ŠT. 15 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVII. KAMNIK, 7. SEPTEMBRA 1987 Dvajseta Karavana delavske solidarnosti V dneh med 10. in 12. septembrom se bomo delovni ljudje in občani Kamnika srečevali s simbolom, ki ga ponazarja stisk dveh rok. s KARA V ANO DELA VSKE SOLIDARNOSTI. Še več. prav ta simbol bo ob simbolu NARODNIH NOŠ. na tak ali drugačen način vplival na naše življenje. Trenutek, v katerem živimo, sicer ni naklonjen simbolom, pa vendar se ob tem ustavimo, kajti prav stisk dveh rok veže številne spomine, tako med nami, kot tudi v naših pobratenih občinah. Pa ne samo spomine, stisk dveh rok simbolizira številna človeška prijateljstva, stkana od prvega sestanka pobudnikov KARAVANE DELAVSKE SOLIDARNOSTI v Gornjem Milanovcu. preko devetnajst srečanj delavcev v pobratenih občinah, do dvajsetega jubilejnega srečanja delavcev in predstavnikov pobratenih občin, katerega gostitelji bomo v prvih septembrskih dneh delovni ljudje in občani Kamnika. Simbolično so KARAVANO DELAVSKE SOLIDARNOSTI, to največje delavsko srečanje, ki mu niti po obsegu, niti po vsebini ni erfakega v vsej domovini, pričeli zbori Skupščine občine Kamnik, ko so sprejeli sklep, da se srečanju nosilcem teh tradicionalnih srečanj, občinskim svetom ZS jxibratenih občin, dodeli priznanje občine Kamnik 19S7. Udeležence srečanja, med katerimi bodo tudi podpisniki listine o pobratenju med občinami, bomo sprejeli 10. septembra 1987 ob IS. uri na Trgu prijateljstva v Kamniku na slavnostnem sprejemu, na katerem bo udeležence srečanja pozdravil tudi predsednik RS ZS Slovenije Miha Ravnik, predstavnike pobratenih občin pa bo sprejel predsednik Skupščine občine Kamnik Tone IPAVIC. V petek bo sprejel delegacije pobratenih občin predsednik Skupščine SR Slovenije Miran POTRČ, udeleženci KARAVANE pa se bodo po ogledu delovnih organizacij: Stol, Svilanit, Utok, Titan. Alprem, Eta, Donit TOZD Trival in Elektroelemcnt TOZD Svit sestali s predstavniki samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij in vodstev svojih gostiteljev. Druženje bomo zaključili s tradicionalnim srečanjem v Kamniški Bistrici v soboto. Ob koncu mi dovolite, da se v imenu organizatorja 20. jubilejnega srečanja KARAVANE DELAVSKE SOLIDARNOSTI. OS ZSS Kamnik, zahvalim vsem delovnim organizacijam in posameznikom, ki sodelujejo pri organizaciji srečanja, za pomoč in sodelovanje, vse delovne ljudi in občane pa pozivam, da se spontano vključijo v srečanje. Tako bomo dokazali, da nas morebitne posamezne različnosti povezujejo in ne, kot bi radi dokazali nekateri posamezniki, ki se trudijo prevrednotiti prav vse, razločujejo. TONE ISTENIČ Prva Karavana delavske solidarnosti 1968 v Strumki IIP I h t It U t 00 JU h Ob IM M i! 0 lilII P «»%7rr '-9. uri: mm: te m delesjacit eobratenih. občin TURISTIČNO DRUŠTVO ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK vas vabijo na XVII. DNEVE NARODNIH NOŠ, FOLKLORE IN OBRTI Kamnik, 9.-13. september 1987 Program prireditev: Sreda, 9. september Ob 19. uri Otvoritev retrospektivne razstave Aladina LANCA Akvarelni utrinki v razstavišču Veronika Četrtek, 10. september Ob 17. uri Nastop ljubljanskih mažoretk Otvoritev sejemske prodaje na stojnicah Ob 18. uri Prihod udeležencev Karavane solidarnosti v Kamnik - Slavnostni sprejem na Trgu prijateljstva Ob 19. uri Koncert Pihalnega orkestra DKD Solidarnost Kamnik na Trgu prijateljstva Petek, 11. september Ob 18. uri Povorka folklornih skupin iz gorenjskih občin ter avstrijske Koroške od Metalke do Trga prijateljstva Ob 18.30 Regijsko srečanje folklornih skupin na Trgu prijateljstva Ob 20. uri Modna revija na Trgu prijateljstva Sobota, 12. september Ob 18.30 Pesmi in plesi Makedonije in Slovenije - celovečerni program FS KUD »Kcrami-čar« Titov Veles in FS »Emona« Ljubljana Nedelja, 13. september Ob 10. uri Nastop Ljubljanskih mažoretk na Trgu prijateljstva Ob 14. uri Sprevod narodnih noš po ulicah Kamnika Ob 15.20 Naša izročila in sporočila - Revija folklornih skupin na Trgu prijateljstva Vsak večer ob 20. uri bo ljudsko rajanje na Trgu prijateljstva ob glasbi narodno-zabavnih ansamblov Če bo vreme slabo, bodo vse folklorne prireditve v avli Šolskega centra R. Maistra Zapora cest Ob turistični prireditvi Dnevi narodnih noš, obrti in folklore in ob sprejemu Karavane delavske' solidarnosti bodo potrebne zapore cest in trgov, in sicer bo - Trg prijateljstva zaprt za promet od ponedeljka, 7. 9. do ponedeljka 14. 9. 1987 - Titov trg od srede, 9. 9. do ponedeljka, 14. 9., - Maistrova ulica v četrtek, 11. 9. od 16. do 24. ure v petek, 11. 9. od 16. do 24. ure v soboto, 12. 9. od 12. do 24. ure v nedeljo, 13. 9. ves dan - med povorko narodnih noš v nedeljo, 13. 9., bo zaprt dohod v Kamnik iz smeri Kranj (križišče Korenova pot v Podgorju) in Mengeš (križišče Korenov« pol na Duplici). Promet bo usmerjen na obvoznico. Skupščine SIS Kje so vzroki za slabo udeležbo? Namesto, da bi se skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti posvetile vsebinskim vprašanjem, se morajo na sleherni seji predvsem ukvarjati z vprašanjem, kako zagotoviti sklepčnost. V zadnjem letu dni so morali v samoupravih interesnih skupnostih od 17 sklicanih sej skupščin kar 11 ponovno sklicati, ker se sej ni udeležila niti polovica delegatov. Ker je pet skupščin družbenih dejavnosti tudi sestavni del skupščinskega sistema v občini, je bila temu perečemu vprašanju namenjena razširjena seja predsedstva naše občinske skupščine sredi julija. Najprej poglejmo nekaj konkretnih podatkov o stanju iz gradiva, predloženega za ta posvet. Podatki se nanašajo na obdobje od junija 1986 do junija 1987. torej na prvo leto sedanjega mandata za skupščine SIS. Najbolj redno se udeležujejo sej delegati občinske zdravstvene skupnosti in kulturne skupnosti. Prva je imela v tem obdobju tri. druga pa dve seji. Nobene seje ni bilo treba ponovno sklicati zaradi nesklepčnosti. Drugače pa je pri ostalih SIS. Občinska izobraževalna skupnost je vse tri seje morala ponoviti. Dve sklicani seji so morali ponoviti tudi v občinski skupnosti otroškega varstva, raziskovalni skupnosti, telesno-kulturni skupnosti, v občinski skupnosti socialnega skrbstva pa so od 3 sej morali dve ponoviti. Najbolj kritična je postaa udeležba delegatov v letošnjem juniju, ko npr. občinska skupnost otroškega varstva in telesno-kulturna skupnost niti po dveh sklicih nista uspeli zagotoviti zadostne udeležbe delegatov, da bi skupščini lahko normalno opravili svoje nalog. Ali dogajanja v telesni kulturi ne zanimajo vseh KS? Treba je povedati, da imajo vsi zbori uporabnikov po 44 delegatskih mest in da se mora seje udeležiti vsaj 23 delegatov, da zbor lahko zakonito odloča. Za primerjavo povejmo, da je na prvo sejo skupščine telcsno-kulturne skupnosti v juniju letos prišlo 13 delegatov, na ponovno sklicano sejo teden dni pozneje pa 14 delegatov. Podatki kažejo, da so se delegati iz združenega dela udeležili saj 62%. delegati iz krajevnih skupnosti pa le 38%. enako tudi delegati obrtnikov, dočim se delegati kmetov kooperantov sej skupščin SIS sploh ne udeležujejo. Ker imajo krajevne skupnosti v zborih uporabnikov 21 delegatskih mest, združeno delo prav toliko, obrtniki eno in kmetje kooperanti eno. je razumljivo, da velik izpad delegatov iz krajevne skupnosti odločilno vpliva na nesklepčnost skupščin SIS. Delegati iz KS Duplica so se od 28 sklicanih sej udeležili 23 sej, delegati KS Center in KS Mekinje 20 sej. enako delegati iz KS Sela. delegati iz KS Zapri-ce-KS Perovo 17 sej. delegati iz KS Šmartno in KS Tuhinj po 15 sej. delegati KS Komcnda-KS Križ in KS Šmarca po 15 sej itd. Resno pa se bodo morali spoprijeti z vzroki za slabo udeležbo v delegacijah KS Godič. od koder na seje skupščin SIS še ni bilo delegata, v KS Volčji potok (udeležba na 3 sejah), KS Vranja peč (3). KS Špitalič-KS Motnik (4), KS Kamniška Bistrica (5). KS Pšajnovica (6). KS Črna (7) in še v nekaterih krajevnih skupnostih. Med delegati iz združenega dela se najbolj redno udeležujejo sej zborov uporabnikov SIS delegati iz 'Titana (27 od 28 sklicanih), Utoka (27), iz Stola (26). KIK (25), Svilanita (25), Donita (24) in Rudnika kaolina in kalcita (21). Velike težave z udeležbo pa imajo konference delegacij Koč-na in ostali (udeležba le na 1 seji). Meso in ostali (3), PTT in ostali (4). Delegati so enajstkrat prišli zastonj Ker so morale SIS za 17 sej kar 28-krat sklicati delegate pomeni, da je bilo delo skupščine SIS resno ovirano, delegati, ki so se redni) udeležili sej. pa so kar enajstkrat prišli na sejo samo zato. da so ugotovili, da seja ni sklepčna in odšli domov. Povedati je treba, da so seje skupščine SIS običajno sklicane ob 12. uri. torej med delovnim časom. Zato pomeni tak odnos do udeležbe na sejah tudi zapravljanje denarja, ki ga v družbenih dejavnostih še kako primanjkuje za uresničevanje delovnih programov. Da bi celovito zaokrožili podobo o udeležbi na sejah obeh zborov skupščin SIS je treba povedati tudi to. da pa so zbori izvajalcev previloma vedno sklepčni in da nimajo večjih težav z udeležbo delegatov. Skupščine SIS se v obdobju enega leta sestanejo od 2 do 3-krat, torej na štiri do šest mesecev. To pomeni, da pri petčlanski delegaciji, kolikor morajo najmanj šteli posebne delegacije za SIS. pride vsak od delegatov na vrsto za udeležbo na seji skupščine SIS enkrat na dve leti oziroma dvakrat v vsej mandatni dobi. Gledano s tega vidika delegatom obveznost res ne more biti pretirana obremenitev. Kje torej lahko iščemo vzroke za tako kritično neudeležbo in sploh ne aktivnost delegatov v skupščinah SIS? Najbrž kaže najprej odgovorii na vprašanje, koliko in o čem delegati v skupščinah SIS še odločajo in ali se ni dobro zamišljeno načelo svobodne menjave dela med izvajalci in uporabniki izrodilo v povsem nekaj drugega. Svobodna menjava dela ne more zaživeti S poseganjem države prek intervencijskih zakonov in drugih oblik omejevanja svobodnega dogovarjanja med uporabniki in izvajalci o tem, kolikšen del od svojih osebnih dohodkov in dohodka bodo namenili za potrebe zdravstva, šolstva, kulture itd., so bile močno zavrte pobude in aktivnost delegatov. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da se večkrat zgodi, da delegati »odločajo« o že izvršenih dejstvih oziroma porjujejo stvari, ki so že preteklost ali pa sprejemajo odločitve, ki so lahko samo take. kot so predložene, in nič drugačne. O kakih variantnih predlogih seveda ni več govora. Kako drugače soditi o primeru, ko so delegati ob koncu polletja sprejemali merila, po katcrrih naj bi izvajalci dobili za nazaj obračunane svoje, storitve, ali pa sprejemali finančni načrt SIS za pol ieta nazaj itd. Vse to kaže. da se je materialna podlaga samoupavljanja v SIS močno zožila in da se bolj vračamo v stari proračunski sistem razdeljevanja sredstev, kjer so važnejši razni indeksi kot pa dejanske potrebe in možnosti delavcev v združenem delu za financiranje določene družbene dejavnosti. Delegacijam je potrebno več pomoči Verjetno je v takih razmerah treba iskati tudi del vzrokov za to, da so delegacije za SIS, zlasti v krajevnih skupnostih, premalo aktivne, da se pred sejami skupščine SIS ne sestajajo in ne določajo delegata, ki se bo udeležil seje. Precej pa so zato krivi tudi slabi pogoji za delo delegacij, ki so ponekod preveč prepuščene same sebi. Redke so krajevne organizacije SZDL. pa tudi osnovne organizacije sindikata, ki bi se od časa do časa povprašale, kako delajo delegacije v njihovi skupnosti in kakšno pomoč potrebujejo. Vsekakor odgovornosti za sklic delegacije, za pisanje in pošiljanje vabil ni moč naložiti samo na bremena vodje delegacije, pač pa je to odgovornost še koga v krajevni skupnosti oz. v OZD. Treba je reči. da imajo v nekaterih krajevnih skupnostih (npr. Duplica) te pogoje dobro urejene in se to odraža tudi v udeležbi delegatov na sejah skupščin SIS. Razumljivo je, da bo treba v mnogih primerih zaostriti tudi odgovornost delegatov, ki se sej delegacij ne udeležujejo ali pa se, ko so delegirani na sejo zbora uporabnikov, seje ne udeležujejo, ne da bi zato imeli upravičene razloge. Take delegate bi bilo treba po predhodnem opozorilu odpoklican' in izvoliti nove.Te zakonske možnosti se doslej v naši občini še nismo poslužili. Zakon tudi nalaga obvezne nadomestne volitve, kadar se število delegatov v delegaciji zmanjša za več kol eno petino. Že teh nekaj razmišljanj kaže. da bo nujno treba preiti od poslo-šenega kritičnega ocenjevanja na stvarno ugotavljanje vzrokov za tako stanje v sleherni krajevni skupnosti in OZD in v odločno akcijo za reševanje teh težav. Verjetno pa bomo vsi skupaj ob oceni sedanjega stanja prišli tudi do zaključka, da je sedanji sistem samoupravne organiziranosti SIS le preveč razdrobljen in preveč togo zastavljen in da bi kazalo v bližajoči se razpravi o spremembah ustave izoblikovati predloge za njegovo poenostavitev in bolj racionalno organiziranost. S tem bi pocenili danes zelo drago družbeno režijo in dosegli večjo učinkovitost delovanja delegatskih odnosov. Seveda ob predpostavki, da bo delovni človek dejansko odločal o pogojih in rezultatih svojega dela. FRANC SVETELJ Za pomoč Pomurju Občinska konferenca SZDL Kamnik in Občinska organizacija Rdečega križa Slovenije Kamnik obveščata vse delovne ljudi ih občane, da je materialna škoda ob neurju v Sloveniji znatno presegla možnosti nadomestitve škode iz sklada solidarnosti. Ker bi želeli prispevati k ublažitvi posledic neurja, odpiramo zbirni žiro račun za najbolj ogrožene družine. Prispevke nakažite na račun št. 50140-678-57044 obč. org. RKS Kamnik z oznako za pomoč Pomurju. Prvi seznam darovalcev bo naše glasilo objavilo že v oktobru 1987. Kamničani! Prosimo, da za Dneve narodnih noš okrasite okna s cvetjem in izobesite narodne ^ali kamniške zastave. / POPRAVEK V prejšnji. 14. številki Kamniškega občana, je na 6. strani v podatkih o smrtih nastala napaka. Pravilno je Iskra Olga. gospodinja iz Mekinj. Kako potekajo priprave na gradnjo PTT omrežja V prejšnji številki Kamniškega občana je bila objavljena osnovna informacija o modernizaciji POŠTE in telefonskih zvez na območju občine Kamnik. V obdobju po izidu glasila smo pridobili nekaj novih informacij, ki jih posredujemo. Kljub dopustom je bil odziv na razpisano akcijo izjemno ugoden, zato bomo po pričakovanju v drugi polovici septembra letos seznam zaključili in ga predali v nadaljnjo obdelavo Območni SIS za PIT promet. Vsem občanom, ki se še niso odločili za vključitev v akcijo - telefon pa potrebujejo, priporočamo, da pohitijo z vplačilom 100.000 na žiro račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik št.: 50140-654-48017. Glede na znano predračunsko vrednost celotnega omrežja pričakujemo, da bo moral vsak naročnik plačati za telefon od 500.000 do 600.000 dinarjev. V to ceno bo všteta vplačana akontacija 100.000 din, sorazmeren del krajevnega samoprispevka za občane tistih KS. ki so samoprispevek za telefonijo uvedle, in lastno delo pri gradnji kabelskega omrežja. Na navedeno ceno bo potrebno izračunati tudi faktor inflacije. Zato smo zainteresirani, da je omrežje zgrajeno čimprej in tako tudi kar najbolj poceni. Zaradi velikega števila prijavljenih naročnikov bomo pogodbe o sofinansiranju gradnje telet, omrežja pošiljali v oktobru in novembru 87. Računamo, da bo vsak naročnik po pogodbi prispeval še predvidoma v sedmih obrokih po 70.000. Naročniki bodo te obroke plačevali skladno s pogodbo od datuma, ki bo naveden v pogodbi v sedmih zaporednih obrokih. Končni poračun pa bo izvršen takrat, ko bo zgrajeno omrežje in vplačan celoten znesek, ki je v samoprispevku namenjen za telefonijo. DO in KS pa so pozvane s posebnim dopisom, da prijavijo Skladu stavbnih zemljišč potrebe po telef. številkah in za vsako številko vplačajo akontacijo 200.000 na žiro račun sklada stavbnih zemjišč občine Kamnik. Vsa strokovna in organizacijska dela bo izvajala posebna služba pri Stanovanjskem komunalnem gospodarstvu Kamnik. Steletova 8 v tesnem sodelovanju s podjetjem za PTT promet Ljubljana. Naslednjo informacijo bomo objavili v oktobrski številki Kamniškega občana. Vpis prvošolčkov Aktiv šolskih svetovalnih delavcev občine Kamnik obvešča starše, da bo vpis v 1. razred za šolsko leto 1988/89 v torek, 22. 9. 1987 in v sredo, 23. 9. 1987 po naslednjem razporedu: Ime šole Kraj vpisa Cas vpisa OŠ. Toma Brejca OŠ Frana Albrehta Oš Duplica OŠ Kamniškega bataljona OŠ Komenda - Moste Na centralni šoli Na centralni šoli in na podružnicah: Vranja peč, Nevlje, Mekinje in Tunjice V šoli na Duplici Na centralni šoli (tudi za podruž. Gozd) V šoli v Mostah (soba št. 27) od 11. do 13. ure od 15. do 18. ure od 11. do 13. ure od 15 do 18. ure od 11. do 13. ure od 15. do 18. ure od 10. do 16. ure (samo 22. 9.) od 8. do 17. ure (samo 22. 9.) Vpisovali bomo otroke, roejene leta 1981 in otroke, rojene do konca meseca februarja 1982. Na željo staršev bomo vpisovali tudi otroke rojene od 1. 3. do 31. 8. 1982. K vpisu prinesite otrokov izpisek iz rojstne matične knjige. OTVORITEV I. B FAZE ZDRAVSTVENEGA DOMA Petindvajsetega julija je bila slovesna otrovitev druge faze zdravstvenega doma. Poleg otroškega dispanzerja in zobozdravstvenega oddelka bo v novem delu zdravstvenega doma sedaj tudi dispanzer za diabetike, dispanzer za borce, fizioterapijo, rentgen, kardiološki laboratorij in ultrazvok. Dve leti sta minili od otvoritve prvega dela (oziroma I. A faze) zdravstvenega doma, je v otvoritvenem govoru dejal Anton Ipavic in pri tem poudaril velik pomen občinskega samoprispevka, s katerim je bil narejen. Vendar pa so tudi za drugi del večino denarja prispevale kamniške delovne organizacije in sami delavci. Novoodprti del doma je stal 70 starih milijard, skupaj z opremo. Z upravnimi prostori pa meri 2050 kvadratnih metrov. Delovna organizacija Graditelj je dela opravila v rekordnem času, saj so z deli pričeli jeseni lani. Če bodo izpolnjeni vsi pogoji, je še dejal Anton Ipavic, bo druga faza zdravstvenega doma končana 1988. R. G. Tridesetletnica Združenja šoferjev in avtomehanikov v Kamniku V Kamniku je ob 13. juliju, dnevu šoferjev, Združenje šoferjev in avtomehanikov pripravilo 18. julija - še posebej zaradi svojega velikega jubileja — posebej slovesno stanovsko srečanje. Parada — uniformirani in motorizirani šoferji in avtomehaniki iz Kamnika ter njihovi gostje, to so bili člani ZŠAM iz Dolomitov in člani ZŠAM iz Domžal - je potekala od DO KIK do gasilskega doma v Kamniku, kjer je bila otvoritev praznovanja. Poleg stanovskih tovarišev so se prireditve udeležili tudi predstavniki zveze ZŠAM Slovenije in regije, predstavniki občinske skupščine Kamnik, kije bila letos tudi pokrovitelj tega srečanja. »Prva naloga našega združenja je na področju družbene samo- zaščite. Posebno skrb bomo posvečali še naprej vzgoji in varstvu v cestnem prometu. Skrbno bomo zasledovali vse novosti v posodabljanju varstva v cestnem prometu in dopolnitvam zakonodaje,« je poudaril predsednik društva ZŠAM Kamnik, Franc Urankar. Nadaljeval je: »Minilo je 30 let, odkar je prvič zaživelo združenje v Kamniku. Sedaj je v to organizacijo vključenih več kot 200 članov, želimo pa, da se naše članstvo še poveča, zato vabim vse, ki želijo sodelovati, naj se zglasijo na našem sedežu na Medvedovi 14 v Kamniku. Čaka jih prijetno počutje, mnogo novih informacij, udeležujemo se raznih prireditev v znanju o cestno prometni varnosti, sodelujemo na spretnostnih vožnjah, kjer smo dosegli tudi že lepe rezultate. Gostujemo v ostalih društvih, ne manjka pa prostovoljnega dela, s katerim sami mnogo prispevamo k življenju in delu društva poleg OZD, ki se jim ob tej priliki zahvaljujem za vso pomoč! Združenje šoferjev in avtomehanikov Kamnik je praznovalo svoj jubilej v krogu delovnih ljudi iz Kamnika s ponosom in s spoznanjem, da je njihov prispevek cenjen in deležen tudi priznanja širše družbene skupnosti. Člani so poskrbeli tudi za zabaven zaključek svojega praznovanja. Množica udeležencev pa je dokazala, da jim še naprej želi uspešno in aktivno delo. KATERINA CERAR Praznična seja v Šmartnem Slovesna seja vseh zborov občinske skupščine ob občinskem prazniku. 27. juliju, je bila letos v Krajevni skupnsoti Šmartno, v njihovem Domu družbenih organizacij. Po državni himni, ki jo je zapel Mešani pevski zbor PD Zgor- Anton Ipavic je otvoril slovesno sejo Poslovanje študentskega servisa Študenski servis v naši občini deluje že tretje leto in lahko rečemo, da dokaj uspešno glede na sredstva, ki se prelivajo skozi to organizacijo. Vsako leto, še posebej med zimskimi in poletnimi počitnicami, se zaposli prek kamniške ekspoziture nekaj tisoč študentov, dijakov, osnovnošolcev (če so dopolnili 15 let) ter nezaposlenih do sedemindvajsetega leta. Seveda je število zaposlenih v Ljubljani mnogo višje, predvsem zaradi večje populacije študentov in dijakov, ki želijo na ta način zalužiti še kak dodaten dinar. Ekspoziture po občinah ljubljanske regije, prispevajo k temu, tla interesentu za delo ni treba vedno v Ljubljano, če želi dvigniti napotnico, podaljšati izkaznico itd. Med ekspoziturami v obljub-Ijanskih občinah je Kamnik najuspešnejši, če gledamo po celotnem prihodku. Čeprav servis deluje že tretje leto. se večina delovnih organizacij še ni privadila na njegovo navzočnost. Ponudbe, ki prihajajo predvsem telefonično. so redke, delo pa slabo plačano, če primerjamo z. urnimi postavkami na centrali Študentskega servisa v Ljubljani. Take ponudbe poberejo dijaki, študentje pa dobro poznajo ljubljanske urne postavke in se navadno ne odločajo za slabo plačana dela. Pri tem je treba poudariti, da so nekatere ponudbe prav sramotno nizke, navadno prihajajo (vsaj'v Kamniku) iz dobro stoječih delovnih organizacij. Postavljajo tudi petdeset in več odstotkov nižje vsote od tistih v Ljubljani. Kako malo se ceni mlade in njihovo delo! Servis za svoje poslovanje zaračuna desetodstotno provizijo glede na zasluženi znesek, kar je vsaj trikrat manj od tistega, kar delovna organizacija plača za svojega stalno zaposlenega delavca (davki, prispevki itd.). Če delovne organizacije znižujejo še plačo, je delavec preko Študentskega servisa takorekoč zastonj. Prek Študentskega servisa se bo letos prelilo nekaj starih milijard več kot lansko leto, to lahko rečemo že sedaj, vendar, če to primerjamo z. inflacijo, ki brzi v neslutenc višave, ni to noben uspeh, saj mladi zaslužijo realno manj kot lansko leto. Poleg tega se vrstijo še težave z napotnicami, na podlagi katerih servis izplača študentu honorar. Večina delovnih organizacij se ne drži pravila, da je treba izpopolnjene napotnice vrniti Študentskemu servisu takoj po opravljenem delu, ne pa jih zadržavati vse do datuma, ko imajo delovne organizacije izplačilo osebnih dohodkov; pa še potem je precej napotnic narobe izračunanih in pomanjkljivo izpolnjenih. Seveda se izplačilo zaradi takih in podobnih stvari tako zavleče na en mesec, včasih šc dlje. Zopet trpi študent, dijak. Naj bo to pisanje opozorilo delovnim oragnizacijam, mladim, ki so zaposleni preko Študentskega servisa pa v pojasnilo. Bo drugo leto bolje? DAMJAN GLADEK Praznovanje krajevnega praznika Volčji potok Petindvajsetega julija je bila v Rudniku, v galeriji Janeza Repanška, proslava ob krajevnem prazniku KS Volčji potok. Prav na ta dan leta 1941 je bil v Rudniku sestanek vojno revolucionarnega komiteja KPS kamniško-domžalskega okrožja, na katerem so zaključili priprave na vstajo na Kamniškem. Na priložnostni slovesnosti so zaslužnim krajanom podelili bronasta priznanja Osvobodilne fronte za aktivni prispevek k življenju in delovannju krajevne skupnosti. Priznanja so prejeli: Vanja Kladnik za kulturno-prosvetno področje, Janez Sraj za požarno varnost in Ciril Škerjanc za področje komunalne dejavnosti. Poleg krajanov, vodstev družbenopolitičnih organizacij in organov družbenopolitične skupnosti so proslavi prisostvovali tudi Janko Gedrih predsednik izvršnega sveta Kamnik, dr. Vladimir Breznik, predsednik predsedstva KOK ZKS Kamnik in Davorin Gregorič, predsednik OK SZDL Kamnik. Za tO slovesnost so mladinci KS Volčji potok pripravili športni program, vendar ga zaradi slabega vremena ni bilo mogoče izvesti. IZTOK KURET nji Tuhinj, je predsednik skupščine Anton Ipavic v uvodnem govoru med drugim poudaril, da slovesna seja ni po naključju v tej krajevni skupnosti; krajani Šmartnega so namreč zelo dejavni. Žal lani so tako predali v uporabo Dom družbenih organizacij. letos so dogradili knjižnico in sobo za fotokrožek. »Pri vsem tem pa je izjemno pomembno to. da so dom zgradili s sredstvi krajevnega samoprispevka, prispevki krajanov in prostovoljnim delom. Krajani so postavili tudi javno telefonsko govorilnico v šmartnem. 45 krajanov pa je dobilo telefonske priključke. Dokaz, kako je treba delati, bo tudi današnja otvoritev obnovljene in asfaltirane ceste Šmartno-Gradišče. Predlog bi bil spisek vseh del, ki so jih krajam opravili sami, pri čemer pa je omembe vredno tudi dejstvo, da je cesta asfaltirana s 4(1 odstotki predračunske vrednosti, ki sicCr znaša dobrih 132 milijonov dinarjev. Torej gre prav krajanom Šmartnega zasluga, daje navedeno delo opravljeno. Naredili so namreč preko 2.90(1 delovnih ur, vsak uporabnik pa je prispeval še 300.000 dinarjev. Prepričan sem. da se boste strinjali z mojo oceno, da omenjen pregled aktivnosti Krajevne skupnsoti Šmartno dokazuje, da se kljub težkim razmeram, z malo dobre volje in zavzetostjo da marsikaj postoriti. Prav gotovo lahko aktivnost krajanov KS Šmartno za zgled mnogim mestnim krajevnim skupnostim, kjer krajani čakajo, da vse dobijo, kot pravimo po domače, servirano na krožniku.« je na seji dejal Anton Ipavic. • Delegacija je k spominskemu obeležju na Gradišču odnesla ve- ilili! Otvoritev ceste Šmartno Gradišče; »krajani so 1300 metrov dolgo cesto zgradili z lastnini denarjem in prostovoljnim delom. Cestno podjetje Ljubljana, tozd Vzdrževanje, je le strokovno nadziralo dela,« je dejal tajnik Krajevne skupnosti Šmartno Ivan Hribar. nec. že prejšnji večer pa so delegacije položile tudi vence k spomeniku generalu Rudolfu Maistru, spomeniku padlim borcema Antonu Miklavčiču in Dominiku Mlakarju, na gorobove revolucionarjev loma Brejca in Marjana Dermastie ter na grob narodnega heroja Mirka Jermana. Na seji v Šmartnem so podelili tudi letošnja častna priznanja občine Kamnik, priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in nagrade Toma Brejca. Srebrno plaketo občine Kamnik so dobili: Marija Gorjan, Pavle Kobilšek, Štefan Repanšek; Bronasto plaketo so prejeli: Delavsko prosvetno društvo Svo- boda Duplica. Industrijsko gasilsko društvo DO Titan. Anton Burja, Milica Debevc, Srečko Krmavnar. Franc Lipovšek; Javna priznanja pa so dobili: konferenca delagacij za zbor združenega dela iz. Svilanita, Veterinarski zavod Kamnik - Domžale. Bine Kladnik. Milan Mali. Gregor Poličnik. posadka ladje »Kamnik«. Karavana delavske solidarnosti, Vlado Hlastec, Marjan Kregar in Karolina Žeba-vec - (zadnji trije dobitniki javnih priznanj so v prejšnji številki Kamniškega občana, kjer smo objavili vse. letošnje nagrajence, pomotoma izpadli iz seznama, za kar se uredništvo prizadetim iskreno opravičuje). Priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je prejel Janez Rems. Nagrade Toma Itrajca pa so prejeli: Simfonični orkester. Domžale-Kamnik. Samo Vrem-šak in Martina Bohte. Vsem prejemnikom priznaj še enkrat iskrene čestitke. V kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbene šole Kamnik, dislocirani oddelek v Šmartnem. Tomaž Plahutnik je zaigral na citre. Mešani pevski zbor iz Zgornjega Tuhinja pa je zapel še dve narodni. Po slovesni seji so odprli tudi novo asfaltirnao cesto do Gradišča. R. GRČAR Predvojaško usposabljanje - Stranje 87 Mir je naše največje bogastvo, zato ga moramo čuvati z vsemi sredstvi. Vsi državljani moramo biti vsaj malo usposobljeni v vojaških veščinah. Šolska mladina si nekaj tega znanja pridobi pri predmetu obrambe in zaščite, fantje pa veliko tega v JLA. Za mladino, ki po osnovni šoli ne obiskuje srednjih šol, poskrbi oddelek za ljudsko obrambo, ki vsako leto organizira usposabljanje. Navadno je to usposabljanje potekalo v prostorih ZUIM Kamnik, letos pa se je, zaradi vzdrževalnih del, preselilo v šolo Kamniškega bataljona v Stranjah, kjer so pogoji ravno tako zadovoljivi za tovrstno dejavnost. Petdeset mladincev se je pod vodstvom stalne ekipe rezervnih oficirjev seznanilo z vojaškimi veščinami, pomagali pa so si tudi z video tehniko in filmi. Način usposabljanja je pol vojaški, tako da morajo udeleženci nositi uniforme in orožje. Po skrbljeno pa je bilo še za druge aktivnosti, saj bi bilo v dnevih usposabljanja, od 15. do 28. julija, precej turobno brez športnih in drugih dogajanj. OK ZSMS Kamnik je ustanovila mladinski aktiv, ki je imel svojega predsednika, sekretarja, formirali pa so Ob spuščanju zastave Demonstracija prižiganja vžigalric še dve komisiji. Športna komisija jc pod vodstvom mentorja poskrbela za športna tekmovanja, kulturna pa za zaključni program ter za številko glasila Mladi močeradi. Čeprav »novo« življenje, proč od staršev in doma, ni lahko, saj zahteva določene napore in celodnevno angažiranost, se je večina kar dobro vživela v skupno življenje v šoli v Stranjah. Sklenilo se je mnogo prijateljstev, mo- goče še celo kaj, več. Zaključni večer so vsi težko čakali, saj je to pomenilo skoraj-šen odhod domov in zabavo. Po odlični večerji in kratkem kulturnem programu, so vsi plesali pozno v noč v ritmu disko glasbe in pozabljeni so bili vsi napori v preteklih štirinajstih-dneh. Zjutraj so se dokončno znebili uniform in spet se je začelo civilno življenje. DAMJAN GLADEK Most Iverje Rudnik kaolina in kalcita Kamnik - TOZD Kalcit Stahovica jc v sklopu investicijskega programa modernizacije, razširitve in rekonstrukcije predelave kalcita ter Samoupravnega sporazuma o pogojih za realizacijo zazidalnega načrta SI'-1 Stahovica za razširitev in povečanje proizvodnje kalcita, podpisanega med RKK Kamnik, KS Kamniška Bistrica, KS Godič in izvršnim svetom SO Kamnik, pričel v letu 1986 z. gradnjo mostu Iverje. Projektno dokumentacijo za most je izdelal Gradiš Maribor (že leta 1979), izvedbo del pa je prevzel SGP Graditelj Kamnik. Rok za izvedbo jc bil 60 dni, dela so se pričela novembra 1986, vendar so se zavlekla zaradi izredno hude in . dolge zime. Kljub vsem zapetljajem in težavam, tako s soglasodajalci kot z. izvajalcem del, je bil most tehnično prevzet 25. junija letos. Most Iverje se lepo vklaplja v okolico in je velikega pomena tako za delovno organizacijo RKK H : ■ ♦ Kamnik, kot za potrebe krajanov (saj jc bil predhodni leseni most v takšnem stanju, da ni bil več 'prehoden). Novi most je tako rešil probleme, ki se vlečejo že od leta 1984. saj je bila potreba po obnovi tako iz strani DO. krajanov in vodnega zajetja. . Most je v celoti sfinanciral TOZD Kalcit Stahovica in jc njegova končna vrednost 65 milijonov din. DO RKK Kamnik in njen TOZD Kalcit Stahovica smatrala, da sta s tem objektom razrešila ekološki in transportni problem premoščanja reke Kamniške Bistrice in s tem prispevala k boljšemu sožitju med DO in KS ter k zavarovanju vodnega zajetja Iverje. Uroš ZUPANC, dipl. inž. rud. Kalcit spet onesnažuje V svetu se krepijo gibanju »zelenih«, v Stahovici pa lahko samo gledajo, kako se valijo oblaki prahu in prekrivajo okolico, ljudi.. .? - J. B. Daleč do avtobusa Začasna avtobusna postaja pri športni hali je precej oddaljena. To moti predvsem prebivalec severnega dela Kamnika, ki pešačijo do postaje kakih dvajset minut. Zaradi te neprijetnosti se večina vozi z vlakom, vendar avtobusi vozijo pogosteje, pa tudi sobotnih in nedeljskih vlakov ni. Seveda vsi hočemo novo pokrito avtobusno postajo, vendar bi se dalo začasno postajališče urediti tudi v zgornjem delu Kamnika v zadovoljstvo občanov. L). Cj. »Najlepša hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali,« pravi Janez Spruk. Pomoč v nesreči Ko je v petek, 24. julija, ogenj zajel hlev pri Sprukovih, po domače pri Posteški v Podstudencu, se je prvič pokazala solidarnost krajanov in gasilcev, ki so prihiteli na pomoč. Vendar je bil takrat ogenj, ki ga je zanetila nevoščljiva roka, premočan in so ljudje lahko samo gledali, kako v plamenih izginjajo njihove s trudom pridobljene stvari. Toda že naslednji dan je na presenečenje domačih prišlo na pogorišče veliko ljudi, ki so počistili in pripravili teren za novo poslopje. Tako je bilo vsak dan in komaj v mesecu dni so postavili in pokrili novo stavbo, kije sedaj lahko v ponos ne samo domačim, temveč vsem, ki so kakorkoli pomagali Sprukovim v nesreči. Zgled vreden posnemanja, mar ne? J. B. Spet mini počitnice za upokojence Društvo upokojencev Kamnik spet pripravlja za svoje člane mini počitnice v počitniškem domu upokojencev Slovenije »Delfin« v Izoli, in sicer od 3. 11. do 7. 11., od 7. 11. do 11. 11. ali od 3. 11. do 11. 11. Dom je namenjen predvsem dopustovanju upokojencev. Mini počitnice pa so namenjene predvsem tistim upokojencem, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo koristiti tega doma v rednih izmenah po K) dni, kot tudi tistim, ki imajo raje organizirana skupinska potovanja. Za skupino nudi dom, delno pa tudi naše društvo, še poseben popust, tako. da bi omogočili nekajdnevno bivanje v domu tudi upokojencem z nizko pokojnino. V organizacijo mini počitnic spada prevoz od Ljubljane do počitniškega doma. vsa oskrba v počitniškem domu (prenočišče, hrana, bazen z ogrevano morsko vodo na 32 stopinj) ih povratna vožnja do Ljubljane. Mini počitnice je mogoče rezervirati v pisarni Društa upokojencev vsak torek in petek od 8. do 12. ure do zasedbe rezerviranih mest. Obisk pri rejnicah in njihovih varovancih V prvem prispevku »Rejništvo na kamniškem« smo opisali razvoj in obseg te pomembne institucije, ki si vedno bolj utira pot in daje otrokom, ki so potrebni pomoči, varen in topel dom. Tokrat vam bomo predstavili dve rej niči in njihove varovance. Obiskali smo Barličeve iz Ga-brovnice 8 in Zalogarjeve iz Ga-brovnice 9. Pri vsaki od teh družin živijo trije otroci, ki jim rejni-ce ne dajejo le varen krov nad glavo, ampak predvsem toplino in ljubezen, ki so jo v prejšnjem življenju pogrešali. Vzrok so bile neurejene družinske razmere -zlasti alkoholizem. Mihaela Barlič iz Gabrovnice 8 skrbi za Matejo Poljanšek iz Kamnika, ter sestri Urško in Špelo Kendič iz Postojne. Vse ti so iz neurejenih družin. Mihaela pravi, da ima za otroke posebno veselje in to je bil osnovni razlog, da se je odločila za poklic rejnice. Brez posebnega nagnjenja in ljubezni otroci ne bi mogli čutiti tistega odkritega in ljubečega odnosa do svojih novih mamic -rejnic. Zadovoljna je z materialno oskrbo, obleke pa zna sešiti tudi sama. Otroci so lepo negovani, hranjeni in urejeni. Sodelovanje s socialnim skrbstvom občine je dobro in vsestransko. Sedanja organizacija dela zagotavlja nemoteno povezovanje in sodelovanje. S tako obliko soglaša. Rej niča Mihaela ima z otroki kar bogate izkušnje. V njeni družini so se rodili tudi trije otroci, dva sta si že zgradila svoji gnezdi, mlajša hči pa pridno pomaga pri vzgoji varovank. Z možem sta si uredila kmetijo, ki zahteva veliko skrbnega in trdega dela, toda zemlja vrača tistemu, ki se ji posveti s srcem. Domačija Barličevih po urejenosti gotovo sodi med napredne in sodobne. Mateja Poljanšek, ki je stara 8 let, je letos uspešno končala drugi razred osnovne šole v Smart-nem. Mamici Mihaeli rada pomaga, prinese drva in rada hodi v šolo, pa tudi krave pase, pomaga pa ji električni pastir. Je vesela deklica in ima zelo rada svojo novo mamico. Popolnoma se je vživela v novi dom. Mateja pravi, da jo njeni pravi starši zelo redko obiščejo. V petih letih le dvakrat. Urška Kendič je stara 8 let in je tudi končala drugi razred osnovne šole v Šmartnem. Z veseljem pove, da ima rada zajčke, krave in psička. Rada pomaga pri drobnih opravilih. Njena prava mama jo večkrat obišče, toda okolja ne bi menjala, kar je pokazala s prepričljivim in iskrivim pogledom na svojo sedanjo mamico. Špelca Kendič, Urškina sestra, je najmlajša med njimi. Ima 6 let in je obiskovala malo šolo. Povedala nam je. da se rada igra. zlasti so zanimive živali, in seveda »polno« pomaga po hiši. Koliko ima rada svojo sedanjo mamico, nam je pokazala s tem, ko se je žarečih oči stisnila k njej. Že bežen pogled nam razkrije vso globino zadovoljstva teh otrok, pa tudi njihove sreče in hkrati radosti cele Barličeve družine, da so vsa tri dekleta kot sestre, da se vedno med seboj dobro razumejo in da jim. čeprav v otroški obliki, tudi prisrčno vračajo vso neskaljeno ljubezen. Elizabeta Zalogar iz Gabrovnice 9 vzgaja Gorazda, Marinko in Lidijo Rajšp iz. Kamnika. Sama ima sina Romana in Marjana istih letnikov, kot so Rajšpovi, zato se vzamejo skupaj kot ena dobra družina. Z otroci rada dela in jih vzgaja v dobre ljudi. Z otrokom moraš delati s srcem in le takrat te sprejmejo za svojega. Iz pogovora z njimi je čutiti, da so otroci - varovanci, svoje srce odprli novi mamici in okolju. Živijo polno in srečno življenje. Elizabeta meni, da je rejništvo v kamniški občini dobro organizirano, pa tudi z dohodki je kar zadovoljna. V zadnjem času so tudi nekoliko višji. Kmetija jim daje dobre možnosti za pridelovanje hrane in privajanje otrok k delovnim navadam. Tudi v tem okolju, pri Zalo-garjevih. vlada red in čistoča, odkrita ljubezen med rejnico in varovanci, kar je tudi osnova za nemoteno rast mladega človeka. Pravi starši bolj poredko obiščejo svoje otroke. Oče mogoče enkrat letno, mati pa še manj. zato je potreba otrok po prisrčnosti in varnosti še večja. Te so pri Zalogarjevih deležni polno prgišče. Gorazd Kajšp je star KI let in je uspešno končal tretji razred osnovne šole v Šmartnem. V novem okolju se je vživel in ne pogreša prejšnjega. Razume se z vsemi. Tudi za delo že poprime in je kar priden, kot je potrdila tudi sedanja mamica. Marinka Kajšp je stara 9 let in je končala drugi razred posebne osnovne šole 27. julij v Kamniku. Med šolskim letom odhaja od doma v ponedeljek in se zopet vrača v petek. Šolske dneve preživi v domu v Kamniku. Vsak teden komaj čaka, da se vrne domov, ker se tu počuti srečno in zadovoljno. Pravi, da ima rada naravo in pomaga pri delu. Ljubi bratca in sestrico, prav tako pa tudi novo mamico in vso družino Zalogar. Lidija Rajšp, najmlajša od vseh, je dopolnila sedmo leto starosti. Je zelo pridna in se pohvali, da žc pase krave, prinese drva in tudi druga naročila z veseljem opravi. Vsi trije so zadovoljni in pozorni. Mamico spoštujejo in so ji hvaležni za vso skrb in ljubezen. Okolje, kjer živijo, jih je sprejelo za svoje in vsi skupaj - pet otrok, živijo bogato življenje. Ob obisku so nam Rajšpovi otroci zaupali, da bodo šli v nedeljo na obisk v Komendo, otroci pri Barličevih pa, da jih bo domača hči peljala na obisk v Izlake. Lepo, mar ne! Obisk pri obeh družinah, ki imajo male varovance, nam je pokazal, da je ob stalni in nenehni skrbi širše družbene skupnosti, mogoče zagotoviti takim otrokom, v drugačnem okolju, lep. topel in vesel dom. če pri njih vladata prisrčnost in ljubezen ter zaupanje, česar tu prav gotovo ne manjka. STANE SIMŠIČ Osnovna šola 27. julij Kamnik Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge 1 perica-šivilja, čistilka Delo se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji: tečaj iz šivanja in higienski minimum. Nastop dela po dogovoru. Poskusno delo traja en mesec. Rok prijave je 15 dni na KMR. Barličeve varovanke Zalogarjevi varovanci Prva zasebna trgovina v občini TP KOČNA kot eden od nosilcev osnovne preskrbe v kamniški občini, se že dalj časa ubada z nerentabilnostjo nekaterih trgovin z živili, predvsem na podeželju. Zadnje čase pa so se pojavili še veliki kadrovski problemi, saj prodajalcev skoraj ni več mogoče dobiti. Zaradi tega je v KS Šmartno skoraj popolnoma izostala preskrba z osnovnimi živilskimi proizvodi. TP KOČNA je na lastno pobudo sprožila med krajani Šmartnega akcijo, s katero je imela namen oddati opremljen poslovi prostor za trgovinsko dejavnost zasebniku. Dogovor in pogodba sta bila sklenjena s Hribernik Štefko iz Šmartnega. Pod ugodnimi najemnimi ter tudi nabavnimi pogoji je TP KOČNA, konec avgusta predalo prvi poslovni lokal z vso opremo v privatne roke. Nova najemnica ima po pogodbi dva pogoja. Prvič, da opravlja v lokalu prodajo blaga osnovne preskrbe kot v ostalih KOČNIN1FI poslovalnicah, ter drugič, da blago, katerega imajo v njihovem centralnem skladišču, nabavlja pri njih. Tako bo KS Šmartno že s 1. septembrom zopet dobila redno odprto trgovinico z živili, ki je nujno potrebna za ta kraj in njegov okoliš. TP KOČNA bo nudilo novi najemnici pomoč pri poslovanju in premagovanju začetnih težav. KOČNA Kamnik namerava oddati še nekatere podobne trgovine z živili na podeželju v privatne roke. Tak način sodelovanja olajšuje težak ekonomski položaj trgovine, obenem pa kljub vsemu nudi osnovno preskrbo krjanov. TP »KOČNA« KAMNIK Kaj je novega v Klubu Laser Po poletnem zatišju, ko se mladina zateče po zabavo v obmorske kraje, bo v klubu Laser v jesenskih in zimskih mesecih spet veselo, še posebej v prostih dneh tedna. Nekaj novosti bo izpolnilo zabavno življenje v Kamniku. Ljubitelji filma bodo prišli na svoj račun še bolj kot doslej, novi, novejši in najnovejši filmi, ki jih boste v kinu gledali šele čez nekaj mesecev, bodo na ogled štiri dni v tednu, saj bo klub od septembra dalje zaprt le ob torkih. V bogatem izboru preko petsto filmov na video traku, bo zagotovo vsak našel kaj za svoj okus. Srede bodo spet namenjene dobri stari glasbi in stari roc-kerji bodo prišli na svoj račun. V petek, soboto in nedeljo bo najbolj veselo: plesna glasba, nagradna tekmovanja, ples v kopalkah in še in še. Zabavno bo, da je le kaj, saj kamniška mladina zna narediti dober »žur«. Mladi so že prestopili šolske prage, zato ne bo več časa za obmoiska pohajkovanja, malo morje zabave, ki se obeta v klubu Laser, pa jim bo zagotovo pregnalo misel na »mučenje« v šoli, saj se ob dobri glasbi in zanimivem filmu vsaj nekaj časa pozabi na vse tegobe sveta. DAMJAN GLADEK Iščem sobo za dijaka 4. letnika srednje veterinarske šole. Dr. Milka Princi, Trubarjeva 17,62000 Maribor, tel. (062) 29-206, zvečer, Angleščino za osnovno šolo ter I. in II. letnik usmerjenega izobraževanja uspešno instruiram. Telefon 832-969. popoldne. 20. KARAVANA DELAVSKE SOLIDARNOSTI Naše bratsko kolo naj se nikoli ne ustavi Kako sem prišel do zamisli, da spodbudim sodelovanje med osmimi bratskii občinami Kmanik. Slavonska Požega, Travnik, Strumica, Peć, Zrenjanin, Kotor in Gornji Milanovac? V tistih letih sem bil predsednik sindikalnega sveta v Gornjem Milanovcu,« se spominja pobudnik Karavane delavske solidarnosti, Dragoslav Vgarčina.« Od nekdaj sem si želel, da se ljudje spoznavajo, družijo, sodelujejo, spoznajo svojo deželo. Morda me je tudi moja življenjska pot vodila k temu. Rojen sem v Vojvodini, po poreklu sem iz Bosanske Krajine, šolo sem nekaj časa obiskoval na Hrvaškem, v Srbiji, v Šumadiji živim in delam več kot trideset let, najdlje v Gornjem Milanovcu. Marsikdaj me sprašujejo, kako sem izbral prav te občine, in jim predlagal sodelovanje. Sploh se ni bilo preprosto opredeliti. Vzel sem karto Jugoslavije in seznam gospodarstva in gledal. Najprej sem izbral Strumico. ker je najbolj oddaljena, na tromeji med Grčijo. Bolgarijo in Jugoslavijo. Prav v tem času so bili odnosi z Bolgarijo nekoliko zaostreni. Potem sem šel na Slovenijo in iskal neko občino. Ustavil sem se na Kamniku, videl sem, blizu Ljubljane je, tuje Titan, kjer je nekaj časa delal tovariš Tito. In sem se odločil za Kamnik. Potem sem se spustil do morja, na Črnogorsko primorje. Iskal sem občino ob morju, ki ima tudi industrijo, tako sem prišel do Kotora in se tam ustavil. Na podoben način sem izbral tudi ostale. Kaj pa potem? Mojo pobudo sem prenesel občinskemu sindikalnemu svetu Gornji Milanovac. katerega predsednik sem bil. Zamisel je bila pozdravljena in takoj sprejeta, pooblastili so me, da se povežem s predlaganimi občinami. Tako sem napisal pismo občinskim sindikalnim svetom Kamnika. Travnika, Strumice, Slavonske Požege in Kotora in v njem prenesel željo za sodelovanje in cilje tega sodelovanja. Pismo sem odposlal 21. decembra 1967. skupaj s čestitko za novo leto 1968. Prosil sem za odgovor v desetih dneh. V zelo kratkem času sem dobil odgovore od vseh, kotor-skega je podpisal Drago Radonjič. kamniškega Vinko Dobni-kar, strumiškega Dobrin Gligorov, travniškega Rajko Miha-ilovič, požeškega Marica Fumič. Kako prijetno so mi zvenela imena Drago, Vinko, Dobrin. . . Seveda so vsi sprejeli predlog in hkrati tudi predlagali, da bi bil prvi sestanek delegacij v Gornjem Milanovcu. torej da ga sklicem jaz. Napočil je ta dan. I. februarja 196S so prišle delegacije. Pozdravljal sem jih, stisnil roko Vinku, Dragu, Vasilu, Rajku in drugim. Prečudovito je bilo to prvo srečanje, ko sem videl ljudi iz vseh krajev. Delegacije so bile pri nas dva dni, dogovorili smo se za sodelovanje, položili venec k spomeniku na Hribu miru, obiskali nekaj delovnih organizacij. Sprejeli smo tudi program sodelovanja in izbrali odbor, v katerem so bili predsedniki sindikalnih svetov. Ena od nalog v programu je bilo tudi vsakoletno organiziranje Karavane delavske solidarnosti. Domenili smo se, da bo prva v Stru-mici, še istega leta. V tem letu smo imeli tudi prvi sestanek odbora za sodelovanje, in sicer v Travniku, kjer smo dogradili program prve karavane v Strumici in se tudi dogovorili, da vključimo še po eno občino iz vsake avtonomne pokrajine. Izbiro so prepustili meni, povezal sem se z sindikalnima svetoma v Zrenjaninu in Peči in tudi od njih kmalu dobil pritrdilna odgovora. Potem je prišla prva Karavana, od 7. do 9. septembra so bili v Strumici delavci iz vseh občin, skupaj okrog 400. Sprejem je bil veličasten, mesto okrašeno s transparenti, cvetjem, slikami, vsaka hiša, vsak lokal je bil okrašen. Kakšno nepozabno doživetje je bilo, koje bila tu Jugoslavija v malem: Slovenci, Črnogorci, Hrvati, Bosanci. Srbi. Albanci, Madžari, domačini Makedonci... kolo našega sodelovanja je zaigralo, da se nikoli ne bi ustavilo. Tako smo dočakali 20.. jubilejno Karavano delavske solidarnosti. V teh letih seje med seboj spoznalo več tisoč naših delavcev, ki so izmenjavali izkušnje in kovali prijateljstva. Tako smo nesporno prispevali k razvoju bratstva in enotnosti, h krepitvi delavske solidarnosti. Moram reči. da sem zelo srečen, ker traja druženje že dvajset let, ker je postalo tradicija, ker smo tako v sindikalnih organizacijah dali svoj delež k povezovanju in spoznavanju delavcev iz vseh krajev flaše socialistične samoupravne skupnosti.« y >K!.b:i ;i\ toč.;*, ti k » >mbrut,yjEMo wm mo, JSllMHCTBO 11 PABHOIIPABHOCT )l\l>(.) t\ M HAJKi/T HOCTli JMKViABMJE t! Of:TBAP!!MO SI PA3t#tlA&0 i IA.11 HM b> f.»,\ < X)!,l i.v ( \|>\|| »,,V, JO IIOClt VI O: noBEyi>y l.lViUVt i.iil.A O! lit! I UMA roi'fhll MiUAliOlUU. K\MI!Hk, KOf'OI> Hi Ti. CIAUOII-CKA ilOŽKIl \, i lin «11111 ICMSHMK H .'SPI'lijAUMH bf)»t(S%I,m'Sf><-m (tspa»«mitM(! tlO.t.V pa liiHS (M t! rjjatuMUi («»- (ti«x (iBidtmm :« r«nrpam> ito«e.«HHait>e v cum mucri-tv:' c.Huii>ii,m «,»> (Uii'.a, m» itjfHVUiiut opuictisa » jcomniui Nasm>\ ttMjsK.ui » (Ut(5(i.()i(H'f«, »ciwman<« y HMpii;i!»oociiwom:ia'(KOj r.iipfnt u lidc.icpatttoj suepa.it!»»! .«jrsnu>iM' .io-.iommc otnin- >>!pi)HI»' ('tti('.i>a t«!« chm&m opiti mm, i«e»> pogledali v mesto, kjer sc jc udeležil Karavane, kako jc sedaj tam. kakšne so spremembe . . . Šc pi>scbcj pomembno pa je. da pri tem sodelovanju pobratenih občin in pri samih srečanjih nismo nikdar začutili niti trohice nacionalizma.« lavci (od tega je 6.500 zaposlenih na območju Travnika). DO Se-bešič s 5.500 zaposlenimi (3.500 v Travniku). DO Melalorad, TOZD Rudnik. DO Agroprom. Tovarna vžigalic, itd.: skupaj je na območju 76 delovnih organizacij in 13 delovnih enot. V desetih osnovnih šolah nabira znanje okrog 10.000 učencev, tri srednje šole pa obiskuje okrog 3.000 učencev. Travnik sodi med najpomembnejša zdravstvena središča v Bosni in Hercegovini. V okviru DO Medicinski center je splošna bolnišnica z. okrog 700 posteljami, specialistična bolnišnica za pljučne bolezni z okrog 500 posteljami. Lekarna in Zdravstveni dom z ambulantami v večjih krajevnih skupnostih z Okrog 100 zdravniki. Travnik je zelo bogat tudi s kulturno-zgodovinskimi spomeniki, od »medrese«, zgrajene leta 1706 (Elci Ibrahim paša), prek kavarne Derventa. znane kot »Lutvine kahve« iz Andričeve Travniške kronike, srednjeveške trdnjave, dograjene 1463 po turški zasedbi Bosne, pisane in drugih džamij, od Isusovačke gimnazije (1882). Domovinskega muzeja. Spominskega muzeja Ivo Andrič. Narodne knjižnice Ivo Andrič. Arhiva Srednje Bosne, gledališča itd. Travnik, kjer so še danes žive predvsem pesmi in plesi Bosne in Hercegovine, se tudi turistično razvija, zlasti po izgradnji in razvoju Vlašiča. kjer je športno rekreacijsko središče. Zrenjanin Zrenjanin — SAP Vojvodina Zgodovina Zrenjanina je, od prvega zapisa v dokumentih leta 1326, dolga več kot 660 let. V teh šestih in pol stoletjih je mesto ne le menjalo ime. ampak doseglo tudi vsestranski razvoj. Danes je med štirimi največjimi vojvodinskimi mesli po številu prebivalcev, raznovrstnosti gospodarstva, številu zaposlenih, razvitosti kulturnih in izobraževalnih ustanov, po športnih in drugih aktivnostih. Po površini (1310 kur) pa je občina z 22 naseljenimi kraji največja v Vojvodini. V njej živijo pripadniki 22 narodov in narodnosti. Območje, kjer je danes zrenja-ninska občina, so nekdaj prekrivala velika močvirja. Največji vodotoki po ali ob območju občine so Donava, Tisa. Begej. Tamiš in kanal Donava-Tisa—Donava; redko ali sploh nobeno drugo območje ni tako bogato z. vodami. To so okoliščine, zaradi katerih je na tem brezkrajnem banat-skem plodnem zemljišču osrednja dejavnost kmetijstvo: od 140 tisoč prebivalcev občine jih skoraj polovica vseh zaposlenih dela v kmetijstvu in predelovalni industriji, ki sta združeni pod streho Industrijsko kmetijskega kombinata Servo Mihalj. V mestu Zrenjanin živi več kot 80 tisoč ljudi. Ime mesta obkroženega z gozdovi in močvirji, je bilo omenjeno v diplomi biidimskega kaptola, julija 1326. kot Bečkcrek. To ime je mesto nosilo najdlje, do 1935, ko so ga poimenovali Pe-trovgrad. leta 1946 pa po Žarku Zrenjaninu - Uči. Dolga in revolucionarna zgodovina območja - iz nje je znana Elemirska vstaja 1897. v kateri je kmetijski proletarial obračunal z neznosnimi razmerami na spahij-skih posestvih - je omogočila in spodbudila tudi delež občine v NOB. Med obema vojnama je bil tu sedež Pokrajinskega komiteja KPJ za Vojvodino, na več sestan-skih in manifestacijah sta sodelovala tudi Djuro Djakovič in Ivo Lola - Ribar. Napredno usmerjeni in organizirani skojcvei m člani KPJ so pripravljeni pričakali poziv k vstaji leta 1941. prva diverzija je bila v juniju, že julija pa je tu delovalo več partizanskih odredov. Odpor je trajal vse do 2. oktobra 1944. do osvoboditve. Območje je dalo devet narodnih herojev, v občini živi več kot šest tisoč udeležencev NOB. številni spomeniki in spominska obclczj i pa pričajo o tem obdobju in spominjajo na tiste, ki so dali živjeli j a za svobodo. V povojnem obdobju se je Zrenjanin vsestransko gospodarsko in družbeno razvil. K temu je Tovarna sladkorja Servo Mihalj. Zrenjanin veliko prispevala tradicija industrijske proizvodnje, predvsem hrane. Nekatere tovarne imajo Stoletno in še daljšo tradicijo. Takoj po vojni je bilo v Zrenjaninu 5000 zaposlenih in skoraj 30.000 prebivalcev; zdaj jih je več kot 80.000. zaposlenih je 55.000 prebivalcev. Med gospodarskimi organizacijami je dominantna tovarna hrane IPK Servo Mihalj. v kateri je petnajst tovarn, nekatere med njimi so med največjimi v Jugoslaviji. Tu proizvedejo 70 odstotkov jugoslovanskem proizvodnje škroba. 15 odstotkov jedilnega olja. prav toliko sladkorja, itd. Surovine za vse tovarne pridelujejo na 220 tisoč hektarih plodne banatske zemlje, od katerih jih jc 130.000 ha v družbeni lasti. Po številu zaposlenih in po pomenu je takoj za prehrambeno industrijo tekstilna, združena v SOZD Tekstin. v katerem je zaposlenih 7000 žensk. Štiri tovarne kovinskega kompleksa so združene v SOZD Melind. ki zaposluje 5000 kovinarjev. Izstopajo pa šc neka- kot Kamnik — SR Slovenija Kamniška občina leži na robu Ljubljanske kotline in obsega površino 289 knr. Več kot polovica (154 knr) je poraščena z gozdom, približno desetino pa je nerodovitnega svela, v glavnem v predelu Kamniških ali Savinjskih Alp. Kmetijske površine merijo okrog 10300 ha. Občina Kamnik je po površini na 31. mestu v Sloveniji in meji tere druge organizacije. Nafta-gas. O razvoju pričajo tudi drugi dosežki. Zrenjanin je recimo nasledil šest kilometrov kanalizacije, zdaj jc bo kmalu, ludi zaradi sredstev samoprispevkov, dvajsetkrat več. Kultura ima tu dolgoletno tradicijo, saj je bilo gledališče Toša Jovanovič zgrajeno že 1839, lani pa končana njegova obnova. Umetniška kolonija Eč-ka z več kot tisoč deli je znana v Jugoslaviji in širše, v muzeju je veliko dragocenih eksponatov. Dom mladosti je stičišče kullur-nozabavnih aktivnosti in vsebine za mlade, mestna knjižnica dosega lepe uspehe. Zrenjanin je ludi mesto mladih. 30 tisoč prebivalcev je mlajših od 27 let. V občini je 30 osnovnih šol. osem srednješolskih centrov in tehnična fakulteta. Pouk je v jezikih narodov in narodnosti. Zdravstvo ima več kot stoletno tradicijo, zdaj gradijo moderno bolnišnico, ludi iz sredstev samoprispevka. Mesto ohranja tudi laskav naziv mesto športov, saj tu živijo vse športne veje. na občine Kranj. Ljubljana - Šiška, Domžale, Zagorje. Žalec in Mozirje. Kamnik kot upravno, gospodarsko in kulturno središče občine je od Ljubljane Oddaljen 22 km. od Kranja 24 km in od letališča Brnik 16 km. Leži ob reki Kamniški Bistrici, ki izvira v vznožju Kamniških planin. Kamnik jc z Ljubljano pove- -zan tudi z lokalno železniško progo. V obćini Kamnik živi 28.000 prebivalcev, od tega v mestu Kamnik S.700. Leta i 979 je Kamnik praznoval 750-lctmco, odkar je v pisni besedi prvič omenjen kot mesto. Zaradi svoje bogate zgodovine ima kamniška občina danes ohranjenih vrsto kulturno zgodovinskih spomenikov. Narodno pre-bujevalno gibanje, široko razgibano delavsko gibanje in ljudska revolucija so zapustili globoke sledi v kamniški zgodovini. Leta 1882 je bilo v Kamniku ustanovljeno Prvo slovensko pevsko društvo Lira, leta 1893 podružnica slovenskega planinskega društva, leta 1904 pa Telovadno društvo SOKOL, v katerem je sodeloval Josip Broz-Tito. ki je v letih I9l I in 19 12 delal v tovarni Titan. Za delavsko gibanje med obema vojnama je značilna ustanovitev delavskega prosvetnega društva Solidarnost leta 1919. številni delavski shodi in stavke, ustanovitev prvih partijskih celic in V. državna konferenca SKOJ leta 1939 na Mali planini. Vse tO je med prebivalstvom ustvarilo pogoje, da je iskra upora proti okupatorju leta 1941 med prvimi v Sloveniji vzplamtela v kamni- škem območju. V spomin na 27. julij 1941. ko so krenile v organiziran spopad z okupatorjem prve partizanske čete in ko sta padla kot prvi žrtvi okupatorja v Sloveniji skojevca Anton Miklavčič in Dominik Mlakar, praznuje občina Kamnik svoj praznik Med zgodovinskimi spomeniki velja omeniti Mali grad z romansko cerkvico iz 11. stoletja, ki daje značilno podobo staremu Kamniku. Stari grad, razvaline gradu iz 13. stoletja z lepim pogledom na Kamniške planine in po ljubljanski kothni. renesančni grad Zaprice iz. 16. stoletja, v katerem je muzej z zbirko NOB, zbirka upognjenega pohištva, Sadnikarjeva zbirka, zbirka na prostem kašče (shrambe) iz Tuhinjske doline. V frančiškanskem samostanu je bogata knjižnica iz 17. stoletja. V cerkvi Sv. Primoža nad Kamnikom so vredne ogleda znamenite freske iz leta 1504. Knjižnica Petra Pavla Glavarja v Komendi hrani 2000 zvezkov in dragoceno literarno zapuščino župnika in znanega čebelarskega strokovnjaka. Osrednji spomenik revolucije v Kamniku je posvečen preko 600 žrtvam revolucije in je delo-akademskega kiparja Draga Trša rja. Oh Perovski brvi stoji spomenik prvima žrtvama okupatorja. Miklavčiču in Mlakarju. Kamnik je postavil spomenik tudi svojemu rojaku, pesniku in generalu Rudolfu Maistru - Vo-janovu. katerega zasluga je. da je v bojih za severno mejo 1918-1919 dosegel, da je Maribor pripadel Jugoslaviji. Po kamniški okolici je še več spomenikov NOB. posebej so obeležene ovbnovljene partizanske bolnice (Komendska Dobrava. Pod Lipo) Tuhinj in tiskarna (Rudnik). Med kulturnimi ustanovami je poleg muzeja pomembna Galerija - Zbirka Mihe Maleša, letos umrlega nestorja slovenskih slikarjev - grafika in kamniškega rojaka. Slikar je ob 750-letniei Kamnika rojstnemu mestu podaril celoten svoj življenjski opus -2660 umetniških del. . Kamnik je znan daleč na okoli po svojih naravnih lepotah in znamenitostih. Mesto je izhodišče za planinske ture v osrčje Kamniških Alp z najvišjim vrhom Grintovcem (2558 m), za obiske rakreacijsko turističnega centra (smučanje) in planšarske-ga naselja na Veliki planini (1666 m), kamor peljeta gondolska žičnica in sedežnica. Med posebnosti Kamnika sodi vsekakor tudi Arboretum Volčji potok, drevesni in parkovni nasad z več kot 3000 različnimi rastlinami in drevesi iz. vseh delov sveta. Industrija kot steber kamniškega gospodarstva, ima bogato izročilo v številnih obrtnih delavnicah, ki so nastajale že v prejšnjem stoletju ob reki Kamniški Bistrici. Najstarejša industrijska delovna organizacija. Kemijska industrija Kamnik, nekdanja smod-nišnica. praznuje letos že 135 letnico obstoja. Na konec prejšnjega oziroma začetek tega stoletja segajo tudi ustanovitve danes največjih industrijskih podjetij: Titan (91 let). Stol (83 let7, Utok (60 let), itd. Mlajše delovne organizacije pa so tekstilna tovarna Svilanit. Živilska industrija Mercator-Eta. Donit - Trival in Kemostik (lepila, čistila, izolacijski material), Elektroelcment - Svit (elcktro-porčclan, keramika). V to skupino sodi tudi gradbeno podjetje Graditelj in Menina, tovarna pogrebne opreme. Med največje gospodarske organizacije združenega dela sodijo Stol (1.509 delavcev). Titan (1.566), Svilanit (895), Utok (849), Kemijska industrija (876), Trgovsko podjetje Kočna (421). živilska industija Mercator-Eta (312), gradbeno podjetje Gradi- Kamnik telj (390), Alprcm (.302), Donit -Trival in Kemostik (280). Elek-iroclement TOZD Svit (252). Menina (222), Radnik koalina in kalcita (240). Industrija ustvari okoli dve tretjini družbenega proizvoda občine, ki je v letu 1985 znašal 942.000 din na prebivalca. S tem se je občina Kamnik uvrstila na 28.' mesto (leta 1984 - 35. mesto) ali ponovno v prvo polovico od 65 slovenskih občin. Za predstavitev gospodarjenja v naši občini naj navedemo nekaj podatkov o rezultatih v lanskem letu (1986). V občini Kamnik je bilo v združenem delu zaposelnih skupaj 10.576delavcev. od tega 9440 v gospodarstvu in 1136 v nego- spodarstvu, (družbene dejavnosti). V zasebnem drobnem gospodarstvu (obrt) je bilo skupaj z 555 obrtniki zaposlenih 1053 dejav-ccv. To pomeni, da je bilo v občini zaposlenih 11.629 delavcev, kar je več kot vsak tretji občan, ali vsak drugi polnoletni občan. Gospodarstvo je lani ustvarilo za 136 milijard dinarjev vrednosti blaga in storitev, od tega je bilo z izvozom na tuje trge ustvarjenih 5,5 milijarde din ali okrog 4%, celotne vrednosti proizvodnje (v prejšnjih letih se je ta odsotek gibal okrog 8- 10%). Kljub temu pa so delovne organizacije še vedno za 24% več blaga izvozile, kot pa so uvozile surovin. Največji izvozniki so Stol, Titan, Svilanit in Utok. Proizvodnja v Svilanitu Franc Svetelj: Najlepši dogodek podpis listine o pobratenju »Udeležil sem se srečanja v vseh občinah, razen v Strumici. Moram reči. da je bil zame najpomembnejši dogodek 7. september 1974. ko sem v Travniku kot takratni predsednik občine Kamnik podpisoval listino o pobratenju vseh osmih občin. Srečanje delavske solidarnosti je takrat dobilo novo obliko. Pričelo se je širše sodelovanje na kulturnem in športnem področju. Sindikalna manifestacija jc prerasla v splošno, družbeno. Da pa bi izkoristili predvsem možnosti sodelovanja na gospodarskem področju, so pobratene občine leta 1977 v Gornjem Milanovcu podpisale dogovor o načinu in oblikah sodelovanja s konkretnimi usmeritvami in zadolžitvami. Dogovor so podpisovali predsedniki izvršnih svetov. Vendar pa se na žalost ta dogovor zelo skromno uresničuje. Vendar pa je niz primerov medsebojnega sodelovanja na različnih področjih, predvsem smo se izkazali s hitro in učinkovito akcijo zbiranja pomoči o/) katastrofalnem potresu v Črni Gori. kije izredno prizadel tudi občino Kotor. Skoraj nov. moderno zgrajen hotel, v katerem smo stanovali, ko je bilo srečanje v Kotoru. je bil ob potresu, leta 1979 popolnoma porušen. Na vsa srečanja imam prijetne spomine. Rad sc spominjam dveh. malo bolj smešnih dogodkov. V Travniku smo prenočevali v hotelu »Oricnt«. Srečanja se jc udeležil tudi takratni predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak. Slovenska.. oziroma kamniška delegacija je bila na vseh srečanjih, tudi na tokratem. najglasnejša. V hotelskih sobah, kjer so prebivali »naši«, niso in niso nehali prepevati in vriskati. _Kcr sem sc hotel naspali, sem uporabil hotelski telefon in poklical v sosednjo sobo. kjer so se zabavali Kamničani. Predstavil sem se kot Mika Špiljak in zahteval takojšnjo tišino. V resnici jc hrup v sobi prenehal. Malo sem se nasmihal in potem v miru zaspal. Naslednje jutro si je naša delegacija izmenjevala »napete zgodbice«, kako jih je ob dveh ponoči poklical »drug Mika«. Druga zgodbica sc nanaša na občinskega šoferja Milana, po rodu Slovenca, iz Travnika. Verjetno ga pozna veliko Kamniča-nov. vsaj udeleženci Karavane se ga spominjajo, saj jc izredno vesel in duhovit človek. Tudi sam velikokrat pride v Kamnik. Ko smo 1974 v Travniku podpisali listino o pobratenju, jc duhovito pripomnil: .Sad se ne možemo više ljubit.' Vprašal sem, zakaj ne. On pa je odgovoril: Jer smo brača i sestre sada.' Zanimivo pri teh srečanjih jc tudi. ko sc vseh sedem avtobusov iz različnih republik pomeša med sabo - v času. ko si ogledujemo občino, ki nas gosti. Pri tem imajo navadno organizatorji vedno težave. Namreč, že vnifprej dobimo seznam delovnih organizacij, ki naj bi si jih ogledali. Normalno. tfe.se največ ljudi vedno odloči za organizacije, ki so bolj privlačne, ki jih že zaradi izdelkov široke potrošnje vsi bolje poznajo, da ne naštevam, zaradi česa še. Ko smo bili v Travniku, jc tako le malokdo z veseljem sedel v avtobus, ki je peljal na ogled Tovarne metalnih konstrukcij (podobno je bilo lani v Peči. kjer smo šli na ogled tovarne akumulatorjev). Na splošno bi o Karavani oziroma o srečanju delavske solidarnosti lahko dejal, da je za medsebojno spoznavanje delavcev in nasploh ljudi iz različnih republik in pokrajin zelo pomembna manifestacija. Tako za izboljšanje bratskih odnosov, za medsebojno spoznavanje in prijateljstvo, za izmenjavo izkušenj na vseh področjih življenja. Da nekoga spoštuješ, ga moraš namreč najprej spoznati, kar pa prek množičnih občil ni vedno mogoče. Vsekakor so taki. neposredni stiki mnogo bolj pristni in koristni za gradnjo bratstva in enotnosti med Jugoslovani. Lani. v Peči. smo se. na primer, več ur in pozno v noč pogovarjali kar na hotelskem hodniku z enim od njihovih zgodovinarjev. Zvedeli smo stvari, ki jih drugače ne bi. Naša predstava o problemih na Koso-vem je postala drugačna. Upam. da sc bodo taka srečanja še dolgo nadaljevala, predvsem pa pozivam mlade, predvsem tiste v šolah, da bi navezali slike z mladimi iz pobratenih občin, saj sc morajo pristni odnosi, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti začeli pri koreninah.« ROMANA GRČAR Za 4% večji fizični obseg proizvodnje je predstavljal podlago za izplačilo višjih osebnih dohodkov, ki so lani v občini znašali 129.522 din, kar je za 7.000 din nad republiškim povprečjem. Kamniško gospodarstvo je lani v naložbe za posodobitev proizvodnje vložilo 5.63 milijarde din. od tega 84% lastnih sredstev. Skupne investicije v občini pa so znašale 6,5 milijarde din. kar predstavlja I 3% družbenega proizvoda. Na področju družbenih dejavnosti je bil z izgradnjo in ustanovitvijo samostojne osnovne šole na Duplici in z izgradnjo prve faze zdravstvenega doma naprav ljen precejšen korak naprej v izboljšanju pogojev za te dejavnosti. Dejavnost v okviru VVZ Antona Medveda je lani zajela 785 predšolskih otrok, kar je okrog 25% vseh predšolskih otrok v občini. V petih osnovnih šolah sc je izobraževalo skupaj 3616 učencev, v podaljšano bivanje pa je bilo vključenih 300 do 320 učencev ali okrog 9%. V glasbeno izobraževanje v okviru Glasbene šole je bilo vključenih 385 učencev ali 1 T% šoloobveznih otrok. V srednješolskem centru Rudolfa Maistra se bo letos izobrže-valo okrog 1000 učencev iz Kamnika. Domžal in iz Ljubljane ter širše okolice. Naravoslovno -matematični, poslovno-finančni in ekonomski usmeritvi se bo letos pridružil en prvi oddelek lesarske usmeritve. Kot dislocirani oddelki pa deluje na centru 22 oddelkov srednje agroživilske šole iz Ljubljane. V občini Kamnik občani samoupravno rešujejo skupne probleme in usklajujejo skupne interese v 25 krajevnih skupnostih. Največja krajevna skupnost je KS Duplica, ki je z dograditvijo zadnjega od 10 stanovanjskih blokov v lanskem letu narasla na 4317 prebivalcev. V mestu Kamnik je pet krajevnih skupnosti. Vse krajevne skupnosti, razen dveh mestnih, so leta 1986 ponovno izglasovale krajevni samoprispevek za financiranje svojih programov v višini od 1,5 - do 2% od čistih osebnih dohodkov. Organizacije združenega dela združujejo za financiranje programov krajevnih skupnosti 0,20% od bruto osebnih dohod- kov in čistega dohodka. Pri sofinanciranju programov KS sodeluje tudi samoupravna komunalna interesna skupnost. Nadaljni razvoj občine Kamnik je začrtan z dolgoročnim planom občine do leta 2000 in s srednjeročnim planom do leta 1990. Začrtani razvoj sloni na povečevanju produktivnosti dela na podlagi modernizacije proizvodnje in boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. To bi omogočilo do leta 1990 3.6% letno povprečno rast industrijske proizvodnje in 3% letno povečanje količine kmetijskih pridelkov. Število zaposlenih naj bi se povečalo največ do 0.9% na leto. Čeprav sta občina Kamnik in Domžale že pred osmimi leti zgradili največjo čistilno napravo za čiščenje odplak v Sloveniji, nas čaka pri varstvu okolja v prihodnjem obdobju še veliko nalog. Skrb za čisto okolje je eden od pogojev za hitrejši razvoj turizma, ki naj bi v prihodnje prinašal pomembnejši delež narodnega dohodka v občini Kamnik. DRAGOSI.AV UGARČINA KARAVAN RADNIČKI IDE Viju se crvene zastave karavan radnički ide Idu drugovi sa svih strana Čuje se pesma razdragana Pesma ispod Kamniških planina I banatska, sa mirnog Bchcja Sa reke Lašvc pesme sc ore Pcva slavonsko rodno polje Sa talasa plavoga Jadrana Odjekuje pesma Kotorana Sa njima drugovi iz lepe Peči Pcvaju složno našoj sreči. Sa krajnjega juga Domovina Ubava Strumica zove Sa talasa lepe Šumadije Takovčani šire ruke svoje. Složno drugovi samo svi Neka se naša pesma ori. Viju se crvene zastave karavan radnički plovi. STOL industrija pohištva kamnik Zibelka slovenske lesne industrije TITAN kamnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline) - vlitke iz temper litine -- navadne in cilindrične ključavnice - navadne in cilindrične obešanke - smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK Kamnik, Ljubljanska 6 Proizvaja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce itd.) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno-prodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, Kidričeva 35 prodaja, svetuje in šiva tekstilije za posameznike. 5j f^UonSt izdeluje: — frotir brisače — frotir plašče - modne kravate - rute Rudnik kaolina in kalcita Kamnik kemijska industrija KAMNIK a«*« izdeluje: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane MENINA Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik L4lhlllLiillHraH £-= [S Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: — izvajanje vseh vrst visokih gradenj — gradnja hidrogradbenih objektov — gradnja prometnih objektov — proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska — proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov — projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov. ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektronika, konstrukcije, storitve Priporočamo naše storitve in proizvode: - eklektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronske signalovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila ABC POMURKA DO MESO KAMNIK-DOMŽALE Kamnik, Usnjarska 1 Utok, tovarna usnja Kamnik Priporočamo naše kvalitetne izdelke ETA MERCATOR ETA Živilska industrija Kamnik, p. o. DON IT S) Kemična industrija »Donit« TOZD TRIVAL Kamnik in TOZD KEMOSTIK Kamnik Metalka n. sol. o. TOZD Trgovina n. sol. o. Blagovnica Kamnik objavlja naslednja prosta dela oz. naloge čistilka — 1 delavka Pogoji: - osemletka ali nepopolna osemletka (stopnja I) - 1 leto delovnih izkušenj - poskusno delo 1 mesec Pisne ponudbe sprejema »Metalka« n. sol. o., Kadrovska služba, Ljubljana, Dalmatinova 2, 8 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja IDEJA - KAMNIK Ljubljanska c. 6, Kamnik razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: 1. snažilke - NK delavka 2. pomožna dela v šivalnici - NK delavka Pogoj: preizkusna doba - 3 mesece Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ideja -Kamnik, Ljubljanska c. 6, Kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. ABC POMURKA TP »KOČNA« KAMNIK Kamnik, Ekslerjeva 8 TOZD MALOPRODAJA išče delavce v gostinstvu in trgovini Nudimo možnost priučitve. Kandidati naj se zglasijo v kadrovski službi TP »KOČNA« Kamnik ali oddajo pisne prijave na naslov: ABC POMURKA TP »KOČNA« Kamnik, Ekslerjeva 8. Utok Kamnik, TOZD Prodaja oblačite se kvalitetno in poceni! V Utokovi tovarniški prodajalni — Usnjarska 6 (poleg tovarne), tel. 831-922 int. 02, vam nudimo po znižanih cenah: - usnjeno konfekcijo - tekstilno konfekcijo - usnje na metre in razne dodatke V butiku, Kidričeva 15, tel. 832-959, pa poleg najnovejših modnih artiklov lahko kupite uvoženo obutev in druge ekskluzivne modne dodatke. OKREPČEVALNICA IN DISKOTEKA SUŠNIK Soteska 63 vas obvešča, da je ponovno odprt gostinski lokal OKREPČEVALNICA vsak dan od 14.30 do 23.30. Vsak petek in soboto pa vse mlade po srcu vabimo tudi v DISKOTEKO. Živilska industrija FRUCTAL TOZD »ALKO« Ljubljana, OBRAT DUPLICA PRI KAMNIKU Korenova pot 7 Za potrebe obrata v Duplici, Korenova pot 7, objavljamo po pogodbi o delu prosta dela - razdeljevanje malic, čiščenje upravnih prostorov - opravljanje fizičnih del pri predelavi sadja - opravljanje varnostno-receptorske službe Delo je dvoizmensko, razen varnostno-receptorske službe, kjer se vrši delo v treh izmenah. Honorar po dogovoru. Pisne prijave pošljite v roku 3 dni na naslov: TOZD »ALKO« Ljubljana, obrat Duplica pri Kamniku, Korenova pot 7 s pripisom »delo po pogodbi«. Dodatni razpis štipendij za šolsko leto 1987/88 Po sklepu 7. seje odbora za izobraževanje DO Titan Kamnik ponovno razpisuje naslednje štipendije: Za srednje usmerjeno izobraževanje Poklic stopnja število izobraževanja štipendij livar IV. 2 ročni obdelovalec kovin IV. 4 rezkalec IV. 9 strugar IV. 4 varilec IV. 2 strojni obdelovalec kovin IV. 2 brusilec IV. 3 kuhar IV. 1 metalurški tehnik v. 2 za višješolski in visokošolski študij: Poklic stopnja študija število štipendij varnostni inženir VI. ■ 1 , ' inženir strojništva VI. 3 inženir metalurgije VI. 1 ekonomist VI. 1 dipl. inženir strojništva VII. 8 dipl. inženir metalurgije VII. 1 dipl. ekonomist VII. 1 Informacije lahko dobite v kadrovsko-socialnem oddelku DO Titan Kamnik (tel. 831-811, int. 346). Vloge čimprej prinesite osebno ali jih pošljite na naslov: Titan Kamnik, Kovinarska 28, Kadrovsko-socialni odde- lek. Razpis velja do podelitve štipendij. SOZD Slovenijapapir Rudnik kaolina in kalcita Kamnik Medvedova 25, Kamnik Komisija za delovna razmerja TOZD Kalcit Stahovica objavlja prosta dela in naloge: 1. vodje izmene v kamnolomu 2. administratorja Pogoji: pod 1.: - rudarski nadzornik ali rudarski tehnik - 2 leti delovnih izkušenj - strokovni izpit pod 2.: - poslovni ali administrativni manipulant - 6 mesecev delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim oz. enomesečnim poskusnim delom. OD določa Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo. Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša žena. mama, babica in prababica ANA BREMŠAK rojena ŠTEBE z Gore pri Komendi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti, pevcem za ganljivo petje ter gospodu župniku za svečan pogrebni obred. Žalujoči: mož Janez, sin Ivan, hčerke Marica, Anica in Milka z družinami Gora. Kamnik, Kranj, julija 1987 ZAHVALA Po težki bolezni je za vedno odšel od nas naš dragi, skrbni mož, oče. stari ata, brat in stric ANTON -ZEMLJEN Županje njive 36 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom Čimžarjcvim in Cevka za vso pomoč v najtežjih trenutkih, osebju ZD Kamnik. Zahvaljujemo se tudi Rudniku kaolina in kalcita za pomoč, govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku društva upokojencev Kamnik za besede slovesa. Se enkrat vsem hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Županje njive, avgusta 1987 SENŠRN DE Delavska univerza Kamnik razpisuje naslednje tečaje: - tečaj krojenja in šivanja, kleklanja, kuhanja in strojnega pletenja - začetne in nadaljevalne tečaje nemškega jezika, angleškega jezika za odrasle - tečaje nemškega jezika za predšolske otroke - tečaje za pridobivanje osnovnega znanja kitare za mladino in odrasle - organiziramo tudi vodeno samoizobraževanje za občane - smer ekonomski tehnik, trgovski manipulant. Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o. TOZD ZV Kamnik, n. sub. o. 61230 Domžale, Titov trg 1 objavlja na podlagi sklepa DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge 4 čistilk za določen čas s polnim delovnim časom (6 mesecev, zaradi povečanega obsega del - I. B. faza ZD) Pogoji: končana osnovna šola, zaželeno je, da ima kandidat opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Poskusno delo 1 mesec. Pisne prijave sprejemamo osem dni po objavi na naslov: Zdravstveni dom Domžale, kadrovska služba, Titov trg 1, 61230 Domžale. OBVESTILO ČLANOM ZZB NOV OBČINE KAMNIK Penzionske cene v Počitniškem domu ZZB NOV Banjole bodo v POSEZONI, to je od 5. septembra 1987 dalje naslednje: Objekt od 5. 9. do 25. 9. od 25. 9. do 25. 10. D II 8.700 8.300 D I, D III 8.200 7.600 A, B, NR 7.500 WH 6.100 Regres članom ZZB NOV iz občin ustanoviteljic znaša 1500 din na dan, od 25. 9. 1987 pa izredni regres v višini 2500 din na dan. Cena avtobusnega prevoza ostane ista - 7700 din. Bazen bo odprt od 15. 9. 1987 dalje. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila naša draga mama. stara mama. tašča, sestra, teta, svakinja in prababica ALOJZIJA PERVINŠEK i I rojena ROKAVEC ■j s Pšajnovice jfj Iskreno se zahvaljujemo vsem so-" radnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izražena sožalja. podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Nefrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in osebju doma upokojencev Kamnik za zdravljenje, nego in vso skrb. Najlepše se zah-vlajujemo tudi govorniku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 63. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče. stari oče. hrat in stric RUDOLF POLJANŠEK iz Srednje vasi I8a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste bili z nami v dneh žalosti in slovesa. Hvala vsem, ki ste imeli našega očeta radi. Žalujoči: vsi njegovi Srednja vas, julij 1987 Kulturno društvo Šmarca Trg padlih borcev 2 razpisuje dela'in naloge za honorarno delo v podružnični knjižnici Šmarca Zaželena izobrazba je pedagoška akademija smer-knjiž-ničarstvo oz. študent te smeri. Prijave pošljite na gornji naslov. Sol/a. žalost, bolečina tc zbudila ni, tiha nema je gomila, kjer počivaš mama ti. ZAHVALA V 92 letu starosti nas je zapustila dobra in nadvse skrbna mama, stara mama in sestra ANA REMIC p. d. Kaplanova mama iz Tunjic V neizmerni žalosti se ob izgubi naše mame iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem DO Stol. Utok in Planinka in sosedom, še posebej Malezi-jevi družini, za požrtvovalno pomoč, dar za druge namene, izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti, Posebej se zahvaljujemo Lojzetovi mami Cilki, ki je s svojimi obiski in pomočjo naši mami lepšala jesen življenja, predsedniku KS Tunjice Ivanu Nograšku za ganljive poslovilne besede, cerkvenim pevcem za lepo petje, gospodu župniku za tople besede slovesa in opravljen pogrebni obred. Vsem, ki sle našo mamo imeli radi, iskrena hvala. Žalujoči: sinova Adolf in Ivan, hčerke Ivanka, Anica in Marica z družinami, sestra Jožefa in drugo sorodstvo Tunjice, Kamnik. Nova Štifta, Grušovljc, Mozirje, julija 1987 ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, stara mama. sestra in teta ANTONIJA KOTNIK iz Soteske 119 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in nam pomagali. Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Julki Matjan-Šuštar, župniku za lep obred, pevcem za zapete žalostinke, društvu upokojencev Kamnik, tovarni Svilanit in KIK ter družini Kladnik Žalujoča hčerka i družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta FRANCA REGULJA iz Motnika sc iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste mu pomagali pri lajšanju bolečin v dolgotrajni bolezni. Posebno se zahvaljujemo nadvse vestnima dr. Milanu Kralju in sestri Ančki iz ZD Kamnik, ki sta mu vseskozi požrtvovalno nudila zdravniško pomoč. Zahvala velja vsem dobrim sosedom. Motničanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in drugo pomoč. Iskrena hvala pevcem za prečudovilo poslednje slovo, govornikoma, delovni organizaciji STOL Kamnik. SOB Kamnik, Meso Kamnik - Domžale. Gasilskemu društvu Molnik, društvu upokojencev Motnik, Prosvetnemu društvu Motnik in KO ZZB Motnik-Špi-talič, vsem praporščakom kot tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, gospodu župniku pa zahvala za opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoči: žena Pavla in otroci z družinami _"' Motnik, julij 1987 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila skrbna mama, babica in prababica IVANKA URŠIČ iz Volčjega potoka Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Šuštarjcvi in dr. Ivanetiču, osebju Doma upokojencev Kamnik, govornikoma Žebovcu in Modicu ter župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hči Mari. sin Filip, vnukinji Bibi in Vanja z družinama Volčji potok, Duplica, Stranje, avgusta 1987 Crna kronika Poletja ni več, izginilo je... Čas dopustov je mimo. počitnice tudi, ljudje so se z morja in drugih počitniških mest spet vrnili v betonske džungle, ki jim pravimo mesta. Spremenila seje tudi situacija na cestah in to nikakor ne na boljše, zato velja opozoriti vse udeležence v prometu na večjo pazljivost, saj naši najmlajši še ne poznajo cestno prometnih predpisov in kaj radi skočijo na cesto takrat, ko ne hi bilo treba. Sicer pa. poglejmo kaj nam je ob začetku novega šolskega leta povedal komandir kamniške Postaje milice, Franc Potočnik: >.Za čimvečjo varnost otrok ob pričet-ku šolskega leta bodo poleg Postaje milice skrbeli .še občinski komite za SLO in DS. SZDL občine Kamnik, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. AMD Kamnik, vse šole. narodna zaščita v KS Kamnik. Duplica. Moste. Komenda in Kamniška Bistrica. Pripadniki narodne zaščite, delavci milice in pionirji prometniki bodo prvih enajst dni od6.00do8.00.11.00 do 13.00 in od 16.00 do 17.00 ure dežurali pred šolami in nevarnejšimi prehodi za pešce, kjer otroci prečkajo cesto, v šolo in domov. Glede prometne signalizacije v bližini OŠ je bil sklican sestanek, na katerem so bili prisotni predsednik komiteja za DER. predstavniki cestnega in komunalnega podjetja.-predstav nik komunalne cestne skupnosti Kamnik, predstavnik PM in predstavnik sekretariata za notranje zadeve. Na novem sestanku, ki ga je sklical Občinski komite za SLO in DS pa je beseda tekla o obveznem nošenju rumenih rutic za prvo-šolčkc. o nošenju kresničk izven naselja in ob zmanjšani vidljivosti, o nujnem spremljanju otrok s strani staršev in to peš, da otrok spozna pot. po kateri bo osem let hodil v šolo. Odgovorni v šolah pa morajo otroke seznaniti z načrtom varnih poti. organizirati preglede koles učencev in predavanja o poznavanju cestno prometnih predpisov. Izkoristil bi priložnost in opozoril voznike na previdno vožnjo, saj bomo represivno ukrepali zoper vse kršitelje. AMD in SPV Kamnik pa sta se obvezala, da bosta poskrbela za izdelavo transparentov in opozorilnih tabel, ki bodo postavljene na nevarnejših mestih kot opozorilo voznikom. Ce bomo v kamniški občini izpolnili vse to. smo lahko prepričani, da naš prispevek k zaščiti šolarjev ne bo majhen in da letos ne bo smrt pod kolesi našlo kar 22 otrok, kot se je to zgodilo lani. Prometne nezgode - 33 Čeprav število 33 ni majhno, pa so bile to v glavnem nezgode z materialno škodo in le v treh primerih tudi s telesnimi poškodbami. Previdnosti vsaj na cesti še vedno ne poznamo dovolj, saj marsikdo še ne ve. kaj pomeni varnostna razdalja, zato pa jih toliko več obvlada izsiljevanje prednosti. 5. 8. se je prometna nezgoda pripetila pri Kemični industriji. Janez K. je peljal iz Kamnika proti Stranjem avtomobil s tovorno prikolico, na kateri je imel naložene bale novoterma. Med vožnjo je del tovora izgubil, ravno pred avtomobilom Arinke V. iz Ljubljane, ki je peljala v nasprotno smer. Očitno se ji je no-voterm zasmilil, saj ga ni povozila, ampak raje zavila proti obzidju, oziroma.proti telefonskemu drogu, ki je stal pred njim. Trčila je vanj. ga prelomila in obstala. O nastali materialni škodi sta se voznika dogovorila, PTT podjetju pa ni ostalo drugega, kot da zamenja drog. 13. 8. je Branko R. iz Kamnika teleTonično ovestil miličnike, da je na Maistrovi ulici udeležen v prometni nezgodi in da se z drugim voznikom ne more sporazumeti glede nastale materialne škode. Miličniki so napeto situacijo hitro rešili in sicer tako, da so Branka prijavili zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola. PN pa sploh ni bilo. saj je Džemajl A. iz Ljubljane po predpisih speljal s parkirnega prostora. Branko pa se je vseeno počutil ogroženega in je poklical »pomoč.« 20. 8. se je v bližini gostilne Gams pripetila nezgoda s telesnimi poškodbami. Tomislav Š. iz Ljubljane, ki je vozil »katrco«, je v levem ostrem ovinku iz neznanih pobud spremenil vozni pas. ne pa tudi smeri vožnje. In v tem < je bila napaka in krivda za zmečkano pločevino, telesne poškodbe in 2.000.000 din materialne škode. Tomislava so kazenske; ovadili, saj je vozil službeno vozilo. 23. 8. je Mehmed M. iz Duplice prijavil rop. Neznanci, ki so medtem že postali znanci, so ga napadli na Duplici in mu vzeli 1.200.000 težko prisluženih dinarjev. Na kraj je nemudoma odšla patrola, pa druga in tretja, vendar niti hitra akcija ni dala Otipljivih rezultatov. Sedaj so ptički že v kletki, a vendar ni odveč opozoriti vse. ki nosijo tako velike vsote denarja s seboj le zato. da jih lahko pokažejo drugim, naj opuste tako široko uste-nje ali pa prevzamejo nase tveganje, da se jim godi kot nesrečnemu Mehmedu. P. S. Nikar se ne sprašujte, zakaj je ta primer vključen med PN, saj ne boste našli odgovora: tiskarski škrat pač! 28. 8. je Ad.,m A. prijavil PN na Šutni. Ugotovljeno je bilo. da je neznani voznik, po vsej verjetnosti zaradi neprimerne hitrosti, pri hišni številki 5 zapeljal na parkirni prostor ter trč-il v parkirni osebni avtomobil, last prijavitelja. Le tega (avto. ne Adama) je odbilo v leseno ograjo. Vsaj pred tem je na tistem mestu še stala ograja. Kazniva dejanja - 28 To rubriko bi prav tako lahko poimenovali tudi kraje, saj v Kamniku skoraj ne poznamo drugih KD. Krade se vse. od denarja, zlatnine, do koles z. motorjem, pa tudi brez. krompirja, korenja in gospodarskega materiala . . . 4. 8. so delavke samopostrežne trgovine Emona prijavile nočni obisk nenapovedanega gosla. Miličniki so njihovo ugotovitev potrdili, saj je bilo očitno, da je vlomilec prišel v notranjost tako. da se je povzpel na nadstrešek, kjer je razbil okensko steklo velikosti 33 krat 40 centimetrov in se splazil v notranjost. Potem koje pobral denar iz pisarne poslovod-kinje in se založil s cigaretami Marlboro, je trgovino zapustil skozi okno v skladišču. Kot pomoč preiskovalcem; vlomilec najbrž ni metalec krogle, rokoborec ali pa boksar težke kategorije. P. S. Pomoč ni več potrebna, saj so storilci že odkriti. 6. 8.je občanka Jelka M. iz Kamnika na PM podala zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovad- Dan kamniških planin Prvič je kamniško planinsko društvo v nedeljo, 19. julija, pripravilo na Kamniškem sedlu srečanje planincev pod naslovom »DAN KAMNIŠKIH PLANIN«. Kljub slabemu vremenu in črnogledim napovedim se je na sedlu zbralo veliko planincev in ljubiteljev gora. Dom na sedlu, na višini 1885 m, je komajda sprejel vse obiskovalce. V kulturnem programu so sodelovali pevci Lire, ki se redno udeležujejo vseh planinskih prireditev. Zapeli so več planinskih in narodnih pesmi. Poslušalci so jih burno pozdravili. Ana Urankar iz Godiča je na citrah izvabljala prijetne melodije, in z njimi navdušila vse prisotne. France Kregar pa je na orglice zaigral dve prijetni skladbi. Slavko Rajh, predsednik Planinskega društva Kamnik, je zbranim govoril o dosedanjem delu, uspehih in težavah, pa tudi o nalogah, ki čakajo društvo v naslednjem obdobju. Med prednostne naloge spada dokončanje gradnje na Kokrškcm sedlu. »Dan kamniških planin«, ki bo v prihodnje izmenično na obeh sedlih, sovpada z ustanovitvijo društva in občinskim praznikom. Slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz Ljubljane, med njimi je bil tajnik Planinske zveze Slovenije, Jože Donik, ki je organizatorjem in zbranim čestital na tako lepi prireditvi in jim zaželel še obilo planinskih in delovnih uspehov. Proslave se je udeležil tudi predsednik PD PTT Ljubljana Stanko Dolenc. Planinec Ivan Kopač je kamni- škemu društvu izrekel vse priznanje v imenu zasavskih planincev. Prijetno razpoloženje s pesmijo in glasbo je trajalo v popoldanske ure, ko so se udeleženci prvega takega srečanja začeli vračati v dolino. Bili so polni lepih in zanimivih vtisov, kljub megli in vetru. Obljubili so si, da se ponovno snidejo čez leto dni na Ko-krškem sedlu, ko bo praznovanje združeno z otvoritvijo prenovljene Cojzove koče. STANE SIMŠIČ VOZNIKI! Tudi od vas je odvisen varen šolarjev korak. ŠOLARJI! Previdno pot in veliko uspeha v šoli vam želimo. be. da ji je neznanec z njive na Perovem »porabutal« poljščine, kot so krompir, solata, zeljnate glave, čebula, korenček in drugo. Razumemo ogorčenje občanke in prosimo neznanega vegetarijanca ali ljubitelja zelenjavnih juh. da taksnih lumparij ne počne več. Primer je že rešen. 11. 8. je prometno nezgodo povzročil »stric alkohol.« V Zdravstveni dom je namreč po pomoč prišel Vili D. iz Šmarce. Na srečo ni bil smrtno poškodovan, je bil pa odrgnjen po rokah in glavi. Miličnikom je povedal, da je vozil kolo z motorjem z neprimerno hitrostjo po cesti Treh talcev v Mekinjah. Zaradi domnevne vinjenosti je izgubil občutek za ravnotežje, zapeljal na bankino in naprej v živo mejo. kjer ga je nemirni konjiček stresel s svojega hrbta. Prijavili so ga sodniku za prekrške. P. S. Recimo da je spet kriv tiskarski škrat. . . 12. 8. je delovodja žičnice na Veliki planini telefohično obvestil PM o tem. da je eden od delavcev na parkirišču opazil nenavadno vozilo brez koles. Kako je prispelo skoraj do Kamniške Bistrice, je bilo kmalu ugotovljeno. Nič drugače kot po kolesih, ki so bila potem v nočnem času sneta. z. ubogega »Jugota«. Reakcija lastnika, ko je zagledal svojega pohabljenega konjička, nismo zabeležili, čeprav pravijo, da papir vse prenese. Verjetno mu je odleglo šele potem, ko, se je spomnil, da ima v prtljažniku rezervno kolo!? Javni red in mir - 22 Da čas gasilskih in drugih veselic še ni minil, nam vedno znova dokazujejo vedno isti Kamničani s svojimi hišnimi veselicami. Če si zaradi njih niso privoščili dopusta, lahko obžalujejo, saj je morje postalo skoraj idealen kraj za razne prepire in pretepe. 8. 8. so ogorčeni občani prijavili pretep na Titovem trgu. pred hotelom. Miličniki so šli pogledat in res so zalotili tri vročekrvneže: Rifata R. in Abdijo D. iz Domžal ter Marjana C. iz Duplice, ki so se obdelovali. Nekaj časa pred hotelom, nekaj časa v njem. Pomirili so jih in prijavili. P. S. Hotel ni zaprt zaradi tega pretepa. 9. 8. so iz samskega doma na Maistrovi poklicali miličnike, čeprav bi bili za dogodek, ki se je pripetil, bolj pristojni zdravstveni delavci. Pavletu L. iz Kamnika se je namreč na že omenjeni ulici dvignila cesta pokonci. Zaradi popitih alkoholnih kapljic se ji ni mogel pravočasno umakniti, tako da ga je udarila po glavi in poškodovala po obrazu. Zaradi močne krvavitve so ga z reševalnim vozilom odpeljali na šivanje v Ljubljano. Prijavili so ga. 13. 8. se je na Postaji milice oglasil Franc D. iz Krivčevega. Povedal je. da ga je lega dne v gostilni Pri Jurčku. brez vsakega vzroka, s steklenico po glavi udaril sovaščan Bojan R. Udarec je bil tako močan, da so Franca napotili na šivanje rane v Ljubljano, kjer je lahko še naprej premišljeval, zakaj ravno njega'.' 22. 8. je patrola poročala o pravem »kavhojskem« pretepu v lokalu Bar 26. Na srečo so se vinjeni Goran V.. Vele A. in Vi-tomii D., vsi iz Kamnika, spoprijeli le s pestmi, ne tudi s kolti in revolverji. Stoli so se lomili, steklenice so frčale.. . . dokler nista nastopila moža postave in ugotovila, da imajo vsi pretepači rahlo spremenjene osebne opise, pa tudi lokal ni ohranil prvotne podobe. Sicer pa, na sodišču se bo vse uredilo. Najditelji Matevž Baloh. Hilnija Ljubi-jankič. Antonija Holcar, Jožica Jordan, Franc Primožič. Rade Osolnik in Elian Matoh. vsi iz Kamnika. Verjetno ste opazili, da je tokratna kronika rahlo spremenjena in sicer z izjavo komandirja PM. Odslej obljubljamo podobne izjave miličnikov o zanimivostih, o raznih opisih KD ali PN ali opozorilne izjave. MATIC ROMŠAK PLANINSKI KOTIČEK PLANINSKI TRIMSKI POHOD Morda si bo kdo proti koncu poletne sezone šc zaželel iti pogledat na Kokrško sedlo, koliko je marljivim kamniškim planincem uspelo letos naredili na prizidku pri Cojzovi koči? Mogoče bi pa kdo rad šel v gore. pa ne najde prave družhe ali pa si sam nc upa? Vse take in šc druge zato vabimo na tretji letošnji trimski planinski pohod, ki ho v nedeljo. 20. septembra z odhodom iz Kamniške Bistrice oh 7.45 (redni avtobus iz Kamnika ob 7.25). na Kokrško sedlo. Vodil ga bo naš znani himalajec in gorski vodnik. Marjan Kregar, ki se letos pozimi spet odpravlja v Himalajo na Daulagiri. ob pomoči tovarišev iz postaje GRS Kamnik in alpinističnega odseka PD Kamnik. Za tiste, ki imajo manjšo kondicijo, bo najvišja točka po 3 do 4 urah zelo zložne hoje na Kokrškcm sedlu, bolj utrjeni pa se bodo lahko povzpeli šc 767 m višine na vrh Grin-tovca. ALPINISTIČNA ŠOLA Kakor se v septembru odpro vrata, osnovnih in srednjih šol. lako ludi AO PD Kamnik v tem mesecu žc nekaj Icl začenja s svojo alpinistično šolo. Ta se bo letos začela 10. septembra ob 17. uri v proslorih PD Kamnik na Kidričevi 38 v Kamniku. Kdor pa lega dne nc ho mogel priti, se bo lahko vpisal ludi en teden pozneje, to jc 17. septembra 1987, ravno lako oh 17. urina istem mestu. Šolo bosta vodila France Malcšič in Boris Slapar, ki sla zelo uspešno vodila tudi prejšnjo šolo. po programu KA PZS. Vpiše se lahko vsakdo, ki jc žc starejši od 18 Icl (za mlajše, vendar nc pod 16 Icl jc potrebno posebno dovoljenje staršev), ki jc bil it vsaj na polili različnih vrhovih, višjih od 2000 m. ki ima žc nekaj ■ izkušenj iz planinstva in si želi spoznati gorski sve! tudi izven nadclanih poli, lakti poleti kol tudi pozimi. Bojč Izseljenci in zdomci v Kamniški Bistrici Tradicionalno vsakoletno srečanje izseljencev in zdomcev je bilo tudi letos prijetno in veselo. Udeležilo se ga je precej naših ljudi, živečih v tujini, ki se vsako leto radi vračajo v svoj rodni kraj, v kraj svojih staršev in dedov. Srečanje je pripravila podružnica izseljenske matice za občini Domžale in Kamnik v okviru občinskega praznika Kamnika. Srečanje je bilo v soboto, 18. julija. Oblačno in deževno vreme je marsikoga, ki se je nameraval udeležiti srečanja, odvrnilo od obiska v Kamniški Bistrici, pa je bil kljub temu obisk kar zadovoljiv. Predsednik občinske skupščine Kamnik, Anton Ipavie. je v krajšem nagovoru orisal trenutne ha-, loge in obveznosti do naših rojakov na tujem, zatem pa so obiskovalci sledili bogatemu in razvejenemu kulturnemu programu. Sodelovali so pevci, folklorne skupine in glasbeniki ter drugi, ki so popestrili že sicer vedro razpoloženje. Posebno zanimanje in odobravanje so poželi slovenski taborniki »Rod modrega vala« iz Trsta in Gorice, okoli 50, ki so ta čas Mešani študentski pevski zbor Kamnik vabi k sodelovanju vse, ki bi se radi resneje posvetili petju. Vaje se bodo začele v ponedeljek, 7. septembra, ob 19.30 v dvorani glasbene šole. Prijave sprejemamo do konca septembra. IO MŠPZ Kamnik^ preživljali prijetne urice pod Kamniškimi planinami, in so prišli na srečanje. Z burnim ploskanjem so jih obiskovalci nagradili za njihovo sodelovanje v programu. Vreme se je umirilo in ni motilo prisrčnega razpoloženja. S stiskom rok in željo v srcu. da bi se ob letu ponovno srečali, živi in zdravi, so v poznih večernih urah, tako izseljenci in zdomci, kakor tudi ostali obiskovalci, zapuščali Kamniško Bistrico. STANE SIMŠIČ Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.