Stev. 21. V Mariboru 20. maja 1880.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld.-kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina so pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seuiinar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebno naročnine.
Slovenski
List ljudstvu v poduk.
Tečaj XIV.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis.
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . 12 „ trikrat . . . 16 ,,
Liberalna sedmina pa konservativno-narodni domlatki.
Po 7mesečnem sitnem delovanji so naši poslanci domlatili liberalno-ustavaško slamo. Prvo zasedenje so završili srečneje, nego smo jeseni se nadejali. Državi so dali, česar ta letos in gledč vojaštva 10 let naprej potrebuje. Narodnim pravicam so pot odprli do djanske porabe; delali so neumorno priprav, da v prihodnjem zasedenji začnejo celiti rane, katere je liberalno-nemško usta-vaštvo vsekalo duševnemu in gmotnemu blagostanju; in naposled so ob tla vrgli toliko ošabno, predrzno, Avstriji škodljivo nemško-liberalno stranko. Slovenski, dalmatinski in nemški konservativci pod grofom Hohenwarthom („klub desnice") so trdno držali s Cehi pod dr. Riegerjem („češki klub") in s Poljaci („poljski klub") tako, da so liberalci zmiraj bili v manjšini. Sprva ošabni ustavaki so bili čedalje bolj ponižani, naposled popolnem pobiti in potrti. Zgubili so 3 poslance gornje-avstrijske, izneveril se jim je ljubljeni Stremajer, obnašali so se v državnem zboru tako neotesano, zagrizeno, in trepasto, da so prišli se ob tisto zaupanje, katerega so do sedaj v višjih krogih imeli. Komaj je državni zbor sklenjen, uže je slišati, da zado-bimo novo ministerstvo, očiščeno liberalnega usta-vaštva. Bog daj ! Ker tako imamo trdnega upanja, da bo v Avstriji zopet boljše!
Iz navedenega si lehko sedaj sami domislimo, kako je moralo ob konci tega zasedenja liberalcem pri srci biti. Iz visočine 191etnega gospodstva vrženi sli so pred slovesom obhajat politične svoje sedmine. V gostilnici „pri zlatem jagnjetu", blizu tam, kder imajo dunajski judje svoj tempel, najeli so dvorano in v njej veliko pojedino, prav sedmino! Ilazveu jedil in pijače bilo je vse žalostno. Iz vseh govorov in napitnic slišati bilo je samega jamranja po zgubljenem gospodstvu. Mnogoletni vodja ustavaški, zagrizenec dr. Herbst, je v svojej togoti starega Schmerlinga pozival na pomoč, ministra Stremajerja pa srdito izobčil iz ustavoverne stranke. Sklenil je napitnico z besedami: „jaz sem
se postaral in ne bodcm učakal opetne zmage ustavoverske". No, mi rečemo veselega srca: amen! Za Herbstom hoteli so še nekateri govoriti pa ni bilo mogoče. Kajti gospodje so se pri vinu ugreli in začeli, kakor „Neue freie Presse" poroča, „divjati11 da ni razumel več drug drugega- Takšna je bila politična sedmina nemških liberalcev!
Celó drugače bilo je pri poslancih naše stranke. Tudi ti so priredili večerjo za slovo, vsak „klub" posebej. V klubu desnice napil je prvič grof Hohenwarth svitlemu cesarju, okolo katerega se vrstijo vsi zvesto udani narodi. 6. Lienbacher je potem napil grofu Hohenwarthu, ki je kot načelnik klubov vse lopo vodil. Minister grof Falken-hain (liberalci niso imeli nebenega ministra med seboj, in dosedanjega ljubljenca Stremajerja so v svojej jezi izobčili) je hvalil srčnost in vstrajnost naših poslancev. Izvrstna bila je napitniea našega poslanca barona Goedelna, ki je povdarjal, „kako je „desni klub" živa podoba mile nam Avstrije, ker je v sebi združil Slovence, Hrvate, Italijane in Nemce v lepej zastopnosti, vojvodo, kneza, visokega dnhovenskega dostojanstvenika pripravil k vzajemnemu delovanju z mestjanom, vojakom, uradnikom, kmetom. Nasprotniki so nas skušali razpreti med seboj, a bili smo složni in zato zmagali. Največ k tej slogi pripomagal je grof Hohenwarth." Dekan PflUgl napil je Cehom, knez Licchtenstein Poljakom, grof Margheri narodnej duhovščini, Zehet-majer kmetom, naš poslanec dr. Vošnjak slovenskemu predsedniku na Kranjskem, g. Winklerju. Sedaj se pa odpró dveri in prijazno vstopijo Cehi pod vodstvom dr. Ricgerja, ki je prišel pozdravljat in se zahvalit za podporo, zlasti grofu Hohen warthu. Ker je bila dvorana češkega kluba prostornejša, preselili so se vsi k Cehom, kamor so tudi povabljeni Poljaci došli. Vsa večina državnega zbora bila je k veselim domlatkom zbrana in se radovala svoje zmage. Vodja poljski, vitez plem. Groholski, je djal: „vsak zaveznih klubov je posebej obhajal večerjo za slovo. Naposled smo vender vsi prišli zopet skupaj. Mnogo smo dognali v zadnjem zasedanji. Vsak je storil svojo dolžnost.

Veuder glavna zasluga gre moževi, kateri je vse vodil, grofu Hohemvarthu. On je kot minister uže pred 10 leti dovoljl Poljakom posebnega ministra pri cesarji, tudi Čehom ga je hotel dati. On je vse vodil modro, opazno, zmerno in trdno, pod njegovim vodstvom dospemo do zaželene konečne zmage, on je zastopnik nazorov, kateri so zjedin-jevali vse 3 klube." Grof Hohemvarth je odgovoril, „da ti nazori niso le njegovi, ampak vseh navzočih in zato upa, da proden"» do popolne zmage"! Ob 8. uri zvečer so se razšli poslanci in se podali domov, da se jeseni okrepčani vrnejo k novemu delovanju. Naši slovenski, štajerski poslanci, gosp. baron Goedel, g. Mih. Herman in g. dr. Vošnjak so volilcem lani danej besedi zvesti ostali ter grofa IIohenwartha vseskozi podpirali in nam tako dognali, da so bile resolucije o slovenskem poduč-nem jeziku v pripravniščih in srednjih šolah sprejete. Bodi prisrčna zahvala in slava vsem!
Knez Al. Liechtenstein o sedanjem šolstvu.
III. Tretja napačnost pri novem šolstvu mi je ona, vsled katere se narodnim pravicam ne ustroza, kar je veliko krivo nemiiom in prepirom med avstrijskimi narodi. Deželni šolski svet ima vse šolstvo v posameznih deželah v svojej oblasti. Zatorej bi uže postava iama bila morala skrbeti v deželah, kder prebivata po dva naroda, za to, da nebi mogel deželni šolski svet svoje oblasti zlorabiti jednej narodnosti v korist drugej pa na kvar. Žali Bog, za to se ni skrbelo in torej vidimo mnogo krivic prihajati na dan. Na Češkem na primer šteje deželni šolski svet samo 5 Čehov, a 17 Nemcev, to pa takšnih, ki veljajo kot najstrast nejši strankarji in vodjo nemsko-liberalne stranke. To so je kmalu tudi prikazalo na svetlo. Za nemško deco so v vsakem kotu stavili šole, množili razrede, med tem ko so pri češkem prebivalstvu povsod ovire delali. L. 1877 je ovi deželni šolski svet za nemške šole iz deželne blagajnice posodil 195.000 fl. za češke pa samo 29.000 fl. čeravno je Čehov v dežeii 5krat več, kakor pa Nemcev. Vsled takšnege strankarskega samovoljstva imajo sedaj Čehi 600 učilnic in 1000 razredov v primeri do Nemcev premalo.
Jednake krivice godijo se tudi Slovencem. 01) nemškej meji želijo Slovenci sami, naj bi se v šolah učilo nekaj nemški, ker je znanje tega jezika ondi potrebno. Toda ovo potrebo uporabljajo sedaj v tako brezpametno in posilno ponem-čevanje, da se Slovenci po vsej pravici pritožujejo. Kajti le pomislimo sledeče: novih učiteljev dobivajo Slovenci iz učiteljskih pripravnišč v Mariboru in Ljubljani. Toda v teh šolah je učni jezik nemščina. Prihodnji učitelji se tedaj niti materinščine ne morejo pravilno naučiti niti se njej privaditi, da bi potem uspešno podučevali. Noveji čas imajo v Gradci na nemškem učiteljišči za učiteljice nemških deklet, katerim dajejo 2 uri na teden nekaj
slovenskih besed naučiti se, da jih potem k slovenskim otrokom potisnejo, akoravno se tem ženskam o slovenskem podučnem jeziku nikoli še prav sanjalo ni. Ob nemškej meji je v lrazrednih šolah slovenskih užo v pol letu nemščina predpisan predmet, ko s tem veuder druga ne dosežejo, nego da otroke motijo in zadržujejo v prvem najpotrebnejšem podučevauji. Nemški narod, kojemu prištet biti sem jaz ravno tako ponosen, kakor kteri bodi izmed tukajšnjih nemških gospodov, je v Avstriji številen in močen dovolj, da zamore miruljubnim slovanskim sodržavljanom pravičen biti (Dobio, na desnici). Nam res ni treba sebe pomnoževati in krepiti s ponemčenjem drugih narodov, ko bi to tudi še mogoče bilo. Ali to sedaj niti mogoče ni. Sedanji ponemčevalci so se za 1000 let prepozno zglasili. Slovanski narodi probudili so se k novemu življenju ; oni nam stojijo nasproti prerojeni, živahni in mladostni (Dobro, na desnici). Ako so se Nemci leži probudili k novemu življenju, ker niso imeli toliko opovir premagati, zato nesmejo nikakor zavidati, Če se tudi sosedni narodi preroditi želijo, kar se bo, čeravno težeje, počasniše, a vender jednako gotovo zgodilo (Dobro, na desnici). Zato poudarjam, da se imajo in bodo tudi Slovencem narodne pravice v šoli priznale (Dobro, izvrstno, na desnici).
Gospodarske stvari.
Kmetijska uapredovahia šola pri št. Juriji na južni železnici.
Vv Dne 6. majnika smo napravili učenci 5. izlet v Šmarije. Poidoč smo se razgovarjali, kako bi se naj plevel zatiroval, namreč tako le: Vsaki kmet naj pazi a) da se nc krmi plevel, kedar je zrelo seme v njem, b) da ne nastilja ž njim, c) naj ga ne spravlja na gnojišče, d) naj ga ne meče v potoke, na pota ali ceste, kjer potem voda dozorelo seme ob času nagle vode ali plohe zopet na polja odnaša, e) naj ga meče na primeren kraj, da se posuši in potem sežge ali pa vrže naj se na kompost, v kojem 3 leta leži, da zamore popolnem sprhneti, f) naj še nezreli plevel popiplje in na kompost spravi. Tako pa mora vsaki kmetovalec vestno delati, ker le vzajemno postopanje zamore pomagati vsem in vsakemu.
Skrbeti mora naposled kmetovalec za snažno brezplevelno seme. Ogledovali smo tudi cvetje sadnega drevja. Spoznali smo, da bo pri nas jablan letos malo ali zelo nič obrodila. Najšli smo namreč skoro v vsakem cvetu črva ali pa majhnega hrošča z rilčekom, kteri je v cvetu že prihodnji sad za letos pokončal. Vsaka jablan ima cvetje, katero se je v teh deževnih dnevih razvijalo, sploh od teh živalic pokončano. Cvetje brušek pa je še dozdaj popolnem zdravo. — Govorili smo o žolnah, sovah, čuku in škvorcu in o koristi teh ptičev. Priporočali so nam g. učitelj varstvo teh ptičev
proti vsakemu sovražniku, velevali so kako naj pomnoženje teh ptičev podpiramo po leti, kedar gnjezdijo iu ob času hude zime. — Tu in tam smo ogledovali tudi gozde. Govorili smo o odgoji gozdov. — Po dveh urah dosegli smo trg Šmarije. Tu sprejeli so nas znani šolski prijatelj bi. g. Skaza ter peljali nas v svoj vrt, v kojem smo videli raznovrstna zemljišča in drevesa. Blagi gospod so nam tudi razkladali, kako se gozdno drevje, ko-jega v vrtih za kinč sadimo, požlahtnuje. Obiskovali smo cerkev in občudovali raznovrstne sadeže okoli nje. Zdaj peljali so nas g. Skaza k posestvu blagorodnega barona Godel-na. Tu razkazali so nam blaga gospa v dvoranah različno starodavno orožje, po mostovžih in vrtih pa obilo raznovrstih rastlin iz južnih dežel. Razun tega pokazalo nam se je sadunosno drevje okoli grajščine in bližnji gozd. V trg se vračajoče so nas g. Skaza pogostili in nas za prihodnje zopet k vinogradu in sadunosniku povabili na poduk. Za vse dobrote se srčno zahvaljujemo.
Zastrupljenje in pomočki v prvi sili.
II. Zastrupljenje razločujemo dvojno, kakor tudi strupi na dvojni način delujejo. Prvi, in ti so najnevarnejši, razjedajo in vničavajo celično tkanino v požiravniku, v želodci in v črevah in, če ni za pravega časa pomoči, vzročujejo v kratkem hitro smrt s strašnimi bolečinami. Taki strupi so: žveplena kislina, hudičevo olje ali vitriol, solna kislina, soda ali pepelnata, lugova sol, salmijak, prehlapnina ali snblimat živega srebra itd. Druga sorta strupov ne razjeda celične tkanine ali vsaj ne tako silno. Ti strupi grejo brez sledu skozi požiravnik v želodec in čreva in postanejo še le nevarni, ko začn6 v kri prestopati in tako delovanje možgan, srca in pluč in njihovih živcev motiti in ovirati. K tem strupom spadajo posebno rastlinski strupi, kteri so v gobah, v tabačnih listih, v podlesku ali telohu, v morski čebuli, v volčjem mleku ali kačeci, v srobotji itd.
Pa tudi z drugimi rastlinami se ljudje večkrat ostrupijo. Tako po volčjih črešnjicah, ktere jagode so prijetno kislega okusa in se lahko z lesnimi črešnjami zamenjajo, od kterih se dajo na tem spoznati, da imajo v sebi veliko drobnih peš-kic, med tem ko ima prava črešnja le samo jedno peško v sebi. Dalje je strupen zobnik, ki ob potih raste in ima neko podobnost z regratom in lepe-njem, in potem tudi lepo cvetni kristavec ali svinjska dušica. Te tri rastline, ki k jednej rastlinskej rodovini spadajo, so bile in so morda še sem ter tje pod imenom „hudičevih ali čarovnikih zeli" znane, ker so se jih v časih sleparji posluževali, da so ž njimi svojim lahkovernim žrtvam zdravo pamet mamili in jih tako za svoje namene pripravne delali. Ravno tako nevarna je tudi peter-silji podobna trobelika, rumeni kreo, kozja deteljica itd.
Če tudi koze brez škode cvetje kozje deteljce
mulijo, če kuniči volčjo jagodo, miši trobeliko, go-lobje strihnin, jež gadji strup, vžitni polž najstru-penejše gobe brez vse škode zavžiti sme, vendar ne pozgubi povžiti strup v telesu teh živali svoje za človeka nevarne in škodljivo moči. Zato je dobro vsakokrat polže predno se kuhajo in na mizo postavijo, nekoliko dnij prej primerno hraniti, da se tako strupi, ki so morda še v njihovem telesu, po izločkih iz njih odpravijo. Tako je se marsikaj rastlinskih prirastkov, ki v večji meri povžiti prav hudo škodovati morejo, n. pr. jederca grenkih mandeljnov, breskev, marelic, makovo seme cvet ali korenine naprsteca, srabotja, kačeca, tisa, kurice, sad ostrolistne palme itd. Pri vsakem za-strupljenji po zdaj navedenih rastlinah se morejo isti pomočki rabiti, kteri so bili gori povedani, ko se je o gobah govorilo.
Dopisi.
Iz Maribora. (Poslanec g. dr. Radaj in g. baron Goedel — pa toča.) Kakor lani je tudi letos našo okolico zaporedom huda toča posekala. Lani so samo v Leitersbergu od 5040 fl. predpisane dače morali odpisati 4271 fl. 49 kr. Letos je pa zopet toča vse poklestila dna 24. apr. in 7. maja. Ob enem zadete so srenje: Tragučova, sv. Peter, Karčovina, Rožpah, Kamca, Jelovec, Brestenica, sv. Križ, Pobrež, Cvetkovce, Hoče, Bohova, Slivnica, Frauheim, Lembah in Pekerje. Vrli župani so torej zopet kakor Iaui škodo gosposki naznanili ter prosili, naj jo ona da vceuiti, da se poškodovancem dača odpiše. Okrajni glavar pa prošnje ni uslišal rekoč, da se škoda ceniti more le, ako so pridelki bili po toči poškodovani. Ti pa še letos prirastli niso. Takšen odgovor je okrajni glavar prisiljen bil županom dati, ker mu ga je c. k. deželno finančno ravnateljstvo iz Gradca bilo tako naročilo. Sedaj se je za uboge posestnike potegnil vrli naš deželni poslanec g. dr. Radaj. Ta je napravil prošnjo, jo dal od vseh 16 županov podpisati ter jo takoj poslal našemu državnemu poslancu g. baronu Goedelnu. Ta je prošnje hitro predložil državnemu zboru, kder so na njegov nasvet bile kmalu odobrene, v tisk dane in objavljene tako, da jih ima finančno ministerstvo brzo rešiti. Ne dvomimo, da bodo prošnje obveljale. To nam je nov dokaz, kako modro so slovenski vo-lilci mariborskega volilnega okraja storili izvolivši si v deželnega poslanca g. dr. Radaja in v državnega poslanca g. barona Goedelna!
Od Kapele pri Radgoni. (Toča) je dne 7. maja pri nas hudo poklestila njive, gorice in sadno drevje. Oblaki so se tako mešali, da ne vemo prav, odkod da je toča došla, ali od Ptuja ali od Murskega polja. Toča je bila drobna pa jako gosta ter se je nje toliko vsipalo, da smo jo še tretji den nekaj imeli. Padala je po celi fari, najbolj zadela je pa Kapelsko srenjo in Radensko ves, kder sedaj žito žanjejo. Škoda je velika, posebno
na sadovnem drevji in v goricah. Trsom je mladje potrgala ali drugače razčesala. Sadovno drevje: gruške, črešnje, jabelke, slive, orehi itd. so lepo kazali, sedaj je vse pokončano ali natolčeno. Na njivah se razven v Radencih lepo kaže. — Iz Ne-govske fare je prileten želar prišel 8. t. m. v Kapelo, ker je tukaj bil uradni den. Prišel je zavoljo neke njive, katero je bil nedavno kupil. Namenil se je doma dati spovedati, ker je uže več časa bolehal; toda nestrpljiva žena ga je odpravila na uro daljno pot v Kapelo. V krčmi pri g. Vaupotiči se vsede ves opešan na stopnice. Izreče še besedice: „meni je hudo" in se zgrudi mrtev na tla. Zvečer je nekdo izmed naših gospodarjev odpeljal mrtveca domov. Nauk za vse: bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne ure ne dneva, kedar Gospod pride po nas!
Iz Celja. (Nova pokopališča —zvonik nemške cerkve.) Na binkoštno nedeljo se je blagoslovilo novo pokopališče za celjsko okolico v Gaberjih; binkoštni pondeljek pa ono v Creti za sv. Jožefom za celjsko mesto. Na starih pokopališčih pri sv. Duhu in sv. Maksimilijanu se od zdaj za naprej ne sme več pokopavati. Izvzete so le rakve (zidani grobi) pri sv. Maksimilijanu, kamor se smejo mrliči shranjevati še skozi 2 leti. Na obeh novih mirodvorih se je odločil kos zemljišča, ki bode služil pokopavauju nekatoličanov. Toda celjska protestantovska občina ne mara za novo celjsko pokopališče, marveč skuša svoje do-zdajšnje pokopališče poleg svoje cerkvice obdržati. O tej zadevi ima kmalu razsoditi c. kr. namest-nija v Gradci. — Obžalovati je le, da ste se novi pokopališči napravili tako daleč od mesta in pa, da se niste celjska mestna in okoličanska soseska mogli zediniti, da bi se bil za obedve soseski, toraj za celo faro, priredil le en sam mirodvor. Koliko stroškov bi se bilo lahko prihranilo! Mesto si je naročilo tudi dva lepa mrtvaška vozova; kajti bo svoje mrliče dalo voziti na pokopališče. Mestni zastop celjski je skušal ovo svoto, ktero je volila blaga pokojnica Jožefina Gajger nemški cerkvi, dobiti v svojo oblast; toda vikše oblast-nije so odločile, da se ima ves denar izročiti si. cerkvenemu predstojuištvu nemške cerkve. Vsa svota vtegne znašati do 45.000 fl Ker se je cerkvenemu predstojuištvu že izročil znesek 19.000 fl. se bo tudi zvonik pri nemški cerkvi zamogel zdaj zidati dalje. Prvi načrt zvonikov se je zelo spremenil, toda novi načrt se bolje vsem dopada nego prvotni. Na vsaki način se bo z dovršenim zvonikom nemška cerkev krasno okinčala. Cerkev dobi tudi novo zvonenje. Želimo, da se delo srečno dovrši!
Iz Zreč pri Konjicah. (S lep a rak agent). Dne 10. sušca t. 1. bil je tukaj nepoznan človek, ki se je izdal iu tudi s spričevalom izkazal za agenta graškega trgovca Jaroscha, ki trži s hišnim orodjem, kipi, urami itd., da bi v njegovem imenu naročila nabiral proti temu, da se v mesečnih ob-
rokih do konca leta znesek za naročeuo blago izplača, nekaj pa že precej njemu poročaiku za aro naprej plača. Pokazal je tudi naročila od več drugih, nekterih tudi pisatelju znanih, naročnikov. Pisatelj tega je tedaj vrjel in si naročil po njem pohištva za 60 fl., od kterih je 10 fl. moral precej onemu plačati, drugo pa bi imel v obrokih do konca leta izplačati. Naročeno pohištvo bi imelo po tiskani pogodbi čez 5 tednov po dnevu naročila se doposlati. Poročevalca tega je kmalu potem začelo grivati te nagodbe in je o tem pisal g. Ja-rosehu v Gradec, kteri mu odgovori, da ni ne nobenega naročila na pohištvo, ne onih 10 fl. prejel. Iz tega se lahko sklepa, kolike previdnosti je treba proti takim okoli potujočim nepoznanim agentom, ki naročila sprejemajo in že naprej plačilo zahtevajo, da se človek ne opehari.
Iz Ljubljane. (Razpis daril.) Na podlagi sklepa si. deželnega zbora Kranjskega je si. deželni odbor namenil: a) 400 gld. (štiri sto goldinarjev) za darilo pisatelju najboljšega resnega igrokaza, vzetega iz Kranjske ali Avstrijske zgodovine, katerega predstavljanje mora izpolniti celi glediški večer; b) 200 gld. (dve sto goldinarjev) za darilo pisatelju najboljše vesele igre, obstoječe najmanj iz dveh dejanj. Pri presojanji se bodo v poštev jemale le igre, katere dozdaj še nijso bile niti tiskane niti predstavljene. Igri, katerima bode pri-sojeno darilo, ostaneta lastnina „Dramatičnega društva". Po naročilu si. deželnega odbora od dn6 24. aprila t. 1. št. 324 podpisani društveni odbor razpisuje omenjeni darili, pristavljaje, da se rokopisi morajo „Dramatičnemu društvu" poslati vsaj do 31. decembra tekočega 1880. leta. Na vsak rokopis naj se zapiše kak motto, ime pisateljevo pa priloži v posebuem zapečatenem listu, na katerem je isto tako motto rokopisa.
Odbor „Dramatičnega društva".
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Zopet imamo poročati, da so Slovenci storili korak naprej. Na Kranjskem bil je v Trebnem v deželnega poslanca jedno-glasno izvoljen narodui kaudidat g. Peter Graselli; dobil je vseh 117 glasov. Živijo! Dalje začeli so Slovenci na Štajerskem rušiti 2 nemškutarski trdnjavi, namreč okrajni zastop ptujski in ormožki, Slovenci so zmagali v Ptuji uže v skupini velikih posestnikov pa tudi v kmetskej skupini, v Ormoži pa v velikem posestvu. Slava! — Bratje hrvatski naznanili so izlet v Ljubljano za 16. maj; Slovencem je tukaj nemčurski župan Laschan prepovedal slovesno sprejeti Hrvate; zabranil je skupni vhod, zastave in godbo. Prav zagrizena nemčurska nesramnost; Slovenec v beli Ljubljani tujec! — Avstrijansko plemstvo je na Dunaji napravilo veliko gledališno zabavo s konji in vozovi ter čisti dohodek 43.000 fl. darovalo stradajočim Istrijan-cem in Primorcem. — Državni zbor je v petek
13. maja imel zadujo sejo. Liberalca Wurmbrad in Herbst botela sta zopet puste otrobe vezati o „zatirovauji nemštva", a naša večina jima je vzela besedo, češ da bi to le večjo razdražbo delalo. Liberalci se nad tem močno jezijo pa nebo se za tega voljo ni podrlo in cesarstvo ne zrušilo. Ob konci bile so volitve v delegacijo. Naši poslanci so ponudili porazum, a liberalci^ so ga povsod odbili izvzemši na Moravskem. Štajerski slovenski in konservativni poslanci zarad tega niti voliti niso hoteli. Sedaj še ima gosposka zbornica par sej in potem bo državni zbor do jeseni odložen. Nemški liberalci so v državnem zboru povsod propali. Zato začeli so doma rogoviliti in Nemce ščuvati v raznih mestnih zastopih, češ, da se bo tega minister Taaffe prestrašil. Najhujši sčuvarji so judovske liberalne novine in nekateri iz pruske Nemčije k nam pozvani profesorji. V Pragi sta dr. Mach in dr. Klebs, prvi rektor magnifikus, drugi profesor tamošnjemu vseučilišču, v krčmi med nemškimi dijaki zabavljala češkemu narodu. Razjarjeni češki dijaki so jima na to polomili vse šipe na oknih in napravili „mačkiujo muziko". Vsled tega je v liberalnih novinah itd. zopet ogenj v strehi. — Svitli cesar so se iz Ogerskega povrnili na Dunaj!
Vnanje države. Na Italijanskem imajo nove volitve; večjidel volijo poslance, ki so za boj zoper Avstrijo; nek Fermi je pognal knjižuro med ljudi, v katerej tirja vse naše dežele do Beljaka in Ljubljane! Laški trebuh se napenja vedno bolj.
—	Albanci odnehali so od boja zoper Črnogorce na besedo kneza katoliških Mirditov, prenka Bib Dode, ki je rekel, da rad brani Albanijo zoper Turke, a zoper krščanske sosede ne potegne svoje sablje. Pred vsem skušajo Albanci postati neodvisni od turškega sultana. — Bolgarsko narodno „sebranje" obravnava velevažni občinski zakon in zakon o upravi; v izhodnjo Bolgarijo odšel je vojni minister sam, da iztrebi številne turške tolovaje!
—	Ruski kancelar knez Gorčakov je se toliko okreval, da namisli skoraj odpotovati v Baden. — Na Nemškem se ljudje čedalje bolj hudujejo nad Bismarkom pa tudi zoper Jude začelo je se neko srdito gibanje; število socijalistov narašča, katoliška vera in služba božja pa trpi kruto preganjanje. — Francoski minister Freicinet se vender prav ne upa dalje postopati v zatirovanji katoli-čanstva. Nedavno je celo papeža poprosil, naj ta jezuite odpravijo, ker potem hoče minister drugim redovnikom prizanesti. Papež so ta nesramni nasvet odbili. — Špaujolci imajo večnih sitnob doma in tudi na zunaj; vstaje na Kubi v Ameriki ne morejo zatieti. — Chilenci bombardirajo neusmiljeno vsa peruvijanska primorska mesta in delajo raznim trgovcem veliko škode; med oškodovanci je tudi avstrijski državljan iz Spleta v Dalmaciji, ki je zgubil tako vse svoje premoženje. Kitajci hočejo Rusom vzeti deželo ob Amurji, to je reka, katera na severji od Kitajskega teče v Veliko morje. Rusi so tje uže poslali vojno brodovje.
Za poduk in kratek čas.
Slovani ob neinškej meji.
VI. Ko se je lOOOletno nemčenje podjarm-ljeuih zapadnih Slovanov pričelo, stanovali so še ti v nepretrganej vrsti od Adrije do Dunava in od Dunava do Baltiškega morja, toda uže ne več na gosto. Zlasti kraj Dunava in v gornjem Štajerskem bile so slovanske naselbine redke in slabotne. Preveč ljudstva požrl je oberski, bavarski in frankovsko-nemški meč. Zato beremo v omenjenih krajih sprva še o nekaterih slovanskih imenih; naposled zginejo še tudi ta. Na primer 1. 1148 zadenemo na neko plemenito gospo: Dobronego, 1. 1188 na plemiča Trdislava, dalje na Čogoja, Negoja in 1. 1348 na Valhuna. Da je na gornjem Štajerskem, nemškem Koroškem, gornjem in spodnjem Avstrijskem slovanstvo tako naglo bilo iz-trebljeno, to si moremo takole razložiti!
Frankovski kralji bo vso z mečem pridobljeno zemljo sebi prilastovali kot osebno imovino, katero so smeli deliti, kakor se jim je izljubilo, med svojo gospodo. Kot z mečem pridobljena zemlja veljale so tudi vse slovanske dežele. Te so frankovski vladarji radodarno delili svojim veli-kašem, kateri so potem tje naselili Nemcev raznega plemena. Na takšne naselitve Nemcev po deželah Slovencem vzetih spominjajo nas krajevna imena po Štajerskem in Koroškem: Sachsengang, Sachsen, Sachscnfeld, Sachsenburg, Sachseneck, Fraukolovo, Fraukenburg, Frankenberg, Franken-inarkt itd, Vender vsega Slovencem vzetega zemljišča frankovsko-nemški vladarji niso razdelili. Najlepše kose pridržali so za-se ter osnovali „kraljeva kmetijstva" (villae regiae). Nekatera takšna kmetijstva bila so silno velika, n. pr. na Kranjskem bila je vsa gorenjska stran ena kraljeva kmetija. Nadzornike teh kmetijstev zvali so grofe. Takšen grof, navadno „Pfalzgraf-1 imenovan, imel je neomejeno oblast nad vsemi v njegovem kmetijstvu živečimi ljudmi. Zlasti mogočnega delala je ga sodnijska pravica. Kder je bil njegov sedež, ondi je postalo sčasoma vse — nemško. Njegovi podložniki bili so zgolj hlapci, zgolj nesvobodni, slovenski in nemški; vender veljavniši bili so nemški ljudje, katere je seboj iz Nemškega bil prignal. Vsi so pa bili nesvobodni ljudje, hlapci in tlakarji. Le pozneje je se včasih enemu ali drugemu odkazal kos zemlje v obdelovanje proti temu, da je vsako leto nekaj pridelka oddal v kraljevo žitnico. Kar je več pridelal, to mu je ostalo v lastno porabo in za prodaj!
Drugo in mogočno sredstvo nemškega življa na slovenskih tleh bil je zaukaz Karola velikega gledč na rokodelstvo. Zaukazal je namreč, da ima vsak nadzornik ali „Pfalzgraf" si pripraviti naj-manje 30 rokodelcev za vsako kraljevo kmetijstvo, j Rokodelcev so pa si prignali večjidel iz Nemškega, S ter jih naselili okolo svojih gradov, ali v starih
razrušenih mestih. Tako je pri nas mnogo novih mest in starih popravljenih nastalo z zgolj nemškim prebivalstvom, same trdnjave za uspešno po-nemčevanje tujej gospodi podložnega slovenskega kmeta. Starše imenitniše rodbine slovenske, posebno pa jihovi voditelji, bile so večjidel itak po-klane. Ostanki so pa se vklonili tujej sili in se ponemčili, da so vsaj nekaj imetja in upliva ohra nili. Naposled so se med Nemci pozgubili. Zraven nemškega rokodelstva močno uplivalo je na po-nemčenje Slovencev tuje trgovstvo. Kupčija bila je tako v rokah tujcev, da so slovenski ljudje zavoljo tega pogosto zatajili svojo narodnost, ker drugače bi ne bili sprejeti v trgovske zadruge itd. Sploh vsakojake sile so pritiskale na Slovenca, naposled se nemška duhovščina in razni iz Nemčije k nam priseljeni grajščaki.
Duhovska gospoda zdela je se nemškim mogotcem najsposobnejša, da jim utvrdi med Slovani pridobljena tla. Zatoraj so oddajali nemški kralji svoja zemljišča tudi na Slovenskem raznim škofom, samostanom in cerkvenim zavodom, ker se jim je na zvestobo teh bilo leži zanašati. Zato beremo, kako velika posestva pri nas imeli so oglejski in salcburški nadškofje, dalje briksenski, brizenski, bamberški, rezenski in pasavski škofje in nadškofje. Ti so zopet celo trumo nemških oskrbnikov, nadzornikov, hlapcev, rokodelcev na Slovensko doposlali. Nekatera mesta in trgi so se nam takrat ponemčili tako močno, da še den de-nešnji veljajo kot najmočnejše trdnjave tujstvu. Staroslavni Ptuj n. pr. prišel je v last salcburškim nadškofom. Farna mestna cerkva je popolnem nemška, med tem ko je v Bistrici in Celji slovenska ostala. V Celji in Bistrici morali so si nemški priseljenci posebne cerkvice postaviti, kder se jim še sedaj nemška služba božja opravlja. Slovanska zavest se jo vedno bolj in bolj izgubljala. Kajti šege, navade, običaji po naših slovenskih mestih in trgih bili so tisti, katere nahajamo v starih mestih ob Renu, Menu itd.
Slovensko kmetsko ljudstvo popolnem potlačili pa so nemški grajščaki takrat k nam prišedši. Godilo je se to tako-le. Nemški cesarji sprli so se z rimskimi papeži. Nastali so med pristaši obeh ljuti boji. V teh so škofje večjidel povsod držali se vč da s papežem, kar je zopet jim naklonilo preganjanje od strani cesarjev. Ti so torej cele trume svojih pridvorskih velikašev poslali v škofovska posestva z nalogom, naj se teh polastč. Kolikor se je le dalo, izvilo je se škofom. Tako je prišlo mnogo nemške gospode na Slovensko, kder so si pozidali trdnih gradov in od ondot vžugavali celo okolico. Slovenski kmet, ki je prej pod kraljevsko ali škofovsko oblastjo vsaj nekoliko leži dihal, postal je popolnem grajščakom podložen, rob, tlakar. Mnogo plemenitaških rodbin, katerih potemci še sedaj med nami žive, ugnjez-dilo je se bilo takrat na slovenski zemlji. Pogosto so ovi prišleci slovenske ljudi kar iztirali, če jih
niso poklali, zemljišča pa svojim vojakom iu hlapcem porazdelili. Nasledek temu bil je ta, da je gornje in spodnje Avstrijsko, vse Salcburško, vse na Tirolskem, velik kos Koroške, gornji in srednji del Štajerske postal nemška krajina. Poznej so se novi grajščaki sprijaznili s cerkveno nemško oblastjo ter zidali številne cerkve in samostane, ki so ponemčenje v omenjenih krajinah završili.
Sinešničar 20. Nek gospod, kojemu so navadno rekali: „pijani baron" je konja prodal sosedu kmetu. Konj crkne v nekolikih tednih, kar je se ve kmeta hudo zadelo. Ko na „pijanega barona" zopet naleti, pravi mu uže od daleč : gospod baron, konj je uže crknil; na kar mu „pijani baron" v besedo segne rekoč: „Ni mogoče, takšne navade konj pri meni nikoli ni imel".
Razne stvari.
(Katol. podpornemu društvu) v Celji so darovali: 1) preč. gosp. opat Anton Vrečko 50 gld. 2) Neimenovana gospa iz Vojnika 5 gld. 3) Neimenovana gospodična v Celji 5 gld. 4) Prekor-šekova hiša na zgornji Hudinji 10 gld. 5)^Blag. gosp. profesor in deželni poslanec Miha Žolgar 5 gld. 6) Neimenovan 1 gld. 7) Za zidanje poslopja šolskim sestram neimenov. dobrotn. 100 gld. Bog plati!
(Zavoljo reguliranja Pesnice) bil je lani zopet, komisijon in skoro vsi župani so s podpisom in pečatom se postavili zoper popravljanje vijugaste struge. Sedaj jih uže mnoge griva. Večni komisijoni brezuspešni so jih popolnem zbegali. Ko bo Pesnica zopet vso dolino poplavila, najlepšo seno in otavo pokvarila, oj, tedaj bo pa zopet samega jam-ranja in javkanja, da nihče Pesnice ne popravi!
(Gosp. Lapajne) ravnatelj meščanske šole v Krškem na Kranjskem izdal je vrlo lepo „Pisanko za slovensko lepopisje". Namesto kakšnega „ofa" ali „krokodila", nemškega prusačkega generala, kakoršnih vidimo na nemških „Schonschreibheft-ih", kaže zadnja stran prav snažen zemljovid Kranjske dežele. Narodni učitelji bodo vedeli, kaj jim je tukaj storiti!
(„Orajenske pesnia) izdal je g. Božidar Fle-gerič, spreten slovenski pisatelj v Vodraucih blizu Središča (Polstrau). Drobno knjižico natisnila je družba sv. Mohorjeva v Celovci. Obsega 100 vrlo dobro zloženih, gladkih 4vrstnih kitic, ki po šegi dr. Preširna popevajo ljubezen do slovanske lepe domovine. Delce velja samo 20 kr. Dobi se tudi pri uredniku „Slov. Gosp." Časi so tako resni, da nam malokdo uže kakšno zapoje. Tem bolje so nas ove domoljubne pesmice razveselile!
(Na stoletni god) slavnega Jarnela Kopitarja opomnil je veleučeni gosp. Božidar Rajč v „Slov. Narodu", naj bi se ga dne 23. aug. t. 1. hvaležno spominjali. O slovenskem jeziku še do sedaj ne-beden ni tako duhovito pisal, kakor učenjak veli-
kan Jarnej Kopitar. On je povod dal, da vse slo-vanstvo sedaj marljivo popravlja svoj jezik na podlagi staioslovenščiue ter se bliža pleme plemenu!
(Pri sv. Juriji na južnej železnici) je se zbralo v pondeljek toliko volilcov okolo svojega poslanca g. dr. Vošnjaka, da je najeta soba pretesna bila. Poročilo je se sprejelo z živahnim priznanjem. Več upamo poizvedeti do prihodnjič!
(Iz Maribora vŠel) je 121etni fantič, ker je dobil v šoli pri večih predmetih ukor in se bal kaznovan biti od svoje pomatere. Ukradel je 160 fl. se odpeljal v Gradec in se v gostilnici obnašal kot velik gospod, kar je ptzornost vzbudilo gostil-ničarjevo in policije. Ta je naposled fanteka po-materi poslala nazaj. Sicer pa je treba denarje pred otroci varuo zapirati; priložnost rodi tate.
(GrajŠSino SlivniŠko pri Mariboru) kupil je jud Oeden, oskrbnik juda in barona Rotschilda na Dunaji, za 220.000 fl. Oeden ne misli grajščine za se pridržati, ampak jo svojemu zetu izročiti.
(Mariborski župan) g. dr. Reiser je nasvetoval, naj mestni zastop izreče svojo zahvalo in priznanje g. dr. Duchatscliu, ker se je ta odločno potegoval v državnem zboru „gegendie SlovenisirungsgelUste1'. Vsi so vstali in pritrdili, edini g. baron Rast je se protivil zoper ta novi dokaz „prijaznega sosedstva", kakor „Marburger Zeitung" v štev. 59. dosedanje in nadalejšnjo občeuje mariborskih Nemcev in nemškutarjev nazivljati blagovoli.
(Dvakrat do tal •pogorel) je Jož. Vistočnik v Hočali pri Mariboru, nedavno mu je zgorelo šu 10 ovac, 4 prasci, 1 krava in 2 telici. To je za itak ubogega človeka res izredno velika nesreča.
(Blagi g. dr. M. Muršec) bodoči letošnji ju bilant je poslati blagovolil uredništvu „SI. Gosp." 10 fl. kat. podpor, društvu za celjske šolske sestre, 3 fl. za pogorelce pri sv. Lovrenci in 7 fl. za pogorelce v Dobrovcih. Takoj odpošljemo darovani denar. Bog plati!
(V Brezovji) celjskega okraja utonila jo stara ženica; pravijo, da se njej je motilo ter tako v vodo skočila.
(f Umrl je g. Janez Terglav) profesor na gimnaziji v Gradci, priden in še mlad Slovenec.
(V Leitersbergu pri Mariboru) je žandar ustrelil tata Lopiča, ker mu ni hotel na mestu obstati, ampak je le bežal naprej. Kroglja za njim poslana zadela ga je tako, da je drugi dan moral umreti.
(Oornjigrad) je do par Nemcev popolntm slovensk in vrlo naroden. Zakaj pa tedaj se berejo sami nemški napisi na uradnicah itd.? Takih in jednakih narodnih grehov imam» še veliko iztrebiti.
(Spremembe v Lavantinski Škofiji.) C. g. Iv. Kunej je imenovan za župnika v Dobovi. C. gosp. Fl. Vizovišek pride za namestnika k sv. Ilemi, in č. g. Iv. Kozinc za II. kaplana k sv. Križu pri Slatini. Kaplanija pri sv. Ilemi ostane začasno izpraznjena. — Č. g. M. Strašek pride za kaplana v Mozirje, in č. g. Iv. Govedič za I. kaplana k
sv. Martinu pri si. Gradci. Kaplanija v Dobovi ostane začasno izpraznjena.
Loterijne številke:
V	Trstu 15. maja 1880: 9, 60, 75, 35, 67.
V	Linci „ „ 55, 1, 15, 44, 79.
_Prihodnjo sročkanje: 29. maja 1880._
Ha organista in mežnarja
je pri sv. Juriji na Goričkem izpraznjena. Prosilci naj se oglasijo pri cerkvenem predstojništvu do 1. junija.	i—3
Cerkveno predstojništvo pri sv. Juriji na Goričkem.
VABILO
Le občnemu zboru,
kterega napravi
v nedeljo 30. maja 1880 ob 3. popolndne
v beležniškej pisarnici v Ormoži
Ormoško hranilno i posojilno društvo
registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednikovo i predlaga končnega
računa i bilance za loto 1879, II. Volitev pregledaleov računov.
Preiskava in odobravanje poslovnega poročila i bilance i razsodba o rabi čistega dobička. IV. Predlog odborov, naj se čisti dobiček prištejo društvenemu premoženju. V Razni predlogi mogoči.
V Ormoži 9. maja 1880.	^
Zadružno predstojništvo.
ni.
Največja
zaloga
amerikanskih izvrstnih mašin
šivalnic.
Za porabo
familijam
In obrtnikom
proti
51etn. poroštvu, i
Conr. Prosch
& Comp. s^p v Mariboru, r
Tlktrlnghor-iilici. Izumitelji
ces. kralj, privillpiranih
mašin šivalnic.
Stare masine jemljejo se v račun ter se zamenjajo z novimi, tudi proti plačevanju v mesečnih obrokih po 5 fl. Vsa popravila se izvršujejo v našej mehaničnej delalnici točno in po nizkej ceni.	2—4
Ustanovljena leta 1869.
Prva in največja glavna zaloga yseü izvirniJi mašin šivalnic, edini zastopnik v Mariboru
Matija Prosch,
c. k. priv.
trgovec,
v lastnej hiši, v £0sp0skej «lici štev. 23., v učilniškej ulici štev. 2. 18—32
l
Mlin na prodaj
Grižah blizu cerkve. Ima tri hišo z nadstropjem in druga
& Je v
M tečaje, ----- _ --------f
m gospodarska poslopja vse v prav dorn brem stanji. Zraven je toliko zemlje, M da se poseje štiri škafe žita. ^	Cena 2400 11.	2-
Lepa posestva na prodaj.
Štajerska hranilnica (Steiermiirkische Sparkasse) namerava naslednja posestva, ki so njena lastnina, prodati z jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
1.	Dne £54. maja t. 1. predpoldnem ob 10. uri v gostilnici gospoda Fluberja pri sv. Ilji v Slovenskih goricah (železniška postaja : Aegydi Tunnel) Jožef Fleischhacker-jevo posestvo v Selnici ob Muri, vknjiženo pri c. k. okrajnej sodniji mariborskej levega obrežja podravskega sub Urb. Nr. 226 ad Trautmannsdorf, imajoče zidano s slamo krito viničarijo, zraven je 19 oralov 894 □sežnjev zemlje, namreč 5 oralov njiv, 1531 □ sežnjev travnika, 1497 □sežnjev travnika in 1 oral 586 □sežnjev pašnika s številnim mnogovrstnim sadunosnim drevjem, 1550 Osežnjev vinograda, 11 oralov 252 □sežnjev gozda itd.
2.	Dne	maja t. 1. predpoldnem ob 11. uri v gostilnici gospoda Fr. Weingerla pri sv. Jakobu v Slovenskih goricah, prej Franc in Alojzija Lampelnovo posestvo v gornjem Hlapji, vknjiženo pri ces. kr. okrajnej sodniji mariborskej 1. pobrž. sub Urbar Nr. 10. ad Platzerhof, imajoče 13 oralov 469 □sežnjev zemlje, namreč 6 oralov 371 nsežnjev njiv, 806 □sežnjev travnika, 1 oral 1086 Osežnjev travnika in 1360 □ sežnjev pašnika s številnimi lepimi sadunosnimi drevesi, 3 orale 798 Osežnjev vinograda itd. zidano, deloma z opeko, deloma s slamo krito hišno in gospodarsko poslopje itd.
3.	Dne 26. maja t. I. predpoldnem ob 10. uri v gostilnici gospoda Henrika Sarneca pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah prej Jožef in Marija Spitzi-jevo posestvo v Par-tinji, vknjiženo pri c. k. sodniji št. lenartskej sub Urbar Nr. 538 ad Burg Marburg, imajoče zidano s slamo krito hišno in gospodarsko poslopje, dalje 34 oralov 358 □sežnjev zemlje, namreč 8 oralov 95 □sežnjev njiv, 4 orale 473 nsežnjev travnika, 4 orale yinograda, 15 oralov 1513 □«sežnjev gozda, okoli 2 orala pašnika s številnim sadnnosuim drevjem.
4.	Dne <>- maja t. 1. predpoldnem ob 11. uri v gostilnici gospoda Henrika Sarneca pri sv. Lenartu v Slov. goricah prej Terezija Čučekovino posestvo vknjiženo pri c. k. sodniji sv. lenartskej v Slov. gor. sub Urbar Nr. 210 ad Guteuhaag v spodujej VoliČini hiš. štev. 48. imajoče zidan hišni in z opeko kriti hram, gospodarsko poslopje, zraven 23 oralov, 61 □sežnjev zemlje, namreč 8 oralov 1137 □sežnjev njiv, 4 orale 918 □sežnjev travnika, 5 oralov 24 □sežnjev pašnika s pitovnim in drugim drevjem, 3 orale 1194 □sežnjev gozda itd.
Voljni kaj kupiti, naj se točno ob naznanjenem času in mestu oglasijo pri odposlanem pooblaščenci štajerske hranilnice ter mu naj izjavijo svoje ponudbe.
StajiM-sKa hranilnica v Gradci, dne 8. maja 1880.
2—3
(Ponatisi se ne plačujejo )