III. leto. Štev. 9.
1916. Február 27.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO,
Cena Novin je na leto:
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .     3 K.
v Ameriko     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Dobijo ae
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma  2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .  5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
„I drügo je spadnolo na pečino; in kda je pognalo, je vsehnolo, ar je ne melo vlage“
(Luk. VIII. 6.)
Seme, od šteroga mili Jezuš v denešnjem evangeliji guči, je reč Boža. Njegova sveta reč, čeravno je najsvetejša, zna li posehnoti, ne toti sama obsebi, nego v našem srci. Sama obsebi ne more prejti, ar je večna. Boža reč je navuk Jezušov. Té vekomaj ostane, naj ga sprejme što ali nej. Ali nesrečen, vekomaj nesrečen je tisti, ki ga 
zavrže, srečen    vekomaj blaženi pa tisti,
ki njemi srcé odpré.
V ništernom srci, právi Jezuš, zato se ne more njegova reč vkorniti, ar nega tam vlage. Ta vlaga so spokorne suzé srca. V šterom ne najti teh skűz, tam ne ragté Jezušov navuk, nego pleveo hűdo ga düha. Pa bi v vsakom srci mogle teči té spokorne vretine, ar je vsako srce grešno, ar vsako ma kaj dolprati. Dužni s pokoro delati.
Morem se pokoriti. Zakaj ? Záto, ár sem z svojimi grehami pokváro, za-pravo, raztlačo, zamazao na svojoj düši diko Božo. To morem popraviti, ovak ne morem božega lica gledati. To me vera vči. Tü mi niti sam Bog ne more pomagati, da on svoje diko, svoje naime ne more v zaničevanje püstiti. Če bi to včino, ne bi več Bog bio. To je pa ne mogoče. Kak ti ne moreš biti brez razume i vole, naj si človek, rávno tak Bog ne more biti brez dike, naj je Bog! Dika je njegova natura, štera je nezmerno veličastvo, dika i slava. Zato sem pa dužen pokoro činili, naj popravim tisti kvár, šteroga sem z grehi na božoj díki napravo, kda sem k norci vrgeo Boga svojega, ka sem delao tisto, kaj mi je prepovedao i opüsto tisto, kaj mi je zapovedao.
„óe se ne spokorite, se vsi pognati (Luk. XIII. 3) právi drági Jezuš. Delaj pokoro zato, če ščés v nébo priti. Mus je nej sem priti. Slobodno v pekel tüdi ideš. I če si to mesto zvoliš, te delaj, kaj hočeš na sveti; kradni, vu-žigaj, nečistüj, sedi se. cerkvi ne po-hájaj, trezen ne bodi. jNe boj, zaté se tüdi poskrbo Gospod. „Če se ne spo-korimo, v Gospodove roke pridemo* (Eccli. II. 22.) pravi on sam. Sem priti je pa ne kaj jako jžmajnoga, zato, ka apoštol narodov, Šv. Pavel to svedoči. „ Strašno je živomi Logi v roke priti*—(Hebr.Z. uhjSBi brsrazložo. zakaj de strašno v Gospodove roke priti ? Želeš, naj ti popišem, ka v pekli nikdar se ne boš moglo genoti, nogé, roke nikdár ne predjáli iz strašnoga ognja vso večnost, ár Bog právi »Naj se ne genejo, kak kamen?* (H. Moj z. XV. 16.) Želeš, ti nečistnica, naj ti ovadim, ka de tvoje nesrámne telo tam v žeplenom ognji se kopalo, grlo vaše, prijanci pa neznosno žejo trpelo i se od ognja žalilo ? Ne, ne bom toga razlagao. Zakrijem zdaj svoj obraz, naj se ne vidi na njem káranje, pretenje ; — z pobešenov glavov i z trepetajočim glasom samo teliko povem í nesokorniki, šteri na tom sveti li še zmes kaj dobra včinijo, na drügom več ne bodo mogli nikdár ne dobro misliti, ne gučati, ne delati, spremenijo se v vragé.
Če neščeš to biti, delaj pokoro i delaj vredno pokoro. Gospod Jezuš ti pravi:	„ Hodite vreden sad pokore.“
(Mát. III. 8) Čem več si grešio, tem več se pokori. Čem večkrat si bio pi-jan, tem večkrat ne pij Opojne pijače, čem bole skopi, tem več daj siromakom, čem večkrat zamüdo zapovedao božo slüžbo, tem večkrat se je vdeleži še delavne dni, čem večkrat puno svoje telo z nečistočov, tem večkrat
si napuni düšo z Jezušovim telom. Düšice, to je pokoro. Keliko ste Bogi dike vkralé, teliko njemi je po dobrih delah morete povrnoti. Bog je neskon-čano milostiven pa tüdi pravičen. Milostivnost njegova nam od püsti grehe pravičnost pa tírja pokoro.
Delajmo jo.
Bojna.
Z bojišč so prišla sledeča poročila: Türsko bojišče. Rusi so wzeli glavno mesto Armenije Krzerum K Pariza glasijo, ka bi rosi Ti! ' 190 jezer türkov vlovili i 1047 topov zaplenili. Sreča je z tem slüžila rusom, ka so kre tistoga kraja prišli, odkod so je türki najmenje čakali. Ne vemo, če Erzernma ne do mogli püstiti, kak naš Przemjsl, kda türki pomoč dobijo.
Albansko bojišče. Z našimi četami držeče albanske so zasedla Kavajo. Stem je Drač (Durazzo) na sühom zevsema obkoljeni od naših čet na-padjeni.
Francozi so zasedli vse mosté na reki Vardar v Macedoniji. Pri Drači je naš podmorski čun torpedirao Francozko ladja, štera je v begi na záton prišla.
Rusko bojišče. Rusi zdaj z Mali iščejo srečo. Napravili so si orjaška Mala, štera so oklopna i do treseti bomo lehko gorvzemejo. Te bombe praj strahovito moč majo, kda se raz-počijo. Takše veliko letelo je krožilo zadnjič više naše bojne črto, štero kre Strype leži v Galiciji.
Taljansko bojišče. Taljanski napadi so odbiti. Pri Romboni i Oslavji so naši vlovili 37 taljanov i zaplenili 8 strojnih pušk, 2 metalca bomb i 1200 pušk. — Na Ljubljano so zopet metali taljanski zrakoplovi bombe, štere so dve hiši podrle, nekaj ljüdi ranile
2.
NOVINE
1916. február 27.
i petero decé vmorile. Te najvekši stroj so naši dolstrelili.
Francozko bojišče. Pri Iperni so nemci angležki napad odbili, nekeliko angležov vlovili i tüdi strojne puške zaplenili.
V Elzási so nemci tüdi napredüvali i 2 metalca min do rok dobili.
Na morji. Tergestea angleški parnik so potopili.
Dom i svet.
Cena mele je podignjena. Pšenična fina 94 fil., prostejša 66 fil., ržena 48 fil. po kili. Beloga krűha kilo 70 fil., Čarnoga 52 fil. — Cena masti je 6 K 40 fil., špeha 6 K., salame 11 K, svinjskoga mesa od 4 K 20 fil. do 9 K 20 fil. po kili! Najdragše je že pripravleno i gorzrezano pleče ali hamica 9 K 20 fil. kda.
Sloboščino dobijo dočasno vojaki z vojašnic od 18—32 leta. Zglasiti se trebe pri g. notariušah.
Naž državni zbor je horvatov bratov tožbo za pravično spoznao, ka je v novom grbi horvacka samostojnost ne bila zadosta izražena. To je zdaj popravljeno. Celi naš državni zbor je spoznao bratskoga horvackoga naroda pravico i, jo je potrdo.
Amerika. Rusi so 32 jezér stroj ni pušk tű naročili za 130 milijon mark. — Slovenci ne delajte je proti lastiv-nim bratom! — V Brooklyni se zgorelo 3 ladje i 30 bark, štere so našim sovražnikom štele strlivo pelali.
Afrika. Nemci so zgübili naselbino Kamerun i se potegnoli v špansko naselbino.
Angležko. Angleži so indijske čete z francozkoga bojišča v Mesopotamijo i Egipt spravili na brambo suezkoga prekopa i proti türkom.
Francozko. Niki ta, črnogorski kralj se je v bordósko krajino preselo na imanje kre Lormon&.
Beč. Bolgárski kralj Ferdinand je poslaniki sv. Oče, grof Scapinelli-ji veliki križ Svetoga Aleksandra reda darüvao v najdragšem izdelanji z bril-janti. Kralj se jako drži rimske svete stolice, dvapot je dugši čas gučao z poslanikom, šteri ga je tüdi Prečista. Po prečiščávali je pri njem zajtrk meo.
Erdély-sko. Potres se ponávlja. Ljüdstvo je prestrašeno. Kvára še do-zdaj ne.
Črnogore. Črnogore! so v Cetinji v glávnom mesti, z velikov slovesnost-jov sprejeli generala pešije: Kovessa. Govornik, Mitrofan metropolit je noso na prsah od našega krála dobljen kri-
žec réda Franc Jožefa i je z sledečimi rečmi pozdravo vojskovodjo našega: Velikozmožni Gospod Zapovednik ! Milostiven Gospod ! Jez, kak dühovni pastir Črnegore za svojo dužnost spoznalo!, naj pozdravim vas, Ekselenca, ob toj priliki, kda prvič stopite na tla Črnegore. Moje reči so preslabe izrazili vse tisto, kaj čütim, ali slabost moji! reči nadomesti tista zgodovinska istina, ka je I. Franc Jožef, č. i ap. kr. Ve-ličastvo, Austrije i Vogrskoga slavni vladar Črnojgori oziroma njé vladári, mojemi prezvišenomi gospodi i králi vsikdar dobrotivno naklonjen bio. Njegovoga Veličastva dühovna velikost je ob toj priliki tüdi ne zatajila pred Črnovgorov svoje obilne smilenosti, iz štere, kak se vüpam, se moja čreda nikdar ne bo spozabila. .— Milostiven Gospod ! Casarska dobrotivnost se sveti v tistom humanizmi, šteroga zmagos-lavne čete do črède pod mojim varst-vom ležéče kažejo i za štero se jaz, kak njihov cerkveni vladar, Vašoj Mi-lostivnosti, prvomi zapovedniki teh čet najoplej zahvalim i Zednim tüdi pozdravim Vašo Ekselenco ob vašem Prihod! med nas pa odkritosrčno želem, naj vaš Prihod Srčen bo*. — Zapovednik se je zahvalo za lepi sprejem, iz-razo v odgovori želo, naj ljüdstvo začne
pa pogledne z zastava mi okrašeno mesto i králjevsko palačo, v šteroj so dosta dárov našega apoštolskoga krala najšli. Pohodo je tüdi metropblita, šteri v tesnom prijateljstvi bio z našim pokojnim trononaslednikom i hrani še dnesdén več njegovih pisem.
Naše prebivalstvo lanskoga leta je vküpspisano. Rojenih je 250 jezer menje, kak mrtvih. K tomi računi ne slišijo mrtveci bojišč.
Hollandija. Povoden narašča. Ljüdstvo more iz krajin Amsterdama znova pobegnoti. Vojaštvo meče z peskom naphana vreča pred vodo, ali nikaj ne pomaga, voda je tak močna, ka je z sebov nesé. Ladje so vse odvézati, naj morejo čem več Ijüdij rešiti.
Vladna odrédba od sprotolešnjega polskoga dela. Vlada naša je odrédila, da se more v vsakoj občini vstanoviti poljedelski vodilni odbor (mezőgazdasági intéző bizottság), to je edna drüžba stoječa z dveh kmetov i ednoga občin-skoga poglavára ali drügoga oblastnika. Te odbor de skrbo, naj se njive, trav-niki vse obdelajo. More na skrbi meti zato, keliko vozov jé v občini, keliko peški težakov i more té tá zravnati, kde se delo ne more zršiti zavolo pomenjkanje delavcov ali uprežne živine. Če napriliko eden kmet ma vozuo márhe,
z- šterov na svojo mokro njive ne more, de dužen iti sirotam pomagat, če je tam že moči delati. Na sirote vojakov se more posebna skrb nositi. Z dovol-jenjom oblasti se sme z ednoga okraja v drügoga, z edne županije v drügo pomoč dati. Za delo se more plačati 60% več, kak je navada bila pred bojnov. Sirote majo čas te plačati težake, kda že pov stržijo.
Keliko podpore dobi na mesec dovica za svojim možom, pokojnim vojákom?
Če je mož prosti vojak bio, dobi zasé :
pokojnih, ali penzij na mesec 9 K na vsako dete 4 K., če jih pét má 20 K dočasne podpore, če je velika
sirota 10 K
dočasne podpore, za vsako dete
1 K., na petero 5 K dočasne podpore na pokojnoga
očo, mater ali babico 5 K
Na mesec dobi tak podpore 49 K
Če je mož šaržo meo, se pokojnih podigne. Za poddesetnikom dobi na mesec dovica 11 k., za desetnikom 13 k., za četovodjom 15 k., za straža-meštrom 18 koron itd.
Dobre düše (To poštene dovice tüdi iz srca rade pomagale z milodari, ka svoj težki stan ležej prenosijo i deco pošteno odgojijo. Zato vüpanje mejte poštene sirote.
Pismo na bojišča.
Eden gornjeaustrijski vojak je teško ranjen. Zna, ka za njega na tom sveti nega več pomoči. Rad bi poslao zato svojoj družini en stalen špomin, en lepi špomin, šteroga njegovi domači iz pred oči nigdar ne bi zgübili. Pera nej je imeo. Vzeo je zato steno, na-močo jo je v krv, štera se njemi jé z rane cedila i ž njov napisao ženi zadnji Pozdrav; „Za edno vüro že ne bom živo . . . Zvedi da sem ti v boji tudi do zadnjega zdihlája veren ostao:* Vernost je nehao svojoj drüžini za špomin, štera bi svetila njej v temnih vürah sküšnjav, jo podpirala, kda de vküpkápala pod terhom križa, njoj brisala žalostne suzé, z šterimi de mogla, joj, dostakrat uamakati svoj žalosten krűh. Ta vernost, té zgléd moža de dovico do groba sprevaja o i ešče decé deco junačo pa včio, podi-gavao i ravnao na stezah živlenja.1 Ta vernost nikdár ne miné. V nebi dale rasté in cveté. Jezuša poslüšajte: „Ra-
1916. február 27.
NOVINE
3.
duj se dober i veren sluga, ... idi vu veselje svojega Gospoda.“ (Mát. XXV. 21.) Vernost v spunjavanji svojih dužnosti se v nébi plača z večnim veseljom.
Dnes tjeden sem vam pisao, drági vojáki, ka jé za düšo beteg tüdi pa še smrt. Oboje nevole se pa rešite, to je ostanete črstvi, zdravi živi na düši, rasli te na njej če svoje dužnosti verno spunite če te se v njih tak krepko držali kak té gornjeaustrijski vojak. Od teh vaših dužnostih i od vernoga njih spunjavanja mo si začeli zdaj tak pomali pogučavati.
Slovenski vojaki I
Pitamo Va«, mate molitvene knige? Dajte, nam z vüpanjom na znánje i poskrbimo to za njé brezplačno čisla vam tüdi pošlemo. Kaj vam trebe ? Dajte odgovor! Vredništvo.
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je Vörös Ivan desetnik. Z Beltinec. Smrt njegovo v sledečih vrsticeh naznanja Vörös Viktor, njegov rod, desetnik v 48. pešpolki, bivši dijak 6. gimnazije v Ljubjani: „ Samo 4 mesece sem v vojski. Ali daj Bog tomi konec in meni pot nazej v šolo da bi dosego svoj duhov-niški cilje Moj namen je zdaj popisati smrt svojega sorodnika, ki se takole prične; Nesrečnik je Vörös Ivan ž Beltinec. Cela fara ga je poznala v civili in celi bataljon ga je Poznao v komisi. Dečko, šteromi trebe para iskati. Bil je Pobožen in tüdi v posvetio dober. Slüžo je v Kaniži pri 48 regimenti Marciuša je šo v Galicijo kak poddesetnik ali kak je gori prišeo je gratao desetnik. Redno je izvrsávao svoje delo, da ga je vsaki rad meo in jako poš-tüvao. Tak je izvršávao delo do 29. oktobra. Te den večer je tüdi šo v slüžbo z 20 lüdmi na feldvvacho. (Feld-wache-to je straža daleč pred trotom, ki pazi da prido Rusi in ka ne bi nam notri vdarili v zakrije. Ta straža je samo vnoči in da je velika megla.) On je so 29. okt. z 20 lüdmi na feld-vacho in nesli so 5 bomb. Da je pa ešče preveč svetlo bilo da so šli vö, so je Rusi vidili in strelali na nje z strelnimi puškami. Da je ne bi vse pošilali, so si dobi legli in se notri v zakrije vlekli i kak so se vlekli, se je ednomi regruti bomba vužgala in zazstrelila. Bujla je desetnika Vörös Ivana. Odtrgale njemi je edno nogo in roko, glavo in prsi njemi je pa raz-nesla, da je bio k mesti mrtev. Dva •drügiva sta dobila v glavo in prsi in
sta tüdi vnoči mrla. Desetnika Vörösa sta nesla 2 saniteca daleč nazaj v ves i staga položila v tihoj noči v črno s krvjov blagoslovljeno zemlo. Tak je končal velik junák svoje živlenji. Naj mi bo Srce Jezušovo usmileno. — O molimo za njegovo düšo!
Ne morejo se tisti ranjenci bliže v bolnišnice spraviti, šteri se v odpo-čivališčah (Reconvalescent) nahájajo. Za takše zato ne porosite premeščenja kak i za tiste nej, ki so v bolnišnicah bližnjega ali dalešnjega bojišča.
Slovo ednoga slovenskoga vojáka. Vesélo sam obhájao božične svétke pri Betléhemskoj Stáli«. Zdaj pa morem vzeti slovo od naše slávna cérkvi, v šteroj sam morebit! zádnjokrát bio pri stoli angelskom Januára 16-toga. Zbogom slávna fara Beltinska! Drági naši Dühovniki srčno jih pozdrávim vino njim lepo zahválim na njuvih lepih návukaj, štere sam z goréčim srcom rad poslüšao. Oh kak hitro je prišla moja vüra, štera je odlóčila mené od naše veséle Slovenske krajine, od moje lübe domovine. Batrivno idem na bojišče. Za obrambo sam si vzeo Bláženo Devico. Marijo škapulersko. Odstavo sam moje stariše, mojo lübo ženo ího osem málih otrokov, šteri so okóli méné stópili i nemilo jókali Ne morem njim več pomágali^ Lübi, Jezus, njim smileni naj bo, mené pa naj vodi moj angeo variváč, naj me čuva na bojišči Če de mi tam smrt prijéti, vzemi Jezus düšo mojo vu nebeski Svéti ráj. Zbogom stante vsi Slovenci i občina Dokle žovska. Tam je moj lübleni dóm, pri šumici stoji moj brano. Lübi Jezuš, Dajmi ti še enkrát ga viditi. (Horvat Ferenc z Dokležovja, pešak v 83. pešpolki, ležéčem zazdaj Béči.)
Odkrita tolvajska banda. V Črensovcih so že dugši čas nikáki „pik“ meli na kokoši. Na sedali nikak so se njim ne vidile. Sini Ide so se njim vendar i rešüvali so je iz vozkih temnic. Samo ka to rešüvanje se je pa gospo-daricam ne vidilo. Dale so One naime té rešilne ljüdi goriskati. Inajšle so je. V Krapji na Štajari je edna najšla svoje kűri i po tom sled) so zvedli orožniki za tate. Ne bomo je zdaj še po imeni vöpisali, daj Bog, da bi se pobolšali i postali iz pijancov, razbi-jačov pa tolvajov pošteni, Pobožni kri-stjáni, šterini Bog vse odpüsti i ljüdjé tüdi. Če pa ne bo poblšanja, je naznanite.
Čüdna prikazen v Črensovcih. Na svečnico se je nikaj čüdnoga kazalo pri „Kobiji“. V dvema jarkoma je nekaj ležalo pa cesto pehalo. Kajkoli to more bil, si mislijo ljüdjé ? Idejo pri-
kazen glédat pa te, „ováram — mi právi en trezen bistričánec — ka je to nikaj ne čüdnoga. En pijan bistri-čaoec v bikovsko formo v járkaj leži, šteri je celi den vkrčmi Marijo častio.* To bi dobro bilo povsod nasledüvati. Od Sv. Sebeščana nam pišejo, ka do tam vsako nedelo v posti shod držali za vsako bratovčino Spozosed, „najkak pišejo, ne zaspimo, si oblübe ponovimo, i ne zanemarimo tistih lepih milošč, stere vsaka bratovčiua ali drüžba onim podeli, šteri se je verno poslü-žijo.* — Zaistino lepa, od Boga dána misel, štera naj bi v vsakoj fari najšla pot do src kotrig raznih bratovčin.
Obhodo je. V Beltincih so eden g. kaplan pokárati 18 let staroga dečka v cerkvi zavolo slaboga obnašanja. Po božaj slüžbi je té dečko šo v krčmo, naj dol iz sebe stepé Opomin. Nikak njemi je tű nikak pravo i to ga je tak zdignole, da je kanto od stola včesno i . . . i kanta njemi je žile na roki vse prerezala. Dober Jezus se ne da navek iz sebe norčariti.
Marijini Listi meseca januara se razpošilaji. Ki so jih ešče ne dobili, je v kratkom dobijo. Márciusa zadnje dni februarski i marciuški snopič sküpno pridete. Nega delavlov, potrpimo.
Dobrovelni dári na novo törnlško cérkov. Z Tűrnišča : Törnar Štefan Kolarov 200 K, t Mareša Štefan 120 K, Horvat Jožef 100 K, Smej Ivan 100 K, Čizmadia Ferenc i Žena z Amerike 60 K, Horvat Ivan 50 K, Maroša Ferenc (Steelton) 40 K, Matjašec Štefan 20 K, Makovec Štefana dovica 20 K, Premoga Bara (Steelton) 20 K, Vojkovič Jožef 20 K, Nemec Štefana dovica 11 K, Premosa Jožef 10 K. Od Lipe: Sobočan Jožef i žena (Bridgeport, 100 K, Žalik Ivan i žena 100 K, Pücko Jožef 50 K, Fal Matjaš 40 K, Horvat Štefan 40 K, Magdič Marko (Chicago) 40 K, Antolin Mihal (Bridgeport) 20 K, Balažek Pada dovica 20 K, Zadravec Matjaš 20 K, Zadravec Štefan (81 hiž Štev.) 20 K, Horvat Orša 2 K. Z Benkovec: Horvat Jožef 20 K, t Magdič Jožef 20 K, Magdič Matjaš 20 K, Toplak Ferenc 20 K, Pücko Štefan z bojišča 3 K, Fenč Jožef i Bit rop Orša iz Hrabtja 10 K. Z Gumilic : Korosa Matjaš 100 K. Z Nedelice: Zver Jožef i ž ma (Chicago) 120 K. Z Brezovice: Bernjak Bara 10 K, Špilak Jožef 10 K. Z Malepolane: Tompa Helena 10 K. Z Velkepolane: Žalik Ivan i Špilak Anna 100 K, Žabčič Štefan (Chicago) 30 K, Ritlop Štefan 20 K, Jerič Marta 10 K. Vküp ; 1746 K. Prlé objavleno: 4512 K 32 f; tak vse vküp 6258 K 32 f.
Ponos gospodara je njegova štale. Vnog" pa ne ve) ka med krmo more Fellerov „Elsaa hranilski prašek za živine mešati, če šče, ki njemi konji zdravi ostanejo, odebelejo, težo dobijo, kokoši ne ejo i krave več mleka majo. V jezerih ino jezerih gospodarstvah se že rabi, ar ték povekèiva, prebávo pospešije, omogoča^*: dá L3 krrna bole potroši, kügaro pot zapré, krepi kosti, želodec i mišičje. 5 škatlic 5 kron, 1 škatlica pridana 1 kor. Pravi se dobi jedino pri Fdler V. Eugen lekarniki, Stubica. Centrále 146, (Zagr. žup.)
NOVINE
1916. február 27.
4.
Na podporo Marijinoga Lista i Novin so letos darüvali; Z V. Polane: Kelenc Ivan \ k., Matjašéc Ana 1 k., Sobočan Franc top-ničar od 36. Haubitzov 3 k., Baligač Mihal z Bridgeporta 6 k., Smodiš Ivan z Vančavési 40 fil., z krega: Bratkovič Ivan 1 k., Huszár Ferenc 1 k., Ferénc Jožef sanitéc 4 k., Bo-gojanski tretjeredniki 3 k., N. N. 40 k., z krašič; VuČaK Štefan 2 k., Kosednar Treza 1 k., Stessl Mikloš vojaški pek 6 k., Hanser Jožef telepb. oddelka poddesetnik 2 k., Marič Ivan z Ropoč 20 fil., Serec Matjaš z Sobote 1 k., Schadl Jožef z Edersgabena 1 k. 40 fil., Kočar Jožef z Steeltona 2 k., Kampač Andraš poddesetnik 48. pp. 2 k., Kustec Ignác top-ničar 2 k., Marič Ludovik ranjenec 2 k., Do-mobranci 20 domb. pp. z Kaniže predodhodom ni bojišče po. Ferenčak Jožefi z Gomilic 8 k., Fiičar Janoš iz 20. dom. pp. 2 k., kovačji ceh z M. Polane 6 k., Ali Anton z Gibine 2 k., z Sr. Bistrice: Vuèko Anton 2 k., N. N. 2 k., Kós Štefan z Petánec 2 k., Kolar Katá z Žižkov 1 k., Jakšič Ana z G. Bistrice 2 k. (Da'e.)
Popravek. Po nepazljivosti tiskarne je v Novinah dnes tjeden vőostalo ka sta „Slovo od Miroslava i njegov kratki življenjepis. Kolossa i Klar z Lvanec objavlja. — Poleg té nepazljivosti je mesto slovenskoga horvacki Fellerov oglás objávljeni. — Oprosimo malo, je ljüdi mnogo pa dela.
Pošta.
Curič Marija. Bakovci. Kaj je v Novinah bilo, je poleg vašega pisma bilo, drügo nesmo zvedili. Meše ne morem sprejeti. Gipot Vllma. Sebeborci. 2 K 80 fin. je prišlo. Hvala. N. t. Sv. Jürij. Takše tožbe na farof sliiijo. Lük Janosa domači. Domajinci. Dobo sam 66 K. naročnine. Bog plati. Karte Št. Pro-sečkavóü. Gaspari sem poslao, kaj si proso. Vse je brezplačno, tak ste dali podporo. Brat se šče, potrpi. Franko Ferenc. Bákovci. Dajte mi glás, v kelikoj stotniji je slüžo Vrečič. Vukan Mill. Borejci. Ravno to se prosi od Mjtnjeka. Grlec Štefan Veöéelavcl. Januara 31-ga je sin spravljen v bolnišnico kak ranjenec. če ste Se ne dobili glasa od njega, dajte nam na znanje. Kfironja Matjaša do-vlca. Moitjanci. Od sina je teliko prišlo, da je ranjen. V šteroj bolnišnici bi bio, ešče ne naznanjeno. Dflndek Treza. Skakovti. Sin je premino. Ferko Jožef. Vidonci 135. Obá sina sta septembra 13-ga preminole i brščas sta zgrabljeniva. Stojko Justina. Razkriž. Mož ti je igrabljen i nahaja se v Rusiji v mesti Novo Nikolaj ewsk v pokrajin! Tomsk.
Trumen Mirka žena. Grad. Mož je zgrábijen v Rusiji i nahaja se v mesti Isjas* lawL Da je pa toga iména mesto v dvema pokrajinoma, v Wilni i Minski, dobro bo na oboje pisati. Na edno kárto najučite. 6ouw.: Wllna, na drügo pa: Gouw: Minsk K naslovi. — Dopisnico sem vam poslao nazaj.
Bertalanič Mihal. Krajna. Od Kühara je teliko prišlo, da je ranjen. Kam je spravljen, še ne znano.
Sajtos Luti. 48 p p. bojna pošto 59 Vašemi otci sam poslal Novine. Naročnina na leto stane 3 K. Kodila L. Tišina. Sam tüdi Iehka pišes po cenik. Rad ti ga pošle Rótay.
Najnoveše.
Dva našiva earcplana sta prišla do Milana v Lombardiji. — Pristanišča i letališče v Desenzani smo bombar-dirah. — Pri Soči (Isonzo) so bili top-niški boji. — Erzerum v Türki sami radi izpraznili. Nej je bio nanč trdnjava nego odpreto mesto. — Vsegav-küp so Türki zgübili 50 nerabnih topov.
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepčevalne, téčne in žejo gasóče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, mal-katelka, mela, pomeranče strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüèen. Ta domáča pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim na vodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ár se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko)" zmožnosti
Janez Grobeh, drogerijo »pri angelju* Brno Štev 65 Moravsko.
En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah.
12 kantic
poštnine
prosto
6 kron
Zanesljivo domače vrastvo za ljüdstvo, štero vnogo zdravnikov i od stojezér več zahvalnih pisem priporača, se nam ne sme drago viditi. Dobro stanje i zdravje naše je od vseh penez več. Dobroti!šeč Fellerov „Elsa-fluid" je pa ne samo dober i uspešen, nego ešče poceni. 12 malih ali 6 dupliSkih ali 2 specialnivi kantici poštnine prosto samo 6 kor. 24 malih ali 12 duplišlrih ali 4 special ne kanto poštnine prosto samo 10 kor. 60 fil., 48 malih ali 24 dnpliških ali 8-
speciahiih kant poštnine prosto samo 20 kor.

Nešterna kaplja zadostüje,
ka si lehko odprávimo te najbole krčovite, nas mantrajoče bolečine, štere se večkrat pokažejo v glavi, ždodci zobéh itd. Pri ribanji izvrstno pomagajo té kaple proti betegom od prepiha,-mokrote i prehlajenja dobljenim, kakšté močni so, nadale proti protinskim, nekralgičnim bole-činam v lici, vühah, šinjeki, proti trganji, prso i hrbtaboli, smicanji, ledevji boli, rezanji itd. Vsaki to lehko skuša, posvedočo pa tüdi na jezere zahvalna pisma, štera vsaki sme poglednoti. Vnogi ga hvalijo zavolo toga, ka pomaga proti oslabljenosti, v teli, v očeh, nesnenosti itd., pa zato, ka bolečine vtiši, kašel vstávlja, okrepča, zdravi miši če i živce oživlja.
Proti želoónim bolečinam, netečnosti, krči, zaprtini, stávljanji i pri največih želočnih betegah rabimo Fellerove rebarbarslte ,,Elsa-pilule", šterih 6 škatlic poštnine prosto stáne 4 kor. 40 fil., 12 škatlec poštnine prosto 8 kor. 40 fil.
Čuvajmo se ponarejanj; ki právi Fellerov Elsa-flnid i prave Elea-pilule šče meti, naj točno piše narošitev na
Feller V. Eugen lekarnika, Stubica, Centraia 146, (Zagr. žup.)
Razpošilanje po povzelji, ali če se peneei naprej notri pošlejo. Dobro je peneze po poštnoj nakaznici naprej odposláti, drügač pošte 12 fil. povzetja račcna.
Z sebom vzeti,
i najležej v žepi, moremo Fellerovo bolvtišajočo, ofrišajoöo, poživljajočo „EIsa" menthomol šibo. Polski delavci, turisti itd. jo rabijo za hladno proti vročini šanca, gospé proti migreni i glávoboli njéni prijeten düh okrepi človeka i odstrani stvarce. Srbešiico odprávi, ne rdeči i ne otečé koža po njej. Jako dugo trpi i stane samv 1 kor.
Ta Vnogokrat že poskušena sredstva naročüjmo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica, Centrála 146. (Zagreb, žup.) Naj si poštnine prihranimo, naročiteo si i drüge oglašene poeeb-nosti i sredstva, kak močno nakijo, cimet kapljice, Hofmanove kapljice, šterih tueat dájamo 2 K cene, nadale švódske kaplje, balzamtinkturo itd. ravnotak vse pomáde, za vűsta, vsasé, rázne čaje, (teje) za prsi, otápl.joèega, právoga kitajskoga rázne sirupe, za prsi prah proti kašli i vse drüge kaplje, tinkture itd. po lekarniškom vodili. Zavijanje se ne računa.
Njomstott az Efyházmegyei K6ayv*yomda körforgó gjorasajtójá* Saombathdyo*.