Leto VI.. Stev. 141 LJubljana, sobota 20. junija 1925 Poštnina pavšali rana. Cena 2 Din ca l«h«I» ob 4. «jrtra|. asa Stane mesečno Din iS"—J ** ino* temstvo Din 40--- neobvezno. Oglasi po tarilu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/L — Telefon itev. 7«. Močna redakcija S od 19. ure naprej ▼ Knallovi ul, St. s/L — Telefon St. 3«. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Oprava« Upravntttvo: LJubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon it. 36. Inseratnl oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica it 4. — Telefon it. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta, Račan pri poštnem ček. zavoda: Ljub« ljana ic 11.84«, - Praha Oslo 7&xte Wien Nr. M&J41. Ljubljana, 19. iunija. Prinašamo danes poročilo o težki poplavni katastrofi v Poljanski dolini. Po obsegu in nanešenih škodah enači lanski v ločniški ravnici. Opustošenja sicer niso vidna v toliki pritodni grobosti, kakor lani, človeških žrtev k sreči ni. Najhujše ie pač ruiniraia nova hidro-električna centrala v Zireh. s čemer je občutno prizadeta vsa tamošnja obmejna pokrajina. V milijone gre celokupna škoda. Nikoli ob takih elementarnih nezgodah ne more pero dovolj izčrpno, dovolj pregledno očrtati njihovega pozorišča. Opustošena ravan, ki se po burni noči kaže očesu razdejana, razruvana. razvaline poslopij in turobne izpovedbe oškodovanih, ki iim ie na mah uničena imovina in dobra nada v plodove vsakdanjega truda — vse to se g.iete v eno samo impresijo, ki mora tudi v tršem srcu dramiti ono. kar človeško družbo v njeni stalni borbi za obstanek, čut solidarnosti. Nikdar ne bo človek obrzdal porode in njenih elementov. Ves veliki napredek." vse mogočne pridobitve modeme thnike. vsi genijal.ni podvigi človeškega duha in njegova ustvarjanja sa ob eni sami prirodni katastrofi kaže.io kot pritlikava igračka, ki jo priroda Po mili volji podre in uniči, kier se ji zoper-stavlja. Ne prizanaša, kadar s svojim strašnim srdom bruhne na dan. kjerkoli jn v kakršnikoli obliki. A tam. kier gospodari v vsej svoji pradivjini, 'na širokem oceanu, v peščenih nepreglednih puščavah, v večnem ledoviu obeh tečajev, struii iz veka v vek pesern "'ene sile. ki neprestano mami človeštvo s fantaziio, a ga tudi navdaja z bojaznijo in zavestjo niče v nost i. Povratek drznega raziskovalca Roalda Atnu.ndsena iz pokrajin večnega ledovja. vest. ki danes vzbuja radost vsega človečanstva. saino le izraziteje tolmači vekovito car-stvo prirode nad človekom in vsemi mo dernimi pripomočki za brzdanje sil. koder so svobodno razvezane in brezobzirno gospodujoče. In simpatije, ki iih danes svet poklanja Roaldti Amundse-tiu. so izliv človečanske solidarnosti in vzradoščenja. da jc hrabremu članu Človeške družbe uspelo vsaj oteti se pred oogubo v hladnem naročju prirode tam gori na ledenili severnih puščavah. Enak čut solidarnosti nakloni vsa slovenska javnost nesrečnim prebivalcem naše romantične. preko noči z elementarno. prirodno katastnofo razruvane Poljanske doline. Brez strehe so. brez letine, uničeni za celo vrsto let in prepolni težkih brig. kdaj si zonet urediio domačijo, kdaj popravijo, kar ie bilo zgrajeno in obdelano z žuU< celih ro-dovin. Jasno ie. država mora nuditi nujno pomoč in naši zavedni Poljanci na zanadni meji moraio v nesreči soo-znati blagodat velike in enotne države. A tudj slovenska javnost mora Po-ljancem izkazati polno bratsko naklonjenost. zavest solidarnosti in organizacijsko zrelost. Mi ne dvomimo o tem, zato smo prepričani, da bo poročilo o težki katastrofi v Poljanski dolini vzbudilo vsesplošno sočustvovanje in pripravljenost za lajšanje gorja. Znatno znižanje železniških tarif Beograd. 19. junija, p. Z ozirom na vesti o znižanju železniških tarif se ie obrnil vaš dopisnik danes direktno na ministra saobračaja g. Radojeviča s prošnjo za pojasnila. G. minister mu je izjavii, da vlada resno študira vprašanje znižania tarif in da more on zato že danes Izjaviti, da bodo najbrž že s 1. avgustom, ako ne pridejo nepričakovane ovire, znižane vse železniške tarife v blagovnem in osebnem prometu za 20 do 30 odst. Odgovor na klevete o Sisku Sisak, 19. iunija. r. Vse blokaške vesti o kaki nesigurnosti ali nasiljih v Sisku so navadne Izmišljotine. V Sisku se življenje razvija normalno, kakor navadno. Vsakdo opravlja svoj posel in edino, kar se je zgodilo, je bila samo malenkostna demonstracija nacionalistov proti radidevskim elementom v neki gostilni. V tem pa. ako mladina demonstrira ter na burnejši način pokaže svoje nezadovoljstvo proti gotovim strujam. se ne more videti nikake revolucije in vzroka, radi katerega bi morala vojska ščititi meščanstvo pred nasiljem, ki ga sploh ni. Radičevci menda ne mislijo, da je samo njim dovoljeno demonstrirati proti državotvornim elementom, kakor so to delali prej, ko so WH še gospodarji položaja v Sisku in sisaškem okraju. Danes se je palica obrnila in sedai demonstrirajo drugi. Razume se, da na od teh demonstracij nihče ogrožen v svoji osebni varnosti. Nemiri v Albaniji zatrti Tirana, 19. junija, r. Nemiri v južni Alba. niji so skoro popolnoma zatrti. Razorožitev vstašev so približuje svojemu koscu. Nova carinska tarifa stopi danes v veljavo Istočasno je uveljavljena minimalna tariia za uvoz iz Italije. — Izvozne carine na živino se odpravijo. — Vprašanje prostega uvoza življsnsksh potrebščin. jemo, da bo predlog ministra Žerjava sprejet. Dosedanji carinski ažio ostane do na- Beograd, 19. junija, p. Jutri objavijo «Službene Nov;ne» novo avtonomno carinsko tarifo, ki jo vlada istočasno predloži Narodni skupščini. Nova carinska tariia stopi z dnem objave, torej jutri, v veljavo. Obenem je današnji ministrski svet sklenil, da se z novimi maksimalnimi tarifnimi postavkami uveljavijo tudi v pogodbi z Italijo dogovorjene minimalne postavke za uvoz iz Italije. Kar se tiče izvoznih carin je v današnjem ministrskem svetu prevladalo mišljenje, da so takisto potrebne revizije. Zastopnik ministra trgovine in industrije minister Žerjav je zavzel stališče, da je treba predvsem odpraviti carino za izvoz živine. Min. svet bo o tem sklepal prihodnji teden ter je ver- daijnega nespremenjen. Carinarnice so o novi tarifi že obveščene, tako da bo carinsko postopanje se moglo brez ovir prilagoditi novim postavkam. Kar se tiče uvoznih carin na glavna živiia, predvsem pšenico, moko in mast, ie ostalo začasno pri sklepu ministrskega sveta iz leta 1922.. ki je določil svoboden uvoz glavnih življenskih potrebščin kot posebno ugodnost za široke konzumentske sloje. Letos se nam obeta izredno ugodna letina in si je min. svet pridržal. da sklep vlade iz 1. 1922. primerno revidira potem, ko se bo pokazal končni rezultat letošnje letine. Vlada odobrila dvanajstine Dvanajstine za avgust, september, oktober in november bodo danes predložene Narodni skupščini. Beograd. 19. junija, p. Danes je bila dopoldne in popoldne seja ministrskega sveta. Dopoldne .ic trajala od 10. do 13. popoldne pa od 17. do 20. Vsa seja je bila posvečena razpravi o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust, september. oktober in november. Minister Stojadinovič je poročal, da mu je kralj pod pisal ukaz, s katerim ga pooblašča, da Narodni skupščini predloži proračunske dvanajstine. Končno je po dolgem delu ministrski svet nocoj končal razpravo o dvanajstinah ter pooblastil finančnega ministra, da predloži Narodni skupščini predlog zakona o proračunskih dvanajstinah s finančnim zakonom. Finančni minister bo na jutrišnji seji Narodne skupščine predlog že predložil in zahteval nujnost, katero bo večina Narodne skupščine sprejela. Pričakovati je, da bo že v pondeljek seja finančnega od- bora, ki bo najbrž končal delo do prihodnjega petka, tako da bodo dvanajstine že v petek stavljene na dnevni red Narodne skupščine. PARLAMENTARNI PROGRAM ZA DANES. Beograd. 19. junija, p. Za jutrišnjo se.io Narodne skupščine vlada veliko zanimanje. Pred začetkom bo minister dr. Žerjav odgovoril na vprašanja poslanca Pušenjaka o zahtevi rudarjev in upokojenih delavcev v državnem rudniku v Velenju. Za jutri so napovedane tudi številne seje skupščinskih pododborov. Ob 8. ima sejo skupščinski odbor za pretres zakonskega načrta o zgradbi spomenika &ral'U Petru, ob 16. pa imunitetni odbor, ki bo razpravljal o izročitvi poslancev sodiščem in o zakonu za Obrtno banko. Intenzivno delo v odborih in odsekih Invalidski zakon dovršen. — Zakon o drž. pravdnikih pred ple-numom zakonodajnega odbora. — Ponesrečen poskus opozicijske obstrukcije. — Razprava o radičevskih mandatih in šolskem zakonu. — Proračun prometnega ministrstva. jem nadaljnem postopanju. Po tej seji so šefi bloka očitno kazali veliko zabrinjenost. Določili so govornike za jutrišnjo sejo Na. Beograd, 19. junija, p. Ves dan se je in. tenzivno pripravljalo delo za plenum Nas rodne skupščine. Dopoldne je imel sejo odbor za pretres invalidskega zakona. Po dolgi debati je bil končno sprejet ves zakonski načrt razen čle« nov 1, 6, 9, 44 in 105, ki so rezervirani, do. čim so ostali členi bili sprejeti z manjšimi izpremembami. Jutri bo še končna seja, da medtem minister za socijalno politiko za« more preštudirati rezervirane člene, nakar se sestavi poročilo za plenum. Invalidski za* kon stopi v veljavo s 1. januarjem 1926. Dopoldne in popoldne jc imel sejo ple« num zakonodajnega odbora in je nadaljeval pretres zakona o državnih pravdnikih. Pred prehodom na dnevni red je opozicija posku. šala obstruirati, kar pa je predsednik z ener« gično gesto ukinil. Dr. Spaho je ugovarjal, da seja ni bila redno sklicana in zahteval, da se razveljavi zapisnik. Predsednik Ljuba Jovanovič je z ostrim protestom zavrnil dr. Spahovo trditev. Pri glasovanju je večina odklonila predlog dr. Spahe. Pri prehodu na dnevni red je prvi govoril dr. Gosar in nadaljeval svoje včerajšnje modrosti. Za njim sta govorila v imenu Hrvat. selj. kluba dr. Polič in v imenu muslimanov Kulenovič, nakar je bila seja zaključena ob 12.15. Nas daljevala se jc popoldne ob 18. Kulenovič je nadaljeval svoj govor, nato pa jc dr. 2a« nič govoril za svojo osebo. Prihodnja* seja jutri popoldne. Dalje je bila danes popoldne seja verifi« kacijskega odbora, za katero je vladalo iz. redno zanimanje. Pri opoziciji se jc opažala velika nervoznost. Prvi je govoril dr. Peric, potem pa Leovac, ki jc predlagal, da naj se današnja seja preloži na pondeljek v svrho, da člani verifikacijskega odbora zamorejo proučiti ves materijal v poročilu anketnega odbora, kakor tudi ves volilni materija!. Proti odgoditvi jc govoril v imenu radičev« cev dr. Polič, v imenu klerikalcev dr. Hohs njec, v imenu demokratov Timotijevič in za muslimane dr. Behmen. nakar sc jc vršilo glasovanje. Vladna večina je sprejela pred« log Leovca, s čemer je bila današnja seja zaključena. Prihodnja seja bo v pondeljek. Po tej seji je poslanec Leovac izjavil va. šemu dopisniku, da je svojo zahtevo moti. viral s tem, da ima verifikacijski odbor pri verifikaciji radičevskih mandatov pregledati navedbe anketnega odbora, potem pa da ima vzeti v pretres vsak mandat posebej v zvezi z volilnim akti in pritožbami, ki so bi= le vložene proti radičevskim mandatom. Radi preložitve seje verifikacijskega odbo ra, so bili radičevci zelo ogorčeni ter so no« coj javno izjavljali, da preidejo v najhujšo opozicijo. Nato so imeli sejo šefi opozici« jonalnega bloka, na kateri so sklepali o svo* rodne skupščine, in sicer demokrata Agato« novica, klerikalca dr. Hodžarja, za HRS pa dr. Poliča. Dopoldne je imel sejo interparlamcn« tarni odbor, ki je nadaljeval delo za pripra« vo materijala za ■vvashingtonsko interparla« mentamo konferenco. Minister dr. Ninčič je izjavil, da bo število delegatov znašalo 11, seveda 11 strokovnjakov, ki bodo imeli svo« je referente in svoje namestnike. Odbor za pretres zakona o osnovnih šo« lah je razpravljal o šestem poglavju, ki go« vori o učiteljih, ter o členu IL. ki govori o ocenjevanju učencev. Kujundžič se je pro« tivil, da učitelje ocenjuje oblastni šolski nadzornik. Sušnik je zahteval, naj veroučite« ljc ocenjuje cerkvcna oblast. Pri čl. 42. je Kujundžič govoril proti oceni učencev s št. 1 do 5. temveč je zahteval opisno oce« njevanje. Predlagal je tri ocene: Zelo uspeš« no, uspešno, slabo. Tudi Sušnik jc govoril za opisno ocenjevanje. Minister Pribičevič je pristal na to, da sc ta člen prestilizira, vendar je ostal pri tem, da ostanejo štiri ocene. Nato jc bila seja zaključena. Člani sekcije so izjavili .da bo vsekakor treba še šest do sedem sej. da bo mogel zakon biti v sekciji definitivno gotov. Popoldne je imela sejo tudi tretja sekcija finančnega odbora, ki se jc pečala s pros računom prometnega ministrstva. Razprave so se udeležili skoro vsi člani. Govorilo se je o upravi južne železnice in o momentani iz« venproračunski administraciji južne železni, ce. Nato sc jc razpravljalo o lokalnih želez« nicah, o visečih dolgovih, o neracijonalnem zakupu vagonov, o vprašanju rcparacij, pri tej priliki jc prometni minister imel ekspo« ze o stanju potniškega prometa, dalje o or« ganiziranju prometa v času izvozne sezone in o pogodbah z inozemskimi tovarnami za popravilo vagonov, o produktivni moči naših delavnic, o izplačilu dolgov iz lanskega leta, o popravilu ladij, o njihovem stanju, o od« nošajih napram brodarskemu sindikatu in o ureditvi upravnih odnošajev lokalnih želez« nic. Prihodnja seja bo v pondeljek. Bolezen g. Pašiča Beograd, 19. junija, p. Zdravje ministrske« ga predsednika Pašiča gre na bolje. Popol« dne je Pašiča pregledal konzilij zdravnikov dr. Nikolajeviča, dr. Kohcna in dr. Moača« nina. Pregledali so ga z rontgenovimi žarki in ugotovili, da sc ni bati večjih komplikacij. G. Pašič nima nobene posebne bolezni, tem« več jc nuino potreben odmora. Jugoslovenska demarša na Dunaju proti komunistični propagandi Avstrijska vlada priznava sprejem note in objavlja njeno besedi' lo. — Sestavljena je v prijateljskem tonu. Dunaj. 19. junija, z. Še včeraj se je na oficijelnem mestu demantiralo, da je Jugoslavija izročila avstrijski vladi posebno noto o organizaciji komunistične propagande na Dunaju. Danes pa je znano. da je nota že v posesti zunanjega urada, ki bo v najkrajšem času nanjo odgovoril. Nota jugoslovenske vlade pravi v glavnem: «Jugoslovenska vlada je že ponovno opozorila na komunistično delavnost gotovih oseb na avstrijskem ozemlju proti kraljevini SHS. Nota naglaša. da uprizarjajo boliševiki povsod po svetu celo vrsto nasilj, da bi na ta način izsilili uvedbo komunističnega reda. Poslužujejo se vseh mogočih metod, ki služijo namenu, ustvariti na razvalinah svetovne revolucije nov svet. Svoje delo so zadnje čase ojačili in v to svrho osnovali posebne oddelke, zlasti na Balkanu, katerih člani so organizirani v eksekutivah . Boljševiška propaganda si je izbrala najbolj skrite centre, da bi mogla vršiti svoje razdiralno delo pod vodstvom in s sodelovanjem sovjetskih diplomatskih zastopnikov. Tretja internacijonala si je izbrala za središče svojega dela proti balkanskim državam mesto Dunaj. Albanski revolucionarji. komunisti v Jugoslaviji, makedonski federalisti. vsi, ki so nezadovoljni se sedanjim redom na Balkanu, so postali žrtev komunistov. Zbrani okoli lista «Federation Balcanique». ki izhaja na stroške dunajskega ruskega poslaništva. delajo revolucijonarji sistematično proti sedanjemu redu v balkanskih državah. Komunistična agitacija, kakor tudi boji makedonskih revoluci-jonarjev v Albaniji, v Jugoslaviji in Bolgarski imajo dokazane zveze s komunističnimi krogi na Dunaju.® Nota pravi nadalje, da boljševiki nimajo nobene pravice, da bi izrabljali gostolubie, ki ga uživajo v Avstriji, za rovaren.ie proti sosednim državam. Zato izraža upanje, da avstrijska vlada radi dobrih odnošajev med obema državama ne bo več trpela kakor doslej komunistične literature v Avstriji, zlasti pa ne izhajanja lista »Federation Balcanique», kakor tudi ne delavnosti gotovih organov in komunističnih agentov, katerih seznam je noti priložen. Prevarane radičevske nade Minister Maksimovič v Zagrebu. Zagreb, 19. junija, n. Radičevski in zajedničarski krogi so polagali velike upe v prihod notranjega ministra Mak-simoviča v Zagreb. Pričakovali so, da se bodo izpolnile njihove želje, ker je po njihovem mnenju prišlo vprašanje internacije dr. Mačka in tovarišev v akutni stadij. Sodili so. da je minister Maksimovič došel v Zagreb z nalogo, da ustvari v tem pogledu končno odločitev. Da bi vplival na ministra, je prinesel tudi «Jutarn.ii lista izjavo Radiče-vega poslanca Nikiča, da so radičevci navdušeni monarhisti. ki so žc od nekdaj bili za kralja. Minister Maksimovič ki je spremil svojo še vedno bolno soprogo do Zagreba, pa ves čas svojega bivanja v Zagrebu ni govoril z nobenim politikom ter je odklonil decidirano vsa — Z radičevci ni iskal stikov. ko izjavo v slučajih, ko se je skušalo dobiti od njega kakšne politične izjave. Minister je dopoldne posetil policijsko direkcijo, kjer mu je bilo predstavljeno uradništvo, na obedu pa je bil pri gosp. Jancikoviču, svojemu znancu iz Primor ia- Tega obeda sta se udeležila tudi državni podtajnik Wilder in policijski šef Bedekovič. Popoldne se je minister Maksimovič s svojo soprogo in državnim podtajnikom Wilderjem odpeljal z avtomobilom v zagrebško okoiioo. Ob 9. zvečer se je vrnil z vlakom v Beograd. Na kolodvoru se je pred odhodom razgovarjai z velikim županom Zucconom. Soproga ministra Maksbno-viča odpotuje jutri v Sušak, odkoder odide v Crikvenico. Amundsen ni dosegel severnega tečaja Radi megle je ekspedicija zgrešila pravo smer, potem pa radi ledu in pomankanja bencina ni mogla nadaljevati vožnje. Oslo, 19. junija s. Veselje nad povratkom Amundsena je splošno Norveška vlada je sporočila Amundsenu na SpitzbergHi svoje čestitke. Kingsbav. 19. junija, r. Dne 18. junija je hotela ladja «Heimdal» zapustiti Kingsba?, ko ie 5., 6„ % 8. in 9. uri. hinu v D. Lendavi ukradel dva para čevljev in več obleke, nato pa je vlom"l v stanova« nje Marice Severjeve v Dol. Lendavi in od« nesel raznih predmetov za 46.810 kron. Porotniki so potrdili njegovo krivdo ter je bil Vratar obsojen na dva in pol leta ječe. Tatinski hlapec Včeraj se jc moral tudi zagovarjati pred porotniki hlapec Jurij Petrovič iz Sv. Tro« jice pri Halozah, ki jc okradel razne svoje gospodarje pri katerih je služi!. Posestniku Fr. Rečniku iz Razvanja je odpeljal kobilo in koleselj ter oboje prodal. Povzročil mu ie p.ad 10.000 Din škode. Posestniku Matev« žu Sagadinu je ukradel več obleke, vredne 1650 Din, posestniku Fr. Jamišu v Zg. Ger« tini je ukradel poleg drugih stvari tudi psa angleške pasme in mu napravil 1250 Din ško de. Antonu Grdini pa je ukradel čepico,; vredno 125 Din Porotniki so potrdili njegovo krivdo, ra* di česar je bil obsojen na dve leti ječe. Morilka svoiega moža Danes se je vršila pred mariborskim po« rotnim sodiščem ponovna razprava proti posestnikovi ženi Katarini Dajčarjevi iz Vi« danovccv, ki jc bila 4. marca obsojena na vešala. ker jc lani decembra meseca ubila s sekiro svojega moža. Ponovna razprava se je vršila vsled vložene ničnostne pritož« be. ki ji je vrhovno sodišče ugodilo in od« redilo novo razpravo. Ludvik in Katarina Dajčar sta bi!a že 18 let poročena, vendar pa zakon ni bil srečen, ker je bil mož vdan pijači, žena pa je imela predolg jezik. Tudi dejstvo, da ic imela Katarina pri sebi svojo nezakonsko hčerko Kristino, ki je prav po« gosto menjala «rvoje ljubčke .je vplivalo na razdvojeno zakonsko življenje. Dajčar ja bil sam lastnik posestva, katero jc njegova žena hotela pridobiti za svojo nezakonsko hčerko. Mož pa je bil odločno proti temu in je prišlo zato med obema ponovno do hv.dih prepirov in tudi do pretepov. Katari« na je vedno bolj sovražila svojega moža. Dne 5. decembra je bil pri Dajčarjevih tudi Alojzij Žinko, ljuboek Kristine, nezakonske hčerke Dajčarjcve žene. Razgovor je nane« sel zopet na predajo posestva, nakar se je med njimi razvil hud prepir, tekom katere« ga je vzel Dajčar v jezi nož in hotel z njimi napasti Žinkota. Ta pa se je takoj sprijel z napadalcem, nakar sta med ruvanjem pa« dia oba na tla. V tem trenotku je Dajčarje« va žena zgrabila za «floserko» in z njo uda« rila svojega moža. Nato je zgrabila že za sekiro in udarila moža dvakrat po glavi, da je obležal nezavesten na tleh. Krvavi dogo« dek se je zgodil okrog 3. ponoči. Katarina Dajčarjeva priznava svoje dej a« nje, zagovarjala pa se jc, da nikakor ni mi« slila umoriti svojega moža, ampak ga je ho« tela le omamiti, da ne bi bil sposoben za nadaljne napade. Pri današnji porotni razpravi jc bilo skle« pom vrhovnega sodišča stavljeno porotni« kom tudi vprašanje na uboj. Ker so tudi vnovič zaslišane priče precej spremenile iz« povedbe in se je hčerka odpovedala priče« vanju, so porotniki zanikali vprašanje umo« ra in potrdili vprašanje hudodelstva uboja. Sodni dvor je obsodil Katarino Dajčer na osem let težke ječe. nogavic z žigom ln znamkd (rdečo, modro ali zlato) »ključ« da se prepričate, kako en pa^ traja kakor štirje pari drugih^ Dobivajo se ▼ prodajalnah^ Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene. S3-i V priporočamo vsakomur, ki še nI videl Vuškoviča kot Scarpije, naj si ogleda to njegovo kreacijo v soboto. Ga. Vilma Thierry-Kavčnikova v Pragi. Naša mezzosopranistka ga. V. Thierry-Kav-čnikova je gostovala sinoči v Pragi kot . Carmen^ in sicer v ansamblu bratislavske opere. Z go. Thierrj-jevo je hkrati nastopil zagrebški baritonist Primožič. K javiV produkciji Glasbene Matice v Celju. Zadnje dni je priobčilo »Jutro« poročilo o letošnji II. javni produkciji gojencev Glasbene Matice v Celju. V poročilu je pomotoma izostalo ime gojenca Franca Zu-panca, ki je nastopil s klarinetom kot solist ter ie žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. Klarinet - solo ie bil letos med gojenci celjske Glasbene Matice prvič na sporedu. Osiješka opereta v Sarajevu. Sarajevski listi javljajo, da pride po svojem gostovanju v Zagrebu osiješka opereta v Sarajevo, kjer ostane več dni. Osiješka opereta je najboljši operetni zavod v naši državi ter šteje v svojem ansamblu in orkestru 55 oseb. Dlletantska gledališka družba v Kotoru. V Kotoru se je ustanovila na pobudo sodnika Cučka domača diletantska gledališka driržba, ki ie imela več predstav jn je zad- nje dni naštudirala ter nastopila javno z Nušičevo »Protekciio«. Tenorist Cotlč v Sarajevu. Danes v soboto dne 20. junija priredi v Sarajevu tenorist Cotič koncert, na katerem bo pel operne arije. Na sporedu ima arijo iz tretjega dejanja »Tosce«, arijo iz prvega akta >Ma-dame Butterfly«, odlomek iz Cajkovskega opere »Onjegin (Pesem Tatjani) ter več koncertnih pesmi. Cotič je najmočnejši v Puccinijevem repertoarju ter odide v jeseni gostovat v Italijo. Premijera v beograjskem Narodnem gledališču. V četrtek dne 18. t. m. so imeli v Beogradu dramsko premijero, Brachvog-lovo tragedijo »Narcis«, v kateri je kreiral naslovno vlogo igralec Isajlovič. Nova Fallova opereta. Operetni skladatelj Fal! je dovrši! novo opereto z naslovom »AH me ljubiš?« Delo se uprizori prvič v jesenski gledališki sezoni. Božidar Jakac v Tunlsu. Iz Pariza poročajo, da .ie pred nedavnim časom odpotoval slovenski grafik Božidar Jakac v Tu-nis na študijsko potovanje. Jakac je bil poslan v Francijo kot štipendist naše vlade. Premijera »Carjeve neveste« v beograjski operi. Po Cajkovskega »Onjeginu« ter »Pikovi dami« se je pomnožil v soboto repertoar beograjskega Narodnega gledališča za novo rusko operno delo, Rimskega- Korzakova »Carjevo nevesto«. Opero je na-študiral kapelnik Brezovšek, režbal Pav-lovski. Glavne vloge so peli: dame Rogov-ska, Pinterovičeva in Poličeva ter gg. Pi-sarevič, Balaban, Jovanovič in Gukasov. Stvar je glasom časopisnih kritik dobro uspela, zbori so bili izvrstni, balet okusen, orkester dober. Listi grajajo samo to. da je ni operne predstave na beograjskem odru brez jezikovne mešanice vseh slovanskih narodov. »Missa solemnls« z dunajskim gostom v Zagrebu. Dne 22. se ponovi v Zagrebu Beethovenova »Missa solemnis«. Tenorsko partijo bo pel ob tej priložnosti mesto našega rojaka Rijavca dunajski tenorist, član dTŽavne opere komorni pevec Gallos. TljordovkSev «Plerrot Ik>» v tfsko. SKkar in skladatelj operete »Plerrot Ho» g. Ivo Tijordovič iz Splita se je po uspešnih predstavah svojega dela na zagrebškem odru odločil, da natisne svojo opereto ta se j« odpeljal v to svrho na Dunaj. Kipar Tomo Rosandič v luči ameriškega tiska. Ameriški list »La Nacion« od 10. maja prinaša zelo simpatično pisan članek o hrvatskem kiparju Tomi Rosandiču iz peresa Joseja Leona Pagana. Poleg teksta se nahajajo tudi reprodukcije nekaterih Rosan-dičevih del. Domače vesti * Diplomatska vest. Avstrijski poslanik v Beogradu g. dr. Hoffinger je predvčerajšnjim posetii pomočnika ministra vnanjih zadev ter ga obvestil, da odide na dvomesečen dopust v Meran in Bolcan. * Mednarodna telefonska konierenca v Parizu. V Parizu se vrši dne 24. junija mednarodna konferenca zastopnikov telefonskih uprav. Našo državo bosta na konferenci zastopala načelnik telegrafskega odelenja Milan Gjorgjevič in V. Popovic, šef telefonskega odseka v ministrstvu pošte in brzo-java. * Naša emigracija. Minister za socijalno politiko dr. Gjuričič je pripravi! obširen elaborat o naši izselieniški politiki. Elaborat, kl obsega nad 200 strani in se predloži narodni skupščini, vsebuje historijat naše emigracije od leta 1882. do današnjega dne, kakor tudi vse podatke o naših izseljencih, o njihovem položaju v tujih državah ter o njihovih stikih z domovino. Dr. Gjuričič je od ustanovitve naše nove države prvi minister, ki podaja narodni skupščini poročilo o r.aši izseljeniški politiki. * Naša trgovsko - obrtniška zbornica v Solunu. Ob številni udeležbi jugoslovenske kolonije je bil te dni v Solunu položen temeljni kamen za novo zgradbo naše trgovsko - obrtniške zbornice in Kluba jugoslo-venskih državljanov. * Iz Trgovske ln obrtniške zbornice v LJubljani. Na včerajšnji seji je predsedstvo Trgovske tn obrtniške zbornice ugodilo proSnjl prvega zborničnega tajnika g. dr. Viktorja M ur nik a za upokojitev ter mu je pri tej priliki izreklo svojo iskreno zahvalo za dolgoletno požrtvovalno ln uspešno delovanje. Za prvega zborničnega tajnika in šefa uradov je imenovan zbornični tajnik g. dr. Pr. W i n d i s c h e r. * Himen. Poročil se je včeraj v Ljubljani zdravnik g. dr. Otmar Oblak iz velespo-štovane in znane logaške rodbine z gdčno. Anico Rutmer.ievo iz Vrhnike. Mlademu in naprednemu paru mnogo sreče! * Smrtna kosa. Generalnega tajnika Sia-venske banke v Zagrebu g. Frana Skaber-neta, bivšega šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani, je zadela težka nesreča: umrla mu je predvčerajšnjim soproga in vzorna mati svojih otrok, ga. Natalija Skaberne rojena pl. Stepski - Doliwa, po kratki težki bolezni. Pogreb se vrši danes ob 15. uri iz mrtvašnice na Mirogoju. Pokojnica je zaradi svoiega plemenftega mišljenja v širokem krogu prijateljev in znancev uživala splošno priljubljenost. — V Kostanjevici je umrl dne 17. junija g. Janko Ker in, občinski odbornik in ugledni posestnik. Pokopali so ga včeraj popoldne. — V Ljubljani je včeraj umrl upokojeni mestni učitelj g. Edvard Bohinec, po dolgi bolezni je pod legel v sitarosti 56 let. Pogreb bo jutri ob 15. z Rimske ceste. Pokojnikom blag spomin, žalujočim rodbinam iskreno sožalje! * Knez Boris Galicin v Jugoslaviji. Kakor Javljajo iz Beograda, se namerava ruski knez Boris Galicin stalno naseliti v Jugoslaviji. Kupil bo večje posestvo ter se bavil z gospodarstvom. Knez Galicin je doslej živel v Rimu. * Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Vpisovanje gojenk, ki žete vstopiti v 1. razred gimnazije, odnosno nanovo v višji razred, se vrši v četrtek 25. t. m. ob 15. uri. S seboj je prinesti krstni list in zadnje izpričevalo. Sprejemni izpit se vrši v petek 26. t. m. ob 8. uri zjutraj. Istočasno vabi ravnateljstvo na razstavo ročnih del in risb gojenk zavoda. Razstava je otvorjena od sobote 20. t. m. do ponedeljka 21. t. m. vsak dan od 9. do 18. ure. * Sprejem v prvi letnik učiteljišč. Z ozirom na objavo v slovenskih listih, da se v prvi letnik učiteljišč sprejemajo le oni, ki so napravili zaklj-t~ni izpit na meščanskih Šolah, se nam od uraiie strani poroča, da je minister prosvete izpremenil za ljubljansko in mariborsko obhs* svoj odlok in odredil, da se za šokko leto 5925/26 na državna učiteljišča ljup'iatiske '.n mariborske oblasti smejo izjemoma sprejeti ob sprejemnem izpitu v prvi letnik tudi gojenci, ki so dovršili le trirai'cd'io meščansko šolo. To pa iz tega vzroka, ker v šolskem leiu 1924/25 meščanska šola v Sloveniji še r.i bila splošno organizirana kot štirirazredna. * Otvoritev vodovoda na Dovjem. Občina Dovje na Gorenjskem si je po načrtih urada za agrarne operacije v Ljubljani zgradila vodovod, ki bo jutri ob enajstih na svečan način izročen svojemu namenu. Novi vodovod bo agrarni komisar g. dr. Spiller - Muys izročil v upravo občinskega vodovodnega cdbora. Obenem proslavi tamkajšnje gasilno društvo 351etnico svoiega obstoja ter odlikovanje treh še živečih ustanoviteljev društva. Udeleženci proslave Imajo pravico do polovične vožnje na železnici. * Športna razstava na letošnjem velesejmu v Ljubljani. Pripravljalni odbor za prireditev športne razstave, katerega člani so naše najodllčnejše športne osebnosti, je pričel s potrebnimi predpripravami. Razstavo se namerava kompleti ra ti poleg razstavnih predmetov posameznih' klubov z vsakovrstnimi športnimi potrebščinami tvrdk. Ker ie za to odkazanega prostora le malo, se poziva vse športne tvrdke, da nemudoma stopijo v stik z sejmsko upravo, katera Je na razpolago z detajlnimi informacijami. Koristi, katere nudi športna razstava sodelujočim tvrdkam, ni potreba posebej poudarjati. • Spomenik padlim našim vojakom v Trenčinu. Lani je bil na svečan način od krit spomenik, postavljen ustreljenim češkoslovaškim vojakom v Kragujevcu. Večina ustreljenih vojakov je rodom iz Tren- čina na Slovaškem. Da se oddolže svojim jugoslovenskim bratom, so rodoljubi v Trenčinu sklenili postaviti spomenik našim vojakom, ki so tamkaj pokopani. Ostanki naših vojakov so bili te dni prenešeni v splošno grobnico. Tudi spomenik je že dovršen in bo v kratkem svečano odkrit. Naše ministrstvo ver odpošlje k tej svečanosti zastopnika naše vlade. Proslave se udeleže tudi delegati češkoslovaške vlade, parlamenta, vojske in raznih korporacij. * Konferenca o vprašanju delavskega zavarovanja. V Sarajevu se vrši prihodnji ponedeljek dne 22. junija velika konferenca vseh institucij za delavsko zavarovanje, katere se udeleže 4 direktorji sarajevskega urada ter vsi upravniki okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, skupaj nad 50 oseb. Na dnevnem redu so vprašanja zavarovanja delavcev za slučaj starosti in smrti in drugi tekočI posli. * Rezervnim oficirjem. Po naredbi ministra vojske in mornrce z dne 2). ma;a 1925 E O br. 4101 dobr/ajo razporejeni rezervni oficirji po čl. 235 zakona o vsirej-stvu vojske in mornarice pripadajočo jin kompletno uniformo potom Udruženja rezervnih oficira i ratniki. Udruženje izdaja uniforme na podlagi prejetih prošenj in po dobljenih navodilih. Rezervni oficirji iz Slovenije, ki so pravkar vpoklicani na vežbo in žele dobiti uniformo, nai se torej v ta namen takoj obrnejo na podpisani r.aslov: Udruženje rezervn h oficir i i ratnika — pododbor Ljubljana, poštni predal., * Slov. planinsko društvo naznanja, da so nadalje otvorjene in oskrbovane: Češka koča, Orožnova in Malinerjeva koča na Črni Prsti ter Staničeva koča za silo. — V nedeljo dne 21. junija se otvori Erjavčeva koča na Vršiču. Koča na Krvavcu je sicer oskrbovana, toda še ni s posteljami opremljena. Turisti, ki nameravajo tam prenočiti, si morajo odejo seboj prinesti. Otvoritev nove poti skozi Pekel pri Borovnici (mimo vseh slapov) je v nedeljo 21. junija. — Dne 27. junija se otvorijo: Koča pri Triglavskih jezerih, Vodnikova koča, Aleksandrov dom in Triglavski dom na Kredarici. * Novice iz Slovenske Bistrice. V nedeljo ponoči je požar popolnoma upepelil poslopja gostilničarja Vebra v Šentovcu. V sredo popoldne so aretirali v Slovenski Bistrici nekega Karla Arbajterja, ki je isti dan ukrade! posestniku Florijanu v Poljčanah iz zaprtega stanovanja lepo svoto 10.000 dinarjev. Uzmovič si je ravno hotel kupiti za ukradeni denar pri nekem tukajšnjem čevljarju nove čevlje za pot v Avstrijo, pa je moral namesto tega v raztrganih v zapore bistriškega okrajnega sodišča. Denar so našli še ves pri rfjem. V občinski seji dne 16. t. m. se je med drugim sklenilo, da občina sporazumno z mesarji določi prodajne cene mesa, po katerih bodo morali mesarji izsekavati. Ta sklep je z ozirom na dosedanje tukajšnje visoke cene zelo umesten in je le želeti, da bi se sklepi čimpreje izvedel. — Naše zadnje opozorilo radi nastavljanja govedi pod kostanji na Glavnem trgu žal ni nič zaleglo. Nekateri gospodje menda menijo, da je bolj v okras mesta, če diši Glavni trg lepo po govejsklh odpadkih. Pa bodi! Ljubljana -Tivoli i iii Grozote svetovne vojne Sarajevski atentat! _?_? * Turiste in izletnike v Bohinj opozarjamo, da prične v soboto z 20. junijem voziti avtodružba v Bohinjski Bistrici iz postaje do hotela Zlatororog. Redna avtomobilna zveza bo z vsakim vlakom po sledečih cenah: iz postaje Bistrica - Sv. Janez 10 Din, iz postaje Boh. B. - Hotel Sv. Duh 13 Din, iz postaje Boh. B. - Hotel Zlatorog 18 Din. Cena za skupne izlete do 20 oseb do Zlato-roga in nazaj na postajo 30 dinarjev. * Izlet v Lesce in okolico v zvezi z ogledom Tovarne verig d. d. v Lescah priredi za svoje članstvo Trgovsko društvo Merkur v nedeljo dne 12. julija t. 1. Natančnejša objava sledi. Obvezne prijave prosimo pravočasno. Pripravljeni udeležniki so obvezani ne samo na ogled, temveč za celodnevni izlet. Prijave na društveno pisarno Gradišče 17/1., telefon št. 552. — Odbor. Opozorilo! Dne 4. julija 1. ob 9. uri se bodo prodajale v porotni dvorani derelnega sodišča v Ljubljani stara puške (prinnrne za lovske čuva.ie) in samokresi in siier samo zdražiteljem, ki so v posesti orožnega lista Znojenje nog in neprijeten vonj odstrani »Sanoform«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga: Chemotcchna Ljubljana, Mestni trg 10, in Salus dd, v Mariboru pa lekarna pri Sv. Arhu. 1254 * Dražba lova. občine Velika vas, kateri je bogat divjačine, se vrši v soboto dr.* 27. t. m. pri sreskem poglavarstvo v Litiji 9. uri dopoldne. 127i Najnovejše bluze, otroške in damske obleke priporoča tvrdka Krištofič-Bučar. * Izjava. Ob času ptujsk:h občinskih volitev smo med «dop;si» objavili tudi enega, v katerem je bil napaden g. Martin Zelenko v Ptuju. Ta članek, odnosno dopis smo prejeli od ptujskega neznanega nam dopisnika in smo ga objavili v dobri veri. Ne moremo pa sami g. Zelenku prav nič očitati in vsled tega lojalno obžalujemo, da se mu je v do-tičnein članku, odnosno dopisu storila krivica. V nedeljo, 21. junija RAZVITJE orjunaških praporov *» v Škofji Loki V soboto 1 popoldne ob 4. V nedeljo j velika predstava V ponedeljek, 22. junija ob 4. pop. veliko tolarsko, otroška in roHMiKlio predstava z neskrajšanim sporedom. Znižana vstopnina. Ob osmih zvečer nepreklicno Mfilio poslovilno predstav - Proslava 50-Ietnice na II. mestni osnovni šoli v Ljubljani. Opozarjamo ponovno na prosiavo 50-Ietnice II. m. osnovne šole v dneh 20. in 21. junija. Obenem vabimo še posebej k tej slavnosti vse učiteljstvo, ki Je svoj čas službovalo na našem zavodu. V slučaju slabega vremena odpade v soboto zvečer bakljada, nedeljska popoldanska slavnost se pa vrši v slučaju dežja v šolskih prostorih na Cojzovi cesti. u— Československž Obse v Lublanl. Čle-novž, sučastnete se všichni dnešniho večir-ku ve Zvezde na razloučenou s milym čle-nem pani Horakovou. Zitra v nedeli dopo-ledne ukončeni češke ško!y v Mladice. I zde konejte svoji povinnost a sučastnete se tčto os!avy. u— Promenadni koncert muzike Dravske div. oblasti v Zvezdi bo v soboto dne 20. junija ob 17.30. Spored: 1.) Cižck: Iz srp-ske šume i utr ne. 2.) Strauss: Princ Me:u-zalem, uvertura. 3.) Cibulka: Serenada. 4.^ a) Jaki: V kresni noči. b) Oillet: Loin du bal. 5.) Gervais: Jugoslovenske pesmi. — Cirkus KIudsky je vedno bolj privla- * Prosto mesto železniškega poslovodje razpisano. Ljubljanska direkcija državnih železnic razpisuje mesto železniškega poslovodje za postajo Turiška vas r.a progi Velenje - Dravograd - Meža. Prednost imajo železniški upokojenci, ki so še zmožni za delo. Pogoje za sprejem navaja razglas v »Uradnem listu- za ljubljansko in mariborsko oblast. Prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami, je predložiti prometnemu odelcnju gornje direkcije najkasneje do 10. julija. c Umetniki paviljon v Beogradu. Umetniško odelenje ministrstva prosvete je razpisalo natečaj za dobavo načrta za stalni umetniški paviljon, ki se v bližnji bodočnosti zgradi v Beogradu. Razpisu se je odzvalo 14 konkurentov. Strokovna komisija se je odločila za načrt, ki ga je izdelal g. Branislav Kojič, arhitekt gradbenega ministrstva. Komisija mu je prisodila tretjo nagrado. * Odbor Akademskega krožka v Kranju sporoča, da je nadaljevanje predavanja g. med. unlv. dr. Ivan Pintarja o temi »Zer.a in mati« v torek 23. t. m. ob 8. uri zvečer v gimnaziji in ne, kakor je bilo prvotno javljeno v soboto 20. t. m. 1312 ' Morski pes v splitskem kanalu. Mala ladja je prošlo sredo križarila med Čiovo in Sustjepanom. Pri rtu se je v neposredni bližini ladje pojavil morski pes, dolg približno pet metrov. Ladje ni napadel ter je plaval dalje proti Kaštelanskemu zalivu. * Otrok umrl vsled opeklin. Dveletnemu otroku posestniku Kralja v Novi vasi pri Lescah se je pri igri ob štedilniku vnela obleka. Ko so prišli starši domov, so našli otroka vsega opečenega v nezavesti. Otrok je na opeklinah že čez pol ure umrl. * Požar v Bukovic'. V Bukovici je v torek zvečer na posestvu Viktorja Rebra Izbruhnil požar, ki je napravil znatno škodo na poslopju ter uničil zalogo lesa v vrednosti nad 30.000 lir. V poslopje je udarila strela. * Grozna železniška nesreča. Ko se je v terek zvečer izdelovalec sladkorčkov Spira Jakovljevič s svojo prodajalko vračal z vezom iz bližnjega seia v Sombor, jc koči-jaž pognal konje preko železniške proge. V tem trenotku pa je privozil vlak iz Novega Sada, ki je zadel ob zadnji del voza. Žena Je bila popolnoma razmesarjena, nesrečnega Spiro pa je vlekel stroj kakih 150 metrov daleč. Ko je bil vlak končno ustavljen, je bil mož že mrtev. Ponesrečenec se je pred 30 leti naselil v Somboru ter je užival sloves poštenega človeka. Star je bil 68 let. * Čez mejo v zapor. V Lipnici sta izvrš:-la v ii oči na 15. junija neka Maks Frank in Kari Halik velik v'om, o čemer jc bila obveščena telefonsko tudi mariborska pol!ci-Ja. Vlomilca sta Jo takoj pobrisala preko mele k nam in je orožništvo pri Sv. Kunso-ti žc prijelo Maksa Franka ki ga Je včeraj mariborska polidja izročila Avstriji. Imel Je še okrog 10 milijonov avstrijskih kr<>n. Naši lopovi se ogibljejo v Avstrijo, avstrijski pa k nam, oboji v nadl, da s tem uidejo roki pravice. Iz iiufeliaae BARVNE BLAZINICI v vseh barvah za Kota. Star, Sun, Yost,; Uitlma, Bllckensderfer pls. stro! dobavlja: FRANC &AR. Cankarjevo n u— Obrtni jubilej. Tiho in popo.noir.a pr krito Javnost! Je praznoval g. Gašper Bolte prctcčenc dni svoj 30-letni obrtni jubilej. Pred 30 leti si ie ustvaril iz skromnih sredstev ročno napravo za izdelavo soda-vode in poka!;cc in je pcd.letje ie oo preteku nekoliko let s svoio vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in pridnostjo povečal v toliko, da jc obratoval z električnimi napravami. Bi! je eden prvih ljubljanskih sodavičarjev. Ob času, ko je bila sodavičarska cbrt še prosta obrt, je bila njegova zasluga, ne boječ lastnih gmotnih izdatkov, da se Je ta obrt koncesijontrala. Zato ga sodavičarska zadruga, ki Ji Je bil duševni oče ravno Jubilant in ki Je načeloval dolgo vrsto let izvolila v znak hvaležnosti za častnega člana In predsednika. Jubilant Je kljub visoki starosti še vedno čil in krepak ter izvršuje svojo obrt v polnem obsegu. Bil Je vedno narodnjak in naprednega prepričanja ter ni nikdar klonil tilnika pred onim, ki bi hotel nasprotovati njegovim nsredno - naprednim načelom. Želimo Jubilantu šc mnogo srečnih dni, njegovemu podjetju pa krasen raz vol to uspehi čen magnet ne !e za ljubljansko občinstvo, ampak tudi za prebivalstvo iz okolice. Med tisoči gledalcev, ki so sinoči skoro do zadnjega prostora napolnili ogromno areno, iih je bila gotovo dobra tretijna izven Ljubljane. Gledalci so prišli v polni meri na svoj račun, ker nudi to naravnost gigantsko podjetje res prvovrstne cirkuške atrakcije. Mnoge produkcije so znane tudi iz drugih cirkusov, a K!udsky jih je znal spopolniti do viška. Poleg raznih virtuozov in virtu-ozinj, ki proizvajajo res vratolomne komade, da ti zastane sapa, ko jih gledaš, vzbii-ijo napeto zanimanje zlasti raznovrstne eksotične živali (sloni, velblodi, lame, tigri, levi itd.), ki nastopajo v impozantnih skupinah, da se s primerno fantazijo lahko prestaviš kam daleč doli v tropične pokrajine. Danes in jutri so predstave tudi ob 4. popoldne, kar je zlasti ugodno za okoličane in za mladino. u— Čeveljček v blatu. Pred c;rkusom Kludskynt je bila po dežju strašanska luža. ilovica pa mehka in debela kakor testo. In kaj se Je zgodilo lepi gospodčni Spelci, ko Je po končani predstavi morala v gneči prebroditi lužo? Da ji Je čeveljček obtičal v blatu in ga ni več utegnila reš;ti, marveč je morala kakor Pepelka ali Snegulka odšan-tati domov. Ta smola, to blato, to pomanjkanje zakletih kraljičev!... u— Žrebanje nagrad za pravilno rešitev binkoštne križanke »Jutra« bo danes popoldne ob 3. v uredništvu »Jutra« na Miklošičevi cesti. V kolikor bo dopuščal prostor, je dostop dovoljen vsem, ki se za Jrebanje zanimajo. u— Platnenih čevljev, sivih, rjavih", črnih in belh vseh velikosti, najmodernejših Je danes dospe'a nova velika partija! VOIKA Ljubljana, Krekov trg 10,1. u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Edvard Votline, učitelj v pok., 56 let. — Marija Kor-din, ključavničarjeva žena, 49 let. — Anton Valentinčič, zasebnik, 60 let. — Franja Ja-nežič, tovarniška delavka, 40 let. u— Defravdadja. Sredi pretečenega meseca se je pri Strokovni organizaciji kemičnih delavcev v Ljubljani in Udruženju kemičnih radnika v Zagrebu ugotovilo, da Je tajnik strokovne organizac:je v LJubljani Valentin Rejc defravdiral preko 50.000 Din To je denar kem. delavcev, ki so prispevali v ta namen, da bi v slučaju bolezni, stavke ali brezposelnosti imeli kako podporo. Pri še! pa je človek, ki se celo izdaja za socija-llsta ter enostavno potratil ia denar v svoje privatne namene. Najbolj čudno pri tem Je to, da še ni niti zaprt in da se svobodno kreta po Ljubljani. Menda hočejo vso zadevo potlačiti na škodo ubogega delavca. u— Norčevanje iz vere. Na r.ašo, včeraj pod tem naslovom objavljeno notico se je zglasil v našem uredništvu v notici omenjeni g. M. s prošnjo, da konstatiramo, da je on pri zdravi pameti in da opravlja verske pobožnosti pri kapelici na prošnjo ljudi. Njegovi želji radevolje ustrežemo. O. M. dalje objavlja, da bo sodno zasledoval vsakogar, ki bi se drznil o tej stvari še nadalje govoriti. Iz Maribora a— Narodni poslanec dr. Pivko sc danes popoldne vrne iz Beograda in bo zvečer po-ročal v veliki dvorani Narodnega doma o političnem položaju. Poleg njega bo tudi govoril na tem občnem zboru oblastne organizacije demokratske stranke za mariborsko cblast g. dr. Kramer iz Ljubljane. a— Demokratski zber, ki se je vršil v sredo zvečer o priliki občnega zbora gospodarskega pol. društva, je prav lepo uspel. Restavracijski prostori Narodnega doma so bii polni najodličnejšega občinstva. Zastopani so bili vsi sloji. O društvenem delo vanju so poročali predsednik Meglic, tajnik Ozim in blagajn k Volčič, nakar se je izvolil nov cdbor z dosedanjim predsednikom Megličem. O političnem položaju Jc govoril dr. Lipold, o občinski politiki pa dr. Kuko-vec. Zbor je odobri! delovanje naše delegacije v občini. Debate so se udeležili gg. Ja-kac, Weiksl, dr. Pipuš, Kobal iz Pobrežja !n dr. Lipold. Živahen zbor je trajal skoro tri ure. a— Poostrene revizije na kolodvoru. Zadnii čas so na mariborskem kolodvoru, menda na intervencijo prizadetih trgovcev poostrili carinsko reviz:jo pri prehodu inozemskih vlakov. Poleg splošne gospodarske stagnaelie so namreč mariborski trgovci sil no trpeli tndi na thotapstvu iz bližnjega Gradca in Dunaja. Ljudje so se te vrste nakupovanja že tako navadili, da so se vozile dame že po par metrov svile v GTadec in nato pripovedovale po mesni, za koliko ceneje so tam kupile, ne da bi upoštevale izdatke za potovanje, prehrano in potni list, tako da Je bil končni narodno - gospodarski efekt za nas negativen. Obramba naših :r-govccv je torej umljiva in upravičena, ker moralo oni končno nositi velika davčna bremena in se Javnost tudi sicer rada obrača predvsem na trgovce za razne dajatve. Carina Je torej revizijo potnikov poostrila ln Je bila pred kratkem neka odlična dama kaznovana z občutno denarno globo, ker so ugotovili pri njeni telesni preiskavi, da je imela oblečene kar tri svilene jumperje. Potnikom torej priporočamo previdnost, našim trgovcem pa solidnost, ki bo najprej omejila tihotapstvo. Obč:nstvo pričakuje z ozirom na porast dinarja zlasti znižanja cen pri manufakturi. a— Snegulčlca v gledališču. Deška osnov na šola I. uprizori v prid ^Podpornemu društvu za revne učence« v pondeljek dne 22. junija ob 20. uri v narodnem gledališču «Sneguičico», spevoigro v treh delti za tro-glascn zbor s solo- in dvospevi, z živimi slikami in melodrami s spremljevanjem orkestra. Uglasbi Fr. Abt (op. 550). Režijo jc prevzel iz prijaznosti režiser nar. gledališča g. Rasberger. Ker se je nadejati velikega navala, Je določena za drugi teden samo za otroke še ena predstava in je uprizoritev v pondeljek namenjena samo odras-im. Z ozirom na dobrodelni namen predstave prosimo mnogobrojne^a poseta. —t. a— Načelnik ministrstva za kmetijstvo g. Djurič je odpotoval v četrtek v Prekmurje radi priprav za ustanovitev nove kmetijske šole v Ratičsnu. Ob skal bo tudi kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel. in na Grmu pri Novem mestu. a— Na dekliškem zavodu «Vcsna» v Mariboru bo dne 21. in 22. junija razstava perila. oblek, vezenn in risb. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 15. do IS. ure. a— Cirkusov zamorec pri mariborski devici. Cirkus K!udsky je imel v Mariboru tudi četo zamorcev. Eden teh črnih se je kmalu seznanil z dvomljivo devico L. M. iz predmestja, ki ga je povedia na svoj dom. Med ljubimkanjem pa je naročila devica svojemu mlajšemu domačemu kompanjenu, naj zamorca okrade. kar Je dečko res storil. Zamorec pa ni bil sramežljiv in Je nehvaležno ljubico poslal v policijski zapor. a— Pomanjkanje soli. V Mariboru Je trgovcem že zopet zmanjkalo soli. KakoT izvemo, so tudi zaloge monopolne uprave v Ljubljani, Varaždinu in Zagrebu prazne. Ljudem povzroča seveda to velike neprilike in bi bilo želeti, da je monopolna uprava toč-nejša v pravočasnem preskrbovanju soli. V mariborski oblasti si tudi želijo monopolno upravo v Maribor, da bi se moglo prebivalstvo točneje preskrbovati s to važno življenjsko potrebščino. a— Kriminalni tipi med publiko pri porot!. Ponovno se ie že opažalo, da sedijo v avditoriju pri porotnih razpravah v večini sami sumljivi elementi, delomržneži, postopači. in že večkrat kaznovani znanci mariborske kaznilnice, da se priuče novih trikov pri zagovarjanju in da dobe nadaljnega pouka za izvajanja zločinstva. Med sodniki se Je že ponovno govorilo, da bi bilo treba boljše revizije pri izdajanju dovoljenj za dostop v porotno dvorano in zabraniti ljudem dvom Ijive morale prisostvovanje pri porotnih razpravah. Ko so pri včerajšnji razpravi sodniki opazovali takšno čudno mešan:co med poslušalci zagovorov dveh hudodelskih tatov, so zasači1! tudi miz-irskesa pomočnika Aniona Muhiča, ki je b:l že pred davnim časom obsojen v daljši zapor, pa so ga orožniki zaman iskali. Bil ie odveden v za-pore. Iz Trbovelj t— Trboveljska občina je prevzela vse de« le občinskega vodovoda, ki ga je izgotovila Kasalova tvrdka iz Ljubljane, v svojo oskr« bo. t— Ka četrtkovi odborovi seji kraj. org. SDS je bilo sprejetih 57 novih članov, kar pomeni, da se o-ganizacija prav razveselil* vo širi. Po prečitanju zapisnika, obravnavaš nju došlih dopisov in sprejemu novih čla« nov se jc prešlo k slučajnostim. Ostra de* bata se je vnela glede podelitve državljan« stva, ker so dobili pravico do državljanstva vsi tisti, ki so prosili zanj po rudniku. V tem oziru se je sklenilo napraviti vse po« trebne korake po centrali. t— S sklepom kraj. orp. SDS. 18. t. m. se je določilo, da se bo vršil širši sestanek, ki bo obvezen za vse članstvo, v pond-ljek 29. t. m. ob 9. dopoldne pri Forteju. Centralo bo zastopal ob tej priliki g. direktor Jug iz Ljubljane. t— Razstava k sklepu šolskega leta. V ne« deljo 21. t. m. in v pondeljek 22 t. m. bo v trboveljski šoli razstava risb in ženskih roč« nih del. ki jih ie izgotovila mladina dekliške in deške osnovne .šole. Stariši se še posebej vabijo, da si razstavo ogledajo in se prepri« čajo o uspehu šole in o napredku svojih otrok. t— Inseratna pisrrna "Jutra* v Trbovljah. Reklamna pisarna Lučiia Floreniniia jc pre« vzela za »Jutro« naročila malih o;»lasov, pri katerih stane vsaka beseda, ki služi v po* sredovalne in socijalne namene občinstva 50 par. pri oglasih strogo trgovskega znača> ja pa 1 Din. Kdor hoče torej priti čimprej do tega, kar si želi, naj se napoti v omenje« no pisarno, kjer bo dobil o vsem natančne podatke. »Jutro* je naibolj razširjen list v Sloveniji in tudi v Trbovljah, zato imaio oglasi v njem že v naprej zajamčen uspeh. Poslovne ure za stranke so vsak dan od pol 1. do 2. in od pol 7. do 8. zvečer. t— Rudarska nadaljevalna šola je napra« vila, kot smo že poročali, 11. in 12. t. m. poučni izlet na Bled in skozi Vintgar na Jesenice. Izlet se ie izvršil v vsakem o?!ni v vsestransko zadovoljstvo vseh udeležen« cev. Vodstvo šole si šteje v prijetno dolž« nost, da se tem potom še enkrat najtopleje zahvali ravnateljstvu tovame na Jesenicah, ki nam je dovolilo natančen oeled v vseh oddelkih tovarne, dalic tamkajšnjemu šol« skemu upravitelju g. Segi za preskrbo brez« platnih prenočišč. Nikakor nc smemo poza« biti, zahvaliti se tudi gospej Humrovi, re« stavraterkl na Jesenicah, ki nam Je za nizko ceno pripravila zelo obilno, dobro in tečno kosilo, zajtrk in večerjo, radi česar priporo. čimo vsem izletnikom, ki se mude na Je« senicah, omenjeno gostilno. Izjava Ped;.: a r.a izjavljam tem potem, da ni« um pdiičnlca prav za nikogar. Mariia Strauss Amimdsenova vrnitev V dveh dneh bi se dopolnil mesec, odkar ie Roald Amundsen odplul s Spitzbergov na svojem hidroplanu na severni tečaj. Bilo je to 21. maja, ko so meteorologi, ki jih je vzel seboj, ugotovili, da lahko računajo na vedro in jasno atmosfero na severu. Ta čas — bil ie četrtek — ob 3. popoldne so Amundsenovi meteorologi smatrali, da boljših pogojev za polet na severni tečaj vobče ne more biti, ter so svetovali Amundsenu in njegovim spremljevalcem. naj se le dvignejo. In Roald Amundsen je odplul. A odtlej do včeraj o njem ni bilo več sledu ne glasu. Ze se je z vso nervoznostjo pričakovala vest. da je Amundsenova ekspedicija nedvomno končala tako jadno kakor vse prejšnje ekspedicije. Za Amundsena, ki je U. decembra 1911. prvi med vsemi dosegel južni tečaj, se je smatralo, da ie na severnem tečaju našel grob v večnem ledu in snegu, v mrazu in ostrih viharjih. Osobito so se ljudje s strahom spo-miniali ekspedicije Šveda Andreea. ki je pred 30 leti krenil na severni tečaj. An-dree ni imel na razpolago nikakih modernih letal in hidroplanov. nego se je podal na to vratolomno pot v okornem balonu, v spremstvu učenjakov Strindberga in Frankla. Gledalci so celo uro videli zrakoplov v zraku, dokler ni počel polagoma toniti za ledenimi gorami na severu. To .ie bilo 11. julija 1897. In od trenutka, ko sa ga izgubili gledalci iz oči, ni nihče več videl Andreea in njegovih spremljevalcev in nihče ne ve in nikomur ni bilo sporočeno, kai se je z njimi zgodilo. Vsi trije smeli potniki so izginili za večno in nihče ne ve za njihov grob v ledenem veličanstvu prirode. Prav gotovo so Andree-jev balon zajeli strahoviti viharji okrog severnega tečaja, ga neusmiljeno strmoglavili na ledena tla in so nesrečni raziskovalci morda hitro umrli, morda polagoma umirali v območju večnega snega in leda. To usodo so ljudje z bojaznijo obeleževali tudi za Amundsena. čim so za njim pojenjale vse vesti. Hidroplani, na katerih je potoval Amundsen in njegovo spremstvo preletijo 150 km na uro. Od Spitzbergov do severnega tečaja je 1105 km. Amundsen se je nadejal, da bo to linijo v slučaju mirnega in jasnega vremena premeril v osmih urah. Nekaj časa bi se nato bil zadržal na severnem tečaju, na katerem se je vsekakor nameraval izkrcati, ter bi temeljito proučil vse tamošnje prilike. V to svrho je bi! opremljen z vsemi mogočimi aparati. Vrnil bi se v 14 dneh, torej bi bil moral na Spitzberge dospeti že 4. junija. Ker ni bilo glasu o ekspediciji. je bila že s precejšnjo gotovostjo sklenjena sodba, da so našli strašno smrt v borbi z elementom. ' ? ¥■ m Vendar je včeraj dospela v Ne\vyork kratka triumfalna vest, ki zdaj vzra-došča ves svet. Amundsen sicer ni dosegel severnega tečaja, (prišel je samo do 87° in 24 minut severne širine), toda ljudstvo si je oddahnilo od skrbi za smele raziskovalce in rezultati njihove poti utegnejo poleg poučnega interesa podati vsekakor tudi gotove praktične rezultate. Amundsen je blizu tečaja fotografiral pokrajino. Znano je, da je preko severnega tečaja najkrajša zveza med Severno Ameriko in Severno Azijo. Američani že dolgo časa mislijo na zračno zvezo preko področja severnega tečaja. Amundsenova ekspedicija vsekakor donaša rezultate, po katerih se bo dalo sklepati ali je ta zveza mogoča. Amimdsenova pot ima torej prvovrstni svetovno-zgodovinski pomen. četudi drzni in podjetni mož tokrat še ni obrzdal severnega tečaja, temveč se mu le približal na majhno, prav majhno razdaljo. samoveznic, vseh modnih potrebščin, nogavic fine izdelave, izredno trpežnih, žepne robce i. t d. si najugodneje nabavite pri Dra?© §chwafe - Lpibljana Vročina v Newyorku Kako si praktični Američani pomagajo. Kadar je v Newyorku vroče, takrat vlada uprav peklenska vročina. Da je baš v Newyorku tako vroče, zato je vzrokov dovolj. Najodločilnejšo vlogo igra konstitucija terena, na katerem je sezidano največje mesto na svetu. — Newyork je namreč zgrajen na skali. Drugi nič manj za neznosno vročino odgovorni činitelj pa tiči v načinu grajenja newyorških stavb, ki je simpto-matičen sploh za vso Ameriko. V novem svetu so zgrajene hiše zgolj iz železa in jekla. In zdaj si lahko predstavljate, kako pekoči morajo biti dnevi, če solnce ves ljubi božji dan kupiči svojo žgočo energijo v skalo, in prav tako boste razumeli, kako neznosno soparne in vroče morajo biti newyorške noči, ko izžarevajo ogromna jeklena poslopja vročino, ki so si jo nabrala v sebi tekom dneva! V Newyorku so prav za prav noči se boli mučne in neznosne kot dnevi. Dostikrat se zgodi, da kaže termometer ponoči jedva dve, tri stopinje manj kakor čez dan. Temperatura v hišah je uprav dušeča. Newyorčani s strahom legajo v postelj: blazine žgo kot ogenj. Toda Američani slove kot najiznajdlji-vejši ljudje na svetu, in zato ni čuda, da so se znali več ali manj uspešno zavarovati tudi pred peklensko vročino, ki jim krati potrebni nočni počitek. Eno izmed najbolj udomačenih sredstev. ki se jih Newyorčani poslužujejo proti nočni vročini, je v tem, da sploh ne gredo spat. Newyorčan sede v vlak, ki ga potegne do Long-Islanda, kjer izstopi in prebije vso noč na pesku ob obali Atlanskega oceana. Drugi zopet si pripravijo avto (kdo nima v Ameriki avtomobila?) in se popeljejo do gozdov ob Hudsonu. kjer v miru in hladu presne noč. Nekateri pa sploh ne izstopijo iz avtomobila, marveč zadremajo kar v njem ob blažilnem vplivu vetra, ki veje vanje od Hudsonskega zaliva. Premožnejši ljudje si seveda lahko privoščijo lastne jahte, v katerih jadrajo vso noč po pristanišču ter mirno spe v hladu morskega zraka. Je pa še drugo sredstvo proti vročini, ki ima to dobro stran, da je enako dostopno revežu in bogatinu. Prebiti noč ne v postelji, ampak v kopalni banji. V Newyorku je tudi najskromnejše stanovanje opremljeno s kopalnico. Treba je torej le izpustiti vodo — in postelja je pripravljena. Seveda pa tudi to sredstvo ne zdrži celo noč; voda se kmalu ogreje in treba je spanje večkrat prekiniti, da se segreta voda nadomesti s svežo. Tako si torej pomagajo praktični Američani. Menda ni treba še posebej omenjati, da ima vsaka hiša še svoj ventilator. ki se vrti noč in dan. ali njego^ vpliv je precej iluzoričen. V klubih, v gledališčih in v kinematografih, kjer se zbirajo večje množine ljudi, pa stoje na tritiožnikih ogromni skladi leda. ki vsaj kolikortoliko blaže dušečo atmosfero. Vkljub vsem tem umetnim pripomočkom pa je vročina v Ameriki še vedno neznosna. Kadar pritisne vročinski val. ne pomaga Američanom vsa njihova iznajdljivost nič. Mi Evropejci se pogosto pritožujemo nad vročino; hvalimo boga, da ni pri nas kakor v Ameriki! Senzacijonalni proces v Chicagu Ta teden se je v Chicagu začel proces proti odvetniku \VilIiamu Shepher-du, s čimer nastopi poslednje dejanje misterijozne afere, ki je svoje čase vzbudila v Chicagu veliko pozornost. Naj v kratkih črtah orišemo ozadje tega procesa. Pred nekako dvasetimi leti je živela v Chicagu vdova Maclintock, ki ji je mož ostavil ogromno premoženje nad 1 milijon dolarjev. Vdova je imela sinčka Williama Nelsona, ki je bil ob očetovi smrti star šele dve leti. Ob neki priliki se je Maclintockova seznanila s Shep-herdom in njegovo ženo. Iz navadnega bežnega poznanstva se je porodilo prijateljstvo in Shepherd je kmalu postal Ivan Podržaj: Aktnalen obisk Čudni so ljudje. Ne vsi. Nekateri. Ali jih vodi slutnja, ki se je ne zavedajo, ali pa hodijo kot slenci in se zanašajo samo na svojo nesrečo. Pisal sem pismo prijaznemu upniku, ki me je po odvetniku blagohotno opomnil. naj ne pozabim nanj. Ravno sem razmišljal, ako bi mu svetoval. naj sj prihrani vsaj odvetniške stroške, ko sem zaslišal snaženje čevljev na ostankih slamnice pred vrati. Odložil sem pismo in pero. Bil sem radoveden, kdo je človek, ki hoče stopiti predme s čistim obuvalom. Čakai sem minuto, dve, tri . .. Nihče ni potrkal. Stopil sem skozi kuhinjo ln sem odprl Vrata v predsobo. — Klaniam se, gospod! _ Vi? V takem vremenu? Popolnoma nedolžno je vtaknil v žep robec, si ogledal še vedno blatne čevlje jn ie resno pripomnil: — Ne bi vam rad pustil blata v spo- To bi bilo še najmanjše zlo. Izvode! ... Stopal je previdno in gledal za sebol Po tleh. zaupnik in pravni svetovalec vdove Maclintockove ter se je preselil s svojo ženo v palačo svoje bogate klijentinje. Nenadoma pa, bilo je v juniju leta 1909., vdova umre. Zapustila je oporoko, v kateri je imenovala Shepherda za upravitelja svojega velikega premoženja vse dotlej, dokler njen sin ne odraste in postane polnoleten. William .ie bil takrat star šest let. Shepherd je po smrti Maclintockove kmalu prodal njeno hišo in se s svojo ženo in z bogatim dedičem preselil v skromnejše stanovanje. V njegovo hišo je pogosto zahajal zdravnik Olsen, prijatelj umrle vdove, ki mu je mati na smrtni postelji naročila, naj oazi na njenega sina. Toda doktor Olsen ej kmalu po smrti Maclintockove, en mesec za njo umrl. Pred poldrugim letom je sin William Maclintock postal polnoleten in je prevzel zapuščino svoje matere. Bodisi da mu odvetnik Shepherd ni bil povšeči, bodisi, da se ie hotel oprostiti njegovega vpliva, bilo kakor bilo. mladi William je dovolj jasr.o izrazil svojo namero, da hoče odslej sam živeti na svojem. Toda koncem lanske jeseni je nenadoma obo'el in morali so ga odpeljati v bolnico. Vsa zdravniška pomoč je bila brezuspešna, Wil!iam je umrl. Zdravniki so ugotovili živčno vročico. V svojem testamentu je vse svoje premoženje seveda zapustil Shepherdu. Umrli zdravnik Olsen je imel v Chicagu brata, ki je bil sodnik. Le temu se ie vsa stvar že dolgo časa zdela sumljiva, začel je poizvedovati in je nato javno izrazil svoj sum. da so bili vdova Maclintock. njen sin in njegov brat zdravnik Olsen zastrupljeni ter da niso umrli naravne smrti. Na njegovo zahtevo so izkopali truplo Williama Maclintocka, zdravniki pa so mogli ugotoviti Ie to, kar so ugotovili že takoj ob nastopu smrti, da je namreč William umrl na legarski vročici. Sodnik pa ni odnehal in je na tihem stvar zasledoval dalje. In tako je izvedel od nekega bivšega imeiitelja pogrebnega zavoda, da je le-ta par dni predno je VVilliam Maclintock obolel na usodni bolezni, prodal Shephedu fiolo tifoidnih bacilov. Olse-nova sumnja je jela dobivati konkretnejše oblike, in oblasti so ukazale izkopati tudi truplo pred leti umrle vdove. Preiskava ni bila brezuspešna: v grobnici so našli preostanke živega srebra. Policija je na te indicije aretirala Shepherda in njegovo ženo. Ker pa se je izkazalo, da žena ni inogla biti sokriva moževih zločinov, so jo izpustili, njega pa so pridržali v zaporu. Razprava bo nedvomno ugotovila Sheplierdovo krivdo. O njej bomo poročali. X Japonski madžarofil. Japonski vseuči« liški profesor Imaeka Daurlesino je sprejel povabilo madžarske vlade v Pešto, kjer bo imel več predavanj o japonski kulturi. Ima. cka Daurlesino, ki je znan madžarofil in go. vori brezhibno madžarski, hoče tudi študi« rati razmere madžarskih manjšin v nasled. stvenih državah. Zato obišče Češkoslova« ško in R 'munsko. X S zeppelinom na severni fečaj. Iz Ber« lina: Dr. Eckener, ki je vodil Z. R. III. na poti iz Evrope v Ameriko in je do nevadna bival za oceanom, je bil poklican v Berlin in sedaj se pogaja z mednarodno družbo za študij in raziskovanje severnega tečaja o zgradbi novega zeppelina za ekspedicijo na severni tečaj. Zrakoplov bi vodil dr. Eckener s svojo izkušeno posadko. X Katastrofalna nevihta na Madžarskem. V szolnoški županiji na Madžarskem je div« jala v sredo ponoči naravnost strašna ne* vihta, pri kateri se je utrgal oblak. V hipu so bili vsi nižje ležeči kraji poplavljeni Vo« da je razdirala polja in odnašala pota, po« slopja in cele železne stavbe. Pri nalivu je več ljudi utonilo. Oblastva so poslala na lis ce mesta oddelek orožnikov, ki naj poma« gajo prebivalstvu pri reševanju. X Hafnij in radijska industrija. Danske, mu inženjerju Berglundu sc je posrečilo do» bit prvino hafnij, ki ga je odkril Bohr, v čisti kovinski obliki. Je to sivkasto.črna snov, podobna grafitu. Hafnij bodo z veli. kim uspehom uporabljali v radijski indu. striji. ■žesištba! — Oprostite, če vas motim. Zakaj bi me motili! Njegova čistoliub-nost me ie zelo razvedrila. — Nič hudega. — Gotovo ste silno zaposleni. Veliko dela? — Zelo aktualno. — Senzacija? — Kvečjemu za dnevnike, če bodo zvedeli! — O vas bodo brezdvomno vsi pisali. Lepa tolažba! — In vi? Zakašljal je in potegnil z roko mimo ušesa po vratu. — Še vedno brez službe? — Še vedno! — Kako pa živite? — Tako. tako . . . Fant se mi .ie smilil. Vedel sem, da trpi pod utisom svoie mučenlške ideje. — Pa bi kai napisali! Zardel je kot grda devica. — V takih razmerah? Sicer pa . . . Z levico se je prijel za nos. z desnico pa je položil predme zavoj rokopisov. — Prosil bi vas za svet in sodbo. Bil sem v zadregi, kako b! se izognil zameri. — Rad. z veseljem ,.. toda jutri odpotujem. — Pa se vnietež Nekojičano pismo prijaznemu upniku inj je pomagalo. — Mogoče ostanem kar tam. — Škoda! Poš!;em za vami. Beseda mi ni šla z iezika — Imate prepise? Zadovoljno in z vidnim zadoščenjem je pritrdil. — No. potem b3 pa že . . . — Kako mislite, gospod? Obžaloval sem svojo dvoumnost. — Za vsak slučaj, mislim. Molčal je in me gledal. Naenkrat ie vstal in se hotel posloviti. Z veseljem sem mu podal roko. Pa ni šel. — Gospod, če smem ... če morete. Ves čas pogovora sem pričakoval takih in podobnih besed, na koncu ine je Pa le iznenadil. — Dragi!? . . . Vsak bi bil razumel. — Najmanjša pomoč je zame velikega pomena. Saj nimam niti za čiščenje čevljev! Oddahnil sem se. — To pa že mora biti! Postregel sem mu s polno škatljico. Zavil jo ie v rokopis in se je prijazno poslovil. Ne vem, če ie razumel. Vem pa. da ni pustil pri meni nikdar več blata za spomin. Borovniški most Pekel pri Berovsiici Veliki slap v Peklu Vsakemu Ljubljančanu ni mogoče, da bi preživel poletje na deželi, pač pa lahko napravi izlet v okolico. Ugodno izhodišče nudi Borovnica, tretja železniška postaja na progi Ljubljana-Rakek. Borovnica (305 m nad morjem) je bila ao leta 1856. majhno selo, ki se je razvilo v prijazno vas z bogato lesno industrijo šele potem, ko so dogradili impo-zantni železniški most pri Borovnici m je bil otvorjen promet med Ljubljano in Trstom. . 10 minut od postaje se nahaja Jc-lenska jama dosedaj še malo raziskana. ki ima po vsej verjetnosti zvezo z jamo na Pokojišču (750 m). Uro hoda od postaje proti jugu se pride skozi prijetno sotesko, obdano z gozdovi, v romantični Pekel. Skozi Pekel teče potok Borovničica, ki v petero večjih slapih drvi po skalah v dolino. Dohod do slapov je lahek. 1 u cve: te v zgodnil pomladi kranjski jeglič (Primula Carniolica), koncem pomladi nagnoi (Cytisus laburnum) in poleti > pa sleč (Rhododendron). Iz Pekla, o Katerem poje lokalni pesnik: Peklenski ogenj tu ne peče nebeški le se širi hlad po slapih bistra voda teče... ic po gorski poti prehod na Pokojišče.* Iz Pokojišča vozna pot prol Borovnici (1 uro), ali pa čez Bezuljak, Begunje v Cerknico (2 uri). — V Ccrknico vodi še druga, jako ugodna pot. mimo gostilne Maiaron v Brezovici čez Strmec na Kožljek in Begunje. Pičli dve uri od borovniške postaje sc nahaia nad vasjo Sobočevo skalna votlina Vihrovica. v kateri bi našla manjša vaška cerkev dovoli prostora. Uo-bre pot' do votline še ni. a se bo zgradila v najkrajšem času Nad Vihrovico se vzdiguje vrh Krimšček (960 m), s katerega se nudi krasen razgled po vseli slovenskih gorah od notranjskega Snežnika in Nanosa do Julijskih Alp. Karavank in Kamniških planin. Pod Krimščckom leži vas Rakitna (/91 m> v kotlini, iz katere ima voda outok le v ponikvah na severni strani vasi ob poti v Preserie. Kraj ima planinski značai Iz Rakitne v Južnovzhodni smeri ce pride v lškj Vintgar. ki v svon krasoti nc zaostaia mnogo zn gorenjskim Vintgarjem. Uro hoda lz Borovnice proti severozahodu leži Srad. nekdaj samostan Bistra. sedai last Nemca Galleta. Ustanovljen ie bil od koroškega Ulrika iz rodu Šnonhajmov 1. 1260. kot naselbina za menihe kartuzijance 11 so nreiemali bogata darila od raznih mogotcev. med njimi od Celjana Hermana in Friderika, kar omenja pesnik Zupančič v »Veroniki Desetniki«, ko pravi: »Pleterje, Bistra, Zajčki samostan — potrjena vsa prejšnja naklonila in nova navedena točkoma...« Imeli so v svoji posesti zemljo od Podpeči pa do Cerknice in Logatca. 1 a Dne 21 t m. otvori SPD novo, dobro urejeno pot iz Pekla na Pokojišče. T« dan bo v Peklu preskrbljeno z okrepčill. Izletniki iz Ljubliane imajo ugodne železniške zveze. Odhod iz Ljubljane nb: 6.0.', 8.40, 1213, 14.J5. OdticJ iz HorovjiivC M •■•' 10,10, U-S3, 18.12, 21.12, (Debelo tiskaua sta brzovlakaj I okraj imenuje liudstvo še danes: Me-! nišija. In priti je moral cesar Jožef II., da je menihom z ukinitvijo samostana 1. 1782. dopovedal, da se s posvetnim bogastvom ne služi nebes. Kraj Bistra ima ime po notoku Bistra, ki izvira tu v treh močnih izvirkih. Iz Bistre do izvira Ljubljanice pri Vrhniki uro hoda. V vseh borovniških gostilnah (in teh ni malo!) dobra postrežba. Oni izletniki. ki žele obedovati, naj naroče po dohodu vlaka kosita, ki stane od 15 do 20 Din. V vasi je tudi pekariia Poleg gostilne Švigeli. V. F. E. Znani potopisec in organizator planinstva g. R. B. nam ie poslat k gorenjemu členku še naslednja podatke: Z novim turistovskim potom SPD., ki se otvori to nedeljo dne 21. t. m. (odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8.40) odpira se ljub« Ijanskim izletnikom nova, lepa prilika za iz. reden naravni užitek, osobito za 6pomladne in jesenske izlete, pa tudi sicer po vsakem večjem dežju. Malo je naših voda, ki so si izbrale tako zanimivo pot kakor Borovniščica! Nabira se ta rečica iz Kožlješčice in Otavščice (ime po vaseh Kožijek in Otave) nad staroznano Menešijo. Na iztočni strani, tik pod Vinjim vrhom 984 m Edinost«. Zbralo sa je nad 40 mladeničev, ki so sklenili pričeti z delom v smislu ustanovljene organizacije. K ustanovitvi so prišli tud' člani »Bratstva«, ki so napol izrekli željo, da se pridružijo »Edinosti*. Predsednik je tov. Kerstem, ostali funkcijonarji pa sledeči: Oorup Stanko, Bogataj, meščanski učite!) Kopitar, železniški uradnik Dobovršek. Milena Humro-va. Mirko Kerstein, pom. Anton Gorup, Stegu Branka, pom. I.a-zar Albert, pom. Kersnik, uradnik Kleč in Primcc. V odsekih so: J. Pristov, tov. uradnik Ogrin, žel. uradnik Cop Ludvik, tov. del. Ravhekar Tomaž, Čufer Stanko in Jože, Sivec L. in učitelj Rabič, ki ima več funkcij. Pospeše-vatelj in iniciiator društva ie Leo Pibrovec. Zasejali smo zdravo seme in zbrali najboljše vrtnarje. Novo življenje ^o vsklilo. Soglasno s Sokolom se bo r.arodno delo spo-polnjevalo. Nad vsem pa bo gorela ljube- zen do prcmi'e dornovire. Leo P. PODČETRTEK. Naravnost neverjetno Je, kakih nizkotnih sredstev se poslužujejo zakrknjeni klerikalci in preostanki avstrija-kantstva zoper vsako prosvetno delo jugo-stovensko mis1eč'h' Hudi. Od prlizovanja preko obrekovanja do anonimnih iz trte izvitih ovadb — vse znajo izrabiti, kakor s+ar muz'kant svojo harmoniko, samo da bi uničili one. ki so voljni žrtvovati svoie pičlo odmerjene proste ure za izobraževalno delo med ljudstvom. Pri tem nečednem poslu se jim je že posrečilo spraviti potom anon!m-nih ovadb idealno in vsled svojih strokovnih sposobnosti občepriliublleno moč na rob groba. Njihovo razd'ra!no delo ču':mo na vseh' koncih in krajih", vseeno pa ne klonemo glav, ker to zahteva nova doba, kije spletkarji v svoii neumliivi zakrknjenosti ne razumejo, oziroma so jo prespali v dol-g!h, dolgih letih' brezdelja. Zato se pri prosvetnem — popolnoma nestrankarskem delu — Tie pustimo motiti od klerikalnih' slepo- mišnikov, a še manj od ljudi, ki so svoj čas brez sramu prisostvovali sestanku, na katerem bi se naj ustanovila v Podčetrtku podružnica cSudmarke. ali kakega cšulveraj-na*. Ako ne 'oo miru, bomo začeli vračeva-ti milo za drago, ne hinavsko kakor naši nasprotniki z ovadbami, po možnosti anonimnimi, prišli bomo javno z imenom na dan. Razne oblasti, na katere dežuje v zadnjem času iz Podčetrtka kopica anonimnih ovadb, pa prosimo, da ne nasedajo klerikalcem in avstrijaka-ntem tem manj, ko se želi na drugi strani javno izražene težke žalitve iz Ijttbavi do bližnjega prekriti s plaščem usmiljenja in pozabljivosti. DOLENJE JEZERO PRI CERKNICI. Pod vodstvom gasilnega društva so za nedeljo dne 21. jtmija za vožnjo po jezeru vse pred priprave že dovršene. Ladia že čaka v pristanišču. Poleg številnih izletnikov iz bližnjih in daljnih krajev je javilo tudi gasilstvo cerkniške župe svojo udeležbo. Ker se nam obeta za nedeljo krasno vreme, vabi odbor gasihiega društva vse prijatelje gasilstva in narave na Jezero kjer se nudi vsakemu poleg neprisiljene zabave spoznavanje svetovno znanega cerkniškega jezera, kier se love r'be, streljajo race, žanje žito in kosi, času pomanjkanja sena, cclo pozimi februarja meseca. Za prijetno razpoloženje skrbi vrla domžalska godba, za okrepčila pa vesellčni odbor gasilnega društva. Na veselo svidenje! — Odbor. DRAMLJE. V sredo dne 17. junija Je pr! nas zdravnik iz Šentjurja cepi! otroke proti kozam. MateTe z otroci se, kakor ie pri vsaki večji siavncMi običajno, odšle po končanem delu na «l:kof» v gostilno. Navzet« vinskega duha so pričele nekatere izvajati «koncert», ki bi imel kmalu zle posledice. P. iz Pletovarja je nož, s katerim je tolkla po mizi, držala tako nerodno, da si Je pri tem razrezala roko!« so jo za silo kar tam obvezali, ker se je zdravnik že pred »koncertom* odpeljal. Ker so glasovi, kakršne Je uporabljala glavna igTalka, zelo težko prebavljivi, bi želeli, da se pri prihodnji prireditvi vrši bolj piano. — Poslušale:. ŠOŠTANJ. Dne 5. marca je poteklo 50 let, odkar je umrl v Šoštanju učitelj Peter Musi, ki je poleg vestnega učite'jevanja in orglanja začel gojiti v tem okolišu sadjere-jo. Še sedaj je pri naših »starih* v dobrem spominu. Njegovi nekdanji, sedaj že seveda vsi sivolasi učenci so napravili zbirko, da počastijo njegov sponrn z mašami, ki se bodo brale za njega ob sklepu šol. leta dne 27. jun;ja in pa v nedeljo dne 28. Junija, ostanek pa se porabi za vzidanje spominske plošče. Tako izkazujejo čast svojemu učitelju stari borci. Vsa čast jim! PONIKVA OB J. Ž. Tombola, ki bi sc morala vršiti dne 29. junija se priredi nepreklicno dne 6. septembra ki bo obenem združena z veliko ljudsko veselico na kar cenj. goste že danes opozarjamo. Obenem prosimo vsa društva v širši okolici, naj to upoštevajo. Srečke so v razprodaji pri vseli bližnjih' tovariških društvih ter pravočasno sezite po njih, ker je število omejeno. Na pomoč! PTUJ. Nižji poštni uslužbenci se najlepše zahvaljujejo vsem udeležencem dobrodelne tombole, posebno pa Hranilnemu in posojilnemu društvu za velikodušen dar v znesku 500 Din in vsem, ki so z lepimi prispevki ali dobitki pripomogli k lepemu uspehu. Mali oglasi, kl služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—s Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din 10*—. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf H n g o n H 1 B S E R. Ljub-tjana, Valvazorjev trg. 163 Vse tapet, izdelke od najfinejše do najcenejšo izdelave ter vsa popravila solidno in po najnižjih cenah izvršuje Rudolf Sever, špecijalna zaloga tapetniških "izdelkov v Ljubljani, GosposvetEka cesta štev. 6. 13707 Akademik prevzame mesto domačega učitelja ali inštruktorja v Ljubljani. — Poučuje vse predmete, posebno nemščino, srbohrvaščino in klavir. Ponudbe na upravo .Jutra, pod .Inštruktor*. 14140 (dobe) Postrežnica in dekla ki ma tudi nekoliko kuhati, se takoj sprejmeta. — Naslov pove uprava »Jutra* 139S3 Sprejme se služkinja ki zna tudi kuhati in opravljati druga Hšna dela. Plača po dogovoru. — Ponudbe ie poslati na naslov: Josip šker!. trgovec v Sevnici ' ob Savi. 14077 Pekovski vajenec priden in pošten, se sprejme. — Motam se sprejme pridna 14—lfiletna deklica k otrokom. Pojasnila daje riorvatiček, l"nec-Rakek. 14068 Dekle «a vsa hišna dela, ki zna tudi nemško, se sprejme pri manjši družini v Ljubljani. Naslov pove uprava »Jutra. 14U1 imem Knjigovodja z večletno bančno prakso, zmožen slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika, išče službo. Gre tudi na deželo h kakem industrijskem podjetju. Oženjen — a brez otrok. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro <28 let«. 14041 Mesto vzgojiteljice k majnnim otrokom, išče naobražena mlada gospa pri boljši rodbini izven Ljubljane. Ponudbe na upravo .Jutra« pod »Vestna 6946*. 14016 Rudniški paznik s loletno rudniško prakso, popolnoma verziran v vseh rudniških, jamskih in zunanjih delih, želi premeniti službo. Kasiov pove upr. »Jutra*. 14151 Tujec išče za slovensko konver-zacijo mlado distignirano gospodično. — Dopise pod »Tujec* na upravo »Jutra.. 14166 Dečko 14 let star, ki dovrši letos šestrazredno ljudsko Solo v Kamniku, išče mesta kot trgovski vajenec. Naslov Marija Koželj, Ljubljan«, Kopališka ulica štev. g. 1410« Gospa resnega značaja — zmožna slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, f!Ee mesto gospodinje, poslovort-kinje ali družabnice z majhnim kapitalom v gostilniški stroki, najraje na letovišča. — Dopise na upravo .Jutra, pod oglas. 5t. 14124 Kot vodja trgovine išče mesto, ali prevzame kako podružnico t mešanim blagom, dober prodajalec. Event. prevzamem mesto potnika za Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo pri dobro vpeljanem podjetju. — Kasiov pore oprav* »jatra. H9 Gospodična išče mesta v restavraciji, hotelu, da bi se temeljito izučila v kuhanju. Stara je 26 let in bi radevolje plačala 400—uOO Din mesečno. Najraio bi šla v Skofjo Loko. Vrhniko, Kranj ali v Domžale. Ponndbe na upr. »Jutra, rod «štev. 26,'a». 14143 Šivilja srednjih let, ieli stalno službo pomočnice, domače šivilje pri boljši dami, kjer bi opravljala še druga primerna dela. — Ponudbo na upravo »Jutra, pod »Moč 30». 14066 Boljša kuharica starejša, išče mesta k samostojnemu gospodu. Gre tudi k maniSi boljši družini. Ponudbe pod značko »Gospodinja 6075» na upr. «Jutra». 14120 Lesni industrijci! Kdor rabi izkušenega eani-•kega_ iagovodjo, prejemal-ca, Žagarja, naj piše na upravo »Jutra-, pod značko »Zanesljiv 6964». 14075 Pianist ln harmonlst išče namestitve pri salonskem orkestru. Nastop g 1. julijem. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »t. julij 6905». 14074 Drva za kurjavo kakor hrastovi in bukovi odnadki (ožajmki). se prodajo po 15 par 1 kg ali 1500 Din desettonski vagon — franko vagon Črnomelj. »Zora», parna žaga in tovarna lesenih žebljev v Črnomlju. 207 Moško kolo lahko, dobro ohranjeno, proda J o r i e k, mehanična delavnica sa Zaloški ce»ti It. 7. 14019 Jedilnica dobro ohraujena ia velika pisalna miza. se proda. Ogleda se lahko od 11. — M; K1'- "!3X Pohištvo (rabljeno) 2 postelji. 2 omari, miza. 2 mizici. 5 stolov, divan, nočna omarica, umivalnik in več slik. se zelo poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 13935 Potniki, pozor! Dobro ohranjen dvosedežni avto »Nekarsulm* s priklopnim prostorom za kovčeke, dobro ohranjen, se proda za 6500 Din. Naslov pove uprava »Jutra*. 13749 Patent fotele fine konstrukcije, dobite samo pri tvrdki Rudolf Sever, špeeijalna zaloga tapetniških izdelkov, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. V zalogi vsakovrstna žima ln afrik po tvornlških cenah 1S697 Registrirna blagajna fNational cash), velika, iz-borno ohranjena, je poceni naprodaj. Sever & Komp. v Ljubljani. 13581 Kovaško orodje kompletno za 3 delavce in stroj za striženje konj. proda L. Zitko, Vrhnika it. ">6. 1S8S8 Nov, še ne rabljen stroj Ambi (Falzziegelmaschine) za cementno opeko s 1000 ploščami in vsem drugim inventarjem, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vpraša se pri tvrdki Feliks Urbane, Ljubljana. 14129 Dražba lesa! Bukovi nragl, deske In hlodi ce bodo prodajali ra javni dražbi dne 22. juniia in sicer ob 8. uri na Krki pri Mtgovcu, ob 9. uri pri Antonu Godcu v Podbukov-ju, ob pol 11. uri pri Antonu Zupann v Znojilah ter ob 13. uri poleg kolodvora v Stični. 1S962 Pohištvo iz trdega lesa. boljše vrste, solidno izdelano, za spalnico in jedilne sobe, prodaja po jako nizki ceni Franc Tomšič, mizarstvo. Zgornji Kašelj. D. M. Polje. 14132 Po najugodnejši ceni se proda: 1 parni stroj — fabrikat »Ersto Briinnrr Maschiner.-fabrik*. 125 PS: 1 cevni kotel, 85 mJ. 6 atm.; 2 kom. stroja za briketirnnle. možnost 4 vajrone v 24 urah: 1 kom. generator za visoko napetost. 6000 volt. 50 period., 240 PS, fabrikat »Pichler*: 1 kom. motor za visoko napetost b premiknl-nim avtomntom 3 v OOftO volt, 120 PS; 1 kom. naprava za vis. napetost s transformatorjem OOOO/CPO^SO — 100 KW: 1 kom. rtirrmo ta enakomeren tok. 150 volt. 100 ainp. in 1 kom motor za enakomeren tok. 1511 volt fi PS. fabrikat .Pichler*. Strojilna in kemična industrija, d. d., Polzela pri Celic. 14099 H?rley Davidscn 7—9 HP, model 1924. v zelo dobrem stanju, fc po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 14122 Slikarsko orodje šablone in razne barve za slikanje sob in druge v to stroko spadajoče stvari, po nizki ceni prodam. Foizve se ra Vodnikovem trsni v baraki. 14119 Banja se proda. Naslov rove upr. »Jutra*. 14143 Avto prve ital. znamke, 82 HP, elektrika, 6 sedežev. Izvrsten in popolnoma zanesljiv voz, v garantirano brezhibnem stanja, z novo gumo in rezervo, se proda. Ponadbe o« upravo »Jotra* pod »specijalsa marka*. 1SS8J Svilena tkanina krasna, za celo obleko, se radi nujnosti proda za S25 Din Naslov pove uprava »Jutra*. 14120 Mizarji, pozor! Proda se 1 vagon popolnoma suhih borovih in smrekovih dok, 4 m dolge. BO, 80. 25 in 80 mm debele, neohrezane. — Nadalje 1 vagon hrastovih desk raznih dimenrij in 1 vagon suhih bukovih de«k, 25 ia 50 mm debelosti. Pismene ponudbe pod »Sok* deske* na apravo »Jutnt, 14143 Več vagonov apna se takoj ali pozneje proda. Ponndbe na poštni predal št. 7. Kamnik. 13964 Živinska tehtnica dobro ohranjena, ee ugodno proda. — Mestna otitma Brežice ob Savi. 14076 Stelaže za špecerijo in mai;ufakturo ter pult. vse dobro ohranjeno. se vsled opustitve trgovine poceni proda. — Ponudbe na upravo »Jntra* rod šifro »Meeesnov les*. 14152 Strugalnico (Leitspinileldrehhank), proda Josip Hoje, Celje. 14082 Najboljšemu ponudniku se proda večja množin* starih, še dobro ohranjenih stropov in drugega starega stavbnega materijala. Ogleda se na lica mesta v palači Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, od 11. do 12. ure dopoldne. Velika trgovska hiša enonadstropna v večjem trgu Slovenije, z vsem blagom in novo trg. opravo, koncesijo itd., se radi pomanjkanja denarja najugodneje proda. — Ponudbe na upr. «Jutra» pod bt. 350.000 14058 Dvonadstr. liiša v sredini mesta, s prostim stanovanjem S sob in kuhinje, se proda za 225.000 D. Potreben kapital 125.000 D. Naslov pove uprava »Jntra* 14003 Tovarna v lepem mestu Slovenije, dobro vpeljano podjetje, s stalnim krogom odjemalcev, s e takoj proda. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod «500.000». — Fspešno posredovanje se honorira. 13353 Hiša z majhnim vrtom, na Gorenjskem. četrt ure od po-staie Oto5je. se proda za 10.000 Din. Cenj. ponudbe na upravo »Jntra* pod šifro »Hiša 6S86». 13898 Prazne steklenice «Odol» k u p n j e drogerija Anton Kane. sinova, Židovska ol. št. 1. 179 Polhove kože in vse druge, kupuje vedno D 7. dravlč. LJnb'jana. Florijanska olica itev. 9. 254 100—150 stolic vrtnih aii drugih starih, se išče za takoj. Ponudbe pod • Stoli* na upravo «Jutra». 14040 Drva Za sukre«ivno dobavo do konec lota. !;upira <1o 100 vsjronov lepih 'okovih drv z malim proccntom okrojrlic Ponudb? na upravo «Jn?™» pod cCa«*i». 13300 Fotoaparat 9 v 12 ali 10 v 15. kupim. Ponudbo r nnvrdbo cene pod * Kupim 6993» na upr. . 14127 Lepa parceia bliiu Tivolija, ce ugodno proda. Naaiov por« uprava « Jutra*. 141 IS Amerlkanc!, pozor! Samo 3000 dolarjev jo po-trebno. da po«taneI nik krafne H*e, v kateri je dobro vpeljana trpovina s mednim botrom. erosfiT-na, pekarna in trafika, na telo prometnem kraju ob drf. žrleznici. Ona jp polovična od prave vrednosti in pe proda ramo radi bolezni. Cer;"ne ponudbe na unravo cjtrtr.-* pod zr.arico «Lepa bodočnoft». 14003 Hlev s pritiklinami ra privatno ekvipažo, re i?£e. Ponudbe z navedbo Števila staj ete. na urravo pod značko «Hlev». 14039 Trgovina z mednim blagom in deželnimi pridelki, ttara ia dobro vpeljana, v prometnem trpu na l>olenjfkem. se ujrodno odda. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dober promet 7006». 14153 Stanovanje ▼ eredini me*ta. obstoječe ix 3 fob. kuhinje in pritiklin. se ram^nia za stanovanje v Sn. Si.-5'i, oziroma v nepo«rc lnl bližini wcsla. Pismene ponudbe na upravo «J*a» pod eftUv. 1926». 14181 Priprosto sobico i*čem za loletnerra učenca. PlaCam dobro. Ponudbe na upravo *Jutra» pod značko cjulij C9C7>. 14065 Zakonca brez ctrok, iščeta prazno 8 o b o ali stanovanje sobo in kuhinjo — za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na upr. «Jutra» pod značko . 14072 Mesečna soba so odda (fožpodu. Ka.dov v upravi «Jutra». 14116 Stanovanje v novi hiši, 1 km oddaljeno od plavn" poŠte. ob»to-jpče iz 2 velikih prk»-tira-nih sob, velike knhinje, predr-obe. shrambe balkona, kleti, podstrešja itd., s e odda š 1. julijem ali pozneje mirni stranki. — Vsa poj'asnila se dobe pismeno ali u-tmeno pri gosp. Fr. Vidic-u. ravnatelju Hranilnice kmečkih občin na Dunajski cesti.— V pismenih ponudbah je navesti Število družinskih članov in plačilo stanarine. 14107 Odda se stanovanje obstoječe iz sobe. kuhinje in kleti, z električno razsvetljavo, proti polletnemu plačilu naprej. Naslov pove uprava «Jutra*. 14125 Za letoviščarje! V m«»ftu Celju fe odda Ie- tov:r"r~":—--- n ra ni :Obi sec julij in avjru.i 2 sobi • kopalnico in kuliinio. — Kasiov pove sprava «J«tra» 14100 Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2■— 1—2 sobi dobro opremljeni, čisti, v Ljubljani ali dosegljivi bll-f.ini, s polno ali vsaj polovično prvovrstno penzijo, išče mlajši zakonski par brez otrok s 1. jrlijem aii zneje. Plača dobro. — 'etajlirane dopise s ceuu pod značko «EIigh life» na upravo «Jutra». 14109 po: De Zakonca brez otrok i&četa mesečno sobo — če mogoče s souporabo kuhinje Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Knjiarovodja 6976». 14111 Amerik?nec gentleman. mehanik, se spreime kot komp.mjon k brrzkonkurenčni obrti. Dobi tudi stanovanje. Na«Iov v upravi «Jutra>. 13943 10.000 Din posojila iščem za dobo enega leta proti visokim obrertim. Garancija državni uradnik. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod . 14118 Ženiti^ Trgovec 42 let star, simpatičen, dobro pitairan, i dobro idočo trgovino na deželi, želi znanja v svTho ženitve ■ trgovsko naobraženo gospodično ali vdovo, staro od 30—40 let, z nekaj premoženja. Resne ponudbe pod »Srečna bodočnost, na upr. »Jutra«. 1109« GUisfHi Harmonika Lubas 8. A., ilirivrstna. M proda. Puhadolnik, Vodovodna cesta 39. 1410J Dobra vijolina z lokom, se proda za 250 Dir. Naslov p°Te uprav« »Jutra*. 14115 Trgovina se odda v najem. Ustanovljena leta 1912. in dobro idoča. z vsem inventarjem. v lepem kraiu na Dolenj-f);eIr. _ Letni promet od 3110.000—350.000 Din. Event. se sprejme tudi družabnik . 50.000—75.000 Din kapitala. Samci imajo prednost. Na"Icv pove aprava »Jutra* 14103 •Slav Prvl»! Dvignite pismo r opravi »Jutra*. 14071 Špago i dreto in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču »Konopjuta* T Ljubljani, Gospcsvetska e. it. t. 127 Inserate za italijanske časopise pre-vzorna po original, tarifnih cenah Pabbličita Cehovin, Trst, XX Settembre 65. 13995 Zaročil se je dne 16. t. m. gosp. Sliv» Klapalek, uradnik CeSke i»-dustrijalne in gospodarske banke ter tajnik Ceškoslo-venskč Obce v Ljubljani, s gospodično Bedo Cihelnovo It Prage. 130S . . . ,, J V komis. prodajo Lepa Jiinstka IR.C.) ;- - ..: :..s-rfaklurno in Pridite 24. ob 16. pot kakor drugo kolonialno blago e t torek I Izpametovani ve- primerno garancijo. yaslov liki oseL 141811 poro opr, cJatru,-- James Oliver Curwood: 15 Onstran pragozda Dve milji dalje na bregu si je rod Vitkega srnjaka gradil nov tabor. Še preden je bilo solnce eno uro na nebu, je ostala na beli progi samo še tepee Žolte ptičke. Ko je vstala, je našla zajtrk že pripravljen pri durih. Razpletla si je kiti, da so ji splavali lasje okoli telesa kakor svetli curki in sezali prav do peska, na kateri je sedla. Vitki srnjak in Roger sta ostala skrita na zaraslem otočku jezera le pol milje strani in sta videla, ko je žena prišla iz šotora. Vso uro sta jo opazovala, ko je sedela na peščini... In ostala je ondi sama dva dni, ne da bi jedla, a Roger in Vitki srnjak nista opazila znaka življenja v njeni osameli tepee. Šele tretje jutro zarana sta zagledala dim malega ognja svežih vej dvigati se naravnost nam njenim bivališčem. To je bil njen signal. «Zdaj že ve,» je dejal Vitki srnjak. »Kliče vas k sebi.» Napetost je izginila z njegovega bronastega obličja. Tužno mu je bilo brez žene, a ta dim mu je bil znak, da pride kmalu zopet k njemu. Roger je hitel po belem pesku. Zopet si je dopovedoval, kolika neumnost je vse to in da gre zdaj tja samo zato, da jima ustrežc. A vse to dopovedovanje ni utišilo hrepenečega utripanja njego* vega srca. Žolta ptička se shaja le z dobrimi duhovi,« mu je pravil Vitki srnjak. «Zato nam prinaša srečo in blagostanje od časa velikega gladu.» Šele ko je bil Roger prav blizu, je stopila Žolta ptička iz tepee. Roger je ostrmel. Obličje ji je bilo bledo in upadlejše nego kdaj koli. Dva dni in dve noči ni užila niti grižljaja in dva dni in dve noči ni spala. Toda v očeh, široko odprtih, ji je bil izraz zmage. Podala mu je roki. «Bili sva skupaj, Golobica in jaz,» je rekla. «Spa!i sva si v naročju in njena glava je počivala toplo na mojih prsih. Zvedela sem vse tajnosti razen enega. Duhovi mi nočejo povedati, kje je tisti kraj na oni strani. To ni tam — nad zvezdami. Snideta se v življenju in ne v smrti. To so mi povedali. A ne smeš se vrniti tja, kjer živi Golobica, ker našel bi tam črno pogubo — nego moraš vedno dalje in dalje ter iskati kraj na oni strani. Najdeš ga. In ondi najdeš tudi Golobico — in srečo. Ne zaideš. najdeš ta kraj. Vendar me boli srce, da ti ne morem reči, kje je ta posebni tuji kraj. Kadarkoli sem se mu približala, ga je zagrnila zlata in srebrna megla in nisem videla ničesar. In vendar jc odmeval odondot spev ptičev in obet sladkih glasov, da ga najdeš, — ako ga boš iskal zvesto ... Kako me to veseli!« Vsaka teh besed njenega mehkega glasu je bila nova vest nade za skrušeno srce Rogerja Mc Kava. Svet bi se temu morda smejal. Možje bi se morda trkali po čelu in se smejali. Njegov lastni glas bi se temu morda upiral in se posmehoval. V globini svojega srca pa je verjel. Odsvit zorne dnevne krasote se mu je pojavil na obličju in se je začel vračati tudi na obraz Zolte ptičke. Naenkrat ji je podal roko. «Najdem ga,» je vzkliknil, «najdem to mesto, ki ga nazivlješ krajem na oni strani. In ko ga najdem, se vrnemo k tebi.» In kakor vitez starih dob se jc doteknil nežno s svojimi ustnami male, rjave roke Žolte ptičke. XI. Dnevi nove nadeje in radosti so sledili v taboru Zoitc ptičke in Vitkega srnjaka. Bilo je, kakor bi se bil Mc Kav po dolgi odsotnosti vrnil zopet k svojemu lastnemu ljudstvu. Kakor mati in sestra ga jc ljubila Žolta ptička, kakor brat mu je bil Vitki srnjak. Vraskavi obrazi starcev so se razjasnili, kadar je pristopil k njim in sc pogovarjal ž njimi; mali otroci so ga spremljali povsod, a zjutraj in zvečer mu je nastavljal Solnčni oblaček svoja ustka, da jih je poljubil. Bil ji je nov in mil občutek, biti poljubljena tako. kakor je poljubljal on. in rada mu je nastavljala svoje ustnice. Govorili so v narečju rodu Cree in Mc Kav jim je odgovarjal z istim jezikom. Bilo u je, kakor bi se bil vrnil domov. Severno babje leto je pestovalo svet v svojem uspavaiočem naročju in zvezdnate noči so bile vedno polne osrečujoče slutnje. Dan na dan je odklanjal svoj odhod na jutri, a dan na dan mu ie prigovarjal Vitki srnjak, nai bi ostal tu za vedno. Toda v očeh Žolte ptičke je tičala posebna tiha tajnost in je pritiskala nanj. Podnevi in ponoči je pazila in — čakala. Končno pa je prišlo, kar je pričakovala. Bila je noč, temna, tiha, polna posebnega nemira in nevidnih sil. Ni bilo vetra vendar sn se nod zvezdami valile sive mase 34193 s, &)»