-
■ A	A TI ^^ ■	'V A
flj < T Zedaqienik državah > M fl ■ /% ^^	/\ L^ | 1 I	1 f\ Jjj	•: in United State, -	g
m m VTAJxAkJ	-LxaxwV/JL/xjL	m	^zr?'vsa?SraJrT*	iS
1|f _ , , i r	_	flf	ud Lefal Hoi idayi. -:-]	i f
m 2-1 P01 ......*200 Kj T. .	. ... . . ~ A -	ffl	< S0,000 Readers >	K|
Ki—, „ u „ „"f List slovenskih delavcev v Ameriki.	Bi	i^mi ■	m	if
TfcLŽFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. gnttred m Sooond-Cla» Matter, Septamber 21, IMS, at the Port Ottka a* New York, V. Y- vate tki Art of OoBgm of March t. 1*71. TELETOM PISARNE: 4087 CORTLANDT, NO 73. — STEV. 73.	NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 2«, 1917. — SREDA, 28. MARCA, 1917.	VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
-
Pred zasedanjem kongresa, i
-o--. j:
WILSON BO 4. APRILA PROSIL KONGRES, DA MU i DOVOLI VEČ VOJAŠTVA IN DENARJA. — DENAR ZA VOJAŠTVO MORA BITI TAKOJ DOVOLJEN. — NEMCI NE BODO INTERNIRANI, AKO BODO LO JALNI. — MORNARICA BO VAROVALA OBREŽJE J IN BO SMELA STRELJATI NA VSAK PODMORSKI i ČOLN. — WILSONOVA POSLANICA ŽE IZGOTOV- 1 LJENA. — VOJNI KREDIT.
o--i
Washington, D. C'.. 'Si. marca. — Po mrzličnem oburo- * /.»vanju zadnjih treh <lni. je danes vlada nekoliko prene- , hala. da dobi narod priložnost, da pregleda vse, kar se je ] dovršilo in da lahko zabrani jiadaljno mobilizacijo. Dvoje stvari zdaj najbolj zanima javnost: 1. - Zbiranj«* članov novega kongresa, ki prične svoje zasedanje prihodnji pondeljek, da določi in začrta naro- ] dovo jnditiko za prihodnost;	]
•J. — Kaj bo napravilo ljudstvo, ki simpatizira z Nem- i čijo in kaj naj se s takimi naredi i
K tem domačim vprašanjem se pridruži Še zunanji ' puložaj. kaj nanuvč namerava Nemčija. Ali se bo Nemčija . umaknila tudi na morju, kakor se sedaj umika na suhem? , Ako se hoče Nemčija Izogniti vojni z Združenimi dr- , žavami. potem mora opustiti bojevanje s podmorskimi i čolni.
Danes se je uradno naznanilo, da vlada ne bo splošno 1 internirala nemških podanikov in rezervistov, ki sc naha-jajo v deželi.	s
Med tem, k<> je vojni in justični department, kakor i tudi detetivski urad pripravljen na vse okolščine, ki bi lah- ; ko nastale v sedanjem položaju, vlada za sedaj še ne misli 1 na to, da bi nastopila proti Nemcem v Združenih državah.
Vlada Združenih držav ne bo nadlegovala nobenega , Nemca toliko časa. dokler ostane lojalen napram Ameriki. 1
Vojni tajnik je podal izjavo, da ameriške državne ob lasti ne bodo delale sitnosti nikomur in nobeni narodnosti, J ako se ravna po zakonih Združenih držav. To velja za zdaj J kakor tudi v bodoče. Izjavil je, da so govorice, da misli a- , ineriška vlada internirati vse tujce, brez vsake podlage. , Vse varnostne odredbe, katere je do sedaj izvršila via- i da, zadostujejo, da bi se mogel zatreti vsak nemir in ni tre- ' ba zaradi tega zapreti Nemcev v jetniške tabore, kar bi bilo zvezano z velikimi stroški in marsikomu bi se tudi delala, krivica. Že večkrat je vlada izjavila, da ni njen namen, izvrševati nasilstva nad Nemci; od svojega namena tudi! ni odstopila navzlic nesramnim nemškim špijonom in 7a-h rot n i kom.	|<
Znano je. da inui vlada popisane vse one Nemce, ki! so sumljivi in bi bili lahko nevarni v slučaju vojne z Nem čijo, zato *">e bodo ob vojni napovedi izvršile nekatere aretacije.
Zadnje tri dni so se širile govorice o treh zelo upliv- j nih nemških osebah, ki so zapletene v zaroto proti Zdru- ] /enim državam. Tajna policija pa pravi, da tem govori- i cam ne verjame, dasi zelo skrbno zasleduje vsak pojav. < Odbor za zunanje odnošaje je bil danes pri Lansinga 5 v daljšem posvetovanju. Odbor je nato izjavil, da vlada f Združenih držav ne bo napovedala Nemčiji vojne, ako-jo je le mogoče preprečiti.	'	j.
Tajnik Lansing je rekel, da bo predsednik Wilson prosil kongri s. da proglasi, da se dežela nahaja v vojnem ] stanju; s tem pa še ni rečeno, da se mora tudi napovedati; vojna. Državni department ni naklonjen vojni napovedi.j Ko se 1k» v pondeljek sestal kongres, bo sklepal, kaj j i se ima storiti v prihodnje; toda. ker predsednik sam nil" za napoved, tudi kongres ne bo tega zahteval.
Splošno pa so vsi člani kongresa za to, da se proglasi vojno stanje, kar se bo tudi gotovo zgodilo.
Kongresni voditelji so bili že obveščeni o Wilsono-veni programu, katerega bo predložil kongresu najbrže v torek 3. aprila.
Predsednik bo zahteval, da ga kongres pooblasti, da; sine varovati ameriške pravice doma in zunaj; dovoliti se mora kredit, da sc pokrijejo stroški.
Kakorhitro bo kongres proglasil vojno stanje, bo vo- , jaštvo in brodovje izročeno predsedniku, ki bo smel ž njima razpolagati.
Wilson ima svojo poslanico za kongres že izgotovlje-no. 1 ta zložil bo nemško izzivalno postopanje, ki sili v j rojno. .
Ko bo razglašeno vojno stanje, bo bojna mornarica imela nalogo, da varuje ameriško obrežje in bo smela streljati na vsak nemški pmlmorski čoln. ki bi se hotel približati obali na tej strani Atlantika. ____;_ i
Boji t Macedoniji.
Paris, Francija, 27. marca. — Po oraHt-n jhJk«-*!! «»b*rtrt-l jevunju 40 iwuie čete zavzel«* 400 m«-t)rov «*>-v minili zakopov. V kolenu Čine «k> Iulja.ni preprečili holjrarski naskok.
Vmiii ao a« zelo živahni zračni Iw^Pri Pm&ffliuaua jeaeru «ao v.
Se je ubil. ker se je hotel ogniti , p«u.	j
Greenwich, Co mu.. 27. m ari-a.— \ Šofer Frank Robinzon s*> je neki vožnji rz avtomobilom hotel l ognifti psu. Pri tem pa se je nje- 1 gov avtomobil zaletel v neko drevo iu šofer je bil teiko ranjen. Eno uro pozneje je umri v bolruš-cici. Z«tM«ea ženo in troje otrok. {
"Nation" o Angliji.
Londonski tednik "Nation" je priobči zelo značilen članek o razmerah. v Angliji.
Berlin, Nemčija, 27. marca. — (Poročilo Prekmorske brzojavne agentu rt?}. Londnski časopis "Nation". ki je Angležem povedal že marsikatero, je priobčil te dni članek. v katerem ura v i tudi sledeče:
— Na \sak način moramo pri-poznati, da je Nemčija, kar Ke raz o-a ran j tiče. še vedno največji mojster. Se nikdar izza začetke vojne nas pa ni tako razočarala kot zadnje mesce oziroma tedne Ne moremo več tajiti, dk se naha jamo v neke vrste obleganju iii da zaenkrat nima nikdo niti najmanjšega načrta, kako se bi obranili tega obleganja. Ne .samo na morju, tudi na suhem nam slaba prede. Vsi naši napori zadnjih me-secev so bili popolnoma zastonj in brezuspešni.
Izza bitke pri Mame se je zda i izvršilo na zapadni fronti največje umikanje. Sovražnik se je umaknil ; on je imel od tega umikanja dobiček, mi pa izgubo.
Nemci so se umaknili iz celega labirinta strelnih jarkov. Razdejane pozicije in opustošene vasi «0 prepustili nam kot dedščino. On so se lepo umaknili, mi smo pa morali iti za njimi po močvirju in jamah, katere uo izrili naši lastn izstrelki. Kdaj se bomo pripravili na novo ofenzivo? Mislimo, da «e ne tako kmalo. Zgraditi moramo namreč nove ccsie in položiti nove tračnice.
Ako se umaknejo Nemci na črto Arra&-Sailh-f moramo nehote pri-pozmati. da Nemcev še nikoli niso vodile taiko bistre glave kot jih vodSjo zdaj. Prej je bilo nemško amadno vodstvo *la1>o in netim 110, zdaj je pa previdno in mogočno. —
Predsednik Wilson.
Predsednik Wilson se še zdaj ni odločil, kaj bo predlagal pL-i prvi seji prihodnjega kongresa.
Washington D. C., 27. marca. — Zaenkrat še nikdo ne ve, kaj se bo zgodilo pri prihodnjem zaseidiaaiju kongresa. Nekateri pravijo, da bo predsednik naprosil kongres za pri poznan je. da obstoji med Nem-čijoin Združenimi državami vojno stanje.
Senator Hitschock, ki je član odbora za zunanje zadeve, se je o tej stvari doilgo časa posvetoval s pred sedn i kom.
Reke je. da so zaenkrat tri možnosti :
Pi tdsediiik lahko odobri pred-j logo, naj se zviša sedanje stanje armade lahko stavi resolucijo, da obstoji med Združenimi državami In Nemčijo vojno stanje, ali pa. napove vojno Nemčiji.
Konferenca med predsednikom Wikonom in senatorjem Hitcho-cko-m se je vršila danes popoldne pred kabinetno sejoc
t
Paraik varno skozi blokado.
Washington, D. C.. 27. marea. -Angleški parnik "Remuera" je varno prišel v neko ameriško pristanišče. Plul je skozi nemško blokadno zono. Med >p<*tniki je veliko število ameriških bolniških strežnic, ka so se vrnile v Združene države.
Pojasnilo.
Po planih, Id nam prihajajo daa sa dnem od rojakov, posnemamo, da vlada med njimi aploino sani-aaaja, sa kak način bi bflo mogoča si preakrbetl m aagotoriti avatrij •ka krona, namreč aedaj, dokler jim jo oaDa Jo niaka, in prodno aa povepejo nope* do itna veljav«.
Lahko rečemo, da jo ai sloven aha naaalbine ▼ Ameriki, kjer M aa^Eaano na rm^prarljalo o tm
^W^gaflT toj aadori daja
Socijalist o Nemčiji.
Nemški socialist pravi, da si je Nemčija svesta zmage. ;— Angliji bo kmalo vsega zmanjkalo.
Stockholm, Švedsko. 27. marca. Nemški socialistični voditelj in lržavnozboi^>ki poslanec dr. A4-'>ert Suedekum. ki je prav dobrf nau tudi v Združenih državah, je ^ekel zastopjiiku nekega ameriške-era čav>pisja. da bo Nemčija v te_i vojni mahala, ter da lx»±o morali .tlačatd zavezniki precejšnjo vojno odškodnino.
0	sedanjem bojevanju z nemškimi podmorskimi čolni sc je dr. ^uedekum precej nezaupljivo izrazil :
— Res je, — je rekel. — da Angliji vsega primanjkuje, toda kdor nisli, da bo Angliji že te kom šestih mesecev vsega zmanjkalo, se nresneto moti. Kljub temu je pa miaga centralnih zaveznikov gobova stvar.
Če bo poskušala Anglija kaj do--eči. bo morala veliko več žrtvovati kot je žrtvovala dosedaj. An-Tlija je poslala v Francijo dozdaj ^amo toliko čet. kolikor je bilo absolutno prrtreba. Njen glavni na-nen ni bil doseči zmago, pač pa preprečiti, da bi se Franeojii ne •a^eli puntati.
Nemei stradajo in ne bodo -tradali. tudi če traja vtdna še eno ili dve leti. Mi imamo zdaj Se vedno nad 17 miljonov prašičev, in ored vojno jih htntoo nikdar imeli več kot 19 mrljonov. Goveje živine imamo nad sedem in pol miljo-'ia Niti v mirnih časih je nismo meli veliko več.
1	'-e bo treba, bomo \*so to živino r>okla:K.
Ker je bil zadnji čas silen mraz. ikoraj ni bilo mogoče transporti--ati ki-ompirja.
Vsled ie^ra so dobili ljudje ik> mestih le po dva funta krompirja na teden.
Res je, da nam primanjkuje živil, 1oda s tem še ni rečeno, da stradamo.
Socialistična stranka je še vedno kot je bila prej. Res se nam je izneverilo nekaj ljudi toda ti ljudje so kot nekak varnostni ventil, ki daje duška nezadovoljnosti.	,
Jaz sem popolnoma [prepričan, da bo ta nesporazum takoj izginil kakorhitro bo zavladal mir.
Nemci so metali strupen sladkor.
Pariz, Francija, 27. marca. —-! Francija d o!/i Nemčijo, da je ho tela zastrupiti francoske otroke, kot je delala, v Srbiji in Rumu niji.
Poli<5ija v Bar-le-Dae in Besan-con je svarila starišo. da naj pa-iijo. da otroci ne bodo. jeli "candy". katerega no metali nemški zrakoplovci. Sladkor je vseboval anzenik in druge ^rupe. V nekaterih škatljicah, v katerih se je nahajal candy, iso bili tmdi bacili raznih nalezljivih boltizni; ko se je škatljica odprla, so bacili všli in so okužili vse okoli stoječe.
Pošiljateljem denarja.
Denar ao ie vedno lahko pofilj a t staro domovino, dokler ne ht vojna napovedana, toda sprejemajo ga le pod pogojem, da aa vala« '. vojno ▼ Evropi mogočo izplača a zamndo, ali pa povrne.
Priporočamo pa poiOjatl po breatičnom brsojam, kar taka ps ;, ifljatve na morajo rstavitL
Parniki namroč le posadko rsamajo arstrijsko ta nemiko peifta i, lahto^ as po tmii zgodi, da bodo ves pgomot popolnoma ntarffl.
tKimer 1M, 200. »00, 400. ctooTaoo"to*tako <Sal> <te«Mt teTkrm Za J* ■dtm sMke Je Mjbnll^ da ee nam poflje U aa veek »ulov; afce M* : kaj prevrtan iimiIi, bomo pedali aasaj, iiIiimi M m r«—m <
4m Jnjujm^ak* m beds mm krmmma iifcli'SMriSSTk
aa OMaml aakanM "Mh naj^ee taslavMr,
K:	10.00......1.40	I	K:	iMLta________itn
K:	9040..........Z.e»	I	K:	MM
K:	SOuOO....................tJ»	I	K:	BOOLOO________BTJB0
K:	40.00....................K.10	f	K:	I0U0......	MJ0
K:	80JOO..........a.4A	t	K:	IOOlOO..mm__«ue
K:	00.00............7Ji	I	K:	TKJ0
*t tojoo.......... aao i k: tnin...... trjp
K: JMoXiXL!*II VLB j I: jOfluwZIZZZ JI I
1
Francosko bojišče. ;
Francozi vedno naprsdujejo. — Zavzei gozd Coney in mnogo vazi Ob hribu št. 304. — Tudi Angleži so zavzeli več vazi.
i
-
Pariz, Francija, marca. —! Južno od Oise smo napredovali v' rozdu Coucy; zasedli smo ves seveir j ni rob. Nemce smo posrnali za črto i Barisis-Servais. Naše čete so sinoči izvršile uspešen naskok južno od jrozda ter so osvojile vas Coucy-le-( 'hateau.
V	Arjronih smo Jiaskočiti sovražnika v okrožju Four de> Paris in j >mo v jeli več nemških vojakov. V L/otaringiji smo odbili več M>vrai-' nih napadov.
Drugod je bila noč mirna.
Nočno poročilo:
Med Somnie ic Oise so Nem« j 7. vso silo obstreljevali naše pošto iairke pri Roupy, Essignv in Be- j nay. Več sovražnih naskokov sme i preprečili.
Južno od Oise naše čete vedno: napredujejo. Ves gozd Coney, ka-, kor tudi vasi Petit Barisis, Ve-rueuil in Coucy-la-Ville so v naših \ rokah. Naše izgube so majhne.
V	okrožju Verduna je bila arti- j lerija zelo živahna zlasti pa ob: hribu št. 304.
London, Anglija, 27. marca, — Danes zjutraj je pregnala naša | konjenica sovražnika iz vasi Lon-! gaveisnes. Licramont in Equan ! court. Vasi smo zasedfi. V teh o-! peracijah smo vjeli večje številc Nemcev. Ponoči so Nemci nasko-čril nase postojanke i»ri Bcauuitz-Lez-Cambrai in so imeli uspeh. —| Proti jnti-u pa smo jih pregnali in smo izgubljeno ozemlje zopet za-| sedli.
Berlin, Nemčija. 27. marca. — Zarinli deževnega vremena so bdi1 boji na zapadnem bojišču bol?; zmerni. Boji so se vršili ob cest: j ml Bapauue proti severovzhodu. Angleži so zasedli Roisel po mno-gih neusuešnih naskokih.
i
_____________1
- 1
Laško bojišče.
Bim, Italija, 27. marca. — V ne-: del jo so Avsfcrijei poskušali v doli-; ni Sngana približati se našim po-' stojankam. pa smo jih pregnail
Na kraškem bojišču je bila včeraj artilerija zelo živahna. Posebno vroči boji so bili med Fri-gido in Boso Faiti. Potem ko so Avstrijci razstrelili naše utrdbe : so z vso silo navalili na hrib šfv.' 326; naskok se jim je posrečil in , in so zavzeli nekaj naših zakopov. j
Obdelovanje vrtov.
Washington, D. C.. 27. mar-a. -Razne oseb^ in družbe so pričele j agitacijo po celi Ameriki, da 1 bodo obdelati vsi vrtovi in prazni [*ro®tori po Združenih državah.' Tudi to je del preparedness.
4 Ženske v času vojne.
Že 11 tisoč žensk se je v zadnjih dme ipri^lasilo za slučaj voj-, 3>e. Nekatere se tudi vuzbajo v j rabi orožja. Večinoma pa bodo i zaposlene za fronto.
Nemčija in Rusija.
NEMČUA JE PREDLAGALA RUSUI, DA BI SKLENILA SEPARATEN MIR POD GOTOVIMI POGOJI. — DARDANELE IN BOSPOR NAJ POSTANETA MEDNARODNI MORSKI GESTI. — ANGLIJA NAJ PREVZAME PROTEKTORAT NAD ARMENSKO. — RUSKI CAR JE SE VEDNO ZAPRT. — ZNJIM POSTOPAJO KOT Z JETNIKOM. — CARJEVI OTROCI SO DELOMA OZDRAVELI.
NEMČIJA HOČE SKLENITI MIR.
London, Anglija. 27. marca. — 'Exeliange Telegraph Company" ie dobila iz Amsterdama sledečo brzojavko:
Na tukajšnjo borzo je dospela is Berlina neka brzojavka, iz katere je jasno razvidno, da po celemu Berlinu prevladuje mnenje, da je Nemčija ponudila Rusiji separaten mir.
Nemčija je stavila sledeče pogoje :
Popolna avtonomija Poljske;
Internacijolizacija Carigrada;
Izpraznitev avstrijskega ozemlja od strani ruske armade
in ruski protektorat nad Armenijo.
SPORAZUM S TURČIJO IN BOLGARSKO.
Petrograd, Rusija, 27. marca. (Poročilo "United Press). — Zadnje dni se je čisto jasno pokazalo, da se bo Rusija 'najbrže sporazumela s Turčijo in Bolgarsko.
Z zadevo sc najbolj bavi justični minister Kerenski, ki se ponol-loma strinja z Wilsonovim predlogom. da naj bodo vse važneja«. morske ceste vsem odprte. To naj ve"lja v prvi vrsti za Dardanele. Turčija lahko kontrolira morski ožini Bospor in Dardanele ter mesta. nahajajoča se ob teh morskih ožinah.
Ruska vlada se je začela pogajati tudi z Bolgarsko. Njen glavni namen je pridobiti Bodgarsko zase in jo iztrgati centralnim državam.
Bolgarski narod je najbližnji ruskemu narodu.
Sedanji ruski zunanji minister Miljukov je živel dolgo vrsto let v Sofiji ko je bil pregnan iz Rusije.
Ko se je vrnil v domovino, je imel v dumi dolg govor, v katerem je tudi rekel, da je bila Bolgarska precej oškodovana ter da mora na vsak način priti do svojih pravic.
RUSKE ČETE NA FINSKEM.
Kodanj, Dansko, 27. marca. — (Poročilo 4* United Press '). — Ruska vlada je tako prepričana o lojalnojfti Finske, da je zapove-dala v^ein svojem čeuini oditi iz Finske.
Tozadevno izjavo je podal admiral Mapirnovo neki finski depu-taciji.
CAR NIKOLAJ.
Carskoje Selo, (preko Londona, dne 27. marca). — Odkar je bil dopisniik "Associated Press" v gradu Carskoje Selo, je bilo izdanih več naredb, da se mora bivšega ca. ja strožje stražiti kot so ga str azil i do tedaj. To se je zgodilo vsled tega, ker so se razširile razne govorice, da namerava car pobegniti oziroma idla snujejo pristaši bivše vlade zaroto proti se-d&nji provizoricni vladi. Vse straže so ojačene. Straže tvorijo skoraj večinoma le prifctaši dume. V Carskojem Selu je pet polkov vojakov.
Ko je bil omenjeni dopisnik drugič tam je videl marsikaj, kar ga je precej presenetila Oni deJ Carskega Sel a, kjer stanujejo vojaki, je napravil na dopisnika zelo čuden utis. Vse je ne. no in u-mazazto.
Komandant stanuje v nekem delu poslopja, kjer dozdaj ni še nikdo stanoval. Komandant pravi carju "naš bivši car", d očim mu pravi vojaki "Nikolaj Komaajo-vič".
PRAVI JETNIK.
Častnik, ki je daiipi oltigoVoreaa » ttivfcc* carja in ki je ML snu
vsled svoje silne premetenosti in sposobnosti, izbran na to mesto, je povedal dopisniku, da bivši car ni samo "zastražen", ampak da je ietnik v pravem pomenu besede.
— On je zdrav, in je še precej dobro razpoložen — je rekel. — Samo če ga obiščejo člani njegove družine oziroma njegovi prejšnji prijatelji, začne jokati. V park ne sme več. Vsak dan se lahko izpre-haja od enajstih dopoldne do treh popoldne v posebnem, zagrajenem prostoru. V tem času je pri njem neprestano šest vojakov z nasajenimi bajoneti. Prav nič na boljšem niso tudi njegovi služabniki in njegovi dvorjani. Tudi žnjimi postopamo kot z jetnik L Ker nima drugega dela, odmetuje včasih sneg. Zelo se zanima kaj pišejo o njem.
CARI0A.
Bivša carica se nekoliko boljše počuti. Ona ni bolna na živcih, kot se je prej domnevalo, ampak ima srčno hibo. Ker komaj stopi na noge, jo morajo prenašati iz sobe v sobo. Veliki knez Aleksaj, bivši prestolonaslednik je zdrav. Razen velike kneginje Marije se je tudi vsem drugim otrokom zdravstveno stanje precej izboljšalo.
Vsa pisma in poročila ki jih dobi družina bivšega carja, mora cenzurirati poveljnik Carskega Sela.
Poveljnik je pokazal časnikarskemu poročevalcu cele kupe pisem katere so pisali večinoma kmetje, veliko steklenico, v kateri se nahaja strup in več pisem, pisanih s tajno pisavo.
RASPUTINOV GROB.
Z dovoljenjem poveljnika, se je podal dopisnik na grob umorjenega meniha Rasputina.
Grob se nahaja na veliki, s snegom pokriti pokrajini, poleg globokega brezna. Nad grobom je mala kapelica, katero so zgradili z caričinim denarjem pristaši Rasputina.
Poleg kapele je 'kakih dvanajst šotorov za romarje. Ko je bil dopisnik tam. je bila vsa kapela polna vojakov. Vse stene so polne raz nih napisov. Dopisnik je videl dva ali tri vojaka, M so plesali ruski narodni ples.
RASPUTINOV UPLIV
Petrograd, Rusija, 26. marca. "Ruske Slovo" je priobčilo znamenit članek o uplivu, ki ga j« imel menih Rasputin na vso carjevo družino, posebno pa ua carico. —
Carica je bila prepričana, da sta od Rasputina odvisna življenje in smrt mladega carjeviča.	*
Rasputin je nekoč povedal svojim iprijateljem in zaupnikom, da je s pomočjo dvorne daw V^tbe 111 dvornega zdravnika Badnajevrf prepričal carico, da se carjevic samo tedaj dobro počuti, ko je ou navzoč. Če se je kam odpeljal, mu je namešala dvorna dama v jed nek strup, nakar je začel boleha-: ti. Ob povratku Rasputina. so mu ■ dali protistrap, in earjerfč je bil [ zopet popolnoma zdrav.
Najprej revno ljudstvo.
I>niiaj, Avstrija, 27. marca. — Danes so v Avstriji zopet omejili porabo krompirja. Na vsako osebo ga pride po en funt na teden. V I 'prihodnje se bo poraba krompirja uredila tako, da mo revno ljudstvo dobilo večjo in bogatejši manjšo množino krompirja. Mesa. se sme kupiti po 120do 15G gramov šestkrat na teden. 1 Po gostilnah ne amejo k pijačam dali kram dati sladkorja,
Ag XAKQTU. 28. MAftTA'17
"Q LAS IN A R ODA"!
O■ ■J^Ma^iJublllfai^Hli j CM	i
• LOIIIIO P O B L 1 8 H I I Q OOMP1VT
U trm**.)
^lAWl 1AIHBI PwMait	LOUIS IiENEDIK, Trnanw
•<"* of Bastocai at tkc corporation and add rowca -of above (tfOcen: T/wtUwdt Ittwtt Borwonh at Manhattan. Sew fork City. N T.
Mm orio leto volja t lac aa Ameriko	Za aeio leto aa ueeto New York 5.00 j
la (Itfido.................. Hfio Zm pol let* m m wto New York.. 8.00
•a pal lata......................2.00 Za četrt leta u -oaato New York LS0 |
«a iVtn i^ta ................. LIW Za Inocnutro aa' aelo leto......iUO '
—*----—————-
tiLAW NAHODA" labaja raak dan Irrewnfl nedeH In praxnlkor.	j
D L A S NARODA"
("Yoke at the People") waned «*erj daj except Sunday« and Hoi days. ___Kabecrlptlon yearly $3.00
l>optal brea podp«ar la oaebnosd ae oe prldMnJeJo. Denar aa] ae blagovoli poftiljati po — Mon< y Order. rti miainM karala naročnikov proalmo. da ae nam tUdI ptejiaja MuMk aaananl. da hitreje najdemo paalomlMa-
Doplaon la peMljatram naredit* ta naslov.; "O L A 8 NABODA"
C Oortlaixlt Ht.,	New York CWtr
Telefon: 4«87 Cortlant t	|
__^^^^^^^_i
__'
Ne zanašajte se!
-o--
Ko je nastala napetost med Združenimi državami ir j Nemčijo ter deloma tudi Avstroogrsko, so prijateljem A v- i atrije in Nemčije popadala srea v hlače.
Takoj >e je bila namreč raznesla govuritxi, da bo ameriška vlada v slučaju vojne dala zapreti vso avstrijske in nemški' podanike ter da bo državljane avstrijske in nemške narodnosti, ki so bili prejšnji čas avstrijski oziroma nemški podaniki, eelo bolj nadzorovala kot pa druge. Ljudje so se prestrašili in umolkli. Zdaj le bolj na tilio izražajo svojo naklonjenost svojim bivšim valpetom.
<	udimo se jim. da jih niso mogli prepričati o krivie-nosti Nemčije in Avstrije miiogoštevilni dokazi.
<	udimo se jim, da v svobodni derželi še zdaj ne morejo I spoznati razločka med svobodo in hlapčevstvom.
Xi<- čudno se pa nam ne bo zdelor če bo moral kdo pre j cej trpeti vsled « ne same nepremišljene besede, izgovorjene na kateremkoli mestu.
Da se ne bo kdo preveč zanašal, oziroma, da mu je do- i voljeno vse govoriti, bomo priobčili izjavo vojnega tajnika Bakerja s potrebnim pojasnilom.
Iz Washingtona poročajo, da je vojni tajnik precej na ; široko razpravljal, kaj se bo zgodilo s podaniki centralnih j oblasti, če bo izbruhnila vojna med Združenimi državami in Nemčijo.	I
Vojnega tajnika sn nadaije vprašali, če res namerava vlada Združenih držav določiti posebna mesta, kjer bi Sili koncentracijski tabori, v katere bi spravili nemške, av- j strijske, turške in bolgarske podanike.
Baker je odvrnil, da vlada ni nameravala ničesar ta kega in je pristavil:
—	Inozemci, nahajajoči se v tej deželi, se bodo lahko |x>polnoma prosto gibali. Nikdo jih ne bo nadlegoval, seveda, če se bodo v vseh ozirih pokorili našim zakonom.
Na vprašanje, kaj bo z rezervisti centralnih zaveznikov, je odvrnil vojni tajnik:
—	To, kar sem prej rekel, velja za vsakega, ki je tukaj, oziroma kateremu je dovoljeno priti v našo deželo. Tu še enkrat po vd ar jam, da se morajo ti ljudje popolnoma pokoriti našim zakonom.
1» precej zanesljivega vira se je tudi doznalo, da bodo v slučaju vojne vse jxjdanike centralnih držav registrirali oziroma popisali, tako, da bo vlada takoj vedela, kdo se je prestopil proti postavam te dežele.
-mwmjp
Mož, kot je vojni tajnik Združenih drtžav ne more, ne t sme in ne zna lagati, ko gre za stvari, ki se tičejo splošno-sti in zategadelj je vsak avstrijski in nemški, bolgarski o-ziroma turški podanik brez skrbi. ^
Ena točka pa je, katero je treba najbolj vpoštevati: i Vsak iuozemec je dolžan izpolnjevati postave te de-j
žele.
In največja postava, ki sieer ni zapisajia, pa je vseeno j največja in samaposebi umevna je:	j.
Spoštuj deželo, ki ti daje kruh, zaslužek in življenje i sploh 1	v	i
Spoštuj deželo, ki te je gostoljubno sprejela in ti daj; vsa mogočna sredstva za napredek, izobrazbo in boljše žr?- T ljenje!
Kojaki, ee hočete sami sebi dobro, izpolnite to posta- i vo! Imeli boste prijetno zavest, da izpolnjujete v polni me- j ri svojo dolžnost in poleg tega se vam ne bo treba ničesar-bati!
,	%	/ t _jr
*•*-« -S- .	jr	j
Razkol na Slovenskem, j;
Ljubljana, meseca januarja 1917. I]
Slovenska katoliška stranka se je razcepila v dva de-; 1 la. Danes se ne sliši več v celi Ljubljani in nikjer na Slo- 1 venskem imena "Slovenska Ljudska Stranka", ampak t samo še "Suštersičevei" in "Krekovei".	'	jr
Na velikem zborovanju "Zadružne zveze" so glasova- \ li za JŠušteršiča kot deželnega glavarja mnogi neodvisni 1 elementi. Med temi je bilo največ takih, ki so jih k temu A prisilili župani in starejša duhovščina,	*
"Slovenski Narod" pise:	a
— Ze dolgolasa seje opažalo, da j* Šusteršič-zela l^u-(t
Willard, Wis.
Kakor je bilo že por<xano. sc ie vršila 17. t. m. nominacija ob-1 činskih uradnikov. Nominirani so bili slede«či: Za župana: g. Josip Pekolj, Slovenec, protikandidat ie Nemec; prvi podžupan: Frani. Pran eel j m Frank Boh, oba Slovenca ; drugi podžupan: John Ba-juk, njegov nasprotnik je drnco rodeč; tajnik Josip L/unka in Jo sip Jordan, oba Slovenca; blagaj nik; A. Zupančič, nasprotnik je : Nemec; za asesorja: John Pet-• kovšek in Frank Cmok. oba Slo-! j venca.
t Skwenci v Will&rdu in na Gor-j manu, pokažimo svojo moč na vo j lilni dan 3. aprila, da bodo na Vi j kandidati izvoljeni z največjim: številom glasov! To bo ponos naši | naselbini. Ako le hočemo, je zrna naša!	AVillardčan.
Wilton, N. Dak. j
Namenil sem se sporočiti neko j iliko iz te <mrzle North Dakote.
Imeli smo zelo ostro zimo. Zdaj: je že nekoliko ogrelo, toda' imamo še vedno velikanske kupe; mega. To zimo smo imeli tudi ; mnogokrat pretrgan železniški i promet. Po ves teden nismo imeli ! železniških vozov za premog. Premog, katerega tukaj kopljemo, ; imenujejo mehek premog, dasi je. trd kot kamen.
j Tukaj sta dva rova. Eden že obratuje nad 18 let iu je iz, njaga J pobran že skoro ves premog. Pravijo 'tudi, da ga bo voda izalila, kakorhirtro se prične »neg tajati. Voda že tudi sedaj sila vanj. Lan- i sko je«en so odprli nov rov. V njem na« zdaj dela kakih sto pre- 1 raogaztjev; prostora p« je aa 160. •Vt&mg je visok 8—9 čevljev.
Delamo po pet dni na teden. : Dru/.ba vedno pravi, da primanjkuje železniških voz. Pr«-mosarji pa mnslinto. da na spomlad ne potrebujejo ljudje toliko premoga kakor na zimo. Do sedaj je bilo ie vedno, da nam ,ie zaeelo primanjkovati železniških voz !:a-korhitro je nastopilo toplo vreme.
Zdaj sem so namenil opustiti to •delo, ker že kopi jej n tejra '*čme-7a vraga" nafl pet li-t.
Večkrat berem kak dopis slovenskega fariiterja; zlasti iz AVis j ''emsijia jLh je precej. Kt-r se ta-nošnji farmer j i še najbolj poli valijo. zuto sem.se namenil tudi i-iz. da greun letošnjo pomlad na farme v Wisconsin, kjer si mislim i kupiti košček zemlje.
Prosim one rojake, ki »e nahajajo v okrajih Florence in Forest, da mi pišejo nekoliko o tameš-njih razmerah. Slišal sen\, da je tam ze več naših rojakov kupilo 1 farme. Ako je to res. prosim svo-i je rojake da mi o tem pišejo kaj j bo4j natančnega. Podati se name-I rava;m v tak kraj, kjer je sola in I cerkev. Ako je pa ni, pa je ve>; ! Slovencev, jo bomo pa vstanovili Naselil bi se samo tam, kjer je več mojih rojakov Slovencev. Če kdo ve z a kako priliko, ga prosim, da mi piše, za kar mu bom zelo hvaležen.
Prosim, <da mi pišete na spodaj oanačeni naslov: to pomlad si hočem te kraje ogledati.,
V Wiltonu nas je le malo slovenskih družin in sšc nud <*eboi prav dobro razumemo. Mnogo več je Nemcev in Angležev. pa' tudi Rusov in Švedov.
K sklepu pozdravljam vse eita-telje in čitateljiee "GL Nar.ri .
P. Žagar, j Wiltco, N. Dak '
Dopisi.
bosumen na vos Ki*ekov naraščaj. Med Šušteršičem in Krekom je prišlo marsikadaj do resnega spora.
Razkol med slovensko katoliško stranko je povzrc-Čil 8ušteršič s tem, da je hotel dobiti na svojo stran vseslovensko duhovništvo. Sliceval je seje in prirejal sliodo. Njegovi pristaši so poslali k vsakemu posameznemu duhovniku svoje zaupnike, da bi ga pridobili zase.
Krek je molčal in čakal.
Niti tedaj se ni oglasil, ko je Šušteršič sklical shod svojih ljudi ter skušal izključiti iz stranke njega ter pro-I fesorja Jarca. Šuštersič je metal Krekove pristaše iz slu/J', I oviral jih je pri avanziraiiju in črtal njihove vojaške reklamacije.
Graško časopisje je pisalo, da je borba med Šušterši-čem in Krekom borba dveh velikih mas naroda proti interesom buržoazije.
Sušteršič je dolžil Kreka, da je 4*prepojen z idejami, ki snn*de po socjalizmu."
Zastonj se je govorilo, da je Krek sam duhovnik. Šu-šteršič ni hotel o tem ničesar slišati.
Časopisje je prepričano, da bo v tej borbi zmagal -Krek. Kajti pridružili se mu bodo tudi konservativci, ki morajo naposled vseeno uvideti, da Šušteršič izkoriščuji-njihovo razpoloženje za utrditev lastnega položaja. Ediiio Krekove ideje lahko zagotove Slovencem bodočnost.
RUSKI CAR NA SVOJI JAHTI.
Novice iz Ghicaga.
Chicago, HI. — Povodom stavke izdelovalcev ženskih oblek bil je 24-letni krojač Edvard Tone-ček, ko so stavkarji udrli«v tlelav-nico, kjer je delal, zaboden. Oil pričetka stavke zaprli so nad 100 delavcev.
—	Joscf Pijronto. št. 2542 Went-worth Ave. prišel je blizo svojega doma z nekim drugim Lahonom v prepir, potegnila sta revolverje in začela streljati. Policaji so prihiteli. aretovali Pigoaita, ki je dižal še revolver v roki. Drujri i>olentar je pobegnil. Pigonto noče izdati njegovesra imena, dasi svojega ''prijatelja'* dobro pozna.
—	Rt. Rev. J os. Koudelka, škof v Superior, je dobil od Čeha iz Liverpoola pismo, da se naliaja v tamošnjem koncentracijskem t«i-boru v Avstraliji 12 Čehov in cko-li 1200 Dalmatincev in Hrvatov. l*rosili so, da bi jim poslal hrva-
i ške molitvene knjige, posebno pa kriiev pot.
j — V njegovem stanovanju, 610 sev. Deaborn cessta našli so mrtveca John Davida, ki se je imenoval tudi Tirna, zadušil se je s plinom (samomor) ; trdi se. da je bil ogle-duh za neko tujo silo, seveda se samo obsebi razume, da za Nemčijo.
David si je nadeval razna imena : Thuma. Toma, David, Zaeha-rias in je zapustil preeej korešpo-dence, katero so zaplenili zvezni dektektivi. Največ si je dopisoval s Pera Mirzo, bankarjev v Umria, j •Perzija, ki mu je nedavno poslal j $5000 in zahteval potrdilo. Poli-i cija ni mogla dognati, si li je Tu-i ma končal sam življenje ali se je j uri »od i ha nesreča.
—	Grocer j i v Austin so sklenili, tla bodo računali za vsako posilja-tev na dom po 5 centov, katea-o I morajo nesti na dom in 1 e za fce-
; lefonsko naročilo. Ni dvoma, da bodo pričeli tudi drugod delati po tem zgledu, in mlade dame bodo morale vzeti koš seboj in iti same na trjr.
Grocerji pravijo, da si drugače ne raonejo pomagati včasih naroče trfefonično za kakih /par centov in to jim treba pošiljati domu. Grocer pa mora imeti konja, voz in voznika, da niso to mali stroški, se razume samo ob sebi. Dame pa navadno itak doma leaiobo pasejo. toraj je edino le pravočasno, ako za take usluge plačajo. Za telefonska naročila bo treba plačati cent, ker izgubi grocer, ko stoji pri telefonu in piše naročila, vedno čas. mora imeti v trgovini radi tesra pomočnika, ki tudi ne defla zastonj. No, sloveneske žene s tem ne bodo prizadete, ker gredo navadno same nakupovat. "— Policaja Wmk Card ena po- " srresajo od 1. marca naprej. Pride-1 jen je Ml na postaji na Lake ee- 1 «i. Bržkone ao ga spravili r kraj.: ljndje, katere je zaaladovtf m pre- i ffsnjsL	Ji
Naročite žganje in vino za bližajoče se praznike
od dobro znane tvrdke
BREMAN & OSGOOD
:
113 Fullerton Street, Pittsburgh, Pa.
Piaite po cenik, naroCilni list in za-lepke.
Pazite na naš veliki oglas v četrtkovi številki tega lista.
1. niarea je poslal še svoji ženi na 114 Karlov Ave., mesečno plačo, oil tesra časa pa ni več slišati
0	njem. Njegovi predpostavljeni pravijo, da je bil jako vesten policaj. ki se je pijače ogibal.
—	Dr. Ortcigerja ,ki je bil piči 2 leti obsojen vsled umora -in nedavno izpuščen iz kaznilnice je zopet v luknji. Obdolžen. da je izvršil na Minnie Škovil-ovi nezakonito operacijo, vsled katere je potem v bolnici umrla. Predno je umrla, je obdolžila dr. Ortcgerja. vsled česar «ra je policija aretova-la. Mož umrle pravi, da je on poklical zdravnika, da pa več o stvari ne ve. Policija pravi, da je bil Ortciger prej mesar in potem pričel študirati za zdravnika.
—	Pisatelja cele vrste grozilnih pisem čaka precejšnja kazen, ako sra dobi policija v roke. V zadnjih dnevih dobila je cela kopica trgovcev, javnih uradnikov, mladih žen grozilna pisma, koj li poroke so bile naznanjene zadnje dni po listih. Na zavitku napisal je pošiljatelj napačen naslov, podpisal j se pa vedno "Smrt ". Taka pisma ' so dobili:
Mayor Thompson, načelnik policije SehuttJer. Leonard Busby, j načelnik pouličnih železnic Fred ! Upliam, predsednik Consumers ; Oo. Julius Rosemvald, predsednik
1	Sears, Roebuck & Co.. zvezni sod-| nik Land is; razun tega še 6 deklet
.!iz bogatih rodbin, [j — John Soboj, ki je ustrelil svojo ljubico Emilijo Rudonovo . je bil obsojen na ;>5 let ječe. Re [ kel je, tla jo je ustrelil iz ljubo );sumnosti. ker je sla z drugim na 5 zabavo.
—	Na vrtu Bismarck so imeli [; prodajalci avtomobilov banket .(združen s kabaretno predstavo J Ravno, ko je bila predstava' \
Jnajlei)šem tiru. priletel je pristei; j'češki "povidlov.v kolač" na hst „|vici stoječi igialki na nos. Priče! j s? je prepir, igralci niso hotel k nastopiti, dokler ne prid«- polici j a v pomoč in varstvo. Telefon o .ivali so po njo in kmalu jih ji M bil poln voz v hotelu, stavkajo pn '! kakor znano ne samo natakarji marveč tudi igralci.
Dobra volja je pa minula igral jce in prodajalce avtomobilov in tako so se hitro razšli; zaprli pa L niso nikojrar, ker nrkdo ni hote!
vedeti, kdo je vrgel krasotici na j loj tri kolač na ljubeznjiv n<j=»ek.
. i — Velika porota je obtožila tri [j volilne uradnike vsled goljufij pr [I primarnih volitvah dne 27. fe . bmarja. Proti drugim je pa iz , dano zaporno povelje in bodo br žkone kmalu v luknji.
—	Račun mesta Chicago za pre
. mog znašal bo za letošnie leto — $930,000 ali za $250.000 več kot . pa za leto 1916. Je to posledica pn i draženja premoga. Samo mestni 'vodovod bo potreboval za premo«;
| -190,000 več kakor pa lansko leto. __
Za smeh in kratek čas.
MODERNO.
Gospa A.: Včeraj si pa biia v gledališču izvanredne prijaziir. napram svojemu možu.
Gospa B.: Kaj pa misliš1 H--tela sem samo svojega ljubimca napraviti ljubosumnega.
SOSED V HOTELU.
Gost: Natakar, dati nu morete nocoj drugo sobo. kajti moj sosed taKo smrči, da sf podobe tresejo na steni. Ali ne bi mogla v sosed ni sobi spati ona-le i^ospa pi*i drugi mizi?
Natakar: Jo je vendar vaša soseda!
KAJ MU JE MANJKALO?
Tramp: "Prosim lepo, gospa, revček sem. Zdravnik mi je dal yd ra vil a. toda pomoči potrebujem, da jih zavzamem."
Gospa: "Ubogi človek! Ali hočete imeti žličko, ali kozarec vode?"
Tramp: "Ne, radi tega vas ne, bi nadlegoval. Stvar j« taka: zdravila moram piti pred jedjo, m sedaj bi rad vedel, če imate za me ponižnega konica?"
jb I Pojdi in zdravi
mM bolne.
330.000 bolnih j« i^kmlo in našlo zdravila pri FatberMollingerja, gbsovitm dubomu-zdravnika v Pittsburgh, i*a.
NJEGOV GI ASOV ITI ZDK,\\TLNI ČAJ.
Father Mollingerjev zdravilni čaj je-•»»•stavljen iz najboljših, cvetlic, skorlj, korenin, zrnov, Ustja, katera rastejo v vseh krajih sveta in vsako poedlno zase ima izvrstno zdravilno rnoo.
Iskustvo dolgih let je naučilo te^a blaženepi duhovna-zdravnika, da ravnn v prircxll rastoče zdravilne sestojbiua najuspeSneje delujejo na človeški cr^n-nizem, z:ito tudi ni nikdar nozabil pr»"l. pisati svojim bolnikom, ki so bili trpeli na katerikoli bolezni, da uživajo ta čaj.
Ako trpite radi bolezni v želodon. !«» dlcah, čevah, melmrju, ako nimate te... . ako ne hodite redno na stran, ako slafv prohnvate. ako imate clavobol, ako «»io slab, vam bo Father Mollinger-jev (u * . irotovo i>omagal, celo v slučajih, ko so i vse druga sredstva odpovedala.
Ena velika škatlja tega čaja, ki trajit C mesecev za I dolar. C Skatelj zn S dolarjev, pošljemo kamorkoli.
Ako želite tej preisknsiti, predno [liotcte naročiti, pošljite nam svoj natančen naslov in poslali vam bomo zastonj poskusnjo.
Naslovite takole:
Mollinger Medicine Co.
207A West Ohio SL. Pittshnixh, P*.
I
Dnevne novice.
; ___
Požar v Vladivostok!'.
London. Anglija. "27. marca. — Tz Rusije poročajo, da je bil v Vladivostok*.! v.-lik požar, katerega j«> moral kdo podneti. Zgorele i so velike zalogo bombaža.
Obregon aretiran? i Washington, D. <'., 27. marca.-I Državni department ne vrjame .vestem, ki so bile včeraj rnz^ir-jene, da so Carranzove oblasti aretiralr nekdanjega vojnega ministra generala Obregona.
T'radna poročila iz Mehike p!*a-|vijo, da je razmerje med Cr-.rrrii.-izo in Obregonom kar najprisrč-j ne j še.
<
Mackensen bo organiziral turško vojsko.
London. Anglija, 27. on area. -— ; Feldmarsal Avgust pl. Mackensen je priš« l v Carigrad z name-non. da reorganizira turško armado. Tako ne poroča L: Derna v Švici.
Štiri tisoč Nemcev dezertiralo.
Haag, Nizozemsko. 27. mavca. -Tu .sem je prišlo z meje poročilo, da je štiri tisoč Nemccv prekoračilo nizozemsko mejo Ln so prosili hrane. Internirali s.» ji!i v Zwolle.
"Appam" ar.gleški.
Washington, 1). C., 27. marca. -Angleški pamik, katerega je /.:•.-,jela nemška pomožna križarka '"Moewe" in ga je poslala v Ame-!riko. bivdo dobili angleški lastniki nazaj. Tako .je razsodilo ameriško vrhovno sodišče.
Napad na New York.
Dr. Ad. L. Boyce je med preda-} vanjc-m na vseočiliseu New York izjavi!, da bodo Nemci v slučaju vojne napadli New York. Kako to misli, ni povedal.
Car in carica v samostan.
Petrograd, Rusija, 27. marca.— Najbrže bodo «'arja in carico zaprli v kak samostan v severni Rusiji. kakorhitre- bodo otroci ozdraveli. .
Ruski samostani so zidani kot kake trdnjave. Tudi car Ivan VI. je bil zaprt dvanajst lot v samostanu Ilolmogorv ob Belem morju severno od Arhangelska.
Nemški princ podlegel ranam.
London, Anglija. 27. marca. --'"Daily Express" poroča, da j» nemški princ Friderik Karol, o katerem se je poročalo, da je bil pri nekem zrakoplovnem poletu ranjen, umrl za dobljenimi ranami.
Mule pobegle.
Lcndon, Anglija, 27. marca. — Angleški vojni urad poroča, koliko se uniči in izgubi v vojni vsled nemarnosti. Tako so v ne-veni taboru privezali h koloau mule, ki so bile vredne nad oseni tisoč dolarjev. Ponoči so «e razvejale in vžle; videli jih niso nikdar več.
GLAS NARODA. 25 MARCA '17
Huni se umikajo.
— Pred tremi leti je bila ta pokrajina najbogatejša v Franciji, zdaj pa je popolna puščava, — tako piše časnikarski poročevalec newvorškega lista "The Sun". — Ko so s** Nemci umaknili, je obiskal izpraznjeno ozemlje.
Nobena vojska nima uiti sence pravice, opustošiti /Mulju na ta način. Vojna postava to prepoveduje.
Nemci so napravili, da skozi dve leti ne bo mogoč-1 prebivati v mestih, katera so imeli zasedena. Niso samo razstrelili hiš, katere so prej oplenili, temveč so uničili tudi vse rastline in izgrebli iz zemlje posejano žito.
Poleg tega so ljudstvo oropali in izpostavljeno je bilo vsemu poniževanju. Več kot sto jih je umrlo vsled lakote in ix>tnanjkanja.
V modernem času se še ni slišalo o takem ropanju ii nasilju in Bog ne daj, da bi se še kedaj moralo slišati, po tem ko bo vojna končana.
Sesti in sedmi člen haške pogodbe pravi, da privatno premoženje ne more biti zaplenjeno. Toda vojaška u-prava lahko vzame take stvari, ki so potrebne za vojaške namene; toda plačati se mora vse, ko je vojna končana.
Ropanje pa je izrecno prepovedano; toda ropanje je bilo pri Nemcih običajno, ako so se namenili umakniti. Nič jim ni bilo sveto, ničesar niso prezrli.
Z ropom niso prizanesli niti bolnim in starim. Pobra li -m hišno opravo vsake vrste in so jo porabili za vojake in častnike. Ljudstvo je bilo popolnoma oskubeno in pre pušri uo svoji usodi Po haški pogodbi se mora denar iu druge vrednosti, ako se vzamejo mrličem, oddati so vraž i ; vladi. Toda umikajoči se Nemci so oropali tudi žive.
Svet mora vedeti za vse te nesramnosti.
— Namenili smo se, da predložimo splošnemu sodi-< ii ^^a dejanja, katera so zakrivile nemške oblasti,-— je rekel francoski ministrski predsednik v noti, katero je poslal vsem francoskim poslanikom v nevtralnih državah.
Vojska, ki je storila ta nepotrebna in zločinska dejanja, ni bila lačna, ni trpela pomanjkanja in ni bila zbegana. Imela ni povoda.
Pod nobenim pogojem se ne smejo porabiti za vojii-ske namene umetniški in znanstveni predmeti in zogod< -vinski s}K>meniki se ne smejo porabiti' za vojaške operacije; toda ti vandali v uniformi so na povelje svojih častnikov \Ht natančnem načrtu uničili vsako spominsko iti ljubo stvar, ki je bila lepa in koristna.
NiiVsar niso pustili v deželi, katero so izpraznili. Po-pohiouia so uničili vse pogodbene in posestne listine.
\ >e so storili, da so razžalili srca nesrečnega naroda, katerega lastnino so uničili. Tej podivjanosti ni para v zgodovini.
Fo je tako strašno, tako grozno in barbarsko, da človek ne more zapopasti take obsežnosti.
NOVE SLOVENSKE
siti pšenico. Kaj takega nisem še ^ Qfg*aai»!fgf^^	\j
nikdar videl; zato mi je bilo prav j j težko. To delo* sem opravljal tri mesce. Potem sem zaeel šivati. Vedno sem misliJ, <ia je to roko-, delstvo slabo; zdaj pa seai izpre-videl, da je zelo dobro.	j
Spočetka seni delal na kmetih, potem v majhnem mestu, "-daj pa sem v Ort-nburgu. Koliko časa bom tu, ite vem; uj*a>in pa, da o-stanem do miru.	j
Dozdaj je bilo dobro, zdaj pa.( se je pričela tudi tukaj velika draginja. Par čevljev velja o5 rubljev; pred vojno so pa bil* 5-0 rubljev.	I
Da bi vsaj„kmalu zopet nastal* mir. V Ameriki vam je vse bolj znano; tukaj nobeden nič ne ve.
Iz tehnike.
Červenkov 4' fotof oaograf''.
I Padec Przemysla.
*iow>nski jetnik Mihael Dobravec.
V	IVzemvsel m&o p nil i 15. av-Custa 1914 iz Ljubljane. V začetku bilo \se mirno m v danih ra/up iah s«- precej dobro. Vsak
s i no se lualo vežbaii v rabi »»roljd; včftHUi pn jh&*> tudi kopali
Stuut» |ia v ptem.bra smo zasli-\>a-\>» norele iz topov. Ti strvJi pa so bili ie jako daleč. Potem pa so bili vsak dan bližje. Kmalu nato «»o Rusi po* v Przemavsel zaprli »i bili smo obkoljeni ves sep tember. V oktobru smo prodrl ruske čete in smo si napravili pro »-to po! \ ožili so nasn zopet ii v »v Pripeljali so kakih vlakov zivria in drugih vojnili potreb Hčin, Med tem časom arm prejel tudi od svoj« žene 30 kron- od otiega 1-ajst nisem več sli.sa! o njej
i NTm^a oktobra je bilo mesto zop» t zaprto in Rusi na nas pritiskali z v**'h strani. Z vsakim dnem >o bolj pridno pošiljali v ji : • ■ s t ■ i šrapneb' in granate. V tt-ni <*nsu nem jnjuajveč šival, ker sem m iitislil, da jc vedno bolj varno pn kopitu kot pa pri k&nonu.
V	novembru si mogel »t- kaj kupiti; \ decembra smo že pritVli jesti konjiško me«o, kupiti pa nismo mogli \eč nič«»ar.
Moke nam je bilo zmanjkalo; v malo množino, katera nam je ie j»re«»!»tala x» meiali peoek. žaganj- mlete kosti. S tem ismo se preziriLi. Zadnje	je nastala
silna lakota, da **> ljudje kar padali onemogli iu izstradani na tla.
II*. decembra ob 11. uri dopoldne smo pričakovali, da dobimo kaj /a kosilo. Sedelo tms je skupaj iest vojakeden j« bel iz Goriee, edeei iz Vipave, trije iz Kranja in jaz, ter premišljujemo nai« bedo. Kar naenkrat se zemlja strese iu ž njo naša vojašnica. i>ipr- so kar zletele iz okeiq. Vjsa kdn je mislil, d» se bo vojašnica sesula na kup in na naše glave. Ko pridemo u vojašnice, vidimo da sta se porušili dve hiši. Nek ruski mtkuplovee je vrgel bombo kakih 50 metrov od vojašnice Run je nameravaj vreči bombo na vojašnico, pa mi dobro pomeril. V obeh hišah je 'bilo ubitih 6 oseb.
Od istega doe je skoro vsak dan prišla kaka bomba, šrapneli §m i'O frčaii nad našimi glavami
da smo bili noč in d«ai v nepopisnem strahu. (\1 tedaj naprej je straža skoro vsak dan najmanj enkrat zaklicala: "Ae ropi an!' Pri vsakem takem klicu smo zbežali iz vojašnice, ker se vsakdo boji smrti.
Proti koncu pa smo se vsemu privadili, da we nam je zdelo kot kak cirkus.
K^r ni bilo drugače mogoče, smo se morali padati. Vsled do godkov zadnjih dni i)<> cmorem vsega natančno popisati ker je •človek preveč razburjen.
Zadnji dan 1TJ. marca 1915 so biii do petih zjutraj silni boji. Po tem pa je nastalo naenkrat vse tiho in mirno: Przemvsei je pa del. Potem pa so začele pokati mine; rušili so se magacini, utrdbe »n (mostovi. liilo jc kakor sod-nji dan. Ob S. uri zjutraj sem že videl ruskuga kozaka. Nato so Rusi pomalo in mirno pričeli prihajati v mesto. V Przemyslu smo bili se do 25.. poteni pa smo vzeli palico v roke in culico na ramo in šli smo naprej, ne vedoč, kam.
Xaprej v Rusijo!" je bilo povelje.
Hodili smo spočetka tri dni peš, potean pa so na« spravili v vlak. Vozili »ono se 20 dni j. 15. aprila s.no prišli v Skobedev, daleč v Aziji.
Moram omeniti, da se ni nikomur nič ialega storilo. Kdor je v.iet, je na varnem. Rajijen nis^m bil in sem prišel zdrav v Skobe-lev.
Tam pa smo vsi zboleli. V Przemvslu smo bili vsi sestradani. Skozi Rusijo smo trpeli velik mraz. kakoršnega v naših krajih ni. Ko smo prišli v Skobelev, -se nam je »zdelo, da smio priš-Ii v peč. Bilo je že vse v ervetju.
K zdravniku smo hodili vsak dan. Marsikateri je bil danes še zdrav* jutri je šel k zdravniku* čez dva dni pa je bil že mrtev.
Pričele so tudi mene boleti noge kot še nikdar poprej., Bolele fo me tudi oči. Hodil sem k zdravniku 14 dni. Imeli smo slovenskega zdravnika iz Ljubljane, dr. Vidmarja, ki je bil z nami vred vjet. Ta zdravnik me je ozdravil iii nikdar ga ne bom pozabil.
V Skobelevu smo bili tri mesce; potem pa so nas zopet naložili na vozove ter nas peljali v Rusijo na deio.
Upodobi jajoča umetnost ima pred drugimi umetnostmi to prednost. da ostanejo umotvori ohra njeni za dolgro dobo tuidi potomcem. Predavanje deklamatorja, pevca, instrumentali^ta ali celega orkestra se t>a ne more ohraftiti in traja tedaj umetniški proizvod te vrste le za dobo izvajanja.
V treaiotku, ko se ustvari, tudi že zopet preneha. Pač imamo od leta 1876. Edisonov* fonograf. ki more ohraniti glasbene ali dekla-mator&ke proizvode. Pa trorovo se vsakdo bralcev spominja, da, če je slišal f ona graf ali tudi Berliner jev 1. 1S86 izbol jšani gramofon, kako sitno moti vrvenje motorja in da dobi vsekdar človeški glas pločevinast zvok. Te nedos-tatke je praški iniener Cerveuka baje popolnoma odpravil in je njegov *' fotofotiogra f'' zmožen, napodo-biti vsaiki plas 7. istim značajem in barvo, kakoršen je v n-aravi.
Pri fonografu in gramofonu sliši poslušalec le jeden del tres ljaijev dotične membrane v stroju, namreč one, ki se raztezajo navzgor, červenka pa uporablja tudi tresljaje, ki se raztezajo oi fcmosrrafove membrane navzdol, vsled česar se popolnoma izgubi hrup, ki je običajen pri starejših <trojiii. Oervenka pa je upeljal še drugro novost pri svojem apa ratu. Posamezni eriasi se ne vtis-kajo več. kakotr do sedaj, v voš^ cesni valjar, marveč se ujemajo na fotografsko ploščo. Vsled tega se nazivi ja aparat fotofono graf.
f.por trenja se vsled odprave voščenega valjarja odpravi in ves stroj funkcionira lahko brez vsa ke^ra stranskega hrupa.
Červenka je že v včejih mestih predaval o svoji iznajdbi in žel povsod mi logo priznanja.
Pristroj za odvračanje kolizije dveh vlakov.
Ce se pomisli koliko ljudi po nesreči vsako leto na svetu radi nezgod na železnici, je Jan Sze panikova iznajdba za odvračanje kolizije dveh vlakov pač velika dobrotniea vsega človeštva.
Szepantk pritrdi ina sprednjem in zadnjem koneu vsakega vlaka ali tudi ladje, eiektriška stroj nad katerim se naliaja eleiktrična svetilka. Ako se bližata dva vlaka na istem tiru ali tudi dve la dji in se je bati, da trčita, bodi >i oba od spredaj ali ee dohiti je tlen od zadaj drugega, začne — vsled eletriškeg-a prktroja svetilka žareti, ko sta vlaka še pol kilometra o-^aljena.
Žarki te svetilke se reflektuje-io na zrcala in se izpremene v e-lektriški tok. Ta tok m zbudi elek triški zvonec, ki alarmira strojevodjo ali pa avtomatično sam _
spravi zavore vozov v funkcijo.
Ker je pri modernih zavorah mogoče že na daljavo 20 metrov vlak ustaviti, je pač izključena kolizija vlakov. Če začne dotični pristroj že na daljavo 500 metrov delovati. Ta zanimivi pristroj bo treba še v toliko prirediti, da ne bo funkcioniral, kadar se dva vlaka trčita na sosednjih tirih. Ako se taki prisrtroji pritrdijo na \sich vlakih, se bo pač znatno o mejilo število nezgod na železni cali.
rariiiainjai^ifBiaiEnj
©COLUMBIA mm
Naročajte vaše rekorde od RESS BROS. --- Oni imajo največjo zalogo inostranskih rekordov v Zedinjenih državah.
NAJNOVEJŠI VOJNI REKORDI. 10-Inch — 65c. E 2271 (Vojna na Aspernu.
t Description! specia-
<	Utet.
E	«Hindenbursov marš,
i zbor in godi »a. (Htisarski marš, zbor i in sodba.
E 104H i Izmena dvorne stra-
<	že. Godba.
(Marš 48. regimenta.
i A 10T J >I)oIazek angleških
<	ret v Francijo in
•	II. Patriotske pes-
<	mi.
A 1339 i Polnočna navala. Pa-
•	triotska godba, i Poli od brigade.
A ltJL'O (It's a Long, Long i Way to Tipperary (Red White and Blue.
E 2299 (Vojaški pogrebni
( roars. Orkester (Telovo.
A 1733 (La Marsseillaisse. 1 Francoska iK>sem. (Mars tovarišev.
E 2475 (Vojniški marš sve. t tovne vojne.
E 1021 (Mesrtina divno s^i.
(Dockan Podjoh iz Novoga { Sada. E 1007 (Bez tebe draga.
(Vesela je Srbadlja. E 1427 < Čija je ono zvezda.
i Pred prozorom proevetale ( ruze. E 1203 < Vino pije laue.
(Volim diku i dikinu. E IS:iSto te nema.
i Ruska polka. Harmonika ( sv U».
Rudolf Trošt, operni pever <btui-ton>. Ljubljana-New York. Z orkestrom.
12.1nch — E ."<K>1 (Mornar, Nevesta, bodi
•	zdrava. (VUiar>. (Na tujib tleh. (Ned^edj
10-Inch — 7jc. E 1S71 < O j rožmarin, oj rozntariu.
< (Volarir-1.
*	Strune, milo se »lasite.
« t Jenko i. E lb72 (Pogled v nedolžno jko
( Xedved.
• (Ružiri. ( Vilbar*.	-
JE WW
GODBA Z PETJEM. E 14«'.7 (Puno srce, pune čaše. 1 K ,I(HS7 (Odje je stanak moj, i »leš j i Hrvatska nij* propal-i. E 1027 'Ujepa naša domovino.
<L* boj, uboj!	{E 0008
Poje gospa MILKA ŠNAIDOVA, sopran, s preinljevanjem orkestra (Folk Songs)
10-Inch — <5c.
E 2778 (Po jezeru. (M. Yilhar» (Domovini. (Dr. li. Ipa-
<	vec.
E 2779 (Luna sije. (J. Fleismati).
(Sladko je vince. Ne bom (se m ožila. Vidim drai;a moja. 10-Ineh — 65c. E	(Sto se bore misli moje.
(Herkules marš. S vira <*'»* ( .ska selska godba. E 1334 (Nevjerni dragi.
(Ciganski marš. Sviru ei-( ganska.godba. E 1009 (Držimo skupaj. Polka hi-( tra. Sezidal sem si vin-( ski hram. E 1030 (Polka na poskok.
(Tiček in tičica. Narodni
<	napev.
E 1031 (Veseljaška polka.
(Natocimo v taše svoje. E 1032 (Avstrijski ples.
(Povsod me poznajo. E 1035 (Klarinet duet.
(Oj z lat na vinska kaplja.
RAZNI MARŠI. E 1S34 (Rumunjski marš. Haruiri-(nika in Cimbale. (Turška narodna igra. H s-
rnonika in Cimbalo.
KONSTANTINOVlC, MARJANO VlC. ILKIČ IN TA VIK.
10-Inch — 75c.
E 1002 (Kad bi ove rule male. liti?.
(Otvori mi mile pile. Mar-( janovič i Ilkič.
PESMI TAMBURAŠKEGA IN PEVSKEGA DRUŠTVA "SRIEM". E 1472 (Tiha noč je. moje zlato ( spava.
(Sinoč si meni rekla. E 1473 (Bečarac.
(Kukuruzi več se bern. E 1474 (Oj Savice.
(Mladi mornar i. E 1S31 (Ti več spavaš. Milka mo-( ja.
(Otkud ideš, Anica. E 14o0 (Rasla mi je, rasla.
(Umoreno zlato moje. E 1020 (Jedno momče črna oka.
<	l' Ivana gospodara
Ta krasni govoreči stroj brez roga z osem izbranih (6 dvo-stranih plošč) rekordov samo $17.50. Pošljite nam samo $5.00 in mi vam bomo poslali stroj z izbranimi rekordi ter ostanek zamorete plačati po prejemu.
Karakteristični del: Proizvajanj I gosp. Danila, p. d. ljubljanski (ii- j E 0130 rardi.
E 1820 (Krsten boter.
(Rajbnšku ženit van jsk u | ( pianu! E 1827 (Kohn na Balkanu.
(Cirkus "Zawatta" (z .;od-:F. 0137
( lK>).
E 182S (Naše babnice!
(Oj Prešcrn, kje je poezija i ( tvojga časa! E 0121 (Kako je Jerala "frajtar' ( postal.
(Na shodu ljubljanskih. (Juraj Devič Comic E 1409 (Juraj Cmok o Americi. (Prizor u gostioni.
(Šopek narodnih, 1.
(Šopek narodnih.
<D\a nesrečna Italijanu.
(narodna.
(Oj. ta soldaški boben. n& ( rodna, i (Soča voda je šumela. (Po polju že rožce cvete jo.
(narodna.
i Ne bom se inožila. Sloven-t ska kmečka sodba. ' Ljubljana. iGlihenga na semnju. Ko
t inifni i>riz»->r. Kvarit ( slovenskih pevcev. i Sijaj, sijaj sobičece, K ar-( tet slovenskih pevr-ov. i Ponočni pozdrav. Storch ( I>udovik Bajtle. z sprem-» ljevanjeni gla«ovirja t Ijjubljnna.
NAJBOLJŠI NEMŠKI REKORDI ZA PLES.
10-Inch — 75r.
!! 2409 (Rozjimani. Violina, flau^a.
i zvonci in koncertni i>rk. (Srce A Kvetty. I*. 2-17o (Ihidak. Souso<iaka-r»rur.-( skovu. Voja.ika godb«. (Lublinska Sousedka. E J171 (llmanova Sousedka. Vj « ja^ka yodl»a tSlaviček. Polka X'oja<ka • godl>a.
GODBA 53. PEŠ. POLKA. E 1100 Još Hrvatska in Bog ohrani
< Oj ti vilo. vilo Velebita. 1 - 100C ( Lijepa naša domovina. (Seljanvica. Kolo.
Slovenska kmečka godba. Ljubljana. ^ E 0007 (Pastirska, Mazurka.	E 1919
(Maškara. Polka. E 0058 (Domžalski, Valček. (Marzotui.
E 0009 (Mazurka ljubica.	! j- 2184
(Kmečki tramplan. E &m (Planinski, Valček.
(Ribenška, Polka.	k 2472
Žane iz Ljubljane. K 0002 (Mastne pripovedke, l. s
<	Mastne prpovedke, 2.
E 1026 <Nov štajerski ples.	j-; ouOO
(Štajerska polka. E 1627 (Štajerski kmečki ples z; ( vriskanjem, 1. del. (Štajerski kmečki ples z j E 1795 ( vriskanjem, 2. del. E 1628 (Kmečka 1. del Lendler. j
(Kmečka 2. del Lendler. i E 1850 E 1629 (Koračnica granadirjtv. j ( Igra uevryorška voja- i «ska godba.
<	Zaročna mazurka.	! E l'J04
(Julinka Polka. (Neuberger Walt zer. (Rade t z ky Marše*1, i, Ruppenfee.. Waltz.
10-Inch — 65c.
Postillion
(ZiUertaler ( Marsch.
(Auf der Abu. Waltz. (Trume aus der Jugcnd-, i zeit.
i J aro Mladi. Marscii
10-Inch — 75c. (Bierpolka. (Kirta am Land.
Jodelsonn. bist mei'
Jod
Kvartet pevcev "Glasbene Matice" Ljubljana.
E 0063 (Domače veselje (narod- i: 1050 ( na).
(Fantovski nabor (nar.*v ( na).
E 6064 (O ja, zmiraj veseU vesel, E 1318 ( narodna.
(a>Bog je vstvaril žemljico
( narodna.	K 1684
(b) Tam za goro škrjan£!:i ( po jo. narodna, t E 6005 (Na planinah, uarodna.
(Krogoeiiev : a > En hrib* i E 2408 i ček j
(b) Kranjski fantje.
JODLERS. (Auf der Aim (Zillertal du ( Freud.
(Erzherzog Johaun ( ler.
(Mein Glueck ist mei Hut-( terL
(Die Gamserl. Jodlerson^. (Am Jodlerplatz.
10-Ineh — 65c.
(Der Steierbua. Jodlcduott.
(Edelweiss, i
10-Inch — "!5c. (Neuer Steierischer Laud-( ler. Godba. (Halt's eng. z'samm. God >a (Aus dem Hochwald W aH t ( Godba.'
(Mein Baum se* Freud.
( Polka. Godba. C V zelenem gaju. rolka. (Koncertni orkestar. (Kralovna plesu.
Ako naročite rekorde, potem napravite 4- pred številko, katerega želite. Ni potrebno poslati denarja, ampak izrežite in nam pošljite.
RESS BROS.
408 W. G. N. FEDERAL ST.,
YOUNGSTOWN, OHIO.
Pošljite mi tele številke rekordov, pred katere sem napravil znak.
A 1620		A	133<*
A		A	1672
E	E		E
ItHVJ	1 IU".		131S
	1334		1427
1431»	140T.		1407
	147-J		147"
1474	152*1		1521
1527	1G0T.		1007
1009	1619		1626
1627	1628		1629
1630	1631		1632
1633	1649		1656
16S4	1795		1826
1827	1828		1831
1833	1834		1856
1871	1872		1904
1949	2184		2271
22fM>	2353		2468
2469	2470		2471
2472	2475		2778
2779	r>064		0056
	6058		0059
(50ti0	6062		
6064	KOS."		(»066
6007	•'.06b		6121
6136	0137		
Ime ......			.........
ulica .....	.....	••	.........
DrŽava —.			.........(
Ako iinate že fonograf, potem si izberite rekord iz tega oglasa. Pošljite nam samo vaše naročilo, ker denarja ni potrebno poslati, temveč samo zaznamujte številke rekordov, katere želite in plačali jih boste, ko jih dobite. Mi imamo največjo zalogo inozemskih rekordov v Zedinjenih državah, poleg slovenskih imamo pa še rekorde 31 drugih narodnosti. Cisto smo gotovi, da moremo izpolniti vaše naročilo, ker ni nobene razlike, kje ste videli oglaševane rekorde in kje ste jih slišali, mi jih imamo vse.
Zahtevajte naš polni katalog rekordov, v kateremkoli jeziku. Imanlo jih v slovenskem, hrvatskem.
madžarskem, nemškem itd. Pošljemo vam ga zastonj.
Ako imate govoreči stroj in je pokvarjen, obvestite nas. Mi popravljamo vsakovrstne fonografe. —	Nas department za poporavljanje vodi najboljši iz-
vedenec.
Napad.
Chicago, IH., 26. marca, se je Jacob Sotmenshe&i. social! stični kandidat za občinske*«, tovalea t devetem občinskem lilnetn okraju vračal domov s da, (ta je neznan zlikovec iz st ste ulice obscreftl.
Neznanec je po tem stralioipeit-
nem činu pobegnil. Sonneoshein 4. avgusta sem prišel zu hlapca' ea opisuje, da je star okoli 25 do k nekemu kmetu. Prvi dan sem 30 let in da. je imel na sebi obleko dobil v roke konje in stroj za ko- temne barve.
Ress Brothers
408 W. G. N. FEDERAL STREET
YOUNGSTOWN, OHIO.
Nasproti Pran potniške postaje.
s i
MMMHIMHMM
GLAS X A ROD A. 2S. MARCA '17
9LOVIH8KO
[a]	-[5]
podp. društvo	svete Barbara
[ a]—	(gl
U ODDIJIHI DRŽAVE SEVERNE I1IBIIH
Met: FOREST CITY, PA
IrtMHrinM Am n. Janoar Ja Iftt ▼ Mtfl Pi ■■■!Ii
GLAVNI URADNIKI t
Pvadaednlk: F. 8. TAUCHER, «74 Ah saj Ave., Bock Spring*. Wyt Podnredaednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broaghton. Pm Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box 647, Forest City, Pa Pomoknl tajnik: AVGUST GOSTlSA, box 310, Forest City. Pa. Hlag«Jnlk: JOSIP MARINClč, 5805 St. Clair Ave. Cleveland. Ohte Zaupnik: ANT. HOCHEVAB, BFD. Na 2, box UV>, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadx. odbora: JOSIP PETEBNEL, box 05, Willock. Pa. I aadsornik: JERNEJ HAFNER, box 90, Federal, Pa. 4 aadsornik: IT AN GROŠELJ. 880 E. 1371 b SC, Cleveland. OU».
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72, B. Mineral, Kana L porotnik: FRANC TEHOPČlC. R F. D. No 3, oox 140, Fort Smith, »rk, I. porotnik - JOSIP GOLOB. 1916 So 14tb St.. Springfield. Ill
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOSIP V. GRAHEK, 843 E Ohio 81.. PlttaburgU. Pa
■ - ' ■
O redno glasilo: -GLAS NARODA". 82 Cortlandt St., New lor k, n. X,
Cenjena društva, odroma njih uradniki ao naprodenl pošiljati rae do-jtar dl^ktno na glavnega tajnika ln nikakor drugega Denar naj ae pa pihlja edino potom pofltnih. ekapresuih sil bančnih denarnih nakaznic, ntk« j kor pa ne potom prlratuih čekov, na nasluv: Frank Pavlovčifi, Farmer« ft Minem National Bank. Forest City. Pa.
V »lučaju, da opazijo droit real tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to aenudoma naznanijo uradu glsv. tajnika, da a* samore napako popra riti.
PROTEST.
('lani društva sv. Barbare, šiv. I 3. v Moon Run, Pa., so na redni i mesečni seji dne 4. marca t. 1. skle-' nil: poslati sledeči protest glede nabave novih listin z imenom "u-j radtu'i spričevalo"', ki so v velja vi z iltiem 1. marca radi bol jšega j nadzoru Vanja bolnikov. Zaradi te li*tine ne morejo biti bolniki nič | boljie nadzorovani, pač pa bo vsak prizad'-t ln)lnik oškodovan, ker treba mu bo 50c ali še več plačati zdravniku za izpolnitev uradnega spričevala.
Imamo dokaze, ker člani, kaleri so sc bolnim naznanili t. m. morali so 50c plačati zdravniku več za izpolnitev omenjene listine.
Oškodovana bode postaja tudi sama radi poštnih znamk ker treba bo skoraj za vsakega bolnika posebej pošiljati da pride ob pravem času v glavni urad.
Glavni odbor ni imel slabega na-
Novo življenje. >
s p i sa 1 Josip Kostanj evec.
L	j
Vzdignila se je škrlatastordeča zarja nad vzhtKluimi gorami ter pozdravila sanjajoča brda prelepi' okolice dolske. Zdramilo se j • listje na jablanah in kruikah, za-šumelo ter se otreslo prvih debt-i lih rosnih kapelj, ki so ruo-blesteče padale kukor biseri v zeleno travo.	• Zdramilo se jc listje na orehih in kostanjih ter pozdravilo sose-' de na nižje ležečih obronkih. Za cel se je zaupen razgovor med njimi, praviti so si začeli svoje ' nočne sanje, svoje nočne doziv-To so se čudili mlajši, ko so za-ijaj*.
gledali sive starce, ki so sc če/, noč tako pomladili, da so se jim svetili obrazi notranje sreče, da so ( jim žarele oei kakor njim samim ki ao komaj začeli živeti življenje... Ju s kakšnim mladostnim ognjem so ti starci znali pripo vedovati! Pa kako ne bi, saj je bila pomlad v deželi, lepa cveto ta pomlad...
Zarja je začela vedno bolj žareti, za gorami *e je dvigalo prvo solnce, prvi njegovi žarki so ae spustili v dolino. Vse je zable štelo v zatu. kamor so pogledal, česar so se dotaknili
Nastopil je krasen pomladni dan. — *	j
Na malem griču je čepela vas, Griblje. Škot o pred sleherno hi-fco je stal pripravljen voz, vse jL volilo iz bližnje opekarne opeko za novo šolo, ki ao jo pravkar za > eeli zidati Gribljani.
Ko bo prišla jesen v deželo, te da; ne bo treba hoditi njih otrokom več v uro koda oddajen i Dol. po slabih stezah, čez trhle, nevarno se zibajoče brvi, v dežju in anegu in mrazu. Kar par korakov čez pot, in ie bolo na gor kem in varnem. Koliko skrbi in sstnoati manj! Veseli ao bili akoro vaičani te
mena, ni pa mislil da bodo imeli bolni člani kake stroške.
Pač pa se strinjamo z listino 1 zdravniško spričevalo", iz katerega bo iastn dokaz glav. odboru, ali so bili bolniki dovolj nadzorovani ali ne.
Nadalje glede članov s potnim listom, kateri morajo s postajo le pismeno občevati. Ako je tak član teško poškodovan, da si sam m more pomagati, kdo bo uredil zanj. posebno če sc nahaja v bolnišnici t Z uredbo uradnega spričevala ne bode bolniškemu skladu nič pomagalo.
Apeliramo na vsa bratska društva, da naj podpirajo naš protest.>
Za odbor: Lueas liu t j a. predsednik. Frank: Moi :nik, tajnik, Peter Razpotuik, blagajnik.
Opomba: — Društvo je skleni lo poslati en izpis na glavni urad. enega glasilu "Glas Naroda" za priobčite v. enega pa hrani društvo v svojem ari i i v u.
larjev, ki niso znali brati, je vea-' šili ugovarjalo:
—	Cemu zopet novih davkov? Mi smo živeli brez šole in še dales živimo.
Niso sc prerekali ž njimi mlaj-ii; vozili so z veseljem in so bili še naprej ponosni na lepo poslop |e, ki se bo dvigalo nad hišami ter i irlo po eeli okolici tja notri dc i Dola in še čez.
Čudil se bo popotnik, ki ga bc tanesla noga tod mimo. ustavil st >ode ter vprašal:
—	Ali ste to lepo poslopje napravili sami Gribljani?
In onemu, ki bo slišal to vpra i ianje, se bo zasvetil obraz pono j »a in radosti ter bo odgovoril:
—	Sami Gribljani. s svojimi žu ji, s svojim znojem in po lastni zameti!
Stopal bo popotnik dalje tei ! pripovedoval, kamorkoli bo pri j iel, da stoji tam daleč na griču j rasi ca. komaj dvajset hiš. a da i ma šolo kakor palačo in da je ti I slehernega vaščana veselje in po I los. Tako bodo poznali Griblje ds i leč naokoli, in kdorkoli bo še1 inimo, s«* bo ozrl tja gori s spo j ilovanjetn in ljubeznijo...
Vozovi so se pomikali drug z* IrUgim navzdol po ilovnati cest' Težki vpreženi voli so prhali ** pomladile jutro, glasovi poganja Cev so odmevali naokoli. Ob po ti je cvetelo grmovje, so se pre-le tavali ptiči iz oddaljenih vasi iiO se culi glasovi zvonov.
Pred opekarno je nastalo kmalu vrv eče življenje. Nakladali sr opeko ročno in urno; vsem se je nekam mudilo, nihče ni hotel za-ostati.. Kar samo ob sebi se je vse vršilo, vselje do dela je lajšalo vse težave. Ako bi bil stal kdo ob strani ter bi opazoval to pestro življenje, bi se moral čuditi, kako je mogoče, da se vrši vse v tako i lepem redu. ko je vendar navzo čih toliko in toliko ljudi. Toda ako bi vedel, da stremijo vsi za enim samim ciljem, bi ae moral odkriti tem razoranim kmetijskim obrazom
Kakor jo po vrsti prihajali vo-itovi prei opekarno, .takg £0
Pr"ir\ce. L^rof £-. RUSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK LVOV.
vrsti nakladali, tako po vrsti odhajali.'In tako je lastlo šolsko poslopje kar vidoma in pod rokami ter sc vzdigovalo že precejšen kos od tal.
Tistega pomladnega dneva torej se začenja naša povest, i Sredi vasi, nekoliko v rebri, je stala hiša Antona Damjana. Pred hišo je rastel visok oreh; nihče i izmed sedanjih vaščanov ne pomni, kedaj je bil vsajen, tako je bil stal-. Za hišo se je raztezal pro storen vrt, zasajen s samimi jablani in hruškami. Bila so to sama lepa. mlada in pravilno vzgojena drevesa. Poznalo se jim je j že od daleč, da jih vzgoja vešča ' roka. ki se ne plaši ne truda ne znoja in ji ni žal zamujenega časa, samo da se ob njih pogledu razveselita duša in srce.
In to drevje je bilo hvaležno. Videli so se beli in belorueči vrhovi kakor velikanski, umetno narejeni šopi, postavljeni nalašč na praznično svatovsko mizo. A pod jesen so se šibile veje pod . velikim, plemenitim sadjem, ki se; i je svetilo rdeče in zlatorumeno — ! kakor so ga pobarvali dobrotni' solnčni žarki, ki so ga obsevali v jasnih dneh od jutra do večera, j
Za vrtom sc je v reber spenjal! vinograd. Ni bil Bog ve kako vo-: lik. a mlade trte so bile tako sočno zelene in so poganjale tako močne mladike, da je bilo videti, kakor bi rastle iz vode. Že se ic kazal izpod velikih zarezanih listov grozdek pri grozdku ter si i lil na solnce. ki je njegovo živi je«; nje. —
Res lepo, dasi ne posebno veli- j ko je bilo to posestvo Damjano i vo. —
Kdo je obdeloval ta vrt ,kdo ta | vinograd, ki je bil vzor vses so-! ' >ednim vrtovom, vsem sosednim vinogradom? Kdo se je trudil od i jutra do večera, obrezoval, oko-laval, pre veža val in gnojil; kdo j je čistil in snažiL da se ni razle-?el mrčes in za jedel v deblo, steblo in plod ?
Pridna, neutrudljiva roka Dam- j ; ianovega sina Jakoba je to bila, j i ki je znala držati in sukati težko I ' naotiko prav tako, kakor narafclc j zrezati nežno oko ter ga prene-' s>ti na drugo deblo, ki ga je spre- j jelo hvaležno in vdano ter tako j j ladobilo novo življenje, ko je iz j J njega vsklil in se porodil pleme j j litejši in mnogoštevilnejši plod.
Bistro in jasno oko Jakobovo i ie bilo, ki je prodrlo v najskriv- ; tejši kotiček, za drevesno lubad,' ! lo nežnih koreninic ter videlo vse j i ia je še pravočasno posegla tja J njegova roka ter zacelila rano. komaj vidno, komaj nastalo. Nič ni ušlo njegovemu pogledu, nič *e ni moglo skriti njegovi mar-jivosti-..
Prvi voz je dospel od opekar ae v vas, ko se je oglasil iz line nizkega začrnclega zvonika droben glas najmanjšega zvona.
—	Kdo je umrl? — je vprašal voznik svojega soseda zadaj.
—	Kdo bi bil umrl, saj ni bil nobeden bolan v vasi, — je odgovoril oni.
—	In vendar je nekdo umrl; zakaj bi sicer zvonilo!
—	Kdo je umri? — so vpraševal visi vozniki drug za drugim, a nihče ni vedel odgovoriti.
j Tedaj pa je priletel doli po vasi j j cerkovnik.
—	Stari Damjan je umrl, nafti šo ga nad vasjo pri treh* lipah mrtvega, ko so peljali mleko v mlekarno.
Vsi ao osupli.
—	Tako trden mož, pa tako ne» M&MHTU_________ _ t
/ ' -
—	Bog se usmili njegove du-' še, a na domu ne bo hudega: priden je Jakob, njegov sin.
—	Priden je. skoro preveč pri-več priden, a poslušajte me, ako vam povem, da tam ne bo vse v redu.
—	Kaj pa je?
—	Stari je večkrat zahajal v nesto. Seznanil se je z raznimi judmi. ki niso pa dobrem glasu, j lakor sem slišal. In s temi ljud- i ni je dostikrat igral pozno v
•noč po predmestnih krčmah. N.? bo dobro, vam pravim!
—	Kje je Jakob?
—	Zadnji vozi, tam doli je stood klancem. Stopi k njemu iu i povej mu 1 Jaz bom gledal na tvoj -v*oz, a ti prevzemi njegovega!
Počasi jc stopal Jakob poleg voza in nekam zamišljen je bil. Xič mu ni bilo prav že danes zju-rraj. —
Oče je bil odšel predsinočnein v mesto po opravkih, kakor je rekel, a danes zjutraj ga še ni bilo ' lomov. Toliko je bilo dela pri hi-i 'si, a nobenega ne. ki bi se ga bi! , poprijel. Le lierad in samo zaradi, reda je šel danes od doma.
Po noči so ga mučile nerazloč-! ne sanje. Hodil je po ozki, vega-; joči brvi čez veliko, kalno, od I ležja prav do brvi narastlo vo- i, lo. Ko je bil na sredi, je začela > voda pljuskati čez brv in mu jc j >egala do gležhjev. Sklonil se je, i la bi si pri vihal hlače.
A namesto hlač jc prijel za Ivoje mrzlih, otrplih rok, ki so molele iz vode. Naglo jih je izpustil, zazeblo ga je do dna duše.
Ilotel je naprej, a voda jc naraščala preti njim, da se mu je u-stavila noga. Ozrl se je nazaj, a fačas je videl, kako so se one ro- j 'ce hipoma prikazale iz vode ter j -e oprijele brvi. Za njimi se jo j •vrikazala bleda zmršena glava.. i Spoznal je glavo svojega očeta, ki j je gledala tako žalostno in ol)-ipno, da so se um začeli ježiti las je. Ta čas se je začela zibati brv tako nevarno, da ni bilo časa po-mišljati. Voda jo je skušala izpod lesti vsak hip.
Jakob je napel zadnje moči. da bi ušel, a noge so mu bile trdo priklenjene na brv in popolnoma onemogle v koleenih. Tisti hip je izginilo vse izpred njega, zbudil se je. A strah je ležal po nje govih udih še dolgo potem in zjutraj je vstal bled in izmučen kakor še nikoli.
Te svoje sanje je razmišljal sc laj Jakob po poti, in ni ga veselilo krasno jutro, kakor ga je, veselilo vedno do danes- Bil je velik prijatelj prirode, zanimala ga je navadno sleherna stvarca, sleherni pojav, videl je dosti več, kakor so videli drugi, a danes je 'ežala mrena na njegovih očeh srce je bilo zakrknjeno in ni čutilo drugekrati.
—	Ho, Jakob, čuj! — se je oglasil poleg njega glas.
Zdramil se je Jakob iz svojega mrtvila in pogledal njega, ki je govoril.
—	Kaj hočeš, Miha?
—	Kaj hočem? Pusti meni voz. že poženem jaz naprej. Ti ph stopi tja gori proti domu ter poglej, kaj se je zgodilo.
—	Kaj se je zgodilo ? — je iz-; pregovoril hlastno in plašno.
Jakob je prebledel še bolj. kri mu je hotela zastati v žilah.
Miha je skomizgnil z ramo ter dejal počasi:
—	Ali nisi slišal, da je zvonilo zadnjo uro? Nekdo je moral:— umreti...
Jakob je zagnal b& od sabe ter teteI. čet .njivq in -travnike jrori
proti vasi. Ničesar ni videl, ničesar slišal, samo tekel je, dokler ni stal pred rojstno svojo hišo.
Planil je v vežo, tam ni bilo nikogar. Od tam je šel v izbo ter pogledal po njej. Tudi tam ni 'bilo nikogar. Pregledal je vse ;Sobe in shrambe; povsod prazno. ! — Kje je neki mati? — jo r, I prašal polglasno, j Ko je stopil zopet na prag, je zagledal gručo žensk in otrok, ki ! so stopali za vasjo navzdol. Na sredi so bili nekateri možje, a za njimi je stopala njegova mati sklonjena in krčevito ihteca-
Naglo je stopil k njej ter jo prijel za roko:
i — Za Boga, mati, kaj se je zgodilo?
Pogledala ga je topo, kakor bi ne bila razumel^ njegovega v-prašanja.
A tedaj je že zagledal na nosilci svojega očeta. Klonila mu je glava nizko na prsi in krčevito se je streslo njegovo telo.
Prijel je mater pod pazduho in stopal ž njo navzdol proti cerkvi ;in pokopališču. Možje so odložili truplo v mrtvašnico in množica se je počasi razšla.
•Mati in sin sta padla pred mrtvecem na kolena in molila sta dolgo, dolgo.
—	Kaj se je zgodilo? — je vprašala sedaj mati sina, kakor on prej njo.
A ni ji vedel odgovoriti, razumel je pa takoj, da ga je s tem vprašanjem zadela druga nenad- ■ na in nepričakovana nesreča.
Preveč je bilo naenkrat!
Toda premagal se je šiloma. — i rahlo prijel mater ter jo odvedel proti domu. Tam jo je položil na postelj ter jo odel.
Proti večeru je prišla v Griblje sodna komisija. Gospodje so doznali, da je Damjana na poti proti domu zadela kap ter da ni govora o kakem hudodelstvu, dasi je imel na temenu prebito čre-pinjo, skoro gotovo od padca na oste£ kamen. Pokopali so ga ta koj potem in žalostno so plakali zvonovi v lep pomladni večer.
Jakob je prosil zdravnika, naj ' gre ž njim domov. Pregleda je ! mater in preiskal. A ko je potem ! odhajal, je rekel Jakobu:
—	Stara je že in zdaj jo je zadelo še to. Pripravljeni morate biti na vse. Jutri pridem zopet in prinesem zdravila s seboj.
Prišel je drugi dan in prišel jc še večkrat. Toda osmi dan ni i prišel več: starka je že taeas le- i žala na črno pregmjenem odru z malim razpelom med trdo sklenjenimi prsti in se ni več ganila.
Pokopali so jo zraven moža.
•Jakob je ostal popolnoma sam na vsem širokem svetu.
(Dalje prihodnjič.)
Boji z Rusi.
Petrograd, Rusija, 27. marca. V okolišču Postavy in južno od Baranoviči je bila nemška artileri-ja zelo živahna. V okolici Darevo-labuzy so nemške čete zavzele ne-1 kaj naših postojank na zapadnij strani reke Šare. Prvi naskok smo; odblili. Ko pa so vi prizorili napad s strupenimi plini so se morale naše čete umakniti proti vzhodu.
Berlin, Nemčija. 27. marca. — Na fronti princa Leopolda so imele naše čete uspeha pri Illukst; v dveh daieh smo v jeli 30 vojakov. Včeraj pa smo pri Smorgonu vje-li tudi 30 Rusov in eno strojno puško.
Jugovzhodno od Baranovičev smo dosegli lepe uspehe. Ruske postojanke na zapadni strani reke Sare, med Darevo in Labuzy smo zavzeli z naskokom.
Kje je pevka?
Obrnite aliko narobe; JUH ulujya ffuksja tyvri updnitov obr«&
Sirom Amerike.
— Blizo Hanna City, II. biva-jočeg« farmerja "Wm. Turville-a napadel je na polji oi*cl; boj je trpel pol ure; farmar je dobil precej ran na glavi. Konečno se mu! je posrečilo s pomočjo psa, ko je orla parkrat lopnil s kolcem čez; glavo, da je orla vjel in ga spra-' vil domu. Razpet meri 7 čevljev | iii tehta 45 funtov.
/ Aurora, m. — Pod pokrovitelj-' stvom nemško-avstrijskega R».le-j čega križa se je tu priredila zabava v ogrski dvorani na korist vdovam in sirotam padlih juna-j kov. Čistega dobička je bilo 400 • dolarjev. Denar se začasno naloži j na tamošnji banki.
Na Nick farmi pri Harrisburg, 111., zadeli so pri vrtanju v globo-čini 2,400 čevljev na jako bogat petrolejev vrelec.
V pijanosti je zabodel v nekem j salunu v E. St. Louis, HI. Benja-' min, uradnik III. Central železni-! ce, pri "pool" igri 32letnega A.! Nienkaonpa. Zločinec sedaj trdi, da o celi stvari ničesar ne ve. j
Vsled skrbi, kako ln> preživeli svojo družino, ustrelil je v obupu Frank Stader v Indianapolis,
Ind. svoje tri otroke in še sebe. Pustil je pismo, v katerem pravi, S da je to storil ra^Ji tega, ker vi- i di svoje otroke rajše mrtve ka-' kor pa da bi stradali. Tudi poglavje - --^ših sedanjih socijal-! nih razmerah! Mora priti do re-| volucije, ker je prepad med bo-1 i gataši in delavci prevelik, je — nepremostljiv!
O pol deveti uri zvečer jc v Evansville, Ind. sodnik Ji. M. I Hostetter z obravnavami in je ob! pol dveh zjutrai izdal ukaz. da ! mora neka ekspresna družba, sprejeti odpošHjatev alkoholnihr pijač v Tennessee, kjer je prohi-bicija v veljavi. Trgovci z al ko-1 bolnimi pijačami pravijo, da bi ne mogli poslati pijač v Tennes-j see. ako bi ne bil sodnik tako j prijazen in pričel sodnij.ske obravnave ob tako nenavadni uri. :
ooletni mehanik Al. Roekliill vi Rchmond, Ind., ki se je zastru-: pil, in sta ga že dva zdravnika, proglasila mrtvim in poslala poj koronelrja, da bi izvršil mrtvaški pregled, sc je naenkrat prebudil.;!, obrača sc mu sedaj na bolje in j' zdravniki imajo upanje, da okreva.
Deset tovornih vozov krompirja' je bilo v Del Norte, Colo, prodanih na neko tvrdko v Louisville, Kj'.. po $4.50 za 100 funtov. Bilo je skupno 3500 vreč v vrednosti $15.000.	j
Iščem prijatelja ANDREJA SA-j DKJ, kateri je dol al pred letom' pri meni. Prosim eenjone čita ! teilje, če je komu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam zglasi. — Prank' Nemec, R. F. D. o, Box 10«, j Irwin, Pa.	(23-30—3) j
POZOR, FARME RJI!
Mladenič želi delo pri kakem j slovenskem farmerju. Pišite na: !
Joseph Volk, (>414 Spil k or Ave., Cleveland. O. i _(20-28—3)
PROŠNJA.
S potrtim srcem se obračam do usmiljenih prijateljev in znancev po širni Ameriki, kateri naj bi mi pomagali rešiti mojega brata Janeza Logar iz državnega zapora v Columbusu, Ohio, • kjer 3* nahaja že »tiri lerta radi osebe, ki ga je hotela izkoriščati za njegov težko prislužen denar. Posebno se pa obračam s to prošnjo na ožje rojake, ki so doma iz občine Rakek, da mi pomagajo pri bratovi rešitvi. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet in se vsem že naprej zahvaljujem. Prispevki naj se pošiljajo na naslov:
Anton Logar, Box 461, Monongahela City, Pa. ali pa na .-John Gabrcaija, 5713 Prosser Ave., N. E.. (28-30—3) _Cleveland, Oh if. j
HA PRODAJ IMAM
dva lota št. 19 in 20. 21. block, So. Athdbasea Landing, Alberta. Canada, Želim ju prodati ali pa zamenjati s farmo; lota sta na <lo-•brem .prostoru za vsakovrstno trgovino, blizo .poŠte, kjer je čez 3000 prebivalcev, velika luka. jako poceni. Pojasnila daje lastnik: Efter Žagar,
Wilton, N. Dak
V BOLEČINE v HRBTU, | BOLEČINE NA STRANEH, i T REVMATIZEM,	f
t OHROMELOST KOST*, 2 I ZBADANJE V KRIŽU, f
| zbadahje v hrbtu, J
t i
I eno vspešno zdravilo, ki te "
I imenuje	f
iREMOl
I ŽLIČNO ZDRAVILO t , PROTIPROTINSKO •
| Ena steklenica stane en t
♦	dolar, tri steklenice $2.80, £ T Sest stenlenic, vspešno in po- ^ J palno zdravljenje celo pri t i zanemarjenih slučajih, celo f
♦	zdravljenje stane $5.00 s po- •
4	stnino vred	+
5	"Vi lahko pišete meni t 4
♦	ozirom na-katerokoli bolezen ^ m	in prejeli boste najboljše po- ♦ X	jasnilo in ostalo bo popolno k I	ma tajno." . 1
7 NAROČILO.	t
Z Tem potom naročam.. i X steklenic REMO PROTI J i PROTINSKO ŽLIČNO Z
f ZDRAVILO ln priložim t
m $..... in.... centov.	X
9 Naslov______________ |
L ^rni m i m t m^m i l^T ^. ^
Zakaj?
bi podpirali tujo trgovce kadar imate med seboj rojake, ki Vam postrežejo z istim ali boljšim blagom po enakih ali nižjih cenah kakor drugi.
Največje in najstarejše Slovenske vinske trgovine v Cliieagi je lastnik Frank Jurjovec, kateri spreša vsako leto na tisoče galo-nov vina iz najboljšega grozdja.
Za pristnost vina jamčim. Pošiljam vino izven Chicago sodčke po 15 in 50 galonov. Pišite po cei/lk.
^ POŠILJAM DENAR v staro domovino in na vse strani točno, redno in POPOLNOMA ZANESLJIVO po najnižjih cenah. Rojaki, ki želite svojcem v stari domovini pomagati v teh groznih časih, fe Vam zdaj nudi najleps prilika, ker so krone tako poceni 237"1 100 Kron velja samo $12.50, Ako želite poslati potom brezžičnega brzojava, pridenite še $4.00 naslov.
Z3T SPREJEMAM NAROČNINO ZA UST "GLAS NARODA".
Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine.
ZSr* Ako imate namen kupiti v Cliieagi ali posebno v slovenski naselbini kako hišo ali loto, ali da imate isto namen prodati, oglasita se pri meni in boste dobr postrežem.
SVOJ K SVOJIM! FRANK JURJOVEC 1801 W. 22nd Street, Chicago, 111.
VSAKDO IMA PRILOŽNOST^
postati neodvisen in prodajati pridelke, mesto jih kupovati v neznosni draginji.
IZ V A N RE D N A PRILIKA. 80 akrov kmetija, dobra zemlja, 45 akrov izčiščene, ostalo je gozd, vse ograjeno, dobra hiša, hlev. nekaj sadja, fina lega, 2 do 3 milje do mesrt, železnic, posta doma. Kupi se prav poceni radi družinskih nesreč in takoj dobi posestno last.
DALJE
80 akrov najfinejše zemlje v državi Missouri, 5 akrov skoro Čistih, 40 akrov les ves mrtev, dr i go gozd, vse se čisti za oranje, po $7.00 do $S.00 na aker; izvrstna lega Z malim denarjem se napravi najboljša kmetija. Ka} sc lahko napravi tukaj, poglej tukajšnje polje s pšenico.
Oba kosa prodam takole: Vprašajte za ceno sosednje zemljo pri vseh lastnikih, ko ste vse pregledali, potem odbijem polovico od najceneje cene in bosto fplačali za ta dva kosa.
Za enako zemljo se je plačalo v letu 1916 za najemnino več od akra kot lahko kupite to zemljo, dn bo vaša last. Izplača sc priti pogledat to ponudbo.
FRANK GRAM, 1 (26-3—7-4)	N'aylor, Mo.
OLA S NARODA/Ž8. \fARCA *17
El== J^Fl^	"E3
Jugoslovanska	Katol. Jednota'
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN,
GLAVNI URADNIH:
tadaednik: MIHAEL ROVANŠEK, S. P. D Na 1, Conemiuf k
P«.	,
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Doralm, Ohio.
♦Umi tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. J lavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn *la*ajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO, Salida. Cola,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
iy* JOSEPH V. ORAHEK. 843 Eaat Ohio Street. Pittaborfk, Pa«
NADZORNIKI:
IOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
vNTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M*\ So. Chicago I1L
/OHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
•*EO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Ui™ JOHN R UPNIK, Box 24, S. R, Delmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mlak.
JOHN MODERN, 483 Meaaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
♦iODOLF PERDAN, 6024 St. Cuir Ave., N. E. Cleveland, Ohio »!^ANK SKRABEC. Stk. Yds. Station RPD. Box 17, Denver
Colo.
"'RANE KOCHEVAR, Box 386. Gilbert, Mir,,,
Vm dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v«e pri
<ožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna piama od itrani članov se ne boda oatralo.
_Društveno glasilo "OTj*B VAROP4"
Juan Miseria.
(JANEZ NEV0LJA.)
— POVEST. — Španski spisal P. Luis Čeloma
Naenkrat se razl^jme tam od vhoda prav pekleuski vriše. Pri i drle so cele trume otrok pred stri-j cem Figoveeui. brez katerega n* nobetie pustne veselic«* ua Špau-*keau. To je že |>rav stara navada, nekateri učenjaki trdijo, da je šoj iz rimskih časov. Stric Figovec je bil krepke p<*stave, oijlm-n v stare preproge in druge cunje, na obraz m j.- pa nataknil neznansko! grdo krinko i/. zaj.'jc kože. S se- J boj ie imel košaro veni roki j je držal trst. * katerega je visela1 na niti liga. v dru,i roki pa je! imel manjšo palico in je tolkel ž njo ipo trstu, da je figa po zraku odskakovala. Otroci so vreščali na va<) moč in lovili figo z usti ter vsi vprek vpili:
Da j jo ttgo. daj!
Z roko jo pusti,
zgrabi jo z usti'
Ljudje so sprejeli figovca z vt-' likim veseljem; stari ni mladi soj bili v t»*m veselju v>i enaki in *<• začdi -skakati okoli strica in loviti figo, ki je odskakovala na niti.
Zastonj je čakal oni tujec, da bi Salamanka zapustila <t»»oj prostori in se pridružila veseljakom; go tovo hp je bala za svojo zdravili sko \eJjavo in uMt, samo ra/.po sajeno se je smejala in tleskala z rokama, kadar so kaka sroe.ua] usta figo zagrabila. Nazadnje s» i je pa oni moški ]« naveličal čaka-j ♦nja, zgrabi enega »zmed paglavcev, £a potegne k sebi in mu reie-
' Daj no, bora Salamauko -iialo potegnila!"
4 Kje pa je T'
4'Tam-le l" Kant se ozre oni kraj, oči mu zažere od veselja iu škodoželjno »ti; pomoli roko, ua karteri je bila j videti vsakovrstna (tesnega, ter i na kratko odgovori:
kt Velja!**
Skrivnostni tuje« vzame iz že pa nekaj drr-biža iu-ga da fant nI ter mu še naroči:
*'Xa! Pa ji reci, naj hitro teče k Jakobu Lap a ju. ki je hudo bo lan.. 4**
Fant pokima. »koči malo stran se zaleti in postavi v dveh skokih pred Salamanko; s čudovito iprrtnoafrjvi se naredi, kakor da je ves «pehaai in prestrašen ter ji. reve:
4,Gospa Salamanka! Tecite bil iro k Jakobu Lapaju, ki je že * j zadnjih izdihih..."
In me da bi čakal odgovora, »e umo iznurane in pomeša r gnjeeo okoli Ago ve a.
Salamanka ae ni prav nič zacu-
..... .v .......jhdS
di^i; ravno to jutro je bila pri Lap ju, ki je t »LI res bolan. Hitro si ogrne ruto in stopi kot vestna zdravnica nemudoma na pot! Lrez dvoma je bil ta izmed vseh njenih naročnikov najboljši.
Pri hišnih vratih j-- stala gruča, domačih. Seveda .so si -spet nekaj pustnega izmislili; je pač v tem času taka navada, da nagajivei' skušajo potrpežljivost mirnih lju-j »li. ki s<> \ svoji jezi ne morejo z; ničemer drugim tolažiti, kakor dal se o pustu vse sme. Namazali sol novec ipo eni st rani z nesnago in I ga položili na cesto zraven tlaka j tako. kakor da se je komu izgu bil. Neprevidni tujec, ki ga je za gledal, m' je seveda sklonil, da ga pobere, in je roko grdo om-sna i ži!. razposajcnci pa so dali z glas-i nim krohotom duška svojemu \e-j sel ju.
Salamanka je šla kakor vihral m se ni -zmenila za nikogar; po' par korakih pa se je srečala s sta-! ro sosedo Vincent o. katera jo je čisto po nedolžnem ustavila rav-' no zraven novca.
"Ženska. kam pa tako letiš, ka-j kor krogla iz topa?" ji reče Vin-i centa.
"K Jakobu Lapaju. ki je ie v adniih izdihih."
••li(Kg pomagaj, kaj p» »nu je-"j
"Nič, prav nič! Samo neki ljud-j je imajo sedmero možgan, pa so i skupaj puhla. Pomisli, p*ed-, včerajšnjim se mu je grlo vnelo, pa ti Rre klicat zdravnika! Ka j kor da ni tukaj nekoga! Zdrav-! nik mu <la mazilo iz volčje eešnj - i iu kaj ti stori ta živina* Mislil, je. <ia ga mota snesti, in ker je bilo le preveč neokusno, ga je vzel! na kruhu."
"Jezus, kakšna nerodnost!"
'"Ren no tako je bilo, kakor sem rekla, pa nič drugače. Pol funta; kruha, po>ukli! hi ko je vse skn-j •paj pogoltnil. kakopak, ga je pa! začelo viti po črevesa, da je bil že j na pol mrtev, ko sem prišla tja J Hvala Bogu. preguetla sem mu trebuh, da je v«e iz sebe izmeta! J in ravno ko... "
"Rotrea lejte no. denar!"
Salamanka obmolkne v tem hi-1 pu, in ko zagledal novec, se spo ! gne in ga j>obere... Pri tej pričij
nagajivei zakrohočejo hrupno in porogljivo. Dali so duška vsej j svoji »»tal i jezi, kakorsno navadno j kuhajo najemniki zoper hišnika Salamanka pa je s povzdisrajeno roko tekla nazaj na dvoriSče da se umije, in jih je zmerjala z jir-j dobami in kačjo zalego. Pa komaj j stopi na dvorišče, ko jo vsa jeza; v tem hipu mine; namesto tega! p« *e pokažejo druga čustva na; njenem oglatem obrazu- najprej) presenečenje, potom dvom, potem• šJ;odo»eijnost in satansko veselje, veselje, da se zdaj vendarle lahko maščuje nad sovražnikom. Njene oči so aagledale pri Marijaninih vratih onega moškega ravno, ko je skozi ključavnico z njo govo-
ri! ; njen ostri nos je takoj iztak-nil, da je to Janez, in da ni bilo ono naročilo nič drugega, kakor zvijača. , s katero so se je hoteli odkrižati.
Starka se ni miotila. Oni našem-ljenee je bil res Janez, ki je hotel Marijauo rešiti .pred živinskim o-četom iu pred preganjan jem pezinka in Salamauke. Po^eto-val se je z gospo<lom Antonom : kateremu se je deklo smililo, in j domenila sta si prav enostaven ! načrt. Marijana je bila že polno I letna in si je torej iahko sama volila bivališče- Tako sta mislila Marija.no najpoprej v liiŠo kapla-nove sestre na varno spraviti, in kadar bi bili vsi postavni predpisi ■ i dovršeni, bi se pa laJiko tudi zo-i per očetovo voljo poročila z .Jane-' zom. Ves vesel je hitel Janez t-ij lepi načrt deklici povedat; toda Mat t kn 1 lenuh je okno od znotraj zaprl in je držal deklico zmeraj! pod ključem. Vsled tega je bila! deklica gotovo v nevarnosti, če bi se ji hoti'1 približati. Posluiil se je torej pustnih zmed, da bi tako I z zvijačo dosegel svoj namen.
Ivp je Salamanka zagledala Janeza. je v tem hipu pt^abila vso tisto tankočutnost za snago; od-vihnila je krilo in si obrisala u-mazatie prste; nato pa je res kakor krogla iz topa letela v briv-nico v katei i je Lopezinek najraje tf>osedal. Ko je ta rodoljub zvedel, da j*' Janez pri Marijani, ga je obšlo ravno tako satansko veselje, kakor prej starko. Naročil ji je. da naj ga čaka na ogl'i pri Grahovem, sani pa se je |>o-dvizal v neko um;izano beznico, iz katere se je slišalo ono ploskanje z rokami, s katerim spremlja po nekaterih krajih špansko ljudstvo svoje petje. Vmes so s» čnle najbolj umazane bese^ie iti kletve. Nekdo je pel z žganjar-iskir.t glasom politično zabav-1 jieo.
| Lopezinek je butnil z nogo v j vrata in stopil v gnjusni brlog i Martin Lenuh in še pet ali šo^t dmgiii jc sedelo okrog mize; pili so iu peli ter kleli vse vprek.
"Maitin! Ali vas res ni nič sram?" se zadere vanj Lopezinek i
"Kaj praviš, človeče ?" zabije I ta in vzdigne. Pas je ravno še! visel ob njeni, klobuk ]>a mu sta! i zadaj na tilniku, kakor sij pri sveLiiku.
4iSram vas bodi! Vi ste šlapa! Vi ste strahopetec!"
'*J;iz strahopetec. Ki se uc bo i jim ne Boga, ne hudiča T'
"Janeza so pa boj it«, če se piavj l»oga in hudiča ne!"
'"Jaz da se bojim tega potepu ! ha.' Kje pa je.' Kje je? Kje je, dnj ga zgrabim za glavo in star »ii: i kakor ka"-o!"
44Kaj boste vi stili! Teanu po-j tepulvu ste rekli, da naj Marijan pri miru pusti, zdaj pa govori i\ njo skozi ključavnico!"
4 4 Kje j«- ta lopov.'" je rjovel j Martin ves divji ter potegnil nož izza ipasu. ' Kje jc. da to železo vanj zapičim?"
"Kaj boste zapičili. neroda stara", reče Lopezinek. da bi gaj š<- bolj razkačil in to besno zve1 naščuval na Janeza. "Tam v Gra-j hovlm jc; če tja prijadrate, nai! vas pa malo poboža."
Martin skoči pokonci kakor ti-j ger, ki ga spuste iz kletke, ia po-dere na tla enega izmed tovarišev, ki ni bil tak«> pijan kot on in ga je skušal vstaviti.
Lopo hick steče za njim iu pra-1 vi. kakor da je v skrbeh:
"Moram iti za njim, da ne boj kakšne nesreče!" -
Pred Grahovim se jima pridruži Salamaaika; vsi trije jo krenejoj notri: nihče se ni zmenil zanje.! Nesreča jih je prinesla ravno pred Janeza, sredi one ozke steze; bil je čisto sam. /
"Ta je, ta*" zavpije Salamanka z divjim srdom.
Ne da bi čakal drugega zname-i n j a. se Marijanin oče z nožem v J roki zakadi vanj, kakor krvoloč-' na zverina.
'Kaj tukaj stikaš?" zarjovej nad njim. "Na!"
Reče in za vihti nož s ist rašno silo nad Janezom. Ta pa skoči v j stian in se. tako reši; Ktrga ^ii krinko z obraza, kakor da se hoče biti kot poštenjak, z odkritim obrazom. 'Prestrašena hoče Salamanka zbežati. a Lopozinek jo zgrabi za roko in jo ■prisili, da ostane zraven pri tem neenakem boju.
Medteie se jo Janezu posrtsčilo. da je izvit nasprotniku nož iz rok. Hotel ga je zagnati v vodujak, k: je stal prav t»b stezi pri hlevoih \i*atlh- toda žen&ke euuje. ki jih je imel na sebi. so se mu zataknile na neki label j, da ni mogel z roko ganiti; nož je držal slučajno ravno tako, da je bil s končen«
naravnost naprej obrnjen, in Martin, ki se je v tistem hipu slep besmosti in pijanosti zakadil v svojega sovražnika, se je tako nesrečno nataknil na nož, da mu je i šel ravno skozi srce. in Janezu ni! bilo mogoče te nesreče preprečiti.! Pijanec grozno zakriči hi pade naj obraz.
Oni krik se je razlegnil ua dvo-j rišče in se je razlegnil na cesto:I "l^iuli je umorjen!" Strašni' ki ie je sp rele tel vso ono množico, j ki je zbežala hipoma m a vs« strani. Drla je domov kar skotzi okna, in čez strehe, v tistem silnem i strahu, ki obvlada ljudstvo v onih j krajih, kadar se kaj takega zgo j di, in sicer zato, da ne bi imelo sodni jo posla. .Mrlič je ostal .sam. i «e irorak. tam na st«-zi v krvavi| mlaki. CM dvorišča pa se je razlegal ropot: Marijana je slutila! nesrečo in je obupno tolkla po vratih.
Od strahu omamljen, je zbežali Janez na ce>to. a ljudje so ga1 zgrabili, ker je LopeziueK na ve.;: glas za njim kričal:
"Držite morilca! Držite razbojnika. ki je umoril neoborožc-j nega starca!"
VIL
Izbruhnila jc septembrska re volueija leta 1.S68. — Sodila jo bo^ zgodovina.
Njen vpliv se jo raztezal na vi-j soke in uizke. velike Ln male, ta-i ko kakor solučni žarki enako obsevajo vrhove himalajske in niz-! k«> kitino. Sueški prekop in cestno mlakužo, kraljevo palačo in siromašne poslopje grahovsko.
Revolucija leta 1S68. in .sploh vse revolucije vseh časov in krajev se dajo /primerjati s posodo i vrftle, v kateri je na dnu gošča. Ce! se posoda premakne in tekočina j začne valovati, tedaj se goščava vzdigne, skali vodo in splava na površje, a kmalu se tekočina umiri in nesnago potegne lastna teža; na dno, kjer bi morala vedno o-sitati.
Tako se najdejo v državi ob revolucijah ljudje srednje vrste,! bre.s pomena, pogostokrat zločinci, ki se dvignejo tako visoko, da ■ zasedejo prva mesta; splošna zmešnjava daje eastilakouiaeicnn ■ poguma, časi i lakomnosti pa ni i vselej združena s sposobnostjo in talentom. Kadar sc pa red in mir vrneta, potone ta goščava vsled' lastne ničevosti, se sosede na dno I in nihče več se ne spomni nanjo.j
Taka zmes je bil tudi Lopezi i nek; v tem času je bil on eden' prvih v revolucionarnem društvu in v kratkem ie postal predsed-j nik nekega federal no-republik an-! skega kluba v domačem mestu-! Njegovi hladni krvi in politiškr bistroumnosti se je bilo zahvaliti j ^a razne odre<lbe. ki so prebivalstvu dale zanesljivega varstva' proti v sem nazadnjaškim spletkam.	*
Ko je župan odstopil, so mu1 vzeli ča-stno meščanstvo, ki so mu ga dali pred par meseci v zahvalo | za njegovo skrbno delovanje.
Učiteljem na ljudskih šolah sej je ukazalo, da se ima zanaprejj pred poukom nanmslo šolske mo-j lit ve (poti revolueijska pesem.
Prepovedalo se je nočnim čuva- i jeni klicati ob urah: Zdrava Ma-. rija Brečista!
Prepovedal«) se je tudi za nrr-j tvimi zvoniti, zato, da ne bi zvo-j netije nadlegovalo živih, posebno i v tem času, ko je neomejeni napredek človeštva bil neposredno' na tcaix, da premaga smrt.
Te in druge odredbe so potna- i gale in zatirana domovina se je' prosto oddahnila. Kastrljski lev; je lahko v miru naslonil svojo j grivasto filavo in zaspal, dok le* j je bdel nad njim Lopezinek.
Medtem je im. Janez Nevolja j preklinjal svojo žalostno usodo, in vzdihoval v podzemeljski tem niči. Lopezinek ga je zatožil, da je on ubijalec Martina in vtaknili so ga v preiskovalni zapor Lopezinek in Salamanka sta bila edini priči onega krvavega dogodka in oba sta pričala soglasno i da je Janez hinavsko napadel) Martina, ki se brez orožja ni mo-' gel -brauitl in je Janeza za žive j in mrtve prosil, naj mu pusti živ-j Ijenje. Nesrečni Janez je zastonj! ustvarjal zoper to obrekovanje: dogodki in priče, oboje se je vjje malo, iu državni pravduik je zahteval za nedolžno zatožen ega. smrtno kazen. V tem je izbruhni ln revolucija; LopdTinekova re j ljava je rastla, ker je imel v poli tik i v oliko besedo, in tako se je j daln za gotovo vedeti, Icaj Janeza •
čaka.
(Dalja prihodnja) . _ Urugi MfiMn dnendk t
TRPLJENJE ENE STARE
MATERE.
t _ .
H. H. Ton Schlick, slavnoznanl naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stalni rve-zi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje, cele kupe zahvalnih pisem, je' naš rojak Pavao Kuklis, 39 Mon-! roe St., Newark, N. J. pisal slede-f če pismo:
4tTempotom naročam zopet eno škatljo Bolgarskega Krvnega C'n ja. —
Priznati moram, da sem v po-četku držal vašo objavo za ravno-taki humbug, kakoršnega se več brezdušnih trgovcev poslužujejo, toda na željo svoje stare matere naročil sem od vas eno škatljo čaja.
Potem, ko je pa moja mati ta čaj vživala skozi nekaj tednov, u videl sem. da to sredstvo nima para na celem svetu.
Dozdaj je moja mati skušala vsakovrstne zdravila, pa brez vsakega uspeha. Večkrat je trpela tako na notrajnih krčih, da j«« izgledala kot mrtva in alostuo jo je bilo gledati.
Otlkar pa vživa Bolgarski Krvni Ca j, ta bolezen se ji ni več vrnila, zato to zdravilo z največjo hvaležnostjo priporočam vsakemu rojaku, kateri trpi radi katerekoli notranje bolezni."
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev za en dolar. 6 škatelj za 5 dolarje* posije kamorkoli
Marvel Products Company,
9 Marvel Bldg.
PITTSBURGH, PA
Opomba: Ako hočete pošiljate* *avarovati, pošljite 10« ve>e
Ustnica uredništva.
Naročnik, Pittsburgh, Pa. —-
Prihodnji izlet na farme v Št Helena, N t'., bo 17. aprila. Torej le pripravte sc za na pot. žal Vam ne bo; ker če jc Vaš refteoi namen zapustiti zaduhli Pittsburgh ter postati samostojen iu neodvisen gospodar. iu ,;.<, imate voljo tudi delati., potem ne zamudite prilike. Mr. Sakser je bil pretečeaii teden tam in se je prav pohvalno izrazil. Podnebje jc ja-ko ugodno, naseljeaici so zadovoljni. posebno lansko leto se jim je farma nje prav dobro obneslo. 10 akrov popolnoma zadostuje za malo družino. Glejte njegov popis v št. 72 Glas Naroda.
Kje je moj oče FRANK ŠRAJ. j>odoniače Bavtev: Doma je iz vasi Dobrave a. far a Št. Vid. pr: Zaiični na Dolenjskem. Kolikor mi je znajio. ^ nahaja v Cleveland ali Collimvoodu. O Za njega bi Tad izvedel njegov sin, zato prosim, da se mi oglasi, ali pa ce kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Cyril Kleni enčič. Box 1 'v>, Heilwood. Pa.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužuiui srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znanemu orežalostno vest. da nisem -še prebolela smrti svojega drag«-ga !>ra ta, pa me je zadela še večja ne sreča, nemila smrt mi je dn-» 15.1 sušea pobrala mojega ljubljenega soproga	|
JAKOBA JANEŽIČA I v starosti 59 let. Ranjki je bolehal "v presledkih vej let in ob 5 •lri zjutraj nenadoma izdihni! Tvojo blago dušo. Materi izemlji smo ga izročili 17. sušca na katoliškem pokopališču v Petin Station, Pa. Tukaj zapušča mene žalujočo soprogo, hčerko Barbaro n rejenca Alojzija.
Tem potom se zahvaljujem vsem za vence in ki so se udeležil: pogreba ter mc tolažili v času neizmerne žalosti.
Tebi. nepozabljeni soprog, naj ^veti večna luč in počivaj &ladkt> v tuji zemlji!
. Žalujoči ostali s
Bosalija Janežič, soproga.
Barbara Janežič, hčerka. AJojtdj fltnm, rejenec. Claridge, Pa., 26. aufca 1917.
POUČNB KNJIGE:
Ahnov nemSkoangleSkt tolmač,
rezan	—.50
Cerkvena zgodovina	—.70
Poljedelstvo	t—.50 Popolni nauk o Čebelarstvu,
vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorili	^—.23 t Slov.-angleški in angL-alov.
slovar	—.50 Slov.-angteSkl ln angL-slov.
| slovar	$1-50
' Srednji katekizem	—,
I Trtna o5 ln trtoreja	—.40 .
Umna živinoreja	—.50
i Umni kletar	—.30
i Umni kmetovalec	f—.56 Veliki slovensko-angleSkl
tolmač	$2 00 ,
Venček častitk	-.25 1
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE:
Amerika ali povsod dobro	—.25 I
Cesar Jožef	'—.30,
Evstaliija	—.20
Doli c orožjem	—.50 .
Crizel«la	—.15
Iletlvika	—.'15 (
Hilde^arda	- -..tO ( Hubad, pripovedke, 1. ln 2.
I zvezek po	—.20 <
Izanami, mala Japonka	—.25 i
Izidor, pobožni kmet	—.23
Iz raznih stanov (pesmice >	—.20 i
'Jama nad Dobrnso	—.20
Jaromil	—.20
Juan Miseria	—.70
Juri baron Vepa	—.2-j Kako vz nja usoda -10
Kraljičin nečak ~~~	—.40
Kraljevič in berač	—.40
Korejska brata	—.40
Leban, 100 beril	—jso
Male pesmi	—15 Maron, krfičanski deček iz Liba-
! nona	—.50 Mladi samotar
Na različnih potih	—,3Q
Naseljenci	—.23
Na valovih južnega morja	—20
Nekaj lz ruske zgodovine	--.20 :
NesreCnica	_. So
0	Jetiki	—.15 Oglanica al! hudobija iu ue-
1	dolžnost	_.30
Pegam in Lambergar -	^-as
Popotni listi	_
fosljedni Ifelitkaoec -.....
Potovanje v LUlput	—J25 fl
PraSU judek
Prekometia
OTOMBA: NaročUom je priložiti 1
vqBal MkaalsV aH coRaln Bankah p <
IVeganjanje in<lijau.skili mi?i-
jouarjev	—4J
Princ Evgen Savojski	- - ■_'."»
Prisega buronskega glavarja	—l«.i
Revolucija na Portugalskem	—.150 RepoKtev IT,
Ribičev sin	—.r,
Uclbinska sreča	—.50
Roparsko življenje	— 23
Sita, mala Illtidosranka	— .23
Socia! izem	—.35
Socijalna demokracija	— .lo
Stanley v Afriki	—.23
Stezosledec	—.r*
Timotej in Fllemoa	—.
Tegettboff	■	—.23
Vjetnik na galeji	-.15
Vojna na Balcanu, 13. zvez.	$1 S5 ZgtMlovina c. in k. pcSpolka St. 17
s slikami	—.50 Zlatokopi .. 1.5 Zla t okopi /40 Zlatarjevo zlato	51 00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevlča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)	—.75
Sherlock Holmes:
V rak vi kraj bombe	.15
Zaklad knpčevalca s snžnjt	-^15
Ena sama kaplja črnila	—.15
Grob v svetilniku	_.13
Gospa s kanarskim briljantom	—.15
OS'—	OYZ3A 'ddox&3
VT—	adoiA3
CI'—	m^mt^Bg
SV—	adirai Bufoi
9T—	«naA
ir—	liro ABfjp mojimpz
: iaiAanrcaz
9ST—	nam tnnima Vna
-sujl s anjoi msam araqfy 80—	od mnp
00'—	od parno* oojoaonnaA
m euiaiOAOn •anjjjoq ■omnq ^TtreomaAO s sqjoias^
wiNaaiom
fl*—4	?in»u
«r— »fJTOap pTafaiirnod pftnopoo^ SU— ^aradzu r^jgf n»fa oa o^a^ Vojna stenska mu pa	fL60
Vojni atlas	—ja
Zemljevidi: New York. Colorado. Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pemwytrtnl«, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in Wast Virginia In vseh drugih držav po	FciS
Avstr^-Ograke mali
veliki veaan	-
Oaumt	bJB
velika ataaaka imapa t^. -8.Hn.
druglalraai fa eatt mm gUN) denarno rrednoat, bodiat a gotovini, o*nina Je pr| va^h	mejaša.
CENIK KNJIG
katere ima a zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO."
82 CORTLANDT ST NSW 70R& N Y
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim orcein iiaznanjauio so-rndnikoui. prijateljema in znancem žalostno vest, <la je nemila smrt' prišla v našo družino ler si izbrala iz nj« našega nepozabljetiega sinčka oz. brata
IVANA.
Ii .111 j k 1 je izdahnil ^vojo ue dolžno dušo dne lo. marca v starosti šestih i:iescev in petih dni. M ateri z«»nlji &mu tja izi*ocili ua, 1 katolL4keni pokopališču v (Jreciis-burjru. Pa.	1
Iskrena hvala vsem. ki so ir^i spremi k zadnjemu počitku, po sebno pa liotrain Filipu K raso k in njegovi ženi <2a krasen venec iu poni v bob^zui.
Tebi. nepozabljeni. naj sveti večna luč in lahka naj ti >»odc tuja zemlja!
Žalivjoči ostali: Anton in Veronika Giavan, stanji Anton in Franc, brata.
Marija, sestfa.
(jlreensburg, Pa. —————■— *■ -
ŽEN ITN A PONUDBA.
Mladeuiii, star 27 let. s«1 želi seznaniti s slovenskim, dekletom od 18 do 20 let starini. Jaz imam stalno delo in dobro plačo, pa tudi nekaj denarja prihranjenega. Katero veseli, naj mi piše 111 pošlje sliko.
Jack Boži-l 1, Rox 7;i.	Hamia Wvo.
NAZNANILO.
Odbor K. S. Doma vljudno naznanja vsem delničarjem in članom K. S. Doma v Pittaburghu, Pa., da se glavna seja K. S. Doma ne bo vršila prvo uedoljo v aprilu. ampak se jc prestavila na tretjo nedeljo v aprilu točno ob eni uri popoldan. Pri tej seji bo voli-j tev odbora in razmotrivalo se bo' zboljšanje napredka. Torej | vsem na svidenje dne !•">. apri'a' v K. ri. Domu, *7th St.. Pittsburgh, Pa.	Odbor. (27-28-M)
Iščem svojega brata JOHNA! FAJDIGA. domn iz Zaloga pri Postojni na Kranjskem. V -V meriki je že 15 let. Sporočani mu. da sem v francoskem ujetništvu in brez denarja. Naslov: Alois Fajdign. iufant.. f»l—I eic., prisonnier de guerre, Depot de la Houssave. Deranger. par Cleres (Seiue-Inferieure, France.	(26-28—i)
ŽENITNA PONUDBA
Podpisani se želim seznaniti pošteuio Slovenko briv, otrok v starosti otl 35-do 13 let. Želim namreč pridno gospodinjo. J. imam družino in najmlajši otrok je zdaj star 13 let. Imam dve hiši na glavni eesti, ena je opremljena za najemnike, druga pa za trgovino in stanovanje. Jaz seni 10-jeai pri Semiču na Dolenjskemu. Več " pojasnil pismeno. Ponudb« pošljite na:
John Plut. Box 171,	Ely, Minn.
Kje je IGNACIJ GOLOB? Domu je iz Stare vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Pred dvema letoma je delal v premogorovu v Pennsvlvaniji. Kje se zdaj mi-liaja, mi ni znano. Prosim renj-rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sani oglasi. — Igu a o e Ču-kajne. 1090 E. 74. St., Cleveland, Ohio.	(2fi-31—3)
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 29 let. se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 20 do :10 let. Ne gleda se ua dc nar ali pa če ima zc tudi enega, otroka. Katero veseli, naj mi piše in p<tšljc sliko, katero v meni zahtevo. Pišite na:
Victor Mlakar. N Gen. Del. Marion, III. _(27-28—-3)_
Iščem svojega prijatelja JOSIPA RUTAK. Doma je iz vasi ŽebiŽ pri Ilirski Ii »strici. Prol enim letonx sva bila skupaj v Bakers-ville. Pa. Prosian cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. ker sva bila dobra prijatelja. — Joseph Iskra, Camp 1. P. O. Birch. Mich.
GLAS NARODA. 28: MARCA »17
| DOSTOJEVSKI:	^	\ 27 S
Mladenič
Sa GLAS HABODA J. T. * x
2<>	(Nadaljevanje).
—	No. vi »e imenujete DuljroroLi. ne pa Ventilov;
- Dovolj o tnu! - Molči t«-! — Povejte mi. zakaj irt*; me poklicali .vtu žafran teh čfn«"?
—	No. aLi »>■ zdaj twt razumet«- T - Ali res ne vct»e. ali se samo
—	Pri Ikifcu. ja/ ničeaar ur razumna.
S. < nWrat *aui rctVui, da boi*H> vsi inioLi dovodi. — - Izjalovilo bi -m nam le v aftueaju. če bi v vrepročiti.
K«lo! - Koga mifdite * - Morda Ve rs il ova,
—	Nc samo Vrrsilov. pac tiali druiri----Aua Andrejevna je
ravuutako >aia »ostra kot je Elizabeta Msikarwna. -. .
—	Jaz sem ga debelo pogledal.
—	Torej tik- res ne razumete.' — je nadaljeval. — Ali res ne vevte! »
Tedaj seui pa i»o.>tal silno j«zen.
—	H«Jk> vas vzemi: — sem vzkliknil iu. pograbil za klobuk.
—	Zakaj T Povejte, zakaj" — je jccal. — Kaj ne.'da boste zopet uriali?
_ — >*>ui <Hi\riiil in zaloputnil vrata za seboj.
.laz pa vem da bo^P* prišli — .soul .filial njegov glas za t»e-Ih>j. — Ttala t*slaj se Uyva drugače zmenila. — Tedaj se bo vršil glavni poirovor. — Vekrte, <Jvatb»o<" rubljev. — Ne snK'to pozabiti.
< hi je bil naprav il uuuih silen i*U.">.
NVprmtano >*'iii glwlal na un». — Toda .ni bilo ie dve. — Slednjič «em le pričakal.	}
Ob treh vin se cfJpt-ljul k Aui A odrejeni, moje puisestri. — Mulva	/<• J«Jvro pognala. — Seznanil cietu ^ zli ju uri .starem
knezu.
Ko >eni .stopil v sobo. .sem dobil pri nji .svojo sesiro Lizo.
Jnz sem bil silno prt*enečen.
Zeku m< veseli ker su> danes tako veseli — je tr^kla Ana An-drejeAua in posili nasmehnila.
Govorila je s tihim gla-»om. ne preglasno ni ne prtrtiho.
—	Liza prav dobro ve. kakšen -sem, ee aii^em vesel -*- sciii od-vrnil in pogle<lal svojo sestro.	. ^ • .
—	Morda ve tudi Aatu Andrejevna kaj o tem — je rekla LLza in me po«tmni pogledala.	.
—	Kaj delate zdaj? — me je vprašala Ana Andrjecievna.
—	Tt»kaj sedim iu premišljujem kako jc prišlo di> tega. da som vas obiskal.	'
—	Ali st ie zdaj TiKte uvlločrli. da bi šli na univ^zo!
—	Nc. ničesar še nisem odločil. — Sicer imam ipa tudi druge
"l
namene.
—	To m- pravi, da ima po^-bne skrivnosti — je odvrnila Liza.
-	Nikar ^e ne šali, Liza — ji jc zapovedala. ,:
—	Saj sc ne.
Liza, tebe še vedno ne razunum.
—	Ne niotvm potuagati. — Sama ne vem, kaj nii je padlo dano* v glavo.
Ko je Ana Andrejevna to videla, jc izpregovoTila:
Jaz .van prijel njeno roko in jo poljubil.	,
Ko je Ana Andrejevna to videla, jei »pregovorila :
—	Zelo dobri me.
—	Ali vrjatneš, Liza, da sein zelo vesel, ker .-»eni te danes dobil tukaj. — Vrjemite mi. Ana Andrejevna. — Zadnji č»s me je sestra tako euJno gbxlala. da res nisem vedel, kaj to pomeni. — Gledala me je kot da bi hotela revi: — Ali res še nisi ničesar izvedel. — Ali je ae vse dobro!
Liza je povesila pogled.
—	l>a, res j«« t*ko — .sem nadaljeval. - Toda. mukajte. — Kaj dela mi« bolnik?	'
—	O, zdaj se je /e park rat peljsil na izprelio*!. — On vas zelo težko pričakuje.
—	Vitn. da bi moral iti k njemu, toda kuj hočem. — Saj dobno vetu. da ste vi vedno pri njem.
N.ieo t>e je zresnil obraz. — Najbrž** ji ni moja t^alu ugajala.
—	Jaz sera bil danes pri knezu Sergiju Petrovičiu — sem zaje-cai. — Toda Luža. čakaj, ali nisi bila malo prej pri Darji Onisi-movit II 11 t J
.	.	m	*
—	Da. bila seiu — odvrnila nakratko. ne da bi dvignila • slave. * •
—	»la/. imam naprimtr zelo rad "kneza N-rgrja PetrovVa — sem nadaljeval. — On ima -i«-er svoje napake, toda te sc mu lahko oprosti. — On vidno izpremin^a avo jeft amen je.
Obe sta molčali.
—	Da. rv* — je odvrnUa .slednjič Ana Andrejevna.
—	Moj liog. koLiko je pa >e ura? — sem vpratial nenadoma in vstal.
•— O. št deact minut manjka do treh — je odvrnila Ana Andrejevna.
Ko sem govoril o knezu, je ona neprenehoma gledala v tla.
Tudi Liza je bila sklonila ^rlavo in se ni vmešavala v pogovor.
—	A i »*te be preveč zamud ii 1?
—	Seveda.... To se pravi, ne.
Ponovil eem se molče.
Predno >em odšel iz sobe. me je potegnila Liza za rokav. — Jaz aeni šel, ne da bi se zmenil za to znamenje.
V	drugi sobi mc je dohitela Liza.
Liza, zakaj >i me potega Ha za rokav? — sem jo vprašal, ko »va bila suma.
—	O j mi je slaba ženska, premetena jc in ničvredna. — Ona hoče samo izrabiti iz tebe vsakovrstne sfcrivnobti. — Njen obraz ni bil ae nikdar tak kot je bil danes.
—	Prosim te, Liza, povej-mi, kako ei priaiu do te trditve? — Meni ae zdi, da je i*vrstna deklica.
—	No, če je ona izvrstna, sem jaz ničvredna,
—Liza, poved, kaj ti je na s-rcu?
—	Da, jaz sem slaba. — Jaz sem pokvarjena. — Ona je mogoče najboljša, toda jaz sem najslabša. — Se nekaj. Arkadij: — Mama te probi in jaz te prosim. — Obe te prosiva. — Prenehaj igrati. — Nikar ne igraj več____Jaz in mama____
—	Saj vem Liza, nikar se ne razburjajte zatftruntega. — To je lnaleoicowt. — Jaz nikdar ne izgubim. — Jaz igranj za razvedrilo.
—	Kaj pa onih trirto robijev ?
Začudeno sem jo pogled«*.
Še nikdar v svojem življenj« se nisem tako začudil kot tedaj.
-	Kje m izvedela ? — sem jo vprašal tresoč se po vsem telesu.
—	Darja Onmimova je vse .slišala.
Po teh besedah me je (pahnila Liza v nek temen pnwfcor, kjer jeb ila rasna mara. in kjer ni bilo nobenega okna.
V	mt<*n hipu sem tudi zaoKšal v vezi rožlanje ostrog.
—	K<J« J« to f — seen zašepetal.
—	AH na reši — je odvrnila polsličao. > — AH je morda knee Sergij'
—	IK	.	n i : .jI i
Celje iR okolica. |
r t ~i r
Proste črtice. Sestavil A. Fekonja :
^- 1
(Nadaljevanje.)	J
""" <
----------- IV. ------,
; 1
SAVINJSKO-HUDIMJSKO POLJE.
...trate s cvetjem nasajen«-.
ob mestu ravno polje...	;
*"(iort\ hribi in griči dajejo ; kraju podobo, različnost, lepoto j iti oziroma na porabo le-s, pašo. "udo, premog, vino. Ravene pa iu'. i loline. ako imajo zadosta prsti. ( vo najbolj pripravne za žitna po- , Ija iu rodovitne travnike; njLho- -va zemljepisna podoba pa jc jed- M nolična. d-asi so polne šumečega klasja in <Ksečih cvetlic." f Slov. štajer. I. 46.1
No, prav zato je pa nam prijet-ua tudi naša ravan pri Celju; ob veliki eeati tja na z<q»ad Savinjska dolina in proti severu Hu-dinjsko polje.
Narave pomladanske krasno
cvetje,
z rumenim klasjem obloženo
polje.
v zelenih iogili trum krilatih
petje.
na pašnikiii pnstirji dobre
volje.
Anton Umek.
(
Rodovitne njive žitnega polja iu livade izolenih travnikw obdajajo posameizne hiše in pristave, ikupna sela in vasi po celi doliui iu ravnini. Pa dobri j>oti nas vo- 1 d i jo sredi iu skozi po njih naokoli iu v krogu med Savinjo in Hu-dinjo. V Savinjski dolini, kamor gremo iz mesta po cesti mimo pli-uotvornice, i-mamo takoj ob desnici bližnje vasi Lavo, Ložnieo, Babino in nekaj v stran Melog; a tam na levici naprej vas Leveč, DrešLnjo vas (in Petrovče pTed Žalcem. Ako pa krenemo iz Ljub Ijanskejga (predmestja mimo Gize-liu-e bolnice na sever po polju, tedaj pa "ozka steza drži noter v ?ozd zeleni". Za vasjo Dobrovo namreč se prostira širfcn gtwd, kjer "med borovjem temnim" lahko dihamo tivež. oslabelim pljučem jako krepilen vzduh: ker tam
v gozdu ne raste drugege kakor sama liojiea.
Nar. peseru.
Na Hudinjskeni polju — tako nazvaneni j>o vodi Hudinji — se takoj od cerkvice sv. Maksimilijana in sv. Duha vrste zopet ob veliki cesti vasi Gaberje, Spodnja Iluduija, Oornja Hudinja, Sveta Marjeta in Škofija ves pred Voj-nikom. Odtod je proti vzhodu na eirni ravnini velika *vas Trnovi je; a na holmcu od Teharjev sera kakor jezik v dolino segajoč je vas B likov žlak: in ponosno tudi "stoji na polju beli grad" — lični. a zloglasni Bežigrad. Zanimivost nahajamo tu še državno tovarno za cink blizu Graške eeerte za sv. Maksimilijanom; in dalje igeri pri Hudinji takozvani Hrva ški mlin, sedag Petra Majdiča parni mlin. Pozabiti seveda ne smemo zopet v Gaberjih znane gostimice pri Erjavcu, podomaee G-luhcu, kamo o poletnih večerih i«ad marsikateri
^ospodič iz mesta ^1-eti, komedije, seme pusti
V. Vodnik.
A nn še stopimo tu na Oabrski grig. Xa,<grieek ossnrfjen
Ob tfptrtntm. roba HadagAo*
fa p<rija,kak& Udol»Mia&J
'rem
našega mesta. sto(ji podolgat grič, po bližaiji vasi Gabrjih imenovan Gabrski (grič. S tega griča, ki je m višji od celjskega mesta, se nam podaje nepretrgan pogled po celem obzorju celjske okolice; no, ker smo vse to že itak razgledovali in si tudi dosti ogledali od drugih raznih strani, izato sedaj tega več tu ne ponavljamo.
Kakor neki že preje opisani grič tam ob Teharski cesti, tako jc tudi ta le Gabrski grič "Nagrobni grič". Ob njegovem vznožju se namreč nahaja pokopališče za okolieO eeljske župnije in pa za — Slovenec eeljske. In tako tu počivajo med ostalimi: stari vodja celjskih Slovencev dr. Stefan Kočevar. mladi učenjak slavist dr. V. Oblak, dobri- proi*ei*or M Zolgar, prhlni učitelj B. Krega r. narodni trpin Fran Kraševee in drugi vrli domoljubi iu rodoljubi naši. A med si »venske kmete se radi dajejo preseljevati celo mnogi— meščani nemški ter tako vse
smrt pobrati pod lopato, kar rodil je beli dan.
Fran Cegnar.
In s tem končujemo izpr**hode po bližnji okoVi'*i celjski, omenjajoč naposled le mimogrede še —
Vešala.
t •
Na gavge -prideš.. .
Celjska vešala stala svoj čas v trno vel j ski* občini, a pozneje sc jih prestavili na Gabrski grič, od koder še sedaj >iemci imenujejo ta grič "Galgenljferg". Tu so o-koli lota 1780. obesili nekega tkalca iz Koroške, katerega je bil 'tedanji eoljski mestni sodnik J II. zaradi 4atins»tva obsodil no smrt.
Okoli leta lbOU. je pozidal meščan J. .Skaza na onem Mešalnem zidovju na G&brskem (griču smod nišnieo, katera šo sedaj sto.ri — znaail "Pulverthairm" — in Ce Ijani so zatem obešali, ako so ko ga dobili, na jaj'menčah pred me srtom ob Ljubljanski cesti (1803. 1852. Celjska : kronika). Dan danes
ki -\-prasa .po — teh gavgah, jih več nelnajde zdaj.
No vondair neki Celjani še ved no, in zlatfti vnovejsem ča«sit "ta tiče obešajo — a tatove iz puščajo'*.
Savinjska dolina.
Pozdravljam isolnčna te ravan, ki pred menoj si razprr>strta! Ti lepa si kot sen krasan, ; podoba rajskega si vrta.
S. Gregorčič.
Radostno se spustil &em po suh eni
oceanu
voz potaplja v zelenjad se in kot ladja plava. . Anton Umek.
Sedimo torej na voz, p a. se po-peljimo "čez ravan široko". — ene sicer -s poljskim pesnikom MLckiewiczem po južnoruski stepi. ampak s katerim rojakom slovenskim po naši domači Savinjski dolini. Najbolje je v jutru.
Jutrom svaki listak blista od rosice — sjajuaj« neg alem na kroni
carice.
Jutrom svaka grana glasom ptice sbori -jutrom sva ko srce Bogu se
otvori. Stanko Vraz.
Utrneva pa se, da ne moremo o menjati vaeb vasi in cerkev, gra dov in zaselkov, katerih je toiikc in toliko po ceH dolini, da jih niti ni lahka prdfcatu. Navesti ho čemo le večje m znamenitejac knge, k|kot jib opazujemo sipo tona po Taliki eeati počeoai o<j
—	Zakaj si se tako prestrašila?
—	Zato. ker ga nočem srečati.
—	Morda pa tudi za teboj hodi? — sem se nasmehnil. — Edmoi na ta način bi si lahko raztolmačil tvoje obnašanje.
Liza me je pogledala v tla in ni odgovorila
—	Kam pa greš?
—	Pojdiva pojdi z menoj.
—	Ali se nisi že ]>r«*j poslovila?
—	Da. toda moj plašč je še v sprejemni sobi. Ko sva stopila iz sobe. sem ji rekel:
—	Veš. kaj Liza, morda jo je prišel zasnubit.?
—	Ne, ne. — on jc ne bo zasnubil — je odvrnila s komaj slišnim glasom.
—	Liza, jaz bi ti moral še marsikaj povedati. — Toda tukaj ni pripravno mesto. — Ce hočeš se ipeljiva skupaj.
—	Ne, ie sam se pelji. jaz imam dru£o pot. — Ali boš prišel k cbedu ?
—	Seveda bom prišel.	Saj sem ti obljubil. — Se nekaj, LLza.... ;
—	Kaj pa?
_(Dalje nrihodnjižV
■ Žrtve teiene-^tfc: varnosti.!
Na miljaae žrtev se mere uatteli radi bele nevarnosti — J ETIKE.
Najvažnejša nalogu Fatlier Moliti- i U'cr-ja. glasovi tega duhovna-adra«*niha j v IMttsburghn. kateri je tekom 40 let j svojega blaženega delovanja preko i 3"JO.OOO bolnikom nudil zdravniško jo j tuoc, je bil boj proti jetiki.
Po dolaroletni skušnji uvažei al je se ^vuja sredstva za pljučne bolezni. „-1 tera jc v vee tisoč slučajih z nujbolj-5iin us|«eboni uporabil.
Ako čutite, <la vas bode med plečima, ako imate suh kaSelj, ako se ponoči potite in Imate vročino, ne čakajte niti ene minute, temveč takoj naročite Father Mollingerjcva sredstva Štev. D ki pljučne bolezni.
Gena vseb zdravil jc £2.00 in i»oSlJe-i mo jib kamorkoli kakor bitro prej m o- j mo svoto.
Mollinger Medicine Co. i
2V7A West Oblo St„ rittaborch, Pa. j
Pripomba: Ako želite pošiljatev za i varovano, pošljite 10c. več.
vzhoda pa tje proti zapadu obe-stransski ob jugu in severu.
Od Celja ven ter mimo nekaterih že znanih vasi ugledamo na levo od tam, kjer pri cesti "na polju Kiiamonje stoji" treh kamenih kinov, prvo cerkev v čedni vasi. To so Petrovče, žalska podružnica. veličanstven hram božji: "podoba krasna v njem žari". čudežna podoba Matere božje. "v današnjih dnevih božja pot Marije". Petrovče so pa tudi železniška postajica. Ne daleč odtod pa "na cvetoči planjavi stoji krasna palača ". 44 Novoceljska'' grajščilia, pri ljudstvu tudi Phun-berg zvana. pozidana baje od razvalin celjskega Starega grada. Onkraj Savinje, na obronku, vidimo Griže z žiipno cerkvijo in na griču tudi novo cerkvico lurdsko na Gradišču. (Skrite za Griža mi so Liboje. tvornica steklenine in kamenine.)
Na desnici nam. to je ua severni strani, se kaže na holmcu lepa "Zaloška" grajščina; vise na jl>regu stoji veliko poslopje Plevna. a zadaj za Zalogom se dviga "cerkvica vrh gore", sv. Kirui-gunda. gališke župnije podružnica.
Sedaj smo v Žalcu, prijaznem trgu z ličnimi hišami; seveda tudi j-t. železniško postajo "Saehsen-jfeld". Ime "Žalec" (Žavee — ;Žaue) jc naj-bržo od "žala", ri(pa. pobrežje, ker je nekdaj tu mimo [tekla Savinja; torej "Žalec-Bre-jžice". Isti :" Saclisenfeld — Žal-cenfeld." " Tapc^java od "Saeh-sen"' — Sasov je basesi, kakor 1;Friesach od "Friesen"." (D Terstenjak. NoA"ice 1855.) V Žal-eu je našel naš znani Vitoniar že leta 1857, "česar si ne bi mislil, dosti 'comforta', kavano, biljard". In tudi slovenečina je ie tedaj imela "svoje vrle prijatelje". (Novice 1857.^ Dandanes so Žalčani "živi (narodnjaki, kar so slavno pokazali pri velikanskem ;ta1x>ru leta 186$. pri veliki besedi slovenskih dijakov leta 1874 in pri vseh volitvah". (Slov. Gospodar 1877.)
(Dalje prihodnjič.)
Iščem Mrs MARIJO ZDRAVIČ. ker bi rad izvedel za pravi naslov. Pisal sem ji pismo, katero se pa ni vrnilo in tudi odgovora nisem prejel. — John Briški, Box 457, Nashwauk, Minn. (27-29—3 ^
■
Kad bi izvedel zu naslov svojega prijatelja ANTONA MARIN ČlO. Pred enim mesecem sem bil yri njem v West A irginiji in sem pozabil njegov naslov. — Frank Vadnjal, 125 — 15th St., Contieaut. Ohio. (27-29—3)
Or. LOREIIZ^
^tiradae irn: 4at*ao «d ( «a>
lSHSMAfittfiM
Ktlst Ji kake tnRvs auosajoao ^pHl feaadoss^ sasfesv^ issa« jv
■islsas »&, as kapice pnlj oT to^^1 ■a"!«irTinl^CmAb'tm • lo iS. pa si liim pcUuaam dstola _
IVAH PAJX ft OST INCMmISL,	______ GOnSMAUGH, PA.
liČE SE
pri Charcoal Iron Company ef America 75 drvarjev za delati Chemical drva po $1.75 klaftra. Dobre nove kempe in dober lea. 10 milj iz Newberry, Luce Co., Mich. Kempe uodo odprte dne 1. aprila. Za podrobnosti vprašajte pri:
John Knaus, c/e Camp 7, Newberry, Mich (14_3_3_4)
Dr. K0LER,
€38 Pern Ave., Pittsburgh' Pa.
Dr. Kol«r H FBBBX	aajatarejdl slo-
/ ^O^^ESk	venski idr«TDU.
a iHRK ipseljallst
aPBQi	t Pittaburffhu,
vj WhW^Sf u Ima llletno T. JvSF prakao ▼ idrav-y m	Uenju tajulb mo
^ r K	MIh bolezni.
V^V	SlfIIla all sa-
^gmm&rpSjpttfc^ strupljenje krrl // tdravl s glasovi uisTiit, ki ga )e Isumel dr. prof. ErUcfc C« imate mozolj« all mehurčka po to-lesu, ▼ crlu.Izpadanj« las, bolccin« v koatah, pridite in Izčlatll vam bo krl. Na Čakajte, ker ta bolezen aa nelese.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapa vac all trl-par ln tudi vae druge posledice, ki nastanejo radi lirabljlvanja aamega aeba Buaenje cevi, ki vodi lz mehurja os dravlro v kratkem £aau. Hydroc jlo ali kilo oadravUm v M urab ln sicer brat operacija.
Bolesnt nuknrjs, ki povzroMJo boU-Hna v krUu ln hrbtn ln vCaalli tudi pri naUaaJa vod«, osdravtm s goto vojstvo.
Msumatlzam, trganje, bolečina, oteklina, srbečo, ikrofle In drvmm kotna bolezni, ki nastajajo vsled nečiste krvi oodimvtm v kratkem časa ln nI potreb-no letati.
REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE 1
HARMONIKE
bodisi kakrinekoU vrste lsdelajea la popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo sanesljlvo vsakdo po&lje. kor sem Is asd 18 let tukaj v tem posla ln sedaj ? svojem lastnem doma V popravek r samem kranjske kakor vse droge harmonike. Rabljene harmoniko knpn-Jem ln vzamem tudi v sameno, toda 1« 3 ln 4 vratne.
JOHN WENZEI* 1017 Basi ttmS BL. Citrtlisi OUa
POZOR ROJAKI
ISajvMMSaU* aaiik se Into Im«. kake« tn<l m mU« brka la brade. Od taca naslla srestajo v ♦tik tedalb krasa 1 gosti la dolgi huje kakor t<MI aoiktos krasa) brhJta brade la nabada odpadali ia '•Ive M. Ravna tisam, kostibol ali trganje v rokah. ■Mssb In v krtin, v nanlti dash papobosia oadra rim. rane, opeklin«, bole. tare. krasta le gr.ate j°tne noga k« je rim. sssfaHea w se* dnefa po-ealaaa— odstranim. Kder bi moja sdrvOa bras-jspaba rabil ma jamčim za M'00. Plilte takoj po -aolk. ki ga takoj poUjcm sastoanf.
Krasni iepnl KOLEDAR a« lato 101 7 ioblts ako pošljete 4 can ta sa peitoine.
JAKOB WAHClO, 6701 Bonna Av«.. Olaralani Ohio
" v	"	i
Čistoča je pol življenja«
Ta stari pravični pregovor se npofiteva največ pri čistih neponart-Jenih pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri stari krajinski tvrdki: MORRIS FORST COMPANY.
Caaa ackslsrih stjsi;	i*Uu
Belo ali rde£o iitao iganje................(2.00 do	S4.00
Brinjevec. gin....................$2.50	3.00	$?.50	4.00
Cisti fini Spirit....................................3.00 3.S0	4.00
Fini rum........................ 2.00	2.S0 S.00	4.00
Kumnovec. kimel................ 2.00	2 BO 3.00	4.00
Slivovka...................................................t.60 3.00	4.00
Trapiujevet............................................2.60 3 00	4;u0
Port vino...............................2.00 2.50	3.00
Fino belo ali rdače vino od.............1.00 do	3.00
Pri naročilu od $5.00 aH več plačamo ekspress. Na vshod do New Torka in za pati do Chicaga. Naročila odpošljemo še ti£ti dai, ko jih do-bemo. PiSite takoj po cenik na naslov:
Morris Forst Company,
JOŽEF HOROWITZ, predsednik ZM Smith field SL,	Pittsburgh. Pa.
l Importirane Franz Lubasove harmonike \
r	bo razprodane. Imel bom zalogo jyyWW yrt
P	*opet po končani vojni, ter se ca
K	pozneje rojakom priporočam.
E Kupujem, prodajam in poprav- JkI^^^^Sj	*
H	ljam stare rabljene harmonike po	''
K	dogovora; izdelujem nove KOV-■	1
f	ČKE po $6.00 ter nove mehove	^ {
S	od $6.00 do $10.00. Delo trpežno
K	m zanesljivo.	'
I	Alois Skulj,	!
I 323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y. |
|	DR. ROSENTHAL,
| SPECIALIST, u?^
|	622 PENN AVEn	PITTSBURGH, PENNA. ^ ffflj
| Dr. Rosenthal, Specialist Že čez 20 let. Ako Imate	w ^T "
k	tajne bolezni, syphilis, Cankar, kapavlco, izgubo *
I	semena, bolno kri, nervoznost, želodec, ledice, ma- ^ v^V \
I	žulji, revmatizem in druge bolezni, upra?ajte za nasvet JprT
I	Dr. Rosonthala ln |Kivetlal vam bo če ste ozilravlji\i. -	■ '
I POSEBNA PONUDBA samota kratek čas 2 dolarja na teden. Ako
I	niste zadovoljni z mojo postrežbo vrnem 2 dolarja.
k Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi lz Evropa,
E	Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On teli
I	zdraviti le svoje bolnike.
|	Dr. Rosenthal, 622-Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
|	ustanovljen v Plttsburghu čez 20 leL
I Uradne ure: tedensko od 0. zjntraj do 5. pop. Ob četrtkih in sol>otah
V	od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne.
I	Govori se Slovensko. Ne zdravi po poŠti. Izrežite in obdržite to objavo.