Pottnlna pavftallram Leto f., štev. 38. V LJubljani, sreda dne 6. oktobra f920. Posamezna štev. 60 Vilt« fchaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno....... 15 > za zased, ozemlje . 300 „ ca inozemstvo . . 400 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Uredništvo: Miklošičeva cesta St. 160. Telefon št 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št. & Telefon št 36. Račun kr. pošt ček urada štev. 11.842. Radibalsba boncepcija. Ljubljana, 5. oktobra. Ugotovili smo že, da je edina stranka, ki je znala postaviti resen avtonomističen program JDS. Druge stranke ali molčijo ali se po svojih listih izgubljajo v plitvih filozof-sko-ustavopravnih razimotrivanjih ah pa kakor SLS jadrao pregrupi-rajo svoje čete, ker se dosedanja njihova taktika ni obnesla in tudi pri nas že znajo ljudje ločiti dema gogične fraze od stvarnih premišljenih predlogov. JDS je imela pri svojem delu za narod in državo že opetovano to srečo, da je prišla med dva ognja. Slovenski klerikalci so nas krstili za beograjske sluge, srbski radikalci pa nas grdijo, da smo zaščitniki avstrijskega duha v našem javnem življenju. Tako se demokratska stranka bije vedno na dveh frontah. Bije se dobro in zmagala bo tudi v bitki za dobro in pametno ustavo Jugoslavije. V tem boju pa razmeroma mala 5LS ni niti glavni nasprotnik. Opas-nejši so njeni zavezniki srbski radikalci. Odkar se je vrnil g. Pašič v domovino, postaja srbska radikalna stranka odločnejša in jasnejša v svojih ustavopravnih nazorih. Gosp. Pašič, ki je še ob povratku v mlado Jugoslavijo, v decembru 1918., poznal le Srbe, pravoslavne, -musli roanske in kaitoliške vere, je star mož. On se ne bo več naučil gledati na naše narodno vprašanje z drugega, nego velikosrbskega stališča. To mu niti toliko ne zamerimo. Toda njegovi nazori so opasni, ker grozijo postati volilni program velike stranke, srbske radikalne stran ke, ki je tem silnejša, ker se opira na klerikalne in narodnoklubaške zaveznike. Pašičeva koncepcija za našo novo državno ureditev je dvojna. Poglavar srbske radikalne stranke zahteva za našo državo uvedbo popolnega centralizma po vzorcu Francije, kjer je Pariz duša, glava, moč in blagajna. Ako pa je to neizpelji-vo, potem hoče Pašič združiti vse srbske pokrajine v eno celoto, hrvatskemu in slovenskemu delu države pa pušča svobodo notranje ureditve — velikosrbske koncepcije po nemškem vzorcu. Oboje pomeni največjo nevarnost za zdrav razvoj vsega na šega naroda in njegove države. Demokratska stranka, ki se bori proti federalistično-separatističnim stremljenjem SLS in Narodnega kluba se s tem bori proti velikosrbski koncepciji naše države. V tem položaju moramo s tem večjo opreznostjo motriti razne previdne poskuse iz srbskih radikalnih krogov, ki merijo na to, da bi radikalci pri nas in na Hrvatskem dobili vsaj košček svojega terena. 2e nekaj tednov sem se šušlja po Beogradu in v nekem zagrebškem listu smo Stali celo konkretne podatke, da delujejo pri nas na Slovenskem in Hrvatskem pod raznimi krinkami tajile radikalne sile. Največja želja bi se radikal-cem izpolnila, ako bi slovenski in hrvatski del našega naroda odposlal v ustavotvorno skupščino vsaj par mož, ki bi se podali pod radikalsko zaščito. Mi si ne moremo predstavljati moderno in napredno čutečega [Jugoslovana kot pristaša radikalske politike in radikalske stranke in menimo, da bodo vsi poskusi ustvariti pri nas ali na Hrvatskem prijatelje in podpornike gospoda Protiča, ako res obstojajo, ostali zaman, pa naj se pojavljajo pod katerokoli firmo. Plebiscit v coni B 31. okt. Dokaz da Je položaj za Avstrijo izgubljen. Celovec, 5. oktobra. Plebiscitna komisija je po današnji svoji seji, ki je trajala od 11. do 13. ure sklenila, da se vršiglasovanje v coni B dne 31. oktobra.Ta sklep je velezna-čilen za presojo položajo v coni A. Ker se ima po mirovni pogodbi vršiti glasovanje v coni B le v tem slučaju, ako se cona A odloči za Jugoslavijo, je jasno, da plebiscitna komisija računa z vso sigurnostjo na ugoden i zid nedeljskega glasovanja v coni A za Jugoslavijo. Dunaj, 5. oktobra. (Izvirno) „Politische Korrespondenz" jaylja da je veleposlaniška konferenca odklonila predlog avstrijske vlade glede zasedanja koroškega glasovalnega ozemlja po mednarodnih četah. V vprašanju zasedenja z nevtralnimi četami še ni padla odločitev. Avstrijski državni urad za zunanje zadeve je danes naročil avstrijskemu poslaniku v Parizu, naj nujno obnovi prošnjo za odposlanje mednarodnih ali nevtralnih čet v koroško glasovalno ozemlje in oriše velepo-slaniški konferenci „dejanski" položaj. Velikovec, 5. oktobra. V velikov škem okraju slepijo nasprotniki Slovence, da morajo od zelene glasovnice odtrgati košček in ga vzeti s seboj, češ da bodo dobili za vsak košček plačilo. S tem hočejo uničiti ve Ijavnost naših glasov. Plebiscitna komisija ničesar ne vidi, kar uganjaj nasprotniki. Velikovec, 5. oktobra. Italijanski polkovnik Navarini je snoči odšel iz Pliberka. Ostal je tam tako dolgo, dp ie mogel še celo kopo reklamacij rešiti pristransko !Nemcem v prid Ravnotako samovoljno rešuje itali janski major Botti v Velikovcu nemške nepodprte reklamacije ugodno, uradna dokazila in slovenske rekla macije pa zavrača. Nemške reklamacije rešuje celo na podlagi privatnih nemških priporočil. Razburjenje slovenskega prebivalstva proti majoru Botti ju vsled tega silno narašča, akoravno je jasno, da nobena volilna sleparija re more pokvariti zmagovalnega razpoloženja. Program naše delegacije za jadransko konferenco. Pariz, 5. oktobra. Jugoslovanski poslanik v Rimu je izjavil, da se bodo pogajanja med Jugoslavijo in Italijo o jadranskem vprašanju pričela 28. t m. v Benetkah. Zagreb, 5. oktobra. Današnji „Ob-zor" javlja iz Beograda, da trdijo politični krogi v Beogradu, ki so blizu vlade, da naša delegacija ne. bo odstopila od minimalnih zahtev, če bi italijanska vlada zavlačevala sporazum in če bi hotela razpravljati o stvareh, za katere konferencd ni merodajna, posebno če bo stavila pogoje ki žalijo narodno in državno pravo Jugoslovanov, bodo naši delegati prekinili pogajanja. Vlada in parlament sta v tem pogledu v popolnem soglasju. Zagreb, 5. oktobra. „Novosti" javljajo iz Beograda, da je bila za včeraj določena seja ministrskega sveta, na kateri bi se bik) imelo razpravljati izključno samo o jadranskem vprašanju. Seja pa se je od-godila, ker so nastopile razne ovire, in tako ministrski svet še ni kon-čnoveljavno sklepal o direktivah našim delegatom za pogajanja z Italijo. Nekaj dni že razpravlja vlada o spomenici Andrije Radoviča. Z me-rodajnih strani doznavajo, da bomo dosegli sporazum z Italijo najpozneje do druge polovice tega meseca, ker bodo pogajanja trajala samo nekaj dni. Zagreb, 5. oktobra. „Riječ" javlja iz Beograda. Italijanska vlada zavlačuje pogajanja, ker želi počakat zultatov plebiscita na Koroškem. Od rezultatov plebiscita je odvisno, kako bo nastopala Italija pri pogajanjih. Ugoden potek mirovnih pogajanj v Rigi. Varšava, 5. oktobra. (Izv.) Včeraj je prispel iz Rige semkaj posebni kurir poljske mirovne delegacije z odgovorom na predlog ruskega delegata Joffe-a. Poljska bo zahtevala strogo izvedbo posameznih točk. Podpredsednik vlade Daszinsky se je ravnokar vrnil iz glavnega stana, kjer se je s Pilsudskim definitivno dogovoril glede vsebine mirovne pogodbe v Rigi. V njegovi navzočnosti so se vršili dve seji ministrskega sveta. Jutri odpotuje zunanji minister grof Sapieha v glavni stan, da konferira s Pilsudskim. Ni izključeno, da odpotuje skupno s Sapieho tudi Dašinski na mirovno konferenco v Ri-go. Sklenitev miru med Rusijo in Poljsko se pričakuje za prihodnji teden. Varšava, 3. oktobra. Časnikarji, ki so se včeraj vrnili iz Rige, zatrjujejo, da bo premirje podpisano okoli 15. oktobra. London, 5. oktobra. (Izv.) „Times" javljajo: Veliki moskovski sovjet se je proglasil v permanenci in vsled slabih' poročil s fronte pooblastil sovjetske delegate v Rigi, naj z nadalnjim popuščanjem pospešijo sklenitev premirja Varšava, 5. oktobra. (Izv.) Kore-spondent „Kurirja Poranega" poroča iz zanesljivega vira, da deluje Anglija na to, da bi se rusko-poljska mirovna konferenca premestila v London. Poljska in Litvanska. Pariz, 5. oktobra. Iz Varšave poročajo, da so Poljaki in Litvanci sklenili premirje. Po angleških vesteh se te informacije netočne ter.je narobe prišlo med poljskimi in litvansltimi četa-! mi do novih bojev, i Dogodki v Italiji. Rim, 5. oktobra. (Izvirno). Mani-ja zasedanja je prešla sedaj tudi že na Sicilijo. Okoli 2000 poljedelskih delavcev, večinoma veterani in pristaši klerikalne stranke, so zasedli vsa veleposestva v Alcanu v provinci Trapani. Zasedba sama se je izvršila po srednjeveških običajih z zastavami in na konjih pod vodstvom nekega meniha, ki je nastopal kakor kak novodobni Mesija. Zurich, 5. oktobra. (Izvirno). Kakor poroča „Popolo d'Italia" iz Neaplja je okoli 2000 poljedelskih delavcev iz Sante Marije, Capijein Vettere zasedlo vse domene v Car-dignano. Irsko vprašanje. London. 5. oktobra. Po poročilih iz Dublina in v Gorku v noči od sobote na nedeljo zopet napadli stražnike ter enega ubili. V Belfastu so sinfajnovci težko poškodovali stotnika, ki se je vračal od sodne obravnave s sodišča. Amsterdam, 5. oktobra. „Times" objavljajo pismo bivšega ministrskega predsednika Asquitha, ki se zavzema za to da se Ircem dovoli dominion ho-merule. Washington, 5. oktobra. Cox, predsedniški kandidat demokratske stranke je je izrazil v govoru nado, da bo kmalu prišel čas, ko dobi Irska svojo neodvisnost. London, 4. oktobra. Ponoči na 3. L m. je bila policija v Corku zopet napadena, pri čemer je bil en policijski uradnik ubit in štirje ranjeni. Podobna poročila prihajajo iz Dublina. V grofiji Cork so ustavili vlak z vojaškim materijalom in za optenili. Stambuliski na potovanju. Sofija, 5. oktobra. (Izvir.) ,,Pre-porec" javlja, da odpotuje mi- i -trski predsednik Stambuliski 5. oktobra iz Sofije v Pariz in London. Med-potoma bo obiskal tudi Prago, Beograd in Bukarcšt. Kakor javlja beograjska „Politika", se bo Stambulin ski že na potu v Pariz za 2 dni usta vil v Beogradu. Prišel bo tjakaj neuradno, da se odpočije in da se po privatnih razgovorih informira o razpoloženju beogradskih političnih krogov. Praga, 5. oktobra. (Izvirno.) Povodom prihoda bolgarskega ministr skega predsednika Stambuliskega se v čeških listih množijo glasovi o potrebi obnovitve starega češko-bolgar-skega prijateljstva. „Venkov" objavlja danes uvodnik iz peresa bolgarskega trgovinskega ministra Daska-lova o ciljih in želiah bolgarske po, lirike. Daskalov povdarja, da je Bolgarija danes povsem druga nego je bila pred prelomom. Ona hoče predvsem mir. Resno ji je pri srcu, da doseže prijateljsko sožitje z Jugoslovani, kakor stremi za tem, da živi v dobrih odnošajih z vsemi sosedi. Srčno si želi sodelovanja s Čehi na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. S pomočjo Čehov upa Bolgarija obnoviti svoje zveze z ostalimi slovanskimi brati. — Prihodu Stambuliskega pripisujejo češki politični krogi velik pomen. Rusi na umiku. Varšava, 5. oktobra. Boljševiki se umikajo na vsej črti v veliksm neredu. Poljaki so zasedli Baranoviče, Lido, Slonim in Pinsk in ujeli zadnje dni skupno z ukrajinskimi četami okoli 25.000 Rusov. Moskva, 5. oktobra. (Izv.) Frontno poročilo od dne 4. oktobra: V ozemlju Novega Grodeka se naše čete umikajo dalje po načrtu vzhodno Njemena. Varšava, 5. oktobra. Frontno poročilo z dne 4. t m.: Sprednje čete naše severne zasledovalne armade so dne 3. oktobra prekoračile črto Njemen. Po zmagovitih bojih so poznanjski oddelki dosegli Nosvin in Kleck. Skupina v Polesju je dosegla Baranoviče. Na jugu je položaj neizpremenjen. Berlin, 5. oktobra. Iz Moskve javljajo: Brezžična brzojavka, naslovljena: Vsem, poroča vsefuski centralni izvrševalni odbor je sprejel nastopni sklep: 1.) Od vseh delajo-čih ruskih kmetov se zahteva popolna oddaja živil brez upora. 2.) Dela za pripravo živil se morajo v najkrajšem času končati. 3.) K delu za preskrbo se morajo pritegniti najboljše moS. 4.) Dela za pre-krbo so istega pomena, kakor dela pri transportih. Brzojavka pozivlje na koncu rusko delavstvo, naj se pokorijo klicu vrhovnega organa in naj zberejo vse moči za boj proti lakoti. London, 5. oktobra. „Manchester Guardian" poroča iz Rige, da se po vsej Rusiji širi gibanje proti sovje-tom. Prebivalstvo je izgubilo ves interes za vojno proti Poljski, ki je bila izprva popularna. Praga, 5. oktobra. „Narodni Listy" poročajo po vesteh iz Sebastopola o tajni naredbi iz Moskve, ki poživlja boljševiške agente, naj metodično poizkušajo kompromitirati Wranglove, ukrajinske in poljske čete in da organizirajo pogrome, za katere naj bi se obtožil razred intelektualcev in delavcev. Razen tega morajo ti agenti vstopati v protiboljševiške vojske in v njih nagovarjati vojake za pledjenje in terorizem. Pred burjo v Indiji. London, 5. oktobra. (Izvirno.) Iz Indije prihajajoče vesti so jako vznemirljive. V Bombaju in v nekaterih drugih okrožjih je položaj že par dni jako opasen. Vsled stavke v plinarna" je mesto brez luči. Postni in brzojavni nastavljenci stavkajo že več tednov, vsled česar trgovina močno trpi. Med stavkujočimi in policijo je prišlo že ponovno, do spopadov. Volilno gibanje. Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Iz vseh krajev države prihajajo vesti o vedno živahnejšem volilnem gibanju. Vse stranke pripravljajo kandidatne liste. Radikalci se trudijo, da ustvarijo med strankami Parlamentarne zajednice sporazum, tako da bi konzervativni blok nastopil tudi v novem parlamentu kot jednota. Posebno forsirajo spo--azum med Hrvatsko zajednico in klerikalci, ki bi nudil garancijo, da se ti dve grupi na Hrvatskem ne boste pobijali pri volitvah. Zajedničarji so pripravljeni, pri klerikalcih je bilo z ozirom na dejstvo, da so mnogi voditelji Hrvatske zajednice znani kot fra-mazoni, opažati nekako obotavljanje, izgleda pa, da so pomisleki že premagani in da pride do volilne koalicije katoliško-framasonske. Kakor znano, so tudi mnogi radikalci postali framaso-ni. — Demokrati skušajo proti reakciji postaviti povsodi enotno napredno jugoslovansko fronto. Zdi se, da se jim bo to na Hrvatskem in v Banatu tudi posrečilo. Volilna agitacija je zlasti v Srbiji že v polnem toku. Izgledi so tam za demokrate prav lepi. Profesorska skupttina v Beogradu. Beograd, 5. oktobra. (Izvirno.) Danes dopoldne je začela tu profesorska skupščina, ki bo trajala tri dni. Svoje delegate so odposlala profesorska društva iz Bosne, Dalmacije in Slovenije. Slovensko profesorsko društvo zastopata ravnatelja V ajda in Bevk. Hrvatsko profesorsko društvo ni poslalo svojih delegatov, pač pa so navzoči disidentje teea društva, ki imajo večino med hrvatskimi profesorji. Skupščine se je udeležil tudi minister za prosveto Pribičevic. Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj Svelolik Štefanovih za podpredsednika Zivanovic. Tudi komunisti so postavili svojo predsedstveno listo, ki pa je dobila le malo glasov. Danes jo bilo sklenjeno, da se ustanovi jednot-no društvo za celo Jugoslavijo. Predlog je bil sprejet soglasno in z velikim navdušenjem. Narodna banka. Beograd, 5. oktobra. (Izv.) Včeraj dopoldne je izvolil glavni odbor Narodne banke za glavnega ravnatelja Dragoljuba Novakoviča, za kontrolnega ravnatelja Stevo Gajiča in za upravnega ravnatelja šajnoviča. Redni zbor akcijonarjev Narodne banke bo 11. novembra v Beogradu. Upravr ni odbor je sklenil razpis 40.000 novih delnic. Subskriprija se prične dne 1.decembra ti. Prvi del vplačila bo znašal 130 dinarjev v zlatu. Akcija bo dana v subskriprijo po kurzu 703 dinarje v zlatu. Blagovni promet v Avstrijo ustavljen. Maribor, 5. oktobra. (Izv.) Jutri bo vsled velikih težkoč, ki so zavladale na avstrijskih progah, ustavljen blar govni železniški promet v Avstrijo. Odpremi se le še blago, ki je bilo oddano v ekspedirijo do dne 3. septembra, pozneje predano blago pa se bo najbrž stavilo strankam na razpolago. Razna brzojavna poročila. Praga, 5. oktobra. (Izv.) Vlada je zaplenila predsedniku misije ruskega rdečega križa dr. Willersonu 7 milijonov kron, ki so bili deponirani v nekem praškem denarnem zavodu, in sicer z motivacijo, da se je s tem denarjem plačevala boljševiska propaganda na Česko-slovaškem. Berlin. 5. oktobra (Izv.) „Baseler Nachrichten" prina;ajo iz Pariza brzojavko, da je pariški organ ruskega revolucionarja Burceva priobčil v soboto članek, v katerem pravi, da je dobil Ljenin od Nemčije za boljše-viško propagando v ententnih deželah 70 milijonov mark. Trst, 5. (Izv.) Na velikem sejmu vzorcev v Trstu je udeleženih 200 avstrijskih, 100 čeških, 100 žarskih in 50 nemških tvrdk. Italijani tvorijo polovico razstavnikov. Beograd, 4. oktobra V kratkem bo objavljena naredba, s katero bodo definitivno rešena vprašanja vojne o& škodnine.' Minister Jovanovit naS delegat v plebiscita komisiji o položaju na Koroškem. Celovec, 4. oktobra. Kako je na Koroškem? To vprašanje se sliši neštetokrat, ker koroška vprašanje stoji danes v ospredju interesa, na koroški plebiscit misli pri nas staro in mlado, brez razlike strankarske pripadnosti, ker je koroško vprašanje pač v prvi vrsti naše eminentno narodno vprašanje. Kako je na Koroškem? Vsakdo, ki pride z glasovalnega ozemlja trdi, da je položaj popolnoma povoljen, da se naše koroško ljudstvo zaveda vcl:::cii trenutka in stoji navzlic vsemu terorju z nemške strani odločno in neomajano za Jugoslavijo. Želel sem, da mi vse to potrdi naj-merodajnejša oseba, naš delegat v plebiscitni komisiji, g. Jovan Jcvar.ovič, podal sem se v Celovec in g. Jovano-vič je izjavil c pkbfsdta naslednje: „Naš narod na Koroškem bo sam določil svojo usodo in odloči! se bo zr, jugoebvijo. Ta naš narod je zaveden in trden in on sani j.1 najtrdnejša opora jugoslovanske delegacije v plebiscitni komisiji. Koroško ljudstvo pr::: .2a nemški teror in ne odgovarja nanj z nobenim protiterorjem, ker hote dati na dan glasovanja najboljši odgovor na ves nemški teror s tem, da bo glasovalo za Jugoslavijo in se na ta način osvobodilo za vselej vsakega terorja. Bil sem med našim koroškim ljud-' stvom in govoril sem z ljudmi. Vsč to ljudstvo trdno veruje v svojo zmago vsi so enako odločni: moški kakor žen ske in zato bo to ljudstvo v resnici tudi zmagalo! Naša zmaga je sigurna, o tem ni nobenega dvoma. Nemci se trudijo dokazati, da vlada na našem glasovalnem ozemlju teror, ker upajo, da se jim na ta način posreči odgoditi plebiscit in z diplomatičnimi sredstvi doseči uspeh, ki ga pri glasovanju ne morejo doseči. V resnici se pa od naše strani ne vrši noben teror, na našem glasovalnem ozemlju ni bil še nobeden Nemec niti ranjen, kaj še-le ubit, medtem ko so Nemci na našem glasovalnem ozemlju že ubili enega našega orožnika, dva pa ranili! In vendar so Nemci organizirali ča sopisno gonjo proti našemu terorju. Dunajsko, berlinsko, italijansko in tu di drugo časopisje je polno poročil o tem terorju, ki ga sploh ni in zahteva, da bi naše glasovalno ozemlje zasedle zavezniške čete, samo da bi se plebiscit odgodil. Proti vsemu temu se mora konstati-rati, da je koroški plebiscit pripravljen pod najbolj ugodnimi pogoji, kakor ni bil do sedaj pripravljen še noben plebiscit." Te besede našega delegata v plebiscitni komisiji povedo dovolj. Le brez skrbi, 10. oktober bo dan zmage ko roškega ljudstva in Jugoslavije, —t. Popili« tu ia toni- Trst, 4. oktobra. Za danes je bil napovedan prihod in slovesen sprejem sorialnodemokrat-skih poslancev iz kraljestva. Namen temu poseu je, da se poslanci na mestu pouče o razmerah v Trstu, ustvarjenih pod terorizmom fašistov. Obenem naj pa bi bil ta poset tudi ugodna prilika za manifestacijski nn--op social-nodemokra-skih mas. V soboto je bil prepričan ves Trst, da pride gotovo do spopadov med socialisti in fašisti. Ali prišlo je popolnoma drugače: Nedeljski nacionalistiški listi so objavili faŠistovski oklic, ki je bil že v soboto nalepljen po uličnih vogalih in ie opozir< občestvi na prihod so-rialnodemckratičnih poslancev. Oklic je očital socialnodemokratskim poslancem, da so tekom vojne razkrajalno delovali v prid e.n"r:'.ui■•': :• za domače; bsic. Z ene strani se napovedujejo po-I gajanja za rešitev jadranskega vprašanja, ki naj bi se vršil že v najbližjih ] dneh, in kakor se misli v italijanski j javnosti, v Benetkah. Boji in poboji v Trstu bi pa ne bili ravno najprimemej- j ša predigra za ta pogajanja. In potem še plebiscit na Koroškem, ki je gotovo' boij pri srcu Italiji kot Nemški Avstriji sami! Italijanski vladi stoje na kocki prevažne stvari, da bi tvegala v tem ircnotfcu nemire v Trstu, ki bi mogli skrajno kvarno vplivati na razvoj n;» T;:h zasnov glede teh dveh velevaž-nili vprašanj, in italijanski socialni de-mok.ruje so vkijub vsemu svojemu „dis-fattismu-', ki ga jim očitajo fašisti, vendarle tako dobri Italijani, da lepa Giolittijeva beseda tudi pri njih najde lepo mesto. Volilni boj za upravne volitve je dober izgovor, in socialno-demokratski poslanci bodo kapali v Trst danes, jutri in pojutršnjem, ne da bi njihov prihod razkrajajoče vplival na fašistovske možgane, in bodo odhajali iz »komunističnega" Trsta, ne da bi morda po njih izgubil „Trieste italianissima" tudi le trohico svojega gialijanstva, ne da bi bil dotaknjen, kaj šele pokvarjen tudi le najmanjši načrti č buržujske italijanske vlade. Kdor zna popuščati o pravem tre-notku, je dober politik, dober diplomat in zaslužnejši patriot od tistega, ki hoče z glavo skozi zid. In res: Giolitti se sme ponašati pred vsem svetom s svojo patriotsko socialnodemokratsko opozicijo! Bprna reforma v coni H. Starodavne mrke graščine čepe kakor ogromni pajki v slovenskem Koro-tanu. Prost je bil nekdaj tu slovenski kmet. Potem pa ga je zgrabil nemški fevdalizem in ga izsesal. Le tožna mačeha Avstrija je zadavoljno gledala, kako gine slovenska kmetija. Cona A meri okrog 175.000 ha in šteje 73.000 prebivalcev. Od teh sto-pelinsedemdeset tisoč hektarov poseduje 24 veleposetnikov 42.000 ha, t. j. Vi cone A. V lasti veleposestev je okroglo: 1816 ha polja, 2044 ha travnikov, 2117 ha pašnikov in 3080 ha planin. Ogromne ploskve poljedelskega sveta — izven že navedenih ploskev — so pogoltnili med tem veleposestniški gozdovi. Zelo poučen je nastopni sestavek o poljedelskem zemljišču petih veleposestev, ki leže v najobljudenejšem in naj-bornejšem kmetskem okolišu in ko j iti lastniki so najstrupenejši sovražniki našega naroda. Koliko žuljev, koliko solza slovenskega kmeta tiči v tej zemlji, ki mu je bila oropana! Koliko rodbin bi mogla preživljati ta zemlja? Od navedenih 24 veleposestev je deloma ali popolnoma odvisnih nič manj kot 4790 rodbin — če računamo povprečno štiri člane na rodbino — to-raj okroglo 18.000 ljudi. Poleg tega pa so navezane na veleposestniške planine in pašnike vse okoliške občine. Le zgolj površno uradno poizvedovanje je pokazalo, da je bilo v zadnjih desetletjih razkmetenih nad 200 kmetov. Še mnogo obupnejše so razmere v glasovalni coni B. Orožne so navedene številke in poučne. Kaj ima Korošec pričakovati od mačehe Avstrije? Z zvijačami je dosegla, da so se vrnili na veleposestva njih pobegli lastniki ali njihovi strupeni lilapci. Avstrija hoče torej ohraniti vse dosedanje tlačanslvo na korist 24 posestnikov ter na škodo in moko deset tisočev bornega ljudstva. In Jugoslavija? Kaj ti nudi ta? — Osebno svobodo in svobodno posesti Nemški agitatorji so trosili po glasovalni coni laž, da Jugoslavija nc inisii resno z agrarno reformo, šeš da se ji neke politične stranke resno upirajo. Nesporazumljenje, ki se je pojavilo med strankami, pa se je tikalo le postopanja pri izvedbi reforme. Katera stranka bo vladala v Jugoslaviji, ko bodo izvršene volitve v konstituanto? Kmet in kmetski delavec jo bo vladal, ker jih je nad 80 od sto v državi! Bo li kmet nastopil proti temu, da bodi zemlja last obdelovalcev? Nova za-konedavoa skupščina torej dosedanjih zakonov, tičočih se agiame reforme, ne le nc bo odpravila, nego iih bo kveči-m še poostrila. Toda že dosedanji občeveljavni zakoni dopuščajo v Jugoslaviji veliko- potezno delo na polju agrarne reforme. Poglejmo si le glavne zakone: 1.) predhodne odredbe za pripravo agrarne reforme z dne 25. februarja 1919, Uradni list št. 61.; 2.) uredbo z dne 21.. julija 1919, Uradni list št 137, s katero se določa izmera veleposestev in prepoveduje njih odsvojitev in obremenitev; 3.) uredbo z dne 12. februar.a 1020. Uradni list št 31 o delni, 'akojšnji razlastitvi veleposestev za javne namene in kolonizacijo; , 4.) uredbo o ustanovitvi agrarnih odborov z dne 4. februarja 1920, Uradni list št. 26 in 5.) uredb- z dne 3. septembra 1920. Uradni list št. 100, kako je dajati zemljišča veleposestev kmetovalcem v zakup. Kakšno jc postopanje po teh zakonih? Vsak neverni Tomaž naj vzame v roke navedene Uradne liste tei naj se prepriča na lastne oči! Na kraikc hočemo pa bodoče postopanje vendar le popisati. Ko bo zaoril po Jugoslaviji radostni glas, da je slovenska Koroška za vedno naša, izvršile se bodo pred vsem in z vso naglico volitve agrarnih odborov. V teh odborih bodo sestavljali pod vodstvom okrožnega agrarnega urada kmetje in kmetski delavci sami imenike onih, ki so po zakonu opravičeni, da se jim iz veleposestev dodeli zem!ja. Nato bo razsodil okrožni agrarni urad, katero zemljo se bo dalo kmetovalcem večinama v takojšnjo last, izjemoma pa začasno v štirileten zakup. Prednost bodo imeli poljedelci najbližjih okoliških vasi, in sicer oni, ki sploh nimajo zemlje ali pa je imajo premalo, da bi mogli preživljati ž njo svojo rodbino. Tako bodo veleposestva izginila, gradovi pa bodo krasne šole in bolnišnice! Vse postopanje se bo vršilo strogo po zakonitih predpisih. Kaj pa Judeži? Oni dobe pravico, izseliti se v Avstrijo. Do te odločitve se jih ne more smatrati državljanom Jugoslavije. Zemljo iz veleposestev smejo pa dobiti Ie državljani Jugoslavije! Koroški kmet in delavec! Ce hočeš postati in ostati sam gospod na svoji z e ml j i, glasuj dne 10. oktobra z belim listkom za Jugoslavijo! Prosvcfa. — Rigoletto. Sinočnji Rigoletto pomeni nov uspeh naše opere. Gledališče je bilo razprodano. Gospod Levar kot Rigoletto je žel aplavz pri odprtem odru. V II. dejanju je dosegel višek svoje pevske in igralske umetnosti. Gospodična Levičkova je pela češko in se ji je poznalo, da je to njen prvi nastop na našem odru. Videlo se je, da imamo v nji dobro pevko, ki zlahka obvlada višine, zato je dosegla v Gil-di lep uspeh. Tudi drugi pevci so iz-bomo rešili svoje uloge. Pohvaliti moram«. tudi scenerijo, ki je bila prvovrstna. Koaccrt Zlatka Balokoviča v Celju včeraj zvečer se jc sijajno obnesel. Dvorana „Uniona" je bila natlačeno polr.a, kakor že dolgo ne pri kaki pri- reditvi. Navdušenje in uspeh velikan- prof. Denis. ski. Skoro polovico občinstva so tvorili Nemci. Umetniku je bil poklonjcn velik venec s trakom v celjskih barvah. — Naši zapiski, socialna revija, so začeli izhajati pod novo redakcijo in postanejo splošna revija za vsa naša javna vprašanja. — Ruski skladatelj VL It. Rebi-kov ki je znan bil tudi pri nas feno-dejanka „Jelka") je umrl v .Talti, Bil je star 51 let. — (Slovanski teden na Sorboni. Xa pariški univerzi Sorboni so se vršila predavanja o slovanskih narodih. Predavali so prof. Eiscnmann o češkem narodu, prof. Denis o Bolgarih in Srbib, prof. Haumant o Rusih in Poljakih, prof. Leger o Slovanih vobče in n jihovem zgodovinskem razvoju. Zaključno predavanje je imel Politične beležke. -r Kandidature SLS. Na zadnjem zboru zaupnikov SLS v Mariboru se je vršila tudi razprava o kandidaturah. Zaupniki so svarili pred ustavljanjem duhovniških kandida-ov ter označili izglede stranke kot slabe. Po njihovem računu bo SLS »ripadlo od 21 štajerskih mandatov ) do 7. Kot kandidati za ta mesta so >ili imenovani med drugimi bivši minister Fran Roškar, urednik Žebot, magistratni uradnik Krepek, bivši poslanec Miha Brehčic, posestnik \nton Meško iz Lahoncev pri Ptuju, ^ositelj liste bo najbrže Fran Ros-:ar. Dr. Korošec bo morda kandidiral na Kranjskem ali pa v štajerski listi med kvalificiranimi kandidati. + Proti združitvi Avstrije in Nemci e. Vest o sklepu avstrijskega parla-nenta glede združitve z Nemčijo, je izzvala v francoski javnosti vihar ogorčenja. Ta sklep avstrijskega par-amenta smatra se kakor odpor proti določbam sanžermenske mirovne pogodbe, ki ga je najavljal bivši kance-lar Renner v svojem govoru v Inns-irucku, a zopetna pojava bivšega ministra zunanjih del, grofa Czernina v avstrijski politiki je dokaz, da v Avstriji prevladuje pangermanska struja. Časopisje, ki piše o tem sklepu, poziva zavezniške vlade, ki so podpisale san-žermensko pogodbo, da naj takoj javijo dunajski vladi, da sklep parlamenta o plebiscitu znači kršitev mirovne pogodbe, zlasti člena 88., ki govori odločno in jasno, da Avstrija ne sme podvzeti nobenega koraka glede združitve s kako drugo državo. List ,,Temps" pravi, da so sklepi avstrijskega parlamenta glede plebiscita samo neka demonstracija proti zaveznikom, z ozirom na katastrofalno gospodarsko stanje države, ali vendar je dolžnost zaveznikov, da poduče avstrijsko vlado o nedopustnosti takih sklepov in demonstracij. »Journal des Debats" zahteva odločno demaršo zavezniških vlad na Dunaju, francosko vlado pa pGziva, da naj prekliče vse ugovore z Avstrijo, ker bi bila skrajna neumnost, podpirati v gospodarskih vprašanjih državo, ki je že tako jasno prekršila senžermensko mirovno pogodbo. — „Liberte" izjavlja, da Francija ne bo dopustila nikdar, da sc vzpostavi velika Nemčij, ki bi mejila z Madžarsko, ki bi vedno ogrožala češkoslovaški in Jugoslavijo. — Po zadnjih poročilih je sklican k nujni se-i poslaniŠki svet, ki bo pretresal to vprašanje in sklenil definitivne zaključke. Koroici! Z belo glasovnico sa Jugoslavijo ' Somišljeniki! Te dni so razpoloženi volilni imeniki pri občinah. Vsak od Vas se nemudoma prepričaj, ali je vpisan. Imeniki v Ljubljani in v mnogih občinah po deželi so pomanjkljivi. Krajni, oziroma volilni odbori, v kolikor še nimajo reklamatijskih tiskovin, jih dobe na brzojavko cd strankinega tajništva. Navodila ima vsaka krajevna organizacija že v roki. Tam se nahajajo tudi vzorci za reklamacije. Somišljeniki, na delo za enoten in mogočen nastop demokratskih elementov. * Minister Korošec se je danes opoldne vrnil preko Zagreba v Beograd, kjer prevzame v četrtek zope posle prometnega ministra. * Ostavke narodnih poslancev. Na zadnji seji narodnega predstavništva je predsednik dr.Vukičevič sporočil, da so odložili poslaniški mandat poslanci: Pašič, Dakovič, čorovič in Pavišič. * Nikola Pašič bo kandidiral kakor poroča Tribuna v svojem starem negotinskem okraju, razen tega bo pa kandidiral še v tuzlanskem, ba-njaluskem okraju in v Sremu. * Imenovanja v policijski stroki. V zadnji seji deželne vlade so bila sklenjena obširna imenovanja v uredništvu, oziroma poduradništvu policije v Ljubljani in Mariboru. * Vsi kolesarji in motociklisti se sklicujejo na sestanek v četrtek zvečer ob pol 20. uri v restavraciji „No-vi svet". Zadeva je važna. Pridite vsi, ki vam je naša Koroška pri srcu. — Športna zveza. * Prosto vožnjo h glasovanju na Koroško je poleg državne dovolila tudi Južna železnica v času od 1. do 10. oktobra za tja (na Koroško) in v časa od 10. do 17. za nazaj (po-vratek). Pri blagajni žigosane glasovalne izkaznice ali potrdila glaso valnih občin služijo obenem kot vozni izkazi za obe smeri. * Naše izgube v Albaniji. Po zasebnih podatkih so naše izgube v zadnjih borbah z Albanci sledeče: mrtvih 250 vojakov in 18 oficirjev, ranjenih in ujetih 532 vojakov in oficirjev. Uradno te številke še niso potrjene. * Slovenska šola v Trstu. Iz Trsta nam poročajo: Včeraj v pondelek se je otvorila šola pri Sv. Jakobu z okoli 1500 otroki v 29 razredi. Vodja je Andrej Čok. Šola je petrazredna, pouk pa se vrši po načrtu meščanskih šol. Z dovoljenjem so čakali do sobote, končno se niso mogli več upirati. * Grozovit zločin se je dogodil v nedeljo na Dolenjskem. Posestnik Ivan Nose iz Trebeža je na nečloveški način ubil svojo ženo Jožefo, s katero je živel v večnih prepirih. V nedeljo zjutraj, ko sta bila sama doma je prišlo zopet do prepira in surovi mož je pretepel zeno, da je nezavestna obležala. Tako nezavestno je pa potem obesil na lestvo v veži, da je bilo videti, kakor da se je obesila sama. Nato pa je odšel od doma. Ko se je vrnila morilčeva sestra od maše, ie našla nesrečnieo obešeno, mrtvo. — Zakonski par je živel v vednih prepirih, a mož je imel razmerje z drugimi ženskami, s katerimi je imel že nezakonske otroke. Kakor se nam poroča, je bila umorjena Jožefa pridna in poštena ženska. Orožništvo je morilca takoj izsledilo in ga izročilo sodišču v Višnji gori. Istotako je orožništvo aretiralo morilčevo priležnico Kastelic, ki je osumljena, da ie soudeležena, ker je baje nagovarjala Noseta na nečloveški zločin. * Novi bankovci. Po poročilih iz Beograda so novi bankovci po 100 dinarjev že prispeli iz Pariza ter jih je nekaj že v prometu. Kronska vrednost je tiskana že v Parizu. V tresorjih u-prave fondov v Beogradu se nahaja za tri milijarde novih bankovcev. * Varstvo proti ponarejanja bankovcev. Iz Prage se nam poroča o Ljubljana, 4. oktobra, iznajdbi, ki bo ponarejevalcem bankovcev zelo otežkočila njihovo delo. Češkoslovaška vsada je novo iznajdbo že odkupila. Iznajdba obstoji v tem, da se papirju, ki se rabi za bankovce, primeša nekoliko železnih lističev, iz takega papirja izgotov-ljene bankovce privlači nase magnet. Na ta način se lahko kontrolira pristnost bankovcev. * Odpovedal se je svoji službi pri Južni železnici revident Roglič, vodja železničarskega konsuma v Mariboru. * Neverjetna predrznost. Poleg že navedenega napada na podnared-nika čuča, so Nemci v nedeljo tudi na cesti Mevlje-Sv. Peter organizirali izgrede. Streljali so na. vojake in na tneljsko vojašnico. Dva strela sta bila oddana od desnega brega Drave in sta razbila dve šipi na vojašnici. * O nemškem tolovajstvu na Tezntt smo prejeli iz Maribora sledeče podrobnosti: V nedeljo okoli 18. ure so se vračale iz Hoč proti Teznu tri družine, med njimi tudi družina pod-narednika čuša. Otroci so peli sokolsko koračnico. Od Bahove nasproti je prišel neki človek, ki je brez vsakega povoda začel psovati slovensko družbo z klici „Halts Maul \vindische Hunde". Navzlic protestom družbe, je neznanec pričel vedno znova izzivati. Vsled tega sta skočila gg. Simonič in Junker proti neznancu, ki je zbežal na njivo, odkoder je potem oddal štiri strele. Dva sta zadela podnarednika čuča, ki se je takoj v krv? zgrudil na tla. K sreči je prispel mimo avtomobil, ki ga je prepeljal potem v vojaško bolnico, kjer je bil naslednjega dne operiran. Njegovo stanje je še vedno opasno. Strokovni učitelji za keramika. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani razpisuje službo strokovnega učitelja IX. čin. razreda za keramiko, ki ima teoretično izobrazbo in prakso v izdelovanju lončene posode, opeke in glinastih izdelkov sploh. Prošnje (kolek 3 din.) do 1". novembra pri ljubljanskem oddelku min. trgovine in industrije. Pojasnila v Uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22. * S pošte. Z 10. okiobrom se zopet otvori poštna njtbiralnica Hodoš v Prekmurju, ki spada k poštnemu uradu Veliki Dolenci. * Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: Odvetnik in načelnik šmarskega okr. zastopa dr. Josip Georg se je mudil ininole dni v trgatvi v svojem vinogradu v Makolah. Dne 4. t. m. ga je zadela kap in je kmalu umrl. Pogreb je danes 6. t. m. v Makolah. Pokojnik je bil vrl narodnjak. Bodi mu blag spomin! * Obrtno-nadaljevalna šola v Ce-lju prične s ponkom v nedeljo 10. t. m., ker so se finančne zadeve v zad-pji seji šolskega odbora ugodno rešile-Mesto prispeva kurjavo in brije ev. deficit do zneska 1500 K. Na progi Ljutomer-Gornja Radgona je popolnoma ustavljen osebni in tovorni promet, ker se je baje pokvaril edini stroj, ki je na razpolago za to progo. Obustavljenje prometa ni bilo nikjer objavljeno; od daleč prihajajo vozniki in potniki, a šele na kolodvorih zvedo, da je promet ustavljen, čudimo se, da železniška uprava take stvari ne objavlja javnosti! * Trgovsko-obrtne zbornice uradne are v Mariboru, ki bi morale biti ta teden, so preložene na prihodnji teden. Dan se pravočasno naznani. * Italijani zaprli hrvatske šole. Italijani so zaprli hrvatsko šolo v Drni-šu in pošiljajo otroke v Šibenik, kjer se otvori zanje italijanska ljudska jola. / " Cercle Francais ima v soboto, 9. oktobra t. L, ob 18. uri zvečer svoj redni občni zbor v poslopju I. državne gimnazije v pritličju na levo. Člani in sploh prijatelji francoskega jezika so uljudno vabljeni. * Gremij trgovcev v Ljubljani ob javlja: V četrtek, dne 7. oktobra t. 1 ob 14. uri se vrši v veliki dvorani Mestnega doma protestno zborovanje vsega trgovstva Slovenije proii ogromnim bremenom, katere vali fi nančni zakon na trgovski stan. Gremij trgovcev vabi vse svoje člane, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. V znak najostrejšega protesta proti novi trošarini, promei-nemu davku in monopolni taksi naj bodo v četrtek popoldne vse trgovine v Ljubljani zaprte. — Načelnih. * Kaga na Reki. Dosedaj je uradno razglašenih že 9 slučajev bubon-ske kuge na Reki * Zborc-vanje ribičev. V Cerkvenici so........... ga gospodarstvo rovanja so se uaeiezai rimci iz tsaKrajj" do Karlobaga. Razpravljalo se je of '-zniške uprave v smislu senzermenske ukrepih, s katerimi naj bi se d\ niloi mirovne pogodbe. Tekom debate se je ribarstvo. Enketa je sestavila poseben f opozarjalo zlasti na nedostatke glede memorandum, ki se izroči potom po- stojarine vagonov. Stojarina znaša vec = železniška konferenca v Ljubijac; Včeraj zvečer se je vršila na ljubljan ?kem inšpektoratu državnih žcleznic železniška konferenca, katere so se udeležili .direktor Franič iz Zagreba, načelniki Hočevar, Klodič in Weber, vodja ljubljanskega inšpektorata Ne-govetič, zastopnik trg. obrtn. zbornice Mohorič, dr. Pavel Pestotnik za JDS, Anton Kristan za JSDS in Remec za SLS. Razpravljalo se je pred vsem o vprašanju, kako naj bi se preuredil ljubljanski inšpektorat, da bi popolnoma odgovarjal gospodarskim in prometnim razmeram v Sloveniji. Doktor Pestotnik je podal sliko prehoda od bivše ljubljanske direkcije v sedanji inšpektorat, opozarjal na nezadostne kompetence tega umda. navedel razne pritožbe in stavil pefrebne predioge za končne ureditev tega, za slovensko gospodarsko življenje izredno važnega vprašanja. Razpravljalo se je tudi o pripravah na Koroškem, ki bodo verjeništva za narodno gospodarstvo centralni vladi. V memorandu se navedene vse želje ribiškega stanu. * Konec kontumaea. Ker se ni primeril noben nov slučaj pasje stekline, se je z današnjim dnem pasji kontnmac zopet razveljavil. * Potopljen mlin. Iz Osjeka poročajo : Drava, ki je zadnje dni močno narastla, je potrgala verige, ki so držale mlin. odnesla posamezne čolne, a ves mlin se je sesul in potopil. Potopila se je tudi vsa zaloga žita in moke čez 300 meterskih stotov. * Velik požar v Rošbahu. V neči bd nedelje na ponedeljek je izbruhnil v stanovanju posestnika Fišerja v Rošbahu nad Mariborom požar, ki j povzročil ogromno, škodo. Požarna bramba iz Kamnice je z velikim naporom udušila ogenj in obvarovala gospodarsko poslopje, ki je tudi že pričelo goreti. Kako je nastal požar še ni znano. * Nesrečna šala. Janez Osolnik, redov iz .Reber pri Moravčah, je doma na dopusui razkazoval 11 letnemu Jakobu Novaku lovsko puško, ne da bi opazil, da je nabita. V šali pomeri Osolnik na otroka, rekoč: „čakaj Jakec, te bom ustrelil," in sproži. Puška je počila in naboj je zadel fantička v levo prsno stran. Nevarno ranjenega so ga oddali v ljubljansko bolnico. * Nesreča z avtomobilom. Sinoči po polnoči se je vozila večja družba z avtomobilom tovarnarja Karla Pollaka iz Kamnika proti Ljubljani. Na klancu pri Alešu na Ježici je blato spodneslo avtomobil, ki se je prevrnil. Potniki — družini Polla-kova in dr. Merglerjeva — so bili vrženi na cesto ter so se vsi poškodovali. Precej težke poškodbe na glavi in rami je dobila gospa Alojzija Pollakova, katero so morali prepeljati v deželno bolnico. * Yio:r,. V skladišče tvrdke Viktor 'Meden na Celovški cesti je bilo vlomljenoin so vlomilci odnesli 40 steklenic konjaka v vrednosti 2.000 kron ter so s kočije sneli usnjato streho, vredno 10.000 kron. — Storilci so že pod ključem. * Pokvarjena moka. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je bil danes obsojen trgovec z moko Franc Zore na 600 I< denarne globe, ker je prodajal pokvarjeno, oziroma kislo moko. Zore se je zagovarjal, da je kupil moko cd ljubljanske mestne aprovizacije. — Razprava proti trgovcu Štefanu Mencingerju zaradi Prodaje pokvarjene moke', je bila preložena v svrho dopolnitve dokazov. » 1 Tatvina. Iz hleva ljubljanske Oestne občine na Kod cl je vem je bil Uraden temnorjav koc, vreden tisoč kron. * Nezgode. Z lestve je padel 12khii iranc Kršmerlj iz Goričevasi pri Ribnici ter si zlomil desno nogo. — V JJ°go se je vsekal s sekiro dninar Urban Kalan iz Bukovce pri Skofji loki. Pri igri se je ranila z žebljem v roko Angela Jančar na Friškovcu. Ma-« j'- je obvezala roko s pajčevino, namesto da bi poiskala zdravnika. Sedaj leži dekletce v deželni bolnici z opas-nim vnetjem rane. — 31etai Fran Zor, Posestnikov sin iz Mož pri Smledniku se je igral doma z vžigalicami ter si zažgal krilo. Hudo opečenega je mati po nasvetu modrih žensk zdravila z jajčnimi rumenjaki. Stanje fantička pa se je tako poslabšalo, da so ga morali oddati v bolnico. tisoč kron, kar je v veliko škodo kon sumentnim krogom. Ugotovilo se je, da znaša znesek za stojnino več, kakor če se nahajajo železniški vozovi na vožnji. Zaradi tega so prišle nekatere večje tvrdke na originalno idejo, da raje puste prevažati svoje vagone po raznih postajah v bližini carinskih postaj, samo zato, da se izognejo ogromnim stroškom stojnine, ki bi jih morali plačati, če bi vozovi čakali na carinski postaji. Pri razpravljanju pritožb iz trgovskih krogov proti pomanjkanju vagonov se je ugotovilo, da je pomanjkanje transportnega materijala^ sploh silno občutno, tako da ni mogoče kriti domačih potreb. Z vagoni pa ne razpolaga uiti zagrebška direkcija niti ljubljanski inšpektorat, ampak osrednje vozovno vodstvo, ki je podrejeno direktno ministrstvu. Konferenca, na kateri je dajal direktor Franič potrebna pojasnila, je prešla končno do soglasnega zaključka, da bo ljubljanski inšpektorat po dogovorjenem, izpopolnjenem štatutu v prometnem in komer-cijelnem pogledu popolnoma odgovarjal vsem našim gospodarskim in prometnim potrebam. Ako bi se pokazali še kaki nedostatki, posebno ce bi bilo treba razširiti delokrog ljubljanskega inšpektorata, bo zagrebško ravnateljstvo podpiralo vsako upravičeno stremljenje. Strojni oddelek in progovzdrže-valna sekcija ostaneta še nadalje ločena od inšpektorata in sta podrejena neposredno zagrebški direkciji. Sicer pa morata inšpektorat in oba imenovana oddelka delovati sporazumno v vseh vprašanjih, da se omogoči reden promet. Na konferenci je končno dr. Pestotnik zopet opozarjal na nujno potrebo izpraznitve mestnega dekliškega liceja za učne svrhe. Edini izhod v tem pogledu bi bila zgradnja provi-zornih lesenih stavb za nameščence inšpektorata, kar bi bilo pri nekoliko dobri volji hitro dosegljivo. Direktor Franič je obljubil, da bo zagrebška direkcija sporazumno z ministrstvom delovala na to, da se čimprej zgrade potrebne stavbe za inšpektorat. Potem, ko je Anton Kristan prosil vodilne gospode v Zagrebu, naj bi se o priliki zadnjega železničarskega štrajka zapeljani uslužbenci zopet sprejeli v službo, je bila konferenca zaključena. = Cene živil pri naših sosedih. Danes, ko se pri nas žiyalino razpravlja vprašanje o draginji živil ter iščejo njeni vzroki, je zanimivo vedeti, kakšne so cene žvil pri naših sosedih. Kakor poroča ,.Beogradski dnevnik", plačuje se v Bolgariji za 1 kg bele moke 5,50 leva, za fižol 8, sladkor 28, kavo 55, ;•>. 28, za svinjsko mast 56 levov. Za 00 levov se plača danes 168 kron. V Solunu velja 100 kg pšenice 110 drahem, 100 kg koruze 68 drahem, 100 kg fižola 100 drahem, 1 kg sladkorja 4,40 drahem, 1 kg kave 5,50 drahem. Današnji kurz za 100 drahem je 1400 K. V Rumuniji stane 1 kg svinjskega mesa 11 lejev, 1 kg svinjske masti 20 le-jev, slanine 24 "lejev, sladkorja 30 do 35 lejev, riža 12 do 18 lejev. Današnji kurz za 100 lejev je 228 kron. V Beogradu se prodaja danes v podrobni prodaji s plačano trošarino 1 kg sladkorja 17 dinarjev = 68 kron; 1 kg riža za 10 dinarjev = 40 kron; 1 kg kave za 16 dinarjev = 64 kron. Dobro bi bilo, da bi tisti, ki iščejo krivcev današnje draginje pri nas upoštevali tudi razmere pri naših sosedih. :. Cene v Novem Sadu dne 1. oktobra : Žitne cene se dvigajo, ker je slab dovoz in tudi moka se podražuje, ker mlinarji nimajo več zalog. Pšenica 910 do 920 kron, koruza (stara) 170 do 340 kron, nova (v strokih) 160 do 170 kron, ječmen 500 do 520 kron, oves 240 do 260 kron, fižol 470 do 480 kron, proso 300 do 320 kron. Moka 11 do 13 kron, mast 40 kron, krompir 2 do 3 krone, zelje 2 do 3 krone — vse na debelo. Jabolka 5 do 6 kron, hruške 5 do 6 K, grozdje 8 do 10 K. — Cene n>e • ▼ Beogradu. Beo- rastlin bo „Isis" na tem posestvu ffradska občina je odredila za dobo od 1. do 10. oktobra naslednje ccw za meso in mast: goveje meso kg T dinarjev, teletina 8 dinarjev, svinj ako meso 8 dinarjev in svinjska mast 0 dinarjev. = Društvo za pospeševanje potovanja. V Sarajevu se je osnovalo društvo ,,Jugo8lAvija eksprea agencija d. d." Glavnica zn^šn 50.000 funtov in je razdeljena na 50.000 delnic po 1 funt nn ime. Člani uprave so Gerlad Ilamilt<«i Si tu, Aleksander Ohnrlton sin in dr. Dušan .Teftanovic. Društvo se bo bavilo z vsemi posli, ki se tičejo potovanja. = Bosenskc suhe češplje. Po poročilih iz Bosne, je bil pridelek češ-pelj letos srednje dober. Pridelalo se je približno 2000 vagonov snliih češ-pelj izvrstne kakovosti. Sušenje in kuhanje pekmožft jc Pedftj že končano. IVkmeaa se je naktihalo 140 va-iiov. Četrtino blaga ie žo r. skupil dunajski Bankverein. V Breki je bila cena suhim češpljatn izprva O.šO do 10 kron, poeneje 12 in 14 K, ter je padla končno na 11.50 K. Debelejše češplje se spravijo v zaboje, po 12.5 in 25 kg ter se izvažajo v Anglijo. — Brzojavne pristojbine. Zaradi informacije naših čitateljev navajamo pristojbine, katere so določene za brzojavke. V naši kraljevini se plača za vsako besedo 20 par (80 vinarjev) ; minimum 2 dinarja. Za nujne brzojavke se plača trojna pristojbina. Za inozemstvo so veljavne naslednje pristojbine: Za Avstrijo, Cehoslovaško in Grško 24 par za vsako besedo, za Luksemburg 20, za Bolgarijo 30, za Madžarsko in Romuni jo 36, za Švico 44, za Nemčijo 45, za Italijo in Poljsko 50, za Belgijo, Dansko in Nizozemsko 58. za Francijo 59, za Švedsko 64, za Špansko 71, za Malto 77, za Norveško in Albanijo 78, za Anglijo, Gibraltar in Portugalsko 79," za Turčjo 92 in za Rusijo 190 par za vsako besedo. =Tržaško pristanišče in Poljska. Poljska vlada je storila v Rimu korake, kako zasigurati Poljski državi vporabo tržaška luke za prekmorsko trgovino, = Pomen Trsta v čeških listih. „Na-rodni Listy:< pišejo: S tem, da je Italija potisnila svoje državne meje globoko v evropski kontingent, je to v veliko korist Benetkam, ker se njih udeležba na mednarodni trgovini poveča. Poleg novega narodnega ozemlja Trentina. bodo Benetke pritegnile nase še de! Svi ce in južno Nemčijo ter del Avstrije. Italija in z njo Trst je edina podedovala od bivše monarhije Jadransko morje v gospodarskem oziru, kajti niti Jugoslavija ni v stanu udeležiti se mednarodne trgovine, ker ji primanjkuje trgovskega brodOvja, železnic in pristanišč. Edino Trst se more poleg Benetk udeležiti mednarodne trgovine do bivših dežel monarhije in do južne Nemčije. Te besede so jasen opomin našim zunanjim politikom v jadranskem vprašanju. = Vinski pridelek v Italiji. Strokovni listi prinaša jo vest, da so letos vinogradi obrodili izredno bogato. Celotni pridelek ceni jo na 42 mil. hI. to je 7 mil. hI čez normalo. = češko bolgarska pogodba. V Pragi je bila dne 2. oktobra podpisana pogodba o izvozu in uvozu izmed Češkoslovaške in Bolgarije. Češkoslovaška dovoljuje uvoz rožnega olja iz Bolgarije ter se obvezuje, da bo dala Bolgariji 550 vagonov sladkorja in 800 vagonov koksa za bolgarske državne železnice. Kot nadomestilo dobi Češkoslovaška prvenstvo za nakup letošnje bolgarske žetve. = Blago za italijansko tržišče. Na italijanskem tržišču se mnogo povprašuje po naslednjih vrstah blaga: stavbeni les, stari kovinski predmeti, kože, mast in semena za olje, živina, železo, volna, sirova pavola, kakao, kava, kavčuk, mesne konzerve, maslo, montan-ski vosek, gramofonske plošče, živin ska dlaka, riževa moka itd. = Pogajanja med Italijani in čelu zaradi tarifov in carine bodo prihodnje dni pričela v Pragi. Gre v prvi vrsti za to, da dobijo Čehi važne pogodnosti v Trstu za prekomorski promet. = Odobren izvoz. Ministrski komite je odobril izvoz konj koroške in belgijske pasme iz Slovenije. Kobile so izključene. Nadalje je dovolil izvoz 2000 ovac za avstrijsko vnovče-valnico proti jamstvu za uvoz plemenske Živine iz Avstrije v Jugoslavijo. = Dve novi tvornici. Zagrebško podjetje za droge in kemikalije ,Isis"' d. d. je kupilo posestvo barona Rau-cha v Kaštelu pri Karloveu. Bazen vzorne plantaže raznih medicinskih zgradila dve tvornici in sicer tvornico kemikalij in tvornico steklarskoteh ničnih instrumentov. Sprejemala se bodo tudi popravila in izdelovali 6e načrtu tudi razni nndoinestki. = Takfia na premog. Posebni od ijor demokratskega kluba je pretečem drugim je finančni minister pritrdil zahtevi, da se ukine taksa na premog, ki je bila prvotno določena na skegti zakona za leto 1920/21. Med petek razpravljal s finančnim ministrom v zadevi budžeta in financij-10% od prodajne cene. = Državni dolg Francije. Na bruseljski finančni konferenci je francoski delegat podal sledečo sliko finančnega stanja: Celotni državni dolg Francije znaša 253,7 milijard frankov. V prvi polovici 1920. je dolg zrastel za 16,3 milijarde frankov. Zunanji dolg, katerega država pred vojno ni poznala, dosega 34 milijard frankov. Glavni upniki so Amerika in Anglija. Zaključne besede opozarjajo konferenco na velik pomen, ki ga imajo za Francijo mirovna določila glede obnove po vojni opustošenih krajev. Ta določila je treba z vso konsekvenco izvesti. = Lokomotive za Romunijo. Vlada je v pogajanjih s škodovimi tovarna mi glede dobave lokomotiv, katerih Rumunija potrebuje 4000. = Tržaški veletrg, ki se otvori dne 9. t. m. zanima posebno Avstrijo in Češkoslovaško. Avstrija, ki je bila na veletrgu v Padovi zastopana z 80 firmami, se trudi na vse načine, da ostane to, kar je bila pred vojno, namreč posredovalec med orijentom in Levan-to na eni strani in med deželami bivše monarhije na drugi strani. Interes Čehov pa je, da se to ne zgodi, ker drugače bi prišla češka orijentalska trgovina v odvisnost Dunaja. Češki listi pišejo, da bi slaba udeležba s strani Čehov na tržaškem veletrgu pomenila ogromno škodo; izgubo Orijenta za češko trgovino in industrijo. Kafcor pj se Čuje, bo češka udeležba številnejše od avstrijske. = Plitvičko dioničko društvo je zaprosilo za predkoncesijo za gradnjo ozkotirne električne železnice od Ru-dovoga polja do Plitviških jezer. Na Elotoku v jezeru Kozjak, kjer se na- jaio razvaline izza. dobe cesarja Marka Avrelija, bo zgrajena krasna vila za regenta Aleksandra. Z gradnjo prično prihodnjo pomlad. — NaSa trgovinska bilanca. Jugoslovanski Lloyd prinaša našo izvozno in uvozno bilanco. Leta 1919. je znašal naš izvoz 650 milijonov dinarjev, uvoz pa 2,982.607.000 dinarjev. Pasiva prekašajo torej aktivo za 2% milijarde. Najnepovoljnejša točka bilance je ona flede uvoza manufakture in luksusa. a znaša sama 2378 milijonov. Za vse ostale potrebščine pa 600 milijonov. Iz te statistike je razvidno, da bi v slučaju, ako v naši državi ne bi bilo tako pomanjkanje manufakture, izvoz popolnoma kril uvoz. Naš Izvoz leta 1910. pa je bil tudi zaradi tega neugoden, ker dolgo ni bilo prave izvozne kontrole. Pokrajinske vlade so izvažale kar na svojo roko in je zato statistika jako pomanjkljiva. = Novi poizkusi v telefonskem in brzojavnem prometu. V zvezi nemških elektrotehnikov je predaval prof. Wagner o svojih poizkusih, kako se more po eni in isti žici istočasno prenašati več telefonskih pogovorov ali •■»ddati več brzojavk. Poizkusi, ki so se vršili na progi Berlin-Hannover in Berlin-Frankfurt a/M. so debro •speli. Država namerava preskrbeti petdeset telefonskih in brzojavnih prog s temi novimi aparati, ki so za približno 2 milijona mark cenejši ka-cor pa razširjenje žičnega omrežja. Pomanjkanje vozov v železniškem prometu je po vsem svetu ve-iko. Strokovni listi prinašajozanimive številke. Anglija ima od svojega ce-oletnega voznega parka 6 % neupo-rabljivih voz v delavnicah, Francija 15 %, Italija 18%, Madjarska 24%, Avstrija 35 %, Rumunija 42 %, Bolgarija 44 %. Lokomotiv je za vožnjo nesposobnih v Angliji 21 %, v Franciji 22 %, v Italiji 27 %. na Madjar skem 73%, v Avstriji 37%, v Rumuniji 71 v Bulgariji 63%. = Nacicnaliriranje kemičnih h Železnih tvornic. „Politika" javlja: O priliki nacionalizacije kemičnih tvornic v Lukavcu in Jajcu ter tvornic železa v Zenici, so imeli ravnatelji teh obratov v ministrstvu za obnovo konferenco, na kateri so razpravljali o vprašanjih razmerja, katerega mora zavzeti država proti tem obratom, če želi imeti od njih stvarne koristi. Na konferenci se je pred vsem ugotovilo, da je dosedanji režim državne kontrole (dokler so bili obrati pod sekvestrom) dal samo negativne rezultate, Vsled raznih težkoč in ovir se je produkcija silno zmanjšam Ia. N. pr. v Zenici so producirali mesečno samo 60 Železnikih voz železa namesto prejšnjih 300. Po sporazumu, ki se je sklenil na konferenci, bo nudila država tem podjetjem vsa potrebna sredstva, da se ojaCi produkcija, v prvi vrsti bo zagotovila država obratom potrebne množine p.. ;a. = Gumi na svetovnem tržišču. Cene gumija padajo na svetovnem tržišču teden za tednom. Udruženie producen-tov v Angliji je vsled tega predlagala članov znižanje produkcije gumija v prihodnji kampaniji za 25 y>. Amerika, ki je doslej konzumirala 70 svetovne produkcije gumija, se vzdržuje nakupa, z druge s':..ni : je velik del Evrope vsled vojnega stanja zaprt. Cene so že sedaj padle skoraj na višino produkcijskih stroškov; nadaljnje padanje cen bi torej lahko imelo težke posledice za producente. = Reška komercijalna banka je osno vala na Dunaju svojo podružnico. = Letošnji tobačni pridelek. Po poročilih, ki so došla monopolski upravi, bo letošnji pridelek tobaka v Jugoslaviji obilnejši kakor je bil lanski. Računa se, da bo znašal približno deset milijonov kilogramov. = Dalmatinsko vino. Novo dalmatinsko vino se prodaja v Splitu po tisoč kron hektoliter. Iz Ženoviča in Jesenic se je že nekoliko ladij novega vina eks-portiralo v Senj in Bakar. = Cene v Trstu. Pretečeni teden se je prodajal v Trstu češki sladkor v kockah po 1085 lir, java-sladkor po 92 britanskih šterlingov, Santos-kava 820 do 850 lir, datli (novi) 425 lir, mand-lji 1375 lir, lešniki 875 do 960 lir, ameriški alkohol (95 %) po 650 dolarjev, ameriški parafin 640 dolarjev, sveče (Mira) 790 do 840 lir, sveče (Na-poli) 730 do 760 lir, petrolej 4.32 do 5 dolarjev. = Direktni tovorni vlaki iz Čeheslo-, vaške v Jugoslavijo bodo vpeljani v kratkem glavno o svrho lažje izpeljave trgovinske pogodbe. Prevažali bodo sladkor, odvažali pšenicoc. Borze 5. oktobra. Zagreb. Danes ni bilo prav nobenega zanimanja za efekte. Cim je bil kak defekt ponujan, je takoj padel. Promet v valutah ie bil živahen. Devize: Berlin 194 do 199, Milau 512 do 516, London — do —, Newyork 120 do 121, Pariz 80 > do 812 Praga 155 do 159 Dnnaj 37. do 37.10. Valute- dolarji 118.— do 119.--. avstrijske krone 39 do 40, rublji 126 do 130, češka krone 175 do 180, funti 406 do —, francoski franki 8C0 do —, napoleondori 415 do 421, marke 195 do 198, leji 224 do 225, lire 508 do 510. turške lire - do -. Efekti: ' denar blago _jak* za Primorje . : . . .. : . . "M 1100 Hsv.k* z* trg., obrt i tod.......... Hr.fctska eskoroptna.......1«» 1«® Banka Brod na Savi.........J®« Jadranska banka........^ Hrv. mmUjska banfca . . . :...... 695 750 Linbljanska kreditna....... Narodna banka ..........8Ž0 8»5 ""rhrv. štediomca ..............10800 Dnbrovačka .....» . »2? Narodo tnm. industrija •--„•• Ljubljanske strojne tovarne ta lltama 1050 11» Beograd. Tendenca čvrsta. Valute: funti - do —, franki 202 do 205, doiarji 30.— do _.—, liri 132 do 133, levi 40 do 41, leji 56-50 do 57, čeSke krone 45 do 46, mark« 50 do 50.50, avstrijske krone 10-15 do 10.20, napoleondori 106 70 do 107. Devize - London 105 do 107.—, Pariz 198 do 200. Ženeva 495 do 510. Praga 40 50 do 41, Berlin — do - Rim 1 ?7 do 130, Dunaj 9.30 do 9.50. Dnnaj, devize v prostem prometu: Zagreb 263 do 283, Budimpešta 95 do 105, Praga 429 do 455, VaHava 103 do 117, dinar 1045 do 1095, dolar 280, lita 1225, lej 527 do —. rublji 28», leti —, marke 540,— do 645 —, francoski franki 11*75, švieartki franki 4675 do 4690, fanti 960. Efekti: Aratr. kronska enta........... „ majska renta .........*• Ogrska kronska renta .......... V. avstrijsko vojn. posojilo ....... T.ršk« ..................... Krrtiitn: »sod za trg. in mdnstr..... Aniriobsi&a............- • • Bankverem................ Rosnska zemaliska banka....... Avstre-Ogrska banka...... ZiTnostenska banka............ UiJama fetetnice............. Jnina aledslea.............. Alpine-Montan ............. Praška železna radustr........... Ziirieh, dttite: Berlin 10.10. Hobndska 194.25, \ewyork 624, London 21.78, Panz 41.44, Milan 25.45, Bruselj 44.-, Kopen-bagen87, Stockholm 124-50, KristijamJaS7-aO Madrid 91 60, Buenos Ayr*s 230, Praga 8.30, Beograd 2075, Zagreb 5.20, Varšava -•-, Dunaj 2-55, žigosane 210, Budimpešta 1*90. 104 — 10* — 67-— KR5-— 197«--89.> — hO!' Oni'— M00-178«-*M» — UM"— «60- Vr«m«nsko poročilo. Linbhana 306 m nad morjem Dan O oo 5. okt 6. okt S. okt 7. It. nri •turi tli nje ► 789'S 7*1-0 7*1-8 I! M-( 18*0 lf'4 Vatravi sin* bta nbs Nebo oblačno ik tL j Obir MM m nad morjem 4. okt. 5. okt 11. 7. aH sLlfc^-l Srednia včerajšnja temperatura 17-«. normalna IW Vremenska napoved: Lepi. hladno severno vrane. Sobna vzhaja dan« ob M. zahaja 1749. / lin •f Narodno gledališče. Drama: Sreda, 6. okt: Milan Ogrizovic: Ha-jj. sanaginica. jčetrtek, 7.okt.: Cankar: Za narodov blagor. A. Petek, 8. okt.: Leonid Andrejev: Anfi- Sobota, 9.okt: Bernard Shaw: Pyg- malion. B. Jiedelja, 10. okt.: Milan Ogrizovič: Hasanaginica. (Izven.) Ponedeljek, 11.okt.: Ivan Cankar: Za narodov blagor. D. Opera: Sreda, 6. okt.: Risto Savin: Lepa Vida. A. Četrtek, 7.okt.: Gounod: Faust. B. Petek, 8. okt.: Leoncavallo: Glumači; Bayer: Kraljica Lutk. D. Sobota, 9.okt.: Oskar Nedbal: Iz bajke v bajko. A. Nedelja, 10. okt.: Verdi: Trubadur. (Izven.) Ponedeljek, 11.okt.: Zaprto. Šport in toristika. Zaključek Športnega tedna. Napovedana nou step vožnja je odpadla, ker se je priglasilo premalo ude-ležnikov. Zato je bilo mnogo zanimanja za druge nedeljske prireditve. Ob 9. zj. so odkorakali naši brzo-hodci na distarčni pobod 17 km. V športnih in vojaških oblekah, z nahrbtnikom ali tornistro na hrbtu in s puško preko rame so odšli na pot. Vsak tekmovalec je moral nositi 20—22 kg. Pot je vodila skozi ljubljansko okolico, kjer so ljudje po vaseh z zanimanjem gledali brze pešce. Ob 11. d op. se je zbralo precej ljudi v Šiški, ki so pričakovali njihovega povratka. Kmalu po 11. uri so naznanili kolesarji, da se bliža prvi pešec. Prehodil je 17 km v 2 urah 24 min. Za njim so prihajali drugi. Seznam prinašamo na drugem mestu. — Popoldne ob 14 uri se je vršila fregata na Ljubljanici. Bila je mnogoštevilno obiskana. Trajala je do 1 ure. Pri fregati je igrala godba. Naši veslarji so dosegli lepe uspehe. Ko bo regulacija Ljubljanice gotova, se bo vodni šport v Ljubljani zelo povzdignil in bomo imeli priliko videti živahnejše fregate, nego je bila j nedeljska, ki je pokazala prve za-I z»i'-«tke v tem športu. Ilirija :Atletiki (Celje) 2:2 (1:1). Ob 16 uri se je vršila nogometna tekma med Atletiki iz Celja in ljubljansko Ilirijo. Pisalo se je, da sta oba kluba približno enako močna, zato je bilo na igrišču mnogo gledalcev (2500) med njimi tudi mnogo Nemcev. Takoj v početku se je pokazalo, da imajo celjski Nemci dobro moštvo in naši pokrajinski klubi se bodo morali dobro potruditi, ako bodo hoteli z rjimi uspešno tekmovati. Ilirija je takoj čutila, da ima pred seboj enako močno moštvo in je skušala podati lepo igro (pravi se, da so Celjani ponujali celo visoko stavo na svojo zmago.) Toda Ilirija ima svoje nesrečne dni, ko jo je žalostno gledati in tak dan je bil zanjo pretečena nedelja. Recimo, da jc bila pri vsem tudi smola. Toda to ne opravičuje temeljne napake, ki so v nedeljo disgustirale občinstvo. Ilirija je imela več od igre — toda pred golom je popolno- ma omagala. Tudi obramba ni bila na višku. Celjani so igrali lepo in mirno m je bilo seveda odveč in nepotrebno. — Zabavni večer. Zvečer se je na- ___„„ ,„ so želi posebno pri svojih Polnila velika dvorana v „Unionu" s •• . t-u '>•-„„• i športnim občinstvom. Dvorana ie privitemu mnogo pohvale. Žvižganje . .. .J. , ' ' . . ,i bila primerno dekorirana z raznimi od jrotove strani ie bilo prav ne-, . . . . , „ - - i " V. , ., ... , , , ! srjortmmi stvarmi in z zelenjem, umetno. Po lepih napadih od obeh Tffra]a jivizijska ff0riznalnice. Nato je major Jak- bi zravnala, pa so šli vsi streli mimo. J lig podal v krepkih besedah pom- Gostje so bili z rezultatom zadovolj-j 0 uspehih vojaškega športa in je ni, omejili so se na obrambo in so j ;zrazil radost nad tem, da športniki streljali v aut. Tik pred koncem je jn vojaki skupaj tekmujejo. Na to se padel srednji napad.alec Ilirije pred, ^ začel ples mcd gosti pa vesela za- eolom Celjanov in Ilirija je iz de-1 bava. setmetrovke dosegla drugi goL Sod-. Lastnik in izdajatelj" nik rink je s težavo obvladal igro. .. . kar je budilo nezadovoljstvo med Konzorcij „Jutra . občinstvom. Vmešavanje občinstva j Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K. Mali trgovski in obrtni oglasnik •bo •m? so Arhitekti: Trea Viljem, mestni graditelj, Gosposvetska cesta 10. Avtodelavnloa: Pieb F., Karlovška cesta 10 in Dtmajska cesta 47. Bruzarnice: VaiJO VekOSllT, Stari trg 2. Črevljarji: firecel.Bik LovrO.izdel.zgor. delov, Vidovdanska cesta 1. Erjnei Frn Stari trg 11 a. Erail hran. Valvazorjev trg 1. Lozar Anton, izdeL zgor. delov, Dalmatinova ulica 7. Oblak Matej, črevljar, Glince, Ločnikarjeva ulica 93. Drogerlja, fotomannfak-tnra, parfnmcrlja: Gtaičara. Selenburgova ulica 5. KaBC A, Židovska ulica 1. Fotografi: firabletz Franjo, Miklošičeva c. 6, nasproti botela MUnion". Hfibšer Hugon izvršuje slike za legitimacije najhitreje, Valvazorjev trg 7, nasproti Križe vniške cerkve. Kleparji: KOŠar J., črevljarska ulica 4. Korn T, krovstvo, vodovodne instalacije, Poljanska cesta 8. Kljočanldarjl: SlaBOTl: Iran, Selenburgova uL 6. Stupnik Fr. In Lotrič Val, Tržaška cesta 11. Knjigovezi: Feldsteia Albert,Vidovdanska c. 12. Šolarji: Klopčar LlldOVik, Mirje 4. sjSs sip -oa inb od od -ib ©i Kavarne: (zfakir Marija, Židovska steza 4. Cifer Ana, Turjaški trg 6. Krojači: Gapsder Pbter, Vidovdanska c. 2. Caserman A., Martinova cesta 9. Ce« Fran, Celovška cesta 23. Gesfrin Ferdo, Poljanski nasip 8. IgllČ Fr, prej v Trstu, izdelovanje oblek za gospode, dame, uniformiranje, Kolodvorska ulica 28. Jarc AntOfl, Poljanska cesta 21. Jeic Pavel, Celovška cesta 22. Snerajc Jakob, Gradišče 5/1. Siakovec Fr, Florijanska ul. 24. Krmarji: KaSSljj A,, uniformski predmeti, izdelovanje čepic, Židovska ulica 7. Rot LlldOVik, modernizir. vsakovrstne kožuhovino, Gradišče štev. 7, nasproti dramskega gledališča. Sodarjt: Rspič Frn zaloga sodov in so-darskega lesa, vsa popravila, Kolizejska ulica 18. -1 Tlšler Josip, Koslerjev vrt v Šiški. ZUzarjl: Ahačič Loka, Hrenova ulica 8. Goltes Ivan, Kolodvorska ul. 88. Škafar Fran, Rimska cesta 16. Tapetni ki: Salovic Franc, Poljanska cesta 19. Kodlztke: Horvat Mlaka, Stari trg 21. Hribar Rozi, Rimska cesta 6. GSfzI Marija, Židovska ulica 8. Novak Pavla, Križevniška ulica 9. Skladlida: Balkan, d. (L, Dunajska cesta 33. Spedlolje: Balkan, d. dq Dunajska cesta 33. Uker F. & A., Selenburgova uL 4. F nikar JI: Kalser F. K, Selenburgova uL 6. Trgovine: Bar Franc, zaloga pisalnih strojev in potrebščin, mehanična delavnica, Cankarjevo nabr. 5. Batjel F., velika zaloga dvokoles, šivalnih in raznih strojev, Stari trg 28. Brezilk & Frltscb, železnina, Cankarjevo nabrežje 1. Derenda Fran, konfekcija najboljše kakovosti, manufaktura na debelo, najnižje cene, Emonska cesta 8. Dorfel Marija, delikatese, Mestni trg 12. Borec J* avtomobili, avtogaraža, avtodelavnica, kolesa in vse kolesne potrebščine, Gosposvetska cesta 14 in Vegova ulica 8. Sedlarji: Logar Ivan, Gosposvetska c. 13. Vincsk Stefai, avtotapetnik, Glince 230. Slikarji: Brajer Fra«, Osojna pot 3. BrlOOlj Fran, Selenburgova uL 6. Malgaj Toie, ličar, Kolodvorska ulica 6. (20) Mekioda Josip, Cesta na gorenjsko železnico 7. Stare in drag, pleskarja, Poljanski uasip 22/1. Stiplošek A., Rožna uL 31. Centrala: Ljubljana; podružnica: Bled. Jaz iT. & sls, šivalni in pisalni stroji, kolesa po najnižji ceni, Dunajska cesta 15. Kllndnek S, uniformiranje in izdelovanje civilnih oblek, Selenburgova ulica 6. KlBSt & COi, kupuje laneno seme, suhe gobe in fižol, Gosposvetska cesta 8. Maček J., največja zaloga moških in deških oblek, Aleksandrova cesta 3. Medica & Co„ mannfakt, Sodna ulica 7. Mlkai L, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. (30) Oblat Aleksander, zaloga čevljev vsake vrste, Sv. Petra c. 28. Poolkiar Stanlslai, zaloga kirur-gičnih predmetov, Sv. Petra cesta 33. A, gramofoni in god-beni avtomati, vsa popravila ceno, Sedna ulica 5. Rogelj M, mannfakt., Sv. Petra cesta 38. Sandril J, zaloga usnja, podplatov itd. na debelo, Mestni trg 6. (20) Sever Andrej, trgovina z usnjem, Prešernova ulica 9. Sitar Ciril, štampilje najtrše kakovosti, Sv. Petra cesta 13. Stancer Hilko, špecerijsko blago, Dunajska cesta 16. StOpar J* manufaktura, Dunajska cesta 5. Skrbeč Marija, prodaja lesene robe in popravila, Tržaška c. 5 Schreuer Antonija, trgovina s čevlji, Gradišče 10. Tbe Rex Ce., pisalni stroji, Gradišče 10. Uranus-Papirnlca, cigaretni papir in stročnice, Mestni trg 11. Verbajs A, elektrotehnični predmeti, Linhartova ulica 4. ______ Ravnfhar Ivan, Sv. Petra cesta 44. Zlatarji: ~~~ Belič KajO priporoča svojo delavnico za popravila in nova dela, Hilserjeva uL 4. (20) Košak Milan, Cankarjevo nabr. 31. Bazno: Obi. konc Zavod za pokeočavaaje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska ulica 39. nSvetla*, elektrotehn. podjetje, centrala Ljubljana, Mestni trg 25. 2 m D» omogočimo tndi manj premožnim slojem objavljati naznanila o umrlih in zahvala, priobčnjnmo ta male oglase. Vsaka vrstica stane 6 K. lepo drobno morsko travo nudi po najnižjih cenah A. Suinlk, Za-loika oeata 21. 272 2—1 tTnžnnga srca naznanjamo, da je umrl nai iskreno] jubl jen i soprog, oŠ«, sin in tast, gospod 271 Anton Sia.x?d garderobjer dramskega gledališča, snoči ob polenajstih ponoči, 32 let star. Pogreb bo v sredo, 6. oktobra ob štirih popoldne iz mrtvašnice dež. bolnice. Žalujoči ostali. Proda se hiša ^ff^cSS ▼ Trbovljah, najbolj primerna za obrtnike. Več se izve pri lastpiku Ivanu OreSnlku, zaloga pire «TJnion>, Trbovlje. 256 5—4 Po zelo znižani ceni nova plaifil, i zračnice, priporoča 86 13—7 Odon Koutny Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. ¥ina|ni ctiMiii111 Tsak0Tratni deU> kaj- alVOlUl airiljl bidnesvetiljke,gorilciitd. Sprejemajo se v popravilo dvokolesa ta rani stroji pri BATJEZ/U, Iijsb-ljana, 8tart trg št. 28. 225 12-4 Obve stilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v salogL Turlatovskl čevlji domačega izdelka. 214 8-4 Ant. in Jož. Brajer-ELapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1. mF Fienion, ječam, sob, pasnlj, knkuruz, mast, slanina i zve ostale aemalj. proizvode te prženi ječam (sladnn kavn) nudi izvoznička i uvoznička trgovina 267 10-2 Hilaii P. Jovanovič, Mltrovioa, Sram. V 103 52-8 ČEVLJI na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tndi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih oenah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER OBLAT, LJubljana, Sv. Petra cesta 28. Tndi se pošilja po povzetja povsem kraljestvo. Družba JADRAN Chartes cesta štev. 9 1 Manufaktura Dunajska cesta štev. 9 kupuje 234 10-6 letošnjega pridelka v vsaki množini, le zdravo, lepo, dobro sušeno blago, kolodvor Ljubljana ali v ekladUče Jadran dostavljeno, po solidnih cenah, vreče _se dopošljejo za polnitev._ Princ LJubljana 196 13-6 Zaloga: Turjaški trg 1. Pisarna: Židovska ulica 1/1. Mtinki Ii mm, trde m nebta postavljena na dom na debelo in 139 drobno se dobe pri: 10—7 Srebotnjak, Kolodvorska uliea 31. Zidno opeho (cigla), zarezani strešnih zakrivač pinnisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH^ 1 Ajde, brate! Vojnovič & Co. liiMiMi srrri mini Konkurenta« cene! (dvostrukl utornl crep) 167 6-5 nudi takoj dobavno v poljubni množini del. dr. Združene opekarne, Ljubljana (prej Vidic-Knes). Na željo se pošlje takoj popis in ponudba. Vsakovrstna manufaktura se dobi po najnižjih oenah pri tvrdki 112 20—6 BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L Lastni avto ze prevažanje! Konkurenčne cene! Javna dražba koruzne moke in zdroba. 7. t. m. ob 10. uri se proda na javni dražbi v skladišču „Jadrana" na Dunajski cesti št. 9 tri In pol .vagona koruzne moke in en In pol vagona koruznega zdroba. Blago užitno le za živino. Proda se le cela partija skupaj. Vreče pri blagU. 870 2-1