti tudi po naših severozapad-nih, je bilo zadnje popoldneve in veče-rere veselo mrgolenje vse tiste mladine, ki ljubi zimski šport po ceni, to je sankanje po zasneženih in zamrzlih cestnih klancih navdol. Zlasti sanišče od Sehringovc višine čez Jackson-most in preko N. Chicago streeta do železnice je bilo vsak večer prenapolnjeno. Nesreča se dosedaj ni pripe tila nobena, kolikor nam znano, da bi bila resna. — 138 prošenj za saloonsko licenco je bilo sprejetih in potrjenih v iz- redni seji mestnega odbora zadnji četrtek zvečer. — "Commission form of government" bo dobljena ali izgubljena z« Joliet v večer dne 2. februarja t. 1. Sodnik G. A. Cowing od okrajnega sodišča je sprejel prošnjo za tozadevno volitev v četrtek opoluddne in takoj določil dan za volitev. Na dotični peticiji ali prošnji so bile v prvič podpisane tudi volivke. Stvar je resna in p.> staja nujna: resna je z ozirom na zadnjič opisane dogodke v Des Moinesu, la., in nujna, ker je dan volitve že tako blizu. Zatorej pozor, da se pravočasno pripravimo na volitveni boj za odvrnitev novotarije! — G. Stephen Kukar želi objaviti sledeče: Moja soproga Marija Kukar se že dobro počuti s svojo roko, ki si jo je poškodovala dne 2. nov. Dr. Martin J. Ivec je baš izkušen za operacije takih bolezni in gotftvo zasluži zahvalo. Lepa hvala tudi č. g. John Plevniku, ki pride pogostoma obiskat mojo soprogo, in tudi slovenskim ženam, ki jo hodijo tolažit in ji kratek čas delat. Lepa hvala vsem skupaj! S. K. — Mesto mora plačati odškodnino. Dediči po A. Chignoliju, cestnem po-metaču, ki je bil usmrčen dne 3. okt. po avtomobilu tvrdke Gerlach-Barklow Calendar Co., dobijo $2,040 odškodnine od mesta, kakor je odločil "arbitration board" države Illinois v soboto. Odlok je bil izdan po predpisih zakona "Workmen's Compensation Act". Calumet, Mich., 27. dec. — Cenjeno uredništvo! Božični prazniki so za nami, pa kaj se hoče, vse gre in pride ter ravno tako odide. Nimam Bog ve kaj posebnega poročati, kajti je vse navadno. Obrniti hočem ta moj skromni dopis v to (če ga hočete, g. urednik, v predale A. S. sprejeti), da bi se z nekaterimi dopisniki lista G. N. pogovorili. Zdaj se bijejo v stari domovini v Evropi vroče bitke, bijejo se pa zakaj? Revnim ljudem ne gotovo v nobeno korist. Vendar pa naj bo tako ali tako, naša Avstrija je vseeno v tem ognju. Zadnje čase se mnogo čita v časopisih to in ono. Glas Naroda prinaša največ teh člankov glede Avstrije in nje prihodnjosti, ter dopisi so različni, in po večini so vsi proti Avstriji, razen nekaterih, ki popolnoma prav pišejo. Vzemimo torej tiste, ki so proti Avstriji, ter jih vprašamo: Zakaj so, in kje so se tega duha nalezli? Ali bodejo vedeli odgovoriti? Ne! Nikdar ne pravično, odgovorili bodejo le, da naša zatiralka Avstrija nas dere, naštevali to in ono, kar ni vse skupaj vredno piškavega oreha; pravega vzroka pa povedati ne morejo, ker ne vedo nič, le toliko je, da oni se hočejo pred svetom pokazati, češ kako smo 'smart'. Da, in prav zato, ker zaničujejo Avstrijo, ker je najbolj katoliška, so ''smart". Povzdigujejo pa Ruse in Srbe v deveta nebesa, češ kako so oni dobri. Rusi in Srbi so ljudje kot drugi, le toliko je razločka, da oni so pravoslavne vere, mi pa Slovenci ter večina Avstrije smo katoličani, ter pravoslavna in katoliška vera nikakor ne gre skupaj. Le pomisli, čitatelj: Ti si katolik, ter če bi Ti prišel pod srbsko vladcl ali bi Ti imel popolno versko svobodo? lAli še celo pod rusko vlado, kjer je ruski car vrhovni poglavar pravoslavne vere? Ravno tako se bi Tebi godilo, kot se godi ruskim Poljakom. Kot sem ga sam slišal na svoja ušesa, da tam nisi varen, da bi svojo mašno knjižico javno pokazal, ali bi si Ti kaj takega želel? Prav gotovo ne. Ravno taka bi bila med Srbi, oni si ne želijo slovenskih dežel iz bratstva, oni jih žele zato, da . ustanove Veliko Srbijo. To pa lahko ve vsak sam iz stare domovine. Ali pa bi Slovenci imeli več prostosti pod srbsko vlado, nego pod Avstrijo? Jaz ne vidim, da bi imeli, kajti Srbi bi bili ravno tako sovražni nam Slovencem, .kot so to Nemci. Naravnost bodi pa povedano, da Slo venci so krivi sami največ svoje smole, in ta krivica je nevošljivost, ter, žali-bog, ta vlada tudi tukaj med nami ameriškimi Slovenci. Ta se pa vidi največ med časopisjem, ko list drugemu nasprotuje, ker se boji, da se bo razširil med svet. To se je videlo naj« več v zadnji velikonočni štev. G. ko je nasprottoval A. S. glede Zveze slov. duhovnikov. Ta dva lista, katera sta prva ter najstarejša lista v Ameriki, bi morala z roko v roki delovati za napredek našega slov. naroda, ter ne podirati, kar drugi zida. Dokler bomo šli tako naprej kot dozdaj, ne bo slovenski narod napredoval. O tem bi pisal še več, pa zazdaj naj zadostuje. Kakor je pa tpkaj, še slabše je v stari domovini. Tam so Slovenci tako ustvarjeni: če eden ima dobro službo, drugi mu je že nevošljiv. Ravno tako so druge stvari, katerih ni mogoče vseh naštevati zaradi prostora. Le to je: kar eden zida, to drugi podira. Med tem pa pride sovražni Nemec in se med tem sam najbolj okoristi. Dokler bo med Slovenci vladala nesloga, se jim bo slabo godilo, pa naj bodejo pod eno ali drugo vlado. Nazadnje pa naj to Napišem, da vse to pisanje, ki ga piše en ali drugi list glede Avstrije'po vojni, da bi volili nekakega zastopnika, je prazen nič. Če Avstrija in Nemčija zmagata, ne bo pustila nobena teh dežel nobeno ped svoje zemlje nikomur, pa magari izvolijo pri G. N. vse Blatnike, Jer ebe (— Mr. Gram bi bil seveda predsednik, ker tam bi bilo že kaj trgovi ne —) in druge za zastopnike pri francoski in angleški vladi, ne, prav zares. Če bosta ti dve deželi premagani, potem tudi se ne bo nobenega ameriškega zastopnika poslušalo nič, ker delili bodejo po svoje, neglede na to, kam bi Slovenci radi pripadali. Torej to pisanje je vse ničevo, in želeti bi bilo, da bi se oni prostor, ki se porabi za te dopise, porabil za k:ij pOdučljivega za narod, potem bi bilo menj sovraštva med nami. Mi smo vsi Slovenci proti vojni po večini; držati pa bi morali vseeno z Avstrijo, kot držijo drugi narodi s svojo prvotno domovino. Pišejo, da nam ni dala Avstrija dosti kruha v domovini. Ali smo sami Avstrijci v Ameriki? Ali ni res no» benega Srba, ni Rusa in drugih tukaj? Če so, zakaj so pa oni šli v Ameriko, ko je vendar tako dobro v Srbiji? Odgovori na to kdo, in to stvarno! Zdaj končam in pozdravim vse čita-telje tega lista in mu želim mnogo napredka. Frank Vesel, zastopnik. Cleveland, O., 28. dec. — Cenjeno uredništvo A. S.! Usojamo si Vas prositi za nekoliko prostora v vašem listu, da bi naše Pevsko društvo "Lira" odgovorilo na nesramen in brezverski napad na sv. vero in na častitega g. duhovnika J. J. Omana v božični št. C. A. Ne bi bilo umestno ponavljati mešetarskih besedovanj in psovk, s katerimi napada Rev. Omana. Dr. Lira, ki ljubi in predobro> pozna preblagega duhovnika, zbrano na seji 28. decembra, v simpatiji z drugimi katoličani in farani najodločneje pro s testira proti takim nesramnim propalicam, kakor tudi proti uredništvu C. A., ki slastno prepušča cele strani že itak u-mazanega lista za nesramne, lažnive in obrekljive psovke, s katerimi se krivično krade vpliv dobrega in nam priljubljenega duhovnika. Mi se čudimo in vprašamo v javnosti: Kdo je tisto človeče B. L., ali če je L. B. tisto obrekovalno bitje, ki noče poznati in noče vedeti o pravem in resničnem delovanju g. Omana? B. L. prav nič ne ve niti najmanjše pičice slabega proti življenju č. g. Omana, vendar nesramno slika njegovo življenje in posvečuje eno celo stran, da bi ogrdil njegovo ime. Ali zastonj se trudiš in kuješ hinavščino, da bi nam tega g. ograjah Zberi vse bike ali pa lisice in le porabi vse peklensko sovraštvo, vendar č. g. Oman ostane miren pri svojem blagem delovanju med našo šolsko mladino, kjer ima svoje veselje. On se ne bo zmenil za vaše sovraštvo, pač pa bo še naprej storil svojo dolžnost in vam odgovoril, kadar bo zagovarjal resnice sv, vere in vam povedal resnico v obraz, zato ker se vas ne boji in se malo zmeni za puh-lost tacih napadov. Zato pa ga črtite in ga hočete očrniti, ali brez uspeha! Vaša škodoželjnost dokazuje, kaj da ste, ker hočete krivično v javnosti blatiti moža, do katerega ima ljudstvo ljubezen, in kateri požrtvovalno deluje pri vzgoji mladine in v tolažbo bolnikom med našimi rojaki. Mi častitamo g. Omanu, naj tudi v bodoče vztrajno odgovarja vsem napadalcem na sv. vero in tatovom dobrega imena! Vsi bileti naj pa že enkrat za vselej pustijo faro sv. Vida in njene duhovnike v miru! Fara ne nadleguje nikogar, duhoven brani sv. vero, kar je njegova sv. dolžnost. Nas vseh dolžnost pa je, se potegniti zanju proti tacim zavratnim napadom, kar mora storiti vsaki človek, ako ima le še kaj iskrice verskega prepričanja v sebi. Društvo Lira apelira na vse članstvo, kakor tudi na druga slovenska katoliška društva s prizadetimi družinami, da se zdramijo in da se odsedaj prične resno in odločno nastopati v celi naši naselbini, in da se taka gniloba propalih katoličanov ne bo zlivala po hišah dobrih vernih družin, mirnih in zadovoljnih faranov. Društvo tudi kara dopisovalca Lire, ki se je spotaknil in na svojo odgovornost pisal v C. A. dopis, kar je proti volji članstva Pevskega društva Lire. Potrjeno in sklenjeno na seji odbora v navzočnosti 24 članov dne 28. dec. 1914 zvečer v Clevelandu, O. Odbor "Lire". (Društveni pečat.) Cleveland, O., 28. dec. — Cenjeno uredništvo! Učenost, sama učenost tiči iz božične številke lista Clev. Amerike. Uredništvo, koje se podpiše s po-dolgasto rožico, Ahasverji ter neki B. L. ali bolje rečeno, neki propadli gra-ščak in župan, ki sliši na ime Korel-ček, so se kar kosali, kdo bo našemu milemu slovenskemu narodu dal za božične praznike več poduka. Ahas-ver je pograbil po zgodovini, Lojze je razodel svoje vseslovansko srce, in Korelček si je pa vzel na muho g-Omana. Vsi trije pa se v svojih modrovanjih spajajo v eden in isti nivo, kojega glavni junaki so: papež, Franc Jožef in Rusija. Res, priznati moram, da jih je sila težko kritizirati in skoraj mi je malo hudo, ker nisem sotrudnik Clev. Amerike, da bi bil kot tak tudi jaz nekoliko teh učenosti deležen. Zadovoljiti se moram torej s tem, kar mi daje Amer. Slov. in pa father Oman, ki je s svojim dopisom napravil toliko vrišča v taboru socialistov. G. Oman jim je v dopisu namreč na kratko povedal, tla se ljudje socialističnega kalibra čutijo najbolj učene te daj, ako zabavljajo zoper cerkev. In poglejte, najučenejši med učenimi je prijel v roko pero ter namazal štiri kolone različnih fraz, s katerimi je pokazal vso svojo zatelebanost, ter i njimi osmešil do skrajnosti sebe in svoje sodruge. Da je porabil v dokaz svojih trditev vse starokrajske liberalne psovke, s katerimi je na debelo obkladal g. Omana in vse Slovence, kateri se drznejo verovati, da so duho\-niki božji namestniki, je samo ob sebi umevno. Predno pa kaj nadalje pišem, svetujem Lojzetu, Ahasverju, Korelnu in drugim enakim elementom, ki se smešijo s svojimi prismodarijami v javnosti, da naj v bodoče, kadar bodo še kaj pisali, skušajo pobrati iz svojih dopisov in člankov psovke, laži in zavijanja, nakar bodo prepričani, da jim za v tisk ne bo ostalo ničesar.... Sicer je ves Korelnov dopis skladišče neumnosti in ni, da bi se pečal z njim, ko bi ti ljudje vedno in povsod ne predbacivali cerkvi, da je ona vzdrževala inkvizicijo. Kdor pa ve zgodovino ,ta bo vedel, da je ravno katoliška cerkev z vso . svojo močjo delala za odpravo iste, ter da so bili največji zaščitniki inkvizicije graščaki in cerkvi sovražni grofi ter razni velikaši in trgovci s človeškim mesom, ki so potem vso krivdo zvračali na katoliško cerkev. Da se je revno ljudstvo vedno bolj in bolj oklepalo katoliške cerkve, nam je to najboljši dokaz, kdo da je bil prijatelj in zaščitnik feednega delavca, nad kojega hrbtom je žvižgal dan na dan bič brezverskega graščaka. Potem pa Korel reagira na dejstvo, da je katoliška cerkev kriva propada Avstrije. Ko bi se mu bilo sanjalo, da je Avstrija v propadu, bi mu ne zameril; ker pa menda opravičeno trdim, ako rečem, da je pri vsej svoji pameti to zapisal, naj mi ne zameri, ako mu rečem, da njegova pamet ne presega pameti hribovskega pastirja. Čudno pri vsem tem pa je, da ni zapisal, da je cerkev kriva gospodarskega in duševnega propada Francije?! Nadalje si se neizrekljivo zlagal, o-prosti, da ti tako naravnost povem, da je kdaj kak škof ali duhovnik rekel v gosposki zbornici: "Mi smo tvoji črni policaji!" Vedi, take stvari lahko tve-ziš svojim sodrugqm, koji v stari domovini niso prišli dalj kot do vaškega korita! Kako pa slovenska duhovščina skrbi, da obdrži ljudstvo v temi, nam pričajo mnogoštevilne gospodarske in socialne organizacije, kojih ustanovitelji so direktno duhovniki. — In kdo je kriv vojske? Po mnenju Clev. A-merike in njenih pristašev seveda Avstrija. Vsak pameten človek obsoja klanje, ki besni v srcu Evrope, toda kdor je zasledoval politiko evropske diplomacije zadnjih pet let, ta je moral konštatirati, da mora v Evropi priti do resnega konflikta. Gospodarski razvoj Anglije in konkurenca Nemčije sta najmerodajnejisa faktorja y tem konfliktu; temu se je pridružil že stari srd Francozov proti nemški državi, do-čim so Rusi zdavnaj stremili za tem, kako ugrabiti Avstriji Galicijo in Bu-kovino. Srbska propaganda o veliki Srbiji je vplivala na Angleže, da so porabili ugodni trenutek ter začeli ščuvati Srbijo in Rusijo proti Avstriji, ob-ljubivši jima svojo pomoč. Vsak razsoden človek bo vedel, da se Srb'ja sama nikdar ne bi postopila kovati sovražno politiko napram Avstriji, ko je vendar vedela, da Avstrijo ščiti tro-zveza. Bilo je vse pripravljeno in čakalo se je še samo povoda, potom katerega bi zavezniki izvršili svoje nakane. V Avstriji so to dobro čutili, zategadelj so pazili kolikor mogoče na to, da se umaknejo vsakemu prelivanju krvi. Ko so zavezniki videli, da ne morejo kar tako začeti vojske, se jih je polastila blazna misel, da so potisnili v roke Slovana morilno orožje, s kojim naj pretrga nit življenja avstrijskemu prestolonasledniku, človeku, kateri je bil izmed Habsburške hiše najbolj naklonjen Slovanom, koji je bival najrajši sredi svojih zvestih Slovanov, koji je vrgel od sebe čast ter uropal svojim potomcem pravico do prestola s tem, da je vzel v zakon slo-ansko žerto, Čehinjo pl. Chotek. — S tem činorii, ki ga je storil Srb, Slovan, se je zadal vsem Slovanom pečat sramote, ki se ne izbriše nikdar, in ki ostane v trajen spomin angleške za-vratnosti. Nadalje omenja dopisnik družbo sv. Cirila in Metoda. Pri vsej svoji zlobi se vseeno ne upa reči, da niso slov. duhovniki družbo ustanovili. Da, dokler je bila družba majhna, ko je bilo treba delati in se boriti za njen obstanek, o takrat so se liberalci in socialisti skrivali za plot; ko pa je družba, kot jasno izpričevalo pridnosti slovenske duhovščine, postala močna v strah nasprotnikom, takrat so se pokazali izza plota, ter so prihajali eden za drugim bližje. Lazili so toliko časa hinavsko okrog duhovnikov, da so jim sčasom prepustili skoro vse urade, misleči, da bodo v dobrih rokah. Toda kruto so se varali, kajti kakor hitro so dobili pri drikžbi nekaj moči, so se takoj razšopirili nad premoženjem, ter se vedli tako, kot da bi bila družba ter njena ustanova njihova zasluga. Du-hovščina.jim takrat še ni nasprotovala, a ko so liberalni učitelji začeli vzgajati obmejno mladino v svobodomiselnem duhu, tedaj so se duhovniki morali u-preti in protestirati proti takemu početju. Ko ni vse nič pomagalo, so bili prisiljeni pustiti sadove dolgoletnega truda liberalcem, ter so ustanovili na novo družbo "Obmejni Slovenci", koja pod vodstvom Slov. Ljudske Stranke uspešno napreduje. Kar se pa tiče gospodarstva v družbi za časa liberalnega gospodstva, hočem obravnavati pozneje. O, to katoličani dobro vemo, da bi (Nadaljevanje na 4. strani.) Joliet, ill. PIVO V STEKLENICAH. JOLIET, ILLIM«* Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephones 26. Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron. Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Mctkoviču, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednost-nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzeirlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo, Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. Hi ilKl Hi ii S ! i K m, Hi Hi ! i Sfi Hi ! Hi Hi Hi Hi tfi S Hi Hi Hi Hi Hi S Hi Hi SS Hi Buchanan-Daley Co. Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Hi HiHiiiHiMfiHi^Hi^Hi^Hi^iJi^HiHiHiHiHiHi Hi^HiSHiSHiSHiSHiSHiSHi^HiKHi^Hi Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovi] tu l. 1893. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St,. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, Id je eden najveiji* f mestu; ima lattno zasebno ambulanco, ki je »a j lepil v Joliet« i» tvaške vozove in kočije. Na pozive te posluži viak čas pomoči m pednev«. Kadar rabite kaj v naši rtroki «e oglasite ali Kslefoeajte. CkicU' tel. 2575 jia N. W. 344. Naii kocajaai in vsi delavci ae Sloro«c<\ Les za Stavbe in Premog u Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Union Coal & Transfer Co' 615 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano aitixlpredsednik............Stephen Kukar, 1210 N. Broadway Tajnik.......................losip Klepec, 1(XI6 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr.. 1000 N. Chicago St. Blagajnik........................John Petric, 809 Indiana St. Duhovni vodja............Kev. John Kranjec, 81» X. Scott St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 X. Bluff St. NADZORNIKI: ......1109 X. Broadway -...............................................1215Summit St. Jos. M.Grill................................1208 X. Broadway Anton Sraj, .Tr.................. Nicholas J. Vranichar........... Geslo: "Vse za vero, doni in narod." . 1 o društvo sprejema moške in ženske od 16. do 55. leta za ude in izplačuje ^nrtmno in bolniško podporo $1 na dan; sprejema tudi podružnice v državah.. J" Je mogoče dobiti licenco in posamezne ude iz v$ph krajev Zjed. držav, ■n "ade ln Mehike. Za nadaljna pojasnila pišite na tajnika. Vsaka slovenska "K'rVatSka družina n:'j bi bila Pri Društvu sv. Družine, ker naša pesem peva: jer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša kompanija." nstopite zdaj vsi — možje, žene, fantje in dekleta — dokler je tako nizka Pristopnina. Vsi dobrodošli! Kdor želi pristopiti, naj se oglasi pri tajniku. ttikul k Ud d°.bi krasen stenski koledar Društva sv. Družine za 1. 1915 pri taj-. kadar pristopi ali vplača mesečnino. NAZNANILO. in rVSe|n 1dom Društva sv. Družine in vsem slovenskim in hrvatskim rojakom znai°Ja a-m' k' 56 zanimaJ° za t0 organizacijo, se tem potom službeno na-jJa' da ie Društvo sv. Družine na svoji prvi redni mesečni seji sklenilo: udov ostane zadeva glede pristopa, kot do sedaj, dokler ne. pristopi 500 drža^T16 Dru.štveni odbor pooblaščen sprejemati Podružnice in društva 3 Illinois in v tej zadevi delovati po svojem najboljšem prepričanju. Ž k Sicahanjeniln bolnim yojakom v ^.,!0lKeV V kranJ'sk° trgovsko in Mandat Zb?rn,co letos ne bo. Doba tQv je podaljšana za eno leto. V,!;'?' kurat č- g. Leopold Turšič, ]ian0( j aplan v St. Vidu nad Ljub-Po!je' Je 2- dec. odpotoval na bojno ?estn^°hnega PosojiIa je podpisala «r0„ nranilnica v Kranju za 30,000 — K *0o.OOor£niska hrani'n'ca je podpisala vojnega posojila. SCfem "jetništvu. Dr. Janko nialuki na r«alni gimnaziji v št '4 r?z poročnik; v bos.-herc. '•""nem bo'.J? bil septembra na se-f'olm, DotJ'SeU ranien in prepeljan v aia v Rv em v Moskvo. Zdaj se na- £ b° P0Dnl'n&kU na severni VoI*'< kJ'er ,L,,abinsk c 8 popravil- — v mestu uietniw\Slblriji je od 20. okt. ru-IK stud. phil. Franc Možina. ^ 2 N. V n? eden> ki ie "mrtvih" I"1 Meseci °Ve Ko se je >al t(jeci razglasila mobilizacija, je s!rec zam^-tUkajšnji Posestnik Jan. k,ie PoT. J-atl plu» s Puško. Težko v 0 "o*! ! °d žcn«. '«ko mu je Jk * J! °trok- Ali ukaz j« ukaz, irec • mora Pokoriti. bodo vsi srečni in veseli zopet videli na Dobrovi. — Nesreča v premogokopu Britof-Vreme pred sodiščem. Radi znane ne sreče 8. decembra 1913, ob kateri se je ponesrečilo 10 delavcev, so se morali zagovarjati pred ljubljanskim dež sodisčem lastnik profesor Avgust Pri-ster, obratni vodja Avguštin Schmid in paznik Jožef Obreza. Ker je razprava dognala, da je nesrečo povzročil le nesrečen slučaj, je po llurni razpravi sodišče obtožence oprostjlo. — Mrtvega so našli 25. novembra 621etnega vdovca in občinskega ubožca Franca Černivec v hlevu gostilni-čarke Antonije Hlebš v Zgornjem Ka-šlju. Černivec je bil znan žganjar. — Nevarno je ranil dne 26. nov. na potu iz Kranja skozi Stražišče posestnikov sin Hafner, po domače Frlu-kov iz Bitenj, posestnika Perkota, od-ondot, iij sicer tako nevarno, da ga je moral obvezati okrožni zdravnik g. dr. Edvard Globočnik iz Kranja, nakar so ga prepeljali v rešilnim vozom domov. — Umria je v Presbaumu pri Dunaju redovnica Marija Baltič. — V Spod. Šiški je umrla gospa Berta Zal-ta, roj. Schwingshakl. • — V ruskem ujetništvu v Chodšentu, okraj Samarkand (pod Himalajo) je vojni kurat Mirko Capuder, sin gosp šolskega voditelja Capudra. — Umrli so v Ljubljani: Sestra II-luminata Angela Klun, usmiljenka, 26 let. — Ivana Češnovar, zasebnica, 44 'et. — Jakob Toman, pešec pešpolka št. 8. — Ivan Godec, rejenec, pol leta • — C. kr. kmetijska družba kranjska je dala na račun svojega glavnikega premoženja 20,000 K vojnega posojila. Vrhutega je družba dala za vojne dobrodelne namene 500 K poleg tistih znanih sredstev, ki so jih dali tudi njeni uradniki. Poleg tega skrbi družba prav znatno za tiste svoje uslužbence, ki so vpoklicani k vojakom, oziroma za njih rodbine. Nesebično in patri-jotično ravnanje družbe je tem pomembnejše, kajti ona že več let ni dobila izplačanih podpor, do katerih ima po zakonu pravico. — Od mrtvih vstajajo. Minuli so tedni in meseci, kar je bil odšel domo braneč Alojzij Jerebič z drugimi slovenskimi fanti vred na severno boji- Njegova mati Helena Jerebič, SCC Ai Na^severnem bojišču je padel | bivajoča v Besnici pri Jančem,' ni do^ '5iio""k| In. Inožmi vred odriniti v G^Vor ^ JC tvegaI sv°je življct kI,c'jiVo -0vine- Mož je stal v V s° Pokali '0p0vi so grnleli, pu-Isi So trmu °*le so žvižgale, gra- Jarec : ° puKorm. Tudi Ja-G , ' fanti • m0ral z dru»imi sloven-i! c'io. k "ložmi vrela„'„. ,r Je tvegal svoje življenje •»'> na^ll6 % Svinčena toča se >e k Molu; i„ ' a ln otroci so do- %Var°vala Pr0-Sili Mater božjo1 da ^ ncvtrl?1^® oz'r°ma očeta v " 'B-" J arnosti- Minuli so tedni. vnUU So -J(H! ti Jarčev^e.seci- * od "»o« ni do- Snie ^la nobenega Rlasu- V v Gal- "J Slovencu" o strašnih i • in skrb in strah za Vdo dne mučil bolj in bo,j od > Golila -a Jožefa Pa je sta-C ji otell ,.,nupr0sila Mater Božjo, Ctev ie kI" 3 moža ln "jena uslišana pri Bogu. sprei^bra Je z nepopisnim ve- in" Kamen P,Sr!,° od moža. da je V°lze ve ,.Se Ji je odvalil od sr-ISe- da j " Ja so j' zalile oči. Mož r°Polu ., v ruskem ujetništvu v okovja f l P°dnoŽju °rja-4 in .i V Ko bo utihnila bojna b« sklenil zlati mir. se dne 26. novembra pri Wolosianki generalni major Vladimir Janiczek. r— Umrli so v Ljubljani: Draga Tre bežnik, čevljarjeva hči, 1 leto. — Mar jeta Falle, krojačeva žena, 44 let. — Fran Brolih, bivši mizarski pomočnik, 32 let. — Fran Urbane, bajtarjev sin, 3 in pol leta. — Marija Swientalska, poljska begunka-dninarica, 23 let. — Jožefa Gradišar, kajžarjeva žena, 38 'et. — Fran Jenko, drvar, 64 let. — Bojana Kosikovič, narednikova hči, 2 leti. — Marija Slavlč, hči delavca v tobačni tovarni, 16 mesecev. — Zlati zaslužni križec s krono je podelil cesar okrajnemu tajniku gosp. Martinu Jeretin v Litiji ob priliki zaprošene upokojitve. — Nesreča dveh črnovojnikov. Dne 29. novembra sta se peljala na izpre-hod četovodja J. Dietz, doma s Kočevskega, in kjonjski hlapec Jožef Ko-kalj, star 18 let, doma iz Predoselj pri Kranju, po cesti iz Bazovice pri Trstu pri Herpeljem. Ljudje so našli oba-dva ležati nezavestna na tleh v mlaki krvi. Kako se je nesreča zgodila, se ne ve; vendar pa se sodi, da so temu krivi preiskri konji in pa to, ker tukaj cesta preveč visi. Oba ponesrečene«« sta bila vedno trezna, v svoji službi vestna in pridna, zato ju je vse rioštvo ljubilo, O tej nesreči so obvestili poveljstvo 3. črnovojniske stotnije. Takoj se je podal oddelek moštva pod poveljstvom nadporočnika g. Bušiča na lice nesreče, da pomaga, kolikor je mogoče. Ponesrečenca so prenesli v Brezovico, kjer ju je nadporočnik g. Ertl s pomočjo sanitete za silo obvezal, nato pa je naročil avtomobil iz bila od sina nobenega glasu .nobenega sporočila. Trdno je bila prepričana, da je njen sin Alojzij na'šel zgodnji grob daleč tam na ruskih ravninah. Žalovala je po njem noč in dan, pa molila za njegovo dušo. Ali dobra mamica je prezgodaj žalovala za sinom, zakaj 7. dec. je prejela — pismo od sina tam iz daljne Rusije iz Tom-ska v Sibiriji. Piše ji, da je še živ in da bo še, če Bog da, prišel domov v Besnico. Mati je pismo brala in brala, in solze veselja so ji padale na tisto radostno pismo. Zdaj hvali Boga iz globočine srca in je vsa srečna in vesela. Z njo vred so veseli vsi njeni sorodniki, prijatelji in znanci. "Mislila sem," pravi, "da je mrtev, oj pa ga bom še videla, hvala Bogu!" — Tudi za "mrtvega" proglašeni stotnik. Karol Nučič živi. Mnogo solza se je že prelilo, ko je ta ali oni bral v seznamu izgub ,da je kdo njegovih dragih padel na bojišču. Toda vsakemu ostane) še vedno tolažba, da je mor da ujet. Mnogo se. jih ne vara. Dne 27. nov. je dobil v Št. Vidu pri Ljubljani a svojo soprogo bivajoči g. Ig. Nučič, c. kr. policijski nadzornik v pokoju od svojega že za mrtvo objokanega sina Karola Nučič, stotnika pri bosn.-herc. pešpolku št. 4 — bil je namreč kot mrtev naveden v uradnem izkazu izgub in tudi "Ilustrirani Glasnik" je prinesel njegovo sliko — sledeče pismo: Dragi starši! Dan na dan mislim na Vas in upam, da Vas kdaj zopet vidim zdrave in srečne. Kar se mene tiče, kar brez skrbi! Zdrav sem. Dne 3. oktobra me je podrl zračni pritisk šrapnela na tla — bilo je pred Lu-blinom, — ki je letel tik ob meni. O- nesvestil sem se za nekaj časa; ko se pa zavem, ne morem premakniti nobenega uda; ker sem namreč ležal precej časa na vlažnih tleh, sem dobil hud revmatizem. Ležal sem tako na trebuhu kakih 10 ur in med tem časom me je kakor čudežno izmed tisočev krogel le ena in še ta, hvala Bogu, le lahko ranila. Zdelo se mi je, kakor da me je nekdo prav pošteno ošvrknil po stegnu. Potipljem in začutim kri. Ob 8. uri zvečer me je pobrala ruska patrulja; pa ne samo mene, tudi v bližini ležečega ruskega nadporočnika. Obvezali so naju in odpeljali v ruski lazaret. Dne 5. septembra so me prepeljali v lublinski mestni lazaret, kjer so mi dame Rdečega križa skrbno stregle. Odtod sem prišel v bolnico v Moskvo, pozneje v Omsk. V Nikolajevsku smo stali cel mesec. Tu so nas porazdelili in me po dvadnevni vožnji na ladji slednjič prepeljali v Barnaul ob reki Ob v Sibiriji, kjer se še sedaj nahajam v ujetništvu. Mesto je lepo, ima veliko cerkva, prodajaln, šol in dve gimnaziji. Hiše so podobne ličnim vilam, trotoarji so leseni. Mraz pa zelo pritiska. Imamo ga že 29 st., pa ga bo do 40 st.; sicer je vreme lepo. Živila so poceni, draga je le obleka in industrijski izdelki. Zoper mraz sem že dovolj zavarovan. Dali so mi močne škornje z galošami, barnavelski kožuh in kožuhasto kapo. Zmrznil pač ne bom. V sobah je dobro zakurjeno. Tudi jaz bom lahko obhajal Božič. V bližini .je dokaj lepa poljska cerkev, kamor večkrat zahajam. Srčen pozdrav Vam dragi starši, in drugim znancem! Vaš Karol." — Vsakdo si lahko sam predstavlja veselje staršev, ko so prejeli sinovo pismo, ki je potovalo 27 dni. Naj bodo te vrste v tolažbo vsem onim, ki žalujejo za svojci! Marsikdo še lahko oživi, pač so se zanj tudi že brale maše zadušnice, kakor za stotnika Nučiča. — "Oj, samo da je še živ!" Tudi Anton Stopar, posestnik iz Spodnje Šiške pri Ljubljani,, je moral s svojim polkom vred odriniti za dom med bojni grom. Pa ker ni bilo od moža toliko česa nobenega glasu, nobenega pisma, so ženo Marijo od dne do dne bolj mučile strašne misli, da ne bc §vo jega moža morda nikdar več videla. Tri mesece od moža nobenega glasu, to so skrbi, zlati moji. Ali vse le en čas trpi. Tudi Mariji Stopar ni bilo usojeno vedno žalovati. Dne 15. nov. je dobila po tolikem času prvi glas od moža. Pisal ji je, da se nahaja v ruskem ujetništvu v Staropolu v južni Rusiji, odkoder se bo po končani vojni ves srečen vrnil domov. "Oj, da je le živ!" je vzkliknila žena. Nepopisno veselje je zavladalo v celi Stoparjevi družini, ko so bili rečeno pismo prebrali. Družina prej tako potrta, je spet vsa vesela in srečna. HRVATSKO. r ŠTAJARSKO 1 — Vojaški begunec ustreljen. Ustreljen je bil V Zagrebu 311etni Dujo Ja rič, pravoslavne vere, rekrut pri črno-vojniškem 79. pešpolku, ker je pobeg nil od vojakov. — Bulimbašič — vojni aviatik. Iz Splita se poroča, da je bil pri zadnjem prebiranju črnovojnikov potrjen znani hrvatski aviatik V. Bulimbašič ter da je prideljen aviatičnemu oddelku naše vojske. Bulimbašič je sedaj na potu v Zagreb, da tamkaj prevzame svoj aeroplan. — Radi osješke "Narodne obrane". Pod tem imenom izhaja v Osjeku hrvaški dnevnik hrvatske smeri. Gospi-ca Jelka Švrljuga, hči profesorja v Osjeku, je bila začetkom vojne v nekem avstrijskem letovišču v in je dobivala dnevnik "Narodno obrano" iz Osjeka. Kar se je pojavil v hotelu orožnik ter odvedel gospico k oblasti, češ, da je na sumu, da je v zvezah s srbsko "Narodno obrano". Gospica se je seveda na smrt prestrašila in prisegala, da je nedolžna. Vse zastonj! Poleg o-rožnika so šli ž njo k oblasti tudi nje starši. Na oblasti so jej posedali, da je na sumu, ker drži list "Narodno o-brano". Gospica je sicer pojasnila stvar, da je to hrvatski list iz njenega rojstnega mesta, ali ni ji koristilo. Morala je ostati v zaporu tri dni, dokler ni prišlo potrdilo, da je nje "Narodna obrana" v resnici hrvatski list. Slično se je dogodilo tudi nekemu duhovniku v Stolnem Belemgradu, ki je bil naročen na isti list. "Glas Naroda" zmotljiv. Pod naslovom " 'Mkry Blay' alias 'Amerikanskemu Slovencu' v album" je newyorski "Glas Naroda" z dne 31. dec. pričel neki članek takole: "Zadnji 'A, S.' je prinesel 'dopis' iz Chicaga, — skuhan je bil ta močnik v uredništvu —" itd. Tem potom izjavljamo, da je bil do-tični dopis 'pristen in je vsakomur na ogled v tiskarni A. S. Potemtakem se je G. N. v naslovu zmotil, in kakor se je zmotil v tem, se-moti še v marsičem drugem. Pazite na brez-vredne pon a-redke in glejt« da dobiti prf-stniRiehteijeT Pain-Expeller z znamenjem Anchor Tirade Mark, kot kaže slika. Cena 25 in 50c v vsek lekarnah ali pri naravnost 11 a m pišite ponj. F.AOittr & Co. 74-80 Wash-ington St. New York. Geo. Svetlecich SfiiSSiiLSffiSKSSffiSfitfi« ^ PRVI SALUN S ONKRAJ MOSTA S HSSSIiiSSSSiS«« Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL DOBRODOŠLI! Ma Mi in sola rali STORM DOORS AND WINDOWS (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih pripravi J. W. LOVE CARPENTER j ' i ! Zahvala, Podpisani, dolgoletni saltiftar na Ruby §t., se tem potom svojim bivšim odjemalcem najiskrenejše zahvaljujem za skazano mi prijaznost. Zahvalim se vsem onim, ki so vse plačali, pa tudi onim, ki bodo to storili, ter želim vsem srečno Novo leto. GEO. MIKAN, Nicholson in Bismarck Sts., Joliet. 204 Scott St., poleg italijanske ctrkrti, Chicago tel. lOOl. JOLIET, ILLINOIS. JOHN N^8Pho"iEu n Stejfanich i — Ruski top v Gradcu. Gradec, 1. dec. Včeraj popoldne so na tukajšnjem glavnem kolodvoru stvorili en ruski top. Oklopna plošča je na eni strani popolnoma razstreljena. Proti večeru so toppičarji spravili top v vojašnico. Top se glasom vesti postavi na ogled. — Pogreb ruskega vojaka v Gradcu. Dne 30. nov. so pokopali ob 3. popoldne v Gradcu četovodjo 179. ruskega pešpolka Vazilija Czirkawsk, ki je na rani umrl. Štirje ruski ranjenci so se smeli udeležiti pogreba. Prinesli so tri vence. Tudi avstrijski ranjenci so nabrali za venec in so se pogreba udeležili. Ruski vojak je bil pokopan v vrsti častnih grobov. — Slovenski vojak umrl v Budimpešti. Poroča se, da ji v bolnišnici v Budimpešti umrl za ranami, dobljenimi na severnem bojišču Ivan Zida-rič, vojak 87. pešpolka. Zidarič je do. ma iz ormoškega okraja. — Profesor Alojzij Vavroh umrl. Dne 27. novembra je umrl v Gradcu bivši profesor na mariborskem učiteljišču Alojzij Vavroh v 64. letu svoje starosti. , KOROŠKO. Družba sv. Mohorja je podpisala 10,000 K vojnega posojila. — Padel je na severnem bojišču dne 17. novembra rezervni poročnik 17. pešpolka Jožef Lagger, prokurist centralne banke nemških hranilnic v Celovcu. Padel je pri Volczadolna, južno od Przemysla. W. H. KEEGAN POGREBNIH. Slovenci v La Salle in okoliei: Kadar potrebujete pofrebnika le obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, 4a boste najbolje poitreženi, ker ta uvod je najboljši ter mnogo cenejii kot drugi. V »lučaju potrebe reiilnega ton (ambulance) pokličite nai po teldb-nu, ker imo vedno pripravljeni — p» dnevi in ponoči. Vm delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS W. H. KEEGAN, Telefona it. 100 — vsak čaa. Cor. 2nd and Joliet St. L« Sall«, n POZOR, ROJAKINJE! PRIMORSKO. — Umrl je v Trstu v 68. letu g. Jurij Titz, c. kr. ravnatelj pomožnih u-radov v pokoju. Bil je vodja policijske službe v Trstu in na terh polju odličen strokovnjak. Rodom je bil iz ljubljanske okolice. — Cesarsko slavlje v Trstu. Trst, 1. decembra. Tukajšnji črnovojniški bataljon je priredil slavlje povodom cesarjevega vladarskega jubileja. Polkovnik Meissner je otvoril slavlje z navdušenim govorom Najvišjemu vojnemu gospodu. Slavlje je zaključila cesarska pesem in navdušeni živio-kli-ci vladarju. i Ali vMte, kje je dobiti najkoljle mt so po najnižji ceni? Gotovo I V mesnic J. & A. Pasdertž se dobijo najboljie sveže in pr«k» jene klobase in najokusnejie mm Vse po najnižji ceni. Pridite tor«l k poskusite naie meso. :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. Kadar se mudite na vogala Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti r MOJO GOSTILNO kjer bosU najbolje potUe&tni. Fino pivo, najboljša tina in smodi«. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Chicago Phone 788 N. W. Phone 20 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti C*nr| House, Joliet, I1L Oba telefona 215. Nitke cene in dokra postreJb« naie geslo. Ne potabit« torej obiskati na* ▼ naiej mesnici in groeeriji na vogala Broadway and Granit* Streets. —h1- Cklc. Phone 27M. N. W. Phone UU ChL tel. 3999. N. W. tel. II Louis Wise 3M Jackson St JOLIKT, ILL gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sob« t najem ia Lasek Rooaa. WERDEM BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, M Tu dobite najboljši CEMENT, AF< NO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOCNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada ▼ gradivo. MEHAK IN TRD PREMOflk Chicago Phone 225. W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posest** 508-9 Joliet National Bank JOLIET, ILL. CORK TIP f CIGARETTES umrn mm ,N«W YORK, tar*. travnikov, na katerih so se pasli konji, kamele in ovce in iz obdelanih polj, obsejanih s turšico, prosom, al-falfo in drugimi vrstami žitnih rastlin. Nad bregom kanala je bilo videti raznovrstnih vodnjakov z velikimi kolesi, na katerih so bila obešena vedra, ali pa z navadnimi vrvmi, s katerimi so fellahi zajemali vodo in jo pridno raz-peljavali po njivicah ali pa vozili v sodčkih in vozičkih, katere so vlekli voli. Nad žitnim poljem so se zibali golobje in včasih se je dvignila iz njih cela četa prepelic. Ob bregu kanala so se sprehajali resni žrjavi in štorklje. V daljavi, nad glinastimi kočami fel-lahov so se dvigali venci daktilovih palm, kakor pernice za klobukom. Na severni strani železnice se je pa raz^gala popolna pustinja, toda nič fcodobrU oni, ki je ležala na drugi j strani sueškega kanala. Tam je izgle- I dala, kakor ravno nnarsko dno, S kate-' rega Je Cidtekla voda irl ostal samo še hakopičeni pesek. Tu je pa pesek bil bolj rumen; kakor nasipan h.t"\lfelike kdpice, pokrite ob StMteh s kepami rujaVeg'a rastlihjik Jvled temi kopicami, ki so tiVihlam izgledale kakor visoki griči, so ležale obširne doline, med katerimi so se od časa do časa zagledale popotne karavane. Iz oken vagona sta otroka zamogla opazovati natovorjene kamele, ki so v dolgi vrsti druga za drugo korakale čez peščene razloge. Pri vsaki kameli je korakal Arabec v črnem plašču in z belim zavojem na glavi. Mala Nelka I se je spominjala na podobe iz sv. pisma, katere so imeli doma, ki so predstavljale, kako gredo Izraelci za Jože-fovih časov v Egipt. Bili so ravno taki. bkoda, da ni mogla dobro ogleda-vati karavane, ker sta pri oknu na tej Strani vagona sedela dva angleška častnika in ji zaslanjala razgled. Ko je pa to povedala Stanku, se je on z resnim obrazom obrnil k častnikoma, pristavil prst h klobuku in rekel: "Gospoda, ali bi ee ne hotela umakniti tej mali gospodični, ki bi rada o-gledavala kamele?" Oba častnika sta istotako resno spre jela besede in eden izmed nju, ne samo da je odstopil svoj prostor radovedni gospodični, ampak jo je še dvignil in postavil na sedež pri oknu. Stanko je pa pričel razlagati: "Tu je nekdanja pokrajina Gošen, katero je Faraon izročil Jožefu za njegove brate Izraelce. Nekoč in še v starodavnih časih je tekel tu kanal sladke vode, tako, da je ta novi kanal samo obnovitev starega. Pozneje jc bil pa kanal uničen in dežela se je spremenila v puščavo. Sedaj pa pričenja spet- postajati rodovitna." "Odkod pa gospod to ve?" vprašal je eden izmed častnikov. "V moji starosti je treba taUe reči znati," odvrnil je Stanko, "pa tudi profesor Sterling nam je nedavno razlagal o Vadi-Tumilat. Dasiravno je Stanko je jako dobro govoril po angleško, vendar je njegov nekoliko različen naglas obrnil nase pozornost drugega častnika, ki je vprašal: "Ali mladi gospod ni Anglež?" "Mala gospodična, Nelka, katero mi je oče izročil v varstvo med potjo, je Angležinja, jaz pa sem »Poljak in sin inženirja pri prekopu." Častnik se je nasmehnil, ko je čul odgovor samozavestnega dečka in rekel: " 4 "Poljake imam jako rad. Spadam k polku konjenice, ki se je za Napoleonovih časov večkrat boril s poljskimi ulani in s tem se ponašajo radi šeVlan-danes." ' (Dalje prili.) Ali vas hrbet boli? Mnogo ljudi trpi vsled bolečin v hrbtu, omotice in drugih obistnih ne-prilik. Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severn's Kidney and Liver Remedy) >e izdeluje in priporoča za zdravljenje neprilik kakor: vnetja o-bisti in mehurja, zadrževanje vode ali goste vode, bolestnega puščanja vode, oteklih nog in bola v hrbtu, ki so učinek obistnih neprilik, zlatenice in kislega želodca. Cena 50i centov in v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovo. Vprašajte po njem po imenu. Ne . sprejmite nadomestitev. Vprašajte 'c-jj karnarja za Severov Almanah in Zdra-voslovje za 1915. Dobi se zastonj. I Ako ga ne morete dobiti od lekarnarja, pišite nam ponj. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Ad. for Jan. zuje, kjer se v srca mladih vsaja ljubezen do siromakov in delavstva in kjer se jih uči naš materin jezik, da se ne bodo, ko dorastejo, izgubili med drugimi narodi, ampak da se bodo vsekdar zavedali, da so sinovi in hčere slovenskih starišev. Na koncu svoje umetnosti pa dopisnik Clev. Amerike zelo tarna o velikih krivicah, katere mu je prizadjal baje avstrijski cesar. Res je hudo, zelo hudo; človek je lepo pokoren in ponižen, nikomur ne stori nič žalega, ampak lepo pri miru V kavarni sedi in pije, dokler ima kaj v žepir; Jco mu pa zmanjka, pa mora brez vsake krivde, ločen od svojih dragih, v daljno tujino. Res je hudo! Toda tudi v daljni tujini ne bo preveč prijetno, ker tukaj je treba delati, če hoče, da se pošteno prelivi. In to naj si dopisnik enkrat za vselej zaiW.r,;. Naši duhovniki so spoštovanja vredni, kki se triitlijo za naš dtištti blagor in za izobrazbo mladine. Kdor je proti njim, ta je proti katoličanom in prepričan naj bo vsak, j da katoličani vpričo nesramnih napadov ne bomo molčali. Vsak pošten človek mora obsojati izbruhe, katere prinaša Clev. Amerika proti naši duhovščini, za katero že ne more najti dovolj psovk. Ali ni to skrajno nesramno, da se upa starokrajska liberalna propalica reči g. Omanu, da je ignorant? Ali ni g. Oman študiral in tudi pohvalno izvršil višje šole? Kdo pa je potem inteligenten, ako ne ljudje z višjošolsko izobrazbo? Ali si morda en tak pufar, kot je ta liberalna šle-va, ki je začel se šopiriti po CI. Am., domišljuje, da so vsi ljudje neumni? Ali morda misli, da mu bo g. Oman na njegovo oslarijo odgovarjal? Jaz upam, da ne in mu tudi ne svetujem, zakaj iz osla se spravi samo riganje. L. K. ona lepo napreduje od tega časa, odkar smo dobili usmiljene redovnice, častite sestre za učiteljice. Od tega časa tako lepo mladina šolska napreduje, da je veselje jih gledati, kako lepo se v cerkvi obnašajo, in kadar pristopajo k angelski mizi, grejo tako lepo po vrsti eden za drugim pobožtso, kakor angelčki. Dne osmega tega meseca se je ustanovila Dekliška Marijina Družba. K tej družbi so pristopile Yse deklice odrasle šolske mladine. A kdo je to ukrenil, da se je ustanovila Marijina družba? Častite sestre! Njim gre vsa čast, one znajo, kako se mladina uči in vodi na pravi pot življenja. Dokler smo imeli navadne učiteljice, se niso otroci tftkg lepo obnašali v cerkvi, kakor sedaj, H koncu želim vsem čitateljem A S. srečno novo leto, a tebi, dragi list pa mnogo naročnikov in predplačili-kov. G. M., naročnik. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE I*| NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico| U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Brodi na S, Crkvenici, Delnicama, D j ako**! Kraljevič}, Novem Vinodolu, OiiK Požegi, Rieki, Su.V«. Varaždinu, Vel' Gorici, Virovitici, Zemu.nl » Sen)iit© EJlBrand" pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah« Rabite dober tobak Najboljši pridelek v Amerika Cash kuponi v vsakem zavoju Kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmete, ■( Vsakdo jih pozna Vsakdo jih kadi Vsakdo jih hvali Vsaki trgovec jih prodaja. Washington, D. C., 2. jan. — Generalni konzul llanna v mestu Monterey, Mehika, je naslovil danes na Rdečega križa družbo poziv, obrniti njeno pomoč kakim 2,000 družinam v okrajih, opustošenih po revoluciji. Nesrečniki strašno trpe vsled mraza in so v nevarnosti, da umro za lakoto. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) si ljudje dopisnikovega kalibra radi razdelili cerkvcno premoženje, da bi se potem mastili z njim. Aampak ne bo nič, tako pravim nič, kajti katoličani ne zbiramo denarja za lene potepuhe, ki so svoje in svojih očetov premoženje zapravili v slabi in nemoralni druščini po dunajskih kavarnah, temveč za sirote, ki nastanejo radi brezverstva in razkošnopti svojih starišev usmiljenja vredni. Mi ne dajemo svojega denarja za plese in brezverskor »rodne domove, ampak za katoliške sole, razumet e, v katerih se naš narod izobra* Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje Tj* g^f T . Ti* JHa J3L fj* JHa ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefon 405. S. Bluff St., Joliet, HJ; Skozi pustinje in puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) Dasiravno je bil Stanko v svoji duši jako hud na Mahdijce, vendar je tudi ajega ganila prošnja in bolečina Fatme. Poleg tega je Nelka prosila zanjo, on je pa pravzaprav vedno hotel isto, kar Nelka — torej se je čez nekaj časa odzval tudi on, kakor da tovoril sam s seboj, toda taka, da so pa vsi slišali: %z bil vlada, bi dovolil Fat- wi oditi," "Ker ga nisi vlada," odvrnil mu je Tarkowski, "ravnaš.bolj pametno, ako tie spuščaš V stvari, ki te nič ne briga j o.:' Gospdd RawliS'ori jfe Imel tudi mehko dušb in je čutil s Fatmo, toda v njenih besfedah so ga osupnile neke stvari ,fei so se mu zdele naravnost laž. Ker je imel skoraj- vsak dan opravek s carinskim uradom v Ismaili, je vedel dobro, da niso v zadnjem času nobeni novi tovori gume ali slonove kosti šli čez prekop. Trgovina s temi predmeti je skoraj popolnoma prenehala. A-rabski trgovci se tudi niso mogli vračati iz El-Fašer, ki leži v Sudanu, ker Mahdijci od začetka sploh niso spuščali k sebi nobenih kupcev, katere so pa dobili v pest, so jih oropali in obdržali v ujetništvu. Toraj je bilo skoraj gotovo, da je pripovedovanje o Smainovi bolezni izmišljeno. Todž^ker sta Nelkini očesci gledali tako proseče nanj, ni maral žaliti deklice, ter je za trenotek rekel Fatmi: "Fatma, pisal sem že enkrat vladi o tvoji zadevi, toda brez uspeha. Sedaj pa poslušaj. Jutri pojdem s temle Me-hendisem (inženirjem), ki ga tukaj vidiš, v Medinet-el-Fayum, med potjo se ustaviva en dan v Kairi, kjer hoče ke-div govoriti z nama o kanalih, izpeljanih od Baher-Jussuf in nama dati neka naročila. Med razgovforom bom našel priliko, da mu predstavim tvojo zadevo in te priporočim njegovi milosti. Več storiti ne morem in ne obetam." Fatma se je dvignila in iztegnila obe roki v znamenje zahvale,»ter zaklicala: "Torej sem rešena!" "Ne Fatma," odvrnil je Rawlison; "ne govori o rešitvi, kajti rekel sem ti že, da smrt ne grozi niti tebi, niti tvojim otrokom. Ce bo pa kediv dovolil, ne vem, ker Smain ni bolan, am "■"■m vlada je torej, ko je z.aslutila, da namerava Fatma zbežati, jp dala pod nadzorstvo. Samo zanjo in 73. njene otroke, kot sorodnike samega Mahdi-ja bo mogoče odkupiti jetnike." "Ali so nižji sloji v Egiptu Mahdiju v resnici tako naklonjeni?" "Mahdi ima somišljenikov cplo med vojski, k ise menda zaradi tega tako slabo bojujejo," pa zamorejo Sudanci bežati čez pustinjo? Saj je vendar tisoče milj.' "Pa vendar spravljajo po tej poti sužnje v Egipt." "Mislim, da bi otroci Fatme ne vzdržni! takega potovanja." "Zato si ga pa hoče okrajšati in potovati po morju do Suakima." "V vsakem slučaju revna ženska..." Tako se je pogovor končal. Dvanajst ur pozneje je pa "revna ženska" se zaprla skrbno v svoji hiši s sinom paznika Hadigija, ter mu šepetala z naježenimi obrvmi in mračnim pogledom svojih lepih oči: "Hamis, sin Hadigijev, tukaj je de-' nar. Pojdi takoj danes v Medinet in oddaj to pismo Idrisu, katero mu je na mojo prošnjo pisal pobožni derviš Belali... Otroci teh mehendisov so dobri, toda če ne dobi mdovoljenja za odhod, ne znam drugega načina. Vem, da me ne izdaš... Pomni, da je tudi tvoj oče iz rodu Dangalov, iz katerega je izšel veliki Mahdi." III. Oba inženirja sta odpotovala drugega večera v Kairo, kjer sta hotela obiskati angleškega poslanika in se predstaviti egipčanskemu podkralju, Stanko je računal, da bosta za to potrebovala dva dni in pokazalo se je, da je uganil, kajti že tretjega dne zvečer je dobil od očeta iz Medinet sledečo brzojavko: ''Šatori so pripravljeni. Odidita takoj, ko se prično počitnice. Hadigiju naroči, naj pove Fatmi, da nismo mogli zanjo doseči ničesar..." Enako brzojavko je prejela tudi gospodična Olivier, ki se je s pomočjo zamorke Dinah takoj pričela odpravljati na pot. Sama misel je razveseljevala srca otrok. Toda naglo se je zgodilo nekaj, kar je prekrižalo vse načrte in bi moglo celo zadržati odhod. Istega dni, kot so se začele Stankove zimske počitnice in na predvečer odhoda je pak je izdajalec, ki je vzel od vlade pičil gospodično Olivier, ko je popol- denarje in ne misli odkupiti jetnikov od Mohamed-Achmeda." "Smain je nedolžen, o gospdd in leži v El-Fašer," ponovila je Fatma, "ako bi se pa tudi 011 izneveril vladi, prisegam jaz pred tabo, svojim dobrot-kom, da če mi dovoiiš oditi, bom tako dolgo prosila Mohameda-Ahmeda, dokler ne izprosim vseh .vaših jetnikov." "Dobro torej. Obljubim ti še enkrat, da bom zate govoril s kedivom."' Fatma se je začela priklanjati. "Hvala ti, o gospod! ki nisi samo mogočen, ampak tudi pravičen. Sedaj te pa še enkrat prosim, doveli nam, da ti služimo, kakor tvoji sužnji.'' dne po obedu zaspala, na vrtu škorpi jon. Te strupene živali v Egiptu niso sicer zelo nevarne, vendar bi v tem slučaju pik zamogel imeti hude posledice. Škorpijon je splezal po naslonjalu pletenega stola in pičil gospodično Olivier v vrat ravno, ker je pa že poprej enkrat imela šen na obrazu, je nastala nevarnost, da se bolezen ponovi. Poklicali so takoj zdravnika, ki je pa prišel šele čez dve uri, ker je bil zaposlen drugje. Vrat in tudi o-braz sta bila že zatekla, potem se je prikazala vročica z navadnimi znaki zastrupljenja. Zdravnik se je izrekel, da v teh razmerah ne more biti govo- "V Egiptu ni nobenih sužnjev," od- ' ra o potovanju ter je rekel bolnici, da mora v posteljo, vsled česar je otrokoma grozila nevarnost, da bosta doma' morala prebiti božične počitnice. Nelki je treba šteti v pohvalo, da je zlasti v prvih trenotkih bolj mislila na bolezen svoje učiteljice ,kakor pa na prijetnosti v Medinet, ki so ji odšle. Na skrivaj samo jo jc mučila misel, da nekaj tednov ne bo videla očeta. Stanko pa ni sprejel stvari ,s tako hladnokrvnostjo in je najprej brzojavil, potem pa vprašal-s pismom, kaj naj stori. Odgovor je prišel šele čez dva dni. Rawlison se je najprej dogovoril /. zdravnikom in ko je od njega zvedel, da je nevarnost za sedaj odstranjena in da samo z ozirom na povrnitev šena ne dovoli gospodični Olivier oditi i/. 1'ort-Sjida, je najprej preskrbel učiteljici varstvo in oskrb, potem jt; pa dovolil otrokom, da odpotujeta skupaj z Dinah. Ker pa Dinah vkljub vsej svoji ljubezni in skrbljivosti za Nelko si ni znala popolnoma nič pomagati v hotelih in na železnici, bi Stanko imel biti vodnik in blagajničar na potovanju. Lahko je razumeti, kako ponosen je bil 11a to vlogo in s kakšnim viteškim navdušenjem je obetal majhni Nelki, da ji las ne pade z glave, kakor da bi potovanje v Kairo jn v Medinet v resnici bilo združeno z velikimi trudi in evarnostmi. Vse priprave so bile še poprej dovršene, torej sta otroka odšla še istega dne po prekopu do Izmaile, iz Iz-maile pa po železnici v Kairo, kjer bi imela prenočiti in zjutraj odpotovati v Medinet. Pri odhodu iz Izmaile sta videla jezero Timsah, katero je Stanko poznal že poprej, ker ga je gospod Tarkowski, ki se je v prostem času s strastjo vdajal lovu, vzel včasih s sabo na vodne ptiče. Potem je šla pot ob VadiTumilat ob kanalu sladke vode, ki gre od Nila do Izmaile in Sueza. Ta kanal so izkopali še pred suežkim, ker bi drugače delavci, zaposleni pri velikem delu Lessepsa, ne imeli pitne vode. Ta kanal je imel pa še druge dobre posledice. Kraj, ki je bil poprej brezplodna puščava, se je obrastel nanovo, ko je zašumel čezenj mogočni in oživljajoči potok sladke vode. Na levi strani sta iz oken vagonov zagledala otroka širok pas zelenja, obstoječ iz vrnil je Rawlison z nasmehom. "Služabnikov imam dovolj, tvoje postrežbe se pa ne morem posluževati že radi tega, ker kot sem ti povedal, odidemo vsi v Medinet in ostanemo tam morda do ramadana." "Vem gospod, kajti povedal mi je to paznik Hadigi, jaz pa, ko sem to slišala, sem prišla ne samo prosit te pomoči, ampak tudi povedati ti, da posojata dva človeka iz mojega rodu Dangalov, Idris in Gebhr kamele v Medinetu in se klanjata pred tabo do tal in te prosita, da bi po svojem prihodu se posluževal nju in njunih kamel." "Dobro, dobro," odvrnil je ravnatelj, "toda to je zadeva družbe Cook, 11c pa moja." Fatma je poljubila, roke obeh inženirjev in otrok, ter odšla blagoslavljale vse, zlasti pa Nelko. Oba gospoda sta nekaj časa molčala, potem je pa rekel Rawlison: "Revna ženska... laže pa, kakor samo na vzhodu znajo lagati — in celo v njenih izrazih hvaležnosti zveni neka hinavščina." "Brez dvoma," odvrnil je Tarkowski, "toda res je, naj bo Smain izdajalec ali ne, da vlada nima pravice nje zadrževati v Egiptu, ker ona ne more odgovarjati za svojega moža." "Vlada ne dovoli sedaj nobenemu Sudancu brez posebnega dovoljenja v Suakim in v Nubijo, prepoved ne zadeva torej samo Fatme. V Egiptu se jih nahaja veliko, ker prihajajo po zaslužku, med njimi jih je tudi večje število iz rodu Dangalov, to je iz tega, iz katerega je tudi Mahdi. K temu rodu pripada na primer razven Fatme ■ tudi Hadigi in oba ta dva izposoje-valca kamel v Medinetu. Mahdijci imenujejo Egipčane Turke in vojujejo ž njimi, toda tudi med tukajšnjimi Arabci bi se našlo veliko somišljenikov Mahdija, ki bi radi k njemu zbežali. K njim je treba prišteti vse fanatike, vse davne pristaše Arabi-paše in mnogo izmed najubožnejših vrst Jeze se na vlado, ker se je popolnoma podala angleškemu vplivu in trde, da trpi na tem vera. Bog ve, koliko jih je že zbežalo čez pustinjo, ne glede na navadno morsko pot na Suakim, AMERIKANSKI SLOVENEC, 5. JANUARJA 1915.