UREDNUTVO IM UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDOJIVA tTLJCA 6 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m oflaM Ib Kraljevine Italije to CNIONE PUBBLIC1TA IT A LIAN A S. A_ MILANO si-a. »-j4, si-jb LJubljana lo-«l OONCESSIONARIA ESCLUSFVA pcr lm pubblidti (fl provenienia itanana UNIONE PUBBLICITA IT ALI AN A & A-, MILANO. li neinico ha iniziato 1'attacco contro la Sicilia Le Farze Armate alleate contrastano Tazione avversatia I! Quarticre (ieneralc delle Forze Armate comunica in c!ata di 10. Luglio »I segueute nolirttino di surrra No 1141; In nemico ha iniziat-o quosta notte. ron l'appc^sio di pođerose formazioni navali od aerec ct con !anc io di reparti paraca-dutisti. Paitacco contro la Sicilia. Le forze armate alleate contrastano de-eisamente Pazione avversaria: combatti-mrnli seno in corso lunpro la eosta eostie-ra snđorientale. T>urantr i« azioni effettuate ieri dal!a aviazione Mi rentri della Sicilia. le arti-ijlierie italiane et pt-rmanicho distruERe-vano vontitiuo velivoli dei qualli quindici a Porto Emnedocle: altri undici apparecchj VPnivano aljbattuti dai eacciatori tedesehi. N"cFle ao vodili piloti: poročnik Paglicrusoo Va->co iz B*arbarana (Vicenza). podporočnik Degli Angeli Carlo iz Cesene (ForliL podporočnik Aventini Giampei Giampiero Iz Formije. višji narednik Guerra Aldo iz Padove, narednik Scigliarin: Guiđo :z Fi-nalea (Emilia), narednik Ginoprai Rada-nes iz Perugie. Letala, ki jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, so se zrušila v nn~!ednjih krajih: 15 v Portu Empedocle. 2 v Trapani ju. 2 v Sciacci, 1 v Villi Olivi (Siracusa), 1 v Aragani (Agrigento). 1 v Faiconari (Calta-nisseta); nekoliko po=ndk je bilo ujetih. * (ilaviii slan italijaiKikih Oboroženih sil j»-objavil dne 11. julija 1142. vojno poročilo: Srdita bitka je v teku vzdolž obalnega pasu južnovzhodne Sicilije, kjer se italijanske in nemške čete odločno bore /. Ezfcrca- nimi sovražnimi silami in hrabro T-.adržujejo njihov pritisk. Živahno delovanje obojestranskega letalstva. Lovci Osi *o sestrelili 22 letal, protiletalske baterije pa t). Formacije naših torpednih letal, ki so se ponovno podale v napad na sovražne konvoje so potopile dva sovražna pa mika s skupno 13.000 tonami in eno ladjo nedoločenega lipa: poškodovale so poleg tega težko dve križarki in številne druge trgovske ladje, izmed katerih se jih je več vnelo. Ena lahka križarka. 7 transportnih ladij velike in srednje tonaže in mnogfo ivkree-valnih ladij je' bilo ponovno zadetih od nemškega letalstva, tako da je mogoče s sigurnost j'> računati z njihovo poznejšo potopitvijo. Velika bitka na vzhodu Nemške čete pridobivajo na ozemlju — 193 sovjetskih tankov in 75 letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega -lana. 11. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Velika bitka na vzhodu divja dalje. Našim četam je v težkih bojih uspelo pridobiti nadaljnje ozemlje in uničiti 193 sovražnih oklopnih voz. Letalstvo je kljub slabim vremenskim pogojem 7. močnimi silami podpiralo napade kopne vojsko. Zbirališča oklopnih vozil in vojske so bila razbita ter 7."> sovjetskih letal sestreljenih. Lahke nemške pomorske ediniee so presenetljivo napadle 'pristanišče Ačujev ob Azovskem morju in potopile tri obalne ladje, tri nadaljnje pa težko poškodovale. N~3 južnovzhodni obali Sicilije so v teku močni boji nemških in italijanskih čet I izkrcanimi sovražnimi bojnim.' skupinami. Nad Sicilijo in morskim področjem okoli otoka je bilo doslej sestreljenih 64 sovražnih letal. Itabjiiruska torpedna letala so potopila tri ladje, med njimi dve transportni ladji s 13.000 tonami in poškodovala v skupnem napadu z močnimi nemškimi letalskimi skupinami tri križarke ter več velikih in srednjih transportnih ladij in mnogo izkrecvalnih čolnov tako težko, da je več izmed teh ladij mogoče smatrati za potopljene. V Rokavskem prelivu je prišlo 10. julija do bitke med skupino angleških rašileev in brzih čolnov ter nemškimi lahkimi pomorskimi edinicami. En angleški rušilec in dve topničarkj sta bili s topovskim ognjem potopljeni, druge pa težko poškodovane. Xa nemški strani je bila izgubljena ena edinica, katere posadka je po večini rešena. Finska vojno poročila Helsinki, 12. jul. s. V zadnjih 24 urah je finsko topništvo zrušilo številna Ofen- zivna gnezda in zaklone na frenti Karolij-BKc In Aunuške ožine. Čete v ten utrjenin postojankah so ^trpele znatne izgpibe. v letaJakfh borbah nad otokom Scmori v Finskem zalivu so finski lovci brca last- Nova peljska vlada p3 zahtevi Angležev Lizbona. 10. jul. s. Angleška vlada je pozvala poljski narodni odbor v Londonu naj se? t a vi novo vlado, s katero bo Moskva zadovoljna. Lizbona, 10. jul. s. Iz Londona poročajo, da je naslednik Sikorskega že po štirih dneh imenovanja demisioniral. Doznava se d^» se je pred tem dolgo razgovarjal s Churchillom in Edenom, ki sta ga skušala pripraviti do tega. da bi umaknil svoj sklep. Dejanje Nikolajecakovega kaže, da spor med poljskimi emigranti in Angleži še nikakor ne bo rešen, kakor je upala londonska Vlada po tragičnem in tajin-stvenem izginotju Sikorskega. MMMMM.....Mt>....................... Poravnaj fSm prej nih izgub sestrelili pet sovjetskih lovcev, od teh enega Upa »Hightningv in štiri tipa >136«. v Vsi sovjetski protinapadi odbiti Berlin, 11. jul. s. Zvečer se je doznalo, da so nekatere ediniee neko nemške oklopne divizije v odseku južno od Orla včeraj napadle verigo višin, s katere je bil sovražnik navzlic podpori močnega ognja njegovega topništva in žilave obrambe pregnan, j V popoldanskih urah so nemški grenadirji dosegli visine in odbili s tanki podpiran sovražni protinapad. Na ostalih točkah odseka pri Orlu so Sovjeti vztrajali v swj:h silovitih napadih, ne da bi dosegli najmanjši uspeh. Med temi borbami so nemške čete uničile zopet ogromne sovražne oklopne sile. Tudi južnozapadno od Orla so bile srdite borbe, med katerimi so nemški izvidniški oddelki prodrli v sovražni sistem jarkov rn uničili 11 kazemat Neomajna vera v zmago Spontane manifestacije po vse] Italiji dokumentirajo gorečo fašistično vero v usodo domovino Firenze, 12. jul. s. Sinoči so bila v vseh fašističnih rajonskih skupinah v mestu m*-°ročna zborovanja, katerih so se udeležile strnjene množice Črnih srajc in prebivalstva. Na zborovanjih so govorili razni tovariši, ki so v svojem govoru vzbudili mogočne manifestacije goreče fašistične vere in prepričenja v zm?.go. Po zborovanjih so udeleženci toplo vzk ikali hrabrim Oboroženim silam. Kralju in Cesarju ter Duceju. Milano. 12. jul. s. Da odgovor ljudstva na sedanje zgodovinske dogodke ni samo retorično Izpričan je, temveč otipljiva stvarnost vere, so včeraj pokazala, zborovanja, ki so biLa brez priprave in poziva, v vsoii 2S fašističnih rajonskih skupinah v mestu. Pcvsod so to bila zborovanja z množicami fašistov in delovnega ljudstva, mož in žena, mladih m starih, me 1 katerimi so pi-ciale v oči sivozelene uniforme vojakov in legionar jev. Xa zborovanjih so tovariši stare garde, oficirji, pohabljenci in odlikovane: po pozdravu Duceja govorili o sedanjem položaju. To so bila zborovanja v najčistejših navdušenjih, ki so znova potrdila trdnost našega ljudstva v vztrsjnnju in njegova vzajemnost z bojevniki, ki se borijo in branijo tla domovine. S svojimi slavci se je Zvezni tajnik uleležil zborovanja skupine D* Annunzžoc, kjer je njegova vzpodfc .dni beseda, izražajoča čustva fnšistov in vsega milanskega naroda odmevala V dušah mnežice, ki je povsod s svojimi vzkliki Oboroženim silam in domovini izpričala prep. čanje v zm-ng-o. Neapelj, 11, jul s. V fašističnih rajonskih skupinah so zbrani fašisti in narod znova potrdili svojo železno voljo do odpora in neomajno vero v zmago. Govorili so tovariši stare garde in povratniki s front ki so govorili množicam o bitk: na Siciliji. Povsod so nastale mogočne manifestacije italijansr\a. fašistične vere. predanosti m hvaležnosti Duce-lu. Po zborovanjih je ljudstvo defiliralo po cestah io vzklikale Kralju in Cesarju. Duceju in slavnim Oboroženim silam Osi. Bologna, 12. jul s. V vseh sedežih rajonskih skupin so bila snoči mogočna zborovanja fašistov, na katerih so gc\orili razni govorniki, med njimi prefekt, ki se je udeležif zborovanja rajonske skup'ne »Nanr.mi«, in zvezni tajnik, ki je govoril na zborovanju rajonske skupine »Cavadom«. izpričujoč odločno voljo po borbi in vztrajanju Črnih srajc 10. legije, ki je pripravljena dati vse za dosego zmage. Mogočna zboro\anja so rodila tople manifestacije za Duceja in hrabre Oborožene sile. Turin. 12. jul. s. Sinoči je mogočna množica naroda v gostem sprevodu odšla z raznih mestnih rajonskih skupin ter se zbrala na trgu Carla Alberta pred Liktorskim domom. Zvezni tajnik ie množici ljudstva go-| voril in poveličeval žilavo voljo Turincev. ki so kakor vedno zvesti svojim bojnim tradicijam in dokazujejo, da so s srcem z našimi junaškimi bojevniki, ki na Siciliji branijo sveta tla domovine. Mogočna množica je nato odšla pred palačo prefekture, kjer ie govoril prefekt in je vzbudil mo-gočne. manifestacije za Kralja, domovino in Duceja. Brzojavke so bile poslare Duceju in tajniku Stranke. Nar^3 Mns§oliniia fe trdno ođlsčen braniti ilo skra3«!'D£t? svojo domovino Berlin, 11. jul. 5. Današnji tisk se bavi sko<-raj izključno z novo fa/o voja-'kih operacij na ramih frontah, poudarjajoč, da obstoji tesna povezanost med njimi, čeprav so vojna pri-zorisca med sebnj odd: Ijcna več rso.č kilometre v. T :sti podcrtavaju, da so b"li Anglo-Amenčani fu.-li* to pat prisiljeni ukloniti se pred voljo Stalina, ki je narekoval uro otvo-rt\e druge fronte v Evropi s prit'skom izrazito ultimativnega značaja. Tukajšnji vojaški kroni poudarjajo, da ie nag'a akcija, ki so jo pričele nemške čete na vzhodni fronti v vePkerri loku Bjeljsor«!—Orćl prevrgla načrte »zavezniških narodov«, katrr'h priprava cc ni dozorela za domenjen istočasen na* *d na sile Osi. Sedanje bt-rbe na vzhodni frmi; ;.dkri\n- jo no mnenju lista »Volkischet Beobach%er« vsak dan bolj načrt, ki 30 ga nameravali uresničit1 boljseviki, če bi i'm uspehi zaključiti v predvidenem času predvidevano postrojltev. L:*t p':c nato o napadu na S:cilijo ki bi moral biti istočasen s sovjetskim napadom. List zatrjuje, da preizkušena hrabrost Italijana, ki je prena:al tedne in še prenaša zdaj sjoMt letalski napad sovražnika, daje pc.polno zaupanje tudi za sledeče faze bi-rbc. kajti, tako podčrtava narodno-socialtstično glasilo, narod MussoKnija je trdno odločen braniti do skrajnosti svoje; domovmo. Podobno piše »Bor&enzeittmg«, ki podčrtava neporusljivo odločnost -n odločitev. kat ero Italija pričenja borbi, za svojo bodočnost. .7 j na S?dli|i ikuja vsesa s?cta cbčadjivanie Budimpešta, 12. ni! s Madžaiaki listi pišejo o anq]c:~kn-anicršk:h izkrcanjih na Siei!:ji ter podčrta\ajo čudovit cdp<.r čet Osi Pol uradni »Pester L1oyd« n še, da so Anglc Američani pred vrsto težav, tuku da so mori!: dati drugačen ton svoji propagandi. Boreči sc narod na Siciliji dokazuje neprimerljivo hrabrost, medtem ko je vsa Italija odločena nud:ti so-vražn ku najponosnejši odpor. Vemo. nadulju-jc* Ijst, da je italijanska obramba Sicilije dobre pripravljena in da je morala čet naj\i>ja A ngloa meri ško izkrcanje je gotovo tvegano m težko je reči. ali s^ bo izkrcanje moplo pretvoriti v invazijo Kar je reke! Duce v svojem zadnjem govoru, Se uresničuje. Vsa [talija je na nogah, da prežene sovražnika. Madžarski ni^rod. ki je prešinjen z duhom \crnc-u:» prijateljstva do italianskccja naroda, sledi dogodkom z gl< bokim zanimanjem, vedoč. d.i se italijanski narod bori ne samo /a domovino. temveč tudi za Evr:.pn. Čudovita sta nrr in odločnost, s katerima je ;talijansk: narod spre- jel vest o izkrcanju Anglo-Amenčanov na S ciliji, pi-'e list »Vtradata«, ki dodaja, tla i*, lahki, samo mućan in vojaških tradicij bogat narod, kakršen je italijanski, kr.s menjajoči m poveljništvo se je prepričalo, da Italija ni lahek plen. Treba je računati ne samo z njenim1' Oboroženimi si'ami. termeč z vsem italijanskim na-rrdom. ki je trdno postrojen okroq Duceja. Odločilni č:n;te!j operacij, ki so v teku. je m^ala čet Italijanske in nemške čete zaključuje Pst, niso samo dobro izvežbane, temveč j;h presinja tudi najvišja mc:rala, izvirajoča iz pravične stvari, ki jo branijo. Vsenciliska mladina na braniku domovine Pffmettnfetta svešanest v Rimu ab izrcSitvi sintlikalitih iz-izkaznic vseuc^lišcsukiMii, vp?klicati'm za industrijsko delo Rim. 11. jul. s. Ura preizkušnje, ki jo | preživlja domovina, je imela resnoben in f pomemben odsev v slavnosti izročitve sin- I dikalne izknznice vseučiliščnikom. ki so J bili mobilizirani v službo za industrijsko delo. Slavnost je bila v pokrajinski zvezi industrijskih delavcev ob navzočnosti pod- j tajnika v ministrstvu za korporacije Eksc. Contua in drugih zastopnikov oblasti ter sindikalnih hierarhov. Mlade vseučiliščnike so sprejeli v krogu prisrčnega bratstva. Zastopstvo delavcev jim je prvo zgovorno dokazalo, da v podjetjih in ladjedelnicah pričakujejo rekru-tirano mladino z odprtim srcem in tovari-ško radostjo. Zbliževanje med kategorijami, ki ga je ustvaril Duce. je otipljiva stvarnost v duhu in duši vseh kategorij državljanov. Vseučiliščniki so pokazali, da jo hočejo izvršiti. Dejanje poslušnosti je v skladu z njih političnim in duhovnim prepričanjem, ki je v bistvu poslušnost ideji, katera j:h preveva. naDerjena na zmago. Po pozdravu Duceju, ki mu je odredil Zvezni Tajnik, je tajnik zveze *ac. svetnik Mario Gradi, ko je pozdravljal zbrane zastopnike oblasti, zatrdil, da gre ob uri junaške^ prizadevanja v fašističnem idealu pozdrav in misel hrabrim vojakom, ki se zoperstavljnjo v junaški borbi poizkusom sovražnika, da bi vdrl v domovino. Njim in sicilš-kemu prebivalstvu, ki branijo za ceno sleherne žrtve svoje hiše. gre izraz naše vzajemnosti, naše volje po borbi in n^še prepričanje do zmage. Vseučilisne tovariše je pozval, naj sprejmejo izkaznico s ponosom, kajti z njo stopajo v veliko vojsko dela, ki je poleg oboroženih sil poroštvo za vztrajanje in za zmago. Kovinar Mucaria. vojni pohabljenec, je pozdravil vseučiliščnike v imenu delavcev zatrjujoč, da vidijo delavci v njih dejanju čin vzajemnosti in manifestacijo tiste duhovne edinosti, ki veže ves italijanski narod. Podtajnik v ministrstvu za korporacije Eksc. Contu je prinesel pozdrav ministra Cianettira in je podčrtal globok moralni in politični pomen manifestacije. Z delovno službo se pričenja prostovoljno dejanje mladih vseučiliščnikov. ki se napotijo na polja in v tovarne. Kadar se govori o delo vn i službi, je nadaljeval govornik, se prečesto omenja obveznost. Treba je ugotoviti, da je obveznost samo pričetna. če se rre pojavi kolektivno in posamezno. Brez pozitivne volje do dela bi bilo nemogoče uresničiti visoke smotre, ki jih hoče doseči delovna služba v interesu države pod orožjem. Podtajnik v ministrstvu za korporacije je nato rekel, da stvarno ne obstojalo razlike med življenjem mladine, ki se pripravlja za žrtve in za bodočnost, in med trdim in težkim delom ročnega delavca. Govornik ie poudaril, da bodo v skupnem delu nastale med mladimi vseueHisčniki in delavci neločljive vezi zavednosti in razumevanja. Zaključil ie s trditvijo, da je manifestacija nov dokaz trdne volje in skupnih namer, ki prevevajo v tem svečanem " tttfljninđri narod. _ Besede podtajnika so navzoči sprejeli z živahnim odobravanjem. Manifestacija se je zaključila s pozdravom Duceju, ki ga je odredil Zvezni Tajnik. Dvanajst točk ki jasna izpričujejo usodo Italije, če bi zmagali Anglosasi Rim, 11. jul. s. Vsak dan. ki mine, se pridružijo nove listine, katere odkrivajo, kakšne bi bile resnične namere Anglo, američanov. če bi jim uspelo zmagati v tej voni ali odstraniti Italijo iz Konflikta. Svarilne besede Ehiceja, da bi nam sovražniki pustili samo oči za jokanje, če bi morala Italija kap.tulirati. se vsak dan znova dokazujejo po naznanilih, ki so bolj ali manj pristojna v listih in obzornikih v Angliji in Ameriki, ki zlasti v sedanjih oko* liščinah lepih iluzij odkrivajo brez zadržka svoje prave namere, svoje tajnosti in prikrita čustva. Izplača se. ne da bi Italijanom povedali kaj novega, temveč samo, da bi jim predočili dokument, ki naj ga imajo vedno pred očmi, navesti 12 točk pogojev, ki bi jih angloameriški imperiaU-zem rad vsilil premagani Italiji. To je 12 točk. katere je ta ali oni pohiradni zastopnik priložnostno že omenil, katere pa sovražna propaganda zdaj predlaga italijanskemu narodu ket račun, ki se mora takoj saldirati. Pogoji bi bili naslednji: 1. Izročitev mernance in letalstva. 2. Odprava kovinskih, telezo h in strojnih industrij. 3. Zmanjšanje vojske na skromne efektive porcijip za vzdrževa .j*.« notranjega reda ob izključitvi ofenzivnega orož'a, to je strojnic, topev. tankov. 4. Odstopitev Pantellerije. TotUlik*, Maddalene in drugih strateških oporišč Angliji. 5. Odstoptcv Istrije s pomorskih oporiščem Polo in Triestejem Jugoslaviji z mejnmi ob Isonzu. 6. Odstopitev raznih otokov Jonskega in BgejsKega morja Grčiji. 7. Odpoved Italije kolonialnemu imperiju z Libijo vred. 8. Izbris Italijo iz vrst velesil. 9. Vojaška zasedba Italijanskega ozemlja za nedoločen čas. 10. Zatrt je žitarstva in omejitev polje»-delstva na pridelovanje zelenjave. 11. Razpustitev mnogih univerz. 12. Odprava klasičnega pouka, da se ne bi mladina navdihovala ob zgodovinski veličini Rim in omejitev pouka na šole poklicne vrste. Ta seznam, ki prizadeva vse ustanove, razrede in udejstvovanja italijanskega naroda z namero, da bi bila država brez upanja ponižana in brez rešitve zasužnjena, kaže. kakšno je sovraštvo Anglo^asov do italijanskega rodu in kakšen je duh neusmiljenega maščevanja do toga nareda, ki je samo tega kr^v, da je skušal prisvojiti si mesto na svetu, ki je vredno njegovih žitev in njegovih sposobnosti. Neprestane intrige v francoskem taboru Tanger, 10. jul. s. Potniki, ki prihajajo iz Maroka, pripovedujejo o značilnih sporih, ki se dogajajo že nekaj časa med de-gaulli.stičnjm funkcionarji ter ameriškimi politi^no-vojaškimi oblastmi in sicer zato, ker ustavlja francoska pol'cija Arabce Francoze in tujce, ki so v kakršnih kolih cdmošaiih s slovitimi ?osvoboditelji« ali pa, ki te tudi po naključju obiščejo, oziroma spregovore z njimi na cesti. V francoskih policijskih strnicah so ustanovili posebne urade, v katerih takšne osebe skrbno beležijo, P'tem, ko policija sumljive osebe na dolgo in na široko izpraša, jih preda an-tropometr'čnemu oddelku, ki jih fotografira in premeri po vseh pravilih. V skladu S pojasnili i»n z vedenjem prijetega med to proceduro se potem mež izpusti in sicer po strogem posvarjlu. ali pa se pridrži v zaporu oziroma odpošlje v kakšno koncentracijsko taborišče. Zaradi teh sistemov je med vojaškimi oblastmi in degolistično policijo, ki se smatra že -za popolnoma neodvisno od prav;h gospodarjev, t. j. severnih Američanov, nastala že celo vrsta incidentov. V politionih krogih ne izključujejo, da so tudi ti neredki incidenti pripomogli k temu, da se je ameriško javno mnenje obrnilo proti De Gcullu :n njegovim afriškim pristašem. Medtem pospešuje alžirska komisija, ki je popolnoma pod degolističnim vodstvom, čiščenje v vojski ter odstranjuje vse elemente, ki niso zadostno vdani De Gaullu. Izkoriščajoč Giraudovo odsotnost je doslej odstavila 150 generalov in 30 admiralov, češ da je treba vojna poveljstva pomladiti. Med temi odstranjenci sta tudi general Prioux in admiral Michelies, načelnika glavnega stana Giraudove vojske oziroma mornarice. Nov indijski pozdrav šonan. 10. jul s Liga za indijsko neodvisnost je odredila da naj bo odslej geslo »Jaj hind«. kar pomeni zmago za Indijo, odslej pozdrav med Indijci namesto pozdrava ? pestjo, ki se odpravlja. Odre- ieno je nadalje, da se bo Candra Bose, predsednik lige. odslej nazva! -NT^thaj«, ter se pravi poglavar. t Stran 1 »SCOVEKSKI NAR O Dmisaria prosim za dovolienje. da to igrišče izroči našim naj-manišim ter hkrati prosim Aksc. prevzvišenega knezoškofa. naj ta prostor nedolžne irre in na vse njegove majhne obiskovalce prikliče božu blagoslov, sem prepričan, da tolmačim prisrčno misel vseh prebivalcev Ljubljane z naj iskre ne jšo želio: na tej sončni, zeleni trati ^iaj se naš najmlajši rod razigra zdrav in vesel pod varstvom svoiih angelčkov varuhov in svojih dobrih mamic! Obvarovan naj bo pred letečim! ali plazečimi se rablji satanskih, narode uničujočih oboževalcev zlatega teleta, ki more otroke in matere. Na zdravem, sončnem zraku naj najmanjši Slovenci in naj-maniši Italijani, prav tako pa tudi njihovi niajhni gostje iz druge nove Evrope postanejo pri veselih igrah neločljivi prijatelji, da bi še. ko odrasejo, sodelovali na dokončnih zgradbah onega pravičnejšega in lepšega sveta, "ki je za njegovo ustvarjenje Duce prvi dvignil vero in meč ter za to zamisel dal sredstva. — Ofroci so počastili zlepo, precej dolgo zborno deklamacijo knezeškofa, potem so pa Še v zboru zapeli in dirigirala jim je deklica, menda sele 5 let stara. Stala 1e na stolu, sicer bi je sploh ne videli. — Po tem ljubkem prizoru je knezoškof opravil obred blagoslovitve, nakar je naslovil na otroke preproste besede, da so ga lahko vsi razumeli; pojasnil jim je pomen obreda in jim želel, da bi se na igrišču krepili ter rasli v telesno in duševno zdrave in močne člane človeške družbe. Opozoril jih je, da morajo biti hvaležni Bogu pa dobrotnikom, ki so jim naklonili ta leni prostor. Na tem igrišču naj bi se navadili v družnem življenju globlje ljubezni do bližnjega ter tesnejšega sožitja. — Otroci so poslušali s pobožno zbranostjo besede škofa, nakar so se mu zahvalili s pesmijo, ki so jo zaneH zopet ubrano v zboru: »Lepa si, roža Marila.« S tem je bila slovesnost sama na sebi končana in začela se je zabava za otroke in njihove občudovalce. Otroci so rajali v več skupinah na prostranem igrišču. Vpri-zorili so več igric in izkazalo se je, da so bili dobro izvežbani. Preizkusili so dobro tudi mali vrtiliak in gugalnice, končno so se pa okrepčali z malinoveem in drugimi dobrotami. Ob koncu so se jim pridružili številni odrasli, da je na igr:šču zavnlovala množica kakor na veseličnem prostoru. NEDELJSKI SPORT Zadnfi start v nogometnem prvenstvu cl mnogo spremenil položaja — Skupinski zmagovalci so: dvakrat SK Ljubljana in Mladika, Hermes ali pa Vič Ljubljana, 12. julija Dobre tri meneče trajajoče nogometno prvenstvo ljubljanskih klubov je končano. Z včerajšnjimi tekmami je bil popolnoma izčrpan ves spored. Moštva so se razvrstila po rapre lelnicah svojim močem primemo in. r. zen v enem primeru, menda ne bodo potrebne dopolnilne odločilne tekme. Zadnje kolo v nobeni skupini ni prineslo posebnih presenečenj. Glavne odločitve so dozorele že v prejšnjih kolih. Včeraj je So le za manj važna premikanja sredi in konec razpredelnic. Po zadnjem kolu je stanje po posameznih skupinah našleinje: V prvem razredu: SK Ljubljana Ljubljana - Tobačna tovarna 6:1 (2:1) Razpredelnica prvega razreda je potožila končni vrstni red že prejšnjo nedeljo: Ljubljana. Hermes, Mars, Tobačna tovarna. Zaradi izdatnih razlik v točkah včerajšnja tekma med Ljubljsno in Tobačno tovarno ni mogla s svojim izidom vplivati na tabelo in je bila le prestižnega pomena. Obe moštvi sta n? stopili z manjšimi rpre-membimi v svojih običajnih postavah. V moštvu Ljubljane je igral kot branilec Go-mezeli, v napadu T^b. tovarne pa Marenče. Kr-kovosti obeh nasprotnikov tega zadnjega prvenstvenega boja so že znane in jih zato danes ne bomo panovno opisovalL V moštvu Tob. tovarne je bil včeraj najboljši obrambni trio: Oblak. Nagode in Kisel. Zlasti Oblak je zelo zaslužen, da moštvo ni zalel še hujši poraz. Ljubljana je predvajala lepo kombinatorno igTo, ki je ugajala zlasti v podrobnih fazah, ker je bila piemišijenn izdelana. Obramba ni bila posebno zaposlena. Napad se je razigral, ko je bil po prvem polčasu strt odpor Tobačne tovarne. V splošnem je bila včerajšnja tekma med Ljubljano in Tob. tovarno i repriza prve v začetni polovici. Minila je brez izpada in sta obe moštvi zaigrali fair, za kar zaslužita pohvalo. Vreme je bilo tekmi naklonjeno in je V večernih urah že popolnoma popustila popoldanska vročina. Na igrišču Hermesa, kjer je bila odigrana, se je nabralo okoii 600 gledr10 rrtdll ie S-jcc s stranskima sodnikom. .r"fcšnHcnm in Kastelicem. V vodstvo ;e prišla Ljubljana po 8. mi- nutah igre po Bertonclju. Isti igralec je potem v 22. minuti povišal na 2 : 0. Žo^o je spravil v mrežo z glavo. V 40. minuti je souz^k zaradi favla v Kazenskem pro-Storn. c'*Kt*ral enajstm trovko proti Ljubljani. Tako je Rot zabil častni zgoditek za svoje moštvo. V drugem polčasu je Ljubljana povišala še štirikrat: v 9. minuti Lah iz enajstmetrovke, dve minuti kasneje Vodeb z glavo, v 24. ;n 29. minutj pa je bil dvakrat uspešen Kroupa. Koti 7 : 3 za Ljubljano. Zaključna razpredelnica prvega razreda izgleda takole: 6 6 0 0 35: 7 12 6 4 O 2 13 :14 8 6 2 0 4 11 : 20 4 6 0 0 6 4:22 0 Ljubljana Hermes Mars Tob. tovarna metroVko -"e realiziral Zadel. V:cani so izenačili v 25. minuti po levem krilu Korošcu. Imeli so Se precej drugih zrelih položajev, niso jih pa znali izrabiti. V drugem polčasu se rezultat ni nič spremenil. V 14. minutj je prišlo do trčenja med vratarjem Žab jaka in napadalcem Viča Kovnčičem. Vratar je dobil močan udarec v vrat in so ga morali prenesti v garderob^ kjer si je kmalu za silo opomogel. 2abjak je do konca igral samo z 10 igralci. Fremcč V;ča kaže tudi razmerje kotov: 7 : 3 za Vič. Končno stanje razreda je: Mlad'ka ža bjak Korotan Vič v razpredelnici drugega 21 : 10 15 : 9 12 : 13 7:23 11 6 6 1 Med rezervami: SK Ljubljana Zadnje tri tekme rezerv so se končale z zmago Korotan a, ki je premagal Hermes 1 : 0, Mladike, ki je porazila Zabjak 2 : 0 ;n Marsa, ki je nadvladal Vič 2 : 1. Razpredelnica it* nasledn ja: Ljubljana 6 6 0 0 17 : 5 12 Korotan 6 5 0 1 15 : 8 10 Mladika 6 4 0 2 17 : 8 8 žab jak 6 2 1 3 13 : 11 5 Hermes 6 1 1 4 9 : 8 3 Vič 6 1 0 5 7 : 21 o Mars 6 1 0 5 6 : 23 2 Med mladina; Hermes aH Vič Odprto je ostalo vprašanje zmagovalca v mladinskem prvenstvu. Na zelenem polju Je ta. čast pripadla Hermesu. Ker pa mora »veza rešiti ie protest Viča proti verifikaciji tekme Vič—Tobačna tovarna, bo morda naslov zmagovalca šel na Vič. Ce zveza ugodi protestu, bo Vjc imel enako število tečk in boljši količnik kot Hermes. Vprašanje zmagovalca se bo potem rešilo bržkone na posebni odločilni tekmi. Najvažnejša tekma v mladinskem prvenstvu med Hermesom in Ljubljano se je končala z zmago Hermesa 1 i 0- Ker zab-jak proti Viču včeraj ni nastopil, bo ta tekma verificirana 2 : 0 v korist Viča- Mladika je premagala Mars 5 : 1. Razpredelnica mladinskega prvenstva je brez upoštevanj?. Vičevega protesta naslednja: Hermes 6 5 0 1 9 : 3 10 Vič 6 4 1 1 12 : 4 9 Mladika 6 4 0 2 21 : 6 S Tob. tovarna 6 3 1 2 19 : 11 7 Ljubljana 6 3 0 3 16 : 3 6 Mars 6 1 0 5 4 : 22 2 Zabjak 6 0 • 0 6 0 :32 0 s— Sestanek v*eh delegatov klubov sodelujejo na mladinskem turnirju S. K. Marsa, bo danes ob 17. v pisarni nogometne zveze. Prosimo vsi in točno! "— Odbor SK Marsa. Pokrajinsko juniorsko lahkoatle.sko prvenstvo Nastopilo je Z4 mladih atletov Hermesa, Vica In Planine Moštven? plaketo si je priboril Hermes V drugem razredu: SK Mladika Vič-Žabjak 1:1 (0:0) V tabelj drugega razreda še ni bilo razčiščeno vprašanje drugega in tretjega. Poleg Korotan a se je za drugo mesto potegoval tudi fcabjak ki je včeraj igral z Vičem, šentjakobčanom je uspelo iztrgati Vičanom eno točko in z boljšim količnikom zasesti drugo mesto pred Korotanom. ki ima enako število točk. Polovični uspeh je bil včeraj za Žabjak precejšnja, sreča. Ko bi bil napad Viča nekoliko bolj okreten in sodnik manj prizanesljiv, bi moštvo odhajalo z igrišča poraženo. Odločitev bi bila lahko padla že v času. ko so bile vrste 2abjaka Se kompletne. Tekmi, ki jo je sodil Makovec, je prisostvovalo le malo gledalcev. Odigrana je bila v dopoladnskih urah na igrišču Ljubljane. Vičan* so zamudili lepo priložnost, da dosežejo vsaj eno zmago. Trudili so se precej in so njihove vrste v polju prav dobro delovale, pred vrati pa ni bilo strelca. Nešteto možnosti je tako propadlo. Izkoriščena je bila samo ena. ki je prinesla edino točko. 2abjak je igral slabše kot v prej« Snjih tekmah. Zlasti je odpovedala napadalna vrsta, nekoliko pa tudi kruška, Zabjak je prišel v vodstvo Se v 9. minuti, ko je sodnik zaradi nenamerne roke, ki nI popolnoma nič vplivala na let &oge, prisodil mnogo prestrogo, zlasti glede ca značaj tekme, proti Viču najtežjo kazen. Enajst- Ljubljana, 11. julija. Na igrišču SS Hermesa v Šiški je lahko-atlctska zveza izvedla včeraj dopoldne pokrajinsko juniorsko lahkoatletsko prvenstvo. Prireditev se je začeia s tričetrturno zamudo, se je pa nato naglo in brez odmorov razvijala do konca. Prisostvo\alo ji je tudi nekaj gledalcev. Za tekmovanje se je prijavilo 31 juniorjev. Startalo jih je 24. Hermes jih je poslal v boj 15, Vič 7 in Planina 2. Pohvalo zaslužijo Viča-ni, ki neumorno delajo in kažejo, da bodo sčasoma poleg dobrih nogometašev vzgojili tudi izvrsten kader bhkoatletov. Večino prvih mest so odnesli Hermežani, ki so pripeljali najštevilnejše in tudi kakovostno najboljše zastopstvo. Splošno so vsi mladi atleti pokazali za svoje panoge mnogo prirodne nadarjenosti, nekateri tudi /e nekaj tehnike. Doseženi rezultati so, upoštevajoč vse okolnosti, prav dobri. Tekmovanje se je začelo s tekom na 100 m. Favorit je bil Planinec Kadunc, ki je imel največjega nasprotnika v Hermežanu Galienu. Premagal ga je v zadnjih metrih in dosegel relativno1 dober čas 12.5. Za tretje :n četrto mesto sta se ves čas berila Viča na Končan in Podlipec. Sodniki so ob enakem času prisodili boljše mesto Končanu. Pri skoku v višino je zmagal Hermežan Jurcn, ki se bo gotc\ ■ razvil v izvrstnega skakača, saj ima zato \sc -.lesne prednosti. Poleg drugoplasiranega Krap. a je ugajal tudi mali Savrič. V teku na 300 m sta bila dva predteka. V prvem je zmagal Hermežan Kraptž s 43.1, v drugem pa Hermežan Zupane s 43.4. V finale sta se uvrstila tudi Vičana Zoppe in Justin. V odločilnem teku je bil daleč najboljši Kra-pež. ki si je priboril do cilja več metrov naskoka pred Zupancem. Čas 42 sekund je prav dober. V metu krcgle je bil najboljši Planinec Magister z 10.69 m. Le 2 cm za njim je zaostal Hermežan Dolničar. V metu diska je zmagal Vičan Končan s 27.86 m. V metu kopja je bil pni Hermežan Dolničar s 36.47 m. Huda je bila borba za mesta v skoku v da- ljino. Prvo mesto je zasedel zaslužene Henne-žan Zupančič, ki je edini dosegel 5 m. Drugi je bil Vičan Podlipec. V teku na lOoOm je bilo med četvorico tekačev precej boja. V finišu se je uveljavil Bezlaj. medtem ko sta se Pisker in Bizjak borila do konca in je Pisker dosegel le malenkostno prednost. S tem je bilo prvenstvo končano. Razpisano plaketo si je priborilo moštvo Hermesa. TEHNIČNI REZT7I/TATI SO: tek na 100 m: 1, Albin Kadunc (Pl.) 12.5, 2. Bojan Galien (H.) 12.8, S. Leon Končan 13.2, 4. Zoran Podlipec (oba Vič) 13.2, 5. Rudolf Pisker 13.6 in 6. Zoran Za-loker (oba H.) 14.4; tek na 300 m: I. predtek: 1. Janez Kra-pež (H.) 43.1, 2. Slavko Zoppe 45.2, 3. Cvetko Kogovšek (oba Vič) 49.9; — II. predfcek: 1. Franc Zupane (H.) 43.4, 2. Branko Justin 43.7, 3. Rado Menart (oba Vič) 47.6; — finale: 1. Janez Krapež 42.0, 2. Franc Zupane (oba H.) 44.4, 3. Branko Justin, 4. Slavko Zoppe (oba Vič) 45.0; tek na 1000 m: 1. Slavo Bezlaj 3:01.0, 2. Rudolf Pisker 3:03.3, 3. Lado Bizjak 3:03.4, 4. 4. Ferdo Majdlč (vsi H.) 3:15.9; skok v daljino: 1. Franc Zupane (H.) 5 m, 2. Zvone Podlipec 4.84, 3. Branko Justin 4.43, 4. Cvetko Kogovsek (vsi Vič) 4.41, 5. Rado Menart (H.) 4.39, 6. Zvone Gorjup (V.) 4.20; skok v višino: 1. Marko J uren 1.50, 2. Janez Krapež (oba H.) 1.40, 3. Slavko Zoppe (V.) 1.40, 4. Stanko Savrič (H.) 1.40, 5. Bojan Zavasnik (V.) 1.35; met krogle: 1. Marjan Magister (Pl.) 10.69, 2 Marjan Dolničar 10.67, 3. Zoran Zaloker 9.85, 4. Lado Bizjak (vat H.) 9.55, 5 Zvone Gorjup (V) 8.67 m; met kopja: 1. Marjan Dolničar (H.) 36.47, 2. Bojan Zavasnik (V.) 33.10, 3. Sveto Zupančič (H.) 30.60 m; met diska: 1 Leo Končan (V.) 27.86, 2. Ferdo Majdič (H.) 21.08 m. Točke za plaketo: Hermes 86, V:Č 44 in Planina 12. Iz Srbije — Navodila za novi državni proračun. Srbski finančni minister je izdal navodila za novi državni proračun. Vsi resori morajo do 15. septembra predložiti ministru svoje osnutke proračunov s podrobnimi utemeljitvami. — Likvidacija delniških družb. Ministrski svet je odredil likvidacijo tistih delniških družb, ki so imele pred 1. aprilom 141. svoje centrale na ozemlju bivše Jugoslavije izven sedanje Srbije, in ki se niso reorganizirale v smislu odredbe z dne 5. julija 1941. Take podružnice morajo v 30 dneh pristojnemu sodišču javiti svojo likvidacijo. 15 dni po končani likvidaciji morajo biti predložene davčne prijave in likvidacijske bilance. Likvidacijski postopek se ne uveljavi, če se je ustanovila v Srbiji iz podružnice samostojna delniška družba ali če se ustanovi najpozneje v 2 mesecih po objavi te naredbe. V tem primeru prevzame novoustanovljena delniška družba vse pravice, dolžnosti in kapital bivše podružnice po bilanci zadnjega poslovnega leta pred novo ustanovitvijo. Prevzem premičnin itd. je oproščen vseh pristojbin. — Podaljšanje moratorija. Srbski moratorij za zasebne pravne obveznosti izpred vojnih Časov, za dolžnike, naštete v naredbi z dne 6. julija 1941. ki je potekel 30. junija 1943., je bil podaljšan za eno leto. — Ječmen žanjejo. V Posavini so začeli žeti ječmen. Pridelek bo zadovoljiv. Spodnja štajerska — Zborovanje županov. V Celju so zborovali oni dan župani. Vladni svetnik dr. Hecke je zborovalcem obširno poročal o raznih ukrepih oblasti za povzdigo kmetijstva. Vladni svetnik dr. Oberrascher je poročal o davčnih zadevah ter občinski finančni davčni politiki. Končno je go-vril še okrožni vodja Dorfmeister, ki je pozval zborovalce, naj tudi v bodoče po svojih najboljših močeh delajo na organizaciji in izpolnitvi občinskih uprav. — NOvi grobovi. V Dogošah pri Celju je umrl daleč naokrog znani posestnik Ignac Mutec, star 72 let. V Dolu pri Rogaški Slatini je umrla Neža Kos. stara 65 let. V Mariboru so umrli posestnik Vin-cenc Svar iz Velike doline pri Brežicah, star 65 let, vin i čar Anton Žnidarič iz Ljutomera in višji kontrolor Bogoljub časi, star 32 let V Vojniku je umrl upokojeni orožniški stražmojster Prane Kociper, star 80 let. V Celju so umrli Leo Kenci-jah. star 24 let. Josip Veselak, star 48 let in Franc Gorjanc, star 50 let, vsi iz Celja, dalje Dora Konstek roj. Trstenjak, stara 66 let. doma. iz Maribora. Frančiška Dol-šak. stara 3 leta. doma iz Veternika pri Kozjem, Ivan Korošec iz Zgornje Zevce, star 69 let in Franc Rakun iz Rečice, star 43 let. V Rogatcu so umrli Elizabeta Potočnik iz Bukovja, stara 51 let, Marija Ste-fancioza iz Dolnjega vrha, stara 77 let, Franc Bele iz Rogatca, star 75 let, in Antonija Skrabel iz Polenšaka. stara 56 let. V Slovenj i vesi je umrl Štefan Klemen, star 77 let V Središču ob Dravi so umrli Jakob Zadravec, star 77 let, Vincenc Lon-čarič, star 68 let, Ferdinand Sprager, star 60 let in Feliks Horvat, star 67 let. V Obrežju je umrl Martin Pichlmaver, star 65 let V Vuhredu so umrli Tomaž Mori, star 79 let, Peter Anderluh, star 62 let in Marija Lederhas. stara 70 let V Arlici je umrla Genovefa Brek. stara 65 let. V Planini je umrl Aleksander Pušnik, star 86 let. Pri Sv. Antonu je umrla Uršula Am- brož, stara 80 let. Na stanovanju v Mariboru so našli v četrtek zjutraj 65-letno perico Marjano Schneiderjevo. Najbrže jo je zadela srčna kap. — Odlikovanje. Kot prvi SpodnjeStaje- rec pri svojem polku je bil odlikovan grenadir Franc Frisek iz Gorenje vasi V celjskem okrožju za hrabrost na vzhodnem bojišču z železnim križcem i. stopnje, obenem pa povišan v desetnika. KOLEDAR Dane«; Pone.leljek, 12. julija: Mohor in Fortunat.. U A > A 8 NI J E PRIREDITVE Kino Matica: Ljubiea z masko. Kino Sloga: Rembrandt. Kino Union: Očetova ljubljenka. Kino Moste: Cardaa in Plesalka. VIL produkcija g-la^bene fcoie' »Slofro* ob IS. v šolski glasbeni dvorani. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trp 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murm^y©r, Sv. Petra cesta 78. Trebnje — Železniški most — mdvoz. iz Trebnjega v Grad je po kola vda d ji izročen prometu in je dovoljen prehod dnevno od 8. do 12. ure m od 16. do 17. ure. — Dež In nevihte. '/-^ več vini n^tg'aja deževje ljudem pri spravljanju sena. Od pri-četka košnje in vse do danes, ko pod koso padajo zadnje bUUe, neprestano spremlja deževje delo koscev in grabijic in je le-tožnjH košnja --mokrac, kakor pravijo kmetje, kadar jim v košnji nagaja deževje. Skoro ni Kmetovalca, ki bi se mu bilo letos posrečilo spraviti seno domov v lepem vremenu in je k.ikovr.-t sena zato za najmanj oO odstotkov slahfta, kot bi bila, sicer. Deževje nagaja tudi žetvi ječmena in zorenju pšenice. Letos so pokarala žita lepo, le žal, da so jih močni nalivi pritisnili k tlom in od poležanega žita gre precej v izgubo. Zlasti se to pozna pri nezreli pšenici, ki bi, če bi se v času zorenja kopala v solncu. obrodila najlepše. Tčtko je pa. tudi pšenici deževje močno Škodovala. Huda nevihta je po dolenjskem divjali tuli v noči ol četrt-ka na petek. Po hudem nalivu v četrtek popoldne se je prel, vi čer u r.cbo popolno.vi.! pooblačilo m k j" kmalu popclnoči razbesnela prava nevihti sprem, ljma z blisk< m in grmenjem. Neurje je trajalo skoraj celo noč in je posebno na žitih precej škode. — Občina objavlja: Lastniki £ Z.'ov ob pokrajinskih cestah Velika !>>k R čjo-sedo—Brez<>všca ter Velika Loka Čatež se obveščajo, da se bo izvršil posek v globino 150 m na obeh straneh imenovanih cest v smislu čl. 6, odst. 2 n red bo 87, od 8. maja 1942 XX, kakor je to b lo že določeno po poblaSčeni tvrdki MproOfl Ivan, trebnje, ki bo nato plačala lastnikom les po določenih cenah. Vsi prizadeti posestniki gozdov se opozarjajo, da. od se laj dalje teh gozdnih površin ne smejo sekati ter, da ne smejo na noben nač:n imenovane tvrdke ovirati pri uradnem poseku. V svrho določitve točnih mej vpoštev prihajajočih parcel se bodo prizadeti r>-sestniki dogovorili z zastopnikom tvrke. ki bo tozadevno posloval v bližnjih dneh nt Vel ki Loki. Razdelitev moke in surovega masla Prehranjevalni zavod Visokega komisa-riata v Ljubljani poziva trgovce in zadruge mesta Ljubljane, naj dvignejo nakazila za enotno moko, potrebno za razdelitev v drugI tretjini meseca julija, in nakazila za maslo v Gosposki ul. 12/1. po naslednjem abecednem redu: A—M dne 12. julija, M—2 dne 13. julija. Vsak trgovec naj se drži točno vrstnega reda, ker bodo zamudniki izgubili pravico do naknadnega nakazila. Potrošniki naj prevzamejo surovo maslo pri trgovcih do 17. t. m., ker izgube sicer pravico do nakupa. ZA VSAK SLUČAJ .— Danes prvič vidiš to dekle, pa že siliš v njo? — Kdo ve, da-U jo bom še kdaj videl? PRAKTIČNO — Jana. ti si vendar hotela kupiti leksikon! — Sem se kar s profesorjem poročila. Al dne V kinu UNION I prosegno con grande succeaso le repllche del film se nadaljujejo z velikim uspehom reprize filma ,ATTcmiONU ;u h* mt UK UilMplAjfpUTA RAGAZZA fOZOR! flDElt BOSTE f R A Z J l D E K l E I CHIARETTA GEILI -1 Stev. !55 Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne ed davi do objave novega cenika »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 12. julija 1M3-XXT. Stran 3 Ljubljana 12. julija, Z odlokom VIII/2 št. 363/14 je Visoki ko-misariat za Ljubljansko pokrajino dne 9. julija t. I. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene. ki veljajo od ponedeljka 12. julija 1943-XXI. zjutraj dalje do °bjave novega cenika. Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga pla-J&evati. so naslednje: Kislo zelje 4.; kisla repa 2.50; glavnata solata 3.70; radič 3.70; špinača 3.35; ohrovt 3; domača cvetača 3.35; kolerabice 3; rdeča m bela redkvica 3; grah 6; domači be-luši 7.60; rabarbara 4; peteršilj 4; rdeča pesa brez listov 3: nova repa brez listov 2; šopek zelenjave za juho 0.25; nova čebula 3; šalota 4; novi česen z zelenjem 4.50; stročji fižol 8; bučke 4; buče 2; kumare 6; novi krompir 3; osnaženi hren 4; liter borovnic 3.50; liter gozdnih rdečih jagod 10: češnje I. vrste 6* češnje II. vrste 5; jajca 2.50 komad. Kjer nf posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 10 na rdečem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti vse blago, naprodaj po teh cenah zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ce- niku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile zanj cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta. če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Visokega komisariata, odseka za določanje cen. odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora bit j obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 cente?imov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani do naredbah z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z dne 25, novembra 1942-XXI št. 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1941. M. s. Št. 358. BUANSKI KINEMATOGRAFI KINO SLOGA Čudoviti kinematografski posnetek življenja velikega umetnika-slikarja Rerabrandt-a. žalostna zgodovina tega nesmrtnega genija, ki ga tedanji svet ni razumel. Rembrandt V glavnih vlogah: E\vald BaHer, Gisela Uhlen in Hertha Feiler Režija: Hans Steinhoff Predstave ob: 14., 16., 18. in 20. uri KINO LNION Film, ki ga preveva nedolžno veselje in prekipevajoča mladost, v katerem premaga otroška iskrenost vse intrige in nakane zlobnih pokvarjencev... OSetova ljubljenka Chl&retta Oalli, Armando Fmlconi, Dina Galli in An na Vivaldi Predstave ob: 16.30. 18.30 in 20.30 uri iVNE VE KCVO MATICA Slavna CeSka igralka Lida Baarova in Gustav NezvaJ v ljubezenski romanci po noveli pisatelji Honore-ja de Balzaca Ljubica z masko Produkcija: Lucerna-Film-Praga Režiser: Otokar Vavra Predstave ob: 16., 18.30 in 20.30 uri — Minister Biggini na razstavi dalma* aijsfce arhitekture. Minister nacionalne vzgoje eksc. Biggini je posetil razstavo dalmazijske arhitekture, ki jo je organizirala akademija San Luca. Ministra sta spremljala slavni umetnostni direktor in akademijski predsednik Alberto Calza Bini. Eksc. Biggini je po končanem ogledu izrazil svojo toplo zahvalo senatorju Calza Biniju ter drugim organizatorjem omenjene razstave. — Gorizijski dijak rešil življenje sinu maršala von Bocka. Te dni se je vrnil z vzhodnega bojišča v G-orizio vseučiliščnik Adam Medvešček, rojen 1. 1919, ki je vpisan na medicinski fakulteti bolognskega vseučilišča. V avgustu 1942 je prispel z oddelkom sanitejcev na rusko bojišče, kjer je bil pri deljen zdravstveni službi šeste nemške armade, ki se je pod vodstvom von Paulusa bojevala na stalingrajskem odseku. Lani dne 6. septembra se je vrnil z letalom iz Stalingrada. Prišel je v poljsko bolnišnico, kamor so se zatekali številni ranjenci iz prve vojne črte. Ker ni bilo dovolj zdravnikov, je pričel Medvešček prostovoljno zdraviti grenadirje, ki so bili ranjeni od drobcev ročnih bomb. Maloštevilni zdravniki niso mogli zapustiti onih, ki so prišli iz prednjih položajev in ki so bili zaupani njihovemu zdravljenju. Med ranjenci je bil tudi narednik. Potreben je bil nujne operacije. Drobec granate ga je bil ranil v osrčnik. Medve-šček se ni pomišljal. četudi ni bil za to pooblaščen. Zavedal se je. da gre za človeško življenje. Potegnil je drobec granate iz ktvaveče rane. Nekaj dni pozneje je šele izvedel, da je s pogumno odločitvijo rešil življenje sinu maršala von Bocka. V znak priznanja je podelil Hitler gorizijskemu sanitetnemu kaporalu železni križec I. in II. razreda ter mu sporočil svojo osebno pohvalo. Tudi poveljnik A. R. M. I. R.-ja ga je odlikoval z vojnim križcem- Vrb vseučiliščnik je prejel še dragi vojni križec. (Piccolo.) — Srečonosne številke. Pri nadaljnjem žrebanju 4n/» zakladnih bonov z zapadlostjo 15. sept. 1951 so bile izžrebane sledeče nagrade po 100.000 in 50.000 lir: Serija Al: Dve nagradi po 100.000 lir za štev. 789.439 in 914.149. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 993.396; 1,518.276; 1.539.503 in 1.569.632. Serija A2; dve nagradi po 100.000 lir za štev. 300.864 in 1,407.944. Štiri nagrade po 50.000 Hr za štev. 337.946; 984.12-; 1.344.423 in 1,477.877. Serija A3: Dve nagradi po 100.000 lir za štev. 1,155.137 in 1,513.792. Štiri nagrade Po 50.000 lir za štev. 986.493: 1,309.377; 1,425.594 in 1.469.317. Serija A4; Dve nagradi po 100 000 lir za štev. 279.302; 724.290: 1.484.444 in 1,588.241. Serija A5: dve nagradi po 100.000 lir za štev. 122.249 in 1,230.730. Štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 111.389; 500.855; 986.515; 1,597.332. — Smrt dveh senatorjev. V Rimu je umrl senator Massimo Di Donato. Pokojnik je bil rojen pri Salermu 12. januarja 1874. Leta 1896 je pričel svojo karijero v zakladnem ministrstvu; 1. 1915 ie bil imenovan za državnega svetnika. Bil je član vrhovnega sveta javnih del in upravnega sveta pošte ter brzojava. Bil je nadalje član raznih izpitnih komisij za dipioma- tično karijero in svetovalec v zunanjem ministrstvu. Med prvo svetovno vojno 1915—1918 je bil sodnik vrhovnega vojaškega in mornariškega sodišča. V Ceri-gnoli pri Foggiji pa je umrl senator Ev- gen Maury di Morancez. Pokojnik je izšel iz starodavne poljedelske, zelo bogate družine. Leta 1890 je bil prvič izvoljen za narodnega poslanca, 1. 1895 ie bil na novo izvoljen. Bil je komisar Italije in Belgije v poljedelskem razsodišču za svetovno razstavo v Parizu 1900. Pozneje je postal državni podtainik. — 350 vojnih ranjencev v papeževi av-cHJencJ. V splošni papeževi avdijenci je bilo sprejetih 300 vojnih ranjencev. 50 pohabil encev. ki so v prevzgojevalnih središčih in 500 parov mladoporočencev. Na vse je naslovil Pij XII. primerne izpod-budne beseđe. V kraljevski dvorani, kjer je bila zbrana množica vernikov, je podelil apostolski blagoslov. — Milijon lir za borbo proti raku. Iz Benetk poročajo: Plemenit dobrotnik je nakazal te dni predsedniku združenih javnih bolnišnic v Benetkah milijon lir v zakladnih bonih 1951. Visoka vsota je namenjena zgradnji novega paviljona za radiološki zavod in središča za borbo proti novotvorbam. — Svečana otvoritev rimske poletne •peme »ezone. v rimskem gledališču »Brancaccio« je bila te dni svečana otvoritev poletne operne sezone v Rimu. Uprizorili so Verdijevo »Moč usode«, dirigent je bil Mario Cardone. K otvoritveni predstavi je bilo povabiienih 200 vojnih ranjencev, ki se zdravijo do raznih rimskih bolnišnicah. Navzočni so bili tudi rimski predstavniki, med njimi glavni ravnatelj italijanskega tiska nac. svetnik Mezzaso-ma. predsednik O. N. D. nac .svetnik Mario Colesarti in generalni podpoveljnik G. I. L.-a Feliciani. V vodilnih vlogah so sodelovali odlični solisti Carla Castellani, Francesco Beval. Mario Pierotti. Irma Co-lasanti, Novelli in Zagonara. Poletna operna sezona v Rimu bo trajala nad mesec dni. Na repertoarju so najbolj znana, najpopularnejša italijanska operna dela. — Na polju slave je padel poročnik pilot Avguštin Jurij Cigala. Udeležil se je neštetih letalskih bojev nad Malto, Tunisom, Neapljem in Sardinijo. Dne 11. junija t. 1. se je prostovoljno javil svojemu poveljniku za polet proti nekemu sovražnemu izvidniškemu letalu. V hrabri boibi je žrtvoval svoje življenje. Po rodu je bil iz Milana. — Prve železniške sprevodnice. Na nekaterih vlakih milanskega železniškega oddelka so nastopile te dni svojo službo-prve železniške sprevodnice. Spremljajo vlake in opravljajo nadzorstveno službo po vlakih. Vsaki sprevodnici je dodeljen sprevodnik, ki ji tolmači dolžnosti službe. Cim bodo uvedene, bodo sume opravljale sprevod niš ko delo. — Častnik ujetnik v Indiji se poroči « nevesto iz Viareggia. Iz Viareggia poročajo: V cerkvi sv. Pavlina je bila te dni svečana pooblastilna poroka pehotnega poročnika Renata Bernardinija, bojevnika iz Vzhodne Afrike, z gospodično Lilijo Baroni. Bernardini je prišel v ujetništvo v februarju 1941, nakar je bil prepeljan v Egipt, Palestino in slednjič v Indijo. Sedaj se nahaja v neT>em koncentracijskem taborišču pri Bombavu. Poroki so prisostvovali vsi italijanski častniki ujetniki, od katerih sta bila dva kot priči. V uuaur>ojod ud p^o^auiopeu al" ed ni§2ajBiA obredu ženina njegov oče. — Vrnil se je iz u.ietništva in rešil po-Upljajočemu se otroku življenje. Mornar Peter Fattorello se je nedavno vrnil iz vojnega ujetništva. Te dni je. četudi še bolan, rešil življenje štiriletnemu Evgenu Bucciolu, ki je med igro s sovrstniki padel v kanal »Piavon«. Deček bi bil nedvomno utonil, ko bi se ne bil pognal za njim v kanal Fattorello in ga v zadnjem hipu potegnil nad vodno površino ter ga spravil na kopno. Dečkovi starši so poklonili rešitelju lepo darilo. — Nagrade po 100.000 in 50.000 lir. Pri nadaljnjem žrebanju zakladnih bonov z zapadlostjo 15. septembra 1951 so b;le izžrebane sledeče številke: V seriji Ali dve nagradi po 100.000 lir za štev. 838 630 in 1,436.-609. Štiri nagrade po 50.000 lir za Št. 119.479; 538.051; 1.112.505; 1,194.319. V seriji A12 dve nagradi po 100.000 lir za št. 1.007.210 in 1,921.575. Štiri nagrade po 50.000 lir za št. 20.271; 541.140; 1,176.215; 1,736.453. V seriji A13: dve nagradi po 100.000 lir za št. 1,021.499 in 1,169.337. Štiri nagrade po 50.000 lir za št. 423.485; 963.416; 984.844; 1 ,342.748. Serija Al 4: dve nagradi no 100.000 lir za št. 4ll.rjo7 m 1,345.648. Štiri nagrade po 50.000 ur za Št. 955.311; 1,357.292; 1.567.209; 1.931.325. — Ljudsko gibanje. Dne 8. julija je bilo v Triestu 13 rojstev. 8 smrtnih primerov in pet Dorok. — Zegnanje v Roianu. V nedeljo je proslavila roianska župnija na svečan način god svojih župnih patronov sv. Mohorja in Fortunata. Ob osmih je imel roienski župnik mons. Drius slovesno sveto mašo. Ob devetih je bila tradicionalna proščenj- ska procesija, ki se je zaključila z apostolskim blagoslovom. K svečanosti so prišli tudi verniki iz drugih triestinskih župnij. Člani zbora Verdijevega gledališča so izvajali I. pontifikalno mašo akademika Lovrenca Perosija. — Zlato poroko sta praznovala te dni pri sv. Justu vzgledna zakonca Terezija in Ivan Scocciai. _ Koncert v Dantejevem liceju. V dvorani Dantejevega liceja v Triestu je bil te dni drugi koncert G. U. F.-a. Nastopila sta basist Mario Tommasini in sopranistka Bruna Vecchiet. Na sporedu so bile Verdijeve, Puccintje in Belliniieve skladbe. s_ Baletna matineja v Filodrammatico. v nedeljo dopoldan ob 9. se je pričela v dvorani Filodrammatica v Triestu zanimiva baletna matineja, na kateri so izvajale razne plese gojenke šole Marije Je- sipove^^ ^ nezgode. 51-letni električar Henrik Zorzetti iz ulice Fabbio Se-vero se je opekel pri dotiku z. neizohra-no električno žico na desnici in levici. 21-letna Paskva Fregnon iz ulice Gambini 43 se Je ori delu porezala na desni nogi. Ponesrečenca sta se zatekla v tnestmsko bolnišnico, kjer se zdravi tudi 43-letna Marija Marcuzzi iz ulice Oriani 4, ki ima po vsem telesu poškodbe od udarcev. — Nesreče. V ljubljanski bolnišnici se zdravilo naslednji rjonesrečenci: Franja Zadnikar, 7-letna hči posestnika iz Crne vasi, si je na slamoreznici porezala prste desnice. — Fr. Novak. 56-!etni mizar iz Ljubiiane. se je ranil na levici. — Antona Lipničarja, 50-letnega delavca, je pod-sulo ter je močno ranjen na levi nogi. — Marija Krašovec, 66-letna posestnica ?z Vel. Lašč. si je pri padcu zlomila desnico. — Ivana Bovhan. dveletna hči posestnika iz Mokronoga, si je pri padcu zlomila desno nogo. — Neža Vesel. 63-Ietna posestnica z Blok, si je pri padcu zlomila desno nogo. IZ LJUBLJANE —Ij Tanja Zerjav-Ehrlichova umrla. Včeraj zjutraj je umrla v Ljubljani hčerka pokojnega ministra dr. Gregorja Žerjava ga. Tanja Zerjav-Ehrlichova. Zahrbtna bolezen je prestrigla nit življenja v najlepši dobi mladi gospej vdovi po ing. Ehrlichu. potomcu ugledne zagrebške družine. Isti bolezni je podlegel tudi njen soprog. Pogreb blage gospe bo jutri ob 15. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji lahka zemlja, žalujočim naše iskreno sožalje! —Ij Dva dneva brez dežja. V soboto je zračni tlak močno narasel in upali smo, da bo v nedeljo najlepše vreme. Toda vreme se je začelo sprevračati že v soboto popoldne. Zopet Je zapihal jug in se je pooblačilo. Vendar vsaj ni deževalo. Maksimalna temperatura v soboto ni bila posebno visoka; znašala je 22.6°. Včeraj je bila za stopinjo višja. Popoldne se je oblačilo, vendar smo ujeli tudi nekaj sonca proti večeru. Davi je bilo nebo skoraj povsem čisto in sonce je začelo sijati na vse zeodaj. Zato je bila minimalna temperatura tudi precej visoka; znašala je 14.9°. Zračni tlak je včeraj malo naraščal. Davi je znašal 763 mm. —Ij Delo na cesti. Pred dnevi so začeli popravljati znano Emonsko ulico na odseku od križišča Aškerčeve in Cojzove ceste proti Trnovemu. Ta del še ni urejen, ker stoje mnoge stare hiše v krivi črti. Ulica pa je kljub temu pomembna, saj je najvažnejša zveza mestnega središča z lepo se razvijajočim okrajem. Cestišče so najprej s posebnim plugom preorali, nakar so spodnjo plast poravnali in na novo posuli. Dela so hitro napredovala in urejeno cestišče bo uporabno za kakršen koli promet. Pri urejevalnih delih upoštevajo seveda tudi hodnike za pešce. —Ij Cepljenje zoper davico za zamudnike. Zopetno cepljenje proti da vici, ki je bilo razglašeno in opravljeno že pred več tedni do pregledu vpisanih obvezancev, ni izpadlo tako. kakor je mestni fizikat od staršev pričakoval, čudimo se, da starši tega cepljenja za obvarovanje otrok pred davico ne smatrajo za tako potrebno in resno, kot bi upravičeno pričakovali. Objavili smo že večkrat, da je to cepljenje obvezno in da bodo starši onih otrok, ki se cepljenja ne bodo udeležili kaznovani. Da Dokažemo dobro voljo in ne bo treba proti staršem, ki niso pripeljali svojih otrok ne k prvemu, drugem« ali tretjemu cepljenju, izvajati strogih kazenskih odredb, ki jih določa zaken. bo za zamudnike ta teden izjemoma še cepljenje in to od 13. t. m. do vključno 20. t. m. od 4. do 5. popoldne v prostorih mestrega fizikata v Mestnem domu na Krekovesn trgu. Oni starši, ki se tudi temu poslednjemu pozivu ne bodo odzvali in se ne bodo zadostno opravičili, bodo občutili kazenske odredbe zakona. —Ij Na državni klasični gimnaziji bodo sprejemni izpiti za prvi razred srednjih šol dne 23. in 24. julija. Učenci naj pridejo dne 23. ob 8 v novo uršulinsko poslopje v Subičevi ulici in prine?o s sebo;, peres-nike, papir dobe v šoli. Kdor še ni izro- čil ravnateljstvu rojstnega lista in spričevala O 4, razredu ljudske šole, mora prinesti tudi ti dve listini s seboj in ju oddati v ravnateljevi pisarni pred izpitom. Izpiti bodo končani v soboto dne 24. okrog 18. — Ravnateljstvo. —Ij islandski ribič je najboljši roman znaneg:. francoskega romanopisca PieiTe Lotija. Pisatelj slika z živo beselo zinimi-vtisti pomorskega Življenja, opisuje pestrost eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava p—blem ljubezni In ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik in je delo pravkar izšlo v ziiozbi knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. —Ij Pcgreb pokojnega Turrin^viča Jožeta, uslužbenca splošne bolnišnico v Ljubljana bo danes. 12 julija ob x>o\ 3. uri popoldne z Zai kapelice sv. Jožefa. Kazni za prestopke živilskih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem konr-slarijatu objavlja: divilni komi^nrijat z& logaški okoliš je v mesecu juniju t. 1. izrekel naslednje kazni zarad' prekr-"kov živilskih predpisov: Zaradi opuščene izročita svinjskih kož trgovcu, pooblaščenemu za zbiranje: Marijan Antonija, Rovtc 5. in Piv Josip. Pctk^vee 18. oba po 200 lir cslobe. slednjemu je bilo zaplenjeno tudi blago; zaradi opustitve prijai'e zakola e;ie?a praška: JuTJcvčič Elizabeta. Grahovo 30, 500 lir, globe; zaradi mletju žita brez dovoljenja: Tckavec Ivan. Cerknica 27. 500 lir globe; zaradi nedowljenega strojenja koz: Sirce Frančiška. Petkcvec 9, 2500 l;r globe in zaplemba blaga; zaradi prevoza krompirja brez dovoljenja: Gornik Anton. Grahovo, 600 lir globe; zaradi nerednega vodenja spiska o prihodu in odhodu racio ni ranega blaga: Zupan Ela, Rakek 162. 200 lir glc.be: zaradi nedovoljenega izdelovanja, surovega masla za druge osebe: Modrijan Antonija, Rcvte 5. 200 lir globe m zaplemba blaga; zaradi povišanja cen vinu: Puntar Sfcefasnija. Dol. Logatec 41, 500 lir glebe; zaradi opuščene prijave pridelovanja koruze, krompirja in fižola: Modic Jos;p», Markovec 16, 500 lir globe in zaplemba blaga; zaradi skrivnega zakola in zaradi opustitve izročitve kož trgovcu, poverjenemu za zbiranje: Rupnk Anton. Žibrše 2. 600 lir globe in zaplemba blaga; zaradi skrivnega zakola: JCommec Andrej. Planina 144. 500 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi istih prekrškov je civilni komisarijat novomeškega okoliša v mesecu maju izrekel naslednje kazni: zaradi navijanja cen: Picl Srečko, čevljar, Rcžekova 1, Novo mesto, 100 lir globe; Knci-ier Marija, prodajalka sadja, Šukljetova 3, Novo mesto. 250 lir globe; Primec Rudolf, čevijar. Brod 27. cbčina Smihel-Stcpiče, 150 lir globe; Mali Ignacij, čevljar, Arkova 6. Novo mesto, 150 lir globe; Vidmar Marija, gospodinja. Kratka uhca 1, Novo mesto, 25 lir globe; Vesel Josip, čevljar, Gotna vas 50, občina šmihel-Stopiče, 150 lir glebe; zaradi opuščenega izvešenja cenika za blago in zaradi nerednega vodstva spiska o prihodu in izdaji racioniranega blaga: j?a\lin Franc, trgovec. Zagrebška 13, Novo mesto, 300 lir globe; zaradi nedovoljenega mletja zttb: AliŠič .Marija, mlinarica. Zalog 16. cbčina Prečna, 250 lir globe in zaplemba blaga; Kovačič Anton, mlinar. Hrib D, občina Smihcl-Stopiče, 50 lir globe; zaradi nedovoljenega nakupa rac. blaga brez dovoljenja in brez odvzema žh'tlskih odrezkov ter zaradi skrivnega zakola prašiča: Kodrič Jcsipina, posestnica, Mihovica, občina Št. Jernej. 150 lir globe in zaplemba blaga; zaradi nedovoljenega nakupa racioniranega blaga po zvišani ceni: Cizelj Marija, gospodinja, Št. Jernej 47; Turk Zofija, gospodinja, Ciglar jeva 32. Ljubljana; m Balon Beti, Kolodvorska 2, Novo mesto; vse tn po 50 lir globe in zaplemba blaga; zaradi opuščene prijave prodaje prašiča in zaradi prevoza žita brez mlevskega lista: Ga-zdova Josip, posestnik. Št. Jo^-t 8, občina Šmi-hcl-Stopiče. 100 lir globe; zaradi nedovoljene prodaje racioniranega blaga po zvišani ceni: Kalčič Antonija, delavka, Vinica 33, občina Šmarjeta, 50 lir globe; Dular Josip, Jurka vas 8, obč.na Šmihel-Stopiče, 150 lir globe; Kavšek Franc, delavec, Vavta vas 21, občina Šmihel-Stopiče, 150 lir globe; zaradi nedovoljenega nakupa živil: Sušter-šič Ivan, železničar. Opekarska 10, Ljubljana, 100 lir globe in zaplemba blaga; Tomfc Fran- čiška, gostilničarka Kandii^ka 5. Novo mesto, 2oo |ir tjlobe; s; .rod t nedovoljenega nakupa rat:: eni ranega blaga in zaradi prevoza iith v mlin brez miev- sfccga do^jenja: Tomič lynacM. /eitviličar. .Srebrniče 9. občina Smihei-Stopulc, 200 lir globe in zaplemba biaqa; zaradi nedx>\ke 3 90 Ure za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2 70 Ure; fižol 6 lir za Kg 2. Jedilno olje < olivno) 14.70 Ure za liter: surovo maslo 28 40 lire za Kg; * Lin na so-Ijena 19 lir za Kg; mast 17 Hr za Kg. 8. K«, 4% vinski 6 35 ure za liter. 4, Mleko 2 50 Ure za Uter: Kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15 90 lire za dr.zo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 6. Sladkor: aladkorna sipa 8 25 lire za kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razlagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani '3360 iir^ za stot; mehka roblanci (zaman je )t približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda nziagana drva 40 ilr za stot; enotno mlio, Irj vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. MALI O G L A SJ VELIKE SVETLE LOKALE za skladišče, hlev ali vinsko klet, z lepimi pisarniškimi prostori takoj oddam. — Pojasnila: Celovška cesta št. 160. PES ČUVAJ, ne velik, mlad — se kupi. — Ponudbe z označko in ceno na oglasni oddelek ^Slovenskega Naroda . N- .57-1 ALI ULS-SE NE VKSfE, 3a vam oglas v >Slo» venskem Narodu« odvzame vse Vaše skr-oi ? Ce iščete službo ill stanovanje, če žtll-|&t karkoli kupiti, se jornite oa oglas ni od-lelek »Slovenskega j zaroda«. KJ Vam bo a i :enenim oglasom iz-t DoUti željo. SUHE GOBE Ml po najviSji dnevni ceni kupuje Sever A Komp. Stran 4 »SCOTTEN^SKI NARODt, poncdril^ 12. Jnn> «»=300. Haiširjenje ljubljanskega vodovoda Ob oddaji del za novi Ljubljana 12. julija. Da je Ljubljana na glasu kot zdravo mesto, je treba v veliki meri pripisovati dcbn vod: ljubljanskega vodovoda. Mesto se ie zelo razširilo in zdai je postalo aktualno vprašanje razširitve njenega vodovoda. Ljubljanski vodovod je sorazmerno oolgo ustrezal potrebam mesta, tako da se prvotne vodovodne naorave niso posebno mnogo spremenile. Nespremenjen je ostal rezervoar v tivolskem gozdu, a v zadnjih letih so že resno mislili tudi na njegovo razširitev, kar je bilo razvidno iz mestnega proračuna. Nedavno so bila razpisana dela za novi rezervoar in najbrž se j:h bodo kmalu lotili. Ob tei priliki bo naibrž koga zanimala zgodovina našega vodovoda, ki ie začel delovati 29 junija 1890. Ko je mesto še dobivalo vodo iz vodnjakov Potreba po dobri, zdravi pitni vodi je bila. očitnu v Ljubi iani že dolgo. Ze leta ISTO. je ljubljanski občinski svet sklenil ustanovitev posebne komisije za preiskovanje vode iz mestnih vodnjakov. Dotlej vede še niso kemično raziskovali. Prejšnje ča~e tudi še ni bila razvita bakteriologija. saj so se še ob koncu prejšnjega stoletja prepiral:. ali voda res prenaša LMezenske kali al; ne. L. 1870. je pa komisija dala v preiskavo vodo ljubljanskih vodnjakov. Tedni ie bilo v mestu 12 javnih vodnjakov in več za^ebn^h. Vodnjaki niso dajali vedno dovolj vode. Razumljivo je, da je bila kak^vo-t vode posameznih vodnjakov precej različna. Kemična preiskava je pokazala, da ni bila voda nobenega ljubljanskega vodnjaka res dobra, po večini je pa bila zdravju škodljiva. Spoznali so. da je treba nekaj ukreniti: ogroženo je bilo zdravje vsega mestnega prebivalstva. Razen tega vodnjaki n:so dajali dovolj vode. Na.jbeiiša rešitev bi bila seveda, da bi mesto dobilo vodovod. Vendar tedaj ie niso mogli misliti na preskrbo vsega me-sta z vodovodno vodo. Skušali so izbrati srednjo pot. Zato je komisija 1. 1876. predlagala, naj bi postavili na Marijinem trgu vodnjak, ki bi ga napajala voda iz tivolskega vodovoda. Razen tega je bil potreben vsaj še en vodnjak. Predlaga', so, naj bi ga izkopali na tedanjem Križevniškem trgu (zdaj Napoleonov). Predlogi so bili sprejeti, do uresničenja p*a ni prišlo. Ustanovitev vodovodnega odseka 21. decembra 1882 je bil na predlog poznejšega župana Ivana Hribarja ustanovljen vodovodni odsek, ki ga je sestavljalo 6 članov. Predsednik je bil Hribar. Naloga tega odseka je bila. da reši vprašanje, kako bi naj preskrbeli Ljubljano z dobro vedo. Ze od začetka so mislili na vodovod. Vendar člani odseka niso takoj soglašali, di mora mesto dobiti vodovod. Nekateri so mislili, da bi bila preskrba z vodo nvMierno urejena, če bi pomnožili število javnih vodnjakov in razširili tivolski vodovod, vendar je prodrlo spoznanje, da ie vodovod nujno potreben, če naj mesto dobi zdravo vodo. Od kod bi naj dobivali vodo? Toda laže se te bilo odločiti za vodovod kakor najti primeren kraj v ljubljanski okolici, kjer bi naj zajeli vodo ter jo napeljali v mesto. Najprej je bilo treba dognati, koliko vode mesto sploh potrebuje. V vodovodnem odseku so mislili, da bi bilo p«"' 60 litrov vode na prebivalca in dan dovolj. Kako skromni so bili tedaj, ko še niso poznali kopalnic in ne stranišč na splakovanje ter niso tudi škropili cest, "»previdimo že iz tega: 1. 1941. je znašala poraba vode v Ljubljani na prebivalca in dan povprečno ^68 litrov! Ko so pred f?0 leti razmišljali o vodovodu, je Štete Ljubljana le okrog 30.000 prebivalcev. Zdaj prejema vodo iz ljubljanskega vodovoda skoraj štirikrat več prebivalcev. Po tedanjih računih bi bilo dovolj po 18.000 hektolitrov vode Vendar so računal: tud: na razvoj mesta ter so sklenili narediti vodovod z zmogljivostjo do too litrov vode mi prebivalca in dan, to se prav' skupaj 30.000 hI. Potem je pa bilo treba najti primerne vire vode. Vodovodni odsek je začel delovati 1. 1883. Pripravljalna dela so trajala do 1. 1390. Dotlej so s pomočjo veščakov proučili vodne razmere v ljubljanski okolici in izdelali na-čr4c. Tosebno natančno so preiskali kakovost vode. Hidrotehniki so navrtali tla treh krajih, in sicer med Ljubljano in S. mi na Brinju (Ljubljansko polje) in n i veh krajih, prav tako na Ljubljanskem polju. Analiza je pokazala, da je bila vod na Brinju zelo dobra. Prav tako je bila dobra voda drugih virov in vodnjakov na vzhodnem in severovzhodnem delu mesta, ker je po svojem izvoru ista. n sicer iz podzemeljske vodne žile nekaj podatkov iz zgodovine ljublj (reke) gorenjske kotline. V Ljubljano so povabili znanega geologa D. Stura. ravnatelja državnega geološkega zavoda na Dunaju. Ta strokovnjak je presodil talno vodo gorenjske kotline. Po podrobnem raziskovalnem delu so ugotovili, da bi za vodovod lahko dobivali vodo v enem izmed treh krajev, in sicer v Babinem delu. Skaručni ali s savske nižine na Ljubljanskem polju. Končno so zaprosili Stura za presojo, katera voda bi bila najprimernejša za vodovod. Stur je mislil, da se bo mesto širilo proti Savi ter je domneval, da bo zaradi tega talna voda. ki bi naj napajala ljubljanski vodovod, prej ali slei onesnažena. Najprimernejši krai za zajetje vode se mu je zdela Skaručna. Stur je opozoril, da voda na Ljubljanskem polju ni filtrirana savska voda, kakor so dotlej mislili, temveč da je istega izvora kakor voda v Skaručni. Končno so se odločili, in sicer 1. 1888.. da postavijo vodovodne naprave v Klečah po načrtu ing. Smrekarja. Stroški so bili proraeunani na 485.486 gld. Vodovodna dela Ing. O. Smreker je prevzel vodstvo nad stavbnimi deli. Njegov oddelek je začel delat" 25. septembra 1888. Ze istega leta so izkopali vodnjak, ki iz njega črpajo vodo za vodovod. Gladina talne vode ie 24 meirov pod tlemi, '-i na n;ih stoie parni stroji. Vodovodni rezervoar vsebuje 31.000 kubičnih mclrov vede. Cevi so polagali od 1. aprila do 6. oktobra 1889 Parni stroj, kotla in črpalki so postavili spomlad: leta 1890. Vodnjake so kopali pozimi 1888 do pomladi (7. maja) 1889. Zaradi previsoke podzemne vode so morali tedaj prenehati kopati. Delo so nadaljevali šele 1. avgusta istega leta. L. 1890.. 30. aprila, je bilo delo pri vodnjakih končano in 5. marca istega leta so prvič zakurili parni stroj. Črpalke so postavili do sredi maja 1890 in 17. maja je voda začela teč: po ceveh v mesto. Temelj rezervoarja so začeli kopati 3l ponija 1889. Delo je bilo končano 30. aprila 1890. Temelj poslopja v Klečah je pa b3 položen 4. junija 1889, delo je pa bilo kan*-čano ob koncu aprila 1890. Razširjenje omrežja V začetku je vodovod lahko zmagoval svoje delo, a poraba vode je stalno naglo naraščala in mesto se je širilo, da je bila potrebna tudi izpopolnitev vodovodnega omrežja. Ze v letih 1908 do 1910 je bilo treba položiti novo glavno vodovodno cev (400 mm premera) iz Kleč do rezervoarja. Dolžina te cevi znaša 5200 m. Tedaj so tudi razširili vodarno v Klečah. izkopali so drug vodnjak in postavili črpalko z zmogljivostjo po 9000 kubičnih metrov vode na dan. Po svetovni vojni se je spet izkazrlo. da stare vodovodne naprave več na ustrezajo. Zato so 1. 1928. postaviti v Klečah četrti agregat z zmogi ivostjr* po POf,o kubičnih metrov vode na dan. Vse štiri črpalke so poslej lahko načrpale na dan do 24.000 kubičnih metrov vode. Vo-drvo^no omrežje =o stalno izo^polnjevali. Ze do 1. 1935. je bilo po svetovni vojni pole žen ih 54 km cevi. Tedaj je merilo omrežje nad 127.000 m. L. 1940. ie znašala dolžina omrežja 179.940 m. predlanskim pa 181.176 m. Vendar naš vodovod še ni dosegel viška svojega razvoja. Njegovo omrežje se še ni razpredlo povsod na cbrobje veike Ljubljane. Tako ;e v račrtt razširjenje omrežja do Bokale. Ko 'do povečan rezervoar, bo mogoče š. :rin;erno :z-p: polnit i omrež-e. tako da DO dovolj močen tlak tudi v na;bo!j oddaM?^;h < even. Most med Bclgarijo in Riiitiiinijo Mest čez Donavo med mestoma Giurghi in Ruse bo Kruppovo podjetje Bolgarsko-rumunska komisija za gradnjo mostu čez Donavo med mestoma Giur-gijev in Ruse je zaključila svoje zasedanje. Minister javnih del Vasiljev je k temu izjavil, da sadovi dela mešane komisije sicer ne nudijo možnosti začeti gradbena dela v velikem obsegu, -^ač pa se že lahko prično priprave za gradnjo mostu, ki jo je prevzelo znano nemško podjetje Krupp. Kruppovo podjetje bo izdelalo tudi načrte. Ko bodo dani vsi tehnični pogoji, se bo sestala bolgarsko-runvunska komisija najbrže v Bukarešti, potem bodo pa razpisana gradbena dela. Na zaključni seji je minister Vasiljev v nagovoru izjavil, da most čez Donavo med mestoma Giurgijev in Ruse ne bo velikega pomena samo za Bolgarijo, temveč za vso srednjo in vzhodno Evropo kakor tudi za bližnji vzhod. Dočim je zgrajenih čez Donavo od Dunaja do Pančeva, torej na 765 km dolgi progi, osem mostov, nima Donava od Pančeva do Črne vode v razdalji 865 km nobenega mostu. Novi most bo pritegnil nase promet med Baltikom in Egejskim področjem. Bolgarija bo pa dobila z njim novo važno zvezo s Srednjo Evropo. Cim bo most zgrajen, se bo lahko uporabljalo bolgarsko železniško omrežje za promet med Aćrianskim morjem in severom ter med Srednjo Evropo in bližnjim vzhodom. Na tem in onem bregu Donave prebiva 31 milijonov ljudi Interes obeh držav na novem mostu je velik. Rumunija hoče preko tega mostu pritegniti nase promet vzhodnoevropskih in baltskih dežel, pa tudi promet iz Berlina preko Lvova. Črnovic. Moldave, Bukarešte in Ruse proti Istanbulu, Dedeaga-ču in Solunu. Rumunija si obeta mnogo od te nove prometne žile, ki bo usmerjala promet na progi Ruse. Sofija. Solun, Atene ali od Sofije proti Adriji preko Skop-lia in Bitolia v Antivari in Durazzo in ki bo vodila preko mest Ruse, Sumen ln Odrin (Adrianopol) v Istanbul ali preko Ruse in Odrina v Dedeagač. Tako bi dobila Rumunija dobro prometno zvezo z Orientom ter Egejskim in Adrijanskim morjem. Bolgarija bi pa dobila novo in ugodno prometno zvezo s Srednjo Evropo, da bi ne bila več tako odvisna od dosedanje edine proge preko Beograda. Nemčija in Turčija bi tudi mnogo pridobili s to prometno zvezo. Novi most preko Donave bi ustvaril drugo in ugodno zvezo med vzhodom in zapadom. Na govor bolgarskega ministra javnih del je odgovoril predsednik rumunske de- legacije ing. Pavu. ki je naglašal zlasti vneto delo rumunskih delegatov za uresničenje tega velikega načrta, od katerega bosta imeli korist obe državi. Izjavil je, da gradnja mostu Cez Donavo zdaj ni noben tehnični problem več. vendar pa zahteva konstrukcija tako dolgega mostu mnogo časa in truda. Gradnja mostu med Rumunijo in Bolgarijo ima pa tudi svoj simbolični pomen, ki je dobro znamenje za bodeče stike med obema državama. Na zunaj bo z novim mostom dokumentirano njuno zbližanje. ki ere istočasno tudi notranje svojo pet in nomeni nekaj novega, nov prispevek k ureditvi Evrope po n^vib načelih. Tu sta se zbližala dva sosedna naroda v velikem tehničnem delu. ki ne bo koristilo samo riima. temveč vsemu evropskemu kontinentu. Da bi to naglasil, se je oglasil k besedi rudi namestnik rumun-kega ministrskega predsednika Mihael Antonescu. V svojem govoru je najprej naglašal, da je moralo bolgarsko-rumunsko zbližanje premagati velike težkoče, preden je prišlo do sedanje ugodne faze. Toda stiki med bolgarskim ln rum unskim narodom postajajo vedno prisrčnejši. Mihail Antonescu je prepričan, da bosta oba naroda v bodoče živela v tesnem sodelovanju, kajti samo tako bo mogoče zagotoviti jugovzhodni Evropi mir in red. Prav tako bofio pa gospodarski stiki med Bolgarijo in Rumunijo mnogo doprinesli k političnemu zbli-zanju. On sam bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se poglobi prijateljstvo med obema državama m narodoma. Poleg novega mostu, ki bo v bodoče vezal Rumunijo z Bolgarijo čisto fizično, je potreben tudi duhovni most V tem pogledu mora igrati tudi tisk obeh narodov važno in pomembno vlogo. Ob zaključku je Antonescu izjavil, da ima Bolgarija v njem iskrenega prijatelja, ki deluje za bolgarsko-rumunsko prijateljstvo ne samo v sedanjosti, temveč tudi v prihodnjosti. v nobeni važnejši poslovni zadevi. Neštetokrat ju je skušal pokojni oče spraviti. Toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Posrečilo pa se mu je to šele po smrti. Zapustil je namreč oporoko, po kateri pripade vsakemu sinu 250 000 čevljev. Prvemu sinu pripada 250.000 čevljev 4ca desno, drugemu pa 250.000 Čevljev za levo nogo. Tako sta se morala hočeš nočeš pobotati in prevzeti skupno vodstvo velikega podjetja. Turška kava Turški listi poročajo, da si namerava turška monopolska uprava zaradi težkoč v preskrbi s kavo pomagati z kavinim nadomestkom, ki ga je treba spraviti v promet toliko, da bo preskrbljeno vse prebivalstvo. Kot sirovina prihajajo v poštev v prvi vrsti fige in čičerika. Doslej je veljal kavin nadomestek v Turčiji za protizakonito potvorbo. Nikoli ga turške oblasti niso priznavale za zakonito trgovsko robo. Nam se sliši to kakor pravljica iz Tisoč in ene noči ^určija je pa klasična dežela kave, saj pove to že ime. Turška kava je slovela po vsem svetu. Sicer Turčija sama nikoli ni pridelovala kave. Pač je pa igrala vedno važno posredovalno vlogo med vzhodom in zapadom. Odkar so našli po odhodu Turkov izpred Dunaja v njihovih šotorih cele vreče prijetno dišečih črnih zrnc in odkar je iznajdljiv Dunajčan ustanovil prvo kavarno, kjer se je dobila prava turška kava, slovi njeno ime po vsem svetu. Vojna je pa storila tudi v tem pogledu svoje in pravo turško kavo je že davno j nadomestila po vsej Evropi s kavinim na-f domestkom. Pri tem se ni ustavila niti pred Turčijo, odkoder je prišlo to ime. V Turčiji sicer prava kava še ni povsem izignila. pač je pa že primanjkuje in sicer tako. da se je morala monopolska uprava sama odločiti za kavin nadomestek. S tem je pa nastala v pristnosti turške kave vrzel, o kateri ne verao ali se bo mogla še kdaj povsem zapolniti. bombaževino. sladkorno peso. krompir, tobak, olive, pistacije in opij. Od nekaterih pridelkov se bo pobiral davek v naturi, od drugih pa v g o to v in L Od pridelkov, ki se prodajajo na podlagi zakona o zaščiti naroda v določenih količinah in po določenih cenah, se bo pobiralo 8%, od drugih pa I2rr davka. Ministrski svet ima pa pravico znižati pri nekaterih slednjih pridelkih davek na 8%. Izreki Cm več strojev jo človek Izumil. bolj je postal sam stroj. test* Kdor druge iz smole vleče, naj pazi. da se sam ne osmoli. * V mladosti srcy> plameni, v starosti sveti. * Dolžnost do osebnosti je ustvarjala on« Pred dobrim mesecem je umrl v argentinski prestolnici eden najbogatejših indu-strijcev. Pokojni je bil med drugim lastnik velike tvornice čevljev. Zapustil je zanimivo oporoko, ki je povzročila precejšnje preglavice argentinskim odvetnikom. Edina dediča bogatega industrijca sta namreč dva sina. Prvi je star 25, drugi 28 let. Oba sta izjavila, da nočeta imeti nobenih stikov. Njuna značaja sta namreč tako različna, da se še nista mogla zediniti Nemško gledališče v Lvova V Lvovu je bilo zadnje dni junija svečano otvorjeno nemško gledališče. Za otvoritveno predstavo je vodstvo izbralo Hermann Heinz Ortnerjevo »Izabelo špansko«, ki jo je zrežiral intendant Hugo Firn— bach. Po svečani uverturi in kratkem nagovoru se je dvignil zastor. Prisotno nemško občinstvo je s ploskanjem izrazilo svoje veselje, da je dobil L»vov staro nemško gledališče. Življenje m umiranje v Bolgariji Po podatkih bolgarskega statističnega urada je bilo lani v bolgarskih mestih sklenjenih 20.000 zakonskih zvez. Otrok je bilo rojenih 39.954. novih grobov je bilo pa 30.088. Otroška umrljivost je znašala V mestih 125 na tisoč rojstev. Na kmetih je bilo sklenjenih 64.957 zakonskih zvez, otrok je bilo rojenih 170.892, novih grobov je bilo pa 94.898. Otroška umrljivost je znašala na kmetih 129 na tisoč rojstev. Naravni prirastek bolgarskega prebivalstva je znašal lani 85.863. Kupna meč padla tudi v Turčiji Turška vlada je izdala nedavno zakon o obdavčenju kmetijskih pridelkov, da bi se dvignila kupna moč prebivalstva, ki je zaradi vojne občutno padla. Obdavčenje obsega koruzo, rž, ječmen, oves. mešano žito, proso, riž, koruzo, fižol, bob, lečo, sončnice, lan, orehe, suhe fige, rozine, ginale, moderno ustvarja karikai Nekdanji sklad bo sončne žarke, kete. do osebnosti ■:. glas-rar- Cudno! Ljudje vedno bolj nbj.>in»ajo alkohol, pa so vedno bolj trezni. * Včasih jo bila umetnost vesda, danes je umetnost biti vesel. Stroji »o premagali je premagal surogat. delo rok, pristnost Ne teci za valom, za jezni sledečega Kdor vse hoče in želi, kakor oni, ki nič nima.. je bolj revca, Marsikdo, ki sli5i travo rasti, Je gluh za grmenje. Pravo pot najti je iabko. po rijej prav boditi je težko. Svet lahko obsoja, a težko razirme. Danes več velja pridevek pred imenom, kakor Ime samo. Dostikrat en sam svetel in topel žarek bolj ogreje našv srce, kakor celo sonce. Marsikatera ljubezen je ob doti umrla.. Odlikovanje je včasih le Truloščina. Da je sreča z nami hodila spoznamo šele takrat, ko se je od nas poslovila. NaSe življenje jo dostikrat žaloigra. zaradi slabih šepetaleev. Srce je storilec, razum sodišče. Marsikatero ženo bi mož vse življenje ljubil, če je ne bi poročil. * Svojo nesrečo izmerimo z besedaarrt, a katerimi nas tolažijo drugi. Kadar pometamo pragove drugih, nar.l ni za snago in čistost. Samo slabič Be veseli, kadar se močnejši pred njim poniža. * Marsikdo ima dobro srce, samo apo*n- niti ga je treba na to. * Zadovoljnost je veselje nad lastno srečo, nevoščljivost jeza nad srečo sočloveka. roman Paziti sem moral, da se ne bi kdo vtihotapil v kuhinjo, da ne bi dražili psa ali zavzdigo vali prehudega vrišča; končno in pred vsem pa tudi odvračati cd vsakršnega ^harakirija«, ne glede na to, v čem bi obstajal: v plezanju na drevesa, v sklanjanju skozi okna, v spuščanju po ograji stopnic, v poziranju svinčnikov, lokanju črnila ali čemer si bodi drugem. Vsak dan so bili tudi še drugi opravki, tako na primer igranje nogometa, čitanje molitev, spremljanje dečkov v obednico, nadzorstvo po spalnicah, ali so vse luči utrnjene, in tako naprej. Iskreno sem bil voljan, da v mejah svojih možnosti ustrežem Cintijini želji; a prve dni mojega delovanja na šoli so bili trenutki, ko sem se resno vpraševal, kje naj vzamem čas; da pripravim ugrabitev, za katero sem se bil odločil. Zdelo se mi je, da je izmed vseh poklicev baš ugrabljanje otrok tista stroka, ki terja največ premišljevanja in naj-peSjo dosorelost načrtov. Niso vse sole enake; Sanstead House je vsekako Upadal med najbolj neprikladne. Redni pobegi go- Urejnja spoda Abneva so končno povečali breme učiteljev, prav tako in še mnogo bolj pa njegovo nezmerno spoštovanje do plemstva. Prizadevanje, da bi postal Sanstead House kraj, kjer bi razvajeni potomci vladajočega razreda kar najmanj občutili začasno ločitev od svojih visokih roditeljic, ga je zavajalo v dobrohotno prizanesljivost, ki bi bila še angela pripravila ob potrpljenje. Uspeh ali neuspeh vsakega učitelja je po mojih mislih največ vprašanje sreče. Moj tovariš Glossop je imel mnoge izmed lastnosti, ki so potrebne za uspeh, toda sreče ni imel. Ko bi ga bil gospod Ab-ney podpiral, kakor je bilo njegova dolžnost, bi bil lahko držal svoj razred v redu; tako pa je nali-koval živalskemu vrtu, v katerem je kraljevala med njegovimi urami najhujša zmešnjava. Jaz sem imel srečo. Dečki so me iz neznanega vzroka še kar prenašali. 2e prve dni sem doživel najslajše zadoščenje, ki je dano učitelju, to je, pogled na dečka, ld kresne tovariša s pestjo po glavi, samo zato, ker je vkljub učiteljevemu pozivu, naj miruje, še naprej hrumel. Ne vem, ali more človek na kakem drugem življenjskem torišču in v drugačnih okoliščinah enako prepričevalno začutiti, da ga njegov mali narodič ljubi. Politične govornike menda obhaja isti občutek, čeprav manj živo, kadar poslušalci rjove vržejo kakega motilca iz dvorane. Ž dečki ne more učitelj nič opraviti, ako ga ne vzljubijo. Teden dni življenja v Sanstead Housu mi je bil minil, ko sem se seznanil z »malo Pepito«. Vse od prvega trenutka se sem že oziral po Ogde-nu Fordu in ga iskal; in ko sem videl, da ga ni v zavodu, me je kar zaskrbelo. Pa ne da bi me bila Cintija poslala semkaj na tlako, kakršne si svoj živ dan ne bi bil mogel zamisliti, samo zato, da iščem nekaj, česar vobčč ni? Toda nekega jutra me je gospod Abney po prvem zajtrku odvedel v stran. »Aa ... gospod Burns!« Ta ogovor sem bil slišal tolikokrat, da mi je že davno presedal. »Bojim se, da bom moral danes v London. Važen dogovor imam z očetom nekega dečka, ki menda pride k nam. Rad bi. . . aa . .. govoril z menoj, k Morda je šlo to pot vendar že za malo Pepito« ? In res se nisem motil. V kratkem presledku med zajtrkom in poukom je pristopil k meni Avgust Beckfort. Brat lorda Mountrvja je bil deček pegastega in malce bedastega obraza. Vendar je bil med tovariši iz dveh razlogov čislan in priljubljen: znal je dalj časa zadrževati dih kakor kateri koli deček v zavodu, in drugič je prvi vedel vsako najmanjšo malenkost. »Drevi dobimo novega gojenca, gospod, mi je rekel; »dečka iz Amerike. Slišal sem gospoc (tako so imenovali upraviteljico), >ko je govorila o tem. Ford se piše, in mislim, da je njegov oče strašno bogat. Bi bili vi radi bogati, gospod? Jaz, vidite, bi bil rad. Ko bi bil bogat, bi si kupil nič koliko reči. Pa mislim, da bom bogat, kadar bom velik. Kmalu dobimo še eno sobarico, gospod; slišal sem, ko je kuharica pravila Emiliji. Jaz ne bi bil rad sobar, veste; kaj pa vi, gospod? Mnogo rajši bi bil kuhar.« Zamislil se je nekoliko, in ko je znova izprego-voril, je načel še globlje vprašanje. >Će bi potrebovali en peni, da zberete vsoto štirih penijev, ki bi jih morali imeti za nakup martinčka, kaj bi storili, gospod?« In res je rešil to nalogo, kajti peni sem mu dal jaz. Ogden Ford. ki je pomenil ugrabljaškemu cehu toliko kakor zlata ptica, je dospel v Sanstead House tisti večer ob četrt na deset. Spremljali so ga Glossop s svojim pustim obrazom, gospod Arnald Ab-nev, voznik, ki je nesel velik kovčeg, in hišni hlapec z nadaljnima dvema kovčegoma. Ogdena sem videl samo za trenutek, ko ga je gospod Abney spustil v svojo delovno sobo. Zdel se mi je dokaj samozavesten dečko, močno podoben sliki, ki sem jo bil videl v hotelu »Guelph , samo da še grji od nje, ako je bilo sploh mogoče. Kmalu nato so se vrata spet odprla, in ravnatelj je stopil iz sobe. Ko me je zagledal, mu je vidno odleglo. i »Aa... gospod Burns pravkar sem hotel poslati po vas. Bi mi žrtvovali trenutek časa? Stopiva v obednico.* Ko sva bila tam in so se vrata zaprla za nama, je nadaljeval: »Deček, ki ste ga videli, je Američan, gospod Burns; Ford se piše. Dokaj ... aa ... znamenit dečko je: Fran Jeran — Za inseratni del lista; Ljubom* Vtltt — M » Ljubljani