GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC R. O. V [ lir_____________________________________________________________________________________J LETO Tpm — ŠTEVILKA 9 SEPTEMBER 1991 POŠTNINA PLAČANA ALI BOMO V PRIHODNJE DIHALI ČISTEJŠI ZRAK Gozdovi območja Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec ležijo pod strupenim oblakom, ki ga povzroča TE Šoštanj. Ta pri proizvodnji električne energije pokuri ogromne količine premoga oz. velenjskega lignita. Premog vsebuje precejšnje količine žvepla, ki se pri kurjenju veže v SO2 — žveplov dvokis. Ta z dimnimi plini odhaja v ozračje, tako onesnažen zrak pa zastruplja gozdove. Poleg SO2 se v dimnih plinih nahajajo še NOx, dušikovi oksidi, ki so prav tako strupeni za rastline. Odgovorni strokovnjaki v TE Šoštanj se zavedajo nevarnosti zastrupljanja ozračja, ki ga povzroča proizvodnja električne energije. Zanimivo je, da TE Šoštanj pokriva skoraj dve tretjini potreb po električni energiji v Sloveniji. Zato ni mogoče pričakovati, da bi termoelektrarno ustavili ali pa zaprli, da ne bi onesnaževala okolja. Edina stvarna rešitev je izgradnja učinkovitih čistilnih naprav, ki bodo dimne pline očistile strupenih primesi. O tem v TE Šoštanj že dolgo razmišljajo. Pripravili in izdelali so sanacijski načrt in načrt izgradnje čistilnih naprav na vseh petih blokih TE elektrarne. Celotna investicija po tem projektu je bila ovrednotena 255 mi ECU oz. blizu 300 mio USD. Kako velik onesnaževalec okolja je termoelektrarna, pove podatek, da je ta še leta 1985 pri polnem obratovanju pokurila preko 5 milijonov ton premoga in pri tem spustila v ozračje do 120.000 ton SO2 in še vse druge strupene snovi. Zanimiva je primerjava z našo sosedo Avstrijo, ki je v tem obdobju emitirala iz vseh virov t.j. iz industrijskih dimnikov, iz dimnikov stanovanjskih objektov in iz vozil v prometu skupaj 135.000 ton SO2 letno. Ta primerjava kaže, koliko strupenih snovi se pri nas zgrne na razmeroma malem prostoru in v kako umazanem ozračju živimo. Zato ni čudno, da nam gozdovi tako hitro propadajo in da drevesa nenehno umirajo. Spomnimo se samo katastrofalnih ožigov dreves spomladi 1985 in 1987. Načrt izgradnje čistilnih naprav predvideva postopno izgradnjo teh naprav, saj zaradi velikih stroškov vsega naenkrat ne bi zmogli. Prva faza je predvidevala 30 % znižanja imisije na vseh petih blokih. To že deluje na podlagi tako imenovane aditivne metode t.j. z vpihovanjem apnenega praha v gorišča. Poleg tega še znižujejo proizvodnjo v času najhujše inverzije oz., ko so meteorološki pogoji najbolj neugodni. Podatke o tem, kdaj je ozračje preko mere zastrupljeno pa TE Šoštanj dobi s pomočjo EIS — elektronskega informacijskega sistema, ki ga je inštalirala v preteklem obdobju. Ta deluje na šestih stalnih lokacijah in z eno premično postajo. Z modernimi inštrumenti tu merijo in beležijo meteorološke podatke in imisijo (količina plina, ki pride iz ozračja v gozd) SO2 žveplov dvokis, NOx dušikov oksid in O2 ozon. Vsi ti plini so Z3 rastline, za gozd in tudi človeka strupeni. Ko vrednosti prekoračijo najvišje dovoljene meje potem v TE znižujejo proizvodnjo in s tem imisijo strupenih plinov. Za naše območje so pomembni podatki, ki jih zbira stalna postaja na Graški gori, ki leži na meji območja. Ker pa nismo vedeli, koliko strupenih plinov pride v notranjost našega območja, smo (Nadaljevanje na 2. strani) 1. jSli Lepo in sproščeno je bilo ljudsko srečanje pri Najevski lipi na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem, katerega se je poleg množice slovenskih državnikov udeležilo še okoli dva tisoč Korošcev. Da ima Majevska lipa za seboj 770 rojstnih dnevov in, da je njen obseg v prsni višini kar 12,5 m so se o tem hoteli prepričati slovenski državniki, ki so jo tudi objeli. Foto: F. Jurač skupno s strokovnjaki TE postavili za pol leta premično merilno napravo na Kremžarjevem vrhu. V tem obdobju smo ugotovili dejansko imisijo strupenih plinov na Kremžarjevem vrhu in povezanost oz. odvisnost teh na obeh merilnih postajah. V bodoče bomo imeli le podatke iz Graške gore, za Kremžarjev vrh in ostali del našega območja pa bomo sklepali iz omenjenih vrednosti. Letni pregled mesečnih koncentracij SO2 na Graški gori za leto 1990 kaže — (Glej grafikon 2), da srednje mesečne koncentracije ne presegajo dovoljenih vrednosti. Prav tako pa vidimo, da smo vsak mesec v minulem letu imeli močno prekoračene dovoljene vrednosti 30 minutnih koncentracij. V mesecu marcu so te bile^ečje od dovoljenih za več kot trikrat. Za rastline in gozd so najnevarnejše pol urne visoke koncentracije, ki povzročajo ožige na listju in iglicah. Presenetile so nas tudi analize imisij na Kremžarjevem vrhu, ki kažejo razmeroma visoke vrednosti, ne le pri SO2, temveč tudi pri drugih strupenih sestavinah v zraku. Glej grafikon 3J^ V Viharniku ni prostora za obsežnejši prikaz analiz, zato tisti, ki jih to zanima, lahko dobijo podatke pri avtorju članka. V TE Šoštanj si prizadevajo za še učinkovitejše čiščenje, zato je že v pripravi izgradnja čistilne naprave na četrtem bloku TE, ki ima 37 % inštaliranih kapacitet. Po tako imenovanem kalcitnem postopku bodo tu znižali emisijo za več kot 90 %. Rok za izgradnjo je konec 1993. leta. Čistilna naprava pa bo stala 80 milijonov USD. Tako bo konec leta 1993 imisija znižana na 63 % inštaliranih kapacitet za 30 %, na 37 % inštaliranih kapacitet pa za 90 % in bo znašala pri polni proizvodnji še 44.800 ton SO2 letno. Za peti blok, ki predstavlja kar 45 % kapacitet in kjer sedaj z aditivno metodo znižujejo emisijo SO2 za 30 %, je predvidena izgradnja kalcitne čistilne naprave do leta 1995. Ta bo tudi tu očistila dimne pline za več kot 90 %. Tako naj bi po letu 1995 pri polni proizvodnji električne energije znašala emisija SO2 še 14.600 ton letno. To pa je v primerjavi s 120.000 tonami SO2 pred desetimi leti velik prispevek k očiščenju ozračja. S TE Sošanj je tesno povezano tudi vprašanje zapiranja nuklearke Krško. Poleg neposrednih stroškov 500 milijonov USD za zapiranje so celotni stroški za zapiranje in nadomestne objekte ocenjeni na 2,5 milijarde USD. V primeru prenehanja dela nuklearke Krško se bo gotovo povečala proizvodnja v termoelektrarnah in s tem tudi v Šoštanju. To pa bo dodatno obremenjevalo naše gozdove s strupenimi imisijami. V prihodnji številki Viharnika bo naš mednarodno priznani strokovnjak ing. Marjan Šolar z Gozdarskega inštituta v Ljubljani prikazal poškodovanost slovenskih gozdov v primeri s sosednjimi deželami in tudi razvoj poškodovanosti naših gozdov merjeno v nekaj preteklih letih po posameznih drevesnih vrstah. Naša skupna naloga je, da javnosti striji, ogrevanju in v prometu. TE Šo-prikažemo posledice onesnaževanja štanj nam daje dober zgled, okolja in da podpremo prizadevanja za Tako obstaja upanje, da bodo naši izgradnjo čistilnih naprav. otroci dihali čistejši zrak. Z vsemi možnimi ukrepi bomo v prihodnosti morali znižati emisije v indu- Hubert Dolinšek •1000 T/SO2 /leto Zmanjševanje emisij SO2 graf 1 mg / m3 Letni pregled mesečnih koncentracij SOo sr«dn|a msssCna koncentracija 30 minutni maksimum graf 2 NOVE ODKUPNE CENE IN PLAČILNI POGOJI ZA HLODOVINO IN REZAN LES Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec obveš- Vse gozdne posestnike vabimo, da se oglasi-ča lastnike gozdov, da veljajo od 1. 9. 1991 vi- jo ali pokličejo TOK Gozdarstvo na svojem šje odkupne cene za okrogli in rezan les. Cene področju, kjer vam bodo posredovali podrob-so se povečale za 10—40 %, v odvisnosti od ro- nejše informacije v zvezi z odkupom lesa. ka izplačila in vrste sortimenta. Silvo PRITRŽNIK Dnevne (24 - urne) mfl/m3 koncentracije SO2 0.4 _ KREMŽARJEV VRH - EIS TE ŠOŠTANJ -n LH lJ n n -n -H-1 n- ~1 FEB 1991 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 dnevi 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 dnevi 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 dnevi graf 3 GOSPODARJENJE Nekaj primerjav o gozdovih pri nas in drugod Spet se bodo zbudili skupščinski mlini, ki bodo lahko z dobrim ali s slabim posegli tudi v gozdove in gozdarstvo. Za malo državo, kot je Slovenija, ki je več kot polovico pokrita z gozdovi, bo nov zakon o gozdovih zelo pomemben, tako za lastnike kot za javnost, lastniku dajejo les, dohodek, delo; javni pomen pa je izražen v blagovni proizvodnji lesa, varovalnem pomenu, oskrbi z vodo, vplivu na izgled krajine, izboljšanju klimatskih in higiensko zdravstvenih pogojev itd. Srčika problema pri sprejemanju novega zakona je alt bolj poudariti javni pomen in s tem dati večjo veljavo stroki ali pa dati čim večjo težo lastništvu in s tem sprejeti riziko, da se bo z mnogimi gozdovi slabše gospodarilo. Sam si predstavljam rezultat strokovnega gospodarjenja predvsem kot: čim večjo in trajno proizvodnjo in čim večjih količin kvalitetnih gozdnih sortimentov ter v zagotavljanju kvalitetnega življenjskega okolja za vse ljudi. Strokovno delo z gozdovi, ki temelji na sonaravnem in mogonamenskem gospodarjenju zmore in mora proizvesti teta dobrin več in ceneje kot laično delo. Iz informacije, ki sem jo pripravil za razgovor z našimi poslanci, ki ga je lansko leto jeseni organiziralo gozdarstvo v Sloveniji, da bi predstavilo svoje dejavnosti, povzemam nekatere dele, kjer je razvidno stanje gozdov pri nas in v nekaterih drugih državah in s tem tudi naša strokovna prizadevanja. I. Lesna zaloga, prirastek, etat Iz prikazov je razviden trend naraščanja lesne zaloge in prirastka. RAZVOJ LESNE ZALOGE fr-til družbeni gozdovi zasebni gozdovi Etat je v tesni korelaciji z višino lesne zaloge in prirastka. Do leta 1984 je bil delež etata od prirastka v družbenih gozdovih 90% in v zasebnih gozdovih 80%. Zaradi intenzivnih poškodb po imisijah smo v naslednjih letih znižali etat za 12 % razvoj PRIRASTKA in ETATA | | prirastek-DS V/A prirastek-ZS etat - DS -e- etat - ZS Podatki iz literature: ZR Nemčija (1975), 1000 m3 daje 16 delovnih mest. Švica, 1000 m3 hlodovine omogoča pri srednji stopnji predelave 25 delovnih mest, pri visoki stopnji predelave pa 50 delovnih mest. In še pouk iz zgodovine: zato, da so nastala veleposestva so jnorale propasti številne kmetije, nekaj primerov: — veleposestvo Plešivec je nastalo iz 19 kmetij, — veleposestvo Dravograd iz 15 kmetij, — veleposestvo Šteknija iz 6 kmetij itd ... 3. Odprtost gozdov s cestami in vlakami Produktivne ceste in vlake v območju STANJE Ceste Vlake 22,3 m/ha 40,1 m/ha 1782 km 1904 km CILJ Ceste Vlake 24,9 m/ha 61,4 m/ha Z intenzivnim strokovnim delom je po naši oceni mogoče v naslednjih 30 letih povečati lesno zalogo na okrog 300 mVha, prirastek na 7,5—8.00 m3/ha in etat na 6,5—7,00 m3/ha, s čimer bi se etat povečal od sedanjih 260,000 m3/leto na ca 350,000 mVleto. Cilj je mogoče doseči, če se je ozračje bistveno izboljšalo. Z opustitvijo intenzivnega gospodarjenja pa se bodo lesne zaloge, prirastek in etat bistveno zmanjšali. Prizadevanja gozdarstva v povojnih letih dobro prikazuje razvoj lesne zaloge in prirastka na bivših dravograjskih veleposestvih oz. družbenih gozdovih gozdnogospodarske enote Dravograd. Lesna zaloga vseh treh veleposestev v Dravogradu (Bukovje, Šteknija, Dravograd), s površino 1016 ha je bila v letih pred drugo svetovno vojno okrog 151 m3/ha, prirastek pa 2,4 m3/ha. V gozdnogospodarski enoti Dravograd s površino 1329 ha, v katero so vključeni gozdovi nekdanjih veleposestev, je bila lesna zaloga leta 1988 264 m3/ha, prirastek pa 6,2 m3/ha. Poučna je tudi primerjava višine lesne zaloge z nekaterimi evropskimi državami (podatek FAO 85) Avstrija 212m3/ha Švica 333 m3/ha Francija 112m3/ha ZRN 152m3/ha Italija 88 m3/ha Slovenija 263 m3/ha (1. 1981) Območje 263 mVha (1. 1990) 2. Proizvodnja lesa in zaposlitev Leta 1988 je bilo v gozdarstvu in lesni industriji v Sloveniji zaposleno 37.632 delavcev, proizvodnja lesa je bila 3,2 mio m3. Ce zanemarimo izvoz in uvoz lesa to pomeni, daje 1000 m3 lesa surovina, ki omogoča delo 12. delavcem. Ne smemo pozabiti: Slovenija je revna na surovninah, lesna industrija je ekološko čista in energetsko varčna. Analizirali smo podatke iz gozdnogospodarskega načrta iz leta 1929 za veleposestvo Plešivec (last grofov Thurnov) in iz načrta za gozdnogospodarsko enoto Plešivec leta 1986. Ob upoštevanju, da da 1000 m3 zaposlitev 12 delavcem je z rastjo gozdnih fondov naraščalo tudi število delovnih mest. leto 1929 LZ 128 mVha ETAT 2600 m! PR 2,34 mVha 31 ET 2,16 mVha delovnih mest leto 1956 LZ 248 mVha ETAT 3800 m3 PR 4,8 mVha 46 ET 3,2 mVha delovnih mest leto LZ 262 mVha ETAT 5800 m1 PR 6,11 mVha 63 1986 ET 4, nT/ha delovnih mest VELEPOSE- STVO OZ. REVIR PLEŠIVEC 1200 HA Gostota vlak je prikazana le za tiste površine gozdov, kjer je mogoče les spravljati s traktorji. Odprtost gozdov s prometnicami je pogoj za intenzivno gospodarjenje z gozdovi. V našem območju, ki je poseljeno v obliki celkov, pa je cestno omrežje temeljnega pomena za ohranitev kmetij. 85 % vseh cest v območju so gozdne ceste in le 15 % je javnih cest. Intenzivna gradnja cest se je pričela po letu 1960. Viri financiranja so bili predvsem naslednji: amortizacija, samoprispevki kmetov, sredstva lesne industrije v višini 4 % od prodajne vrednosti lesa, krediti. Gozdarstvo je zbiralo sredstva in organiziralo ter izvajalo gradnjo gozdnih prometnic. Primerjava gostote cest z drugimi: Švica 23,8 m/ha Javni gozdovi — 26,8 m/ha Zasebni gozdovi — 17,7 m/ha Gozdni obrati ZRN: Heilbron: Lowenstein: Harz: 4. Ogroženost gozdov Gozdove v območju ogrožajo predvsem: — imisije; na površini 39.000 ha je vidno poškodovano drevje zaradi imisij, — preštevilčna divjad; srnjad, gamsi, jeleni in mufloni, ogrožajo pomlajevanje in povzročajo škode, še zlasti v zasmre-čenih sestojih, — zasmrečenost, kjer je delež iglavcev večji od 90 %. Teh gozdov je 30.000 ha; še bolj kot druge jih ogrožajo sneg, veter, imisije, divjad in škodljivci. Posledice propadanja gozdov so številne: V območju, kjer so gozdovi najbolj poškodovani ali so izginili, je močno povečano hudourniško in erozijsko delovanje, strmi predeli so ogroženi zaradi plazov. Povsod, kjer so gozdovi poškodovani, je močno prizadeta proizvodna funkcija zaradi izgub na prirastku, prezgodnje sečnje, večjih stroškov izkoriščanja in varstva gozdov. Pri poseku je delež slučajnih pripadkov (poškodovanih dreves) običajno med 5—15 %. V območju je bilo zadnji dve leti 30—40 % slučajnih pripadkov. Samo sečnja in spravilo sta dražja več kot 30 %. Ugotavljanje zmanjšanja prirastka je zelo zahtevno in drago. Iz nemške literature navajamo naslednje podatke: 3500 ha, 131 km cest, gostota 39 m/ha, da bi dosegli ciljno gostoto bi morali zgraditi še 47 km cest, 1646 ha, 50 km cest, gostota 32 m/ha, ciljna gostota je 35 m/ha, 65.900 ha, 15 gozdarskih obratov, 2564 km cest, gostota 39 m/ha, po obratih 26—51 m/ha. (Nadaljevanje na 5. strani) 4 I V I H A R N 1 K Odstotek zmanjšanja prirastka pri različnih stopnjah poškodovanosti Smreka: Stopnja poškodovanosti (osutost iglic) 1 (11-25%) 2 (26-60 %) 3 (61-100%) 1. Model za Bavarsko (star. nad 60 let) 30 60 90 2. Model Avstrija (sred. donosni razred) 10 25 70 3. Baden Wurtenberg (sestoji nad 60 let) 10 40 70 Propadanje gozdov v nekaterih državah Evrope (II. do IV. stopnja) % poškod. gozdov Avstrija 3,6 Švica 12,0 CSR 27,4 ZRN 14,9 Poljska 20,4 Francija 6,9 Slovenija 23,6 Drago Zagorc ABECEDA PODJETNIŠTVA 1) Podjetnik prerazporeja ekonomske vire s področij nižjega na področje večjega donosa. Nujni sestavini vsakega podjetniškega ravnanja sta, da stvari delamo na drugačen način in ustvarjamo profit. 2) V podjetništvu poznamo dve skrajnosti: — iti z glavo skozi zid — prevelika bojazljivost in mala pripravljenost za sprejetje tveganja. Med obema skrajnostima moramo najti srednjo pot. 3) V prvih treh letih delovanja propade skoraj 80 % vseh novih podjetij, zato je smiselno zgraditi podporni mehanizem npr. v obliki podjetniškega inkubatorja 4) Podjetniki in inovatorji navadno bijejo skoraj zasebne boje nekje na obrobju skrbno upravljanega linijsko vodenega podjetja, saj počno ravno stvari, ki so v nasprotju s pravili linijsko vodenega podjetja. Izmišljajo si nove stvari, jih poizkušajo uresničiti na lastno pest, zahtevajo pogoje, ki jih drugi v podjetju nimajo. S podjetniki in inovatorji so samo problemi. 5) V resnici podjetniki ne počno drugega, kot pa si ustvarjajo osnovne pogoje za delo in sicer: — stimuliranje kreativnosti in eksperimentiranja — dopuščanje napak — podpora okolja za razvoj novih izdelkov in postopkov 6) V vsakem podjetju je potrebno združiti linijski način vodenja s podjetniškim načinom razmišljanja. Tako okolje mora zagotoviti direktor s svojo poslovno ekipo. 7) Značilnost podjetnikov: vizionarnost in nagnjenost k akciji obstoječi miselni vzorci jih ne omejujejo cilje poskušajo doseči za vsako ceno istočasno so misleci, realizatorji, planerji in delavci. 8) Podjetniški stil vodenja uvajamo po naslednjih fazah: — vsem zaposlenim predstaviti podjetniški koncept — pri vseh zaposlenih iskati podjetniške pobude — usposabljati podjetnike — strukturna podpora podjetništvu 9) Stimulacija podjetnikov: — dovoljenje za uresničitev podjetniške ideje — pozornost direktorja ali šefa (obisk sredi dela) — javno priznanje ob doseženih rezultatih — napredovanje — izobraževanje — materialna nagrada, ki se veže na dobiček. V___________________________________________________________ "'N 10) Tehnologija podjetniškega inkubatorja ali službe za vzpodbujanje podjetništva: — pritok podjetniških zamisli — selekcija podjetniških zamisli — realizacija podjetniških zamisli — pomoč pri delovanju novih podjetij 11) Pritok podjetniških zamisli uresničimo z: — objavo v internem glasilu — objave na oglasnih deskah — predstavitev na kolegijih direktorjev in sektorjev — povabilo vseh zaposlenih na okrogle mize 12) Selekcija podjetniških pobud Z vsemi nosilci podjetniških pobud je potrebno opraviti individualne razgovore. 13) Realizacija podjetniških zamisli Avtor podjetniške zamisli pripravi poslovni načrt. 14) Pomoč pri delovanju novih podjetij: — podjetniški inkubator nudi strokovno pomoč — zagotovi poslovne prostore — zagotovi finančne vire 15) V nekaterih večjih podjetjih ustanavljajo podjetja s funkcijo podjetniškega inkubatorja, ki zaposlujejo enega do dva delavca. (INEL — ISKRA Elektroopti-ka, INJES — Železarna JESENICE, ALIN — TGA Kidričevo). Naloga teh firm je prestrukturiranje podjetij v manjša in realizacija notranjih podjetniških pobud. 16) Podjetniki so manjkajoči člen med ljudmi z idejami in ljudmi, ki vodijo že utečeno poslovanje. 17) V sedemdesetih letih so v ZDA (naftni šok) pričeli ustvarjati podjetniško klimo z naslednjimi ukrepi: — uveljavljanje malega podjetništva — inovativno gibanje — projekt podjetniških inkubatorjev s čemer so zmanjšali propadanje novih podjetij od 80 % na 20 % — nudenje kapitala pod ugodnimi pogoji 18) Brez podpore vodilnega managmenta je vsak poskus ustanoviti novo podjetje nesmiselno in brezuspešno. 19) Izločitev stranskih in podpornih dejavnosti v Sloveniji ima že precej zgledov. Pri ustanavljanju novih firm moramo upoštevati naslednje izkušnje: — če vodstvo podjetja programa notranjega podjetništva ne podpre brez zadržkov,'uspeha ne bo; — nič se ne da storiti čez noč. Da nov način razmišljanja zajame vse zaposlene, mine eno leto; — število predlogov in njihov obseg se povečata po realizaciji prvih predlogov — podjetnike je koristno fizično ločiti od siceršnje delavnosti podjetja. VIR: revija Gorenja za raziskovalno in razvojno dejavnost (različni av-torji) Danilo A. RANČ _________________________________________________________J RAZPIS PROJEKTNIH NALOG V Lesni želimo pospeševati teamsko obliko projektnega dela in povezati strokovnjake iz različnih družb, nivojev odgovornosti in strok. Na tak način bi povezali in aktualizirali znanje, ki ga imamo in bi ga vgradili v projekte, katerih cilj je izboljšati poslovanje v LESNI. Projektne naloge naj rešujejo tekočo proizvodno, komercialno, tehnično in razvojno problematiko. Naša akcija sovpada tudi z razpisom republiškega razvojnega fonda, ki je v lanskem letu odobril kar 80 % proizvodno operativno naravnanih projektov in jih tudi sofinanciral. Ker se je na tem področju naša konkurenca močno angažirala, mora tudi LESNA izkoristiti to priložnost. Projektne naloge smo razvrstili v naslednja tematska področja: 1. TEHNOLOŠKO-TEHNIČNO PODROČJE Področje zajema operativno tehnološko-tehnično problematiko s poudarkom na zniževanje stroškov proizvodnje in raznih manjših racionalizacijah. 2. RAZVOJ NOVIH IZDELKOV Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev moramo v to področje usmeriti vso energijo in s povečanim proizvodnim asortimanom osvojiti zahtevnejša tržišča. 3. NAČRTOVANJE NOVIH TEHNOLOGIJ Novi in racionalnejši tehnološki postopki znižujejo stroške proizvodnje. Za potencialne tuje sovlagatelje moramo imeti pripravljene tehnološke postopke, v katere so ti tujci pripravljeni sovlagati. 4. PODROČJE PRIDOBIVANJA SOVLAGATELJEV Zajema ukrepe in metode pridobivanja sovlagateljev 5. PODROČJE POSLOVNE IN PROIZVODNE INFORMATIKE Zajema optimiranje in nadgradnjo obstoječega informacijskega sistema. 6. PODROČJE PODJETNIŠTVA V Lesni podpiramo vse oblike podjetništva, zato vabimo skupine in posameznike, ki bi svojo podjetniško nagnjenost uveljavili skupaj z nami. 7. PODROČJE INVESTICIJ Kljub težki finančni situaciji moramo nekatere investicijske projekte imeti pripravljene, da jih bo možno v pravem trenutku realizirati (Energetika TIP, TSP) 8. PODROČJE KAPITALSKIH POVEZAV IN VPLIV NA POSLOVANJE IN ORGANIZIRANOST 9. PODROČJE MARKETINGA Zadovoljevanje potreb potrošnikov na optimalen način z ustreznimi prodajnimi kanali in smiselnim tržnim komuniciranjem daje ekonomske učinke. 10. PODROČJE KOMERCIALE Prilagoditve novi tržni situaciji in osvajanje zahtevnih evropskih tržišč. Prijava projektne naloge naj vsebuje naslednjo kratko vsebino: L kratka vsebinska opredelitev in cilji 2. predlog vodje teama in sodelavcev, teami naj bodo sestavljeni iz različnih strokovnjakov in različnih družb 3. ocena stroškov Ko bomo zbrali vse prijave, jih bomo individualno obravnavali in določili prioritetni vrstni red glede na aktualnost, ekonomske učinke, možnost sofinanciranja itd. Najboljše naloge bomo prijavili na republiški razpis. Prijave oddajte do 15. septembra 1991 direktorjem družb ali direktno vodstvu Lesne. LESNA — Lesnoindustrijsko podjetje, d.p. SLOVENJ GRADEC BODOČNOST NASE LESNE INDUSTRIJE IZ VIDIKA DRUŽBENO EKONOMSKIH SPREMEMB 1. UVOD Zadnji dve leti sta za vse države Evrope, ki niso imele tržnega gospodarstva in niso imele večpartijskega parlamentarnega sistema, bili leti velikih sprememb. Enopartijski sistemi so se zrušili (ponekod na silo v nekaj dneh, ponekod pa je bil prehod počasnejši in se končal na splošnih volitvah). Posledica družbenih sprememb so tudi spremembe v gospodarstvu. Vse države, ki so doživele politično preobrazbo, želijo po vzgledu zahodnih gospodarstev urediti svoje gospodarstvo. Ce je bila sprememba političnega sistema dokaj hitra, se to ne more zgoditi v gospodarstvu. Hiter prenod otežuje: — državna lastnina (pri nas družbena) — plansko gospodarstvo (pri nas ostanki dogovorne ekonomije) — tehnična in tehnološka zaostalost — pomanjkanje kapitala — dosedanja relativna neuspešnost podjetja — zahteve po vračilu na silo odvzetega premoženja V večini- teh gospodarstev si prizadevajo čimprej urediti tržno gospodarstvo, katero pa ne more biti brez (večinske) privatne lastnine. Vsi ti procesi potekajo tudi v naši državi in gospodarska preobrazba bo zajela tudi našo lesno industrijo. 2. PREGLED OBDOBIJ V RAZVOJU LESNA INDUSTRIJE KOROŠKE KRAJINE IZ VIDIKA EKONOMSKIH ODNOSOV IN ORGANIZACIJE OBDOBJE DO LETA 1945 V tem obdobju je vsa lesna industrija v privatnih, zasebnih rokah in je zelo številčna. Zaposluje pomemben delež zaposlenega prebivalstva, vendar ne dp-seže večje koncentracije (kot npr. železarstvo). Večina so to le žage, ki iih je mnogo več kot sedaj, manjši lesnopredelovalni obrati in tovarne lepenke, ki pomenijo tehnološko, lcapitalsko in po številu zaposlenih, najvišjo obliko. OBDOBJE OD LETA 1945 DO GOSPODARSKE REFORME V ŠESTDESETIH LETIH S povojnim obdobjem se začne proces nacionalizacije lesne industrije. Večina lesne industrije postopoma prehaja v državno lastnino. Plansko gospodarstvo in pomanjkanje strokovnih kadrov narekujejo postopno koncentracijo lesne industrije v veliko podjetje, to je LIP Slovenj Gradec. Podjetje je, kakor tudi druga podjetja v tem obdobju, organizirano skrajno centralizirano s posa: meznimi proizvodnimi obrati. Ima na trgu priviligiran, monopolni položaj, saj razpolaga praktično s 100% lesne mase, ki se nahaja v krajini in nima konkurence. OBDOBJE OD GOSPODARSKE REFORME V ŠESTDESETIH LETIH DO LETA 1990 Gospodarska reforma je prinesla več samostojnosti v podjetja, lesna industrija, zaokrožena v LIP Slovenj Gradec, se zelo hitro razvija in poleg železarstva zaposluje največ delavcev. Združitev lesne industrije z gozdnim gospodarstvom in preoblikovanje podjetja po Zakonu o združenem delu, naredi iz podjetja, ki se že imenuje LESNA, velik kombinat z nenormalnimi povezavami gozdarstva in lesne industrije. Tudi posamezna podjetja (tozdi) nimajo vseh funkcij, ki bi jih naj imelo podjetje. V »majski« številki VIHARNIKA, v članku ORGANIZACIJSKI MODEL RAZVOJNIH, TEHNOLOŠKIH IN KONTROLNIH FUNKCIJ V LESNI, avtor prikazuje posamezne tipe organizacij (centralizirano podjetje, podjetje s strateškimi poslovnimi enotami). Obe obliki sta bili značilni tugi za LESNO, holding podjetje pa je nastalo z začetkom preobrazbe podjetij. Čeprav so take oblike organizacije poznane, pa v srednjeevropskem prostoru niso značilne za lesno industrijo. Velikih centraliziranih podjetij v lesni industriji praktično skoraj ni. Podjetja s strateškimi poslovnimi enotami (ki pa niso prava podjetja), so bila pri nas le posledica Zakona o združenem delu. Vsi samoiniciativni odkloni od uradne politike v »predrznih tpzdih« niso bili posledica organizacijskega razvoja, ampak jih je v to silil trg, ki pa je bil pri nas le delno prisoten. Tozdi so si skušali pridobiti čimveč lastnosti podjetja. 3. PREOBLIKOVANJE LESNE PO ZAKONU O PODJETJIH TER PROCES LASTNINJENJA sičnih Zakon o podjetjih je predpisal gospodarstvu, da se zopet organizira po klali podjetniških pravilih, ki veljajo v tržnih gospodarstvih. LESNA je na agi tega zakona vse svoje premoženje prenesla v skupno podjetje, to pa je ganizirana kot družbe z omejeno odgovornostjo in so podjetja (holdinga). Tako je nastalo razmerje, da imajo vsa posamezna podjetja lastnika, to je krovno podjetje, le tp pa ga nima. V nekaterih podjetjih, ki so bila podobno organizirana, so šli po obratni poti, to je tako, da so podjetja (bivši tozdi) ustanovili z delom sredstev krovno podjetje in postali tudi njegovi lastniki. Le-to pa je nato vložilo sredstva nazaj v posamezna podjetja. Tako nastane razmerje, da so posamezna podjetja lastniki rovnega podjetja, le-ta pa je delni lastnik posameznih podjetij, ki pa za ostali del še vedno nimajo lastnika. Vse te transakcije pa še vedno ne privedejo do pravega lastnika. Vprašanje je le: ali je brez lastnika krovno podjetje ali podjetja, ki so krovno, podjetje ustanovila. krovno podjetje ali podje- V LESNI se nekateri v zadnjem času bolj nagibajo v smer, da bi bilo primerneje lastniniti posamezna podjetja in ne skupno podjetje. Manjše zaokrožene enote — podjetja bi mnogo prej in lažje našle lastnika. Predlog Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij predvideva, da najprej ugotovi ali obstajajo morebitni zahtevki za vračanje premoženja, pa se pod nadzorstvom Agencije republike Slovenije za privatizacijo začne ces lastninjenja, to je privatizacija. Proces je različen za velika in mala pod se nato ne pro- Seveda je želja države, da čimprej dobi konkretnega večinskega lastnika. 4. KDO BI BIL IDEALEN LASTNIK NAŠIH PODJETIJ? Na to vprašanje ni mogoče enostavno odgovoriti. Naredili bomo primerjavo, kdo je lastnik podobnih primerov v tujini m podoben bi naj bil tudi lastnik naših podjetij. V žagah je ta lastnik lahko (poleg zaposlenih) ena ali več privatnih oseb, ki s svojim privatnim osebnim delom vodi podjetje. Vsaka posredna lastnina se bo izkazala kot neuspešna in ne bo mogla konkurirati že nastajajočim žagam, ki so 100% v privatni lasti. V podjetjih, ki delajo finalne in polfinalne izdelke (okna, vrata, podboji) je lastnina lanko tudi mešana z delom delavskega odkupa. Najbolj zazelen pa bi bil partner, ki naj bi vstopil ne samo s kapitalom, ampak bi prinesel tudi del trga in tehnologijo. Tovarna ivernih plošč bo morala iskati lastnika v povezavi z enim velikim mednarodnim sistemom, ki se ukvarja s proizvodnjo ivernih plošč. V tujini ne obstaja več skoraj nobena iverka, ki ne bi bila povezana v enega takih sistemov. Obseg kapitala in investicije v obnovo in razvoj so možne le v velikih sistemih. Eden takih pa bo slej ko prej skušal razširiti svoje delovanje na prostor Slovenije in bi bil zato za Tovarno ivernih plošč idealni partner. 5. ZAKLJUČEK Pri privatizaciji naših podjetij ne bomo mogli izhajati iz enotnega modela, pač pa bomo morali za vsako nase podjetje pripravit! vse pogoje, aa čimprej najdemo čimbolj primernega partnerja, ki bo prevzel večinski delež naše industrije in zagotovil uspešno poslovanje naših podjetij. Ernest MIHELJAK, dipl. oec. IZ SKUPŠČINE SLOVENIJE V ■■ "' .... J Dragi bralci! Prav čudno se čuje, pa je vendar res, da je bila od takrat, ko smo se zadnjič srečali v Viharniku, vmes vojna! K sreči kratka, toda prava vojna. Napadli so nas »bratje« z orožjem in opremo, katero smo jim tudi mi pomagali kupiti, tudi izdelovali smo jo! Vsak jo je doživljal po svoje. Tudi v slovenskem parlamentu. Kot najvišji zakonodajni orga v republiki je moral sprejemati in dajati soglasja k zgodovinskim odločitvam. V ta namen sta bili med vojno sklicani dve izredni seji slovenskega parlamenta. V noči od 29. do 30. junija je bil obravnavan položaj po razglasitvi samostojnosti Slovenije. Skupščina je sprejela tudi sedem znanih točk stališč do trenutnih razmer v državi. Med sejo smo dobili dve »pozdravni« pismi iz Beograda, kateri je strokovna služba takoj razmnožila in nam poslala na klop. Prvo je bilo opozorilo člana vrhovnega štaba JA generala V. Ne-govaniviča (tega nismo niti obravnavali) in ultimat istega štaba s podpisom načelnika štaba generala armada V. Kadijeviča. Ultimat je obsegal devet nesprejemljivih točk, ki bi morale biti izvršene na dan 30. junija ob 9.00! Skupščina gaje soglasno zavrnila. Nekaj po polnoči smo doživeli diverzantski napad v neposredni bližini skupščinske stavbe. Zato smo se morali za nekaj časa umakniti v kletne prostore. Tako važen objekt torej nima lastnega zaklonišča! Druga zgodovinska seja slovenskega parlamenta je bila 10. julija, ko je bila sprejeta brionska deklaracija. Naj to dejanje parlamenta komentira vsak, kakor hoče, moje mnenje je, da je bila to stvar razuma. Zaustavili smo ponorela dejanja vojaškega vrha in ustvarili pogoje za pogajanja. Ta izredna seja je značilna tudi po tem, da je bila povsem mirna in složna po glasovanju, kar v skupščini še ni bil slučaj. Takšna sloga je zaželjena tudi v bodoče, čeprav položaj ne bo tako napet! Po vojni smo sedaj opravili 25., 26. in 27. sejo. Na 27. seji, ki jo je sklical samo zbor združenega dela, je bila ena sama točka dnevnega reda: kratkoročni in dolgoročni ukrepi za izboljšanje gospodarskega stanja v Republiki Sloveniji. Med ostalimi sklepi je bil sprejet tudi moj predlog: obveznost TO se ne sme ovirati važnih kmečkih opravil. Obravnavali smo tudi predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer ni bil sprejet predlog IS, da se združita 1. in 2. faza. V obravnavi je bil tudi predlog za izdajo Zakona davka od prometa in storitev. Nas kmete najvažnejše šele čaka: sprejem celega paketa kmetijskih zakonov. O tem prihodnjič. Ajnžik OD KRIŽANA DO ŽERJAVA Katastrska občina Uršlja gora II. sega od Plešivca, nadmorska višina 1696 metrov, in zavzema jugozahodno pobočje do potoka Jazbina, ki izvira pod Kotnikovim vrhom, nadmorska višina 1050 metrov. Pri Žerjavu se s potoki izliva v reko Mežo, nadmorska višina 531 metrov. Na levem bregu potoka Jazbina meji na katastrsko občino Javorje na Kavnika, Koniča in Kompreja. Med Javorjem in Uršljo goro II. leži katastrska občina Jazbina, ki pri Korizlu gre čez potok na desni breg Jazbine. Ves ta kraj vzdolž potoka Jazbine je zelo razgiban, strma pobočja s številnimi grapami in pritoki. Geološko prevladuje dolomit, ki na več krajih močno zbija na površino, spodnji desni breg pa je zelo slabo obrastel z redkimi borovci in ostro travo. Ob Mučovi meji pa teče potok Votlica, ki se spodaj skozi ozko sotesko zliva v reko Mežo. Ves ta desni breg je bil v preteklosti dostikrat požgan, še danes se kraj imenuje Pogorevc — Pokojni Lovro Kuhar, ali kot ga imenujemo Prežihov Voranc, pa ga v svoji knjigi imenuje Požganica. Kraj je bil zgodaj naseljen. Na desnem bregu pod Uršljo goro so bile same večje kmetije, najvišje je bila Šisernik, 1250 metrov, ki spada še pod Zgornji Razbor, pa Lorenci, 1130 metrov, in Močivnik, 960 metrov, ki spada še pod Zgornji Razbor, pa Lorenci, 1130 metrov, Jelen, 1080 metrov, Na-ravnik, 1160 metrov, Lavter 1020 metrov, in Močivnik, 960 metrov ter Karničnik, 930 metrov. Od vseh teh domačij so danes še naseljene: Lavter, Karničnik in Močivnik, kjer je bil včasih sedež krajevne oblasti s postajo biričev, saj je še danes ohranjen stolp, ki je služil kot zapor. Zadnjega biriča je po pripovedovanju ljudi ubil s kolom Karničnikov hlapec pri Močivnikovem prevozu (stopničast prehod čez plot). Na vrhu stoji cerkev sv. Uršule, 1674 metrov. Veliki oltar stoji na Šiser-nikovem, ostali del cerkve pa na Lorencijevem, ker se zgoraj posestvo zoži. To cerkev so okoliški kmetje okoli leta 1570 sami začeli graditi, posvečena pa je bila 18. avgusta 1602. Posvetil jo je ljubljanski škof Tomaž Hren. Ta cerkev je najvišja na Slovenskem. Na tem delu Uršlje gore in Jazbine se te stalne kmetije niso nič spreminjale, dedovale so se iz roda v rod, preživljale so se s pridelki, ki so jih pridelali na kmetijah in z živinorejo, zlasti z drobnico — koze in ovce, saj je bila planina za drobnico najbolj primerna, zato so tudi dosti požigali. Tako so se skozi dolgo dobo tla zelo osiromašila, da ponekod še do danes niso kaj prida. Ko so zgradili železniško progo Maribor—Celovec, seje v svetu že močneje razvila industrija. Ta je rabila delovno silo. Otroci številnih družin niso več iskali zaposlitve kot hlapci in pastirji, temveč so jo našli v industriji. Tako so v nižjih predelih ostajale številne domačije brez ljudi. Tiste čase pa je začela cveteti trgovina in barantanje s kmetijami, saj dostikrat spomladi, ko so sejali niso vedeli, kdo bo jeseni pridelke pospravljal. To ugodje so izkoristili bogatejši planinski kmetje, da so si izboljšali življenjske pogoje, so prodajali višinske domačije in kupovali nove. Kot je znano in najdemo te priimke v okolici Prevalj, Pliberka in Guštanja kot na primer Močilnik je kupil Avguštinovo posestvo pod Lubasom, saj je še sedaj tam ta priimek. To izseljevanje pa je izkoristil grof Georg Thurn, ki je imel že v Mušeniku svojo posest in leseno žago ter v širšem okolišu že več gozdov. S temi dokupi si je širil in zagotavljal večje zaledje za lesno industrijo in rudarstvo ter železarstvo. Tako je bil v kratkem času ves ta zahodni del v grofovski posesti. Prvo je kupil 1860. leta Florinovo, Bosjakovo, Kri-stavčko, Rupnikovo, Krpuhovo, Naravsko, Močivsko, Karničko, Jelenovo, Lorencijevo, Šisernikovo in v Jazbini leta 1898 Kuhelniki-vo in še nekaj malih koč. Ko so se bivši lastniki izselili, je grof dal naseliti razne najemnike, največ sinove raznih kočarjev in kmečke, kjer je bilo več otrok pri hiši. Na teh najemniških domačijah so si ustvarili svoje družine, obdelovali najeto zemljo, redili nekaj potrebne živine, priložnostno ali pa tudi stalno bili zaposleni kot gozdni delavci ali vsaj pozimi prevozniki lesa na lesno žago v Muše-nik. Ti najemniki so imeli prosto pašo, steljo in drva in tudi les za vzdrževanje poslopja. Slabšo obdelovalno zemljo so pogozdili, pogozdili vse novine in povsem so pogozdili Florinovo in Rupnikovo. Pogozdili so tudi močno degenerirano zemljišče Pogorevca s smreko in močno primešanim črnim borom, ki se dobro obnese na takih tleh. Za novega lastnika je bil zelo pomemben lov. Posebno so tod lepi gamsi, divji petelin in tudi ruševci preletavajo iz Pece. Najde se tudi kak beli zajec, jazbeci in lisice. Tudi med rastlinami se najde dosti zanimivega, med drugim tudi redek blagajev volčin. Križan — planinska postojanka, foto Matevž Čarf Tu je bila pred leti Mrdavsora žaga, foto: M. Čarf Črna, v ozadju Pogorevc z Uršljo goro, foto: M. Čarf Na desnem bregu jazbinskega potoka je ostal zvest svoji domačiji Čemernik. Tako so najbolj revni ostali zvesti svoji zemlji, ker za svoj stari dom niso dobili toliko, da bi si lahko kupili kaj boljšega. Čememika je iz tega kraja pregnala kriza, da ni več vzdržal. Leta 1930, v najhujši krizi, je kupil to posestvo gospod župnik Viternik Ludvik, župnik v Zgornjem Javorju. Tu si je obnovil hišo, gospodarsko poslopje in drugo. Ob upokojitvi se je tja preselil in si s kuharico Urško in hlapcem Matevžem uredil mirno življenje. V hiši si je dal postaviti mali oltar za mašne obrede, ker pa je bil vnet glasbenik in komponist je delal tudi za radio Ljubljana. Tu so mirno živeli, za okolico dosti dobrega storili. Leta 1944 so hoteli Nemci izseliti vse krajane, pa se je kuharica Urška tako krepko zavzela za svoje krajane. Znala je dobro nemško in je nemškega kapitana pregovorila, da je opustil izselitev, tako se ni nikomur nič zgodilo. Bila sta tudi dobra gospodarja, obdelovala zemljo in redila živino, pri tem jima je pridno pomagal hlapec. Ko sem šel enkrat mimo, sta sama orala s kravami. Župnik je vodil krave, Urška pa je bila pri plugu. Ker krave niso preveč ubogale župnika, se je Urška jezila nad župnikom, da je bolj neumen kot krave. Kuharica Urška ni dovolila, da bi se kdo z njo šalil. Krepko se je znala postaviti v bran kot Nemcem tudi drugim, če je bilo treba. V zvezi z neko pritožbo pri gozdni upravi v Črni so se pri njej oglasili gozdarji, pa so se hoteli z njo nekaj pošaliti. Ona je zapustila goste same v sobi, brez opravičila odšla v svinjak nastiljat svinjam. Ko so jo šli iskat in jo našli v svinjaku, so jo vprašali, zakaj jih je zapustila same; jim je lepo zabrusila, da je raje med svinjami kot med gozdarsko inteligenco. Dočakala sta oba visoko starost, v oporoki sta kmetijo zapustila svojemu hlapcu Matevžu, ker pa tudi on ni imel svojih ljudi, je to pozneje prodal Gozdnemu gospodarstvu Slovenj Gradec. Na domačijo pa so naselili svoje delavce. Po prvi svetovni vojni, ko se je začela agrarna reforma, je zajela tudi ta kraj in tem najemnikom so obljubljali, da bodo dobili ta posestva v last. S temi najemniki v kraju je imel precej stikov pokojni Prežihov Vo-ranc in je dobro poznal njihove težave in življenje, kar je v svoji knjigi Požganica tudi opisal. Leta 1934 je bila v glavnem izvedena agrarna reforma, da so ti najemniki dobili v last poslopja in obdelovalno zemljo, gozd pa je pripadal Začasni državni upravi s sedežem v Spodnjem Javorju, kjer so postavili novo stavbo kot upravno poslopje. Upravitelj te uprave je bil gozdarski inženir Rebol. S to dodeljeno zemljo se tem novim lastnikom stanje ni bistveno izboljšalo, ker so izgubili pašo in vsak gradbeni les so morali plačati. Dosti teh najemnikov se je pozneje še izselilo in so se zaposlili drugod. Sedaj so na desnem bregu še naseljene kmetije: Močivnik, Karni-čnik in Lavter, ki je najvišji. Pri Šiserniku in pri Jelenu je bilo požgano, opuščeno je tudi Lorencijevo, Naravsko in Križanovo. V po- letnem času ožive skupni pašniki. Tam, kjer je bila Šimanova koča, pa ima lovska družina Jazbina svoj dom. Na levem bregu jazbinskega potoka med Petričevem in Hlivnikovem potoku so se do druge svetovne vojne ohranile štiri domačije, največja je bila Hlevnikova. Sedaj sta tam samo še dve: Hlevnik in Ho-ber. Petričeva je bila med vojno požgana, Kuhel je prodal grofu Thurnu leta 1898, Pistotnik pa se je pred leti izselil, domačijo pa rabi kot pašnik. Tekom zadnjih sto let se je življenje v tem kraju zelo spremenilo — zamrlo. Potok Jazbina je včasih poganjal tri lesne žage in sedem mlinov. Po osvoboditvi so vsi ti bivši grofovski oz. začasno državno upravni gozdovi prišli pod splošno ljudsko premoženje. Temu sta se še pridružila Petričevo in Čemer-nikovo s kupno oz. menjalno pogodbo, tako je bilo menjano Mrdavsovo, ki pa leži v katastrski občini Javorje. Povsem nova podoba pa nastaja ob potoku in cesti, ki je obnovljena in asfaltirana, kjer je bilo včasih le nekaj bornih, večji del, lesenih koč, danes pa, kjer je le količkaj prostora, stojijo lepe stanovanjske hiše z lepo urejenimi vrtovi, ponekod že kar male vasi. Večji del teh ljudi je zaposlen v rudniku v Žerjavu ali v gozdarstvu. Praktično se je ves živelj preselil v ta ozki tesni potok. Lep biser vrh Plešivca je cerkev sv. Uršule. Njena obnovitvena dela že gredo h koncu. Matevž ČARF PRI PAVŠERJU V PODGORI PRI KOTLJAH Lepa Pavšerjeva domačija, ki leži v Podgori pod Uršljo goro, tik pod znano rekreacijsko točko Ivarčkim jezerom, se pospešeno, v okviru možnosti, pripravlja na kmečki turizem kot novo dodatno dejavnost v kmetijski panogi. Tretji Pavšerjev rod po vrsti, katerega pomnim v svojem življenju, rod Ivana in Marjane Ivartnik, je pravilno dojel trenutek, ki ga za nadaljni obstoj kmetije narekuje neposredna bližina na novo nastajajočega turističnega centra »Ivarčko jezero« pod Uršljo goro. Pri Pavšerju se pripravljajo, da tudi oni postanejo del te za bodočnost obetavne in donosne dejavnosti. Prva Pavšerja, ki ju pomnim, sta bila Neža in Florijan Ivartnik. Bila sta izredno prijazna, dobra in razgledana človeka. Mater Nežo smo imeli radi vsi otroci iz soseščine, ker je bila tako dobra in prijazna z otroki. Oče Florijan je bil napreden kmet, velik narodnjak; Slovenec, ki so ga v času koroških bojev skoraj do smrti pretepli zaradi njegove narodne zavesti. Bil je vojak v prvi svetovni vojski. V Rusiji in Italiji je bil v najhujših bojih, na Karpatih in Doberdobu je bil zraven. O tem je znal tako zavzeto in nazorno pripovedovati, da mi je zastajal dih, ko sem ga kot otrok poslušal. Občutil je zatiranje Slovencev v Avstro-Ogrski, vojno, slabo strankarsko gospodarjenje in propadanje kmetov v predvojni Jugoslaviji. Doživel je Nemško okupacijo Jugoslavije v drugi svetovni vojski. Sodeloval je v NOB, bil je član odbo- ra OF za Kotlje. Pri »Cvetku«, kot se je ilegalno reklo pri Pavšerju, je bila kurirska postaja. Bil je izbran za talca in skupaj s sinom Dominikom, bratom Pepijem in domačimi, Rožankovim Fikanom, Osrankom in Mizarjem Tončem iz Kotelj, skoraj ustreljen, ko so partizani iz njegovega gozda napadli in streljali na nemško patruljo. Rešilo ga je le posredovanje rajne Šrotnekarice, sosede, ki je bila Nemka in je imela pri Nemcih velik vpliv. Neprecenljiva je bila pomoč Pavšerja borcem NOB v hrani, zdravilih, obleki, sporočilih in v vsem ostalem, ves čas trajanja vojne. Tako so dali Pavšarjevi vola za hrano borcem, partizanom, ki so po pokolu talcev pri sv. Neži, pokopavali žrtve. Po vojni je Pavšer, Florijan Ivartnik, kot napreden kmet, tesno sodeloval s kmetijsko zadrugo Kotlje. Bil je nekaj let njen predsednik, vsa leta od ustanovitve do združitve pa član njenega upravnega odbora. Imam veliko premalo prostora, da bi to njegovo delo pravilno in pravično opisal. Umrl je, mnogo prezgodaj, leta 1965 v 72 letu starosti. Nasledila sta ga Julka in Dominik Ivartnik; drugi Pavšerjev rod, ki ga pomnim. Florijan Ivartnik je imel pet otrok: sina Dominika ali Minija, hčerke Tončko, Micko, Zofko in Ančko. Enako število otrok je imel tudi Dominik, samo da sta se rodili dve hčerki: Majda in Janja ter trije sinovi: Ivan, Slavko in Marjan. Drugi Pavšerjev rod: rod Julke in Minija Ivartnik je ohranil in razvijal vse vrline in dobre lastnosti prvega rodu: pridnost, delavnost, gostoljubnost, dobre sosedske odnose, napredno gospodarjenje, narodno zavest in še bi lahko našteval. Po zaslugi staršev, Julke in Minija, imajo vsi njuni otroci svoje hiše, svoje domove, kjer žive s svojimi družinami. Drugi Pavšerjev rod je znan po svojih prispevkih in sodelovanju pri hotiljskem karnevalu in povsod tam, kjer je veselje in dobra volja doma. To je zasluga mame Julke in njenih otrok. In tako smo že pri tretjem Pavšerjevem rodu: rodu Ivana in Marjane Ivartnik. To je rod, ki je trdno sklenil, razviti in dvigniti Pavšerjevo kmetijo na višjo, naprednejšo raven. Poleg živinoreje, poljedelstva, gozda, se bodo pri hiši ukvarjali tudi s kmečkim turizmom. To pa je že višja, zahtevnejša oblika kmečkega dela, ki zahteva določeno višjo kvaliteto na vseh področjih življenja in funkcioniranja kmetije, takšnega tipa in velikosti, kot je Pavšerjeva. Z zagnanostjo, polno idej, se je Ivan zagrizel, ob pomoči svoje mlade žene Marjane, v delo z edinim namenom, da bi čimprej dosegel in uresničil svoj sen, svoj načrt, da posodobi kmetijo, njena gospodarska poslopja, pridelovanje pridelkov in rejo živali za namen tržnega gospodarstva. Turizem bo kmetiji omogočal preiti na tržno gospodarstvo. Velike so težave, s katerimi se vsak dan spopadata in borita na poti k svojemu cilju Ivan in Marjana. Kmalu bo vse pripravljeno za svečano otvoritev. Mogoče že letos, mogoče šele prihodnje leto! Že sedaj kaže Pavšerjeva hiša drugačno, lepšo podobo, kot jo je doslej, da o popolnoma preurejeni notranjosti ne govorim. Prepričan sem, da bodo velikanski cilji Ivana in Marjane uresničeni in kronani z uspehom. Florijan Ivartnik Prijetno bo iti kdaj k Pavšerju na »kmečki turizem«. Pred mojimi očmi pa že raste in se razvija četrti rod Pavšerjevih. To je mladi, nadobudni naraščaj Marjane in Ivana. Prepričan sem, da bodo tudi otroci četrtega Pavšerjevega rodu ohranili vse vrline in dobre lastnosti prejšnjih treh rodov: prijateljstvo, delovnost, pridnost, sosedske odnose, gostoljubnost, humor, dobro voljo, narodno zavednost in težnjo po napredku in boljšem življenju. Rok Gorenšek Trije rodovi Pavšerjevih: od leve proti desni Dominik, Marjana, mama Lepa Pavšerjeva hiša. Pred njo Ivan in Marjana s hčerko Nino Julka in Ivan ter trije otroci STRELA ZAŽGALA GOSPODARSKO POSLOPJE Med nevihto, ki je divjala na Koroškem v sredini meseca avgusta, je strela udarila v gospodarsko poslopje Janka Hovnika, po domače Ješovnika iz Vrh 32. Požar je popolnoma uničil gospodarsko poslopje, zgoreli sp stroji, seno in žito. Da bi kmet Hovnik čimprej zgradil novo poslopje, so s finančnimi sredstvi že priskočili na pomoč Skupščina občine Slovenj Gradec, Koroška kmetijska zadruga, Kmečka zveza — ljudska stranka, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. V akcijo zbiranja pomoči se je vključil tudi Koroški radio, prostovoljne prispevke v denarju pa zbirajo tudi pri krajevni skupnosti Sele. F. J. KADROVSKE VESTI — SOCIALNA PROBLEMATIKA — REKREACIJA JOŽICA ŠAVC Človek in njegovo delo sta v trdni medsebojni povezavi, kajti samo človek je zmožen ustvarjalnega snovanja. Zaradi tega so rezultati človekovega dela zrcalna podoba njegove osebnosti. V delu se v celoti odraža človekov odnos do vsega, kar ga obdaja. Še bi lahko razmišljali, kako si človek posameznik ustvarj^ svojo podobo, kakršnega vidijo njegovi znanci, sodelavci, prijatelji... Naša računovodkinja Jožica se je odločila za predčasno upokojitev, še polna življenjskih in ustvarjalnih moči, znanja in izkušenj, zaradi novih pogojev, v katerih se danes nahaja gozdarstvo. Vsi v gozdnem gospodarstvu jo poznamo, saj je s svojim delom kot vodja računovodstva bila prisotna povsod — od projektiranja do izvedbe vseh poslovnih dogodkov v podjetju. Dosledna stališču varčnega poslovanja je vzpodbujala rentabilne proizvodne naložbe, bila pa je silno energična, kadar je zasledila neracionalno ravnanje in takrat je uporabila svojo značilno zahtevo: »Zapravljali pa ne bomo!« Svojo prvo zaposlitev je pričela kot pripravnik na gozdnem obratu v Črni na Koroškem, njena prva odločba datira v drugo polovico leta 1958. Že kot pripravnica je pokazala s poštenim odnosom do dela izredne kvalitete, ki so ji bile osnova za napredovanje od mezdnega knjigovodje, vodje stroškovnega knjigovodstva, do računovodje podjetja Lesna in kasneje po razdružitvi leta 1989 Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Gozdarstvo je bilo pod močnim drobno- Jožica Šarc, oec. gledom družbe v vseh letih njenega dela. S svojimi natančnimi podatki, obrazložitvami in izkušnjami je bila nenadomestljiva. Družbi je želela pokazati dobro poslovanje, za kar je uživala velik ugled tudi v podjetju, v regiji in izven nje. Kljub obilnemu delu je našla dovolj časa in energije za human odnos do sodelavcev in vzgojo mladih kadrov, ki so se uvajali v delo. Zelo aktivno je delala tudi zunaj DO na strokovnem in društvenem področju. Ko danes načrtujemo poslovno strategijo podjetja in ko rešujemo tekoče probleme gospodarjenja, čutimo odsotnost njenih idej, dobre volje, nasvetov, predvsem pa njenega optimizma. Ker vemo, da tudi ona nas ni pozabila in je še vedno polna moči, jo bomo vabili med nas in povprašali za pomoč in dobre nasvete. Z besedami ni možno napisati njenega doprinosa k napredku podjetja, pa saj jo vsi poznamo, zato vemo da bo znala razumeti, da se ji hočemo za vse zahvaliti in da jo pri delu pogrešamo. sodelavci ■■ ■■ mi mm mi ■■ ■■ mm mm mm am i f NAŠI JUBILANTI MESECA AVGUSTA IN SEPTEMBRA PRAZNUJEJO 10 let dela Simon ORTER, Gozdarstvo Radlje Mirko PRAPROTNIK, Gozdarstvo Radlje Albert MIRKAC, TOK Slovenj Gradec Andreja KLEMENC, DSSS Živko GROS, Transport in servisi 20 let dela Rajko KNEZ, Gozdarstvo Črna Frančiška DROFELNIK, Gozdarstvo Črna Marko KLAVŽ, Gozdarstvo Črna 30 let dela Anton JEZNIK, Gozdarstvo Radlje Lenart GERMUT, Gozdarstvo Radlje Jožica KOTNIK, Transport in servisi V J kategorije je ravno v obdobju med 35 in 45 letom starosti, z delovno dobo okrog 20 do 35 let, medtem, ko je največ invalidskih upokojitev v starosti od 45 do 55 let in z delovno dobo okrog 30 do 35 let. Problematika invalidnosti se rešuje predvsem kurativno. Večino delavcev, ki imajo težje zdravstvene probleme in zaradi njih ne dosegajo normalnih delovnih rezultatov, pošljemo v sodelovanju z lečečim zdravnikom na invalidsko komisijo. Ocene invalidske komisije pa so pogosto splošne in nam otežujejo najti ustrezno delo za invalida. Skoraj vse delavce—invalide razporedimo na lažja gojitvena in cestarska dela. To pri nekaterih delavcih povzroča psihične napetosti in razne negativne težnje. Z izboljšanjem pogojev dela si moramo prizadevati za zmanjšanje invalidnosti. Strokovno moramo preveriti podatke, ki kažejo na pomanjkanje delovnih mest za invalide, saj bi ob sodelovanju vseh TOZD, strokovnimi analizami delovnih mest in tudi z ustreznimi novimi deli, dobili še nekaj možnosti za uspešno zaposlovanje invalidov. Analiza delovnih mest bi morala biti osnova pri kadrovanju, saj bi bila močan preventivni faktor, ker bi že z razporeditvijo na delovno mesto preprečili nastanek invalidnosti. Analiza za gozdarje sekače je sicer opravljena, a samo iz medicinskega vidika. To pa služi samo za izračunavanje benificirane delov-nedobe. Za izvedbo tega pa bi bila potrebna širša akcija tako, da bi razen posameznih strokovnih delavcev (socialna služba, skupnost za zaposlovanje, zavodi za usposabljanje invalidov in druge strokovne službe), ki se zavedajo, da je njihovo delo pomanjkljivo in imajo pri tem le formalno vlogo, morali sodelovati tudi vsi vodilni delavci, organi upravljanja in sindikat. Marijana LAHOVNIK Invalidi v Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec V Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec je bilo na dan 30. 6. 1991 zaposlenih 636 delavcev, od tega 41 invalidov. Največ invalidov je zaposlenih na TOZD TIS Pameče in to 12 oz. 11,3 %, sledi Gozdarstvo Mislinja s 5 invalidi ali 10,2 %, na tretjem mestu je Gozdarstvo Črna z 8 invalidi ali 7,3 %, delovna skupnost ima zaposlenih 5 invalidov ali 6.2 %, Gozdarstvo Radlje 5 invalidov ali 6 %, Gozdarstvo Slovenj Gradec 2 invalida ali 5.3 %, enako CLS, Gradnje 2 invalida ali 4.4 %. Obrati za kooperacijo nimajo zaposlenega nobenega invalida. Skupno je v gozdarstvu zaposlenih 6,4 % invalidov. Ugotavljamo, da v primerjavi z letom 1988 na dan 30. 6. (zaposlenih 851 delavcev, od tega 45 invalidov ali 5,2%) invalidnost v gozdarstvu procentualno narašča. To pa predvsem zato, ker se je od takrat zmanjšalo število zaposlenih za ca 220 delavcev, število invalidov pa le za 4, čeprav je bilo v letu 1990 invalidsko upokojenih 21 delavcev, ali skoraj 3 % na zaposlene v GG. V večini primerov to niso bili invalidi II. ali III. kategorije, ampak novi primeri .Pri upokojitvah (če ne upoštevamo dokupov zavarovalne dobe), prevladujejo invalidske upokojitve. Vzrok invalidnosti je v večini primerov bolezen. Delavci v gozdarstvu in gradbeništvu opravljajo še vedno veliko fizičnega dela in to največkrat na prostem, kjer so delovni pogoji zelo težki. Tako pride postopoma do raznih obolenj hrbtenice, revmatičnih obolenj težje stopnje, obolenj okončin in prezgodnje psihofizične izčrpanosti. Omeniti je potrebno tudi alkoholizem, saj alkohol škodljivo vpliva na človeški organizem, skrha njegovo moč in je ugodna podlaga za razvoj nekaterih bolezni. Zaradi tega niso redki primeri, ko je delavec upokojen zaradi posledic alkoholizma. Od skupnega števila 41 invalidov, jih je 10 11. kategorije. Invalidnost II. kategorije počasi pada, ker na invalidskih komisijah niso v zadnjem letu nobenega delavca ocenili kot invalida II. kategorije. Omeniti moram, da je invalidnost II. kategorije (delo v skrajšanem delovnem času) v gozdarstvu zelo neugodna ocena, saj delo poteka na terenu in je vezano na skupne prevoze in tudi na delo v skupinah. Ocenjujem, da je povprečna starost invalidov 10 let višja od povprečne vstarosti kolektiva. V začetku leta je bilo namreč okoli 40 upokojitev in tako se je starost kolektiva znižala ca za 2 leti. To nam kaže vzročno zvezo med invalidnostjo, starostno strukturo in pogoji dela. Največ invalidskih ocen II. in III. STANJE INVALIDOV NA DAN- 30.6.199' TOZD štev. povp. število zaposlenih invalidov štev. zaposlenih invalido povprečna * M * Z % skupaj M Z kolektiv; moški l ženske starost 31.12.90 11. kateg. III.. kateg. skupaj TJ, TTT. ik 1 TT1 TTT. qk. invalidov ■—— DSSS 80 30 50 39 2 3 5 1 / 1 1 3 4 45 1 5 6,2 Gozdarstvo Slovenj Grad. 38 37 1 34 / 2 2 / 2 2 / / / 47 5 / . 5'3 Gozdarstvo Mislinja 49 44 5 35 2 3 5 2 3 5 / / / 43 10 / 10,2 Gozdarstvo Cma 109 102 7 36 1 7 8 / 7 7 / 1 42 6 1 7,3 Gozdarstvo Radlje 83 75 8 35,5 1 4 5 / 4 4 1 / 1 42 5 1 6 TOK Slovenj Gradec 32 30 2 35 / / / / / / / / / / / / s TOK Dravograd 12 10 2 37 / / / / / / / / / / / / / TOK Ravne 24 19 5 40 / / / / / / / / / / / / / TOK Radlje 20 16 4 38 / / / / / / / / / / / / / TIS Pameče 106 93 13 37 2 10 12 2 10 12 / / / 44 11 / 11,3 CLS Otiški vrh 38 34 4 35 2 / 2 2 / 2 / / / 47 5 / 5,3 Gradnje Slovenj Gradec 45 40 5 37 / 2 2 / 2 2 / / / 47 4 4 9,9 SKUPAJ 636 530 106 37 10 31 41 7 28 35 3 3 ! 6 45 5 1 6.9 KADROVSKE VESTI PRIŠLI: v mesecu juliju Priimek in ime, datum prihoda, dela, ki jih bo opravljal, DO iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC Krajnc Jože, 15. 7. 1991, pripravnik-dipl. ing. gozd. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SLOVENJ GRADEC Merkač Francka, I. 7. 1991, vodja prodaje, CLS Otiški vrh Kunc Avgust, 8. 7. 1991, pripravnik-dipl. ing. gozd. ODŠLI: v mesecu juliju Priimek in ime, datum odhoda, dela, ki jih je opravljal, DO v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM Čarf Marjan, 31.7. 1991, sekač, — TOK GOZDARSTVO RAVNE NA KOROŠKEM Igerc Jože, 14. 6. 1991, vodja revirjev, upokojitev CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTIŠKI VRH Merkač Francka, 30. 6. 1991, izv. nalog analiz in knjig, proizv., DSSS DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SLOVENJ GRADEC Slavič Franc, 3. 7. 1991, vodja projek. in investicij, invalidska upokojitev Štalekar Januša, 3. 7. 1991, pripravnica, — TOZD M z SKUPAJ Gozdarstvo Mislinja 44 5 49 Gozdarstvo Slovenj Gradec 38 1 39 Gozdarstvo Črna 101 7 108 Gozdarstvo Radlje 75 8 83 TOK Gozdarstvo Slovenj Gradec 30 2 32 TOK Gozdarstvo Dravograd 10 2 12 TOK Gozdarstvo Ravne 19 5 24 TOK Gozdarstvo Radlje 16 4 20 CLS Otiški vrh 34 3 37 TIS Pameče 93 13 106 Gradnje Slovenj Gradec 40 5 45 DSSS 14 44 58 Taksacija 16 6 22 skupaj: 531 105 636 Darja GROS JUTRO Kaj bo jutro nam prineslo, nihče to ne ve. V Prihodnost je vsa črna, polna borb, krvi. Njena pot bo polna trnja, vemo menda vsi. Vsem, ki danes že trpite, rad zaželel bi, da z jutrom se zbudite, srečni, brez skrbi. A do tega je jutra, še dolga pot, meč in ogenj bosta botra, ne nebes gospod. Zlatko ŠKRUBEJ MARJANU V SPOMIN! 1969-1991 Spomin se vrača v pomlad, na pr- Nato šolanje, dolga peš pot do vi majski dan. Zgodilo se je na ve- 'Trbonj. S prešolanjem v Dravograd čer, na cesti južno od Trbonj. Pro-' se je pot še podaljšala. Kljub dolgi metna nesreča z motorjem in pre- naporni poti je bil Marjan vesten in tresljiva novica: »Marjan ŽVI- delaven učenec. Po končani osno- KART je mrtev!« vni šoli se je odločil za lesarski po- Novica se je širila. Ostali smo klic. Ta izbira ni bila slučajna. Les brez besed. Na pragu pomladi, sre- je bil Marjanu vselej zelo blizu, saj di pomladne razkošnosti, v žalost Je živel obdan z gozdovi, zžfviia Rečnikova domačija, mrtva- Na srednji lesarski šoli v Maribo-ški oder, bela krsta, v njej še ne dva- ru ^ je^izš°lal za lesarja širokega indvajsetletni sin. Prihajali so ljudje od blizu in da- profila. Šolanje s pripravništvom je dokončal v Tovarni pohištva Prevalje. Kot obetaven mlad delavec za č, se poklonili v spomin. Prišli so °tDeiaven ,miaa aeiavec za sorodniki, sošolci, učitelji, prijatelji, lesa Je takoj dobil zaposli- sodelavci in znanci. tey.- Poklic je opravljal z velikim ve- Pogreb, množica ljudi. Slovo na seljem> rad je delal, domu, neizmerna bolečina. Sin, Odlikoval se je kot vojak pnpa-brat in stric odhaja za vedno; nato ^alje specialni enoti, dobil čin raz- žalosten sprevod do vasi, zajočejo zvonovi, še slovo v farni cerkvi. In spet sprevod, počasni zaustavljajoči se koraki ob zvokih žalostink domače godbe. Ne, nikar tja! Mladenič je vendar na pragu življenja. Odene naj sva-j šedo" tovsko oblačilo. Godci zaigrajte; vodnika. Bil je vesten in zanesljiv, zaupane so mu bile važne naloge. Čeprav se ie Marjan šolal v mestu, je ostal zvest lepim vaškim navadam. Vsakemu je poklonil jasen in odločen pozdrav, prisrčen nasmeh in dodal še kakšno vzpodbudno be- svatovskoi polko! Ženin naj zaraja z ostalJpravi Let. Ko se je vrnil iz nevesto! Toda vse zaman smrt je! službeJe poprijei za vsakJ0 kmečko neizprosna. Sprevod počasi drsi de,0. zJanf * &lo ukazov, sam je Odprta so groba vrata. Hladnal vedel kajJje treba postoriti; Zdaj Marjan ne prihaja več do- zemlja objame belo rakev. Še blagoslov, poslovilne besede krajanov,, pesem pevk in poslednja žalostin-ka. Žalost in bolečina ostaneta v srcih. Celo nebo se je odprlo, zaihtelo nad kruto usodo in s svojimi dežnimi solzami zalilo prerani grob. Neizmerna bol, naša misel se vrača k zibelki našega Marjana. Bil je kmečki sin, rasel na Rečnikovi kmetiji. Kot vsi kmečki otroci se je vzgajal ob delu na polju, v hlevu, gozdu. Drobcene roke so postorile, kar so pač zmogle. mov, ne srečamo se več. Prekinjeno je komaj začeto življenje. Koliko truda je bilo zaman? Koliko drobnih dnevnih skrbi staršev za šolanje in osamosvojitev se je izničilo. Rečnikova mama in ata sta izgubila sina, svoje najdražje; družba — vestnega delavca; domovina — vojaka; krajani — prijatelja. Marjan, hvala za drobne človeške pozornosti, ki si jih nam izkazoval. Ohranili te bomo v trajnem spominu! Brigita SMOLAR Pavova družina se je spravila na traktor, foto F. Jurač V SPOMIN VIDI KOŽUH-IRŠIČ V sredo, 12. junija 1991 smo se na Šentiljskem pokopališču tiho in skromno poslovili od Vide Kožuh-' Iršič. Vsaka smrt je prerana, še posebej, ko poseže med prijatelje, znance in sosede. S sabo vedno prinaša bolečino, ki pušča rane globoko v naši podzavesti. Ob takšnem tragičnem dogodku pa se misli nehote povrnejo v preteklost in v spomin se vračajo mladostna leta. Vida Kožuh-Iršič se je rodila 21. 7. 1913 leta na Iršičevi domačiji v Mislinji in ostala zvesta krajanka vse do svoje smrti. Osnovno šolo je obiskala v Mislinji, nato pa je šolanje nadaljevala v meščanski šoli v Slovenj Gradcu. Ob spoznanju trgovskega dela v bratovi trgovini je v njej zrasla želja po trgovskem poklicu in se zato odločila za trgovsko šolo. Vojna vihra ni prizanesla nikomur, prav gotovo pa ne njej in njenim svojcem. Zavedna Iršičeva družina je kmalu, že v letu 1941, spoznala nesmisel okupatorjevega terorja in se mu odločno uprla. Takrat je za Vido nastopila najtežja življenjska preizkušnja. Z dvema otrokoma in možem jo je okupator izselil že leta 1941 v Slavonsko Po-žego in kasneje v Karlovac. Tudi to ni strlo njene volje in želje, da se Slovenci otresemo tujega jarma. Leta 1941 se je aktivno priključila NOB in vstopila v partizane v Beli Krajini. Ko se je po osvoboditvi vrnila v domovino, se je dokončno zavedla resnice, kakšen davek je osvobodilni borbi morala plačati Iršičeva družina. Brat Rado ustreljen, brat Stanko ustreljen kot talec, brat Danilo in sestra Milena izgnana, mama Neža pa je umrla v Ausvvi-chu. Po vojni pa je vendarle bilo potrebno pričeti znova. Navezanost na domači kraj je bila tako velika, da seje vrnila v Mislinjo. Svojo srečo je prenašala na otroke ter se z vso vnemo razdajala mlajšim generacijam, kar je bilo še posebej očitno ob srečanju z mladimi ob kurirčkovi pošti in obrambnih dneh. Bogate izkušnje in plemenita spoznanja je tako prenašala na učence osnovne šole, ki nosi ime njenega brata, narodnega heroja Rada Iršiča. Kot lastnica gozda je v svojem gozdu delo vedno prepuščala strokovnim odločitvam gozdarjev. Vsa leta je bila aktivna v družbenopolitičnih organizacijah, družbeno političnih skupnostih, še posebej v krajevni organizaciji ZB in dru-štvu upokojencev. j0že TRETJAK ft 'I SPOMINI NA VINKA REPNIKA Spomnim se dneva, ko smo uradno izvedeli, da se je prav Slovenija osamosvojila. Vsi smo se tega razveselili, čeprav smo se že spraševali, kako in kaj bo z nami. Verjetno se je naše osamosvojitve veselil tudi Vinko. A kaj se je ne bi, saj ni vedel, kaj se bo v kratkem zgodilo. Še manj si je pa lahko sploh mislil, da bo za to našo osamosvojitev daroval svoje mlado življenje. Tisti dan, ko so se pri nas pričeli spopadi, sem bil v službi in opravljal svoja vsakdanja dela. Novice o spopadih in o rezultatih teh spopadov smo naglo dobivali preko radija. Ni bilo treba dolgo čakati, ko smo dobili tudi novice o prvih žrtvah. Ko sem slišal, da je med njimi tudi Vinko Repnik, sem ostal brez besed. Sam sebe sem hotel prepričati, da sem nemara narobe slišal, ali pa, da gre gotovo za pomoto, toda ko sem to novico slišal večkrat, sem se moral sprijazniti z resnico, da je to res. V trenutku sem se spomnil Vinka, kako sva se sploh spoznala in kako rad je delal na Grešnikovi kmetiji na Pohorju. Tudi pozneje, ko se je zaposlil, svoje pridnosti ni prikrival v službi. To vedo povedati vsi sodelavci, ki so delali z njim. Najbolj se spomnim dneva, ko smo bili vsi prijatelji in prijateljice povabljeni na poslovilni večer, ko je odhajal v J NA. Tako ponosen je bil nase, da je kar žarel od sreče. Tudi v pismih, ki mi jih je pozneje pisal, tega ni nikoli prikril, pa tudi na fotografijah, ki mi jih je poslal ne. Še velikokrat sva bila po tem skupaj, ,ampak ne toliko kot prej. Imel je že svoje velike načrte, v katere je bilo treba vložiti veliko truda in dela. Na žalost je prerana smrt vse to prekinila in veliko njegovih ciljev in načrtov se ne bo nikoli več izpolnilo. Lepih spominov na Vinka Repnika je veliko. Ne da se jih vse spraviti na papir. Bil je človek dobrega srca, pridnih rok in vedno nasmejanega obraza. Takšnega bomo imeli v trajnem spominu. Prav na zadnje pa nekaj za nas vse: »Storimo vse, da se to ne ponovi več!« Zlatko ŠKRUBEJ ZAHVALA ob boleči izgubi sina, brata in strica IVANA URŠEJA iz Legna (28. 10. 1944-8. 8. 1991) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, posebno družini Dragota Raderja, Rudiju Vaukanu ter Ivanu Jeromlu za vsestransko pomoč. Hvala govorniku Jožetu Priteržniku za lepe poslovilne besede, gospodu kaplanu Vladimirju Bizantu za opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem za darovane vence, cvetje, sveče in maše ter za spremljanje na zadnji poti. Žalujoči: mama in vsi Merkačevi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice BERNARDE BOROVNIK iz Mislinje se vsem, ki sojo spremljali na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, najlepše zahvaljujemo. Prav lepa hvala vsem sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala tudi Gozdnemu gospodarstvu TOZD TIS Pameče, govorniku Ivanu Krenkerju za poslovilne besede slovesa, šentiljskim pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku Tinetu Tajniku za pogrebni obred. Žalujoči: otroci Justika, Fanika, Mira in Viktor z družinami ZAHVALA 23. junija letos je umrla v 82. letu naša draga mama NEŽKA NOVAK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom za pomoč v bridkih dneh, govornikoma Andreju Ošlovniku in Stanku Hovniku za tolažilne besede ter pevcem iz Pameč za zapete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Firstu za pogrebni obred. sin Jože z družino ZAHVALA Iz naše sredine je usoda iztrgala očeta, deda, pradeda, soseda in prijatelja ALOJZA ŽVIKARTA - KUREJA iz Dravč Želimo se zahvaliti vsem sosedom, znartcem, sorodnikom, prijateljem in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali. Hvala Antonu Pokeržniku za slovo od doma, gospodu Frančku Jamniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, hvala gospodu Alojzu Demšarju ter gospodu župniku za besede ob slovesu ter lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci Ivan, Olga, Alojz z družinami ter ostalo sorodstvo. Vidni uspehi in delo V Pamečah pri Slovenj Gradcu so leta 1988 ustanovili klub malega nogometa »Kre-menčkovi«. Ideja za ustanovitev kluba je vznikla pri samih članih, ki so bili željni tovrstnega športa. Klub je v svojem dosedanjem delu požel že veliko delovnih, še več pa športnih uspehov, saj je v njihovih vitrinah že več kot 50 raznovrstnih pokalov, ki so jih osvojili njihovi vratarji, strelci in najboljši igralci. O samem delu in uspehih kluba je spregovoril predsednik Franjo Paradiž. »Moram reči, da redno tekmujemo v Slovenskem revijalnem pokalu, kjer smo po vseh teh letih tekmovanja na 6. mestu. Naša bodoča usmeritev je vezana predvsem vzgoji pionirske vrste, ki bo čez nekaj let nadomestila naše članske vrste. Težave ki jih imamo, so finančnega značaja. Naš klub ne dobiva nobenih dotacij ali kakršnihkoli rednih dohodkov. Delamo s svojim lastnim denarjem. Težave so, pa vendar nam ne vzamejo poguma. V letošnjem letu smo pričeli z izgradnjo razsvetljave športnega igrišča, ki je prepotrebna za naše delo, saj bodo lahko igralci trenirali v nočnih urah, organizirale pa se bodo lahko tudi druge prireditve. Vsekakor pa moram reči, da smo pri začetnih delih naleteli na nasprotovanja posameznikov v Pamečah, ker pač niso hoteli razumeti, da vse, kar delamo, delamo v prid svoje krajevne skupnosti. Uredili smo tudi košarkarsko igrišče in s tem dokazali, da so naše ambicije velike, Franjo Paradiž: »Veseli smo, da nam je dobrodelna akcija za ozdravitev male Mojce Sušeč uspela...« volja in prijateljstvo sta močna in straha za bodočnost kluba ni. Mogoče naj na koncu omenim še to, da smo letos v mesecu februarju izvedli dobrodelno akcijo za ozdravitev 17-mesečne Mojce Sušeč iz Pameč, ki je hudo bolana, njuna starša pa nimata dovolj denarja. Tudi v bodoče bomo v klubu »Kre-menčkovih« pridno delali in skrbeli za pridobivanje novih članov,« pravi predsednik kluba Franjo Paradiž. F. Jurač Pri ureditvi razsvetljave na igrišču so opravili veliko prostovoljnega dela Šempeterski pavri V Šempetru nad Otiškim vrhom so mladi sklenili, da jim ob vsakodnevnem delu manjka kulturno življenje. V začetku letošnjega leta so ustanovili pevski zbor in mu dali naslov ŠEMPE-TERSKI PA VRI. Zbor vsak teden pridno vadi. Zborovodkinja Irena Glasenčnik letos pripravlja več nastopov v domačem kraju. Janko Rotovnik, ki ima pri ustanovitvi zbora največ zaslug, pravi, da se mu je s tem uresničila dolgoletna želja. Hvaležen pa je tudi, da zbor finančno podpira Slovenska kmečka zveza — ljudska stranka, podružnica Dravograd. Mladi iz Šempetra pa niso samo dobri pevci, skrbijo tudi za oživitev starih običajev, kot je steleraja in pa šranganje. Ker zbor za vaje nima primernih prostorov, je prostore trenutno odstopil kmet Bavh, kjer lahko pevci v veliki kmečki sobi nemoteno vadijo. F. Jurač /pomisli name Pomisli name, ko ostala sama boš. Pomisli name, ko ti v srcu bo hudo, ko zaprla boš oči, in nikogar več ne bo, takrat se spomni, in pomisli kdaj name. Pomisli name, ko po licu bo drsela drobna solza ti gorja in ko te zjutraj prebude iz spanja dvoje nežnih rok. Ko na oknu boš slonela, zrla nekam v daljavo, vedi, da nekdo še misli nate. Kjerkoli boš, povsod bom s teboj, kjerkoli bom, boš v mislih z menoj, samo poišči me in srečen bom s teboj. l _____________________Vlado LAUK/ POPRAVEK V prejšnji številki VIHARNIKA smo na zadnji strani objavili pesem Ko gledam ta svet. Napisal jo je Vlado Lauk, ne pa Andrej Lah, ki je pod tem delom podpisan. Avtorju pesmi in bralcem se za neljubo napako opravičujemo. Uredništvo mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm m IVAN SREBRE PRVI Letošnji 36. Koroški turistični teden je za nami. Tudi letos se je v enem tednu zvrstilo veliko prireditev in tekmovanj. O velikem ljudskem srečanju pri Najevski lipi na Ludranskem vrhu poročamo posebej. Žal, pa moramo pri tem zapisati, da so se tudi letos tekmovanja gozdnih delavcev udeležili le domačini. Za tekmovanje, ki je bilo bolj rekreacijskega značaja, so se prijavili le štirje tekmovalci: Ivan Srebre, Andrej in Peter Obretan in Jože Zapečnik. Prvo mesto na tekmovanju je zasedal Ivan Srebre, za njim pa sledijo Andrej in Peter Obretan ter Jože Zapečnik. F. J. Prerez hloda je treba opraviti kar najbolj natančno Po tekmovanju so tekmovalci stopili pred fotoaparat in za spomin smo napravili posnetek Polenta je na turističnem tednu teknila tudi najmlajšim, dober tek! I KOROŠKA HARMONIKA ’91 L 1 i V Slovenj Gradcu je bilo 7. tradicionalno tekmovanje za Koroško harmoniko '91, ki sta ga organizirala Koroški radio in Turistično društvo Slovenj Gradec. Tekmovanje pa je bilo hkrati tudi izborno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Za tekmovanje se je prijavilo 20 tekmovalcev. Najmlajši tekmovalec je bil 11-letni Srečko Kotnik iz Slovenj Gradca, najstarejši pa 68-letni Jakob Ermenc iz Gornjega Grada. Prvič so na tekmovanje prišli člani harmonikarskega kluba iz Spitala v Avstriji, ki ima že nekaj let tovrstna tekmovanja, te pa bi želeli prenesti v obojestransko sodelovanje. Prvo mesto na tekmovanju je zasedel Zvone Krivec iz Ljubnice pri Vitanju, drugi je bi! Zoran Zorko iz Laškega, tretji pa Wolfram Bohme iz Avstrije. F. Jurač Z leve proti desni: Tajnik Turističnega društva Slovenj Gradec Vinko Klančnik, Wo!fan Hohme, Zvone Krivec in Zoran Zorko Viktor Buč ZASEBNI SERVIS MOTORNIH ŽAG Viktor Buč iz Mislinje je v prostorih Transporta in servisov v Pamečah letos meseca januarja odprl zasebni servis motornih žag. Poleg popravila motornih žag lahko v servisu kupite tudi nove motorne žage vseh vrst Husggvarn, verige, meče in pile. Viktor Buč se priporoča za popravilo žag, vse informacije pa lahko dobite vsak dan po telefonu (062) 41-820 in 55-798. egmr ::"£ ALI SMETANE R5 IN RIO ELEKTRIČNA PINJA Pogoji za oddajo mleka bodo vedno strožji! METEOR d.o.o. UVOZ — IZVOZ 62391 PREVALJE tel. (0602) 33-421 Naročila sprejema tajnica po 19. uri, informacije pa izmenjamo tudi pisno. POSTANITE PROIZVAJALEC MASLA POSNEMALNIK ZA MLEKO METEOR JE ZASTOPNIK NEMŠKE FIRME ZA KOROŠKO. POKLIČITE NAS! I Pod Najevsko lipo na Ludranskem vrhu PRIJETNO IN PRISRČNO SREČANJE Ne ie za Korošce, tudi za tiste, ki so v nedeljo, 11. avgusta 1991 prišli pod Najevsko lipo na Ludranskem vrhu nad Črno je bila lepa in sončna nedelja nepozabna. K materi slovenskih lip so prišli tudi vidni slovenski državniki, ki so si po trdih junijskih in julijskih dneh le vzeli čas za sprostitev ter obiskali Koroško ter njihove pridne in vesele ljudi. Prišli so dr. France Bučar, Lojze Peterle, dr. Dušan Plut, Matija Malešič, Jelko Kacin in mnogi drugi, med katerimi so bili tudi številni ministri. Pesem in sproščenost sta zaznamovala kulturni program, ki so ga pripravili vrli Korošci. Andrej Šertel dipl. ing. gozdarstva je vsem prisotnim po dolgem in po čez predstavil Najevsko lipo, za katero pravijo, da ima častitljivo starost 770 let in, da je mati vseh lip na slovenskem. Srečanje, kakršno je bilo pod Najevsko lipo, pa naj bi poslej postalo tradicionalno. F. Jurač Slovenski državniki in Korošci so si imeli veliko povedati Gotovo pa je med Korošci izredno priljubljen Jelko Kacin, minister za informiranje. Ivan Dretnik-Ajnžik, poslanec v zboru združenega dela, mu je imel veliko povedati o Koroški Dr. France Bučar, slavnostni govornik pri Majevski lipi: ». . . Prav naša državna osamosvojitev bo prodor v novo Evropo. Trezen razum, jasna odločenost, nobenih nepremišljenosti, nobenih prevar in ekstremizmov, tudi nobenega odstopanja od zastavljenih ciljev...« [BtvaSSSv! Na frajtonerico je predsednik vlade Lojze Peterle spremljal »Zdovčeve dečve« Harmonikarji KUD Gozdar iz Črne pa so poskrbeli za dobro voljo Glasilo VIHARNIK izdaja delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec Ureja uredniški odbor: Ida ROBNIK, Andrej ŠERTEL, Hedvika JANŠE, Vida VRHNJAK, Danilo RANČ, Gorazd MLINŠEK. Glavni urednik: Andrej ŠERTEL, odgovorna urednica: Ida ROBNIK, lektorica: Majda KLEMENŠEK, tehnični urednik: Bruno ŽNIDERŠIČ. Naklada: 4500 izvodov. Tisk: GZP MARIBORSKI TISK Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1991.