Leto XXIV., št. 108 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A.. MILANO Račuru: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 Poštnina plačana 9 gotovini Postgebiihr bar bezahlt . Ljubljana, četrtek 11/maja 1944 Preis — Cena t- L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Bolscfaevristisehe AngriSSe Im Raum von Jassy, ostllch des Sereth und auS dem WestuSer der Moldau gescheitert Dle Triinuner der Stadt Sewas£epol geraumt Aus dem Fiihrerhauptquartier, 10. Mai. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Briickenkopf von SewastopoI stehen deutsohe und rumanische Truppen weiter-hin in schvveren Kiimpfen mit* den vor-dringenden Bolschevvisten. Im Zuge unse-rer Absetzbevvegungen vvurden die Triim-mer der Stadt Sevvastopol geraumt. Schlaohtflugzeuge vernichteten am gestri-gen Tage 30 sovvjetische Panzer. In Luft-kampfen und durch Flakartillerie wurden 19 feindliche Flugzenge abgeschossen. Im Raum von Jassy, ostlich des Sereth nnd auf dem Westnfer der Moldau sehei-tcrten ortliche Angriffe der Bolschewisten. Schnelle deutsohe Kampfflugzeuge vernichteten nordlieh Murmansk drei sovvje-tische Sohnellboote, sovvie zwei Handels-scbiffe mit insgesamt 2600 KRT. Bei An-griffen auf deutsche Stiitzpunkte im hohen 19 Norden verloren die Bolschev.isten Flugzeuge. An der italienischen Siidfront vvurden mehrere feindliche Vorstosse abgewehrt. Stosstrupps sprengten zahlreiche feinrlliche Kampfstande. kampfflugzeuge griffen Sehilfsziele am Landekopf von Nettuno mit gutem Erfolg an. Zwei Frachter mit insgesamt 5000 BRT, zwei grossere Lan-(lungsfahrzeuge und ein Zerstorer wurden schwer getroffen. Die Vernichtung eines Teiles dieser Schiffe ist wahrscheinlich. Bei seinen Angriffen gegen Orte in den besetzten Westgebieten und den Vorstossen in den Raum von Luxemhurg und Saar-briicken verlor der Feind gestern 19 Flugzeuge. Einzelne britische Flugzeuge warfen in der letzten Nacht Bomben auf das Stadt-gebiet von Berlin. Gospodarska vejna proti nevtrafcem Anglzamerlški pzW.sk na izvsznlšk® tvrdke — Grožnja s »črnimi listami" Stockholm, 10. maja. Angloameriški poizkusi pritiska na nevtralne države so stopili v novo obdobje. Ker se je pokazalo, da dosedanja sredstva pritiska proti nevtralnim vladam niso bila uspešna, so krenili na novo pot in so neposredno stopili v zvezo z nevtralnimi tvrdkami, da bi jjh prisilili k prekinitvi trgovskih odnosov vz Nemčijo, kjer pa naletijo ameriški izsiljevale:. na odpor, se poslužujejo težkih groženj med drugimi, da bodo prišle tvrdke na črne liste, zaradi česar tudi do vojni ne bodo smole trgovati z zavezniškimi državami. Kakor poroča posebni dopisnik Reuterja z Washingtona, je imel Roosevelt takoj po vrnitvi s svojega dopusta razgovore z r>:nanjim ministrom Hullom o vprašanju -■rekinitve nevtralnih trgovskih odnosov z Nemčijo. Po Reuterjevih informacijah so v washingtonskih krogih mnenja, da spada primer švedske med najvažnejše točke :-ga razgovora. V Beli hiši pričakujejo ročila ševerno-ameriškega zastopnika ffisa, ki se točasno mudi v Stockholmu, .• i r pritiska na švedske izvozne tvrdke. "" neuradnih vvashingtonskih krogih pre-' .je vtis. da bo v bližnjem času lepo število švedskih tvrdk \-neseno v uradne neriške črne liste. Tudi švicarskim izvoz-r.:?k:m tvrdk "m so grozili na isti način, da bi jih prisilili k prekinitvi trgovine z Nemčijo. List »"VVashington Star« vidi v politiki črnih list novost v tem, da bodo tvrdke, ki se pregreše zoper te liste, kaznovane mod vojno in po vojni. List sklepa 'iz tega, da hočejo Angloameričani tudi po vojni v zdrževati gospodarsko nadzorstvo nad vsem svetom in da hočejo z gospodarskimi sankcijami ovirati v trgovini države. ki se niso udale izsiljevalcem. Skupščinski tajnik za gospodarsko vodstvo Dingle Foot je v razgovoru z londonskim dopisnikom lista »Svenska Dag-bladet«, Griggs&m, odkrito priznal nove metode za zlom nevtralnosti malih držav in jjh porazdelil v tri skupine: 1) pomorska blokada; 2) letalska ofenziva; 3) zmanjšanje nemškega uvoza iz nevtralnih držav. Ker so Angloameričani sedaj prešli k tret i metodi, k pritisku na nevtralne vlade oziroma posamezne tvrdke, da bi jih z grožnjo gospodarskih sankcij prisilili k optlstitvi trgovinskih odnosov z Nemčijo, pri čemur prihajajo, kakor je priznal Foot, predvsem v poštev črne liste, je razvidno, da so v Londonu in Wf.shingtonu uvideli, da sta bili pomorska blokada kakor tudi sistematsko letalsko strahovanje Nemčije topi orožji, ki nista prinesli zaželenega upeha. Niti ni propadlo nemško gospodarstvo, niti niso utegnili omajati morale nemškega prebivalstva. Zato so se morali izsiljevalci zateči k vojni s sankcijami napram nevtralcem v zmotnem mnenju, da bodo s tem utegnili Nemčijo popolnoma zapreti in izločiti iz svetovne trgovine. V sovražnikovem taboru bodo morah uvideti, da so bile njihove grožnje napram nevralnim vladam oziroma posameznim tvrdkam prav bedaste, kajti toliko je že danes gotovo, da bodo po vojni sovražne dižave, ki so z vojno popolnoma za gospodarile življenjski standard svojih narodov, prisiljene, da z vsemi sredstvi do-novno navežejo gospodarske odnose. Potlej pri tem ne bodo izključevali tvrdk, ki jih danes postavljajo na črne liste. V toliko je ves angloameriški manever s sankcijami znak zgrešenosti njihove politike ter njene brezuspešnosti in kot takšnega ga tudi spoznavajo in ocenjujejo tudi v nevtralnih državah. Trgcvirsko nadzorstvo in gospodarska vopa Berlin, 10. maja. Neki švedski list priobčil je razgovor s skupščinskim tajnikom angleškega ministrstva za gospodarsko vojno Dingle Footom. Ta razgovor zasluži glede na angloameriški pritisk na nevtral-ce posebno pozornost. Foot je označii kot nalogo njegovega ministrstva, da čim najbolj zmanjša odporno silo nemške notranje fronte. Navaja 3 skupine metod, ki jih angleško ministrstvo za gospodarsko vojno pri tem uporablja: pomorsko blokado, letalske ofenzivo in gospodarsko nadzorstvo vseh držav, ki trgujejo z Nemčijo. Iz te definicije je razvidno, da ministrstvo za gospodarsko vojno izpolnjuje zgolj vojaške naloge. Poizkus angleškega ministrstva za gospodarsko vojno, da bi si prisvojilo nadzorstvo nad trgovino nevtralnih držav z Nemčijo in si pri tej trgovini zagotovilo pravico ugovora, je prav tako kakor pomorska blokada ali letalska ofenziva čista vojaška zadeva. Nevtralna dr« žava pa, ki se ukloni vojaškim zahtevam bojujočih se strank, izgubi avtomatsko svoj nevtralnostni značaj, ker nudi eni stranki vojaško pomoč. Ta ugotovitev je zelo važna, ker je z njo razkrinkan angloameriški pritisk na nevtralne države, ki se je doslej odeval v gospodarsko obleko. Angleška blskada se je izjalovila Stockholm. 10. maja. Blokada Evrope se je izjalovila, tako je izjavil poslanec James Masten v ponedeljek zvečer na nekem zborovanja v Londonu. Kolikor je mogoče presoditi ne trpi nemški narod nikakega resnejšega pomanjkanja hrane. Po skoraj petih letih vojne je nemški narod še v položaju, da spravi skupaj toliko živil, da zagotovi borbeno sposobnost vojske in delovno sposobnost industrijskega delavstva Angležem gredo sovjetska ščuvanja že na živce ženeva, 9. maja. Bilo bi zelo hvalevredno, piše angleški tednik »Tablet«, ako bi britanska im ameriška vlada Stalinu že vendar enkrat javno povečali, naj preneha s svojim »radijskem in časopisnim ščuva-nje zavzele važno sovražnikovo oporišče, na neki točki skupno s svobodnimi indijskim: četami, vdrle preko južne burmansko-indijske meje v svojo indijsko domovina Bsji za Impfeal Naraščal iče Število indijskih prefcežnikov Tokio, 10. maja Po vesteh z bojišča v prednji Indiji narašča število indijskih vojakov pa tudi civilnega prebivalstva, ki skrivaj uhajajo na japonsko stran, kjer jim nud zaščito in zatočišče. Britanci uporabljajo sedaj taktiko požiganja ter so zažgali svoje naprave na Cinskih višinah. Obljuba silna britanskega ministra Bruselj, 8. maja. Sin britanskega ministra za Indijo, Amery, je obiskal v LillO one mestne predele, ki so jih bombardirali Angloameričani ter je položil na grob žrtev šestega terorističnega napada venec z lastnoročnim posvetilom, v katerem pravi: »V imenu nad 150.000 narodnosociali-stičnih Angležev, ki jih je trenutno Internirala Churchillova vlada, se priklanjam pred žrtvami, ki so jih umorili tolovaji v službi mednarodnega židovstvm. Združeni revolucionarji se bodo ma^čeval^. — John Amery«, Roljševiski napadi na področju Jasija1 vzhodno od Sereta in na zapadnem obrežja Moldave izjalovljeni Razvaline mesta Sevastopolj izpraznjene Fuhrerjev glavni stan, 10. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na sevastopoljskem predmestju so nemške in rumunske čete še vedno v težkih bojih z napredujočimi boljševiki. V teku naših umikalnth pokretov so bile izpraznjene razvaline mesta Sevastopolj. Bojna letala so včeraj uničila 30 sovjetskih oklepnikov. V letalskih bojih in od protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 19 sovražnikovih letal. Na področju JasVja, vzhodno od Sereta in na zapadnem obrežju Moldave sj se izjalovili krajevni boljševiški napadi Nemška brza bojna letala so uničila severno od Murmanska tri sovjetske brze čolne in dve trgovski ladji s skupm) 2000 brt. Pri napadih na nemška oporišča na Arktiku so izgubili boljševiki 19 letal. Na južnem italijanskem bojišču smo odbili več sovražnikovih sunkov. Udarniški oddelki so pognali v zrak številne sovražnikove bojne postojanke. Bojna letala so napadla z dobrim uspehom ladijske cilje na nettunskem predmestju. Dva tovorna pamika s skupno 5990 brt., dve večji izkrcevalni Iad.fi in en rušilec so bili težko zadeti. Del teh ladij je b?! verjetno uničen. Pri napadih na kra.ie v zasedenih za-padnih ozemljih in sunkih na področja Luksemburga Saarbriickna ie izgubil včeraj sovražnik 19 letal. Posamezna angleška letala so metala v pretekli noči bombe na mestno področje Berlina. Madžarsko vojna poročilo Budimpešta, 9. maja. Današnje vojno poročilo madžarskega generalnega štaba javlja: Južno od Pruta so uspešno potekli naSi n pridi za zboljšanje bojne črte. Zavzeli -•]>io važen odsek ozemlja z mnogimi pomembnimi kraji. Neki sovjetski prot napad smo zavrnili Severno od Pruta s0 boljševiki posamezne naše odseke silovito napa-lali. Vse' napade smo s težkimi izgubami za sovražnika odbili. Finsko vojns poročilo Helsinki, 9. maja. Današnje finsko vojno poročilo javlija; Na Karelijski ožini živahen obojestranski topniški ogenj. Na srednjem delu ožine smo pognali v beg sovražnikov nsskakovalni oddelek, kg se je bližal našim črtam. Z ostalih bojišč na kopnem ni posebnih poročil Šoviaž-hikovi strmeglavni bombniki so včeraj popoldne z lovsko zaščito ponovn« napadli luko Kotko. Povzročili so tvarno škodo- V lcta'skih bojih so naši lovci pri obeh včerajšnjih letalskih napadih na Kct-ko sestrelili skupno 5 sovražn kcvih lovskih letal in en stimoglavni bombnik. Poleg tega jc protiletalska obramba potkcdovala več sovražnikovih letal. Krajevna zboljšanja postojank vzhodu Berlin, 9. maja. Razen bojev pred Se-vastopoljem itn ob rumunskem etu ni bilo v nedeljo na vzhodnem bojišču nobenih pomembnejših spopadov. Madžarske čete so nadaljevale prodiranje južno od Kolomeje in so z zavzetjem nekaterih 'višin utrdile sveje črte med Jablanovom in Kutijem. Istočasno je nemški lovski bataljon južno od zgornjega Dnjestra uspešno nadaljeval svoj napad. Pred nekaj dnevi so si lovci kljub žilavemu sovjetskemu odporu priborili dostop do velikega gozdnatega ozemlja. Dalje proti severu so nemški letalski oddelki zapadno od Tar-nopola izkoristili začasno raztrgane oblake za napad na sovražnikova bivališča in zbirališča čet. Pri Brodih In Lucku je bilo nadalje mirno. V r>dseku Turja južno-zapadno od Kovlja niso boljševiki ponovili poizkusov, da bi pregnali Nemce s ta-mošnjih postojank. Vzhodno od Polocka in severno od Psko-va je sovražnik prenehal brezuspešne .sunke proti naprej pomaknjenim nemškim črtam. Na področju Vitabska je v soboto nemška naskakovalna četa vdrla v sovražnikove postojanke, razbila 15 bojnih postojank in 5 stanovanjskih bunkerjev deloma s posadkami vred ter privedla ujetnike. Na sovjetski strani je bilo 45 padlih. Sovjetski protisunek so nemški grenadirji odbili z nadaljnjimi izgubami za sovražnika. Pri bojih, proti tolovajem v zs ledju bojišča zapadno od Viteb3ka je bil naaalie zožen obkoljevalni obroč. Tolpe se trdo. vratno bore, tudi takrat, ko spoznajo brez-upnost svojega položaja. Kjer domne/ajo, da bi lahko izvršile izpad, zb^iejo svoje sile in napadejo z veliko jakostjo. Vsi ti boji na skoraj neprehodnem jezerskem in gozdnem ozemlju zahtevajo od nemških vojakov ter demačih prostovoljcev izredno pripravljenost. Močno tolovajsko skupino, ki se je na popolnoma neprehodnem ozemlju izmuznila iz nemških zapornih črt, so uspešno bombardirala nemška bojna letala. Tudi na ostalih mestih je prišlo do spopadov z razpršenimi tolovaji, kj so imeli velike izgube. Ujetniki in plen stalno naraščajo. Težki boji pred Sevastopoljem Berlin, 10. maja. Druga obrambna bitka pri Sevastopolju, ki sedaj že nekaj dni narašča z največjo srditostjo, je imela tudi 8. maja še vedno svoje težišče na južni polovici suhozemskega bojišča, dočim so se boji v severno-vzhodnem in severnem odseku omejili na več sovjetskih napadov v moči bataljona, ki jih je nova in skrajšana nemška in rumunska obramba gladko odbila, nasprotno pa so sovjetske čete ojačile glavni pritisk svojih množičnih sunkov z jugovzhoda in vzhoda proti globini nemškega in rumunskega glavnega bojišča, da bi iz zunanjih črt, ki so jim bile prejšnji večer po hudih in mestoma izpre-memb polnih bojih prepuščene, izsilile odločilni prodor. Boljševiki so pošiljali vedno znova z ogromno premočjo v ljudeh in orožju in ne glede na najtežje krvne izgube, katere jim je prizadevala predvsem neprestana toča izstrelkov nemških baterij, svoje strelske oddelke v uničujoč ogenj nemških zaščitnih črt, v katerih je prišlo do izredno ogorčenih bojev, pogosto z golim orožjem. Iz včerajšnjih bojev je potrebno poudariti dva važna protiukrepa branilcev. Najprej so branilci s protisun-kom zopet osvojili neko tako zvano topniško višino, ležečo blizu obale na skrajnem južnem krilu, kar je imelo za posledico občutno ojačitev nemških krilnih in bočnih postojank pri obrambi močnih sovjetskih napadov. Potlej pa so izvedle nemške rezerve v sredini bojišča osrednji sunek, s katerim so zamogle zavzeti nek kraj in več gričev, vzhodno od tega kraja. Zvečer pa je sovjetskim četam uspelo razširiti na nekem drugem mestu vdor iz prejšnjega dne, iz katerega so ponovno prešli v silovit napad. Z južno-ukrajinskega bojišča ne javljajo s področja spodnjega Dnjestra nikakih posebnih bojev. Na širokem bojišču ob spodnjem Seretu, kjer so boljševiki tako krvavo izgubili bitko, je prišlo na obeh krilih severno od Targu-Frumosa in severno-zapadno od Pascanija do silovitih bojev, ki so pa bili vendar zgolj krajevnega pomena. Pravočasni protisunki so prisilili boljševike k umiku. Na nekem drugem mestu tega bojišča so prodrle nemške in rumunske čete, premagale sovjetske postojanke in dovedle ujetnike in plen. V severni Ukrajini so madžarske čete z dvema krajevnima sunkoma južno-zapadno Iti zapadno od Kolomeje navzlic žilavemu boljševiškemu odporu osvojile ozemlje. Iz ostalih odsekov vzhodnega bojišča ne javljajo ničesar posebnega. B:fi na italijanskem bojišču Berlin, 10. maja. Na nettunskem predmestju so nemške baterije tako razpršile močne izhodiščne postojanke Angležev in Američanov na cesti Torre di Padigliore-Aprilia ter pri Colle Panfilo, da ni tukaj prišlo do očividno nameravanega napada. Zapadno od Cisterne so Američni na treh mestih podvzeli v naraščajoči moči krajevne sunke, ki so jih pa nemške zaščit-nice prestregle ter Američane v protisun-ku vrgle nazaj. Močno razredčeni ameriški napadalni oddelki so se umaknili v zaščiti umetne megle. V južnem odseku predmostja so nemške zaščitnice napadle pri Borgo Podgora in Borgo Piave ameriške izvidnice in jih pognale nazaj, pri čemur so zajele ujetnike. Uničujoč ogenj težkih nemških havbic in daljnostrelnih baterij se je dan in noč ja-čal. Neprestano trajajo požari v skladiščih severno od Nettuna. Po par težkih zadetkih je ponovno zletelo v zrak skladišče streliva invazijskih čet, pri čemur so našteli nad 200 eksplozij. S področja južnega italijanskega bojišča ne javljajo ničesar posebnega. Nemške baterije obstreljujejo med obalnim gorovjem in Čassinom ter jadranskim obalnim ozemljem premike čet sovražnika. Anglija gospodarsko izkorišča Indijo Pritožbe na kJnSerenci mednarodnega urada za delo ženeva, 10. maja. Generalni tajnik vse-indijske organizacije industrijskih delodajalcev D. G. Mulherkar je izjavil v ponedeljek na konferenci mednarodnega urada za delo, da je britanska vlada s svojimi odredbami onemogočila indijskim indu-strijcem vsako iniciativo pri gradnji modernih tovarn ter proizvajanju vsakovrstnih industrijskih proizvodov. Mulherkar je hudo kritiziral poročilo vodstva mednarodnega urada o razvoju v Indiji. »Razočaran sem nad sliko, ki so jo podali o posledicah vojne v indijskem gospodarstvu«, je dejal, »na kateri so manjkale nekatere bistvene poteze, tako da si konferenca ni mogla ustvariti nikake resnične in točne predstave o položaju.« Mulherkar je izjavil, da v poročilu sploh ni govora o družbi United Kingdom Co-mercial Corporation, ki je podrejena le britanskemu zakladnemu uradu. Njeno po- slovanje je imelo pomembne posledice na sposobnost Indije za pridobitev izvoznih tržišč v obmejnih deželah. Nadalje otežuje položaj finančno nadzorstvo britanske vlade. Tako je morala n. pr. Indija vsa svoja dolarska dobroimetja, ki jih je dosegla v svojih trgovinskih odnošajih z Zedinjenimi državami, odstopiti imperialnemu dolarskemu fondu, čigar koristi uživajo vse imperialne dežele. Začasni predsednik republike San Salvador Stockholm, 10. maja. Kakor javlja »Associated Press«, je odstopivši predsednik San Salvadora general Martinez predal pred narodno skupščino predsedništvo sedanjemu obrambnemu ministru generalu Menendezu. Prisrčen sprejem posadke Slovenskih narodnih straž v Gorici Gorica, 7. maja. Prebivalstvo Gorice je danes doživelo prazničen in pomemben dan. Ob zvokih svoje godbe jn med petjem slovenskih vo. jaških pesmi je prispela v mesto posadka Slovenskih narodnih straž, primorskih do. mobrancev. že na kolodvoru jih je pričakala množica ljudi, zlasti mladine, ter jih sprejela z navdušenim vzklikanjem. Dekleta so vse fante okrasile z domačim cvetjem, roženkravtom, rožmarinom in rdeč mi nageljni. Vsak vojak je vtaknil v gurnbnico svoj rožmarin, vsak častnik je imel svoj nagelj. Posebej so na peronu pozdravili oficirje in vojake zastopniki goriška šole SNS ter sporočili toplo dobro. dcš!;co njihovemu poveljniku nadporočni-ku Počkaju. Skoz; mogočen kordon veselo vzklikajo-čeg občinstva je došla četa nato s svojo godba na čelu odkorakala po Korzu v mesto. Po raportu je poveljnik SNS na Primorskem polkovnik Kokalj nagovoril novo posadko. Predočil je vojakom njihovo poslanstvo in njihove naloge, ki jih ima- jo kot stražarji te zemlje, ter jih pozval, naj se svojega poslanstva in svojih nalog vedno živo zavedajo. Noč in dan naj imajo pred očmi svojo čast in čast svojega naroda. Prebivalstvo jim zaupa tem bolj, ker ve, da so vsi domačini. Ko je bila četa predstavljena pooblaščencu višjega vodje SS Sturmbannfiihrer-ju Tausu, je- polkovnik Kokalj poudaril, da se bodo fantje in možje Slovenskih narodnih straž vedno odločno in pogumno borili ob strani nemške oborožene Sile proti skupnemu sovražniku, komunizmu. Sturmbannfiihrer Taus je imel nato na četo kratek vojaški nagovor, ki ga je v slovenščino prevajal domobranski poročnik šrnid. Goriško prebivalstvo je sprejelo posadko SNS z iskrenim veseljem in popolnim zaupanjem. V njenem prihodu, ki je padel ravno na dan, ko je izšla tudi prva številka »Goriškega lista«, novega glasila goriških Slovencev,- vidi znanilca prihajajoče nove in lepše dobe. Velike priprave za velik poraz Dcksiment o kosmmMčiii blamaži pri št. Jerneju V noči od nedelje na ponedeljek, od 30. aprila na 1. maj, so komunisti z vel5 ko premočjo napadli domobransko posadko v st. Jerneju pri Novem mestu. Doživeli so popoln poraz, ker jih je posadka že po kratkem boju pognala v beg s svojim pogumnim izpade m. Ob tej priliki je padel, kakor smo že poročali, na komun stični strani tudi njihov »operativni oficir« Anton Likar, roj. 30. VI. 1921 v Stražišču pri Kranju-Pri njem so našli dokument, iz katerega izJiaja, da je bil komunistični poraz še mncgo pomembnejši, kakor je prvotno kazalo, ker so imeli napadajoči oddelki nalogo, da za vsako ceno zavzamejo št. Jernej in »likvidirajo« domobransko posadko Ta dokument je »zapovest« štaba »XV. udarne brigade« vsem bataljonskim štabom z navodili, kako naj se izvede napad na št. Jernej. V »zapovesti«, izdani dne 29 aprila, čitamo med drugim: »Naša brigada ima nalogo, da napade in likvidira sovražno postojanko št. Jernej, ki je najšibkejša postojanka na desnem bregu Krke. Napad se bo izvršil 30. IV. ob 22. uri in to z dvema bataljonoma, dočim bo en bataljon vršil osiguranje proti Kostanjevici, Dragam in Novemu mestu. Približevanje sovražni postojanki se mora izvršiti čim bolj konspirativno. Eventualne sovražne zasede in patrole je treba spotoma pregnati ali likvidirati, ne da bi pri tem izgubili na času, ki je določen za napad. Sam napad se mora izvršiti iznenada, istočasno in energično od vseh strani. V slučaju, <3a bi bil odpor sovražnika premočan, bo stopilo na dani znak v akcijo težko orožje, ki bo zopet na dani znak prekinilo ogenj, nakar se bo izvršil nov juriš na postojanko«. »Zapovest« navaja za tem obširna podrobna navod:la o pomikanju bataljonov in čet, o postavitvi zased itd., nato pa nadaljuje: »Bataljoni morajo priti na izhodiščne položaje za napad pravočasno ne oziraje se na možnost, da se spopadejo že na poti s sovražnimi patrolami ali zasedami. Prav tako se mora izvršiti juriš z gromkim vzklikanjem »Hura! Juriš!« od strani II. in III- bataljona, ki bosta napadala ne oziraje se na zapreke in na ogenj sovražnika. V slučaju, da prvi iznenadni juriš ne bi uspel, bo dan signal iz rakete za ogenj težkega orožja, nakar bo dan zopet iz rakete signal za prekinitev ognja težkega orožja, nakar se mora brez vsakega odlašanja izvršiti ponoven juriš, s katerim se mora vdreti v postojanko in jo likvidirati. Na tretji s:gnal iz rakete se bo izvršil umik iz sovražne postojanke, kar mora biti najkasneje ob 3.30 zjutraj. štabi bataljonov morajo vestno proučiti načrt, a še posebej skupno s komandirji, vodniki in desetarji. Prav tako morajo štabi bataljonov takoj po prejemu te nared-be organizirati bombaše z vsem potrebnim orodjem, jih vežbati vojaško in politično, ter jim obrazložiti pomen akcije. Isto morajo izvršiti v okviru celega bataljona«. Nadaljna navodla »zapovesti« pravijo, da bo uro po začetku napada na št. Jernej »I. brigada VDV« izvršila »demonstrativen napad« na Novo mesto ter s tem preprečila, da bi lahko iz Novega mesta prišla pomoč v št. Jernej. Edina točka, ki so jo komunisti res izvršili po tem načrtu, je b'l »umik iz sovražne postojanke«, vendar s to razliko, da se umik ni izvedel iz, temveč izpred domobranske postojanke. Napadala sta dva »bataljona« in so torej bili komunisti v večkratni premoči. Da bi stopilo »v akcijo težko orožje«, do tega niti prišlo ni, ker So bili napadalci že prej pognani v beg in se jim je očividno tudi »težko orožje« pridružilo. Prav tako ni bilo nič z »demonstrativnim napadom« na Novo mesto, s katerim naj bi se komunistični javnost' predstavila »prva brigada NDV«. Koliko je pri št. Jerneju komunistov padlo, tri tečno znano. Kakor smo že poročali. so domobranci našli osem mrtvih komun'stov, med nj mi že omenjenega »operativnega, oficirja« Ln neko žensko. Gotovo pa so nekaj padlih odnesli bežeč: komunisti s seboj, kakor so odvedli tudi svoje ranjence. Domobranci niso imeli nobene izgube. Spopad pri št. Jerneju je nov doprinos k sliki, kako v komunističnih oddelkih bolj in bolj pada volja co borbe in kako se ne le prisilnih mobilizrancev, temveč tudi ostalih tolovajev vedno bolj polaščata ma-lodušje in obup. Odgovor na razbijanje srbskih mest Kskor poroča beograjsko »Novo Vreme«, so srbski prostovoljci, srbski narodni četniki in srbska državna straža v Kmševcu zaradi bombardiranja Beograda in ostalih nezavarovanih srbskih mest izdali poseben proglas srbski javnosti. Proglas prav4 med drugim: »Bombardiranje srbskih mest za nas iskrene domoljube ni nikakršno iznenadenje. Mi smo dooro vedeli, da tisti ki so trgovali z našimi dušam', ne morejo drugače postopati.« Oklic nadalje ugotavlja, da pri bombardiranju niso bil: zadeti niti vojaško važni cilji niti prazna po slopja, marveč so Anglosas hoteli kaznovati Srbijo in srbe-ko- ljudstvo, ker srbski živelj noče iti v šumo, kakor mu ukazujejo iz Londona in iz Moskve. Srbski narod ve da bi bil to njegov dokončni pogin. Srbsko ljudstvo si je iz svojih zvestih sinov, državne straže, prostovoljcev in četnikov zgradilo ob Drin'. k: je zapadna meja Srbije, trden z'd proti Titovim tolpam. »Maršal« Broz je začel napad Boj' so krvavi in hud; in še vedno trajajo, toda nevarnost je minila in Titove tolpe So doživele hud poraz. Zato sta hotela London :n Washington pomagati tolovajskemu poglavarju, vendar se z bombardiranjem ne dob no- i bena vojna. Tako ustrahovanje samo ojekicir duha prizadetega ljudstva. * Beograjsko »Novo Vreme« je z objavo po živa srbsk'h četnikov, prostovoljcev n narodne straže v Kruševcu jasno pokazalo na zaroto ki So jo Anglosasi sklenili s T tem-Brozom za uničenje srbskega naroda. Anglosaški letalci so dobil: na'og naj ustrahujejo srbsko ljudstvo, ki noče ničesar vedet c »osvoboditelju« Brozu, n ga v množicrh na-ženejo v gozdove, kjer naj bi se borilo za tuie interese do popolnega uničenja srbskega ž vlia Srbski narod je takoj spočetka spozna! vso nemoralno igro »zaveznikov«, zato se je odpovedal borb: za tuje koristi. Angleški letalski teror hoče Srbe pns'lit- da bi se pcd-cd;!i Titovim tolpam ter spremenili svoioge L. 1938. je* na željo bivše banske uprave prevzela tudi zalaganje tiskovin za občinsko poslovanje. Od 1. 1936. ima Zaloga šolskih knjig svoje prostore v Slomškovi ulici 12 (vogal Resljeve .ceste). Kot državna ustanova je nosila že razna imena: državna, oblastna, banovinska in se sedaj imenuje Pokrajinska šolska založba. V prvih 25 letih je opravila veliko delo, ki je pomembno za slovensko šolstvo in za vso slovensko prosveto. Leto za letom je oskrliovala šolsko mladino v vseh krajih J Slovenije s šolskimi knjigami. Izdatno je i sodelovala pri strokovni, metodični ln tehnični izpopolnitvi slovenske učne knjige. Samo njej kot samoupravni ustanovi pod neposrednim državnim nadzorstvom je bilo mogoče, da je od državne tiskarne v Beogradu s časom prevzela izdajanje slovenskih tiskovin za šole in občine. Cene učnim knjigarn in tiskovinam niso bile pretirane. Založila je mnogo knjig za strokovne šole in za višje razredne klasične gimnazije, ki bi jih zasebni založniki zaradi nerentabil-nosti ne izdali. Dajala je zaslužka slovenskim tiskarskim podjetjem in omogočala eksistenco svojemu uslužbenstvu. žal pa ji je manjkalo prostorov in denarnih sredstev, da bi organizirala tudi izdelovanje učil. V drugem petindvajsetletju čakajo založbo velike naloge, saj bo morala skrbeti, da bo dobila šolska mladina spet dobre učbenike, šole same pa razna učila itd. S tem bo lahko odlično sodelovala pri obnovi slovenskega šolstva in prosvete. Citatelje opozarjamo, da je Pokrajinska šolska založba razstavila ob svojem jubileju izdaje svojih knjig v izložbenih oknih Socialne pomoči na Cesti 3. maja. Lani sklenjene kolektivne pogodbe (Iz letnega poslovnega poročila Pokrajinske delavske zveze) Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani je imela predlanskim največ dela s pogajanji za sklepanje kolektivnih pogodb v posameznih strokah. Lani je to delo malo zastajalo, kakor je razvidno iz poslovnega poročila. Naredba o zapori mezd, plač in drugih nagrad kakršne koli vrste, izdana 16. januarja 1943, je načelno prepovedala zviševanje mezd med vojno. Dopuščala pa je za izjemne primere, zlasti za stroke brez kolektivnih pogodb in stroke, kjer so mezde vidno zaostale za splošnim povprečjem, sklepanje kolektivnih pogodb in mezdnih sporazumov, a samo z dovoljenjem Visokega komisariata. Na sklepanje kolektivnih pogodb so vplivale tudi izredne razmere, ki so nastopile v naši pokrajini v drugem polletju lani, odkar so bile zveze s podeželjem marsikje pretrgane, industrija pa, ki je bila še v razvoju, skoraj povsem uničena. Z odredbo Vrhovnega komisarja o začasni ureditvi mezd in plač v zasebnem gospodarstvu z dne 4. decembra 1943 je bilo sicer zopet načelno prepovedano zvišanje mezd, vendar pa je bilo omogočeno glede na draginjo zvišanje prejemkov na podlagi kolektivnih pogodb največ do 30%. Glede na vse te ukrepe In ovire je bilo lani število novih kolektivnih pogodb, dodatkov k pogodbam in sporazumom sklenjenih manj kakor predlanskim. Skupaj jih je bilo 21, medtem ko jih je bilo leta 1942. 32. Ob začetku lanskega leta je bilo v veljavi skupaj 38 kolektivnih pogodb, mezdnih sporazumov z eno službeno pragmatiko vred, med letom je pa prenehalo veljati skupaj pet pogodb odnosno mezdnih sporazumov. Med letom je bilo sklenjenih devet kolektivnih pogodb za stroko in pokrajino, dalje tri kolektivne pogodbe za posamezna podjetja in dva mezdna sporazuma za posamezna podjetja. Ob koncu lanskega leta je bilo v veljavi 47 kolektivnih pogodb odnosno mezdnih sporazumov. Dodatkov za že obstoječe pogodbe je bilo sklenjenih sedem, predvsem za priznanje Mestni hranilnici v Ljubljani in Novem mestu in Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani. Enako božičnico prejemajo industrijski nameščenci ter nameščenci nabavljal-nih in nabavljalno-prodajnih zadrug. Božičnico v višini polmesečne plače prejemajo trgovinski uslužbenci, delavci elektrotehničnih obratov (po 15 letih službe v stroki), delavstvo elektrarne, plinarne ln vodovoda (po petnajstih letih službe) in de. lavstvo Satumusa. Božičnico v višini tedenske plače prejemajo: delavstvo Kemične tovarne, tovarne za klej, opekarniško delavstvo, delavstvo, zaposleno v tekstilni industriji in obrti, dalje delavstvo na industrijskih žagah, v kamnoseški, sobosli-karski, čevljarski, krojaški, šiviljski, mo-distovski in dimnikarski stroki, pri industriji kavnih nadomestkov, bonbonov, čokolade in peciva, dalje delavstvo elektrotehničnih obratov do 15 let službe v stroki, grafično delavstvo, delavstvo elektrarne, plinarne in vodovoda v Ljubljani, šoferji pri osebnem in tovornem prevozništvu ter končno delavstvo trgovinskih obratov. Gostinsko strežno osebje pa prejema četrtino mesečnega pavšala. Cestni železničarji in delavstvo Združenih papirnic v Vevčah prejemajo božičnico v višini, kakor določi upravni svet. Dopusti nameščencev in trgovskih pomočnikov so urejeni z zakonom in jih kolektivne pogodbe ne obravnavajo posebej. Pač pa skušajo urediti to vprašanje s kolektivnimi pogodbami za delavstvo. Doslej so bili tudi v tem pogledu doseženi že lepi uspehi. Tako imajo vsakoletni šestdnevni dopust delavci Kemične tovarne, ns dalje tovarne za klej, rižarne, delavstvo tekstilne, predilniške in pletilske stroke, žagarske industrije, opekarn, industrije kavnih nadomestkov, bonbonov in slaščic, čevljarske, krojaške, modistovske, dimnikarske, sobo-slikarske, kamnoseške, frizerske in brivske stroke, pa tudi stalni poljedelski delavci. Razen tega imajo pravico do dopusta po službenih letih v nekaterih dragih strokah. Najdaljši dopust traja 18 dni, najmanj pa dva dneva na leto. prav ni bilo posneto ln ne da bi mia pn. lita voda. Tako se zgodi, da preiskava vzerca mleka pokaže zelo nizko količino maščobe. Z;to je treba ugotoviti, ali krava daje res tako slabo mleko. Vzame se vzorec mleka pri živinorejcu v hlevu neposredno po mclžl, tako da ni mogoča nobeni sleparija. Dov:ljeno je prodajati tudi mleko, ki ga dobavlja neposredno živinorejec, če vsebuje manj kot 2.8% maščobe. S kakovostjo mleka v Ljubljani smo lahko še zadovoljni. Da mleko ni slabše, je predvsem zasluga mestnega tržnega urada; njegov laboratorij ™a skoraj največ dela s prciskzvami mleka. Tako so lani preiskali na mesec povprečno po 250 vzorcev mleka, vzetih pri živinorejcih in povprečno po 100 vzorcev, pobranih v prodajalnah mleka v mestu. Skupno je bilo lani preiskanih 3760 vzorcev mleka. Po dosedanjih približnih računih je vsebovalo mleko, ki so ga dobavljali živinorejci neposredno, po 3.3% maščobe. Slebše je bilo mleko, ki je bilo- na prodaj v mlekarnah, in sicer je znašalo povprečje 2.7%. Iz preglednega diagrama je razvidno, kako ogromno delo je lani opravil laboratorij mestnega tržnega urada samo pri preiskovanju mleka. Diagram je posebno poučen, ker kaže, kako učinkujejo preiskave na kakovost mleka. Grešniki, ki jih zasačijo pri »krščevanju« mleka, se iz strahu pred ksznijo kmalu poboljšajo ter poslej dobavljajo dobro mleko. Pri prvem prestopku dobavitelja slabega mleka posvarijo in mora plačati pristojbino za stroške preiskave vzorca mleka. Pri ponovnih prestopkih dobavitelja zasliši pravni referent mestnega tržnega urada in mu naloži globo. Diagram povsem jasno kaže, da je ljubljansko mleko sorazmerno dobr> in neoporečno zdravo. Pripomniti je treba še, da mestni tižni urad oddaja vzorce sumljivega mleka v nadaljnjo preiskavo bakteriologu (drž. vet. bakt. zavodu), ki petam ugotovi, ali mleko morda vsebuje bolezenske klice. Mleko nezdravih živali seveda ne sme priti v prodajo. Mleko v Ljubljanski pokrajini zbira Pokrajinski prehranjevalni zavod (Prevod) in si zelo prizadeva, da bi se kakovost mleka izboljšala. Da uživamo v Ljubljani zdravo mleko, pa skrbi v veliki meri Higienski zavod; bakteriolog tega zavoda preiskuje vzorce mleka, da bi v prodajo ne prišlo mleko nezdravih krav. Y ?? V, t ?j n S j PREGLED Vprašanje 7A ^ nr;.'one ob sebi umevno, da se v rev .ijcicnarno ncnrrnem razdobju zgodovine (ir že sama vojna ie bila definirana kot neke vrste revolucija) vztrajno in programatsko nanaša tradicija. Prvotno je ta beseda pomenila ustno izročilo ali staro navado. Če stoji rfanes v tako živem nasprotju z revolucijo. nikrkoT ne nvsli n;hče na varovanje kakih ustnih izročil ali na zvesto stražo starih navad, tudi ne na ohranitev vseh kulturnih, scc:ainih. nortičnih ali gospodarskih oblik. Pod načelom trad:cije rnslimo primemo uskladitev preteklosti in sedanjosti, zdravo smotrno in premišPeno sov i si ost v razvoju družbe in narodov. Trad:cija v tem smislu potemtakem ne more biti zakrknjena ljubezen do vsega starega, do vsega, kar je; ni n:kakršen strah pred novim, marveč izbirni odnos do vsesa, kar se spreminja. načelo, da je treba na dobrih temeljih stavbo nadaljevati in da so rodovi kakor nosite!ji plamenic ki si podajajo bakle izreke v roko. iz reda v rod. da navedem primera »apostola čemeča tradicionalizma«, pokojnega Arneja Novaka. Vseknko je za sleherno tradicionalno stališče od'oč:len predvsem odnos do preteklosti, odnos, ki je pri tradicionalizmu tako pozitiven, kakor je pri revoluciji negativen. Tradicija v širokem smslu besede obstoji v mislih, potrebah in čustvih, ki jih ima ne toliko posameznik. kol kor njegovo občestvo, družba, v kateri živi. Toda kakor ima poedinec. ne da bi se vedno tega zavedal, znaten del svojega mišljenjskega in čustvenega sveta od drugih, od okolja, iz katerega poteka in od preteklost!, ki neogibno oblikuje in obvladuje živ- tra&Icife Ijenje, je tudi občestvo v mnogočem odvisno od preteklosti. Tudi ono ne more niti šiloma pretrgati vezi s preteklostjo in s svojimi mrtvimi-. ki — kakor na9 tako živo prepričuje genialni francoski psiholog :n sociolog Gustave Le Bon — vplivajo na zadržanje, navade in nazore živih in so neogibno udeleženi v nji' hovih verovanjih in dejanjih. Jg Vel:k del tradicije se odnaša na duhovna področja; vsi vemo. da je prav tu njeno težišče. Manj znane in priznane so osnove, ki jih ima tradicija v plemensikih lastnostih slehernega naroda. Beseda nemara ni prikupna a kakor ni mogoče pri posamezniku prezreti somat'čne strani njegove narave, ki je z duhovno naravo tesno povezana, ni mogoče prezreti činitelja, ki se imenuje plemenska duša in ki tvori podlago vsake narodne duše. Če hočemo to pravilno razumeti, moramo za hip primerjati posameznika in družbo. Vsak •'zmed nas ima poleg zavestnega duševnega življenja v sebi tudi neki nezavesten substrat, ki pogosto bolj kakor naš um odloča o naših zavestnih dejanj:h. So to dedne lastnosti, ki smo jih sprejeli od prednikov in ki nas spremljajo ne le do naše smrti, marveč skozi naše potomce v neznano prihodnost Te lastnosti so 9:ln'ce našega značaja konstitucicnalne značilnosti našega telesa, duše in duha. zadnji, skrivnostn psihofizični činitelji na večnih križiščih volje, misli, naključij in usode. Tak substrat nezavestnega, skritega in vendar ne-ugnano se pojavljajočega življenja tvori dušo slehernega naroda, zakaj v njem so prav dedne t. j. plemenske lastnosti nositeljice njegovih značilnosti in posebnosti, vseh t:stih stal- nih potez, k: označujejo njegov idealni obraz. Že prisotnost takega substrata v sleherni narodni skupnosti tvori naravno podlago tradicije. Skozi to dedno snov smo vsi združeni s preteklostjo, s skrivnostnimi usedlinami razvoja križanj in bioloških usod, ki ustvarjajo vroj en značaj ljudstev in narodov. Kakor združujejo vsakega izmed nas nezavestne, a včasi kar usodne vezi z našimi rodovnimi predniki, smo vsi povezani tudi z narodno dušo t. j. z dednim substratom plemena :n rase, ki j:ma pripadamo in na katerih posebnostih gradimo svojo narodno zavest. Ne smemo namreč pozabiti, da so narodi proizvod zgodovine in kulturnega razvoja in da se vse, kar posamezen narod loči od drugega, naslanja prav na dedno ali plemensko različnost. Če torej mislimo na tradie jo, mislimo s tem tudi na stalncct in značilnost dednega substrata. ki tvori, kakor smo videli podlago sleherne narodne duše in ki mu vse spremembe socialne in kulturne usode ne morejo do živega. Narod potemtakem ni samo v svojih političnih razmerjih, socalnih in pravnih uredbah in tudi ne z absolutno nujnostjo v samem jeziku (prim. Irci!) — narod je tudi in predvsem v svojih bioloških koreninah. Le-ta ostajajo, kakor je prepričljivo dokazal Le Bon v svojem, nekoč tudi v slovenščino prevedenem delu »Psihologični zakoni razvoja narodov«, celo tedaj, ko narodi kot taki izginejo 'Z zgodovine. Zaman bi tedaj prikrivali realnost teh osnov, ki jih imamo tako rekoč v krvi. Zato se ne bo noben narod, ki se zaveda svoje zakoreninjenosti v rodu :n v preteklosti, ne mogel :n ne hotel odpovedati svojim tradicijam, t. j. temu, kar daje poglavitne poteze njegovi individualnosti med drugimi narodi. Noben mit socialne revolucije 'n drugih takih gesel ne more in ne sme zbegati naroda, da bi se odpovedal svojemu značaju, t. j. rodov- Da je mleko eno najpomembnejših živil, se prav dobro zavedamo zlasti dandane3, ko moramo z njim varčevati in ni vsakemu na razpolago. Razumljivo je, da si ljudje zdaj želijo še tem bclj, naj bi bilo mleko čim boljše, ko ga je manj. Nekateri posamezniki včasih podvomijo o kakovosti mleka, ki je naprodaj v Ljubljan:, češ da je od kmeta do porabnika predolga pot- Marsikdo pa tudi ne ve, da je nad prodajo- mleka v Ljubljani strogo nadzorstvo. Za raziskavo živil v Ljubljan; je pristojen mestni tržni urad, ki ima dobro opremljen kemični laboratorij ln z;poslju-je Izkušene strokovne moči. Tudi kakevost mleka mestni tržni urad stalno nadzira — glede na hranllnost in snago; mleko mora vsebovsti dovolj maščobe ter biti zdravo. Kakovost mleka je predpisana z zakonskimi predpisi. Da jc nadzoistvo nad mlekom res učinkovito, morajo preiskati mnogo vzorcev, tako da urad nadzira čim več dobaviteljev mleka, in sicer mostnih prodajaln mleka (mlekarn) in živinorejcev (producentov). V Ljubljani prejemamo mleko bodisi neposredno od živinorejcev bedisi pesredno od Prevodove mlekarne, zbiralnice mleka. Prevodova mlekarna razdeljuje mlek^ manjšim prodajalnam po mestu. Te prodajalne imenujemo v Ljubljani mleksrne, a v resnici so le prodajalne mleka; prodajalne namreč ne morejo, odnosno ne smejo »predelovati« mleka, ki ga prejmejo za predajo: ne smejo ga posnemati (prejmejo že do dovoljene mere posnetega) in seveda ne prilivati vode. V prodajalnah mleka tudi ne sterilizirajo. Seveda so pa mogoče zlorabe na poti od Prevodove mlekarne do porabnika in zato je potrebno nadzorstvo mestnega tržnega urada. Prav tako je potrebno nadrorstvo nad mlekom, ki ga dobavljajo ljubljanski živinorejci (predvsem na Barju). Preiskave tega mleka so potrebne že zaradi tega, da ne pride v prodajo osneffliažano mleko. Mleko pa mora seveda vsebovati tudi primeren odstotek maščobe in se ne sme prodaje ti posneto. V Nemčiji v vseh mlekarnah sedaj med vojno posnemajo mleko zaradi izdelovanja masla, toda samo do določene mere, tako da v mleku vendar ostane primeren odstotek maščobe. V Ljubljani se v Prevodovi mlekarni zbrano mleko ne posnema. Za prodsjo nepotvorjenega mleka, ki Ima manj nego 2.5% maščobe, veljajo predpisi kakor za posneto mleko, t. j., da se smatra za posneto. Ljubljanski mestni tržni urad je določil najmanjšo količino na 3%. Naši Živilski strokovnjaki so si prizadevali, da bi bilo mleko v Ljubljani čim boljše in zato zahteva, naj bi vsebovalo po 3% maščobe, nI bila pretirana, zlasti še, ker je Ljubljana prejemate mastno gorenjsko mleko. Med vojno je treba upoštevati, da je kakovost mleka v splošnem nekoliko slabša, že zaradi tega, ker mnogi živinorejci ne morejo krmiti krav molznic tako dobro z dražjo krmo. Zato sme zdaj znašati najmanjši odstotek maščobe mleka v Ljubljani 2.8%. To se pravi, da velja mleko, ki ne vsebuje več 2 8"/o maščobe, za preveč posneto odnosno vodeno. Vendar je dovoljena izjema pri tako imenovanem hlevskem vzorcu. Pri posameznih primerih je namreč mleko lahko še slabše, če- Svetovaclavskl koral češkj mojster Jos. Suk, ki si je letos pridobil vsa naša srca s svojo »Pravljico«, je zopet na sporedu IX. simfoničnega koncerta. Slišali bomo njegovo Meditacijo na staročeški koral »Svaty Všclave«. Ta pra-st3.ri koral o češkem kralju in deželnem patronu je narodnega izvora, prvi zapiski ga beležijo v zgodnjem srednjem veku. Ko je leta 1914. razplamtela prva svetovna vojna, se je Jc vsekdar važno, da ie umel najti pravilno ravnotežje med tradico-nalno sredotežnostjo in novotarskQ sredobež-nostjo, med starim ki ima neogibne konstante in zahteva pravilnega varovanja, bi med novim, ki ni vedno pozitivno, koristno in potrebno Se zato. ker je novo, marveč Je včar samo dim ilurlj. slepeča fatamorgana, množična sugestija. Vprašanje tradicije je važno vprašanje slehernega naroda, ki mora in hoče, če ima voljo do življenja in rastf. več ohraniti kakor uničiti, več graditi kakor rušiti; naroda, ki budno posluša v sebi glas krvi. govorico svojih prednikov. dedsčino svoje preteklosti, posebnosti narodne duše in moč kulturnih izročil. Tak narod čuti. da jc nadaljevanje tega. kar je v njem vekovitega. cb vsej igri sprememb važnejše od begotnega šuma revolucionarnega viharja v njegovih vejah. In glas življenja mu pravi: Varuj deblo in korenine! Zakaj tudč za narod velja stara: Primum vi vere! Zap isk Pergolesijeva zbrana dela, Izložba Baren-relter v Kasslu je začela izdajati zbrana dela italijanskega skladatelja Giovannija Battista Pergolesija (1710—1736). Izmed njegovih opernih skladb Je ostala v današnjem repertoarju samo opera »Dekla kot gospodarica«. Kasselska izdaja Pergolesije-vega dela bo obsegala 29 zvezkov, izmed katerih sta dva že izšla. Hans Pfitzner 75 letnik. V petek, 5. maja je dovrSil nemški skladatelj Hans Pfitzner, ki se je v zadnjem času naselil na Dunaju, 75. leto svojega življenja. V zvezi z jubilejem je bil v četrtek, 4. maja na Dunaju koncert fllharmonikov. Na sporedu so bile Izključno Pfitznerjeve simfonične skladbe. Smrt turškega pisatelja. Iz Carigrada poročajo, da je umrl L 1864. rojeni turški pisatelj Husein Rami GUrplnar, znani romanopisec, ki je v svojih spisih slikal življenje turškega ljudstva. Njegovi romani so kulturnohistorlčni vir za zgodovino Carigrada v zadnjih desetletjih otomanskega cesarstva. Nedosegljiv je bil zlasti kot opisovalec haremskega življenja v odličnih hi-Sah imovitih Turkov, učinkovito pa je opisoval tudi ramazan ln druge šege in običaje turSkega prebivalstva. Kronika * Madžarska je uvedla obvezno delovno službo za ženske. Madžarska vla.la je sklenila uvesti obvezno službo za ženske, in sicer v zvezi z obrambo madžarskega oeem-lja. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo Židinje zaposlene izključno pri težkih ročnih delih. * Poziv na vstop v SS oddelke na Madžarskem. Vodja r.emške ljudske skupine na Madžarskem dr. Basch je izdal na so-narodnjake oklic, v katerem poziva mladeniče, ki se čutijo sposobne za vojno službo, naj prostovoljno pristopijo k SS oddelkom. * Železne živilske rezerve na Slovaškem, Slovaška vlada je zaukazala, da si mora prebivalstvo pripraviti železne rezerve živil. Na ta račun so ljudje že prejeli po 4 kg soli na osebo. Na enak način bo slovaško prebivalstvo prejelo večje količine moke ;n sladkorja, tako da bo s temi živili založeno najmanj za tri mesece. Občinske uprave so prejele navodila za vskladiščenje potrebnih množin goriv m kuriva. Slovaška razpolaga trenutno z veliko količino oglja, katerega bo razdelila med interesente. Zaradi zaščite pred morebitnimi letalskimi napadi so bili storjeni tudi vsi ukrepi. * Velika želja bo izpolnjena, ako kupiš sinu ali hčerki znamenito povest »Brzono-žec in Puščica«. Križna tombola Z.iK£ke pcmjči Ker nekateri lastniki tombolskih tablic mislijci, da številk, ki so bile objavljene za dvojke, ne smejo črtati na drugih tablicah, obveščamo javnost, naj te štsviike prečrtajo na vseh tab!icah, ker bodo z njimi moida zadeli trojk0 ali še višji dobitek, ko bomo objavili nove številke. Enako bodo številke, ki jih bomo objavili v bodoče, veli.ale za celokupno igio. Iz LpMfaee u— Novi grob<>vi. Dotrpel je višji kontrolor državnih železnic g. Mihael Zupan. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v petek ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminil je trgovec in posestnik v Loškem potoku in bivši rez. ka petan 1. ki. g. I v a n L a v r i č. Za njim žalujejo soproga Marica, sin Dušan in drugo sorodstvo. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je sednj starešina iz Novega mesta dr. Anton Kuntarič. Na zadnji poti ga bodo spremili v petek ob pol 15. iz kapelice sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. — V Tržiču na Gorenjskem je v častitljivi starosti 85 let umrla vdova po čevljarskem mojstru ga. Ivana M okorelo v a, rojena Radon. Za njo žalujejo sinovi Jože, Žane in Blažko, hčerka Franica, poročena Plut in številno drugo sorodstvo. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Razstava slovenske šolske knj'ge. V izložbenih oknih Socialne pomoči v Ulici 3. maja so v torek popoldne razstavili dolgo vrsto knjig, ki jih je v teku svojega 25-letnega cb stoja izdala Pokrajinska za'cga šolskih knjig. (O pomembnem jubileju te naše knjižne šolske založbe poiročamo ni drugem mestu). Knjige so razvrščene po skupinah za ljudske šole. za meščanske šole. za obrtne in trgovske šole, za srednje šole in nešolske knjige. Slika nad knjigami v desnem izložbenem oknu nazorno prikazuje, koliko izvodov knjig je založba v teku svojega obstoja izdala, če bi jih polužli drugo poleg druge po železniškem tiru. bi fegaie c-d ljubljanskega kolodvora do Medved. Razstava knjig Pokrajinske šofske založbe zasluži vso pozornost in priporočamo vsakomur, da si jo ogleda. u— V Zvezdi bedo sadili sojo. Vojni vrt mestne občine v Zvezdi bodo po zgledu prejšnjih let tudi letos obdelali. Včeraj so začeli orati precej skrčeni prostor lanskega nasada, n3 katerem bodo konec tedna, kakor nam je pojasnil ravnatelj mestne vrtnarije gospod Lap, posadili sojo. Doslej so v naših krajih le redki gojili to rastlino, letos pa je bo zaradi čim večjega pridelka olja tudi pri nas mnogo posajene. u— Dijaki-inje srednjih š»i, prijavite se z majem v tukajšnje tečaje posameznih predmetov. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specijalne instrukeije za Prednje šole, Kongresni trg 2. Zemljiškoknjižni posli kočevskega sodišča se opravljajo v Ljubljani. Apelacij-sko sodišče v Ljubljani je delegiralo za zemljiškoknjižne posle okrajnega sodišča v Kočevju okrajnoo sodišče v Ljubljani, ker se nahajajo zemljiške knjige tega sodišča začasno v Ljubljani, u— Velikodušen dar gluhonemi deci. V dno duše presunjeni ob smrti gospe Mimi-ce Hočevarjeve poklanjajo Korlnovi prijatelji gluhonemi deci znesek 730 lir. Plemenitim darovalcem se Podporno društvo za gluhonemo mladiino v Ljubljani najiskrene-je zahvalju/'3. u— G. Sever Edvard daruje za Dom slepih 200 lir namesto cvetja na grob pok g. Erv;na Valentiča. u— Namesto cvetja na grob g. Mimice Hočevar je darovala obitelj Vreček Alb'n in Julka 150 Ur za gluhonemo mladino. u— Pojasnilo. K našemu včerajšnjemu poročilu o sodni lazpravi zaradi tatvine tobaka nas naproša trafikantinja iz Bohoričeve ulice g. Marija Podgorškova za pojasnilo, da ona ni v nikaki zvezi z nakupom ukradenega tobaka po črnoborzijan. skih cenah. u— Prvošolci-ke in drugošolci-Ke, prijavite se z majem v tukajšnji korepetit.o-rij »Napredek«. Redni vsakodnevni pouk ; Vpisovanje dnevno. Informacije: Specijal-ne instrukeije za srednje šole, K°ngresni I trg 2. u— Bolne rastline, njihove posamezne dele, prinesite pravočasno v pregled rastlinskemu zdravniku-fitopatologu: Inž. Pre-zelj, Wolfova 3, ur. ure: 8—12. u— Krznarstvo Danilo Predalič. Sv. Petra cesta 18, sprejema vsakovrstno kožuhi ovino čez poletje v shrambo in po želji tudi strokovno popravi. u— Nesreče. 41 letno žen? ključavničarja Marijo Peganovo je na cesti podrl konj, pri čemer se je poškodovala na glavi. Z lestve je padla in si zlomila levico 24 letna hčerka delavca Ana šubljeva iz Dobrunj. 30 letni železniški delavec Anton Berčan iz Ljubljane ie padel z vagona in si zlomil levo nogo. Desnico ši je zlomila pri padcu 34 letna žena posestnika Marija Babičeva iz Vidma. Ponesvečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gmpkega Gauleiter je obiskal novo infekcijsko bolnico na Golniku. Te dni si je ogledal novi trakt infekcijske bolmce na Golniku Gauleiter dr. Rainer. Vodja zdravstvenih naprav na Golniku dr. Samon!gg je tolmačil Gauieiterju pomen meve prire-d tve za gorenjsko prebivalstvo. Gauleiter je novo zgradbo ogledal ter se prepričal, da naprava v vseh pogledih odgovarja svojemu namenu. Za domovino so padli: 35 letni Henrik Gittstaler iz Beljaka. V nekem vojaškem lazaretu na južnem italijanskem bojišču je umrl štabni zdravnik dr. Wilhelm Schonberg. Na vzhodnem italijanskem bojišču je padel junaške smrti 36 letni desetar Viljem Rohr. — Na posledicah ran, ki jih je dobil na vzhodnem bojišču, je umrl Janez Rohr, brat prej imenovanega. Na severnem delu vzhodnega bojišča je padel vodja udarnega oddelka Karel Kof-ler. V starosti 23 let je podlegel pri bomb-.nem napadu na zapadu podčastnik Oton Gratzer, krdelni vodja pri nekem oddelku lovskih letal. Na f/onti ob Ledenem morju je padel dne 26. marca t. 1. 25 letni Albert Ogris iz Borovelj. Nadalje so padli še: 20 letni SS V'šji grenadir Alfred Schlu-derbacher. stotnik Oto Dorfer in višji krdelni vodja Herbert Strasser. Smrtna kosa, V Celovcu so umrla: 20-letni Jožef Lešučnik, 621etna Alojzija Mi-šičeva in oOletna Neža Sonnbergerjeva. — V Beljaku pa so umrli: 42'etna Amalija Gumfcot, rojena Potočnik, žena mehanika, 391etna Elizabeta Stroblova in dvamesečni Janezek Sehober, sin ključavničarja. Diamantna poroka. Upokojeni rokodelec Ulrik Wald v Beljaku je obhajal te dlni diamantni jubilej svoje poroke. Ob tej priliki je čestital VVailuSu in njegovi ženi tudi okrožni vodja v Beljaku Herzog, ki je zakoncema sporočil čestitke stranke in pre-b;valstva. V celovškem gledališču je sedaj na sporedu opereta »Tam, kjer slavček žvrgoli«. Smrt znanega ljubitelja umetnosti. Dne 29. aprila je umrl na Dunaju dvorni svetnik dr. Albreht Sclmerich, ki je učakail 85 let. Rodom je bli iiz Trbiža na Koroškem ter je študiral na Dunaju umetnostno zgodovino in glasbo. Posebne zasluge si je pridobil za restavracijo cerkva v Brežah ln Marijinem Celju. Iz Trsta Obvezno vračanje praznih cigaretnih ovojčkov. Uprava državnih monopolov opozarja kadilce, da so dolžni vrniti prodajalcem prazne cigaretne ovojčke. Prodajalci so pooblaščeni odkloniti prodajo tobačnih izdelkov v primerih, ko niso bih vrnjeni prazni ovojčki. Pričetek pomladne dramske sezone. Zaradi tehničnih zadižkov preložena dramska sezona v Trstu je bila otvorjena v torek 9. t. m. ob sodelovanju znane italijanske komične odrske skupine, ki jo vodj Anton Gandusio. Otvoritvena predstava v Verdijevem gledališču je bil? Caglierije-va veseloigra »Noč pustolovščin«. Razstava milanskega slikarja. V soboto 6. maja je bila otvorjena v prosto ih Mi-chelazzijeve umetnostne galerije v ulici Sv. Miklavža razstava mManskega slikarja Aurelija Catija. ki je ra7.st.-iv ij.a! svoja dela v raznih italijanskih mestih. Himen. Te dni so se poročili v Trstu mehanik Atalij Verdan in šivilja Romana Nigrini, mehanik Silvo Verucchi .n šivilja Nada Rener, zasebnik Ivan čekon in gc^ spodinja Eleonora škarpa. Smrtna kosa. Dne 7. in 8. moja so med drugim umrli v Trstu 70 letna Albina Uli-jan, 89 letna Ana Poles vd. žiberna, 70-letna Hema Posega, 57 letna Elizabeta Zorn, 62 letna Marija Zimprič-Golob. 38-letni Ivan Kenda, 67 letna Uršula Babič-Zugna, 23 letni Viktor Vižintin, 14 letna Marija Uias, 71 letna Marija Fornazarič-Petronijo, Salvator Matelič, 63 letna Ivanka Cerinčevič in 87 letna Franč ško Fonda. Vsak dan nezgode. 65 letna gospodinja Terezija žula iz Sv. Ivana 1770 se je poškodovala s kamnom, ki je padel na njo. — Levico si je ranil med delom 32 letni električar Jožef Mora iz ulice Belega stolpa 21. — Ponesrečil se je med delom 17 letni Silvij Volpi iz Zambonijeve ulice 2. — Po vsem telesu ima poškodbe 4 letni Jurij Fer-lan iz Stražne uilce 2 v Trstu, ko je med igro padel na domačem dvorišču. — 37-letnega nameščenca Guida Gabaja iz Roja-na je ugriznil pes v desnico. Levico si je ranil 311etni Albert Schaffer iz Labinja v Istri. Levico ima ranjeno 601etni Rihard Kanone. — 681etna Hedvika Terlenica si je med delom ranila desno poalahtnico. — 11-letna Marija Zamer se je pri padcu s kolesa pebila po levem kolenu. — Med vožnjo z vlakom se je ponesrečila 241etna Bioi-na Vecchiet iz ulice Sedmih vodnjakov 114. Ima poškodbe na desnici. — Levo nogo si je zlomila pri padcu 231etna Vera Amurina. — 471etno gospodinjo Štefanijo Kane iz ulice Sv. Lazarja 19 je povozil neki kolesar. Kančeva ima poškodovano desno nogo. — Na desnici je ranil morski pajek 361et-nega mornarja Jordana Furlana iz Industrijske ulice 11. — 661etnega Umberta Ro-delo iz Crispijeve ulice 60 je ugriznil popadljiv pes po levi nogi. — Desno nogo si je zlomila pri padcu 931etna gospodinja Ema Muk, stanujoča v ulici Mlin na veter št. 3. — Med delom v zakloniščnem predoru v ulici F. Severa je zgrmel kamen na 39Ietnega delavca Leopolda Pizenta, ki ima občutne poškodbe. — 331etni Anton žgulin je obležal pri trčenju dveh avtomobilskih vozil z zlomljeno desnico. — 26ietno Emilijo Štoka iz Prošeka št. 86 je povozil v Barkovljah avto. štokova ima številne poškodbe po vsem telesu. Njeno stanje je resno. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici. Nesreča zaradi eksplozije izstrelka v Nabrežini. Albin Franceškin iz Nabrežine je našel v bližini domačije izstrelek, ki ga je prinesel domev, kjer pa je eksplodiral. Drobci so ranili po vsem telesu Albinove-ga 9 letnega brata Danila. Ranjenca so prepeljali v tržaško bolnišnico. Občinstvo se ponovno opozarja, da o najdbi vsakega- izstrelka, orožja ali streliva takoj obvesti najbližjo vojaško ali drugo službeno mesto. Smrtno nevarne poškodbe je dobil pri padcu po stopnicah 42 letni Ivam Ferlora iz ulice Navali št. 4. Ima usodne peškod-be na glavi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Njegovo stanje je resno. Tržaška pravoslavna cerkev Izropana. Te dni so se verjetno skrili v večeruin urah v pravoslavni cerkvi Sv. Spiridiona v Trstu drzni rokovnjaki, ki so ponoči odnesli iz cerkve številne predmete iz ziata in srebia. škoda je precejšnja in je trenutno ni mogoče cceniti. Tržaška policija skuša zadevo pojasniti. Bojevita ženska je Petra Gregcri. 32-letna gospodinja Paskva Pagoni in njena 12 letna hčerka Emilija sta bili na dvorišču ulice Hrta št. 17. Pristopil? je Grego-rijeva. Sledile so besede, nato prepir. Gre-gorijeva je navalila najprej na mater, potem na hčerko. Pagonijeva ima poškodbe na levi podlahtnicj in nosu. hčerka pa na čelu. Obe sta se morali zateči v bolmšnco. Iz Gorice Poizvedba Včeraj 9. t. m. je odšel z doma v šol"1 j 91etni deček Jožko. Oblečen je v siv plašč 1 »hubertus« s kapuco. Na glavi je imel rjavo baretko. Nosi črne nizke čevlje in zeleno obleko s kratkimi hlačami. S seboj je imel aktovko s šolskimi knjigami. Deček ni prišel v šolo-, niti se ni vrnil domov. Kdor bi bil dečka videl, je napro-šen, da to sporoči upravi policije v Ljubljani. Novi komisar javne boln Sn.ce. Za novega prefektovnesa komisara sofke bolnišnice je bil imenovan dr inž. Rihard De: NTer: Razdeljevanje soli. Od petka 12. t. m. dalje bodo prejeli goriški potrošn ki po 100 gramov soli za drugo polovico m'ia. Goriške pomladne muhe. Nad Gorico je že prijetno pripekalo pcm'adno sonce, kg jc zabril z b1 žnjih gora mrzel veter Ozračje se jo za nekaj dn dekaj sh'adilo Sledile je vztrajno deževje, ki jc vzelo Gor ci za nekaj dni čar nomiadne prirodne lepote in ma;n -V-rta krasa. Ljubijančanova smola in sreča * ici. Mehan k Ia do![?r> iskala prmoč šča naposled sta fia na:la v Tarantinovcm hotelu pri »Bo'cgni« na Korzu Preden sta od;la spat se jc Pere posvetov a' s spojim nri'ate'i°m kam nai sl^nn 15 0(V> lir k: jih je imel v lis*nc . Men'' ie. da so tisočaki naj varne iS: pod ž mn'co. Naslednje jutro pa se jima je zelo mud'!o na v"ak Plačala sta prenočimo in cdh:te!a na kolodvor. Med vožnjo pa sc je Peric »pomn I 15.000 lir. ki jih je pustil pod žimneo Pre k nil je vožnjo r> se vrnil takoj v Gorico. Imel je srečo da ie naši* denai po'tcna na takarica Štefanija Koink z Kala nad Kana 'cm ki je najdenih iS000 takc.j izročila svo>-jemu delodajalcu Pere je po sprejemu de j nsrin nasadil Kojalkovo z lepo nan tnmo l Zaradi kršenih protidraHnjskfh predpisov je aret-rala goriška po]'cija 37 letnega peka Rudolfa Tairria, ki ima svojo pekar-i no na Korzu št. 26. Tudi avtomobil; fzrnniaio. Avto. ki je i last tvrdke Comolb' v Gorici in ki je bil nekaj minut brez nadzorstva ra trgu pred j osrednjo železniško postajo, je bil odpe-j ljan po neznanem zlikovcu. Tvrdka ima j 50.000 lir škode. Oblastva poizveduj-jo za i zliko-vcem. Iz Hrvatske Odlikovan;e delavskega voditelja. po- glavnik je sprejel te dni višjega štabnega vodjo Miireria-Brai denburga v navzočnost' nemškeara poslanka K^.scheja ter nemškega opolnomočenera generala na Hrvatskem Gleiseja von Forstenaua. Ob tej priliki je -zročil vo-'"itel u delavcev red Zvoni-mircve krone I. razreda z meči Izročitvi odlikovanja je prisostvoval tudi voini mi-n;ster Vokč in vodja hrvatskih delavcev Balčd. Hrvatska vladn ie prepovedala prosto prodajo strojev in po'jedelskega oro.ljn. Trgovine z železr.ino smejo prodaj" ti stroje in orodje samo tistim osebam, ki se lahko izkažejo z dovoljenjem pristojirh oblasti. Dovelienia za nakup strejsv »n orodja pa se izd jaio v prvi vrsti tistim kmetovalcem, ki so v redu izpolnili svoie obveznosti do dr%ave s tem. da so izročili državnim skladiščem svoie pridelke. Sestanek gozdarskih strokovnjakov. V hrvatskem ministrstvu za gozdrve in rude je bila te di-j konferenca gozdarskih strokovnjakov s področja ce'e države. Gozdarji so obravnavali vprašanja, ki se tičejo pogozdovanja. Centrala za semena. V svrho pospeševanja pridelka semen je Hrvatska km.očka zveza ustanovila centralo za semena. Skupaj s kmetijskim ministrstvom pa je Kmečka zveza ukrenila tudi vse p"trebnb za izdelovanje razn:h serumov za zatiranje živinskih bolezni. Rumunsk, lektorat v Zagrebu Na zagrebški univerzi so otvorili te dni lektorat za rumurski jezk m rumunsko literarno zgodovino. Imenovanje na zagrebškem vseučilišču. Izredni poslank in pooblaščeni minister Štefan Ratkovič je bil imenovan za rednega profesorja na pedagoški visok' šoli v Zagrebu. Im*l bo predavanja iz zemljepisne stroke. Nov vodovod v Banjalukl. V Banjaluki so pravkar dogradil' nov vodovod, katerega stroški znašajo 20 m lijonov kun. Vodovod iz leta 1909 namreč ni mogel več zadoščati dnevnim potrebam. Nove cene za suhe slive. Hrvatsko trgovinsko ministrstvo je določilo ceno za suhe slive letošnjega pridelka Proizvajalci bodo prodajali suhe slive po 120 kun netto na postaji Brčko Pridelovalci s iv bodo poleg tega prejeli za vsakih 100 kg oddanega blaga po 10 kg soli. večjo kol č no cigaretnega pap'rja, nekaj tobaka, vžigalic in 2 kg sla:korja. Iz Srtnlc Racf°n;ranje vž'g'Mu- v Srbiji. Dne 1. maia e stopila v Srb ji v veljavo nared-ba. ki dovoljuje oddajo največ treh škatlic vžigalic posameznikom. Vž galice se prodajajo samo na rakazmee. Beiežnica KOLEDAR: Četrtek, 11. maja: Mamert. Franjo. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica; Ešnapuiski tiger. KLno Sloga: Opereta. Kino Union: Romantična snubitev. Kino Moste: Prijeten dan. DEŽURNE LEKARNE Dan^s: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Dou-Klanjšček D:a, Gospcsvetska cesta 4. Bo-hinec ded., Rimska cesta 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21.30 do 4.30! Da*2AVNO GLEDALIŠČE DRAM A Četrtek. 11. maja, ob 18: Zemlja. Premiera. Red J. Petek, 12. maja: zaprto. Kari Sehonherr: »Zcmia«. Življenjska komedija v treh dejanjih iz kmečkega življenja. Gibalo dogtajanja je primarni občutek kmeta — ljubezen do zemije, hrepenenje po la-stni posesti zemlje in želja po družini in otrocih. Osebe: stari Kremen-M. Skrbinšek, Janez njegov sin-P. Kovič, Reza. gospodinja pri Kreme-novih-P. Juvanovu, Katra, dekla pri Kre-menovih,Kraijeva, veliki htapeo-Gorin--šek, srednji hlapec-Drenovec. konjski hlapec-Bratirid, hls.pče-SU; ič. svetamica-Rakarjeva, ledeničar - Lipah, zdravnik-Kcšuta. mizar - Blaž. grobar - Plut. Režiser M. Skrbinšek. Premiera bo dane* za red I. OPERA Četrtek, 11. maja. ob 18: Zemlja smehljaja. Izven. Čene od 36 lir navzdol. Petek, 12. maja: zaprto. • F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta j v treh dejanjih. Osebe: grof Lichtenfel-i ški-Lupša. Liza. njegova hči. mlada vdo-j va-M!ejnikova, grof - PottensteLnski, po-i ročnik-M. Sancin, princ Sou-Chong-B. j Sancin, Mi, njegova sestra-Barbičovc. i Cang. njun stric-Zupan. Dirigent: S. Hu-j bad. Režiser in koreograf: inž. P. Go!o-| vin. Danes v četrtek bo predstava izven i abonmaja. j Bddajniška skupina Jadransko Primorj3 |RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 11. MAJA 7.00_7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.33—7.40: poročila v slovenščini. 9.09—9.10: Pomočila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.01 do 12.30: Opoddanski konceit. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj. 14.00—14.10: Poi-očila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročilo v nemščini in slovenščini. 17.15 do 18.00: Dobra volja v duru in molu. 18.45 do 19.00: Narodopisna ura. Dr. Vilfan S.: Vraže. 19.00—19.30: Pod južnimi zvezdami. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00; Glasbena med-igra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Glasba ob večerni uri. 21.15 do 22.00: Slovenska glasba. Radijski orkester, vodi D. M. Šijanec. 22.00—22.10: Po-ločila v nemščini. 22.10—23.00: Glasbena medigra. 22.30—23.00: Malo kramijonja. malo plesanja. Mali orkester vodi Dušan Prevoršek. Prva slovenska zebondravnlška znanstvena Izšla je prva slovenska znanstvena knjiga iz zobne protetike, obravnavajoča dela v nerjavečem jeklu, izpod peiesa dr. Milana Perka, specialista za bolezni ust in zob in ravnatelja dent:stične šole v Ljubljani. Za paslednjo je spisal pred leti že tudi skripta o totalni zabni protezi, dočim se nahaja drugi del teh skript o delni zobni protezi še v delu. Naslov sedanje knjige, ki jo je izdal v samozaložbi, je »Nerjaveče jeklo in zobna protetika«. Pisec se je poglobil tukaj zlasti v izrazoslovju, ki je priznano težavno ravno v tej stroki. V uvodu nas seznanja s svojo teorijo mešanja sline. Je mnenja, da se bo morala zobna medicina pri izdelovanju umetnih zob močno ozirati na možnost pravilnega mešanja sline za dobro razkrajanje hrane v ustih. Zanimivo nam opisuje v prvem poglavju zgodovino protetike. Izvemo, da so se pečali z lzgo-tavljanjem tehničnih del v ustih že 800 let pr. Kr. Ko je bil Rim na višku svoje slave in moči, torej v prvih stoletjih pred in po Kristusovem rojstvu, je bila protetika tam že v visoki modi. Istočasno so tudi Grki pokazali svoj razvoj na tem polju. V srednjem veku je zobozdravniška znanost naz"dovala. Iz spisov Leonarda da Vincija (1452—1519) izvemo, da so se ba-vile takrat z zobnim zdravljenjem univerze v Salernu, Bologni in Padovi. V 16. stoletju se je začela razvijati zobozdravniška znanost skoro v vseh evropskih državah. L. 1776. so iznašli Francozi porcelanski zob, vse dotlej so jih izrezljavall iz slonokoščene plošče. L. 1855. se uvede v protetiko vulkrnizirani kavčuk. L. 1870. iznajdejo vrtalni stroj za zobe. 1900 ustanovi Krupp v Essenu prvo zobno kliniko. 1889 izdela Angle sistem ortodontije, leta 1895. izpopolni Gysi nauk o artikulaciji. Od 1. 1920. naprej se močno razvije zobna keramika. Odsihdob je zobozdravniška tehnična stroka v kirurgični, konservativ- ni in protetični smeri v stalnem razvoju, razmahu in tekmovanju med Ameriko in Evropo. Drugo poglavje opisuje kovine v zobni protetiki, od katerih se zahteva., da se v ustih ne spremene in da ostanejo odporne ter ne povzročajo motenj v človeškem organizmu. Tem zahtevam ustrezajo popolnoma zlato, platina in paladii. Ker pa so te kovine zaradi cene večini ljudi težko dostopne, jih skuša v zadnjih desetletjih industrija nadomestiti s ceneiš*mi zlitinami. Tudi srebro, baker, aluminij, nikelj in krom pridejo v poštev. Najtežavnejše poglavje je tretje, ki govori o. zlitinah. Odlikuje se z lepo sloven- j sko terminologijo. Kjer opisuje avtor na ; primer glavne pojme trdnosti zlitin, ome- ( nja prožnost, žilavost, odpornost glode > striga in zvoja, strdišče, toplotnft provc-1- j nost itd. Mehanično obdelovanje s? vrši na različne nrčine s kovanjem, vlečenjem, stiskanjem, vtiskanjem. čeprav ima knjiga namen op'sati zobotehn:čna dela v jeklu, so omenjeni tudi najvažnejši podatki o zlatih zlitinah. četrto poglavje nas uvede v nerjaveče in korozijsko obstojno jeklo. Najvažnejši element, s katerim legiramo železo, je ogljik. čim manj ga vsebuje, tem bolj je odporno proti koroziji. Kovno železo se ' označuje kot jeklo. Velike izgube na jeklu, k, jih je povzročala rja. so dovedle tehniko na zamisel nerjavečega jekla. Najvažnejša kovina, ki preprečuje rjavenje jekla, je krom. Druga kovina, kj deluje slično, je nikelj, ki povečuje žilavost in trdnost jekla. Toplotno obdelovanje se razlikuje j od mrzlega v tem, da obdelujemo žareč predmet. Pod kalienjem (Harten) razumemo pravilno ohlajevanje razgrete movi. Kakovostno izboljševanje (Vereruten) snovi je v bistvu postopek kaljenja, združeno s popuščanjem (Anlassen) z namenom, da bistveno zvečamo žilavost in razteznost snovi. Pri popuščanju se ogrevajo že kaljeni predmeti s pomočjo mehčanja. Omembe vredna sta tudi še izraza staranje in utrujanje snovi. V praktičnem delu sledi opis izdelovanja jeklenih kron, zatičnih zob in mosti-čkov z nebrojem lepih slik, ki ponazoru-jejo posamezne faze postopka na jako didaktičen način. Izraz zatični zobje za Stjftzahne ali zobje na za tik je zelo posrečen in boljši od izraza, ki je tudi udomačen, namreč zob na vijak. Za lotanj? rabi spajkrnje ( do seda.i smo rc-kli spajanje), za Lot spajka. Za štancan^e se oo-služuje pisec domače besede vz -te iz naše narodne obrti na Gorenjskem (Kropa), ki ie zrlo dobra, namreč bokš.nje. Razen bokžnja se poslužujemo pri izdelavi kron tudi iztolčevanja. Posebno poglavje 'p posvečeno vl'vaniu jekla, k^ se v ^obote^ničn ctrcki ne razločuje cd vlivanja plemenitih kovin. Do. čim je b;l pisec v ir edema že omenjenih skriptih o totalni protezi gl^de izre zov za oblaganje modelov, obloženih snovi ašč r-a-to služeče zareze v kronah Dober izraz za prepaiacijo zob. ki naj služijo kot stebri bodočego mostička, nam podaja p sec z besedo obstoževanie. to je odbn-šeni-zoba v stožec. Za brušenje čitamo mestoma tudi struženje. Do sedaj še nepoznane izraze je uvedel pisec tud' za n tanje: faseta na zakovico znači faseto. kj se pritrdi z zakovsnjem (zaiiitanjem). Ložir.i- ca znači prostor, oziroma ležišče, kamor se fasete pritrjujejo. Predvložek iz mavca je Vorguss. Tako bi lahko našteval še ne. broj drugih, dobro pogodenih strokovnih izrazov, vendar je najbolje, če se interesenti seznanijo s čitanjem knjige same, k> jim bo nudila zelo poučno materijo. Stvar recenzije je, da samo opozori na najpomembnejše, sicer se po nepotrebnem zavlačuje. Jeklo v gotovih primprih in pri posajnez. nikih sluznico bolj draži kot zlato in njegove zlitine. V ostalem pa se moramo ozirati pri namestitvi mostičkov v jeklu na iste pogoje kakor pri zlatih in drugih kovinskih izdelavi h, to je ne samo na dobio okluzijo, ampak tudi na dobro artikula-cijo. Peto poglavje govori o točkovnem varjenju. ki pride v poštev pri delnih in totalnih jeklenih ploščah, za kar služi po-sebn aparatura, ki jo je avtor izboljšal, kar je v slikah zlasti lepo obrazloženo. S svojim izboljšanjem je dosegel med ostalim predvsem štednio toka in časa ter zanesljivo in lepo delo. Mostičke varimo le takr-t. kadar ne vlivamo členov skupno s kronami. Z varjenjem zagotovimo mosti-čkom dališo živiienjsko dobo kot s samim spajkanjem. ker bi zaradi korozije spajke prej razp'dli. V šestem poglavju so opisane plošče za proteze. Pred njih napravo se morata izvršiti ogled in priprava ust. Sledi odtisek z mavcem ali različnimi plastičnimi, oziroma elastičnimi smolnatimi tvarinami. Natančno ie popisano izdelovanje kevinastih protez, kjer ie govora zopet o bokdnih ploščah (gestanzte Platten). Za nap'avo sesalcev v protezi služi piscu zopet aparatura lastne zamisli, ki ie natančno opisana. Za pritrd;tev kavčuka ?li | umetne smole na kovinsko ploščo služijo retencijp. ki so lahko mrežaste kačas*e | ali lončk ste Pritrjevanje zanonk se vrši najbolje s pi :varjenjem neposredno v na ploščo Prj pripravi plošče za odtis gnza se poslužujemo robnikov ali narobnikov iz v6?ka fBiss schab^nen) dp d^b mo pri ugrizu popoln odtis m-stikalne Dloskve ar.tag njstcv, nakar položimo modela obeh čeljusti v artikulator, kjer se izvrši potem nastavljanje zob. Na protezo samo pa jih pritrdimo neposredno ali s pomočjo kavčuka oziroma umetne smole. Izraza robnikov ali narobnikov dolgujemo tudi piscu in sta dobro pogodena. Pri izdelovanju delnih protez se držimo načela najmanjše površine (skeletirane proteze: ok^nčaste plošče, lokaste proteze). Sedmo poglavje opisuje usta lit vene za-grade (Fixaticns-Schienen) za majave zobe. Zopet nov izraz, ki do sedaj ni bil udomačen (v kirurgiji rabijo za fiksaoijo zlomljenih udov izraz opornica, ki smo ga povzeli za našo stroko tudi mi in se je treba sedaj odločiti za enega izmed teh izrazov). Piscu služi izraz opornica za drug pojem in sicer za retencijo ali zs sidranje. Začasna učvrstitev se izvrši z žično vezavo, stalna z raznimi zagradami, ki se največkrat vlivajo. Ustalitvene zagrade uporabljamo tudi v kirurških primerih pri prelomih čeljusti in drugih poškodbah ter pri reimplantancijl zob. Največkrat usta-ljujemo zobe pri paradentozah. . V predzadnjem poglavju nas seznanja pisec še z nedostatki pri jeklenih delih, kjer nam naniza v tabelaričnem redosledu vse napake, vzroke in odpomoč taistih. Kot zadnje poglavje je priključen še obširen besednjak strokovnih izrazov ter tujk v abecednem redu. Knjigo zaključuje seznam literature, ki priča, kako mnogostransko je obdelal avtor to težavno področje in to v časih, ki so vse preje ko naklonjeni takemu delovanju. Zato mu moramo biti posebno hvaležni V seznamu literature sta navedena tudi dva slovenska znanstvenika: dr. Mirko černič »Klinični besednjak« in inž. Knez »Kisik v kovinarstvu^. Knjiga je opremljena s 116 slikami na dobrem, vidnem papirii' obogatuje zobozdravni-ško terminologijo, zlasti v zo-betehnični smeri tako obilno, da zasluži vsestransko zanimanje in priporočilo. Diagrame je izdelal inž. mont. Franca Legat, črteže in retušo pa grafik Janez Trpin Dr. A. B. Safir je kakor voda prozorna ali tudi sinja zvrst navadnega korunda, odlikuje se po svoji trdoti, teži in sijaju ter pridobi s polituro še bolj na barvni krasoti. Po trdoti i vrednosti ga prekaša si?, m o najdragocenejši izmed plemenitih kamnov, diamant, •'.-stoji i z čiste gline in tvori večinoma rom-i oederske Icristale, ki se dado klati in to->iti. Samo z diamantom lahko napravimo vanj razo. Safir ji so radi pegasti: bela, modra ln •umena mesta se v njem rala mešajo, a amo kcsi brez peg imajo veliko vrednost, isti če so.sinje barve in žametnega sijaja, asih safirji opalizirajo ali pa se pojavlja jih zvezdasta svetloba s šestimi kraki, ki < -Tiavalec imenuje »asterijo«. Kakcr vo-proaorni ali beli kamni se imenujejo . risji safirji«. Poznavalci cenijo najbolj /vvoda sinje safirje, ki so neredko dražji iego diamanti iste velikosti. Znana je pripovedka o pravljičino lepem safirju, ki ga je imel ruski car Peter Veliki ■'delan ega v prstan. Njegov telesni lovec in puškar ga je našel v želodcu velikanskega soma, ki ga je ujel v nekem viharnem dnevu v globokem Oneškem jezeru. Car je nosil ta prekrasni kamen do 1- 1718., ko je v mračnih kaizematah šliselburga umrl nje-eiinec Aleksej, katerega je bil s trdim srcem obsodil na smrt. Bistroumna in lepa Jeanne Antoniette Poisonova., ki se je že kot ubogo, neznano dekle rada lepotičila z vsakovrstnim cenenim lišpcm, je nosila pozneje, ko je postala metresa Ludovika XV. in markiza Pompa-dour. safir nebesne barve kot štirikaratno, žarečo kapljo v zlatem obodu na verižici. Podoben kamen je nosil stalno tudi vsemogočni in prevejani d vetrni ter državni kancelar Marije Terezije, knez Kaunitz, ki je bil v ostalem tako nečimuren, da je v Parizu kot avstrijski poslanik imel v službi četvorico lakajev, samo da so mu negovali lase. Vsako jutro so se morali ti lakaji postaviti v kot sebe in pihati z majhnimi pihainiki naj Irobnejši prašek v zrak, od koder je padal enakomerno na lasuljo sem in tja stopajočega diplomata. Draga žena krvoločnega angleškega kralja Henrika VIII.. Ana Bo!eyn, je ljubila bliskajoče se dragulje nad vse. V seznamu kraljevih izdatkov so zapisane vsak mesec visoke vsoto za dragulje, čipke, svilo, nočna oblačila iz črnega satena, zlate in druge okraske, ki jih je poklanjal svoji ženi v dar. Kadar je skrivnostna ženska, ki je zavoljo nje Rim izgubil tri milijone duš, p-e- Ježe Vrbovšek: Z"Of»ha o vrlem dolenjskem kikirikou Koko je bil lep ptič iz rodu kur. Po svoji zunanjosti je b i dovršen vitez. Obdajala ga je s srebrom in z zlatom stkana ovratna perjanica in lep, košat črn rep z dvema dolgima, ukrivljenima peresoma se mu je prelival na soncu v blestečih kovinskih barvah, da bi bil v kras in ponos vsakemu savojskemu klobuku. Glave mu ni krasila navadna, plebejska petelinja reža kaj bi Koko ž njo, on, Gallus nobi-!is, ne domčstious, vitez, plemenitaš svojega rodu ? Narava mu je posadila na teme škrlatno kraljevsko krono, kakršna se Kokotu najbolj poda. Izpod lepega, pravilno oblikovanega kljuna pa sta mu ma-hedrala dva prav tako živo rdeča pod-bradka. In lopa, bela ušesa! Prsvi maha-radža, naš Koko, vam rečem! In kikiri-kati je znal tako lepo, kakor noben drug petelin v soseski! Pa Koko se je zavedal svoje veljave in je tudi kaj dal na svojo skrbno negovano zunanjost. Korakal je po dvorišču v spremstvu svojih skromnih, plahih kokic prevdarno in resno kakor častnik z ostrogami, strogo varo-vaje svoje dostojanstvo Iz bistrih oči mu je odseval dobrodušen ponos. Bil je ljubljenec pernatega nežnega spola tako na domačem dvorišču, kakor tudi v soseski, kadar se mu ie zdelo skočiti čez plot. Kaj takega sicer ni vsakomur dovoljeno, toda Koko je smel to storiti brez pridržka. Koko je bil najdenček. Našli so ga v gozdu na Dolenjskem lansko leto spomladj otroci, ko so nabirali zgodnje gobe in je sala po zasanjanih napevih starih Keltov, sta se z njenih zelenih, žametnih cri& v 1 MALI OGLASI Kdor išče službo plača za vsako besedo L —.30, za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—. muiteifte Starejša ŽENSKA išče zaposlitev za popoldne 3—4 krat tedensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Starejša«. 11242-1 V dopoldanskih URAH ali po dogovoru bi vodila enega, cvent. dva otroka na izprehode in prevzela nadzorstvo pri igraniu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V naravo«. 11274-1 MIZARSKEGA vajcnca sprejmem proti tedenskemu plačilu. Mizarstvo Arko, Celovška .88. 11234-44 tsaešmi 9M '^i Fotografske PLOŠČE oddam v retuio na dom dobremu retušeriu. Foto Justi nasproti nebotičnika. 11240-3 INŠTRUKTORJA, ki bi mi pomagal samo en mesec v nekaterih predmetih za 6. in 7. razred real. gimnaziie, iščem. Plačam po dogovoru, ugodno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11257-3 Širite DELAVEC, skladiščili, tudi mlajši, dobi zaposlitev. Združene papirnice, Dunajska 1 b. TI. 11289-la GOSPODINJSKO pomočnico, mlajšo, ki zna tudi nekoliko kuhati in ima veselje do otrok, takoj sprejmem. Predstaviti se od 11 do 15 dnevno. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11233-la Šiviljsko POMOČNICO sprejme modni salon Kata-lan Grozdana. Dunajska cesta 15/11, nad kavarno »Evropa«. 11250-la GOSPODIČNO k otroku v dopoldanskih urah sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11252-la FRIZERKO, dobro moč, sprejmem takoj ali po dogovoru. Plača 250 lir tedensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 11275-la FRIZERKO sprejmem takoj. plačam 250 lir tedensko. I.oboda Rafael, Požia dolina, cesta IX št. 11297-la BRIVSKEGA pomočnika sprejmem take;. Plača mesečno 10CKJ lir in kosiio, delo samo dopoldne ali popoldne, in še neka posebna ugodnost. Fugina. Gallusovo nabrežje 7.111. 11305-la RAZNAsALKO, mlajšo in pošteno, vzamemo takoj proti dobri nagradi za raznašanje lista »Adiša Zeitung« naročnikom v mestu Ljubljani. — Predstavit: se je takoj pri v-Presse Vertriebs-G. m. b. H. Adria« (prej Parovel), Dunajska 23. 11295-la POS'1 RE2NICO, najraje za ves dan. iščem k majhni družini. Predsta viti se med 13 in 15. Na slov v ogl. odd. Jutra. 11288-la KINO SLOGA Telefon 27-30 Eden od najboljših dražestnih muzi-kalnih filmov, kar jih je mogla ustvariti filmska umetnost, je pač film valčkove opojnosti v Willy Forstovi OPEBETI Willy Forst jo je kot režiser z neko očarujočo muzikalnostjo in minucijoz- S no intenzivnostjo osvojil za film, ki je žel in žanje povsod največje uspehe. — Sodelujejo odlični umetniki: Maria Ilolst, Dora Komar, Paul Horbiger, Leo Slezak, Dunajska filharmonija in Zhor dunajske državne opere Predstave ob 16. in 19. uri Predprodaja vstopnic od 11. do 12. ter od 15. ure dalje KINO UNION Telefon 22-21 Pustolovščina mladega dunajskega barona in lepe grofice. Polna prisrčnega humorja in presenečenj. Izbrani odlični dunajski igralci Hcssiasrds^a snubitev V glavnih vlogah: Marte Harell, WoIf Albacht Rett>, Christl Ma.rdayn, Paul Horbiger, Otto Tressler, Richard Ro-manovsky, Rudolf Carl in drugi Predstave ob 16. in 19.15 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Velefilm indijske mistike in eksotike! Sloviti MENAKA balet... Izvirna giasba! tiger V glavnih vlogah: nesmrtna La Jana, * Gustav Diessl, Fritz van Dongen in Mans Stiivve. Predstave ob 15., 17. in 19. uri y____________ _ ■an Obvestila Slovenskega Zahvala. Gosp. lekarnar R. šušnik iz Ljubljane je daroval Slovenskemu Rdečemu križu Lir 200.— v počaščenje spomina blagopc-kojne ge. Berte Zamidove. Prisrčna hvala! Poziv. V glavni pisarni Slovenskega. Rdečega križa, Marijin trg 5, naj se javi oseba, ki je poizvedovala1 za interniranca Grgiča Franca. FRIZERKO, dobro moč, sprejme takoj Emilija Sancin, Celovška cesta 30. 11231-la CVETLIČARNA išče raznašalko, po možnosti z znanjem vezenja, za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11285-la SLUŽKINJO ali postrežnico za ves dan sprejmem. Vrhovčeva 14/1. 11303-la UPOKOJENEC, - pomoč gospodarstvu, se prejme. Naslov v oglas, odd. Jutra. 11299-la Prodam HARMONIKO, klavirsko, prav malo rabljeno, »Scandalli«, 120 basov in 4 registri, ter z 80 basi in 2 registroma, pocc-ni prodam. Stanko Karlov-šek, Knafljeva (Dvoržako-va) 8. 11262-6 VIOLINO, vigrano. dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Ogled predpoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11168-6 PRODAM: mizo. stojalo za dežnike, umivalno garnituro, vrč, lavor in lavabo za stranišče. Ulica 3. maja 7'IT. levo. 11165-6 PEGE IN LISA J Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogeriia K me. Židovski ulica 1 11147-6 MRČES IN GOLAZEN: uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane.vo-luharie in bramorje zanes liivo pokončate s strupom, ki ga dobite * drogeriji Kane. Židovska ulica 1 11146-6 PRAVE TUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodai: »Petro-nafta«. Ljubljana, Ciril-Me-lodm;-- 35a. prej Tyrševa. J-377-6 50 STOLOV, navadnih. potrebujem. V poštev prideio tudi Rem-čevi. Ponudbe trgovini s starino y-Oaled«, Mestni tr° 3. " 11237-6 M'ZO, stojalo za dežnike, umivalno garnituro, vrč, lavor in lavabo za stranišče prodam. Ulica 3. maja 7/II. levo. 11165-6 Mornarsko nBT F.KO ti obhajilo ali birmo, za 10—12 letnega, prodam. — čuček Ceciliia. Mestni trg št. 13. 11244-6 TRENČKOT in tri zvezke »Sitten Ge-schichte« prodam. Naslov v osi. odd. Jutra. 11247-6 POSTELJA naprodaj. Ogled od 17 do 19. Novak Pavla, Sv. Petra nasip 71. 11253-6 GRAMOFON His Masters in 25 plošč prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 11255-6 VOLNENO BLAGO, predvojno, za moško obleko ali kostum, rjuhe, blazine in dva prta ugodno prodam. Naslov v oglas, odd. Tutra. 11258-6 POVRŠNIK, črn. predvoien, 2a vsak letni čas, prodam za 750 ir. Otrled dopoldnee. Rožna dolina, cesta XV št. 34, pritličje. 11260-6 Mornarsko obleko, belo. z dolgimi hlačami, skoraj novo, za obhajilo ali birmo, za 7—10 letnega dečka, ugodno prodam. — Ogled v trgovini: Mestni trg 11. 11261-6 MARMORNA KREDA bela kalcijev karbonat 0, 00, 000, 0000. Plasticol, Sintexpomice, karbolinej -katran, olje za jermena • stalno na zalogi: »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Me-todova 35a, prej Tyrševa. J-376-6 SIVAI.NI STROJ, nepogrezliiv, z okroglim čolničkom, izvrstno ohranjen, krasno šiva, ugodno prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. 11263-6 2 TRICIKLA in motorna. ttkolica, nosilnost do 1200 kg, original tovarniški izdelek, zelo po-ceni naprodaj. »Merkur«, Puharjeva 6. 11276-6 KOLESA, damska in moška, razprodaja po zelo ugodnih cenah Merkur, Puharjeva 6. 11277-6 MODERN KLAVIR, kratek Stutzfliigel, še kot v novem stanju, prodam za 29 000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11278-6 LEPO DARILO: krasen prt, »Altgold«, kvačkan, prodam. Ogled iz prijaznosti v trgovini Pred-jamska 8. 11281-6 Lepa PRILOŽNOST za birmanko pa tudi nekaj za birmanca. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11282-6 KRATEK KLAVIR, črno politiran, dobro ohranjen, proda ABC, Medvedova 8, poleg kolodvora Šiška. 11270-6 Pisarniško OMARO, visoko, z rolojem, trd les, dobro ohranjeno, proda: ABC, Med", edova 8, poleg kolodvora Šiška. 11271-6 NAKOVALO, ca. 5 -VMt v VF B O I 2 vtittP^KŽUfc .&*V- ' . '.'-.V: ' .'J.V '-. __lic_____ MALO HIŠICO, s 3—4 sobami, podklete-no, z malim vrtom, blizu tramvajske postaje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec«. 11246-20 PARCELO za ceno 100 do 120 tisoč lir znotraj bloka, kupim takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »120.000«. 11273-20 PRI NAKUPU in prodaji parcel, hiš, vil, se posiužite društvene konc. realitetne pisarne PDHP. Začasno uradu je pri g. K. A. Kregar, Ljubljana. Medvedova 8/1. moc-^o HIŠO KUPIM samo od lastnika, kjer koli v Ljubljani, eno- ali dvo-stanovanjsko, z možnostjo vselitve. Posredovalci izključeni! Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Prej ko mogoče«. 11316-20 Kupim RJUHE in KAPNE kupujemo proti takojšnjemu plačilu po današnji ceni. Ponudite trgovini Ogled Mestni trg } (vbod skozi vežo). 11194-7 RJUHE, lahko rabljene, in večjo bosansko preprogo kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11183-7 ROČNO TORBICO, damsko, usnjeno, črno, športno, kupim. Plačam današnjo ceno. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 11182-7 LJUBLJANSKI ZVON, tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon«. 10650-7 Tekstilno LITERATURO, prospekte, brošure itd., ku-pim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekstil«. 10673-7 VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA, Ciril-Metodova cesta št. 35a. J-380-7 POHIŠTVO, dobro ohranjeno. Za samsko sobo, po možnosti z dvema posteljama, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra t>od »1917«. 11197-7 LEPO DARILO za birmanca kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljše darilo«. 10911-7 RADIO, novejši mode!, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Dober radio«. 11241-7 ROČNI VOZIČEK na štirih kolesih, nosilnost do 200 kg, kupim. Gostilna »Pri lovcu«. Rimska 24. 11296-7 KUPIMO: Zvon 1882—1901. 1911, 1916; Klang Kommentar BGB; Spengler, Untergang d. Abendlandes, I/II; Kroniko, 6 letn/ikov; Argo, vse; Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar; Kos, Gradivo I; Ramovš, Dialek-tol. karta; vse novejše slovenske pripovedne spise in sploh v raznih jezikih znanstvene, medicinske, tehnične knjige novejšega časa in tudi celotne knjižnice. — K!einmayr et Bamberg. Miklošičeva 16. 11283-7 ŠPORTNI VOZIČEK, zelo dobro ohranjen, dobro plačam. Sporočite v trg.-> vino »Furnir«, Frančiškaa-ska 4, ali Dovžan, Gale-tova 4, Šiška. 11284-7 ŽENSKO KOLO. italijansko znamko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Kolo«. 11291-7 GRAMOFON Hismeistrevoitze kupim ali zamenjam za Hismeistrevoitze junior, oboje v kovče-gu in odličnem stanju. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gramofon«. 11292-7 DEŽNI PLAŠČ, damski, dobro ohranien, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra. 11304-7 FILATELISTI! Kupim »Hrvatski filateli stični vestnik«, leto 1942, št. 6, 7, 12; leto 1943, št. 1—9 ali oba kompletna lef-nika. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »FilateiVt'.\ .11319-7 Stanovanje STANOVANJE, lepo, komfoftno. enosobno, zamenjam za večje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje takoj«. 11266-21 Stanovanja STANOVANJE, dvo- ali trisobno, znotraj bloka, išče dobra in mirna družica s samimi odraslimi člani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 5«. 11213-21 a STANOVANJE, eno. ali dvosobno, opremljeno ali prazno, nujno potrebujem. Valerija Heybal, operno gledališče. 11181-21a STANOVANJE, 2—3 sobno, na Karlovški ali Dolenjski cesti, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iščem nujno«. 11248-21a Sobo odda Solidno GOSPODIČNO, čez dan odsotno, sprejmem na stanovanje v središču. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11245-23 OPREMLJENO SOBO, lepo, sončno, takoj oddam samo boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11249-23 PRAZNO SOBO, lepo, za dve osebi, v vili, oddam. Ogled zvečer. Nu slov v ogl. odd. Jutra. 11286-23 Sobe išče SOBO, opremljeno aii prazno, z vhodom s stopnišča, iščem za vsako ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjer koli«. 11227-23a SOBO s posebnim vhodom, v bližini Zmajskega mostu, išče soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Profesor«. 11306-23a OPREMLJENO SOBO išče starejši gospod pri solidni stranki zaradi domačnosti. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Domač«. 11313-23a OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom išče v središču ali v bližini soliden gospod, državni uradnik. Plača dobro negled-na ceno. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod »Državni uradnik«. 11264 2'a m SPOZNATI ŽELIM preprosto, dobrosrčno gospodično zaradi pozneiše ženitve. Neanonimni dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Dobrosrčna«. 11235-25 m Vse denarne in trgovske posle 'zvršim hitro, točni' n »o lidno. Priporoča se: RUDOLF ZOR E, Ljubljana, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 Pozor 1 ZNANSTVENIK psiholog — Model — se nahaia v Ljubljani. Trste-makova ulica l/I, levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove zuačaj m prihodnost. Razloži vam astrološka in hiromantska vpražania. Pišite mu ali pa se osebno javite dnevno od 14 do 17: ob nedeliah tudi od 10 do 12. M 336-37 VASE ROKAVICE in usnjene čevlie, vse a-delke tz usnja barvamo tn semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-rula. Mestni trg 11. I—340—M—37 MLAD PSIČEK. dolgodlak, svetlo-rumene barve, ki sliši na ime »Lor-či«, se je izgubil. Kdor bi kai vedel o njem. naj sporoči proti nagradi na naslov: Kolodvorska 23. 11243-37 Moški DEŽNIK sem pozabil na tramvaju v ponedeljek od 17.30 do 18.15 na progi . Šiška—bolnišnica. Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda: Jenko, Resi jeva cesta 3. 11310-37 ŠPORTNI VOZIČEK, popolnoma pokroman, krem barve, sivo tapeciran, na dolgih vzmeteh, brez blatnikov, jc bil ukraden. Iz-sled:telj dobi 500 lir nagrade. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11312-37 WERTHETM KLJUČ, ki ma vtisnjeno številko 405.771. sem izgubil. Najditelj naj ga proti dobri nagradi odda v ogl. odd. Jutra. 11314-37 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova uL 4 teL št- 2109 Sporočamo žalostno vest, da je umrl v Zavodu za novotvorbe dne 9. maja 1944, gospod Dr. Kuntarič Anton sodni starešina iz Novega mesta. Pogreb bo v petek 12. t. m. ob uri z žal, iz kapelice sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. maja 1944. ŽALUJOČI OSTALI ; v;r.,V - v * ^»U-.vl *, >'; Sž M&gižl Dotrpela je naša ljubljena soproga in mati, gospa Železnik Marija Pogreb drage pokojnice bo v petek 12. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, 10. maja 1944. ŽALUJOČI SOPROG S SINKOM in ostalo sorodstvo. a H : :v m Dotrpel je naš očka, mož, brat, svak in stric, gospod Mihael Zupan višji kontrolor drž. železnic Pogreb dragega pokojnika bo v petek 12. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. maja 1944. Žalujoče rodbine: ZUPAN, KORALI, DR. ZUPAN, DR. SAVNIK i Umrla nam je v Tržiču na Gorenjskem naša ljuba mama, stara mama in prababica, gospa Ivana Mok&rel roj. RADON vdova čevljarskega mojstra v 85. letu starosti. Tržič, Ljubljana, Zagreb, Novo mesto, dne 8. maja 1944. JOŽE, Ž ANE, BLAŽKO, sinovi; FRANICA por. PLUT, hčerka ter družine MOKOREL, PLUT in ZORKO Umrla nam je nadvse ljubljena' mati, stara mati in teta Terezija Saicker VDOVA DRŽ. ŽIVINOZDRAVNIKA Pogreb je bil v torek 9. t. m. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Salzburg, Pariš, Antibes, Varaždin, 9. maja 1944. Žalujoči otroci: RUDOLF, FERDINAND, IDA, VIKTOR ter rodbine FEISTRITZER, KAINDL, ELLIOTT f UMRL, JE GOSPOD IVAN LAVRIČ POSESTNIK IN DOLGOLETNI NAS FUNKCIONAR BIL JE ZVEST IN POŽRTVOVALEN ZADRUGAR, ZATO GA BOMO OHRANILI V HVALEŽNEM SPOMINU. UPRAVA POSOJILNICE V LOŠKEM POTOKU. f Upravni odbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani naznanja tužno vest, da je umrl njegov dolgoletni član, gospod Ivan Lavrič posestnik v Loškem potoku ki je skoraj tri desetletja uspešno in požrtvovalno opravljal zadružno delo. V Ljubljani, dne 10. maja 1944. Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod IVAN LAVRIČ TRGOVEC IN POSESTNIK V LOŠKEM POTOKU BIVŠI REZ. KAPETAN I. KL. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 11. t. m. ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Loški potok, dne 9. maja 1944. Globoko žalujoči: MARICA, soproga DUŠAN, sin BRAT in SESTRE ter ostalo sorodstvo Vsem, ki ste počastili našo plemenito mater, gospo Berto Zamida in vsem, ki ste žalovali z nami, se toplo zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 12. t. m. pri oo. frančiškanih ob 8. uri zjutraj. Ljubljana, dne 10. maja 1944. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI A E. Weiraueh: 50 Roman »Vsaj toliko, da bi bil >dial Jožefu odgovor na moje pismo. Saj niti nisem vedela, aii ti je prav, da te čakam.« »Nsi vedela? Sj morda mislila, da je mežu, ki je za las ušel smrti in ki potrebuje prizanašanja in mini in ljubeče nege, v veselje, če se vrne v prazno stanovanje, iz katerega jo je njegova žena med tem odkurila, ne ča bi mu pustila kako pismo in ne da bi mu dala vedeti, kje jo lahko dobi? Ne! Ne! Ne! če pomislim na to — preko tega ne morem!. Tega ti zlepa ne odpustim...« Mahoma se je prekinil in rekel z docela izpremenjenim, tihim, grer.:k;m glasom in čudnim drgetom v obrazu: »Ne glede ... ne glede na tvojo novico! Prav imaš, kakor stvar zdaj stoji, bi bilo nesmiselno obujati preteklost...« »Ne reci tega, zdaj me začenja zanimati« Inge je govorila povsem mirno, toda dih ji je zastajal. »Kako si to mislil? Za las ušel smrti... in da nisi mogel spraviti ženske v ječo? Glava mi je nekoliko zmešana, pa ne razumem niti besedice tega, kar pripoveduješ ...« »Dobro, skušal boni b ti docela miren. • Govoril je zelo obrzdafto, a stisnjene pesti, ki jih je vtaknil v žepe, so mu rahlo drgetale. »Potrudil se bom, da pridem tvojim možganom z logiko do živega, čeprav ni tako lahko, kakor sem si prejšnje čase domišljal. To potem takem veš, da sem dobil med presledkom pismo. Najbrže si tudi ugibala, kaj je bilo v tem pismu, da me je spravilo sredi koncerta na cesto. Kajti, da bd bil odšel, ker mi je nekdo pisal, da ima zame važno novico ali da koprni po meni ali kake druge take prazne marnje — tega menda sama ne verjameš.« »Ne morem še reči ne tako ne tako.« »Nu. Dobro me poznaš, to ti je treba primati- Torej, če imaš o meni tak krasen pojem, si prosim zamisli moškega v mojem položaju, katerega koli pametnega, normalnega moža, ki je že nekaj mesecev srečno oženjen .. »Si bil mar srečno oženjen?« je presenečeno, s skoraj plašno zavzetostjo vprašala Inge. »Bodi zdaj tako dobra in mi ne zadajaj bedastih vprašanj!« jo je nahrulil. »Kaj moraš res tudi zastran tega vprašati Jožefa ali Clausaena ali Wiethoffa? Mislim, vsaj to veš menda bolje od kogar koli na svetu!« »človek nikoli ne ve, kaj se dogaja v drugem človeku.« Inge je počasi zmajala z glavo. »Niti v najbližjem ne, saj tudi ti nič ne veš o tem, kaj se dogaja v meni ali kaj se je dogajalo...« »Meniš?« Precej časa jo je gledal s sen-čico brezupnega nasmeha in tihega obupa v očeh. »Oh, pač. Saj to je strašno. Poznam te tako dobro, nemara bolje, nego se sama poznaš. Morda se ti bo zdelo domišljavo, kar zdajle izrečem: v bistvu, na dnu svoje duše, me nisi nikoli nehala lju- biti. Kolikor sploh ljubiti znaš. Vsekako ni res, da bi bila koga drugega bolj ljubila kakor mene ...« Ta ugotovitev je bila tako samoumevna, da je Inge z razprtimi očmi zastrmela vanj, kakor bi dvomila o njegovi zdravi pameti: »Nu in?« »In vendar si iz ljubosumja, iz napačnega ponosa, iz gole neumnosti razdejala sebi in meni vse življenje! Oh, pretepel bi te, če pomislim na to! Namesto da bi počakala, namesto da bi poizvedovala, namesto da bi stregla možu, dokler ne okreva, ti jo popiha s prvim butcem, ki jI pride naproti, v širni svet, samo da bi se maščevala — za nekaj, kar terja plačila, n? pa maščevanja! In zdaj ti pride bogme še z otrokom domov in zahteva ločitev! Ali ni, da bi takšno kozo z glavo treščil ob zid? Obupal bi človek! Tega mi pač menda ne misliš natvesti, da ga imaš rada?« »Jaz? Koga?« »Me hočeš prisil''ti, da izrečem ime? Tega smrkavca, ki sem ga jaz tepec sam seznanil s teboj, tega Sudekuma ...« »Tega da imam rada? Si nor? Niti na misel mi ne hodi!« »A vendar se hočeš ločiti, da se vzameta? Ne da bd ga imela rada! Samo meni na kljub! Saj to je najhujše!« »Kaj misliš, da se bo iz same dobroduš nosti oženil z menoj, samo da sme vzgojiti otroka, ki ni njegov?« »Da, ali kdo je potem ...« »Ne!« Inge se je kakor sveča vzravnala v svojem naslanjaču, in roka z rutico se ji je na opori skrčila v pest. »Zdaj hočem vedeti, kaj je bilo v tistem pismu!« Mario je napravil nekaj korakov v stran od nje in pritvorjeno ravnodušno skomignil z rameni: »Najbrže grožnja! To si lahko s trohico zdrave pameti sama izračunaš.« »Da si kaj napravi, če ji ne ubraniš! In to te je seveda omehčalo, kljub tvojemu .srečnemu zakonu'! A takšni ste! če vam človek venomer ne grozi s samomorom, nima v vaših očeh ne čustva ne strasti. M:r-no bi bil lahko počakal, ne bila bi se končala tako zlepa!« »Zastran mene b? &e bila lahko. Toda na žalost nikakor ni grozila, da ubije sebe. ampak tebe.« »Mene?« Inge je od presenečenja obsedela z odprtimi usti. »Da, seveda tebe, koga pa? To mi je deset let prerokovala — ne baš, da ubije tebe, ampak mojo ženo, če se predrznem ln vzamem katero. In če si človek stokiat zatrdi, da se take grožnje nikoli ne uresn' čijo, tem manj, čim večkrat so izrečene vendar ostane možnost, da se nabit samokres v rokah histerične ženske lepega dne sproži. In ako nesrečno naključje tako noče, utegne celo zadeti. Kaj naj bi bil storil? Naj bi bil poslal pote, te skril ali pobegnil s teboj? Bolj zanesljivo se mi je zdelo, da ji najprvo vzamem samokres Da sem pri tem sam dob:l strel v pljuča niti ni zares hotela. Kaj se je zgodbo po tem, mi ni več jasno v spominu. Vsekako me je vlekla v svojem vozu s seboj, zdrav- n'ku je menda rekla, da sem se hotel ubiti... Prav jaz! Oporekal nisem, ko bi bil šel rakom žvižgat, bi bilo tako in tako prišlo na dan, čeprav...« Zaničljivo je zavihal ustnico: »Po tvoji zaslugi gotovo ne! T bi si bila bržkone dala natvesti, da sem se iz nesrečne ljubezni ustrelil ob njen:h negah! Nu, pa sem le okreval... Takrat sem si domišljal, da je tvoja ljubezen tisto, kar me ohranja prj življenju, in hrepenenje po najini skupni sreči — a Bog mi pač ni prizanesel v moje lastno veselje. ampak le v veselje drugim ljuuem Tudi to je naloga... Ko sem bil spet toliko pri močeh, bi bil seveda lahko podaj ovadbo ... toda prhranil sem si jo za slučaj. da mi pride še kdaj na pot in b; se mi le količkaj skušala približati. Tega ni storila in tudi ne bo... strah jo je menda opsmetoval še bolj morda skrb zastran kazni. Najbrže je izprevidela, da je življenja na svobodi, čeprav brez mene, še vedno mikavnejše od življenja pod ključem, pri katerem me konec koncev ne bi imela za tovariša In potem, potem človek misli, zdaj sem si z življenjsko nevarnostjo vendar" že kupil mir. zdaj bom vendar že lahko už'val. ne da bi mi na dnu duše veno-, mer drhtel strah in zaživi znova! Kaj pa ti vorče veš o tem, kaj se pravi, če po tolikem času prvič spet zasopeš brez bo-ečin! In potem prideš polmrtev semkaj in najdeš gnezdo prazno, in gospe ni nikjer, ker so misPli. da se morajo maščevati! Fej te bodi! Svinčenka iz samokresa mi je ljubša od takihle strupenih puščic Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen. — Fiir das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant, — Fttr »Narodna tiskarna A G.« ala Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d, tiskarnarja: Fran Jeran. — Fiir den InseratenteO verantvvortlich - Za tnseratnl oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčič