Franci Mušič: Rad je imel Trzin
Andrej Gril: Zadovoljen z dokončanimi projekti
Priprave na
enosmerni
promet
Pust, pust, krivih ust
FRIZERSKI SALON CONA
Nudimo vam:
-	frizerske storitve
-	strokovno svetovanje
-	prodajo TIGI izdelkov
-	vsak 8 obisk = gratis 10€
Prihaja k nam:
-	manikura
- zgostitev ter podaljševanje las - make-up
Frizerski salon CONA, Borovec 14, 1236 I.O.C. Trzin, Tanja Malus s.p., tel. 01/562 00 57, Tanja: 041/992 092, Jerneja 040/355 112
Kupon: -20% popust
MOSTI 93, 1218 Komanda, tal: Ol «34 30 05, «34 10 S3, falus 01 034 30 «O a-aiall: lnfa@iahanl.cani, httpi//www.tiakovci.si
juhant
Hifrofia in kakovoilnojia proizvodnja
■	vrtni kamini	- vse vrste tlakovcev
■	ograje, cevi, robniki	- stebri za oporni zid > travne in prane plošče	- koritnice za obreiino
■	korita za rože...	- vodnjaki
lU-MI-lU-lllU-IJ-HlIM
U vodnik
Večni krog
Verjetno vas je, ko ste prejeli to številko Odseva, presenetila nova podoba našega glasila. Upamo, da vam je všeč! Nov izgled pomeni, da smo spet zamenjali tiskarno in tehničnega urednika. To je že tretja tiskarna, na katero se privajamo v tem mandatu, kar za nas ni najbolj prijetno, saj je vedno potrebno nekaj več energije, časa, usklajevanja, da se prilagodimo drug drugemu in da delo steče tako, kot si želimo. Zdaj je tisk, tehnično urejanje in tudi trženje Odseva prevzelo podjetje Ir image iz Kamnika. Upamo, da bo tudi s tem podjetjem tako prijetno sodelovati, kot je bilo s prejšnjim Grafexom iz Izlak, hkrati pa tudi upamo, da bo zamenjava po svoje prispevala k še večji tehnični kakovosti našega časopisa. Želimo si tudi, da bi nam občinski veljaki prižgali luč za barvni tisk celotnega glasila, saj to ni več tako velik strošek kot pred leti, ker pa je trženje Odseva zdaj v rokah profesionalcev, računamo, da bo tudi po finančni strani naše glasilo uspešnejše. To pomeni tudi izziv za nas, da bi poskrbeli za še boljšo vsebino. Žal v uredništvu Odseva čutimo močan osip sodelavcev, tako da vabimo vse, ki bi želeli sodelovati z nami, da se nam pridružijo.
Ko smo pripravljali številko za tisk, nas je presenetila žalostna vest, da je po daljšem boju z zahrbtno boleznijo svoje življenjsko poslanstvo sklenil prvi častni krajan Trzina, podžupan in podjetnik Franci Mušič. Brez njegovega dela in prizadevanj, bi bil Trzin precej drugačen, manjrazvit in manj
Odsev
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva: Meta Železnik, Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Mateja Erčulj, Mirjam Štih
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje:
Oglaševalska agencija IR Image d.o.o.,
Tel.: 01 839 64 00
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno
in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
prijeten za bivanje, kot je. Težko je oceniti vrednost vsega njegovega dela, gotovo pa je bil eden najvidnejših Trzincev v zadnjem obdobju. Opravljal je vrsto pomembnih funkcij in skoraj ni področja družbenega življenja v Trzinu, kjer ne bi pustil sledi. V zadnjem obdobju mu je žena Adi, tudi ko je ležal v bolniški postelji, prebirala članke iz Odseva. V čast nam je, da je tudi tako, z našo pomočjo, skušal ohraniti stik s Trzinom. Vemo, da je bil ponosen na naš časopis in da je imel shranjene tudi prve številke Odseva. Včasih mu ni bilo všeč, ko smo kritično pisali o določenih problemih in pojavih, a je dopuščal tudi drugačne poglede in tudi kritike. Včasih sva se o tem pogovarjala. Odkrito si je upal povedati, kaj ga moti, in dobrohotno je skušal svetovati, iz katere smeri naj še osvetlimo kak primer, a nam je puščal svobodo. Hvaležni smo mu za njegove nasvete in poglede, saj je Trzin in življenje v njem zelo dobro poznal. Imel ga je rad in skušal ga je obogatiti po svoje. Njegov duh se je pridružil spominom naših drugih vidnih prednikov, ki so odločilneje zapisani v zgodovino našega kraja. Enakovredno jim lahko stoji ob boku, saj bodo sledovi njegovega dela še dolgo vplivali na življenje našega kraja in spomin nanjne bo hitro zbledel.
A življenje teče dalje. Breme naših prednikov prevzemamo drugi in skušamo izpolniti svoje poslanstvo. Tudi v naravi je vse več znakov zmagovitega življenjskega valovanja. Travniki okrog Trzina so vse bolj zeleni, vsak dan nas razveseljuje več cvetic, nebo je bolj modro in sončni žarki imajo večjo moč. Pustne šeme so odganjale
Gradivo za
5-
aprila 2009
Slika na naslovnici:
Pomlad je tu! Foto: Andrej Nemec
zimo in gregorčki so po vodi odnašali zimsko temo. Povsod brsti novo življenje, rojevanje. Ni čudno, da je ta mesec posvečen ženam in materam. Čeprav pri ženskah vsi najraje občudujemo in opažamo njihovo lepoto, je njihova največja vrednost in prava lepota v materinskosti in razdajanju ljubezni. Saj je fizična privlačnost pomembna! Kako pusto bi bilo brez lepih žensk, in verjetno prav njihov izgled večini moškim buri domišljijo, a resnična lepota žensk je v njihovem samoodrekanju, podpiranju treh vogalov v družinah, njihovi materinskosti in dobroti. Res, da to vsem ni dano, a se lahko odkupijo drugače, tudi s svojim delom v službah. Ženske si zagotovo zaslužijo več kot dva praznika cvetličarjev. A vsaka ženska ima svojo vrednost, svojo zgodbo in tudi svoje muhe, bi rekli moški. Težko je posploševati, a jasno je, da si vse ženske zaslužijo zahvalo in spoštovanje skozi vse leto, prav pa je, da pri tem ženske vseeno ne pozabijo moških mučenikov. Tudi moški imamo svoje poslanstvo in vrednost, in tisti, ki so deležni ljubeče ženske podpore, lahko sklatijo mesec z neba. Saj veste tisto: za uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Spet je posploševanje težko, a že stara modrost pravi, da k uspehu vodi medsebojno spoštovanje in izkoriščanje prednosti enega in drugega.
Urednik
Vabilo
DU "ŽERJAVČKI" Trzin vabi tako upokojenke kot upokojence, ki imajo veselje do petja, naj se pridružijo našemu pevskemu zboru.
Vse informacije lahko dobite v informativnem centru ob sredah, četrtkih in petkih osebno ali po telefonu št. 564 47 30.
Odbor
Obvestilo
Obveščamo vse člane DU Žerjavčki in tudi občane Trzina, da bo 21.03.2009 ob 18. uri v dvorani Franca Kotarja
ponovno gostovala Dramska skupina iz Črneče pri Dravogradu s komedijo Jovana Sterije Popoviča „JAZ SEM PA TAKO FINA".
Na vseh dosedanjih gostovanjih so nas nasmejali do solz; obljubljajo, da bo tudi tokrat tako.
Vstopnine ni, le prostovoljni prispevki. VABLJENI.
Županov kotiček
Županov kotiček
Prav na dan, ko je bil že skrajni čas, da se lotim pisanja tega prispevka, se je za vedno poslovil od vseh nas in od svojega Trzina častni krajan, podžupan, neumorni aktivist in zlasti človek, ki je bil z vsem srcem vnet za razvoj in dobrobit Trzina in Trzincev, Franci Mušič, po domače Johanov Franci. Neizogibno je, da ta zapis posvetim njemu; ne zaradi tega sovpadanja, ampak zaradi vsega, kar je delal in naredil za Trzin.
Franci Mušič je, kot vemo tudi mnogi priseljenci, vse življenje deloval na številnih področjih. Kot nosilec družinske obrti, je bil tudi med nosilci dejavnosti obrtne zbornice, in to ne le na lokalni ravni v okviru Območne obrtne zbornice Domžale, temveč tudi na vseslovenski ravni, pri čemer je veliko let posvetil oblikovanju in delovanju sklada za izobraževanje delavcev na področju obrti in bil na to svoje delo izredno ponosen, saj je skozi procese izobraževanja ob pomoči tega sklada šlo, kot je rad poudarjal, na tisoče delavcev. To kaže, kako dobro se je zavedal pomena znanja za razvoj obrti in za razvoj vse Slovenije. Bil je krajevni in občinski funkcionar in kot tak posebej zaslužen za to, da na nekoč dokaj jalovem močvirnem območju ob potoku Blatnica ni zraslo predmestno spalno naselje visokih blokov za 14.000 prebivalcev, kot so to načrtovali v Ljubljani, temveč je tu nastala Obrtno- industrijska cona Trzin, torej cona, ki še vedno velja za eno najbolj uspešnih in propulzivnih v Sloveniji. Bil je duhovni oče te cone in vedno je rad pripovedoval o tem, kako so jo načrtovali, kako so vabili obrtnike in predstavnike podjetij na
ogled možnih lokacij za njihove objekte in jih hkrati opozarjali, naj prinesejo s seboj gumijaste škornje, ker je bilo treba gaziti po blatu, in da je bil pri tem marsikdo precej nejeveren, ali tu res lahko zraste kaj takega, kot so načrtovali Franci Mušič in njegovi sodelavci. Cono je imel preprosto rad in bil je ponosen nanjo in zelo si je prizadeval za to, da bi podjetnikom, ki so začeli na manjših parcelah in se uspešno »širili«, omogočili, da se »širijo« in ostanejo v Trzinu. Po drugi strani pa je bil dobesedno nesrečen in žalosten ob primerih, ko smo se v zadnjih letih včasih srečali tudi s samopašnim ravnanjem posameznikov v coni, ker je vedno težil k iskanju soglasja in k skupnemu reševanju problemov. Po drugi strani pa ni bil nič manj zadovoljen ob razcvetu stanovanjskega dela Trzina, in zelo rad je povedal tudi to, kako je sam zelo dolgo z vso svojo družino strpno prenašal hrup betonarne v neposredni bližini lastnega doma v času, ko so se gradile številne vrstne in posamične hiše v naselju Mlake. Zato je tudi nekoliko težko razumel posameznike, ki so kmalu potem, ko so se sami priselili v Trzin, začeli zelo glasno nasprotovati temu, da bi še kdorkoli smel graditi kje v bližini njihovih hiš.
Z drugimi besedami povedano: Franci Mušič je nesporno eden najzaslužnejših, če ne najzaslužnejši, za razvoj Trzina in za to, da je Trzin danes druga najbolj razvita občina v Sloveniji, takoj za Mestno občino Ljubljana.
Vendar pa njegova vnema za razvoj ni bila nerazumna in neobrzdana. V letih po nastanku občine Trzin in sodelovanja v občinskem svetu ter v zadnjih letih tudi kot podžupan je rad poudaril, da je treba razmišljati o tem, kakšen bo Trzin čez deset, dvajset ali celo čez petdeset let. Velikokrat je rekel, da je občina Trzin majhna in da je zato treba razvoj in predvsem poselitev načrtovati s pametjo in z mislijo na to, da bodo prostor potrebovali tudi naši potomci, in da seveda potrebujemo prostor tudi za gibanje, za pridelavo in druge namene in ne le za pozidavo. Skratka, imel je občutek za mero. Ni pristajal na pozive, da je potrebno v Trzinu razvoj tako rekoč ustaviti, saj bi bilo kaj takega v izrazitem nasprotju z njegovim aktivističnim značajem, je pa zelo dobro razumel, kako pomembno je zagotoviti ljudem v Trzinu pogoje za višjo kakovost življenja in jim torej omogočiti ne le gradnjo hiš, temveč tudi pogoje za rekreacijo, prostore za druženje in prireditve, predvsem pa čim boljše pogoje za vzgojo, šolanje in hkrati čim bolj brezskrbno mladost otrok. To ni presenetljivo, če vemo, da je bil ravno Franci Mušič tudi eden glavnih pri gradnji počitniškega doma za otroke iz nekdanje skupne
domžalske občine na Krku, v katerem še vedno vsako leto preživi nekaj koristnih in zabavnih dni tudi skupina šolarjev iz Trzina.
Kot podžupan je bil izjemen sodelavec. Delaven, kooperativen in dodatno koristen zato, ker je poznal tako rekoč vsak kotiček v Trzinu in ravno tako tudi skoraj čisto vse ljudi in se je lahko z vsakim pogovoril ter poskušal z neko drugačno avtoriteto rešiti vsako težavo, če je do nje prišlo.
Lahko rečemo, da je tako rekoč vse svoje življenje in ogromno energije in volje posvetil delu v javno korist, pri čemer mu marsikdaj tudi ni bilo lahko in gotovo si je nakopal tudi kakšno zamero. Če bi ne bil tako dejaven, si jih ne bi. A deležen je bil tudi spoštovanja mnogih Trzincev. Tudi na dan, ko smo izvedeli, da je po zelo hitro napredujoči in surovi bolezni zjutraj »zaspal«, je kar nekaj krajanov Trzina izreklo besede priznanja in obžalovanja zaradi njegove prezgodnje smrti. Prepričan sem, da ga bomo Trzinci še dolgo ohranili v svojem spominu kot nadvse zaslužnega Trzinca in marsikdo mu bo še dolgo hvaležen za njegovo delo in zagnanost. Res, popolnoma zasluženo.
Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Oviranje širitve deponije Dom je bilo politično
V	ponedeljek, 9. marca, so predstavniki Občine Domžale novinarje seznanili z razsodbo Upravnega sodišča RS, ki je v pritožbi Javnega komunalnega podjetja Prodnik proti odločbi Agencije RS za okolje in prostor dalo prav Prodniku. Agencija je z odločbo podjetju Prodnik in s tem tudi petim občinam, ki so uporabljale deponijo na Dobu (Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče) namreč onemogočila širjenje zdaj že polne in zaprte deponije odpadkov na Dobu. Zaradi tega so bile občine prisiljenje v iskanje druge deponije, in kot verjetno veste, zdaj komunalne odpadke iz teh občin vozijo po 3 do 4 krat višji ceni v Logatec in Celje. Občine so že leta 2001 sprožile postopek za razširitev deponije na sosednje območje, kjer bi bilo mogoče komunalne odpadke odlagati vsaj še nadaljnjih 20 let. Pridobili so vsa potrebna soglasja, izdelali idejni projekt in vse je kazalo, da ne bo težav, potem pa se je zapletlo na Ministrstvu za okolje, pravzaprav na njegovi Agenciji za okolje. Ta kljub okoljevarstvenemu soglasju, ki ga je že dala, ni dala za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebnega okoljevar-stvenega dovoljenja. JKP Prodnik in prizadete občine so morale najprej zelo dolgo čakati na to zavrnitev Agencije, ko so jo dobili, pa se je JKP Prodnik na zavrnitev pritožil na upravno sodišče, a na razsodbo je bilo spet potrebno čakati kar dve leti in pol. V Domžalah poudarjajo, da je že to, da so morali na razsodbo čakati tako dolgo, kršitev vseh upravnih postopkov. Zdaj, ko je na državni ravni prišlo do zamenjave oblasti, pa je sodišče prisodilo v korist Prodniku in občin ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje na nižjo raven.
V	domžalski občini upajo, da bodo pristojni na Ministrstvu za okolje zdaj v razumnem času dali potrebno dovoljenje. Župan Toni Dragar meni, da zdaj s širitvijo deponije zamujajo dve ali tri leta, vendar pa bodo, če bo Ministrstvo tokrat dalo soglasje, tako rekoč spet na začetku, sajbo potrebno ponoviti skoraj vse postopke. Če bi pred
leti dovoljenje dobili takoj, bi deponijo lahko uredili v enem letu, zdaj pa bosta za to potrebni najmanj dve leti - eno, da spet zberejo vsa potrebna soglasja, in eno, da deponijo fizično pripravijo za sprejem odpadkov. Računajo, da bo ureditev nove deponije terjala kakih 5 milijonov €. Direktor JKP Prodnik Marko Fatur ob tem ocenjuje, da so stroški deponiranja odpadkov zaradi njihovega odvažanja v Logatec in Celje narasli za 2,7 milijona € na leto in da je po tem jasno, da bi novo deponijo lahko uredili s stroški dvoletnega odvažanja odpadkov na druge deponije. Domžalski župan Dragar ob tem poudarja, da se je zdaj pokazalo, da pri vsem tem ni šlo za strokovne argumente, ampak politično nagajanje. Meni, da je bila tudi meja s številom prebivalcev, ki naj bi odločala o odpiranju ali zapiranju manjših deponij, umetno določena pri številu 55.000. Na našem območju je na Deponijo na Dobu vezanih 52.000 gospodinjstev. Dragar ob tem poudarja, da je naše območje eno tistih v državi, kjer število prebivalstva, zaradi priseljevanja v bližino Ljubljane, izjemno hitro narašča. Bivša domžalska županja Cveta Zalokar Oražem pa dodaja, da so krivci za to nasprotovanje nekateri vplivni predstavniki prejšnje oblasti, ki naj bi javno poudarjali, da zaradi bližine njihovih bivališč na širjenje deponije ne bodo nikoli pristali. Zaradi njihovega vztrajanja naj bi bilo oškodovanih 52.000 gospodinjstev, iz katerih so prej komunalne odpadke vozili na Dob, zdaj pa za odvoz v Celje ali Logatec plačujejo trikrat in celo štirikrat višjo ceno. »Pa ne samo to! Občina Domžale je skupaj z drugimi občinami, ki so uporabljale deponijo Dob, prišla v nezavidljiv položaj ne le zaradi bistveno dražjega deponiranja na drugih odlagališčih. S tem smo izgubili tudi možnost, da bi za širjenje deponije dobili evropska sredstva, izgubili pa smo tudi takse, ki pomenijo pomemben vir dohodka in se lahko vlagajo izključno v razvoj območij, v katerih so bile zbrane. Zdaj gre-
do v Celje in Logatec. Krivica nam je bila narejena, bo pa dovolj žalostno, če bodo končni plačniki le občani domžalske in sosednjih občin.«
Tudi župan Toni Dragar dvomi, da bodo krivci kaznovani, dvomi pa tudi, da se bo ravnanje z odpadki kaj dosti pocenilo, ko jih bodo spet lahko odlagali na dobskem odlagališču. Z njihovo ceno bodo morali plačati širjenje deponije in druge stroške. Ob tem pa je še povedal, da so vse občine, ki jih druži deponija na Dobu, podpisale dogovore, da bodo sodelovale pri ureditvi Centra za ravnanje z odpadki na Ljubljanskem barju. Izrazil pa je bojazen, da center na Barju še nekaj časa ne bo zaživel. Ob podpisu pogodb so sicer navajali leto 2012 kot rok za začetek obratovanja Centra, vendar zdaj kaže, da se bo to zgodilo šele leta 2013, če ne celo 2014. Kakšna bo nadaljnja usoda deponije na Dobu, pa bo odvisno tudi od prebivalcev Doba. Ti so v zadnjem obdobju na dveh zborih krajanov odločno nasprotovali deponiji in ureditvi centra za ravnanje na njenem območju. Domžalski župan je vseeno optimističen in upa, da bodo le dosegli pristanek prebivalcev Doba.
Miro Štebe
Obvestilo
■ « ■ i ■ a ■■■
o čistilni akciji v občini Trzin
Letošnja čistilna akcija bo v soboto, 4. aprila 2009, s pričetkom ob 9.00
uri in zaključkom ob 13.30 uri. Organizator je Občina Trzin, v čistilni akciji pa sodelujejo prizadevni člani domačih društev in organizacij.
Spoštovani občani in občanke,
pridružite se udeležencem akcije na enem izmed naslednjih zbirnih mest: OŠ Trzin, objekt PD Onger na Ul. Rašiške čete, avtopralnica na Kidričevi ul., Vrtec Trzin, brunarica v Dolgi dolini, dvorišče za nekdanjo občinsko stavbo in prostori KUD-a na Mengeški c. 9, gasilski dom, stičišče ulic Dobrave in Gmajna, pri bajerju, dvorišče pred cerkvijo in občinska stavba na Mengeški c. 22.
Udeležimo se čistilne akcije v čim večjem številu.
Občina Trzin
Poročilo z 22. seje Občinskega sveta Občine Trzin
Vse bolj usklajen Občinski svet
Marčevska ali 22. redna seja Občinskega sveta je imela na dnevnem redu14 točk, a so se članice in člani »trzinske vlade« vseeno »prebili skozi« vse v celo nekaj manj kot dveh urah. Vse kaže, da je delovanje Sveta vse bolj utečeno in usklajeno in le nekatera vprašanja svetnikov, ki bi jih lahko šteli za opozicijo, a to niso, včasih nekoliko dvignejo »temperaturo«. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da je bilo tokrat na dnevnem redu kar nekaj tem, ki so bile v drugi obravnavi, več točk pa je bilo tudi v t.i. hitri obravnavi. Da je manj razprav in polemik na sejah Občinskega sveta, je krivo tudi to, da vse točke dnevnega reda že prej »pretresejo« pristojne komisije in odbori, in članice in člani OS obravnavano tematiko že dobro poznajo, saj so do nje že prej zavzeli večino stališč, ki bi jih bilo potrebno pred potrditvijo odlokov upoštevati. Na začetku seje je g. župan Anton Peršak pozval svetnice in svetnike naj se zvečer udeležijo žalne seje in s tem počastijo spomin na prejšnji dan preminulega kolega v občinskem svetu in podžupana g. Francija Mušiča. Po manjših redakcijskih popravkih zapisnika prejšnje seje so svetniki in svetnice zastavljali vprašanja in pobude v zvezi z življenjem v občini. Glede teh vprašanj in pobud pri tej točki ne razpravljajo, posebej zanimivo pa je bilo vprašanje občinske svetnice Nataše Chvatal, ki jo je zanimalo, če so že znane ugotovitve policijske preiskave v zvezi z zbiranjem podpisov v podporo zahtevi po referendumu glede lokacije trzinskega pokopališča. Dejala je, da je bilo takrat
govora o nezakonitem zbiranju podpisov in da je na pobudnike akcije padel sum nepoštenosti, zato bi bilo prav, če so policisti ugotovili, da zakonodaja ni bila kršena, da to sporočijo ljudem. Župan je odgovoril, da ne ve, kakšni so rezultati preiskave, saj gre pri tem za policijsko zadevo. Ocenil je, da če kazenski postopek ni bil sprožen, potem policisti verjetno niso našli zadosti dokazov o kaznivem dejanju.
Pri naslednji točki je Občinski svet potrdil zaključni račun občine za preteklo leto. Iz splošnega dela zaključnega računa je razvidno, da je občina prihodke realizirala v višini 98,1 %, odhodke pa v višini 75,9%. Razlog za nižjo porabo je v tem, da dveh naložb lani niso mogli začeti izvajati, do zamud pa je prišlo tudi pri nekaterih drugih naložbah. Čeprav so na občini za lani načrtovali sorazmerno velik proračunski primanjkljaj, je bil zaradi zamud pri začetku naložb manjši. Znašal je 83,818 EUR, čeprav so načrtovali kar 1.077.641 EUR primanjkljaja. Župan je OS seznanil z nekaterimi izvedenimi prenosi med posameznimi proračunskimi postavkami, svetniki in svetnice pa so zaključni račun podprli z večino glasov. Brez posebnih zapletov so nato v drugi obravnavi potrdili odlok o obvezni splošni deratizaciji, spremembe odloka o čiščenju komunalnih in padavinskih voda pa so, tako kot spremembe odloka o oskrbi občine s pitno vodo, sprejeli po hitrem postopku. Brez posebnih zapletov so po hitrem postopku sprejeli tudi odlok, ki bo urejal promet, pretežno eno-
smerni, v času rekonstrukcije Mengeške ceste. Članom sveta sta o postopku sprejemanja predloga za takratni prometni režim podala g. župan in članica za to problematiko ustanovljenega prometnega odbora Lidija Babnik. Župan je ob tem povedal, da bodo o morebitni ohranitvi predlagane prometne ureditve občani in nato občinski svet ponovno odločali po zaključku del na Mengeški cesti. Svet je nato pristal, da Športnemu društvu Trzin nameni 3.000 € za naročilo himne trzinskih športnikov in navijačev. Svetniki so na mize dobili osnutek besedila himne, predsednik športnega društva pa je zagotovil, da je tudi melodija udarna in da bo dobro promovirala Trzin. Pri naslednji točki dnevnega reda je občinski svet po skrajšanem postopku sprejel spremembe odloka o začasnem zavarovanju lokalnih naravnih vrednot v občini. Gre za rastišča redkih in zavarovanih rastlin: lepega čeveljca in okrog-loliste rosike, ki rastejo v trzinskem mo-krišču in gozdu. Sprememba odloka je bila potrebna, ker je veljavnost prejšnjega odloka o začasnem zavarovanju potekla, Zavod RS za varstvo okolja pa omenjenih rastišč še ni uvrstil v Pravilnik o določitvi in vrsti naravnih vrednot v Sloveniji, ki bi rastišča teh zanimivih rastlin trajno zaščitil.
Svetnice in svetniki so nato soglasno sprejeli sklep o izvzetje ene od manjših parcel ob Lobodovi ulici iz t.i. javnega dobra, saj so tako omogočili vpis lastništva za to parcelo. Med točko volitve in imenovanja so za predstavnico Trzina v svetu medobčinskega muzeja Kamnik določili Jožico Valenčak, za trzinskega predstavnika v svetu glasbene šole Domžale pa Mirana Šinigoja. Brez zapletov so nato dali soglasje k več prenosom sredstev s posameznih proračunskih postavk na druge. S tem so pravzaprav sredstva prenesli s tistih postavk, kjer jih niso porabili v načrtovanem obsegu, tja, kjer so se pokazale večje potrebe. Brez zapletov so potrdili tudi letno poročilo glavnega in odgovornega urednika Odseva o uresničevanju programske zasnove glasila v preteklem letu in finančno poročilo glasila za isto obdobje. Izkazalo se je, da smo za Odsev porabili celo manj sredstev, kot jih je bilo predvidenih.
Tudi letni program občinskega nadzornega odbora so potrdili brez pomislekov, strinjali pa so se tudi s prodajo počitniških prikolic, ki so v lasti občin naslednic bivše občine Domžale na otoku Krk. Trzin ima pri lastništvu teh prikolic zelo majhen delež, tako da je bila privolitev zgolj simbolična. Usoda prikolic bo v večji meri odvisna od domžalske občine, ki je največja lastnica teh prikolic.
Miro Štebe
Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom
Finančni rezultati prejšnjega leta niso izstopali
Občinski svet je na svoji marčevski seji sprejel zaključni račun lanskega finančnega gospodarjenja v občini. Kako ocenjujete preteklo leto v tej luči? Smo bili uspešni? Kaj bi popravili, če bi bilo to v vaši moči?
Preteklo leto se v tem pogledu ne razlikuje veliko od prejšnjih. Prihodke smo glede na predvidevanja dosegli v višini 98,1 %, odhodke v višini 75,9 %. Omembe vredno je odstopanje pri investicijskih odhodkih, pri čemer gre predvsem za to, da še nismo mogli začeti z izvedbo dveh investicij (modernizacija in obnova Mengeške ceste v sodelovanju z DRSC, pri čemer je razlog v težavah, ki jih ima DRSC s pridobivanjem potrebnih zemljišč, in obnova in modernizacija Ljubljanske ceste od križišča pri banki do vključno mostu čez Pšato, kjer imamo mi težave zlasti z izdelovalcem projekta, pri čemer je objektivno dejstvo, da je zelo težko zares dobro in smiselno načrtovati križišče med Ljubljansko in ulico Za hribom pri mostu čez Pšato).
Po svetu pa tudi v naši državi so vse bolj vidne razsežnosti gospodarske krize. Ali tudi v Trzinu narašča število prebivalcev, ki »tonejo« pod statistično določen prag revščine? Ali opažate naraščanje prošenj po socialni pomoči? V nekaterih sosednjih občinah so uvedli možnost razdeljevanje enkratne denarne pomoči tistim, ki jo potrebujejo, ali bo to uvedla tudi naša občina in ali na Občini preverjate upravičenost zahtev prosilcev za socialno pomoč? Vse to, o čemer sprašujete, opažamo tudi v naši občini. Možnost enkratne denarne pomoči v Trzinu že vsa leta obstoja in mnogi občani so to možnost tudi že izkoristili.
Kako ocenjujete pobudo za znižanje plač državnim funkcionarjem in županom ter s tem tudi vsem, katerih višina plač se izračunava na osnovi višine županove plače? Najbrž je prav, da vsi delimo usodo v teh kriznih časih. Vladi očitam samo to, da nikoli ne vključi v pogajanja o načrtovanih ukrepih tudi občin in občinskih funkcionarjev, temveč kar sama odloči oziroma predlaga Državnemu zboru ukrepe tudi na lokalni ravni, kot da ne bi zaupala, da smo na lokalni ravni tudi sami sposobni sprejeti kakšno odločitev, ki bi bila, recimo, usmerjena v odpravljanje posledic krize.
Kdaj se bo začela sanacija vodovodnih vodov od črpališč na Mengeškem polju
proti Trzinu? Za zdaj vodo še vedno dobivamo iz prodnih zajetij na tem polju. Ali je kaj znano, kdaj bomo vodo začeli dobivati iz globinskih vrtin, ki naj bi bile precej bolj kakovostne in tudi manj rizične kot zajetja iz prodnih nanosov tik pod površino polja? Sprašujete o dveh povsem različnih stvareh oziroma projektih. Kar zadeva sanacijo oziroma nadomestitev in deloma novogradnjo cevovoda od obstoječih črpališč do Trzina oziroma do mosta pod Pšato in do cevovoda do vodohrama, ki je zamenjan, se občina vključuje v skupni projekt posodobitve in zagotavljanja vo-dooskrbe v štirih občinah, s katerim bodo občine kandidirale za sredstva kohezijske-ga sklada. Če bo šlo po predvidevanjih, naj bi se dela začela naslednje leto. Seveda, fizična dela; drugače pa dela (priprava projektne in investicijske dokumentacije) že dalj časa potekajo.
Kaj je novega v zvezi s prometno povezavo obrtno-industrijske cone Trzin in ostalim naseljem? Ali je res, da Merca-tor opušča načrte za svoj objekt na tistem območju in ali je res, da ste zato ponudili nižjo ceno za tiste parcele? Tudi v tem primeru povezave v vašem vprašanju ne razumem. Mercator je gradnjo, ki se ji je domnevno odpovedal, načrtoval na čisto drugem koncu Trzina. Tudi o kakršnemkoli ponujanju občinskih zemljišč Mercatorju po kakršnihkoli cenah, višjih ali nižjih, jaz ne vem nič.
Trzin naj bi dobil himno trzinskih športnikov in navijačev. Za kakšno pesem naj bi šlo in zakaj ne poskusimo sprejeti še trzinske himne?
Sam se videl samo delovno verzijo besedila, tako da bi bilo najbrž krivično pesem ocenjevati na podlagi te verzije. Name je besedilo v nastajanju delovalo dovolj simpatično. Himne krajev ali občin niso ravno pogoste; mogoče tudi zato ne, ker so take reči vedno znova predmet sporov, saj o njih vsi vse vemo. Vsekakor himna kraja ali občine Trzin, če bi kdaj do nje prišlo, ne bi mogla obiti besedila in melodije znane ljudske pesmi Trzinka. A, kot pravim, himne občin niso pogoste in ne običajne; Trzinka pa že je neformalna himna, čeprav ima do neke mere tudi značaj zabavljice.
Občinski svet je (bo) po hitrem postopku sprejel spremembo odloka o začasnem zavarovanju lokalnih naravnih vrednot. Odlok se nanaša predvsem na zaščito rastišč okrogloliste rosike
in lepih čeveljcev. Pri okroglolisti rosiki odlok ne omenja nekaterih rastišč te redke rastline (stran od bajerjev), prav tako pa ni govora o trzinskem simbolu, ogroženem in zavarovanem močvirskem tulipanu ali žerjavčku, ki še vedno raste na območju naše občine. Kako je s tem? Kdo od tistih, ki pišejo te odloke, natančno ve, kje so rastišča omenjenih rastlin?
Ne gre za nov odlok, ampak za podaljšanje veljavnosti že sprejetega začasnega odloka, ki ga je pripravil in strokovno utemeljil Zavod za varstvo naravne dediščine iz Kranja. Ko bomo sprejeli izvedbeni del občinskega prostorskega načrta, v katerem bomo v skladu s Strategijo prostorskega razvoja in dosedanjimi dogovori natančno določili namene in obseg varovanja dela območja med Mlakami in OIC Trzin, bomo sprejeli tudi ustrezni odlok. Mimo tega pa bo omenjeni zavod iz Kranja, ki je edini za to pristojen, še vedno strokovno oblikoval podlage za odloke o varovanju uradno zaščitenih naravnih vrednot, naj bo to rosika, močvirski tulipan ali žerjavček ali katerakoli druga zaščitena živalska ali rastlinska vrsta. Občina je pri tem samo izvajalec zaščite z odlokom ali drugi ustreznim predpisom. Za zdaj so pač prišli tako daleč, da še vedno lahko govorimo samo o začasnem odloku in začasno določenem območju.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Zadovoljen sem z vsemi projekti, ki smo jih dokončali
Pogovor z Andrejem Grilom, svetovalcem za gospodarske javne službe Občine Trzin
V prejšnji številki Odseva smo objavili del pogovora z Andrejem Grilom, ki je v zadnjem času v občinski upravi poleg župana verjetno eden najbolje seznanjenih s tem, kaj se v naši občini dogaja na področju naložb in občinskih javnih služb. Tokrat objavljamo preostali del pogovora z njim. Andreja verjetno pozna večina Trzincev, ki se bolj zanimajo za življenje in dogajanje v našem kraju, vseeno pa se nam je zdelo, da je prav, da ga nekoliko bolje predstavimo našim bralcem. Je skromen in nikoli ne stopa v ospredje, čeprav vsi, ki ga poznamo, vemo, da je izjemno prizadeven in ima veliko energije, s katero je speljal že marsikatero zahtevno nalogo. Vseeno pa mu je šlo kar težko z jezika, ko smo ga prosili, naj se za začetek nekoliko podrobneje predstavi bralcem Odseva.
Najse na kratko predstavim? Imam 33 let, dokončal sem študij na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, trenutno pa končujem podiplomski študijavtomatike na omenjeni fakulteti. Dolgoletno bivanje v Trzinu mi je omogočilo poznavanja zgodovine in trenutnih razmer, kar s pridom izkoriščam pri odločitvah v zvezi s posamičnimi investicijami in ukrepi.
Med Trzinci si prvič pritegnil širšo pozornost kot zagnan gasilec. Ali lahko kaj več poveš o tej tvoji dejavnosti?
Prostovoljno gasilstvo na Slovenskem v letu 2009 praznuje 140-letnico organiziranega delovanja. V Trzinu je ta letnica nekoliko manjša - 103 leta, kljub temu pa sodi Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Trzin med najstarejša društva na območju občine Trzin. Gasilstva verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Je humanitarna služba v okviru sistema zaščite, reševanja in pomoči civilnemu prebivalstvu, ki opravi prek 90% vseh nalog na tem področju, v katerem imamo pomembno in vidno vlogo tudi prostovoljni gasilci. Sodelujem pri delu v organih PGD Trzin in Gasilske zveze (GZ) Domžale. Žal tudi sam v zadnjem času opažam vse večje pomanjkanje prostega časa, kar se predvsem pozna na moji zmanjšani udeležbi pri posameznih dogodkih, sestankih ipd.
Dejaven si tudi pri Planinskem društvu (PD) Onger Trzin. Nekaj časa si bil tudi načelnik markacijskega odseka. Lahko poveš kaj tudi o svoji planinski dejavnosti?
V letu 2007 je državni zbor sprejel zakon o planinskih poteh in nato še celo vrsto podzakonskih predpisov. Vse to z namenom, da bi se zagotovila ustrezna kakovost pri vzdrževanju planinskih poti, uredil kataster in s tem povečala varnost planincev in gornikov, ki planinske poti uporabljajo na lastno odgovornost. Planinske poti so izrazito podvržene vremenskim vplivov, ki njihovo prehodnost in varnost močno spreminjajo, včasih celo dnevno, v zadnjem času pa nastopajo še gorski kolesarji, ki na poteh tudi puščajo svoj pečat.
V PD Onger Trzin skrbimo za 32 km poti na širšem področju Krvavca. Glede na sedanje stanje pripravljenosti prostovoljcev ocenjujem, da se bo potrebno pri prihod-
njih vzdrževalnih delih planinskih poti povezati z močnejšimi PD (Kamnik, Komenda), ki nastopajo na tem področju meddruštvenega odbora kamniško-bistriškega območja. Si se oz. se še ukvarjaš s še kakšno drugo interesno dejavnostjo? Da, z marsičem, a o tem kdaj drugič. Kako si se odločil za delo na Občini? Katero področje pokrivaš in kako ocenjuješ zahtevnost nalog?
Na Občini pokrivam področje gospodarskih javnih služb in komunalne infrastrukture. V prejšnji službi sem deloval na področju razvoja in investicij. Po 7 letih službovanja sem se odločil za spremembo. Je pa res, da sem s to zaposlitvijo področju razvoja in investicij dodal še upravljanje in vzdrževanje. Tako imam praktično pokrit cel življenjski cikel, od razvoja do »upokojitve« posameznega sistema. Služba je izredno interdisciplinarna, to je od pravnega (odločanje o enostavnih, zahtevnih in zelo zahtevnih upravnih zadevah na I. stopnji na področju gospodarskih javnih služb, poznavanje zakonodaje) do popolnoma specifičnega strokovnega znanja (gradbeništvo, promet, elektrotehnika, varstvo okolja ipd.). Ne glede na velikost občine moramo poskrbeti za vse zakonske naloge lokalne samouprave, ne glede na to, da v določenih občinah posamezna področja obvladujejo celi oddelki ljudi, v manjših pa le eden ali kvečjemu dva javna uslužbenca. Velja pa tudi sedaj enako pravilo kot za prejšnjo službo, da to ni moja zadnja zaposlitev, kjer bom dočakal upokojitev. Je preveč izzivov, ki se jim ne morem upreti. Lahko zatrdim, da je bilo v naši občini v preteklosti za nekatera področja dobro poskrbljeno. Tako imamo npr. 100% pokritost gospodinjstev in podjetij z oskrbo čiste pitne vode, 97% pokritost gospodinjstev s priklopom na javno kanalizacijo, medtem ko so podjetja 100% pokrita, idr.
Zahtevnost nalog je zelo velika, kljub temu mi ne dela preglavic, ker se lahko zmeraj zanesem na sodelavce, vprašam za nasvet ali pomoč. Odziv je bil zmeraj odličen. Upam, da mi bo uspelo nasledniku ali naslednici zapustiti še bolje komunalno urejeno občino, kot sem jo nasledil. Trzin dobro poznaš, prav tako Trzince, vseeno pa se pri delu verjetno spopadaš z najrazličnejšimi težavami. Kaj ti dela največ preglavic?
Še v času dodiplomskega študija smo imeli nekajpredstavitev oziroma predavanjna temo projektnega vodenja. Predstavljen je bil podatek, da je samo okrog 33% projektov zaključenih uspešno (torej v dogovorjenem roku in v okviru predvidenih sredstev). Pri ostalih 67% bodisi prekoračijo čas, tudi čas je zlato, oziroma predvidena sredstva, ne
dosežejo željenih rezultatov ali pa se nikoli ne zaključijo.
No, ob tem je pomemben tudi podatek, da je kar 80% uspešnega zaključka posameznega projekta odvisno predvsem od človeških virov, samo 20% pa od t.i. tehničnih pogojev (tehnična rešitev, zagotovljena finančna sredstva idr.). Med človeške vire štejemo večino ovir, ki jih tudi sam srečujem: nasprotovanje rešitvi, nezmožnost sprejemanja dejstev, trmasto vztrajanje pri svoji stališčih za vsako ceno, nezmožnost sklepanja kompromisov, uzurpiranje javnih premičnin in nepremičnin, poudarjanje izjem, pričakovanje ugodnosti, bonitet in drugačne obravnave, ki zanika enakopravnost pred zakonom ipd. V tem se v ničemer ne razlikujemo od ostalih; s temi preglavicami sem se srečaval že pri prejšnjih zaposlitvah.
Včasih izpade Občina kot nefleksibilna, da ne zna prisluhniti željam občanov ipd., vendar je to posledica striktnega upoštevanja zakonodaje in strokovnih smernic, ki se velikokrat ne pokrivajo z osebnih interesi posameznikov.
V	tem se ne smemo razlikovati od ostalih slovenskih občin, saj morajo imeti vse odločitve popolno pravno in strokovno podlago. Po drugi strani je veliko postopkov odvisnih tudi od drugih dejavnikov, kot so Upravna enota Domžale, ministrstva, sodišča, kar sicer vse sodi pod javno upravo, vendar nekateri vztrajajo pri mnenju, da lahko na občini pomembno vplivamo tako na odločitve kot tudi hitrost reševanja posameznega primera. Občanu, ki ga sicer poznam že vrsto let, sem zadevo skušal ponazoriti bolj »plastično«, s primerom, kako močno lahko zdravnik v lokalni ambulanti, ko napiše napotnico in svoje ugotovitve, vpliva na delo in nadaljnje načine zdravljenja, za katere se odloči zdravnik specialist v specializirani bolnišnici po opravljenih lastnih preiskavah in izvidih. Relativno malo, pa sta oba zdravnika javna uslužbenca (seveda če ne gre za zdravnika koncesionarja).
V	prejšnji številki Odseva si pojasnil nekaj neznank v zvezi z ureditvijo prometa v starem delu naselja, zdaj pa me še zanima, ali ste se že odločili, kako bo izgledala obnova Ljubljanske ceste, še zlasti križišča ob mostu prek Pšate?
Kar se tiče projekta obnove Ljubljanske ceste z rekonstrukcijo mostu čez Pšato, lahko povem, da nam manjka še del projektne dokumentacije. Gre predvsem za del, ki se nanaša na izgled mostu. Želja je, da bi bil most obenem neke vrste obeležje dogodkov, ki so se dogajali ravno na njem med slovensko osamosvojitveno vojno junija 1991, hkrati pa most povezuje tradicijo in modernost - na eni strani nadaljevanje Ljubljanske ceste s tipično vaško zasnovo in postavitvijo hiš, na drugi strani pa območje T-3 z blokovno gradnjo. Dodatno naj bi bil most tudi osvetljen. Most kot tak bo razširjen, hkrati bo ojačan, na obeh straneh bo imel hodnik za pešce in kolesarsko stezo.
Ljubljanska cesta je zasnovana tako, da se smiselno nadaljujeta hodnik za pešce in kolesarska steza z območja T-3 prek mostu do križišča z Mlakarjevo ulico. Hodnik za pešce
sicer ne bo tako širok kot v T-3, bo pa veliko bolj varno, kar je tudi glavni namen obnove Ljubljanske ceste. Na novo bo urejeno križišče z Ulico Pod gozdom, ki je sedaj samo označeno s talnimi označbami, v tem delu pa bo po sredi cestišča umeščen tudi otoček za umirjanje hitrosti prometa. Žal pa zaradi bližine štiripasovnice nismo dobili soglasja s strani DRSC po umestitvi manjšega rondoja v križišče Ljubljanske ceste in Mlakarjeve ulice. Kot enega od argumentov so navedli prekratko razdaljo do semafo-riziranega križišča. Osebno mislim, da križišče ni najbolj posrečeno rešeno, žal pa kakšnih posebnih ukrepov ne smemo izvajati, saj bi bilo to v nasprotju s stališčem DRSC. Kdaj boste začeli urejati pločnik s kolesarsko stezo ob kraku Kidričeve ulice vzporedno z Ljubljansko cesto?
Načeloma sta projekta Ljubljanske ceste in Kidričeve ulice ločena, je pa smiselna so-faznost zaradi nadaljevanja kolesarske steze. Pogoj za njeno ureditev pa so zagotovljena finančna sredstva. Ta naj bi pridobili s spremembo občinskega proračuna za leto 2009. Že pred časom smo pridobili PZI projektno dokumentacijo, nekaj časa pa se je na nekaterih odsekih zapletalo pri prostem razpolaganju z občinskimi zemljišči, kar pa smo uspešno rešili.
V grobem lahko rečem, da je hodnik za pešce na vzdolžni Kidričevi ulici že urejen, medtem ko bomo na nasprotni strani pridobili novo urejeno dvosmerno kolesarsko stezo in nekaj vzdolžnih parkirišč za osebna vozila. Sem sodi tudi ureditev križišča Kidričeve in Mlakarjeve ulice, kjer bo umeščen manjši rondo. Predvidevamo, da bomo po uspešnem izboru najbolj ugodnega izvajalca gradbenih del z deli začeli v letu 2009 in jih zaključili spomladi 2010.
Ali se pripravljate na začetek reševanja še katere od načrtovanih nalog na področju komunale?
Vsi večji načrtovani projekti na področju komunale so v osnovi načrtovani na podlagi Strategija razvoja Občine Trzin za obdobje 2005 - 2010. Ta se udejanja sproti prek sprejema dvoletnega občinskega proračuna in programa načrta razvojnih programov. Vse dokumente je sprejel občinski svet Občine Trzin. Žal so bili s spremembo zakona o financiranju občin Trzinu odvzeti pomembni prihodki (okrog 800.000 EUR), kar se pozna predvsem na investicijah in njihovi dinamiki, saj se je podaljšalo investicijsko obdobje. Če v grobem preletimo glavna področja: - pred kratkim smo uspešno zaključili z gradnjo in tudi pridobili uporabno dovoljenje za razbremenilni kanal »P« na območju Lobo-dove, Partizanske in Ulice Pod gozdom. Tako smo uspešno rešili odvod komunalnih in padavinskih voda z območja T-5 (Onger), kar je bila sicer pogodbena obveznost investitorja SGP Gorica d.d. v likvidaciji. Na SGP Gorica d.d. v likvidaciji smo ponovno naslovili zahtevo za prevzem območja T-5, čeprav na ome-njem območju že izvajamo večino obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb (zimska služba, čiščenje peskolovov, odvajanje odpad-
nih komunalnih in padavinskih voda, urejanje ceste, košnja zelenic, vzdrževanje javne razsvetljave idr.). Del Ulice Pod gozdom bomo asfaltirali še to pomlad, v delu, kjer je razkopa-na, pa nameravamo postaviti tudi asfaltirano hitrostno oviro.
Na področju kanalizacije imamo trenutno dva glavna projekta: obnovo in razširitev centralne čistilne naprave in obnovo prečrpališča Mlake.
Obnova prečrpališča Mlake spada v skupni projekt razširitve centralne čistilne naprave (CČN) v Študi, s katerim občine Cerklje na Gorenjskem, Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš in Trzin kandidirajo za sredstva iz kohezijski skladov EU. Na tem področju s solastniškim deležem CČN dobrih 4% vstopa tudi Občina Trzin, medtem ko je obnova prečrpališča Mlake samo v domeni Občine Trzin.
Poleg omenjenih dveh projektov se v sodelovanju z JKP Prodnik ukvarjamo še z zagotovitvijo priklopa preostalih 12 trzinskih gospodinjstev, ki trenutno še uporabljajo greznice, na javno kanalizacijo. Glede na terenske možnosti tehnični ovir ni, gre bolj za problem poravnave finančnih obveznosti (plačilo komunalnega prispevka oz. nadomestila) in soglasij s tehnično rešitvijo - pridobitev koridorja za komunalno infrastrukturo v naravi.
-	Glavni projekt na območju vodooskrbe pre-bi-valstva s čisto kakovostno pitno vodo je obnova oz. zamenjava obstoječega primarnega vodovoda, prvi del od črpališča ČR 4 in ČR 5 (ki se nahajata v katastrski občini Loka pri Mengšu) prek Mengeške ceste (kjer bo umeščen rondo
-	gradnja dela v neposredni bližini rondoja je predvidena sočasno z ureditvijo Mengeške ceste) po Grajski cesti do Jemčeve ceste, drugi del pa od Habatove ulice ob vodotoku Pšata do Ljubljanske ceste in do območja T-3. Vmesni vodovod po Jemčevi cesti je bil urejen ob obnovi ceste. Za to naložbo moramo pridobiti služnosti in pozitivno gradbeno dovoljenje. Oboje je pogoj za uspešno kandidiranje za sredstva iz evropski kohezijski skladov. Ti naj bi pokrili kar 75% investicije oz. prispevali dobrih 750.000 EUR.
Investicija je uvrščena tudi v skupno investicijo vodooskrbe, s katero kandidiramo skupaj z ostalimi občinami: Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče.
Po zagotovilih strokovnjakov pijemo eno bolj čistih pitnih vod, gre za t.i. prodnate in dolomitske vode. Dolomitske vode, ki so globlje od prodnatih, se napajajo iz Rašiškega hribovja. Zagotavljajo, da je na razpolago vode za tri leta v primeru daljšega sušnega obdobja (ob predpostavki, da eno leto dežja na tem območju ne bi bilo).
Prav tako zbiramo podatke o določitvi možnih lokacij za ureditev enega ali dveh umetnih zajetij požarne vode na območju obrtno- industrijske cone (OIC) Trzin.
-	Na področju javne razsvetljave smo se lotili postopne zamenjave dosedanjih svetilk in sijalk z varčnimi in ekološko sprejemljivejšimi. Tako smo tik pred koncem leta 2008 popolnoma zamenjali javno razsvetljavo na delu Ljubljanske ceste in na vhodu v naselje Trzin Mlake.
Drogove JR bomo prebarvali ob bolj ugodnih vremenskih razmerah spomladi 2009. Žal se v zadnjem času pri vhodu v Trzin Mlake pojavljajo težave zaradi napake na elektroenergetskem kablu, kar naj bi po zagotovilih podjetja Elektro Ljubljana v kratkem odpravili. V letošnjem letu nameravamo menjati javno razsvetljavo na območju Prešernove in Reboljeve ulice, kar vključuje menjavo samih povezav, drogov, sijalk in svetilk. Ob obnovi Mengeške ceste je predvidena postavitev46 drogov javne razsvetljave. Na splošno je sicer po pravilih stroke Trzin prebogato opremljen z javno razsvetljavo, zato smo tudi v samem slovenskem vrhu po svetlobni onesnaženosti. To naj bi v nekaj letih zmanjšali s postopno menjavo sijalk in svetilk z okolju bolj prijaznimi. Hkrati se bodo s tem zmanjšali stroški porabe električne energije. Povrnitev investicije zaradi zmanjšanja porabe električne energije je predvidena v obdobju 5 do 6 let.
-	Veliko vprašanj se nanaša tudi na optično omrežje, ki ga gradi podjetje Peter's TeleUrh d.o.o. iz Ljubljane. Ta gradi omrežje predvsem vzporedno z raznimi prekopi cest ali zelenic, obvladuje pa dobršen del na območju OIC Trzin. Za odkup omrežja se je zanimalo tudi podjetje Gratel d.o.o. iz Hajdine, ki deluje za podjetje T-2 d.o.o. iz Maribora, vendar dlje od sestanka z njimi nismo prišli, saj je občina zainteresirana predvsem za oddajo v najem kabelske kanalizacije, ne pa odprodajo, za kar se zanima Gratel d.o.o. Sicer pa je na območju občine možno dobiti signal vseh večjih ponudnikov elektronskih komunikacij: Amisa, T-2, Telekoma Slovenije, Telemacha idr.
-	Če se na koncu zopet vrnem na ceste in prometno problematiko: v marcu/aprilu 2009 je predvidena zunanja ureditev enote doma starejših občanov na Ljubljanski cesti, v kar je zajeta izgradnja hodnika za pešce, zelenice, kolesarske steze, javne razsvetljave ter parkirnih mest. Dodatno bo v okviru tega pre-plastitev dela cestišča tako, da bodo prehodi za pešce nekoliko dvignjeni - grbine na cesti. S tem bomo omogočili nemoten prehod uporabnikom invalidskih vozičkov čez cesto
in znižali hitrost. Prav tako bo v sklopu te ureditve obnovljen in razširjen stranski stari slepi krak Ljubljanske ceste. V križišču pri gasilskem domu Trzin nameravamo ukiniti avtobusno postajo, ki se nahaja neposredno v križišču tik ob ekološkem otoku, in jo preseliti pred most čez Pšato, nasproti sedanji avtobusni postaji. Dokončno nameravamo urediti prehod za invalidske vozičke na stranskem slepem kraku Ljubljanske ceste v T-3 ter asfaltirati konček pešpoti ob Pšati. Ker bomo hkrati z investicijskim vzdrževanjem menjali še salonitni vodovod na tem delu pešpoti, se znajo zadeve nekoliko zavleči. Ob tem za zdaj ne bomo uredili še javne razsvetljave ob pešpoti, saj je to ločena investicija.
-	Na območju športno-rekreacijskega parka v Mlakah trenutno pridobivamo gradbeno dovoljenje za začetek gradnje mostu iz konca Prešernove oz. Mlakarjeve ulice in 34 parkirnih mest z ekološkim otokom. Gre za dvoletno investicijo.
-	Pri urejanju zemljišč v zvezi s povezovalno cesto med Mlakami in OIC Trzin trenutno urejamo odkup zemljišča, ki bi lahko služil za začasno ureditev minimalno urejene pešpoti in kolesarske steze. Ker Občina Trzin ni lastnik zemljišč, trenutno občasno naročamo začasno krpanje večjih lukenj, čeprav vemo, da veliko ljudi uporablja to pot za prehod s kolesom oz. pešstezo. Skladno z zakonom po tujem ne smemo posegati, skrbimo zgolj za minimalno posutje.
-	Kar se tiče ureditve povezovalne ceste med OIC Trzin in MOL, pa moram povedati, da na cesti Špruha z enim od dveh lastnikov žal nismo našli skupne točke. Občina je želela na občinske stroške občasno nasuti cesto in ublažiti večje luknje, vendar lastnik ne dovoli nobenih posegov, nasprotno, želi, da se cesta zapre. Grozil je tudi s tožbo za motenje posesti. Večina ceste sicer poteka po zemljišču MOL, dosegli pa smo, da jo je MOL uvrstil v svoje prostorske plane.
-	Pri razširitvi Ceste Za hribom nam je eden od lastnikov brezplačno odstopili del zemljišča, tako da bomo v tistem delu širili cesto za 1,5 m, uredili pa bomo tudi podporni zid.
-	Pri eni od povezovalnih poti med Mengeško in Jemčevo cesto, ki ima status javne poti in je edina, ki ni asfaltirana, smo prišli do pravnomočne odločbe sodišča iz Domžal, kar pomeni, da je sodišče že v letu 1985 določilo potek meje med takratno Občino in zasebnim lastnikom, vendar se slednji nikakor ne želi sprijazniti z odločbo sodišča. Ponovno smo ga opozorili, da je mejo določilo sodišče ne občina, da znaša globa za zasedbo javne poti za vsako oviro 1.250 EUR in da naj se umakne na pravnomočno mejo. Ta javna pot bo posebej pomembna v času enosmernega režima na Jemčevi cesti.
-	Na področju gradnje oz. urejanja parkirišč nameravamo v letu 2009 obnoviti talno signalizacijo parkirišč pred Osnovno šolo Trzin, križišči Ljubljanske ulice in Ulice Pod gozdom ter parkirišča pred Občino Trzin. Na slepem kraku Ljubljanske ceste, pri kolesarnici, nameravamo uvesti modro cono, sajse žal v enem letu nismo uspeli dogovoriti s podjetje Avto Aktiv d.o.o., katerega delavci zasedejo večino parkirnih prostorov.
-	Občina je odstopila zemljišče lastnikom lokalov, ki imajo sedež v t.i. Piramidi v OIC Trzin, da zgradijo na občinski zelenici 12 parkirnih mest, ki bi služila strankam teh lokalov. Gre za parkirišča modre cone, kjer bi bilo omogočeno npr. do 30 minutno brezplačno parkiranje za stranke pošte in drugih lokalov. Občina bi namestila tudi parkomat. Poudarjamo, da občina tam nima nobenih prostorov, smo pa odstopili zemljišče lastnikom lokalov, da na občinski zelenici zgradijo parkirišče, ki ga bo upravljala občina.
V zvezi s parkirišči, kjer je modra cona, bomo sprejeli poseben odlok ter namestili parko-mate oz. posebne dovolilnice za občane, ki uporabljajo sredstva javnega prevoza za pot na delo v Ljubljano, Domžale in drugam.
-	V septembru 2008 smo imeli tudi sestanek z DRSC, JP LPP d.o.o., MOL in Občino Domžale v zvezi z možnostjo uvedbe podaljšanja proge mestnega avtobusa št. 6. Predstavniki LPP zaradi podaljšanja proge št. 6 oz. 6B vse tja do Vnanjih Goric ne razmišljajo še o podaljšku na njenem zgornjem koncu, saj je proga št. 6 glavna potniška žila skozi Ljubljano in bi v primeru večjih zastojev ali prometnih nezgod lahko popolnoma odpovedala. S tem bi ogrozili primarno dejavnost - prevoz potnikov na območju mesta Ljubljane.
Glede na razmere se LPP zavzema za uvedbo nove proge, žal pa jih zanimajo predvsem Domžale, saj Trzin sam nima tolikšne moči po zagotovitvi minimalnega števila potnikov. O tem, kateri prevoznik lahko izvaja potniški promet na določenem območju skladno s koncesijo, ki jo podeli izvajalcu, odloča DRSC. Glede na razmere po ostalih krajih in občinah Slovenije je DRSC mnenja, da je pokritost dobra, slabša je v določenih mejnih časovnih območjih (predvsem ponoči). Tudi z vidika zagotovljenih parkirišč na območju T-3 zagotovo to območje ne bi prišlo v upoštev, saj bi se v tem primeru celotno naselje Trzin zadušilo v parkiranih vozilih iz Domžal, Mengša in drugod.
-	Kar se tiče dodatnega izvoza iz OIC Trzin, za
katerega je podal pobudo Četrtni odbor za območje OIC Trzin, ta naj bi omogočil dodaten desni pas za izvoz iz OIC Trzin proti Ljubljani mimo semaforja, je Občina pripravljena odstopiti zemljišča za izgradnjo, želeli pa smo, da podjetniki pokrijejo stroške izdelave projektne dokumentacije.
Sicer imamo na vseh teh in drugih področjih, ki jih nisem naštel, še vrsto drugih večjih ali manjših sprotnih del in popravil, ki terjajo sredstva in čas.
Kaj pa ločeno zbiranje bioloških odpadkov? Glede tega prejemamo precej pritožb naših bralcev.
- Na področju zbiranja, odvoza in predelave odpadkov je v letu 2008 prišlo do velik sprememb. 01.06.2008 sta občini Trzin in Mengeš uvedli ločeno zbiranje bioloških odpadkov, v občini Domžale pa so to začeli izvajati s 01.12.2008. Zamenjane so bile tudi same posode za odpadke. Samo službo izvaja JKP Prodnik d.o.o. iz Domžal. Vse do danes je bilo že veliko napisanega, v vednost smo prejeli kar nekaj pritožb, potekale pa so tudi različne razprave o nujnosti uvedbe oz. obveznega izvajanja te vrste javne službe za vsa gospodinjstva v strnjenih naseljih, kjer je gostota poseljenosti prebivalcev večja od pet prebivalcev na hektar.
V sosednji Občini Mengeš so svetniki za januarski seji razpravljali tudi o pobudi, da bi biološko zbiranje odpadkov postalo obvezno le za tista gospodinjstva, ki nimajo lastnega kompostnika. V zvezi s tem se je v Mengšu organizirala tudi civilna iniciativa. Sam glede te službe nimam neposrednega strokovnega znanja, podpiram pa izmenjavo stališč. Vsekakor mora imeti na koncu največji vpliv na odločitev občinskega sveta predvsem komunalna, seveda pa tudi pravna stroka. Ravno to se je v primeru občinskega sveta Občine Mengeš tudi zgodilo. Izid glasovanja je bil 1 za in 16 proti spremembi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, treba pa je povedati, da je ta odlok enak v vseh občinah, kjer izvaja javno službo JKP Prodnik. Dejstvo je, da je Republika Slovenija 01. 05. 2004 postala članica EU. S tem je prevzela tudi njen pravni red, vključno z okoljsko zakonodajo. Na tem področju je morala RS svojo zakonodajo kar precej prilagoditi, saj dosedanja ni bila skladna z vrednotami in načeli EU. Tako je bil sprejet zakon o varstvu okolja in na njegovi podlagi pravilnik o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki, ki ga je sprejelo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Omenjeni pravilnik je nato v letu 2008 MOP spremenil in dopolnil v uredbo o ravnanju z biološko razgradljivi odpadki. Na tejpravni podlagi so občine in JKP Prodnik d.o.o. uvedle obvezno javno gospodarsko službo. Biološki odpadki predstavljajo okrog 40% vseh odpadkov. S pravilnim pristopom zbiranja, odvoza in predelave omenjenih odpadkov pripomoremo k zmanjševanju nastajanja to-plogrednih plinov in umazanih izcednih voda ter pripomoremo k reciklaži in ponovni uporabi. Kar se tiče kompostnikov, je dejstvo, da vsi biološki odpadki nanje ne sodijo (potencialna hrana za glodalce), prav tako so kompostniki
sporni na gosto poseljenih območjih, kar je v uredbi tudi definirano.
JKP Prodnik d.o.o. in Občina Domžale sta pridobila tako mnenje MOP-a, Računskega sodišča RS, Pravnega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter nekaterih zasebnih odvetniški pisarn. Iz vseh razprav na to temo je JKP Prodnik d.o.o. podal mnenje, in sicer da pobudnik civilne iniciative s svojim izvajanjem in napačno razlago zavaja javnost, zato je JKP Prodnik d.o.o. proti njemu sprožil civilno tožbo, ki bo dokazala pravilnost odločitve. Menim, da morajo aktivnosti v zvezi z zbiranjem in odvozom bioloških odpadkov teči v smeri zmanjševanja stroškov storitve. Eden od načinov bi bil lahko manjša frekvenca odvozov odpadkov, predvsem v zimskem obdobju, ko ti odpadki niso podvrženi hitremu razkroju in razpadanju, prav tako so količine v tem obdobju manjše. Ker se je z ločenim zbiranjem odpadkov zmanjšala tudi količina mešanih odpadkov, bi lahko znižali stroške odvoza tudi teh.
Pri uvedbi storitve z ločenim zbiranjem pa smo bili žal podvrženi še enemu vplivnemu dejanju: zaprtje deponije v Dobu pri Domžalah. Okoljska zakonodaja EU namreč narekuje odprtje regijskih deponij, nekdanje občinske deponije, kot v primeru Doba, pa niso dobili več dovoljenja za obratovanje s strani MOP-a. Tako so bile občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin prisiljene iskati novo deponijo. Od 01.12.2008 dalje vozi JKP Prodnik d.o.o. odpadke v Logatec, od 15.06.2009 pa jih bo vozil na deponijo v Celje. To je žal znatno povišalo ceno odvoza mešanih komunalnih odpadkov. Župani v nobenem primeru niso želeli tvegati ponovitve dogodkov iz italijanskega Neaplja.
Gre za začasno rešitev do odprtja razširjenega regijskega odlagališča ali. t.i. tovarne odpadkov v Ljubljani, to je na Barju. Ta projekt je že prijavljen za črpanje sredstev iz kohezijskih skladov EU in naj bi začel z obratovanjem v letu 2014.
V letu 2009 nameravamo na novo postaviti 4 stalne ekološke otoke (na Habatovi ulici, Zupanovi ulici, podvojitev pri Mercatorju na
Mlakarjevi ulici in ob cesti Za hribom) ter en začasni ekološki otok (poleg Jefačenkove domačije na Jemčevi cesti). Prav tako smo že začeli z menjavo obstoječih dotrajanih pločevinastih kontejnerjev. Trenutno JKP Prodnik d.o.o. proučuje uvedbo še tretje posode za odpadke, in sicer za plastenke in embalažo. Zbiranje in odvoz odpadkov bi bil brezplačen, je pa res, da terja od gospodinjstev dodaten prostor za tretjo posodo in upoštevanje urnika za odvoz - eden od primerov v kombinaciji izmenično z izvajanjem odvozom mešanih komunalnih odpadkov.
S katerimi projekti, ki ste jih izpeljali s tvojo pomočjo, si najbolj zadovoljen?
Pravzaprav niti nimam posebej bolj ali manj priljubljenih projektov. Zadovoljen sem z vsemi projekti, ki nam jih je uspelo realizirati v predvidenem času in v okviru predvidenih sredstev. Dobro načrtovanje projektov sicer vzamem nekoliko več časa, vendar projekta potem ni težko obvladati in uspešno zaključiti.
Vsak uspešno zaključen projekt (vodooskrba, ceste, kanalizacija, odpadki, javna razsvetljava in druge službe s področja varstva okolja) namreč po svoje zadovoljuje skupne javne interese občanov, posredno dviguje kakovost življenja v občini, z njimi pa skušamo skrbeti za zdravo, čisto in urejeno okolje, v katerem živimo.
Sam se, ne glede na to, da skrbim za področje gospodarskih javnih služb, zavzemam tudi za to, da Občina na različne načine podpira tudi družbene dejavnosti in druga področja. Ne sicer na način, da bi se zaradi npr. pospešene gradnje novega gasilskega ali kulturnega doma vozili po luknjastih cestah, vseeno pa je prav, da so ti projekti uvrščeni med pomembne investicije, tako kot obnove cest, vodovoda, področja varstva okolja ipd. Rezultati projektov družbenih dejavnosti bodo smiselno prišli do izraza ob sočasni izpeljavi projektov na področju gospodarskih javnih služb. Pri tem seveda velja tudi obratno.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Priprave na enosmerni promet v zgornjem delu Trzina
V sredo, 25. februarja, je občina sklicala zbor občanov za prvotni oz. stari del Trzina. Temu delu smo včasih Trzinci rekli zgornji del. Kasneje, ko je v Mlakah zraslo novo naselje, smo Trzin začeli deliti na stari in novi del, vendar zdaj nekaterim ni všeč izraz stari del, saj je v njem tudi precej novogradenj. Začeli so uporabljati izraz prvotni del Trzina, kar pravzaprav še vedno pomeni stari del, zato predlagamo, da spet začnemo bolj uporabljati nekoč že povsem domače poimenovanje: zgornji in spodnji Trzin. Kakor koli že, na zborovanju se je, kljub šolskim zimskim počitnicam, zbralo kar dosti krajanov, pogrešali pa smo predstavnike tistih, ki živijo v stolpičih ob ulici Za hribom. Župan občine Trzin g. Anton Peršak je uvodoma pojasnil, zakajso zborovanje sklicali, in povedal, da bo promet v času obnove Mengeške ceste na tej glavni cesti skozi prvotni del naselja oviran, in bo potrebno najti ustrezne rešitve. Ker bodo cesto, po napovedih projektantov, najprej obnavljali na eni polovici, potem pa še na drugi, bo promet po Mengeški cesti lahko ves čas tekel v eno smer, za promet, ki bo tekel v nasprotno smer, pa bo treba najti obvozne poti. Na občini so se zato s strokovnjaki in tudi posebnim odborom za prometno ureditev, v katerem sta po dva predstavnika prebivalcev vsake od ulic v starem delu Trzina, dogovorili, kako naj bi promet speljali v času gradnje. Pojasnil je, da gre le za idejno rešitev, ki bo postala predlog po tistem, ko jo bodo potrdili na zboru, predlog pa bo nato obravnaval še občinski svet in ga potrdil. Posebej pa je poudaril, da gre za predlagano rešitev prometne ureditve le v času obnove Mengeške ceste, in da to še ne pomeni, da bo takšna ureditev obveljala še v naprej. Napovedal pa je, da bodo po tem, ko bo obnova Mengeške ceste končana, spet sklicali zbor krajanov, na katerem bodo ocenili pozitivne in negativne izkušnje enosmernega prometa skozi naselje, in če bo predlog naletel na odobravanje prebivalcev, bi ta rešitev lahko potem postala tudi dolgoročnejša, vsaj do dokončne ureditve trzinskih prometnih težav, to je z ureditvijo obvoznice okoli zgornjega dela Trzina. Dejal je, da se zavedajo, da predlagane rešitve vsem ne bodo všeč, da so ceste, ki jih zajema predlagana rešitev, tudi šolske poti za otroke, ven-
dar ustreznejše rešitve niso našli, in bo pač treba v določenem obdobju potrpeti. Besedo je nato predal svetovalcu za gospodarske javne službe in infrastrukturo Andreju Grilu, ki je na zemljevidu pokazal, kako naj bi bil v obravnavanem obdobju speljan promet. Iz Mengeške strani naj bi glavnina prometa potekala po Grajski cesti proti Jab-lam in nato pod hribom mino kamnoloma in cerkve proti izvozu na Ljubljansko cesto pri Gregčevem mostu (na začetku soseske T3 iz smeri Ljubljane). V stari del Trzina bi bil možen dostop tudi po povezovalni poti med Mengeško in Jemčevo cesto pri Jan baru, kjer bo promet dvosmeren, in po povezovalni poti, ki pelje v smeri Avtokleparstva Pančur. Le na nekaterih drugih odsekih bi bila možna vožnja v obe strani, in še to največkrat le za stanovalce.
Razlaga je vzbudila kar nekaj vprašanj, saj nekateri lastniki hiš niso povsem razumeli, kakšni bodo dostopi do njihovih objektov, v glavnem pa ni bilo posebnih nasprotovanj predlagani rešitvi, saj se vsi očitno zavedajo nujnosti ureditve pločnikov ob Mengeški cesti in njene obnove in da bo treba za to tudi malo potrpeti. Nekajpripomb je bilo tudi zaradi možnosti dostopa lastnikov kmetijskih površin na območju Brodiča in nato njihovo vračanje domov od tam. Ker bi bilo to lahko precej zamudno ali včasih tudi zelo komplicirano, so sprejeli sklep, da bo kmetovalcem ponekod omogočen tudi dvosmeren promet z njihovo mehanizacijo po cestah, kjer bo sicer veljal enosmerni promet. Vožnje v obe smeri pa bodo zanje dovoljene le v določenih časovnih obdobjih, ko ne bodo prevelika ovira za druge udeležence prometa.
Nekaj debate je bilo tudi na račun Odseva, sajsmo v prejšnji številki na platnicah objavili prvi delovni predlog ureditve prometa v zgornjem delu Trzina. Vsi bralci niso razumeli, da gre še za delovni predlog in ne za končno rešitev, vseeno pa menimo, da smo z objavo dosegli svoj namen, saj smo želeli prebivalce zgornjega dela Trzina in tudi druge prebivalce našega kraja obvestiti, da se na tem področju nekaj dogaja, in jih spodbuditi, da bi tudi sami skušali pomagati pri iskanju najugodnejše rešitve za večino Trzincev.
Miro Štebe
S kolesom na Dobeno 2009
Po uspešno izvedeni lanskoletni akciji S kolesom na Dobeno smo se tudi letos odločili za njeno ponovitev. Torej, vabimo vse športno-rekreativne kolesarje in pohodnike, da se ponovno čim večkrat povzpnete na Zgornje Dobeno in tam pridobite kontrolni žig.
KONTROLNI ŽIG:
Kontrolni žig se nahaja v gostilni Kmečki turizem Pri Blažu, Dobeno 9, 1234 Mengeš, telefon: 01 / 7237 454, ktblaz@siol.com
PRIJAVE:
Za sodelovanje se udeleženci prijavijo na kontrolni točki(kmečki turizem Pri Blažu), kjer dobijo kontrolni kartonček. Dodatne informacije: 040/ 870 874 (Jani), jani.muha@guest.arnes.si.
ČAS TRAJANJA:
Pričetek: 1. April 2009 Zaključek: 18. OKTOBER 2009 Zaključna prireditev: 7. november 2009
CENA:
Cena vključuje: kontrolni kartonček, spominsko kolajno, zaključno prireditev s srečelovom in kosilom, pijačo. Plača se samo prvi kartonček, vsak naslednji je brezplačen. Cena kartončka je 15€.
PRIZNANJA IN NAGRADE:
•	za 10 opravljenih vzponov bronasta medalja
•	za 20 opravljenih vzponov srebrna medalja
•	za 30 opravljenih vzponov zlata medalja in majica
•	za največje število vzponov pri udeležencih in udeleženkah (praktična nagrada)
•	za najstarejšega udeleženca in udeleženko (praktična nagrada)
•	za najmlajšega udeleženca in udeleženko (praktična nagrada)
•	družina z največjim skupnim številom vzponov (praktična nagrada)
•	največ izgubljenih kilogramov - ob prijavi se udeleženec-ka stehta in vpiše težo v prijavni list. Končno tehtanje bo na zaključni prireditvi. Tekmovanje je razpisano za udeležence in udeleženke akcije.
Vsak udeleženec bo sodeloval pri žrebanju bogatih praktičnih nagrad.
ŠD Skirca in Kmečki turizem Pri BlaZu
Obljuba dela dolg
Marec je nekako ženski mesec, zato smo se odločili, da tokrat damo besedo tudi eni od treh svetnic v trzinskem občinskem svetu, Mariji Hojnik. Naša tokratna sogovornica je vključena v občinsko politiko že od vsega začetka samostojne občine. Ves čas si je dejavno prizadevala za izboljšanje kakovosti življenja tako posameznikov kot skupnosti in za prijazno, zdravo ter urejeno okolje. Po toliko letih prisotnosti v občinski politiki smo jo povprašali, kaj je od obljubljenega v predvolilnih programih socialnih demokratov uresničenega in kaj ne in od kod pobuda za kandidaturo svetnice.
V	Trzin sem se z družino priselila leta 1982. Zaposlena sem bila v Ljubljani, in zaradi delovnih ter družinskih obveznosti kraja Trzina praktično nisem poznala. V meni je ves čas tlela želja po lastnih sposobnostih vplivati na optimalne življenjske pogoje v bivalnem okolju.Vse skupaj je sovpadalo v čas prvega mandata samostojne občine Trzin.
Tako sem na prvih volitvah v občinski svet leta 1998 kandidirala na listi socialnih demokratov in bila izvoljena v občinski svet. Od takrat sem posredno ali neposredno vpeta v občinsko politično življenje. Na ta način želim z aktivnim delovanjem neposredno vplivati na odločitve, želje in spremembe v občini. Katero je vaše področje delovanja?
V	prvem mandatu sem bila predsednica odbora občinskega sveta za družbene dejavnosti, socialno delo in dejavnost društev. Moram priznati, da je to moje »krepko« področje, in mi je kar malo žal, da nisem več. Se pa potrudim in se zanimam, tako da sem s problematiko in rešitvami še naprej na tekočem. Bila sem pobudnica za ustanovitev Društva prijateljev mladine občine Trzin in Turističnega društva Trzin. Sem še vedno aktivna članica upravnega odbora Društva prijateljev mladine Trzin.
V	tem mandatu sem članica komisije za volitve in imenovanja, članica odbora za gospodarske javne službe, udeležujem se kolegijev župana.
Imate kot svetnica možnost vplivati na občinsko politiko?
Po mojih izkušnjah občinska politika ni strogo strankarska, vsajv Trzinu ne. Je pragmatična in išče rešitve problemov. Menim, da se da v občinskem svetu s konstruktivnim dogovarjanjem čestokrat doseči in rešiti včasih na videz nerešljive probleme.
Ste lahko bolj konkretni?
Večina projektov, ki smo si jih socialni demokrati zastavili, se je v Trzinu uresničila.
Skratka, OBLJUBA DELA DOLG. Dobili smo zdravstveno ambulanto, knjižnico, mladinski klub, varna in urejena otroška igrišča, nekatera društva, izboljšale so se prostorske razmere v šoli in vrtcu, zacvetelo je kulturno življenje, ki je med slovenskimi občinami na zavidljivi ravni. Predvidoma avgusta letos bo vseljiv dom starejših občanov, in še bi lahko naštevala. Vse to je bilo načrtovano tudi v programu socialnih demokratov. Za nekoga so lahko vsi ti dosežki samoumevni, pa ni čisto tako. Prav lahko bi bile sprejete tudi drugačne odločitve in bi se denar davkoplačevalcev uporabil za druge projekte, ki za večino Trzincev sploh ne bi bili koristni. Vsajpo moji presoji ne. Naj ne zveni samovšečno, če povem, da so pobude za navedene in izpeljane projekte prišle tudi z moje strani. Katera področja so prioriteta v bodoče?
V	Trzinu moramo še veliko postoriti. Še naprej se bom zavzemala za ureditev prometnih razmer, pri čemer mislim takojšnjo rekonstrukcijo Mengeške ceste in ureditev drugih prometnih zagat v starem delu Trzina, za čimprejšnjo zgraditev povezovalne poti med Mlakami in industrijsko obrtno cono ter za postavitev še enega semaforiziranega vhoda vanjo, za ureditev mirujočega prometa, kjer je to še potrebno (denimo pred pošto v IOC), za določitev trase in ureditev pešpoti ter kolesarskih stez. Nujno je, da začnemo vnovič razmišljati in razpravljati o boljšem javnem prevozu med Trzinom in Ljubljano.
V	občini je čedalje več starejših ljudi, ki bi radi Ljubljano obiskali tudi ob sobotah, praznikih in nedeljah, pa jim z obstoječim javnim prevozom to predstavlja problem. »Duhove buri« odvoz odpadkov in njihovo ločevanje; za boljše delo uporabnikov je kazen višji znesek na položnici. Naj povem primer, ko sta se sosedi dveh vrstnih hiš dogovorili, da jima bo glede
na količino ločenih odpadkov zadoščal en zabojnik za bioodpadke in en za ostale. Za tako odločitev je bila dana možnost s strani predstavnikov podjetja Prodnik. Žal pa z grenkobo ugotavljata, da kljub enemu zabojniku za ostale odpadke dobivata in plačujeta vsaka polno ceno. Take anomalije so nedopustne, in jih je potrebno prednostno obravnavati. Prav tako je potrebno na področju odvoza komunalnih odpadkov preveriti in doseči dogovor z izvajalcem o pocenitvi stroškov odvoza v gospodinjstvih z enim ali dvema članoma. Poleg tega moramo povečati število ekoloških otokov, saj obstoječe zmogljivosti ne zadoščajo. Kaj pa voda? Sliši se, da ni več neoporečna.
Glede na slovenska merila pijemo v Trzinu sicer dobro vodo, vendar so vrednosti posameznih onesnaževalcev (atrazini) že na zgornji mejni vrednosti. Zato si moramo v občinskem svetu skupaj z ostalimi občinami, ki imajo zajetje na Mengeškem polju, prizadevati za čim prejšnjo izgradnjo potrebne infrastrukture za črpanje vode iz večjih globin.
O pokopališču je zadnje čase bolj tiho, kaj menite?
Glede na določena merila in pričakovanja ga potrebujemo. Vprašanje je le, kam ga umestiti. Pomembno je, da pokopališčnega projekta ne podredimo trenutnemu navdihu.
Kako bi po vaših dolgoletnih izkušnjah pritegnili mlade družine v neposredno aktivno in ustvarjalno dogajanje v občini?
Zaradi materialnih in službenih obveznosti ter ambicij so mladi starši preobremenjeni, in jih je težko obremenjevati z dodatnimi obveznostmi. Menim pa, da bi za njihove otroke morali organizirati čim več prostočasnih dejavnosti, ki bi bile zanimive tudi za starše. S tem pristopom bi odprli možnosti, da bi se nekateri starši kljub preobremenitvam sčasoma vljučili tudi v druge aktivnosti kraja. Kako vidite Trzin v prihodnosti? Vidim ga kot kulturno in turistično razvit kraj, kot urbano in urejeno občino, brez tranzitnega prometa čez naselje, zavarovano z zelenimi površinami. Trzin vidim kot občino, kjer bodo ljudje zadovoljni v vsakdanjem življenju in ponosni, da so Trzinci. Iz vsega povedanega je razvidno, da je bilo prizadevanj in uresničenih obljub kar veliko. Ogromno življenjsko pomembnih nerešenih poglavij je še vedno odprtih. Zato pričakujemo pobude krajanov, da s svojim razmišljanjem in konkretnimi predlogi izpostavijo svoje potrebe in želje ter preko občinskih svetnikov skušajo vplivati na uresničevanje le-teh.
Meta Železnik
Pogovor z mladim Trzincem, Boštjanom Žnidaršičem, navdušenim vrtnarjem
Nikoli ni tako lepo, da ne bi bilo lahko še lepše
Včasih so fantje, ko so se ozirali za bodočimi ženami, po nasvetih starejših, ogledovali tudi urejenost vrtov in okenskih polic, saj naj bi bilo tisto dekle, ki je lepo skrbelo za okrasno cvetje, tudi dobra gospodinja. Zdaj so stvari že nekoliko drugačne, še vseeno pa je med trzinskimi gospodinjami kar precej takih, ki vzorno skrbijo za svoje cvetje. Včasih za to navdušijo tudi svoje moške spremljevalce, in ni čudno, da poznamo že tudi kar nekaj moških strokovnjakov za cvetje. Eden takih je tudi naš sokrajan Boštjan Žnidaršič.
Do kod sega tvoja naklonjenost in »ljubezen« do cvetja?
Po pripovedovanju staršev sem se že v ranem otroštvu zanimal za cvetje, pomagal pri delu na vrtu in vsako pomlad z njimi hodil po nakupih balkonskih rastlin. Tudi sam sem preizkusil v sajenju enoletnic in jih spremljal pri njihovi rasti. Poklic vrtnarja je bil od nekdaj moja prva in edina želja. Osnovno šolo sem končal v Trzinu. Moje zanimanje in veselje za naravo je bilo tako prepričljivo, da sem se brez posebnega pomišljanja odločil za nadaljevanje šolanja v Kranju, na srednji biotehniški šoli, smer vrtnar. Že med samim šolanjem sem doma postavil prvi manjši rastlinjak in začel vzgajati domače balkonske rože. Po zaključku šolanja v Kranju sem se redno zaposlil na bližnji vrtnariji v Mostah pri Komendi. Sedaj poklic vrtnarja z veseljem opravljam že pet let. Leta 2001 sem na predlog turističnega društva Trzin prejel občinsko priznanje, kot spodbudo za nadaljnje delo.
Si na začetku svoje poklicne kariere, pa vendar, si se pravilno odločil?
Prepričan sem, da ja! Sem redno zaposlen v svoji stroki, kjer uživam in rad opravljam svoje delo. Moram pa priznati, da je zaradi pomanjkanja časa v domačem rastlinjaku iz leta v leto manj cvetja. To pa ne pomeni, da v prostem času uživam v brezdelju. Vsako leto v sodelovanju s Turističnim društvom Kanja Trzin organiziramo predavanje o okensko-balkon-skem cvetju, ki ga vodi moj dobri prijatelj in ljubiteljski vrtnar Rajko Vuga iz Mengša. Sodelujem tudi pri projektu podeljevanja priznanj za najlepše urejene hiše, balkone in okolico, ki ga v novembru prav tako organizira TD Trzin. V prostem času pa se tudi sam rad odpravim na katero izmed slovenskih vrtnarij, da si z vrtnarji izmenjamo kakšno izkušnjo. Sam sem ljubitelj orhidej, doma jih imam okrog 30.
Vsaka stroka ima več usmeritev, katera tebe nabolj zanima?
V okviru vrtnarjenja me najbolj zanima in veseli področje okensko-balkonsko
cvetje, saj gre za področje, ki se neprestano spreminja in dopolnjuje, npr. po vrsti, obliki, trajnosti, barvi ... Vsako leto so prisotni novi trendi. Prav zaradi tega je potrebno pozorno in redno spremljanje dogajanja v vsakodnevni praksi. Zanimivo je, ko spremljaš neko področje dalj časa, nekaj let, opaziš spremembe ter razvoj in prav zaradi tega in svoje strokovne vedoželjnosti se vsako leto udeležim več strokovnih predavanj in strokovnih ekskurzij v tujino, kjer se seznanim z zadnjimi novostmi in trendi. Pred vrati je pomlad, čas, ko se vse prebuja, ureja.
V pomladanskem času je v vrtnariji res zelo veliko dela, lahko rečem od jutra do večera, predvsem gre za nasajanje v korita in svetovanje. Največji uspeh vrtnarja je, če odide stranka domov zadovoljna in se rada vrača. Izpostaviti moram dejstvo, da so rastline, vzgojene v domačih rastlinjakih, boljše kvalitete, kot pa so rastline, pripeljane z borze iz tujine, saj je največji šok za rastline prav transport, ki lahko traja več dni.
Verjetno pa ni poseben le pomladanski letni čas.
Res ne! V vsakem letnem času se »zgodi« kakšna posebnost. Pozimi pripravljamo rastline za balkone in gredice, žlahtno in živopisano nas s svojim cvetenjem navdušujejo trobentice in ciklame, v jesenskem času pa mačehe in krizanteme. December je čas za božične zvezde, ki so bile še nedolgo nazaj le rdeče barve, zdaj pa se jim vsako leto pridruži nova barvna različica. Trend v letošnjem letu? Letos bo moderno cvetje v lila odtenkih in barvah fuksije. Veliko je še vedno povpraševanja po rožah »tradicionalne« rdeče barve, predvsem mislim tu bršljanke v kombinaciji z belo in roza. Ob tem pa svetujem, da poleg novosti, ki niso preizkušene, posadimo kakšno »trpežno« rastlino, v primeru, če bi čez leto nova rastlina propadla. Morda nasvet za konkretne cvetice? Letos so moderne različne trave: rdeča perjanka, stipa, trpežne begonije, zmajeva krila, kot zanimivost tudi v beli barvi. Za vroče lege priporočam mleček, okrasne koprive, visečo lantano angeloni-jo in koralno fuksijo. Tradicionalno visečo moljevko lahko zamenjamo s trpežno di-hondro, dišečo indijsko meto, visečim abutilonom ali pa sladkim krompirjem, imenovanim batate, ki tudi cveti. Po opori se bo vzpenjala rumena ali pa oranžna tumbergija. V senci vas bodo razveseljevale fuksije, gorenjski nageljni in gomoljne begonije, ki jih zalivamo zelo malo. Pravi hit letošnjega leta je cepljena balkonska zelenjava in različne dišavnice (vise-
či rožmarin, sivka, timijan, meta). V posodi pa bo cvetela rdeča dipladenija, rumena kasija ali pa modri plumbago. Najmlajšim pa posadite viseče miške, viseče zajčke ali pa medvedova ušesa. Problem z mački ali psi? Rastlina z imenom »Spelji se,« jih bo odgnala, tulbagija pa bo odgnala voluharja. Bršljanke bodo zacvetele v dveh novih odtenkih enojnih bršljank. Ogromno je novosti; morda še kaj o poti do cilja - cvetočega balkona, okna, neposredne okolice doma? Tako kot za vse drugo tudi za cvetoče okolje obstajajo določena pravila. V zimskem času izdelamo zasaditveni načrt. Zdrave in kvalitetne rastline kupimo pravi čas na vrtnarijah in ne v marketih, saj moramo zaupati domači vzgoji rastlin. Prav tako je za rastline in naše kasnejše zadovoljstvo bolje, da se poslužujemo kvalitetnega vrtnarskega substrata, ne pa cenene zemlje. Korita naj bodo prostorna, z vodno zalogo (korito, dolžine 100 centimetrov, sprejme 25 litrov substrata, 8 do 10 rastlin in 5 litrov vodne zaloge). Med substrat počasi dodamo topno gnojilo v zrncih. Ne smemo pa pozabiti na redno zalivanje, najbolje z deževnico, in čiščenje od-cvetelih cvetov. Z gnojenjem začnemo po mesecu in pol po nasaditvi, pri tem uporabimo gnojila v prahu. Pozorni moramo biti na škodljivce (pršice, uši, trips). Svetujem, da naslednje leto posadimo drugačno kombinacijo kot tekoče leto, saj so spremembe zelo dobrodošle.
Slovenci damo veliko na urejenost balkonov in okolice, zato naj vam bodo rastline v veselje in ponos - veselite se z njimi, pravijo, da se je dobro z njimi tudi »pogovarjati«. Sam v svojem prostem času uživam v izdelavi lastnega cvetličnega aranžmaja, v izdelavi ikeban in v aranžiranju cvetja.
Meta Železník
Nova knjiga trzinskega župana Toneta Peršaka
Predstavitev knjige Sredobežnost
V ponedeljek, 16. februarja, smo v okviru organizacije Knjižnice Tineta Orla Trzin lahko prisluhnili pogovoru z županom Tonetom Peršakom o njegovem novem romanu z naslovom Sredobežnost. Predstavitev omenjene knjige, obogatena z glasbenimi vložki na saksofon izvajalke Katarine Galič, je potekala v dvorani Mar-jance Ručigaj, ki je bila zaradi dobrega obiska skoraj polna.
Večer je bil izjemno zanimiv, saj smo župana, ki se zadnje čase ukvarja predvsem s politiko, spoznali tudi po drugi, bolj kreativni plati. Peršak je namreč izjemno vsestranska oseba, ki je predvsem v 80. letih prejšnjega stoletja izdal kar nekaj literarnih del. Pisal je prozo, pesmi, dramska dela, televizijske in radijske igre, esejistiko in publicistiko. Poleg tega je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Po daljšem premoru je pred kratkim pri Društvu 2000 izdal roman z naslovom Sredobežnost. Tema knjige je v veliki meri politična, kar ne preseneča, glede na to, da je sam avtor že nekaj časa vpet v spone le-te. Zgodba romana se odvija v sedmih dneh. Pisatelj v središče postavi tipičnega političnega povzpetnika, delujočega v času prehoda iz totalitarne družbe v demokracijo, ki v omenjenih okoliščinah začuti priložnost za lasten vzpon in uspeh. Ko politični akter Vlado Sedlar že nekaj časa deluje v politiki, obračajoč plašč po vetru, ga doleti sum korupcije. Obtožijo ga, da je nezakonito subvencioniral znance in se pri tem sam okoriščal. Ko spozna, da je zabredel v težave, izgine neznano kam. Tukaj nato nastopi mladi novinar Stojan Vižintin, ki si v želji po raziskovalnem novinarstvu zada nalogo raziskati politično kariero in zasebno življenje omenjenega političnega funkcionarja.
Zanimivo je, da je ta imaginarna zgodba postavljena v resnični zgodovinski okvir. Gre za čas slovenske osamosvojitve. Peršak tako omenja dejanske okoliščine znotraj katerih je potekala demokratizacija, kot tudi realne osebe, ki so bile ključne, da je Slovenija postala samostojna država, oziroma ko je Demos poskušal utrditi svojo oblast. Nekajkrat kot akterja omeni tudi sebe. Med drugim govori tudi o kulturnikih kot pobudnikih za osamosvojitev. Predvsem o tem, kako so takrat predvsem pisatelji in filozofi čutili moralno odgovornost, da so aktivno prisotni pri tvorjenju države, danes pa se zdijo politiki profesionalci, ki jih povečini zanima le lasten uspeh. Kljub temu da se je sprva zdelo, kot da se borijo proti domnevno pokvarjeni politiki prejšnjega sistema, končajo
kot skorumpirani koristoljubneži. Kot je povedal Peršak, je roman zasnovan večplastno. Odpovedal se je poziciji avtorja, ki vse ve, in zgodbo prikazal iz različnih zornih kotov. Resnico tako prikaže kot individualno, saj več oseb ves čas govori o isti osebi, a jo vsak razume po svoje. Posebej izpostavljen je medijski pogled, ki, kot ugotavlja, streže predvsem željam bralcev. Mediji namreč ustvarjajo svet in na ta način manipulirajo z ljudmi, saj ti verjamejo še tako površnim novinarjem, tudi če pišejo za nek obskurni časopis, ki objavlja trače. Skratka, avtor se v knjigi veliko suče okoli etičnih tem, med drugim se lote-
va tudi vprašanj, kot so spoštovanje zakonov, vprašanje krivde in nedotakljivosti človekove zasebnosti. Konec je presenetljiv, saj novinar skozi psihološko analizo in vedno večje poglabljanje v domnevno skorumpiranega politika kot osebo počasi pozablja na svojo dejansko nalogo poročanja javnosti in se začne preobražati v pisatelja. Bolj kot to, ali je Sedlar res kaj zagrešil, ga začneta zanimati njegov značaj in temperament. Zanimivo branje, ki v okviru zanimive zgodbe podaja še en pogled, poleg mnogih, na našo zgodovino.
Mirjam Štih
Turistično društvo KANJA: Komisija za urejenost kraja,Varstvo narave in dediščine ter turistične ponudbe v občini Trzin
Prihaja pomlad, v vrtovih in cvetličnih koritih pa se pojavljajo prve znanilke prebujanja narave. Zato že sedaj vse naše simpatizerje
VABIMO,
da svoja opažanja o urejenosti domov sporočite v Center Ivana Hribarja in s tem komisiji pomagate pri ogledovanju, fotografiranju in ocenjevanju urejenosti.
Istočasno pa vabimo vse, ki bi se nam pri delu želeli pridružiti in tako izboljšati videz našega kraja.
Predsednica komisije Dunja Špendal
Materi
za njen praznik
Najlepšo bi pesem zate izbral, za praznik bi mamici rad daroval, saj biser si moj, ti ljubi zaklad, te vedno bom ljubil, imel te bom rad.
Spočij se, zasnivaj, da pride nov svit, te sonce poboža, ko pride v zenit, ob vsakem ti času uživaj radost, hvaležen sem tebi za tvojo krepost.
Hvala ti, mama, za dar nam življenje, vsem, ki za mlado skrbe pokolenje, podarjam ti rožo od čist'ga srca, nad njim si bedela in čuvalo ga.
Da ljub' naj bi trden nam rod še ostal, ostani ti, očka, vsem up naš svetal, vodi, govori nam svete reči, z ljubeznijo venčal nas bodeš vse dni.
Emilijan Pevec
Spominska slovesnost na Oklem nad Ihanom
21. februarja letos se je skupina članov ZB za vrednote NOB Trzin udeležila spominske slovesnosti pri spomeniku padlim borcem Kamniško- zasavskega odreda na Oklem nad Ihanom. V lepi sončni soboti smo se z Dobovelj z našim praporom podali na krajši pohod na Oklo, kjer smo skupaj z več sto udeleženci prisostvovali spominski slovesnosti ob 65. obletnici tragične smrti 72 borcev čete Kamniško-zasavskega odreda.
Nad tremi ostanki požganih hiš na Oklem stoji spomenik, posvečen borcem tega odreda, članom OK KPS Kamnik in pripadnikom VOS-a, ki so na tem kraju zaradi izdajstva in sovražnikove premoči v neenakovrednem boju padli 24. februarja 1944. leta. Prvotni spomenik, katerega je postavila Kartonažna tovarna Ljubljana, je bil odkrit 2. avgusta 1959. Kasneje pa je to spominsko obeležje v povečanem obsegu uredila ZZB NOB Domžale. Ob njem se vsako leto odvija osrednja slovesnost v spomin na padle borce in žrtve fašističnega terorja.
Na letošnji slovesnosti, v organizaciji ZB NOB Domžale in KS Ihan, na kateri je bilo prisotnih 22 praporov ZB NOB iz širše domžalske okolice, veteranov Vojne za Slovenijo in Združenja slovenskih častnikov, je spregovoril župan občine Domžale g. Toni Dragar, v lepem kulturnem programu pa so s krajani Ihana sodelovali učenci podružnične OŠ Ihan in pevci MpZ Radomlje. Lep sobotni dan, malo sprehoda v naravi, druženje z znanci in prijatelji, pa tudi domoljubnimi somišljeniki, ob sočutnih nastopih mladih učencev ter poslušanju partizanskih pesmi je marsikomu napolnilo dušo in telo.
Zato se kot skupina udeležujemo takih shodov s slovesnostmi, pa tudi, da ne pozabimo narodove zgodovine in ji damo tako rado pozabljen pomen, ob tem pa morda pokažemo svojo domoljubnost, v spomin in opomin tudi mladim rodovom.
Jo2e Kosmač
Občni zbor Združenja borcev za vrednote NOB Trzin
Združenje borcev za vrednote NOB Trzin deluje v okviru krovne zveze, katero sestavlja 75 združenj v Sloveniji in ima od leta 1996 status društva v javnem interesu ter deluje na področju vojnih veteranov, vojnih grobišč in žrtev vojnega nasilja. Tako kot do sedaj, smo tudi letos opravili občni zbor, ki je bil 24. februarja, ob prisotnosti 32 članov. Na zboru smo sprejeli 5 novih članov, tako da nas je v trzinskem združenju letos vključenih že 52 članov. Vsem prisotnim članom smo podelili članske izkaznice, z novim logotipom ZZB NOB Slovenije.
Za preteklo leto je predsednik Jože Kosmač, ki opravlja to nalogo eno leto, podal poročilo o uresničenju programa, sprejetega lansko leto, blagajničarka pa finančno poročilo, v katerem je izkazan presežek kot rezultat prostovoljnega, nenagrajevanega dela, za kar pa nam je zveza namenila sredstva. Predsednik je z zadovoljstvom posebej izpostavil vključevanje mlajših članov, ki se včlanjajo iz prepričanja, da je potrebno boj za izbojevane vrednote med NOB negovati in nadaljevati ter krepiti domoljubje. Zato se člani trzinskega združenja redno udeležujemo spominskih svečanosti ob pomembnih zgodovinskih dogodkih iz NOB pri pomnikih na območjih sosednjih združenj, občin Kamnik, Litija, Domžale, Moravče, Lukovica in Mengeš, s katerimi skupaj tvorimo osrednjo slovensko območje, ki v veliki meri obsega območje delovanja in ožje medsebojne povezave teh krajev v času NOB.
V nadaljevanju je zbor sprejel tudi vsebinski program dela in finančni načrt za leto 2009, z osrednjo nalogo - XI. tradicionalno srečanje borcev in simpatizerjev NOB iz okoliških združenj ter občani Trzina, 16. maja 2009.
Zbor je tudi izvolil nadomestna člana za upravni in nadzorni odbor in, zaradi daljše bolezenske odsotnosti podpredsednika, še novo podpredsednico, go. Majo Prah. Na željo dosedanjega praporščaka g.Ivana Solceta, ki je to nalogo vestno opravljal 14 let, je bila sprejeta zamenjava, in to nalogo je prevzel g. Zvonko Rakef. Predsednik je ob koncu izročil tudi posebni priznanji zveze ob 60-letnici ustanovitve ZZB NOB Slovenije, ki sta ju dobila za dolgoletno in uspešno delo v ZB NOB Trzin gospoda Podlogar Danilo in Prinčič Mitja.
Zaključek zbora je minil v tovariškem pomenku in » dobri trzinski navadi«, ki sledi druženju članov organizacije ali krajanov.
Jo2e Kosmač
Borutu Kumpu priznanje civilne zaščite
V četrtek, 5. marca, je bila v Notranjih Goricah, Občina Brezovica, v počastitev 1. marca - svetovnega dneva civilne zaščite za ljubljansko regijo slavnostna proslava s podelitvijo priznanj. O pomenu tega dne sta spregovorila župan občine Brezovica Metod ROPRET in slavnostni govornik namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Branko DER-VODEL. Oba sta poudarila neprecenljivo vlogo prostovoljstva pri tej humanitarni dejavnosti. Kulturnemu programu je sledilo podeljevanje priznanj. Med dobitniki je bil tudi krajan Trzina, gasilec in na zadnjem občnem zboru novoizvoljeni predsednik prostovoljnega gasilskega društva Trzin Borut KUMP. Žal se slavnostne podelitve priznanj ni mogel udeležiti, zato mu je priznanje naslednjega dne izročil župan občine Trzin Anton PERŠAK. Ob tej priložnosti mu je za prejeto priznanje čestital tudi poveljnik civilne zaščite občine Trzin, Zoran RINK.
Zoran Rink
Naj vaju obdaja ljubezen in elemntno cvetje.
Pravi naslov za pnevmatike in pranje vozila
Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin je že pripravljen na pomlad. Ali so na pomlad in prijetne sončne žarke že pripravljeni vaši jekleni konjički? Prav gotovo že razmišljate o nakupu in menjavi letnih pnevmatik? V Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi demontažo, montažo in centriranje po ugodnih cenah. Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje.
Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno. Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 - 18 ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8 - 13 ure. Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 - 726. Vabljeni.
TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA V GLASILU ODSEV
t: 01 839 64 00
Pust, Pust krivih pa tudi mastnih ust!
Stari Trzinci se še spominjamo, kako so včasih otroci za pusta našemljeni v maškare pohajkovali od hiše do hiše, razkazovali svoje domiselne kostume, spravljali domače v dobro voljo in prosjačili za pustne dobrote in cekine. Ko se je Trzin začel širiti, mogoče pa tudi zaradi spremenjenih razmer in navad, je bilo maškar iz leta v leto manj, na Turističnem društvu Kanja pa so se pred leti odločili, da je vseeno treba otrokom in drugim, ki se želijo za pusta poveseliti malo drugače in našemiti, omogočiti, da to naredijo organizirano. Tako je Turistično društvo letos že desetič zapored pripravilo pustno povorko po Trzinu. Kot je že običaj, je bil zbor maškar na pustno soboto, tokrat je bilo to 21. t.m., za trzinskim kulturnim domom. Sprevod je letos krenil na pot nekaj kasneje kot običajno (ob 13.30) in mogoče je tudi to pripomoglo k temu, da je bila udeležba doslej največja. Našteli so čez sto maškar, vendar so se
nekatere priključile šele kasneje, po postanku pri okrepčevalnici Bor v novem delu naselja pa jih je potem tudi kar nekaj menilo, da imajo dovolj, in so se vrnili na svoje domove, tako da je težko reči, koliko je bilo vseh maškar, ki so sodelovale v tokratni povorki. Vsekakor jih je bilo veliko, njihovo razpoloženje pa je bilo, kot se za pusta spodobi, veselo in norčavo. Maškare so tokrat prevažali kar na petih traktorskih prikolicah, ki so bile seveda pustno okrašene. Šaljivi napisi so tokrat zbadali predvsem gospodarske razmere v državi. Pozivali so k varčevanju, obdelavi zemlje in vračanju k tradicionalnim obrtem, seveda pa se niso mogli izogniti tudi sporu v piranskem zalivu. Razveseljivo je, da je tokrat v sprevodu sodelovala tudi skupina maškar iz sosednje Loke. Organizatorji upajo, da jih bo prihodnje leto še več. Trzinski gostinci, pri katerih se je, po tradiciji, karnevalska povorka ustavljala, so se spet zelo izkaza-
li, še zlasti pa moramo izpostaviti ponudbo gostilne Narobe, saj so maškaram ponudili res veliko zelo dobro pripravljenih dobrot. Ni čudno, da je ena od maškar zavzdihnila: »To pa tako lepo izgleda, da je kar škoda pojesti!« Ampak je vseeno stegnila roko in dobrote so kaj hitro zgine-vale. Seveda pa ni manjkalo tudi tekočih zadev in muzike. Nekatere starejše maškare so se kaj hitro zavrtele ob zvokih harmonike, vendar pa je bilo treba naprej, novim dobrotam naproti. Povorka je najprej obiskala stari
del Trzina, nato pa so se usmerili še v novo naselje, nazadnje pa je turistično društvo povabilo udeležence sprevoda v kulturni dom, kjer so jim pripravili malico in nagrade za najlepše maske. Splošna ocena letošnjega karnevala je bila zelo pozitivna, k temu pa je svoje pridalo tudi toplo sonce, edina grenka pripomba ob tem je bila, da bi bilo lahko gledalcev kajveč, sajso bile maškare res lepe in norčave. Dobro blago pa se samo hvali, in upajmo, da bo prihodnje leto tudi gledalcev več.
Nekateri od udeležencev pustnega sprevoda so nato nadaljevali svoje vragolije in so kar v maskah počakali na večerno maškerado v kulturnem domu. Na pustnem plesu je bilo nekajmanjmaškar, kot bi si želeli, a vseeno ni bilo slabo. V Turističnem društvu razmišljajo, da bi na naslednji karneval povabili tudi maškare iz Mengša, Do-bena in Domžal, Ločani so pa že tako ali tako obljubili, da naslednje leto spet pridejo.
Mš
Veselo pustovanje v Vrtcu Trzin
Tudi letos so najmlajši komaj dočakali maškare, pustne norčije, šegavo razpoloženje ter s tem povezan direndaj. Starejšim otrokom smo predstavili pomen Pusta v ljudskem izročilu, etnografske posebnosti (kurenti, škoromati, la-ufarji ...), izganjanje zime in pričakovanje pomladi, izdelovali pa smo tudi preproste fantazijske maske ter okrasili igralnice.
»Kaj boš za maškare?« je bilo teden dni pred pustovanjem najpogostejše vprašanje, ki smo si ga poleg otrok zastavljali tudi odrasli, tako da smo komaj dočakali torek. Vrtec so že navsezgodaj preplavile dobre vile, muce, gusarji, nin-je želve, palčki, čarovnice, spidermani ... Skoraj 100 pustnih šem je vse dopoldne navdušeno rajalo, nekatere so šle na mimohod tudi po bližnjih ulicah ter obiskale Občino, na koncu pa so karnevalsko vzdušje sklenile
s slastnimi krofi in pesmico
»Pust, Pust krivih ust«.
Bilo je res prijetno, gospe Alen-
ki Urh, mojstrici obrazne pos-likave, pa se zahvaljujemo za čudovite umetnije na mnogih
otroških licih. In kaj ste bili za maškare vi?
Gašper Ogorelec
Pustni ples
Pravijo, da naj bi s pustno masko prispodobili naš alter ego ali pa da se za pusta radi oblečemo v nekaj, kar smo si vedno na tihem želeli biti. No, sama sem se to leto našemila v kokoš in se v novo vlogo tudi odlično vživela, kar teorijo o neizživetem drugem jazu prav dobro potrjuje. Ker pa se na pustno rajanje težko odpraviš sam, sem v svojo družbo pov-
abila še dve kokoški, in kot se za pravi kurji zarod spodobi, tudi vrlega petelina. Seveda smo se cel večer trudili čim bolj glasno kokodakati in opazno mahati s perjem, da nas je žirija opazila in nam na koncu podelila prvo nagrado med skupinskimi maskami. Naj malo opišem dogajanje tistega živahnega pustnega večera, kot ga je zabeležilo moje oko iz kurje perspektive. Zabavno in veselo je bilo tako kot vsako leto, pa tudi maske
so bile prava mavrica različnih likov, to je od piratov, dvorne gospode, pomladnih rožic do malo bolj običajnih pustnih mask. Na odru je prisotne zabaval ansambel Repley, ki je skrbel za poskočne ritme, na katere smo pisane šeme razigrano skakale, se vrtele in zabavale. Ves čas je dogajanje spremljala tudi žirija, ki je izmed vseh prisotnih nato v treh kategorijah (posamezne maske, pari in skupinske maske) podelila nagrade. Kot vsako leto so se nekateri trzinski lokali prav lepo izkazali in prispevali nagrade za najbolj prepričljive maškare. Ker pa se kokoši rade gibljemo v skupini, nas je to leto rahlo razočaral malce skromnejši obisk prireditve. K sreči se je okoli enajste ure družba le malo zgostila, a nas je bilo kljub vsemu manj kot prejšnja leta; še dobro, da nam je, kokoškam namreč, uspelo prepričati črno mačkico in njenega mačjega spremljevalca, da se nam ta večer pridružita. Sploh smo pogrešali nekaj Trzincev, ki so bili sicer redni obiskovalci pustnega cirkusa. Resda so se maškare že popoldne odpravile po vasi, a večerno rajanje v Kud-u je vselej nekaj posebnega. Je mnogo bolj pristno, kakor drenjanje v kakšnih večjih športnih dvoranah, kjer je vse skupaj docela brezosebno in nezanimivo. Pri nas v Trzinu pa je še vedno,
kot je bilo včasih: večina ljudi se pozna med seboj, in ker je plesišče majhno, se lahko vsi družimo med sabo. Poleg tega za pusta ljudje lahko izživimo svojo kreativnost in domišljijo, se sproščeno zabavamo in zaplešemo. Maškare so tudi vedno nasmejane in dobre volje, saj sicer ne bi bile maškare. Ljudje kisle volje se namreč že ne bi preoblekli v maske in šli na pustni ples, saj sta pustno rajanje in dobra volja popolnoma nerazdružljiva. Spomnim pa se, da sem se tudi sama včasih otepala tega, da bi se našemila, dokler me niso prijateljice le prepričale v to, in od takrat naprej se skoraj vsako leto za pusta izjemno zabavam. Pravzaprav menim, da je pust odlična terapija za vračanje pozitivnih vibracij. Včasih, ko grem na sprehod po Trzinu, opažam, da je veliko ljudi slabe volje, kislih obrazov, in največkrat ti, kljub temu da jih z nasmehom na obrazu prijazno pozdraviš, ne odzdra-vijo. Zdi se mi, kot da je okoli nas ogromno pesimizma in črnogledosti, predvsem pa neolike, za kar je krivo pomanj-kanje občutka za sočloveka. Morda bi vsakemu izmed nas dobro delo, da se vsaj en dan v letu prelevi v nekaj drugega, se prepusti veselju in druženju, ki smo ga dandanes ljudje sploh bolj malo deležni.
Jana Urbas
Delavnica vezenja v Trzinu
V	jeseni leta 2007 je Turistično društvo organiziralo delavnico vezenja v Trzinu. Delavnico vodi mentorica ga. Majda Vavpetič. V začetku se je kljub velikemu zanimanju odzvalo malo interesentk, le- te pa so toliko bolj zavzeto delovale, da so imele lansko leto prvo razstavo.
V začetku nam je ga.Majda povedala in pokazala, kakšen material potrebujemo: igle, prejice, posebne škarjice za izrezovanje in okvir, v katerega vpnemo blago. Sama pa je prinesla že narisane prtičke.
V	začetku nam je mentorica pokazala enostavne zančne vbode, s katerimi izvezemo obrise vzorca in mostičke, ki povezujejo različne dele vezenine in so značilni za to vrsto vezenja. Po zunanjem videzu spominja to vezenje na čipko, saj je izredno luknjičasto.
Te romantične in starinske vezenine prihajajo v zadnjem času spet do veljave, saj se lepo vklapljajo tako v starinske kot moderne interierje. Najprimernejše so bombažne ali platnene tkanine, vezemo pa z mouline prejico. Najlepše vezenje je z belo prejico na belo tkanino, lahko pa vezemo z barvastimi prejicami na barvaste tkanine. Temu načinu vezenja pravimo rechielieu /rišelje/ ali čipkasto vezenje. Začele smo z enostavnimi prtički, nadaljevale s priložnostnimi /božično-novoletni, velikonočnimi motivi/, pa z večno lepimi vrtnicami, ki v richelieu vbodu najlepše zacvetijo. Poleg tega nam je mentorica pokazala vezenje novoletnih čestitk, kako izvesti sliko in izdelovanje starinskih in skoraj pozabljenih luknjic.
Veliko truda, natančnosti, potrpljenja, veliko ur, predvsem pa dobre volje je potrebno, da nastane končni izdelek. Lansko jesen pa se je v nadaljevalni delavnici število udeleženk podvojilo. Mentorica nam je pokazala ažur vbod, s katerim obrobimo tkanino, in toledo vbod, ki nadgradi re-chelieu vezenje.
Sedaj, ko imamo kar nekaj »kilometrine« v vezenju, smo se lotile večjih projektov, kot so prti in zavese. Tako bo marsikatero trzinsko okno zastrto s prelepo zaveso, obisk pa bomo presenetile z lepim prtom ali pa z majhnim prtičkom. Te vezenine niso le odraz našega truda, vtkanega v tisočerih vbodih, ampak je v njih naša duša, ki bo mizi, oknu ali pohištvu dodala domačnost in prefinjeno eleganco, ki se kaže v brezčasnem rechelieu vbodu.
Majda Šilar
s*
Zerjavčki smo zborovali
Leto 2008 je hitro minilo in ponovno smo se zbrali na zboru članov društva, kjer smo analizirali naše delo iz preteklega leta. Povabili smo tudi nekaj gostov in na naše vabilo so se odzvali naš župan, ravnateljica OŠ Trzin in predstavniki upokojenskih društev iz Kamnika, Komende, Mengša, Domžal, Vira in Moravč. Tako nas je bilo skupaj kar 119 udeležencev.
Začeli smo s kulturnim programom, kjer so se predstavili naši pevci in recitatorji. Pevski zbor nam je zapel pesem "Planika" in "Kjer je sonce". Prvič pa so nam predstavili tudi našo himno, za katero je besedilo napisala ga. Nežka Andrejaš, in sicer na melodijo pesmi „Tam dol na ravnem polju".
Svoje pesmi so nam predstavili tudi trije naši člani: Nežka Andrejaš, Milan Kuferšin in Lojze Muhar.
Za konec kulturnega programa sta nam na melodijo pesmi"Al me boš kej rada mela" zapela Miran Šinigoj in Vera Maglica, ki je tudi avtorica prirejenega hudomušnega besedila. Nadaljevali smo z uradnim delom, ki je potekal po ustaljenem vrstnem redu: poročila predsednika, tajnika, blagajnika, nadzornega odbora in častnega razsodišča.
Kot predsednik sem v kratkih besedah opisal delo in dejavnosti, ki smo jih imeli v preteklem letu, in se seveda zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo začrtane naloge tudi uspešno izpeljali. Zaključil sem z mislijo, ki je v življenju vseh še kako pomembna: „Vse to nam uspeva zaradi enotnosti, entuzijazma in veselja do življenja in druženja."
Nadaljevala je naša tajnica, ga.Olga Stopar, ki nam je podala podrobnejše poročilo o naših dejavnostih. Tako tistih, ki smo jih izpeljali, kot tistih, ki nam jih v preteklem letu ni uspelo uresničiti. Svoje poročilo je zaključila z mislijo, ki velja za vse: „ Želim pa tudi opozoriti na osamljene, same, bolne ljudi v naši bližini. Namenite jim besedo, se ustavite ali vsaj podarite nasmeh. Kajti nasmeha ni moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednost samo, kadar se ga poklanja. Ne vzame vam nič časa in nič ne stane, le iskren naj bo! Imejmo se radi!" Po podanih ostalih poročilih in pozdravih gostov smo ob jedači, pijači in prijetnem klepetu nadaljevali naše druženje.
Predsednik DU Žerjavčki Franc Pavlic
Hura, zimske počitnice 2009 so za nami!
Z Društvom prijateljev mladine ste lahko preživeli zanimive dopoldneve
Kaj vse se je tokrat dogajalo?
Kot vsako leto smo tudi letošnje zimske počitnice izkoristili za najrazličnejše delavnice za osnovnošolce. Učenci prosti čas preživijo tako ali drugače. Veliko se jih odpravi na smuko in sankanje, še posebno letos je narava dobro poskrbela za zimske radosti, drugi si vzamejo čas za počitek doma. Vse to je botrovalo, da so bile naše delavnice letos nekoliko manj obiskane. Od devet načrtovanih smo morali 4 (računalniška, trebušni ples z izdelavo glasbil, čokoladne slaščice in športne igre v mali telovadnici) odpovedati zaradi premajhnega števila prijavljenih. Vsekakor pa smo lahko zadovoljni, saj smo s tradicionalnimi delavni-
cami navdušili učence, ki so namenili svoj prosti čas likovnemu ustvarjanju in slaščičarski delavnici - peki drobnega peciva. V ponedeljek so učenci iz papirja izdelovali origame, v torek zanimiva pustna očala iz kartona in bleščic, v sredo je bila na vrsti glina, iz katere še posebno radi oblikujejo, nato je v sredo še sledila slaščičarska delavnica, kjer so izdelali tri vrste drobnega peciva, dve vrsti od teh brez moke. Ob zaključku so v družbi staršev svoje dobrote tudi poskusili in odnesli domov skupaj z recepti. V četrtek pa so učenci izdelovali copatke iz flisa. Mnenje o slaščičarski delavnici je izrazila ga. Iris Kos: »Sin Aljaž se je z velikim veseljem že drugič udeležil slaščičarske delavnice. Zelo je užival v izdelavi in peki drobnega peciva. Po končani delavnici so nam otroci postregli okusne slaščice. Vse pohvale gredo gospema Meti Železnik in Zinki Jordan, ki sta delavnico vodili. Upam, da bodo tovrstne delavnice, ki jih pripravlja Društvo prijateljev mladine v sodelovanju članice Društva upokojencev Žerjavčki, delovale tudi v prihodnje.«
Predsednica DPM Trzin Mateja Chvatal
Študentski klub ne počiva!
HouseKišta postregla s pravo mero dobrih house ritmov
V petek, 6. marca, se nas je približno 250 zbralo v Kamniku, v Kotlovnici, na težko pričakovani HouseKišti! Ta je zapolnila pričakovanja in pričarala pravi glasbeni spektakel, h kateremu je največ pripomogel čarobni glas saksofona, ki je v živo spremljal house ritme. Lovro, saksofonist iz skupine Leeloojamais, in DJ Maj sta poskrbela za ognjen večer. Vrtenje ognja pa je bilo tudi tisto posebno presenečenje, kjer smo potihem pričakovali Laro Love, ki je s svojim vokalom že nastopila na lanskoletnem house Kopalkanju! Pa drugič! ) Večer je bil kljub temu super! In komaj čakamo naslednjih Kišt! Vse ostale fotografije lahko pogledate na www.studentski-klub.si!
Ana Strnad
Gledališče se prebuja iz zimskega spanca
Pomlad se počasi plazi v naše kraje. In če takole malo pohajkujete naokoli, ste prav gotovo zapazili male bele zvončke, ki silijo na plan, moleč bele glavice iz še vedno poledenelih tal. Meglice, ki so nam zastirale pogled in prenekaterim kalile razpoloženje, pa se umikajo bolj sončnim in radostnim dnem.
Tudi v Trzinu smo se začeli postopoma prebujati in tako za sabo puščati sledi zimske lenobnosti ter otopelosti. Zdi se, da nam pomlad obeta bolj veselo vzdušje in aktivnejše udejstvovanje na različnih področjih. Slednje velja tudi za dogajanje na kulturni ravni naše občine, ki vse željne gledaliških novotarij vabi v svet igre. V Kulturnem društvu Franca Kotarja Trzin so se tako odločili, da nam popestrijo dogajanje ob koncu tedna, nas malo razvedrijo in vsekakor tudi nasmejijo. Tako smo lahko uživali kar dve marčevski soboti po vrsti.
7.3. smo si ob osmi uri zvečer lahko ogledali gostujočo gledališko predstavo z naslovom Počitnice, avtorja Tina Grabnarja, v režiji Zorana Petroviča. Če gre verjeti izvajalcem predstave, so počitnice nekaj, kar bi moralo zanimati prav vsakega izmed nas, saj običajno vse leto po tihem mineva v kovanju načrtov, kakšen oddih si bomo privoščili. Skozi celo leto marsikaj potrpimo in upamo, da bo kmalu boljše. Le kdaj? Na počitnicah, seveda! Takrat je vse lažje, takrat si vzamemo čas in se posvetimo drug drugemu in vse postane lepše!
Za tiste še bolj željne zabave in malo drugačnega, bolj cirkuškega šova, je bila posebej zanimiva predstava prav tako gostujočega francoskega performerja Co-rea Hazzarda, ki se je s svojim virtuoznim nastopom predstavil 14.3. ob petih popoldne. Coreo spada v skupino klovnov, ki poskušajo v predstavah vzbuditi čim več zabave za publiko, predvsem tako, da gledalce čim bolj vključuje v samo dogajanje. Njegovi šovi so sestavljeni iz več različnih elementov, kot so zabavni čarovniški triki, žongliranje in klovnovske vragolije. Skratka, šlo je za noro komedijo, primerno za male in velike oziroma za vse, ki se radi nasmejejo.
Torej tisti, ki ste se udeležili katere izmed predstav, ste storili prav, saj si gotovo želite popestriti včasih že kar malce preveč popredalčkano življenje, ki teče po ustaljenih tirih. Upam, da ste si dodobra pretegnili usta! Seveda od smeha....
Mirjam Štih
Četrtek, 23. aprila 2009
V	mesecu knjige Kulturni maraton v Trzinu
V	organizaciji DPM Trzin, Kulturnega društva Trzin, Knjižnice Tineta Orla, Osnovne šole in Občine Trzin bomo tudi letos v počastitev meseca knjige organizirali celodnevno druženje vseh generacij.
Na ploščadi pred Centrom Ivana Hribarja se bo dogajalo MARSIKAJ ZANIMIVEGA.
VSTPONICA za SODELOVANJE bo KNJIGA, ki jo bo udeleženec zamenjal ali podaril. Vse ostalo naj bo skrivnost oziroma vsebina presenečenja.
Vsekakor pa za uresničitev prireditve potrebujemo vse tiste, NE GLEDE NA STAROST, ki pišete pesmi ali prozo, ilustrirate, interpretirate prozo, recitirate, pojete ali igrate na katerikoli instrument.
»Knjige so ključ do zaklada modrosti; knjige so vrata v deželo užitkov; knjige so steza, ki vodijo navzgor; knjige so naše prijateljice. Pridite, berimo!«
EMILIE POULSSON,
Napis v otroški čitalnici v Hopkingtonu vMassachusettsu
Prijave oddajte v Knjižnico Tineta Orla do PETKA, 10. 4. 2009, dobite pa jih tudi v CIH-u, Knjižnici Tineta Orla in tajništvu OŠ Trzin.
Prijavnica za prireditev z naslovom:
V mesecu knjige - Kulturni maraton v Trzinu - 23. april 2009
Ime in priimek:.................................................................................................................
Razred:......................... Telefon:..............................................................................
Vsebina nastopa - ustrezno označi:
□	branje svoje proze □ branje svojih pesmi □ ilustriranje
□	recitiranje □ petje □ igranje na instrument (kateri in kaj)
Datum:.................................... Podpis učenca:........................................................
Podpis starša:..........................................................
Nakup sveže zelenjave ali sadja na domu
Evropski projekti -
izziv za mlade
Pridobivanje evropskih sredstev ter pisanje in izvajanje projektov, ki sledijo ciljem Evropske unije, postaja del našega vsakdanjega življenja. Tovrstne veščine so vse bolj cenjene, in prinašajo veliko priložnosti za mlade, ki se skušajo v poslovnem svetu šele uveljaviti. Vse mlade, ki si želite pridobiti izkušnje in reference pri prijavljanju in izvajanju evropskih projektov, vabimo k sodelovanju. Spoznavno srečanje je potekalo v sredo, 4. marca 2009, v Spodnjem Hotiču pri Litiji. Pripravil ga je Center za razvoj Litija, ki ima dolgoletne izkušnje s pridobivanjem sredstev iz različnih mednarodnih razpisov. Zbrane je pozdravila direktorica Centra za razvoj Litija Saša Gradišek, v nadaljevanju pa je Jelka Babič predstavila delovanje Centra, možnosti, ki jih ponujajo mednarodni razpisi, in možne oblike sodelovanja mladih. Na srečanju je bilo poudarjeno, da vsebine projektov niso omejene, in da se za dobre ideje s pravim načinom vedno najde pot. Veseli bomo, če se bodo ekipi mladih projektnih managerjev pridružili tudi mladi iz Trzina. Pišite nam na info@razvoj.si.
Jelka Babic, Center za razvoj Litija
Srečanje županov
■v
v Šentvidu pri Lukovici
V četrtek, 5. februarja 2009, so se sestali predstavniki občin Razvojnega partnerstva središča Slovenije (RPSS) ter partnerji projekta Trkamo na vrata dediščine na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici. Občino Trzin je na omenjenem sestanku zastopala ga. Jožica Valenčak.
Predstavniki občin so razpravljali o preteklem in prihodnjem delu RPSS, o razvoju ter upravljanju blagovne znamke Srce Slovenije ter prisluhnili dosedanjim rezultatom projekta Trkamo na vrata dediščine. Na srečanju so se odločili za nadaljnje skupno povezovanje pod blagovno znamko Srce Slovenije ter sklenili, da postane to skupna identiteta območja občin RPSS in Trkamo na vrata dediščine. Na podlagi prvih pozitivnih rezultatov dosedanjega dela se že kažejo tudi predlogi za priključitev sosednjih občin k blagovni znamki Srce Slovenije.
Priprave na prireditev Srednjeveški dnevi
Center za razvojLitija bo kot izvajalec projekta Trkamo na vrata dediščine v letošnjem letu sodeloval pri izvedbi prireditve Srednjeveški dnevi, ki bo potekala drugi konec tedna v juniju v Kamniku. Glavni organizator prireditve je že vsa leta Agencija za razvoj podjetništva in turizma v občini Kamnik. V začetku tega leta smo izvedli v Kamniku prvi sestanek organizacijske ekipe, na katerem smo izmenjali ideje za izvedbo tega etnološko obarvanega festivala, ki bo dobil v sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine tudi pridih Srca Slovenije. K sodelovanju na prireditvi bomo povabili tudi društva in druge turistične akterje iz Občine Trzin. V skupno srčno zgodbo se bomo povezali tudi pri predstavitvi v Arbore-tumu, kjer se Podjetna regija predstavlja že nekaj let.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Ste že kdaj pomislili, da bi se na poti proti domu ustavili na eni od bližnjih kmetij in si kupili svežo zelenjavo ali sadje za kosilo? Zdaj imate priložnost. Pokukajte na spletne strani www.nadezeli.si ter poiščite med ponudniki s podeželja, ki so vključeni v mrežo ponudnikov Naravnost z dežele, vašo kmetijo, vrtnarstvo, sadjarstvo ali čebelarstvo.
Projekt izvaja Center za razvoj Litija od leta 2007, pilotno v občini Dol pri Ljubljani, vendar ga želi razširiti na celotno območje Srca Slovenije, vključno s Trzinom. S projektom želimo povezati podeželje neposredno s trgom ter končnim kupcem ponuditi zanesljiv vir zdrave, sezonske, ekološke in doma pridelane hrane. Tako smo v sodelovanju z zadrugo Jarina v lanskem letu uspešno vzpostavili neposredno dobavo hrane s kmetij v prve vrtce oz. šole z območja, z istimi aktivnostmi pa nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Na enak način želimo s podeželsko ponudbo povezati tudi gostilne in hotele, ki delujejo na območju Srca Slovenije.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Iz župnije Trzin
Spoštovani!
V Trzinu radi častimo sv. Florijana, še posebej naši gasilci. Prav zato je vrsto let organizirana Florijanovan nedelja. Ta dan je tudi sv. maša za žive in pokojne gasilce. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje, to je želja vseh. V župniji smo s 1.1.2008 vzpostavili nov urnik sv. maš. Na vse nedelje in zapovedane praznike sta zdaj maši ob 8.00 in 10.00 uri. Izjema je bila le Florijanova nedelja. Iz razlogov, ki smo jih navedli v Župnijskem listu, smo na januarski seji ŽPS, kamor je bil povabljeni tudi predsednik našega gasilskega društva, sklenili, da bo to veljalo tudi za Florijanovo nedeljo. Gasilci so ob tem izrazili močno zaskrbljenost zaradi obveščanja javnosti in navajenosti ljudi. Prav zato jim z veseljem pri tem pomagamo in že nekoliko prej sporočamo, da bosta odslej maši na Florijanovo nedeljo ob 8.00 in 10.00 uri. Florijanova nedelja bo nedelja po prazniku sv. Florijana, letos 10. maja. Sv. maša za gasilce bo ta dan ob 10.00 uri. K tej sv. maši so povabljeni ne le gasilci, ampak vsi ljudje dobre volje. Pridite, da skupaj počastimo sv. Florijana in se priporočimo Bogu za blagoslov našega dela.
Več informacij o sv. mašah in drugem dogajanju v župniji pa tudi na spletni strani naše župnije: http://zupnije.rkc.si/trzin/ index.php.
Vse dobro želimo. Večnega in časnega ognja varuj nas sv. Florijan!
Boštjan Guček, Župnik
Nekateri statistični podatki trzinske župnije za lansko leto
V prejšnji številki smo objavili demografske statistične podatke o naši občini, tokrat pa dodajamo še statistične podatke trzinske župnije za leto 2008, saj po svoje govorijo o nekaterih vidikih življenja v našem kraju v preteklem letu.
Največkrat nad statistiko nekoliko zmagujemo z glavo, da ne odraža realnega stanja. Vendar nam tudi številke nekaj povedo. Statistika naj bo predvsem v spodbudo, da bi tam, kjer nam ne kaže najbolje, stvari izboljšali in še izboljšali že dobro utečene stvari.
Nekaj statističnih podatkov za našo župnijo v obdobju 2000-2008:
KRSTI 2000-2008											
	2000	2001	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008	Povpr.	%
Deklice	19	11	19	19	11	10	10	10	11	13,3	48,5
Dečki	17	17	15	8	17	16	16	13	8	14,1	51,4
Zakonski	22	15	22	18	22	15	17	15	11	17,4	63,5
Nezakonski	12	13	12	9	6	11	9	8	8	9,8	35,7
SKUPAJ	36	28	34	27	28	26	26	23	19	27,4	100,0
POGREBI 2000-2008											
	2000	2001	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008	Povpr.	%
Moški	9	8	6	5	8	8	4	7	7	6,9	53,4
Ženske	5	2	6	8	1	3	10	11	7	5,9	45,7
SKUPAJ	14	10	13	13	9	11	14	18	14	12,9	100,0
STAROST											
Najstarejši moški	80	81	83	91	89	81	69	86	90	83,3	
Najstarejša ženska	75	82	87	92	89	82	99	98	91	88,3	
Najmlajši moški	55	27	62	59	51	59	59	30	58	51,1	
Najmlajša ženska	63	32	57	30	89	21	56	71	33	50,2	
Povprečna starost											
Moški	65	65,6	73,4	70,8	69,8	71	65	68,8	75	69,4	
Ženske	71,6	57	86,5	75,8	89	54,6	77,8	83,9	70,8	74,1	
POKOPANI											
V Mengšu	10	9	10	13	9	10	10	15	10	10,7	82,9
V Domžalah	3	1	0	0	0	0	1	3	0	0,9	6,9
Na Žalah (LJ)	1	0	1	0	0	1	2	0	2	0,8	6,2
Drugje	0	0	1	0	0	0	1	0	2	0,4	3,1
Najpogost. vzrok smrti											
Odpoved srca	3	3	3	3	4	5	4	5	4	3,8	29,4
Rak	6	0	6	3	0	1	5	4	4	3,2	24,8
Kap	4	3	3	3	0	0	0	4	2	2,1	16,2
Pljučnica	1	1	0	1	0	1	0	0	3	0,8	6,2
POROKE 2000-2008											
	2000	2001	2002	2003	2004	2005	2006	2007	2008	Povpr.	%
Tukaj	7	7	3	5	6	3	4	4	1	4,4	70,9
Drugje	4	4	0	1	1	1	2	0	3	1,8	29,0
Domači pari	10	8	3	5	7	4	5	4	3	5,4	87,0
Iz drugih župnij	1	3	0	1	0	0	1	0	1	0,8	12,9
SKUPAJ	11	11	3	6	7	4	6	4	4	6,2	100,0
STAROST											
Najstarejši ženin	35	36	35	30	32	37	40	34	55	37,1	
Najstarejša nevesta	34	36	38	29	32	36	33	31	53	35,8	
Najmlajši ženin	26	23	30	25	25	29	25	30	27	26,7	
Najmlajša nevesta	23	24	25	25	25	28	23	25	26	24,9	
Povprečna starost											
Ženinov	30,2	28,6	32,6	28,3	28,4	32	31,8	31,2	38,7	31,3	
Nevest	25,8	28,6	28,3	26,5	28,2	29,7	27,8	27,2	37,2	28,8	
Obhajil je bilo razdeljenih približno 8.500. Naročili ste 370 sv. maš, opravljenih sv. maš je bilo 446. Mesečno sem za prve petke obiskoval povprečno po 21 oseb. Pri verouku imamo vpisanih 185 veroukarjev. Na prvo sv. obhajilo se pripravlja 24 tretješolcev, na sv. birmo pa 42 veroučencev 7. in 8. razreda. Povprečno število nedeljnikov je okrog 190, od tega 35
otrok, 45 moških in 110 žensk. Ti podatki so za našo župnijo že več let nekaj običajnega, vendar ne kažejo na najbolje. Resen problem, s katerim se soočamo vsi, je odnos staršev do nedeljske sv. maše. Če namreč tam ni staršev, potem ni čudno, če je pri maši zgolj petina veroukarjev ali slabih 20%. Prav zato smo letos začeli z drugačnim načinom verouka,
ki ga vsakič pričnemo v cerkvi pred Jezusom. Otroci imajo tudi svoje zvezke, kamor pišejo, rišejo in si beležijo snov. Z birmanci smo tudi odšli na duhovne vaje. S kateheti pa želimo vključiti še več otrok h kakšni dejavnosti v župniji (pevski zbor, ministranti, bralci...).
Nekaj zanimivosti iz kronike duhovnije Trzin za leto 1908:
Istega dne, to je 10. okt. 1908, kakor so bile dopoldne blagoslovljene orgle, se je popoldne vršila slovesna blagoslovitev kapele Svetih treh kraljev. Ko so l. 1900/1 delali pri državni cesti nov most, zato da bi odstranili ovinek, so morali podreti znamenje oz. kapelo matere božje, ki je stala onstran ceste na malem gričku. Pri tem znamenju so se Trzinci radi zbirali k skupnim molitvam, zlasti v mesecu majniku k skupni pobožnosti, k šmarnicam. Ko so začeli kapelico podirati, so odnesli Marijin kip k Arhu. Za stavbo je dobila občina odškodnino 600 K /kron/. Že tedaj so se Trzinci odločili postaviti novo, lepšo in veličastnejšo kapelo blizu mosta, ki je bila dozidana in po slikarju Polazniku iz Iga poslikana l. 1908. Na zunanji zadnji steni je naslikan Kristus na križu, na steni, obrnjeni proti Trzinu, sv. Florijan, na steni, obrnjeni proti Ljubljani, pa Sveti trije kralji in po teh je dobila nova kapela svoje ime. Za notranjščino so nabavili kip roženvenske matere božje, ki so ga 11. okt. 1908 popoldne v trzinski cerkvi blagoslovili in potem v slovesni procesiji prenesli v novo znamenje, ki je stalo 1400 K. Dne 8. maja 1910, na 6. povelikonočno nedeljo, je žpk. Preša v kapeli Svetih treh kraljev blagoslovil kipa sv. Jožefa in sv. Antona, katera so postavili ob stranske stene kapeline notranjščine. Trzinci z zaupanjem iščejo v raznih potrebah božje pomoči ravno v tej kapeli in prinašajo v dar sveče in olje. V kapeli gori navadno lučka dan in noč.
V	Trzinu se je vršila še druga velika slovesnost Mariji v čast. Dne 25. marca 1908 so v veličastni procesiji v trzinsko cerkev spremljali, nekateri fantje in dekleta celo iz Kamnika, nov kip lurške Marije in ga ustoličili ob vhodu v kapelo sv. Frančiška. Ta kip je delo kamniškega mojstra Tončiča. Daroval ga je trzinski cerkvi rojak-duhovnik Janez Narobe, kateremu je bil zlatomašnikMartin Narobe stric.
V	naši župniji smo se lani spomnili nekaj kar lepih obletnic:
•	Leta 1733 zgrajena kapela sv. Frančiška (depalska);
•	Leta 1878 postavljeno mrliško znamenje na Mengeški cesti;
•	Leta 1888 ustanovljena duhovnija Trzin;
•	Leta 1908 postavljene nove orgle in kapelica Sv. treh kraljev na Ljubljanski cesti; De-pala vas je prefarana v Domžale;
•	Letos pa se bomo še zlasti z veseljem spomnili naslednjih obletnic:
•	Leta 1924 postavljena »Kraljeva« kapela na Jemčevi cesti;
•	Leta 1974: ustanovljena Župnija Trzin (1. januar).
Boštjan Gucek, Župnik

Trzinski izvir lepo »zori«
Naša skupina za samopomoč starih ljudi - TRZINSKI IZVIR - se dobiva ob torkih v sejni sobi na Občini Trzin. Enajstim članicam se je pridružil tudi član IVAN. Bile smo ga zelo vesele, saj nam bo v veliko pomoč. Od njega je dobila vsaka prečudovito vrtnico. Zame in za mojo sovoditeljico Majdo je bil to znak, da naša skupina lepo zori v medsebojnih odnosih in dosega svoje cilje tudi s pomočjo društva Jesenski cvet.
Ne da se opisati bogastva modrosti, ki ga prejemamo eden od drugega. V skupini imamo različne teme: pripovedujemo si šale, pojemo, telovadimo in drugo. Ne govorimo pa o vsebinah, ki ljudi razdvajajo in škodujejo odnosom v skupini. Naše veliko veselje pa je druženje s skupinami iz drugih krajev. Posebno s skupino KORAKI iz Mengša se večkrat dobimo. Pred kratkim so nas povabili na kmečki turizem. Bilo je lepo, saj nas je prišel pozdravit tudi mengeški župan g. Franc Jerič.
Ravno danes, na pustni torek, pa so prikorakali v Trzin mengeški KORAKI. Od veselja je zavreščalo, saj so bile med nami tudi pustne šeme. Prinesle so veliko veselja, petja, klepeta, pogovora, kot že dolgo ne. Posladkali smo se s pustnimi dobrotami, ki smo jih sami pripravili, od skupine KORAKI pa smo v znak pozornosti prejeli rožice. Še posebno veselo je bilo, ko sta nas obiskala župan Občine Trzin g. Tone Peršak in predsednik DU Žerjavčki g. Franci Pavlič. Pozdravila sta goste in jim zaželela dobrodošlico -vsem skupaj pa še veliko takih druženj. G. župan nam je tudi povedal, da dom v Trzinu lepo napreduje, kar pa je naše članice zelo razveselilo.
Hvala vsem, ki nas podpirate in nas poslušate, kajti kdor posluša, ima svojo dušo mirno ubrano, kakor violina, ki z njimi poje, da se sliši lepa melodija skupnega sozvočja.
Voditeljici Majda in Joži iz Trzinskega izvira
Novice iz knjižnice
Poleg tega, da je v mesečni klepetalnici vedno bolj »vroče in zagnano » predstavljanje in tolmačenje vsebine prebranih romanov, se je v tem knjižnem hramu dogajalo še marsikaj drugega, kar je razumljivo in razveseljivo.
V	organizaciji knjižnice Tineta Orla Trzin je v počastitev kulturnega praznika knjižničarka Majda pripravila predstavitev novega romana gospoda Toneta Peršaka SREDOBEŽNOST. Kulturni večer je v družbi številnih ljubiteljev lepe besede izzvenel v dvorani Marjance Ručigaj, ki ga je vodila simpatična Mirjam Štih ter vmesnimi glasbenimi vložki Katarine Galič na saksafonu.
V	tem času je bila v avli Centra Ivana Hribarja priložnostna razstava, tudi na temo kulturnega praznika.
Naslednji teden so otroci »pravljičarji » času primerno našemili knjižnico in se pogovarjali o pustnih običajih na Slovenskem.
V	prvih dveh mesecih letošnjega leta so knjige darovali: Gre-gorc Grega, Kuferšin Tina, Novak Nadja, Anžič Nina, Erjavec Žiga, Borštner Alenka, Lukežič Katja, Vlačič Vesna, Muha Jani, Pušnik Bojana, Jesenšek Stane, Komatar Irena, Lukan Marija, Podobnik Laura, Vlahovič Patricija, Vlahovič Laura Andreja, Nosan Marija.
Napoved za mesec marec
Dve zanimivi srečanji bosta v organizaciji Knjižnice Tineta Orla Trzin:
23. marca 2009 bo ob 19.00 v dvorani Marjance Ručigaj predavanje Draga Medveda - SLOVENSKI DUNAJ;
31. marca 2009, prav tako ob 19.00, nas bo po svoji poti na KILIMANDŽARO vodila Cveta Zalokar Oražem. Obetata se prijetna večera, zato ne prezrite datumov in si že sedaj rezervirajte čas za druženje ljubiteljev vsega lepega in zanimivega.
Meta Železník
Srebro za mlade člane trzinskega turističnega društva
Turistični podmladek OŠ Trzin pod mentorstvom ge. prof. Tatjane Tonin se je letos 23. državnemu festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki je tokrat potekal na temo Voda - zdravje - izziv za prihodnost, predstavil z raziskovalno nalogo Vodna učna pot v Trzinu. Mladi trzinski raziskovalci so se spet odlično odrezali, saj so prejeli srebno priznanje. Kako tržiti turistično ponudbo na to temo, pa so mladi naše in okoliških osnovnih šol 5. marca prikazali na stojnicah v Mercator centru v Ljubljani. Sodelovanje mladih članov turističnega društva na festivalih, ki jih organizira TZS, je bilo že deseto po vrsti. Naj spomnimo, da so bili naši mladi raziskovalci vedno dobro uvrščeni. In njihove raziskovalne naloge so večinoma padle na plodna tla. Seveda pa k tem aktivnostim največ pripomorejo mentorji z zgledom, spodbujanjem in pohvalami. In te si vsi skupaj resnično zaslužijo. Raziskovalna naloga s spremljajočim promocijskim gradivom in prelepo izdelano maketo trzinskega bajerja bo na ogled tudi v avli CIH. Upamo, da bodo mladi svoje vtise, kot so obljubili, zapisali še v Odsevu.
J. Valenčak
VABILO
Medobčinsko društvo invalidov Domžale vabi vse invalide in ljudi dobre volje na
34. praznik invalidov
iz občin
DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, MORAVČE, LUKOVICA v nedeljo, 22. marca 2009, ob 10. uri
v Halo KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE PRIDITE IN PREŽIVITE PRIJETEN DAN Z NAMI!
Vse informacije dobite pri poverjenikih ali na sedežu društva.
Mini reportaža s 6. Valentinovega malonogometnega turnirja
Domačini ubranili sloves najboljših!
»Pekel« upravičil ime!- Rojstvo dvojčkov dalo dodatno motivacijo! - Kmalu nova dvorana?
Navkljub lepemu vremenu je stotnija nogometnih zanesenjakov že šestič zapored vztrajala skoraj celo soboto v veliki športni dvorani treh imen (Pekel, Ringelšpil ali Karuzel) vsem nam domače telovadnice OŠ. Naš kraj je namreč konec februarja znova gostil najboljše žogobrce od blizu ter daleč na tradicionalnem Valentinovem malonogometnem turnirju, 12 moštev (tudi tokrat tri trzinska!) pa se je za lovoriko najboljšega v Trzinu pričelo meriti že ob 9.00.
Velika poslastica - vsakoletni obračun med najuspešnejšima domačima ekipama, je bila na vrsti že v četrtfinalu, po razburljivi in odlični tekmi pa se je, žal, morala posloviti zasedba Pekos bar.
Sedaj pa nekaj več besed o našem zmagovitem moštvu Zlata generacija, čigar barve so branili (po abecednem vrstnem redu): Rok Florjančič, Luka Gubenšek, Andrej Cerar, Kobra, Matic Kociper in Borut Papič. Čeprav fantje trenutno žanjejo uspehe kar v dveh zimskih ligah, so sobotni dogodek pričakovali z nelagodjem. Prvič zato, ker so bili znova v vlogi organizatorjev, drugič, ker so branili lani osvojeno lovoriko, in tretjič zavoljo precej okrnjene kadrovske zasedbe. Številne poškodbe, bolezni ter službene odsotnosti so dodobra zredčile njihove vrste, zato tistih, ki letos ne bi stavili nanje, ni bilo ravno malo.
Motivacije nikoli ne manjka
Vendarle pa naši upi z motivacijo nikoli niso imeli težav, zato so si porazdelili zadolžitve, racionalno razporedili kondicijo ter se ustrezno psihološko pripravili. »Za koga zmagujemo? - ZA TRZIN!« je nato zadonelo iz njihove slačilnice, na igrišču so pustili srce, svoje pa sta dodali še Fortuna in imenitno vzdušje na tribunah. Na tem mestu moramo pohvaliti izjemno domačo publiko, ki je zlasti v popoldanskih zaključnih bojih dodobra napolnila tribune ter bila s
huronskim navijanjem za naše še kako pomemben element uspeha Trzincev. Ti so do finala gladko opravili z vsemi nasprotniki, zadnja tekma večera pa je bila vendarle nekaj posebnega. Fantje namreč vedo, da je (vsaj na papirju) lažje osvojiti prvo mesto, kot pa ga naslednjič ubraniti oziroma ostati v vrhu, toda želja po naslovu šampioni je bila neizmerna.
»Gremo, finala se ne igra, finale se zmaguje!!« je Borut, kapetan naših, kot že vsako leto zopet zabičal soigralcem pred obračunom s FC Loka. Trzinci so krenili silovito, takoj povsem prevzeli nadzor nad igro, polčas dobili z 2:0 in na polovici drugega dela na veliko veselje prepolnih tribun zabili še dva gola, ob skandiranju navijačev pa tekmo mirno pripeljali do konca. Ob zvoku sirene, ki je napovedala iztek igralnega časa, pa se je začelo...
Nepopisno zmagoslavje
Dvorana je dobesedno eksplodirala, mnogi gledalci so preplezali varovalno ograjo ter se skupaj s svojimi junaki pričeli veseliti kot otroci! Enim igralcem se je plesalo ta hitro polko, drugi so izčrpani popadali po tleh, tretji so se objemali z oboževalci, prav vse pa so preplavile emocije in po Ringelšpilu je odmevalo: »Trzin, Trzin, Trzin!«... Pokali so se dvigali visoko (izpod stropa se tokrat zaradi recesije žal niso usuli konfeti in baloni v obliki srčkov), izmenjevale so se prepotene majice, firbci so nabirali avtograme, ramena so se šibila pod trepljaji, potrebno je bilo izkoristiti fo-totermin, na vrsti so bile izjave za medije, nazdravljalo se je s šampanjcem, nikomur se ni mudilo domov... Vsi, ki ste bili priče veličastnemu dogodku, boste ta nepozaben zaključek zagotovo še vsaj tisočkrat podoživeli!! In prav je tako. Naši so na koncu pospravili prizorišče spektakla, ugasnili luči ter za seboj zaklenili vrata. Preostanek večera so nato iz-
koristili za kratek oddih in proslavljanje uspeha (zahvaljujejo se Gorazdu Završniku), nato pa jih zopet čakajo služba, treningi, tekme, služba, treningi ... Fantje, kapo dol!
Nekaj «naj« zanimivosti in statističnih podatkov turnirja:
Strogi kontrolorji tovrstnih dogodkov so znova zmajevali z glavami in obupovali nad neregularnimi dimenzijami igralne površine, nad razmerami pa so negodovali tudi nogometaši ter zabavljali čez trzinski hram športa.
Na 20 tekmah je bilo doseženih 124 golov, izključenih 9 nogometašev ter dosojenih 5 kazenskih udarcev. Najmlajši igralec je štel 14, najstarejši pa 47 let. Najmanj prijavljenih igralcev (6) je imela Zlata generacija, največ (kar 14!) pa moštvo FC Elite iz Novega mesta.
Ekipi dežurne prve pomoči tokrat ni bilo treba posredovati, so pa bili zato reševalci bolj dejavni v usmerjanju prometa na parkirišču pred OŠ, ki je ob navalu obiskovalcev postalo premajhno, publiki pa so spričo visokih temperatur na tribunah delili tudi osvežilne napitke. In še končni vrsti red: 1. Zlata generacija Trzin, 2. FC Loka, 3. DNG Tim Ljubljana, 4.MND Šmartno , 5. Pekos bar Trzin. Zlata generacija je osvojila tudi laskave naslove za naj strelca, naj igralca ter naj vratarja. Borut Papič, organizator turnirja in kapetan ekipe Zlata gene-
racija: »Kaj naj rečem, enostavno nimam besed! Navkljub težavam smo ubranili primat, turnir pa je tudi tokrat odlično uspel. Tudi v bodoče bomo skušali prikazati všečno igro, časa za počitek pa ne bo, saj nas že v kratkem pričakujejo novi izzivi. Zmago poklanjamo resnično fantastični trzinski publiki, ki je naš šesti igralec in dodatni motivator. Upamo, da bomo lahko nekoč naslov najboljšega osvojili tudi v novi dvorani,« je zaključil popularni Borut, Rok Florjančič, nova okrepitev naših, pa je dodal: »Jeseni sem se pridružil moštvu ter hitro ujel naporen ritem treningov in tekem. Všeč mi je kolektivni duh ekipe ter zmagovita miselnost, ki je dandanes še kako dobrodošla. Osvojenega prvega mesta sem zelo vesel, naslov šampioni pa pomeni hkrati tudi obvezo, da bomo tudi v prihodnje tako zagnano trenirali in branili barve Trzina,« je po finalu povedal Rok. Valentinov Turnir, ki sta ga na veliko zadovoljstvo vseh nastopajočih tudi letos brezhibno vodila natančna delegatka Špela Knez ter avtoritativni delilec pravice, sodnik Andrija Petrovič, je tako znova čudovito uspel ter ponesel ime naše občine v širjave, športni zanesenjaki pa so se razšli s toplimi občutki, pesmijo na ustih in z veliko iskreno željo, da se znova čimprej snidemo!
In še ena zelo vesela novica: soigralcu in motorju ekipe Maticu Kocipru ter njegovi soprogi Mojci ob rojstvu dvojčkov Taje in Kiana fantje in prijatelji iz srca čestitajo, čestitkam pa se pridružujemo tudi v uredništvu!
Ekskluzivno iz »Karuzela«, Gašper Ogorelec
Pokal Ruše 2009
32. mednarodni skif karate-do turnir
SKI zveza Slovenije je v tehnični organizaciji SKI kluba ŠD-RUŠE uspešno organizirala in izvedla že 32. mednarodni turnir - SKIF karate za "Pokal Ruše 2009". Turnir je potekal v soboto, 21.februarja 2009, v športni dvorani Ruše. Udeležilo se ga je 258 tekmovalcev in tekmovalk iz 16 klubov iz Italije, Madžarske, Srbije in Slovenije. Svečano ga je odprl podžupan občine Ruše g.Ivan Krajnc. Turnir je bil ob 66. obletnici posvečen padlemu Pohorskemu bataljonu in krajevnemu prazniku občine Ruše. Istočasno velja za 1.pokalni turnir SKI zveze Slovenije.
Pred pričetkom turnirja so bila podeljena priznanja najuspešnejšim v letu 2008: perspektivnemu športniku Timoteju KOKALJU (Atom-Domžale), naj-športnici Tamari KOKALJ (Atom-Domžale), naj-športniku Davorinu KRAČUNU (DK - Celje); naj-inštruktorju na osvojenih odličijih Lovrencu KOKALJU (Atom-Domžale) in najuspešnejšemu klubu na osnovi osvojenih točk po posameznih turnirjih: 1. ATOM-Domžale, 2. ŠD - Ruše, 3. KANAZAWA DOJO -Maribor. Trzinski osnovnošolci, ki trenirajo v ATOM-Domžale, so se zopet odlično odrezali.
Rezultati:
Kate posamezno:
MALČKI - 1. Žan PODBORŠEK (Atom-Domžale)
MALČICE - 4. Karin PODBORŠEK (Atom-Domžale)
MLAJŠI DEČKI "B"-2. Žan GUČEK (Atom-Domžale) 3. Urban MURŠIČ
(Atom-Domžale) 4. Mitja HOFER (Atom-Domžale)
MLAJŠI DEČKI "A" - 1. Žan PODBORŠEK (Atom-Domžale)
MLAJŠE DEKLICE "A" - 3. Hana KERIČ (Atom-Domžale)
Kumite posamezno:
DEČKI - 55 KG - 1.David KARDUM (Atom-Domžale) DEČKI + 55 KG - 1.Grega TERŠEK (Atom-Domžale) DEKLICE - 55 KG - 4.Hana KERIČ (Atom-Domžale) Skupni rezultat za 32. skif pokal Ruše 2009:
1. ATOM-DOMŽALE 1550 točk, 2. SKIF ITALIJA 1010 točk, 3. ŠD -RUŠE 570 točk, 4. IG 410 točk
Učenci OŠ Trzin in ostali tekmovalci Karate društva ATOM Domžale že nestrpno pričakujejo državno prvenstvo, ki bo potekalo v naslednjem mesecu. O rezultatih vas bomo obvestili
Branka Hofer
Turistično društvo Kanja Trzin razpisuje
NATEČAJ
za fotografijo "Trzin v vseh letnih časih"
V foto-natečaju lahko sodelujejo vsi ljubitelji fotografije. Posamezniki sodelujejo s tremi fotografijami, ki jih v elektronski obliki pošljejo na naslov TD Kanja Trzin infotur-trzin@volja.net.
NATEČAJ TRAJA DO 31. OKTOBRA 2009. Motivi fotografij morajo biti obvezno z območja občine Trzin. Fotografije ne smejo biti starejše od novembra 2008.
GLAVNE NAGRADE ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO:
•	1. nagrada 70 EUR
•	2. nagrada 50 EUR
•	3. nagrada 30 EUR.
K sodelovanju posebej spodbujamo šolsko mladino.
Zmagovalce natečaja bo izbrala komisija v sestavi; predstavnik TD Kanja, urednik občinskega glasila Odsev in predstavnik OŠ Trzin. Fotografije bomo uporabili pri oblikovanju promocijskega gradiva.
Imena zmagovalcev bodo objavljena v novembrski številki Odseva, fotografije pa razstavljene na prireditvi Podelitev priznanj za urejene domove zadnji petek v novembru.
Zopet šahiramo
Kar dve številki Odseva sta izšli brez novic o šahovskem dogajanju. Pa nikar ne mislite, spoštovani bralci, da se medtem ni nič dogajalo. Nasprotno, šahisti smo bili kar aktivni in v omenjenem obdobju »pripeljali« skoraj do zaključka tradicionalno, dvainšestdeseto po vrsti, ljubljansko delavsko šahovsko ligo.
V	trenutku, ko berete te vrstice, so se boji v vseh štirih ligah že končali, zmagovalci slavijo, poraženci pa kujejo plane, kako bi v naslednjih spopadih izboljšali svojo igro in tako še sami okusili slast zmage ter se veselili prejetih odličij, ki ob zaključku tekmovanja pridejo v posest najboljših.
V	prvi polovici letošnjega januarja so štartale z nastopi štiri trzinske ekipe. Zaradi odpovedi enega od upravičencev se je v najvišjo, po novem imenovano super ligo, uvrstila ekipa PECOS PUB. Nasprotniki v tem rangu tekmovanja so zelo kvalitetni in v tej konkurenci je vsaka zmaga razmeroma velik dosežek. Žal naši šahisti takšnih trenutkov niso doživeli prav veliko: v doslej odigranih osmih kolih so si priigrali vsega 9 točk in kljub vsem vloženim naporom jih čaka slovo od najmočnejše konkurence. Naslednja po kakovosti je prva liga in v njej nastopamo z ekipo BUSCOTRADE. Vanjo smo se šahisti vrnili po enoletnem igranju v najvišji ligi, kjer niti mi nismo dosegli nobene zmage v dvajsetih zaporednih nastopih. Zato smo bili toliko bolj veseli ob letošnjem prvem dobljenem dvoboju, in zatem smo priigrali še dve zmagi ter dva neodločena rezultata. Skupni seštevek nas pred zadnjim srečanjem v tem tekmovanju uvršča na peto mesto s 15,5 točkami ob možnosti, da z visoko zmago v zadnjem kolu uvrstitev izboljšamo vsaj še za eno mesto.
Letos v drugi (ravno tako desetčlanski) ligi nimamo svojega predstavnika, zato pa v tretji ligi igrata dve naši ekipi. Eden od pobudnikov organiziranega šaha v Trzinu, g. Lado Skok, je uspel sestaviti še eno moštvo (poimenovali so ga TRZINKA, po sponzorju iz gostinskih vrst) in z njim, kot velevajo določila, nastopal v najnižjem rangu tekmovanja, kjer se že od prej nahaja tudi ekipa DOM-IN d.o.o. Ob obeh naših ekipah igrajo še štiri druga moštva (letos je prišlo do nepričakovane odpovedi osmih sicer rednih udeležencev), ki se v dvokrožnem sistemu nastopanja borijo za uvrstitev v drugo ligo. Eni od trzinskih ekip bo to skoraj zagotovo uspelo, saj zaenkrat zasedata drugo oz. tretje mesto.
V	pričakovanju izidov zadnjih dvobojev, končnih uvrstitev in rezultatih zaključnega turnirja, o čemer boste podrobneje obveščeni v prihodnji številki, vsem skupaj lep šahovski pozdrav.
Andrej Grum
Javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov v Trzinu v letu 2009
Turistično društvo Kanja Trzin pod pokroviteljstvom Občine Trzin razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za izbor najboljšega turističnega spominka v letu 2009
1.	Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki lahko sodelujejo s spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo:
•	kraj TRZIN
•	kulturno in naravno dediščino ter sodobno ustvarjalnost in
•	turistično dejavnost.
2.	Strokovna komisija TD Kanja Trzin bo izbrala tri najboljše spominke in jim podelila naziv »najboljši turistični spominek kraja v letu 2009«
Strokovno komisijo sestavljajo:
•	predstavnik razpisovalca
•	etnolog
•	umetnostni zgodovinar
•	oblikovalec
•	predstavnik domače in umetnostne obrti
3.	Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala naslednje kriterije:
•	likovno estetsko vrednost
•	dediščinska vrednost
•	identiteta ali razpoznavna vrednost
•	turistično promocijska vrednost kraja
•	produkcijo in trženje
4.	Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeli nagrade, ki jih podeli razpisovalec:
•	prva nagrada: likovna
•	druga nagrada: knjižna
•	tretja nagrada: izdelek domače oz.umetnostne obrti Po dogovoru z avtorjem se spominek lahko tudi odkupi.
5.	Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu: Turistično društvo Kanja Trzin, Ljubljanska c.. 12/f, 1236 Trzin do 31. oktobra 2009.
6.	Vsakemu vzorcu mora biti priložena kuverta s podatki:
•	ime, priimek, rojstni datum, naslov in telefonska številka avtorja , e-naslov, davčna številka in emšo
•	ime izdelka
•	kratka opisna predstavitev izdelka
•	2 fotografiji spominka v velikosti 15 cm x 10 cm
•	podpisana izjava, da je spominek avtorsko delo izdelovalca.
7.	Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu TD Kanja Trzin.
8.	Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo vseh spominkov, ki bodo prijavljeni na natečaju, in spominkov, ki so že v arhivu TD Kanja.
TD Kanja si pridružuje pravico, da se posamezna nagrada ne podeli ali se podeljeni naziv odvzame, če se naknadno ugotovi, da avtor ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa. Za vse informacije se obrnite na naslov: TD Kanja Trzin, Ljubljanska c. 12/f, 1236 Trzin /tel.01 564 47 30/.
Pisma bralcev
Trzin Party - Induktivno sklepanje je lahko problem
V prejšnji številki Odseva je bil objavljen prispevek, katerega tema je bila Mladinski klub in pereči ples striptizete decembra lani. Verjetno ste bili ogorčeni nad tem dogajanjem, vendar moram povedati, da sem se tako počutila tudi sama, ko sem prebrala vsebino tega članka.
Kot nekdanja predsednica društva D'ZMT, kar sem v času tega dogodka še bila, se čutim dolžno, da povem svojo oziroma našo plat zgodbe in razjasnim sliko, ki določenim v našem kraju še vedno ni znana ali pa si pred njo zatiskajo oči. Odgovor vedo le sami. Torej, da preidem k bistvu. Vodstvo društva s tem plesom ni bilo seznanjeno s strani mentorja (kar danes ni več), ki je bil odgovoren za razstavo, ki je bila organizirana tisti večer. Sama sem prišla na otvoritev in pomagala pri določenih organizacijskih zadevah. To, o čemer se je govorilo v prejšnji številki, pa se je dogajalo po mojem odhodu, ko je bil uradni del zaključen. Vse osebe, ki so kakorkoli vpletene, danes niso več mentorji oziroma aktivni člani društva. Zakaj takšna oseba sploh pride do nas, je drugo vprašanje. Da vam to pojasnim, se bom dotaknila teme, o kateri že dlje časa razmišljam, da o njej spregovorim. Gre seveda za mladinski klub in njegovo problematiko, problematiko naše mladine, ki je v našem kraju zelo izrazita. Najprej je potrebno seveda povedati to, da so prostori mladinskega kluba prvovrstni in mamljivi. Cilj našega društva je, da se vzpostavi kvalitetna mladinska dejavnost, da privabimo čim več novih obrazov z novimi idejami, s katerimi bi oživili dogajanje. S tem pa trčimo ob prvo oviro, ki stoji na poti našim ciljem. Dejstvo je, da je mladih, ki imajo željo po takšnem udejstvovanju, zelo malo, sploh zato, ker je to delo prostovoljno. Treba je omeniti, da imamo v naši občini večinoma dobro situirane družine, ki otrokom omogočajo, da se za uresničevanje svojih želja vpišejo v glasbeno šolo, na plesne vaje, v zbor ipd. S tem si zapolnijo večinoma ves prosti čas, ki ga imajo na voljo. Posledično sodelovanje in delo z nami ni več privlačno in interesantno. Obstaja določena skupina oziroma skupine otrok, ki tega ne počnejo. Vendar moram na tem mestu opozoriti, da večina takih otrok po takšnem delu, kakršno ga nudi MK, nimajo interesa. V tem sicer težavnem obdobju odraščanja so veliko bolj zanimive druge, prepovedane stvari. In tega jim naši prostori ne omogočajo, saj smo vsi, ki smo aktivni, glede tega zelo načelni, in ne bomo dopustili, kot tudi sedaj nismo, da bi MK postal skrivni kotiček za izvajanje prepovedanih stvari. Zakaj se kljub temu zgodi nekaj takega, kot je striptizeta? Ker vodstvo društva ljudem, ki izrazijo željo po sodelovanju z nami, zaupa. Seveda se to zaupanje ne zgodi kar takoj na začetku, potrebno je to tudi dokazati. Verjamete ali ne, te osebe so ga izkazale. In ko smo mi ponudili prst, so zagrabili za roko. S svojimi dejanji so torej očrnili vse nas, s tem pa se je generalno zaupanje v naše delo razbi-
lo na kosce, kot se razbije steklo. In sedaj, ko delce sestavljamo nazaj, »krvavimo« drugi, če lahko temu tako rečem. Plačujemo za grehe, ki ji nismo storili. Tu je torej druga težava. Koliko in kdaj, če sploh, zaupati novim ljudem za sodelovanje z društvom? Upam, da sem dovolj dobro obrazložila naše težave, s katerimi se spopadamo. Zato v bodoče želim, če se pojavi kakšno vprašanje glede našega dela, da se obrnete direktno na nas, ne pa da sklepate vse povprek in se obračate na gospoda župana in zaključujete, da to financira občina. Tega ne počnemo, tudi če bi, ne bi tako javno objavili, kot je to sedaj. Razmislite o pravkar prebranih besedah in se potem opredelite. Kot bodoča pravnica vem, da je v vsakem procesu obema stranema potrebno dati možnost, da se izjavi. Pravica biti slišan naj bo uporabljena tudi v bolj vsakdanjih sporih, dilemah in šele po tem naj nastopi faza obtoževanja in obsojanja. Če do slednje pride, bo takšno ravnanje utemeljeno in argumentirano.
Nina Radanovič
Članarina
Članarino (o ugodnostih smo pisali v prejšnji številki Odseva), v kateri je zajet tudi prispevek (1 €) za izgradnjo Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, lahko poravnate v papirnici Čačka ali preko spletne strani PD Onger Trzin (http://www.onger.org/trgovi-na.php).
Mladina in gore
10. 1. je ekipa 'Nore krave' iz Trzina zmagala na državnem tekmovanju 'Mladina in gore'. Poleg veselja ob zmagoslavju pa so nam prinesli tudi nalogo, da državno tekmovanje organiziramo januarja 2010 v Trzinu (kot organizatorji bomo sodelovali že tretjič). Priprave na to veliko prireditev so se že začele. 5. 2. je bila na programu TV Pika oddaja Gorske sledi - skoraj polovica oddaje je govorila o tekmovanju 'Mladina in gore' v Podnanosu. Seveda smo lahko videli tudi pogovor z zmagovalci iz Trzina. Zmagovalna ekipa bo za nagrado skupaj s svojim mentorjem sredi julija (4. - 12. 7.) sodelovala na trekingu po italijanskih Abruzzih.
Mladinski planinski tabor '09
Mladinski planinski tabor bo letos potekal na Jezerskem od sobote, 25. 7., do nedelje, 2. 8. Vse ostale pomembne informacije bomo skupaj s prijavnico objavili v naslednji številki Odseva.
Teden trzinskih planincev
Akcijo 'Teden trzinskih planincev' smo si najprej zamišljali kot akcijo, v kateri bi se cel teden 'nekajdogajalo' ... s katero bi
Pojasnilo uredništva
V prejšnji številki Odseva nismo v zvezi z dogajanji v mladinskem centru objavili nobenega sklepanja vsevprek. Na osnovi zgroženosti nekaterih naših bralcev smo županu pač postavili vprašanje v zvezi z dokumentiranim dogajanjem v občinskih prostorih. Pri našem pisanju ni bilo nič takega, kar ne bi smeli narediti. Ob tem moramo tudi povedati, da ne pademo skupaj od strahu pred nobenim bodočim pa tudi ne sedanjim pravnikom, ko poročamo o dogajanjih v Trzinu in zastavljamo vprašanja odgovornim za gospodarno ravnanje in trošenje občinskih sredstev ter tudi za urejanje življenjskih razmer v Trzinu. To počnemo v imenu občanov - davkoplačevalcev in volilcev. Upoštevamo zakonodajo in načela novinarskega kodeksa.
Glavni in odgovorni urednik Odseva Miro Štebe
obeležili 25-letnico delovanja našega PD. 7. 2. smo tako v telovadnici OŠ Trzin pripravili 'plezalni urici', kjer so vsi, ki so se nam pridružili, imeli možnost preizkusiti svoje plezalne sposobnosti in 'osvojiti vrh trzinske telovadnice'. 9. 2. je odprl vrata naš planinski krožek za najmlajše - mentorja sta pripravila delavnico spoznavanja vozlov in samovarovanja v gorah. 11. 2. ste imeli možnost pogledati, kajpočnejo pri planinskem krožku starejši osnovnošolci - tokrat je bilo na vrsti spoznavanje prve pomoči. Teden trzinskih planincev smo zaključili z rednim, 26. občnim zborom društva.
Občni zbor PD
26. redni letni občni zbor PD Onger Trzin je bil 15. 2. v dvorani Marjance Ručigaj. Po začetnih formalnostih smo si najprej skupaj ogledali del oddaje Gorske sledi, kjer so prikazali tekmovanje 'Mladina in gore' v Podnanosu in pogovor z glavnimi akterji ter našimi zmagovalci. Nato so sledila poročila, v katerih smo lahko spoznali trud, ki ga, žal (pre)red-ki, posamezniki vlagajo v delovanje društva. Prisotni so se seznanili tudi z delovnim in finančnim načrtom za leto 2009. O programu za leto 2009 se lahko seznanite na spletnem naslovu http://www.onger.org/depo/ vo/2009prog ram_pdot.pdf. Občni zbor je obiskal tudi trzinski župan g. Tone Peršak, ki je prisotnim povedal nekaj vzpodbudnih besed. Žal pa smo pogrešali veliko večino ustanoviteljev društva in predvsem tistih naših sokrajanov, ki se v pogovorih deklarirajo za 'planince'
Emil Pevec
Iz PD Onger Trzin
Tlake naokoli
Klobasna špila okrog umetnega jezera
Minuli mesec, odkar smo se nazadnje brali, ste imeli kar nekaj časovnih priložnosti in vremenskih možnosti, da se odpravite na predlagani izlet iz Kranja v Loko (Škofja pravijo le nedomačini). Verjetno pa so vas tudi bolj mikale snežne strmine, ki malo višje res že dolgo časa niso bile tako na debelo pokrite s snegom. V sredogorskih osojah bo ta vztrajal še ves marec, tu spodaj pa je sonce že opravilo svoje, in na vrsto smo prišli ljubitelji sezonske solate, natančneje regrata. Pa kaj bi se vznemirjali, kdor pač ne bo prekopaval vrta, obrezoval drevja, si bo pa morda privoščil nekaj te spomladanske poslastice. Po mnenju nekaterih je to le neke vrste plevel, a okisan in naoljen (oljčno, bučno ali sončnično) ter z malce slanine ali ocvirki in toplega krompirja zagotovo ne! Regratova paša bo zato še kar nekaj časa aktualna, saj je zaradi razširjenosti regrata v vseh višinskih pasovih možna vse do poletja, ko ga nabiramo v gorah. Višje in bolj stran od cest, ko ga nabiramo, več bo železa namesto težkih kovin, ki so posledica avtomobilskih izpustov.
Predlagamo vam, da si ga naberete v okolici Gradiškega jezera blizu Lukovice pri Domžalah. Do tja vas iz Trzina pripelje stara štajerska magistralka, ki jo zapustite prav v tem kraju, kjer vas smerne table usmerijo desno (okrog 2 km) prek AC na položne vzpetine Gradišča pri Lukovici, po katerem je dobilo bližnje jezero tudi ime. Sledi še kratek spust in že smo na prostornem parkirišču tik ob umetnem jezu. Prav avtocesta je namreč »kriva« za nastanek jezu, za katerim se je nabrala jezerska voda. Črni graben, to je dolina proti Trojanam (znana je po napadih rokovnjačev, predvsem v času Ilirskih provinc, saj je bilo to obmejno področje med tedanjim avstrijskim cesarstvom in francoskimi Ilirskimi provincami), je namreč preozek in preveč pozidan, da bi Radomlja zmogla odvodnjavati vse vode s stare in nove ceste proti Štajerski ter
z okoliških vzpetin. Te so v veliki meri zgrajene iz neprepustnih kamnin, zato večina padavinske vode odteče površinsko. Zaradi tega so jo speljali po predoru v bližnjo Drtijščico in napravili dober kilometer pred njenim naravnim izlivom v Radomljo umetni zadrževalnik.
Jezero je torej nekakšen mokri zadrževalnik, ki varuje avtocesto Ljubljana-Maribor pred hudournimi vodami. Okoli jezera je speljana več kot štiri kilometre dolga in urejena makadamska pot, ki pa je v prometnem smislu namenjena le dovozu lastnikov okoliških gozdov. Promet z motornimi vozili za druge udeležence je prepovedan in zaprt z zapornicami, zato je omenjena pot idealno sprehajališče, torej tudi »kolesarišče« in »vozičkališče«. Dostop do jezera je mogoč tudi iz smeri Trnjave in Moravč. Poleg sprehajalcev na svoj račun lahko pridejo tudi ribiči, ljubitelji čolnarjenja pa zaenkrat niso zaželeni, čeprav so imeli na jezeru tudi že tekmo jadralcev v razredu optimist. Na jugozahodnem koncu jezera je drstišče rib. Njegove vodne površine pa so si že prisvojili tudi labodi in race. Poleg krožne ceste je v okolici jezera še nekaj položnih poti in točk, vrednih ogleda. Posebno zanimivi sta vas Gradišče s cerkvijo svete Marjete, nad katero je Gradiški grič (485 m) prvovrstno razgledišče, in okoli dve uri hoda oddaljena Limbarska Gora. Poleti je jezero priljubljen cilj motoristov, ob njem pa so se začeli pojavljati tudi kopalci. Letošnjo zimo je bilo moč na delu jezera nekaj časa tudi drsati, saj je (razen neposredno ob umetnem nasipu) sorazmerno plitko in voda hitro zamrzne. Sicer pa vam na poti ne bo dolgčas, saj boste gotovo srečali kakšnega znanca, če ne drugje v priročnem bifeju na zahodni strani jezera. Tako, na vas je le, da se odločite, kako boste zašpilili klobaso okrog jezera - v smeri urinih kazalcev ali pa v obratni smeri. Obe različici sta precej trzinski, torej bolj »na kamot«...
Gradiško jezero pri Lukovici je kot nalašč za spomladanski vikend, odklop od delovnega vsakdana. (Foto: M.P.)
Spomladi ozeleni še star kol
Letos nam topli spomladanski sončni žarki godijo kot že dolgo ne! Zima je bila sicer s snegom bolj skopa, in še to predvsem kar zadeva trajanje snežne odeje. Količinsko oziroma višinsko pa smo ga lahko videli, okusili ter občutili toliko kot že dolgo ne, in čas je že bil, da ga odnese proč. In z njim vse drugo, kar pritiče temu letnemu času, a pozor, pri tleh je še vedno vlažno in hladno in bo trajalo še vse tja do velike noči, da se bo na tej višini, na kateri mimogrede delujejo tudi naši najmlajši, segrelo na »delovno« temperaturo. Kosovne odpadke in vejevje smo že »popedenali«, posebni odpadki še pridejo na vrsto. Sicer pa pazite - glede na ceno smetarine se nam v Trzinu in okoliških občinah zdi, da nosimo v zabojnike zlatnino! In tako bo vse dotlej, dokler bo lahko minister za okolje vsak, ki »ima 5 minut časa« oziroma je pripadel resor njegovi stranki in je treba torej poiskati »našega« človeka. Pustimo raje pri miru ministra Gregorja (Krpanovega, ki ni rekel nobene...) , saj je v Trzinu in okolici na prelomu prve in druge dekade sušca precej več zanimanja za svetnika Gregorja. Gregorjevo (12. 3.) je namreč drugi postni praznik, za godom štiridesetih mučencev (10. 3.) in sodi v čas prihajajoče pomladi. Sodobniki so vrinili pred ta dva praznika še dan žena (8. 3.), ki se dopolnjuje s kasnejšim materinskim dnem oziroma Marijinim oznanjenjem (25. 3.). Nekaterim se zdi, da je v zadnjem času med obema kar nekakšno tekmovanje, a je skrb povsem odveč. Kolikor je praznikov na račun naših »petvogalnih podpornic«, jih je še vedno premalo. Eh, dragi moji »somučenci«, poglejte resnici v oči in si končno priznajte, kako dolgočasno in nezanimivo bi bilo življenje brez naših antipodnih življenjskih spremljevalk! Že vreme je lep pokazatelj tega. Medtem ko zanima nas predvsem kot fizikalno dogajanje z vsemi spremljajočimi meteorološkimi pojavi (sem spadajo tudi
■
Kje so kolesa? (Foto: T.M) 32 Glasilo občine Trzin
poznopomladanski ženski popki.), je zanje pomembno le v povezavi z vprašanji, kot so kaj, koliko in kako obleči. Kakšen zlobec bi dodal - in še po čem! Ja, takle »mamo«, tu se ne da prav nič pomagati, pa saj tudi ni potrebe. Tako imamo eni in drugi na voljo dovolj»štofa« za spomladansko paberkovanje. Sicer pa upam, da ste si zapomnili, kakšno je bilo vreme na dan mučencev, kajti po ljudski modrosti nas čaka podobno naslednjih 40 dni!
Vrnimo se h Gregorju Velikemu, rojenemu okoli leta 540, ki je bil eden izmed najimenitnejših učenikov in papežev, zato ni čudno, da je tudi »krivec« za praznovanje začetka pomladi. Ko je veljal še stari, julijanski koledar, je godoval prav na dan začetka astronomske pomladi. Z novim, gregorijanskim koledarjem pa so mu pomaknili god za dekado nazaj. V ljudskem mišljenju velja Gregor še vedno za začetnika pomladi. Ponavadi v začetku marca končno le dočakamo tople sapice, sonce dobi na moči, prvi popki (rastlinski, da ne bo pomote) nabreknejo in ptički veselo zažvrgolijo - kot bi se ženili. V resnici počnejo to že kakšen mesec prej, na valentinovo, ki pa smo ga Kranjci čisto »popotrošnili«, zato o njem ne gre izgubljati besed. Vrnimo se h gregorjevemu, saj začno kmetje s tem dnem, če smo natančni okrog tega dne, na polju z oranjem in ostalimi spomladanskimi opravili. Dan se podaljša in obrtnikom ni več potrebno delati ob luči. Prav odtod torejobičaj, doma predvsem na Gorenjskem, da »nesejo v vodo luč«. To simbolizirajo papirnate ladjice in drugi tovrstni ali leseni predmeti oziroma plovila s prižganimi svečkami, ki jih domačini spuščajo po vodi. Menijo namreč, da naj bi voda odnesla neprijetno delo ob slabi luč. Včasih so namesto ladjic spuščali po vodi tudi s smolo oblite oblance. In letos je bila na Gregorjev predvečer še polna luna! Pa se zato vsaj ni bilo treba bati Pšatinega račjega in podobnega življa kot pred leti, ko je bil gripozen in so »gregorčki« celo odpadli. Si mislite, da bi si tovrsten razlog izmislili pred stoletjem ali dvema? Še dlje nazaj bi za to morda dali koga celo na grmado. Mi pa bomo na koncu prispevka, tako kot je v navadi, dali vkup februarsko in zimsko vremensko statistiko. Minuli mesec se je začel zelo deževno in marsikje tudi sneženo, od druge dekade dalje pa je bilo pogosto sončno in brez omembe vrednih padavin. V večjem delu naše dežele je bila povprečna mesečna temperatura zraka precejnad povprečjem. Februarsko trajanje sončnega obsevanja je bilo pri nas nadpovprečno, saj smo zabeležili kar petinski presežek. Precej več padavin od dolgoletnega povprečja so zabeležili na skrajnem severozahodu in severovzhodu Slovenije, drugod le nekaj nad povprečjem. Zaradi njihove omejenosti na prvo dekado v mesecu se zdi, da je bil letošnji februar vremensko sorazmerno prijazen.
Po padavinah smo Trzinci prehiteli vzhodne sosede, nas pa so prehiteli »severnjaki«, saj so dobili onstran Rašiškega hribovja že več kot 100 litrov »februarske« vode na m2. Večina, natančneje kar okrog 80 litrov, je padlo v prvi dekadi februarja. Imeli smo 8 dni s snežno odejo, najvišja (36 cm) je bila 3. 2. dopoldne, a se je že v naslednjih dveh dneh prepolovila. Le en dan se je pojavila megla, v kar 13 dneh pa se je temperatura spustila pod ledišče, pri čemer je prvi dan meseca vztrajala tam kar ves čas (ledeni dan). Najnižjo temperaturo (-8° C) smo izmerili 19. in 20. 2. zjutraj, najvišjo (15° C) pa sredi dne zadnji dan meseca. Glede na dolgoletna povprečja je bila celotna meteorološka zima (december-februar) padavinsko zelo bogata, povprečno topla in premalo sončna. Podpovprečno temperaturo smo zabeležili le na Kredarici. Količina padavin je bila povsod nadpovprečna. V Ratečah je bila to celo druga, v Ljubljani pa peta najbolj namočena zima doslej. Tudi trzinskih 418 litrov padavin pomeni okrog 60-80 % več, kot smo vajeni. Višina snežne odeje je bila nadpovprečna le na Kredarici in v Ratečah. Na Kredarici so v letošnji zimi izmerili drugo najvišjo snežno odejo doslej, v Ratečah pa peto. Ampak vse to je že preteklost, narava se iz dneva v dan bolj prebuja, če jo k temu ne silijo letošnje ne prav visoke temperature, pa naredi svoje vsaj dolžina svetlega dela dne, ki se bo vsak čas izenačila z dolžino temnega in jo v nadaljevanju vse bolj presegala. Že res, da ena lastovka še ne prinese pomladi in je ne naredi tudi en cvet, pa vendarle pravi ljudska modrost, da spomladi še star kol upa na to, da bo ozelenel. Četudi je videti, da sušec ni povsem sušen, se vseeno nehajmo za lastno slabo voljo izgovarjati na vreme -konec koncev je prav to eno redkih, ki ni in ne bo nikoli v recesiji, saj deluje po zdravi (naravni) pameti. Bolj kot Gregor sta za vse v marcu kriva spomladansko prebujanje in občutek toplote, ki zbudi v človeku prek zime nekoliko otopela čustva. Očitno je, da je zdaj res napočil čas za več luči, navkljub temu da se bo še naprej proti večeru prav vsak dan stemnilo vse do nižin.
Trzinčanov Miha,
občinski vremenski svetnik
Padavine marca 2009 in v letu 2008 na izbranih merilnih postajah (v mm oziroma l/m2).
POSTAJA/OBDOBJE	Februar 2009
Domžale	84
Trboje	95
Trzin	96
Grosuplje	100
Ljubljana	102
Moste pri Komendi	111
Podatkovni viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Forum ZEVS, zasebna vremenska postaja Trzin.
ODSEV
v spomin
Franciju Mušiču, Johanovemu Francitu v spomin
Rad je imel Trzin
Rojeval se je nov dan. Rojevala se je pomlad, novo življenje, novo brstenje, a njemu je sonce zašlo. Utonilo je v solzah in bolečini. Zgradili bodo dom starostnikov, a njega ne bo na otvoritvi. Ne bo poslušal, kako bodo zabrneli stroji pri posodabljanju Mengeške ceste. A dom bodo zgradili tudi po njegovi zaslugi in Mengeška bo dobila pločnik tudi zaradi njegovega truda. Še veliko stvari se bo zgodilo v Trzinu, za katere je pripravljal načrte, zbiral dovoljenja, soglasja, denar. Nič koliko ur je žrtvoval za nove pridobitve Trzina, za lepše življenje v našem kraju. Nešteto uspehov, delovnih zmag in dosežkov je nanizal v svojem življenju, a najvidnejše sledi je zapustil v Trzinu. Deloval je na nešteto področjih, v najrazličnejših organizacijah in povsod se je prebijal v ospredje. Ni maral polovičarstva, hotel je dosežke, izboljšave in za to ni varčeval moči. Sebi ni prizanašal, rad se je žrtvoval, saj je imel vizijo. Pomagal je pri nastajanju in vodenju trzinske krajevne skupnosti, bil je pobudnik
•	Rojen 1936 v Trzinu, izučen livar;
•	1960/61- končal takratno šolo za vodilne kadre;
•	1960 - po očetu prevzel obrt čiščenja stekla in se aktivno včlanil v dejavnosti obrti in zaposlenih v njej;
•	1962 - postal podpredsednik Odbora za obrt pri Gospodarski zbornici Slovenije;
•	1966 - izvoljen za odbornika občine Domžale v Zboru združenega dela s področja obrti;
•	1966 - postal predsednik Odbora za obrt pri občinski skupščini Domžale;
•	1969 - izvoljen za delegata v Zboru združenega dela Slovenije in postal vodja delegacije za 21 občin s sedežem v Domžalah;
•	1972 - izvoljen v Stalno konferenco mest takratne SFRJ za področje obrti, postal član odbora za malo gospodarstvo kot predstavnik Slovenije v Be-
širjenja Trzina z novim naseljem, tudi trzinska obrtno-industrijska cona se je rodila pod njegovim vodstvom. Brez njegovega prizadevanja, poznanstev in znanja Trzin cone ne bi imel, in cona bo ostala njegov trajni spomenik. Ko je zaživela mlada trzinska občina, je s svojimi izkušnjami, poznavanjem in še zlasti z ljubeznijo do svojega domačega kraja hitel tlakovati svetlejšo trzinsko prihodnost. Rad je imel Trzin, Trzince in Trzinčane, in to mu je dajalo moč. Prizadevno in uspešno je deloval tudi v Domžalah in na državni ravni. Bil je eden redkih trzinskih
ogradu;
•	ves ta čas je bil odbornik v občini Domžale, 4 leta član družbeno političnega zbora občine Domžale, v Izvršnem svetu občine Domžale je bil zadolžen za področje obrti;
•	1973 - bil v Združenem delu Slovenije imenovan v Iniciativni odbor za ustanovitev Sklada za izobraževanja delavcev v obrti;
•	1986 - kot predsednik Sklada za stavbna zemljišča postal vodja projektne skupine Odbora za obrt občine Domžale z nalogo zasnovati in urediti Industrijsko obrtno cono Trzin. Vodja te skupine je bil vse do otvoritve IOC Trzin leta 1991;
•	1987 - postal predsednik Sklada za izobraževanje delavcev, zaposlenih v obrti v občini Domžale;
•	1998 - Prvi predsednik OO LDS Trzin;
•	1989 - postal prvi predsednik Koordinacije skladov Slovenije za izobraževanje delavcev za-
parlamentarcev, še zlasti vidno sled pa je pustil tudi s svojim delom med obrtniki, podjetniki. Kot sin enega od začetnikov značilne trzinske dejavnosti iz polpretekle dobe, čistilca oken, je tudi sam kmalu okušal kruh »šipepucarjev«, a on je gledal naprej in ustanovil je svoje čistilno podjetje. Čeprav prejšnji družbeni sistem sprva ni bil najbolj naklonjen zasebništvu, si je Franci na vso moč prizadeval, da bi tudi obrtnikom priznavali enakovreden položaj v družbi. Njegova prizadevanja so bila uspešna in kmalu je bil med vodilnimi v obrtniški zvezi. Spoznal je, da predvsem znanje lahko zasebnikom zagotovi uspeh in varnost, zato je pri svojem delu posebno skrb namenjal prizadevanjem za izobraževanje v podjetništvu. Za zasluge na tem področju je prejel številna najvišja priznanja. Bil je zavzet družbenopolitičen delavec, s svojo sposobnostjo je precej prispeval k življenju takratne trzinske pa tudi občinske partijske in borčevske organizacije, deloval pa je tudi na kulturnem področju, saj je vrsto let vodil trzinsko kulturno društvo Franca Kotarja. V prostem času se je rad predajal tudi življenju v naravi. Bil je zaprisežen lovec, tudi dolgoleten predsednik lovske družine
poslenih pri obrtnikih;
•	15.5. 1998 - na prvi slavnostni akademiji ob krajevnem prazniku KS Trzin prejme naziv prvega častnega krajana Trzina
•	1986-1994 - bil podpredsednik Obrtnega združenja v Domžalah in potem opravljal isto funkcijo pri Obrtni zbornici Domžale;
•	1994 - postal ustanovni član združenja OGISTTA;
•	1997 - postal član Upravnega odbora Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije-GIZ;
•	15.5.2001 - na 3. slavnostni akademiji ob občinskem prazniku prejme priznanje občine za dotedanje delo;
•	2001 - v okviru ZDODS-GIZ postal predsednik regijskega odbora Osrednja Slovenija XIII;
•	2002 - bil ponovno izvoljen v upravni odbor ZDODS-GIZ;
•	2002 - bil izvoljen za občinskega svetnika Občine Trzin;
na Dolenjskem, a pri tem se je zavedal vloge lovcev, ki morajo v naravi, tam, kjer naravna selekcija odpove, odigrati vlogo selektorjev. Ni lovil zaradi trofej, ampak je poskušal pomagati naravi ohranjati krhko ravnovesje. Tudi sam je gojil divjad, in še zlasti je bil ponosen na svojo pisano jato prelepih eksotičnih fazanov, ki jih je gojil na pobočjih Krvavca. Posebno skrb in ljubezen pa je Franci posvečal svoji družini, svojim najbližjim. Bil je dober človek, mož, ki je znal tudi prisluhniti, se pogovoriti in iskati najboljše rešitve. Prav zato za njim ostaja praznina. Ko v gozdu pade trepetlika, njeno mesto kmalu zarastejo druga drevesa, ko se izruje hrast, pa praznina še dolgo priča o njegovi nekdanji mogočnosti. Takšno praznino bomo čutili tudi v naši občini. A Franci nam je pustil bogato zapuščino, še zlasti pomemben pa je njegov napotek, da moramo iti naprejv prizadevanjih za še lepše, boljše življenje v našem kraju, in da ovire, ki nam bodo zastirale pot, ne bodo nepremagljive, če bomo za naš kraj delali z ljubeznijo, kot je to znal Franci.
Francijevi družini in njegovim najbližjim ob tej priliki izrekamo iskreno sožalje.
Miro Štebe
•	2002 - vodil KVIAZ Občine Trzin;
•	2005 - postal podžupan Občine Trzin;
Za vse svoje delo in aktivnosti v občinski politiki in gospodarskih obrtnih združenjih je prejel naslednja visoka državna in občinska priznanja:
•	ORDEN ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO ZA DELO
•	BRONASTO SREBRNO IN ZLATO OBČINSKO PRIZNANJE ZA DELO
•	REPUBLIŠKO PLAKETO SINDIKATA
•	STATUO OBRTNE ZBORNICE DOMŽALE
•	POSEBNO PRIZNANJE KOORDINACIJE SKLADOV ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI OBRTNIKIH
•	PRIZNANJE OBRTNE ZBORNICE SLOVENIJE OB 35 LETNICI DELOVANJA
•	ZLATA PLAKETA USTANOVNEMU ČLANU OB 10 LETNICI DELOVANJA ZDODS-GIZ
•	POSEBNO PRIZNANJE OBČINE TRZIN ZA 65 LET
•	ČASTNI KRAJAN TRZINA
Nekaj poudarkov iz življenja Francija Mušiča
V spomin, napovednik
V spomin
Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine.
Za vedno
se je poslovil od nas naš
Franc Mušič
ustanovitelj in dolgoletni predsednik IO OO LDS Trzin. Od njega smo se poslovili v petek, 13. marca 2009, na mengeškem pokopališču.
Občinski odbor LDS Trzin
Spomin - edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
(Jimenez)
Mineva leto, odkar nas je po težki bolezni zapustila draga žena, mama, babica in sestra
Danica Pirc.
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, postojite na njenem preranem grobu in ohranjate spomin nanjo.
Vsi njeni
Napovednik dogodkov v Trzinu:
31.3. ob 19.00	Zbor članov in pregledna razstava TD Kanja 1999-2009	CIH
4.4. ob 20.00	Vinko Moderndorfer: Traverstitska svatba, komedija Pionirski dom, CKM - skupina Stvorek	KUD Franca Kotarja
9.4. ob 19.00	10-letnica ustanovitve TD - slovestnost s kulturnim programom in podelitvijo zahval	KUD
11.4. ob 17.00	Lutkovno gledališče Jože Pengov: Železna gora, lutkovna predstava	KUD Franca Kotarja
april		
OŠ 16.30	Predpraznične delavnice - TD, DPM	
9. in 10. maj
X. Florijanov sejem /Florijanova nedelja/
Ljubljanska c. na območju T3
Steklina po svetu in pri nas
Steklina je neozdravljiva bolezen, za katero obolijo vse toplokrvne živali in ljudje ter jo poznamo že tisočletja. Zaradi te bolezni po svetu vsako leto po nepotrebnem umre okoli 55.000 ljudi, med njimi zelo veliko otrok. Steklina se prenaša zlasti z ugrizom bolne živali, nevarnost okužbe pa je tudi stik s slino bolne živali, ki pride na poškodovano kožo ali sluznico.
Ko se razvijejo živčni znaki bolezni, se steklina neizogibno zaključi s smrtjo živali ali človeka.
Cepljenje proti steklini je ključni del zdravstvenega varstva domačih živali, pa tudi edini in najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju stekline. Pomembnost preprečevanja z izvajanjem preventivnih cepljenj proti steklini tako pri domačih kot tudi pri divjih živalih, je glavni cilj svetovnega dneva boja proti steklini, ki je namenjen izboljšanju osveščenosti in razumevanju pomembnosti preprečevanja stekline. Za svetovni dan boja proti steklini je določen 28. september. Tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale, d.o.o., izvedli terensko cepljenje proti steklini, zato vas obveščamo o
razporedu cepljenja v občinskem glasilu. V preteklem letu je število primerov stekline znova naraslo. Steklina je bila ugotovljena pri 54 lisicah, poleg tega pa po daljšem času
tudi pri domačih živalih: enem necepljenem psu in kobili. Samo redno in pravočasno vsakoletno cepljenje nudi učinkovito zaščito vašemu štirinožcu!
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o., Cesta talcev 10, 1230 Domžale Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini v občini Trzin.
Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini
Dne: TOREK , 24. 03. 2009
14.00 - 15.00 Trzin, pri Ivanu Keclju, Mengeška 19 15.15 - 16.00 novi Trzin, pri PD Onger, Ul.Rašiške čete 4 Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter na mestih v rednem cepljenju. Dne: ČETRTEK, 26. 03. 2009 Ob 15.00 uri Trzin Ob 15.30 uri novi Trzin Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov, KER BODO ZAMENJANE S POTNIM LISTOM.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom. S SEBOJ PRINESITE NAPISANO EMŠO ŠTEVILKO LASTNIKA PSA. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik od 7. do 12. in od 17. do 18. ure, ter v sobotah od 7. do - 9. ure. Stroški cepljenja znašajo 34.89 EUR.
S Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Zima se počasi poslavlja, bliža se pomlad in tik pred vrati je 15. marec, ko se po Zakonu o varnosti cestnega prometa izteče obdobje obvezne uporabe zimske opreme.
Spomnimo: pozimi, ko so vremenske razmere spremenjene, moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega, pa tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti.
Zakon o varnosti cestnega prometa določa v 114. Členu, da morajo biti motorna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo in določa, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo, predpisano zimsko opremo.
Vožnje z zimskimi pnevmatikami vam v letnih razmerah ne priporočamo. S tem se poveča poraba goriva, spremenijo se vozne lastnosti, težave lahko nastopijo pri zaviranju, povrhu vsega
Poslovni sistem Mercator, d.d.. Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolna slika. Promocijsko besedilo.
pa delate škodo sebi, saj se pnevmatike v letnih razmerah hitreje obrabijo.
Na pomlad in na spremenjene vozne razmere so se ustrezno pripravili tudi v Mercator Centru tehnike in gradnje v Črnučah, kjer ponujajo letne pnevmatike proizvajalcev Sava, Fulda in Goodyear. Na voljo je več modelov letnih pnevmatik različnih cenovnih razredov. Če v razpredelnici ne boste našli pnevmatik, ki bi ustrezale vašemu jeklenemu konjičku, lahko ostale dimenzije omenjenih blagovnih znamk posebej za vas naročijo in dobavijo v najkrajšem času.
Akcijska ponudba letnih pnevmatik velja od 12. marca do 30. aprila 2009. Omeniti velja še zelo ugodne cene pnevmatik. Tako so akcijske cene znižane za 35 odstotkov, pri plačilu s kartico Mercator Pika pa vam odobrijo še dodatni 3-odstotni popust.
S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudijo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjerje najnižji znesek obroka 40 evrov.

lercatorPika
Zbirajte lepe trenutke

« - ^ ' li ■	U j itd/j,	- - ^
Center tehnike iniBrađnje Črnuče
Pdť^lejmisču 32, Ljubljana - ČiffBfe, tel.: 01 61 00	.-
tu- ť*
TNE
T/V
MATIKE

kcijska ponadbatetnih pnevma&kvelja odl2.3tdo 30.4. 2009 v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudo.
*egffe ťEhe smďlnižali za 35 %
>ri nakupu s kartico Mercator Pika, vam ob nakupu letnih
Pri nakupu s kartico Mercator Pika, vam ob nakupu letnih
pnevmatik priznavamo še dodatrfîM%) popust
S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjerje najnižji znesek obroka 40 EUR. I
24
godnost
do	U
obrokov
brez stroškov in obresti*
Nakupi s kartico Mercator Pika in zbrane pike vam še hitreje prinesejo dodatni 3 do 6 odstotni popust na vso ponudbo.
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolna slika.

lercatorPika
Zbirajte lepe trenutke
Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika
Mercator Pika vam nudi prodajo blaga na obroke brez obresti in drugih stroškov!
Pogoj: Veljavna plačilna Mercator Pika kartica. Znesek obroka mora biti v okviru mesečnega limita na kartici. Bonitete pike prejme imetnik kartice samo za znesek prvega obroka, ki mora biti enak ali večji naslednjim obrokom.
•	najnižji skupni znesek nakupaje 100 EUR
•	najnižji znesek obroka je 20 EUR
•	največje število obrokov je 12
Izkoristite dodatne ugodnosti v prodajalnah Mercator Tehnika, Gradnja in Pohištvo.
3%
popusta
od 400 do 2.000 EUR
5%
popusta
nad 2.000 EUR
Navedena popusta veljata tudi ob obročnem plačevanju do 12 obrokov.
Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika.
Izkoristite ugodne pogoje KREDITIRANJA od 12 - 24 obrokov
S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje
nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov znesek obroka 40 EUR.
kjer je najnižji znesek obroka 40 EUR. Pogodbo za obročno odplačevanje nad 12 obrokov lahko sklenejo imetniki, ki s kartico Mercator Pika poslujejo vsaj 4 mesece (od izdaje kartice) in imajo v sistemu knjiženo poravnavo obveznosti.
Ponudba velja v izbranih prodajalnah Mercator Tehnike, Gradnje in Pohištva, ki imajo možnost avtomatskega izpisa kreditne pogodbe. Ob plačilu nad 12 in do največ 24 obrokov, vrednostni popusti (3 % popust ob nakupu od 400 do 2.000 EUR in 5 % popust ob nakupu nad 2.000 EUR) ne veljajo.
Izkoristite možnost nakupa blaga na odloženo plačilo tudi preko bančne aplikacije BanKredit (Nova KBM, d.d., Maribor).
Za dodatne informacije se obrnite na zaposlene v prodajalni.
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www. mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080.
'4.
Mercator Pika
Zbirajte lepe trenutke
Ščetka na vroči zrak BaByliss 2735E
za sušenje in oblikovanje las, enostavna za uporabo, lase lahko posušite in istočasno oblikujete pričesko; nastavki: vrtljiva keramična ščetka; v dve smeri/ 2 hitrosti; s tem si enostavno oblikujete pričesko, premer 50 mm, manjša ščetinasta ščetka za krajše lase - premer 20 mm, ščetka s keramičnimi zobci za sušenje in istočasno ravnanje las, 4 stopnje intezivnosti, difuzor za sproščeno pričesko, moč 1.000 W, ionska tehnologija - zmanjšuje statiko las, 2 hitrosti/temperature; tipka za hladen zrak - zaščitni filter pred umazanijo - vrtljiv kabel, kvalitetena torbica za shranjevanje Redna cena: 69,99 eur Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
48,99 EUR
BaByliss
•'PARIS
Ponudba velja v HM Mercator
in prodajalnah M Tehnika 5 tovrstno ponudbo v času od 5. 3. do 31. 3. 2009.
Sesalnik Gorenje
VCK 2000 EA0TB
Redna cena: 139,90 eur
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
89,54 EUR
t
Pralni stroj Bosch WAA20162BY
elektronski programator, mogljivost pranja 5 kg, vrtljaji ožemanja 1000/600 o/min, večkratna zaščita proti izlivu vode, enostavna izbira programov, posebni programi, led prikaz poteka programov, Aqua spar sistem, Fuzzy količinska avtomatika, zaznavanje pene, kontrola neuravnoteženosti bobna, velika vrata 30cm odprtina, poraba el. energije 0,85 kWh, poraba vode 411, trajanje pranja 175 min, energijski razred A+, učinkovitost pranja A, učinkovitost ožemanja C.dim. v/š/g: 85x60x56cm Redna cena: 412,70 eur Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
280,63 EUR
Ponudba veija v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 5. 3. do 31. 3. 2009.
LM