Štev. 1.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
6. januara 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 80 Din. Cena M. Lista je naznanjena v M. Listi. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do deset reči 10 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼ ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Šolskim stolcom katoličanskih i evangeličanskih verskih šol!
Roparje se približavajo. Vsi na branik.
Rop je posili jemanje tüjega imanja. Ta grehota lazi okoli naših verskih šol. Se zvedlo z Beograda, ka oropati ščejo vsikdar lačni demokratsko—samostojno— radikalni brezverci naše šole. Oropati ščejo njihove pravice i njihovo imanje. To ščejo, ka bi hiše (šole) i vse šolske njive, travniki šume pač vsa vrednost kat. i evang. verskih šol prešla v njuve roke, ka bi z tistim, ka je küpo i zidao naš penez, ravnali brezverci, ka bi tisto, ka je vaš trüd spovao, vaš znoj blagoslovo, naš düh poklono z vnogimi aldovi (žrtvami) za obstoj našega verskoga osvedočenja i naše mile slovenske reči, ka bi vse to vam vzeli tej parovnjacje i vi drügoga juša ne bi meli, kak plačati. Šole i vsa njihova vrednost, — vaša vrednost — bi njihova postala, pri imenüvanji niednoga vučitela juša ne bi meli, poslali bi vam v šole, koga bi šteli, vi bi dužni bili vseh pravic oropani samo gordržati vam odvzete šole tühincov. Kratko povedano: z lastnimi penezi mogli bi hraniti tovaja v tistoj hiži, štero vam je posili vzeo. Teliko pomeni po domače povedano namen brezverskih radikalov i demokratov, ki vam ščejo šole verske vzeti.
Vi v te rop ne privolile, to Znamo. Vaši očaki bi se v grobi obračali i vö z groba vam kazali na prekletstvo, štera vas doleti, če bi -privolili v rop tistih verskih reči, za štere so oni teliko trpeti, teliko darüvali. Če ste tüjinci, Madjari vdarili na prste, kda je te vtegüvao po vaših verskih šolaj, te znali to včiniti to tembole proti domačim dugoprstnežom, ar ste zdaj gospodje v svojoj domovini. V svojoj hiži tovaja i ropará nete trpele
Zato pa vsi šolski stolci, zberite se vküp i napravite takše proteste pri krajnom šolskom sveti v Soboti, šteri je v prvoj vrsti odgovoren za naše verske šole nadale pri višjem šolskom sveti v Ljubljani i pri ministerstvi za prosveto V Beogradi, ka de njim vu vühaj cinkalo. Tem brezvercom so ešče nej zadosta pune turbo, radi bi ešče naše šole i njihovo imanje v nje spravili. Pa od toga ja ne do siti. Naznanite svoje pritožbe i proteste lüdi na svojo višešnjo cerkveno oblast. —Držimo vküp, ne bojmo se nikoga! Zakona žaliti neščemo i ne bomo, a svoje pravice bojno do zadnje kaplje krvi branili. — Roparje se bližajo, na branik vsi, katoličanci i evangeličanci!
Govor nar. poslanca, g. Jožefa Klekl, dec. 5. na 7. seji narodne skupščine od sekvestriranih veleposestev v Prekmurji.
V zvezi z imanjom grofa Festeticsa omenjam posestvo grofa Szaparija v M. Soboti. To posestvo meri okolik 5000 kat. plügov. Že lani je ista čakovska posojilnica začnola odavati imanje grofa Szaparija, ar je pokazala dovolenje g. ministra pravde. (Medklic poslanca Žebota: Čüjte! Što je bio minister pravde za časa te odaje toga posestva?) Pri odaji toga posestva bi znašao zaslüžek banke pri ednom plügi 7000 dinarov. (Medklic posl. Žebota: Židovska banka!) Naše ljüdstvo, štero je bilo na odajo toga posestva opoteno, se je odaje ne vdeležilo, nego je licitante stiralo. (Medklici na desnici Bravo!) Či bi naše ljüdstvo küpilo to posestvo, štero je bilo popunoma zaduženo, ar majo vse zvünešnje banke svoje terjatve proti grofi Szapariji zemle knižno zavarovane, bi prišlo 500 našij slovenskij kmetov na boben, ar bi morali zvünešnjim bankam izplačati njihove terjatve.	(Dale).
Novoletno pismo iz M. Sobote.
Ne čüdite se g. urednik, da Vam pišem! Raj bi prišeo k Vam, či bi vüpao? Pa znate, dá je ne varno se voziti z našim automobilom: sréča kravo, pa se prestraši i prevrže, človek pa pri tom zleti, da zgübi z glave vse novice. 1 krivi što je potom kriv ? To se zna, tista krava,.štera je zagvišno klerikalne i je čemerna na" poštni automobil, ki je državotvoren element.
Gvišno ste radovedno ka v M. Soboti • delamo. Istina, da se, tak vidi, da vse spi i se nikaj ne gible. To je tüdi skoro istina. Samo na večer, da se zberejo dečki i dekle, da lüplejo seme, te se vse oživi po niskij hišica]'; Tak so meli pred kratkim jako lepi večer pri našem somišleniki g. M. Lüpali so seme, prišeo njim je pomagat tüdi naš vrli tajnik g. Horvat. Lepo prepevala se Solili i zabavali, gospodar pa njim je Pripovedavao zgodbe od ciganov, tak da je bilo zadosta smeha. G. Horvat je v poslovnom govori spodbüjao dečke i može, da se drüžijo v poštenom veselji, da delajo zdrüženi na svojoj düševno)" i srčnoj izobrazbi (šolanje). Lepo je povedao i mislim, da ne zabadav.
Vej nas je Sobočance skoro že lehko sram, da je tak mrtvo pri nas. Nešterne male vesnička že majo svoje prosvetno drüštvo, pri nas nikaj. Istina, da gospodje majo svojega Sokola, čitalnico i šče več drügoga, pa tű za nas nega prostora, ar ščemo meti drüštvo, štero bo krščanskoj bo pošteno zgajalo dečke i dekle.
Kak nam je potrebno prosvetno drüštvo! Tam na Stajarskom ma vsaka fara svoje krščansko drűštvo, zato ar znajo,
da tüdi zvün cerkve trbej navuk za vsakdenešnje živlenje, navuk od zgodb po sveti, navuk od gospodarstva, od politike, i od sto i sto drügij reči. Tem bole bi trbelo drüštvo pri nas v Soboti, da dobi zgled cela Slovenka krajina. Tüdi zato nam je trbej, da vživlemo pošteno zabavo. Kak lepo smo se zabavali na Marijin svetek 8. dec., kda so naši Orli priredili igro! I gotovo je bila Bogi i Mariji po voli ta naša zabava. Kak bi bilo veselo, či bi šče meli redne sestanke i predavanja!
Zavolo prostora je žmetno, nemamo kde, da se shajamo, kak samo v krčmi. Zna biti, da bo počasi tüdi v tom pogledi  bolše, kde se nadejo ljüdje i nam preskrbijo primerne prostore.
  Eli bi ne bilo lepo, či bi meli vsakši mesec? Na nje bi povabili naše gg. dühovnike i kda bi Vam, g. vrednik, bilo mogoče, pred vsem Vas, da bi nam predavali od različnij reči, ki so nam potrebne. Tüdi med uradniki je dosta takšij, stere vidimo po nedelaj pri sv. meši i ki so našega krščanskoga mišlenja; tej bi nas radi i z veseljom podpirali pri našem drüštvi. 
Tak, pravim, bi bilo lepo, či bi se shajali na.'sestanke: najprle bi molili k Sv. Dühi, da nas razsveti; potom bi spopeva! i kakšo pesem; pojo,ti poslüšali predavanje; se pogovorili med sebov od toga, ka smo poslüšali; pogovorili od vsega, ka nas tišči; poslüšali kakšo deklamacija; na konci pa spevali i potom s krátkov molitvov zahvalili se Bogi za vse, ka nam je sestanek dobroga podao za časno i večno blaženost. To bi bilo lepo, eli ne? Kak edna sama velka drüžina bi bili.
Istina, nešterni pravijo, da toga ne trbej, da tak društva samo odtegüjejo od cerkve. Či v istini ne bi trbelo krščanski} drüštev, zakaj jih pa ustanovijo dühovnik! po drügij krajaj, med Slovenci. Vogri, Nemci, Čehi, Francozi itd? In kde so ljüdje bole izšolani, kak tam kde majo drüštvo ? In kde so ljüdje bole napunjeni s krščanskim dühom, kak ravno tam. Krščeniki v vsej deželaj jemlejo v pamet, da je boj proti sovražnikom krščanskoga ljüdstva samo tak mogoči, či. se organizirajo v svoja drüžtva. Medtem, kda se krščeniki zbirajo v cerkvaj, nam pa zvüna cerkve vučje trgajo ovčice, sovražniki brezverci jij lovijo v svoja protiljüdska drüštva ,.Sokol11 Itd. — i Vnogi, ki so dobri krščeniki idejo k njim na njihove prireditve. In zakaj ? Ar krščeniki tű nimajo svojega drüžtva.
G. Vrednik, žalosten je pogled na našo Soboto. Že so se vtrdila tű različna nekrščanska društva, ki stojijo na naše dobro ljüdstvo. Zna biti jij bodo zaman lovila. Pa tüdi v tom slučaji bo žalostno, či bo Sobota spala. Ljüdje ne bodo šolani ne v gospodarskom, ne v političnom pogledi — in nasprotnikov! ne bo žmetno, da jij v tej rečaj prestrášijo in zmešajo. Samo edno sredstvo mamo i to je, da si krščansko ljüdstvo tű v Soboti stvor! svoje lastno drüštvo. Ne bo lehko, teda šteti trebej in se ne bojati!
2
NOVINE
6. januar 1924.
Pomagajte, g. Vrednik, da se nam zbüdijo možje i dečki, naše žene i dekle l Novo leto naj prinese novo živlenje, da ne bo Sobota med najzadnjimi v prelepoj našoj Krajini, da bo kipelo v njoj veselo drüštveno živlenje. Či pa še ne bi bili mogoči vekši redni sestanki, ar nemamo primernoga prostora, znabiti bi pa bili mogoči menši drüžinski sestanki; dnes bi se zbrali pri tom somišleniki, ka je sosidov; drügi tjeden pa pri drügom: povsod! pesmi, predavanje i molitev. Eli bi to ne bili lepi zimski večeri ? Tüdi Vi bi nas obiskali, na takšem večeri, ka ne?
Bog Vam dáj tak blagoslovleno novo leto! R T.
— Dragi Sobočanéc! Vaše misli so jako lepe i vredne, da se pri njih müdimo vsi. Odobravamo vaš načrt i gda nam prilike dovolijo, Vas drage vole radi obišče-mo. Po našem bi bilo najboše na frtao leta ednok držati edno predavanje. Tu pa najbo velikopotezno. Ka se tiče dvorane, bo tem hitrej, kem bole si vcepijo Sobočanci vu krv, ka cela Slovenska krajína nje počasti z „Martiniščom“ i ka so zato oni dužni iz cele moči podpirati to akcijo. Gda bo »Martinišče1*, bo tüdi dvorane. — Vrednik.
NEDELA.
Tri je sv. Kralje. Evang. sv. Mataja II. 1—12. Trije Modri obiščejo Jezušeka i ga obdelijo z bogatimi dari. Ljübezen do bližnjega je takši bogat dar tüdi za' Jezušeka, Düšice, dáj Njemi ga.
Ljübézen do bližnjega.*)
Kda je bio Jezuš v Kafarnaumi, so prinesli pred njega siromaka, ki si je s svojimi kotrigami ne mogeo pomagati, ar je meo Sklüčena i je trpo velke bolečine. Jezuš, najlepša pelda lübezni do bližnjega, je vido njegovo vero i njemi je pravo v — Sin, tvoji grehi so ti odpüščeni. (Mark. 2,. 5.) Potom ga je zvračo tüdi telovno, rekoč:— Stani, zemi svojo posteo i idi naj svoj domi S takšim ravnanjom nas je šteo JjMuš včiti, da je poleg telovnoga trplenja tüdi drügo, štero mora lübezen do bližnjega tudi videti, šče prle videti nego telovno; to je najmre düševni beteg. O, kelko je toga betega po sveti! Kelko je greha, hüdoga nagnenja, nevere, zmot, vničenoga svétoga vüpanja, pohojene bože lübezni — same stvari, zavolo šterij trpijo duše, zavolo šterij se lehko na veke pogübijo. Zato pa mora biti naša krčanska lübezen delavna tüdi tű. Paščiti se mora na pomoč z dühovnim! deli smilenja. Štera so dobra dela smilenja ? Opominati grešnike, včiti nerédne, dober tanač dali dvomlivcom itd. — Z ednov rečijov pa so to vsa tista djanja, štera nam nareküje naša lübezen zato, da pomagamo bližnjemi rešiti düšo i dosegnoti večni cil, za šteroga je stvorjeni. Eli smo pa v istini vsi dužni delati ta djanja lübezni? Da majo na priliko stariši dužnost skrbeti za zveličanje svoje dece, da majo takšo dužnost gospodari do hlápcov, to razmimo. Nego eli mamo vsi to dužnost eden do drügoga P Eli v istini žele zapoved lübezni dő bližnjega od nas vsej, da pomagamo, kelko moremo, pri zveličanji svojega bližnjega ? Ja, dragi moji 1 Naj vam to na kratko pokažem i Zednim priporočim najvažnejša dela smilenja! —
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Uradna naznanila.
Uradni dnevi v leti 1924.
jan.
febr.
marc.
april
maj
juni
juli
avg.
sept.
okt.
nov.
dec.
Gornja Lendava
19
16
15
19
17
21
19
16
20
18
15
20
Križevci
5
9
1
5
3
7
5
2
6
4
8
6
Turnišče
10
14
13
10
8
12
10
14
11
9
13
11
(Okr. gl. 1057. pr.)
Provizije za preodajo poštnih vrednotnic (karte, štemplni itd.) je določena od 1. januara z 2% (Prle v Srbiji vekši procent dobo odavec, naša stranka je proti krivici nastopila i zdaj so vednaki procenti po celoj državi. VI.)
Kolki (štemplni) po 1000 Din. več ne valajo od 25. dec. mao. Če je što ma, pa je do marciuša 27. lehko zmeni.
Za pregled živine, svinj, perotnine, če se ali v orsagi dale vozi po železnici ali vö z orsaga je določena taksa za živinozdravnika. Ta
taksa se mora naprej dolplačati, živinozdravnik je dužen dati potrdilo i peneze po čeki v Ljubljano poslati. Če živina nejde daleč, ali je menša pošilatev, ne trebe tam dati pregledati, gde je gor dana; a mora se pa tam, kam je namenjena.
Licitacijo bo držalo okr. sodišče v M. Soboti 18. januara v Szapary-jovom gradi predpoldnom ob 9. Licitérale se bode: 8 kočij, tri preproge (tepih,) raznovrstna kola, konjska oprema (šker), lagvi, bilijard, klavir, 830 hektolitrov vina 1 440 hl. jabočnice. (M. S. 114.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Naročnikom. Odposlali smo Vam prvo številko Novin i v njej ček. Prosimo vse naročnike, da meseca januara bar polovico te itak najnišiše naročnine plačajo. Ki ne plača najkesnej do zadnjega januara bar polovico naročnine, če je pa mogoči, naj plača celo, tistomi ne bomo Novin pošiljali. Poštene siromake, štere poznamo i šteri so nam vsigdar redno plačüvali, drage vole radi počakamo. — Naročnina za Novine znaša doma 20 Din. na leto, v Ameriko pa 80 Din. Vsako drügo nedelo prideta samb dve strani. Če se pa jako povekša število naročnikov, damo za 2Ö Din. Kak lani vsele štiri strani. — Ki more, naj za sirote plača več od naročnine. Naš list je najfalejši list v, celoj Jugoslaviji.
Vsem, ki so nam k božiči i k novomi  leti izrazili svoja dobra želenja, se iz globočine srca zahvalimo. — Vrednik.
Vekšo naročnino, ki so nam v preminočem leti poslali, se toplo zahvalimo. Potrošili smo jo na sirote, šterim smo brezplačno dostavljali naše liste.
Ki je Slovenec i krščenik, si bo naročo „Novine“. Te so jedini krščanski slovenski list v Slov. Krajini.
Širitelom se vredništvo goreče zahvali za vse trüde, štere so meli pri deljenji naših listov. Vnoge sv. meše so njihova plača. Prosimo njuve trüde i nadale. Poštnino si odračunajte i svojih listov ne plačajte. Na delo dragi širitelje! Vaše delo je apoštolsko, je misijonsko delo. Angel boži vas vodi.
Zdala ste se 23. dec. v Törnišči g. Martin Tratnjek vučiteo iz V. Polane z gdč. Mari-cov Piščanec iz Trsta Mladomi pari Želemo obilicb božega blagoslova.
Več „Novin“ bo, kak so nam javili dozdaj v M. Soboti, v Bakovcih, v Krogi, v Črensovcih, v Gradišči, v Tropovcih, v Markovcih, v Tešanovcih, v Gančanih, v Odrancih. — Le naprej, o le naprej . . . !
Na „Martinišče“ je Črensovska posojilnica darüvala jezero dinarov, Osterc Peter, Beltinci 20 Din., na gostüvanji Houbar Jožefa i Čeh Bara v Nedelici nabrao Raj Štefan z Törnišča 37 Din. 50 par.
Mleko se jako lepo zdaj lehko oda. Vsaka vertinja, štere krave količkaj malo dojijo, si lepe peneze lehko z mleka spravi, ka vse drobne potroše hiže more ž njimi plačati. Tak je ednomi mlečari na miseo prišlo, ka bi naše vertinje prve bila, štere bi za boži blagoslov, ka ga majo, nekaj darüvale od dohodkov v kraj na ^Martinišče". Par skuzic mleka bi prej več prinesle od litra pá Je skuzice bi se na tjeden vküp računale i plačate za .Martinišče". Kak srečna miseo je to. Te blagoga srca vertinje naj majo dosta takših belih skuzic. Bog je živi i obilno poplačal v imejnnaših sirot!
Zavüpniki kmečkih zvez naj pridejo dnes
tjeden, to je 13. januara v Črensovce v uredništvo Novin, ki so količkoj mogoči. Seja se začne po ranoj meši ob pol devetih. Od kandidatov v cenilno komisijo bo guč. — Vodstvo.
Marijini Listi za preminoče leto so ešče nej gotovi. 52 strani je že štampanih, okoli osem pa še bo. Gda do gotovi, je naročnikom pošteno do rok damo. Ar naročniki tak želejo, ka bi listi vsaki mesec posebi hodili i ne več mesecov vküp, njim naznanimo, ka spunimo njihovo volo. Nego listi moro biti dragši, ar vsaki mesec pözosed moro table dobiti, se moro vezati i na pošto davati. Na jezere moremo s tem več plačati, zato de cena M Lista v novom leti dragša. Naznanimo jo, gda dobimo račun z štamparije.
Kmečkim zvezam naznanja vödstvo stranke sledeče: Shod zavüpnikov je lani nov. 11. v M. Soboti skleno, ka vsako leto vsaka kmečka zveza na Pisarniške potreboče tajništva da pros-. tovoljno nabrano šumo. Pisarna potrebüje pera, ténto, plajbas, paper, štemplne, posvet, kürjavo itd Te potrebčine smo dužni mi plačati, ki smo pri stranki. Stranka dela vsakomi brezplačno, a potroše, štere pa pri deli ma, njoj moremo povrnoti. Zato se poziva Vodstvo vseh naših kmečkih zvez, ka to 1. 1924. naj nabere med svojimi
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
Kalpurnij je prav čemerno nagrbao svoje, čelo, nekelko pomislo i je začeo tak le:
„Jaz ne najdem vzroka da bi to bilo nemogoče; moč comprnije sega neskončno daleč. Za to reč, štera bi človeka vzdignila v vzrak. je potrebno poiskati zelenjave, v šteroj bi bilo več lüfta, kak drűgi snov!; naprimer v graj!, kak vči Pitagoras. Takše zelenjave bi bilo potrebno poiskati, kda sunce stoji v znamenji „vage,“ štera ima to lastnost, svojštvo, da tüdi težke reči obdrži v lüfti v enakotežji. Skoz takše zelenjave bi mogeo gučati kakši compernjak svoje compernic i skrivnosti; takše zelenjave bi mogeo napraviti v „topiču iz aerolita," to je iz takšega kamna, ki se je vzdigno v lüft i pa spadno nazaj proti zemli. Če bi što takšo reč prav nücao, je gotovo, da človeka vzdigne v lüft. Vej ste že čüli kaj od tesalski compernic, štere jašejo po meglaj ... to napravijo s takšov rečjov. Od krščenikov sem vam pa že ednok povedao, če
se dobro Spominjam, pri stoli Fabija, da so iz Kaldeje; v toj deželi je pa od nekdaj comprnija i skrivne umetnosti. Mamo pa tüdi v zgodovini dokaz zato: Tukaj pred lüdmi se je v zrak zdigno nekši Šimon, šteroga imenüjejo nešterni Šimona Petra, drügi pa Šimona Maga. Med potjov njemi je pa comper vöspadne i — bunf — je telebno na zemlo i si potro obe nogi; zato so ga krščeniki križali navzdol z glavov."
„No .. . potemtakem so vsi krščeniki com-prnjaki,** pita Skaver. „Vej so! Oni mislijo, da majo duhovniki Čüdno moč nad vsov naturov; tak na priliko, da dobi Človeško telo nenavadne moč,če ga koplejo v vodi i, da je tak skopani človek dosta bole imeniten, kak najvekši gospod ali casar, čiravno je slflžabnik ali hlapec.
.Strašno" 1
»Vej itak vse znate," nadalüje Kalpurnij, kakšno silno hüdodelstvo so včinili nojco, casarski razglas so raztrgali; 1 če bi šče kaj hűšega včinoli, da bi celo napadnuli sveto življenje vladara, prav malo bi se brigali tej hüdodelci za to; šli bi k prvomi dühovnik!, bi ga prosili odpüščanje i njemi povedali hüdodelstvo. Če pa njim té odpüsti, se štimajo za nedužne."
Strašno, strašne."
»Takša vera je jako pogibelna za državo 1 Takši človek je pripraven za vsakšo hüdobijo, šteri misli, da se njemi hüdodelstvo vsaki čas lejko odpüsti."
„To je istina i ravno zato se je razglaso casarski razglas. Vej je niedna reč ne prehüda za takše pogübelne lüdi" pravi Fulvij.
Med tem pa je stopo v hišo Boštjan. Fulvij ga je itaki nagovoro z ostrov rečjov: »Kaj pa ví Boštjan, ste znam tüdi tej misli ?“
»Jaz mislim, naj se krščeniki pömorijo od prvoga do zadnjega, če so v istini takši cnm-pmjaki, kak pravi Kalpurnij vendar bi šče jim to kaštigo nekelko olejšao.
»Kak" pita Fulvij i se norca dela.
»Nišče jih nebi smeo preganjati, što nebi dokazao, da ma menje grehov, kak kristjanje; Što nebi vadlüvao, da je ne nečistnic Svindlar, Pijanec, tovaj, morilce itd. Zakaj tej grehov níšče ne krvi krščenikov/*
Fulvij je gledao proti zemli, kda je Boštjan naštevao te grehe; kda pa je imenüvao tovaja, se je stroso od straha. Ali ga je mogoče tribuna vido, kda je pobrao v. Fabiojolini hiši dragoceno obveznice ? — Čemerje so vreli v njegovom srci na krščanskoga vojaka.
6. januar 1924.
NOVINE
3
Kda je Boštjan zapüsto to hišo je molo: „Kak dugo šče, Gospodne, kak dugo šče? Kak moremo Vüpati, da se to mogočno casarstvo obrne k sv. navukom, če že pošteni lüdje vörjejo vsakšoj božnoj reči, ki je proti krščenikom?
Mislo je, da je sam i si je preci na glas pogučavao — naednok se njemi oglasi dober glas: ,.Dober mladenec, što si, mislim, da poznam tvoj glas — ne pozabi, da je sin Boži Slepim odpro oči z blatom; z blatom, — ki bi v človeškoj roki celo Zdravoga oslepiti. Mi moremo biti, kak praj pod njegovimi nogami, če ščemo, da z nami prižge düšno svetlost drügim. Le radi trpimö; zna biti, da se iz našega pe-pela vžge iskra prave svetlosti-"
„Zahvalüjem se, lepo zahvalüjem Cecilia, da si me tak lepo zavrnola i povčila. Kam pa ideš tak brez skrbi ? ‘ ,f
„Ali ne vejte, d4 so me zvolili za voditeli^ Kalikstovega cintora? Zdaj Idem na svoje mesto — le molim/ da bi. me prvo najsi« Sreča, da bi jaz posUna prva roža mantrniča v tom preganjanji. >
Friško^ štela naprej — ali Boštjan jo je nikelko stavo.	x
Neprijateli v katakombi.
Kvadrat i Ponkracij sta mela jako malo časa za počinek tisto noč, kda sta prišla od Diogena, ár so že pred zorjov vsi krščeniki bili pozvani v svoje cerkve po varaši, da bi se mogli še kak najbole zaran raziti i povrnoti se na dom. Ta boža slüžba naj bi bila Zadnja v tej cerkvaj; od toga dneva naprej pa se naj zbirajo pod zemlov v katakombaj. Istina, da so ne mogii čakati i pričakovati, da bi se tű zbrali vsi krščeniki, niti po nedelaj ne, to bi bilo preveč nevarno, posebno zato, ár sé ništerne kata-kombe morajo iti daleč vö z varaša.
V tej vihernih časah je cerkev podelila vör-nikom posebno pravico, dala njim je sv. Zakramenti Oltarsko svestvo, da so ga nosili s sebom, da bi se v nevarnosti i vsako jütro mogeo vsaki sam prečestiti, prlé, kak bi kakšo drügo jestvino vzeo k sebi i bí se tak pripravo za boj! Sveto hoštijo so jemali i nosili domo, zavito v lepi beli prtič (orarium so mu pravili), šteroga so šče večkrat povili z lepov i drago-cenov tančicov (Starom) i so ga nosili spoštlivo na svojij prsaj.
Dale,
kotrigami prostovoljno članarino l to odpošlje g. blagajniki Titan Franci v Krog p. M. Sobota, Prekmurje. Penezi naj se do 1. julija poberejo i glavnomi blagajniki proti potrdili prekdajo. Vsi dari se bodo obračunali na shodi zavüpnikov. Na Pisarniške potrebčine stranke našiva poslanca data vsaki po 250 Din.
Bratonci. Naša mala Občina je preminoče lato zapila polmilijona koron. Na vsako düšo spadne ravno 24 litrov. Pa se tožimo, ka je vsedragol
V. Polana. Naš narod je jako dober i po-žrtvovalen, Nad milijon je dao vküp i zozidao lepo cerkev. Mala Polana je dogradila poleg teh Izdatkov še lepo, moderno Šolo. G. Gumilar nadučiteo vodi pevski zbor, g. Tratnjek, vučiteo je držao božičnico, štero je mogo ponoviti, teliko obiskovalcov je bilo; lepo napredüje tüdi ognjegasno drüštvo, pač cela M. i V. Polana se obražüje.
Amerikanci; kak smo Vam že nazanili, od novoga leta mao lehko po poštnih čekaj pošljete od sto dolarov na ednom čeki domo. Menje se zna tüdi. V pismaj ne pošiljajte penez domo, čeki so fal i gvüšni.
Država.
Skrivnosten pak. V Skopli sta dva vojaka pred stanovanje Magdiča postavila pred velki pak i sta nato odišla. Ar sta se ne povrnola, je izročo Magdič pak oblasti. Kda so pak odprli, so najšli v njem dve detečivi teli.
Samomor. V Belgradi se je vrgla pod voz cestne električne železnice 19 letna L. Zora, šteri jo je povozo do smrti. Svoje djanje je zvršüa zavolo pomenkanja. Bila je uradnica v elektrarni i je mela samo 2800 K., mesečne plače.
Velka vkanitev s ponarejenimi kolki (štemplini). V Belgradi so opazili, da je v državi razširjeno dosta 100 i 1000 dinarskij ponarejenij kolkov. Pozvedovanja so prišla na to, da te kolke ponarejajo i odavajo po celoj državi vogrski Židovje v Vojvodini. Ar so jako podobni pravim i ar so je bole fal odavali, kak so ji trafikanti dobili od države, ji küpčija dobro nesla. Pravijo, da je držáva pri tom oškodtlvana za 100 miljonov dinarov. Mašin za ponarejüva-nje so našli, ponarejüvalce so zaprli.
Skok s štrtoga štoka. Ruski begunec je skočo v Belgradi skoz okno štrtoga štoka i je obležao mrtev. Njegovi prijateli pripovedavajo, da se je dao pijači i ga je večkrat napadnola zmešanost.
Roparski napad pri Bitolji (Srbija). Pred kratkim sta dva ropara napadnola hišo K. Stojčevica pri Bitolji. V boji z ropare ma sta bila oča i sin ranjeniva. Ropara sta oropala hišo i odpelala s sebov očo i sina. Med potjov se je oči posrečilo, da je pobegno. Na drügi den je dobo oča od roparov pismo, v šterom sta terjala velko odküpnino za sina.
Svet.
Z avtomobilom po sveti. Afrikanec M J Weston se je s svojov ženov i 3 decov odpravo na pot prek celi svet. Zvün potniškoga oddelka ma avtomobil tüdi kühnjo. Weston pravi, da šče podati s tem potovanjom svojoj deci navuk od zemlepisa. Dozdaj je prepotüvao bal-kanske dežele, Vogrsko i Avstrijo, zdaj pa je v Češkoj.
Grozna hüdobija i velka kaštiga Boža. Berlinski listi pišejo. Ne daleč od Salkenberga je velki krii na križopotji, kde je hodilo jako malo ljüdi. Pred kratkim sta pa Šla mimo dva kmeta, šterima je bio križ napoti. Bio je že
mrak i njidva sta začnola s sekirami biti po' križi. Na ednok se začüje rüšenje. Nato močen krik. Križ še je zrüšo, a pod njim je ležao eden iz med kmetov z razbitov glavov i razprostrtimi rokami. Njegov tovariš pa je odbežao. Drügi den zaran Vstane po neprespanoj noči, šče vpreči konja, da bi šo vlačit. Pa v celom teli je trepetao. Opotekno se je i spadno na brano, štera je bila z zobci gor obrnjena i tej so se v njega zapičili v dvajseti]' mestaj. Krva-več je tulo i kričao kak prokletnik i je izdehno.
Sveti Oča deci španskoga krala. Papa so španskoj kralici Elizabeti, ki ga je s svojim možom (kralom) obiskala, dali pet zlatij svetinjic, da je da svojoj deci.
Francoski poslanik pri Vatikani. Za poslanika je imenüvan g Dulcet (Dülse) i je že odišeo na svoje mesto.
Zmenšanje brezposelnosti v Avstriji. Vladno poročilo v avstriskoj narodnoj sküpščini naglašüje, da se je v Avstriji od aprila do septembra toga leta broj brezposelnij zmenšao za 80 jezer. Prle ji je bilo 160 jezer.
Obsojeni nemški separatist. V sodnoj obravnavi je bio separatist Schulenburg obsojeni na dve leti voze i na 50 biljonov mark.
Smrt taljanskoga poslanika v Budapešti. Iz Budapešte poročajo, da italianski poslanik grof Castagnetto (Kastanjeto) vmro.
Domača politika.
Uradnikom vlada jako po mačehinskom plačüje. Vnogi so postali radikali: za plačo, a te pa li nega. Neko malo šumico svoje povišane plače dobijo zdaj naprej i to na tri mesece razdeljeno.
Z Rusijov se pogaja naša vlada, ka si vred postavita politične odnošaje. Prvo, ka zahtevajo Rusi, ka se ruski popi, ki so v Jugoslaviji podvržejo ruskomi patriarhi Tihoni. To pa zato, ar je te že priznao kommuniste. Pač popov se vse boji! Zakaj? Pa niti orožja ne smejo nücati.
Demokratska stranka je na svetlo dala „moj greh, moj prevelki greh“. Za ves svet ne štela prle čüti od naše autonomije, zdaj je pa že priznala i na svetlo dala en del naše autonomije v samoupravnom načrti dr. Veje Marin-koviča. — Pribičevič, Lukinič i par demokratov zdaj z celov parov, ka vse lecajo, veslajo k Pašiči, da bi je sprejeo vu vlado.
Radič je zapüsto London. Domo ne vüpa priti, ar bi ga vlada zaprla. — Škoda je bilo pač vő iti napravi! nikaj nej, samo škodo je sebi i Horvatom pa Slovencom.
„Narodni Dnevnik“ se zove list, šteroga z radikali zdrüženi Samostojni, Narodni Socialisti i nešteri demokratje vödavajo. Dozdajšnji radikalni list „Jutarnje Novosti“ več nede ishajale. Vse te spremembe kažejo, ka slabo, jako slabo ide vladi.
Minister za železnice dr. V. Jankovič je odstopo. Njegovo ministerstvo je prekvzeo dr. Kojič.
Našo stranko vu vlado zovejo vsaki den radikali. A ar ta ma raj pravice ljüdstva, kak svoje dobičke, ponüdbo vsikdar odbila i jo tüdi bo. Nam autonomijo trebe. Listi nači pišejo, sami radi laži razširjajo.
Svetovna politika.
Angleško. Skupščina ešče komaj januara pride vküp. Vendar je politično živlenje tam jako živo. Ide se za to, štera med tremi stran-
kami naj prevzeme vlado. Tak se pravi, ka delavska stranka prevzeme vodstvo. Konservativna stranka de delavsko vlado podpirala, liberalna pa ostane proti. Angleže je s capaša spravilo to, da majo tri ednako močne stranke. Dozdaj sta vsikdar samo dve bile. Tevi sta se pri vladi menjavat; ednok je edna mela v rokaj kret, drugoč drüga, kak je pač prišlo. Vüpanje, da delavska stranka prevzeme vlado, je velki vtis napravilo na evropsko politiko posebno na Francoze.
Francosko. Francoska politika proti Nemškoj je postanola preci popüstila. Istina, da je ešče ministerski predsednik na Francoskom v odgovri na nemško prošnjo za pogajanja dosta vsega naračunano, ka ščejo od Nemcov, vendar so pa Francozje ne več tak obregnjeni. To ma dva zroka. Prve so volitve, ali boje povedano spadáj dozdajšnje angleške politike pri volitvaj. Drügo pa zveza med taljanskov, španskov pa brazilijanskov državov. Proti toj zvezi ščejo Francozje zvezo z našov državov, s Polskov pa ruskov. To se pravi na mesto zveze krščanske lübezni, se delajo zveze na puško i bajönet Pa što ma od toga kaj ? Šürke plasti naroda nej, k vekšemi milijonarje.
Nemčija. Tam se Počasi obrača na bogše. Vodstvo države ma v rokaj krsčanska stranka. So prle meli socijalisti pa drügi i so jako zavozili.
Resolucije
V. katoličanskoga shoda.
a) zagovarjati sporazumlenje vsej stanov, zavržti mora slojni i razredni boj* i bojüvati se za človečo i politično sloboščino** pa za socialno i verstveno pravično vreditev cele človeče drüžbe i vsej njenih stanov;
b) v šolskom pogledi naturne pravice starišov, drüžine i cerkvi do šole;
c) odklonili mora navuk, da močnejši ma pravico i nasledüvati politiko mirü i sporazumlenje.	'
3. Krščanska politična stranka lehko na političnom poli vküpno dela z vzemi strankami, štere se z njov v gospodarskom i socialnom programi glihajo i-stojijo bar na stališči narav-noga prava.*** S strankami pa, štere krščanske navuke zametavlejo, dela vküp samo te, Či se ide za dobro vseh vküp, s pridržanjom, da se ne sme banttivati cerkve i se v verskom pogledi nikaj na hüjše ne obrne; fundament za vküpno delo- pa morajo delati končibar tiste regule i cili naturne poštenosti, štere pripoznavleta pamet i krščanstvo.
*) Slojni i razredni boj je boj med delavci i fabrikami ali med fabričkimi delavci i polodelavci. Razredni boj oznanjüjejo Socialni demokratje.
**) človeča sloboščina je tista, poleg štere se človek lehko slobodno odloči za šteri šteč stan, si lehko sam zbira svoje cile ije dosegne z dovoljenimi sredstvi. Politična Sloboda pa je tista, po šteroj je človek sloboden v državi, da slobodno zebcra poslance.
***) Naravno pravo so tisti zakoni, štere je Bog že v našo naravo (naturo) vcepo, zato te pa vsaki lehko na prvi pogled spozna, na priliko: delaj dobro, Ogibli se hüdoga, stariše moraš spoštüvati itd.
je v Mali Polani hiša i več zemljišča v Nemčovi njivi i senožati pokojnega krčmarja Ivana Poredoš. Kupci naj se obrnejo na
advokata dr. Viljema Némethy v Dol. Lendavi.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Podpirajte Novine!
4
NOVINE
6. januar 1924.
Zakaj so meli panonski Slovenci samo dva Krala?
(Panonski Slovenci. Pripovest.)
Bio je krao; bela je bila njegova brada i dugi njegovi vlasjé.
Te krao je dao zozidati takšo cerkev, štera je na sedem štoke visoki törem mela, na sedem štoke visokom törmi pa pozlačeni kriš.
Na samo cvetno nedelo.ee je. senjalo Staromi krali, da je pred njega stopo njegov edini sin, kralevič Koce!] i pravo: „Premilosten knez, zdaj sem prišeo iz najlepšega kraja tvoje kraljevine, iz morske doline. Blagoslovlena je tam Slovenska zemla i srečni lüdje, šteri na njej Živijo. Za kmeta bi šo med nje, či v to privoliš, moj presveti oča. Pod lendavskim gradom tri mline žene bistra voda naše Ledave. Eden je gospodar tej trej mlinov i njegova hči edina lepotica tvojega Kraljevska. Njo si vzemem za ženo, či šče!, kak král, či dovoliš, kak kmet mlinar, i srečno bom živo vse moje žive dni." Ali komaj jo pove, králjevič Kocel}, stari moža-kar stopi pred krala i pravi: »Nikaj proti voli božoj. Telko glav bode nosilo svetlo kraljevsko krono iz tvoje drüžine, kelko zvezd sveti nad križom iz na sedem štoke visokoga törma."
Zbüdi se krao, mesečna je plavala na velkoj gládini jezera pod gradom, ali kak šteč je gledao, samo dve svetjivi zvezdi je vido nad križom.. Sedem krat sedem dni so zobstomáskale njegove trüdne oči, ali itak samo dve zvezdi je vido svetiti — rano- večer, rano zajtra, pa tüdi kesno ponoči.
»Novo cerkev dam zozidati" — si je mislo stari' kraő. — ka pa če tisti križ več zvezdic zbere okoli sebe.'
Kak je povedao, tak je tüdi včino. Kda se je pá približavao den posvečena.nove cerkve, zapove krao svojemi 'sini edinci:
SKöcelj, Vütro pojdeva v Lendavo. Pripravi si konjiča belca, meni vranca; za hrano se tüdi' ne pozabi." „Po tvojoj voli bode, presveteo knez Pribina/' je odgovoro sin i kak se spodobne küšno včino r,oko.
Drügi den resan sedete vsaki na svojega konja, pa jašeta po dugoj rimljanskoj cesti naprej. Na večer sg je gibalo sunce, da je pravo stári krao:. ..Obriti se sinek proti domi, povej, či se H vidi ešče naš Blatograd ali naše lepo jezero." Sin pogleda, pa odgovori: Lepo jezero se ne vidi, vidim pa križ našega na sedem štoke visokoga törma i nad njim dve svetfivi zvezdi."
Velka žalost se jé ognjezdila v srce staroga krala. Niti reči ne povedao do drügoga večera. PS
„Sin Kocelj’1 — velo krao drugič sini — ..pogledne za nama i povej, kaj vidiš." Kraljevič Kocelj se resan obrne proti domi i pravi: Nikaj več kak včeraj, dve svetlivi zvezdi vidim i naš pozlačeni krič."
Vroče skuze so oblijale oči staroga krala. Od velke žalosti niti reči ne znao povedati do tretjega večera. Ali Zobstom je velo tüdi té sin, naj pogleda proti domi, dve sta bile svetlivi zvezdi nad pozlačenom križi, ne več i ne menje.
Pod lendavskim gradom je- pozdrávlao krala i králjeviča narod slovenski; rože so njima sipale ženske pred noge „Bog krščenikov ti blagoslovi vsaki stopaji" so kričali moški, ali vse Zobstom. Skuze je točo krao od velke žalosti, narod pa od velkoga veselja, ar je pred njimi stao posvečeni hram boži.
Tri dni i tri noči so se čüli veseli glasi národa pod gradom; tri dni i tri noči je sedo stari krao na lesenpm stolci, Ki duge noči je čakao na zvezde, ali dve je vido doma, dve je Vido v Lendavi.	/
»Pripravi si konjiča- belca, za mene pa vranca,"* je Velo král sjní „pojdiva domo."
Ati komaj to pp Ve, že'sta pred njim klečala sm Kocelj i lepa mlinarova Bariča. Prosila sta dr oba: »ZadevoIna i srečna kmeta ščeva ostati v morskoj dolini, samo nama dovoli, presveteo knez Pribina 1”
„Ne,“ njima odgovori stari krao.. On si sede na vranca, sin Kocelj na belca. Tri dni i tri noči sta jahala do Blatnega grada, tam tüdi do sedem štokov visikoga törma náíi šterim sta dve zlativi zvezdi stali. J tam se Oglasi knez: »Dve svetlivi zvezdi vidiš, sin -Kocelj, dva krala sta sojeniva našemi narod^^ato ne mi šli Sinkó nikdar na Ženitev/*
Tri mline je gnalarmstra voda Ledava pod lendavskim gradom? vsi trije so žalüvali po lepoj Barici. Kama je Šla, ge jé, níšče ne ve, sam tisti mladi gosnfd od Grada tüdi ne, šteri je pö očinoj smrti dostakrat prišel v naše kraje „z jagerijov se razveseljüvati.**
. I. . Guči se pa tüdi, da bi prej naši Mlinarič} več znali povedati od te Stanje, pa neščejo, ar njim je to silno zabrano »stari gospod od Grada" — tretji den po posvečeni prve naše cerkve v Lendavi.
Julij Kontler.
Šola i vera.
Prepődne šola,1 držáva, porüši se svet, či bodó morali tüdi vučitelje znati, da je na sveti nekaj, ka se imenüje vera i verski obredi . . . tak je kričalo liberalno Vučitelstvo, kda je izdao minister naredbo, da se mora, v šoli gojiti tüdi málo verskoga živlenja.
Eli je pa vera v istini ne za šolo? Dete se naj vči v Šoli samo abc, čtenje, računanje, zemlepis, telovadbo (sokolsko) i ne vem, kaj šče vse drügo, samo. toga naj ne ve, da je nad nami Bog, ki nas jé stvoro, šteroga moramo častiti, i njegove zapovedi spunjavati ?
Tej gospodje pravijo, da ga na,to mora navčiti‘stariš i dühovnik, ne pa šola. Dobro je. Stariš je spuno svojo dužnost, je navčo dete kak je znao i ga poslao v šolo tak, da je znalo moliti, častiti Boga, v šoli pa čüje vse, samo toga ne, na ka so ga doma navčili.. I tak pomali zgübi vse, ka je prineslo od doma. Istina je, da ga stariši tüdi nadale opominjajo, ka mora delati,* pa tej opomini več jako malo pomagajo. »Gospod vučiteo so nam tak pravili,“ se zgovarja dete.
Dühovnik naj vči, pravijo nadale, Kak pa naj on vči, Či se norca delajo z njega, či deci pravijo,, da je vse norost, ka jih vči i Či sami pelajo Čisto inači, kak vči dühovnik i s tem davajo deci- slab zgled. I kde naj vči dühovnik, či pravijo, da v cerkev ne trbe hoditi, či v tistom časi, kda je meša, delajo kaj drügo, -ka se niti pe spodobi za nedelo.'	d
1 kde naj se vči človek spoznavati vero, či ne v šoli. Eli te, da je že, odraseo, .kda je njegovo srce Že odtfdnjeno i njegova náravá že 'pokvarjena. :•	-.č	..č	-
Pravi prostor za to je Šola,, kda-je Šče dete, mlado. Pamet deteča je kak vósk. Čí Vosk stisnemo, se prsti v njem poznajo, Ravno tak je dete; vse ka v mladosti čüje, si Zapomni, si vtisne v pamet tak močno, da se kesnej, ne .da zbrisati. I tak ostane tisto, ka se v šoli navči za celo živlenje.
Brez verskoga' navuka dete zrasté, kak divja roža; néma v sebi nikaj plemenitoga. I živlenje nam kaže, ka postane z njega.
Ka nam prinašajo vsakši den novine? Mam priliko, da pregledani več novin vsakši den, ki pišejo.različne novice i so si pödobne samo v , tom, da-prinašajo glase od kakših hüdobij. Ednok pišejo, da je sin bujo Očo, hči zadavila mater, drügod, da so oropali kakšo cerkev, ka so i tak naprej vsakši den kaj strašnoga, tak da je človeka groza i se s strahom pita, či so šče to ljüdje, ki vse to delajo. Niti Živali ne činijo tak, niti one se ne sovražijo tak i si ne Ško-düjejo telko, kak ljüdje, ki bj morali biti med sebov bratje.
Odked vse to? Eli ne rod tam, da je dete v šoli ne čülo, da je Bog, ki dobro plača, hüdo' pa kaštiga, ne je čülo, da ma nemrtelno dušo, ki bo po smrti živela v večnom veselji eli večnoj pogübi.	' -S :	-
I tak se ne boji nikoga. Koga bo se pa bojao, či Boga nega, ki bi ga kaštigao, či bi včino kakšo hüdobijo. Eli se naj boji državnij zakonov. Ne boji se jih. Misli si, da či ga zgrabijo i bujejo, se ber vsega reši, ar toga ne ve, da bo tüdi po smrti živo i delalo pokoro za hüdobije, štere je na zemli včino.
Eli so teda liberalni vučitelje v Istini prijatelje šole, države, sveta, kda želejo, da se vrže križ, verski navuk iz šole. Ne, nego so sovražniki vsega dobroga, rüšiteli človeče sreče državnih zakonov i'vsega človečanstva.
K. F.
Gospodarstvo.
Kmetijska dela v meseci januari.
V meseci januari mamo navadno največ opravka pri hiši, posebno te, če je spadno debeli Sneg. Pogledamo gospodarske stroje (mašine) i orodje (šter), Štero po potrebi popravimo. i namažemo z oljom, da se zavarva pred erjov. Popravimo obrabljeno (ponücano) ali napravimo novo poljsko i drügo orodje kak lesene grablje, senene i gnojne rasoje, sekire, motike, krampe, lopate, mckje itd. V žitnici premešava-mo zrnje, da se ne skvari.
V hlevi i štali skrbimo predvsem za zdravje domači živali. Oprežno živino trebe tüdi v žito-. skom časi držati pri tečnoj krmi, da ne oslabi za žmetna dela na spotoletje. SpüŠČamo jo večkrat, tüdi v slabom vremeni, na prosto, da se giblje i Sprehodi, Napajanje s premrzlov vodov je škodljivo, posebno brejim živalim. Živino je krmiti zmirom v onom i istom časi, v jütro ob 5. popoldne ob 4. vüri. Napaja se redno v jütro ob 7. i popoldne ob 6. vüri.
Krave se podojijo v jütro ob 5. vüri i zvečer ob 5. vüri; to se je naimre pö izsktišnjah izkazalo kak najbolše. Pri dojenji je paziti, da se podoji do zadnjega, ar dobimo na té način vekše množine, mleka; zadnje mleko je tüdi najmastnejše. Redno čiščenje štale i živine prepreči razne betege. Kokoti naj spijo na toplom, ar takše kokoši nesejo tüdi po zimi belice. Krmi se kokoši po možnosti s toplov hranov, to je s kühanimi odpadki od svinjske krme pomeša-nimi z ovsom, sunčnicami i kukorcov. Skrbimo tüdi, da majo v bližini zadosta peska.
Na polji i travnikih. Če to še mimo včinoli, te pri lepom vremeni vozimo gnoj v velke küpe, štere na spotoletje razvozimo 1 razmečemo. Tüdi lehko, če nam vreme to dopüsti, orjemo jesenske prahe i podoravamo gnoj za kukoricb ino krompiše. Skrben gospodar si je že prle. pripravo mešanec ali kompcst se zdaj zVaža na travnike i raztrosi povsod enakomerno.
V sadovnjaki. Pobiramo mala i velka goseničjá gnezda, štera najdemo na drevji, i je sežigamo. Kopamo jame za sajenje sadovega drevja. Jame naj bodo 60—70 em. globoke i poldrügi do 2 metra široke.
V goricaj. Dovažamo zemlo na sepe i zasipavamo gole trsje. V vinograd vozimo gnoj pa ga podkopavamo do 30 em. globoko. Napravimo kolje, štero naj bo zadosta močno i 2—2V, m, dugo. Tüdi rigolamo za nove nasade, V kleti. Nadaljüjemo s pretakanje™ staroga i novoga vina pa jabočnice, pri šterom deli je paziti na najvekšo čistočo. Pretaka naj se po' možnosti pri lepom i sühom vremeni, da sé' vino rajši čisti. V kleti naj bo zmirom enakomerna toplina, štera naj ne bo pod 12®C i naj ne presega 15°C.	_____
Cene silja doma.
Pšenica     100  kg.        K. 1000— 1200.— Žito	„	„	„	            1000.—
Ječmen 	„	„		„	            1000.—
Oves	„	„	      „	              900.—
Kukorica	„	„	„	              900.—
Cene živine.
Govedina	1    kg.	             K. 100.—
Teletina	„	„	„	  120.—
Svinjsko meso	„      „	„	  100.—
Mast                  „      „              „  180.—
Slanina               „      „              „  160.—
Zagrebečka borza 
dne 2. januar 1924.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 346.—
Austrijska krona 100 K	K. —.49
Čeho-Slov. krona	1 K	K	10.—
20 kronski zlat	K 1280.—
Francoski franc 1 frank	K	18.—
Madjar. K 100 (nova	em.)	K	1.—
Švic. fran. 1 fr.	K	53.48
Talijanske lire 1 lira	K	15.14
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.52
Pošta.
Lebar Marko, Trimlini. Dobili od Vas 40 Din. Z toga 7.50 za l. 1922. 25. Din za l. 1923. za letos je tak plačano 7.50 Din. kalendar smo Vam tüdi poslali. Knaus Imre Markovci. Smo Vas zagovarjali pri državnom sveti. Ne vemo kak i kda se reši vaše delo. Gašpar J. Čepinci. 137. Dobili smo 10 Din., od šterih ste pisali i je zračunali na l. 1924. Gašpar Štefan, Čepinci 63. Tri dinare, ka ste više plačali, zračunali na l. 1924. Büček Peter, Sotina. Dobili kesnej poslanih 10 Din. Tak na novo mate že 5 Din. plačanih. M. Dündek Bodonci. Za kalendar ste dužni ešče 4 dinare i 50 par. Titan Tr. Krog. Vi kak invalid se javite za palera pri državnoj borzi dela. Po zakoni državno imanje samo skoz države borze dela sme najeti delavce. Šoštarec Štefan. Krajna. Pošljite nam do rok ešče edno „uverenje,“ Če se med tem časom ne oslobodi. Mi je taki na ministerstvi prekdamo.
Mali Oglasi
Za obilen obisk se vsem svojim odjemalcom zahvalim i se njim priporačam za nadaljni obisk. Albin Sagadin, trgovina usnja i špecerije v Beltincih.
Poštüvanim odjemalcom srčna hvala za obisk v preminočem leti. Tüdi za naprej se priporačam i bom skrbo, da vsakomi podvorim z dobrim blagom. Škafar Jožef, trgovec z usnjom v Beltincih. 
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava