4 M PERTOMERX, d.o.o. POSLOVALNICA AGROSHOP, Brezovci 34 tek: (069) 45530 UGODNA PRODAJA - TEGOLA CANADESE - verige za motorne žage - ves gradbeni material - umetna gnojila, krmila - akumulatoiji, motoma olja in armaturne mreže L Nissan SURR| vas^^ I Ljubljanski sejem ruši dogovor VgpTum ' NIK Morska Sobob, 21. janoaiia 1993 • Leto XLV • ŠL 3 • Cm 71 SIT Cirit Pucko, krščanskodemokratski poslanec in član sveta SKD iz Prekmurja, se po ^em sodeč sicer profilira v politika, ki mu ne tnogli očitati nedoslednosti, pozablja pa, da drfavna vlada ne sestavlja »samupravno«. f^ko je, tako je po njegovih stališčih mogoče oklepati, na ponedeljkovem zasedanju sveta ^^jt: stranke glasoval proti vstopu v Drncv-wovo vlado, pa čeprav je SKD postala prvi partner LDS. Meni, da to z ozirom na izid volitev ni prav, ker SKD niso bili zmagovalci m bodo potemtakem tudi v vladi samo prva druga violina. Domneva tudi, da vstop SKD zdravljenje socialističnih gospodarstev in postsocialistični prenovljeni levici. DrnovSku torej Z ozirom na tradicijo LDS, ki je levičarska, ni preostalo drugega, kot, po lepi stari monarhični navadi, poroka v ustrezno desno linijo. V naSem primeru so to kajpada SKD. Med tem je krSčanska internacionala sicer ne preveč spretnemu in v zadnjem času dokaj kontroverznemu Peterletu, ki je očitno res močneje zapadel vatikanskim in drugim trdim emigrantskim krogom, podelila mesto enega od svojih podpredsednikov. Tako je zdaj dejstvo, da je Peterle, in z njim njegova stranka Kdo vse sestavlja vlado ^lado lahko pomeni »popoln razkol na desni ^ludo lahko pomeni »popoln razkol na desni (pri čemer bi bilo morebiti ustrezneje, Če bi se P'^btičnega prostora - to pa je glavni cilj reklo SKD in Peterle, v tem vrstnem redu), LDS in dr. Drnovškatovana levosredinska vlada, oa r preprosto ni mogel privoščiti. Ima F Ze nekoliko večji format, kot bi bil tak, zgolj omačo rabo. Ponovimo tukaj neko pod-ie svojih zunajepolitičnih znanstev str da mora liberalne demokrate, in izbral po oklevanju med njo _ ^5 hoče biti deležen zunanje podpore, rod kamor naj bi po definiciji medna-'sko'^^ /ibcrafccv sodili; to je v ekonom-prostor. Drnovškovo okle- / ni sprejeta v kako svoji definiciji ustrezno med- i in SKD ne precenjuje je Se bol) jasno potem, če omenjena mednarodna znanstva, ki pa so bolj ali manj neuradna. Sodijo namreč nekako v razred institucionaliziranih lobijev. Rupel pa se pojavlja v mednarodnih političnih krogih pol inerciji svoje funkcije. To pa je tudi vse - predsednik Kučan doslej Se ni bil povabljen nikamor. Razen na Dmovika so od torej zunaj vplivali tudi na SKD. Vre od začetkov koalicijskih kombinacij je bil svet krSčanskih demokratov dokaj enoglasno proti vstopu v vlado, v kateri SKD ne bi bila najmočnejša stranka. Na glaso- Van/p prostor. Drnovškovo okle- vanju minuli ponedeljek so bili proti samo Še še en Skolčevo LDS in SKD je štirje, 26 jih je bilo za. Nesamoupravno vlado lasno prijatelji od zunaj pač vedno sestavlja tudi nevidna zunanjepolt- finanč^h^^^^’ nagnjenja evropskih tična roka. ^nth krogov, kaj si mislijo o postopkih za STEFAN SMEJ V I ■' ■ -n ■[■h £ ’“****>OPaKABA ■ '069)21048 ^9odni 2®kupi tudi * januarju! J 11 \\ 1 VREME Denar za podjetnike Akanmlathnnst pomurskega gospodarstva je nizka, saj se v nuu^ih pudjetjik otepajo z izbami, ob poinaqjkanju sredstev za tekoče poslovanje pa se v podjeljUi tudi ne odločajo za nove aaloibe. To sieer ae velja za vsa družbena {Ujetja, vmular nekateri podatki kažejo, da je akumulativ-nost veliko ngrnbii^ v zasebnih podjetjih, kjer je v prlmeijavi z ustvarjenim družbenim proizvodom deiri sredstev akumulacije precej vi^ kot v družbenih poletjih. Možnosti za razvttj gospodarstva zalo mnogi vid|jo v zasebnem potljetništvu in temu namenjajo tudi posebne spodbude. V radgonski občini so v lanskem letu iz občinskega proračuna dvakrat namenili sredstva za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva. V drugem razpisu, ki so ga objavili konec novembra, so za to namenili 1.700.000 tolarjev, tolikšen znesek pa je primaknila še Pomurska banka. Od 49 vlog, kolikor jih je prispelo na natečaj, je bilo 47 popolnih, pc^bna komisija pa je posojila razide tila 8 prosilcem. Zanimanje za posojilo je bito tako veliko predvsem zaradi ugodnih pogojev, saj je potrebno posojilo ob enoletnem moratoriju in devizni klavzuli vrniti v dveh letih, obresti pa ne zaračunavajo. Za vsako novo zaposlitev so prosilcem namenili največ 6 tisoč DEM in za osnovna sredstva 8 tisoč DEM, zahtevki za posojila pa S9 tokrat kaf za desetkrat presegli razpoložljiva sredstva. L, Kovač J* In Nadaljevalo se bo suho sorazmerno toplo vreme, zjutraj bo po nižk nah megla. Vestnikov koledar 21. januar, četrtek, Janja 22. januar, petek, Vincenc 23. januar, sobota, Rajko 24, Januar, nedelja, Franči’ šek 25. januar, ponedeljek, Pavel 26. januar, torek. Timotej 27. januar, sreda, Angela Pregovora Na dan Neže (21. januarja), se kuram rit odveže (prično nesti jajca). Če na Vincenca dan sonce peče. pripravi obroče. kašče, nabijaj Miuiili Četrtek so se v Goiiqi Radgoni na pobudo gornjeradgonsk^a župana Alojza Vogrinčiča sestali predstavniki sejemske dejavnosti in pomurskega go^rodarstva; za skupno mizo so se usedli vodstvo ob^e Gontja Radgona, vodstvo d.d. Ljubljanski sejem, poslanci in svetnik, direktor Območne gospodarske zbornice za Pomui^ in uradni zastopnik skoraj dvajsetih po((jet(i in ministrstva. Dogovorili naj bi se o usodi Pomurskega sajma, za bterega so bili tako razstavljalci kol obt^ovalci prepričani, da je samostojna poslovna enota, po reorganizaciji Gospodarskega razstavišča jeseni 1991 pa je postal ie eden od sajmov Ljubljanskega sejma. V izjavi za javnost, ki so jo sestavili pomurski predstavniki, je rečeno, da so na sestanku sklenili, naj se radgonski sejem organizira kot samostojna kapitalska družba z znanimi lastniki ne glede na lastništvo posameznega kapitalskega deleža. Obe kapitalski družbi. Pomurski sejem in Ljubljanski sejem (Gospodarsko razstavišče), bosta tudi v prihodnje programsko in razvojno sodelovali. Čeprav naj bi ta izjava za javnost, v kateri so tudi določene naloge in odgovornosti zainteresiranih, pomenila jamstvo za uresničitev zastavljenega cilja dogovorjeni poti, pa smo pred koncem redakcije izvedeli, da so *v Ljubljani sp«C vse obrnili na glavo«. Kakor je povedal Gusti Grof, ki je uradni zastopnik več podjetij, so iqavo za javnost podpisali le pomurski predstavniki, medtem ko se v Ljubljani z njimi ne strinjajo, ampak jih želijo dopolniti s svojimi zahtevami. Očitno jim obljuba, da bodo Pomorci umaknili že vloženo tožbo, ni dovolj, ali pa želijo le pridobiti čas. Bernarda B. Peček 1 h.: I 4 fS¥0X> ■■jrtir 1 fotoFbrl jiAiiov Kaj bi zakričal iz groba? Minilo je 125 let, ko so se na Gornjem Seniku poslovili od svojega tedanjega ,plebanuša’ JOŽEFA KOSIČA, Njihov dušni pastir je bil 38 let. Minulo soboto sc je ob njegovem grobu zbralo precej domačinov, delegacija porabskih Slovencev iz Budimpešte ter gostov iz Slovenije in Madžarske. Z naše strani sta bila tamkaj med drugimi tudi slovenski veleposlanik v Republiki Madžarski FERENC HAJOS in predsednik SO Murska Sobota --------- GERENČER. ANDREJ Vsem pa sta poslala povabilo za srečanje na prireditvi Kt^ič med nami Slovensko društvo v Budimpešti in gomjeseniška občinska samouprava, Župnik iz Odranec LOJZE KOZAR, ki je imel krt^ši nagovor ob KoSiČevem grobu, je med drugim dejal; »Jaz, ki sem enako spoštoval Slovence in Madžare, ki sem celo priporočal učenje madžarskega jezika, sem bil zmeraj občutljiv za krivice, ki so se dogajale mojemu ljudstvu. In v 125 letih, odkar imam zasuta usta, jih je bilo veliko. Danes, ko prihajate k meni, bi rad zakričal materam in očetom, otrokom, babicam in dedkom, cerkvenim in posvetnim voditeljem: , Varuj te svetinje svojih prednikov, varujte in ohranjajte vero in materni jezik. Bodite ponosni na svoj rod, na slavne može svoje preteklosti,,. Ustavili so se tudi ob grobovih Župnikov PETRA KODELE in JANOŠA KUHARJA, ki sta nadaljevala KoSičevo duSnopastirsko pot med farani gornje sen iške župnije. Nato je _____________ bila maša v cerkvi, medtem pa so ustano- vili tudi Košičev sklad, ki bo namenjen predvsem za šolanje mladih porabskih Slovencev. Nato pa so se zbrali Se v kulturnem domu, kjer je bila predstavitev knjige Življeqe Slovencev med Mufo in Rabo. Gre za izbor del Jožefa Košiča, ki sta ga pripravila DR, VILKO NOVAK in STJEPAN LUKAČ, uredila pa MARIJA BAJZE-K-LUKAČ, Predstavitev je popestril tudi prekmurski muzikant VLADO KRESLIN, Omenjena knjiga je vsekakor pomemben prispevek k zakladnici del porabskih Slovencev. V njej so objavljeni etnološka študija v slovenskem prevodu O Slovencih na Ogrskem in delo Zobrisani Sloven i Slovenka med Murov i Rabov ter deli Zgodbe Vogerskoga Kra-lestva in Starine Železnih ino Salaskih Slovenov. JOŽE GRAJ stran 2 vestnik, 21. januarja 1993 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Državni zbor je z 48 glasovi za predsednika slovenske vlade izvolil dr, Janeza Drnovška. Ta je povedal, da namerava listo ministrskih kandidatov predlagati še pred iztekom 15-dnevnega roka, kot je določeno s poslovnikom. Zakon o vladi je potrdil še državni svet. Vlada naj bi imela 15 ministrstev in 2 ministra brez listnice. ■ LJUBLJANA - Na dvodnevnem obisku v Republiki Sloveniji se je mudil osebni odposlanec OZN Tadetizs Mazowiecki. Srečal se je s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom, ministrom za pravosodje in upravo Miho Kozincem, notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem in s predsednikom sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin dr. Ljubom Bavconom. ■ LJUBLJANA - Zaupniki Obalnega sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju so pred Prešernovim spomenikom organizirali protestni shod. Opozoriti hočejo na kršitev kolektivne pogodbe in zakona o plačah. ■ LJUBLJANA - Izvršni odbor Mednarodnega denarnega sklada je uradno v svoj krog sprejel tudi Slovenijo. S tem se naši državi odpirajo vrata tudi v druge mednarodne finančne ustanove, zlasti v Svetovno banko. ■ LJUBLJANA - Sestala sta se obrambna ministra Slovenije in Hrvaške Janez Janša in Gojko Sušak. Glede na nekatere javne grožnje o širitvi posameznih vojaških ali terorističnih dejavnosti z območja vojaških spopadov na ozemlju nekdanje Jugoslavije sta se pogovarjala o možnostih za sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za zagotavljanje obrambe in varnosti nekaterih vitalnih objektov, katerih zavarovanje je v interesu obeh držav. »Pravo dejanje s pravimi sredstvi« Alije iraški diktator Sadam Husein razumel sporočilo ZDA in zaveznikov ob napadu na iraška raketna izstrelišča7 Če se je res začela nova sveta vojna, kot je v televizijskem govoru napovedal vodja iraškega režima, bo pokazalo nadaljnje dogajanje v tem delu sveta. Dejstvo pa je, da bi utegnili ponoviti bombni napad na Irak, če vlada te države ne bo dosledno spoštovala sklepov varnostnega sveta OZN. Akcijo je podprl tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Bill Clinton z besedami: »Pravo dejanje s pravimi sredstvi.« Nobenega dvoma ni, da bo tudi Clintonova administracija posegla po podobnih sredstvih, če Sadam Husein ne bo popustil. POSVETU LJžaljeni zahodni ponos zaradi nenehnega iraškega kršenja resolucij varnostnega sveta OZN je lahko razlog za to, da z letalonosilke Kitty Hawk in iz vojaških oporišč v Saudski Arabiji nad iraško ozemlje vzleti sto vojaških letal. K nadaljevanju diplomacije z drugimi sredstvi pomaga tudi spoznanje, da arabskega diktatorja ni ukrotila niti največja mednarodna vojaška akcija po vietnamski vojni niti osebno prizadeva- nje direktorja Cie, ki nekaj mesecev po zalivski vojni zanesljivo ni obiskal Sadamovih arabskih sovražnikov zato, da bi z njimi spil kavo. Toda najpomembnejši povod naj novejše vojaške akcije proti iraškemu predsedniku Sadaniu Huseinu je kratka agencijska novica, ki pravi, da so ZDA po letu 1991 povečale svojo odvisnost od uvožene nafte še za poldrugi odstotek, pa čeprav so jo že tedaj uvozile nekaj manj kot polovico. Kaznovanje iraškega dik-tatoija zato še vedno sodi v standardni arzenal zahodnih držav, ki skušajo kakorkoli že držati na vajetih vsaj najpomembnejše od nepomembnih območij sveta. Na videz otročje preprost letalski »sprehod« nad iraškim nebom pa je kljub temu samo izraz nemoči mednarodne skupnosti. »Izlet« ameriških, francoskih in britanskih lovcev bombnikov ne pove prav ničesar o drugih brezobzirnih, na vse pripravljenih, nevarno premetenih in na prvi pogled manj pomembnih povzpetnikov, ki medtem ni odgovorila na vprašanje, ki ga je avgusta 1990 sproži! prav Sadam Husein, zanesljivo pa mu bodo sledili Se drugi. Takrat je namreč vprašal, kaj storiti z voditelji, ki nočejo biti več nekakšni jezički na regionalnih tehtnicah, za kar so konec koncev vzgojili Sadama Huseina, ampak skušajo, ne glede na ceno, sosedom postavljati svoja pravila. Ostra reakcija zahodnih sil na iraške provokacije, ki jih nikakor ni mogoče primerjati z divjanjem srbskih ekstremistov, postavlja pred zahodne države znova neprijetno zbirajo konvencionalno orožje, radioaktivni material in informacije o nemoči svojih sosedov. Nobena od naštetih resolucij varnostnega sveta OZN, ki opravičujejo sedanji nastop proti Iraku, še vprašanje, zakaj niso pripravljene s tako odločnostjo ustaviti strahotne vojne v BiH. Razprava o tej temi se bo po tokratnem napadu na Irak samo še zaostrila. MILAN JERŠE ■ BERLIN - Berlinsko sodišče je ustavilo proces proti nekdanjemu vzhodnonemškemu voditelju Honeckerju, Sojenje so pre-kiniJi, ker ima raka na jetrih. Po izpustitvi iz zapora je odpotoval v čile, kjer živita njegova žena in hči. ■ MOGADIŠ - Spopadi med sprtimi stranmi v Somaliji so zahtevali prvo žrtev med pripadniki mednarodnih sil. Blizu letališča je bil ubit pripadnik ameriških marincev. ■ NTW DELHI - V Indiji se Širijo spopadi med muslimani in hindujci. V Bombayu in drugih mestih je bilo ubitih že več kot 400 ljudi. Indijska policija med preprečevanjem neredov uporablja tudi strelno orožje. ■ KAIRO - Zunanji ministri držav članic Arabske lige so ob koncu dvodnevnega izrednega zasedanja pozvali Združene narode, naj uveljavijo sankcije proti Izraelu, če ta ne bo sprejel več kot 400 Palestincev, izgnanih na nikogaršnje ozemlje med Izraelom in Libanonom. ■ SKOPJE - Makedonija je poslala oster protest Grčiji, ker je neko grško letalo kršilo makedonski zračni prostor, V sporočilu ministrstva za zunanje zadeve je rečeno, da so grška letala v zadnjem času pogosto kršila makedonski zračni prostor in da takšni dogodki onemogočajo dobre odnose in zaupanje med sosednjima državama. ■ ŽENEVA - Vodja bosanskih Srbov dr. Radovan Karadžič je na koncu ženevskih pogajanj vendarle privolil v osnutek ustave BiH. ki sta ga predlagala Vanče in Owen, vendar pod pogojem, da jih v enem tednu potrdi parlament Republike srbske. V sporočilu brez podpisa je rečeno, da je vodja bosanskih Srbov to storil na odločno zahtevo Dobriče Čosiča in Slobodana Miloševiča. ■ BAGDAD - Ameriška letala so z letalonosilke Kitty Hawk v Perzijskem zalivu in iz Štirih letalskih oporišč v Saudski Arabiji začela letalski napad na Irak zaradi njegovih nenehnih kršitev resolucij OZN. Pri tem so uporabili manevrirne rakete. V akciji so sodelovala tudi britanska in francoska vojaška letala. Prvi odmevi na nočni napad na raketna izstrelišča, v njem je sodelovalo več kot 100 letal, kažejo, da se mednarodna javnost večinoma strinja s tem, da Sadam Husein zasluži kazen. Iraška vojska je na napad odgovorila samo s protiletalskim orožjem. Iraški vojaški viri poročajo, da je v napadu umrlo 19 ljudi, 15 pa je ranjenih. ■ SARAJEVO - Ženevski pogovori niso prinesli miru v BiH. Sarajevo je še vedno tarča srditega topniškega obstreljevanja. Hkrati pa Srbi dovažajo'nove okrepitve okrog Brčkega in Gra-dačca. Poleg tega v bosanskih mestih ljudje množično umirajo zaradi mraza in lakote. ■ NEW VORK - Novi ameriški predsednik Bill Clinton podpira mirovna pogajanja o nekdanji Jugoslaviji, Kljub temu se zavzema za ustavitev etničnega čiščenja na območju BiH. Politika Clintonove vlade do BiH bo odločnejša od politike Busha. Predstavniki nove ameriške vlade se zavzemajo za sojenje vojnim zločincem. Clinton je hkrati izjavil, da ne izključuje nobene možnosti za rešitev bosansko-hercegovske krize, pri čemer ima v mislih tudi vojaško posredovanje. ■ PARIZ - Z govorom generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija se je na sedežu Unesca začela dvodnevna slovesnost, na katero so povabljeni predstavniki vseh držav na svetu. Podpisali so sporazum o prepovedi uporabe, proizvodnje in skladiščenja kemičnega orožja. Dogovor je sad 10 let trajajočih pogajanj, pa tudi novih razmer po koncu hladne vojne, ■ PARIZ - Zunanji ministri evropske dvanajsterice so Srbom v BiH postavili ultimat, da morajo v Šestih dneh sprejeti ustavni okvir ureditve BiH, predstavljen na konferenci v Ženevi. Če tega ne bodo storili, se bo po besedah danskega zunanjega ministra Jensena, predsedujočega v Evropski skupnosti, začel postopek popolne osamitve Srbije in Črne gore. ■ MOGADIŠ - Tiskovni predstavnik Pentagona je povedal, da je bil v bližini letališča glavnega somalskega mesta ubit neki ameriški marinec. To je prva žrtev med ameriškimi vojaki, ki so v Somalijo prispeli v začetku decembra lani. Omenjeni marinec je umrl med napadom somalskih upornikov na patruljo ameriških marincev. ■ ADIS ABEBA - Končala so se devetdnevna mirovna pogajanja sprtih frakcij v Somaliji. Na pogajanjih niso dosegli sporazuma o sodelovanju na mirovni konferenci o Somaliji 15. marca. Številne frakcije so bile pripravljene podpisati ustavitev bojev in sodelovanje na konferenci, vendar je temu nasprotoval voditelj najmočnejše frakcije. ■ BERN - Švicarski zunanji minister Rene Felber je odstopil. Na tiskovni konferenci je povedal, da se je za ta korak odločil zaradi bolezni. 59-letni Felber se je že lani zdravil zaradi raka. ■ BEOGRAD - Na srbski RTV se je začela obsežna povolilna Čistka, Vodstvo najbolj zvestega propagandističnega trobila Milo-Sevičevega režima je namreč odpustilo 1500 delavcev; od tehnikov do novinarjev. Uradno naj bi bili na prisilnem dopustu. 4 Vzhodna gospodarstva kot možnost za ekonomski razcvet Zahoda Po razvoju dogodkov v zadnjem letu dni postaja čedalje očitneje, da se razmere pri sklepanju gospodarskih sporazumov med posameznimi reformskimi deželami Vzhodne Evrope ter dveh (politično-ekonomski h integracij Zahodne Evrope, Evropske skupnosti in EFTA-e, čedalje bolj normalizirajo. Tako je vlaganje Zahoda predvsem na Madžarskem ter v Poljski in Češko-$l»vaški v zadnjih treh letih dobilo že formalnopravne okvire, ki so ponekod (recimo na Poljskem) dosti bolj liberalni, kot je v večini zahodnih gospodarstev. Kljub velikemu poslu, ki ga omogoča odprtje Vzhoda že samo po sebi po novih tržiščih hlepečim zahodnim proizvajalcem industrijskega blaga, in kljub velikim go- spodarskim spremembam na Vzhodu kažejo absolutni podatki o konkretnih naložbah nekoliko drugačno stanje. Tako naj bi letošnji kapitalski tokovi v smeri Zahod - Vzhod, vključno z državami nekdanje Sovjetske zveze, znašali pribl. 250 milijard ATS. Za primerjavo povejmo, da je bil letošnji pretok kapitala iz Zahodne v Vzhodno Nemčijo 1300 milijard ATS, Avstrijsko gospodarstvo bo letos »nakupilo« za 200 milijard ATS strojne in druge opreme, 300 milijard ATS pa bo še skega blaga ne bi plačevali od 15 do 35 odstotnih carin za uvoz. V skladu z gospodarskimi interesi torej je avstrijski parlament do sedaj že ratificiral sporazum o svobodni trgovini, sklenjen med Efto in Češko-Slovaško. ki je začel veljati 1. decembra. Po sicer »političnem« srečanju Antalla in Vranitz-kega v Eisenstadtu oktobra 1992 so se po enem letu in pol premaknila z mrtve točke tudi pogajanja dodatno porabilo za naložbe doma. Samo Avstrijci bodo torej letos za krepitev konkurenčnega položaja svojega gospodarstva porabili dvakrat več kot znaša celotni pretok kapitala zahodnih gospodarstev na območja, kjer se gospodarstvo šele dobro dviga iz ruševin. Države Efte in najbližja soseda Avstrija se zavedajo, da kljub vsakoletnemu večanju izvoza, pred- z Madžarsko, ki so takrat zastala predvsem zaradi spora okrog izvoza madžarskih živilskih izdelkov v Avstrijo. Vendar je trma na madžarski strani tukaj večplastna. Zaradi strahu pred kartelizacijo je madžarski državni urad za privatizacijo recimo izključil avstrijske pivovarne iz nadaljnjega procesa privatizacije pivovarn na Madžar- legalno prodajanje polic življenjskega zavarovanja avstrijskih zavarovalnic na Madžarskem, ker je (in delno Še) zajeten, nelegalen odliv kapitala tudi iz Slovenije V posel naj bi bile po trditvah madžarskih uradnih predstavnikov vključene tri avstrijske zavarovalnice: Wi-ener Stadtische, G raze r Wechsel-seitige ter zavarovalnica Merkur. Transfer dosedanjih plačil za premije okrog 50.000 zavarovalnih polic, prodanih na Madžarskem, naj bi dosegel že več kot milijardo ATS. Predstavniki vseh treh zavarovalnic seveda zanikajo prodajo polic življenjskega zavarovanja na Madžarskem, le predstavnik Wi-ener Stadtische priznava, da so bili z ekskluzivno pogodbo do pred enim letom res vključeni v omenjene storitve. Madžari predlagajo, da naj omenjene zavarovalnice do 15. marca prihodnje leto na račun madžarske centralne banke nakažejo denar dosedanjih premij oziroma da naj avstrijske zavarovalnice vrnejo premije vsaj tistim zavarovancem, ki pogodbo o življenjskem zavarovanju prekinjajo. KONJUNKTURA V VZHODNI EVROPI LETA 1992 80P (real, spremembe v %) 1991 1991* 1993" Inflacija (%) 1991 1992' trgovinska stopnja bilanca brezp. (vmlo.SUS)“* (%) 1991 (konec 1992 (junija) vsem industrijskega blaga na Vzhod zamujajo pri sklenitvi tako večstranskih kot dvostranskih brezcarinskih sporazumov z vzhod- neevropskimi gospodarstvi, Na tem področju je asociacijski sporazum Evropske skupnosti z Madžarsko, Poljsko in ČeSko-Slovaško, ki je stopil v veljavo spomladi lani, omogočil deželam ES precejšnjo konkurenčno prednost pri izvozu blaga in članice Efte si intenzivno prizadevajo za sklenitev podobnih sporazumov. -Avstrijci, ki z 2-odstotnim zmanjšanjem svojega skupnega izvoza ter s kar 5 odstotkov manjšim obsegom novih naročil kot lansko leto beležijo prve znake svetovne recesije, se za olajšanje izvoza na Vzhod še posebno potegujejo. Izvoz avstrijskega gospodarstva na Madžarsko, v Poljsko in Češkoslovaško je bil v letu 1991 trikrat večji kot leta 1988. Tudi v letošnjem prvem polletju se je izvoz v Češ k o-Slovaško glede na enako obdobje lani povečal kar za 63,5 odstotka in v Madžarsko za 16,5 odstotka. Medtem ko je imela Avstrija s tremi vodilnimi reformskimi državami leta 1988 negativno trgovinsko bilanco (deficit v vrednosti 1.4 milijarde ATS), je lahko v svojo trgovinsko aktivo za leto 1991 vpisala 6,6 milijarde ATS ter za prvo polletje 1992 že 4 milijarde ATS. Ob tem je treba poudariti, da bi lahko bda avstrijska trgovinska bilanca s temi deželami še ugodnejša, če ne bi uvozniki avstrij- 1 I 1 1 I sko izenačeni, kar pomeni za ve ] čino izdelkov, omenjenih v spora zumu, popolno odpravo plačevanj* j carin. Tako imenovano »nnček asimetrije«, kije bilo eno temeljnih pogojev za sklenitev sporazuma tiaj । bi v določeni meri ščitilo poljsk” i industrijo pred močno konkurenci < zahodnih podjetij; dežele Efk t bodo postopno ukinjanje carin i poljsko blago izvajale dosti hitre/j i kot Poljska, tako ča bi bila le’* 1999 dosežena enaka raven carin Sporazum naj bi začel veljati - od' visno od ažurnosti posameznih nt' cionalnih parlamentov pač - ttiarc* prihodnje leto. Po dolgoletni gospodarski recc siji napovedujejo Poljaki za let” 1993 2-odstotno realno rast bruW domačega proizvoda, ki pa M hkrati pomenila dodatni dvig bre3' poselnosti z dosedanjih 2,5 mil'" jona na 3,5 milijona ljudi. Podobno kot v primeru trgovir* z Madžarsko se avstrijsko gosp’7 darstvo zanima za Čimprejšnjo uvc Ijavitev dvostranskega sporazum^' Diskriminacija do dežel Evropski skupnosti stane avstrijske izvO*' nike v nekaterih blagovnih skup'' nah rudi do 20 odstotkov več, W? se še ne kaže v strojni in a v toni o skl industriji, ki je v prvih osm* mesecih kar tretjino svojih izd^i ■ kov v .—J— —J... — vrednosti 1,5 milijard z k P J P S( n S» ir ir IZ b: "i dl ra k; nt Solgarljs CSFR Poljska nomunija Slovenija Madžarska Sr Az. Ev, S Rusija Ukrajina * ocena -17 -16 -13 -15 -10 -12 -9 -10 -15 -5 do 0 -6 -2 do-4 -2 Odo+2 -10 -S do -2 -3 -2 do+2 -6 -2do0 489 58 70 165 100 12 45 -340 -322 290 -1100 35 20-35 -300 -800 -435 -366 1^945 -877 12,4" 5,5 12,6 6,7 -tŽSO 12,0“' -15 -15dO-20 95> -18 -1Sdo-20 -> 1000 -2000 1500 -1500 -40 +830 +500 10,1 9,7 ATS - prodala na Poljskem. Tudi s Poljsko je tako imelo 3'" sirijsko gospodarstvo po podaril'? ob koncu letošnjega avgusta tivno trgovinsko bilanco. Podjed? naše severne sosede so v tem na Poljsko izvozila blago v vredfi sti 4.6 milijarde ATS in uvofl* blaga v vrednosti 3,4 milijaf^ ATS. Poljaki pa bi si želeli "F avstrijskega neposrednega invesf ranja, saj zavezma avstrijsko (J spodatstvo za ZRN, Švedsko USA Šele četrto mesto po obse? Oi m ns ta Je I prognoza saldo v prvem polletju (Slovenija: jan .-maj) ” brez zasebnega sektorja tujih naložb na Poljskem, Madžarska, Poljska in tt; Slovaška so torej krepko in ni' oe sredina julija vsem konkretno zakorakale r & brez nekdanje Jugoslavije VIR: WIIW, nacionalne statistike skem. Avstrijska Brau Beteili-gungs AG (BBAG). ki ima 13-od-stotni delež, pa tudi nizozemski Heineken s 4 odstotki ter belgijski [nterbrew, ki ima kar 27-odstotni delež na Madžarskem trgu piva, tako več ne dobivajo razpisov za privatizacijo madžarskih pivovarn. Zaradi strahu pred kartelizacijo je madžarski državni urad za privatizacijo recimo izključil avstrijske pivovarne iz nadaljnjega procesa privatizacije pivovarn na Madžarskem. Avstrijska Brau Beteili-gungs AG (BBAG), ki ima 13-od-stotni dežel, pa tudi nizozemski Heineken s 4 odstotki ter belgijski Interbrew, ki ima kar 27-odstotni delež na Madžarskem trgu piva, tako več ne dobivajo razpisov za privatizacijo madžarskih pivovarn. Se en neprijeten madež avstrijskega trgovanja z Madžarsko je ne- Andrej Horvat Ob vseh koncesijah, ki jih je dobila konkurenčno močnejša avstrijska industrija na Madžarskem, pa tudi Madžari pričakujejo olajšanje izvoza za živilske izdelke in kmetijske pridelke. Tako bo predvideni gospodarski sporazum dovoljeval v naslednjih treh letih postopno 30-odstotno povečanje izvoza madžarskih kmetijskih pridelkov. Podlaga za izračun je povprečje izvoza preteklih štirih let. Po sedaj dovoljenem avstrijskem uvoznem kontingentu 260 ton letno in uvoznih carinah, ki znašajo tudi do 45 odstotkov, bo prišlo do postopnega uvajanja enakopravnih odnosov Pred nekaj tedni je bil v Ženevi sklenjen tudi večstranski sporazum o postopni odpravi carin za industrijske in obrtniške izdelke med Efto 111 Poljsko. Tako bodo pogoji trgovanja tako ES kot Efte s Polj- poti tržnega, brezkompromisno IT tis bara litega gospodarstva, Hrabt^ stoji sreča ob strani, pravi Ijtids^ modrost. Na kratki rok velja t®** rudi v gospodarstvu. ■ Spodaj prikazana tabela du”* skega Instituta za mednarodne merjave (Wiener Institut tur ir”*, iiationale Wirtschaftsvet'gleich^ povzeta po švicarskem »N Zurcher Zeitung«, poleg več'') vzhodnoevropskih dežel v analizi polletnih konjunkturnih +; datkov za leto 1992 navaja tudi katere kazalce slovenskega goS* darstva, ki ga v nobenem prim^ ne uvrščajo v vrh ekonomske rSG, tosti dežel na prehodu iz planski-" ta bi sk sc Pi fit na ca ča Pk dr Se v tržno gospodarjenje. i Podobna raziskava, ki jo jc , nancirala avstrijska naro4^ avstrijska banka, izvedli pa Univerza lovcu. Institut za gospodarske i*T T in FlnlVt' skave iz Ljubljane in UniviT v Ljubljani, in ki je prišla na vensko tržišče- podobne »ckof^ ske beletristike« in v medije (j - ■■ ■ dt>' kratkim, pa seveda ponuja bolj optimistično sliko. Še pr ce le pr Od tUi lic J I 3 yestnik,21. januarja 1993 stran 3 aktualno doma I Kakšna bo usoda farme v Podgradu po razselitvi prašičev? Prepuščeni lastni iznajdljivosti Da so farmi prašičev v Podgradu šteli dnevi, je zdaj že več kol očitno, s«] je dobil ekobiški problem, ki se pojavlja, že pred leti mednarodne ■»^znosti. S podobnimi problemi se sicer srečnjejo tudi druge vetje venske farme, vendar je njihova prednost v tem, da niso ob meji in ne •notijo sosedov čez mejo, V primeru Podgrada so posredovali Avstrijci, ki ^ha^***'*' '•Rfozenost svojega zdraviliškega turizma, čeprav je dejstvo, da I J« bila farma v Pogradu prej kot zdraviliški center v avstrijski Radgoni. ! r. - _ . ' I v farmi v Podgradu so že pred leti začeli z ekološko sanacijo, ker pa so se dogodki začeli razpletati v drugo smer, saj so bili pritiski za V razselitev farme, ne razmišljajo pa o tem, kaj bo z usodo zaposlenih in z objekti, ki bodo ostali prazni. razselitev vedno večji, s sanacijo 5S-č]anski delovni kolektiv niso nadaljevali. Škoda bi bilo vla- gati sredstva v nekaj, kar je že vna- prej obsojeno na likvidacijo, pra-rijo odgovorni v Podgradu, ki pa imi navkljub vsemu ni vseeno, kaj se bo dogajalo z njihovim podjetjem, To je zdaj povsem samostojen e onomski subjekt, saj so si z loči-''tjo od radgonskega kmetijskega onibinata začrtali lastno pot. Če-Prnv razmere za prašičerejo niso ng^ne, dosegajo v tem podjetju zadovoljive poslovne zato -- ■ farme v Podgradu je tako rekoč prepuščen lastni iznajdljivosti, zato sam išče najustreznejši izhod iz nastalega položaja. Tudi po razselitvi bekonov bo tu Se ostal vzrejni in selekcijski center, saj bodo v nekaterih objektih še zadržali vzrejo plemenskih svinj in pujskov za nadaljnje pitanje, s katerimi bodo oskrbovali nove kmečke farme, ki bodo nastale v radgonski občini. S pujski namreč tudi že zdaj oskrbujejo nekatere kmečke farme. Razmere za delo se bodo v farmi s tem nekoliko izboljšate, saj se bo z razselitvijo pitancev sprostila prostorska stiska za plemenske živali, bo pa navkljub vsemu ostalo praznih od 5 do 6 objektov. Tudi o njih že razmišljajo, kako jih izkoristiti, v dogovoru z republiškim ministrstvom za kmetijstvo jja naj bi uredili lastno mešalnico močnih krmil. Ti načrti sicer vznemirjajo nekatere v radgonski občini, vendar, če ni pomoči odgovornih v občini, se morajo pač znajti sami. Načrte za me.Šalnico imajo, koruzo Že zdaj kupujejo na tržišču in z lastno mešalnico bodo tako pocenili krmila ter s tem rešili tudi zaposlitev nekaterih delavcev. Razmišljajo tudi o zapolnitvi ostalih objektov, vendar o načrtih še nočejo govoriti, saj pravijo, da ima vsako podjetje svoje poslovne skrivnosti. Če bo Slo vse po načrtih, do večjih pretresov v podjetju ne bi smelo priti, vseeno pa se vsiljuje vprašanje, ali je prav, da ukinjamo proizvodnjo, ki Je v teh razmerah še vedno donosna. Občutek rezultate, jc Se toliko večja Škoda, da “ mjamo proizvodnjo, ki je donosna. Tega se zavedajo tudi radgonski gospodarstveniki, ki pa niso nareddi dovolj, da bi farmo ohra-‘V občinskem izvršnem svetu so se sicer vključili v aktivnosti za Kljub težavam, s katerimi s« srečujejo slovenski prašičereje), bodo v farmi v Podgradu po podatkih, ki so na voljo, uspešno sklenili lansko poslovno leto. Nenadzorovan uvoz mesa čutijo tudi v farmi, saj kupci pritiskajo na zniževanje cen. vendar zaenkrat s prodajo Se nimajo večjih težav. Občasno sicer prihaja do manjših zastojev, vendar imajo precej rednih kupcev. Če so bile v preteklosti večje slovenske klavnice njihovi naJvečji odjemalci, med kupci zdaj prevladujejo zasebni mesarji, ki odkupijo od 60 do 70 odstotkov njihovih prašičev. , imamo, da bo v tem primeru prav podjetje potegnilo najkrajši konec, saj kakšne posebne širše družbene skrbi zanj doslej nismo zaznati. Vse preveč razprav se vrti le okoli razselitve in skrbi za gradnjo novih kmečkih farm, na posledice v farmi pa se pozablja. Tudi pritiski z avstrijske strani so premočni, sami pa koristi iz tega ne znamo potegniti. Če so še v prvih razgovorih Avstrijci ponujali pomoč pri sanaciji farme v Podgradu, so zdaj pristali le pri obljubljenem kreditu 30 milijonov šilingov, pa še za tega ni znano, kdaj bo na voljo. Pravijo, da morata dogovor o tem ratificirati njihov in naš parlament, vendar se to še ni zgodilo. Pa tudi če bodo ta sredstva na voljo, v farmi od njih ne bodo dobili ničesar in bodo tako Se naprej prepuščeni lastni iznajdljivosti. LUDVIK KOVAČ Komu koristijo novosti zdravstvenem sistemu , ttm Lar nitn^ mj'*"**^ dogaja v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ko ljudje Večurne ' sedežev v čakalnicah, da bi čakali no pregled, ko kljub d»n ko"* **'*“'*j*' "(e pridejo d« zdravnika, ampak se vračajo spet drugi delavci žaljivka ali huda beseda med zdravstvenimi "Mršildo ko zdravniki ne upajo skozi čakalnico na malico, se z* vse le "“P"*! *■*«, kolje bilo do sedaj, saj je bilo zdravstvi. komu sedaj to koristi. Ali nima od lega korist samo koliko le d* ‘'“"“luvalnica. ki h« tako lahko do podrobnosti videla, kaj in pri DisZ« . zdravstvenih ustanovah, kar ho potem lahko uporabljala 0 iTVoinloov 'rrlenvetunnonn zavarovalnica, ki bo tako lahko do podrobnosti videla, kaj in JOM I P***edaJ; storitev izvajalcev zdravstvenega varstva, r... **'"' ki nastajajo pri uvajanju novosti v zdravstvu, pa je dr. ir. Vodja splošne medicine v soboškem zdravstvenem domu, "Bolniki so bili večinoma že do sectai - ” ____________ "ega so imeli izbrale ’ sedaj pa je treba to imamo 'urejati in ob tem "toti delo administracije, ki ‘Zbereem: bolnik si lahko biv.ne glede na kraj . "“Ilil. Iti tli .. ■. . . .. J urejati in ob tem biv: ■'ja. in tu f*ia na H J® problem zdravile-da K? ker se lahko zgodi, “ravnik imel bolnike sko- <*» bo “^^jda na nr, kar je nr' ''sega Pomurja, ^dom,, . v varovancev ••»Kas?*"' V domu nimamo 'noči ''urni; medicinske po- II nas - - razhr?'*'^ * splošnih a m bula n-dela in k""!?''« tab te službe bi W se laže tega dodatnega posvečali svojim varovancem,« - Ati ste enakega mnenja kot nekateri, hi pravijo, da je uvajanje novosti v Zdravstvu ob nepravem čaru, takoj po praznikih, predvem pa pozimi, ko je obolevnost dosti večja? Mogoče čas res ni na ustreznejši, vendar bi se to moralo dogajati ali zgoditi že veliko prej. Sedaj sc ureja, vzpostavlja nov sistem med bolnikom in zdravnikom, tudi nov odnos na podlagi zaupanja in celostnega pristopa splošne medicine do bolnikov. Osebni zdravnik najbolje pozna svoje varovance, vidi okolje, kjer živijo in delajo. - Model izbranega, osebnega zdravnika torej odobravate. Vsekakor ga odobravamo in že- limo, da bi sc ta proces Čim prej končal, da bi imel res vsak bolnik zdravnika, ki mu zaupa, in bi do njega lahko prišel kadarkoli. — Toda vas, zdravstvene delavce, k pripravam novosti nihče ni vabil. Ste torej samo izvajalec nečesa, kar so pripravili drugi. Natančno tako, naš novi sistem se je pripravljal brez zdravstvenih delavcev. Tudi večino navodil smo dobili zadnje dni lanskega leta, ko ni bilo časa, da bi Jih prebrali, kaj šele, da bi se nanje organizacijsko pripravili. Kljub vsemu pa so z našega vidika spremembe pozitivne in upam, da se bo ta lik družinskega zdravnika končno ustalil tudi pri nas. - Število čakajočih pred ambulantami pa poraja vprašanje kadrovske moči. Ali imate na primer v vašem zdravstvenem domu dovolj zdravnikov, da bi res varovanec lahko kadarkoli pnšel do svojega izbranega zdravnika? So možnosti, da bi lahko zaposlili enega, morda dva zdravnika, toda najprej moramo počakati opredelitve bolnikov. Lahko se zgodi, da bo več bolnikov oziroma varovancev hodilo v splošno ambulanto. prej pa so morali zaradi jm-djetja obiskovati dispanzerje za medicino dela. Premiki v tej smeri so in delavci iz več podjetij si sedaj izbirajo osebnega zdravnika v splošnih ambulantah. - Koliko vas pri dela obremenjuje še to, da specialisti več ne pišejo receptov za zdravila, ampak naj bi jih po nasvetu specialista pisali osebni zdravniki? Nekoliko se to prav gotovo pozna, vendar tega ob tolikšnem številu pacientov ne moremo ugotavljati. Vsekakor pa je pomembno, da se bolnik in zdravnik dogovorita, katera zdravila bo bolnik jemal. Lahko se zgodi, da bolnik hodi k petim specialistom, in če bi uporabljal zdravila , ki mu Jih vsak predpiše, bi včasih dobil nezdružljivo kombinacijo. Osebni zdravnik naj bi skupaj z bolnikom analiziral zdravila in se dogovoril za nau-streznejSa. S tem bi razbremenili tudi specialiste, ki bi se laže posvečali bolniku. Seveda pa bi pri izvajanju tega navodila morali biti prilagodljivi. Nespametno je, da na primer za tistega bolnika, ki Je pod stalnim specialističnim nadzorom, specialist ne bi napisal tudi recepta. MAJDA HORVAT , Ocenjevalcem podjetij v od drugod zaslužek v naših podjetjih Po dolgotrajnem sprejemanju smo dobili konec novembra za- koti o tastninskein preoblikovanju podjetij. Gospodarstveniki so že hili plat zvona, saj so trdili, da zakon nujno potrebujejo za nadaljnje delo, da z njim že itak zamujamo preveč ter da bo boljši, kakršen koli že bo, samo da bo. Zakon sedaj imamo, toda p« njem je zavladalo zatišje. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij določa, da se podjetja oziroma družbeni kapital pred lastninjenjem morajo oceniti. Lahko I otvoritveno bilanco po metodologiji, ki jo na predlog Agencije za prestrukturiranje podjetij predpiše vlada, otvoritveno bilanco pa lahko za podjetje pripravi tudi pooblaščeni ocenjevalec. Agencija metodologije za otvoritveno bilanco res še ni predpisala, prav tako niso znane določbe za izvajanje zakona. Toda naša podjetja preveč mirno čakajo in to zatišje začne zbujati pozornost. Zakon Je Jasen v tistem delu, ko pravi, da pojetje lahko ocenijo pooblaščeni ocenjevalci in po Slovenije te cenitve že opravljajo. • Pri nas pa so podjetja zaspala, komaj sedaj so se redki začeli zanimati, kako je z ocenjevanjem,« je povedala Vesna Gomboši. ocenjevalka soboške službe družbenega knjigovodstva, zaenkrat edina v Pomurju, vendar še brez ustrezne licence. Podjetja gotovo čakajo na metodologijo za pripravo otvoritvene bilance, ki Jo mora predpisati Agencija, tudi z namenom, da bi se s tem, ko bi same pripravile otvoritveno bilanco, izognile strošku cenitve. »To je vprašanje. Agencija naj bi revidirata otvoritvene bilance, ki jih bodo naredila podjetja. bodo revizijo opravljali za vsa podjetje, bodo to delali ocenjevalci in strošek bo nekdo moral plačati, najverjetneje podjetja. Lahko pa da bodo revizijo opravljali na preskok. Torej to še ni dorečeno in ne moremo reči, kako bo,« je povedala Vesna Gomboši. »Toda v primerih dokapitalizacije podjetja ali ustanovitve mešane delniške družbe bo ocenitev podjetja s strani ocenjevalcev nujna, in sicer po metodi prihodnjih donosov. Tujina namreč ne priznava otvoritvene bilance, niti metode neto aktiva, kot Jo predvideva zakon o lastninjenju.« Podjetja, čeprav morda ne vsa, bodo potrebovala pooblaščene ocenjevalce. Jih bodo morala privabiti od drugod? V Sloveniji jih je 45 z licenco, v Pomurju pa licence nima še nobeden, oziroma ocenitev podjetja lahko opravi le zaposleni v Službi družbenega knjigovodstvu. Za vsa naša podjetja samo eden dela ne bo mogel opraviti. »Glede cene nimamo Še nobenih napotkov ali navodil. V Sloveniji se oblikuje združenje ocenjevalcev in takrat naj bi se določili tudi rangi cen. Cena ocenitve je namreč odvisna tudi od podjetja, od velikosti, profitabilnosti, položaja v Sloveniji, pa tudi navzven. Ker pa je v Pomurju malo zanimanja za ocenjevanje. Je tudi cena zelo nizka. Na drugih območjih Je dosti višja, bo pa prav gotovo dosegla slovensko raven, ko se bo povečal interes za ocenjevanje tudi v naših podjetjih.« Ocenilev podjetja po metodi neto aktiva stane od 17 do 22 tisoč mark. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij pa odpira nov prostor, in sicer za svetovalno delom podjetjem, kako naj se lastninijo in katero pot naj pri tem uberejo. Podjetja bodo lahko pri lastninjenju uporabljala vsaj Sest metod lasni njen ja v različnih kombinacijah in o najprimernejši in najugodnejši poti bodo odločala sama. Pi tem pa bodo lahko poslušala nasvete svetovalcev. Svetovali bodo lahko tudi ocenjevalci, vendar bo tu prostora Se J tudi za druge, ki bodo podjetjem prodajali svoje nasvete. Zakaj je Pomurje po številu pooblaščenih ocenjevalcev bela ! lisa v Sloveniji? ' Za pridobitev licence, ki jo podeljuje Agencija, veljajo stroge zahteve in visoko strokovno znanje. Toda slovenski ocenjevalci izhajajo tudi iz podjetij, gospodarstva, le pri nas Jih ni. Tudi pri tem se torej kaže, kako kadrovsko »bosa« so naša ptodjetja, kako malo finančnih strokovnjakov premorejo. Ah pa Jih vprašanja lastninjenja ne zanimajo.. d i MAJDA HORVAT Radgona uspešni) kljubujejo nastalim težavam Realnost je na slovenskem tržišču « so bila v pretcklo'4ii usmerjena na j^Kt^slovanskih repulhiik. so se jhi razpadu tega tl c d«. . . Skorilkrln nAhrAmnnIiiiiih ijL«Ai>iovi?i"rr'?:’'^:so jih imeli na teh tržiščih, sc jl*' tako ^adlPOn&kl mračni urt/liictriai CA 7atA nrunkakranii acVtl^j '‘^ačne kešitv*^^**^**'**'*' ^*''**'' primorani iskati ^Uub Sl/ še 7adl°®lovalne celo « . "JO . 80 zmogljivosti izkoriščene in so ''"O hekJi I 'ddsnih izdelkov povečali. Velik nabavnih trgov, saj so tudi v preteklosti tam kupovali le malo govedi, več pa so kupovali telet za pitanje. Surovinsko osnovo si zdaj v glavnem pri so P" zakolu, saj eovet)^P’'cj zagotavljajo doma, saj so nji hovi dobavitelji farme '■ m ^ 38 Vzrokov PrinrtAvri^; ; pa je za to pripisovati izgubi kmetje, težave pa rešujejo tudi z uvozom. Res da živinorejci takšno obnašanje obsojajo, vendar mesarji pravijo, da tako rešujejo svoj položaj. V Mesni industriji Radgona pravijo, da jih je v uvoz prisil položaj v podjetju, saj so z njim pokrili negativne razlike, ki so Jih imeli v kooperacijski reji. Čeprav je kratkoročno uvoz zanje veliko bolj zanimiv, domače reje ne nameravajo opuščati, saj načrtujejo, da bodo 40 tisoč prašičev kupili na domačem tržišču, preostalo polovico predelovalnih zmogljivosti pa bodo zapolnili 2 uvozom. Tudi pri govedu bodo 60 odstotkov zmogljivosti zapolnili z domačo surovino. 40 odstotkov pa z uvozom. Zato se tudi zavzemajo za ohranitev uvoza, hkrati pa zagovarjajo zahteve rejcev, da je potrebno višino prelevmanov spraviti v normalne okvire. Če so Se ne tako dolgo nazaj čev in tisoč govedi, vendar to število nenehno zmanjšujejo. Še zlasti pri govedu, kjer so imeli še leta 1990 v storitvenem pitanju 5 tisoč govedi, zdaj pa so pristali na desetini tega stale ža. V Mesni industriji Rad- vselej potegnile boljši konec. Vzroke za to, da seje zmanj- Salo klanje v klavnicah. V Mesni industriji Radgona pripisujejo naraščanju Števila črnih zakolov, ki so se močno razširili zlasti v zadnjem Času. verjanju njihovega poslovanja premalo učinkovita. Navkljub vsemu pa radgonski mesarji želijo ostati konkurenčni in navzoči na slovenskem tržišču, saj je to tržišče zanje najbolj realno. Zaradi v radgonski mesni industriji posebno skrb namenjali storitvenemu pitanju, to Še ohranjajo, vendar v tnanjSem obsegu. Ob sprostitvi uvoza so imeli v pitaliSčih 12 tisoč praSi- Prašiči so na domačem tržišču predragi, pravijo v Mesni industriji Radgona, saj cena kilograma žive teže ne bi smela presegati 160 tolarjev. Če Želijo ostati konkurenčni. Zato tudi prihaja do uvoza prašičev in mesa, mesarji pa se bojijo, da bo prišlo tudi do uvoza cenejših mesnih izdelkov, Strah je Se toliko bolj upravičen, ker se pojavljajo najrazličnejši uvozniki, zato bi bilo potrebno tudi za uvoz mesnih izdelkov uvesti ustrezne prelevmane. omejenih izvoznih registracij (nimajo dovoljenj za izvoz za v EGS in ZDA) le manjši del proizvodnje izvažajo, z novimi izdelki, ki jih uvajajo, pa iščejo nove možnosti predvsem na gona pravijo, da mesarji za takšno obliko sodelovanja niso usposobljeni, zato to prepuščajo zadrugam in kmetom. Pri tem želijo vzpostaviti tudi nove odnose, kjer bi bilo tveganje porazdeljeno med mesarje, kmete in tudi meSalnice. Zlasti slednje bo potrebno nekoliko bolj priviti, saj so te do zdaj Res da kupci tako pridejo ceneje do mesa, vendar ob tem pozabljajo, da s tem svoje zdravje izpostavljajo tudi več- slovenskem tržišču. 350 zaposlenih. ki od lani poslujejo v samostojnem podjetju, se sicer ubada z likvidnostnimi težavami. pa tudi s plačami zaostajajo za kolektivno pogodbo, vendar v primerjavi z nek ate- rimi pomurskimi mesarji uspešno premagujejo težave. pomurskimi jim nevarnostim. Družbeni sektor pa je tudi sicer v podrejenem položaju v primerjavi z zasebnimi mesarji, ki nemalokrat služijo in bogatijo tudi na račun države, ki je pri pre- Bolj kot cenovni razkorak med vhodom in izhodom jih pesti časovni razkorak, saj so njihovi kupci slabi plačniki, to pa so tudi osnovni vzroki za njihove likvidnostne težave. LUDVIK KOVAČ stran 4 vestnik, 21. januarja 1 gospodarstvo Kaj prinaša nov tarifni sistem? Podražitvi elektrike se ne da ubežati! Dilem v energetiki je zelo veliko. Skoraj vse pa so povezane s cenami. O tem govoriti pri zdajšnjih cenah energije, gotovo ni popularno. Za primer vzemimo nov tarifni sistem za obračun električne energije, ki je v javnosti naletel na različne odmeve. Spremembe tarifnega sistema, ki urejajo prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema in odkup elektrike od malih proizvajalcev, so objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije, veljati pa so začele z letom 1993. Republiška vlada je v zvezi s temi spremembami izrekla soglasje, prav tako pa tudi glede tarifnih postavk za prodajo električne energije. meseca približno od 3000 do 3500 tolarjev.« O teh in drugih aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali z direktorjem PE Elektro Murska Sobota, ki je del javnega podjetja za distribucijo električne energije Elektra Maribor. Robertom Šuškom V PE Elektro Murska Sobota je zaposlenih 97 delavcev, ki skrbijo za približno 31 tisoč odjemalcev v Prekmurju. Ti so priključeni na okrog 2500 kilometrov električnih omrežij z več kot 580 transformatorskimi postajami. V letu 1992 so za prodajo proizvedli približno 200 milijonov kilovatnih ur električne energije. Vsekakor gre za ogromno številko, ki je marsikdo od navadnih smrtnikov niti dobro ne razume. Računi bodo višji šele jeseni — z letošnjim letom je začel veljati nov tarifni sistem in s tem tudi nove cene električne energije. Bi nam pojasnili, za kaj F bistvu gre? »S 1. januarjem 1993 se je cena električne energije v gospodinjstvih podražila za 27,7 odstotka, v industriji pa za okrog 15 odstotkov. Pri preračunavanjih smo ugotovili, da poraba v naših gospodinjstvih tudi ni večja od 15 odstotkov. Če komentiram vso zadevo, naj bi 27,7-odstotna podražitev veljala za povprečnega odjemalca. V to sta vračunani električna moč in količina porabljene energije, če pa računamo aritmetično, za koliko se je kaj podražilo, vidimo, da se je pri gospodinjstvih, ki lahko primerjajo staro in novo ceno, zvišal znesek za 15 odstotkov. Pri tem se je torej za toliko podražila kilovatna ura. električna moč pa za okrog 22 odstotkov.« — Kako potemtakem komentirate informacijo, češ da se je elektrika resda podražila, toda računi zaradi tega ne bodo višji, ampak bodo porabniki to občutili šele oktobra? »To je posledica veljavnosti starega tarifnega pravilnika, ki je imel plačevanje moči porabljene električne energije razdeljeno samo na poletne mesece, se pravi za cenejšo sezono. Po prejšnjem pravilniku, ki je sicer veljal samo eno leto in ga imenujemo Tomšičev pravilnik, je bilo treba plačati za poletne mesece dvojni prispevek. V računu je poleg porabljenih kilovatnih ur navedena tudi obračunska moč, ki pa se meri po glavni varovalki, medtem ko v zimskih mesecih nismo plačevali prispevka. Na ta način bi izenačili plačevanje računa , ker vemo, da je v poletni sezoni elektrika cenejša kot v zimski. Z menjavo tarifnega sistema, predvsem s tem, ker smo lani poletno sezono podaljšali od oktobra do konca leta, praktično torej za tri mesece, ko smo dobivali položnice po določilih prejšnjega tarifnega sistema, kjer je bil zaračunan dvojni prispevek, smo Prejšnji tarifni sistem ni dočakal niti leta -In zakaj je nenadoma prišlo do te spremembe? »Enostavno zato, ker se prejšnji tarifni sistem ni obnesel. Skušal je namreč poskusno uvajati neke novosti, ki jih pravzaprav ne poznajo nikjer po svetu. V njem so bile zajete .preračunavati. »Nič se ni spremenilo pri dvotarifnem merjenju. Dnevna tarifa in nočna tarifa sta ostali nespremenjeni. Ker odjemalci dostikrat sprašujejo, je prav, da te zadeve pojasnimo. Dnevna tarifa velja od 6. do 13. ure in od 16. do 22. ure, nočna tarifa pa od 13. do 16. ure in od 22. do 6. ure. To je izračunano po sončnem Času. Poleti nc spreminjamo ur, ampak je treba vse pač za eno uro venija morala priti na raven evropskih cen, V lanskem letu je bila razlika med našo nabavno ceno pri našem dobavitelju in povprečno prodajno ceno že skoraj 1 tolar za kilo- vatno uro. ‘i. 'e v Prekmurju bistvu preplačali prispevek, kar zdaj odjemalcem vračamo. To vračamo tako, da prve tri mesece v tej zimski sezoni po starem tarifnem sistemu ne bomo obračunavali prispevka za moč. In ker je ta znesek preplačan za Šest mesecev, ga bomo spet začeli obračunavati Sele septembra. Pri vseh gospodinjstvih, kjer porabijo mesečno manj kot 260 kilovatnih ur, kolikor znaša povprečni slovenski odjem, je ta prispevek v bistvu manjši oziroma, če porabijo manj, pomeni to zanje celo pocenitev. Vse je torej posledica prehoda iz enega v drug tarifni sistem. Sicer pa so odjemalci v Prekmurju v povprečju plačevali s položnicami za dva celo socialne kategorije, ko smo s ceno elektrike hoteli reševati nekatere socialne probleme, ki pa v bistvu niso bili pravilno zajeli. Stari tarifni sistem ni upošteval realnih socialnih kriterijev, saj nekdo, ki porabi malo električne energije, Se ni nujno, da je revež, V praksi lahko to nadomesti s kako drugo vrsto energije. Imeli pa smo tudi določilo, po katerem smo nekomu, ki je porabil manj kot 50 kilovatov na mesec, celo dajali določene ugodnosti. Te ugodnosti pa naj bi bile varčne naprave za izrabo električne energije. Dejansko nismo mogli zajeti neke korelacije med višino osebnega dohodka in standardom porabnika. Poleg tega so bila tam še nekatera druga določila, ki jih ni bilo možno uresničiti. Zaradi obilice dodatnega dela in evidenc smo imeli precej višje stroške.« - Kaj se želi doseči z novim tarifnim sistemom? »Z nekaterimi popravki je nov tari In i sistem sicer podoben prejšnjemu, toda vsebuje določene spremembe pri prodaji električne energije iz elektroenergetskega sistema in za odkup električne energije od malih proizvajalcev. Poznamo Ugotavljamo, da odjemalci, ki to upoštevajo, lahko dosežejo razmerje več kot 1:2 v korist cenejše porabe, S tem se lahko pri končnem celoletnem obračunu precej prihrani,« — Kakšno vlogo pri tem pripisujete stikalnim uram? »Porabniki se ne smejo povsem zanesti, da jim bo stikalna prodamo okrog 200 milijonov kilovatnih ur, potem ni težko izračunati, v kakšnem stanju smo. Zato tudi sedaj cena kilovatne ure ni realna. Ker je elektroenergetski sistem velik, se nažiranje substance takoj ne pozna. Ta posledica se občuti Sele kasneje. Spričo splošnega zategovanja pasov je jasno, da je to vidno tudi pri nas. Hkrati pa je treba nenehno obnavljali 2500 kilometrov električnega omrežja. Če računamo, da je povprečna življenjska doba takega omrežja 20 let, si laže predstavljate, koliko je treba gospodinjski odjem. mali konskimi določili se ni dal tržno obnašati,« gorenjeB^r^DS MURSKA SOBOTA Staneta Rozmana 9 Telefon in faks: 22532 ,d.o.O- V najkrajšem času vam popravimo vse gospodinjske stroje gorGHjG Za gotovino in s popustom PRODAJAMO vse izdelke GORENJA • pralni stroj že od 52.153 SIT • barvni televizor od 57.794 SIT • zamrzovalne skrinje že od 40.596 SIT • hladilniki že od 38.311 SIT Prodajamo tudi druge gospodinjske stroje! Možnost nakupa tudi na 4 čeke in na zakup (lizing) na 24 obrokov! SAMO PRi GORENJE SERVISU KUPLJENI GOSPODINJSKI STROJI IMAJO 24-ME-SEČNO GARANCIJO! odjem in ostali odjem gospodinjstev. Manj znan je mali gospodinjski odjem, ki omogoča uporabnikom, z omejeno porabo do moči 1x16 amperov, da se jim mesečno obračunava le en kilovat priključne moči, H gospodinjskemu odjemu pa štejemo vso porabo električne energije v stanovanjih, za razsvetljavo pripadajočih postranskih gospodarskih prostorov, vstopov k stanovanja kim hišam ter porabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hišah, kot so dvigala, stroji za pranje in sušenje perila, motorji centralne kurjave in hišnih vodovodov. Zelo pomembno je, da k tej porabi spadajo tudi vsa kmetijska gospodarstva, in sicer za obratovanje kmetijskih motorjev in aparatov, namenjenih za kmetijsko proizvodnjo, V gospodinjski odjem štejemo tudi porabo internatov za otroke, dijake, študente, delavce, invalide, starejše osebe, upokojence, za otroške vrtce. i- 3 BREZ ELEKTRIKE NE GRE - glavna transformatorska postaja v Murski Soboti ura večno pravilno kazala. Kot vsaka ura, se tudi ta lahko pokvari, zaostaja ati prehiteva. Odjemalec ima možnost, da sam kontrolira, če je preklop res ob pravem Času. Če znaša to odstopanje več kot eno uro, nas je odjemalec dolžan obvestiti, da na njegove stroške to popravimo. Vzdržujemo le popravila števcev, za kar nas prav tako mora obvestiti odjemalec, čeprav so napake na števcih Šolske kuhinje in počitniške zelo redke in se dogajajo veči- domove oziroma stanovanja, ki nimajo penzionske oskrbe. Sem sodijo tudi toplotne postaje, kurilnice, skupni vodo- noma pri atmosferskih ali kakih drugih prenapetostih.« Elektrika je vodi in čistilne naprave, ki niso . v sestavi podjetij. Mali odjem prepoceni velja tudi za ostali odjem, kar pride v poštev npr. za razne delavnice, zlasti pri izumirajočih obrtih. kjer porabijo zelo malo elektrike. Pri odjemu od — Ali menite, da se porabniki dovolj zavedajo pomena varčevanja z elektriko? »Cena električne energije je bila do te zadnje podražitve i do 35 kilovoltov je novost približno povprečno 1 pfeni- uvedba srednje sezone za industrijo. Tu je razmerje med vi- gov. S to podražitvijo bomo dosegli okrog 10 pfenigov. soko, srednjo in nizko sezono Drugje v Evropi pa stane kilo- 1,6:1,3:1,0. V to srednjo sezono so po novem zajeti marec, april, oktober in november. V gospodinjstvih pa ostaja še naprej zimska sezona (od 1. vatna ura 17 pfenigov. Mislim, da je električna energija poceni blago, ki ni dovolj cenjeno. Zato določenim porabnikom cena električnega toka ne oktobra) in poletna sezona (od predstavlja posebnega izdatka. 1. aprila). Na ta način se želi pokriti dejanske stroške proiz-,vodnje električne energije. Problematične so zlasti konice. Takratna poraba električne energije je dosti dražja od povprečne cene energije.« - Kaj pa druge spremembe? Cena električne energije je potemtakem nizka, ker so naše vhodne cene približno iste kot na Zahodu. Pri nas je cenejša edinole delovna sila, ki pa je v ceni kilovatne ure zelo majhna postavka. Dogovorjeno je, da bi v petih letih Slo- Položnice po novem — Kako pa je po novO s plačevanjem električne! toka s položnicami? »Položnice so doslej pribt jale po starem tarifnem pravi niku. Letošnjega januarja pt' hajajo položnice v bistvu še i nazaj, v februarju pa se bod že pojavljale položnice, > bodo imele obračunano elel triko za lanski december Se p starem. Govorim za položni# na katerih se obračunava elet trika za dva meseca. Pri trajn kih ta zadeva seveda odpad* ker sc mesečno sproti obratt nava poraba električnega tob Februarja bo dobila straol položnico, na kateri bo inid decembrsko porabo obra& nano po stari ceni, za januar f že novo. Marca pa bo že polo' niča z novo ceno za letoSH januar in februar,« — Ali imamo dovolj el^ trike? »Ta hip je dovolj elektrik energije, ker so hidrološke d* mere ugodne. To pomeni, I se poraba pokriva s proizvO* njo, občasno pa se energi tudi uvaža. Trenutno ni kaK* problemov, ki so bili prej, I* se je razmišljalo o redukcij’ električne energije.« - Kako pa gledate na S sebne proizvajalce elektrike! »V Prekmurju imamo d* malo elektrarno, ki stal* obratuje, in sicer Obalova ’ Pertoči. Z novim tarifnim sis* mom jim je priznana ugodne) cena, ki se je izenačila s ce* kilovatne ure v gospodinjstvu - So težave z izterjavo f plačevanju elektrike v inv striji? Imate velike dolžniki »Lahko rečem, da v ind‘ striji ni kakih večjih probj mov. razen seveda v podjetji ki gredo v stečaj. Če lahko,-trudinio, da od njih nekako’ vlečemo ta denar. Na žal# električno energijo tudi izkW Ijamo. Drugi odjemalci plav jejo dokaj redno, ker jih sp# bujajo izplačane obresti i* Imamo kar 96-odstotni mku* s čimer smo med prvimi v 9 veniji. V živilskopredelovaf in tekstilni industriji, zj# v Muri, se denar stalno vrh-' narediti letno. Zato menimo, O podražitvah ZVeHlO da je za reševanje trenutnih problemov taka politika kratkoročna, ker se dolgoročno ne more iziti,« — E prejšnjem tarifnem sistemu se je veliko govorilo o različnih popustih za porabnike električne energije, Ali še obstajajo kaki popusti za gospodinjstva? »Popusti več ne obstajajo, ostaja pa le mali odjem, ki omogoča malim porabnikom, da je zanje ugodnejše razmerje med porabljeno elektriko in močjo glavne varovalke. Povprečni strošek moči znaša pri gospodinjstvih okrog 25 odstotkov. Za tistega, ki porabi manj, pa je to kar dosti. Zato je prišlo pri malem odjemu do tega, da porabnik plača le 1 kilovat moči, odvisno seveda od priključne varovalke. Zgled: 3-krat 25-ampcrska varovalka, kot jo ima običajno gospodinj- običajno zadnji! - Ali je možnost, da elektrika med letom znova f dražila? »O podražitvah zvemo čajno zadnji in šele takrat.' je to Že objavljeno v Uradc^ listu. Kako bomo lahko kjeP^ varčevali, je odvisno od darske politike države. Kč’ ■ dati prednost, je gotovo vprašanje, potem pa pride ( , sanacije, kar navsezadnje P čarno mi. Če ne plača । čarno mi. Če sredno tisti, ki jo je porabir i po mojem to najslabSi npr. da plača železnici ki se z njo sploh nc vozi-J; kler tega ne bomo imeli vf#_ nano v ceni, toliko Časa nc ’( remo govoriti o kakem trž# gospodarstvu. Cena se bo# rala uskladiti z drugim’ nami, kajti drugače bomo# rali zagotavljati denar na # gačen način, ki pa ni bil i*’’ J t j ( I J stvo, porabi 10 kilovatov. Ta pravičen.« ' .... . torej težko riti, ali ie novi tarifni sistof*’ . . . -Ml moč je v tej zimski sezoni ovrednotena na 64 tolarjev, ............ kar pomeni, da bo tak porab- prodajo električnega nik za prispevek za moč plačal ugodnejši oziroma priniC'' prodajo električnega 640 tolarjev. Medtem pa bo li- od prejšnjega, čeprav j^/ sti, ki bo porabil le 1 kilovatno dlani, da sc v marsičem uro elektrike, plačal samo 64 kujeta. Nesporno pa je, ‘ ' varčevanje z elektriko p#, vem tarifnem sistemu boljj tolarjev. V tem je torej bistvena razlika. Ni pa več socialne kategorije, po kateri smo dajali popuste za 50 do 100 porabljenih kilovatnih ur električne energije, kar se je pokazalo za nerealno. S takimi za- bližano praksi, saj je l , sistem vseboval nekatere nosti, ki jih je bilo zelo uveljavljati. MILAN jef' (9; vestnik, 21. januarja 1993 stran 5 f gospodarstvo Morda pa je svetnik Hrastelj samo podjetnik Novinar Branko Zunec je v časopisu 7 dni objavil nekak sodni dosje narodnodemokratskega svetnika Andreja Hrastelja, ki av-'^1 od poznih osemdesetih let dolguje nad 300.000 ' ' šilingov ~ Kaj pa če je Hrastelj zadnji levičar oziroma »robinhudo-vec«? - Ali pa je levičarska priobČitev Hrasteljevega dosjeja? ~ Nebogljena avstrijska banka oziroma kdo naj ščiti ustanove, ki se Jim je nekdaj reklo »odtujeni centri finančne moči« - Koliko sme dolgovati svetnik? - Kako deluje podjetništvo in kako raziskovalno novinarstvo - Kdo naj ščiti GmbeliČa in kdo Hrastelja? rt h! vil pr 1 el P id el dl El JI 11 ;el & £( Zunčev članek je naslovljen Svetnik Hrastelj in njegovi mi-hjonski dolgovi. V njem popisuje, kako se je Andrej Hrastelj iz Radgone, izvoljeni svet-hik v državnem svetu iz prle-sko-Stajerske volilne enote ter koordinator opozicijskih strank, konec osemdesetih let zadolževal pri avstrijskih ban, u in kako se je vse do današ-izmikal vrnitvi uolga. Zunec kronologijo Hra-teijevega primera zasnuje z in-encijo, da bi obenem izrisal udi nravstveno podobo »izvoljenca« ljudstva. Posodijo lahko tisti, Eo ■J 3 r if 10 1 i' 0 i n I ii !» 0 W iin^jo Radgonski vinogradnik Hra-«1 si je 20. oktobra 1979. pri /'strtjski Bank fUr Zentral-B*unaju sposodil 5.830 Šilingov. Po posojilni ^godbi bi moral dolg vrniti ®Ktobra istega leta, pa si je hno premislil ali pa so nasto-pue nove okoliščine, tako da se J., čv. novembra z banko pogo-roi-^^ plačevanje. Po- j. P’'' pogodbi je bila Hraste-1 ''3 žena. Zaradi te spre-odplačevnja oih^V bančnih kro- o očitno ni prišlo do večjega f^emirjenja, Hrastelja po in-“j^nih obveščevalnih dil rok I oDvesi niso razglasili kanalih Ji ..—i za posojilno ne-P menega ali morda celo za hkrat^^T^’ nekako piše v zadevnem članL ’ ™ zadevnem ori ^P^^sodil denar tudi še 2 PtI Ra.fc^„_i_____ J v, J I ,^3’fesenkasse [ K ( 1 1 1» I 1 t kersbi vefit Bad-Rad- v Klochu. Še celo 310.453 šilingov. amt -J? 'Sti pojavi Se ena On« ,’^^®'^®lkreditbank Akti- Gradca kot ....je po na-sofU,- utemeljeno tako S,’ Hrastelju po-dinarjev 190.201,80 Gara Real vedbi Samuopravna pravica "denarja ^Posojenega ll "e- Piscu te ' She apologije - apolo- '' branjenec ‘'ne/o '■trdo opeče zaia celo po bi rada delovala kot ^ainju, malo bi ea asukala, da se ga ne preveč, in obenem poka-“ "'■wgo plat Štorije ■ je povedal, da ne ve na- ^'>"g"odoiad^'’ dolguje, da njegova žena u plače. Banki Seli s itn odtegljajem . ^^ojilodajalki sla za-'“SonSS"" *’“■ f" «dišču sta po svo-njo Hrac. r ‘obtožili poroki-tožbn ^eno, Sodišče 'jubljanski pritožil le hiu P®'^Kasse m usnel. da obtožili poroki' Je bila tožba — m uspel, da vrnjena radgon- "^^^Pisuja skemu sodišču. Razpisane so bile razprave, ki se jih Irena Hrastelj ni udeleževala, spet je nastopilo višje sodišče in medtem so začeli tožiti tudi Hrastelja. Kar je navsezadnje zgodovinski dogodek, saj so s tem 28, septembra 1983v samoupravnem sodnem sistemu (prvič?) priznali tujo sodno odločbo. Ves Čas toženja in sojenja se Andrej Hrastelj, po Članku sodeč, obnaša kot prevejan in podjeten toženec. Sodišče je zavajal, kolikor je mogel, kolikor je to legitimno in kolikor se sodišče da zavesti. Morda celo bolj, kot se formalno da, saj je čisto mogoče, da je sodišče ravnalo v skladu z revolucionarnim sodstvom, ki dopuča, da se bogataše opetnajsti. Ne smemo namreč pozabiti, da so civilnopravni postopki v nekdanjem samoupravnem socializmu že od svoje predzgodovine, že iz predsamopuravnega časa, iz časa po vojni, zaznamovani z robinhudovsko etiko, ki dopušča, da se bogatim vzame. Vsi procesi proti Hrastelju so doslej tekli pred slovenskimi sodišči, ki so seveda po svoji temeljni naravi (še vedno) socialistična in kot taka s socialnim kodeksom, ki je s kapitalističnim avstrijskim, od koder sta banki tožiteljici, v subverzivnem odnosu. Saj vendar velja oziroma je veljalo, da se celota družbenoekonomskih odnosov preslikava v vse prekate družbene nadstavbe, od sodstva do morale, Tam kjer pa je odvzemanje bogastva bogatim postalo temeljni družbeni in tako rekoč naravni zakon, saj nihče nima dveh želodcev (!). je ta zakon postal tudi ponotranjeni moralni zakon. Povedano preprosto: bogate je bilo dovoljeno in celo zapovedano razlaščevati, ker se s tem oslabi njihova izkoriščevalska moč. Kaj pa je pravz-prav drugega počel Hrastelj? Oslabil je avstrijski kapitali- v kmeta, da bi svoje imetje, ki bi lahko prišlo na boben, se zarubilo in prodalo, zaščitil. Svojo hišo je prijavil kot polnilnico vina in spet je sodišče moralo preverjati, če je dejansko tako. Hrasteljeva pravica Zakaj vsega tega Hrastelj naj ne bi storil? Vse to formab nopravni in pravdni red dopuščata. Zakaj naj rubežnikom ne bi zakrival dejanskega stanja svojega premoženja, zakaj naj jih ne bi odvračal z vsemi sredstvi? Ali ni to v njegovem legalnem in legitimnem interesu? Do tega ima pravico po formalni plati sodnega postopka, ki na tovrstne možnosti opozarja v pravnem poduku, in po pravici, ki mu pripada kot subjektu v pravnem redu. Kdo pa je kriv banki, da ni svojega posojila bolje zaščitila? Surova zvijačnost kapitalizma Znanega podjetnika Sandija Grubeliča je sodišče pred kratkim spoznalo za nekrivega. Česa pa ja bil pravzaprav obdolžen? Mar ne tega, da je izkoristil naivnost ljudi? Toda potem bi morali tožiti tudi vse tiste številne organizatorje in pospeševalce iger, kot so »fer-plej«, »kečdekeš« in podobne. Hrasteljev in Grubeličev primer sta si do neke mere podobna. Pri obema gre za spretnost pri pridobivanju denarja in oba sta na veliko zaprepada-nje ljudskih množic na prostosti, Razlika je v tem. daje Gru-belič na prostosti po določitvi postrevolucionarnega in post- idukcijo, je bil obtožen podkupovanja in obsojen na visoko denarno ter na zaporno kazen. Iz zgodovine rimskega senator-stva oziroma svetni Št va poznamo primer ljudskega tribuna Sulpicija, ki sicer svetu ni dal česa velikega, je pa ilustrativen, ker svojim sicer negativnim zgledom kaže, da so razni Hrastelji v politiki že vedno bili. Sulpicij je predložil zakonski osnutek, po katerem noben senator (svetnik) ne sme biti dolžan več kot 2000 drahem. Zadolževali so se torej že od samih začetkov svetniStva tudi svetniki. No, Sulpicij je zapustil 3.000.000 drahem dolga. Če končamo ta poskus rela-tiviranja H ra stelje ve moralne krivde, saj pravno še ni nič kriv, potem so dejstva torej takale: 1. Andrej Hrastelj bi zem, Skromno sicer, vendar kolikor je zmogel. Ce pa bi vsak sam o upravljal ec naredil toliko.. .1 Uboge banke? Hrastelj je na sodišču na primer trdil, da je dolg že poravnal. Čeprav pa očitno ni. Sodni mlini so r ^rali njegovo izjavo premleti, in ker meljejo počasi, je trajalo kar nekaj časa, da so , jo preverili. Ko je sodišče, navkljub vsem izvijanjem, proces prignalo do praga rubeža in je bilo potrebno obioženčevo premoženje oceniti, je Hrastelj izpodbijal ustreznost cenitev, zahteval je zamenjavo izvedencev in sploh po nekih indicih v Žunčevem članku storil tudi Se kaj drugega, da bi se postopek zavlekel. Dolžnik je med drugim tudi spremenil svoj pri-dobitniSki status in se pretvoril - UNIVERZAL Lendava, d.o.o, 22, LENDAVA dražbo garsonjere v Lendavi, Tomšičeva 3, v 7 nadstropju 25,20 m< Javn 1,020.400SlT. '' četrtek, 28. 1. J993. ob 9- mi u fleH:ot eotn Bražbe tia ''^'^'^stzala Lendava, Partizanstcn 22. ''i Pri blan udeležijo pravna osebe m državljani R Slovenije, ^ane uti« Pr^tijetja položijo varščino v višini 10% od izhkene Op enaki 'o Pfed dražbo. °"aKI Donilrthi _______________ _________________________ Mei °®iavci prednost pn nakupu garsonjere zaposleni Ogled" y “u StAriA^r«^ ct ' ,!2'efonsk?4,°''!^'® po dogovoru št. V tajništvu podjetja. samoupravnega sodišča, ki v njegovem primeru pač ni moglo več še enkrat vzorčno zatolči pravice do podjetnosti. Kapitalizem je, če ljudje svobodno, po svoji presoji razpolagajo s svojim denarjem. Tisti, ki so GrubeliČu verjeli, so to počeli po lastni presoji in volji. Enako so ravnali Hrasteljevi posojilodajalci. Andrej Hrastelj je kot kakšen levičarski Robin Hood izkoristil naivnost avstrijskih bankirjev. Razlika je v tem, da je svetnik Hrastelj (doslej) na prostosti zato, ker je ideologija samoupravnega sodišča to dopuščala, Ce ne bi, bi kljub njegovi zavidanja vredni spretnosti pri izigravanju najbrž dolg že prisilno poravnal. Pravica skazica Toda naj mar zdaj iz tega naredimo inkriminirano dejanje? Kaj se namreč dogaja, če se ob Hrasteljevem primeru problematizira njegova nravstvenost? In koliko je pravzaprav Hra-' steli nemoralen? Če ti nekdo nekaj posodi in mu ti odrekaš pravico, da to dobi nazaj, pod pogoji in v obsegu, ki ga določa vajin posoji-lodajalski in posojilojemalskt . dogovor, je to seveda nemoralno, protipravno in protinaravno. Hrastelj ne zanika, da je dolžan iii da mora dolg vrniti. Išče pa vse načine, da bi to storil čim kasneje. Banka je očitno naredila napako. in če se sedaj problematizira Hrasteljeva nravstvenost, se zamegljuje namen, zaradi katerega banka posoja denar. Posoja ga za obresti zato, da bi količino denana povečala. v V politiki, znanosti m sploh življenju so včasih koristni tudi ne prav in ne povsem nravni ljudje. Predvsem takrat, ko gre za uveljavljanje novih !reelnov, obča morala in celoten ljudski duh pa jih ne prepoznavata, oziroma jih celo zavračata. Znani Francis Bacon, kronski svetovalec, član parlamenta, lord kancler in baron Verulamski, ki je dal svetu naj-naznastvenejšo od vseh metod: v skladu z etično normo moral dolg že zdavnaj vrniti. Če ga ni, je za to krivo pomanjkljivo sankcioniranje pravne norme. Značilnost pravne norme je namreč ta, da za njo stoji represija. Če je Hrastelj spretnejši kot pravni sistem, toliko bolje zanj. In toliko slabše za pravni sistem. 2. Pravna norma, ki je doslej dopuščala zavlačevanje vrnitve dolga, bi se Šavsnila v svoj rep, če bi zdaj, ko se je spremenila njena narava, Hrastelja spoznala za krivega podjetništva. । Sprememba v naravi pravne norme v tej državi se kaže v izreku sodišča, da iznajdljivec Grubelič ni kriv. Podjetništvo je isto kot iznajdljivost. 3, Raziskovalno novinar- stvo. kakršno se razkriva v primeru Andreja Hrastelja in njegovih milijonskih dolgov, prihaja ob napačnem času. Prihaja prepozno, ker je Hrastelj že izvoljen - njegov primer bi bilo potrebno razkriti pred volitvami; to pa seveda še ne pomeni, da ob tem razkritju ne bi bil izvoljen. 4. Če se izsledek raziskovalnega novinarstva zgolj kot razkritje neke javne skrivnosti, ne da bi se prišepnilo tudi, da gre. za drugačne čase in drugačno stopnjo odgovornosti posameznika zase in za svoja dejanja, ga je mogoče razumeti tudi kot poskus zapoznelega levičarstva oziroma primer folklorne nevoščljivosti. 5. Ključno vprašanje je, koliko je svetnik Andrej Hrastelj po vsem tem pisanju o njegovih zasebnih dolgovih moralno načet. Koliko njegova zadeva izpodjeda integriteto državnega sveta ob samem nastajanju te inštitucije? Dejstvo je, daje državni svet razen veta na zakone, ki jih sprejme državni zbor, nima druge avtoritetne moči, kot je moralnost. Kako se bo torej na Hrasteljev primer odzval državni svet? Njegov predsednik dr. Ivan Kristan na vprašanje, če bo Hrastelj moral odložiti svetniško funkcijo: »Slišal sem nekaj o tem, vendar sem premalo seznanjen s to konkretno zadevo, Dokler organi pregona nikogar ne prijavijo in dokler sc človeku ne dokaže krivda, velja za nedolžnega.« Kai pa samoočiSčevalna sposobnost sveta kot moralne inštance? Vam kot pravniku njegov primer ne gre v nos, ne moti to vašega občutka za justitio? »O tem, kako je s premoženjem članov parlamenta, se je doslej govorilo samo v zvezi z državnim zborom, ne pa tudi z državnim svetom. Ne vemo še, kako in kaj naj velja za nepoklicne Člane parlamenta,« ŠTEFAN SMEJ Načrtovanje madžarske elektrarne Dežela daljnovodov Konec minulega leta je občane Lendave razburila vest, da sosednja država l^džarska z vso resnostjo pripravlja načrte maga-lomanske elektrarne na plin, in sicer v neposredni bližini meje : s Slovenijo. Vse, kar je v neposredni bližini meje, pa je tudi v neposredni bližini Lendave. Skupina krajanov je napisala odprto pismo z naslovom Poziv slovenski vladi, ga podpisala ter poslala pristojnim republiškim ! organom in sredstvom javnega obveščanja. V ujem so med drugim zapisali, da zahtevajo od vlade Slovenije, n^ v pogovorih z S&d-žarsko zastopa interese ljudi, ki živijo v neposredni bližini meje. ; Elektrarna na plin bi delovala v neposredni bližini termalne Lendave, ki jo razvijajo kot oazo zdravja, turistični kraj visoke kategorije; po njihovem mnenju bi žitnici Slovenije nenehuo grozila nevarnost, sej s strani Madžarske konstantno pihajo zračni tokovi, ki bi nosili nad našo pokrajino izgoreli plin in nevamo onesnaževali ozra^e prav ob vznožju Lendavskih goric. Ker do srede januarja niso dobili ne krajani in ne mediji nobenega uradnega odgovora na pismo, smo povprašali na Ministrstvo za varstvo okolja in urejenaje prostora republike Slovenije. Čeprav je v začetku kazalo, da nihče ne ve nič o načrtovani elektrarni, še manj o poslanem pismu krajanov Lendave, smo nekaj vseeno izvedeli. Ministrstvo je dobilo prvo obvestilo o načrtih Madžarske v drugi polovici oktobra 1992, posredovalo jim ga je Ministrstvo za zunanje zadeve, le-temu pa madžarski veleposlanik. Zeleno ministrstvo ne more reagirati, dokler ne dobi uradnega dokumenta tudi , o moči načrtovane elektrarne. Dejstvo pa je, da bo morala Madžarska upoštevati mednarodne konvencije, saj za gradnjo tovrstnega objekta tik ob državni meji potrebuje najprej soglasje sosednje države, s katero ima dobrososedske odnose in kjer živi tudi madžarska manjšina. »Nima smisla delati panike zaradi elektrarne na plin,« je povedal Janko Žeijav z omenjenega ministrstva. Obstaja mednarodna konvencija, ki omejuje onesnaževanje prek mej, poleg tega pa je to elektrarna na zemeljski plin, ki je v primerjavi z drugimi (predvsem termoelektrarnami) najmanjši onesnaževalec zraka. Seveda bi to držalo v primeru, če bi bila to »normalna« elektrarna samo za I potrebe Madžarske, Od načrtovane elektrarne naj bi bil resda viden le 120-metrski dimnik, vendar pa bo to elektrarna z močjo 1800 megavatov električne energije, kat je enako proizvodnji treh termoelektrarn, ki imajo moč So stanj ske. Kaj več nam tudi na ministrstvu niso vedeli povedati, so pa prosili, naj jim posredujemo informacije mi, če bomo izvedeli kaj novega. Zaenkrat lahko napišemo: Vestnik je objavi! prvo infor- Vse kaže, da mediji obmejnih madžarskih pokrajin niso preveč navdušeni nad načrtovano ^dnjo plinske elektrarne. V 24. Številki č^opisa leta 1992 je v članku z naslovom za izvoz med dtupm zapisana isgava^Lajosza TomHja, predsednika Združenja za zaščito narave: >>... Vpr^nje konui je potrebna elektrarna? Kc»nu bi daj^a profit in koga bi prizadelo onesnaževanje okolja? Zanesljivo je, da bi v primeru gradnje elektrarne morali pozabiti na na&te o razvoju turizma. Potrebno je računati s tem, da se na 20 kilometrov širpkem okrog efekuarne spremeni miltrcc klima in bi bili v veliki nevarnosti gozdovi.. V Članku z naslovom Dokler Je u^o še modna, pa je zapisMio: »... Domačega energetskega problema nt potrebno reSevati z absolutnim večanjem proizvedene ener-^je, ampak z bolj gospodarnim izkoriščanjem Se olretojeSh virov. Če pomislimo, da se v zahodni Evropi z encimi viri proizvede 2- do 3-krat več elektrike kot na Madžarskem, je jasno, da je na tem področju še vdil»} rezerve, h^titut za zaščito okolja ni natančno seznanjen s konkretno tehnologijo elektrarne, vendar bi po globalnih ocenah šlo za povečanje nitrc^en oksida in drugih snovi v atmosferi za približno dvakratno vrednost, ^t^ljivost elektrarne bi bila približno 18O0MW, Madžarska bi uporabila priMižno 450 MW, zahodna Evropa pa okrog 1300 MW. Zaradi tranzita bi si nekaj elektrike zagotovila tudi Slovenija...« Etek-traina bi bila zgrajena na 25 do 30 hektrajih na obmoi^u Lentl-Redi cz-Res^k. macijo o načrtovani elektrarni na plin v Letenju na Madžarskem že v začetku junija 1992, ko so madžarski strokovnjaki v Lendavi predstavljali »prednosti« načrtovane elektrarne, Štefan Smej je med drugim zapisal, da je največja plinska elektrarna doslej v Ha-mitabadu v Turčiji z zmogljivostjo 1600 MW. In Se: »Velikost plinske termoelektrarne je najbolj vprašljiva. Zaradi tega argument, da so 150 metrov visoki dimniki potrebni samo zaradi zračnega hlajenja, ni čisto prepričljiv. V dimnih izpuhih bodo, kot so rekli madžarski strokovnjaki, vodna para, ogljikov dioksid in dušikovi oksidi. O tem, kakšne kakovosti je ruski plin, koliko bo v izpuhih tega in onega, niso mogli ničesar natančnejšega povedati, ker da nimajo s seboj analize sestave plina ,., Leta 19W, ko bo konec gradnje, naj bi letno v Letenje iz daljne Rusije prihajalo 3 milijarde kubičnih metrov plina...« V električDO energijo naj bi se pretvorila približno polovica tega plina. Morebiti se nam res ne bi bilo treba razburjati zaradi elektrarne na plin, ampak bi morali zagnati vik in krik zaradi načrtovane distribucije električne energije. Madžari bi elektriko prodajali tudi drugim državam; v Italijo naj bi pošiljali po daljnovodih 1300MW električne energije. Madžari so se o prenosu električne energije že pogajali z Avstrijci, vendar o rezultatih pogajanj ni ne duha ne sluha. V zameno so ponujali 300MW električne energije pod ugodnimi pogoji, toda ekologi so v Avstriji že preglasni - ne marajo daljnovodov. Ostaja jim torej le možnost, da bodo daljnovodi proti Italiji potekali prek Prekmurja in Prlekije in naprej po že obstoječem slovenskem električnem omrežju, Ker v pokrajini ob Muri nimamo tako močnih 50 metrov visokih daljnovodov, jih bo potrebno zgraditi. V zameno za dovoljeno distribucijo elektrike bi Slovenija dobila 200 (ali 300) MW, kar je menda polovica zmogljivosti JE Krško! Ali bo slovenska vlada v zameno za električno energijo Žrtvovala kmetijsko (in hkrati nerazvito) območje ob Muri in v Slovenskih goricah? ( Vse je udvisno ud lega, kateru ministrstvo ho imelo pri pogajanjih z Madžarsko odločilno besedo: Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za energetiko ali Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora. Seveda pa to tudi v prihodnje ne bo edini primer »meddržavnega poslovanja«; podobne ekološko nesprejemljive tovarne gradijo ali bodo poskušali graditi na mejah tudi drugi naši sosedje, kajti pokrajine ob meji so za * ' nuinbiH'. vse manj razvite in nepo* BERNARDA B. PEČEK ii' stran 6 vestnik, 21. januarja 1993 zveza potrošnikov Med pravicami potrošnikov in človeškimi pravicami je le malo razlik^ trdi Breda Kutin^ predsednica Zveze potrošnikov »To plačat ali naredit, pa tiho bit!« Breda Kutin je začela kot vodja raziskuvalne enote pri Zavodu za napredek gospodinjstva in nadaljevala v Domusu najprej kot razsikavalka nato pa kot vodja raziskovalne enote, kjer je ostala do začetka leta 1990. Poleg tega se je ukvarjala tiidi z naČrtova-njem, novinarstvom in fotografiranjem. V tistih letih se na po-dorčju varstva potrošnikov ni kaj dosti naredilo (nekaj je bilo še minule slave), tako da si je morala Kutinova izboriti projekt Kakovost proizvodov široke potrošnje in storitev in v letu 1987 potovanje v Nemčija in Švedsko, kjer je proučevala organiziranost varstva potrošnikov in primerjalno ocenjevanje izdelkov. Zatem je pripravila predlog o izločitvi raziskovalne enote kot neprofitne organizacije iz Domusa, vendar je bilo v listih letih očitno prezgodaj razmišljati o tovrstnem nadzoru s testiranjem izdelkov. Za nekatere je »prezgodaj« še danes, saj niso redki primeri, ko poskušajo na vse načine onemogočiti ali zanikati delo Zveze potrošnikov, ki deluje dobri dve leti. Njihovo orožje; revija VIP, strokovna podkovanost na pravnem in ekonomskem področju ter bogate izkušnje. Še vedno se ubadajo s problemi financiranja, toda danes jih upoštevajo že bolj resno kot pred leti, prav tako imajo za sabo že nekaj uspešnih »bojev«. ni kontinuitete. Sveti so bili del političnega sistema. Zveza potrošnikov pa je nadstrankarska skupina za pritisk, gre za samoorganiziranje posameznikov, ki se lahko odzivajo na vse, kar se dogaja. Zavest ljudi, da morajo najprej nekaj sami prispevati, da bo njim bolje, je še zelo nizka. Tista mejo, ki je bila v prejšnjem sistemu, kaj je dovoljeno in kaj ni, je še grozljivo čutit), čeprav je formalno ni več. Ampak v zavesti ljudi je Še navzoča. Zato se danes ljudje Še vedno premalo pritožujejo! Pri nas je tako: če nekdo reče, ja to se pa ne da. se pač ne da. Cela vrsta stvari je, zaradi katerih ljudje v normal- Bredo Kutin smo najprej vprašali; bi bilo morebiti bolje. če bi bili državna organizacija? »Takole bom rekla: takrat sem verjela, da je najbolj idealna državna inštitucija. Danes tega ne verjamem več! Ni mi nerodno povedali! S tesnejšimi stiki in boljšim poznavanjem področja sem ugotovila, da država sicer mora biti navzoča, vendar le tako, da vzpostavi potrebne pravne mehanizme. Da smo se lahko registrirali, smo potem to tako naredili; to je trajalo dva ali tri mesece, kasneje pa smo v statutu dodali, da smo nadstrankarski, in poudaril, da se s politiko ne nameravamo ukvarjati kot politična organizacija, ampak le na ta način, da bomo povsod, kjer je to mogoče, zahtevali pravice potrošnikov. Niti po naključju se ne bomo pojavljali ■»/ tim V Oi*«' V V tem strankarskem boju. To je reorganizira inšpekcijske službe ter v okviru državne uprave odpre urad za potrošnike, ki bi skrbel za to, da se ščitijo interesi potrošnika v vseh resoqih: zdravstvu, šolstvu, energetiki, varstvu okolja, Kjerkoli bi se kakšna pravna ureditev pripravljala, bi moral sodelovali tudi ta urad. Primerjalno testiranje, informiranje in vzgoja potrošnikov pa potekajo zunaj države, država le zagotavlja sredstva; potrebna je oddaljenost od države kot inštitucije, saj ima posebno v javnem sektorju zelo veliko moč. Mi se namreč premalo zavedamo tega, kdo je potrošnik. Potrošnik ni le kupec, tuje mnogo širše. Potrošniške pravice so tiste, ki jih uveljavljamo v vsakodnevnem življenju. Razlika med Človekovimi in potrošnikovimi pravicami je samo ta, da so prvim dodane še pravice do svobodnega izražanja, javnega in političnega delovanja itd. Toda če vi pogledate potrošnikove pra- vice, kako nas na primer obravnavajo kot posameznika na zavarovalnici, občini... to so potrošnikove pravice.- To niso neke imaginarne pravice.In tako je zunaj varstvo potrošnikov tudi definirano!« Ljudje se niti ne zavedajo, kaj vse lahko zahtevajo za to, ker vzdržujejo državni sistem? »Poglejte - potrošniki smo vsi davkoplačevalci. Ne sicer vsi, ker otroci niso, so pa zelo dobri potrošniki. Ampak skozi vse to bomo počasi začeli spreminjati svojo miselnost, da smo pravzaprav mi tisti, ki na neki način redimo to . državno upravo; oni živijo od nas in ne obratna.« Potrošnišld proMemi so lahko poirtičiii V predvolilnem boju je SLS izkoristila vaše ime ~ jo boste tožili? In Še: zakaj ste se organizirali kot politična stranka? »SLS ne bomo tožili zaradi tega, ker je pravni sistem Se povsem neurejen in se to enostavno ne splača. Bomo pa skušali doseči- da tega več ne bodo uporabljali. Zakaj smo se organizirali kot politična organizacija? Iz zelo banalnega razloga: ker je bilo dovolj 20 podpisov in statut, da smo se organizirali; ker mislim, da zveza potrošnikov ni društvo! Zakon o društvih je star in ni prilagojen sedanjim razmeram, druge zakonodaje, ki bi omogočila registracijo neprofitne org nizacije, pa sploh ni bilo. T T I Nizozemskem, ki je majhna, kar 650 tisoč, v Ameriki 3 milijone. Najpomembnejši medij je posebna potrošniška revija. Mi sodelujemo z drugimi potrošniškimi revijami in lahko objavljamo njihove teste; to je najpomembnejše orožje. Eden od pogojev je, da ne sme imeti revija nobenih oglasov; tam ljudje vedo, da kupujejo objektivno informacijo, zato so pripravljeni revijo naročiti. Revija je najpomembnejši posrednik informacij vseh potrošniških organizacij po svetu. To se pravi, da ljudem ni potrebno ne vem kako aktivistična delati, ampak je že s tem, ko se naročijo na revijo, ta daj-dam že dobro vzpostavljen. Revija jim da bistveno več informacij, kot zanjo plačajo. Oni pa ji I O mogoCajo e k onomsko os- 1 bila le pragmatična rešitev, 1 uporaba zakonodaje, ki nam I omogoča neprofitni status. Če I bi se organizirali kot d.o.o., bi Breda Kutin, predsednica novo, da organizacija lahko deluje, To so tudi strokovno močne organizacije - v Avstriji imajo čez 100, v Veliki Britaniji pa Čez 500 zaposlenih. Tukaj smo zaenkrat le tri.« So inšpekcijske službe pripravljene sodelovati ali vas imajo bolj za konkurenco? »Jaz mislim, da so pripravljene sodelovati. V začetku seveda: kaj pa se ti grejo! To je bolj občutiti v mestu. Ena od slabosti je, da so inšpekcijske »To tako ali tako. Računi so zelo pomembna zadeva, brez njih se praktično nič ne da uveljaviti. Za kakšno stvar, ki ni preveč draga, pa veste, da nimamo volje, da bi jo uveljavili. Drugi korak je ta, da se bomo morali navaditi reči: to pa ni dobro, s tem pa nismo zadovoljni, tole pa bomo reklamirali. To je tista prva psihološka ovira, ki jo mora vsak pri sebi premagati. Da to ne pomeni, da sva zdaj skregana, če nekaj ni dobro. Pri nas se trgovci Še vedno čutijo napadene. Če nekaj ni v redu. On je dolžan zadevo urediti, To pa pomeni, da lahko midva čez pet minut greva že na kavo in nisva skregana. V manjših krajih je to še posebno občutljivo. Tako kot si v službi ne morejo več privoščiti, da bi imeli na plačilnem seznamu nekoga, ki ne dela dobro, tako si tudi mi za svoj denar ne moremo privoščiti, da bi kupovali slabo ali da bo storitev slabo opravljena. Tole bom plačal, če je toliko vredno, če ne, pa bo treba reči, da naj dajo dober izdelek ali pa denar nazaj.« - postopek je enostaven in hiter. Tam tudi inšpekcije bistveno več časa porabijo za svetovanje in dosti manj za sankcioniranje. Ampak ko kaznujejo, pa kaznujejo zares.' Kazni so hude. Pri nas se pa določene stvari enostavno ne splačajo. V drugih državah imajo veliko vlogo tudi .oni-budsmani’, ki imajo avtoriteto in lahko problem rešijo.« Zakon o varstvu potrošnikov naj hi bil osnova, vendat ga slovenska skupščina Št vedno ni sprejela. Kdo se g« »Jaz ne mislim, da se ga bojijo, Mislim, da v marsikateri glavi še ni pripravljenosti, da bi razmišljali na nov način, da se gre še vedno preveč po liniji najmanjšega odpora. Nekatere stvari se sicer pripravijo, vendar potem ni volje za neke sistemske rešitve ali nov pogled na stvari in se samo ugotovi, da se ne da. Veste, to je pa naju- I bili takoj profitna organizacija Zveze potrošnikov Slovenije in se ne bi mogli vključevati v potrošniško gibanje. Tako pa smo že 1991 postali Član Mednarodne zveze potrošnikov in sprejeli njihova pravila. To je le ena cvetka naše sedanje pravne neurejenosti in čim bo možno, se bomo preregistri-rali.« Nočete se ukvarjati s politiko, vseeno pa ste na politične stranke naslovili odprto pismo. Zakaj? »To je pa druga zadeva. Pi- nem svetu ne bi bili tiho, ampak bi se še kako razburjali. službe vezane na lokalno oblast. Tako kot je davkarija plačana in odvisna od države, tako bi morali narediti z in- Enostavno se zdi našim škoda Spekcijami. Ne morete priča- izgubljati energijo. Dejstvo pa je, da dokler ne bomo močna organizacija, ki bo imela v svojem jedru močan profesionalni tim, se bomo izredno težko bodli z nasprotno stranko.« kovati učinkov od nekoga, ki dobiva plačo od občine, občina pa dobi denar od teh in teh firm in obrtnikov; če bo kaj narobe, jo boste spravili ob Kaj pa, če trgovec tega noče storiti? »Mora poklicati inšpekcijo. Naše izkušnje pa kažejo, da je tisti hip, ko trgovci vidijo, da kupec ve, za kaj gre, precej manj teh odporov. In če potem še vztraja pri inšpekciji... seveda pa je Se pomembnejše, da se uredijo pristojnosti inšpekcije, da so kazni večje. Dokler so postopki tkko dolgi, trdim, da država posredna podpira dobnejša pot, če je potrebno , nekaj narediti z večjim napo-' rom ali poiskati rešitev, to s« pa pri nas ne da.« Ce bo zakon sprejet, vi pt^ boste imeli dovolj članov, bo' ste tudi dovolj močni, da ogrozite velike monopole? »Ja, saj to je naš namen! Problem delovanja potrošniške । organizacije v majhnih državah , je Se posebej težak, zaradi tega...« J So vam že grozili? »Ne Se! Ha, ha, ha. To sama pomeni, da še nismo dovolj 1' močni.. .Pravzaprav so bile že ( nekatere posredne grožnje, že' ' Davkoplačevalci imajo veliko moč Večina verjetno razmišlja; : 1 smo smo poslali zaradi tega, kaj pa lahko jaz kot posamez- ker mislimo, da je varstvo potrošnikov zelo pomembna poli- nik tukaj sploh naredim? »Ja, če bomo tako razmi- t I tiCna tema. Odgovori strank Sijali, potem ne bo niČ. Če pa izrazito kažejo, kako nizko na njihovi lestvici so realni problemi; v obdobju novonastaja- se bomo zavedali, da vsak od nas daje svoj denar, da mora vedeti, zakaj ga daje in ga tudi joče demokracije so se stranke odtegne takrat, ko misli, da ne-preveč ukvarjale same s sabo, komu ne pripada... Kako preveč ukvarjale same s sabo, pa tudi v tem predvolilnem krasno bi bilo, če bi bili člani boju so zelo malo razmišljale, kaj ljudje potrebujejo, kako se bodo tega lotevali, na kakšen način reševati probleme. Še vedno veliko strank o tem sploh ne razmišlja, če pa že, pa je to površno in ne zares. Ko Zveze potrošnikov močnejši in bi bojkotirali banko. V trenutku bi se zadeve začele spreminjati. Nas je malo in smo šibki, zato si tega še ne moremo privoščiti. Zato pa se 1 lahko banka na ta način izziv- 1 bomo namreč imeli malo bolj ija, češ saj jih je samo tristo, normalen in utečen sistem, ne ~ ' . . bo več vsakodnevnih razprtij o tem, katera stranka je kaj Banka brez komitentov ne more obstajati!« Veliko časa in truda bo še povedala, ampak bo po- potrebno vložiti v izobraževa-membno, kaj je kdo naredil. Ali je nam kot posameznikom kaj boljše ah slabše? Ko bo začela veljati to, bodo potrošniške teme še k^o politične in se bo s tem lahko pridobivalo volivce.« Kakšno je bilo sofinancira-^ nje Zveze potrošnikov Slovenije do sedaj? »Do sedaj je bilo financiranje popolnoma neurejeno. NajhujSe porodne krče smo že prestali! Zveza potrošnikov je namreč začela brez kadrov in brez potrošnikov. Potem smo nje ljudi? »Ljudje se premalo zavedajo svoje moči. Na prvi pogled mi nismo dosegli velikih rezultatov, Če pa pogledamo vse skupaj, smo. Se bolj pomembno je, kaj si bomo uspeli zagotoviti za naprej, kako se bomo začeli obnašati! Reči moramo: jaz sem tisti, ki dajem denar, in hočem vedeti, zakaj ga dajem. Če pa ne bo tako, ga pa ne bom dal. Pa bomo neko trgovino, ki se grozno obnaša, bojkotirali. En teden bi bil dovolj! V trenutku bi se obrnili. Že začeli dobivati po kapljicah, sedaj se zelo pozna, da se je toda prve pogodbe so bile pod- odnos do strank spremenil. Za- pisane šele lani. Sem in tja smo si uspeli izboriti kakšne subvencije, precej pa smo odvisni od Članarine. Tudi v prihodnje nameravamo biti na tem po-droi^u zelo delavni, zato smo tudi Sli v to akcijo 200 tisoč izvodov VlP-a. Zdaj imamo 2 tisoč članov in naročnikov in kaj? Zato, ker je povpraševanje padlo. Zunaj so to zelo močne organizacije, ki na nek) način uravnavajo povpraševal nje. Če rečejo, da je nekaj dobro, potem to ljudje tudi kupijo, nasprotno pa ne kupijo. Če rečejo, s tem pa tem se ne splača poslovati, se jih ljudje jaz upam, da bomo prišli do izogibajo.* Sf želite, da bi imel takšen Številke 2500. Veste, zadeva niha. Ljudje so še vedno prepričani, da je to le nekaj malega zraven, saj že itak država skrbi za nas. Mogoče bi bilo pametno poudariti razliko med potrošniškimi sveti in nami! Tu vpliv? Koliko članov morate imeti? »Natančno to! V Avstriji imajo 100 tisoč naročnikov. u Mnogi potrošniki bi radi izvedeli, zakaj sta sadje in zelenjava tako Foto: Andreja Pirher draga prav v Pomutju. kruh, občino pa ob denar. Ja kako bomo pa preživeli? Tako je to! In potem je nepošteno kriviti tistega inšpektorja, če dela v skladu s politiko v občini. Verjemite mi, da pri nas posamezniki Se vedno ne štejejo kaj preveč! ,Posameznik ima to za plačat ali to za naredit, pa tiho mora bit’. Ta misle-nost, kako ga bodo le ujčkali, da bo Čim več zaslužil, je Se grozljivo navzoča.« Kako reči: To bomo reklamirali? Kako se torej mora obnašati v Nemčiji I milijon, v Veliki zaveden potrošnik? Shranje- Britaniji manj kot milijon, na vati vse račune in dokumente? takšno obnašanje. To pa je nujen pogoj. Če se gradi samo na , zavesti, mislim... v življenju morata biti korenček in palica. Če tega ni v pravem ravnotežju ... Premajhne kazni Kako je v drugih državah, kakšne so kazni? »Ja, predpisi so dosti jasnejši. Poleg tega imajo sodišča za potrošniške spore, kjer po sistemu arbitraže rešujejo take probleme in potem avtomatsko določijo odškodnino ali da ni treba sodniku plačevati taks to, da so nas kar precej Čass pustili čakati, če bomo sploh splavali ali ne, je bila dovolj trda preizkušnja, da ideja it v svojem začetku ni propadla-Sedaj ni več vprašanje, potrošniška organizacija da ali ne. Zdaj je vprašanje, kako hitr<^ se bomo razvijali in pridobival' moč. Pomembno je, da bonif Sli po eni strani dovolj smela naprej in po drugi ne prehitro-Moramo imeti dovolj močna jedro, kajti ljudem lahko prinesemo velika pričakovanja, p’ tudi velika razočaranja. Res j® da ljudje preradi preložijo breme na drugega in potem čs', kajo na rešitev. Dejstvo pa j<< I n S n 1 ti I c 1 s z 1 tl d r —J- —----------J-— r- J da bomo zmogli, če boin®; I uspeli zgraditi dovolj močo!! । organizacijo s profesionalninj timom, če se bomo loteva^' stvari od problema do pro^ blema,« Nekaj uspešnih zadev je za vami. Velika nevarnost da se izgubite v papirjih, boste obremenjeni z zadevami' ki vzamejo veliko časa, pi^' vega učinka pa ne bo. Ali druga skrajnost (Če boste volj učinkoviti in nevarni), vas obtožijo podkupovanja? »Ja, seveda, zato smo vztf^ jali pri reviji, čeprav to zahte*® ogromen napor. Ne le to, da? potrebno zagotoviti denar, je težko, saj se revija ne p*’' kriva zgolj z naročnino. DrOfS^, pa Je, da bomo dejansko n®* zoči pri najbolj ključnih zad^ vah, najbolj pomembnih, tah’ da jih bomo selekcionirali. T”' kaj smo iz dneva v dan v d' sprotju ~ Ce namreč ljudje kličejo po telefonu, mi ne remo reči, da tega ne botd^ delali, ali pa da se ukvarja^*? samo z našimi člani. Je pa vs^ dan Se vedno veliko vpraša® po telefonu. To da znaS Ijud*' na enostaven način svetova?' pa zahteva precejšnje znanj®' izkušnje, saj ljudje niti ne do,kdaj lahko zahtevajo vf* Čilo dolga. Zaenkrat je to tovanjc Se brezplačno, ven®' dolgo tako več ne bomo zt”*. gli. Včasih pomaga že sar”;, dopis firmi, vendar tudi dop sovanje vzame veliko Časa.*' BERNARDAH. PEČ^^ I I I i u db ti dc jiir Šo Ve C Ve je v vil nii pr hi že dr gr gii vp 3 t vestnik, 21. januarja 1993 stran 7 V (• i' '.a f ;a G '3 e h i' o ; t i I P n I e ii ? L [ 1 i sociala, šolstvo, zdravstvo Gimnazija in nekdanji Center poklicnih sol zares ločena Tekstilci, kovinarji in Mura Centra, kot ,se je na kralkp reklo Srednješolskemu centru tehniško-pedagoške usmeritve M. Sobota, že od 1. septembra PJ91 ni več, saj je razdružen v dve samostojni Soli — Gimnazijo ter Srednjo tekstilno in strojno Solo. Vendar seje kar dolgo »vleklo’, da sta šoli naposled pravi »ločenki*. Delujeta sicer v isti stavbi, imata pa vsaka zase vse službe in dokončno je razdeljena (določena) tudi lastnina, kar je bilo dokaj težko. Zapletalo pa seje tudi pri nekaterih drugih vprašanjih, ampak takšne so pac posledice ločevanja. Naš tokratni namen pa je zapisati nekaj več o drugi temi - uspešnemu dogovoru za sodelovanje med Srednjo tekstilno in strojno šolo s podjetjem Mura. njaki sproti seznanjali s tetino- f loškimi in drugimi novostmi tekstilne industrije, ker imajo oni objektivno gledano boljše možnosti za vpogled v te novosti. Poleg tega pričakujemo od Murinih tovarn konkretno pomoč v raznem materialu, da učenci spoznajo tudi, kaj vse je pravzaprav mogoče dobiti na trgu.« nas je o pogovoru za Srednja tekslilna in strojna. Sola Murska Sobota kmalu pričakuje potrjen statut to mora storiti vlada Republike Slovenije - in potem bo tudi Janez Obal J s uradno ravnatelj zavoda,, J Edvard Stojko ravnatelj Varovanje zdravja ' ljudi in dobrin I I »Novo vodstvo naše Sole se je odločilo za agresivnejšo politiko, da bi dosegli večjo kakovost učno-vzgojnega procesa, več znanja in. če smem tako povedati, izboljšan imidž naše šole. Le-ta nam je zelo potreben. Vse to pa od nas pričakuje tudi ' — v svet in Evropo usmer- tl, J^na Mura, kar je seveda prav. Naša r>-^ ’ ■ K pričakovanja pa so, da bi bili učenci, predvsem boljših razredov, med šolanjem več vkljuCeni v Murin delovni pro- ces in da |jj njeni strokov- Zs Ljutomera f: f ; amil f 93UU MM ' snu . mm I vodil generalni ________ BOŽO KUHARIČ, so izrazili tekstilne enote. I Kuzma pa ravnatelj strojne f enote sodelovanje seznanil v.d. Srednje tekstilne in strojne Sole JANEZ OBAL. Predstavniki Mure, ki jih je direktor veliko pripravljenost za tesnejše sodelovanje in tudi povedali, da pričakujejo od šole več reda, da bodo imeli učenci ob Da sta Gimnazija in nekdanji Center poklicnih šol zares ločena koncu šolanja pravilen odnos (razdružena), je lepo videti tudi na tablah pred skupno šolsko do dela, da bodo imeli delovne stavbo. navadc in privzgojen čut odgovornosti za red, Samo s takšnimi kadri lahko Mura računa na visoko produktivnost. ^Ponosni na gimnazijo H let« je jubilejno za ( «'«nnazijo Ljutomer - f t ! 'J** "-J Obletnico gre za ,, ---vpisa prve gene- vije osmošolcev, prvih dija- „ ....... Vrvice v, prvin oija* JI kov in dijakinj. To je bilo v šol-skem letu 19fl3/<14, Jeseni, ob I začetku pouka v novem šol-, skem letu, j slavili. Do I bodo ta jubilej prt>- takrat pa jih Čakajo 1*1 — pa lili kdiGi ^*”*®'’***"* haloge. med letošnjimi počitni-imajo namen preurediti notranjost učilnic, predvsem električno in vod^ Ijavo ter obnoviti .. ki so že precej obrabljene Šolska stavba se namreč bliža 100-letnici, in sicer jo bo dočakala leta 1995. catni in vodovodno nape- talne obloge. . zato bi bilo potrebno postoriti Se marsikaj drugega, ta namen so sprejeli 4-lctni načrt ^tva naloga ostrešja - je že opravljena. Lani je Sola dobila streho. Prav zamenjati .... _______ Tretja etapa je notranja pre-četrta navct V ta Lani 'je in za obnovitvena dela. obnovitev novo tako so lani uspeli dotrajana okna. Četrta pa novo p roče- ureditev okolice. Upajo, tirali 'jutomerske gtm- 1 le tudi, dti [ je tudi, da so organi' 1 oddelek, ki »h*® predmetniku kot reden predmet lafmSČino. Ggo iavljajo 2.-čina ni potrebna le zn študij medicine, t— M... v »antreC, da latinS- --Buictttc, temveč tudi za Študij tujih jezikov, prava, naravoslovja in drugih področij, Gre za .... s književnostjo, P® je po 3 jezikov, prava, za latinščino M umiku I 1. do 4 1 . 'S* od l n««, ' v jezikoslov- li nem odelku. ________ ' j pa, da bi dali možnost fa-ji kultativnega pouka latitiS-' l tene tudi drugim učencem, |l te bodo upeli zagotoviti kali der. Razmišljajo da jim bo vse to uspelo uresni-do 100. obletnice- Pretežni del denarja za naložbe naj bi jim zagotovilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, računajo pa tudi na podporo TTiittiCnc občiiK in po-•trovlltljcv Doslej so skoraj ialpt'>n — Vedno naleteli - ..njcieli na razumevanje . . '‘Vsekakor lahko trdimo, di* l® bila ustanovitev gimnazije ''.Ljutomeru med 30 Icu upra- To ic ..................- "''nanje Probv„ trdimo, da pred 3fi Icii upra ‘n Lv. jc potrdilo tudi za-^iadiii za vpis. Nekaj !>» jt bilo le ob začetku ic oo začetKU iiviicu usmerjenega izobra-^vanja, ko 'k imela gimnazija aružbo^lovnu-kuJtuTni kyam. 2: uvedbo splošnega gittinazljslfega programa pa je vpis sper porasel, tako da vpi-st»ien-,i, 3 oddelke novincev, ^olo obiskuje ucc-ii- 12 oddelkih. Toliko jih n’ tev v vpi- !>5daj 362 učen- Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora je bi! organi- [ zator že dvaindvajsetega .strokovnega srečanja strokovnih r delavcev dejavnosti za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo in dekontaminacijo v zdravilišču Moravske Toplice. Eb I je namreč zelo pomembna preventivna dejavnost, na letošnjem strokovnem srečanju pa so dali poudarek varovanju zdravju ljudi in dotnin. |'ifSveLa str se udeležili delavci, ki delajo na imerdiMSpliiurnvTCi području DDD-deJavnuKtl, 1 tako delavci v zdravstvu kot veterini in agronomiji, prišK pa so tudi mednarodni strokovnjaki priznanih tovarn. »Na strokovnem posvetu govorimo o novostih v stroki, o tem, kako bolje in več delati in kako zagotoviti večjo strokovno odgovornost pri izvajalcih, Ena od pomembnih tem je tako bila odgovorno.st stroke za opravljeno delo in storitve. « i je povedal direktor mariborskega zavoda za ( zdravstveno varstvo dr. France Jurc, bilo še nikdar. En oddelek je .obarvan’ naravoslovno-mate-matično, en družboslovno in en jezikovno. Treba pa je reči, da ima ljutomerska gimnazija Se vedno pečat družboslovno-jezikovne šole in da so naši dijaki na tem področju dosegali zelo dobre rezultate. To pa ne pomeni, da se tisti, ki končajo našo gimnazijo, ne bi imeli možnosti enakovredno vpisovati v druge univerzitetne pro- ^rame.H je riovedat ravjjtiUlJ DZVALD TUCIČ, ko smo pred dnevi poizvedovali, kaj delajo, kako poteka letošnje šolsko leto in kakšne načrte imajo. Po tradiciji se vpisuje na njihovo Šolo največ osmošolcev iz ljutomerske in radgonske občine, niso pa redki tudi dijaki iz soboške, lendavske in ormoške občine. V minulih letih so se vpisovali tudi učenci iz sosednje Hrvaške, in sicer tisti, ki so obiskovali osnovno šolo na Razkrižju ali kje v ormoški občini, Sedaj sta samo 2 ,hrvaška* dijaka. Kadrovsko stanje na gimnaziji Je dokaj ugodno. Neustrezno zasedenih delovnih mest ni, izjema sta le 2 pogodbena profesorja. Manjka pa jim psiholog, ki bi ga lahko takoj zaposlili. Čeprav je bila ljutomerska gimanzija okrog JO let usmerjena kol drožboslovno-jezi-kovna. kar je nekoliko vplivalo na opremljanje, pa lahko rečejo, da so dokaj odbro oprem- 11; I' t- glede ocenjevanja, to pa je tudi Učenci naj bi se bolje usposobili tudi za šivanje zahtevnejših operacij. V Muri pa se zaposlujejo tudi nekateri učenci, ki končajo strojne programe (strojni tehniki. obdelovalci kovin, odvisno od posameznega pro- vzdrževalci ogrevalnih naprav fesorja in predmeta. Priporočila o napovedanem spraševanju nekateri ne upoštevajo do- a' l: — Gospod direktor, vas zavod opravijo tudi kemijske analize pitne vode za našo regijo in zgodilo se je, da v enem primeru ijade niso zaupali vašemu delu oziroma dobljenim rezultatom, ki ste Jih podali, ter so terjati nevtralno analizo, Kaj hi rekli na izraženo nezaupanje vašemu delu? »Mi smo inštitucija, ki opravljamo družbeno pomembno dejavnost. Torej, če je v vprašanju izpostavljena kemična analiza, mislim, da imajo naročniki možnost naročili kontrolno analizo tudi pri drugi inštituciji. Ne pomnim, da bi i taki primeri bili, saj so naši kemiki oziroma izvajalci v na- I šem inštitutu za varstvo okolja dosegli že mednarodni ugled j in so cenjeni tudi v sosednji Avstriji,« 3 - Analize, predvsem kemijske, so zelo drage in naročniki, ki so 1 tudi plačniki, tehtajo, kdaj bodo analizo naročali. J » Ce gre za ukrepe iz tako imenovane javne zdravstvene dejav- I nosti, je tu nosilec ukrepov republika in jih tudi financira. Ker pa I naš zavod opravlja na področju varovanja okolja in v okviru DDD-dejavnosti storitve, ki Se niso zajete v javnih dejavnoslih, se srečujemo h problemi in smo na križišču, kjer se danes pojavlja močna konkurenca, stroški pa lo selild Vsak dober laboratorij zahteva opremljanje, gre za drage aparature, zato pa so tu stroški, ki jih pač morajo pokriti naročniki analiz.« - 5 čim boste širili svojo dejavnost, v katero smer bo tekel razvoj vaše stroke? Razvoj je dinamičen, vsekakor izvajalci s tega področja moramo zagotoviti več discipline kot v preteklosti, večje sodelovanje z veterinarji, agronomi, entoraologi in ustreznimi inšekcijskimi službami. Vemo, da so zaenkrat stvari, ko še nimamo ustreznih republiških predpisov, še nedorečene in neurejene. V prihodnje naj bi intenzivirali delo na strokovnem področju in poskrbeli za dodatno usposabljanje na prehod na standarde Svetovne zdravstvene organizacije in Evropske skupnosti. Tudi pri uvozu in izvozu se vse bolj povdaija kontrola našega dela in gremo v smeri, da povzamemo listo, kar Evropa že ima.» MH idr.) na omenjeni Soli, zato obstaja obojestranski interes tudi za sodelovanje pri tovrstnem Primerjava učnega izobraževanju. Z vlaganjem uspeha 1. ocenjevalnega ob- sledno. dobja z lanskim 1. polletjem pa je pokazala, da ni bistvenih od- stopanj Najbolj bistvena podjetij v tehnično opremo Šolskih učilnic in delavnic si bodo učenci obogatili znanje in to razlika v predmetnikih pride v 4. let- niku, ko je na voljo 11 neraz- kasneje na delovnih mestih tudi vračali. Šola pa lahko povrne del pomoči tudi z izvedbo porejeni‘1 ur. gimnazija jih namenja ali za matematiko ali jezike ali za družboslovje. Dijakom, ki razmišljajo, da bodo nadaljevali študij na poslovno-ekonomski fakulteti v Mariboru, bodo posebej omogočili tudi učenje predmeta ekonomika. Nemalo dela in skrbi pa ima vodstvo šole tudi z izvajanjem obveznih izbirnih vsebin, ker je dodatnega izobraževanja že za-Ljutomerska poslenih kadrov. ' — Prav gotovo so takšne oblike v manjših krajih manj možnosti za njihovo realizacijo. Čc povezovanje šole in tovarne zelo koristne. JOŽE GRAJ ZDRAVE ŽIVAU > GOSPODARNEJŠA REJA PIRITEL vodotopni prah Maribor ali gredo dijaki v Ljubljano, to precej stane, v 1 drago pa je tudi, če pridejo strokovnjaki v Ljutomer. Zato se trudijo, da čimveč dejavnosti izvedejo s pomočjo domačih profesorjev in strokovnih delavcev iz domačih podjetij. Zato bodo 2-krat za teden dni prekinili teoretični pouk in tedaj bodo potekale dejavnosti iz obveznih izbirnih vsebin. En teden pa bodo namenili že .starim’ dejavnostim, kot so kulturna in športni dnevi. Razporedili sojih med šolskim letom. Organizirajo tudi ekskurzije. 3:5 fe’ za odpravljanje želodčno-črevesnih glist pri • prašičih • teletih • konjih • ovcah,kozah Uporaba: 1 Ih- ti 1 i pujski: takoj po odstavitvi in vsaj 10 dni pred prestavitvijo v pitališče; po potrebi čez 4-6 tednov ponovimo plemenske svinje: 3 tedne pred porodom plemenski merjasci: 2-4x na leto teleta: 15. dan življenja in po potrebi žrebeta, odrasli konji in breje kobile: 2-3x na leto ovce, koze: pred izgonom na pašo; na paši pred močnim deževjem; pred vhlevljenjem Stavba, v kateri deluje ljutomerska gimnazija, se bliža IhO-letnici. Vsekakor častitljiva starost. Letos pa je 30-letnica vpisa prve generacije gimnazijcev v Ljutomeru. (Fotografija: J. G.) Ijeni tudi za pouk fizike, kemije, biologije in računalništva. Dopolniti je treba seveda zastarelo učno tehnologijo. Tako kot večina srednjih Sol Sloveniji, so tudi v Ljutomeru prešli na 3 ocenjevalna obdobja. Prvo se je končalo 24. decembra, in ko ,so ga analizi- v rali, so bili .še kar zadovoljni. Večinoma upoštevajo navodila Ministrstva za šolstvo in šport Lani bili celo na Dunaju. V načrtu je, da vsaj enkrat letno obiščijo gledališče v Mariboru ali Ljubljani. Dijakom pa priznajo tudi njihovo udejstvovanje pri raznih dejavnostih v športnih, kulturnih in drugih društvih ter sodelovanje pri izvajanju raznih raziskovalnih projektov idr. Potem pa le tako naprej! Pred zdravljenjem priporočamo laboratorijski pregled blata. Pirite! dobite brez recepta v lekarnah in kmetijskih zadrugah. JOŽE GRAJ L---- lek d.d. stran 8 vestnik, 21. januarja 1993 I nasveti I Dogajanja na Ljubljanski borzi Spremenjena pravila objavljanja tečajev vrednostnih papirjev, ki se sedaj objavljajo vsakodnevno in skupno za promet preko borze in izven borze fOTC trg) so me prisilila. da tudi sama spremenim tedensko poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi, to pa iz razloga, da bi bila čimbolj pregledna in razumljiva za vas spoštovani bralci. V vsaki številki časnika sem vam tudi pojasnjevala tekoče spremembe. ki so se dogodile na sami borzi ali spremembe povezane z borzo. Uvrščena kotacija I - Obveznice V uvrščeni Rotaciji 1 kotirata obveznici RSL 1 in RSL 2. RSL 1 je 13. 1. 1993 nekoliko padla (-0,2 odstotne točke) tako, da se je njen enotni tečaj izoblikovai na 116,1, prometa z njo pa je bilo za 13423 lotov. Naslednji dan je ostala na istem nivoju pri prometu 5945 lotov. V petek pa je nenadoma poskočila za kar 1,2 odstotni točki (117,3), prometa pa je bilo za 6795 lotov, V ponedeljek 18. 1. je njen enotni tečaj neznatno padel (117,2), prometa pa je bilo za kar 15132 lotov. Z obveznico RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil zadnji opravljen promet 3. 12. 1992, njen enotni tečaj pa je bil 116,0. RSL 2 je 13. 1. pristala na enotnem tečaju 90,1 (-1-0.1 odstotne točke), sklenjenih poslov pa je bilo za 1662 lotov. Naslednjega dne se je njen tečaj vrnil na 90,0 (-0,1) pri prometu 1234 lotov, v jaetek pa je padel še za 0,1 odstotno točko (89,9) pri nekoliko manjšem pro- H I i aiA Čuta prvih bore«* R, «8250 «0606 62-636. ntefaks: 0606 62-6S2 TOSlCV/UAVCA cJ&itLJMNa ' S^ovanaka <«sta 54. 6*000 «oc* m-iss. liMcrak«: im*; ^rtlzanska <««ta 3-5. 62000 Maribor «062 2»>460. 062 29-460 pa je narasla za eno odstotno točko (104,5), prometa pa je bilo le za 10 lotov. Z obveznico Lesnina se je trgovalo 15. 1. in sicer s 5 loti, tečaj pa je ostal enak koc na borznem sestanku 12. 1., torej 84,8. z obveznico Metalna pa le z 1 lotom 14. 1. 93 po tečaju ^,7, kar je prav tako enako kot na borznem sestanku 12. 1., ko je bilo prometa za 43 lotov. Z obveznico Občina Laško se po 12. 1., ko je bilo za 730 lotov prometa, njen enotni tečaj pa 81.5 ni trgovalo, obveznica Občina Zagorje pa je 13, 1. narasla za 0,2 odstotne točke (80,5), naslednji dan pa za prav toliko padla (80,3), enako pa tudi v petek (80,1), Prometa pa je bilo za 68,77 in 165 lotov. Nov teden je začela z rahlim porastom(-h0,2odst.t.),takodase je njen enotni tečaj izoblikoval ponovno na 80,3 (54 lotov prometa). Z obveznico PTT Gorica po IZ 1. ni bilo prometa, njen enotni tečaj pa je tedaj bil 87,3 pri 140 lotih prometa. 13. 1. 93 pa je padel tečaj obveznice PTT Ljubljana (-0,2), tako, daje njen enotni tečaj pristal na 98,4 pri 23 lotih prometa, 14. 1. pa 5 lotov prometa pri enakem tečaju, 15, in 18. 1, se z obveznico PTT Ljubljana ni trgovalo. Obveznica Rogaška 1 je 13. 1. ostala na enakem tečaju (85,7) kot predhodni dan, prometa pa je bilo za 326 lotov, 14. 1. pa je porasla za kar 1,2 odstotni točki (86,9), pri prometu 323 lotov. V petek ni bilo prometa z njo, v ponedeljek pa 25 lotov prometa po enakem tečaju (86,9). Obveznica Rogaška 2 je 13. 1. ostala na istem nivoju (48,3), naslednji dan pa padla za kar 3,3, odstotne točke (45,0), Prvi dan Je bilo z njo za 6 lotov, drugi dan pa za 22 lotov prometa, nov teden pa Je pričela s porastom za 0,6 odstotne točke (45.6) pri prometu 22 lotov, Z obveznico Rogaška blagovna Je v letošnjem letu bil opravljen promet le z 2 lotoma jx» tečaju 13725 5. 1. 93. pa Se ta posel je bil aplikacijski. Z obveznico Vulon se letos še ni trgovalo, 26. 12.1992 pa Je dosegla tečaj 106.7. Z delnico Grad ni bilo prometa od 17, 9, 1992, ko je bil opravljen promet po tečaju 1450. Delnica MK Založba je 13. 1. padla iz 1711 na 1612 (82 lotov prometa), naslednji dan pa tx>-novno narasla na 1710, ko je bilo 2 njo za 1012 lotov prometa, 15. 1. je ponovno narasla, tako, da je njen enotni tečaj bil 1783, prometa pa je bilo za 50 lotov. Tečaj delnice NIKA je porasla 13. 1. za 397 (32539) pri prometu 74 lotov, naslednji dan Se za 1896 (34435) pri 221 lotih prometa, 15, 1. pa še za 454 (34889) pri 56 lotih prometa. Porast tečaja se je nadaljeval tudi v ponedeljek in sicer za 612 (35501), ko je bilo prometa z njo za 154 lotov. Tečaj delnice Rogaška prednostna je 13. 1. padel iz 2519 na 2407 (622 lotov prometa), naslednji dan ponovno narasel, tokrat na 2594 (810 lotov), v petek 15. 1. pa ponovno padel na 2512, prometa pa je bilo za 3634 lotov. 18. 1. je lastnika zamenjalo 2305 teh delnic, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 2680. Tečaj delnice SKB prednostna je še kar naraščal do 18. 1., tako da je 13, 1. njen enotni tečaj narasel na 18531 pri prometu 2911 lotov, 14. 1. na 19154 (1779 lotov) ter v jjetek 15. 1, na 19640 pri prometu 3257 lotov, 18. 1. pa nekoliko padel na 19378 (-262), ko je bilo s to delnico za 2020 lotov prometa. MU, Načeto proste izbire osebnega zdravnika se začne uveljavljati v praksi, kar pomeni tudi, da zavarovanci ali bolniki po zakonu dobivajo določene pravice, ki bi naj sčasoma prinesli boljši odnos med zdravnikom in bolnikom. Gre za urejanje celost- nih v in osebnih odnosov konceptu družinskega zdravnika, zato osebni zdravnik dobiva posebna pooblastila in tudi nove naloge. Pravice in dolžnosti glede izbire osebnega zdravnika 1. Zavarovana oseba ali bolnik si mora pri prvem zdravljenju v zavodu ali pri zasebniku osnovne zdrav- stvene dejavnosti ___________ osebnega zdravnika. Če gre izbrati za nujno medicinsko pomoč in se še ne more odločiti za zdravnika, bolnik pomoč Odhod k Zdravniku metu (234 lotov). Večji padec (-0,7 odst, t.) pa je zabeležila 18. 1., ko se je njen enotni tečaj izoblikoval na 89,2 pri prometu 1402 lota. Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil opravljen promet 5. 1. 93 in sicer z 2 lotoma po tečaju 82,0. Uvrščena kotacija II - obveznice V uvrščeni kotaciji II kotira le obveznica mesta Ljubljana. 13. 1. 93 Je bilo z njo le 30 lotov prometa, njen enotni tečaj pa Je rahlo porasel na 90,9 (+0,1), naslednji dan pa še za 0.3 odstotne točke (91.2) pri prometu 2672 lotov, V petek je njen tečaj ostal na istem nivoju, prometa pa je bilo za 100 lotov. Za kar 0,6 odstotne točke je njen enotni tečaj padel v ponedeljek (90,6), prometa z njo pa je bilo za 32 lotov. ' 13. 1. in 14.1. pa je bil opravljen Prosti trg - Delnice 13. 1. 93 je tečaj delnice Dadas porasel iz 17457 na 17639 (-i-182) pri prometu 18 lotov, naslednjega dne nekoliko padel na 17608 (-31) pri 13 lotih prometa, v petek pa padel na 16350 (-1258) pri 25 lotih prometa. 18. 1. je ponovno narasla na 17637 (4-1287), prometa z njo pa je bilo za 88 lotov. Kratkoročni vrednustiii papiiji Tudi $ kratkoročnimi vrednostnimi papirji banke Sloveni ke je postal promet živahnejši. Tako je bilo 13. 1. za 88 lotov prometa z Blagajniškimi zapisi banke Slovenije po tečaju 61,7. z 18 loti 15. 1. po tečaju 61.6 ter 18. 1. z 12 loti po tečaju 61.8. V času od 13. 1, do 18. 1. je zamenjalo lastnika tudi 199 tnalih lotov tolarskega dela dvojčkov po tečaju 117,6 do 118,2 ter 182 velikih lotov tolarskega dela dvojčkov po tečaju od 117,6 do 118,3. V tem času je bil promet tudi s 155 malimi loti deviznih delov dvojčkov po tečaju od 120,9 do 121,5 in z 52 velikimi loti deviznih delov dvojčkov jK> tečaju pravtako od 120,9 do 121,5. Samo 1 lot malega dvojčka (komplet) je zamenjal lastnika 18. 1. po tečaju 119,7, 20 velikih lotov dvojčka (komplet) je zamenjalo lastnika 15. 1. po tečaju 119,5, 18. 1. pa 25 velikih lotov dvojčka po tečaju 119,7. v zdravstveni ustanovi mora dobiti, o zdravniku pa se lahko odloča drugič. 2. Zavarovani osebi nihče ne sme določiti, katerega zdravnika naj si izbere. To velja tudi za zdravstvene zavode in delodajalce, ki tega ne smejo zahtevati iz organizacijskih ali drugih Tazlogov. Tudi starost zavarovane osebe ne more biti razlog za omejevanje izbire (otroci niso dolžni imeti izbranega zdravnika samo v otroških dispan- zerjih). 3. Nihče ne sme zahtevati od zavarovane osebe, da si osebnega zdravnika izbere še preden zboli (opredeljevanje v naprej). 4. Ob prvi izbiri zdravnika zavarovanec izpolni predpisani obrazec, ki ga dobi v ambulanti in ga tudi podpiše. Nihče tega ne more storiti v njegovem imenu, izjema so seveda mladoletne in pravno ssposobne osebe, za katere odločajo o izbranem zdravniku starši oziroma skrbniki. 5. Pri ponovni izbiri zdravnika pred pretekom enega leta, to je v izjemnih primerih, ko gre za spremembo stalnega bivališča, ko bi nastali dodatni stroški potovanja, morata zavarovanec in zdravnik podpisati soglasje o izpisu. Kadar soglasja ni, o izpisu odloča zdravniška komisija prve stoponje. Novo izbrani zdravnik lahko zavarovani osebi, ki si ga izbira za osebnega zdravnika pred potekom enega leta, da v podpis izjavo le, če ima zavarovanec podpisano soglasje o izpisu ali odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V zdravstveno izkaznico morajo na mescu za zaznamko izbranega zdravnika, vpisati tudi datum izpisa. 6. V primeru, ko zdravnik preneha z delom zaradi upokojitve, spremembe zaposlitve in drugega, se njegovemu nasledniku priznajo vsi dotlej opredeljeni zavarovanci, vendar imajo zavarovanci takoj pravico zamenjati zdravnika, čeprav Se ni pretekitf eno leto od izbora. 7, Zavarovana oseba lahko samo v nujnih primerih koristi zdravstvene storitve na stroške obveznega zavarovanja pri drugih zdravnikih. Če te nujnosti ni, Zavod za zdravstveno zavarovanje ne bo plačal računa opravljene storitve pri drugem in ne izbranem zdravniku, 8. Izbrani zdravnik lahko prenese pooblastila, ki jih ima po zakonu, na drugega zdravnika. 9. Dosedanja opredelitev bolnikov ali zavarovancev ne more pogojevati nove izbire osebnega zdravnika, ki si ga morajo zavarovanci izbrati po prvem januarju. 10. Zdravnik ne sme odkloniti zavarovancev, ki se opredeljujejo zanj, dokler ne preseže števila opredeljenih, ki mu ne prinaša več zaslužka. Upokojencem izkaznice o zavarovanju konec februaija. Upokojenci in njihovi družinski člani bodo zdravstvene izkaznice o prostovoljnem zdravstvenem dobivali postopoma, zavarovanju prvi predvidoma konec februarja. izkaznice bodo poslali z Ljubljane. Na izkaznice bodo najdlje morah Čakati tisti, ki 50 nepravilno izpolnili pristopno izjavo in morajo po območnih enotah ponovno preverjati odločitev. Dokler pa upokojenci izkaznice ne bodo imeli, v ambulantah morajo pokazati ob zdravstveni izkaznici Se odrezek od pokojnine. MH I L I. Je I Tončka Božinovič NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO I RS BANKA UBK UNIVERZALNA BANKA kot eksUuzivna banka s sodobnim pristopom do Mieitta v svqi posioimi enoti v Murski Scitxxi zagotavlja vame in donosne bante posle. I ,, , ■n ■ Mlinopekova Ti prodajalna in okrepčevalnica i; c ‘5 ZA OBČANE IN OBRTNIKE hranilne vloge hranilne vloge na odpovedni tok ' depoziti žira računi obrtnikov menjalnišid pmli devizni depoziii prilivi in nakazila v tujino vnovčevanie čekov kratkoročni in dolgoročni krediti ZA PRAVNE OSEBE vodenje žiro računov depozitno poslovanje kreditno poslovanje pasbvanje s tujino lactoring ' tolarske in devizne garancije vodenje nerezidentnin računos' UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Ljubljana P£ Murska Sobota Slomškova 25,69000 l^r^ Sobota tel.: 069/31 810,32 801,32 BOO, fax: 069/22 838 UBK UNIVERZALNA BANKA • VASA TRDNA OPffiA V POSLOVNEM Smu 1 s k d T V Kocljevi ulici v Murski Soboti to obveznico tudi promet z davčno olajšavo po tečaju 84,0 s (skupno 15 lotov). Uvrščena kotscija II - Delnice V uvrščeni kotaciji II kotirata delnici Salus in Lek. Z delnico Salus je bil zadnji opravljen promet 29. 12, 1992 po tečaju 4700, z delnico Lek pa se je letos trgovalo 14. 1. 93. lastnika je zamenjalo 20 delnic po tečaju 8800 in 18. 1 po enakem tečaju, prometa pa je bito za 10 lotov. f t t Z prodajalna (I 3 Prosti trg - Obveznice Obveznica Gorenje Je tik pred zapadlostjo kupona (15. 1. zapade kupon) rahlo padla (-0,1), kar je najverjetneje posledica zmanjšanja likvidnosti udeležencev na borzi, zaradi izplačil plač. Tako je enotni tečaj te obveznice ostal na enakem nivoju tri dni (od 13.-15. 1.) in sicer 95.7, prometa z njo pa je bilo prvi dan za 74 lotov, drugi dan za 213 lotov, na dan zapadlosti pa le Se 2 lota. Tudi 18, 1. je lastnika zamenjalo še 25 lotov te obveznice jx> enakem tečaju. Z obveznico Juteks ni bilo prometa že od 26. 11. lani, ko je dose-gja tečaj 101,0. z obveznico Lek 1 pa že od 8,10.1992, ko je bil njen enotni tečaj 102,5. Z obveznico Lek 2 je letos bil opravljen promet le 12. I. po tečaju 98,0, prometa pa je bilo za 56 lotov. Z obveznico Laško se je letos prvič trgovalo 14. 1. 93 po tečaju 103.5 (40 lotov), naslednjega dne h VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranja Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-363, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij rte vračamo. Naročnina za 4. trimesečje 1992 je 650,00 SIT, za podjetja 1,500,00 SIT, za naročnike v tujini 30 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-6204»112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. 16/IB z dne 30.1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točka tarifne Številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. I kruba, peciva, slaščic in mlečnih izdelkov • odprto vsak dan od 5.30 do 18.00 • v soboto od 5.30 do 13.00 okrepčevalnica /edi z žara^ pice, obloženi kruhki, sladoledi, izbrana ponudba pij^č pec/vo^ 1 J ll s/aščice^ odprto vsak dan od 5,30 do 20.00 v soboto od 5.30 do 13.00 Otvoritev prodajalne ZLATI KLAS bo v petek, 22. januarja, ob 11. uri. Poskušnja Mlinopekovih dobrot in Unionovih pijač. VABLJENI! l J vestnik, 21. januarja 1993 stran 9 "I t NAFTA Lendava, p. o. ■ —, n MiifirMavaj Lendava, Rudarska c. 1 I V skladu s sklepom delavskega sveta podjetja objavlja razpis za Zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov v Lendavi, Kranjčeva ulica 61 (dvorana Mahe) v skupni površini 966,85 m- za 5 let. Ogled prostorov je možen vsak dan od 8. do 12. Pisne ponudbe je potrebno oddati v 8 dneh po objavi oglasa z oznako za razpis kmetijska panorama Majhna srca »tovarniških prašičev« Zavarovalnica Triglav Murska Sobota I I I I radenska - TRI SRCA RADENCI Objavlja dražbo ________ rabljenega elektro viličarja, tip 4/15, letnik 1981, nosilnost 1350 kg, izklicna cena 352,500 SIT. Ogled je možen 27. 1. 1993 med 12. in 14. uro v obratu Boračeva. Dražba bo 27.1. 1993 med 12 in 14. uro v Boračevi. Kupci pred dražbo položijo varščino. 10% in V0RWERK BRANKO M. Kuzmiča 29 Murska Sobota Cenjenim strankam Sporočamo, da imamo spremenjeno tel. št. 96931 289, 1 1 l'nporiičuino sel ' THISHOP d.o.o O.O.Q, trgovina dcbel^o in drobno 1 PO ZELO UGODNIH CENAH I VAM PONUJAMO; ~ gradbeni material; betonsko železo, __________ mreže, cement, apno, strešniki Bramac - krnetllsko mehanizaciln' /4. - - ‘ armaturne -••leuiako mehanlzaclloi - dvobtazdni plugi, dvotednt kultivatorji za koruzo - trtno — ~ Mne sadike [' »ntrauiD L Semena. i -'«6ns sn hrft7 davka Telefon: ogrevanje umetna gnojila prometnega (069) 76078 ^GODNO! 1 I *Ctne(i ^*^«a OLT (Možriost 3 n« plačila Obroke brez na obresti) d.o.o. 33, *«do opravljali storitve za pospeševanje malega gospodarstva. Z vsemi izbranimi kandidati bo Izvršni svet SO Lendava sklenil pogodbo o sodelovanju. Vsi interesenti naj se pisno prijavijo na naslov: Izvršni svet SO Lendava, Trg ljudske pravice 5. I nzSpIn p.p. 45 61000 Ljubljana (061) 455-381 (061) 271-135 t (068) 46-568 d.o.o. ČANG-ŠLANG shujševalni Čaj GINGER čaj za moško vitalnost a. Svet Vzgojno-varstvenega zavoda Lendava razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevali: - pogoje iz 73. člena 2WP0, - da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bodo s svojim delom prispevali k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda, kar dokazujejo z minulim delom, - da so pri svojem pedagoškem delu dosegli delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bodo lahko uspešno opravljali dela in naloge pedagoškega vodje zavoda, - da obvladajo slovenski in madžarski jezik. TAR-GARD je ustnik za trajno UPORABO. ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR-GARD. TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvoji! svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97% Škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben. TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni »kadilski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh in najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD Se prozornega. pri katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje. KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠI OD VŽIGALNIKA! TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik KING-KONG .T =11 699 SIT + PTT stroški NAROČILNICA Ime in priimek: Ulica in št. v’ ■s*- •T: I KING-KONG, LJUBITE SE BREZ SKRBIl Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa« prave prodaje kondomov, Čaprav so ti Je vedno najtx>lj£i varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ? Zato ker kup« prisilijo k obotavljanju. Te skrbi izginejo, ie kupile KING-KONG, ker: zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinaH * zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je vedno pri toki * pri nakupu KING-KONGA lahko velib prihranite. Ne verjamete? Poskusite! ' KING-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini meda; popularni medenjaki!!! Komplet vam poJljemo po pošti na naslov. Če pa zaradi sostanovalcev tega ne Želite, imamo relitev: napijtre svoje ilh* in priimek, namesto na^ova pa post testante, poStno Številko in meslo. S tem bo vseteSeno, vaS KING-KONG vas h čakdl sedem dni na poštt^ Plačate po povzetju. Embalaža je navtraJna. 9W SIT + PTT s(n^ Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Svet Vzgojno-varstvenega zavoda Lendava. Rok za obvestilo je 30 dni. Cang-šlang JE ČAJ ZA ZMANJŠANJE TELESNE TEŽE. Med najpomembnejšimi boleznimi so tisterJ so povezane s preveliko telesno težo. Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepši in uspešnejši. Naredite prvi korsl^ popijte skodelico ČANG-ŠLANGAl Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napitki, tablete.. J in razne diete pomagali pri zmanjšanju telesne teže, idealne teže pa niso ohranili. ČANO-ŠLANO je drugačen. Pripravljen j«^’ naravnih sestavin po starodavni kitmski recepturi. Povzroča zmanjšanje apetita, izgubo sala, zmanjšuje telesno lei* Nekdanji kitajski velikaši so pili CANG-ŠLANG, da so ohranili zdravo, prožno telo, mladost in gibčnost-učinkuje, se je ČANG-ŠLANG na kitajskem ohranil do danes - celih 1700 let! V eni Škatli ČANG-ŠLANG je 40 vr^ čaja - dovolj, da vam uspe! Vsak dan pred obrokom popijte skodelico Čaja in vaše težave zaradi telesne teže se Poštna St. in kraj raztopile. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE, VITKOST, USPEH. WH SIT ■ PTT clr^ GINGER, ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO MOŠKI! Čaj GINGEB? sestavljen postati kitajski recepturi, ki seje ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili, da so ohranili vitkost« INTERIERada Prodajalna stanovanjske totvKHJKCNG Genoies^r Deuč opreme Lendava, Partizanska 48 Telefon: (069) 77 161 Velika izbira spalnic in pohištva za dnevne sobe ter miz in stolov MUKALES. 15 % popust ob gotovinskem plačilu kuhinje MARLES Po naročilu izdelamo in opremimo Vaše bivalne prostore in razne lokale. Ponujamo tudi pohištveno okovje, okrasne predmete in J veliko drugega. Kupcem iz tujine povrnemo prometni davek. (x^i nnuoiosn teataTAIlGlRD IvsmGHGEA hsnrČAHGŠUNsIZZI Naročilnico pošljite na naslov: Džirto. p.p. 61000 Ljubljana ■ Najlepši dan Bilo je v nedeljo, 10. januarja 1993. S sestrično Karmico sva naredili sneženega moža. Imel je klobuk, oči, rdeč nosek in usta. 'V roki pa je držal metlo. Bili sva zelo veseli, da nama je tako lepo uspelo narediti snežaka. Kamrica je lahko spala pri meni. 'To je bil zame najlepši dan v tistem tednu. NINA SEMLER, 3. a. OŠ Apače Naša papiga Imamo papigo skobčevko. Ime ji je Pipi. Je bele barve, vmes pa ima nekaj črnega in modrega perja. Hrani se z zrnjem, solato in korenjem, rada pa kljuva tudi sipino kost. V posebni posodici ima nasipan bel pesek, v katerem se večkrat igra. Njeno naj večje veselje pa je guganje na gugalnici. Leseno palčko je že večkrat prekljuvala. Včasih je kar precej glasna, Se zlasti takrat, ko je prižgan radio. BOJANA MIHORIČ, 3. r. OŠ Stročja vas poznih let Phje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli zakaj, Navotiilo: vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite da se ohladi, Vrečko odcedite in zavrzite. Čaj poljub^ sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2,5 dl pripravljene količine). i poljub (poJo'^ Čaj deluje poslopno, zato ne boste občutili učinka iSe po prvi skodelici. Po nekaj dneh pa boste opazili, daje splt^ • napetost popustita, da trdno spite in da ste prijetno umirjeni, Ta občutek bo sčasoma prerasel v sploSno počutje, ka^ ' ajtapsrvvja vaia vi Maav Ppriav lia vas.! JVW piaxjwaxju wxxxi a j'wxxi. x la luruvittviv wfrMwvixxM ^a'vjMvvx ' v^juuaav i^-vrvu tjur-. , bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to počutje ustalilo, zmanjW? uživanje čaja na dva- do trikrat na teden. W!» SIT + PTT strt# _ DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta-tnodele. ki jih predstavljajo v medijih. REVLON npr-ima malo Cindy Crawford, NINA RICCl Iman. YVES SAINT LAURENT isabelo Rosellini- Podjetje DZlRLO i^e za slovensko tržiS^e dekle* ki ga bo predstavljajo v reklamnih ^»otih na TV in časopisih (v oglasih* na naslovnih straneh* v intervjujih ipd,). Dekle mora izpolnjevati naskdnje pogoje: lep in zdrav videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje * privlačnost • očarljivost • psiholoSka pripravljenost za breme statusa znane osebnosti * pripravljenost za profesionalno opravljanje delovnih obveznosti ► Vsa dekleta* kijih to zanima* naj polijejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo. d.oo,* p,p, 45, 61000 Ljubljana, Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo, bomo izbrali Se 5 deklet* ki bodo članice skupine DEKLETA DŽIRLO, Opravljala bodo manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji. Španiji in v drugih evropskih državah. IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA G. I DŽIRLO OSEBNO, Ali veste? (Nagrajuje knjigama in papirnica Dobra knjiga M, Sobota) Zelo nas veseli, da v zadnjem času tako množično odgovaijate na naša nagradna vprašanja, težko pa nam je, ko je treba nekoga izžrebati. Tisti, ki nimate sreče, ste potem po vsej verjetnosti na nas nekoliko hudi. Toda ne obupajte. Tudi Ana Kokalj iz Moravč je doslej najbrž mislila, da je njen trud zastonj, a tokrat le ni bilo tako. Seveda je pravilno odgovorila, da je najsevernejši predel zemeljske oble Arktika (obmoi^e ob severnem tečaju), najjužnejši pa Antarktilu (območje ob južnem tečaju). Čestitamo tudi vsem drugim za pravilen odgo- Veselje za vse Na osnovni šoli pri Mali Nedelji je bilo decembra kar precej veselo. Učence obeh stopenj je obiskat Zlatko Dobrič. Zapel jim je nekaj uspešnic in seveda tudi nepogrešljivo Ančico. vor! KUPON St, 21 Ali veste, v katerem ozvezdju je (zvezda) severnica? Odgovore (s kuponi) pošljite najkasneje do 27. januarja na naš naslov, s pripisom »Ali veste«. Prvi sneg Moj medvedek Pričakovanje Sneiinke v zraku se vrtijo, na drevesu obsedijo. Otroci k oknu hitijo, glave ven molijo in se veselijo. KATJA HORVAT, 2. a OŠ Bakovci Moj medvedek je bolan, ves utrujen in zaspan. V postelji ves dan leii, kašlja in mi govori: »Le kdaj bom ozdravel in spet potepati se smel?^ URŠKA HORVAT, 4. a OŠ Crenšovci V nedeljo sem nenadoma pogledala skozi okno in videla, kako so snežinke poplesavale po oblačnem nebu. Potna pričakovanj, da bom naslednje jutro, ko bom vstala, zagledala debelo snežno odejo, sem odšla spat. Zjutraj je bilo res vse belo, vendar odeja ni bila debela. V Soli pa smo komaj čakali odmore, da smo se lahko kepali. Žal se je sneg kmalu stopil. Želim si. da bi spel zapadel do počitnic, da bi se lahko smučali in sankali. DANIJELA BOJNEC. 5, r. DOŠ Dobrovnik , i ’ 1 ( u 4 J 1 ■4 i i A jj v s n n n Predstavil je svojo novo kaseto, ki so Jo lahko učenci po fv končanem koncertu tudi kupili. Pred kratkim so na televiziji ifi prikazali film o Kukavičjem Mihcu, v katerem je igral Zlatko jr Dobrič. Na vprašanja o snemanju tega filma je Zlatko z veseljem odgovanal. V krajevni kinodvorani pa je vodja kina Stanko Sovec učence razveselil s filmom Batman se vrača. Film je bil dolg ih zelo napet. Novinarski krožek je pripravil novoletno križanko z žrebanjem pravilnih rešitev. T^ko je bilo podeljenih trideset nagrad. Čeprav so bile skromne, sojih bili učenci veseli. Naj večja pridobitev in novoletno darilo učencem pa sta no’^ barvni televizor in videorekorder, ki ju imajo v razredu z3 pestrejši pouk in proste ure. Tako je bilo pred prihodom novega leta poskrbljeno za vsc učence Sole in veselja ni manjkalo. Škratek tai «1 ja ir ja je V Žt h< Sl Mojca POnSK iA Jana KOSl' E OŠ Mala Nedelja Iti sk Živi v mojem škornju. Kadar si ga obujem, Škratek skoči EK ven. Ko pridem nazaj, pa spet skoči noter. V njem mu je toplO' zato noče iti drugam. MAJA RAUTER, L <) OŠ Gornja Radgoni Moj prvi dim če bi rekla, da' Se nikoli nisem potegnila nobenega dima, •1' se zlagala. Bila sem stara okrog sedem let. Brat je kadil in mi ponudil* naj poskusim Se jaz. Hotela sem biti odrasla, pa sem potegnil®' Počutila sem se zelo čudno. Postalo mi je slabo, kaSljala sem i® v grlu me je grozno peklo. To je bila dovolj velika izkušnja, d*' me je izučila. Imam veliko prijateljev in prijateljic. Tri četrtih® jih je zasvojenih s cigaretami. Ko sem v njihovi družbi, zbadajo, Češ zakaj še ne kadim. Jaz pa jim rečem: »Ne kadih* in nikoli ne bom!« Pravijo, da se kajenja težko odvadiš, Mislior, da je potrebh® le trdna volja. ANGELA JUD, 8-^ OŠ Kuži”**! vestnik, 21. januarja 1993 stran 11 kulturna obzoija Stopinje so knjiga o raziskovanju arhivov, kazanju zdravih krščanskih korenin in nadaljevanje dela naših slavnih predni-kdv - tako jih v letošnjem uvodniku označuje Ivan Čampih), ko jim želi dobro prihodnost in priporoča nadaljevanje doslejSnjega programa. Izdaja jih Pomursko pastoralno področje, ki ga vodijo Franc Ko-dila, Martin Poredoš in Izidor Veleberi, uvodničar Camplin pa obžaluje, ker se nekateri na »drugi«, to je na desni strani Mure premalo vključujejo skupna prizadevanja izdajateljev in urednikov. Stopinje ureja uredniški odbor v sestavi Lojze Kozar, Lojze Kozar ml., Vilko Novak, Franc Puncer, Jože Smej, Jože Zadravec. _ Stopinje priobčujejo naj- katoliške, evangeličanske,^!-boljši koledar in so najboljša vinske in binkošine, ter juo -kronika vseea. kar zanHi na ske, ki so očitno navzoče že ao sedaj, . Franc Puncer piše o neKoa-njem radgonskem župniku Antonu Belšaku, Jože Smej pred- Stopinje ’93 v čati in spoznati v Sloveniji. Ker je Prekmurje od vseh slovenskih pokrajin versko najbolj tolerantno in raznovrstno, naštejmo, katere verske skupnosti navaja Škafar, in tiste, ki jih je mogoče ali pa jih bo prej ali slej mogoče srecan tudi ob Muri; adventisti, bahajci, baptisti, Jehovove priče, mor- moni. Skupnost za zavest Krišne ali gibanje Hare Krišna, Svobodna katoliška cerkev. Univerzalno življenje, Združitvena cerkev, Nova doba (New Age); razen krščanskih, to je sprejeli«', Lojze Kozar; Moji konjički'. Dolinko; Hrast- Šeš-jak; Vrata-, Boleslav; V prisilnem jopiču-, Vanek Mujdrica; Pozni spomini na madžarsko okupacijo (zgodovinsko pričevanje); štrkov Jožko; Premo-Ijeni roženkranc. Fotokronika s fotografijami in krajšimi komentarji niza dogodke iz minulega leta, ki so pomebni za življenje slovenske cerkve. O malgaškem misijonu piše Janez Puhan, o slikarju Jožetu Želu, katerega slika goričke domačije je na naslovnici letošnjih Stopinj, piše J. S. vsega, kar se zgodi na tej strani Mure, V nobenem drugem koledarju ne boste ob vseh svetnikih, ki godujejo na ta in ta dan, našli Se pripisanega kraja, v katerem je tisti dan proščenje. Ob luninih me- Svojemu razmišljanju. stavlja pismo Jožefa Košiča iz leta 1863, Ivan Štuhec opisje . » pioscenje. Ob luninih me- leta 1863, Ivan Štuhec opisje p) nah in opombi, da se na ta dan pred kakšnimi izzivi je Pomur- preide na sončni oziroma po- sko pastoralno področje * letni čas. (PPP), Franc Kuzmič pnob- *' V letošnji številki se kole- čuie biblioarafiio Jožefa Ko- kakšna norost je bila zaprta meja med Porabjem in Prekmurju, je Lojze Kozar ml. dal naslov Porabje živi in umi... Nadalje Martin Horvat piše o zdomcih iz Berlina, ki so obiskali Kanado; zdomski je tudi kratek prispevek Toneta Ca-satja Domovina je ena, vsem dodeljena. Potem je priobčen oS I najpomembnejšem , prazniku j: seča, v z v «o^ ^etn.. ■ sledil Stopinje Vilko S Novak, ko se p^lavlja od pi- t' m s ul (# ..t posameznega me-naslednjem članku naslovom Pozno j ,,—»icvijKi sc Koie-reki del tako rekoč nadaljuje sem, ki mu jih je pisal njegov iiJj nekdanji profesor dr. Franc oSi Sušnik. i7rr,z.o m- ---- -- acPlUV IliaUOIJUJC Premištjevatno molitev - članek, v katerem Jože Smej meditira ob naiDomemhnpišftm Jvel z naklonjenostjo - ^«.|/iaan sodelavci iz soboškega muzeja. Arheologinja Savel z naklonjenostjo MariJa Sraka objavlja pri- piše o dveh amaterskih athe- naslovom Osebno vo- |'^(ogih, o dolnjelakoSkem »Fali spevek z naslovom bačiju« in o bukovniškem Mar- dene vnj • leposlovni ki sta tako rekoč avtorja Sledijo pretežno v „ dveh nAm-—*’ - ..a laKo rekoč avtorja Sledijo p^^^^ . dveh pomembnih arheoloških ob j najdišč blizu svojih domačih z «. ' l^rajev; umetnostni zgodovinar l - ■ ; Janez Balažič je naoisal nrisrif*- Jvek K 1 Soneti akrostihom ob jubilejih I992-J993', Miroslav Slana-Mi- I gradu* je napisal prispe- ros: Bog je odšel iz človeka', podobi beltinskega Jakob Šešerko; Pesmi', Stani- j" - ’ ' vil,-! arheolog Branko Ker- knjigo Arhe-1 joioska topografija Prekmurja; zgodovinarka Metka Fujs oP9’ minja na zgodovinski spomin I župnijskih kronikah. I Zdi se, da je navada, da sc "S Stopinjah vsako leto pred- I VS5*1 - slav Koštric: Pesmi' ioie Ge- ’**>nja na -r—jnii vsaKo leto prcd-1 ,stavi vsaj po ena župnija po-I murskega pastoralnega ob-I moCja. Letos piše pertoSki žup-’ nik Jožko VinkovK o zgodo-1 ^ini župnije Pertoča. Šteta® IBalaži---- rič; Okruški-, Sever: Trenutek vsak ', Trezika Luk; Slišim srce-. Avgust Pavel; Nekoč je oče hodil tod-, Novogorski; Bogojan-ska legenda', Lojze Kozar ntl.; Legenda o grački Mariji', Jože Zadravec; Cas je celil rane-, J. Ptičar; Valovanje tesnobe-, Lojze Kozar; »... in ste me govor Jožeta Kovača, ki ga je imel ob blagoslovitvi kapele na Kobilju; Franc Tement piše o šolskih sestrah v Žižkih in 20, obletnici cerkve na Gornji Bistrici. J. S. podaja kratke biografije duhovnikov osemdesetletnikov iz leta 1992; Ivan Cam-plin, Jože Gutman, Rado Ju-než, Ludvik LajnSČek, Štefan Zver, Sledi natis madžarske pridige istega avtorja Jožeta Smeja, ki jo je imel na novi maši Tomislava Šantaka. Leta 1992 je umrl profesor na nekdanji soboški gimnaziji Viktor Smolej, O njem piše Vilko Novak, Več kot zgolj omembo si v tej itratKi predstavitvi letošnjih Stopinj zasluži posvetilo, ki ga je dr. Francu Bajlecu, nekdanjemu prekmurskemu odvetniku in narodnem poslancu, napisal J. S. Btrjfcc se je narodil v Bogojini, obiskoval tam osnovno šolo, v salezijanskem zavodu v Veržeju pa nižjo gimnazijo. Pravne študije je končal v Zagrebu, kot emigrant je umrl leta 1991 v Buenos Airesu. Ko je 1938. kandidiral za narodnega poslanca, so ga »katoličani kakor evangeličani soglasno« podprli. Bajlec je med drugim pisal v Kleklove Novine in Kalendar Srca Jezusovega, režiral je ljudske igre, slikal kulise za odre, poslikal je tudi lončene krožnike na stropu bogojinske cerkve. Tudi v tem zapisu avtor polemizira z enim od prispevkov v lanskem Vestniku. Pravi, da je bil v članku Preimenovanje ulic Bajlec po krivem označen za ovaduha. Isti avtor je napisal tudi Profesorju Jožetu Benkoviču v spomin: upokojenemu profesorju zgodovine, po rodu iz Bogojine, umrlem 1992. v Mariboru. J. S. nas v kratkem zapisu potem Se spomni, da je 1992. odšel med pokojne v Kanadi živeči Karel Puhan, prav tako iz Bogojine. Franc Temeni je napisal V spomin sestri Evangelisti Koštric, ki je umrla lani. Knjige naših ljudi in o nas - v prispevkih s tem skupnim naslovom različni avtorji predstavljajo knjige, ki so izSle leta 1991 in 1992; F. Halas, Tone Ciglar; Msgr. Jože Kerec - slovenski misijonar na Kitajskem 1921-1952; ur. Čedomir Popov, Anton Vratuša: Narodne manjšine (o Slovencih na Madžarskem); Jože Smej: Kaplja na vedru; Bela Sever; Pomurje od A do Ž; Jože Zadravec; Zbogom, Ariadna; Franc Puncer; Duhovnik v taborišču smrti; Bogdan Novak; Lipa zelenela je; Ferdo Godina; Glas samotne ptice; Dušan Rešek: Prekmuije, dober dan; ured. p, Irenej Petriček; Prekmur-sko-hrvatsko-angleSki slovar; Jože Bajzek; Nemirno iskanje (sociološka razsikava). Hotimir in Gorazd Tivadar objavljata krajšo monografijo o pesniku in filozofu Vladimirju Kosu. Važnejši dogodki župnij Pomurskega pastoralnega področja je naslov zadnjega prispevka v letošnjih Stopinjah. STEFAN SMEJ Za zeleni jezik (26) Zaradi prostorske omejitve smo lahko v prejžnjem zapisu ) v >1. X ---» __L T __J 1 T zornega kota locil/interpunkeij predstavili le predvolilna —fzunc rertoča. Stefan , Balažič v prispevku Krščanstvo 1 ,v našem vsakdanjem življenju j analizira globino vernosti prlc-škega in prekmurskega kristjana. Avtor med drugim polemizira s člankom, ki je bil ob-javljcn v Vestniku leta 1991 in je govoril o pravici do splava. I ^sekakor bi bilo od polemike za prleško in prekmursko ttost več koristi, čp b< v.;'" (slana Stefan ver- pisu «udi 'sti, če bi bila po-zadevnemu Časo- _____________časopisu, ne pa da se je z njo čakalo teto in dan. i Vinko Škafar je v svojem donesku z nal.v,- ’ • - i« z duh, '‘‘61 in v t ®!?>Pnosti, Ribanja^ nol„ J' ’ OO- nalovom Verske ločine tovnn gibanja, na-kratkem orisal verske . ločine in duhovna Ifi -u ■ uunovna Jm je mogoče sre- VI. KO BOŠ OČIŠČENA m v zraku zavoham . .čili dih preevetanja. pridem -rio takrat t i do s*a snubca - "’^’’«dazv^s;bi: olje^^t^ ^.fojim, nalivam zližej, ''®eveke. ®lojim. l' 11) da za pihnem |o vse rane Arhivsko gradivo moramo rešiti pred uničenjem Pristojni arhivski zavodi v Sloveniji (6 pokrajinskih, 1 republiški) opažajo, da se v zadnjem času pri projektih za prestrukturiranje gospodarstva in vzpodbujanju prenove podjetij, ne posveča dovolj pozornosti z zakonom predpisanemu zavarovatiju arhivskega gradiva. Ob tem spoznanju moramo opozoriti na dejstvo, da je arhivsko gradivo, ki se nahaja v arhivskih podjetjih last države in je kot takšno zaščiteno z zakonom. Uničenje arhivskega gradiva je torej kaznivo dejanje in je lahko oseba, ki je s podpisom ali s svojim dejanjem omogočila njegovo uničenje kazno- sirokovne in kulturne neosveščenosti ljudi, ki v procesu prestrukturiranja gospodarstva iščejo pri zapiranju arhivov in ukinjanju delovnih mest arhivarjev. rešitev gospodarskih problemov. Pristojni arhivi smo zato dolžni svetovati Agenciji R Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva vana. in vzpodbujanje prenove po- Danes smo iz dneva v dan . djetij (kar smo že storili z ustreznim dopisom, pa nanj priča nestrokovnemu pristopu k reševanju vprašanj, ki se nanašajo na varovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva v podjetjih. Priča smo ukinjanju delovnih mest arhivarjev, ki so v delovnih organizacijah po opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom edini pooblaščeni, da poskrbijo skupaj z vodstvenim kadrom za pravilno zavarovanje dokumentarnega gradiva dolgo, dokler m iz njegti odbrano arhivsko gradivo. Takšno ravnanje je znak tako nismo dobili odgovora) ter vsem ostalim, ki odločajo pri reorganizaciji podjetij, da upoštevajo pozitivno arhivsko zakonodajo (Zakon o naravni in kulturni dediščini, Uradni list SRS 1/1981). Pravilnik o pogojih za uporabo arhivskega gradiva. Uradni list SRS 34/1981). Pravilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu. Uradni list SRS 34/1981, Navodila o načinu izvajanja materialnega varstva arhivskega in Ponovno moramo poudariti, da se v arhivskem in dokumentarnem gradivu podjetij nahajajo takšne kategorije arhivskega gradiva (torej takšne informacije), ki so in bodo za nadaljnji razvoj podjetij nujno potrebne npr. gradbeni načrti, proizvodna in tehnična dokumentacija, dokumentarno gradivo namenjeno poslovnim odločitvam, personalne zadeve, pravni spisi, ekonomske študije, analize itd. Mirno lahko trdimo, da so urejene arhivske službe podjetij. kot je to samo po sebi razumljivo v razvitem svetu, sestavni del moderne organizacijske strukture vsakega uspešnega podjetja. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da je arhivsko gradivo neprecenljiva kulturna dediščina slovenskega naroda, kateri se v nobenem primeru ne moremo in ne smemo odpovedati, četudi gre po laičnem, ne- strokovnem pojmovanju »star papir«. za registraturnega Uradni list SRS 10/1969), gradiva. dr. Peter Pavel Klasinc Pokrajinski arhiv Maribor Mednarodni inštitut arhivskih znanosti letaka Socialdemokratske stranke Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tokrat nadaljujemo Se z letaki drugih strank. Slovenska ljudska stranka je svojega kandidata Jožeta Tivadarja predstavila v besedilu, ki je interpunkcijsko ne-j oporečno. Pač pa se je v Tivadarjevem sloganu Pravico in I Čast tebi MOJA KRAJINA med Muro in Rabo dokaj opazno izmuznila vejica, ki bi morala ločiti ogovor »moja krajina med Muro in Rabo« od ostalega besedila. Tudi druga stran letaka je interpunkcijsko solidna, kazi jo le manjkajoče končno ločilo v zaključnem pozivu Tudi vaš glas zame bo pomagat graditi srečnejšo Slovenijo. Liberalna stranka je poleg svojih ciljev (pomanjkljivost tega besedila sta manjkajoča vejica na koncu predzadnje točke naStevalnega niza in manjkajoče končno ločilo v pozivu Zato na volilnem lističu obkrožite 51 predstavila tudi svojega kandidata za državni zbor - Marjana Maučeca. ki živi in dela v Gančanih, kot obrtnik sodarske in trgovmske dejavnosti. Če je navedek »kot obrtnik sodarske in trgovske dejavnosti« Se mogoče razumeti kot t.i. dostavek in torej na ta način upravičiti vejico pred kot, pa je ni mogoče | upravičiti v primeru (...) in se odtočil za Liberalno stranko zaradi njene doslednosti in načelnosti, predvsem zaradi resnične uveljavitve demokracije (na) Slovenskem, in da bi tudi tisti (...) smeli kaj prispevati. Vsebina zveze »predvsem zaradi resnične uveljavitve demokracije« v kontekstu celotne povedi namreč ne potrjuje, da bi Slo za t.i. vrinjeni ! stavek. Zatorej je pred »in da bi..,« vejica odveč, Interpunkcijsko najprepričljivejši letak so pripravili v vr- j stah Slovenskih krščanskih demokratov. Mislimo seveda na tisti drobcen letak formata A4, na katerem so svoje strankarske kandidate reklamirali v obliki navodil, kako glasovati. V nasprotju z njimi so ločila največ preglavic delala Združeni listi. V besedilu, ki je pobliže predstavilo njihovega kandidata za državni zbor Danila Šipoša, je vejica v dveh primerih povsem nepotrebna; Po končanem poklicnem izobraževanju (J je bil 17 let zaposlen v podjetju IMP Panonija v Murski Soboti (...); Če to v doglednem času ne bo uspelo, pomeni (,) to propad (...). Dvakrat pa na zelo opaznih mestih ločilo manjka, enkrat vejica; ...tisti, ki nikoli niso bili v takšni stiski () trdijo, da jih nezaposleni uživajo, drugič pika kot končno ločilo; 5 kandidatom se lahko osebno pogovorite prek telefona 22-906 vsak delovnik od 7. do 18. ure (). Tudi na letaku, ki je predstavil cilje ZL. ni Slo brez napak v ločilih. Zadnja poved drugega odstavka ima vprašalno strukturo in tudi z argumenti nadpovedne skladnje tukaj ne j bi mogli opravičiti pike na koncu le-te. Vprašaj ne bi bil nujen le v primeru. Če bi bilo to ločno priredje s pomočjo dvopičja pridruženo predhodni povedi. Ker so se sestavljale! v tretjem odstavku odločili za naStevalni niz brez ločil (kar je po SP 90 tudi mogoče), je končna pika nepotrebna. Na svojem tretjem letaku je ZK agitirala za predsedniškega kandidata Milana Kučana, za državnozbornega Danila Šipoša in državnosvetnega Rudolfa Cipota. Pri tem so l sestavljale! trikrat pozabili končno ločilo (Na glasovnici za državni zbor je naš kandidat pod številko 14 (); Na glasovnici za državni svet predlagamo, da obkrožite kandidata pod Številko 4 (); Hvala za zaupanje (j, na zelo opaznem mestu so izpustili vejico (Predlagamo () da volite zanj), v fingirani volilni razpredelnici pa so Številko 14 v nizu glavnih Stevni-kov nedosledno opremili s piko in prekrstili v vrstilni Števnik. Upamo, da bodo ob teh nekoliko podrobnejših in zato nujno suhoparnejših razčlembah bralci vendarle toliko potrpežljivi, da bodo izluščili poglavitne podatke, na podlagi katerih bodo lahko med oba mejna primera razvrstili tudi 1 ostale strankarske »uporabnike ločil«. I FRANCI JUST kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10, do 12. ure. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled razstava Srednjeveški razvoj Lendave. Pripravila sta jo Pokrajinski arhiv iz Maribora in županijski arhiv iz Zalaegerszega, Razstava bo odprta do konca januarja. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled spominska soba slikarja in kiparja Gyoi-gya Zale. KADENCI: V galeriji Medi-koss razstavlja akademski slikar Štefan Galič. abonma, I. in II., ob 17. uri pa za izven Organizatorje ZKO. LJUTOMER; 23. januarja ob 19.30 bo uprizorila gledališka skupina kuda Ljutomer v režiji Srečka Centriha komedijo Marjana Marinca - Siečka. Predstava bo v kulturnem domu. BELTINCI: V nedeljo, 24. januarja, ob 17.00 uri bo v cerkvi sv. Ladislava koncert vokalnega kvarteta Big-ben. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo; Anica Mikuš-Kos, Nataša Mikuš-Kos, MORAVSKE TOPLICE: V hotelu Ajda razstavlja akademski slikar Štefan Hauko. MURSKA SOBOTA: V galeriji razstavljajo člani društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekije. Razstava bo odprta do 31. januarja. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA; 21. januarja ob 9. in 10. uri nastopa v grajski dvorani lutkovno gledališče Papilu iz Ankarana z lutkovno predstavo Potep, Predstave so za dopoldanski Končnik-Grošič, Vidka Ribičič, Katja Makarovič in Livija Knaflič; OTROCI IN VOJNA, Pomurska založba; Stojan Vrabl: Škodljivci poljščin, ČZP Kmečki glas; Kmetijski priročnik 1993. ČZP Kmečki glas Ljubljana 21, in 22. januar ob 17. in 19, uri, 23. januar ob 17. uri, 24. januar ob 15. in 17. uri V SOBOŠKEM KINU največkrat nagrajena risanka v zgodovini, najlepša ljubezenska zgodba vseh Časov WALT DISNEV LEPOTICA IN ZVER - prva risanka, ki jo je Akademija za likovno umetnost in znanost predlagala za Oskarja za najboljšo sliko, najlepšo pesem in najboljši vtis stran 12 vestnik, 21. januarja 1993 ne zgodi se vsak dan Otipavanje genija v Franciji bo izšla knjiga, ki bo slepim omogočila ugotoviti. zakaj tisti, ki vidijo, zganjajo takšen hrup zaradi Picassa in njegovih umetnin. Monografija z naslovom Božanje Picassa bo vsebovala 19 izbočenih risb španskega umetnika in razlago v Braillovi pisavi. Oče izvirne zamisli je Danielle Giraudv, ki je bil med letoma 1981 do 1991 direktor Picassovega muzeja v Antibesu. Opazil je, da je slepim obiskovalcem Picasso zelo dostopen, ker so njegova dela linearna in jih je mogoče dobro prevajati v izbočene nsbe. Založnik načrtuje tudi angleško izdajo. Okostje carice Aleksandre Britanskim znanstveni- ( . lifHECfjiBlSct- ri;sa' li/kMk?' o virsiroa preEOsPffij! ■ ■.k' Trfi c; i.ci.jfc j- II !i!4jtca. W i® j:,* prtdrta* 41 Ti V n k-rMtta leJu ('■iroa hii bita wVidi vri.tSz CkjLJI - Sic tki /->■■■■ TnnATUtlMUMMsnKJDVtVvii 13, 1. Gda je Seja prejinji keden e«v pa Javnih občil ih, ka SO iraiki soldakl vdrli na Kuvajtski teren> pa ppulek drujge strelne škdri odnesli štiri rakete zemla -zemla se je 2amlslp* mala, Un 2na, kak so bile tiste, ka je edna takša raketa nej pune prtlažnike v avtojaj ka so Ji naši za novo tdk leto vozili, liki so t* rakete tak velke, ka z Avstrije domov v Slovenijo J i redni velki šleperaj voziti« Z javni občil se Jo na tou dUlo tak, kak gda so eti v Cernelavcaj obtožili Ivana, ka Je dvej tristpkiIskivi pravo, ka tou noj istina, traverzi liki, kd ■f krapno. Ltn so špilaii, pa prnesl£ na njegovo dvorišče. 1 ej ko deca tristik i1sko travrzo se "Ja deca kak nesejo,"so I je samo pa gučali preiskovalni organi."Ja, ka pa deca prouti znaj o, ka Je tou tristou kil," je pravo Ivan," deca samo zemejo, pš nesejo"> Pri IraškoJ zaPevi Jo samo tou štirikrat prejk granice šli kradnot čddno, ka KuvaJ t, 50 pa samo I je ^časi par stou eroplano-f odletelo sagat kradlivce. Pri nas so pa te pou balkana spokradnoli, pa te je ešče niti eden eroplan za saganje pok 1ali , nej pd lUfte i kom se je posrečilo indenti-ficirati okostja ruske carice Aleksandre in njenih treh hčera. Do teh izsledkov, ki so sicer za zdaj Še začasni, so znanstveniki prišli s pri-ineqavo krvnih vzorcev vojvode Edinburškega, mota britanske kraljice Elizabete II., ki je AJeksandrin pranečak, in genetskim materialom iz okostij. Analiza je pokazala ustrezno skladnost v dedni zasnovi vzorcev. Arheologi so julija lani pri Jekaterinburgu (nekdanjem Sverdlovsku), kjer so boljSeviki Ib. julija 1918 pobili carsko družino, izkopali devet okostij. Sodnomedicinski laboratorij je septembra dobil naročilo, naj okostje preišče. Ugotovili so, da pripada pet od vseh najdenih okostij članom ene Cedar---------------------------- Čedar je eden od najbolj znanih angleških sirov. Je trdi sir, izdelan iz polnomastnega kravjega mleka (pasteriziranega), Čvrste in dobre sestavine testa, rumene ali rumeno-oranžne barve, izrazito značilnega okusa in vonja po sveži smetani ali presnem maslu. Vsebuje okrog 50 odstotkov mlečne masti, njegova energetska vrednost pa je okrog 1500 KJ (100 gramov). Surovine: 6 litrov polnomastnega kravjega mleka, 12 žlic polnomastnega kislega mleka, 3 žlice sirila in 20 gramov soli. Pribor: velika posoda za sirjenje, dolg nož, lesen okvir za odajanje, večja gaza, model za dnižine. Z analizo genet- ske strukture in primerjavo dednih informacij v krvnih vzorcih princa Philipa so ugotovili, da gre za carico in njene tri hčere. Stara mati princa Philipa, britanska kraljica Viktorija, je bila Aleksandrina sestra. Znansveniki iščejo še druge sorodnike, da bi potrdili svoje izsledke. Britanski raziskovalci pa s svojimi metodami ne morejo z gotovostjo identificirati okostja carja Nikolaja 11., ker se ustrezne značilnosti dedujejo le po materini strani. *JA fcJt 4?-;( Jo -SAlTt u lEitU'. CCilif<, VPitHef ■- 10. IS ST&F/AiOA-K TeMOi/ 'SEGPEJIt MLtf90 -boOMie Ms -Tp,tpicŠA.eTe “?0l?O6tT?' (fpm ilb iw piftMEiAdrc OtTEŽlTt \J jrOSELlA Sifg ,48 ua 15^^/ J)A7re 5LAN« Co-FE'- -fotC-klOTE IH OJiLcžilT 2 sir, premera 20 do 30 centimetrov, posoda za slano kopel in prostor za zorenje sira. Ob mešanju s penovko segrejte mleko na 3S stopinj, dodajte mu kislo mleko, znova s pe-novko dobro premešajte, pokrijte in postavitt za eno uro na toplo, pri čemer temperatura mleka ne sme pasti pod 32 stopinj. Potem ko « poveča stopnja kislosti, dodajte sirilo in narahlo mešajte, znova pokrijte in imejte uro in pol na toplem mestu (32 stopinj). Potem preskusite, ča je mleko zasirjeno z lomljenjem strdka s ptr močjo kazalca. Ko Ste se prepričali, da je sirje nje končano, z nožem zrežite strdek v kose, ki so široki 15, dolgi pa 30 centimetrov. Pustite jih, da stojijo 20 do 25 minut v izločeni sirotki, nato pa obračajte kose strdka vsakih 10 miniH (3- do 4-krat). Z roko jih preložite v okvir,, v katerem ste razprostrli gazo, ter jih položita drugega ob drugem. Kose obračajte eno uro vsakih 20 minut, S tem postopkom, ki se ime" nuje čedarizacija, se zmanjša vsebnost vodo v sirni grudi, povečuje kislost in se doseže zrO' lost. V začetku čedarizacije so kosi sirne gruda lomljivi in beli, potem pa postanejo gibki io mehki z žametno površino, Čedarizacija sa opravlja pri temperaturi od 40 do 44 stopinj' Preskus, ali je čedarizacija dobro opravljena' lahko opravite s segreto iglo za pletenje (i’ podobno). Če se za vročo iglo iz zabodene sima mase tudi po izvlečenju rasteza tanka nit, dol* žine 3 do 4 centimetre, je dobro opravljena' Sirno maso zdrobite v delčke, velikosti 1 cenit meter, posolite in dobro premešajte s kuhalnico. Pripravite leseni model, sirno maso vle žite v model in jo obtežite. Prvih 15 ur mora b# obtežitev s 3 kilogrami, nadaljnjih 48 ur pa s b kilogrami. Sir v modelu obrnite vsakih 8 do 1® ur. Pripravite 20-odstotno slano kopel in vložita stiskan sir v kopel, kjer naj stoji 5 ur. Občasn* obračajte sir, vzemite ga ven, posušite in posl® vite v prostor za zorenje pri temperaturi od 1^ do 15 stopinj, kjer naj bo do 6 tednov. Mc*!, zorenjem bo sir malce izgubil težo. Čedar p®", strezite s koruznim kruhom, pivom ali vinoml Lahko ga uporabite pri pečenju, za narastek i’ solate. Trajnost je en do dva meseca. I Prevedel M. JER^^ r Kadilski in' .A Vse o Danvinu I if- .t I nekadilski T L VI -s? Mi s časopis Časopis Liberation si je ph' voščil parodijo na novi freab coski protikadilski zakon, Kalifornijski zbiralec Je- I. ' remy Norman je četrt stoletja zbiral vse, kar je lahko našel 1 5 o Charlesu Danvinu in drugih zagovornikih revolucijske te-orije. Pred kratkim pa se je celotna Normanova zbirka znašla na dražbi pri london- 3 skem Sothebyju: 400 knjig, j L^' prepoveduje kajenje na delotj V: nem mestu, na postajah pod^t meljske železnice in predpis®’! UIVIJJUV m VVl -. posebne prostore za kadii^ v gostilnah, kavarnah in rest^ vracijah, Liberation je iz« v nekadilski izdaji, ki ima naslovnici rdeč trak, podobi predpisanemu znamenju zai^ kadilce, in v kadilski obliki. * - .1 pamfletov in rokopisov. En sam list iz rokopisa dela O izvoru vrst, na katerem se je Danvin razpisal o naravni selekciji, je bil prodan za 9350 funtov, kar je dvakrat več od prvotno ocenjene vrednosti. Veliko povpraševanje pa je bilo tudi po antidanvinskih karikaturah iz takratnega časa. Kot orangutan upodobljeni teoretik evolucijske teorije iz leta 1870 je bil prodan za 235 funtov. : -s i .. J ima na naslovni strani mod^ trak z napisom »kadil®'* r V vsaki od obeh izdaj je d'* stranska priloga, označci^ z napisom »pas za kadilce« roma »pas za nekadilce« z i* vodili, kako je mogoče prilog razprostreti nad glavo in t®'' nemudoma ustvariti kadibl^ in nekadilsko območje. od tej svetovni organizacij, štere bi I tdlgn f pravico narodi drigo jnele, J Trnek žrnetno razmi Bela takio I parlamenti sc pa lekaj tUdi I Verjetna nialljo* ka je ta 1 zakorakali iPlO , naj za žmetno OVEN BIK dvojCka RAK se razmi pa mis1ijo, Bela lekaj ka po politiko. v našon je Evropo, pa v svejt. tista, toj s zgledujejo. šterof do Brat DžouZi L ' t: rf' a dijo je plačal izdelovalec dilne znamke cigaret, ki je na kadilsko prilogo natiski tudi svoje ime, nekadilska p®' ostala nepopisana. zvezde vam kažeja OVEN - Nekako ste se vživeli v položaj, čeprav bi si želeli s strani malo več živahnosti, zagnanosti. Sprejeli so vas takšno, kakršni ste, kar je za vaS pravzaprav prednost, saj ljudem ne vlivate ravno veliko zaupanja. Denarno ste si opomogli predvsem s pametno naložbo. BIK - Radi bi marsikaj spremenili, a ste za mnoge stvari malce prepozni. Prej bi bili morali misliti na to, da se utegne zaradi vaše brezbrižnosti in prevelike zaverovanosti vase kaj zalomiti. Nekateri so vam še naprej naklonjeni, vendar bolj iz navade tn sočutja. Pazite na zdravje. DVOJČKA - Čas teče, še vedno pa mislite, da se ni prav nič spremenilo. Enkrat se boste morali riaučiti reči tx)bu bob, potem bo vse steklo, kot je treba. Včasih se slepite z nekakšno srečo, ki jo pa v bistvu zelo [»gre-šate. Materialna plat Življenja vas je zaslepila, prijatelje boste še potrebovali. RAK - Mnogi prijatelji se sprašujejo, kaj je z vami, da vas ni na spregled. Preprosto ne verjamejo, da je vzrok samo prezaposlenost, ampak mislijo, da nekaj skrivate. Ker imate čisto vest, se jim lahko mimo tu in tam oglasite, da ne bodo mislili, da ste izdali staro družbo. Prihaja obisk. LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON LEV - Nikar toliko ne vandrajte In ne kažite že na zunaj, da niste ujeli, kar ste lovili. Bojite se, da ste nekaj za v^no izgubili. Ne, še vedno hranijo spomin na vas, samo na gumb bi morali pritisniti, pa bi bilo spet vaše, kar sle mislili, da ste za vedno izgubili. Splača se, ne oklevajte. DEVICA - Nekomu Žrete živce s svojo ležernostjo in z večnimi obljubami, da boste postorili vse, kar ste obljubili. Obljube pa radi požrete, česar pa ljudje ne odpuščajo najraje. Voda vam Je začela teči v grlo, skrajni čas je, da zavihate rokave in rešite, kar se rešiti da. Ni še prepozno. TEHTNICA - Malo ste si odpočili, od brezdelja pa niste imeli toliko, kot ste pričakovali, ker ste v sebi preveč napeti in nemirni. V ljubezni vlada zatišje, kar je po svoje prav dobro, glede na slaba pričakovanja, ki ste jih gojili. Ko ne boste vedeli, kam bi s sabo, se na nekoga spomnite. ŠKORPIJON - Zdi se vam, da vam gre vse narobe, pri poslu in zasebno, a se bo vse uredilo. Potrebujete le počitek in temeljit pogovor, predvsem s samim seboj. Ko boste nehali gledati na stvari bolj črno, kot so v resnici, bo življenje prijaznejše. Ne skoparite z nasmehi in komplimenti, obrestuje se. STRELEC STRELEC - Za vse na svetu si ne bi priznali, da ve® zapuščajo prijatelji zaradi vas samih, ker ste se taku zelo spremenili. Lahko bi gledali na svet bolj pnjaznej@> lahko bi se razveselili že sonca, ki neutrudno sije kljub vaši slabi volji. Ne zapirajte se med štiri stene in n« iščite izgovorov za nedružabnost. KOZOROG - Pred kratkim vas je oseba iz daljni® preteklosti malo prebudita. Zaigralo vam je srce, zd®i pa ne veste, kaj bi storili, da bi vas Še kdaj predramil®-Komunikacije so danes zelo preproste, le ponos mP" rate premagati, še zlasti kadar ni prav nobeneg® KOZOROG vzroka, da bi vztrajali pri ponosu. VODNAR VODNAR - Ne gre vam v glavo, kako ste lahK^ izpustili iz rok nekaj, kar so vam prinesli kot na pladnjU-Mislili ste pač, da bo trajalo večno, da se vam ni treh’ j RIBI prav nič truditi, zato sto vse skupaj hladnokrvno .2^' grali. Po toči zvoniti je prepozno, tako pravijo, amp^ vseeno lahko poskusite pozvoniti. RIBI - Nič več niste taki, kakršnih so vas bili jeni. Treba bo vzeti pamet v roke, da ne boste č^ pokvarili. Oseba, ki vam je zmešala glavo, se je za d"i časa umaknila, a se bo vrnila. Do takrat seštejte pluse in minuse, da boste vedeli, kako ravnati bt«* tveganja. Denar kopni. i vestnik, 21. januarja 1993 stran 13 za 36 le-ite irs se ilo na če icr k' ki iic ki. lUl ir, lit iTD It' df -e-de ia st nj. la-da nt d' iJ' ti-af Itr »jb 15 It iti ro tS‘ 11 el 'C Tl' il D t za vsakogar nekaj Glasbene lestvice LESTVICA TUJIH SKLAPB NSTSNMV 1 HEADING FORA FAILL - Vaya Cun Dios Z. BEMV BABV - Vanessa Paradis 3. COULD'VE BEEN ME - Bitly Kay Cyrus 4 SONNV SAY YOU W1LL-Allanah Myles 5. MANOFTHEMOON-R E.M. 6CLOSEBU'rNOClGAR-Th()masDolby T FOOLSLULLABY-BonnieTyier PREDLOGI: 1. ONELOVE-I)r. Alb»n 2. KICKKOWNTHEWALLS-ToIu 3. COLOUR OPLOVE - Snap murski val lestvica slovenske ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. PRVI ŠOLSKI DAN-Avtomobili 2. N A SVETU N ISl SAM - Aleksander Mežek 3 POLNOČNI POLJUB-Magnet 4 ZAPLEŠIVA V SOJU MESEČINE - Alf) Nipič 5 TU JE MOJ DOM-Faraoni S mraz - Avtomobili 7. NIČVEČBOLERA-Zasavci PREDLOGI SOON DAN-Sokoli OKUPATORKA - Zoran Predin V MENI JE POLETJE - Irena Vrčkovnik LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE S KRŠC AKON, CEKKON PA Z M AKELDF J ■ KADAR GREM NA POT - Ans Gašparji 2' NI NEVESTE-Ans Jožeta Sumaha 3. lJU B E ZEN - Ans. Dobri znanci ■I ŠOPEK cvetja-Ans Slavka Pluta 5 nični LEPŠEGA - Ans Tonija Verderberja č POLKA PLES JE ZA SLOVENCA - Ans. Lipa 7 VABIJO PLANINE - Slovenski mutikantje PREIH.OGI; 1 • ZAIGRAJTE MUZIKANTI - Alfi Nipič in njegort mmlkanii 2. SREČNO PROTI DOMU - Ans. Jevšek J- STEVERJAN praznuje - Ans. Vrtnica z. Izpolnjene Lupunc pušljrte do četnka, IB. januarja 1993, na naslov Murski val, 'urinska 41,61N)(M) Murska Sobola, za ([iBsbcne ksivicc. “ Kupon št. 3------------------------------------ I Gl asu jem za skladbo: tuja • tiomača I. ' ■* narodnozabavna 'tl priimek ter naslov J nagradna križanka !!**6Radna 'kniŽANKA ^^NJAK ••Ož lepe HELENE AMONIA-KOVI derivati PRITRDIL-NICA ToJček Q££Cj^ HAVNO^T UUDSTVO 15* Naših tleh *Mitj sfolnik JARIKA-jurist ''OLEhic* ii J4 SESTAVIL MARKO NAPAST BIVALIŠČE menihov VZDRŽEVAL NINA, PHEŽIV-NINA ZNAČAJ DALJŠI MOŠKI SUKNJIČ DRŽAVA NA JUGU ZDA KRAJ PRI GORICI GLED. IGRAj iliLtL'. luriM-j la fR^NA MERSKA ENOTA RIMSKA šnaicA MIŠKO KRANJEC IBMH KRGlIŠki CINEAST '‘AOHMat VERSAJSKI DVOREC KONICA 2 VSOT*. SEŠTEVEK IM jDEnklS'1 VOZILO PEVKA KOHONT SREBRO v soboto, 23, januarja 1993, ob 18. uri v športni dvorani v Ljutomeru Nastopili bodo: Hajdi Korošec, Čudežna polja, Magnet, Prerod, Brane Drvarič, Royal Flash, Šarm Voditelj Geza Farkaš Družabne igre z nagradami Žrebanje vstopnic Razglasitev najboljšega športnika občine Ljutomer Predprodaja vstopnic v blagovnici Vesna v Ljutomeru Glavni pokrovitelj: Zavarovalnica Triglav Murska Sobota Kuhajte z nami Teletina i' 2 grahovo rižoto m gobami Telečje meso je lahko prebavljivo in primemo za dietno prehrano. Najboljše meso dajejo 5 do 6 tednov stare živali, krmljene z mlekom. Pri njih Je maščoba, ki ovija ledvice, bele barve, sicer Je .sivkasta. Dobro telečje meso ima nežna vlakna, a Je Čvrsto m svetlo rdeče barve. Me.so zelo mladih živali, slabo krmljenih, pa Je svetlejše bave, vodeno in včasih celo sluzasto. Iz določenih kosov pripravljamo določene posamezne ali skupine Jedi. Za današnjo jed uporabimo del stegna (frikando). Potrebujemo: 1 kg teletine, 8dag olja, sol, 5 dag masla, drobnejšo čebulo, 1/2 kg svežih gob ali 4dag suhih, 30dag svežega, konzerviranega ali zamrznjenega graha, 35 dag riža, sol, zelen peteršilj. Priprava; Teletino zrežemo na enakomerne tanke rezine. Jih nekoliko potolčemo, solimo in naglo opečemo pokrito na olju ali še bolje na maslu, pomešanim z oljem. Na preostali maščobi prepražimo najprej fino sesekljano čebulo. Ko začne rumeneti, dodamo grah in gobe. Odličen dodatek pozimi so suhi jurčki, ki so bolj aromatični kot sveži in Jih potrebujemo majhno količino. Suhe Jurčke operemo, sesekljamo in v skodelici vode namakamo 8 do 10 minut. Nato Jih z vodo vred prilijemo h grahu. da se skupaj dušijo. Dušimo na šibkem ognju v dobro pokriti posodi. Solimo in po potrebi prilijemo juho ali vodo, v 1,51 slanega kropa zakuhamo riž, zrna morajo ostati cela (vzamemo trdi podolgovati riž). Komaj kuhanega odcedimo in prisujemo h grahu in gobam. Dušimo še par minut in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Na sredino servirnega krožnika damo rižoto in jo obložimo z zrezki mesa. Ponudimo s sezonsko solato. FILMSKI IGRALEC SHARIF KRATICA MOČNEGA RAZSTRELIVA DEL ■ ODSEK, POBROČJE OBMOČJE OBOROŽEN NAPAD NA ZNANO OSEBNOST NAJVIŠJI MisnčNi budistični IDEAL OSMI DEL r KROGA JAPONSKO MESTO 7 MIRNIK nemSki SLIKAR 1 [ DOBRO JE VEDETI i i i Maščoba: Če se maščoba preveč peni, ko cvremo meso ali testo, zvišamo temperaturo in nekaj časa tolčemo po olju s preluknjano lopatico. Pomaga tudi, če damo v olje zrno graha ali fižola. Olje: Motno olje očistimo, če mu dodamo riekaj soli (žličko na liter). Steklenica naj bo pokrita. Po nekaj dneh se bo olje ponovno zbistrilo. Zamrznjeno olje pa najlažje odtajamo, če ga za nekaj časa s steklenico vred postavimo v mlačno vodo ali topel prostor. Mleko: Posodo, v kateri nameravamo zavreti mleko, splaknemo z mrzlo vodo in še v mokro vlijemo mleko. Med ' kuhanjem ga večkrat premešamo do dna. Mleko ne bo i prekipelo, če bomo rob posode namazali z maslom. Če se mleko prismodi, ga takoj prelijemo v drugo posodo in za nekaj časa prekrijemo z mokrim prtičem, Nato prtič in posodo še nekajkrat speremo. Slab duh bo izginil. 1 Kje hranimo nakit Diamanti so tako trdi, da lahko poškodujejo druge kose nakita. Zato jih zavijemo v svilen robček ali pa jih hranimo ločeno od drugih kosov nakita. Platinski nakit je mehek, zato se zlahka opraska. Zavijemo ga v košček svile, Sele nato ga shranimo vskrinjico. Bisere hranimo v žametnem etuiju ali v vrečki iz semiša. Srebrni nakit potemni, če ga dlje časa ne nosimo. Zato hranimo kose srebrnega nakita skupaj s koščkom krede ali pa zavijemo nakit v kos aluminijaste folije. Tako ohrani lesk. Modni nakit zavijemo ali v tanko volneno krpo ali v ostanke jelenove kožice. Alergija na nogavice Barvne pestrosti nogavic smo vsi veseli, vendar ima to tudi svoje slabe lastnosti. Dermatologi ugotavljajo, da dobiva vse več žensk po nogah srbeče izpuščaje, ki jih povzročajo nekatere barve za nogavice. Zanesljivo znamenje te alergije je, če pod spodnjimi hlačkami ni izpuščajev, po nogah, kjer je koža v stiku z nogavicami, pa so. Alergija na nogavice se pogosteje pojavlja poleti, ko barve zaradi toplote hitreje prodrejo v kožo. Zadnje čase so ugotovili tudi precejšnje povečanje preobčutljivosti na barve priljubljenih »pajkic«. Občutljivejše ženske dobivajo otekla stegna in rdeče, srbeče izpuščaje zlasti zaradi »pajkic« iz Črnega žameta. Že h ske, ki so občutljive za nogavice in »pajkice«, naj raje oblačijo volnena in svilena oblačila, ki so običajno pobarvana z manj Škodljivimi barvami. I »"A?* 1. RIMSKI POZDRAV PRITOK RENA BISTVO, JEDRO. STRŽEN PRIPADNIK .NEKDANJE [zločinske KAMORE IZBRANI SPISI. IZBRANO BRANJE NAZOR 1 VLADIMIR I ^i^uEig 16 RIMSKA PROVINCA OB DONAVI AVTOMOBILSKA OZNAKA TUNIZIJE KREDITNA BANKA ZEMELJSKO POD-NOŽIŠČE AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE IZGUBA BITKE NEUMNOST NORČIJA S TRAVO PORASLE KRČEVINE IV GORAN KOŠARKARSKI KLUB (HAHS VOHl 4 GLAVNI ŠTEVNIK SODOBNI SLOVENSKI PESNIK KUUČ tAHŠi-l fflIRBOBA 131 SRBSKA ZENSKA POP SKUPINA I SLOVENSKI lUEZIKO-I SLOVEČ I |FRAH| ' Ikip ■ KRILATEGA BEDKA IrsEM 9 6 Trpežna TKANINA ZA PLAŠČE BENETKE ZABAVIŠČE Z VRTILJAKI IN PODOBNIM HVALNICA.^ 'amfilh.”' IGRALKA iUZ)______I .8 .... 5 STROPNI LOK CEVAST PROSTOR V ZEMLJI NOBEUJ REKA V RUSIJI, PRITOK KAUE FILMSKI JAPONSKA ^iGR"“c NABIRALKAImrVM BISEROV J llMlllllff« PLAČA [starih SLOVJLNOV I I ■kdor PtSE 15 bL 11 NUVIŠJA GORA KRATICA DRŽAVE OREGON VZDA RADU CIGARETNI OGOREK TAKTAL 3 Geslo vpišite v nagradni kupon in ga na dopisnici pošljite na naslov uredništva: K)-DJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, do 26. januarja. Pravilne rešitve bomo nagradili: 1. nagrada: tekstilni izdelki v vrednost! 25.000,00 SIT 2. nagrada: gradbeni material v vrednosti 10.000,00 SIT 3. nagrada: tekstilni izdelki v vrednosti 5,000,00 SIT £ stran 14 vestnik, 21. januarja 1993 podlistki Pomulje ni v nevarnosti V zadnjem Času se v Sloveniji pojavljajo težnje po novi pokrajinski organiziranosti, pri tem pa prihajajo na dan različne zamisli o novih delitvah, v katerih skušajo skupine in posamezniki kar največ iztržiti. Po doslej znanih študijah in razpravah je Pomurje ena od osmih slovenskih pokrajin nove Republike Slovenije. Strokovnjaki so svoje delo že opravili tn zdaj so na vrsti politiki, da se končno opredelijo o predlaganih rešitvah. Ko tu in tam slišim posamezna mnenja, me je pritegnilo stališče A. Hrastelja kot kandidata (zdaj poslanca) državnega sveta v vašem časopisu (Vestnik XLIV/48): »Mogoče je Prlek nekoliko bolj občutljiv, to pa zato, ker je bil več let ne samo po drugi svetovni vojni, temveč tudi po prvi svetovni vojni malo potisnjen v ozadje, sploh pa takrat, ko so jih začeli poimenovati s tistim ominoznim poimenovanjem zemljepisno-zgodo vinskega kompleksa, z imenom Po-murci,« Članek Prlekija poslej zase? M, Jeršeta v zadnji številki Vestnika, ki govori celo o »izbrisu imena Pomurje« in vnovični ločnici na Muri, pa me je spodbudil, da opozorim na nekatere nejasnosti, ki po nepotrebnem razburjajo posameznike in prebivalce ob Muri sploh. Več kot 35 let pišem o Pomurju in V sErofcovnih krogih še nisem doživel razvrednotenja svojega dela. V vseh mojih dosedanjih delih sem prišel do prepričanja, da v Sloveniji ni tako idealne naravno in gospodarsko zaokrožene pokrajine, kot je Pomurje. Seveda so med obema bregovoma Mure historične, folklorne in druge razlike, ki pa so v samem Prekmurju veliko večje kot so zdaj med Prekmurjem in Prlekijo. Zapostavljenost Prlekov ali Prekmurcev rti tema tega zapisa, čeprav so stališča g. Hrastelja nekoliko presenetljiva, če vemo, da so nas že od Avstro-Ogrske naprej vodili Prleki, med katerimi so tudi največji politiki na Slovenskem sploh. (A. Korošec). Dobrotnik od Negove, I. Kramberger, je v času predsedniške kampanje in tudi pozneje veliko postajal pod Prešernovim spomenikom sredi Ljubljane. Sodelavci in znanci so me vrsto let opozarjali na njegovo sočno »prekmursko« govorico in jih še do danes nisem uspel prepričati, da ne gre za prekmurščino. Za večino Slovencev je območje od Maribora in Ptuja proti Muri Prekmurje, Pomurje. Prlekija, ne da bi ločili imena, kaj šele območja. Zdravilišče Radenci. ki ga izobraženi novinarji osrednjih slovenskih listov vztrajno postavljajo v Prekmurje, ima toliko grenkih izkušenj, da na vse izzive več niti ne odgovarja. vicah je poudarjeno, da so »pomurski Slovenci osnovali besedo« in izbrali »prostran gradič nekega rodoljuba« (vila ljutomerskega župnika A. Klemenčiča). Veliki narodnjak Božidar Raič je takole poročal o malonedeljski besedi leta 1867: »Neizrečeno ljubi so nam bili prekmurski Slovenci, kteri počinajo z nami čutiti, naše knjige prebirati, naj nas tesneje veže hrupne .Mure sopot.« Verjetno bo kdo pripomnil, da Je bil Čas narodnega prebujenja pač naklonjen takim opredelitvam, zato naj navedem še zgleda iz najnovejšega slovstva.'Pesnik S. BlaŽetin pesnikuje na Madžarskem v jeziku »pomurskega Hrvata«. V pesniški zbirki Srce na dlanu (Budimpešta 1981) je objavil tudi pesem Pomurje, »pesem dežele mojih pradedov«, v kateri sta tudi verza »To je kraj veselih ljudi, ljudi poštene čudi«. V pomurski »sagi« Lipa zelenela je (1990) je pisatelj B. Novak zapisal, da Je bila Mura »ločnica med avstrijskimi in ogrskimi Slovenci, Vedno so Ogri, Nemci in Italijani delili Slovence... Pa bi vse reke morale združevati, ne ločevati. Na obeh straneh reke živi isti narod, ki bi moral iskati poti do združitve. Skupaj bi morali graditi mostove čez vode, z brega na breg, potem pa se srečati sredi mostu, objeti se in nikoli več ločevati, kajti pretok čez most ne bi nikoli več usahnil.« S Slovenci naseljeno območje med Muro in Rabo so Madžari imenovali Slovenska ali Vendska krajina (Totsag, Vendsčg), zagrebška škofija pa »districtus transmuranus« (Prekmurje). Nacionalno osveščeni domači izobraženci so začeli uporabljati ime Slovenska okroglina, v katoliškem tisku se je uveljavilo ime Slovenska krajina; še leta 1936 je dal jezikovno izobražen urednik Vilko Novak v istoimenski publikaciji prednost Slovenski krajini pred Prekmurjem, Po trianonski mirovni pogodbi leta 1920 je bilo enotno slovensko območje med Muto in Rabo presekano z mursko-rabsko razvodnico, tako da je ostalo ločeno Slovensko Porabje (madžarsko prej Vendvidek, zdaj Szlovenvidčk), skrčena zgodovinska Slovenska krajina ali Prekmurje pa je vključevalo v svoj okvir tudi več pretežno madžarskih naselij. Na podlagi Razvojnega programa demografsko ogroženega območja občine Lendava Izvršni svet SO Lendava objavlja NATEČAJ za aotlnanciranje usposabljanja podjetnikov in managerjev ter za sofinanciranje dopolnilnega izobraževanja prebivalcev s področja trženja, zunanje trgovine, kmetijstva in turizma V vlogi je potrebno navesti: - ime in priimek ter poklic osebe, ki se želi dopolnilno izobraževati, - za kakšno vrsto izobraževanja oziroma usposabljanja se Pozivamo vse zainteresirane občane občine Lendava, ki bi se želeli usposabljati za podjetnike in imajo za to že določeno predznanje oziroma strokovno usposobljenost ter vse tiste posameznike in podjetja, ki bi želeli sebe ali svoje zaposlene dopolnilno izobraževati na področjih trženja, zunanje trgovine, kmetijstva in turizma, da oddajo vlogo za sofinanciranje na Izvršni svet SO Lendava. prosi sofinanciranje, - izvajalca programa, kraj in datum izvedbe, - fotokopijo računa o plačani kotizaciji, - žiro račun udeleženca ali podjetja. Na natečaj se lahko prijavijo vsi zainteresirani, ki se želijo dopolnilno izobraževati ali usposabljati v že objavljenih programih, pa tudi tisti, ki bi še želeli dopolnilno izobraževati na določenem področju. vendar si konkretnega programa še niso izbrali. Če bo dovolj prijavljenih, bo Izvršni svet 5 "'V ■ A . -JO n = ; ■ ■ n r\ SO Lendava v sodelovanju z Ljudsko univerzo Lendava organiziral seminarje za posamezno vrsto usposabljanja oziroma izobraževanje v občini Lendava, za vse druge programe, ki so organizirani zunaj občine, pa se iz sredstev proračuna refundi-rajo stroški kotizacije za udeležbo na seminarjih po predložitvi računa. Pri stroških za izobraževanje menedžerjev Izvršni svet povrne 25% šolnine. Natečaj velja do 31. 12. 1993, Vloge bo Izvršni svet SO Lendava obravnaval na prvi seji po prispetju. Vse dodatne informacije lahko dobite na Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti, tel.: 75230. JANEZ BALAŽIČ Avstro-ogrska provinca Nekateri znanstveniki, zlasti zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji, obravnavajo tudi Slovenijo med vojnama in po 2. svetovni vojni kot tipično avstro-ogrsko provinco s strogim upoštevanjem nekdanje deželne razdelitve: Kranjska, Goriška, (Spodnja) Štajerska, Prekmurje. Sodobni proučevalci slovenskih družbenih razmer ugotavljajo, da so postali Slovenci zaradi slabih izkušenj s prejšnjo Jugoslavijo občudovalci (nemške) Srednje Evrope in vsega, kar spada zraven; »refleks preteklosti« se je »vtihotapil v našo notranjost in nam govori z Jezikom preteklosti« (okrogla miza o vplivu geopolitičnega položaja na strategijo razvoja Slovenije). Čehi in Poljaki so nekdanje nemške delitve in poimenovanja povsem opustili in zabrisali. Hrvati pa so zelo občutljivo trojnost države z novo ustavo povsem obšli. Slovenski predniki so območja ob potokih in rekah poimenovali dol, dolina, pobrežJe, porečje, znanstve- niki pa v istem duhu porečje, podolje in podobno. Z ustanovitvijo slovenske univerze in uveljavitvijo slovenske znanosti med vojnama so nekdanja nemška imena zamenjali s pristnimi slovenskimi: Podravje. Pomurje, Posavje, Pokolpje, Posočje, Posotlje. Ce pokukamo nekoliko čez slovenski plot, je na avstrijskem Koroškem Podravlje (Foderlach), na Hrvaškem Podravina, Posavina, Pokuplje. v Srbiji Pomoravlje, v vzhodni Bosni Podrinje. Manj znani so primeri iz širšega slovanskega sveta: Podonavska nižina (Podu-najskš nižina) na Slovaškem, Pomorjansko (Po-morže) na Poljskem, Pom orje (Pomori e) v Bolgariji itd, V slovenščini smo tudi za nemške pokrajine našli lepa poimenovanja Posarje (Sa ari and), Porurje (Ru-hrgebiet), medtem ko Pomurje prevajamo v nemščino kot Murland, Murgebiet. V tem smislu prevajamo v nemščino tudi Prekmurje (Ubermurland, Cbermnrgebiet), za Madžare pa je ta ime težko sprejemljivo (Murantul) in se včasih raje odločajo za »Obmurje« (Muramellek). najrajši pa za Pomurje (Muravidčk), ker se pri njih pač vse vrti okrog Pešte (primerjaj tudi Prekdonavje/Dunšntul). Prednost ali pomanjkljivost imena Prlekija je v tem, da je neposredno neprevedljivo v tuje jezike. Ljutomerski dopisi Tokrat ne bi načenjal vprašanja meje na Muri, ki se je tam nekje v 13. stoletju tako globoko zarezala med istorodno prebivalstvo na obeh bregovih in stoletja nasilno razdvajala zemljišča in ljudi. Ce nekateri tako radi iščejo razlike in jih izrabljajo ob vsaki priložnosti, bi zdaj navedel nekaj obratnih zgledov. Leta 1839 je Stanko Vraz napisal pesem Hvala vojvodi Joanu, zapeta od murskih in dravskih Slovencev. V tako imenovanem »ljutomerskem dopisu« leta 1863 v No- Prlekija ni pokrajinska enota Prlekija je poimenovana po Prlekih oziroma prleškem narečju; pravijo, da ima folkloristični pridih ljudskega narečja. Eden največjih slovenskih geografov S. Ilešič, po očetu prleškega rodu (Brezje blizu Vidma), je v knjigi Svet med Muro in Dravo (1968) zelo jasno naglasil: Vsekakor Prlekija ni nikaka posebna pokrajinska enota (podčrtal B. S.). Prvi opisovalci slovenskih pokrajin so res omenjali posebne podnebne, rastlinske, etnološke, naselitvene, jezikovne in druge posebnosti Prlekije (Sidaritsch, F. Baš. A. Melik), vendar so taka pretirana stališča že zdavnaj presežena. Vprašanje se zastavlja že z omejitvijo obsega Prlekije: jezikoslovci (F. Ramovš, R, Kolarič, T. Logar) so določili severno mejo prleškega narečja s črto Gradišče v Slovenskih goricah - Cerk-venjak-Sp. Ivanjci-Kapelski Vrh-Mota, težave pa so tudi z mejo na vzhodu med Štrigovo in Središčem ob Dravi, kjer ima narečje lastne značilnosti; tu prehaja prleško narečje v medimursko. Po teh jezikovnih kriterijih so že Radenci in tudi Gornja Radgona zunaj Prlekije, Apaško polje pa je po izvoru priseljencev bližje Prekmurju kot Prlekiji (glej Karto slovenskih narečij, ki jo je pred kratkim izdal Geodetski zavod Slovenije). Če se torej g. Hrastelj razglaša za »pravega« Prleka v Gornji Radgoni, lahko gre za priseljenca ali spreobrnjenca (konvertit). Po krajših pojasnilih obravnavanih pojmov zdaj lahko preidem na obravnavo tega »ogabnega pojma« Pomurec. Osebna imena Posavec, Podravec (Dravec, Zadravec), Murec (Moreč) so že tako udomačena, da ne zbujajo posebne pozornosti. Nasprotno pa niti na območju Pomurja niti Slovenije ni zaslediti osebnih imen Prekmurec ali Prlek, Ti imeni imata na Slovenskem Se zdaj slabšalni (pejorativni) prizvok; če začnejo eni ali drugi med seboi »gučati«, se jim »pravi« Slovenci najraje izognejo, Če je značaj Prleka Se kar opredeljen (A. Trstenjak), pa o enotnem značaju »Prekmurcev« oziroma »Krajineev« ni mogoče govoriti (V. Novak, J. Sraka); tipičnega stereotipnega Prekmurca enostavno ni. Z razlago posameznih terminov sem imel že veliko težav: Prekmurci so za nekatere samo Slovenci na levem bregu Mure, drugi vidijo v njih polslovenske ogrske Slovence, med katere štejejo nekateri tudi Madžare, spet drugi ne ločijo med prekmurskimi Slovenci, Madžari in Romi itd. Zmeda je še večja, če pojasnjujemo s katoliškimi »Marki«, »trdimi luterani«, binkoStniki in podobno. Prekmurci se sami niso nikoli tako poimenovali, in če verjamemo veljavnemu zgodovinopisju, da so se naši predniki (vsaj panonski) tod naselili s severa, lahko pritegnemo s šaljivci, da so Prekmurci tisti, ki so odšli Čez Muro proti jugu. V samem Prekmurju so razlike veliko večje, kot jih najdemo med obema bregovoma Mure, ki pravzaprav tudi ne razmejuje natančno Prekmurcev in Prlekov, ker uradna meja ne teče ravno po strženu reke oziroma po reki sploh. 18 J\qiiila ■ I t .Belili' Vestnik Ni bojazni za Pomuije Na koncu Se nekaj besed o tem, zakaj zagovarjam Pomurce. Tokrat ne bi zgubljal besed o pokrajini Pomurje, ki mora biti vsakemu povprečno izobraženemu Slovencu znana že iz osnovnošolskih klopi. Gre predvsem za najbolj natančno oznako pokrajine v severovzhodni Sloveniji brez političnega, verskega, etničnega ali folklornega prizvoka. Ime Pomurje je sprejemljivo za vsakogar, ki se noče izpostavljati s svojimi posebnostmi. S Pomurci označujemo prebivalce Pomurja, če jih ne imenujemo posebej: Gori-čan(e)i, Prleki na levem ter Prekmurci ali Krajinci (Slovenci), Madžari, Romi in drugi na desnem bregu Mure. Te opredelitve nimajo neposredne zveze z zdravimi gospodarskimi in drugimi iniciativami posameznikov ali skupin, ki se drugače organizirajo v pokrajini ali zunaj nje. Čas bo kaj hitro pokazal smotrne rešitve in zablode; prej ali slej bo prodrlo spoznanje, da je temeljno povezovanje v okviru Pomurja najbolj racionalno in prinaša vsem udeležencem največ koristi. Ni se bati, da bi Pomurje propadlo, Pomurci lahko še naprej delajo, se zabavajo in mirno spijo. BELA SEVER Nad mestom, kjer je nekoč krasila pritličje severne stene prezbiterija votivna podoba donatorske družine Binffy, zavzemajo osrednje mesto podobe desetih apostolov. Figure so zasnovane v skorajda naravni velikosti, skupaj z fragmentarno ohranjenimi balda-hinskimi konci nad njimi pa meri ta del ok. 240cm, Na levi, kjer je nekoč stala prižnica, je dvoje apostolskih likov uničenih. Slikarije so v fteskantski tehniki, torej so podobe apostolov nastajale na sveže zglajenem ometu. Zategadelj apostolski liki učinkujejo sveže, po svoji pojavnosti pa kar monumentalno. Prvi apostol z leve, z lepo brado in navzdol spuščenimi brki predstavlja Jakoba, o čemer priča delno ohranjen napis na njegovem traku (Sanctus). laco(bus). Ob njem je na desni podoba sv. Tomaža, katerega postavo je slikar zasnoval v t.i. S-liniji, Upodobljenec se kaže kot starejši sivolasi in sivobradi mož, njegova oblačila pa so v prefinjeni barvni modelačiji in gubanju slikana v rdeče-rjavih tonih. Napisni trak ob njegovi desni (Sanc)tus Tomas pove, da je pred nami lik apostola Tomaža. Tretjega apostola zaradi neberljivega napisnega trku na njegovi desni strani ni mogoče identificirati. Kljub temu prepoznavamo ' podobo golobradega mladeniča, ki blagoslavja z desnico. Na njegovi desni je figura apostola Mateja, ki ga karakterizira daljša brada, opravljen pa je v rdečo tuniko ter rumeno-okrast plašč, katerega dra-perija tvori nekaj prav lepih zavihkov. Vsi ti apostoli so naslikani na stiliziranih, rjavo obarvanih tleh. Nad njihovimi glavami se dvigajo baldahinski nastavki, kjer je videti sledove starejše, še romanskemu času pripadajoče poslikave. Na koncu tega dela stene je dvojni prizor, ki kaže na levi motiv Oznanjenja, na desni pa Kristusovega rojstva. Likovna rešitev obeh prizorov kaže, da se je slikar pri izvedbi tega dela poslikave naslonil na neko češko predlogo, natančneje na slikarije v t.i. hrvaškem samostanu Emaus v Pragi, nastale med leti 1360-65. Za datacijo slikarij v prezbiteriju prafarne cerkve v "rurniSču je izjemne vrednosti naslikana napisna plošča pod konzolo severne stene, Iz nekoč obširnega sedemvrstič-nega latinskega napisa še lahko razberemo letnico nastanka, in sicer Anno d(cimi)ni ML CCC / l/r, torej v letu Gospodovem 1383 etc. Napis pove, da so tu bile S; N ' A ■ e 1 Tumišec, severna stena prezbiterija, apostola Janez in Jakob ml., Janei Akvila, 1383 slikarije narejene leta 1383, žal pa se ni ohranilo - kar je napis prvotno gotovo vseboval -, da je s poslikavo opravil mojster Janez Akvila. Druga polovica severne stene prezbiterija kaže drugo šesterico apostolov, ki jih na levi vodi eden najlepSih likov v Akvilovi zapuščini - apostol Janez. Tudi on je upodobljen kot golobradi mladenič. jice deljena z naslikanim stebrom’ Zaradi plastično naslikanega obraza in gubanja draperije zelenih ter violetnih oblačil predstavlja lik Janeza Evangelista izjemno uresničitev idioma l,i. gotskega plastičnega sloga. Tudi Janez drži napisni trak s vsebino Sanaus loannes Ev. Ob njem stoji v rumeno-okra-stem plašču z zeleno podlogo rja-vobradi Jakob mlajši, kar potrjuje napisni trak Sane ms. !aeob(usl M(inor) ob desni strani upodobljenega, Tretji apostol v tej vrsti je Filip, odet v rjavo tuniko ter čeznjo ogrnjen zelen plašč, To je kratko-bradi mož z ne koli kanj daljšimi lasmi. Apostol z desnico drži napisni trak Sanctus Philipus. Ta skupina je od poslednje tro- AMD Štefan Kovač Murska Sobota, Notšinska 2 PRODAJA NA DRAŽBI 22. i. 1993 ob 12. uri na dvorišču AMD-ja rabljena vozila: 1 osebni avto Renault 5, letnik 1990 1 motorno kolo MZ, 125 cem za njim pa stoji imenitno naslikan® , figura apostola Andreja. Ta drž> ■ pred sabo napisni trak Sanctus A»' dreas, Sledi mu sivobradi ter s sko" dranimi krajšimi lasmi upodobijo® apostol Pavel. Ob napisnem trak® Sanctus Pau!us v Pavlovi levici ie-ta v desni svoj atribut, t.j. dolg' meč. Vrsto turniških apostole* končuje primus inter pares, pt^J* med enakimi - apostol Peter. Sli' kar ga je zasnoval kot starejSeg® stvobradega moža v oblačil'^ opečne in zelene barve, Z le*® roko drži napisni trak Sanctus tr(tis), z desno pa svoj tradicionairi v simbol ključ. Slogovno slede turniški apostol' velemerskim slikarijam. Doslej K prevladovalo mnenje, da jih je n®' slikal mojster izjemnih slikarski® zmožnosti, ki pa ga niso istovetil' s Janezom Akvilo. Slog turniškil* apostolov kaže slikarjevo prizad®' vanje za plastičnim slikanjem h' kov, v tem pa naj bi sledil pred' vsem Tommasu da Medeni in T®; odoriku Praškemu.' Ob natatičn' analizi se pokaže, da gre za lasinO' ročno delo Janeza Akvile, kate' rega slikarije predstavljajo po k®' kovosti vrh plastičnega slog^ v srednjeevropskem prostoru, Slovenskem pa v tem Času sploh a’ mogoče najti ustrezne primerjave' ' Franci Stele: Slikarstvo v Sloveniji 12. do srede 16. stoletja, Ljubij®® 1969, 172 )3 vestnik, 2h januarja 1993 stran 15 a I I I ( I t ‘I I kronika Iz Župnijskih kronik: Dolenci (9) Vlomilci ne Miklavž na prijaznem griču Doslej smo se »sprehodili« po župnijah Veržej, Lendava, Bodonci, Mala Nedelja, Miklavž pri Ormožu, Kuzma, Odranci in Apače, Danes pa bomo pokukali v kroniko župnije Dolenci na Gončkem. To pa za pisca teh vrstic sploh ne bo težko, kajti pogovatjal se je s sedanjim priljubljenim župnikom g. Viljemom Hribernikom, na razpolago je imel obsežno župnijsko kroniko, ki M jo zapisovali njegovi bližnji in daljni predhodniki, zgodovino te župnije (do leta 1984) pa je lepo opisal g. Ivan Zelko in priobčil * Stopinjah, Župnija že 1331. leta NajstarejSi podatek o obstoju župnije Dolenci je iz leta 1331 in omenja duhovnika pri cerkvi. Po tem je mogoče sklepati, da je bila že tedaj tudi cerkev. Sedanjo cerkev pa naj bi zgradili 1543. leta. Meri 25 krat 9 metrov, visoka pa je ' metrov. V vizitacijskem zapisniku iz leta 1698 piše: »Cerkev je na prijaznem griču, zgrajena od nekdanjih katoličanov, posvečena v Čast sv, Nikolaju (Miklavžu, op. Š. S.), 2 zidanim zvonikom. Zakristija je ob severni strani obokana. Oltarji Štirje iz kamnitih miz in raz-padajoči. Tabernakelj je bil p’.' v cerkveni steni, toda sedaj je fr prazen, vratca so odlomljena, £ in je opuščen. Kaj drugega tu g tli niti najti, ker je bilo leta 1683 ob barbarskem pustošenju in požigu vse uničeno. Zvon je samo eden, precej velik in obešen v lesenem zvoniku, ki stoji na pokopališču na južni strani cerkve in je pokrit « skodlami. Od cerkvenih oblek je ohranjeno le 8 prtov Oltftrii* i** 1^* u-:--* » 9 Od cerkvenih oltarje in 14 brisač. Vse in 1*+ un»c. vbt? l^llo uničeno. Župnišče te |\a 7al,r,ani ___________ 1 počivajo - vedno v župnijski cerkvi, razen na prvo postno nedeljo, ko se opravlja bogoslužje po stari navadi: maša v žnpnijski cerkvi, pridiga pa v Šalovcih maša v v skednju, ker je cerkev tam porušena.« Iz vizitacijskega zapisnika iz leta 1829 pa zvemo v glavnem to. kar smo zapisali, nov pa je podatek o gradnji župnišča, ki da je bilo sezidano leta 1826 »po darelljivosti grofovske družine Nadasdy od Gradca«. je v Času svojega službovanja bolehal, sta ga (1833. leta) izmenoma nadomeščala kaplana Štefan Rajsar in Franc Kovač iz Strehovec, ki je pozneje postal dolenski župnik in to ostal do 1857. leta. Franc Žbul iz Turnišča je župnikoval v letih 1858-1864, Alojz Matjašec (avtor zapisa nima podatkov o rojstnem kraju) je služboval dobro leto dni; 1864-1865, Ka- reJ Menčik IZ Beltinec 1866-1911, Jožef Klekl mlajši s Krajne 1911-1936, Franc Gomboc 1936-1937, Franc Horvat iz Bogojine 1937-1946, Matija Balažič s Hotize 1946-1965, Janez Šoštarec s s Krajne je bil dolenski župnik od 1967. do 1978, leta, ko se je upokojil in naselil pri frančiškanih pri Sv. Trojici v Sloven- • t 'I* . -'I V župnijski cerkvi Dolenci so 1982. leta namestili nove orgle, kajti PokoJ^r'^ strani poleg prejšnjih starih se ni dalo več popraviti. Pred tem so uredili kor, paliSča.« na katerega »ograjo« so pritrdili podobe križevega pola. ,., '7^*®cijski zapisnik iz leta ‘ * — pa opisuje cerkev že ^r- vjrfidMjv vvtivvv Z.C Zanimivo je. da se je v Do- skih goricah. Nekaj časa je bila ^Ijšem stanju; »Cerkev je lencih ohranila rimskokatoli- župnija brez rednega župnika, ^svečena v časfsv. Nikolaju. Ška cerkev. Čeprav so mnogi iz zato jo je soupravlja) pečarov- Jdana in s svetiščem obrnjena bližnjih vasi pod vplivom veli- ski župnik Friderik Gumilar.« stanju; »Cerkev je časl*sv. Nikolaju, vrvajijv.li« viit-išjiil [JVU vpnvVlJl *V11- bM £,UpU1^ rilUCUR kJUlIH ua vzhod. Vsa cerkev ima ra- kega verskega gibanja za ob- lesen strop, prevlečen novo krščanstva in cerkve v 16. Mladi Župnik jc sila lomnim kamnom. Vrata so stoletju množično prestopali vemiki iz žuoniie sv Niko-^amo na zahodni strani, kajti v evangeličansko vero. V tem oziroma Miklavža v Do-juga vrata na južni strani so zapisu seveda ne nameravam avgusta 1979. leta ^^dana. Nad vrati se dviga pozdravili novega župnika 31- zvntiik Vi — -.-v, letnega Viljema Hribernika, rojenega v Šmarjah pri Jelšah, zapisu seveda ne nameravam vrati se dviga navijati ne za »staro« in ne za zvonik, ki je pokrit reformirano cerkev, je pa res. nouii reivrnurano ccrKcv, je pa i • skodtairKo, v ceSviTe le- d. « « sca, prižnica na severni strani naklonjen. pa je kamnita. Oltar je zidana Namesto OUhOVniKOV mia. pokrita s prti. Pripove- |:j.endati iB narobe ^uje se, da je bila cerkev zgrajena 1543. leta in jo je zgradil grof Nikolaj Malakoezi. Obnovljena je bila leta 1699 strni!!.- ' - ki je bil do prihoda v Dolence kaplan pri sv. Jutju (Videm ob Ščavnici). Enako kot vsi njegovi predhodniki, je tudi on poprijel ne le na duhovnem področju, ampak tudi na materialnem, Če smemo tako reči temu, kar je (odtlej) naredil s skupaj s svojimi farani. Obnovili so župnišče, da je dobil primerno stanovanje, potem (v letih vse do lanskega) so naredili hidro- in termoizolacijo cerkve nanovo uredili notranjost in tudi pročelje ter zvonik, postavili so nove klopi, namesto dotrajalih lesenih nosilcev kora so vgradili betonsko ploščo, kupili so enomanualne orgle z 9 registri m 527 piš-čalmi, ki jih je izdelal znam mojster Anton Jenko iz Ljubljane; v prizbitcTiju .so piiitas-ili nov dariivcni. olliir. obrujem proti ljudstvu; po zamisli g. Hribernika so uredili gretje cerkve (več električnih pečk, ki se lahko bkrat vključijo) , pri mizarskem mojstru Jurmanu v Banovcih so dali narediti spovednico, uredili so avtomatsko »električno« zvonjenje... Lani so imeli v Dolencih misijon... Morda Se to; v dolensko župnijo so vključeni Se verniki iz Budinec, Šalovec in Hodoša. Vseh skupaj jih je približno 650. Dolenski župnik pa soupravlja Se markovsko župnijo, v katero so vključeni Čepinci. Tam pa si prizadeva za »dušno zveličanje« (kot radi po domače pravimo) 700 ljudi. Župnik Hribernik mi je postregel z zanimivim podatkom o Številu ljudi v dolenski župniji: leta 1931 jih je bilo 1.171, Vzroki za to, da je zdaj za polovico prebivalstva manj, so znani; izseljevanje zaradi boljšega zaslužka v mestih in tujini, mnogo manjši prirastek prebivalstva, Podatki iz leta 1985; 4 krsti, 1 poroka, 17 pogrebov. Morda pa se bndo ljudje spet naseljevali na tej najsevernejši točki naše države in tako sledili svojemu duhovnu? ŠTEFAN SOBOČAN Ivan Zelko je zapisal: S pištolo Čez župIjaZ IV. zaradi ^aobljobeo na sedanji dolenski župnik Viljem Hribernik mi je omenil ustno izročilo, ki se prenaša iz roda v rod. Cerkev na) dal grof Ograditi zato, ker je na ta način Izpolnil zaobljubo, ki si jo je naložit, ko je bil na lovu v gozdu, kjer ga je napadlo krdelo divjih svinj. Pred njimi se je rešil, saj je splezal na drevo, pozneje pa dal denar za zidavo cerkve sv. Nikolaja. Leta 1756 župnija Dolenci Se ni imela svoiea» '^rkve ni pak je svojega župnika, am-prihajal tja maševat ''sako tr«- ^fpnik b Gornuh Pxi . v mesecu Gornjih Petrovec Ja- Madžarski škofje so dovolili, da so v sili tudi laiki upravljali mejO župnijo. Tako je bilo tudi Na mejnem prehodu v Gor-v Dolencih. Ni znano, kdo je nji Radgoni so policisti pri pre- prevzel leta 1671 župnijo v Do- giedu hrvaškega državljana, lencih, pač pa poroča vizitacij- katerega imena pa nam niso ski zapisnik iz leta 1698, da je sporočili, našli pištolo STG Sa-bil v Dolencih župnik Hcenciat uer in 165 nabojev zanjo. Šlo je Janez Vogrinčič, doma od Sv. za nedovoljen uvoz, kajti pot-Jurija, star 30 let. in je v tej nik ni imel nabavnega dovolje-službi eno leto. Njejijovo izo- nja, zato so orožje zasegli, ki^i-brazbo je vizitator označil kot teli pa je moral plačati globo. nja, zato so orožje zasegli, krSi- Padla v Dravo in se rešila Sonja Č. z Dolgih njiv pri Lenartu je 12. januarja Sla po PodbreSki ulici v Mariboru. Nenadoma ji je postalo slabo in je nevede krenila proti obrežju Drave, kjer ji je spodrsnilo in je padla v reko. V nesreči je imela srečo, saj so brž pritekli mariborski gasilci in jo rešili. Zdravi se v bolnišnici. V noči z 12. na 13. januarje neznanec vlomil skozi vrata v prodajalno na Cvenu, katere I lastnik je trgovsko podjetje Vesna Ljutomer. Odnesel je različna živila, nakaj žganih pijač. pobral pa je tudi nekaj zavitkov cigaret. Očitno je bil zadovoljen z malim, saj skupna Škoda ne znaša več kot 20,000 tolarjev. Nekoliko »zahtevnejši« pa je nepridiprav, ki je 12. januarja obiska) Potrošnikovo trgovino v Nedelici- Odnesel je namreč razno blago v skupni vrednosti 25.000 tolarjev. Zgled od Negove kaže, da lahko ostanete, če že ne brez avta, pa »vsaj« brez določenih delov, četudi je asm v gm-iži. To vam bo potrdil oškodovanec J. K. Njegov avto je namreč med 3. in 7. januarjem nekdo »oskubel« za 15.000 tolarjev. Bili so malo na hladnem 12. januarja je prišlo do spora med M. S. in njegovim očetom iz Slaptinec. Posledice je občutila mati, ki ju je hotela pomiriti, saj jo je sin odrinil, da je padla in se hudo poškodovala. Policisti bodo domnevnega storilca predlagali to^l-stvu v nadaljnji postopek. V četrtek, 14- januarja, sta se sprla K. A. z Blaguša in J - F. iz Malega MoravšČaka, ki naj bi bila (gre za žensko) pod vplivom alkohola. Kljub prigovarjanju, naj se pomiri, ni prenehala, zato so jo policisti iz poli-' cijske postaje Gornja Radgona I pridržali do iztreznitve. Oče zabodel sina Družinski nesporazumi so I vzrok tragediji, ki se je zgodila I v Zgornji Voličini pri Lenartu. 1 63-4etni oče Ernest K, je med I prepirom zabodel z nožem I v levo stran prsi svojega 27-let-I nega sina Jožefa, povrh pa ga I je Se trikrat porezal po nadlahti leve roki in mu povzročil hude 1 telesne poškodbe. Poškodovanca zdravijo v bolnišnici, očeta Ernesta K. pa bodo ovadili tožilstu zaradi nadaljnjega postopka. Vozil preblizu jarka v petek, 17. januarja, ob 18.15 je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti zunaj Spodnje Ščavnice. Ljudevit Prajndl s Polic se je s kolesom z motorjem peljal preblizu roba cestišča in zapeljal na bankino, nato pa padel po cestišču in se tako hudo poškodoval, da je moral v soboško bolnišnico. .syntaxi eruditus’, kar naj bi ustrezalo tedanjim trem razredom gimnazije. Ime Hcenciat prihaja od poblastila (licentia). ki so ga prejeli od škofa za poučevanje in branje božje besede. Nekateri izmed njih so bili spreobrjenci, ki so opravljali prej službo predikanta.,. V Dolencih pa je leta 1756 nastala celo težava, kajti ko bi moral prevzeti župnijo župnik - '..,1111)111 retrovec Ja- se Hcenciat m hotel nez Hull. Vizitacijski zapisnik duhovn’k- ^^peio leto ‘2 leta 1778 poroča; »Cerkev je ko je znova zgrajena leta 1776. dm ,1757, leta) Jurij razen svetišča. Zgradila jo je prevzeH ' je ostal do ........ poroča; >\Cerkev je Ograjena leta 1776. C-—— 4“ J' vMuca - vdova Leopolda Na-dasdya. Zaraiena i. i” -- v ladji v iNct- /črgrajena je iz kamna, svetisK P°‘^olgovate oblike. -■'-liscu pa čctverooglata, I prostorna za 600 oseb. Oltar je I Santo eden v čast sv uJVoios*« Jurij Kuzmič, rojen v Dolnjih Slavečih. V letih 1792-1796 je v čast sv. Nikolajo. dušnega tratejen s stroški Nadasdyeve Hommadaiy koval, gospe, v najboljšem stanju, pn- pasti^^a 1 ostal oicrno okrašen. Obnovljena je "pm je Gorobos'. ludi zakri«;:- - do ''Urejen ^^»^--^njufpri. _______________... v/uiiuvijciia je zakristija. Kor je zidan »n prižnica lesena, pobarvana in pozlačena. Zvonik je nov. žlebnjaki pokrit. Zvona sta uva, V^ji je težak okoli 6 stolov in je blagoslovljen v čast sv. ^‘kolaju; manjši zvon je težak 4 stote in je blagoslovljen v čast trojici. Pokopališče je okoli cerkve. Bogoslužje je — tako ob bedeljah ko* pobarvana in rrranjsi zvon je težak v čast kot ob praznikih rojen v Tropovcih. Njegov naslednik je bil Mihael Kous, doma iz Šalovec. ki je župniko- val do 1808. leta. Po njegovi smrti ga je za nekaj mesecev nadomestil Franc Kosednar iz Pertoče, nato (Se istega leta) pa je prišel JanoS Lutar iz Se-beborec. ki je ostal v Dolencih do svoje smrti 1835. leta. Ker Nov N MURSKI SOBOTI ODSLEJ: Z avtom v kolesarko Rudolf Gerlec iz Beznovec se je 16, januarja peljal z osebnim avtom po Gorički ulici v Čemelavcih. Vozil naj bi pod učinkom alkohola in preblizu desnega roba vozišča, zato je trčil v kolesarko Etelko Cener iz Čemelavec, ki je padla in se hudo poškodovala. Voznik na kraju prometne nesreče ni ustavil, ampak je odptJjal domov. kjer so ga ob 20.20 obi- stali policisti IZ policijskega oddelka Cankova. Zoper osumljenega ovadbo. Prgeli bodo podali domnevnega vlomilca v petek zvečer so policisti policijske postaje Ljutomer ujeli Branka P. iz Rakičana, ki ga upravičeno sumijo, da je po novem letu zagrešil več vlomov na območju soboške in ljutomerske občine. Pri tem pa naj bi imel pomočnika Ludvika K. iz Stročje vasi. Oba so privedli k preiskovalnemu sodniku. Huda poškodba zaradi psa 12. januarja ob 16.30 se le zgodila v Blagušu pri Vidmu ob Ščavnici (ne)navadna prometna nesreča. Na cesto je pritekel Ajlečev pes, ki pred tem ni bil privezan, prav v tistem hipu pa se je pripeljal s kolesom na motorni pogon Janez Tibaut iz Sovjaka. Voznik je padel in se hudo poškodoval, O poškodbah psa pa nimamo informacij. Traktorje zgorel 12, januarja ob 2.30 ponoči se je zgorel v garaži traktor Ludvika G, iz Dobrovnika. Gmotna Skoda znaša 1.500.000 tolarjev, saj je ob traktorju zgorelo še ostrešje garaže. Medtem so ugotovili, da se je vozilo vnelo zaradi kratkega stika na električni inštalaciji traktorja. Članarina je niga! v prejšnji Številki smo na koncu »seznama« darovalcev prispevkov za boj proti raku objavili Se poziv za včlanitev v Pomursko društvo za boj proti raku. Članarina ni 1.000, ampak le 100 tolarjev. Številka tekočega računa pa je; 51900-678-48545. V sporočilu na položnici pripišite namen darovanja. atehMloSko .-J*L • dralj« pnjuRi (kalolinlor) sodaiiai opremljeii bogat« e' —b O cetnmo mM MMsIjni (3 letvo geroidjo) # fteett I prodajni soion od 22.01. dobavi vse HVUnOHI iSiSi2HYUNBAlAVTOlRADEOiinflist(i22,liubl|on(i, tel. 061 302-091 * AVTOBUSNI PROMET loilfi tinodiKUone), Štefofto Koiiofn 30, Mursko Soboto, tel.; 069 21-222 a ' -'G-‘.■».'c ' modele H y u n d a i tako(! Hvunoni NHBHH IZVIRNI UŽITEK stran 16 vestnjk, 21. januarja 1993 r Izbiramo športnika 92 Boštjan Kampuš športnik radgonske občine Športna zveza Gornja Radgona je v domu kulture pri- pravila 8. tradicionalno šponno-zabavno prireditev Izbiramo športnika 92. Na prireditvi so razglasili športnika šolskih športnih društev, podelili priznanja športnim delavcem ter razglasili najboljše športnike in športne ekipe radgonske občine za leto 1992. Pripravili so tudi kviz na temo Olimpijsko leto 1992 ter ugibali o skritem gostu, ki je bil tokrat državni kegljaški reprezentant Hary Steržaj iz Ljutomera. Program. ki ga je uspešno povezoval Dušan Zagorc, je popestrila skupina Schou band - Serenada. Za športnika radgonske občine za leto 1992 so razglasili motokrosista MTC Radenci Boštjana Kampuša iz Spodnje Ščavnice, državnega prvaka v razredu do 125 cem na klasičnih progah in stadionu, superkrosu in mednarodnih dirkah Alpe Jadran. Naj večji dosežek Boštjana Kampuša pa je vsekakor peto mesto na evropskem prvenstvu, kar doslej še ni uspelo niti enemu slovenskemu dirkaču. Drugo mesto je pripadlo atletu Rudiju Kocmutu, ki je zasedel na 9. pa-raolimpijskih igrah v Barceloni v teku na 1500 m četrto, v teku na 400 m pa peto mesto, Tretje mesto je zasede! namiznoteniški igralec Ar-conia iz Gornje Radgone Bo- ris Rihtarič, eden najboljših slovenskih igralcev, ki je po točkovanju NTZS na petem mestu. Za najboljšo športno ekipo v letu 1992 so razglasili Na- miznoteniški klub Arčoni Gornja Radgona, ki je zasedel v minuli tekmovalni sezoni v super državni ligi peto mesto, po prvem delu letošnje sezone pa je na odličnem drugem mestu. Drugi je Rokometni klub Radgona, ki z uspehom tekmuje v drugi državni ligi, tretji pa je Odbojkarski klub Radenci, ki prav tako uspešno tekmuje v tretji državni ligi. Posebna priznanja za dolgoletno in uspešno delo so prejeli športni delavci: Jože Maruško za delo v radgonski karate sekciji, Branko Kramberger za delo v radenski ka- I .tu, - Šport rale sekciji. Rudi Babošek za delo v planinskem druStvu Radgona, tekaški sekciji Radenske in AMD Gornja Radgona, Jože Vaupotič za delo v Mototouring klubu Radenci in Feri Maučec za popularizacijo športne dejavnosti v občini, Posebna priznanja so prejeli tudi udeleženci svetovnega pionirskega prvenstva v karateju: Vesna Zadravec, Mojca Tuš, Matic Rues in Tomaž Pivec, V kviz tek- movanju Olimpijsko leto 1992 je zmagala ekipa Osnovne šole Videm, ki je v finalu premagala ekipo Osnovne šole Radenci. Prireditev je ob polni dvorani lepo uspela, najboljši športniki, športnice, športne ekipe in športni delavci pa so prejeli lepe praktične nagrade in priznanja. Feri Maučec j j. DOL - moški Salonit Kamnik Olimpija Pionir VIGROS POMURJE Fuzinar Bled PROM Granit Šempeter 10 10 0 30:3 20 11 10 1 30:8 20 11 0 3 26:11 16 11 8 3 25:11 16 11 6 5 20:22 12 11 4 7 17:22 8 11 3 8 16:26 6 11 2 9 10:29 4 10 2 8 9:26 4 11 1 10 5:31 2 I. SRL- moški Pivovarna 12 11 1 0 286:199 23 N. Oprema 12 7 3 1 253:236 17 A, Jadran 12 7 1 4 254:239 15 G, Velenje12 6 1 5 256:247 13 Ajdovščina 12 6 1 5 237:233 13 K. Slovan 12 5 2 5 243:231 12 Presad 12 5 2 5 237:235 12 O. Rudar 12 5 1 6 239:231 11 Drava 12 5 0 7 236:259 10 KVM Ribnica 12 4 2 6 231:256 10 POMURKA 12 2 1 9 230:265 5 I. Dobova 12 1 1 10 230:294 3 II. SKL - moški Prebold Zagorje Slivnica Pivovarna 15 12 3 1283:1139 27 15 12 3 1233:1077 27 15 12 3 1241:1060 27 15 11 4 1354:1115 26 RADGONA 15 e 9 1197:1275 21 Sl. Gradec 15 e 9 1215:1279 21 Izredna skupščina MDNS Murska Sobota i L’" 'J ] I Najboljši športniki radgonske občine za leto 1992 s pokali: Boštjan Kampuš, Rudi Kocmut in Boris Rihtarič. Foto: F. Maučec Prva državna rokometna liga Pomurka osvojila le točko v prvem spomladanskem kolu prvenstva v prvi državni moški rokometni ligi je Pomurka iz Bakovec v Murski Soboti gostila ekipo Presada iz Šmartnega pri Litiji in igrala neodločeno s 23:23 (9:9). BakovČani niso prikazali pričakovane igre in z veliko težavo osvojili točko. Gostje so bili namreč večji del tekme boljši nasprotnik. Kljub vsemu pa bi lahko zmagali gostitelji, če v zadnji minuti Džapo ne bi zgrešil kazenskega strela. Sicer pa gostitelji tudi niso znali izkonslili številčne premoči treh igralcev tik pred koncem tekme. Strelci za Pomurko: Džepo 8, Kušter 8, Skrabati 3, Meolic 2. Buzet 1 1 in Kolmanič 1. Pred okrog 600 gledalci sta sodila Gramc in Stdger iz Maribora. V prihodnjem kolu gostuje Pomurka v Ajdovščini. Nmttitati tenis — Ponovitev pne tekme V ponovljeni prvenstveni tekmi zadnjega jesenskega kola v prvi državni ligi med Ribnico in Pomurko iz Bakovec (prva Je bila razveljavljena) so zmagali gostitelji z 19:18 (11:10). BakovČani so tako kot na prvi tekmi v zadnjih sekundah igre zgrešili kazenski strel in tako ostali brez točke. Sicer pa je bila Pomurka oškodovana, saj na tekmi ni smel nastopiti novi Igralec Džepo, niti Okreša, ki je igral na prvi tekmi in medtem prestopil k Veliki Nedelji. Strelci za Pomurko: Buzet! 6. Kušter 4, Meolic 4. Škraban 2, Bedekovič 1 in Žugelj 1. n I -4» g * I J I i i 1 I i i Ekipa mladih košarkaijev Radgone, kije zasedla v medobčinski mladinski ligi prvo mesto brez poraza in si pridobila pravico kvalifikacij za vstop v prvo slovensko mladinsko košarkarsko ligo. V kvalifikacijah, ki bodo februarja, se bodo Radgončani pomerili s Pivovarno Celje in Polzelo. Gvrstitev mladih košarkaijev v prvo slovensko mladinsko ligo bi bila lep uspeh in spodbuda za nadaljnje delo. Na fotografiji stojijo od leve: Štihec (el. VO), Silec, Porš, Niderl, Karlo, Bratkovič, Flisar, Buijan in Glavnik (trener); čepijo: Bjelič, Trstenjak, Habjanič, Katan, Horvat, Prevec in Getov, manjka Pivec. Boris Domanjko j Bistrica Rudar Ruše Meja Judo 15 6 9 1204:1277 21 15 5 10 1107:1205 20 15 4 11 117t:1302 19 15 1 14 1090:1366 16 Sobočani drugi v Slovenski Bistrici je bilo spominsko tekmovanje I, Pohorskega bataljona v judu za člane. Med tekmovalci iz petih držav so sodelovali tudi nekateri Sobočani. Najuspešnejši med njiiiii je bil Mazouzi (60kg), ki je zasedel tretje mesto. Zglajen spor med zvezo in sodniki? že dalj časa odnosi med medobčinsko nogometno zvezo in medobčinskim društvom nogometnih sodnikov v Murski Soboti niso bili takšni, kot bi morali biti. To je negativno vplivalo na razvoj nogometa v Pomurju. Vzrokov za to je bilo več, vendar nihče ni hotel popustiti. Do zaostrenih odnosov pa je prišlo lansko jesen, ko so zaradi sodniških taks sodniki napovedali bojkot sojenju tekem prve in druge medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Sodniki pa pri tem niso bili enotni in so eni le sodili tekme, tako da je prvenstvo potekalo nemoteno. Na tako odločitev sodnikov je medobčinska nogometna zveza reagirala in bojkot ocenila kot kršitev pravilnika o nogometnem tekmovanju ter suspendirala in kaznovala nekatere sodnike, pri čemer pa je bilo tudi premalo doslednosti pri ugotavljanju krivcev za nastalo stanje. Naposled je prišlo med izvršnim odborom medobčinske nogometne zveze in skupino sodnikov do dogovora za sklic izredne skupščine Društva nogometnih sodnikov Murska Sobota, na kateri naj bi razčistili probleme in nesoglasja, ki so kajpak slabo vplivali na ugled sodniške organizacije v pomurskem in slovenskem prostoru. Na skupščini so obojestransko osvetlili probleme ter se dogovorili za izboljšanje odnosov in sodelovanje, kar naj bi prispevalo k nadaljnjemu razvoju nogometa, hkrati pa tudi večji uveljavitvi pomurskih nogometnih sodnikov v slovenskem prostoru. Dogovorjeno je bilo, da bo odslej medobčinska nogometna zveza prevzela vodenje administrativnega in finančnega poslovanja za sodniško organizacijo, in da v prihodnje ne bi povzročali finančnih težav sodniški organizaciji, zlasti pri izobraževanju sodnikov. Sprejetje bil tudi predlog, da se disciplinski komisiji pri medobčinski nogometni zvezi predlaga ukinitev Se veljavnih kazni za vse nogometne sodnike. Na izredni skupščini so tudi sprejeli !' programske usmeritve in izvolili 7-Članski izvršni odbor sodniške organizacije. Ali je s tem zglajen spor med zvezo in sodniki, pa bo pokazala prihodnost. Feri Maučec Nogomet Pozderec je bil (95kg) peti, Brozo- vič (71 kg) sedmi, Vehab (71 kg) in Tudi Mura Kos (78 kg) pa deveta. V skupni uvTstitvi pionirjev, kadetov in članov je Judo klub Murska Sobota zasedel drugo mesto s 34 točkami. (TK) začela s pripravami I Pretekli teden so začeli s pripravami za spomladanski del prvenstva jj prvi državni ligi tudi nogometaši Mure iz Murske Sobote pod vodstvom j trenerja Bojana Prašnikarja ter pomočnikov Nikole Škrbiča in Milivoja Gavrdoviča. Potem ko je Ervin Kerčmar postal direktor kluba, je tehnične v posle prevzel Franc Litrop. Trenirajo dvakrat dnevno razen Četrtka na igrišču Mure, v telovadnici in fitnes centru Diane. Od 5. do 12. februarja bodo na skupnih pripravah v Novem Gradu. Dogovorili so se že tudi za prijateljske tekme: PotroSnik : Mura (31. 1.), Mura : mlada reprezentanca . NaekipneBtčtežaVnenjprvffiBstvuzak^tteteiKtjebttovfe^tju; je uastOfšlo esMR ^oveifefeih kt so st pridobile pravfeo ira predhoffiam ElSt^ PotroSntka (Bmvat, Stfer, ŠWL KoSČafc, Clgatj, ki je po Šestih letih spet ^afe držawaeiR prveB^ro, je tšr^ettto ^eSeKedla, saj je s tretjim ttjtffitom iat»!^ n^ve^ji as V predtekau^alni SO igistici Hinjo (LitA^aBajs4:l'^a«E^^{)>vanoel6^V8s»e;is;ZiJi!^. kljaaa Irmfamt prvea^vu e sestavi metBa W®sta, fe se tako umdit v fiaafeo ^uptao, Ta SO izg^bai novimi adfevninii prvaki Vesne; iz ZiJtigu.. kijaaa el^ Preserja s 1 ;4, z R^jEttiK prav lakb z 1:4, ter tu. tretje mestci pteiaagali iz Vetenja s 4:1 ia taSo odlično , jeotsto, Naj^^ša v eJdE« MieHotvst m Šofer, t«aies Močan pa ' je ekipo adBSino privatni za to prvenstvo. Smučanje Sakač in Gerenčer M. U. V okviru športnega dneva je soboška II. osnovna Sola pripravila na Arehu tekmovanje v slalomu. Udeležilo se ga je 50 učencev. Pri st. učencih Je zmagal Sakač pred Borovi čem in Kuharjem, pri ml. učencih pa Gerenčer pred Šerugo in Vogrinčičem. (KG) Badminton Nadževa, Petkovičeva in Tbrok v Mariboru je bil tretji 3 C turnir Slovenije v badmintonu za Jakostno lestvico. Sodelovalo Je 19 moških in 6 žensk. Lep uspeh so dosegli LendavCani. Pri ženskah je zmagala S. Nadževa pred Petkovičevo, Boka-novo in Boldižarjevo (vse Mladost, Lendava). Pri moških Je bi! Torok drugi, B. Kuprivec pa tretji. Med 9. do 16. sta se uvrstila J. Kuprivee in Pečanič, od 13. do 16. pa Šimonka in Horvat. Nadževa, Petkovičeva in Torok so se uvrstili v B-skupino. V tekmi za drugo državno badmintonsko ligo Je Mladost II v Lendavi premagala TOM iz Mirne z 8:1. Za Mladost so zmagali: Torok, Lebar in B. Kuprivec pri moških ter Petkovičeva in Bokanova pri ženskah, J. Kuprivec-Torok in B. Kuprivec-Lebar pri moških dvojicah ter Petkoviče-va-Kramberjeva pri ženskih dvojicah. (BS) Kegljanje Zmaga Nafte v Mariboru v prvem kolu kegljavskega prvenstva v mariborsko-podravski A-ligi je lendavska Nafta v Mariboru premagala Miklavž s 5:3 (4867:4864). Točke za Nafto so osvojili: Radakovič 838, Žalik 833 in Matko 799, izgubili pa so: Levačič, 817. Horvat,'803, in Peric. 777 podrtih kegljev. V prihodnjem kolu igra Nafta v Slovenskih Konjicah s Krilatim kolom iz Maribora. V prvem kolu druge mariborske kegljaške lige za ženske Jc Nalta iz Lendave v Radencih podrla 1477 kegljev. Najboljša posameznica je bila UtroSeva s 420 podrtimi keglji pred M. Varga, 396, A. Varga, 333, in .Muličevo, 328 kegljev. V naslednjem kolu gostujejo Lendavčanke v Mariboru. (MŽ) __ - J— --J---------I X*XM*U I JXXXXXUXX I. kULJ^u Češke (14. 2.), Gidos : Mura {17. 2.), Tišina ; Mura (20. 2.), Mura i : Avstrija Salzburg (21. 2.), Ižakovci : Mura (24. 2.), gostovanje v Nemčiji (26.-28. 2.), Beltrans : Mura (3. 3.). Prva državna moška odbojkarska liga Dobra igra Vigrosa v drugem spomladanskem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi Je Vigros Pomurje v Murski Soboti pred okrog 400 gledalci premagal Fužinarja z Raven na Koroškem s 3:2 (6:15, 15:8, 15:11, 6:15, 15:13). Sobočani so tokrat igrah dobro in prikazali eno najboljSkih iger. Posebno zbrano so igrali v odločilnem petem nizu. Tako je Vigros osvojil pomembni točki za peto mesto. Vigros Pomuije: Ratkai, Kerec, Gobec, Vnuk, Josipovič, Novak, Belec, Mašič, Marič, Poredoš, Prša. V prihodnjem kolu gostujejo Sobočani v Šempetru. Druga državna moška košarkarska liga_________- Radgona premagala mejo v šestnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški košarkarski ligi je' Radgona premagala ekipo Meje s 93:83 (48:36). Radgončani so bilij v prvem polčasu boljši in so vodili. V nadaljevanju pa so Mejaši rezultat izenačili in celo povedli z 10 točkami, vendar so si Radgončani vendarle zagotovili zmago. Strelci za Radgono: Gomboc 34, Bratkovič 21, Slavič 12, Banič 9, Ulagar 9, Vukotič 6 in Niderl 2. (BD). Šah- Zmagal Kovač šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je organiziralo januarski hitropotezni turnir. Med 20 šahisti je zmagal Boris Kovač s 16,S točke pred Alojzom Kosom, 16, Danilom Harijem, 15,5, Štefanom Režonjo in Jožetom Vučkom, po 15, Bogdanom Harijem, 14,5 in Cirilon* Logarjem 12,5 točke. ; Žganec pred Bnuičičem šahovska sekcija k ud a Ivan Kavčič v Ljutomeru je pripravila pf''J šahovski turnir. Med 71 Šahisti iz severovzhodne Slovenije je zmaga'H Žganec (Ormož) s 7 točkami pred Brunčičem (Ljutomer), Zupetom (MB)B in A. Kosom (Radenska), po 7, ter Keiemenom, Kovačem in B. Harijeniit po 6,5 točke. ■ Nogomet---- Mura druga ■ NK Mura je pripravil mednarodni pionirski turnir v malem nogometu • 1 I I I 1 pokal Peps! Cole. Med 6 ekipami jc pri ml. pionirjih zmajal Maribor prec ' Varteksom, 1'eringom. Muro, Dravo in Inkerjem. Najboljši strelec je bil Kvas (MB). Pri st. pionirjih je zmagala Drava pred Muro. Vartekson) Mariborom, Inkerjem in Mladostjo Najboljši strelec je bil Posavci; (Mura). S stran 17 J vestnik, 21. januarja 1993 ii Aktualno v športu Status kategorizira- Razpored tekem II. SRL X. kolo - 23- 1. 93 nega športnika v razpravi je delovno gradivo o statusu kategoriziranih športni-' "■ oajvo nredvideva naslednje nazive; začasni v 1 HZ. pri U V I J Iz kov v Sloveniji. Gradivo predvideva - , ’1 <1 i p i-fc rt I JlčlilVj kategoriiirane Ormož POLET Celje Radeče Zagorje I XI. kolo - 30. 1 Zagorje 1 V Nedelja Ji jaziv je zaslužni športnik Slovenije; nazivni iu m—----------- il športnike pa so Športnik olimpijskega razreda, športnik medna-rodnega razreda, športnik zelo per.spektivnegii razreda, športnik ^1 republiškega razreda in športnik perspektivnega razreda,^ 11 ’ V naši državi jc 49 športnih panog, v poinutiki repji pa sc f tekmovalno ukvarjamo z 20 športnimi panogami, v katerih bi naši ) športniki lahko dosegli status kategoriziranega športnika j pa bo verjetno doseči naziv zaslužnega športnika, pa tudi naziv f športnika olimpijskega, mednarodnega in zelo perspektivnega } razreda, saj so zato potrebni zares vrhunski dosežki na najimenit-J nejših tekmovanjih. Naziv zaslužnega športnika -"uifiil J Samo za vrhunski dosežek oziroma uspešno Športno kariero m uu življenjski. Naziv športnika olimpijskega razreda se pridobi s kolajno na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, za j športnika olimpijskega |. I razreda.' . Težko RADGONA KROG Krško XII. kolo -Otmož Dol : Dol : Krško : KROG : RADGONA ; V. Nedelja 1. 93 : Ormož : Radeče , Celje : POLET . Dol 6. 2.93 in zelo perspektivnega se bo podelil kariero in bo POLET Celje Radeče XIII. kolo - Radeče Zagorje V. Nedelja Krško : KROG ■ RADGONA ■ V. Nedelja : Zagorje 13, 2. 93 I Marjan Dominko — trener NK Nafta Z domačimi igralci "V/ ki bomo delali z moštvom. ■ B B/B fl B W B B B Namesto tehničnega vodjo pa T pisarniške posle opravljal tajnik kluba Branko Gros,« KI --- J- Namesto tehničnega vodjo pa bo nem do tar Nemiš Limam, oba sta Sada. Jože Tudi pri lendavskem prvo- ligaSu Nafti je v mini prestop-" - ____nriQlA Iz in so U I.,.,,.. J. 1 roku nogometašev prišlo nekaterih sprememb. Iz kluba so odšli; Varga, Ku- , Ballai, Djurdjevič steč, Banai, Graj, Moštvo Nafte pa okrepili; Borislav RadoŠ, ki je hkrati pomožni trener, vra- Momis Limani, oba sta •■"3. — s pripravami za spa-mladanski det prvenstva ste ie začeli. Kakšen pa je pro- ze Z^ČeD* fr* s. gram. Ali načrtujete tudi skupne priprave na morju? 'Odločili smo se, da bodo »I trenirali ves Čas doma, in to l CIJJ T _ dni zaporedoma, Šesti dan je prost. Dvakrat v tednu pa bomo imeli treninge do-, ■ ' ■ popoldan. Skupnih priprav na morju ne bomo imeli, temveč bomo dvakrat ob koncu tedna potovali na morje, kjer bomo odigral. ‘‘^-1**,*"““™““^ ; štiri prijateljske tekme s tam-ne bi uspeli obdržati y prvi kajSnjmi ligaSi. Med pripra-državni ligi, si bomo prizade- -; ndierah 16 vali za čimprejšnjo vrnitev.? ...... - V klub niste pritegnili pimo, da je to dovolj, da zvenečih imen. Ali ste zado- jahko moštvo dobro pripra-voljtti s pridobitvami? virno za nadaljevanje prven- J,,.. .ria I igraiei. K, a--- _ Baj osebno pričakujete začetku tekmovalne spomladanskega dela prvenstva. Ali imate možnosti obstanek v prvi državni pet poldan in prišla iz Novega Žalik, ki se je ’ brovnika, Ladislav Siič, ki je * I 2 vrnil iz. Do- ' Ormož : Celje : POLET : Dol : Krško I, 2. 93 KROG RADGONA V. Nedelja ■ Zagorje Radeče občinski ligi, I igral v ------- Vučko iz Bistrice, Jože Hozjan s Hotize, SarjaS iz Panonije in Štefan Šavel, prej igralec Mure, ki je igra! v Avstriji. Novi trener je postal dolgoletni igralec Nafte Marjan Dominko. Z njim smo se pogovarjali , _ ' ■‘•-'f*- v spomladanskem delu pr-liai RADGONA KROG XIV. kolo - 20. Otmož Krško Dol POLET Celje dosežen svetovni m mednarod- za končno uvrstitev v svetovnem pokalu ter -evropski rekord. Status velja za štiri leta. Športniki, nega razreda so tisti, ki si pridobijo ”■ -1- JU v ta naziv na osnovi izpolnjenih ’ - etovnih in evropskih • I - »■* vami bomo tudi odigrali 16 P,:p,eljsk,h tekem m, m^ dV sr* __j norm za sodelovanje na olimpijskih igrah, svetovnm m c vi upa,.... prvenstvih, sredozemskih igrah, univerziadi. Status traja dve leti, dosežejo športniki mladinci z uvrstitvami -------------------------------------------i,rh,irah_ oa tudi za 2elo perspektivni razred . na svetovna in evropska prvenstva ter rang dosežene mladinske svetovne in evropske rekord . J lestvicah, pa tudi za XV. kolo-27, 2, 93^^^ o možnosti Nafte ■Moram povedati, da so dve leti. uvrstitve in dosežen status — doseže z nasto- si-:. "Ujvev IhuzillJSil za UVlnm.., ...----- športnike iz Pomurja v republiškem razredu. Ta se pom na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih “driske uvrstitve na državnih prvenstvih m pa za uvrstitev v m-žavno reprezentanco. Status traja eno leto. Največje število športnikov je imela naša regija doslej v perspektivnem razredu, ki si ga pridobijo mladinci in mlajši tia osnovi Uvrstitev na mladinskih državnih prvenstvih. Status traja eno leto. Dosežek bo veljal le, ce bo na določenem tekmovanju sodelovalo najmanj Šest posameznikov ali ekip. Državnim reprezentantom 1p nastoo reprezentanci na uradni tekmi, ki je v l** todiJe federacije. Športniku se upošteva tretjino uvrščenih tekmovalcev, kar bo za ter za uvrstitev v dr- Celje Radeče Zagorje V Nedelja 1 RADGONA . POLET ■ Dol ■ Krško : krog XVI,kolo-6.3.93^^[^^Q^^ V “1-------1 “1 se upošteva le nastop letnem programu medna-dosežek uvrstitve v prvo vsako posamezno dodelitev Ormož KROG Krško Dol POLET . v. Nedelja ; Zagorje : Radeče ; Celje XVII. kolo-13. 3-^3 - . Onv^oi uvrščenih _ Droainae za •ponno panogo opredeljeno s knterip. P določenega naziva pripravi posamezna panožna športna zveza, ---------- iseze Slove- ''■^viicga iia^ivit . pa strokovni svet Ea vrhunski Spon Spritine tvcic aujvv-Status bo začel veljati z dnevom objave, miruje pa v primeru bolezni, vojaške obveznosti ali poškodbe. Športniki, športnice in športni delavci z zanimanjem pričakujejo ‘Sto pomurskih športnikov, saj je le-(a merilo za kakovosten pa iiuJi povračilo celoletnih prizadevanj, treningov, tek-................... Ludvik Zelko , tek- POLET Celje Radeče Zagorje V. Nedelja XVIII. kolo - Ormož RADGONA krog Krško I Dol I Dol Krško KROG RADGONA 20. 3. 93 V Nedelja Zagorje ■ Radeče Celje POLET iriovnnj in klubskih vlagstij' ^^bojka---Badmintonski klub Lendava Lendavčani se Odbojkarji Ljutomera - jesenski prvaki v drugi državni ligi - SO SO* 'teiovali na mednarodnem odboj- 1 “arskem turnirju v Filrstenfeldu I v Avstriji (er dosegli lep uspeh-I Čeprav niso nastopili s popobo I ekipo, so med šestimi ekipami iz J štirih držav zasedli prvo mesto. I v' Enalni tekmi so premagali ekipo n gostiteljev s 3:0, V ekipi Ljutomera I je pivii nastopil novi igralec Bun-gur. V uveljavljajo Badmintonski klub Mlado.st iz Lendave, ki delaje ze ve dve desetletji in vključuje 64 tekmovalcev in tekmovalk, je nuli sezoni dosegel vidne rezultate v državnem in mednarodnem merilu, 'V svojih vrstah ima nekaj zelo obetavnih tekmovalcev in tekmovalk. Pri pionirjih so to; Milko PečaniC, kije i,_ ■'-»m nrveostvu Zasedel drugo mesto in je tu'_. ki deluje že veČ kot v mi- merilu na državnem tudi na jakostni venstva v prvi državni ligi. - F/VnetskepOl/e ilf /»rtrr- »Moram puvvuuu, — --vsi ključni igralci, ki so se do-W 1 _ d. A 1 m,« Q 1 zelhkojeNaftanapredzad- sezo; kazfili na --------- . ostali v binhu. Zapn- državne lige, tegnitev mh imen se zvenečih nogomet- jo njem mestu prve Ali odločitev ni bila težka? mu nue a..----- »Strokovnega dela pri radi pomanjkanja denarja. Nafti ne bi prevzel, če bi bilo Mislim pa, d; ' moštvo na vrhu prve državne pridobitvami lige. Za ta posel sem se --.n.r.mi.i čil skupaj z upravnim bila težka? >? dela pri nismo odločili za- ligi? »Dokler smo Se v Ugi m , da so med novimi nekateri izku- odlo- Seni nogometaSi. kr odbo- Stvu .. kluba z namenom, da vestno trenirali.« Nafto rešiti iz- - T -------------------------- V klubu delamo rci 52:48, Radgona ro Sobota : Lindau Radgona : Sebeborci 56:46, Rti ^®°^horci ; Lindau 46:37 in gona : Sobota 50:59. Zmagali Sobote pred Radgono, I in Lendauoni iz f. Najboljši strelec je bil s koši. ; Lindau 46;37 in ino, Smučanje ki bo letos prvič oignii.K.._ ustanoviti badmintonsko skupino na turniški osnoi pa si, da bi to uspeli narediti tudi v ljutomerski občini. Badmintonski klub Mladost iz Lendave je letos žc organiziral mednarodni Miklavžev turnir, ki je zelo u.spet. Načrtujejo pa še organizacijo mednarodnega tekmovanja za pokal Lendave in mladinskega mednarodnega turnirja. Bodo pa tudi prireditelji letošnjega zadnjega A-turnirja Slovenijč posameznikov in parov za jakostno lestvico. Z vključitvijo Badmintonske zveze Slovenije v evropsko B-skupino pa bi lendavski tekmovalci želeli sodelovati •--p, JVf. ,i, da bi to uspeh tudi v tej konkurenco j-J m za Sita pa so posodili ptuj-Iki Petoviii za Igranje v 11. r>NTL Najbciljši v ekiiJt je bil__ pr'*‘^'-•,.7 L 2:1 , r.-7iiltatom 1 w sankanje i^j 'Pnuyrja, avtobusni pre- A.reh in smučanje na orgiinizira v so- i £nli T> ■ zbirajo na Osnovni lJukaiHn. k i( bil z rezultatom r ki Jc bil z rezultatom ; - peti najuspešnejši igralec ~ ---‘‘''7—TIT*-- lige za tremi igralci Kovine ter Nemiznoleniska ekipa Arconta iz Gonim Radgone. Sinjino o-j mariborskim Romunom RE- leve: Drozdek (trener), Fridrih, Rihtarič, Komac, IjMin In Žitek. Foto; N. Johnov radgonski Lasan ki jc IL2 '"""'^"^KL^ačTebdz.reznlta- viszem. Komac je oii z iciunu-tom 9:2 Sesti igralec v ligi, Rihtarič pa si je z rezultatom 9:4 delil 8. do fo. mesto. Za ^ipo so igrali še Kuzma 3:0, Žiiek 0:1, Fridrih 0;L Dvojica Ribta-rič-Komac je dosegla rezultat 4:1, Ribtarič-Lasan 1:0, Rihta- ''‘•■'m 0 1 Sicer na je Ar- dosegla rezultat rič-Uhan 0:1. Smej pa j^e cont izgubil odločilni dvoboj ij0 od M' Fiiiiid „ _____ naslov jesenskega _ rvaka S 3.4, kljub vodstvu š 3:1, Cilj Arconta v nadaljevanj mora biti, da obdrži to odlično mesto, o tem pa oh dobrih pripravah niti ne dvo- s Kovino za prvaka mimo. Potrošnik je kljub izgubi Benka (igra v Italiji) sicer raču- IS 1 Dtiira V51U v ..1«..^.^ -- nal na kakšno višie niesio, kot 1x1 ki Namiznoteniška ektpa Potrošnika iz leve: Vnger, Ori, Kiis, Benkovič in lldl ISU .—J* ---- je Četrte, vendar se je le izkazalo, da nima tako dobrega igralskega kadra, saj jc vse E Murske Sobote. Stojijo od Močan (trener). Foto: N. Juhnov - stran 18 vestnik, 21'. januarja 199^ š' iz naših krajev ■ GRAD - V kraju so zbrali 2.600,000 tolarjev kot prispevek za asfaltiranje občinskih cest med zgornjim in spodnjim delom Grada (serpentina) ter med Gradom in Kuzmo. Glavnina denarja ;a bo seveda iz občinskega proračuna, Z modernizacijo bodo začeli brž, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Občina je tudi zagotovila 1.000.000 tolarjev za prekritje strehe grajskega poslopja, tolikšen znesek pa naj bi dobili Se iz ustreznega republiškega sklada. V vasi pa so zelo delavni tudi gasilci, ki so s pomočjo preostalih krajanov lani naredili h gasilskemu domu prizidek v velikosti 20 krat 9 metrov. Pravkar urejajo notranjost, brž ko bodo spet zbrali nekaj denarja, bo prišlo na vrsto še pročelje. (Š. S.) ■ LENDAVA - Po zadnjih podatkih je v občini Lendava 301 Rom, kar je 1,07 odstotka vsega prebivalstva. Romi živijo v 62 družinskih skupnostih v sedmih naseljih - tudi v Lendavi. Število romskega prebivalstva se zaradi družin, ki imajo več otrok, povečuje. .Na centru za socialno delo predvidevajo, da bo“1eia 2000 živelo 350 Romov. Njihove gmotne razmere so sicer zdaj boljše kot pred leti, za kar čedalje bolj skrbijo sami, vendar je še vedno malo redno zaposlenih, (J. Ž.) ■ PODGRAD - V radgonski občini je veliko gozdov, s katerimi gospodarijo družbeno podjetje in zasebniki. Pri spravilu lesa pa ne gre več brez mehanizacije. Gozdnim delavcem so v veliko pomoč motorne žage, ki pa se tudi pokvarijo. Odslej je poskrbljeno za njihovo popravilo, saj je Slavko Geder pred kratkim odprl v Podgradu servisno delavnico. Popravlja vse vrste motornih žag, za nekatere pa je tudi pooblaščen serviser, V servisu tudi brusijo verige žag. (L. Kr.) ■ DOLNJI SLAVEČI - Gasilci zbirajo denar in gradbeni material, da bi na pomlad prekrili gasilski dom, saj je streha dotrajala. V Dolnjih Slavečih pa veliko dajo tudi na varstvo okolja, saj so kupili večji zabojnik, v katerega bodo poslej odlagali odpadke iz gospodinjstev. Predsednik krajevne skupnosti Grad Jože Štesl nam je sporočil, da so zabojnike namestili tudi pri Gradu, in sicer dva, v Motovilcih in Radovcih pa po enega. Pripeljala jih je soboška Komunala. (Š. S.) ■ LIPA - Tukajšnje gasilsko društvo bo letos praznovalo 60-letnico. Ob jubileju bodo pripravili razstavo, izdali pa bodo tudi knjižico in v njej opisali razvoj in dosežke društva. Teh pa ni malo, saj so ob požarih vselej hitro intervenirali, naredili so več gasilskih vodnjakov, lani so imeli otvoritev gasilskega doma, katere se je udeležil celo predsednik države Milan Kučan; gasilci se nenehno strokovno izobražujejo,,, Na nedavnem občnem zboru, kjer so s ponosom nanizali svoje uspehe, so izvolili novo vodstvo. Pred- Tudi F okolici Postojne prekmurski kolonisti Tam je bila Petdeseta in šestdeseta leta so v Prekmurju dokaj negotova. Službo so dobili le redki po.Sdinezniki. Življenje pa je teklo dalje in mnogi mladi so se želeli postaviti na lastne noge. Majhne kmetije še zdaleč niso mttgle dali vsem dovolj velikega kosa kruha. Pot v tujino pa je bila nekaj časa .skoraj popolnoma zaprta. Ponekod v Sloveniji pa so na veliko vabili ljudi iz naših krajev, naj pridejo k njim na delo. Obljubljeni kraji predvsem na so bili Kočevskem, V okolici Ljubljane in Domžal sem sčasom opustil misel na vrnitev v domači kraj. Dali so mi tudi stanovanje, mi nekaj- (kmetijska posestva) ter na Je- krat zaupali predsedniško Senicah (železarna). Kar precej funkcijo v delavskem svetu in smo jih obiskali lani na njihovih novih domovih, o čemer ste lahko prebirali v našem tedniku. Pred dnevi pa smo zvedeli, daje nastala manjša kolo. nija Prekmurcev tudi v okolici Postojne. .Krivec’ za to novico pa je VILI HORVAT, ki smo ga srečali ondan v Budincih na kolinah pri njegovi mami. Ko Cin.« sindikalni organizaciji ter me tudi posebej nagradili za moje delo (s priznanji in denarnimi nagradami). Domotožje pa so mi lajšali drugi Prekmurci, ki so prav tako prišli tja na delo. Bilo nas je 10 do 15. Skoraj vsi so se tam ustalili in tudi jaz se že skoraj počutim kot doma- nas je zanimalo, kdo neki je Na Goričko pa vseeno zelo tamkaj z avtomobilom s po- rad pride, da je lahko spet stonjsko registracijo, nam je v družbi znancev in prijateljev Vili rade volje povedal svojo iz mladosti ter se pogovori življenjsko zgodbo. s svojimi domačimi. Koline so zpisalo se je leto 1959. Bil zanj vsekakor nekaj enkrat-sem mlad in poln energije. Na nega. kmetiji oba z bratom nisva mo- Vili nima otrok, kajti živ- gla ostati. Tedaj je neka ženska Ijenjsko družico si je našel šele iz Dolenec iskala ljudi, ki bi pred 10 leti in tedaj je bilo že bili pripravljeni iti delat prepozno za kaj takega. In kaj sednik bo 5e naprej Jože Ferenčak, poveljnik pa je Ivan Tkalec. v Kmetijsko zadrugo Postojna, si je ustvaril po 33 letih dela na (J. Ž,) ■ ŽIŽKI - V Žižkih je enako kot marsikje drugod: nekoč zelo delavno kulturno društvo je zamrlo. Zdaj pa so se znova podvizali in sklenili oživiti dejavnost kulturno-umetniškega društva Fran Šaleški Finžgar. Za začetek bodo pripravili proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika - 8. februarja in materinskega dneva. Predsednik društav Silvo Tibaut nam je Se razkril, da se bodo Sčasoma spoprijeli s težjim programom. Omenil je dramo Razvalina življenja - delo, ki je že v preteklosti privabljajo v dvorane veliko gledalcev. Sicer pa deluje v okviru kuda brez resnejše prekinitve tamburaška skupina, ki je že nastopila na več javnih prireditvah. (J. Ž.) ■ NEGOV.A - Kmalu naj bi nadaljevali z obnovo negovskega ;radu. Dela bo izvajalo več med seboj povezanih podjetij. Vsaj g’ takšen je sklep ragonske občinske vlade. Ob tej spodbudni novici naj ometjimo Se, da se je negovski grad razvil v 14. stoletju iz strelskega dvorca. Od 16. stoletja do konca druge svetovne vojne je bil last rodbine Trauttmannsdorf, Ta je stavbo obnovila in dozidala novi del. (S. S.) ■ BREZOVICA - S pomočjo krajevnega samoprispevka in prostovoljnega dela krajanov so »zakrpali« nekaj cest in zgradili dva mostova. Delaje opravilo zasebno podjetje Nigrad iz Črenšo-vec. Na pomlad bodo skušali prevleči z asfaltom še eno cesto, pozneje pa še preostale makadamske odseke. Vas je veliko naredila za svoj lepši videz, četudi nima veliko zaposlenih. V tem letu pa bodo zgradili novo vodno zajetje za vaški vodovod, saj v tisten, na katerega so cevi priključene sedaj. Cesto zmanjka vode. (J. Ž.) ■ LOGAROVCI - V krajevni skupnosti Loga rove i-Berkovci so poleg teh dveh vasi Se: Grabe, Gajševci. KokoriČi, Berkovci Prelogi in Bolehnečici, Ker se bo plačevanje 5-letnega krajevnega samoprispevka sredi leta izteklo, se pripravljajo na nov referendum, Imeli ga bodo, ket nam je povedala tajnica krajevne skupnosti Pavla Bohanec, proti koncu aprila. Gre pravzaprav za podaljšanje referendumskega programa, saj načrtov, ki so si jih zadali pred leti, niso povsem uresničili. Denar bodo porabili za asfaltiranje Se nekaj cest, za vzdrževanje 15 kilometrov dolgih tako imenovanih melioracijskih cest, ki so nastale v okviru projekta za izsuševalna dela, denar pa je potreben tudi za Širitev telefonskega omrežja. Zdaj je telefon v povprečju pri vsaki drugi hiši, vendar je že 50 novih interesentov. (Š. S.) ■ LENDAVA - Od (982. leta deluje v tem mestu turistično društvo. Vanj je včlanjenih veliko krajanov, obrtnikov in gostincev, ki jim ni vseeno, kakšna bo turistična ponudba v mestecu ob vznožju vinogradov. Predsednik društva Aleksander Varga meni, da je potrebna vsebinska prenova društva. Že spomladi bodo skušali izdati turistični prospekt Lendave, pri čemer bodo sodelovali s podjetjem Terma Lendava, ki je nosilec stacionarnega turizma, tradicionalno prireditev Lendavska trgatev pa bodo obogatili z novo vsebino. (G. G.) ■ PETANJCI - Na občnem zboru so gasilci s Petanjec z enominutnim molkom počastili spomin na gasilce, ki so umrli v prejšnjem letu, nato pa so pregledali delo. Z njim so Se kar zadovoljni. Govorili so tudi o letošnjih načrtih. Želijo si novo motorno brizgalno, kajti ta. kr jo imajo, je že dotrajala. Za novo bodo del denarja zbrali sami, manjkajočo vsoto pa naj bi primaknila občinska gasilska zveza. V tem letu bodo imeli, enako kot lani, gasilsko tekmovanje za memorial Bojana Novaka, v gasilsko društvo bodo skušali pridobiti nove člane, udeležili se bodo sektorskih tekmovanj in tako naprej. Najbolj zaslužnim pa so podelili priznanja, ki sojih prejeli Štefan Rajbar, Štefan Gumilar, Franc Drvarič, Janez Holsedl, Boris Šafarič, Andrej Telkeš. Jože Pajžlar. Mirko Tel-keš. Andrej Cimerman, Franc Šinko, Alojz Gabor, Milan Vukan in Roben Mlinarič. (F. Ku.) M BENEDIKT - V krajevni skupnosti Benediki si 'prizadevajo, da bi bili deležni določenih sodobnih dobrin tudi ljudje, ki žive »na robu« te krajevne samoupravne skupnosti. Zato so napeljali vodovod in deloma posodobili ceste tudi na bolj oddaljenih območjih. Veliko so naredili tudi za ureditev telefonskih zvez, morda celo več kot kjerkoli drugje. Tajnik krajevne skupnosti Benedikt Milan Gumzar je to trditev konkretiziral s temle podatkom: od 500 gospodinjstev jih ima telefon kar 450. vodovod pa so napeljali v 420 gospodinjstev. Zdaj teče akcija za organizirano zbiranje odpadkov, da jih ljudje ne bi odlagali kjerkoli. Sedaj je namreč kar nekaj divjih odlagališč, (L. Kr.) Ponujala se mi je torej redna služba, ki je v Preraurju nisem mogel dobiti. Odločil sem se. ,tujem’? »Kupil sem stanovanje in ga opremil, imam avto in nekaj da grem za nekaj časa tja. Po- denarja za rezervo. Lahko re-stal sem traktorist in po potrebi čem, da mi je Se kar dobro, delal tudi kaj drugega. S služoo Mesečna pokojnina pa je okrog sem bil še kar zadovoljen, zato 25.000 tolarjev. Polega tega služba obdelujem manjšo njivo, ki sem jo dobil od zadruge, in tudi vrt je pri hiši, Kaj drugega skoraj ne potrebujem,« Ob koncu nam je Vili še pri- povedoval, kako rad prebira Vestnik, ki si ga sposoja pri sosedovih Tkalčevih. Tudi oni so prišli tja iz Prekmurja, JOŽE GRAJ S- i "h. it f' -tis i J VILI HORVAT, prekmurski kolonist v Hraščah pri Postojni I V zbirnem centru za vojne pregnance v Konjišču pri Gornji Radgoni Hrepenenje po toploti rodnega ognjišča V gornje radgonski občini je skupno 122 beguncev iz Bosne in vzgojo. Živim v Gornji Rad-Ilercegovine, več kol polovica jih je nameščenih v Konjišču, kjer goni in se vsak dan vozim. je za najmlajše organiziran vrtec, ve^i otroci pa so začeli obisko- Toda zadovoljna sem, da lahko vati »bosansko« šolo v Stogovcih. Ironija usode ali ne, toda vsaj na ta način pomagam naV karavli nekdanje JLA v Konjišču bo prezimila skupina 69 rodu iz Bosne in našemu boju Muslimanov iz vzhodnotrosanske občine Zvornik. Od tam jih je ta proti okupaciji,« so besede armada skupaj s četniki pregnala z domačih ognjišč. »Pregnali so nas na najstrašnejši način. Ljudstvo je po 8. aprilu, ko je padlo mesto Zvor-nik, pobegnilo z ogroženih območij. Toda Srbi so prek radijske postaje objavljali veliko propagando in nas klicali na domove. Ko smo se vrnili, smo bili dva meseca obkroženi s težko oborožitvijo. Potem so nam veleli, da iz hiš poberemo vse, razen peči na drva, ker bo prišlo do zamenjave s Srbi, ki so živeli v Živinicah pri Tuzli, Ko smo vse pripravili, so prišli sosedi Srbi in nam ukazali, da svoje pohištvo odpeljemo v njihove hiše. Rekli so nam: »Vi ga več ne boste potrebovali!« Hitro smo dojeli, kaj naj bi to pomenilo. Med nami, bilo nas je 7 tisoč, so začeli izbirati deklice, stare od 14 do 16 let. in jih odpeljali v vas Memiči, kjer so jih posiljevali. Z njimi so odpeljali tudi starčke. Zakaj ravno nje. Se ni jasno, ne ve pa se tudi za usodo 2 tisoč mladih mož, ki jih niso postrelili. Mnoge so zaklali kar pred našimi očmi. Tudi mene so izbrali za Memiče. čeprav sem imela dva meseca staro deklico, ki pa jo je odnesla moja tašča. Neki dobri ljudje so v zatočišču uspeli poiskati mojo taščo, ki je odnesla mojega otroka, s čimer sem dokazala, da nisem de- vornjake. Bila je, spomnite se, neznosna vročina, nas pa 'so imeli pod ceradami kot sardine v konzervah. Ljudje so se du- profesorice Marije Hasanbego-vič. »Pogostokrat se spomnim besed Montesquieua: »Najprej sem človek, Francoz sem po Sili. Niso nam dali niti kapljice naključju. To geslo bi moralo vode. Vsi bi tako pomrli v svojevrstni plinski celici, Če ne bi začeli streljati branilci Bosne. Toda četniki nas niso izpustili niti tedaj, ampak so nas imeli za živi zid, da bi se izvlekli iz obroča. Ničesar ne vem veljati za vse Človeštvo. Problem je v tem, ker sem se na kraju samem prepričal, da so Srbi najprej Srbi in ne bi hoteli biti niti po naključju, kaj drugega. Žalostno je spoznanje, da so prelivanje krvi v Bosni o možu, bratu in očetu. Jaz skupno z armado in četniki pri-sem iz Diviča, od koder nas je pravljali več let, medtem ko so izginilo okrog 2 tisoč. Ničesar ves Čas igrali vlogo dobrih sose- pa se ne ve o teh taboriščih dov. 2^to so jim ljudje verjeli. v vzhodni Bosni. O Manjači in čeprav so jim sami nastaviti nož drugih taboriščih v Bosanski krajini se je zvedelo v javnosti, da so mnoga razpustili, mi pa trdimo, da je v okupiranih občinah ob Drini in Savi težje kot drugod...« pravi Nermitia Hadžiabdič. »V začetku decembra smo začeli hoditi v Solo. Obisku- jemo jo v Stogovcih. Pešačimo lesno vzgojo. na grlo. Jaz nisem z ničemer obremenjen, toda sprašujem vse tiste, ki niso v naši koži, kako je možno v prihodnje živeti z ljudmi, ki so vam ubili očeta in požgali hišo?« pravi profesor Sead Omerovič, ki malčke iz Bosne v Stogovcih uči matematiko, fiziko in te- kle,« pripoveduje Hamida Omerovič. »Tiste, ki so nameravali spustiti, so ji natrpali v velike to- mejo nervoze starejSih,« prs'’ Salima Hadžič. Njej so tudi jasnili, da lahko srednjo tek'J stilno Solo nadaljuje v Mursl^l Soboti, pri čemer Še ni poznat da se to dekle vključi v šolanji’ morda tudi izredno. • »Z našimi gosti v 20 minut, potem nas peljejo. Všeč mi je. Učimo se, pa tudi čas hitreje mine, Enise Omerovič. t:< so besede »Jaz sem obiskovala srednjo tekstilno šolo, toda tu nimam možnosti za nadaljevanje šola- »Imamo 12 učencev, V prvem razredu ni nobenega, toda zato tiste, ki so v drugem ra- nja za tekstilnega tehnika. Zato sem z veseljem sprejela ustanovitev vrtca v našem zbirnem centru in obveznost, da se zredu, učimo črke. Tako je bilo angažiram kot vzgojiteljica. tudi v Bosni in Hercegovini. Čeprav so vsi otroci iz muslimanskih vasi, so se morali v prvem razredu učiti cirilico. Jaz sem profesorica maternega jezika in književnosti, predavam pa tudi glasbeno in telesno Najmanjšim otrokom, ki drugače ne dojemajo, kaj se je vsem nam zgodilo, vrtec pomaga, da tega ne razumejo. Dobro je, da so vsaj za kratek čas ločeni od mater, ker je manjša možnost, da se navza- KonjiS^*. nobenih problemčki Skušamo storiti vse, da zmaflll, nimamo Samo njihove probleme. PoK' teh 69 v Konjišču jih je Se 47 P,J družinah, 6 pa v Radenc’*'' (družina, v kateri sta paraplJ i gik in epileptik). Mislim, das^, E,.., ... ....J,..,.,- lahko vsi zadovoljni z nas^.l skrbjo do njih,« so besede Af dreja Fišingerja, sekretač Rdečega križa v Gornji lU^’ goni. »Sodelujemo z Rdečim žem, pa tudi s humanitarni^ organizacijami v Angliji in A’ striji. Nedavno je bila akdf Dan odprtih vrat, ko so slovPj ske družine za en dan na svOJ domove privedle otroke ! zbirnih centrov, V začetku) bilo nezaupanje, toda na ko”^ smo bili vsi zadovoljni. Muslimanov, ki ne praznuj^ božiča, a nimajo nič proti i* vemu letu, so sprejeli darov® zij:ixll»«-i nJ**AnrL a-l n-« (jO rok dedka Mraza,« nam je F lUK, 'vjiiarafV jiam jv r vedala upravnica zbirnega tra Jožica Marič, V glavnem bi lahko rekli-* je sožitje med vojnhni p’’* nanci iz Bosne in njihovimi f IiaiLGI IZ, TJAtNIlG Ul IIJIIIOV|r stitelji v Konjišču ozir^^ Gornji Radgoni, Toda tudi , vsej hvaležnosti svojim dot' činom, Bosancem v GoJ* Radgoni ni niti najmanj laB*' ker trpijo zaradi svoje doh? vine in porušenih domov. VIIIC Ul r *U^CIIIIi uvllIiL/’ ' , pijo pa tudi zaradi spomino''' rojstni kraj in sanjajo o dnč* ko se bodo lahko vrnili na P gašena ognjišča, na kateritj^ zopet prižgali iskro top*’’ rodnega doma. Hkrati pa tam do koinca življenja z Ijn^ laiii uu Koinca zivijciija z nijo spominjali toplega jema ob tej mrzli zimi v GčL Radgoni. P. (Prevedel M. Jč* vRstnik, 21. januarja 1993 stran 19 13 i ra >ri I u naših krajev Kam je šel denar, ki je bil namenjen za mrliško vežo v Radencih? Pokopališče pod Strmcem _ Konec leta 1988 so krajani krajevne skupnosti Radenci z osebnim odločanjem na referendumu sprejeli predlagani program krajevnega samoprispevka. Tako so v teh časih ena redkih krajevnih skupnosti, ki še vedno zbira denar iia »socialističen«, vendar pa na za lokalne potrebe najbolj zane.sljiv načini z mesečnim odtegovanjem odstokov od osebnih dohodkov in drugih prejem-kos. Krajevni samoprispevek je bil sprejet za obdobje od 1, 12-1988 do 30. 11. 1993 leta. ■Ta referendum je uspel samo zato, kei je bila v pro-graipu gradnja mrliške vežice v Radencih. Člani lO KO SKD so bili » mnenja, da je potrebno gradnjo vežice čim prej začeti (določitev lokacije, raziskava zemljišča), saj je sicer vprašljivo zbiranje sredstev v prihodnjih letih.« Tako se je glasilo poslansko vprašanje delegatke Ivanke Klemenčič na je- senskem na je- -., zasedanju občinske skupščine. Ker je že minevalo leto 1992, z gradnio mrliške I 1992. z gradnjo mrliSkc J veže pa še niso začeli, je ljudi ,r zanimalo, za kai se je porabil j) denaz, ki so pa orivniiii* vca , ki So ga odvajali vse od ,. ■ — 60 ‘ I leta 1988, Samo v let v krajevni skupnosti II s krajevnim satnopnspe 't zbrali okrog 8,5 milijona toiar-j jev (januarja 327 tisoč, maja ! 616, avgusta 805, novembra t J V letu 1992 so Radenci samoprispevkom tolar- 5 w m decembra kar ji tisoč mestu milijonov tolarjev). Na prvem referendumskega pro- i 'I 1 mr- if „ : ^6rani denar pa se Minulih letih porabil pred- vsem za dokončanje večnamenske dvorane v Radencih (najprej je bila načrtovana le telovadnica za potrebe osnovne in srednje šole), gradnjo cest, telefonsko omrežje in drugo. Radenčani so tudi poravnali polovico vseh stroškov, ki so jih imeli v KS Kapela z ureditvijo tamkajšnjega pokopališča. Polovico vsote s krajevnim samoprispevkom zbranega denarja so resda namenili za gradnjo telovadnice (leto izvedbe je 1993, torej bo letos zbrani denar namenjen za gradnjo mrliške veže), poleg tega so uredili Nazorjevo m Gubčevo cesto, ulico Kneza Koclja ter telefonsko omrežje v Hrastju-Moti in Turjancih (velik del sredstev so prispevali krajani sami). Uresničili so torej velik de) referendumskega programa; in zakaj se niso lotih gradnje mrliške veže? Lotili so se že, vendar niso storili odločilnega koraka. Že 12. julija 1990 je Zavod za ekonomiko in urbani- zem Murska Sobota izdela! lokacijsko dokumentacijo za mrliško vežo ob Boračevskem potoku in železniški progi (pri cerkvi). Na osnovi lokacijske dokumentacije je krajevna skupnost Radenci (kot investitor) 19. septembra 1990 vložila zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Upravni organ je ugotovil m o tem opozoril investitorja, daje vloga nepopolna, saj k zahtevku niso priložili dokazila o pravici koriščenja zemljišča, predvidenega za pozidavo. investitor je preje! tri uradna obvestila o tem, zadnje 19. septembra 1991. »Glede na ugotovljeno je bil torej upravni organ dolžan ravnati v skladu z določili 3. odstavka 137. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in investitorja zavrniti... Dejstvo, da je bila gradnja predvidena v krajevnem referendumskem programu, pa zavezuje krajevno skupnost,« tak je odgovor z oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora SO Gornja Radgona. In kaj pomeni to konkretno? Da so v Krajevni skupnosti Radenci občane krepko potegnili za nos, saj so v referendumski program zapisali gradnjo mrliške veže, čeprav zanjo še niso imeli potrebne dokumentacije niti odkupljenega zemljišča (Mlinaričev travnik). Vse kaže, da je lastnik trmast in zemljišča v bližini radenske cerkve noče prodati; koliko sta k njegovi odločitvi pripomogla Radenska, ki ima tam vrelec mineralne vode, in splošno mnenje krajanov, da ne morejo imeti mrliške veže brez pokopališča, ne moremo preveriti. Izvedeli pa smo, da je sedaj vso zadevo prevzela Olga VanČek z IPTI-ja Maribor (zaupali so ji pripravo načrtov za širitev avtobusne postaje v Gornji Radgoni). ki bo pripravila načrte za sodobno pokopališče (za vse vrste pokopov) z mrliško vezo ob poti pod Strmcem, ki pelje proti Kapeli. Seveda pa tudi ta lokacija še ni dokončna, saj je potrebna prekategorizacija kmetijskega zemljišča. Nasploh se zdi, da se te problema- tike lotevajo nekoliko ne- I a'' Pfi' fž ■5» ijH e'' inf tld ičf, rlf’ is^ V ut 9;^ k!’. iiJ* V ci? el '» I f t)!-fd i« 3 i d i ;t gt if« 1 z' li li’ z s rodno: najprej bi morali najti j lokacijo in odkupiti zemljišče ( ter šele nato naročiti izdelavo i načrtov. Vsekakor pa je seda- I nji predlog, da dobijo Radenci sodobno pokopališče 2 mrliško vežo, precej boljši (in dražji) kot samo gradnja mrliške veže. Bodo za nadaljnje načrte tudi razpisali krajevni samoprispevek? BERNARDA B. PEČEK MNENJA, STAUSČA... vampiijev ^ffgt/a fiavfar očitno upaia, da jt do reSils koS.0 (pi^-pobegne s prizorišča (rekla je, vreden odgo- Te^ko. Vieeno iivinio iJ provm dr£iavi po bratci restfjika nZio /lerozu/n/jc čret/fl, in kar jih imata ona tn njen revolveraŠ9 fm/r/rVa, da so Mci ie pozabi^ kaj je /3rflV?rSK--. - • . -- £.1 ujs jzrtjaiKu, uu JU rzzMttt cc ^vcamu, nuj JV l^»'i'zaprav prtdmci spora) Torsj - povsem nehisp'eno‘ je, I Jftn ;o,- vreden odgovora ali ne, povsem vseeno je tudi, sramujem svojega imena ali pa sem nanj ponosen, kajti >^'J)''’'ei ip.vra ,e neka, drugega blEZDfliJŽLJlVOST PODJETNIŠTVA IN DKi.A-PNE da /oje resniini problem, kije reJfjiv sumo tako. tJli se ROD/£r^l/SrVA ioje resnicm prodlem, ki je reifjiv samo s/u/iicj)f podpredaednice oibčiViiitc’ vi^ac/e. Sazn vampiijev (2) ' fin ^ric. Cc ljudje naše pokrajin-'* uivida ne bi ne bi spoznali, tpreda\\at sffufcriira človeka, kt vzgaja na^e otroke pFf-jto vpliva na prostoru rta kratko, držeč se osnovne teme t' odnr- '"neinii 'capnak ..i'^arnisvAiuvn.u '^nfrntn\jc' J pofrti rttfri razumemo moralno- ^acfje Jaz sem r^k^l: »Inf^- UMETNIKOV IZ N.iSE PEGIJE sov,. On/er^'''f'^‘’ hyiiP"skih in zagrebikih imspi-PglaSamo, ^»i idaj, .. la Človek je vse, ki se mkai vse brez izjeme, aznaiH la bieferje,. t«#*’-" '»“1, gospod profesor ’ desno je kpt beti dan (iiSapf\a^ grebi tudi za slamice): zdaj poskuSa proti mo® <7Wain naie pokrajine, (Neverjelnp je, da kMere mere ft, podcenjuje ljudi; iz.leiala se vidi, da sem lo J “ ''omsnom, da bi, kolikor je to ntolnn, "osfojflnin,o intelekrualr.il Pa- ,.f,.t..-i -•r,--..,, uu Ul, fcojiKOT /e rp rmiinn, Z^čitil ’ intelektualcev, kar je temeljni jw "If poskuša spreti prav z intelektualci). '^^PridkaZ' sprett prav z inrtr/eMi«(ziti^. poifviim Sme/a, iof rai^asrtfvtf ffrtio o vrednotenju našega področja. Ko da /u/iko Mpirovii /jove, Kar je tiče per/iden m nevare« ekshibicti ** P^f^dd na fiiscinatno prepričljiv način. Vsi skupaj ne bi uspeh reči o njem toliko Stve^a m odjovorom. na nj r posf6«im zadovoljstvom, odgo- Jesdnji Zf/i. "JftJlftrt« /e zagreti komunist Smej zagnano i/ itrmčrtfmf rrjtjri anažizital našo ;rt(irtD, Medtem kosem portreti-Matjaža Fariča, Svetlano Makarovič, Orito Zlobca, Mileno Zupančič, Mar-u^' ’t Caberščik, Sujo/aa /friiz/ia in številne ^^nič/to recenziral njihova dela) ter na ra način prednč>to Pret/jiMr/n in si rtib (* ffffldi/ «rti2/da/Jti riszem* čif/rtojov, ''“dotinfo kariera. nJi l^hko tudi o drugih vprašanjih. F^p /žFirHrr Vade;^iL*P”U?Plki L; .MU atU liiA' ^1 n^i—r' ot rfKU fnrni p *uiriiri (pezdec, uijez, voluhar, čjy. prHUr.ic. prr-~ samo del atributov, s ktnermi ae ” tako R dokazati, da je fa frfjvec s prepriLortiL T^i^adeva za atribut novtnarja tr JfVain Mu.,, _______.. mt ----uv >Hui IZ «"»• f'.. ki Spremeni imt. flfi <» -nevno kQn/unA;ruro spremmja prepričanja (ati LfMc, Af rflb hatino laJi p tufran - ifror /e iamo del atributov, s kfMrmi me roHiii. w|ir ndnitj] v niegovil- ° grfai/a m ff šnn- T terukapi AV:,Ad?fln ma lahko katastrofalno stanje rjir^nuBfe mr z namenom, da me poniža, pa me s tem pravzaprav umešča v eno od najimpresivnejSih kultur v zgodovini cjviVijactje) aft errite? za njega je meja razločevanja med ljudmi geografsko poreklo namesto dobro - zlo (pomislimo samo, kako slabo bi se v polemiki ,s Smejem pisalo Sokratu. Homerju ali Jezusu Kristusu J. Jn tako dalje - /ego je za debelo knjigo. Komaj rffl oMrrne/f spregovoriva o r(?i^r noviV? za zdaj I pa se rtiorova ^/^žcrf/ Se omert/enc - zakaj informacije o umetniških dosežkih ustvarjalcev iz naše regije v gZcjpziertf t/c?6[‘-v-a/rto iz ljubljanskih in zagrebških Časopisov namesto iz Vestnika? V vsaifcertt primeru ~ Smej je za literaturo Čista dragocenost. Vidim ga že kot glavnega junaka nekega novega .Banketa ,■ pnrvi., ' 4„cjSam Ples vampiijev (3) Govoreč o vprašanjih, ki niso predmet spora, je neki gospod Adartin Tine Mlinarič vseeno rekel nekaj ztt to polemiko koristnega: približno deset odstotkov bralcev Vestnika razume Smeja. To bi lahko približno držalo - in to je tragedija uredniške politike Vestnika: človek, ki ga razume deset odstotkov bralcev, je eden izmed nosilnih stebrov časopisa. Vse ostalo, kar je napisal branilec predavatelja marksizma, ni v nikakršni ryezi 2 mojim pisanjem. Neverjetno se trudi, da bi mi dokazal, da »vnašanje filozofske misli v naš prostor in čas ni narcisoidni ekshibicionizem^ Ne vem, zakaj mi to pravi, ko pa to sam dobro vem in tudi nisem nikoli trdil obratno. Filozofska misel je zaželena, toda narcisoidni ekshibicionizem je razmetavanje s citati, ki niso v jurtkciji pojasnjevanja teme, temveč v funkciji fasciniranja bralcev $e posebej nedopustno pa je falzificimnje univerzat-.-f ______•__ J- L' ____I__»r ___-.-..v I rti7r avtoritet, da bi podprli lastne majave teze Vse ro. in fe dosti več, počne trgovec s prepričanji, predavatelj marksizma Štefan Smej. - , Kdor ima oči ~ naj vidi! O plesu vampiijev prvič in zadnjič G. Anej Je je že v svojim prvim pismom postavil v poZožaj vrevedtf. predvsem pa žurnalističnega eksperta, ki uredništvu Vestnika očita nepoznavanje gospodarskih pro- biemov regije, potrudi neustrezno pokrivanje in artimiranje kuburnih dogodkov v regiji in dosežkov umetnikov iz naše regije- Z omenjenim zapisom je brez kakršne koli distance zlil gnojnico na celotno delo uredništva Vestnika. Omenjeno pismo dokazuje, dag. Sam kljub svoji »svetov-ijanskosti«, ki si jo pripisuje, preprosto ne pozna in ni sposoben poznavanja problemov pomurske regije. V zadnjem odgovoru našemu novinarju Š/efanu Smeju z navajanjem imen in priimkov omenja svoje »zasluge« za afirmacijo Slovenije in Fomurja. 2at vsa pisarija g. Sama ob nekoliko globlji analizi njegovih pisem dokazuje njegov egoizem ali, preprosteje povedano, njegov poslovni in kulturni fiasko v okolju, v katerem je. 2^ gre? G, Sun ima pri očitkUf da slabo ia aeaoaiitfčno spremimo goapodanka dogj^adfa v r£gyi^ v mHiih sebe« nobena skrivnost nf* da pt^vno m » ■ BOKEJCl - v romskem zaselku Borejci-Vanča vas so ustanovili kinološko društvo, ki skrbi za vzrejo psov nemških ovčarjev. V društvu je 50 članov, kar kaže, da je tam veliko ljubiteljev psov. Letos bodo imeli tekmovanje ovčarjev. Marjan Baranja, ki je predsednik romskega kinološkega društva, pravilno ugotavlja, ko pravi, da bi še več ljudi imelo kakovostne pse. ko bi le ne bila hrana zanje tako draga. (F- Ku.) ■ DOLGA VAS - Delegati skupščine občine so sprejeli odlok o zazidalnem načrtu za območje mejnega prehoda Dolga vas. Sprejeti bi ga »morali« že na decembrskem zasedanju, a ga niso, ker v njem niso bile opredeljene odškodnine za prebivalce ob-' močja v bližini meje in ker med gradnjo objektov, predvidenih po zazidalnem načrtu, ni bila omogočena konkurenca pri opravljanju špediterskih dejavnosti. (N. N.) ■ IVANCI - Čeprav je zdaj v Ivancih za tretjino manj naseljenih hiš, kajti ljudje so se izselili in si poiskali boljši kos kruha, pa napredujejo ti^i v tem kraju. Ni tako dolgo, ko so zgradili gasilski dom, lani so blagoslovili novo kapelo, asfaltirali so ceste,.. Na bližnjem zboru vaščanov se bodo odločili. Čemu dati prednost v tem letu: prekritju nekdanjega šolskega poslopja, ki ga uporabljajo v več namenov, ali pa gradnji prizidka k mrliški vežici. Nove naložbe so seveda odvisne od dotoka denarja, ki pa ga v času manjše zaposlenosti in motenj pri prodaji živine ni na pretek, povrh pa je še draginja, Z dobro voljo, ki jim je m nikoli manjkalo, pa bo šlo! (Š, S.) Tečaj za reševalce Lendavska Nafta je že po svoji proizvodnji s požarnovarnostnega vidika v najbolj rizičnem razredu. Tu gre predvsem za delo z lahko vnetijjvimi in nevarnimi snovmi, torej za delo, ki ne dovoli nialomamosti, Všafca še tako majhna napaka lahko povzroči katastrofo, V podjetju se tega seveda zavedajo, zato namenjajo varnosti ksn največ pozornosti, Tokrat so pripravili tečaj za reševalce, ti m ga je udeležilo 20 zaposlendi. Na tečaju so obdelali naslednje teme; zaščita dihal, pomanjkanje kisika in vdihavanje strupenih snovi, gasilna sredstva in njihova uporaba, nevarnosti pri vrtanju, obveščanje in zavarovanje kraja nesreče in prva pcmioč. Seznanili so se tudi z zaŠStniiai sreetetvi in opremo. S pridobljenitti znanjem bo varnost v podjetju še boljša, lahko pa bodo ponu^ tudi drugim zunaj delovne organizacije, če se zgodi nesreča. JD 1 J t stične Čase. Kajti manipulacija z marksizmom dokazuje plitkost g, Sama samega. Toliko v pojasnilo nekaterih dejstev in za konec polemike z omenjenim gospodom, Odg. ured, J. Votek Odgovor mag. Emeriku Zveru 5jpoJfovo«i7 jVi5eoi poj/KJtj/ vaji/i f paike, Vestnik ni krtv prav nič. In na tej točki njegovega neuspeha smo pri kulturi oziroma njegovi modi. Že ničkob* kokrai seje ^stavil s svojimi dosežki, ki naj bi imeli velik medijski odziv, razen v Vestniku seveda. Toda očitno ta i*visoka« moda ni naletela na odziv med potencialno klien* telo. Zato je izgovarjanje na Vestnik zaradi svojega haska neodgovorno dejanje. Ct bi bilo obraino. bi lahko imel G. Sam SVOJ butik »bogu za hrbtom*; in bi posel cvetel. Da posel ne gre in njegova umecnost ne dosega niii marginalne ravni, žal ni kriv Vestnik. Navsezadnje za to ni kriv niti Smejev komunizem, ki mu ga očita v zadnjem pisanju, To, kar je Smej Stoni za afirmacijo regije Se v ^komunističnih« časih, ne bo g, Samsu uspelo nikoli in nikdar, naj se 5e tako zaklinja na svojo anaJitiČnost in brezkompromisnost. Mimogrede naj navedem samo gradnjo hidroelektrarn na reki Muri, Zato bi bilo dobro, da SAM poskuSa analitično (na kar sc ncprestalno zaklinja) preverili nekatera dejstva, preden sc moralo biti. Ko je lansko leto ekološko drušno imelo piknik v soboškem parku, je bil prisoten tudi bivši direktor klavnice Marjan Hajdinjak in me je vprašal: Franko, povejte, zakaj je bila grajena tako velika klavnicah Prav gotovo se spomnile - biti ste blizu. Odgovoril sem mu' Vprašaj g. Zvera. VjsJ OdigoMOr je bil On je nor/ Še večja bi morala biti. Ko ste podali odpoved na direktorsko mesto, smo to vašo *■ ali pa tudi ne - odločitev različno komentiTali, V donaš-njem radijskem pogovoru povedali, da ste »s leffeim srcem pustili MP To pa jiotrjuje domnevo, da ste morali oditi in prepustiti mesto drugemu. Tega pa prav gotovo ne morete pripisati strankarskemu lobiju Menda ste pogovoru sami ugotovili, da v jW7 nč bodi? ime/i ztidojb klati. S tem pa ste prevzeli odgovornost za zgrešeno investicijo. Moja briga zo Pomurkirto Ml se ni končala z že omenjenim obiskom v Ljubljant. V interesu delavcev in prekmurskih kmetov sem kot poslanec nastopil na različnih mestih. Naslovil sem pisma na vse, za katere sem cjnjirdl. da lahko prispevajc?^ cfij Prekmurje ne ----------------J- r r - ----------J---- (------- , nu J lenTfnirfz nc iitrez p/eaeiavai-g. Sain s ivojo ležko postavo aaleb v komun,^teno-marksi- k nega obrata zgolj rezervat za pridelavo hrane. Nepovabljen Karel Franko, Puconci »Saj, nekateri so pravi umetniki, da s to vsoto preživgo!« Nedelja. Praznuje ali goduje Sv družina. Zunaj sije zimsko sonce, v kuhinji po skromnem obedu po je kolikor toliko toplo. Se bolj toplo mi postane, ko je na mizo postavljen kompot, ki ga je žerja skuhala iz napol gnilih jabolk, kf sva jth nabrala po prositvi soseda. Najine mlade jablane so letos v tej suši obrodile bore malo, te pa sva podarila kot ^božičniccff. K temu pisanju me je prisilila sočut iz Članka v Vestrtiku. Pismo za vas. pa čeprav vam ga bodo morali prebrati drugi! Živiva v kolikor (oliko zasilnem stanovanju, kije sad trdega dela, krvavih zuljey\ odrekanja, brez posojil ter po sistemu ^naredi si ssm». Njeno delo, ki ga opravlja, je težko, trdo in na najnižji stopnici vrednotenja irt temu »^primerni« je v nufem demokratskem času tudi z vsemi izračuni prilagojen osebni dohodek. Ja, i^osebni dohodek^, vendar zaradi po domače povedano ^škrtanju* v prid nadre-jenih, je ta osebni dohodek za polovični delovni čas, čeprav 1 je mlada, polna elana in boljši jutri, ižrpžfn v SIT 6.500, Tu je prepad, sonce je zašlo, cilj se je zrušil, smisel Življenja se izgublja, postaja nedosegljiv. liŠoje delo pa je zahtevno m zelo komunikativno, tako da dnevno fahko anketiram rudt sto ljudi, ki povedo mnenje io njenem delovnem mestu, vendar ko zvedo za bajeslovno denarno gmoto, se zgrozijo. Za 160 ur mesečnega trdega dela v dfcmciitrd/jitZi prelepi naši samostojni Sloveniji pa tako plačilo zasluži večjo pozornost in Širši komentar Tudi moja plača je nizka, saj sem v podjetju, ki že leta in leta životari Sedaj sva oha prisiljena životariti. Po izpovedi najinega življenjskega standarda mi je premožna oseba odgovorila takole: »Saj, nekateri so pravi umetniki, da s lo vsoto preživijoN Obrnil sem se na razne za to ustrezne ustanove, vendar zaman. Odgovori so bili naslednji, dobesedno: - naj si poišče Še d ure zraven; - če ji je premalo, naj pusti; - lahko je srečna, da ima delo; časi so taki; - razumem, poznam stvar, je res premalo, vendar ne morem rtič; - pusft /o pa se bo enkrat že kaj našlo. Midva sva to sprejela in se s tem sprijazrtila, ker nisva izkoriščevalca ne tega ne prejšnjega razreda ali politične usmeritve, Vendar ko/ povprečen državljan vidim, iliJim in opažam več kor kflterfi feoZi oiebu zn to dobro plačana, odgovorna za socialna varnost državljanov, da prav od njih izvirajo re nepravilnosti in malverzacije. Ne bom n^teval vsote nekaterih štipendij, tudi upokojenskih rent nc, vendar opažam, da vo^ vreti. Potiho. Gbobožanosf v vjeZr pogledih začne nagnzan rudi družinske zakone in bojim se, da bo čez nekaj časa premalo psihiatrov, da bi bili kos Času, ki se približuje. Še Zir ZflAko ptsdZ in roriur/, vendar sem po naravi vesel človek in slišim iz velikega zvonika zvon, ki oznanja, da bo Čez eno uro večernica. Naslov v uredništvu Igava Izjava gospoda Toneta Vouka, vadje kina Park v Soboti, k članku V avli kina: hlad in peugeoti/, objavljenem y letoš-nji pr\’i Številki Vestnika: .Centralna k-ur/ara v kinu je iz leta 1914. Dd danes ni hila * aii rerfa manjflh nonravil radieiorjev in ^di. Fef je parna, potrebno jo je ogrevan pa da 120siopini C HJ^r jj7 eryiZv,.4 O Vi 3 uj o w I r ■9 £.§_£ o 25 3 “70 1 rt E.ioS?^ Si* S O=o6gJiCEn' Srt .■ U . ,□ U E = tft s eK77 SiS-S 5 S.L I I £ .S rS 'J J) 1 Q_^ ,, rara**' JJa-ac E J-d o 7= * O'^S’T0 pSisl-i?"" ra US ' I rt o 'Z - II ^1 .2S2; Sf-I v .S.u^ = Jii-i^CS C>QI^ e ’ , bS““ ' il,as-a^lag I ^«1 4fS £ y > Oti £5 S 5 B3rt00-"S-2irtra O'- c > ij^ ti oiCiSauo itaS-S? .J u (7 OJ I rt rt' E rs iTl rt - a-Sfi n ' s i O £ c □ rt o b0._ E C P. ■rt p I rt d, = -S i ' S 3“S S ,2. J. rt i-sl" 7' sl*^ _ si=S=lcisl§ ^ >■ I T I Q I S E E R I D Vi f ra g = " i .“ .KS- £ č: g >£>sssg^'3s“ ^Li; 2 A 32x1 g. - 2 H 2 ® H I V5 '=’ -K' JB-S li^ u iXi ■ ■ a Sfi I c I m I S rt S I ra n 'ob 5 .li t S 'S 1 tl- B’!'’ » .“s ' .z O I "I c 3^ _ og ca - ; _ Jc Al. "O L f 5 I =^® — £» (A S i-i .5 I eJ 2 E-nl^un'- 'rMw S “T S E ' K = S-^ jlii: S £ ra >-< 1^ ■ : isEiS^ E o E ' “ ' 5 > oS—= ' SCsTCj ? >03^.. KJ rt .■9 Q_ Sq7q 5 ra I [M — rt (M £ rt J g,3!a2 ’ - - .-s u. -ž’^“S^' S-iE = o-p^iO-CiJS^ 4> lU |X g N r. VI o n lA O s I 0 = , ra . ~ -.. g ■■5' -g^" s c ES" o H> 1* _ ■ ■■ ir •'' O 5 S - ra E > 3B-C ,X .^»^n lugK aS =3!j^z 2 .“in s o--° s s s «"J “"s752^e’ScSj3- ,;;s.8£g|S„.,. _ 'Sd^p ' ? s* *>* 5 "i B rt X ra ■ ' lOracMSE C^ Ji i^Scb 2ra z e £ a c a.N 'Sto ** £? _E" Q 9 — QL\o ' ■ r s“ B t> iS rt o 2 K I "4^ I H jj Sf I? g g č -.-ga '“s “ 3 'E U .9 .. s:s a^-s 2°jS7.,_.. 1 " Ei E -i* ---' G ?; E Se .. rt Ei — C £7 s s> fM £ž rt I G »■ J S :£ O 'a rt ? b.xj rj T S 5 ra "rt .Si^ ra -S ' oOt£ ?S I ra I .5 5-8-- rt H^'=’ S rtjS-^S 2^ I *^Soo E £ cC - g =.S £ I SSpI^-Ss^Sk uz lA 1 u i- ’a I o . i“i ► ? I o- ' j! “"E SX 2 -^E 5 s 2 h- ea e N ;S m (M s “ lA « 2 '=’ rt 'C f® rS “ iis?Slo-,-f ji^ ed *>. A> C« - IN O I^cč fj X r+ CiD v t E v^._ - z I < (£ sft?:41'h-s^SŠ2 - 9 2 u 5 S<;S q £ “ Sp cO>r~ o OD C b CS CU c o OO"- rt e ?-E.SS^- ■ I ::. * *- ^ -ra . -; m rt « 5_J ra ra-rara = as ,« . = Ji |7'.« I M n «0 ji i.; ” ra .ip£^ "1 .." > I 2 M) > ; u ST! ' ES S"^? ' c .p! ,> -C c o ■J i-^ra^o S.Ž" ' ' 1*1 —c — ' « 'iT^' ■ ■ .ss.-’’ u. -3 I B ra ra oQ .0 8 Š>^§ O« IH - g ™ g-SsSgSS^-S C ._■ ra — £ 2 2 ® " ra 22 "a RijA ^ ■-■ « ra i^caA^1— I A S « O « — ra“rt 'COO Strti-sio ..m.l E N le*-- - c2 > „ S« „-3: ..•).a7 =M5 a s y [ .?£ L- lAHiEbOiiji^i I |EOjjEic.^i OOCM — s- ='“ ™ “ S53 c 2 = JI o. I ® r m I . 5 ' '5 Zi^2-*Xi'=---^i-ErtraS.= rt fi.= e£ SPo^ ■“'2^" = >Prt 2 S £ ' rtX i[£J'nUe£H'& ts = .>P<5 5 rt R,B-g’ž až!2S c3 S’i5 6 :ae=U7^ -3S2x-«.!i,S. p,- 9Š.<5.-ŠV .0= S!^ . s =.SSSž.§i?.2i|SS EjA ' ' © . I ■’■ Z O® = I , q--^“ ' aHflii^LiOl iv2ic>^ -rt^jo ra c£ “ * = S ”'ra-cJ5 š i .3 i y :S^-§'gš‘""‘ ■ S-S "S e 7 00 = =^-■‘"G-' — p—. -A I ti ® .4 rt rt ! -sU, I w> n " =* J. ' E rt v o n < rt -c J5 I S.H * O -- M 5- rt Q ora *J rt o Xi O ra - o,^ -g|l°5?ih ' '^'^=3 ^■3 -SS S ? i:S57'^7R^^££.Šs7®£S3 - ^-E E^J ’ a^s-:- = ^a =s ^7"Ia'^=S5S. = .li < . S-S? Si=-S_.! r£a'=o..^2^ !»SŠ£-^gSii53:“-“B'"5®"’ 7;= 1^" = i^N>.^cS^ ' S . n4h^4sljS = E“°i5 ss5;lnsi?-i = Jb|a S >A ST "e o-^o ■icQi č-jfi 1 tS Si CJ £ !kZ 2 rt < Vi a. f c c -filAtrV ,0° S;Š’^ ■^sf 3 ^.^‘šiss® 0.0 c^"-! ■ ■='-■""Es □■;;; = s 2 “■■ S i® P c rf « " 'i ■5 3 ie-7 gi o o L - - OP- .d -IsSi E S Z &; 5 S 2 « O I EŽ^^'P 2" I g 5;e7< s§-7K;sif?? i=vt^ArtraiSC^q w _2 E^ ErE 'It rt 8 = 4 L-2|T1 a ?? id tfiC>ž2 1 IC ® 1°“^ s 2 o " ±; ij^ s=. - Stu 12 N = 6S5^^ ^sš- " ; pi" -- o E - =,.«7 ' , ~7^ a.S S s i=5MSu«g7 .i’>*’£-« 11’nTts Hd .1 ".ThaSr-«b#!’ s'1=1 £ a> •N O < S f > O I (/I M O 0 I ■3 z J rt 2 1 e rt rt — rt rt ■ I , " ra 3 C "3 E S ?i rt "■-^S.3|| BLl ” I*' lU V E ort E ,id c CA - M c ’, b ’ C S-M"i rt bU o v js B 2 2 S £ 5.,rt S 5 £ C 00 ra H>tA L/ (A cs E E "2 « rt .. M 2 .£ rt w JT E ?i 5 - ra C _ ShLE- e £ 2 ■?''5 C £ SS 1 10 CJ t e p^|S£S^f^|| ii rt E rt rt . * = £ 1 2 sd^'^ " S 4> I g E ;°32^ts .. n gv u - čiy;:SSsiE — 25 ookbh,i:A^P<>l Irt M rt E jj y? S O g O. . O ^ ■; s giSpg S-O^ „ eeJ* £ ,£fi£ -- O o rt t< gs>"^ t-5 uScr!"" 1» .S-8.a.- 9 g a.^ — ra p "*■’ 'SS-. ■S E Vi .2. rt on J =5 S£s;7 “> s s [- s5 rt n § "S S .ii 'Č -p 0- I CLi XI U ?>- tj •* Q..i£ iS E s ■- 7 t 5 .”^35 ^SSsrt&iE^i U"A ps^ rt 6Crt* 0-2 I-W c : O£iN"ffl.£^*' tc ca ■-E I “ N N 2 is ■¥J^-urta[iu.=iCe I S c ■¥ -E “J* • 2 «1 “■ ii 7 o - E i .:2 1: OU' E p £i2q ' = I ss|| ©■□a.'?. a«SP -£ si“7sa = 72 e3^ ■" Sl s !u E ’ n ra JiS 42 -L s o o gi E ■ “ ji n F i" rt . ■ M rt E t rt 1.« I o rt T "S fM rt < S S « > r: ro N E rt rt H = S“^ ' I? ' 1 £ “ “"č^^^rto s? Cip-irtZ 3 C"l 1 fi OD ^ « s. E .7^^ ,'.s5S5 -rt 5*» rt VI J! £'- - 31te“£3|£-e 7 cij “I - - 3 rt !s 5S '‘O 3 ts , m rt ra o-S^7E«j^l« “ ■ rt ’ fM N i" J r rt F= f “ E ra J O ra ■^gs= aiooS2-^2'^-Sc-h:--^s7:2-s I I ra ® 2 i rt ra -i I 3 C I ^.g " 'g 3 .< "• rt E rt I 4! I S« ^5 E O ra p Tj > g* 3 .-r-e E gSol==^f^wO=S rt S«ž’ 3; ra j(A E ■ 5-A o rt ■ d S = = o o ® ° ^1 1 4 ž I ' J - v s EŠ '■2 [2 o -kM cos^:^ s b ® £ M5 i s 1 g SS I I a -pS ' 22 =1 o rt ' I CQ 'E (N < 3 Z w s f 2££5-L<;ši m r j.Sl 2ri , !.■:=-C 'C pH I — "rt a o I — I > I v »ES'S 'S PeS ’rtert'C’“'w^5 , 'rEG.n'-±CLrT C,U_ I > I v ; £s rt š.u ;;jE s s = a? g, C 4J jj I " n O..C " .4 ■se7:s ' e-Ss"- - "■ = =i c/l E C « £ o rt 1^ S 00 o g , • I :;.s S? U> E s »n rt •N «5 e 55 122^232 c P I i 'S ^SjA C -5 - D ifl qo 3 rt c —' »t rt * "5 ra ■? I = n 1 £ 5 E I bo rt ■'4 E I .-K " 2«' 4-E ' o > **> Cl ™ lE ” 2 O 10 u .E ES g ra ". S s n z oo^E- Tl “ l_I_— _ .S2g^^y,3;E - ••••= N §5? SSss^ E h: f« e Ji s "^SIs^-sP-sg-egN^ >i'5|=i7|27ssg = = .SL- O <3 rt o 3 r ■“ J ’£ §■ rt - — * V) rt ] J *M g S ra O > o\ ■= E E rt .S - . rt' > § ■sb I Q£ CA A 1 '^ ,£« OD .± - -o .ti 3» s Ji 7^ *“ c^^g5^-5^:^BSrt^i£jrM^€3^ eartrartr-i-^ ra^O rz g v. b !tJ P-^i i-'□-■•Q.| E I racU . L O > Q > .3 S 3 V I w \p rt “ ^SJSS'.3g:5 S S šE ga^i-= ^.E7 >Eg^’«sa I ■§■ S 'i 'C e " ■ ■a'^ = -5 ® ;= « a ■g.r g._g I 5 = ^ -« a N: -tss-g.-^iS -s-" ■‘jSTs = “eS =-«S Š E^ = -“ah k’!’® = p 72fl[-j5s6x;g ■" o ca 7=ž« < O iC “ <-M I ™ “"O" S '— ra*-eo' ■ _r _ ra I =8’gs:£=:;3 50^-'^=1=- ■ ! ra E E C °'?5£ z Sr^ j E o. 5 2 “ 2 o IH S o cbg.aS ;aT5 c «s i.-šS č _]O“— P3.<5.-_rtTcQ.P.Z3& ou!i '1! ~ 7 7 2 CP,Q " a § = .■^.9:S.-5 7S ' E'.3 3.g’ E^(2q 7sS£gS^;$>~?i?5 - O li^ lU I pj n B c-ijS \O .« PPR rt rt 2.ŠSlS.aS<'5.o:S'9^ 1 jS ' o Clj I 'u rt .ra -J ‘^3S7b=^^ = e> 5*,« I v^O(* 2o .E£^Ea«— ± -Tl c V O n -p Jxi iX iUJ^'nZjico-. E a 'E § s s =- E-žv; ■-'.i: e 7, z o t' ra is £2SoL ' iS -2?7S^,“ S rt 'V rt 1 T . p -I rt I -SoiOS „ = OD V 'A K ' a I *" I ffl ■= 55J E 'C P-A^tA c Oii2u?'=S'" - . D-g g ^Ti, cS e£.a^Hl r~s LiS K lO , .!^ i c s E i n 00 arti 1.^ B S rt.^ o u oraoc> cOA rt »CJdC-orjOSC £®2'*^ ^°S‘^-$'C fe-E ra7 g -^sčS £ 63;„,;čw /1 . — .i rt ». rt»_ I po I o S ziu II z << ŠS o (A > < □ •Z UJ > o CA > z UJ o CA S B B p, a * ^1 p rt '■s? >iS^g‘^g s ;=S5SSI“S ; _; ni . « “ I “ ■oS^ I " :€ ' .1 2 s ' ssg “-HI B .X Owrt^ra’0rac aSO raS^agoU.ETjtSr,««^ ■-!;S="°“og;“ ' g,' a SJ^^Or-.SiS^^O-g £ |"^!j2o7?g®S^£S.g. I L. 5!- " r- O ti V :C r '. .J, O ra ra 4> I = =.=S£ F -3 =■■= > ^l-J £iš =? J! 5®-S'a g c JS® 5'i£.s.S2t2®-£2^'o ® s; s o 75 OJS O'*£'5)ra«.2, S,o.aQ''‘*'57j: s“d".2 £-■1 ' Ci * S .c u Q >H> -En^S^-E:^" g.a.ciT£Žgra?!:^5^ h >0!= . • S , 92,2i J S , rto - radp^ii s ra ra ' .c rt C d 'i > ■“ Jri r PS B i2 c J V ■“ = 'i rt Q S A mu 00 ® >n?5 5 'Ts ra ■: N J? „ o !^2^^ =5 ■?E o JO « ' 2 S ® ra Z ti — = - a- ' c O L« i ■ B a,— s 5ti ... " 'S .a — - 6 c 'S A 9 a: = -ss - O- =■ ■« 3 Ch - a ■"S SJ U ' □ S — 5N ca o ® .si, I rt - io rJ I JS ra ' A rt f ooxj ' ,s ®Q7 —-Si,a 2» s a r,^ n_r q "S U'i^Xl S fi > 10 oc ' AO. ,St^QS;> =.“QSuo2SGicii o g.2 5' “ »si.-■a ■ , «5^:2 g I i I 5 -> : ._ — J v -.5 s £ 3 u s 3 « — I e s-s?^‘£.i7 = •r_^' B 2 5 S I s 5 ,2 g I .! I 'd ■= £ = 2 ;=5 š”‘s ®$ ™ 5 § £ ■§,<= ‘5' 2 „ "5 S 2 --sg^7s<7=,ECs7 o _ s rtX ra .r^i^li lA g tl C s I N C a C r-- člil O °‘^775.£S'^ ■■"^SS2 72-^.^7 2 s ' R I7s ' o"^ S-IS I .raBCra^* § S N rt B « " 00 iK=. . Sr- . _ , I s ■=!- > !^'‘Š.2.'5 li - m ra ., O I CLi o'-^-iTPcznes 2^3 51 "e 5 £ >2 S ic m e ”' LZ ’£ 9- M L I -B P 2 o rt “■ c _.'sSS^RSg g r.t; s " 2 - '^ ■ ■ =2 S ra 'u ' ž t] 2,. o o ® "^'Z rt g ’j38^2 5?S = c i=.o.ji, Ko'5“io,£-~'|o;3.a u 5“a .5 = §^5j|3o S c? N S" I v ra 00 J2 h o 2 ®0 W e- I ® S.,5 <5 B--------- S ' .2 rt M .SL 9-’io s “ «4 ta -S ‘C — iy ra I 5 »S 'T* Od3 Sp-o^c^ rt^-^ S B®’.s^*?^ Si^S.jcD s I J S? rt vS “O 1 ra “ ” I 'J!^’'' O O Q ,£ B c s c:a, =.r.' , ■ a 5 O , I S S I e c-^Sfa SS.' 5;^ “^3 £ 1 e7^°-§■" 5>s ^st I -“i I 'S ^SsX§®'£® I 2> ' Šsf gsF8Š1.3||"7 HssS^lIlsllsigo^^l^j^s2os7^^^||£|| g>-|732j5SSf 5 S^,S^ c = s -s $ H t3 ® ® — §; S? (»»■o Q> 09 rt ra rt n • c O A. ■= S" Bj 3- -5. e'' S5 t' -5 uX g S s «■ .s o «Zi gri - - ™ ? Pt^cS-N^ I KS p g f3 ^tg<2 “Q V) ,£ w~i v ra rt £ ” ra I o. I I ® fN *■ V "M IM ar, fi S > I I tn I ^sisOSslI I M rt3d2-§ g •5« £^an«r3 ■- g O 1^ r: , I v 5^ o. ' ' m s c c 'C c =! ' =■ 8-= a7 »CA t I 2 o .. c rt . is ta C 'i rt 15 ** u « c r2Žccg-O • Jirt 0 9 R) ? I g ' . ra 5 »59 ’ lU 5 Jž I >sJ- e C > 95 N «J :2°^ p ° £ d K _; = 5 Z! ® fsi ra '' 5 K P **. t' ra -^28 “i; S B d — - « JI c £ rt g S C S ' ?-§ B c o o ■ 3o S ■Sri S"« i,- g E = aS7i^ L? Si S 8 o -• ■ 3 g.t fi TD I I adO ® C ta e M 2 C L C > Š £ ™gi3is ' vil,a..!!.0I—I L. v I a-s.^TS^=:p o“«g 7 , eS52“»- '.7.hS a u’ I 27 _ - « K „ „ n _l ZiCl® CAft.iCBc’’-i=-ž®“g7i'"-. -Si 5-XS.-^52S S:S » N I 1X4^141 I^CA s= o g s o6 N I O crt ,. ra ra « . = S S :2,-; O 4> D č.a-&3 Q 2 w> 5? 5'^ a I 1/5 I rt rt < cc CA > P 'Grt>ra«'— 0*0 rartQ-— rtrt * Or’<50^>i-' «-1 T5**Sc “i-(ZF Oa.ta Ci g.. c = s 'S ra » M i '5 rt M 8} 2.’^I s c;: « “O'?® ?.§« ■3 S,M £ S '£ < o g, JfcS E s ?■ c 0 A ** rtO?>o tarao rajso \ ■s B Pj4Ji4c5 o s :p'C’5- J ;i.c5 a"? ii-2 d^r- £ anj « Oo-E oA 2 «ra^^^55 B^ ti^cMlj “;>’sXi.OnOa,*< >.N't = 2'°^ ■ S S-ff-.Sg-ST ..,, ■5 »3-3^ = ,. K 5’'SxSo-Š-iS“i; '5-B^.ai.g iZ! tZ 5 '2 2 o L; 7 -g š 35 ' i.' i = " - =o.š s ^3t>~ s r:£• Sč^ls 'I, O' S>S£^ ■“ ' ■ -2 ^7-K ' s ’ r I o tl i £ g'S g 2 s š ' i ^2 ° ra 'e < Vi z < -N Q S > i s ra «. ,. rt ra ra S Tj iC 9 jJ ra iTi 'S > '^ 5 v _ a< rt v ¥ M- I „£;s i o s ra E -J- > ' IS "7-K ' iSrS^ 2 ž 5-S:s'S S'8^:5g š i£ £ g‘^|.‘i.®'S“:"^. š -g^š|=^SS ■sO E ra B .Si>£ki o SiSa o ra s (rt O '1 =o r > oo5 I I I :šS s « S'E . (Za ClZ. — is.***" 1^ O LS C d -= « s I 0 (4 B .Ji > "S •i Tl r — o 5*3 2^0 Irt v - k3QR s® -*M O Oi '3^ i cc J X X 4> pn S = *■ 'sSiEa" =“ ^82: _ 2SS®^^So _^ nčSd’ ^'le^SsS-s-lilSi- _• ' 91 — E * Qg g,. < ' -^'= o « S E -pip ■a «Z^S>5 rt _Q£o’Si£-Fi *£ <1 -J .B rt g Ta^iThS^Jprtr^ ^4 « S g < 2, r-tj 'C Omi ‘ ^5'^- rt 2 «2 ' s s 0.2 u ■?-® 2 - S 2i 2 » i OJ " _i ra Ort v M <*j U] ■^ —' t -s c acN n n I ( Z I 'S < I e(a® cc »o v - fM J, eft M ^2*'^" O" J C? B .2£,Cki J 50 1 X = s« 'v. /: B 2.55--■' KJ '_ “"d ,= E F.Sg g 2 £■£.£ u i u .1 « N A 4A _T wC JStaTtJfS-raVG 11-72=57 ¥g^|S^Ž|-5 > d.a bI-S 2.2 o ?,S.J3 •- ra S "B rtfsN;q ;ds3a.«S«S ,-* o '00 ra a<7^čšss|s" EaS£»i-.l ■38^^;;EggSrHSŽ“ '.MKi7g|2S:=^'^£Š aiji s=s-r-^ . ;£S5o^ ' EŽotlšJiSs^J-u - ea ■:^£ŽS®OŠg.>SS« = iS-c a^ ' . ^ra^-SŽ rtS®2 A SdBrt^.^:9|- -is Tq- — S šs7 e7 ?7 5“ 5" ' :Š S’-:2g££*™c'e=,sJ h'a|S| ^9 J £ ® o I S I < z < -N O < S f: i 2Č^ ii-i ■a 2 .^gg (=3 rt rt ta N .C O ■^ig sfio 7žlo|"i« - rt -!^ ® -2 -■ 3 *i rt .y tj rti O tl 9 S.«ž,Sg 5-2^ pS 81rtji5'5'd^ I rt m (fl jTi To' 2 / s; Es® 30 < □ z jC O U5 IS FT: a 2 I rt 05 ; c I g in 3 ’ ta C rri a” ra .y ig gl t® I 5 o ~ o® - !- s 'J o ’■'• 5S ■” (n I rM > 1 « S .rt O ** .rt rt Jr £ -C ra rM Q. i/> rti I *¥ ." 2 C I w ^ ■§ J. g M = J4?vg' I ,£ a 12 ;^o £ gS !1<7 2^2 Srttir*! — — — n* ----------- _ n* ciHZ ž •c K č I o rt 7 c I I rt " r I ?.j^Srt;^rtc^g S -5 M 00 o c Bi^raniU a> rt,2 o B i B Id B S "gS rt rt Sftl .ne^ s.6,11 ,5_^e I .a g-J E ' U Š2 eztS ? S-3.2 £ fiSoi si7iJ!f2 Si § -. T!---Mrt’r''fi d W goora* ra3 iT' s-a 2. C S £; s .š •= I ■ 1'^ 2 g2 d« “® Š" I ra 9 ra N 2Ž rt « u lsS.A = " c [/) _, -C ’t-^ ' v- I 5> “ F li O ’ v' ° g O S777^s J B sefi E .J -N a-^ -3 ' .V xj ' 2 "č S2 « o rt bO ta K © O £ 1'' 2 5= sa. ’r=ai.VCai;i5>,£ŽS^ a^ v AdCL. iza 0.03 Q ra K P z ss '5 E e j, B t > cč C > V) = 2 “£ ^aš (N < > s s c ,^[S ra o c ^-=2 < r- I? ISoTS fi <*> c ra CN 2 d S *• C s £ < " Q I « rt s? p ss ' a • rt A g ' 7g:.! N 91 I >y »CJ I .i r tJS I fj 5- I I CL| 'iB* 'OrtB;B>ra[jAEr S'e-a> ' K^-gs'« E a=-J £ > v X3.Sd'^ 9-2 5 tl 2i£E £ gr£-i5 ra*S« o-g 7 o>N J.D rtrt ' ra^^-raŽ^g«:^^ - ra- -• IZ I rt O 3 j«T t i ' i-fis = 6'2^-š «j'C’ Cs O«2 "fecft, '■o^JSc, “n«-4-rt -B ® A ’ ra Jrt , o s E - ' - KS PJ 4j z e 2^ ? “s'S,' 44 ra a = "2 fet«! "S v (i:^ 5 ■£■ ii " n "di 'E .5.^ i=" x>s Q,r, sS^-o '^SaSraoŽOSiS «*=^£ = |£--22S«j:sa|R M-; I I I Qm 'O a I I I B .B I E I £ a ' -°s- — « “ ra' o.’^ iS .S B č‘3L2<^0 £ t: i i-j s irai i—i c I I ■SrC -^E i,?'?-E-S“-ga2 Ji '- 2 •Si.'® A *§ gisigišsh ;S.22E3.3£§=š"3S « £ B «■ = ..(.£,£ 1 5 1 Oft. N rt rt ra ta ■• ta u f c .1 n.ri O rt 5 = 7. _ aTJr"= /? - E 5 o 5 1<3 g ■£ s s s S.£ S^ SnSo ra s as2 I Sd=® ■■ -SiSE: 3 »■ 2 » B.S,n 2 “5-2.0 1 50 SS . ,t-K— =1.-; u ■ ■— '■ > i, , o 5£- 3Ž - = S' in «’* I S t) . ii :=- . Uvi u t ■- - -^ d. c T C “ ?rj“ ra ' o bS^E.^’ £ ' "JJ I S tl .T:J^-o5^i^rtžsš® ®=£el''.š'^2 -S-5i^=B® =2 s &.3 s 2 t o s o o s ':h f > ..,; p ■□ _2 I _ 2 ’S C rt rM c ._’-®—,= ^iJir = s.= s (S c c tl .: V) z < ►N O < S iS u '” - E-J i z -f 5 ' ' o s ~ O d I fi? ' £ “ 2’3-'-i-S E »iS.a 80 £-3'7^ 7 ■-' g^7g^-^<57 l.s< ; ' siiS" Se.^/Š^? — -i‘^:£.-, iOC.'*^-rt C ■'x’3*Š oS ' s O-J -^g IX g ?“ a2 a. £7' 'i-- I-S-|£;.§2.^ b=5 sfi i^E OB tu5š®S22 lis "■a o ra d ^ ■— ra c ra uSi^S o ? “ -s 2 M I Jj “ - ° S Š :^5sa-i- ■ - 9 “■ o®"n« i SiCiS o'’i - e cc C' ra rti «2 £ ® ' 'L' i?”® ž_" ^5-s gBa;5® - _Ii .J7.X^' *- OA I s ra > (A <5 3j > c I ■u £ J2 ' Ji ?i Y ^5^ ® 5 dS dl ? £ 5 ffl rt 1 -c?5,;; ls^Uss-5 _ ? c ’ o > n 2^ ra —« n I e cu r - ..^ v Dm .? ' s 'S s ■cS*^" ra r,r_'~^S“5^“’3S5 S 32 c = -□ o S . a 'T^ . ? I £.7 g. e £ rt ra Z I “ I ra o - s £ _.ra.«. ®^iJ< kRu- r K g s i! 'i -T E ig 2 '7 sisKS2ui.g. = 32cg o o “■* 't "a 'C — OOaCrt I I ■ ■ ■ * ‘ <.S. n CA g f 'od ” ..»1 B . *” _ g I ’? 5 ^^10 -j; 2 5 “ ^a^r^^Šš^sŽE j * C l/i o « I I q-|?lddč g^202|!i|:^^R;s|o'^ O. 1 o n -n E 77^Ž flj < , •** 9 jQ ra o .. G ® B bS rt ■Š, s ž * = 2 O B M rt tJ 04 E " ■ _ u ra I > > S I C XI CLi r B y i^i 25 I »i .- rt 1 G U •: B 7h J 7 ' t " §3^2 5'1 j-t® £2^111^ £ ra . 1-5? •?. Ti T—! 87 tJ N 1-1 ra 5* A t stran 22 vestnik, 21. januarja 19^ r-AGM KLEJ d.o.o. Sokolska 19, 62000 MARIBOR Tel. + Fax: 062/104764 Tel. 069/21 818 RUSKI TRAKTORJI Spoštovani kupci, ponovno se vam ponuja priložnost, da kupite ruske traktorje tip LTZ55 in T40, ki so narejeni za ameriško, kanadsko in finsko tržišče. tip T 40: moč motorja 40,5 KW (55 KM), zračrro hlg^e-nje, po licenci narejen dizlov EJeutzev motor, hidravlični volan, dvojni pogon. CENA s prometnim davkom 9.900,00 DEM (j3 i'* 7 L® ENOLETNA GARANCIJA IN PRVI SERVIS ZASTONJ. motorna vozila tip LTZ 55: “ moč motorja 40,5 KW (55 KM), zračno blaje- ' nje, po licenci narejen dizlov Deutzev motor, . hidravlični volan, dvojni pogon. CENA $ prometnim davkom 13.900,00 DEM SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI. Pokličite in prepričali se boste, da gre za traktorje, ki imajo dolgo življenjsko dobo, in naložbo, ki se vam bo hitro povrnila. DOBAVA TAKOJ! JAWO 350, letnik 1983, športno opremljeno, prodam. Cena po dogovoru. Srečko Majerič. Pristava 23 a. Ljutomer, popoldan. m2449 LADO SAMARO 1300, staro 5 let. ugodno prodam. Cvetkova 15. M. Sobota. m343 NISSAN SANNV. letnik 1990. svetle kovinske barve, prevoženih 45.000km. zelo ugodno naprodaj. Teb: 33 149. m9O3 ZASTAVO 101, letnik 1978, registri-rarto do oktobra 1993, prodam, Filovci 153. idS93 TOVORNI AVTO MAN KIPER TRANPUS TIP 26281. letnik 1980, registriran. v odličnem sta^. prodam. Teb; 0608 81 272. ni343 GOLF GL 1,8, 90KS, letnik 5/1991, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 65 224. m834 TOVORNI AVTO TAM 75-T-3-BK, letnik 1934. registriran do konca decembra 1993. prodam. Vogrinec. Velika Polana 123 b, tel : 70 094. m89O PORSCHE 924, letnik 1979, črn, prodam, Teb: 32 049, od 8. do 14, ure. mS57 LADO 1300, letnik 1978, prodam za 800 DEM. Teb; 31 790. m888 FIAT UNO 60 S. letnik 1936. prodam. Teb: 75 336. m343 LADO 1300 S, letnik 1985. karamboli-rano, prodam. Teb: 22 878. 01858 ZASTAVO 101 prodam. Teb: 70 641. m83S ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1979, prodam. Teb; 43 049, m344 RENAULT 4, letnik 1984, registiran, prodam. Vlado Hozjan, Žižki 128. mS46 ZASTAVO 101, vozno, za rezervne dele prodam. Teb; 66 227. 013454 JUGO 45. letoik 1985, prodam za 2.500 DEM. Ernest Gerenčer. Dobrovnik 218. ni365 aMW 1602 prodam Hodoš 61 M862 TERENSKI AVTO LANDROVER. retgistriran do decembra 1993, dvoosno 6- tonsko prikolico in dva kombajna za sladkamo peso Neptung ugodno prodam. Tibaut, Hotiza 166, telefon: 76 173. m889 OPELKADETT 1,6 D, letnik 11/1936, bordo barve, prevoženih 30.000 km, dobro ohranjen, dodatno opremljen, ugodno prodam. Kuhar. Qril- Metodova 19, M. Sobota, teb; 22 036. iiiS67 BT SO, prevoženih 1200km, ugodno prodam, Teb; 79-051. 014363 GOLF JX, bencin, letnik 1989, prodam. Puconci 187. m883 JUGO 45. dobro ohranjen, letnik 1985. prodam. Pozderec. Ižakovci 22. 0,854 RAZNE DELE za FORD TAUNUS 12 M kupim. Teb: 53 051. mS70 kmetijska mehanizacija BOČNO KOSO za zetor 25 kupim. Teb; 23 717. m839 TRAKTORSKO FREZO. novo. 1.70, 40% ceneje, prodam. Teb: 24 269. m891 BREJO KRAVO ali kravo s teletom prodam. Jože Raduha, Gabeije 97. m 902 PUJSKE od 20 do 40 kg in mlado živino kupim. Teb; 061 627 029. m-pt NEMŠKE BOKSARJE, progaste, odličnih staršev, z rodovnikom, prodamo. Tel : 062 221 497. m875 PUJSKE prodam. Branko Plahut, Kolesarska 70, Tropovci. mS92 PRAŠICA za ZAKOL prodam. Dolga vas 6 b. m4541 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, stare 3 mesece, cepljene .prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 Jarčic, dobi eno zastonj. Naročita sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata Nemčavci, teb: 24 393, ali v gostilni Železen, Beznovci, teb: 49 023. m-pp TRAKTOR DELTTZ 62. letnik 1988. prodam. Ladislav Balažič, Hotiza 98, teb: 76 600. m897 KROŽNE BRANE. 20 diskov, tnalo rabljene, prodam. Karel Maček. Fik-Sinci 19. tn898 DVOBRAZDNI PLUG -OBRAČALNIK, 8-colni, brane, tridelne, klinaste, in obračalnik za seno Panonija, manjši lip, prodam, Pertoča 99. m830 TRAKTOR IMT559.1000 delovnih ur. Star 4 leta, prodam za 9.000 DEM. Slavko Lopah. Mora 65 a, Ljutomer. m2444 RAU KOMBI za večji traktor prodam. Franc Rr^n. Nuskova 26. tii833 TRAKTOR ZETOR 6911 prodam. Teb; 86 103. m2438 SEJALNICO ZA ŽITO Gama. 18-redno, OLTOVO koruzno sejalnico z dodatki za sladkorno peso prodajo na javni dražbi 24. januaija 1993 ob 10. uri na sedežu KZ Turnišče. ni7gl CISTERNO ZA GNOJEVKO CRE-INO 320, svinje za pripust in zakerf ter žitno sejalnico prodam. Frančka Ko-roša, Veržej, Trg Sl. Osterca 21, teb: 87 100, m2447 SADILNIK ZA KROMPIR, dvoredni, kupim. Teb: 70 626. m343 posesti V POMURJU kupimo - iščemo kmetijsko posest, najmanj lOha. DILL, d.o.o., teb: 23 666. m386 LENDAVSKE GORICE: vinograd, 8 let, 15 arov. 720 trsov, klet do prve etaže, načrt, prazno zemljišče s sadovnjakom. 20 arov. Posode, stskalnica. orodje ugodno prodam. Esad Mehad-žič. Tomšičeva 6, Lendava. m9O6 VEČJI GOZD NA GORIČKEM (mladi les) ugodno prodam ali zamenjam za manjši gozd (starejši les). Teb: 24 802. po 16. uri. m861 OBNOVLJENO HIŠO z 23 ari zemljišča v Mali Nedelji pri Ljutomeru. lepa lokacija, asfalt, telefon, prodam. Cena po dogovoru. Teb: 069 86 018, v soboto od 16. do 18. ure. m343 FANT, redno zaposlen, išče sobo v Ljutomeru ali okolici, Teb: 81 141. m2446 živali NESNICE, MLADE JARČICE, PASME H1SEX, rjave, stare 3 mesece, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni. Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v ^tilni Anice Benčec. Bakovci, teb: 43 070. m-pp PUJSKE prodam. Kolesarska 34, Tro-|X>vd. mSSO 27 AROV MEŠANEGA GOZDA pri Mačkovcih po zelo ugodni ceni prodam. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: »goriCka suma«. m-sz STANOVANJSKO HIŠO v Gornjem Lakošu prodam ali dam v najem, in vinograd. 10 arov, s kletjo, v Lendavskih goricah. Poslovni prostor v centru Lendave. 50nF. dam v najem. Informacije po telefonu 73 762, po 19. uri. m4555 GRADBENO PARCELO z nadomestno gradnjo v Kančevcih na Goričkem prodam. Teb: 45 234. m 368 POSLOVNI PROSTOR, primeren za pisarno. 16m^. na Slovenski 24 (stara Zavarovalnica) z opremo ali brez nje dam v najem. Teb: 21 866 ali 31 820. m869 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Rat-kovcih prodam. Cena po dogovoru. Teb: 24 468. 894 PARCELO V nKŠINCIH z lokacijskim dovoljenjem prodam, Teb: 40077. m808 GOZD. 1 ha. s travnikom v Lazah pri Dolnji Bistrici prodam. Tel.: 62 424. m3453 TRAVNIK, 66 arov, na Gtbini, prodam, Teb: 62 068, m3452 ZA DALJŠE OBDOBJE dam v najem poslovne prostore v izgradnji, primerne za skladišče, delavnice in trgovino. Teb: 26 543. m876 VINOGRAD. 700 trsov. lOOm od glavne ceste Strehovci, južna lega, prodam ali zamenjam za vinograd na lokaciji od Dolge vasi do Pinc. Teb: 063 31 658, po 16. uri. mpf V CERNELAVCIH naprodaj skoraj dokončana vrstna hiša ter kopalna kad Kolpasan in kabina za tuš. Teb: 042 813 494. ni36O ENOSTANOVANJSKO HIŠO in dvo-do trosobno stanovanje v Radencih. Radgoni ali okolici kupim. Ponudbe pošljite na upravo lista pod: ZDOMEC, m-pl GARSONJERO v Murski Soboti ali Gornji Radgoni vzamem v najem. Teb: 45 032. m863 ŠTIRIDELNO OMARO za dnevno sobo, usnjeno kotno garnituro in preprogo prodam. Trgovina Polo, Marija Kološa Zrim, m790 3 termoakumulacijske peči, 2kW. nove. Iha sadovnjaka, motokultivaror Super speci al Labin progres. škropilnico z menbransko Črpalko, 2001, frezo, plug, vrata, zunanja, nerabljena, dvojna sobna vrata, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Teb: 21 537. mS82 RABUENO mizarsko MIZO (»hobi pank«) kupim. Tel.: 062 724 665, po 16. uri. m348 PreUk! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice 5t. 091306, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Janez Rituper, Bokrači 1. m904 CIMOSOVE Čeke, veljavne do konca januarja, prodam Tei.: 79 228, med 1: po polovični ceni. 19. in 20. uro. m905 541 hruškovega žganja prodam. Tel.: 53 059. od 18. do 19. ure. m900 Ve6o količino BUČNEGA SEMENA prodam. Teb: 31-158 m901 7 nP BOROVIH DRV za lončaije ali za centralno kurjavo ugodno prodam. Teb: 48 733. delo I ZA VARSTVO DVEH OTROK, 5 i 10 let. od 14. do 16. ure, vsak dntj teden, iščemo varuhinjo. Tel.: 23 6004 I 01833 ZAPOSLIMO SLIKOPLESKABlI . . lahko tudi priučenega, z nekaj prakit Začetek dela in OD po dogovoru. SliW । pleskarstvo Bojan Kranjec, Naselje J* žeta Kerenčiča 11. M. Sobota, tel.: J 826, ! m874 ' DELO NA VAS EM DOMU, DelovJ iikuSnje niso potrebne. Pošljite kratJ življenjepis, kuverta z vašim naslovtj in mamko, nato boste dobili potreta navodila. Jože PekoSek, Apače tl 69253 Apače, ’ m337 f storitve J EMAJLIRAMO OBRABLJENE KO PALNE KADI v vseh bervnih niansit Garancija. Tel.: 069 69 152. I m774 INŠTRUIRAM NEMŠKI JEZIK za novne in srednje Sole. Teb: 23 038. 1 m884 1 ROLETE! IZDELUJEMO, MONK RAMO IN POPRAVLJAMO po id ugodni ceni, Rugelj. Cernelavci, G«<4 rovska 11, teb: 32 920, ' mSlO Pri ZAHVALI za pokojniitt' Ferdom Rajnarjem iz RakiJ razno POTREBUJEM PRISOTNOST ŽENSKE pri bolniku na domu ponoči od 20. do 7. ure. Ponudbe na upravo lista pod: »MURSKA SOBOTA*. M833 MLAJŠO ŽENSKO za varstvo otroka na domu iščemo. Noršinci 3 a pri Ljuio-tneru, teb: 81 139. m840 IZKORISTITE vaSe proste konce tedna. Z malo vztrajnosti vam ponujamo pri prodaji tekstila po konkurenčnih cenah na terenu odličen zaslužek. Starost ni pomembna. Pridružite se nam in skupaj bomo zmogli. Teb: 062 724 662. m343 SODELAVCE za prodajo tekstila na terenu na območju Prekmurja iščemo. Pogoj: osebni avto in prosti konci tedna. Teb: 51 014. m90S čana je prišlo pri pripravi ti objavo do neljubih napak. I Pravilno besedilo se glasi: ! Ob smrti očeta in dedka Ferda Rajnaija iz Rakičana se iskreno zahvaljujemo de' žurnemu zdravniku dr. Ra; diču in dežurni kirurški ekip, bolnice Murska Sobota n) dan 2. 1, 1993 za požrtvo val no medicinsko pomoč. Žalujoči sin Milan z dniŽin* Za napako se prizadetim )F kreno opravičujemo! j PEC za centralno kurjavo na trda goriva. 100.000 kilokalorij, rabljeno samo 2 leti, za 60.000,00 SIT + 5% prom, davek naprodaj. Osnovna šota Fokovci, teb: 44 024. m-pt RAČUNALNIK COMMODORE 64 z igricami prodam. Cankarjeva 39. Rakičan. teb: 24 660. m871 ETAŽNO HLADILNO VITRINO EHV 2000 prodamo. Teb: 48 075. m877 NOVE SMUCl 195 CM, vezi Tyrolia 490 in smučarske čevlje Alpina št. 46 prodam 10% ceneje. Teb; 26 434. m8S5 BARVNI TV ISKRA, star 8 let, z dodatnim kanalnikom za satelitske programe prodam za 15,000 SIT, Teb; 24 752. m873 IGRAČKE, AVTOMOBILČKI, DALJINSKI, Že za 300 SIT, pajaci, dojenčki, punčke, ki jokajo, hodijo, plezajo. govorijo in igrajo od 1.200 SIT. videoigrice - priklop na TV, otroški čeveljčki in šponni copati za 1.000 SIT zelo ugodno naprodaj. Trgovina, Sve-čarstvo in roletarstvo Rugelj. Gederov-Ska 11. Cernelavci. teb: 32 920. m823-pop. PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Petanjci 76, teb: 46 572. mS79 D02MIODEMix)sodiin. Garancija čeki tekočega računa. Obresti 7-8%. Ponudbe na upravo lista pod šifro: TAKOJ m761 SATELITSKI SISTEMI že od 633 DEM. AMF, d.o.o.. teb; 70 021. m345 GOSTIŠČE ŠINJOR v Martjancih obvešča cenjene goste, da bo gostilna zaprta zaradi dopusta od 20. januarja do 10. februarja. Po tem datumu se s svojimi storitvami spet toplo priporoča Gostilna Šinjor. m878 SLAMO IN KRMO prodam. Karel Krenos. Gontji Slaveči 124. p. Kuzma. mS31 Preklic! Preklicujem spričevalo o zaključnem izpitu, izdano na Srednji šoli za turizem in gostinstvo v Radencih leta 1987. Davor Ogrinec. Dr. Željka Selingeija 2, Koprivnica. m849 STOLCEK za hranjenje vašega dojenčka z vgrajeno hojico, nov, prodam. Teb: 62 699. m343 TERVOL. trdi, 4 in 5ctn, 50% ceneje,' prodam. Teb; 24 929. niS87 SATELITSKE ANTENE stereo, 100 kanalov. Informacije in naročila: RTV SERVIS Marjan Zemljič, Ljutomer, tel.: 81 580. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Legel si v grob prerani, ti dobri sin, brat, moi in očka. Bridke solze tvojo močijo gomilo, a vse zaman, nikoli se ne vrneš več. 11, januaija je minilo 16 let odkar ni več med nami Stefana Knausa šofeija iz Markovec Zaspala mamKo si zlata zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti ielimo tvoji vsi. ZAHVALA V 75. letu nas Je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in sestra Vsi tvoji I I Ana Baša iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali za vence. Šopke in sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in osebju internega in kirurškega oddelka za zdravljenje, g. župniku za pogrebni obred, vsem pevcem za odpete žalostinke. govorniku g. Zveru za besed® slovesa, kolektivom Radenske - CZRI, Mure -TŽP, KUD-4* . Beltinci in Splošni bolnici - kirurški oddelek. I želite, da vam hitro opravimo (tudi dokončairio) elektroinštala- i I cijska dela? Pokličite ali obiščite I I ELEKTROINŠTALATERSTVO IN SERVIS Zdravko Donko. Gornja Bistrica 146a, tel.: 70-371. Tudi ugodna ponudba materiala. Možnost plačila na obroke! Žalujoči vsi njeni V 88. letu nas Je za vedno zapustil® naša draga tašča, babica in prababic® A«fl Skledar roj. Lebar, iz Gomilice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom'* znancem, ki ste nam priskočili na pomoč. Jo pospremili na nj®®' zadnji poti ter darovali vence in maše. Hvala g. kaplanu P pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in g. Tkalcu 7® poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi tvoji [T )9; vestnik, 21. januarja 1993 stran 23 .5» dmf 6001 ,RJ1 ■311» ;iiw 1/3 SiJžnu? irce [/J duSa zdo btjfi, naiego dr&gega sineha fned nami vei rti-Kctfttaj je zaief iiVerj, ie /f žttCbffZ N/Jiren. Stdaj P grobu mirno spi- Zaman je bd tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je /nočne/Jd od življenja. zahvala en IKŠI-* 0/1 kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pusta sama tam stoji. lovfl ;rat^ ovrf reW J 41 ZAHVALA Ob nenadni smrti komaj SiiiiirtesetneiTiu sinku, vnukcu in pravnukcu Denisu Trobini Jožefe Poredoš roj. Voroš iz Pfarrsdorfa I I KO ns4 I. ; iNfl I lel zedj tim.' .ki-i. ia'i I de-! Rr cipi n! voj ne iv a 1 1, u * e u la ir fli zs ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila srca zahvaljujeniu vsem sorodnikom, sosedom, pnjnaen 1= i«de1iL cem Moravskih Toplic, ki so darovali vence. cveije in pospremili natega ijuoega si risa na zadnjo pol. Hvala g. Župniku za ganljiv pogrebni obred ler pevcem n adpcic iaiosunke Iskrena hvala! a1i Draffo. rnama Ircaa ia sesirita Nasilja ler oije surodshu Nemočni pred smrtjo smo morali kloniti in se za vedno posloviti od drage Jožefe, katere srce je v 88. letu življenja prenehalo biti na tem svetu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem od blizu in daleč, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. duhovniku Novaku za opravljen obred in pevcem za odpete žalostinke. Hala tudi zdravstvenemu in strežnemu osebju doma oskrbovancev v Rakičanu, ki so ji v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami in nam pomagali, še enkrat - iskrena hvala. Marija Vugrinec iz Kobilja 62 Zali^uči vsi [jjeni z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, botrini in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke ter za svete maše. Posebna zahvala g, župniku za pogrebni obred ter za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke ter zastopnici KS za poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! t¥ i ■«' >.■ boieiino nom dan zo dnem in z /tipom dneva edmre Uvijen/a def in vendar smo mi zdruZdi svoje dni... glej, smrt vse konča. Žalujoči vsi njeni (Piiikin) v SPOMIN Danes mineva žalostno letOi odkar si zatisnil oči, naš dragi o^e Štefan Tratnjek ii Gabeija v srcu se zahvaljujemo vsem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji najdra^i J Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečine več ne trpiš. Nam pa ialost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otoien, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 52- letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric Geza Benko iz Gorice Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo iivljenje, bolečine si prestala, zdaj boi v grobu mimo spala. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Veronika Žido iz Čepiaec 5 V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Marko Hanc iz Dolnje Bistrice Ob boleči in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem 2 Žalostjo -jJ v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodui-m, sosedom, botrini in vsem, ki ste darovali cvetje in ^^svete maše. Iskrena hala g. dekanu za ganljiv pogrebni red, pevcem za odpete pesmi in govorniku KS za esede slovesa, Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje ter v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Posebna hvala sodelavcem KEMA Puconci in gasilcem za darovane vence in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred pevcem za odpete žalostinke in Štefanu za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Gorica, 2. 1. 1993 Žalujoči: žena Marija, sin Andrej, brat Štefan, sestra Šarika z družino, sestra Jolanka in drugo sorodstvu Ob boleči izgubi drage pokojnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili k poslednjemu počitku. Iskrena hvala tudi g, župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat-iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo vas imeli radi Številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala še enkrat! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame Neve Lebar iz Murske Sobote ^,,'^^reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosptloiii. . .. J®”! ih znancem, ki so oomaeali niei in nam znancem, ki so pomagali njej in ian^ ttenutkih, jo pospremili na zadnji piiti tl- ,,, . ka ■. JA/ VJJltža liv* -t “ ■ ■ J ^*31a za darovane vence, šopke in za nakazana v dobrodelne namene. Zahvala dr. Rorovšaku oseb^'^^^'''^ P^^^onažni službi v Mtirski Soboti in ski J*! nege internega oddelka Bolnice v Mur- T. Bvala Za ganijive posioviine ucsvuc uuspui opu Bagariju. Vsem še enkrat - iskrena hvala! za ganljive poslovilne besede gospodu Sinova Bojan in Igor z družinama v V SPOMIN Boleč je spomin na lanski 23. januar, kose je od nas poslovil dragi mož Franc Vuk iz Dolnjega Lakoša ' srcu bo ostal vedno spomin nate in ti bos Živel, dokler bom živela jaz. Ni besed, kako smo te ljubili, reko solz bi pretočili, če bi tebe, Darko lahko prebudili. ZAHVALA V ledenem prazničnem večeru, ko sanjamo o zdravju in sreči, je ugasnilo Življenje mojega moža Andreja Plohla iz Ljutomera Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, za sveto mašo in v druge namene. Hvala mojim dragim sosedom in prijateljem, posebej družini FeuS. ki so nama pomagali in naju bodrili, mojim sodelavcem in vodstvu OŠ Stročja vas za razumevanje in toplo besedo ter zdravstvenemu osebju iz Ljutomera. Iskrena zahvala g. dekanu, ki mi je E svojimi dejanji vlival moči in vero v življenje, Hvala g, kaplanu, govorniku MTT-ja, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. žalujoča žena in pokojnikovi najbliže Kako je dom naš tih in prazen, odkar v njem naše drage mame ni. Odšla je k večnemu počitku, zaprla mile je oči. Odkar so jo odnesli iz hiše, nam lalostno srce ječi, spomin na njo pa Še tivi, čeprav je več med nami m. Zaspala babica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre li rajska vrata, to ti iz srca ielimo vsi. V 82. letu starosti nas je po kratki, hudi in težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta Julijana Balajc iz Cubra, Moravske Toplice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih ttenutkih stali ob strani, darovali cvetje in jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala g. duhovniku, pevcem gasilcem in osebju internega oddelka bolnice Rakičan. Vsem iskrena hvala. Tragično je premini! najin dragi sin Darko Novak iz Mačkovec 25 a Mami, očka ter vsa rodbina in vsi, ki so ga imeli radi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Štefan Horvat s Petanjec 51 zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem f in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ! svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na i njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu, pevcem in gasilskim društvom. Posebna hvala GD Petanjci in gospodu Mlinariču za slovesni govor. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Franca Koceta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Vsem skupaj Se enkrat - iskrena hvala! Mannheim, Kapca, 8- januar 1993 Žalujoči; žena Irena, sin Drago, hčerke Lidija i možem Francem, Renata z Andrejasem ter vnukici Karolina in Klavdija I Žalujoča žena Justina žalujoči vsi njeni najdražji NI Radgonski mehurčki Pa smo jo dobili' Kaj? Novo vlado vendar’ Rad- Radgončani, kaj se dogaja v Vidmu? Neka jezna gončani so si globoko oddahnili - pa ne zato, ker je žena je Sla iskat moža v tisti zloglasni videmski Lendavski pereči Nogometni legionar v beltinskem PolToŠEiiku Vladimir La-slo Miloševič je zaradi pisanja o njem (na tem mestu v prejšnji številki Vestnika) protestiral pri Prezidiju pričujoče rubrike; »Za Beltinčane nisem prišel igrat zato, da bi pomagal razpi- iMihcu uspelo, temveč zato, da se več ne bo toliko nočni lokal; pred vrati gaje Čakala do petih zjutraj, slabega pisalo o Gornji Radgoni. Priznam, da sem Možje tudi čakal, vendar v lokalu - čakal Je seveda, šel prejšnji teden domačim močno na živce: dva da bo žena odšla. Kakšna škodo povzroča nočni večera zapovrstjo sem po naši mestni televiziji gle- lokal, ni treba posebej poudarjati: žena se je prehlada! skupščinsko zasedanje . Toda bolj sem gledal in dila, mož je zamudil službo, gospodarstvu pa je poslnSal, manj sem razumel in vse bolj se mi je s tem povzročena Skoda. Vse to je res, saj so o tem zdelo, da se hodijo nekateri na skupščino le žaba- govorili na skupščinskem zasedanju’ V Vidmu ni vat. Drugače rečeno: nekateri prav uživajo v nasto- problem le nočni lokal, problem je tudi Blaguško pih za govorniškim odrom, pa Če‘imajo povedati kaj jezero. Ljudi zanima, čigavo je? In Se; ali je res pametnega ali ne. Prav tako me je presenetil izzid nujno, da del obale spremenijo v plažo za nagce? tajnega glasovanja, ko je predsednik izvršnega sveta ■ ■ ■ ■ ■ .... . . . , Lf kaj se dogaja pri Juriju, ali se je nekdaj ho vab nogometno versko vojno med luterani in papinci, med Muro in Potrošnikom. T so že tako dovolj našpičent drug na drugega. Zanimajo me edino prekmurska kri, zemlja in zrak. Ognjena kri prekmurskih deklet ter zrak, ki ga diha, in zemlja, ki jo tlači najboljši slovenski «golgeter» vseh časov Feri Maučec- Briščanski. Na tej osnovi bom tudi sam postal Se boljši.« Miloševičev a druga najljubša pesem je Marko skače po zele-noj trati. dobil najmanjše število glasov, podpredsednik J.S. duhovno središče spremenilo v pornocenter? Mo-(ki je bil predsednik izvršnega sveta v zadnji komu- goče bo radgonski cerkveni svet pomagal prijate-nistični vladi) pa največje. Torej pred letom 89 le ni Ijem v stiski in Jim za določen čas posodil radgon-bilo vse tako slabo' Pa saj to vam jaz že dolgo skega župnika. Ta bi takoj naredil »orčnungo«: govorim: nikoli ni le belo in čmol Upam, da bodo toliko nalog bi jim dal, da ne bi imeli Časa razmi-kmalu našli kakšnega primernega Človeka za var- šljati o nespodobnostih. stvo okolja in urejanje prostora, ki bo znal razmišljati m ne le zidati in asflatirati. Nikar ne mislite, da bo Gornja Radgona zdaj, ko imamo novo vlado, utonila v pozabo. Imamo že Tisti, ki pišejo govore poslancem, naj v prihodnje novo afero, moram pa reči, da je zgodba našega malo pazijo, kakšne stavke in besede bodo zapisali, spoštovanega in velecenjenega svetnika A.H. Že da se gospodom in gospem ne bo preveč zatikalo, dolgo znana večini Radgončanov, Ne vem le, zakaj Mogoče pa bi bilo dobro, da bi imel pred skupščin- novinarji lega niso objavili že pred volitvami? Tako skim zasedanjem govorne vaje? P.K. bi jih prav bi tudi v drugih občinah, kjer je kandidiral, izvedeli gotovo potreboval. Vsekakor pa je bilo najbolj zani- več prikritih zanimivosti o svojem poslancu? mivo na ločenih sejah zborov. Ste videli, dragi »Radgončan« Vest je do Prezidija potovala nekoliko dalj, a je preverjena; Ko je Andrej Gerenčer, soboški honorarni župan, sicer pa bančni nameščenec, slišal, daje novinarka Vida Petrovčič v televizijskem intervjuju z vihov-nifconi Ljubljanke banke Markom Voljčem temu rekla, da LJ-banka slovi kot odlagališče političnega kadra, se je pred televizorjem presedel Se bolj v levo. Gezi Farkašu pa je naročil, naj znova odpre prehod med socialističnimi in prenoviteljskimi pisarnami v občinski Pouk v postelji? Te dni smo lahko v raznem časopisja prebirali čtanke o aferi na srednji živilski šoli v Mariboru, kjer da so nekateri profesorji spolno izrabljali svoje učenke, da so imeli z njimi tudi pouk v postelji. Marsikdo od staršev pomurskih šolark se sprašuje, ali je kaj takega mogoče tudi pri nas. Če bi sodili po .aferi', o kateri se je govorilo v zvezi z enim od profesorjev na nekdanjem Centru v M. Soboti, je vse mogoče. Seveda pa bi morale priti z besedo na dan .prizadete' dijakinje, ker se kaj takega drugače ne da dokazati. Ali pa .prizadetih' sploh ni bilo, ker je Šlo za ljubezenske želje dijakinj, Kaj več o tem pa je že tvegano napisati. MME »A zgradbi. »Vsi rdeči skupaj bomo zmogli, črni nas ne bt^o dolgo zafrkavali,« je tekel. -aj Prekmurski tovarnar keramike in italijanski kolon Alojz Luidži Bujnec, ko je slišal, da mu delavci zaradi »adolfskib* brkov pravijo Hitler: »Nisem Hider, če bi bil, bi peči za žganje keramike že spremenil v krematorije in v njih sežigal sindikalne poveijenike«. Turnišče: cene pujskov Cene sadja in zelenjave i Ker je kmečki svetnik Evgen Sspnč Eb-ezidiju obljubil, da se ua zasedanju državnega sveta ne bo oglašal, če se bo redno pojavljal v tej rubriki, ga omenjamo. Enkrat za »devedeset-devetkrat«. Ker si Sapač ne bo pripravljal govorov za nastop, bo imel tako več časa za gledališko dejavnost. Skupaj s podpredsednikom državnega sveta igralcem Poldetom Bibičem pripravljata kmečko veseloigro Ta veseli Evgen. Snutja Baranja je izjavila, da je luteranske veroizpovedi in da se spoveduje samo skupinsko. (Ker zategadelj zasebni spovedniki pri njej niso zaželjeni, se vsi topogledni naprošajo, naj p ne pošiljajo več ponudb.) Ker po naključju dve najbolj odličm svetovni prireditvi, to-i^eiiEkj ples v Radencih in iBtotičenje novega ameriškega predsednika Clintona skoraj »vpadata, se mnogo pretmui-AoLprJeških imenitnic in inie-■itnikov še ni odločilo, katere se bodo udeležili. Še sreča, da m v tem času tudi soboškega tanShega plesa. (Namig za imenitnice: plemeniti žrebec Djnamit Lobell iz Savičeve črede ne bo prva nagrada na konjeniškem plesu, BBk pa Hillary tudi ne od- J stopila.) t Madžarska poslanka Marija PiMZonecz - anju MariSka je v posebni okrožnici, ki jo je ■ustovila na predsednika len- rtavsfcega zdravstvenega doma Franja Fereneza Kolariča, zah- tavata polno nvetjavitev dvoje- >| 1 iičiMMti V zdravstvu. Anjn Ma- . ; tSha se pritožuje, ker nekateri i bolniki še vedno kaš^ajo po : rlDvensko. Kolarič seje že vpi- J . Ml V Bstrezen tečaj. Poleg med-l finnnliega boče obvtadab še . Mat^Eaisko kašljanje. '...L EESEDftin KONJ v prejšnji številki Vestnika smo zapisali, da so zaradi pojava kuge v Sloveniji tudi v Turnišču začasno zaprli sejem pujskov. Zapisali smo tudi, da inšpekcijske službe organizatotjem sejma še niso poslale obvestila, da je nevarnost kuge mimo, zato je reagiral lendavski inšpektor in nam sporočil, da je bilo takšno obvestilo v Turnišče poslano že pred 20. decembrom. Naj bo kakor koli že, sejmišče v Turnišču je spet odprlo vrata in prejšnji četrtek so kmetje na sejem pripeljali že 22 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Za par živali so zahtevali od 9 do 12 tisoč tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 10 pujskov. Sejem v Turnišču se začne vsak četrtek ob 7. uri, prodajalci pa morajo imeti za živali veljavne potne liste. Nissan sunny je resničnost Pomurci radi sodelujemo v nagradnih igrah in dobivamo. Najnovejši zgled za to trditev je žrebanje Podarim dobim, kajti glavna nagrada (avto) se je odpeljala v Lendavo. In kdo bo dobil Vestni- Velika VRSTA TRŽNICA ZELENJAVA POHUHKA I i Jabolka Itandarine Pontaranče Banane UatoiK Kivi Solata čebula Česen Zelje Kotenje Jajca 140,00 140,00 80,00 160,90 200,00 60,00 280,00 60,00 100,00 18,00 65,00 140,00 100,00 100,60 130,00 160,00 180,00 40,00 270,00 80,00 70,60 12,00 Vestnikova nagradna igra kovo limuzino nissan Bunny? Tisti, ki se bo zanjo potrudil. Na dopisnicah je treba A 1 A pošiljati kupone z zaokroženim odgovo- J'* U----------■---- rom na postavljeno vprašanje. Čim več vaših kuponov bo v bobnu, tem več mož- Podpiuni--------------------------------- nosti bo za nagrado. Avto bomo izžrebali izmed kuponov, ki ste jih že ali pa jih še boste poslali redni naročniki. V tedenskih žrebanjih pa upoštevamo poleg dopisnic, ki jih pošiljajo redni naročniki, tudi rešitve, ki jih prejemamo od tistih, ki Vestnik kupujejo v trgovinah oziroma kioskih. Takim bralcem, pa tudi onim, ki berejo sosedov Vestnik, predlagamo, da izpolnijo naročilnico in postanejo redni naročniki, saj s tem izpolnijo pogoj za sodelovanje v glavnem žrebanju, potem pa je vse odvisno od sreče. Torej, zakaj ne bi poskusiti? kiaj ---------------. pošlna številka____-naročam VESTNIK. poiia ulica Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. VeiTnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota zavarovalnica triglavd. območna enota M. Sobota d. I PODPIS! AIISSAM Kupon št. 5 opravlja UBK UNIVERZALNA BANKA d.d., Murska Sobota, Slomškova 2S, tudi posle za občane? 1, da 2. ne AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA d. o,o. UIKl -C Z -C UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. I I I i V torek smo izžrebali kupon številka 4. Pravilen odgovor na vprašanje, katere storitve poleg prodaje avtomobilov nissan še ponuja Avtohiša, d.o.o., Murska Sobota. MikloSa Kuzmiča 19, je: kleparske in avtoli-čarske storitve, menjava stekel. prodaja dodatne opreme, balansiranje gum... Pri žrebanju je imela tokrat srečo naša dolgoletna naročnica Ber- narda Hercog, Cankova 29 a, 69261 Cankova, ki je dobila dragoceno nagrado: toplotno črpalko TVT. Nagrado dobi na naši upravi. Postavljamo pa že naslednje vprašanje, na katerega čakamo odgovor do torka, 26. januarja 1993. Kupone, prilepljene na dopisnico, pošljite na naslov: Uprava Vestnika, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota. Veliko srečel j Teden Je naokrog in spet vam voščim dober dan oziroma »Jo napor kivanok«, da boste voščilo razumeli tudi moji madžarski sosedje. Vem, da imate z menoj težave, ampak pomagati si ne morem. Naj grem zdaj, ko sem star toliko in toliko, v »iskolo« (šolo) in se učim jezika okolja? Če bi Še naprej izdajal živinske potne liste tia krajevnem uradu tem in tem, potem bi že potrkal na vrata delavske univerze in šel »skozi« hitri tečaj, dobil potrdilo in dvojezični dodatek. Ker pa sem medtem postal navaden kmet, nimam gmotnega interesa za tako izobraževanje. Je pa tudi res, da nekaj fraz očitno obvladam, kar naj ilustriram s temle zgledom: on dan sem prek dvoriščne ograja dahnil: »Gyere ide szomszčd asszony!« in soseda, katere mož je Nemčiji, je brž pritekla k meni. Nadaljevanje zgodbe prepuščam bralčevi domišljiji. Ljudje pa si že različno razlagajo svetlobno reklamo najno-vejSe okrepčevalnice v Dolgi vasi. Je rdeče barve, kar je seveda najbolj opazno ponoči, na njej pa Je napis Majda, Glede na množico avtomobilov, ki parkirajo pred lokalom na magistralni cesti, domnevam, da je raja nasedla poslovnemu prijemu in da v ozadju ni nič spotakljivega, Z lokalom in gosti pa nima nič skupnega čolgova- ika betonska pokopališka ograja, saj je ni podri noben pijanec, kvečjemu je bil »pod gasom« njen graditelj, ki ni dovolj globoko zabetoniral stebrov oziroma soh, Ln da ho mera polna: vaški veljaki še naprej sedijo v bližnjem Univerza love m bifeju, zdaj pa Se v omenjenem novem lokalčku, in očitno je, da se bodo zganili (zadevo uredili) Šele, ko bodo pod rušo. Blizu teh dveh okrepčevalnic Je tudi »ciglernica«., ki se ji v knjižni slovenščini reče opekarna. Že prejšnjič sem poročal, kaj bom storil, če ne bo več mogoče dobiti tovarniške opeke, zdaj pa sem vse bolj prepričan, da bom res moral mesiti blato in plevel ter ročno izdelovati opeko, kajti iz ope-karniškega dimnika se še ne kadi. Ne gre mi v glavo, kako so uspeli tako »dol zavertjati«, kot pravimo mi kmetje, ko pa jun ni manjkalo ne surovin ne r tržišča, To me toliko bolj vzne- , tnirja zato, ker v bližnjih dveh opekarnah, ki pa sta na drugi strani Mure (ena od teh je na Hrvaškem), dobro gospodarijo, uvajajo nove izdelke. Mar moramo s prav vsem nzafu-rali«? Če pa bo kdo kdaj pa ■ kdaj le opazil beli dim, ki bo' puhtel iz dolgovaškega dimnika v oblake, naj ob tem ne pomisli« na izvolitev papeža, kajti tak dimček se pojavlja le v Vati-' kanu. Če se bo kadilo, si tudi 1. ne gre razlagati, češ da kdo kuri, da bi dimil oziroma pre-j. kajeval meso... Kurili bodo, ča bi sežgali (ne J varne od-' padke IZ Lekovega obrata. Po tem je mogoče sklepati, da dimnika ne bodo razstrelili, četudi bi opekarno »likvidirali«. Likvidacija? Za odstranitev, uničenje... je potreben strokovnjak. V časopisu iz Mo-čviija (Ljubljane) sem prebral, da je strokovnjak za take zadeve neki Zvezdan, ki ni le dl-rekeoval v več podjetjih v no-tranjostl Slovenije, ampak tudi na njenem obrobju, v Radgoni na primer. Malo sem se popraskal za ušesi in v glavo mi je i šinila iskrica: ta mož je svojčas 1 »gospodaril« tudi v moji občini. 1 Spomnile se ga bodo deklice iz ■ tovarne e lekt romate rial a, Še j sreča, da smo staknili domačega direktorja, v katerega so delavke še naprej skrivaj zaljubljene, drugače bi Že imele drug poklicni status: krmljenje praši^v, molzenje Šek... No, če pa bo potrebna strokovnjakova pomoč, potem pa kar po nekdanjega moža, ki se je zdaj nalezel oznake »likvidator«. Če bo prihodnjič na tem mestu belina, potem vedite, da sem tudi sam med »likvidiranimi«, saj se z motiko nisem . uspel upreti možu v belem i ovratniku. Spomnite se me ' z molitvijo. NACI Cene rabljenih avtomobilov Znamka avtomobila Fiat Tipo 1.4 Fiat Regata 100 S Renault 4 GTL Citroen Visa Golf D Golf J Mercedes 220 D W Jetta JX CL Jugo Florida 1,4 Lada Samara 1.3 Lada Samara 1.3 S Lada 1300 S 120 let tradicije t I letnik 1990 1986 1984 1983 1986 1981 1971 1989 1990 1989 1989 1984 prevož, km 86.000 95,000 78.000 74.000 87,000 119.000 167.000 47.000 32,700 25,000 43.000 83.000 ce^ 15.000 8,500 DEM 3,000 DEM 2.500 DEM h.ooodeM 4.300 DE!'’ 3.50ODEN 18.000 dem 8.900 DEM 7.000 dem 7,000 D EM' 2,5OODEM( ZO Pomurska banka d.d. Vaša domača banka Menjalniški tečaj Pomurske lutake i dne 19. januar L993, tečaji veljajo 20, L. 1993 od 00.00 Srednji teay Banke Slovenije velja od 19. januaija 1993 od 00.00 I Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 871,1931 1.812,0743 6.129,1199 6,6777 6,700,3539 ».sm Nakup 863^00 1.760,00 6.135,00 6^ 6.620,00 9^ Prodaja ”888^ 1.841,00 6.290,00 Z»o 6.870,00 I 102,loJ Na sedežih poslovnih enot v M, Soboti, G Radgonii' T tn 1 intnmpni Lendavi in Ljutomeru PRODAJAMO OBVEZNICE REPUBLIKE SLOVENIJE I ,1 Obveznica Republike Slovenije je vrednostni papit- i vsota je izražena v DEM, vplačljiva in izplačljiva p* v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije na dafl nakupa oziroma zapadlosti. Obveznica se glasi na prinosnika. Prednosti nakupa obveznice so: - varna naložba - možnost izbire zneska vpisa I 1^ 1 - možnost uveljavitve davčne olajšave Zahtevajte informacije v svoji enoti LB - Pomurske banke, d.d.!