f KU S V K TA s:
GLASILO slovenske NARODNIs podporne jednote	L	i
blaware	chicago, ill petek h.novembra (november) mi stev—number it«.
Pgratt (Ho. 141) authorised hfrlth« Act of October «, 1917, oa (Uo al the Post Offioe of Chicago, Illinois. By ardor of the President, A. B Burleson, Postmaster
Franci, Id niso io pokttoant
IVI RiZKBD PBVX VA VBITI
fubington, D. 0. — Registri-•s, ki ie niso bili poklicani t niko sloibo, bodo raadeljeni i razredih in redu, kot jih po« U r vojsiko službo. Vsak ujtrir&nec dobi vpralalno polo, I p nor« izpolniti. Oienjcni registrirane! niso is-gi od vojake službe, ampak so beljeni po razredih. Vpralalna ili issntnja, da bodo poklica-jv vojaiko službo le rigistriran-|prr«a razreda, reglatriranci v ^ik razredih pa po potrebi.
L razred.
(A) - Samci, ki imajo »krbe-
}n wrodnike.
i (B) - Oženjeni molje, ki ima-
i stroke, ali nimajo otrok, ali
ietje otrok bres matere, ki ia na-
Idi niso skrbeli za svoje družijo ; \ > . '
m - Oženjeni molje, ki so od-lU od podpore Svojih len. P(D) - Oženjeni molji, ki ima-betroke, ali nimajo otrok, ali o-Rji otrok brez materi; molje, ki f podpirajo svojih družin s
dojki, ki prihajajo od njih dela. [») r? Neizučeni farmarski de-
rhiesgo in okoliea: V peuk
oblačno a nespremenjene te»pe-raturo. Zmerni zap-ial vetrovi Povprečne teieperstera v sednjih MtriindveJsetih nrahi WJWnee
bheja ob *#>, zsfcaja 400
GLASILO SLOVENSKE
LASTNINA SLOVENSKI
fVn« ogla.ov po dogovoru. Rokopisi SS — Welsjo.	^^
Naročnina: Zodinj.ne driave (I»».n Chtago)	£ fc£
11 50 ^ po! leta in T6c sa tri meeecs; Chicago ln Inozemstvo M-M nn Ista,
It.tl ss pol lata, IMI »a tri »sseca.	___
Sobecription: United SUtM (ozcopt Cblssse andiorolgn countries, »4.60 por
Daftaae v oUopoJ« a. pr. (OotoUr 30-17) »oa soatooi, da warn jo • loai dmoro« potoki mU»mrn, da ee vaa aa aetaei Ue«.
Druge napake.



In kaj
da
■■■ ■
Ako torej ostane Nemčija nepremagana, ostane •jena militaristična malina ne slabejla, temveč in silovKejia kakor le ni bila nikdar prej. Eksistenca in zraven tega ie triurni te maline pomeni, da ostane v Nemčiji le nadalje neodgovornost vlade napram ljudstvu in neodgovornost ravno tiste vlade napram svoji častni besedi. Kajzer je pogazil svojo pogodbo z Belgijo, ker se jt zavedal avoje sile le pred vojno in zato "potreba ni poznala zakona"; kajzer kot zmagovalec po tej vojni se bo zavedal ie večje sile in ftliko bo potem vredna njegova beseda 7
f (Aedilol Države, ki so danes demoi vljale na drugo vojno. Drža roti silni pra*i militarists malini je viti ne ravno tako, ampak le večjo in silovitejlo ma-o, ako hočejo upati na zmago. Dalje: za tako bojno malino je treba avtokratUtaega sistema, kajti demokracija in militarizem sta pes in mačka, ki ne trpita bližine. Posledica bo, da bo ves svet primoran posnemali kajzersko Nemčijo in Amerika tudi. Namesto revnih svobodlčin. ki pridejo tiranski zakoni edino zaradi potrebe, da se *zvije močne jii in silnejSi militarizem. Ves svet bo ena sama, veiika kasarna.
In v takih razmerah, ki gotovo pridejo, če zmaga Nemčija, bo kunitni Scheidemann delal revolucijo? V Nemčiji pod zmagovito avtokracijo in z zmage pijano armado, ki bo povsod na straži, doma kakor v aneksiranih deželah z miljoni podjarmljenega ljudstva, bodo nemiki socialni demokratje strmoglavili militaristično vlado? Ali je mogoče?
Mogoče bi dobili pax1 tisoč pametnih ljudi, toda ostali miljoni bodo hitro pozabili na stradanje, ko se enkrat nasitijo, in peli bodo zmagoslavne himne cesarju in njegovim generalom in bolj kot kdaj prej se bo razglegala "Deutsch-land ueber alles". »Takrat naj pa delajo revolucijo!
Revolucija v Nemčiji in Avstriji je mogoča po vojni le tedaj, če bo kajzer poražen in njegova militaristična malina razdrobljena na miljardo koscev. Železo se kuje, kadar je vroče in revolucije pridejo, kadar je večina ljudstva nezadovoljna z obstoječim režimom. Ljudstvo v Nemčiji in Avstriji gotovo ni zadovoljno, ampak avtokratje ga le vedno tolažijo z zmagami in velikim plačilom po vojni; zato pa noče slediti ruskemu narodu. Revolucija brez armade je nemogoča, dokler pa kajzerjeve armade pode Italijane, odbijajo Francoze in Angleže in s tako lahkoto prodirajo v Rusijo, jim ne bo priilo na misel, da bi Ue v Berlin strmoglavit kajzerja. Da li bi nemške čete v slučaju delavske revolucije stopile na stran delavstva ali podpirale vlado, je ie problem.
Iz vsega tega je jasno kot beli dan, da mora Nemčija doživeti velik jn občuten« ^HA bojilču, ako se hoče vresničiti Scheidemannova želja. Kadar bodo nemike čete bežale premagane doAov, bodo spoznale, da jih je kajzer vlekel za nos in da je Nemčija tudi premagljiva. Ves srd nemikega ljudstva} se bo obrnil proti svojim go-
*<lež r Ohieagi, m. IZVKiMVALKI ODBOR:
Frank Bostich, FlHp Etbin Kristan, Anton J.
Frank Kerže, Msrtin V Terbovec, Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR: Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Prank Veranič.
CENTRALNI ODBOR:
r, Anton Moti. ,
Andrew SSX J"tt Zakrajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in Uatov, ki M . , priglasili, postanejo *lgni centralnega odbora, či«. as\SS£
tsMr *riedeii: J **
POPISlol
Lloyd George je zadnji pondeljek v Parizu govoril o napakah zaveznikov; govoril je odkritosrčno. Človek, ki pripozna svoje napake, je odkritosrčen. Kdo pa je brez napak? Nihče, kdor je živ!
V Nemčiji tudi streljajo grozne kozle, ampak tam le nimajo Lloyd Georga, da bi jih priznal javno pred svetom O tragediji pred Verdunom, ki je stala Nemce pol miljona življenj, molče, kakor da bi je ne bilo; ves svet že ve, da jo je kajzer silno polomil s svojimi submarinkami in na tihem si Nemci sami priznavajo, kajti ravno tem morskim podganam se ima Nemčija zahvaliti, da ima severno hi južno Ameriko v vrsti svojih sovražnikov. Največja napaka Nemčije je sploh bila, ker je začela vojno; to je bila a priori naprfka vseh napak, toda kajzerjevci le vedno lažejo, da vodijo obrambno vojno.
• Scheidemann, vodja skupine nemikih socialistov, bi tpdi že moral priznati, da je zagazil v mrzko blato, ko je sklenil kompromis s kajzerjevo vlado, ali on ie vedno misli in govori, da je ravnal pametno. Ko je ruski proletariat po svoji zmagoslavni revoluciji apeliral na nemiko delavstvo, da naj stgri revno tako, je odgovoril Scheidemann, da mora najprej priti mir in potem iele pride revolucija v Nemčiji.
Vzemimo za enkrat v pretres to gorostasno zmoto nemikih delavskih vodij.
Scheidemann, ki je zdaj nastopa kot prvi voditelj socialistov na Nemikem, govori tako, kakor da že ima v žepu revolucijo in demokracijo v Nemčiji po vojni. On zahteva mir takoj, in sicer brez aneksij in odikodnin, dasiravno dobro ve, da kajzer s svojimi junkerji ne mara takega miru. Scheidemann je proti porazu nemike ar made in pravi, da se bo Nemčija borila do zadnjega diha, če stopijo zavezniike armade na nemika tla. Po njegovem mnenju bi morale države enostavno odložiti orožje in se pogoditi za mir, kakršen je bil pred vojno. Kako bodo Scheidemann in njegovi klerikalni prijatelji pridobili kajzerja za tak mir, je velika uganka. Viljemove armade so le vedno v Belgiji, Srbiji, Rusiji, Rumuniji, na Francoskem in zdaj so le v Italiji — in dali jih bo kajzer prostovoljno umaknil, tega Scheidemann le ni povedal. On le trdi svoje, da svet mora dati Nemcem mir in potem bodo Nemci sami obračunali s kajzerjevo avtokracijo.
Viljem ni zanetil svetovnega požara, da bo sklepal mir brez aneksij; dokler so njegove armade na tujih tleh, se on le zmiraj smatra za "nepremagljivega". Kadar pa pride čas, da bodo nemike armade vržene čez nemiko mejo, takrat seveda bo Viljem pripravljen storiti vse, da ohrani svoj prestol, toda zavezniki ne bodo tako neumni, da bi mislili na status quo.
Mogoče čaka Scheidemann, da bo revolucija potem, ako Nemčija dobi vojno in izsili mir. V tem slučaju bi morala Nemčija poraziti zaveznike na vseh bojiščih. So li Kcheidemannovi socialisti res tako neumni, da mialijo, da bo potem lahko strmoglaviti kajzerjevo vlado? Ali ne bo zmagovita Nemčija dokazovala vsemu svetu, da ima najboljšo in najsposobnejšo vlado pod solncem, ki sna, kako voditi državo in triumfirati na tolikimi sovrašniki? Ne bodo li rekli zmagovalci svojemu ljudstvu, da ga je ravno blagoslovljena avtokracija "rešila tujega jarma" ia da jo taka avtokracija potrebna, ako hoče biti Nemčija zmagovit« na vse večne Čase?
Nemški delavci in kmetje niso nič bolj« vojaki kakor francoski, angleški, ruski itd. Morda so ravno tako dobri, toda boljši niso. Toda nesrečno dejstvo je, da je Nemčija, organizirana na ^vtokratičnem temelju, razvila militaristično kasto, kateri je podvržena vsa država. V Nemčiji ne služi militarizem državi, temveč država sluti milita ritmu. Militaristična malina na Nemškem je na vrhuncu rail »veti v prijateljakik stikih." svoje dovršenosti in sleherni nemiki vojak je la majhen *«^ "JJ? 1pH'°H v velikem stroju, ki se vrti brez volje	»hUh k.iii
I stavili prod vrata.
(posodo pomivamo. To delo nas zadene le na vaakife H dal To je doteti za nas. Imamo dosti drugih opravil in nalog; rsšbiti moramo lopato in kramp, videvati puško na ramo in izvjševati druge doi& nefcti, ki jih zahtevajo od vojaka.
Veliko fantov ja *s* aopet a* pustilo} odšli so "somewhere" Kranjski Janezi amo še vedno tu Toda vršil se too proces, da bodo eni odkajali Ia drugi prihajali. Fantje, ki ste še doma le pospravite vaša šila in kopita. Tudi za vaa se $va rigava suknja. tPosdrav vsem mojim znancem
spodarjem, ki so mu obljubljali zmago in plačilo za prelito kri in tedaj je revolucija že izvedljiva.
Ako hoče Nemčija impti demokracijo m rešiti svet večne nevarnosti pred vojnO, ako hoče imoti mir brez oboroževanja, tedaj mora bili zdaj poražena — poražena ▼ svojo laetno korist in koriatl vsega sveta.
Pridarioktown, Pa. — Pri dr* tyni sestre Rozi Kodala ae je ogla* sila štorklja in ji pustila krepkp-ga sinčka. Čestitamo t — Poročevalec.
OoUtewood, 0. — Vsled marljive agitacije, kl jo vrte pristali slov. ropubllčanskega združenja v Clevelandu In Collinwoodu, ter po dobro obiskanem shodu za 9. R. Z. zadnji teden v Clevelandu, na katerem je govoril E. Kristan k Chicago, so se zflasill tudi naši prijatelji, kl ae obirajo okoli "CI Amerike" in skllcaH shod, ki ie je vrlll prošlo nedeljo v Grdinovl dvorani \
Sprevideli so, ds direktna egi * i acija sa vladarja po božji milosti, kl naj bl vladal v bodoH Ju-goslsviji, tudi aedaj ns bo dobila prsvofa odmeva med Slovenci, in valed tefs bodo menda sami pri* čeli a nekakim jovoslovanskltn ra-pribtfeanekim sdrttfsnjstn Olks-ftko sdruSenje, pravijo, — js proved "rdeče", sato je potrebno, da ae ustaaovl drugo, ki bo imelo mi lejšo bsrvo
V dvorani ss ja nstorslo precej n>bčinstva, dasiravno je bito pn* nt ore Is sa eritrat toliko ljudi PredsedevaT je g. Trolt Glavni ffovarnik ja bil povratnik tn trga-ves g. Ordlna. ftmlael vsega zborovanje ja Mla ta, da se morejo farovJH v novo peča ni republiki podpirati le belj kot do sedaj "H »veto stolieo v Rimu home mo
, kl mir,
je oo so po-
v Ohicatgi, Clevelandu in Detroitu.
(Blaž Bertol, 10 Co., 3rd Tr. Bl., Ud Pepo. Brig.
Vingina, Minn. «*. 4ko hočete, da bo vaš dopis priotWen, nam morate naananiti vaše ime. Dopisov brez podipiea ne priobšujemo. Podpis pod dopisom je laUto tak, k'akorinega ate nam poelali, toda uredništvo mora vedeti, kdo je pisec dopisa. To ja bilo poj as njeno že mnogokrat.
9,000,000 RIOIITRIRAMOIV RAZDELJTgnOg PO RAZ-
(MkOUmaJi o vrve strani)
Je pač križ. Ako se na eni strani prične z delom po dobro premišljenih načrtih, po ti prično druge strani r študirati in na pomoč pokličejo še farovie, da bo rasdiralno d slo tem uspešnejše.
Toda prepričan aem, da bo o yromna veČina ameriških Sloven cev sledila S. R. Z., ki je edina or-genisacija to vrste in «ki je epo sobna delovati aa republikansko idejo med ameriikimi Slovenci.
Urh.
Pisna naših vojakov.
Oaaap Shirmsa, O. — Nsše vojaško taborišče Sherman leši na jako lopi planjavi, obdani okol s prijasnimi griči. Vzhodno od taborišča ae nahaja prijazno mestece CMlicothe. Ceste so dobro tlakovane ln po njih drvi številno avtomobilov a obiskovalci iz vseh krajev drla ve Ohio ki sapadne Pfunsylvanije. Tudi deklet pride dosti na oblak svojih dragih, toda kaj nam Janeaom to pomagat Vidimo jih, to je'vae.
(Poprej, ko sem bH la "civilist", sem večkrat čul lenake jadlkova-tl nad pranjem in pomivanjem koNtyake posode, čel kako je to telko, nezaleljeno delo. Seveds jtm m rti k i nismo verjeli. Ampak aedaj, ko moram prati in pomivati posodo tudi sam, šele vidim, kako prs v Imajo Ionske, da ee v Mao pritožujejo nad delom te vrate. Od sedaj naprej bom vedel visoko ceniti iensko delo! Dekleta, sre'oe boats, kadar do-bite-vojake za molet Kako idili-*no bo, ko vam bo pomagal pri tnienjritlh in hišnih delih ter Všm odpovedoval dogodbe In pravUfce iz voja*ega življenja.
Took ne smete mMiti, da samo
1 (B) —- Mornar, aktualno zapos-/tjen na morju in v službi ameriških državljana aU trgovca. , (C) — Potrebni ravnatelji ali vodite!)! ; potrebni poljedelskih podjetij.
(D) — Potrebni ravnatelji ali voditelji potrebnih Industrijalnlh podjetij.
V. razred.
(A)	— Legislature, eksekutiv ni ali justični državni in zvezni uradniki, v teritorijih ali distrik tu Kolumbije.
(B)	— Regularno ali pravilno ordinirani vedski duhovni.
(C)	—" Študentje, ki so se 18 maja 1917 ie učili za duhovne priznanih šolah.
(D)	- Osebe, ki sp v vojaški ali mornariški službi Združenih držav.
(E)	— Sovražni inozemci.
(F)	— Inozemski reridenti (ne sovražni), ki zahtevajo oproiče-nje od vojaške aluibe.
(G)	— Oseba popolnom%;Jj trajno telesno ali duševno nesposobno sa vojaške shUfeo
(H)	— Osebe, ki aa moralno nssposobne aa vojaka v Združenih državah.
(I)	- Licenzirsni pilotje, kl so aktualno sapoelenl v te«
Osebe dobro organizira skih sekt aU organizacij, ki sa bile organizirane In ao eksistirale 18. maja 1917, katerim vera ali aa čela prepovedujejo aa udeležit vojne v kteri koli formi, in kterih versko prepričanje je pvotl vojn aU ds se udaleše vojne.
V vsaki obM in
varjatl na vpfalenjs. . Vsak registriranee ima
L da v
dal časa, da vrne vpralslno polo. Registriranee, ki ja napiaal vpra-šalao polo, nesne ni od predaj kteri easrod spada po njegovi sodbi Ce sa ho odbor strinjal t njim, odpade vaška nadaljim akcija bt registriranee bo poklicen k sdrav nilkl preiskavi, ko prida nanj vr-sU. če se odbor ne Mrinja s regi-mrirančevo sodbo, v ktarf razred spada, in ga dolo« v drug razred, tedaj lahko lafUti Iranec a* pelira na vil jo Inltaoco proti od-loku odbora,,
BIVŠI POLICIJSKI PRID
S0DI6ČEM.
—"»vufll,
Ohieago, IIL — Charle« C. « ley, bivši policijaki načelnik pred porotnim aodittea o ' korupcije. Porptniki so ubi
Frank Johnston, prvi _
javnega tožitelja, je v .vojea govoru na porotnike naslikal lyja kot korumpcionista tu le vrste in vodja grafUrske ki je hotela policijaki deL organizirati po distriktih in poldrugem letu napravila | 4olarjev. Po Johnatonovi uj, dobil policijski načelnik od 000 io $13,000, nekoč ja enem todnu $700.
Po izjavi javnega dobiT Skidmore $6,000, daai je član tolpe le lest meaecev.
Johnston je posegel v pi lost Healeyjevo do leta je bil Healey lajtnant na Cottage Grove. Pmj|| fr graftarskega denarja, je pa za $800.
Javni tožitelj je obiirao Žil vso korupcijo in kako io ji 111 na sled.
Če bo Healsy spoznan kri ga sodišče lahko obaodi na 1st ječe ali $2,000 denarne izreče pa tudi lahko obe
ŽUPAV OARTJA
, poiovko mm
Oary, lad. — Župan R. 0. io son, ki je zopet kandidiral u pans, je bil poražen v volilni ki Mesto njsga js bil ur« William F. Hodgea. Župan > Ul na okrožnem aodiMa|| za ponovno itetje glasov, ticiji navaja, da ao aa slepsrije pri volitvah. Peticija i saga 126 strani, pisanih i ' nipi strojem
Oflcijslno poročilo iakuuj« i sove takole: Hodgea, npub naa, 2£48 glasov; H. iM demokrat, 2,375; Johnaon, naodj sni kandidat, 1^13 glaaov;' ' man, socialist, 487 glsmMf nih je bilo po tem porotih 1} glaaov. Johnson sdvokat trdi, je glasovalo 8,700 vohleaf iz 1,100 glasov ni bile Rstih.
VOJKA nrtkVl TPOUBO AVTOMOBILOV U U-BAVO.
Washington, D. 0. - Mnogi i dljo, da preden konfa vojw, < ne bodo v Združenih dritarafc
Mttavlo«obllsvmmki^Da
kega domnavaajs št pr»u > konferenci narodnega ob«* ga sveU in tovsmarjav, ki isd lujejo motorje. Konfarmaa
trajala teden dni. , Vsroke sa te navado aladol 1 — tas jsklo, prmH »» varna bodo rabili aa "jas -
i j,__V »rmadi in W>rr»M
ZtAttk
ih bo n«™b. "
OumljMti »bro«
srs^Sc.*:
ročs tovarnarjeta,	^ b
vojae tovorno	__-
ae sa lataU- Odbor
bo - .
tal tovarn. Vastoif-	g
dukrijo svtomomw^^
rbosvita
NORTH SIDE STATE
uocna. somatatmu iii
jihko 9teomj
ft MM I mt-M M H«" m**-*™
pant*
Ut> MlwUwI. ■» VM to -T".«
M prtprUAjl m M«, I
prosveta
Utrinki.
ČRTICE Of POTOPIM.
veil; tvoj« sreča — moj* »reč«. Ker pe ai dober otrok, ai rmjie izvolil drago. Ako bom »rečen jez, ko to dokaz, de boi e rečne tndi ti"
TRIJE RODOVI
P vrel ee je vrnil iz tujine. Pričel je nenadoma kakor vselej. Dospel je nekaj tednov pred •Leukine poroko. Mati je sedela v kotu v proda- . jaUiici. Vrata so oe odprle, in Pevel je stsl ns pragu. Kakor bi se vrnila njeua mladoet, Uko naglo in lebko je vstele in mu stekla naproti. Objele se ga njene suhe roke, njeno sree je zev-
r iskalo:
"Pavel, Pavel!" . Veselo je zaplapolel plamenček v rddH evetU-nici. Ves mračni prostor je nsipolnilo veliko veselje, kekor hi prišla pomlad na opustoien vrt.
IV kižbtaji je zaprasketal ogenj, zeevrčala je msSt. Na miri je stele etekleniea vina. Hipoma je bilo vse pripravljeno, da se okrepča sin. Begala je meti po stanovanju in po prodajalni«, vaa radburjena od nenadnega veselja. Kldor je pričel v prodajslnic, vsak je m or ad čuti: "Pavel je priiel. Eavnkar se je vrnil." Pavel je eedel za mizo. Glavo je naslanjal ob desnico, levica mu je malomarno visela db stolu. Vee je bil truden in upehan. Bil je prešfn od cestnega prahu. Na remi mu je sameval poro-meneli list, ki ga je vrgla nekje epotoma nanj sgodnje jesen, otrosajoč z vej zeleni nakit. Gledale eo ga materine oči. Videle eo, da mu je obleka oguljen^, od dežja izprana, Ohlapno mu je vi-seda ob teleeu, kekor bl ne bila umerjena zanj. Oči ee mu bile motne in zaspane. Gledale eo pla-•no, kakor da ttčejo nečesa, kar je srcu sovražno in grenko. ;
"Kaj je novegs, radtit" je vprašal Pavel. Dolgo sta molčale yba. Ta molk je dokazoval, da bi rada govorila, pa oe nista upala, kakor da se bojite drug drugega.
"Tako sem te Wotele vprsšetl jsz", reče mati.
"Ksj bi me fajprsievelif Četudi vam povem, me ae boate umeli, ker niste videli sveta. Beseds ne more po vedeti veegs, ksr doživi ezee." "Reel Tode nekaj bi že umela." "Tako js: človek gre z velikimi upi kt ee vrne brez njih. W so v boju dHvljenja slabo oroije. Kjer ni krepke volje, tam premaga življenje človeka."
"Torej — kajt Ali si premagan?" vpraša naglo mati.
' "No, tega ne pravim. AU človek se nauči reeniee, sko živi v velikem svetu. In tako eem gledal, kako je tam zunaj, ln moje izkušnje so bogate in vrqdne zlata."
Pavel dvigne glavo, kakor M ee nečeea domislil.
HIn kaj js z Lenko T" vpraša ln -pogleda materi v oči
"Purtl Lenko! Saj nI vredno, da bi govori* la," reče mati. Hudo ji je bUo, da je prišel e tem vprašanjem.
"Vredno ali nevredno — to je enako. Le povejte!" sili Pavel.
,"Pa zakaj bi govorilef Naj ti povedo dragi..'' "Čimbolj ee o*ibljete vprašanja, tem večja jo moja radovednost. Ali nij grem morda takoj nooo vprašat drugam, kaj js sLenlkof — AU nsj odgovorim samrt"
•Mati js pokknala.	>>
•"Lenka je že poročene."	:<
Odkimala je mati. "<Pa bo v kratkem." "Da!"
Pivlu je šinila desnica v lase, levlea se ran je stlsnils v pest. Čula je mati, kako je zaškripal s zobmi. Natdčil si je v kupieo vina. "Dobro! Ssj sera vedel.. ."
• "Tako je. Nič se ne da tepremeniU," reče mati, "ljudje eo ljudje. VWak hodi svoja pots."
"In pota gredo narazen. Čudna, sovražna moč jih razoeplja, da driže vsaksebi, namesto da bi se agrinjala v eno ravao, belo gladko oeetol" Pavel je gledal predse. Otoino ee mu je gla-ella beseda
"Pote gredo narazen in nikjer ni meata, kjer bi se iztekale v gladko, ravno oeeto. Nikjer ni tega mesta!"
"Pač!" zašcpeče maU. Oglasila se je nevede.
"Pač!" je ponovil Pavel. "Tam, kaj ne, kjer je oče, tam je ono mesto 1" Mati je molčala.
"Prav!" reče Pevel, "nI tribe govoriti. Saj v#m.kje je (konec."
(Potem je vstal e stole. Stepel je po sdM in se ttttavU pred meterjo. Položil ji je roke na rame in ji gledal v oči. Pogled mu je bU miren in vdaa.
"A ne bojte ee, mati! Meni se koče življe-nje! Mlad sera še, in kdo bi mielil na emrt!"
"Tako te Imam rada, Pavel," je odgovorila meti POgladila ga je po licu Čutil je, kako ji je dlen trda od dela. "Kadar el miren, takrat el najbolj moji"
Kadar pridejo tedke in bridke ure, takrat je človek miren, ker čaka udarca in ee čuti brez moči, da bi ga odvrnil od sebe.
"Nocoj ne grem nikamor. Truden sem in za-span."
Vino, ki ga je izpil ga je napravilo saspene-gs. Zaželel si js postelje. Legel je in prekrižel roke pod glevo, tako je gledal r strop in čakal, da pride spe ner V polenu so se raspletala pred njha pota ki jih je prehodil in ki mu niso uresničila načrtov rovaod je videl dovolj bogastva, s nikjer gs ni bilo ssnj. Nemir in nestainost sta ga tirala ia kraja v kraj. Iskal je zashrika In kjer ga js dobil, ga ni vztrpelo dolgo. Nqmaled ae se ge branili ljudje, ker niso marali nestalnega goats. Ubijal ae je po svetu, romal k kraja v kraj. Končno se gs je polastilo hrepenenje po dsh Pošle so ura vas sredstvo, da al Mlo reč kruha, in Obleka je hotela nadomestila.
(Dalje sla*).
RUDARJI IN OPERATORJI MORIJO PRIVATNO I] RAVNATI SPOROV.
Johnstown, Pa. — Dr. \
field, upravitelj za kurivo, je dal izjavo, da rudarji in op torji ne morejo podvzeti ni visne akcije, da izsilijo pora vo spors, če niso preje st predložili upravi za kurivo, govs odredba velja za vse trikte, če obstoje pogodbe rudarji in operatorji ali ne.
BOJ MXD DEZERTEBJI ŠERIFI.
Nashville, Tetin. - Sin C
les Whiteakerje je bil obdoto da je dezerter 144 tcpnišk polka. Pri njem se je skrivi Joseph Bsker, ki je tudi obta dezertecije.
Serif je odšel z deputiji ni < Whiteakerje, da prime dezei ja in pri tem je nastal "boj, v terem sta bila ranjena WW kerjeva sinova, 0|eave H
Denver, Oolo. — Prav lahko se dogodi, da nekega dne najdejo gostje, ko se vrnejo v svoje sobe, postelje nepostljane ln prah na pohištvu in po tleh.
Sobarice v Denverju so se odločile, da se orgenizirajo in da predlože gospodarjem svoje zahteve : $10 tedenske mezde, osem-urni delavnik, enkrat v tednu šti-riurni delavnik, posebej plačilo za nadčas in pravico, da si obdrže napojnino.
NAČELNIK OGNJEOASOEV PONESREČIL SMRTNO.
UREDNIK NEMŠKEGA LU
POMAGAL UJETNIKU POBEGNITI.
Columbia, 8. 0. — Albert 0 izdajatelj lists "Deutsche I tung" v Chariestonu, S. C., je na zveznem sodižču spoznan I vim, da je pomsgsl nemškemu jetniku pobegniti iz zvezne j** Atlanti. Sodnik je dejal, ds l čaka s sodbo, dokler ne bodo M čane obravnsve le rsdi štirih di gih preetopkov.
Morgan town, W. Va. — James Kennedy, načelnik ognjegascev, je bil ne mestu ubit in policaj Clyde Vitt težko ranjen, ko se je zrušila stena poelopja v ognju.
POSLEDICE PREPIRA O VOJNI.
Fort Arthur, Tax. — V prepiru radi vojne je bila ustreljena m rs. Manuel Brown v navzočnosti nje-nege soproga. AretiraU eo George Patricks in ga z avtomobUom odpeljali v Beaumont, radi njegove varnosti. Komaj so odpeljali Pa-tricka, takoj eo mu sledili trije av-tomobUi, nalošeni s oboroženimi meščani, d* ga Utrgajo uradnikom in llniajo. Namen jo pone-•roai ... .:
. dim
Obtfik Ka« tO '<» »'f*'
Prti jo «u»o«! T Bhobojgan, WW., ita ** J aihraukoo. Wk O"J«-^VkdoT ErTda mi jib
naslov je: J" ®n,Wtt'
New York, M. T. — V hotelih prvega razreda se naznanili, da podraže hrano sa kužke. Cena sa prehranjevanje bo ravnotako vi-so kot se goste. Kost (piščal) bo stala SO centov, nase k 1 jan o meso pa 75 centov porcije.
Washington, D. O. — Vlsds sa« hteva, da ime vseke oseba, Id prihaja po 15. novembru v Združene drftave, aR odhaja iz njih, pataš tteta