< 48 > Vzpomlad je prišla! Bilo je, ni še davno tega, da sem sedel ves dan se svojim tovarišem v za-duhlej sobi in gledal na obuebje, ki je bilo prepreženo se sivimi oblaki-N"i se hotelo pokazati Ijubo solnčeee, da bi razvedrilo mojo dušo, ki je tako zelo hrepenela po zlatih solnčnih dnevih. Moj tovariš je bil tudi, kakor jaz, ves za-mišljen v tisti pusti eas. Polagoma pa se zamisli, jame brskati po knjigi in ne govori nieesar. Ako bi ga bil pa opazoval, videl bi bil, da je to njegovo molčanje nekako preraišljeuo in da me lioee najbrže s čim izoenaditi. V resnici je bilo tako. V jednej roki je imel koledar v drngej pa uro. Na hip mi zaupije z veselitn glasom: ,,Vzpomlad je prišla! Stopila je v tera trenotku mej nas, glej tu v knjigi zaznamovane minute in sekunde njenega prihoda." Ne vem, s čini bi me bil bolj iznenadil moj tovariš. kakor me je s tem. Zato inn pravim: ..Pustiva zadublo sobo in pojdiva ven, da pozdraviva novo vzpomlad!" Sla sva toraj na najbolj prisojno stran, kjer je najprej izginil nadležni sneg, da bi ondu morda dobila prvencev vesele vzpomladi — snežnobelih zvonžkov. Nisva se motila. Našla sva Ijubljencev svojih. ki so v lahnera vetričn majali bele svoje glavice, kakor bi nama hoteli reei: prišla je naša kraljica — ljuba vzpomlad! V7 najino srce pa so doneli njihovi glasovi tako Ijubeznivo, kakor lahen spomiu vzpomladi najinega življenja — nežne mladosti. Da, da, prav si govoril, tovariš moj, ko si ta nežni cvet pozdravljal z bese-dami: Najprva ei mi cvetka ti, Najlepša si mi evetka ti Kar jili vzpomlad rodila, V vzpomladnej svojej dobi, Kako obrazee tvoj budi Spomin minolih, zlatib dnij Veselja mi Sutila! Se v tebi mi vpodobi. Najljubša si mi cvetka ti, Oj cvetka snežnobela, Saj v tebi se mi zrcali Mlad6stna d6ba cela. M. Š.