XXXII, številka 22, 27. oktober 2000 Cena 269,00 SIT dSftEDNJAfl knjižnica celit (mvwya A jr 40 v ' let H A ~~ Mojft / /// Zadrugjynazirj e Kol najveći odkupovale« leso v Savinjski dolini s preko 55000 m3 letno odkupljenega leso, se ob izteku 1O-letnega delovanja na tem področju zahvaljujemo vsem dosedanjim dobaviteljem dobite vsak od 7 do 15 ure na tel; (03) 5831-033 (03) 5831-521 int. 244 ali pri nalili odkupevalcih: g. Sestir Janez 041/711-432 g. Kaje Milan 041/512-807 g. Slapnik Tomaž 041/512-838 g. Detmar Milko 041/112-802 PONUDBA OBČANOM UGODNA POSOJILA Ste se odločili za prenovo stanovanja, gradnjo hiše ali nakup nepremičnine, morda potrebujete gotovino? Izkoristite ugodnosti iz naše bogate ponudbe kreditov. Vabimo Vas, da se oglasite v naših poslovalnicah v Velenju, Mozirju in Šoštanju, kjer Vam bomo na voljo za podrobnejše informacije. ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ÄH ZAGARSTVO I TRGOVINA MAZEJ JANEZ s.p. Primorska 7/a, ŠOŠTANJ Mobitel: 031/653-636 Tel. & Faks: 03/83-85-018 murni OSREDNJA TRETJA) ISSN 0381-8140 Leto XXXII, št. 31,13. oktober 3000 Izhaja vsak drugi petek Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Ko x Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: v> $$$$$$$ Franci Kotnik \\X> Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savmjčan, Aleksander s Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kargir, Jože Miklavc, Uroš ,Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Socja Kladnik, Franjo Pukart, Milena ■ Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko,\ MarjaSukalo, Vesna Banjevlč, \ \\v> Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove \SNXN XVxV' Tajnica uredništva: ' Barbara Zacirkovnik Naslov uredništva: Računalniška obdelava: o \ Tomaž Pajk ; X \- ' X- Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063 '11» Savinjske novice Savinjska cesta 4,3331 Nazarje : Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/82 E-pošta: s savlnjske.novice^siol.riet Internet: http//:www.saviij-novloe-sp.sl ■ Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT;\^^ ; Grafika Gracer, Lava 7b, Celje Rokopise, objave, razpise in oglase je , potrebno dostaviti v uredništvo \\X ; najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. -xjxv Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, 1 za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja Xxx^NSXsXXXNXxXXSv .. \X\V , ............. . / besedil. Pisem bralcev in oglasov neXXV v\\\ ..X'v- \\XXv \V\V\' \\x V\V\V lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje Volitve poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije so za nami. Po enomesečni volilni kampanji smo dan “D” kar težko pričakovali, prineselpaje zanimive rezultate. No, če smo iskreni, se le-ti minimalno razlikujejo od predvolilnih projekcij, ki so jih na podlagi anket izdelali nekateri mediji, v vsakem primerupa pomenijo veliko zmago Liberalne demokracije in hud poraz Slovenske ljudske stranke. Iz aspekta Zgornje Savinjske doline bi letošnje volitve tudi lahko ocenjevali kot poraz, saj bomo imeli v prihodnjem mandatu (sedaj smo imeli štiri) samo enega predstavnika-Mirka Zamernika. Na osnovi poročila republiške volilne komisije je predsednik države Milan Kučan sklical prvo sejo novoizvoljenega državnega zbora v petek, 21. oktobra. Pri tem je izrazil prepričanje, da bo Slovenija kmalu dobila novo, stabilno vlado, ki jo v tem trenutku nujno potrebuje. Izvolitev dvanajstih poslank (13,3%) od skupaj 90 poslancev na volitvah v državni zbor pomeni pozitiven premik glede na prejšnje volitve, ko je bilo izvoljenih samo sedem poslank. Hkrati smo s tem dosegli delež izleta 1992, koje bilo izvoljenih prav toliko (12) poslank. Glede na delež žensk v parlamentu smo se s tem pomaknili po evropski lestvici držav za deset mest navzgor, vendar smo še vedno pod evropskim povprečjem. Med razlogi za povečanje števila izvoljenih poslank v letošnjem letu velja omeniti večji posluh nekaterih političnih strank, večjo aktivnost in angažiranje samih žensk v strankah, opozarjanje medijev na nizek delež žensk ter prizadevanja Urada za žensko politiko, kije vzpostavil regionalno žensko mrežo in stranke nenehno spodbujal k povečanju deleža žensk na kandidatnih listah. V Zgornji Savinjski dolini se medtem ni zgodilo nič dramatičnega. Kar je po svoje slabo, saj se nam vegetiranje v samozadovoljstvu na dolgi rok ne bo obrestovalo. Manjka nam prodornosti, ambicioznega podjetništva, usklajene razvojne orientacije, vse našteto namreč vse prelahko prepuščamo mestnim središčem. Če so večji kraji v prednosti v primerjavi s podeželjem, potem je Ljubljana v še večji prednosti pred celo Slovenijo. In če tega trenda ne bomo znali ustaviti, se nam res slabo piše. Rešitev tega problema naj bi prinesel regionalni razvojni program, katerega izdelava v teh tednih intenzivno poteka. Prihodnji teden so pred šolarji zaslužene jesenske počitnice. Dan reformacije in dan spomina na mrtve bosta marsikoga napeljala k temu, da si bo vzel dela prost dan v ponedeljek ali v četrtek in petek. V vsakem primeru vam želim, da bi se imeli lepo. In ne pozabite poslati 3. kupona za zgornjesavin-jsko osebnost leta 2000! polletje. SX/X eJL IZ VSEBINE: ' i Volitve 2000: Rezultati glasovanja za državni zbor v 6. volilnem okraju 5. volilne enote..... 4 BSH Hišni aparati Nazai^|K^v>' . “Hišni aparati morajo postati vsestransko evropsko primerljiva firma”............ 6 Solčava: '\\ s \ .. X ' \ ■ x\ / \ • \ , \ V J' Da se ne bi nikoli ponovilo ............. 9 Galerija Steki Gornji v Grad: Predstavitev Terezije Bastelj.............. 11 Ivan Dolničar, prvi mož slovenskih borcev: •' “Veliko prijateljstev seje zaradi politike ohladilo” . .14 Na obisku pri družini Vilija Ošepa pod Raduho:; s Bukovniki, na pogorju, kjer prevladuje smreka..... 15 Župn^a Mozirje: , Romali smo v Rim......16 Naša akcija: Izbiramo zgornjesavinjsko osebnost leta 2000......... 17 Zgodovina in narodopisje: Skrb za kulturno \ dediščino..............20 Tema meseca: Iz malega raste veliko... 22 Rokometni par Repenšek -Požežnik: ;.//\ Pestra in zahtevna jesenska sezona................... Sl Intervju: Slavko Bric, državni prvak v triatlonu.............38 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Volitve 2000 - posnetek z volišča v Šmartnem ob dreti (foto: Ciril Sem) Zgoraj desno: Proslava ob obletnici prve frontalne partizanske bitke na Čreti (foto: Janez Plesnik) Zgoraj levo: Otvoritev razstave Karmen Goričar v Galeriji Mozirje (foto: Ciril Sem) SLS + SKD Slovenska ljudska stranka Zaslužni za zajetnejše občinske finance Na predvolilnem srečanju kandidata SLS+SKD Jakoba Presečnika je ta opravil inventuro obljubljenegain opravljenega dela iz programa, ponujenega pred štirimi leti. Po njegovem mnenju je bil realiziran tako program stranke kot njegove obljube. Za naslednji mandat je ostalo nerešeno vprašanje doma za starejše občane, stranka je bila med glavnimi zagovorniki, da bi občine dobile bistveno več denarja za svoje delovanje, med najpomembnejše dosežke pa gotovo sodi odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Presečnik si zaslug za realizacijo tri desetletja starega problema ne lasti izključno, je pa izrazil razočaranje, ker si ga poskušajo prilastiti nekateri drugi posamezniki. O imenih ni želel govoriti. Dejstvo je, da je država v zadnjem letu dolini namenila milijardo tolarjev za cestno infrastrukturo. Stranka si bo tudi v prihodnje prizadevala za skladen regionalni raz- voj, v pripravi je nacionalni program varstva pred poplavami, ki naj bi zagotovil osnovno zaščito pred naraslimi vodami. Za izgradnjo šole na Rečici je po Presečniku najzaslužnejši dr. Franc Zagožen, ki je 1. 1993 uspel z amandmajem spraviti v nacionalni program gradnjo omenjene šole. Andrej Umek, minister za okolje in prostor, je zbranim predstavil osnovni, program stranke, ki temelji na svobodi posameznika, solidarnosti med posameznimi socialnimi skupinami, in gospodarski program, kjer ne gre za enakost, ampak za enakopravnost vseh prebivalcev Slovenije. Savinjčan SDS - Socialdemokratska stranka Slovenije Pravi predvolilni golaž Občinski odbor socialdemokratov iz Mozirja je dan pred predvolilnim molkom vabil skupaj s kandidatom Mirkom Zamernikom na zabavo z ansamblom Čuki in kot se za takšne priložnosti spodobi, je bilo za pijačo in jedačo poskrbljeno. Popularna glasbena skupinanaj bi svoj nastop začela ob 15. uri, v resnici so zaigrali in zapeli dve uri pozneje, kar seveda ni motilo simpatizerjev stranke. Zakaj bi jih tudi, saj so se organizatorji izkazali in vsem delili čisto pravi golaž, pekli kostanj in zastonj točili pivo. Pravzaprav je bil namen bolj druženje in manj predvolilna kampanja. Poleg Mirka Zamernika sta v Mozirje prišla tudi poslanca Ivo Hvalica injožejerovšek, kar je, zahvaljujoč predvsem Hvalici, veselo vzdušje še podkrepilo. Savinjčan Na predvolilnem shodu SLS+SKD je poleg Jakoba Presečnika sodeloval tudi minister dr. Andrej Umek (foto: Ciril Sem) REZULTATI GLASOVANJA ZA DRŽAVNI ZBOR V 6. VOLILNEM OKRAJU 5. VOLILNE ENOTE Skupaj volivcev: 13.084 Glasovalo po spl. volilnem imeniku: 9.862 Glasovalo po pos. volilnem imeniku: 1 Glasovalo s potrdili: 1 Skupaj glasovalo: 9.864 Udeležba v okraju: 75,39% Oddanih glasovnic: 9.864 Neveljavnih glasovnic: 291 Veljavnih glasovnic: 9.573 Št. gl. %_________________Ime liste___________________________Priimek in ime kandidata 2.548 26,62 1. IDS Liberalna demokracija Slovenije Purnat Ivan 231 2,41 2. Slovenska nacionalna stranka - SNS Lesjak Marijan 7 0,07 3. Peter-Črtomir Gorjanc Gorjanc Peter Črtomir 1.929 20,15 4. SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Presečnik Jokob 13 0,14 5. Neodvisni kandidat - Planinšek Franc Planinšek Franc 448 4r68 6. Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS Habjan Peter Marjan 454 4,74 7. SMS - Stranka mladih Slovenije Kolenc Jurij 42 0,44 8. Združeni Zeleni - Zeleni Slovenije in Zelena alternativa Arčan Danilo 527 5,51 9. ZLSD - Združena lista socialnih demokratov Rakun Boštjan 712 7,44 10. NSi - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Glušič Ivan 2.572 26,87 11. Socialdemokratska stranka Slovenije Zamernik Mirko 18 0,19 12. Naprej Slovenija - NPS Jezovšek Marko 26 0,27 14. Demokratska stranka Slovenije; Demokrati Slovenije -DS Sedmak Verica 46 0,48 15. Nova stranka Ravnikar Tina Mirko Zamernik je simpatizerjem SDS delil tudi torto (foto: Ciril Sem) Kaj so po volitvah izjavili kandidati z največjim številom glasov Mirko Zamernik (SDS): “S strankinim uspehom nisem zadovoljen. Potrebno je pogledati resnici v oči in ugotoviti, da smo od prejšnjih šestnajstih poslanskih mest v parlamentu sedaj dobili štirinajst. Tega seveda ne moremo šteti za uspeh. Zame osebno pa je to vendarle izboljšanje rezultata. Na volitvah pred štirimi leti sem dobil 23,5 %, sedaj pa skoraj 27 %. Volilni rezultat je zato zame toliko večja odgovornost, kajti volivci v mozirskem okraju so mi namenili največji odstotek glasov in zato upravičeno tudi največ pričakujejo od mene. Glede na dejstvo, da stranka v parlamentu nima velike moči, bo toliko težje. Vendar sem optimist, v vsakem problemu najdem nov izziv. Kako sta si skladni funkciji župana in poslanca, sem izkusil že v preteklih štirih letih, tako da večjih težav pri vodenju manjše občine ni. Moji cilji v štiriletnem obdobju so zadrečka cesta, potem cesta Podvolov-ljek-Kranjski Rak, dokončanje Pavličevega sedla in ceste Ljubno-Luče. Še vedno ni doma za ostarele, tu je največji financer ministrstvo za delo, družino in socialo, zelo je potreben varstveno-delavni center v Mozirju. V programu stranke smo posebej napisali, da bomo pozorni na tiste, ki iz najrazličnejših vzrokov ne morejo poskrbeti zase.” Ivan Purnat (LDS): “Z volilnimi rezultati sem zelo zadovoljen. To je nad pričakovanjem, ker vemo, katera politična opcija je prevladovala v Zgornji Savinjski dolini. Zdaj sva z Zamernikom precej izenačena, tako da je LDS v Zgornji Savinjski dolini v primerjavi z volitvami pred štirimi leti pridobila 6%, kar je velik uspeh. Vemo, da gospod Presečnik ne bo poslanec, torej ostaja samo Mirko Zamernik, vendar so tudi meni kot kandidatu na listi LDS odprta vrata na razna ministrstva. Kljub temu, da bo iz doline le en poslanec, bomo lahko kar dosti prispevali k razvoju. Za kandidaturo sem se odločil, ker tudi kot kandidat lahko naredim kaj za dolino. Volili so me vsi prebivalci Zgornje Savinjske doline in ne samo občani občine Nazarje. Z rezultatom v nazarski občini sem zelo zadovoljen, saj je povprečje na vseh voliščih preko 40%, kar kaže, da so občani z mojim delom zadovoljni. Pokazali so, da ni pomembno, ali sem neodvisni, kot sem kandidiral za župana, ali sedaj ko sem kandidiral na listi LDS.” Jakob Presečnik (SLS + SKD): “Rezultat letošnjih volitev je za mene osebno seveda negativen oz. bistveno slabši od vseh pričakovanj, tako mojih kot vseh tistih, s katerimi smo, po moji oceni in oceni mnogih ljudi, v preteklem mandatu uspešno delali. Rezultat je bistveno slabši kot pred štirimi leti. Zakaj je tak? Te analize nisem delal, pa tudi težko jo je narediti. Stranka je zaradi mnogih zapletov predvsem v zadnjih letih in lahko rečem zaradi napačnih potez v zadnjem letu - pri združevanju s SKD, pri izstopu iz prejšnje vlade, pri sodelovanju v zadnji vladi in nemogočih odnosih v njej -v očeh ljudi po celi Sloveniji veliko izgubila, gledano s tega stališča je moj rezultat v primerjavi s strankinim celo podvojen. Drugi razlog tiči v dejstvu, da sem sam osebno ljudi premalo seznanil oz. da so se volivke in volivci premalo seznanili z rezultati, ki smo jih za Zgornjo Savinjsko dolino dosegli v preteklem mandatu. To sem sicer poskušal večkrat napisati v Savinjskih novicah, vendar je bilo to vedenje o dosežkih očitno premajhno. Si pa štejem v izredno zadovoljstvo, da sem uspel v teh štirih letih, da smo uresničili nekatere projekte, ki se jih prej ni dalo v petdesetih ali tridesetih letih. Na prvem mestu so infrastrukturni objekti, potem nekatere vodnogospodarske ureditve. Zgrajenih imamo kar nekaj jezov. Če sem bil med samim mandatom premalo konkreten in nejasen, potem sedaj povem, da je v veliki meri moja zasluga, da smo zgradili Pavličevo sedlo in da se s sodobno cesto približujemo Lučam. Pavličevo sedlo mi je zelo pri srcu in me boli, ker so si pred volitvami nekateri kandidati to šteli kot njihovo zaslugo. Potrebno je poudariti, da so občine zlasti v zadnjih dveh letih dobivale bistveno več denarja, tudi to je bila predvsem zasluga naše stranke oziroma poslanske skupine. Več denarja - več uresničenih investicij po občinah. Kar nekaj denarja se je namenilo tudi za obnovo oz. izgradnjo šolskih objektov. Trenutno imamo tako šolske objekte na nivoju, da bomo morali v prihodnje poskrbeti predvsem za zasedenost teh šol. Rad bi poudaril, kar žal ni bilo izpostavljeno ob otvoritvi šole na Rečici, da smo z Rečico naredili velik korak naprej. Predpogoj za začetek izgradnje, in to danes kljub mojemu opozorilu vsi pozabljajo poudariti, oz. zasluga za to gre predvsem dr. Francu Zagožnu, ki je leta 1993 z ustreznim amandmajem šolo v Rečici uvrstil med šolske investicije na demografsko ogroženih območjih. Če ne bi bilo tega amandmaja in če občina Mozirje pod mojim županovanjem ne bi začela z izgradnjo, potem se danes rečički otroci ne bi veselili sodobnih prostorov. Volilnega rezultata ne objokujem, življenje gre naprej. V tem trenutku še ne vem natančno, kaj bom počel v naslednjih letih, vendar bom zase znal poskrbeti. Mojim naslednikom pa seveda želim, da bi trend razvoja Zgornje Savinjske doline, predvsem na infrastrukturnem področju in seveda tudi na ostalih, nadaljevali, mislim pa, da jim to ne bo uspelo.” T<; Oa>zT:"5; O Kar hoteli, so imeli •••/ Ob nekolikopresenetljivih rezultatih so tokratne volitve v državni zbor, vsajza Zgornjo Savinjsko dolino lahko to trdimo, prinesle še enopomem-bno spremembo v vedenju in miselnem obnašanju volilnega telesa. Če smo v preteklosti dokaj zanesljivo trdili, da so ljudje svoj glas zaupali konkretnemu človeku, seje tokrat pokazalo, da so bile zaupanja oz. nezaupanja deležne stranke. Presenetljivo dejstvo - ob delovanju “naših”poslancev v preteklem mandatu tudi nelogično-s katerim bodo morale politične stranke v prihodnje resno računati. Po preštetih glasovih je jasno, da je veliki poraženec volitev Jakob Presečnik (SIS + SKDj in manj presenetljivi zmagovalec Mirko Zamernik (SDS). Od dosedanjih štirih bo Zamernik odslej edini zastopnik Zgornje Savinjske doline v parlamentu. Vnaprejšnji izgovor na opozicijsko realnost tokrat ne more biti sprejemljiv, dolina bo terjala konkretna dejanja. Če gre verjeti izjavam Presečnika, potem je ravno Zamernik v preteklem mandatu storilna infrastrukturnem področju manj, kot seje od njega pričakovalo. Zveze, kijih je oz. ni vzpostavil v prvem mandatu na ministrstvih, bodo odločilne za vse nadaljnje projekte, razen za tiste, ki se dokončujejo oziroma so v začetku gradnje. Škarje in platno bo imela v rokah liberalna demokracija, tj. stranka, s katero se socialdemokrati težko pogovarjajo - torej bo uspešnost doline krojila sposobnost osebnega premoščanja ideoloških zavor in dejstvo, da se sredstva ne pridobivajo za govorniškim odrom. Brez dvoma je bilJakob Presečnik v preteklih štirih letih tisti, kije največ storil za Zgornjo Savinjsko dolino. Po poklicu gradbinec, v parlamentu šef odbora za infrastrukturo in okolje, je s poznavanjem zahtevne tematike zmogel prepričevati delivce sredstev po ministrstvih. Pavličevo sedlo, mostovi v Gornjem Gradu, za nekatere “luknje ”, večini pa pomembni odsekiprenovljenih cest in še kaj so v pretežni meri njegova zasluga. Tega mu ne odreka nihče, zravenje bil pri vsaki pasji procesiji, vendar ni znal na Jrravem mestu in ob pravem času tega jasno in nazorno povedati. Nadomestljivostje nedvomna in odgovornostjavne osebe, kije plačana iz sredstev davkoplačevalcev, tudi. Zato je Zamernikova odgovornost inpriložnost v novem mandatu res velika, zdipa se, da ljudi bolj prepriča leporečje kot konkretni rezultati. Potrebno bo stopiti v prazen prostor in ga konkretno zapolniti - koga bodo odslej klicarili župani v Ljubljano, pa je seveda njihova težava in naš skupen problem. Savinjčan BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje »Hišni aparati morajo biti vsestransko evropsko primerljiva firma« V nazarskem podjetju BSH Hišni aparati je prišlo sredi letošnjega leta do zamenjave v vodstvu. Dotedanjega direktorja Vilija Eisenhuta, ki je vodil podjetje po upokojitvi Jožeta Kudra pred šestimi leti, je nasledil Matjaž Lenassi. Z njim in z Rainerjem Kaschto, ki je vHišnih aparatih s strani Bosch Siemensa zadolžen za kontroling, smo se pogovarjali o trenutnem položaju podjetja in njegovih usmeritvah v prihodnjem obdobju. SN: G. Lenassi, pred tremi meseci ste prevzeli vodenje BSH-jevega podjetja v Nazarjah. Se lahko za začetek predstavite Zgornjesavinjčanom, od kod prihajate? LENASSI: Moje ime je Matjaž Lenassi, star sem 41 let, oče dveh otrok, z družino pa živim v Radomljah. Po rodu sem Kraševec. Za Kraševce pravijo, da so zelo trdi, in prav zato sem tudi prišel v podjetje BSH Hišni aparati, daga skupaj s sodelavci v prihodnje postavim na takšne noge, kot to zahteva matični koncern. Moja naloga in naloga g. Kaschte, ki je zadolžen za kontroling, je, da Hišni aparati postanejo firma, ki bo vsestransko evropsko primerljiva tako po kvaliteti kot po obsegu proizvodnje in nenazadnje tudi cenovno. Direktorska funkcija terja od mene popolno angažiranje, kar pomeni, da sem zadnje čase bolj malo z družino, po drugi strani pa predstavlja tudi velik izziv in z g. Kaschto sva pravzaprav vesela, ko vidiva številne možnosti, dase poslovanje, organizacija in kvaliteta te tovarne v primerjavi s sedanjim dvigne na precej višji nivo. SN: G. Kaschta, se lahko še vi predstavite našim bralcem? KASCHTA: Star sem 37 let, poročen in oče enega otroka. Rodil sem se v Riedlingu v Baden Württenber-gu v Nemčiji, v koncernu Bosch Siemens pa sem zaposlen zadnjih osem let. V tem obdobju sem največ časa delal v kontrolingu pomivalnih strojev v Dillingenu. Od začetka septembra sem na podobni funkciji v podjetju Hišni aparati v Nazarjah, pri tem pa moram poudariti, da kontroling ne pomeni zgolj kontrole, pač pa je moja vloga pomoč pri vodenju podjetja. Skupina BSH je vodilna v Evropi, v svetovnem merilu pa je na četrtem mestu in ponosen sem, da delam zanjo. SN: Pred dnevi je izšla prva številka tovarniškega časopisa, kar je očitno rezultat vašega pristopa do informiranja delavcev? LENASSI: Moram vas korigirati, kajti to ni prva številka tovarniškega časopisa, pač pa prva številka v novi podobi. Tildi preko časopisa bi namreč z g. Kaschto rada dosegla, da bi Hišni aparati postali tovarna, v katero bodo zaposleni radi prihajali na delo in kjer bodo zadovoljni s pogoji dela. Ob tem je treba poudariti, daso delovni pogoji v naši tovarni že sedaj odlični, kar potrjujejo domači in tuji obiskovalci. Še posebej tujci, ne glede na to, ali so Nemci, Italijani ali Francozi, so izjemno presenečeni, da takšna tovarna v Sloveniji sploh obsta- ja. Poleg delovnih pogojev hvalijo tudi urejenost tovarne, mi pa bi radi na tem področju storili še korak naprej in dosegli, da bi ljudje delali z zadovoljstvom in voljo, da svoje delo opravijo tako, kot je prav. S tem bi uresničili moto vseh ISO certifikatov, ki se glasi: naredi že prvič dobro. Vse nadaljnje aktivnosti tovarno samo stanejo. Če so zaposleni v podjetju zadovoljni, če hočejo dobro delati, je mogoče na ta račun stroške zelo znižati. To je eden vidik tovarniškega časopisa, drugi pa je informiranje zaposlenih, saj nikakor ne smemo dopustiti, da bi bili neinformirani. Imamo tudi mesečne sestanke s svetom delavcev, kjer posredujemo vse podatke o poslovanju podjetja v minulem mesecu in kjer lahko dobijo odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. SN: V časopisu zasledimo tudi novice iz koncerna BSH... LENASSI: Vsebinsko zasnovo časopisa smo sedaj nekoliko razširili in vanjo vključili tudi informacije o koncernu Bosch Siemens, saj želimo, da bi zaposleni čutili pripadnost tej veliki grupaciji, ki je vodilni evropski proizvajalec gospodinjskih aparatov. Menim, da smo lahko vsi skupaj na to ponosni. Poleg tega objavljamo tudi informacije o športnih in družabnih aktivnostih, ki so v sklopu našega podjetja zelo dobro razvite. Vse to naj bi pripomoglo k temu, da bomo dosegali rezultate, ki se od nas pričakujejo, ki so vsako leto višji in vsako leto težje dosegljivi. To je posledica vse ostrejše konkurence z vzhoda, iz Češke, Poljske... Vsako leto je treba bolj paziti na stroške in jih zniževati, hkrati pa dvigati produktivnost. SN: V omenjenem časopisu je na kratko predstavljen tudi nov način merjenja uspešnosti poslovanja podjetij v koncernu BSH, ki se imenuje DVP - dodana vrednost podjetja. Lahko pojasnite, v čem je bistvo tega modela? LENASSI: Sistem je povsem na kratko težko razložiti, saj se podatki v Sloveniji nekoliko drugače primerjajo kot v Nemčiji. Gledano generalno pa je doslej veljalo, da je moralo podjetje biti uspešno in dosegati za- stavljene cilje, predvsem dobiček, ne glede na to, koliko se je v podjetje investiralo. Nov način merjenja uspešnosti je tak, da mora dobiček pokrivati investicije, kar pomeni, da se slednje od dobička odštevajo. Lahko rečem, da imajo Hišni aparati zelo dobrega lastnika, saj je BSH ves dobiček v času od nakupa pred sedmimi leti do sedaj reinvestiral v tehnologijo. Takšnih primerov je v Sloveniji zanesljivo zelo malo. Vse te investicije, ki so znašale od šest do osem milijonov nemških mark letno, se sedaj odštevajo od končnega poslovnega rezultata. SN: Kakšno je bilo poslovanje družbe v prvem poHetju letošnjega leta in kakšni so obeti v drugi polovici leta 2000? LENASSI: Naša branža oziroma panoga je izrazito sezonska, zato so tudi rezultati nekoliko specifični. Druga polovica leta je vedno močnejša od prve, razmerje pa se vrti okoli 40:60. Torej je logično, da je rezultat prvega polletja nekoliko nižji, ne gledenatopaso Hišni aparati v prvih šestih mesecih letošnjega leta poslovali uspešno. Zastavljene cilje smo celo nekoliko presegli in tudi v drugem polletju bomo dosegli plan. (Lenassi pri tem z nasmeškom potrka po leseni mizi, op. KF.) Nenazadnje smo zato tukaj, da uresničimo cilje. Pri nas se ne pogovarjamo v smislu »mislimo, da bomo...«. Mi bomo ali pa ne bomo. SN: Kakšni so svetovni trendi v vaši branži, ki neposredno vplivajo tudi na vaše poslovanje? LENASSI: Opažamo precejšnje spremembe na trgu, ki so posledice dejstva, da so družine vedno manjše. Vse manj je družin s tremi, štirimi otroki in še manj skupnih gospodinjstev večih družin. Družine so majhne, vse več pa je neporočenih ljudi, ki živijo sami. Ti ljudje živijo v manjših stanovanjih, ki jih imajo praviloma v najemu. V tujini se za razliko od Slovenije namreč hiše vse manj kupujejo in vse več najemajo, kar ljudem omogoča relativno hitro spremembo kraja bivanja. In prav zaradi te mobilnosti se spreminja BSH Hišni aparati Nazarje - eden od akterjev 3. srečanja gospodarstva Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje bo tako kot lani eden od aktivnih udeležencev srečanja velikega in malega gospodarstva, ki bo potekalo od 2 3. do 2 5. novembra v Velenju. Ob nedavnem obisku direktorice Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje Alenke Avberšek in predsednika Območne obrtne zbornice Mozirje Franca Bende je bilo z vodstvom podjetja dogovorjeno, da bodo Hišni aparati v plenarnem delu srečanja predstavili koncept nadaljnjega sodelovanja s kooperanti, ki bo temeljil na grozdih. V sklopu poslovne razstave bodo Hišni aparati predstavili paleto izdelkov, kjer sodelujejo z malim gospodarstvom, in izpostavili možnosti širitve tovrstnega sodelovanja. Podjetje BSH Hišni aparati bo sodelovalo tudi na seminarju za interne presojevalce sistemov kakovosti, ki bo 8. in 9. novembra, ter na konferenci o kakovosti in varstvu okolja, ki bo 30. novembra. Obe prireditvi bosta v Velenju. kf tudi način uporabe gospodinjskih aparatov. Aparati, ki pri nas še vedno predstavljajo neke vrste klasiko, to so tako imenovani multipraktiki, so v tujini, zlasti v severni Evropi, ki predstavlja naš glavni trg, v upadanju. Na te trende smo se v tovarni odzvali z novim aparatom, ki smo ga plasirali na trg pred dvema mesecema. Na vseh testih v Nemčiji je dobil oznako »zehr gut«, kar potrjuje njegovo kvaliteto, hkrati pa s svojo obliko predstavlja zares nekaj novega. Vanj je bil vložen nov oblikovalski duh, ki se sedaj obrestuje z dobro prodajo. Z aparatom MK 2 imamo tudi že odgovor na upad prodajekuhinjskih strojev. Omenjeni aparat, kije sestavljen samo iz ene pogonske enote s hitro zamenljivimi deli, bomo plasirali na trg prihodnje leto. Vse njegove dele bo mogoče oprati v pomivalnem stroju, zavzemali bodo le malo prostora. Problem sedanjih aparatov je namreč prav v tem, da zavzemajo relativno veliko prostora, če pauporab-nik aparata nima neprestano na kuhinjskem pultu, to pomeni, da ga tudi ne uporablj a. Torej mora biti takšen aparat vseskozi na dosegu rok, da ga uporabnik vidi in razmišlja, kaj vse lahko z njim postori. SN: V prvem delu pogovora ste razmišljali o pomembnosti zadovoljstva zaposlenih vpodjetju. Zagotovo delček tega predstavlja tudi dostop do tovarne, kjer pa se v zadnjem času pojavljajo kar resni problemi, saj križišče z regionalno cesto predstavlja neke vrste ozko grlo. Je rešitev tega problema že na vidiku? LENASSI: Ta problem bo v glavnem rešen do spomladi, ne bo pa rešen povsem dokončno. Pristojna republiška komisija je ob štetju prometa namreč ugotovila, da le-ta ni dovolj gost za postavitev semaforjev. Dejstvo je, da je ob dveh potrebno čakati na možnost dostopa do ceste tudi do 15 minut, zato je nezadovoljstvo razumljivo. V projektu za rešitev tega problema so bile predvidene tudi avtobusne postaje in pločnik do bencinske črpalke, ven-darsmo se z Občino Nazarje dogovorili, da bomo namesto pločnika uredili pot po levi brežini Savinje, kjer se bo itak uredila sprehajalna pot. Tudi gradnja avtobusnih postaj ne bi bila smotrna, saj smo z anketo ugotovili, da se 98 odstotkov naših delavcev vozi v službo z avtomobilom. No, kljub vsemu smo malce gledali naprej in bomo pri ureditvi križišča pripravili instalacije za semaforizacijo. SN: Zakonec tokratnega pogovora še vprašanje za g. Kaschto: kakšni so vaši prvi vtisi o Nazarjah, o Zgornji Savinjski dolini? KASCHTA: Zgomj a Savinjska doli- na je zelo lepa in nad njenimi naravnimi lepotami sem navdušen. Bil sem že v Logarski dolini, ki je zares čudovita, pa tudi sicer je tukaj čisto, urejeno, pravi evropski standard, nad katerim sem bil dobesedno presenečen. Nikjer ni zaslediti vpliva Balkana, ljudje so odprti in prijazni. V Nemčiji so lepote Slovenije bolj malo znane, kar je verjetno še posledica vojne pred desetimi leti. Pogovarjal se je Franci Kotnik JKP Komunala Mozirje Kanalizacija v trškem jedru Mnogo krajanov Mozirja in okolice ter premnogi prišleki se v zadnjih dneh jezijo zaradi oviranega prometa skozi mozirsko trško jedro. Le to je ozko, posebno ob dopoldnevih, že samo po sebi, trenutno pa ga mašijo še delovni stroji. Delavci Komunale napeljujejo kanalizacijo, ki bo tržanom omogočila brezhibno in ekološko čisto odvajanje meteornih in odpadnih voda. S tem nadaljujejo lani začeto akcijo, ko so bili izbrani na javnem razpisu za izgradnjo kanalizacijskega sistema dela Mozirja. Letos je tako na vrsti trško jedro, Po odloku o odvajanju in čiščenju odpadnih voda v občini Mozirje se lahko vsak krajan, ki ima seveda to možnost, priključi na javno kanalizacijsko omrežje. Če se priključi v roku šestih mesecev od dneva napeljave kanalizacije, je oproščen tudi priključne takse, ki znaša več deset tisoč tolarjev. Priključitev je lahko v lastni režiji, potrebno pa je zadostiti večim pogojem, ki jih Pomoč Gorenju Na računu št. 50101-743-52118 (sklic 55-77), ki je za zbiranje solidarnostne pomoči Gorenju odprt pri Gospodarski zbornici Slovenije, se natekajo sredstva, ki sojih prispevala velika in mala podjetja, šole in posamezni občani. Znesek doslej zbranih sredstev se približuje 50 milijonom tolarjev. Ker pa je izražen tudi interes za nakazilo pomoči v denarni obliki tudi iz tujine, je GZS odprla devizni račun št. 900-7100-26521/7 podpartija pri Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana, S.W.I.F.T. Code: ÜBASI2X. Zaradi gradbenih del je bil promet skozi Mozirje precej moten (foto: Ciril Sem) narekujejo tehnični predpisi. Komu- Projekt izgradnje kanalizacijske nala da ob njihovi izpolnitvi soglas- napeljave bo v kratkem roku zak-je. Najbolje pa je vsekakor, če zain- ljučen, zato bo tudi promet skozi teresirani na Komunali vložijo proš- Mozirje v kratkem nemoteno njo, tako da vse potrebno uredijo stekel, strokovno usposobljeni delavci. Benjamin Kanjir Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Številne aktivnosti v novembru Osnovno poslanstvo Gospodarske zbornice Slovenije je medsebojno povezovanje članstva in zastopanje njegovih interesov. GZS za svoje člane opravlja storitve poslovnega informiranja, gospodarske promocije, svetovanja in izobraževanja. Za izvedbo omenjenih nalog je zbornica organizirana tako, da je čim bolj približana svojim članom: preko branžnih združenj na nivoju Slovenije in preko območnih zbornic, ki članstvo »pokrivajo« na terenu. Med 13 območnimi zbornicami je tudi Savinjsko-šaleška območna zbornica s sedežem v Velenju. Avgusta letos je naloge direktorice območne zbornice prevzela 45-letna diplomirana ekonomistka Alenka Avberšek, ki je pred tem delala na visoko strokovnih in vodstvenih delih na Premogovniku Velenje, v Gorenju Velenje, Kovinotehni Celje in Grammer Avtomotive Slovenija v Slovenj Gradcu. Po njenem mnenju je sedanje gospodarsko stanje v regiji posledica dejstva, da so se bila podjetja v fazi transformacije prisiljena obnašati kratkoročno tržno in samozadostno - z obstoječimi kadri doma in s ponudbo nove, izobražene delovne sile, ki je je bilo na trgu dovolj oziroma v nekaterih segmentih celo preveč. Danes pa se že kažejo velike luknje, ki jih bo potrebno zakrpati. »V savinjsko-šaleški regije se tega problema zavedamo, zato ukrepamo, kolikor je mogoče, v okviru regionalnega sveta za poklicno izobraževanje, ki v okviru naše območne zbornice deluje že nekaj let. Prišli pa smo do faze, ko bi moral omenjeni svet prerasti v svet za razvoj človeških virov, ki ga bo treba formalno ustanoviti z ustreznim kadrom in organizacijo ter financiranjem iz državnega proračuna. Na to nas navajajo tudi vse pogostejši problemi podjetij, ki kljub statistično ugotovljeni več kot 10-odstotni nezaposlenosti v regiji ne dobijo potrebnega Števila delavcev v nižjih kvalifikacijskih razredih,« pojasnjuje Avberškova. V tem času je ena izmed poglavitnih aktivnosti zbornice priprava regionalnega razvojnega programa Savinjske regije, s katerim naj bi kandidirali za pridobitev sred- stev Evropske skupnosti. Omenjena sredstva so na razpolago pod določenimi pogoji in kriteriji. Prvi pogoj je izdelan regionalni razvojni program in funkcioniranje območne ter regionalne razvojne agencije, kakršne so po zakonu edine nosilke teh programov in preko katerih lahko gospodarstvo kandidira za sredstva evropskih strukturnih skladov. Območna gospodarska zbornica skupaj z območno razvojno agencijo in obrtnima zbornicama Velenje in Mozirje pripravlja 3- regijsko srečanje gospodarstva, ki bo potekalo od 23. do 25. novembra. Društvo za kakovost, ki deluje v okviru zbornice, 9- in 10. novembra pripravlja seminar za interne presojevalce v podjetjih, ki certifikate kakovosti že imajo, posebej pa za mala podjetja, samostojne podjetnike in obrtnike, ki so na začetku uvajanja ISO standardov 9001 in 14000. 30. novembra bo na konferenci o inovativni naravnanosti in okolju predstavljeno mnogo aktualnih tem za člane društva in za vse ostale, ki jih to področje zanima. »Do konca novembra čakamo na prijave za inovatorja leta. Na več pozivov sta doslej prispeli le dve prijavi,« ugotavlja Alenka Avberšek in dodaja: »Oživljamo delovanje sekcije računovodskih servisov, kjer davčne, knjigovodske in še kakšne problematike, skupne malim podjetjem, ne manjka. Na novo smo ustanovili sekcijo cestnih prevoznikov, pripravljamo pa tudi posvet o problematiki bolniških izostankov in bremena, ki ga nosi gospodarstvo iz tega naslova.« Franci Kotnik Turistična agencija Svit Mozirje Kako tržiti dolino Turistična agencija Svit iz Mozirja je edina v Zgornji Savinjski dolini, ki je izpolnila organizacijske in kadrovske pogoje za pridobitev licence, ki jo podeljuje Gospodarska zborni- ca Slovenije. Nosilec dejavnosti Franci Kotnik pravi, da je ponudba turističnih storitev v dolini nezadostna in da na tem področju obstaja precejšnja tržna možnost To pomeni, da je osnovni cilj agencije Svit, poleg nudenja letovanja po Sloveniji in tujini, tržiti tudi turistične kapacitete Zgornje Savinjske doline. tobus ljudi na enem mestu, je dovolj zgovorna. Z ustanovitvijo interesnega združenjabi lahko zadeve stekle relativno hitro, razmišlja Kotnik, nenazadnje mora biti interes podpisnikov pogodbe, da se začne nekaj dogajati. Smučarsko-rekreacijskicenterGolte se očitno pobira, v Lokah pri Mozirju V agenciji Svit se nadejajo aktivne vloge pri trženju turističnih kapacitet doline (foto: Ciril Sem) Tu so največjega povpraševanja deležne turistične kmetije, še posebej na območju Luč in Solčave. Razpoložljive kapacitete so zasedene predvsem v poletni sezoni, z agencijo Svit pa letujejo pretežno domači gosti Franci Kotnik vidi veliko možnost sodelovanja pri trženju in promociji celotnega prostora preko lokalne turistične organizacije, zaradi česar je bila ta pravzaprav tudi ustanovljena. Znotraj sistema se bo seveda potrebno konkretno dogovoriti o pravilih igre in pogojih. Le tako bo lahko gospodarsko interesno združenje dolgoročno uspešno, je prepričan Kotnik. V vsakem primeru bodo za razvoj sicer perspektivne gospodarske panoge potrebna nova vlaganja, zlasti v nastanitvene kapacitete. Ugotovitev, da vcelotni Zgornji Savinjski dolini ni objekta, ki bi lahko prenočil več kot av- bo kmalu v gradnji manjši hotel, prireditvam, ki so na primernem nivoju, pa bo potrebno v prihodnje zagotoviti večjo medijsko prisotnost izven doline. Obiskovalcem je treba dati možnost, da v dolini pustijo nekaj denarja, razen redkih izjem je zelo siromašna ponudba spominkov, celotno trženje pa je odvisno od sposobnosti in zmožnosti medsebojnega sodelovanja ter dopolnjevanja tistih, ki jim je turizem osnovna ali dopolnilna dejavnost. V agenciji Svit namreč ugotavljajo, da venem letu in pol kar 95% njihovih storitev predstavlja prodaja letovanj izven doline Zgornjesavinjčanom, z vsebinskim sodelovanjem znotraj gospodarskega interesnega združenjapa naj bi se povečalo zanimanje za letovanje tudi v Zgornji Savinjski doli™- Savinjčan Dobra dela se ne plačujejo s hvaležnostjo, zato je skromnost bolj bedarija kot vrlina. Savinjčan Občinski svet Gornji Grad Zaposlovanje za boljši turizem Svetniki gornjegrajske občine so na zadnji seji mag. Tanji Tajnšek-Veršnikpodelilikoncesijo za opravljanje dejavnosti zasebne lekarne v Gornjem Gradu. Gre za edino zasebno lekarno v savinjsko-šaleško-koroški regiji, koncesija pa je osnova za pogodbo med koncesionarko, občino in podjetjem Interdent, ki bo skrbelo za promet lekarne. S prvim oktobrom so začele veljati nove ekonomske cene vrtca, in sicer bo potrebno za celodnevni program mesečno odšteti okroglih 43 tisočakov, za pet ur varstva je nov-osprejeta cena 34 tisoč tolarjev, štiri-urni program pa je ovrednoten s 30 tisoč tolarji. Na pobudo župana Tonija Riflja so svetniki obravnavali predlog za ustanovitev razvojnega oddelka. Osnovno delovanje so razdelili na področje turizma, obrti in razvoja ter svetovanja. S programom želijo povečati možnosti za pridobitev turistične ponudbe, izboljšati koordinacijo razvojnih aktivnosti v občini in sodelovati z ostalimi razvojnimi institucijami v regiji. Po mnenju svetnikov bo potrebno pred naslednjimi koraki izračunati ekonomske učinke takega projekta, zadeve pa bo potrebno urediti tudi s statutom. Temu želijo nameniti posebno pozornost, zato bodo zaposlili dve delavki, ki bosta pokrivali področje turizma ter domače in umetne obrti. Gre za skorajda utopične načrte, ki pa zahtevajo dolgoročno resen pristop. Ob dejstvu, da občine - gornjegrajska ni nobena izjema- že sedaj precej sredstev namenjajo spodbujanju turizma, in ob realno skromnih učinkih vloženega, lahko upamo, da bo tokratna pobuda, ki ima ob kakovostnih programih možnost za pridobitev sredstev iz programa Crpov, uspešna. Savinjčan Zahvaljujemo se vsem volivkam in volivcem, ki ste na volitvah izrekli zaupanje Liberalni demokraciji Slovenije in našemu kandidatu Ivanu Purnatu. Zmagali smo tudi z Vašim glasom! Slovenijagrenaprej LDS Liberalna demokracija Slovenije Solčava Da se ne bi nikoli ponovilo S spominsko slovesnostjo so se v Solčavi spomnili 24. oktobra 1944, ko je hribovsko vasico doletela največja tragedija v vsej njeni zgodovini. Prvi sta klonili pod ognjenimi zublji Končarjeva in Remšakova domačija, za njima je okupator požgal celo vas. Črn in težak dan je bil to za Solčavo, se je dogodkov spominjal župan Vojteh Klemenšek. 44 stanovanjskih hiš in številna gospodarska poslopja so naenkrat zajeli ognjeni zublji, ljudi in živino pa so Nemci Zdi se, da so koroški Slovenci doživeli podobno usodo kotljudje iz Solčave, saj njihovo trpljenje kljub velikim obljubam ni bilo nikoli poplačano. In vendar, se je zamislil Kuhar, je vprašanje, če bi zmogli Spominu na požig Solčave so se s kulturnim programom pridružili tudi najmlajši (foto: Ciril Sem) odgnali proti Železni Kapli. Svetovna morija ni zaobšla savinjskega zakotja, skoraj ni bilo hiše v Solčavi, ki ne bi plačala krvnega davka. Skupaj s Solčavani so se takratnih dogodkov spominjali koroški rojaki izza Karavank z dr. Lovrom Šturmom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij. Peter Kuhar, predsednik koroških partizanov, je kot 15 letni fantič nosil pošto iz Železne Kaple globoko v osrčje Savinjske doline. današnji spraviti skupaj toliko ljubeznivosti kot v času najtežje borbe za lastno preživetje. Veliko stvari je ostalo neizpolnjenih, prevečkrat so bili Solčavani tako kotKorošci potisnjeni nastran-ski tir. In vendar je zgodovina teh krajev tesno povezana z odporom ljudi, zato je Kuhar v imenu koroških partizanov sklenil svoje razmišljanje s prošnjo novi slovenski vladi, da se spomni Solčave. Savinjčan leja tram Mozirje, Praprotnikova 36, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 NUDIMO VAM VSE ZA UREDITEV GROBOV: zemljo, marmorni pesek, cvetje, sveče, parkovne rastline. PO UGODNIH CENAH Sadne sadike bodo na zalogi takoj po 1.11.2000. VABLJENI! J Občinski svet Ljubno Zdravstvena oskrba nemotena Golte Jurišniki na motornih saneh Dosedanji zdravnik splošne prakse dr. Goran Dubajič bosi. novembrom prenehal z zasebno zdravstveno dejavnostjo na Ljubnem. Namesto njega bo prišel dr. Igor Kočevar, specialist radiologije, ki bo s prakso začel tik pred novim letom. Do takrat bo za paciente skrbel dosedanji direktor zgornjesavin-jskega zdravstvenega doma dr. Ivan But, ki odhaja v pokoj. Celotna občina naj bi bila do začetka pomladi pokrita s kabelskim sistemom, tako so odločili svetniki, čeprav bi izvajalec del, podjetje Signal, želel dela izvajati do konca avgusta 2001. Odločitev svetnikov je razumljiva in utemeljena, saj zaradi spomladanskih kmetijskih opravil njive in vrtovi ne morejo biti prekopano gradbišče. Sicer pa je sistem že v izgradnji, prva gospodinjstva naj bi bila priključena v kratkem. Na podlagi projektantske ocene Vrtec Nazarje bo dozidava in adaptacija šole stala 533 mio tolarjev. Država je preko šolskega ministrstva pripravljena prispevati 194 mio tolarjev, kar naj bi po mnenju pristojnih na ministrstvu pokrilo polovico investicije. Razliko v višini 340 mio bo morala iz različnih virov zagotoviti občina Ljubno. Dograditev šole bo zato prednostno uvrščena v proračun za prihodnje leto in deloma še za leto 2002. Savinjčan Praznovanje jeseni Veselje ob prihodu jeseni so pričarali malčki v nazarskem vrtcu, ki so sredi oktobra skupaj z vzgojiteljicami pripravili praznovanje zaradi hudomušnega vremena kar v hodniku in jedilnici Osnovne šole Nazarje Hodnik je postal velika tržnica, za branjevke so jim na pomoč priskočili starši, ki so na stojnicah prodajali jesenske dobrote. Marsikateri kratkohlačnik je svoje male prstke preizkusil v različnih delavnicah, kjer so jim pomagali starši in vzgojiteljice. Izdelovali so možičke iz želoda in rafije, košarice iz lep- enke... Za konec so se posladkali z vročim kostanjem, s pečeni jabolki, domačim kruhom in pečenim krompirjem ter kokicami. Pri vsem tem so se dobro zabavali otroci iz vrtca in osnovnošolci ter njihovi starši, ki so se letos udeležili praznovanja jeseni v velikem številu. Marija Sukalo Slovenska vlada je pred petimi leti z odlokom prepovedala v naravnem okolju voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi. Prepoved očitno ne velja za lastnike motornih sani, ki na Mozirski planini vsako zimo v vedno večjem številu motijo živali. Nekaterim vrstam duplarjev, sov, ujed, gozdnih kur se je zaradi širjenja človeškega vpliva življenjski prostor tako zmanjšal, da danes živijo le še v mirnih, težko dostopnih predelih gorskega gozda. Motenje v času mirovanja lahko pomeni izginotje posamezne vrste z nekega področja, nam je razložil Toni Breznik, vodja nazarske območne enote zavoda za gozdove. Za izvedbo nadzora so odgovorni inšpektorji za varstvo okolja in policija, na kmetijskih in gozdnih površinah tudi inšpektor za gozdarstvo in kmetijstvo. Bistveno pa je, da se jurišniki na motornih saneh zavedajo, da nihče od naštetih ni tehnično usposobljen za resno posredovanje, saj npr. motorne sani v policijski enoti v Mozirju niso sistemizirane. Kolikor smo uspeli izvedeti, zimski avanturisti na področju Mozirske planine niso domačini. Pred leti so neznani heroji organizirali celo kros s starimi avtomobili in kolesi. Toni Breznik na žalost ugotavlja tudi to, da vozniki motornih sani ne čutijo potrebe po organiziranem nastopu. Gre torej za problem, ki ga bo potrebno reševati celovito, dejstvo pa je, da primerne trase za krožno stezo preprosto ni. Na zavodu za gozdove ugotavljajo, da bi naravi najmanj škodljiva trasa potekala po gozdni cesti Zgornji Goltnik - Verbučeva planina. S tem predlogom želijo omejiti vožnjo na manjše območje ter zmanjšati negativne vplive v naravnem okolju, hkrati se želijo tudi izogniti smučarskim progam. Postavitev trase pabi terjala pridobitev soglasij lastnikov zemljišč in vseh upravljavcev prostora. Savinjčan Glasujte za ZGORNJESAVIHJSKO OSEBNOST LETA 2000! KOT KAZE BOMO TUDI TO ZIMO PRIČE DIVJANJU LASTNIKOV MOTORNIH SANI PO MOZIRSKI PLANINI, SAJ TE6A POČETJA... ...KLJUB PREPOVEDI, ZARADI TEHNIČNE NEUSP0S0BUEN0STI POLICIJE IN INŠPEKTORJEV NI MOGOČE PREPREČITI. OČITNO NAS ŽIVALI LAHKO REŠI LE MILA ZIMA BREZ SNEGA l Občina Nazarje Neznana slovenska Istra Člani občinskega sveta občine Nazarje, občinska uprava na čelu z županom Ivanom Purnatom, člani svetov krajevnih skupnosti in predsedniki nekaterih društev v občini so se skladno s prakso zadnjih let konec septembra odpravili na potep, med katerim so spoznavali še neodkrite koščke slovenske domovine. Tokrat je bila njihov cilj slovenska obala in Istra. Po udobni vožnji do Kopra se je nazarska odprava vkrcala na ladjo in si z morske perspektive ogledala lepo slovensko obalo vse do Pirana in nazaj. Prijazni gostitelji so jim na ladji postregli s pristnimi primorskimi jedmi, ki so bile odlične podlaga za kasnejšo degustacijo vin v Šmarju nad Koprom. Po krajšem ogledu kraja in spoznavanju njegove zgodovine je Nazarčane je na svojem posestvu sprejel priznani vinar Ludvik Nazarij Glavina, ki pod skupno blagovno znamko Santomas prideluje ter trži refošk in borgonjo. Medtem ko je refošk znano in v zadnjem času izjemno iskano suho, Karmen Goričar se je s slikarstvom pričela ukvarjati pred dobrimi dvajsetimi leti. V Mozirju samostojne razstave še ni imela, čeprav je v kraju vse bolj domačinka, saj je Mozirje družinsld kraj Goričarjeve rodbine. Njena slikarska dela so bila doslej na ogled le na skupinskih razstavah, predvsem tistih, ki jih umetniki pripravijo na koncu vsakoletnega mozirskega extempora. Njen slikarski stil, kakor ga opisuje Janez Stergar na spremnem listu razstave, ki je bila otvorjena 13. oktobra, ne posega na področje naive ali ustaljene folklore, ampak ostaja zvesta predvsem sebi in svojemu občutku. Abstraktnost, fantazija, nacvetličnih tihožitjih pa delno tudi realizem, zaznamujejo večino njenih del, ki pa jih ni malo. Igrivost in spontanost temnih ozadij Karmen napolnjuje s tehnikami tempere in akrila, njen slog pa že izraža jasnost in pre- temno rubinsko rdeče vino, svetlo rumeno vino borgonja na Štajerskem ni splošno znano. Ime borgonja izhaja iz zgodovine slovenske Istre, vendar zaenkrat še ni ovrednoteno kot tradicionalno ime. Udeleženci izleta so se pred vrnitvijo v domačo Zgornjo Savinjsko dolino okrepčali v pristni istrski konobi v Pomjanu, kjer so strnili vtise lepega jesenskega dne, ki se ga po temperaturah ne bi sramovalo niti poletje (morje je imelo celih 22 stopinj Celzija). Franci Kotnik poznavnost vsem tistim, ki dlje spremljajo njeno delo. Le-tega pa od leta 1989 udejanja tudi preko Društva likovnih samorastnikov Ljubljana Skladno z likovno razstavo pa je v drugem galerijskem prostoru na ogled razstava fotografij Matije Goričarja. Fotograf je skozi objektiv ujel del časa in kot takšne imajo fotografije določeno objektivno vrednost. ljudje in pokrajine na Matijevih fotografijah izražajo delavnost in realno življenje, brez olepševanja in dodajanja nepotrebnih motivov. Hkrati njegove krajine izžarevajo vso lepoto slovenske pokrajine, ki je vedno znova vredna pogledov skozi fotografski objektiv. Otvoritev razstave je vodila Vladka Planovšek, odprl jo je Jakob Presečnik, glasbeno popestril pa kantavtor Adi Smolar. Benjamin Kanjir Galerija Steki Gornji Grad Predstavitev Terezije Bastelj Letos mineva 120 let kulturnega delovanja v Gornjem Gradu. V počastitev visokega jubileja bodo tamkajšnji kulturniki skupaj z občino Gornji Grad pripravili več prireditev. Uvodno seje pred kratkim ponovno predstavila domačinka, akademska slikarka Terezija Bastelj. Gornjegrajci in vsi, ki spremljajo delo v galeriji Štekl, jo poznajo, saj se je v domačem kraju predstavila že nekajkrat. Pravzaprav je njena zasluga, da se je v Gornjem Gradu začelo razmišljati o likovni dejavnosti nasploh. Zastavljeno delo Basteljnove zelo uspešno nadaljuje Vika Venišnik, slikarka pa sama v “svojem” šokatskem zakotju, v svoji skromni človečnosti, ustvarja ter preko slikarstva ohranja sedanjost in preteklost domačega kraja. Temu primeren je bil tudi odziv obiskovalcev ob njeni tokratni razstavi. Razstavo je odpri župan Toni Rifelj, žlahtnost večera pa so dopolnili pevci Savinjskega rožmarina. Savinjčan Vika Venišnik čestita Tereziji Bastelj ob otvoritvi razstave (foto: B. Rupnik) Vrtec Rečica ob Savinji Vesela jesen Mali kratkohlačniki iz rečiškega vrtca so skupaj s tovarišicami sredi oktobra povabili medse svoje starše in otroke, ki ne hodijo v vrtec; vsi skupaj pa so pripravili pravo jesensko rajanje. Starše in otroke je pozdravila ravnateljica mozirskega vrtca Ana Kladnik, ki je vsem skupaj zaželela veliko zabave. Otroci so se pozabavali ob kupovanju sadja na tržnici, v najrazličnejših delavnicah pa so zaposlili tudi svoje starše, ki so jim pomagali nizati ogrlice ali lepiti različnih mase na kartonske podlage. Izdelovali so živali, iz blaga in polnilne vate so nastajali lični bonbončki... Posladkali so se tudi z vročim kostanjem in sladkim moštom ter na prijeten način preživeli enega zadnjih sončnih jesenskih popoldnevov. Marija Sukalo Skupinski posnetek med čakanjem na ladjo v Kopru (foto: J. Plesnik) Zavod za kulturo Mozirje Likovni svet Karmen Goričar Mozirski galerijski prostor v teh dneh gosti slikarska dela likovne samorastnice Karmen Goričar. Poleg nje so na ogled tudi fotografska dela njenega pokojnega moža Matije Goričarja. Gornji Grad Srečanje, ki združuje Pred petimi leti sta rečički župnik Ferdinand Lukner in znani glasbenik Darko Atelšek s pomočjo kulturnikov uresničila zamisel ter na Rečici ob Savinji organizirala prvo srečanje cerkvenih pevskih zborov. Tokratno, že peto po vrsti, so pevci pred številnimiposlušalci odpelivgomjegrajski katedrali, kar dokazuje, da se je edinstvena prireditev v Sloveniji lepo prijela v kulturnem delovanju Zgornje Savinjske doline. Šestnajst cerkvenih zborov in skupin iz gornjegrajske dekanije je zaokrožilo spored s pesmijo o blaženem škofu Slomšku, za katero je besedilo prispeval Janez Gregorc, melodija pa je delo Antona Petka. Uidi tokrat se zborovodje niso izneverili tradiciji prejšnjih srečanj, saj so posegali po dokaj zahtevnih avtor- vali bi lahko v neskončnost; omenjena sta morebiti poleg petih Aljaža in Tom-canajbližja preprosti duši. Razumljiva in celo dovolj dinamična. Pomislek, ki celovite čudovitosti srečanja nikakor ne zmanjšuje. Posebej hvalevredno je bilo dejanje organizatorjev - Območne izpostave sklada za Gornjegrajski cerkveni zbor vodi Feliks Ugovšek (foto: Ciril Sem) jih - med kar nekaj skladbami posvečenih Slomšku se ni nihče domislil uvrstiti v program Slomška samega. Sproščajoča poučnost njegovih napevov je blagodejna predvsem glasbeno manj izobraženim ušesom - tistim torej, ki jim je srečanje zborov tudi namenjeno. Popolnoma neopažen je ostal Vodopivec, uglasbene stihe Simona Gregorčiča še naprej razjeda prah... Našte- ljubiteljske kulturne dejavnosti Mozirje in župnije Gornji Grad - da so na srečanju omogočili nastop skupinam, ki po svojih značilnostih ne sodijo med klasične cerkvene pevske zbore. V tem primeru sta to skupini Savinjski rožmarin in Viva la mušica iz Luč, ki kvalitetno in tudi sicer izstopata iz okvirov slišanega. Savinjčan Kulturno društvo Gal Leto plodnega ustvarjanja Tretjo soboto v oktobru so se v stari osnovni šoli na Rečici ob Savinji, v prostoru, ki jim ga je v uporabo dodelila Občina Mozirje, zbrali člani Kulturnega društva gornjesavinjskih amalterskih likovnikov na svojem rednem srečanju. Pridružili pa so se jim tudi tisti, ki imajo veselje do likovnega izražanja, a še niso člani društva Gal. Po uvodnem sestanku so se predali likovnemu ustvarjanju v različnih tehnikah. Za amaterskimi likovniki je leto plod- Izobraževali so se v dveh likovnih de-nega ustvarjanjain pokazali so se že prvi lavnicah pod mentorstvom likovnega vidni rezultati. Redno se sestajajo vsak pedagoga Robija Klančnika iz Velenja, mesec, na srečanjih pa se pogovorijo o Ob zaključku prve delavnice so postavi-različnih likovnih temah ter slikajo z li pregledno razstavo nastalih del v različnimi slikarskimi materiali. Galeriji Mozirje. Člani društva so sodelovali na Extemporu vCelju. Na vsakoletni razstavi amaterskih likovnikov Slovenije v Majerjevi vili v Šoštanju so na Zlati paleti grafika - risba dve članici društva Gal pridobile znak za kakovost, osvojili sta certifikat iz grafike. V poletnih mesecih so se izobraževali na področju lončarstva v delavnici Roka Komela ter nastale izdelke tudi razstavili. Avgusta so se srečali na Slapeh, kjer so ustvarjali vnaravi. Sodelovali so tudi na natečaju za najboljši spominek Slovenije. Najboljši, tudi nekaj izdelkov članov društva Gal, so bili razstavljeni na MOS-u septembra v Celju. Udeležili so se sejma kulinarike in turizma v Kranjski gori v oktobru. Člani društva Gal so sodelovali na Extemporu v Mozirju. Izdelke, ki so nastali na tem srečanju, bodo novembra razstavili v mozirski galeriji. V Izlakah svoja likovna dela razstavlja članica društva. Za likovniki je plodno leto, ki ga nameravajo zaključiti z novo delavnico likovnega pedagoga Robija Klančnika. Delavnico bodo pripravljali ob petkih, v svoje vrste pa vabijo vse tiste, ki jim je likovno izražanje v različnih tehnikah v veselje in se želijo na tem področju še izobraževati. Delo društva je povezano z visokimi izdatki. Člani društva prihajajo iz različnih krajev naše doline in le Občina Mozirje je do sedaj primaknila nekaj sredstev ter dala v uporabo prostor, za kar so jim likovniki zelo hvaležni. Člani Kulturnega društva Gal si potihoma želijo, da bi njihovim težavam prisluhnile tudi ostale občine. Marija Šukalo Luče ob Savinji Požar v predelu Igle V soboto okoli tretje ure popoldne so gasilci iz Luč prejeli sporočilo, da je udar strele zanetil požar na lesenem objektu pod skalno Iglo, tri kilometre od občinskega središča. Sunki vetra so ognjene zublje zanesli preko ceste, kjer se je najprej vžgalo listje, požar pa se je hitro razširil na hektar veliko gozdno površino na težko dostopnem skalnem območju ob znamenitem kamnitem obelisku. Zaradi tega so lučki gasilci aktivirali dobro usposobljeno alpinistično gasilsko enoto. Ker je obstajala možnost širitve požara na večje gozdne površine, so na pomoč poklicali kolege iz Gozda in Kamniške Bistrice. Thdi v tem primeru se je cestna povezava preko Kranjskega Raka pokazala za najprimernejšo, saj so gasilci iz Gozda in Kamniške Bistrice potrebovali za prihod na kraj požara komaj kaj več kot pol ure. Takojšnji intervenciji in dežju, ki je pomagal gasiti požar, se je potrebno zahvaliti, da je bilo območje požara hitro omejeno in v dobri uri tudi pogašeno. Škodo še ocenjujejo, da leta ni še večja, velja zahvala 50 gasilcem, ki so pokazali visoko usposobljenost. Ob tem se kaže zamisliti nad prometno kulturo nekaterih voznikov, ki so prometno signalizaci- jo in gasilsko stražo malodane ignorirali, na srečo brez večjih posledic. Še večja sreča je, da se je v resnici zgodila samo dobro načrtovana in izpeljana vaja, ki je dokazala, da se lahko lučki gasilci, seveda ob pomoči alpinistov, ki so jih ravno zaradi goratega območja pred leti vključili v operativno društveno enoto, spopadejo s požarom tudi v najtežje dostopnih predelih. Škoda, ker si vaje ni ogledal nihče od odgovornih v občini Luče in se neposredno prepričal o upravičenosti sleherne naložbe za gasilske namene. Kakor koli, med ostalimi potrebami je gotovo med prednostnimi nakup nove gasilske cisterne - dosedanja pač komaj še zmore zadovoljevati potrebe in zahteve, ki jih pred gasilce postavlja čas in ne nazadnje tudi država. Savinjčan Cisterna lučkih gasilcev še komaj ustreza zahtevam sedanjega časa (foto: Ciril Sem) Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti Zapoj z menoj v Lučah Drugo soboto v oktobru so Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Mozirje, občina in Kulturno društvo Luče v tamkajšnjem kulturnem domu pripravili 3. območno srečanje ljudskih pevcev in godcev zgornjesavinjskega območja, ki so ga naslovili “Zapoj z menoj”. Vse skupaj je pozdravil župan Mirko Zamernik, ki je poslušalcem zaželel obilo užitkov, nastopajočim pa veliko uspeha. Na odru so se v dveumem programu, ki ga je povezovala Valerija Robnik, zvrstili Lučani: ljudski pevci, fentje Pančur ter duet, ki sta ga sestavljala citrar Tone Mlačnik in pevka Pavla Robnik; kitarist Ivan Bezjak iz Mozirja, instrumentalni trio Andrej Rak in Ivan Goličnik iz Šmihela ter Tomaž Podlesnik z Ljubnega, kvartet ljudskih pevk Pušeljc, ljudske pevke iz Solčave, skupina ljudskih godcev in pevcev z Gneča ter Konovski štra-jharji iz Velenja - skupina ljudskih pevcev ob spremljavi instrumentov, narejenih iz domačega kmečkega orodja. S prireditvijo »Zapoj z menoj« so organizatorji želeli poudariti pomen ljudske glasbe. V svojem programu so nastopajoči obudili že stare in pozabljene ljudske pesmi, ki se danes le redko slišijo. Težko bi izpostavili najboljše pevce ali instrumetaliste, saj so vsi, vsak po svoje, navduševali maloštevilno občinstvo v dvorani lučkega kulturnega doma. Nastopajoči so v pesmih stkali vse svoje glasovne sposobnosti in poslušalcem ponudili veliko užitkov. Nastopil je tudi Žalčan Leon Predan, ki naj bi s humorističnim nastopom in čarovniškimi vložki popestril nastope ljudskih pevcev, žal pa po mnenju mnogih obiskoval- Območno združenje borcev Čreta ohranja spomin V soboto, 7. oktobra, je bila na Čreti tradicionalna slovesnost v počastitev 1. frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjem. Slovesnost, ki so jo tudi letos organizirali Združenji ZBU NOB spodnje in Zgornje Savinjske doline ter Domicilni odbor II. grupe odredov Celje, je kljub slabemu vremenu privabila veliko število borcev in njihovih simpatizerjev. Udeležence je pozdravil župan občine Nazarje Ivan Purnat, slavnostni govornik pa je bil Vlado Gorišek, član OZ ZBU NOB Žalec. Srebrne plakete ZZBU NOB Slovenije je podeliljože Božič, podpredsednik glavnega odbora ZZBU NOB Slovenije. Srebrne plakete ZZBU NOB za ohranjanje svobodoljubnih izročil in spoštljiv odnos do osvobodilnega boja so prejeli Ivan Purnat, župan občine Nazarje, in Območni odbor veteranov vojne za Slovenijo spodnje Savinjske doline. TVidi letošnja slovesnost na Čreti je bila obogatena s kulturnim programom, ki so ga izvajali Pihalni orkester TT Prebold, harmonikarji iz Raven pri Šoštanju in učenci OŠ Vransko, v avtorski scenarij pa je svoje misli vpletala moderatorka Jožica Ocvirk. Ko je le-ta ob koncu programa prepustila besedo gostom, sta navzoče pozdravila predsednik Domicilnih odborov ZB občine Celje Ivo Ludvik Zupanc in predsednik Območnega združenja ZBU NOB spodnje Savinjske doline Rado Cilenšek. Slovesnost na Čreti se je iztekla v tovariškem ozračju in z obljubo, da se prihodnje leto borci spet zberejo na jubilejnem srečanju, saj bo takrat 60. obletnica 1. frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjem. Vesna Banjevič Gobarsko društvo Ajdovec Gornji Grad cev ta cilj ni bil dosežen. Njegov iluz- bi obujali ljudsko izročilo, da ne bi ionistični nastop ni mogel biti dopol- prehitro tonilo v pozabo. nilo srečanja ljudskih pevcev, kjer naj Marija Sukalo Domači ljudski pevci tudi tokrat niso razočarali (foto: CS) Gornjesavinjski smučarski klub Smučarski sejem bo! Gornjesavinjski smučarski klub bo po lanskoletni uspešni organizaciji sejma nove in rabljene smučarske opreme tudi letos pripravil tovrstno prireditev. Potekala bo vsoboto, 25., in v nedeljo, 26. novembra, prvi dan od 9. do 18., drugi dan od 9. do 17. ure, v dvorani ŠD Mozirje. Organizatorji pričakujejo v primerjavi z lanskim letom še večje število kupcev in prodajalcev. Novo smučarsko opremo bo na sejmu ponujala Savinja Mozirje, k sodelovanju pa so povabili tudi nekatere proizvajalce zimsko-športne konfekcije iz doline in izven nje. Zagotovo pestra bo ponudba rabljene smučarske opreme, saj je po lanskih izkušnjah mogoče pričakovati prodajalce in kupce tudi iz Šaleške in spodnje Savinjske doline. Organizatorji bodo poskrbeli za zaščito pred morebitnimi poskusi odtujevanja v komisijsko prodajo oddane opreme, individualna prodaja pa ne bo mogoča. Poskrbljeno bo za strokovno svetovanje in montažo oziroma premontažo opreme, sejem pa naj bi obiskal tudi eden izmed vrhunskih slovenskih smučarjev. V sklopu sejma bo Gornjesavinjski smučarski klub poleg svoje dejavnosti predstavil nova klubska oblačila, možno pa se bo tudi včlaniti oziroma urediti članske obveznosti. Rekreacijsko turistični center Golte bo nudil nakup dnevnih in sezonskih vozovnic, turistična agencija Svit iz Mozirja pa bo predstavljala pester jesensko-zimski program izletov in potovanj s poudarkom na smučarskih aranžmajih v Sloveniji in tujini. Franci Kotnik Jesenska razstava gob Gornjegrajsko gobarsko društvo je po letih še zelo mlado. Okoli štirideset članov pa je v štirih letih delovanja dokazalo, da je njihovo delogobarjevinnaravovarstvenikov še kakopomembno. Tako kot vsako leto so tudi letošnjo pa je marsikdaj potrebno poiskati jesen pripravili razstavo gob, okoli sto zdravniško pomoč, zato je poučna vrst užitnih, neužitnih in strupenih gliv razstava hvalevredna. Za gobje so razstavili ter k vsaki zapisali ime in sladokusce je bila pripravljena celo način uporabe pri užitnih oziroma opo- gobja pašteta. Ogledati pa si je bilo zorilo pri neužitnih in strupenih gobah. mogoče tudi razglednice in znamke z Še vedno je preveč “gobarjev”, ki mis- motivi gob. lijo, da vedo dovolj o gobah, v praksi Savinjčan Gobarske razstave so zanimive in hkrati poučne (foto: CS) Ivan Dolničar, prvi mož slovenskih borcev »Veliko prijateljstev se je zaradi politike ohladilo« Ivan Dolničar, predsednik Zveze borcev Slovenije, ki del svojega življenja preživlja tudi na Rečici ob Savinji, je človek, ki je ustvarjal zgodovino. Rodil se je leta 1921 kot osmi od petnajstih otrok v revni družini krojača v Dobrovi pri Ljubljani. Trije otroci so žal umrli, in tako je v družini raslo dvanajst lačnih ust. V času med obema vojnama je »požiral« očetove zgodbe, prepletene z grozotami prve svetovne vojne, v kateri je bil oče ranjen. Otroci so odraščali kot samorastniki. Reven vaški krojač je slabo zaslužil, otroci pa so si vsakdanji kruh služili kot pastirji ali pestunje pri okoliških kmetih. Ivan je končal osnovno šolo, nato pa je naželjo staršev nekaj časa pomagal v krojaški delavnici. A s tem ni bil zadovoljen, saj je ves zaslužek odšel v skupno blagajno. Ob pomoči starejše sestre, kije že delala v eni od ljubljanskih trgovin, si je vajeniško mesto našel pri zlatarju Danijelu Zupancu v Wolfovi ulici, kjer se je v štirih letih izučil umetne obrti. Postal je pomočnik, za svoj prvi prisluženi denar pa si je kupil nekaj obleke in prvo kolo. Ivan Dolničar se je že zgodaj začel družiti z napredno mladino tistega časa. Narodno osveščen je po italijanski okupaciji ilegalno deloval v Ljubljani, a se je kaj kmalu vključil v odporniško gibanje ter se podal v partizane. Pridružil se je takratnemu Dolomitskemu bataljonu. Zaradi poguma je hitro napredoval. Zaupane so mu bile različne zahtevne naloge. Po kapitulaciji Italije se je s XIV. divizijo podal na Štajersko, ki je krenila iz Suhorja preko Hrvaške in pri Sedlarjevem prekoračila Sotlo ter se nato dan in noč borila v hudem mrazu in visokem snegu od Sotle do Savinjskih Alp. Divizija je imela veliko število padlih, ranjenih in prezeblih, vendar si je kmalu opomogla in še istega leta izbojevala veliko pomembnih bitk z nemškimi okupatorji in sodelovala pri osvobajanju Zgornje Savinjske doline. »Večkrat me je bilo strah, mnogokrat sem za las ušel smrti. Najtežje pa je vsekakor bilo, ko nas je popadlo malodušje. Zanj je bila pesem edino zdravilo..,« se spominja Dolničar. »A partizansko življenje niso bile samo borbe z okupatorjem, med bitkami smo se učili ravnati z orožjem, se pogovarjali o politiki, kulturi, o življenju po vojni. Porajala so se prijateljstva, ljubezni...Hidi sam sem med enim od počitkov proti koncu vojne na Rečici spoznal Poštno Ivico, ki je ostala moja življenjsko sopotnica.« Konec druge svetovne vojne je za Dolničarja posebno poglavje. Splet okoliščin je nanesel, da je ravno on sodeloval pri podpisu kapitulacije nemške skupine armad pod poveljstvom generala Aleksandra Lohra v Topolšici. A to je zgodba zase. Veliko zgodb iz njegovega partizanskega življenja bi se dalo napisati, a sam je prepričan, da bi potem nastala cela knjiga in ne samo reportaža. V borbah so partizani sanjali o slovenski vojski, ki bo po koncu vojne ostala v Sloveniji. A to so bile le sanje. Po vojni je želel odložiti orožje in se predati zlatarskemu poklicu, vendar so ga njegovo bojevanje, znanje in osveščenost zadržali v vojaš- ki suknji tudi naprej v življenju. Tedaj so odločali drugi, pokoriti si se moral tedanjemu režimu, zato je sledilo izobraževanje na različnih vojnih institucijah in nazadnje na akademiji. Medtem Ivan Dolničar: “Mnogokrat sem za las ušel smrti...” se je poročil z Rečičanko Ivico in na svet je privekala Eva. V času njegovega šolanja je Ivica živela s hčerko na Rečici. Pozneje se je družina povečala še za enega člana. Evi se je pridružila Zlatka. Mirnodobno življenje je Ivan preživel po vojašnicah in različnih krajih po tedanji Jugoslaviji. Premestitve v službi so zahtevale od družine nenehne selitve in prilagajanje različnemu okolju. Na prva povojna leta tudi žena Ivica nima lepih spominov. Veliko pomanjkanja, selitve, odrekanje... Spreminjanje okolja je bilo zelo težavno. Eva in Zlatka sta menjali šolo in prijatelje, saj je njun oče služboval v Zrenjaninu, Skopju, Zagrebu, Zadru, najdlje pa v Beogradu. Svojo službo je posvetil letalstvu, ki je zelo pestro, vendar tudi nevarno. »Ko se podaš med oblake, ostaneš sam s svojimi mislimi. Reagirati moraš hitro in odločno. V letalski akademiji, ki sem jo vodil, je bilo kar nekaj nesreč. Tudi sam sem skoraj zrl smrti v oči. Ko sem letel iz Mostarja v Zadar, je bila dobra vidljivost samo nad kanjonom Neretve, vrhove so zakrivali oblaki. Nad oblake se nisem smel dvigniti, ker je zmrzovalo. Že sem mislil, da se ne bom izvlekel, ko sem se naravnal proti oblakom, šel skozi in sreča - zagledal sem sonce in morje pod sabo. Podobnih trenutkov je bilo veliko - z nevarnostjo sem se velikokrat srečal, a sem jo premagal,« se spominja svojega aktivnega dela v letalstvu in nadaljuje. »Iz letalstva sem odšel v ministrstvo za obrambo, pred upokojitvijo pa sem delal v predsedstvu SFRJ. Veliko sem prepotoval. V letih službovanja se je rodilo veliko prijateljstev, ki pa so se žal zaradi politike ohladila. To me najbolj žalosti.« Bil je tudi organizator pogreba maršala Tita, tedanjega predsednika Jugoslavije, ki se ga današnja mladina ne spominja. Po upokojitvi, od leta 1982, nekaj mesecev v letu preživi na Rečici, nekaj pavLjubljani. Tudi vnuki, ki so v Ljubljani in Celju, radi pridejo na Rečico. Zaveda se, da je premalo časa posvetil svoji družini, zato se je bolj posvetil vnukom. Prepričan je, da današnjega življenja, ki ga imajo njegovi vnuki, ni mogoče primerjati z njegov- im. Kljub svoji mladosti so do sedaj prepotovali več sveta, kot pa ga je sam v svojem službovanju. Sedaj, v jeseni svojega življenja, najde čas tudi za hobije. Obdeluje les, izdeluje okvirje, rad se podaja na lov. Ob strani mu še vedno stoji žena Ivica, ki zatrjuje, da je imela vedno dobrega moža. Kamor je šel, ga je spremljala. Zaradi ljubezni in mladosti sta skupaj premagala marsikatero oviro na življenjski poti, ki je bila posuta tudi s trnjem... Doživela pa sta veliko lepega, prijateljevala z državniki, znanimi osebnostmi... Ostali so jima spomini in mirno življenje v družinskem krogu. V najinem pogovoru seveda nisva mogla povsem mimo politike, saj je Ivan Dolničar kot predsednik Zveze borcev Slovenije zelo kritičen opazovalec razmer v družbi. Po njegovem prepričanju so borci na podlagi izkušenj iz preteklosti podprli vse aktivnosti v zvezi z osamosvajanjem naše države. Od leta 1990 je Slovenija na pravi poti, čeprav je še veliko stvari, s katerimi človek ne more biti zadovoljen, ker velikokrat dobi občutek, da so strankarski interesi pred nacionalnimi. Tudi v letošnje volitve so se borci aktivno vključevali, kar se je po Dolničarjevem mnenju izkazalo za pozitivno, vsaj s stališča borcev. Na volitvah so se namreč slabo odrezale tiste stranke, ki imajo negativen odnos do NOB. Nasprotno pa so se dobro odrezale stranke, ki imajo v svojih programih zapisano in tudi delujejo v spoštljivem smislu do NOB. O delovanju zveze borcev pa je njen predsednik prepričan, da bodo delo nadaljevali ljudje rojeni med in po vojni, saj se je v njihove vrste vključilo že več kot 20 odstotkov mlajših. Ti bodo skrbeli za ohranjanje tradicije in izročila osvobodilnega boja zoper okupatorja med drugo svetovno vojno. Marija Šukalo Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev Boj za intelektualno nasledstvo? Malokdaj se zbere toliko predstavnikov planinskih društev, kot se je zgodilo v Olimlju na seji savinjskega meddruštvenega odbora. Točke dnevnega reda so obetale mirno razpravo, zgodilo pa se je... Po pregledu gradiva za razširjeno sejo upravnega odbora PZS, poročilu o delu mladinskega odseka, katerega je podala Natalija Marovt, in predstavitvi nadaljnjega dela odseka za varstvo narave in gorske straže, se je pod točko razno razvila vsebinska, na trenutke celo žaljiva in subjektivna razprava. Vzrok lahko poiščemo v besedah predsednika mozirskih planincev Franja Steinerja, ki jih je izrekel na nedavni obletnici društva na Mozirski planini. Po Steinerju rana, ki jo je povzročila selitev savinjske podružnice v Celje, še vedno ni zaceljena. Prav tako tudi ni pozabljena prisvojitev pravnega nasledstva savinjske podružnice, ki po prepričanju predsednika mozirskih planincev pripada vsem članom meddruštvenega odbora. Za predsednika in podpredsednika celjskih planincev Edija Stepišnika in Jožeta Kodreta je prva moža celjskih planincev nista povedala, ne-odpiranje, po njunem že davno dogovorjenih zadovoljnainogorčenapastakategoričnoizstopi-vprašanj, ki imajo poleg navedenih še druga oz- la iz predsedstva meddruštvenega odbora, adja, nedopustno. Kakšna naj bi bila ta ozadja, Savinjčan Predstavniki savinjskih planinskih društev v Olimju (foto: Ciril Sem) Na obisku pri družini Vilija Ošepa pod Raduho Bukovniki, na pogorju, kjer prevladuje smreka Kateremu peklenščku so odstopili življenjski prostor v nekoliko lažje obvladljivi dolini in se umestili na sam rob možnega, v dušo Grohota in med rebra trmaste Raduhe? Na skrajni meji Solčavskega, samo nekaj stopinj in korak se ustavi na koroški strani slovenske dežele -1327 metrov nad morjem, nihče drug v Sloveniji nima tako visoko stalnega bivališča - so si osmislili svoj življenjski prostor kdo ve kateri predniki Vilija Ošepa, sedanjega gospodarja pri Bukovniku. Sleherni korak, ena sama težava in spopad za danes in jutri, a vendar ni živelj 12 kilometrov nad najbližjo Solčavo nikoli podvomil o potrebnosti bivanja skorajda med nebom in zemljo. Upamo si domišljati, da je komaj kdo, ki še ni slišal za Bukovnika, najvišje ležečega kmeta v državi, še manj je morebiti onih, ki bi se zavedali težav, ki jih namenja življenje v nedrju planin. Dejstvo, da je najvišji v državi, ne pomeni nič; Jeki, sosed s koroške strani, je dolgo trdil, da je za tri metre višji, pa so strokovnjaki iz Ljubljane povedali zadnjo besede. Štirideset hektarjev gozda je pri hiši, nekaj je macesna, v pretežni meri pa prevladuje smreka. Čudno, nekdaj in tudi še sedaj so dajali ljudje domačijam domača imena po kakšni naravni ali rokodelski posebnosti - Bukovnik brez bukve pa je izjema in posebnost. Pred dobrimi tridesetimi leti so do predverja nebeškega stvarstva speljali cesto - sedaj je nekoliko lažje, pripoveduje gospodar Vili Ošep. Njegova beseda je preudarna, kdo ve kako bi se obrnilo, če očeta pred leti ne bi pobrala nesreča, moral je prevzeti vajeti v roke in sanje o dolini in poklicu so se razblinile. Uro in pol hoje po znanih bližnjicah je do Solčave, v obratno smer grizeš kolena skoraj tri ure. Najstarejši sin Vlado že drgne gimnazijske klopi v Celju, leto dni mlajša Karmen se je usmerila v medicino, samo najmlajši Vilko še osvaja učenost v lučki osnovni šoli. Morebiti se bo tako obrnilo, da bo kdo od otrok ostal doma, razmišlja birt Vili. Ošepovi pred domačo hišo (foto: CS) Trudijo se, kolikor morejo, toliko, da dostojno preživijo. Z mlekom ni nič, preudaren gospodar ve, da bi ga stroški prevoza in vse, kar še sodi zraven, pokopali. Gozd preživlja kmetijo, država pa obljublja olajšave za gorskega kmeta. Uidi po časopisih se hvalijo visoki uradniki, položnice pa prihajajo enako kot tistim na ravnini. Bukovnik se je pred časom obrnil celo na Drnovškovo vlado. Posojilo rabi za posodobitev hiše, rad bi ponovno oživil turizem - veliko pohodnikov in visokogorskih osvajalcev se ustavi pri hiši. Na Grohot in Raduho pelje lepo markirana steza mimo Bukovnika-vsakemu je namenjena prijazna beseda in sleherni je deležen, česar hiša premore; mestnim pač najbolj tekne kislo mleko in žganci. V soseščini skalnih previsov in neba ni mestnega vrveža, zato je sleherni prišlek toliko topleje sprejet Še bo poskušal prepričati državo, če nič drugega bi rad kot visokogorsld kmet druge olajšave. Prej veliko obljubljajo, ko se zleknejo na stolček pozabijo na lastne besede, stvarno razmišlja Bukovnik. Ljubljane in foteljev sneg pač ne pobeli že prve dni septembra. Letos je zima nekoliko odložila, vendar so jesenske barve nad Osojnikom že davno naznanile odhod poletja. Komaj se začne pa ga je že konec, poletja v solčavskih višavah; zima pa gospodari več kot pol leta. Vse do Solčave je potrebno orati sneg, vsak dan, celo zimo, vsaj ti stroški so sedaj povrnjeni - za to poskrbijo na občini v Solčavi. Legenda pravi, da sta si nekdaj solčavski in koroški sosed želela razdeliti Bukovnikovo domačijo. Nič takega se ni zgodilo, ovce se pase jo na domači planini, goveje živine pa imajo nekaj glav za lastne potrebe. In postaja gorske reševalne službe je pri hiši. Opojna mamljivost sosednje Raduhe prevečkrat terja davek od neizkušenih planinskih kozličev, ki precenijo lastne moči in jih izigra dobrotljivost narave. Takrat je Bukovnik pomembna vez s svetom - najvišji, domač tako z nebom kot zemljo. Savinjčan Rovt pod Menino Mlinsko kolo se zopet vrti V Rovtu pod Menino je še po drugi svetovni vojni živelo okoli 300 ljudi, danes bi jih lahko našteli samo še kakšnih sto. Itodi drugače je bilo to demografsko ogroženo pobočje na savinjski strani Menine v zadnjih letih in desetletjih deležno nemile usode. Številne, včasih trdne domačije so povsem opustele ali pa jih podobna usoda še čaka. Mladi so odšli s trebuhom za kruhom. Preveč je primerov, ko so ostareli zaman bili bitko za preživetje. Kako bo v prihodnje, Ivan Krivec, gospodar na Brčunovi kmetiji, ne ve odgovoriti. V starih papirjih je zapisano, da se je nekdaj pri njih reklo Vrenčun, sedaj je tako, kot je. Brčun je z ženo Ančko in dvema sinovoma med tistimi, ki ne samo vztrajajo, na zemlji očetov in dedov bodo tudi ostali, saj so njihove korenine pregloboke. V teh dneh pa je gospodar precej zaposlen z obnovo starega mlina v grapi pod hišo. Enajst mlinov je bilo včasih na potoku Voložnica, pravzaprav je skoraj vsaka hiša v Rovtu imela svojega. Mlin je pomenil nekakšen simbol blagostanja, očitno pa bo preživel samo Brču-nov - tudi po zaslugi Atlaristovega Srečota, soseda, ki je tesarsko žilico podedoval po očetu Francu in ta po svojem očetu Antonu. Še to jesen bo mlin prenovljen, ne samo za oči, tudi mleli bomo v njem, z vso resnostjo zagotovi Srečo Štrukelj. Prihodnje leto bo zasejal njivo pšenice - zgled, ki bo morebiti pritegnil še koga. Brčunov mlin je zadnjikrat mlel leta 1978, takrat Župnija Mozirje je mehko mleta moka božala hrapave dlani še Ivanovemu 87-letnemu očetu Janezu. Sedaj doživlja 170 let star mlin, po zaslugi Brčunovih in Atlaristovih, del sredstev je primaknil tudi Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Celja, renesanso. Gospodar Ivan je bil ganjen, ko je bistra Voložnica ponovno zagnala mlinsko kolo, toliko spominov je vezanih na grapo in staro zidovje. Srečo je tretji iz Atlaristovega rodu, ki je naredil mlinsko kolo, voda ga poganja, vendar kri ni voda. Ob mlinu želijo postaviti klopi, toliko, da si mimoidoči lahko spočije in se spomni na čas, ki je žal že preteklost. V celi Zgornji Savinjski dolini je moč na prste ene roke prešteti še delujoče mline - koliko kulturne dediščine je za vedno prekrila patina časa. In morebiti bodo v Rovtu imeli sčasoma celo mlinarjev dan ali kaj podobnega - priložnost pač, da se zberejo domačini, kolikor jih je še ostalo, in se pogovorijo, tako kot v dobrih starih časih. Savinjčan V Brčunovem mlinu se bo spet mlela pšenica (foto: Savinjčan) Romali smo v Rim V jubilejnem in svetem letu 2000 so dobila romanja poseben pomen, zlasti v mesto Rim, kamor “vodijo vse ceste.” Ih so se na stežaj odprla prva sveta vrata v cerkvi sv. Petra, ki je cerkev vseh cerkva. Ta odprta vrata simbolično vabijo, da stopimo skoznja, pustimo zunaj vsa bremena tega življenja in se predamo milostim, ki nam jih daje gospod Jezus Kristus. Na romanje smo se podali tudi romarji iz Mozirja. Začeli smo ga 11. septembra, ko smo se zvečer ob 18. uri odpeljali iz prelepe Zgornje Savinjske doline proti laški deželi in večnemu mestu. Zjutraj naslednjega dne smo se skupaj z Rimlja- po svoji fontani, posvečeni štirim svetovnim antičnega Rima Pantheon. Že ime pove, da gre za ni prebujali v lep sončen dan. Takoj smo začeli z rekam: Nil, Ganges, Donava in La Plata. Poleg stoji tempelj, ki je bil posvečen vsem bogovom. V ogledi tega čudovitega mesta. Najprej smo si ogle- čudovita cerkev, ki je posvečena sv. Neži. Na sos- krščanski dobi so zgradbo spremenili v cerkev. Sledil je ogled veličastne cerkve Marije Snežne. Še danes so tu shranjeni ostanki originalnih jaslic, njen strop pa krasi prvo zlato, ki so ga Evropejci prinesli iz Novega sveta. V to cerkev smo vstopili skozi naša prva sveta vrata. Popoldan je sledil ogled Kapitela. To je eden izmed sedmih gričev, na katerih se dviga mesto. S svojimi terasami odkriva obsežno panoramo in razgrinja pogled na ostanke antičnega Rima Forum Romanum. To je kraj, kjer so se v antičnem Rimu sestajali takratni prebivalci. Tu je bilo središče političnega in družbenega življenja. Od tu naprej smo šli do Koloseja, ki je bil zgrajen 70. leta pred Kristusom. Gre za ogromno zgradbo, gledališče. Žal ni ohranjeno v celoti. Tli so se odvijale različne igre, ki so v antičnem času trajale celih 100 dni v letu. Kolosej je sprejel okoli 50.000 gledalcev. Najbolj znane so bile gladiatorske igre, ki so bile najbolj priljubljena zabava Rimljanov. Na njih so se posebej izurjeni sužnji Mozirjani v Rimu borili med seboj. Rimljani, željni kruha in iger, so uživali tudi ob pogledu boja z zvermi. Ib so s svojim življenjem končali mnogi krščanski mučenci. V cerkvi sv. Pavla v verigah smo si ogledali Michellangelovo mojstrovino Mojzesa “z rožički”. T\i je tudi kip sv. Pavla v verigah. Zvečer smo se namestili v hotelu, ki je bil zelo blizu obale. Po naporni noči in dnevu se nam je počitek zares prilegel. Sledil je tretji dan našega romanja. Po zajtrku smo se zapeljali do Vatikana, kjer smo preživeli večji del tega dneva. Ustavili smo se na veličastnem trgu z Bernninijevimi arkadami, obeliskom, fontanama in apostolskimi palačami. Ob desetih smo bili pri splošni avdienci, kjer je sveti oče nagovoril tudi nas, seveda v slovenščini. Prav je, da se zapiše tudi ta pozdrav: “Pozdravljam svetoletne romarje iz Slovenije, posebno številne iz Mozirja. Naj svetoletni jubilej duhovno obogati vaše osebno, družinsko in narodno življenje. S to željo vam podeljujem svoj apostolski blagoslov.” Veseli smo bili teh besed, veseli, da smo bili opaženi v veliki množici romarjev iz celega sveta. Sledil je ogled bazilike sv. Petra s svetnikovim grobom. Tudi v to svetišče smo vstopili skozi sveta vrata. Notranjost bazilike vsakogar dobesedno očara. Vse to je potrebno videti! Povzpeli smo se tudi na kupolo, del z dvigalom, ostali pa peš po stopnicah. Veličasten je pogled na večno mesto iz kupole, ki v višino meri skoraj 150 metrov. Vatikanskih muzejev si žal nismo ogledali, saj je za to zmanjkalo časa. Ustavili smo se še pri baziliki sv. Janeza Lateranskega, ki je bila najpomembnejše svetišče krščanstva do 14. stoletja. 1\i je bila prva cerkev krščanstva. Zgradili so jo poleg Lateranskih palač. Tudi v to cerkev smo stopili skozi sveta vrata. Poleg te bazilike smo si ogledali še cerkev sv. Križa. V njej hranijo relikvije križa s Kalvarije. Ta relikvija je ena izmed najdragocenejših v Rimu. Na večer je sledila izdatna večerja v eni izmed mnogih restavracij. Pred odhodom v hotel smo si ogledali še fontano Trevi in Španske stopnice. Na teh krajih se zbirajo zlasti mladi pari, ki jim romantika veliko pomeni. Uidi naše romarice so dobile darilo moških - rdeče vrtnice. Četrti dan romanja smo pričeli po poti znane Apijske ceste, ki je vodila v antični Rim. Naš cilj so bile katakombe. To so podzemna pokopališča, kjer so našli pribežališče prvi kristjani. Sledil je obisk bazilike sv. Pavla izven obzidja. Tbkaj smo šli skozi naša zadnja sveta vrata v Rimu. V tej baziliki so v medaljonih prikazani portreti vseh dosedanjih papežev. Le nekaj medaljonov je še praznih. Pravijo, dako bo teh zmanjkalo, bo konec sveta. Popoldan smo se poslovili od Rima in se zapeljali po gričevnati Umbriji do mesteca Assisi. Zgrajeno je na enem izmed Umbrijskih gričev in obdano z mogočnim obzidjem. Papež Janez XXIII. je poimenoval to mesto “raj na zemlji”. Ogledali smo si najimenitnejšo in najlepšo stavbo, baziliko sv. Frančiška. Na vseh stavbah se vidi, da je mesto pred leti prizadel potres. Baziliko so že skoraj v celoti obnovili, kakor tudi druge cerkve. Bazilika je sestavljena iz treh cerkva, druga na drugi. V kripti je grob s posmrtnimi ostanki sv. Frančiška, nad njo pa sta dve gotski cerkvi s čudovitimi freskami. Sledil je prijeten večer. Po večerji v hotelu smo se zbrali na dvorišču in skupaj peli in peli. Srce pa je poživlj alo imenitno toskansko vino. Sledil je zadnji dan našega roman-ja. Ogledali smo si še mogočno cerkev angelske Matere božje, v kateri se nahaja kapelica Porcijunku-la. Prav ta prostor je bil sv. Frančišku najljubši, saj je tu največ molil in premišljeval. Ogledali smo si tudi baziliko sv. Klare in stolnico sv. Rufina. Zanimive so tudi ozke mestne ulice, glavni trg, lepe palače... Okrog poldneva smo se začeli vračati proti domovini. Zvečer pred polnočjo sta nas izredna šoferjalvan in Jani Pečnik varno pripelj ala v prelepo Mozirje. Romanje je bilo za vsakega romar-ja posebno doživetje. Vsakdo je doživel kaj posebnega in vsakdo bi lahko napisal ali povedal svojo zgodbo. Gotovo pa so skupne ugotovitve, da smo ogromno videli, se čudili razkošju in hkrati lepoti različnih bazilik, bili veseli besed svetega očeta, imeli pa dovolj časa tudi za duhovno poglobitev. Vsak dan smo imeli skupno sveto mašo, ki nas je še posebej medsebojno povezovala. Vodič Tino nas je kar precej utrudil, hkrati pa je bil z nami kar zadovoljen. Dejal je, da smo dobra skupina, predvsem pa dobri hodci. V Rimu ob vodometu Trevi je navada, da se obrneš proč od njega in vanj vržeš novec. TUdi mi smo to storili. In tisti, ki je novčič zadel v fontano, kar pa ni bilo težko, se bo v to mesto gotovo še vrnil. Ivo Suhoveršnik Jobiram o zwwwmko osmiKrm Pozdravljeni, spoštovane bralke in bralci! Kot smo pričakovali, ste se kar v lepem številu odzvali na naš letošnji izbor zgornjesavinjske osebnosti leta. Poglejmo, komu ste s kuponi iz prejšnje številke in posebne predvolilne številke namenili svoje glasove: 1. Alojz Blažič 23 2. Alojz Predovnik 16 3. Ivana Žvipelj 8 4. Vojko Klemenšek 4 Janez Kramer 4 6. Jakob Presečnik 3 Mirko Zamernik 3 Urban Acman 3 9. Marija Vrtačnik 2 Vlasta Poličnik 2 dr. Irena Blažič Lipnik 2 Po en glas so prejeli še štirje kandidati za zgornjesavinjsko osebnost leta 2000, izhodišče za nadaljnje glasovanje pa je vsekakor zanimivo. Glasujte za osebo, ki je po vašem mnenju v največji meri zaznamovala letošnje dogajanje v Zgornji Savinjski dolini. Ker je akcija šele stekla, ni še nič zamujenega, če te osebe ne najdete med trenutno prvouvrščenimi. Tokrat objavljamo tretji kupon, nato pa bodo sledili še četrti, peti in šesti (zadnji v 25. številki Savinjskih novic), nakar bomo osebnost leta razglasili na javni prireditvi, končne rezultate pa objavili v 26. številki tik pred božično novoletnimi prazniki. Kupon št 3 pošljite v zaprti kuverti s pripisom »OSEBNOST LETA« na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje do petka, 3. novembra 2000. Kupone, ki bodo prispeli kasneje, bomo upoštevali v naslednjem krogu. Med tistimi, ki ste glasovali v prvem krogu, smo izžrebali tri dobitnike reklamnih majic, ki jih podarja turistična agencija Svit iz Mozirja, to pa so: 1. Janez Poličnik st., Prekštan 4, Gornji Grad, 2. Avgust Strnišnik, Dobrovlje 2,3331 Nazarje, 3. Katja Presečnik, Varpolje 68,3332 Rečica ob Savinji. Kot smo obljubili, bomo ob koncu akcije izžrebali tudi glavno nagrado, ki pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Zdaj pa takoj k izpolnjevanju novih kuponov! zmniemmm osmosr m KUPON št. 3 Glasujem za iz__________j Zakaj?______ Imeinprimek Naslov (IME IN PRIIMEK) z Šaleška c. 15, 3320 Velenje Tel.: (063) 898 32 20, servis: (063) 898 32 32 ZA VSA VOZILA IZ ZALOGE Delovni čas: ponedeljek-petek od 8.00 do 16.00 ure VAM SVETUJE: MASAŽE ROČNA LIMFNA DRENAŽA Posebej temeljito in opazno učinkuje na polt, saj v vsakdanjem jeziku pogosto govorimo o njej tudi kot o lepotni masaži. Po njej je koža prerojena, polt pa bo - zlasti če drenažo redno opravljamo - lepša, bolj spočita in sijoča. Učinki so dolgotrajni, to je današnja skrb za jutrišnji videz. REFLEKSNA MASAŽA STOPAL Se posveča pomembnim točkam - tako imenovanim refleksnim conam na stopalih, ki vplivajo na celoten organizem. Po temeljito opravljeni masaži, je telo prerojeno in sproščeno. Nezamenljiv vir vitalnosti, vreden, da se mu večkrat prepustimo. V salonu nege AURA so Vam na voljo: klasična masaža, ročno limfna drenaža in refleksna masaža stopal. Poskrbite za svoje telo in dušo! radiowalfa 103,2 & 107,8 Mhz vsak dan 36 ur SALON NEGE n Na trgu 7, Mozirje v Grabnerjevi hiši PRESENEČENJE Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Veterinarska uprava Republike Slovenije Veterinarska inšpekcija - Enota Celje Izpostava Mozirje Cesta na Lepo Njivo 10 številka 323101 - 31/ 00 - 6 BŠ Datum: 10. 10. 2000 OBVESTILO Veterinarska inšpekcija Veterinarske uprave Republike Slovenije, Izpostava Mozirje, je izdala z javnim naznanilom na oglasni deski UE Mozirje, v upravni zadevi: VODENJE DNEVNIKA VETERINARSKIH STORITEV NA POSESTVIH, odločbo št. 323101 - 31/00 - 6 BŠ z naslednjim izrekom: Imetniki Jivaji, ki na področju Upravne enote Mozirje redijo klavne živali, gojijo divjad ali druge živali za prehrano ljudi, morajo: - voditi dnevnik veterinarskih storitev in vpisovati v dnevnik datum in zvrst opravljenega veterinarskega posega, - omogočiti veterinarskemu strokovnemu delavcu, da po opravljenem veterinarskem posegu vpiše v dnevnik, ob datumu in zvrsti opravljenega veterinarskega posega, identifikacijske podatke tretirane živali in ustrezne karenčne dobe, - upoštevati predpisano karančno dobo pri uporabi zdravil pri živalih in dajati v promet le živali in živalske proizvode, ki ne vsebujejo ostankov zdravil po zdravljenju živali. Obrazložitev: Imetnik živali mora vpisati v dnevnik veterinarskih storitev, ki se hrani na posestvu, datum in zvrst opravljenega veterinarskega posega, veterinarski strokovni delavec, ki opravi poseg, pa identifikacijske podatke tretirane živali in ustrezne karenčne dobe. Karenčna doba je čas, v katerem mleko, meso, jajca,... zaradi določenih učinkovin - zdravil, ki se zadržujejo v živalskem organizmu, niso uporabni za prehrano ljudi. Daje možen pregled nad tem stanjem, morajo imetniki živali voditi dnevnik veterinarskih storitev. Dnevnik veterinarskih storitev se zaenkrat lahko vodi na listu papirja ali v navadnem zvezku, z dnem 1.1. 2001 bodo morali imetniki nabaviti dnevnik v predpisani obliki Bojana Šturm, dr. vet. med. Veterinarski inšpektor Vozili smo: Nova škoda octavia Začetki napredovanja češke tovarne Škoda so povezani predvsem s koncernom Volkswagen in začetkom proizvodnje modela octavia. Octavia je namreč prvi avtomobil iz omenjene tovarne, ki je »pridobil« tehnologijo in znanje iz priznane nemške avtomobilske hiše. Za izdelavo octavije je bila zgrajena ena najsodobnejših tovarn v Mladi Boleslavi, ki sedaj krepko presega na začetku napovedane proizvodne številke. Trenutno v tej tovarni naredijo na dan kar 670 avtomobilov namesto načrtovanih 300. Tako naj bi v letošnjem letu naredili za kar 10 odstotkov več octavij kot v lanskem letu. Prenovljeno octavijo smo si lahko natančno ogledali pri pooblaščenem prodajalcu škod v Velenju - PSC Praprotniku. Pa še peljali smo se z njo! Kljub temu, da je octavia delovala še kar sveže, so si češki oblikovalci vzeli čas in pomladili modelski letnik 2001. Spremembe so opazne predvsem na sprednji maski, ki je dobila debelejšo kromirano letev in malce spremenjeno obliko. Nove so sprednje luči, ki so sedaj prekrite s prozornim steklom, kot to narekuje moderni trend. Žal še vedno niso združili smerokazovin luči. No, kakor se vzame, saj so ob manjših nesrečah zaradi tega stroški manjši. So pa v luči sedaj vgrajene tudi meglenke. Sprednji odbijač je dobil spojler in spremenjene vhodne reže za dovod zraka do motorja, ki sedaj delujejo bolj agresivno. Z bočne strani ni bistvenih sprememb, razen v tem, da so namestili ožje bočne letvice, kar pa neizkušenemu očesu kaj hitro uide. Spremenjene so tudi zadnje luči, vendar le pri petvratni različici, medtem ko so pri karavan izvedbi ostale nespremenjene. Nove luči delujejo po sistemu neonske tehnike in naj bi pripomogle k večji varnosti na cesti. Nivoji opreme so sedaj classic, ambiente in elegance, kar je razvidno tudi z napisanaprednjihblatnikih.Vnotranjos-ti ni večjih sprememb z izjemo merilnikov, ki so dobili novo grafično podobo, armaturna plošča pa je sedaj popolnoma črna. Bistvena sprememba je v obliki sedežev, ki sedaj omogočajo povečanje na zadnjih sedežih za 22 mm. To pome- ni, da bodo zdaj lažje sedeli tudi tisti z daljšimi nogami. V motorni ponudbi je nov 1,4-litrski motor s 75 KM, v RS izvedbi pa 1,8 T s ponosnimi 180 KM, ki poženejo octavijo do 100 km/h v pičlih osmih sekundah, končna hitrost pa znaša uglednih 232 km/h. Navora je več kot dovolj, in sicer 235 Nm od 1950 do 5000vrtljajev. RS izvedenka jeprepoznavnapo 16 ali 17-palčnih platiščih, agresivnejših odbijačih, nižjo lego, športnimi merilniki in volanskim obročem ter zeleni barvi zavornih čeljusti. V izvedenki 4x4 je na voljo novi TD1 motor, ki deluje na principu vbrizgalnih šob. 101 KM in navor 240 Nm ob porabi okoli 5 litrov na 100 km so argumenti, ki potrjujejo zamenjavo starega agregata z 90 KM. V vožnji se nova octavia izkaže za še vodljivejšo in malce tišjo, predvsem pa predstavlja prijetno prevozno sredstvo, na katerega se lahko zanesemo. Lepo. Le značka z zeleno barvo še nekako ne prepriča povsem. Ampak pustimo Škodi čas! Igor Pečnik Formula 1 Schumacher in Ferrari prvaka sezone 2000 Petnajstkrogov pred koncemVNJaponskevSuzuki je še vse kazalo, da se bo dvoboj za naslovprvakapreneselnazadnjo dirko v Malezijo, a po drugem postanku je Michael Schumacher prevzel vodstvo pred Miko Häkkinenom, ki ga ni izpustil do konca. Ko je nekaj čez deveto uro po našem času Nemec prevozil ciljno črto, se je končalo 21 let dolgo prekletstvo nad Ferrarijem. Schumacher si je z zmago privozil svoj tretji naslov svetovnega prvaka, Ferrari pa je slavil med posamezniki prvič po naslovu Jodyja Scheckterja daljnega leta 1979. V oblačnem vremenu, občasno je tudi pršil dež, je s štarta najbolje potegnil Häkkinen, Schumacher pa ga je nešportno kot že velikokrat poskušal zapreti. Dodrugih postankovsta oba vozila tesno v razdalji dveh do treh sekund. Häkkinen je šel v bokse prvi, tri kroge za njim pa še Schumacher, ki se je na progo vrnil kar pet sekund pred Fincem, saj se je slednji moral izogniti še na progi za-vrtelemu Wurzu v benettonu. Nemca uspeh na dirki v Suzuki ni uspaval, pač pa je zbral dovolj moči in dobil še zadnjo letošnjo dirko v Maleziji, kjer je Ferrari za osvojitev naslova med konstruktorji potreboval le še tri točke. Schumacherjevo zmago je do zadnjega zavoja ogrožal David Coulthard v mclaren mercedesu, njegov moštveni kolega Mika Häkkinen pa je vse pokvaril žena štartu, saj je poleg Schumacherja prehitel tudi rdeče luči in moral zato na 10-sekundno “čakanje” v bokse. Ferrarijevci so na svojevrsten način, z rdečimi lasuljami, poskrbeli za zanimivo slavje ob zaključku sezone, Schumacher pa na stopničkah za zmagovalce tokrat med igranjem italijanske himne politikom naše zahodne sosede ni “paral” živcev. Po dirki je bila “rdečelasa zmagovalka Michaela Schumacher” seveda zadovoljna; “Lepo je sezono končati na način, kot smo jo začeli. Na najboljši način, z zmago. Zaradi tega gremo napočitnice in na nove priprave z boljšim občutkom.” Dolga sezona 2000 se je torej končala z bleščečim zmagoslavjem rdečih (Schumacher je na zadnjih štirih dirkah osvojil pole position in zmago). Z devetimi zmagami je izenačil rekord Nigla Mansel-lavenisezoni,sskupno44-imipasehitro bliža Alainu Prostu, ki je v karieri zmagal 51-krat. Končni vrstni red med posamezniki: 1. M. Schumacher 108,2. M. Häkkinen 89,3. D. Coulthard 73,4. R. Barrichello 62,5. R. Schumacher 24,6. G. Fishicella 18,7. J. Villeneuve 17,8. J. Button 12 itd. Moštva: 1. Ferrari 170, 2. McLaren Mercedes 152,3. Williams BMW 36,4. BAR Honda 20,5. Benetton 20,6. Jordan Mugen Honda 17,7. Arrows itd. Časaza poči tek moštva najelitnejšega razreda avtomobilskega športa na svetu ne bodo imela ravno na pretek, saj se sezona 2001 začne že četrtega marca. Vrstila se bodo testiranja, predstavitve novih dirkalnikov, glede vozniških sedežev pa je v glavnem že vse dorečeno. A za tovrstne novice bo še dovolj priložnosti. Franci Kotnik Schumacher & Ferrari: “We are the champions!” (foto: POOL) Piše: Aleksander Videčnik Nenehno trdimo, da smo turistična dežela, to trdimo tudi v naših krajih, ki že zaradi krajinskih lepot pritegnejo pozornost dopustnikov. Seveda je v naših okoliščinah glavni nosilec vseh prizadevanj turizem na kmetijah. Počitnice na kmetijah postajajo vse bolj zanimive predvsem v krogih prebivalcev večjih krajev, saj nudijo resničen mir in neoskrunjeno naravo. Gostje na kmetijah si seveda želijo ogledati dolino, njene lepote in zanimivosti. Jih sploh znamo usmerjati in jim svetovati, kaj naj si ogledajo? Treba je vedeti, kar že vedo domala vsi, ki se s turizmom ukvarjajo, da je poleg ugodnega bivanja, dobre hrane in vljudnosti potrebna še pestra ponudba kulturnih zanimivosti. Žal smo Slovenci površni do lastnih lepot in zanimivosti. Številni ljudje vedo povedati o Havajih več kot, denimo, o Plečniku, Ljubljani ali drugih svetovnih posebnostih, ki jih doma premoremo. Posebno boleče je, damladinaboremalo poznasvo-jo domovino. Če je tako v državnem merilu, kako je potem to šele na območju naše doline. Thdi tu imamo lepote, zgodovinske in narodopisne znamenitosti, pa jih poznamo? Po vsej verjetnosti premalo! Oboževanje vsega, kar je tuje, nam zbija kulturno vrednost in kaže na svojstveno omiko... Končno paje treba poudariti, dase tudivnaših krajih veliko premikana bolje. Nastajajo zbirke, muzeji, knjižnične podružnice in skrb za kulturno dediščino postajaočimo v ospredju naporov turističnih društev in občin. V Gornjem Gradu je ugledna zbirka v Steklu, zadaj v nekdanji palači sta dve zbirki, ki zbujata zadovoljstvo pri vseh, ki so ju videli. Gre za razstavo votivnih podobic, po obsegu enkratno v Sloveniji, pa tudi Skrb za kulturno dediščino razstavarazgledniczlepanimapara kje drugje. Oboje je zasluga vestnega zbiralca Janeza Mavriča, turističnega društva in občine. PosebnozanimivostvŠteklu predstavlja Jamnikova dediščina, ki dokazuje iznajdljivost preprostih ljudi, ki so zmogli dela, katerim se danes čudijo obiskovalci. Za Antona Jamnikaje naš znani strokovnjak dr. Sandi Sitar nekoč zapisal, da je bil Jamnik prvi slovenski oblikovalec. Ali vemo to? Seveda je Gornji Grad v celem mesto zgodovine, ki naj bi jo mi, ki tod živimo, temeljito poznali. Nič manj ni znano Radmirje. Zakladnica in sama cerkev, posebno še cerkvica svetega Mihaela, vse to je zgodovinska zanimivost prvega razreda. Uidi Okonina ima cerkev svetega Jakoba, ki slovi po zunanji podobi, pa tudi po lepoti oltarjev. Nazarjezgradom Vrbovec je za vse obiskovalce zelo zanimivo. Hudičeva skala s svojo legendo pritegne obiskovalce, zgodovina gradu nič manj. Frančiškanski samostan je s svojo knjižnico, loretansko kapelo in Bergantovo sliko noseče Matere Božje prava posebnost. Njegovazgo-dovina je za vse prebivalce doline zanimiva, saj je bila tam prva lekar-na v dolini, tudi zdravili so v samostanu, predvsem paje tam delovala samostanska šola, ki je veliko pripomogla k omiki naših ljudi. Tu kaže poudariti zagnanost občine in predvsem župana Ivana Pumata za ustanovitev lesarsko-gozdarskega muzeja v Vrbovcu. Predlogzazbirkogozdarskegaorod-ja je bÜ sicer dan že leta 1986, pa tedaj ni bilo kaj prida zanimanja, čeprav je večina doline živela od gozda in lesa. Sedaj j e občina omenjeni muzej ustanovila, vsa strokovna opravila pa so v rokah strokovnjakov Muzeja novejše zgodovine iz Celja in podjetjaEPSI Nazarje. Gradivo se prizadevno zbira, le škoda, da je moralo miniti toliko časa uničevanja tovrstnih predmetov. V Mozirju je v pripravi spominska zbirka v nekdanji kaplaniji. Zavod zakulturoMozirjejenosilecpriprav. Seveda bi brez razumevanja in sodelovanja občine ne šlo. Strokovno plat urejanja in zbiranja gradiva je prevzel Zgodovinski arhiv Celje. Kot vse kaže, bomo lahko pri- hodnje leto že videlizbirkovkaplan-iji. V Mozirju hrani Zavod za kulturo (knjižnica) v kulturnem domu Zbirko A. Videčnika, ki je na ogled obiskovalcem, predvsem pa je namenjena šolski mladini in raziskovalcem. V posebnem delu je dosti strokovnih knjig, ki so potrebne pri raziskovanju, ima tudi zbrane fotografije in še marsikaj. V Mozirju je tudi že daleč znani Savinjski gaj. Na Ljubnem pripravljajo flosarsko zbirko (muzej), ki jo v celoti podpira občina. Vsi drugi kraji v naši dolini imajo kaj pokazati, le poiskati je treba zanimivosti, ki jih tujcem lahko predstavimo. Predvsem pa smo ena sama krajinska lepota od Logarske doline do Letuša! Seveda ne gre pozabiti velikih prizadevanj v Logarski dolini, ki so jih vložili tamkajšnji domačim v učno pot in druge objekte. V zadovoljstvo obiskoval- Prinesi razkrijem Znano je, da so naši domači zdravilci marsikje ugotavljali obolenja ljudi na urinu. Seveda pa je za to dejavnost sodilo ustrezno znanje. Uidi zdravniki so pogosto uporabljali ta način ugotavljanja bolezni. Vemo, da so iz nekaterih naših krajev ljudje nosili urin zdravniku v Kamnik in potem dobili predpisana zdravila. Seveda je ljudsko zdravilstvo bilo glede tega dokaj za razvojem podobnih preiskav, saj niso imeli ne laboratorijev, niti ustreznega znanja. Torej so ugotavljali bolezenske pojave na vodi po izkušnjah, ki pa niso bile vedno ustrezne. Zato je solčavski zdravilec Vid Strgar v svojem zapisu iz leta 1866 izrecno svaril pred zdravljenjem s sredstvi »ki jim nismo kos«. Med taka je uvrstil prav ugotavljanje bolezni na vodi. Opozarjal je, da se lahko s površnostjo ali celo neznanjem povzroči veliko zla... Uidi nekateri drugi stari zapisi opozarjajo na podobne nevarnosti. Neki zdravilec v Taboru je celo zapisal: “Ljubi moj kristjan prav dodobro se premisli popre kak človeku arcnije daješ, da greh ne boš delau od tega kar sl boš napre vzeu...” Dobro svarilo! V naših krajih je bila gotovo na- cev doline je torej veliko postorjenega. Seveda turizem ni le skrb turističnih društev, občin in krajevnih skupnosti! Je naša skupna skrb, saj turizem smo ljudje. Le s skupnimi močmi bomo zagotovili razvoj te pomembne gospodarske veje. Takole bi lahko zaključili. Imamo kaj pokazati, smo lahko turistična krajina, imamo ljudi, ki so voljni delovativsmerireševanjakultume dediščine, prebivalci pomagajo, če so zaprošeni. Panaj sedaj izrazim še svoje zaprosilo - ne dovolite uničevanja vsega, kar sodi v kulturno dediščino! Pomagajte pri zbiranju predmetov, listin in fotografij, saj boste tako najbolj dostojno pomagali reševati omiko naših prednikov. To pa verjetno tudi želite, vsaj take vas poznam. urin in ti bolezen jbolj znana zdravilka, Marija Weiss - Galjaška, ki je veliko zdravila na temelju pregleda vode. To je bilo še v času med obema vojnama. Ljudje so ji zelo zaupali in ni znano, da bi kdaj pogrešila v svojih zdravilskih nasvetih. Zanimivo, Galjaška je kar sama pripravljala razna zdravila in jih potem izročila bolnikom. Nekoč smo že zapisali, kako so jo oblasti zaradi njene dejavnosti preganjale, toda ljudje v okolici Šmartnega ob Dreti sojo opozarjali na orožnike, ki so bili na poti k njej... In tako ji je uspelo vedno pravočasno pospraviti svoj »laboratorij.« V zapisih Zvoneta Čebula, ki so po mojem mnenju najstarejši od tu razpoložljivih, je posebno poglavje pod naslovom »Reglci za vodo«. V tem poglavju se potem zvrsti našte-vanje vseh mogočih primerov opažanj na urinu in sklepov o možni bolezni. Nekaj teh bomo tudi zapisali v nekoliko posodobljenem besedilu, saj je izvirnik pisan v bohoričici. En gost, grob cirkl pomeni bolezni v zadi v glavi. Zelene farbe cirkl pomeni od vel-ke ibržne kervi. En svinčenaste farbe cirkl pomeni, Spravilo lesa (vlaka) da je glava na levi strani bolna od fajhtikosti. En cirkl rumene farbe ino tenek, pomeni za-stanostvčrevesih. En cirkl zelene farbe da se trese ali trepeče, pomeni božji žlak ali flus v glavi. Posebej opozarja na penasto vodo! Kadar se notri v ti vodi pene vidijo, ali te grobe materje se najde ino tako ostane ino je ta voda gosta, to pomeni, da ta želodec ne čira in so vetri zaprti. Ena tenka pena ino tak ostane, pomeni jico tih pluč, serca, pers ino jetar. Ena čema penasta voda in raztalena, pomeni bolezen jetirja. Ena zelena voda, pena raztalena ali rumena kakor žefran, pomeni velko jico v žvotu. Ena rudeča voda cinaste farbe in hudo diši, to pomeni smert. Enarudečavodačemo zmešana pomeni velko vnetje teh jetar. Prihodnjič bomo nadaljevali s podatki, ki smo jih pričeli objavljati. Naj ob tem spet poudarimo, da to niso nikakršni nasveti, le prikaz zanimivih starih zapisov je to. Danes, ko imamo dostopne medicinske laboratorije, ni nikakor več potrebno sklepati o pojavnih oblikah na urinu kar preprosto na »oko«. Pa saj to vsi vemo! Benediktinski urbar Še vedno objavljamo podatke za Urad Savina. Marko Im Osselnik, Michel wekch Im Osselnik, PrimosToppolt, Martin polchonik, Katria Im Perngrill, po Orožnu gre za kmetijo Gril v Sp. Teru, Jakob Misselnak, Janšek Grosde, Orožen meni, da gre za kmetijo Grozdej, Vlrich im Rospach. Urad Luče Michel ozzoymikch, Orožen tolmači - Osojnik v Osojnem, Wülfing Smalcz, Herman am welher, po Orožnovem - Oler, Miklawlm See, Orožen tolmači - Jezernik vjezeri, Michel im Rogacz, Orožen - Moličnik v Rogaču, Janšek Mlatsnik, Orožen tolmači - Mlačnik, Gregor an der Eben, po Orožnovem - V Ravnici, Thomas Spech am Rogacz, po Orožnovem - Špeh na Rogaču, Hansa vunderm Rogacz, Juri zodar, Martin am drag, Orožen tolmači - Dražnik na Dragi. Peter am puhel, Orožen meni, da je to kmetija Hribernik, Oswalt Im Rab, Orožen tolmači - Robnik. Naj pripomnimo, da vsi podatki niso tolmačeni, očitno Orožen ni uspel natančno ugotavljati za katere kmetije v urbarju iz leta 1426 gre. Nekoč, ko še ni bilo gozdnih strojev, ko se je še vse delalo z roko, so po naših gozdovih opravljali težka dela pri spravilu lesa konji. Sečišča so bila včasih na težko dostopnih krajih, zato je bilo tako delo zelo naporno in včasih tudi nevarno. V takih razmerah so izkušeni furmani s svojimi konji počenjali nemogoče. Tako je bilo vse do druge svetovne vojne, po letu 1945 pa so tudi v gozdovih pričeli postopno uvajati stroje in gradili žičnice za spravilo lesa v dolino. Gozdni delavci so najprej naredili pot za vlako lesa, imenovali so jo »nadelo«. Posebno so se v planinskih razmerah kot transportno sredstvo obnesli »poki«, s katerimi so uspešno prevažali platanice. Poki so, kot vedo povedati v okolici Luč, prišli s Kranjskega. Bili so sanem podobni, toda veliko bolj okretni, saj so bili v »rištahu« pregibni. Prav to pa je bistvena razlikamed poki in sanmi. Ob straneh, na nosilnem delu (rištah), sta bili pritrjenimočni verigi, s katerimaso pritrdili platanice na zobati del nosilne površine. Tako les ni drčal nazaj. Vsaka od obeh verig je imela zaponko (šnelerco), s katero so verigi lahko trdno napeli. Tam, kjer je bilo zemljišče še posebej razgibano, so za boljšo pričvrstitev uporabljali posebne sponke, imenovane »rajsklamfe«, ki so bile skovane v obliki velike črke »U«. To železje so zabili v platanice in jih s pomočjo verige še dodatno pritrdili. Če so pokali po ugodnem zemljišču, so za poke nabili še štos platanic na klince, če je le šlo, so vlekli kar dva štosa. Kadar niso spravljah platanic s poki, so vlačili s »klinci«, ki so jih zabijali v les. V naših gozdovih so največ uporabljali koroške klince, ki so bili nekoliko pravokotno zaviti, zato jih ni bilo mogoče zlahka zdreti. V strminah so uporabljali za zaviranje »štosketno«, to je bila močna in velikih členov (glidov) kovana veriga, ki so jo ovih okoli »štosa« (kup platanic), da je učinkovala kot zavora. Pri delu s klinci je bil obvezen »pribijavc«, s katerim so zabijali klince. Zanimivo, ponekod so temu orodju rekli »piki«. V gozdovih okoli Luč so furmani pri spravilu lesa opremili konja z »ritniširo« (hajštre), to so potegnili konju pod repom in namestili okoli zadnjega dela trupa in jo pripeli na komat. Tako je lahko konj deloma tudi sam zaviral. Kot že rečeno, so bili pri tem delu v gozdu zelo pomembni klinci. Z vlečnim delom je kline (kele) povezovala gibljiva grlica, iz katere je bilo speljanih do šest verig, na gibljivem členu le-teh so bili klini. Ta gibljivost posameznih delov je zagotavljala, da se verige niso zavijale. V nižinskih delih so furmani za zaviranje uporabljali posebno močno verigo, ki je imela štirioglate člene (glide), tudi do premera 12 cm. Seveda je ta odlično zavirala. Morda še to, spravilo lesa s planine so različno poimenovali. Tako so zadrečki furmani govorili, da spravljajo les »navzdol«, ko pa so ga vlekli do zbirnega mesta ob riži, so ga »pretegovali«, iz jam pa »vlačili«. Pa še za lep spomin: platanice so bile mogočnih obsegov, marsikateri furman se je pohvalil: »Naložil sem tri platanice, vozil pa šestkubikov.« Leta 1925 so graščinski imeli obsežna sečišča v Kalski dolini. Polni dve leti so delali rižo na »vološko« stran. Tam se je leta 1927 pojavil prvi tovornjak, ki ga je nabavilo veleposestvo Mari-jingrad, bil pa je na danes svojstven pogon -namreč na oglje. Toda že pri prvi vožnji se je globoko zaril v blato in spet ni šlo brez konj, saj so ga morali iz te zadrege rešiti, rekli bi lahko tudi izvleči. Ko so odprli sečišča na Krašici, je veleposestvo leta 1937 pričelo graditi cesto, da bi bilo spravilo lesa lažje in hitrejše. 3ščemo »tare fotografije Po skupnem lovu rečiških in ljubenskih lovcev je bila narejena tale slika na Četari okrog leta 1961. Kako dajemo otrokom zdravila? Večina zdravil za otroke ima dober okus, če pa zdravilo otroku vseeno ne ugaja, si pomagajte takole: - Pripravite otrokovo najljubšo pijačo, da bo z njo poplaknil okus po zdravilu. Ali pa ga skušajte podkupiti s posladkom ali majhno nagrado. - Recite otroku, naj si zamaši nos, da zdravila ne bo vohal. Nikoli pa mu na silo ne zamašite nosu! - Če je otrok dovolj velik, da že razume, mu razložite, zakaj mora vzeli zdravilo - če bo vedel, da pomaga k ozdravitvi, bo morda to kaj pomagalo, da ga bo raje vzel. - Če ne bo pomagalo nič od naštetega, prosite zdravnika, da vam predpiše enako zdravilo drugega proizvajalca ali pa v drugi obliki. - Če je otroku okus zdravila neprijeten, mu ga zlijte na zadnji del jezika, saj so brbončice za okušanje spredaj. - Po zaužitju zdravila naj si otrok umije zobe, ker veliko zdravil vsebuje sladkor. - Nikoli ne recite otroku, da je sirup samo pijača, saj bi ga utegnil kdaj zares popiti. - Bolnemu otroku nikoli ne dajte aspirina, ampak raje sirup paracetamol. Manjše število otrok, ki je ob gripi zaužilo aspirin, je dobilo zelo nevarno bolezen Reyev sindrom. Da bi iz malega zraslo veliko Že nekaj let zapored namenimo v Savinjskih novicah po nekaj strani nasvetom za mlade matere oziroma družine. Če bijih zbrali skupaj, bi to pomenilo že čez dvajset prispevkov. Upamo, da koristnih. Da smo vsaj kakšni mamici pomagali odgovoriti točno na tisto vprašanje, ki jo je begalo. Tako je tudi tokrat. Ne pišemo vam o najnovejših modelih vozičkov, niti o barvah otroške konfekcije, ki polni prodajne police. O tem vas seznanjajo ponudniki na trgu, naše vodilo pa ostaja iskrena skrb za mlade družine. Naj iz malega zraste veliko - tudi po zaslugi naših vrstic, pa čeprav se komu dozdeva, da za kaj takega nismo dovolj poklicani... Zz malega raste veliko Pripravila: Karolina Vrtačnik KOPEL Obred, ki je dogodek dneva Kopanje je pomemben obred tako za otročka kot za mamico. Da se bo obema tudi prikupilo in iz dolžnosti prelevilo v prijetne minutke, postopajte z otrokom nadvse nežno, tako da bo vzljubil občutek, ki mu ga daje voda. - Ko v banjo natočite vodo, zaprite pipo z vročo vodo in spustite dovolj mrzle, da se bo pipa ohladila. To bo hkrati tudi zagotovilo, da bodo vse morebitne kapljice vode hladne. - Prav nikoli ne pustite otroka samega v kadi, saj se lahko utopi že v nekaj centimetrih vode. Za utopitev zadošča že čas, ki ga porabite za dvig telefonske slušalke. - Med kopanjem otroka izključite telefon, da vas zvonenje ne bo spravilo v skušnjavo. - Če se otrok ne mara kopati, ga držite ob robu kadi in ne na sredi. Dotik stene mu bo dal občutek varnosti; kad pa se bo zdela še manjša, če boste dali vanjo napihnjeno blazino. - Uporabljajte blaga otroška mila, ki kože ne izsušijo preveč, po kopanju pa otroka temeljito obrišite. - Če se na otrokovem telesu pojavijo izpuščaji, mila nekaj dni sploh ne uporabljajte. - V veliki kadi položite na dno nedrsečo gumijasto podlogo. - Sprva napolnite banjo s čisto malo vode. Ko se bo otroček kopanja privadil, pa njeno količino postopoma večajte. - Kadar otroku umivate lase, mu pojte otroške pesmice. - Otroku dajte v roke punčko z »umazanimi lasmi«. Ko vi umivate laske njemu, naj jih on svoji punčki. - Držite se pravila, da je kopanja konec v trenutku, ko se otrok v kadi sam dvigne. - Otrok naj vam pomaga izvleči zamašek iz banje. Tako se bo lažje sprijaznil s tem, da je kopanja konec. - V banji naj ima veliko igrač in pene. Če bo igrače lahko izbral sam, mu bo kopanje še v poseben užitek. OTROK PRIHAJA V DRUŽINO Prvih deset dni z novorojenčkom V porodnišnici je videti vse idealno in mlada mama se polna idealov s štručko v naročju vrne domov. Tam pa jo čaka družina, ki jo potrebuje, pa kup gospodinjskih opravil, ki jim ni videti konca, in življenje se v hipu obrne na glavo. Naslednjih deset nasvetov vam bo morda olajšalo prebroditi prvih deset dni. 1. Prvih deset dni po prihodu iz porodnišnice nikar ne odklanjajte ponudbe za pomoč vaših najbližjih. Res je, da si želite marsikaj postoriti same, vendar lahko preženete utrujenost le tako, da del bremen preložite na druge. 2. Ne sekirajte se, če hiša ni čista in v popolnem redu; opravite samo najnujnejša opravila. Čas, ko otrok spi, izkoristite za počitek, kdo drug pa vam naj pomaga prati in likati. 3. Otroci v prvih mesecih življenja veliko jokajo, pa ne vedno zaradi lakote. To vznemirja zlasti doječe matere, saj pomišljajo, da otrok morda ni sit. Skušajte ohraniti zdravo mero pri pristavljanju otroka k prsim. 4. Naučite se razpoznavati dojenčkov jok. V začetku se vam bo to morda zdelo nemogoče, kaj kmalu pa boste z nezmotljivim materinskim instinktom prepoznavali otrokove potrebe. 5. Vseh nasvetov, ki prihajajo od tu in tam, vam ni treba vzeti kot suho zlato. Pogovorite se s prijateljico v podobnem položaju; to vam bo vlilo novih moči, da boste vzgajale po pravilih, ki se vam zdijo najprimernejša. 6. V teh dneh velike utrujenosti je očetova vloga še posebej pomembna. Ko se vrne z dela, naj popestuje otroka ali pa ga previje. Naučil se bo novega opravila in hkrati preživel z otrokom nekaj časa, takrat ko vi počivate. 1\idi na očetovstvo se je treba privaditi. 7. Dojenček ima svoj ritem, ki vas včasih po malem vrže iz tira, pa najbrž svojega, ki je novost zanj. Morda je videti kakšen dan vse skupaj malo brezizhodno, a z nežnim vztrajanjem se bosta kmalu ujela in prilagodila. 8. Takoj po prihodu iz porodnišnice dovolite starejšim otrokom, da mlajšega božajo, se ga dotikajo in ljubkujejo. To bo premostilo zadrego in pomagalo, da bodo sorojenci kmalu tako rekoč pozabili, da so bili kdaj sami. 9- Pogost vzrok poporodne depresije je nezadovoljstvo mlade matere s celotnim izgledom. Pa še utrujene ste od neprekinjenega dežurstva ob otroku. Kaj je najboljše zdravilo? Da se zavedate, da so šle skozi to fazo tako rekoč vse ženske, ki so kdaj rodile, pa se večina tega niti ne spom-inja več. Če ne dojite, tudi takoj začnite hujšati, v nasprotnem primeru pa bo vaša postava pač morala malo počakati na boljše čase. 10. V vsakem primeru si odtrgajte pol ure dnevno samo zase - peneča kopel ali tuširanje ... To vas bo osvežilo in spravilo v dobro voljo. Nasveti za očete: - Ne pozabite, da je mama vašega otroka še vedno vaša žena. - Če je žena v depresiji in se zdi sama sebi grda, ji polaskajte in omogočite, da bo imela nekaj časa samo zase. - Pomagajte ženi pri hišnih opravilih in nočnem vstajanju. Čeprav vas zjutraj čaka služba, je mama utrujena bolj kot vi, saj ves dan intenzivno preživi z otrokom. - Ne bodite ljubosumni na posebno vez, ki se je stkala med materjo in otrokom, saj je povsem naravna. Čeprav je žena sedaj tudi mama, imate vi pri njej še vedno posebno vlogo. VSE ZA OTROKA Po nakupih v zadružne prodajalne na Ljubno in v Gornji Grad Veliki dan, ko bo privekal na svet vaš otročiček, je vse bliže. Skrajni čas je torej, da pripravite novorojenčkovo posteljo in oblačila. A kam po nakupih? Ker lepo okrogle najbrž ne marate in ne morete na pravi obhod po trgovinah, vam svetujemo, da se odpravite v zadružni blagovnici na Ljubnem ali v Gornjem Gradu. Zlasti na Ljubnem boste dobile čisto vse. Tam so lani že tako pestro ponudbo obogatili še s programom Chicco, pri brskanju po prodajalni pa nam je najprej “padel v oči” lep voziček, ki ga je dopolnjevala zimska vreča za zaščito pred mrazom v hladnejših zimskih dneh. Nekajmesečne dojenčke boste lahko pokrile s toplo odejico, za jesenski sprehod pa jih lahko posadite v nahrbtnik ali kenguru. Doma lahko vaši malčki uživajo v stajici, pisani hojici ali skokcu, ki spominja na udobno sobno gugalnico, ki jo pritrdimo na podboj vrat, da lahko vaš najmlajši član družine odskakuje po mili volji. Seveda pa mora biti med tem primerno oblečen. V zadružnih blagovnici na Ljubnem in v poslovalnici Tekstil v Gornjem Gradu glede tega ne boste v za- dregi, saj se police kar šibijo pod pleničkami, bodiji, pajacki, žabicami, copatki... Izbirate lahko prav vse: posteljico, posteljnino, zastorčke in zaslone v enakih barvah, za lažji sen pa jim lahko Opremo za novorojenčke lahko v zadružnih prodajalnah kupite na pet čekov brez obresti, pri takojšnjem plačilu vam za tekstil in obutev do 15.11.2000 priznajo 10% popusta. Dodatne informacije dobite na tel. št. 03 5841-020 (Ljubno) in 03 5843-036 (Gornji Grad). po mili volji, saj se prodajalke dobro zavedajo, da mamice želijo izdelke za svojega dojenčka potipati, primerjati in preskusiti. Vaši malčki pa se od naporov v začetku življenja tudi hitro utrudijo. Za počitek jim lahko v blagovnici na Ljubnem izberete kupite igračke z melodijo na poteg, ki jih bodo zamotile pred N. spanjem. Še preden pa bo dojenček zaspal, ga je treba tudi previti. To najlaže opravite na udobni previjalni mizi. Tildi te imajo na Ljubnem na zalogi, če pa imate posebne želje, vam jih izpolnijo v treh do štirih dneh. Slednje velja tudi za tekstilno poslovalnico v Gornjem Gradu. Ko smo prijazne prodajalke Zadruge Mozirje povprašali, kaj svetujejo bodočim mamicam pred nakupom, so opozorile še na ležalnike in avtosedeže, brez katerih danes tudi ne gre. Mamice naj si pravočasno omislijo modrčke za dojenje in nekaj spalnih srajc, da ne bodo “ubogi” možje prve dni po rojstvu otroka obremenjeni z nakupi takšnih malenkosti. In še na eno novost je treba opozoriti mamice, ko govorimo o ljubenski blagovnici: od začetka letošnjega leta dalje lahko tam prevzamete darilne zavitke za vaše novorojenčke, do katerih ste upravičene na osnovi socialnega zavarovanja. PR Savinja Manufaktura Mozirje Za otroke in odrasle od A do Ž V paleti prodajaln trgovskega podjetja Savinja Mozirje je tudi Manufaktura Mozirje, ki jo najdemo nad blagovnico na Savinjski cesti. Manufaktura je v minulih letih doživela že več takšnih in drugačnih sprememb, a zdi se, da tako urejena in pregledna, kot je zdaj, še nikoli ni bila. S svojim prodajnim programom je zanesljivo zelo zanimiva za starše majhnih in večjih otrok, pa tudi ostali kupci bodo v njej našli marsikaj primernega zase ali za koga izmed bližnjih. Ker v tokratni temi meseca v Savinjskih novicah v glavni vlogi nastopajo otroci, je prav, da jim damo prednost tudi pri predstavitvi prodajnega programa Manufakture Mozirje. Pa začnimo pri najmlajših -dojenčkih. Zanje imajo pisano izbiro pajacev, bodijev, majčk, kompletov, nogavičk in pokrival. Seveda ne manjka niti »dodatna oprema«, kot bi lahko šaljivo poimenovali dude in stekleničke. No, če pustimo šalo ob strani, mamice že dobro vedo, koliko je lahko ponoči vreden takšen pripomoček. V Manufakturi je njihova izbira zares pestra. Star ljudski rek pravi: »Majhni otroci - majhni problemi, veliki otroci - veliki problemi.« Temu kaže verjeti, kajti težje je obleči odraščajočega otroka kot dojenčka. V takšni zagati vam priskoči na pomoč Savinjina Manufaktura v Mozirju, kjer najdete raznovrstno ponudbo otroškega perila (še posebej opozarjajo na odlično perilo Vajo-let za deklice in Axiom za fante), pižam, mikic, puloverjev, trenirk (vprašajte sina ali hčerko, pa vam bosta povedala, da je Fruit Of The Loom prva liga), nogavic, rokavic, pokrival in bund. Ja, kaj si moremo, zima pač nezadržno trka na vrata in zakaj bi nespametno čakali prav na zadnji trenutek? V Manufakturi nudijo za gotovinski nakup bund 10-odstotni popust, na zalogi pa imajo tudi modele za odrasle, zato lahko z družinskim nakupom prihranite kar lep kupček denarja. Po besedah vodje poslovalnice Mojce Potočnik resno razmišljajo, da bi znova uredili oddelek za mlade, kar V Manufakturi Mozirje so za otroke dobro poskrbeli naj bi se zgodilo po novem letu. Če boste obiskali Manufakturo v spremstvu najmlajših družinskih članov, zagotovo ne boste mogli mimo oddelka z igračami, kjer se s polic prikupno smehljajo najrazličnejše Bar-bike, fantje pa bodo zastrigli z ušesi ob po- gledu na sestavljivi program Lego. Le-ta ponuja izziv tako najmlajšim, ki šele urijo svoje tehnične sposobnosti, kakor tudi malce starejšim, ki se že spogledujejo s konstruiranjem. Na izbiro je tudi veliko drugih igrač, zato boste ob morebitnem iskanju darila za nečaka ali nečakinjo zlahka rešili svojo težavo. Prijazne prodajalke so nam prišepnile, da bi znal Miklavž prinesti kakšno akcijsko znižanje cen - tako pri igračah kot pri tekstilu. Zato bodite pozorni na komercialna sporočila Savinje, da vam kakšna tovrstna informacije slučajno ne uide. Posvetimo zdaj nekaj vrstic še odraslim. Tudi slednji se lahko v Manufakturi oblečejo praktično od glave do pete, pri čemer pa velja opozoriti, da je zimska konfekcija že v prodaji. Poleg bund, ki smo jih in mladino zares omenili prej, ne gre spregledati zanimive MOZIRJE d.d. SAVINJA MANUFAKTURA MOZIRJE Savinjska cesta 4 Tel.: 58 33 609 kolekcije plaščev in jaken, v katerih boste brez problemov dočakali pomlad 2001. Dame si morate obvezno ogledati ponudbo atraktivnega ženskega perila Vajolet, da boste lahko namignile soprogom, kaj pričakujete v dar pred bližajočimi prazniki. Če iščete darilo, se lahko pazljivo sprehodite tudi skozi oddelek stekla in keramike, kjer se prodajne police kar šibijo pod številnimi izdelki za okras ali vsakdanjo uporabo. Cene so brez pretiravanja zelo ugodne. In nenazadnje je tu še darilni oddelek, kjer vam bodo s prijaznim nasvetom pomagali izbrati primerno darilo in ga okusno zavili. Vaša skrb je le še ta, da ga odnesete osebi, kateri je namenjeno. V teh dneh poteka v Manufakturi Mozirje ugodna prodaja artiklov, ki so na zalogi že dlje časa. Obiščite jih, morda boste našli prav tisto, kar iščete, v vsakem primeru pa nad obiskom ne boste razočarani. Za vas imajo odprto vsak dan od 7.00 do 19.00, ob sobotah pa od 7.00 do 12.00. Sprejemajo kartice activa, eurocard, karanta, visa, diners, magna... PR ZA LEPŠE OTROŠTVO Igrače, za katere se splača varčevati V knjigi Otrok od rojstva do šole, ki je med mladimi mamicami že desetletja nadvse priljubljena, smo našli koristne napotke o otroških igračah. Posebej opozarjamo na poglavje o igračah, za katere se splača varčevati ali pa jih narediti. Otrok se namreč z njimi zamoti tolikokrat, da so vredne svojega denarja. BAZENČEK: Kupite največjega, kar si ga lahko privoščite. Najbolje napihljivega, da ne bo imel ostrih robov. Po njem se bo lahko otrok namakal ure in ure in morda tudi splaval, če bo dovolj velik in globok. Primernejši so dvignjeni, saj vam ni treba nenehoma skrbeti, da bi kdo padel vanj. GUGALNICA: Neizčrpen vir veselja že pri najmlajših. To vedo tudi proizvajalci igrač, saj se dobijo modeli, ustrezni tudi nekajmesečnim dojenčkom. Pri izbiri bodite pozorni, da gugalnica nima ostrih robov oziroma mest, kjer bi se lahko otrok priščipnil. Ure in ure guganja pa naj ne minejo brez vašega nadzora, saj Kako kupujemo igrače? 1. Vsakemu otroku bi bilo treba kdaj kupiti kakšno igračo samo zato, ker si jo tako srčno želi. 2. Ne otepajte se kupiti še eno enako stvar. Če ima deklica rada bar-bike, bo na še eno dodatno gledala povsem drugače kot vi. 3. Ne kupujte predragocenih ali prehrupnih igrač, pri katerih bi otroke ves čas opozarjali. Če pa kupite igračo s številnimi deli, prej preverite, če je mogoče kupiti nadomestne. 4. Najpomembnejše pravilo: Vrednost igrače izračunate tako, da delite ceno s številom minut, ko se otrok igra z igračo. Verjetno boste ugotovili, da so drage igračke, s katerimi se otrok igra leta in leta, in čisto poceni igrače, zanimive le nekaj dni, obnesejo mnogo bolje kot tiste za srednjo ceno, ki so zanimive kakšen teden ali dva. Nemalokrat se izkaže, da so bile prav te nazadnje najdražje. Javni zavod LEKARNA MOZIRJE Zavod opravlja lekarniško dejavnost kot del zdravstvene dejavnosti: - izdaja zdravil na recept in brez recepta, - izdaja magistralnih zdravil (sproti izdelani pripravki za posameznika), - izdaja ortopedskih pripomočkov, - izdaja veterinarskih zdravil, - prodaja trgovskega blaga in sanitetnega materiala. Priložnostno pa vas želimo seznaniti še, da imamo na zalogi izdelke, namenjene za prehrano in nego otrok vseh priznanih domačih in tujih proizvajalcev. Radi vam bomo svetovali pri izbiri kar najboljših izdelkov za vašega otroka. V okviru Lekarne Mozirje deluje tudi podružnica na Ljubnem. LEKARNA MOZIRJE Hribemikova 4,3330 Mozirje Tel./Falcs: 03/839-03-50 in 839-03-51 Odpiralni čas: delavnik od 7.00 do 19.00 ure sobota od 7.00 do 12.00 uro PODRUŽNICA LJUBNO Foršt 55, 3333 Ljubno ob Savinji Tel. 03/838-10-23 Faks: 03/838-10-24 Odpiralni čas: ponedeljek od 13.00 do 19.00 ure torek-petek od 7.00 do 14.00 ure pri tovrstni igri nesreča res ne počiva. IGRALNA HIŠICA: Sobna ali vrtna, v vsakem primeru je v njej mogoče početi tisoč zanimivih reči! Še boljši pa je šotor ali indijanski vigvam... Hišico lahko z nekaj truda ali domišljije napravite tudi sami; prebarvajte in izrežite okna ter vrata, pa bo nastal pravljični dom za punčke, pa prva kuhinja, zdravniška ordinacija... PESKOVNIK: Če imate vrt, se izdatek za peskovnik vsekakor splača. Da bo le dovolj velik, pa s kakšnim udobnim sedežkom in pokrovom, da vanj ponoči ne bodo lulali kužki. V trgovinah je mogoče opaziti tudi take, ki jih lahko po potrebi spremenimo v plitek bazen - čofotalnik. V peskovnik nasujte čist pesek, postavite pa ga na sončno mesto v tisti del vrta, od koder boste otroka najlažje opazovali pri igri, med tem ko boste sami pri delu. Še pred prvo igro pa otroke opozorite, da ne sme- jo metati peska po drugih otrocih ali iz peskovnika. KLAVIRČEK: Otroci obožujejo glasbene inštrumente, če le ni pretežko iz njih izvabiti zvoka. Sodobni klavirčki so neke vrste sintetizatorji, ki igro olajšajo do te mere, da so mali glasbeni virtuozi prepričani, da so zaigrane melodije njihove. Če pa poleg črnobelih tipk igrača premore še kakšno živalco, ki se ob pritisku oglasi s svojim značilnim zvokom, je klavirček vir veselja dlje, kot so starši sposobni poslušati. M ■ /o da nudi neskončno možnosti za uživanje v neokrnjeni naravi. Naučila sem se veliko ozdravi prehrani/ se naučila zavezati nekaj vozlov,•, preplezala sem steno. Iskrena hvala vodstvu šok/ da nam je omogočilo bivanje v prekrasni Kranjski Gori. Kljub vsemu lepemu sem si želela priti domov. Doma je še vseeno naj lepše. Danijela Berložnik Končno je napotiltežko pričakovani dan. Ssošoki in učitelji'smo se zbrali na postaji. Ko je pripeljal avtobus/ smo se vsi vznemirjenipovzpeli nanj. Ko so bile potovalke natrpane v prtljažniku/ smo se odpravili. Pot je vodila mimo številnih vasi. Bila sem zelo nervozna. Skrbelo me jey kako nas bodo sprejeli učitelji iz Kranjske Gore. Čez dve uri sem ugotovil'a/ da je bila moja skrb zaman. Po dveh urah vožnje smo se vsi izkrcali iz avtobusa. Šofer nam je odklenil prtljažnik Vzela sem svoj kovček in se odpravila proti vratom. Tam so nas pričakali prijazni učitelji. Poslali so nas v jedilnico. Tam smo se spoznali. Barbara je poskrbela za tO/ da smo vsi prebrali hišni red. Vse utrujene od vožnje nasje pospremila do sob. Sobo sem si delila s Tino M. in Tino P Čez teden smo se zelo zabavali. Vsak dan smo šli v naravo. Najbolj se mi je vtisnil v spomin dan/ ki smoga preživeli na kolesih. S kolesi smo odkolesarili proti Zelencem. Tam je prečudovito jezero. V njem prebivajo tri race. Ko smo si vse ogledali/smo se odpravili proti mogočni velikanki. VPlan-ico smo prikolesarili zelo utrujeni. Tam nas je pričakal trgovec s pijačo! Vsi smo se nagnetli pred trgovinico. Ko smo se odžejali in razgledali/ nam je Miro razjasnil vse o nevarnostih v gorah. Končno smo šli. Pr prihodu s Planice v Kranjsko goro sem prijateljicam poročala o krasotah/ ki nas obdajajo. Po napornem dnevu mi ni bilo treba dvakrat reči/ naj grem spat Od vseh večerov/ ki smo jih doživeli v Kranjski Gori, mije bilo najbolj všeč takrat, ho smo imeli kviz. Bila so logična vprašanja. Seveda smo bile zadnje Za kazen smo morale naslednji dan po kosilu brisati mize. Čeprav smo izgubile/ je bil večer nadvse zanimiv. Koje napočilčasy smo se poslovili odučiteljev iz Kranjske Gore. Odšli smo. Na avtobusu sem zaspala. Zbudila sem se v Gornjem Gradu. Na postaji v Vologu sem izstopila. Mami mije pomagala nestiprtljago. Doma sem morala vsem povedati/ kako smo se imeli. Vsi so me gledali in poslušali z velikimi očmi in še večjimi ušesi. Ta šola v naravi je bila nepozabna. Hvaležna sem vsem\, ki so poskrbeli/ da smo lahko šli. Vedno se bom spominjala trenutkov/ ki smo jih tam preživeli. Kačja Remic 7.b razred OS Nazarje Že drugi teden v novem šolskem letu smo imeli v Kranjski Gori raziskovalni tabor. Vponedeljekzjutrajsmosezbrali naavtobusnipostajipred šolo. Odpeljali smo se preko Črnivca/ Kamnika po avtocesti do Vrbe. Tam smo si ogledali rojstno hišo našega pesnika dr. Franceta Prešerna. Medpotjo smo premišljevali/ kaj nam prinaša teden/ ki je pred nami. Ko smo prispeli v Kranjsko Goro/ smo se najprej namestili v sobe. Ib kosilu so nas tovarišice razdelile po skupinah. V skupini nas je bilo dvajset Naša skupina je še istipopoldan kolesarila v Planico,>, kije odKranjske Gore oddaljena devet kilometrov. Med potjo smo si ogledali Zelenai/ to je izvir reke Save Dolinke.Proti večeru smo se utrujeni vrnili domov. Sicer pa se nam je vsak dan ob 18. uri končalprogram. Naše bivanje je bilo zapolnjeno z raznimi aktivnostmi. Med drugim smo plezali po steni/ si ogledali Triglavski narodni park Učili smo se nekaj taborniških veščin/ imeli smo razne športne igre/ lokostrelstvo, pohodna Mavrinc/ prehranjevanje in življenje vvodi.. Teden v Kranjski Gorije kar prehitro minil. V petek po kosilu je prišelpo nas avtobus in odpeljali smo se proti domu. V avtobusu smo s sošolci in tovarišico obujali spomine na prijetne dogodke minulega tedna. Teden, ki sem ga preživela v Kranjski Gori, mi je bil zelo všeč. Dobro sem se počutila in se kar precej naučila. Takšnih taborov si želim še več. ---------------- Barbara Finkšt Ureja: Gloria 6.a razred TjlJl .“Pasi Pl I I sla” je * razmeroma nov sinele glasbene skupine M12, ki obenem predstavlja tudi naslovno pesem njihovega tretjega samostojnega albuma. Ta bo izšel v začetku novembra in bo z uspešnicami “Pojdi z menoj v toplice”, “Oda gudeki”, “Pa si šla”.... pomenil svojevrstno prelomnico v njihovem ustvarjanju. Album bo prvič v celoti posnet v živo. dosti trše in bolj rokersko, zvenel bo torej tako, kot skupina MI2 zveni na svojih živih nastopih. Velikega dobrodelnega koncerta LIVE FOR LIFE, ki se je dogajal v soboto. 7. oktobra, v sarajevski ZETRI, so se na povabilo organizatorjev RA Fern in TV OBN iz Sarajeva udeležili tudi slovenski zasedbi “Benč s prijatelji” in "Zaklonišče prepeva” ter kan-tavtor Marko Breceü. V odsotnosti največjih najavljenih zvezd, kot sta skupini “Partibrejkersi” in “Plavi orkestar” ter še nekaterih skupin iz nekdanjega jugoslovanskega prostora, je priložnost s pridom izkoristila skupina "Zaklonišče prepeva”, ki je od vseh nastopajočih požela največji aplavz. 0 skupini so se pred in po koncertu razpisali tako rekoč vsi pomembnejši sarajevski mediji. Veliki dobrodelni koncert v dvorani Zetra je posnela ekipa televizije OBN. Denar za odstranitev min. ki so po vojni v BiH ostale kot preteča nevarnost, so tokrat s svojo prisotnostjo in rock glasbo pomagale zbirati rockerske zasedbe iz prostora nekdanje Jugoslavije, med drugim Kismet in Area iz Makedonije. Hladno Pivo in Dado Topič iz Hrvaške. Love Hunters in Obojeni Program iz Srbije ter Maya. Knockout in Skroz iz Sarajeva. Pri založbi Helidon je izšel album pod naslovom “Karlo Jederman”, ki je avtorski projekt, v katerem sodelujejo glasbeniki in umetniki z vseh koncev Slovenije, vsebuje pa 12 izrednih pesmi. Zanimivo je dejstvo. da pisec besedil Karlo Jederman zase trdi. da je star 438 let. Rojen naj bi bil davnega 1562. leta nekje v Angliji. Tam naj bi. že kot najstnik, začel kariero v Shakespearovi gledališki družini. Avtor glasbe, ta pa je prav tako z vseh vetrov in vsebuje elemente bluesa. jazza, polke, ciganske ter kabareiske glasbe, je Nebojša Pop Tasič fglasbe-nik, dramaturg, novinari. Album vsebuje pesniške in glasbene drobce o življenju in smrti, minljivosti in osamljenosti, družbeni in družinski nezadoščenosti slehernika vseh krajev in časov. Na zgoščenki se slišijo tudi glasovi slovenskih umetnikov, glumačev in razumnikov, kot so Jernej Lorenci, Brane Hojnik, Primož Pirnat, Miha Nemec, ter violina Aleksandra Guščina. VLADO KRESLIN, pobudnik in začetnik "etno” preporoda na Slovenskem, ki je zanetil nekakšno novo slovensko glasbeno samozavedanje, izdaja nov CD z naslovom "Ptič”. Po nekaj letih bo to spet “prava” avtorska, popularna glasba tega izvrstnega slovenskega avtorja in pevca. Na zadnjih dveh albumih “Pikapolonica” in “Muzika”, se je ukvarjal z raziskovanjem različnih ljudskih muzik, glasba na “Ptiču” pa bo čistokrvna pop godba, seveda z vonjem po prekmurskem žitu in gibanici. Med pesmimi je kar nekaj takih, ki bi se čez leta lahko primerjale z Vladovimi evergreeni “Tista črna kitara”. “Namesto koga roža cveti’Y'Od višine se zvrti”, itd. Alenka Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Wyatt sam na vrhu Po presenetljivo gladkem porazu Dolmana z Davidovim hramom in lahki zmagi Wyatta nad Solčavo so kolo pred koncem jesenskega dela vodstvo zasluženo prevzeli igralci Wyatta, ki so po zaslugi vratarja in odlične obrambe prejeli v dosedanjih osmih krogih samo šest zadetkov, kar je svojevrsten fenomen. Sicer pa je sedmo kolo zgornjesavinjske lige s šestimi rdečimi in še nekaj rumenimi kartoni poskrbelo za neslaven rekord, saj toliko grobosti in umazane igre že dolgo nismo videli na kakšni nogometni prireditvi. Kje iskati krivca za tako neodgovorna dejanja in negativno atmosfero med ekipami, je težko reči, organizator se pač mora čim prej temeljito pogovoriti s predstavniki ekip in sodnikom, ki tudi ni na nivoju. Vzdušje, ki sedaj prevladuje med igralci, ni zdravo in ne spada na igrišče, zato lahko le upamo, da je bil to samo neponovljivi petek 13., kateremu je ponagajala še polna luna. Rezultati 7. kola, 13. oktobra: KMN Emil: Raz-borje 2:1, Policija: Dolman 2:6, Poldas : ŠD Vrbovec 6:2, Kozorogi: Solčava 3:2, Davidov hram : Wyatt 0:0. Po dolgem času spet nov komplet točk za ekipo Emila, ki je po presenetljivo dobrem začetku močno popustila. Tokrat so v izenačenem srečanju tesno premagali Razborčane, ki še vedno ne najdejo svoje igre iz lanske in predlanske sezone. Kljub visokem porazu Policije in boljši igri Dolmana tudi tu ni šlo brez zapletov. Trije rdeči kartoni so pokazatelj hudo negativnega vzdušja na igrišču in komentar sploh ni potreben. Poldas stopnjuje formo, kar smo lahko videli tudi na tekmi proti ekipi Športnega društva Vrbovec. Sicer smo pričakovali večji odpor Nazarčanov, vendar pa so Poldasi kmalu prevzeli vse niti v svoje roke in vprašanja okrog zmagovalca ni bilo več. Za največje presenečenje sedmega kroga so nedvomno poskrbeli mladi Kozorogi, ki so premagali favorizirane Solčavane. Čeprav slednji niso bili v popolni postavi, pa to ne opravičuje njihovega poraza. Slavje Ljubencev je bilo povsem zasluženo. Davidov hram : Wyatt. Še ena tekma, ki jo je potrebno čim prej pozabiti, vsaj kar se tiče grobosti, provokacij in podobno. Sodnik ni bil na nivoju, zato se strasti niso pomirile niti po končanem srečanju. Organizator mora okrog tega nekaj drastično spremeniti, saj so poškodbe v takšnih okoliščinah neizbežne. Rezultati 8. kola, 21.oktobra: Dolman: Davidov hram 2:5, Poldas: Razborje 2:1, Solčava: Wyatt 0:6, Policija: ŠD Vrbovec 3:2, KMN Emil: Kozorogi 2:2. Davidov hram nadaljuje z dobrimi predstavami, kar ga ob koncu jesenskega dela uvršča pod sam vrh. V derbiju 8. kola so gladko premagali papirnatega favorita, ekipo Dolmana, ki pa ne kaže več tako prepričljive forme kot v začetku prvenstva. Srečanje dveh starih rivalov so tokrat s precej športne sreče dobili Poldasi. Čeprav so Radmirci večji del tekme vodili, je končnica pripadla domačinom, ki so se tako točkovno izenačili z Dolmanom in zasedajo odlično tretje mesto. Dobrinkov Wyatt postaja nepremagljiv, kar so z domiselno in učinkovito igro demonstrirali tudi proti Solčavi. Po edinem »kiksu« v prvem kolu (poraz 4:1 z Emilom) so v nadaljevanju z odličnim Ivijem v golu, z dobro taktično zamislijo in izkušenostjo postali nerešljiva uganka za nasprotne napadalce, saj so v ostalih sedmih krogih prejeli samo še dva gola. To je vsekakor garant za visoko uvrstitev in upravičen prevzem vodstva. Končno so svoj prvi komplet točk osvojili Policaji, ki so v razburljivi in nervozni tekmi premagali nerazpoložene Nazarčane. Slednjim vsaj v napadu ni in ni šlo, zato pa so Policaji izkoristili svoje priložnosti in tekmo po vodstvu »ruti- nirano« pripeljali do konca. Še en dokaz, da nasprotnika ne smeš podcenjevati, je bilo srečanje med Emilom in ljubenski-mi Kozorogi. Po vodstvu »gostincev« z dvema goloma razlike in njihovem prepričanju o zmagi se je tehtnica kar hitro prevesila na drugo stran in samo odlične obrambe njihovega vratarja in nespretnost ljubenskih napadalcev so jih rešile, da niso tekme izgubili. Lestvica po 8 kolih: 1. Wyatt 19, 2. Dolman 16, 3. Poldas 16,4. Davidov hram 15,5. KMN Emil 13, 6. Razborje 10,7. ŠD Vrbovec 9,8. Solčava 7,9-Kozorogi 7,10. Policija 1 -2. Franjo Pukart Veteranska liga v malem nogometa Rezultati 7. kola, 10. oktobra: Hmeljar Loke: Ljubno 3:6, Veterani Lipa: Trnava 4:4, Mladost: Mizarstvo Potočnik 4:0, MVM Trg: Gostilna pri Jošku 1:3, Odpisani: TA Svit 4:2. Rezultati 8. kola, 17. oktobra: MVM Trg: Veterani Lipa 4:0, Odpisani: Trnava 1:10, Mladost: Gostilna pri Jošku 4:1, Hmeljar Loke: TA Svit 1:8, Ljubno: Mizarstvo Potočnik 1:2. Lestvica po 8. kolu: 1. Trnava, Mladost 17,3- MVM Trg 15, 4. Veterani Lipa 13,5. Gostilna pri Jošku 12.6. Odpisani 9,7 Mizarstvo Potočnik 8,8. Ljubno,TA Svit, Hmeljar Loke 6. Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 6. kola, 7. oktobra: Policija: Žabe 1:7, Ljubija: Lepa Njiva 8:5, Podvrh: Trg 4:1, Hmeljar : Poldas 1:2, Dolman: Loke-mladi 7:3. Rezultati 7. kola, 14. oktobra: Dolman: Poldas 1:0, Žabe: Trg 15:2, Loke-mladi: Ljubija 3:7, Lepa Njiva: Policija 13:10, Podvrh: Hmeljar 2:5. Lestvica po 7. kolu: 1. Dolman 16,2. Poldas 16,3- Žabe 16,4. Ljubija 15,5. Hmeljar 13,6. Podvrh 12,7 Loke-mladi 5,8. Trg 4,9- Lepa Njiva 3,10. Policija 1 Liga malega nogometa Rečica ob Savinji Rezultati 6. kola, 15. oktobra: ŠD Gmajna: Bar Mars 2:3 - zaostala tekma, Bar Mars: Plavi 0:3, Grušovlje: ŠD Gmajna 3:3, Veseljaki: Šentjanž - KG Cigale 2:3, Pobrežje: Zvir d.o.o. 2:0, prosta ekipa - Veterani Rečice. Rezultati7. kola, 22. oktobra: Šentjanž-KG Cigale: Pobrežje 1:0, ŠD Gmajna: Veseljaki 1:3, Plavi : Grušovlje 0:0, Veterani Rečice: Bar Mars 1:0, prosta ekipa - Zvir d.o.o. Lestvicapo7.kolu: 1. Šentjanž-KG Cigale 16,2. Veseljaki 15,3. Plavi 11,4. Pobrežje 10,5. Bar Mars 9.6. ŠD Gmajna 7,7. Veterani Rečice 7,8. Zvir d.o.o. 3,9- Grušovlje 2. Glinova liga malega nogometa Rezultati 5. kola, 12. oktobra: Žaga: IPP 2:0, Grif: Pohištvo 1:6, K&M (2): Stavbeno 0:5, prosta ekipa K&M (1). Rezultati 6. kola, 19- oktobra: Pohištvo: K&M (2) 12:3, IPP: Grif 6:4, Žaga:K&M(l) 1:1,prosta ekipa - Stavbeno. Lestvica po 6. kolu: 1. Žaga 14,2. Stavbeno 11,3- IPP 10,4. Pohištvo 9,5. K&M (2) 6,6. K&M (1) 1, 7 Grif 0. Franjo Pukart Rokometni sodniški par Darko Repenšek - Janko Požežnik Pestra in zahtevna jesenska sezona Pred mednarodnim rokometnim sodniškim parom Darko Repenšek - Janko Požežnik je nadvse pestra in zahtevna jesenska sezona. Začela se je minuli vikend s sojenjem tekme v moški ligi prvakov med italijanskim Pallamanom iz Trsta in SK Minskom iz Belorusije. Obe tekmi sta moštvi zaradi manjših stroškov odigrali v Trstu. 11. novembra bosta Repenšek in Požežnik v Lisboni sodila tekmo pokala EHF med Sportingom in SK Minskom, od 14. do 20. novembra pa bosta nastopila na mednarodnem rokometnem turnirju v Romuniji, kjer sodelujejo ženske reprezentance Nizozemske, Jugoslavije, Ukrajine, Hrvaške, Rusije, Makedonije ter Romunije A in B. Ta največji letošnji ženski turnir v Evropi predstavlja neke vrste generalko pred bližnjim evropskim prvenstvom, zato bodo na njem sodili vsi sodniki, ki so predvideni za EP. Prvi konec tedna v decembru bosta Repenšek in Požežnik preživela na Slovaškem, kjer bosta delila pravico na kvalifikacijski tekmi za žensko svetovno prvenstvo, ki bo leta 2001 v Italiji. V Košicah se bosta spopadli nacionalni vrsti Slovaške in Grčije. Vrhunec letošnje jeseni bo za Re-penška in Požežnika sojenje na evropskem ženskem prvenstvu, ki se začne drugi teden v decembru. Potekalo bo v romunskih mestih Bukarešta in Rimnicu Vilcea, na njem pa med dvanajstimi reprezentancami zaman iščemo slovensko, saj se ji ni uspelo kvalificirati. Med desetimi sodniškimi pari so štirje takšni, ki jih Darko Repenšek in Janko Požežnik poznata že z zadnjega svetovnega prvenstva, vsi skupaj pa predstavljajo najbolj perspektiven evropski sodniški kader v prihodnjih letih. Seveda sta Darko in Janko že v prvi polovici letošnjega leta začela z načrtnimi pripravami na ta pomemben nastop. Prvi vikend v septembru sta uspešno prestala preizkus fizične pripravljenosti na državnem nivoju, še zahtevnejši preizkus pa ju čaka med novembrskim turnirjem v Romuniji. Po strokovni plati se pripravljata individualno, dvakrat mesečno paskupaj preučujeta strokovno literaturo in analizirata doma odsojene tekme. Pred odhodom v Italijo smo Darka Repenška zaprosili še za kratek komentar nastopa slovenske moške rokometne reprezentance na olimpijskih igrah v Avstraliji: »Zavedati se moramo, da bila že uvrstitev na olimpijske igre izjemen uspeh, toda glede na potencial ekipe in dejstvo, da je olimpijski turnir objektivno lažji od evropskega in svetovnega prvenstva, lahko zaključimo, da je bila reprezentanca sposobna doseči več od osmega mesta. Seveda je tudi osmo mesto povsem spodoben rezultat, vendar moti odnos nekater- SSR Ljubno BTC ih igralcev do dresa z državnim grbom. Četudi so naši rokometaši izgubljali tekme za peto oziroma sedmo mesto, bi morali pokazati drugačen odnos do reprezentančnega dresa. In to jim zamerim. Kritičen moram biti tudi do vodstva reprezentance, predsednika Rokometne zveze Slovenije Zorana Jankoviča in komentatorja nacionalne televizije Iva Milovanoviča, ki so zavajali slovensko javnost z opravičevanjem takšnega odnosa igralcev do dresa z državnim grbom. Sojenje na olimpijskih igrah je bilo na visokem nivoju, valjenje krivde na sodnike zaradi poraza s Švedi in Francozi pa je tipična slovenska »vrlina«, ki jo v domačem prvenstvu žal prevečkrat čutim tudi na lastni koži.« Franci Kotnik Lokostrelski klub Mozirje Noti državni rekordi Mozirski lokostrelci so sredi oktobra nastopili na zadnjih letošnjih tekmah na prostem. V Bovcu sta na mini državnem prvenstvu v svojih kategorijah zmagala Dušan in Primož Perhač, odličen nastop pa so člani LK Mozirje zabeležili na8. državnem prvenstvuvdisciplinahflight(streljanjevdaljavo)inclout(strel-janjenatarčena85 m, 125 m, 165 min 185 m) vjevnicini, saj so ob 15 zmagah postavili enajst državnih rekordov. Največ uspeha je imel Primož Perhač, ki je osvojil štiri naslove državnega prvaka in postavil štiri državne rekorde pri mlajših dečkih. Skoraj tako uspešna sta bila Bernarda Perhač Zemljak pri članicah in Dušan Perhač pri članih s štirimi naslovi državnegaprvakain tremi državnimi rekordi, pri čemer je treba izpostaviti Perhačevih fenomenalnih 658,58 metra pri streljanju v daljavo. Janja Perhač je pri mlajših deklicah osvojila tri naslove, eno drugo mesto in en državni rekord, Roman Karničnik pa je pri članih osvojil dve drugi in dve tretji mesti. Primož Perhač se je medtem udeležil tudi državnega prvenstva v arcatlonu (tek in streljanje) v Mariboru, kjer je v svoji kategoriji osvojil drugo mesto. Franci Kotnik Liga malega nogometa Nazarje Rezultati 5. kola, 30. septembra: LM Mizarstvo lukač: Odpisani 4:4, KG Cigale Derby: Wyatt 2:4, KMN Emil: Zg. Nazarje 2:4, ŠD Gmajna: Kokarje 0:5. Rezultati 6. kola, 7. oktobra: Kokarje: KG Cigale Derby 16:1, Zg. Nazarje : Wyatt 2:2, LM Mizarstvo Lukač: ŠD Gmajna 4:0, KMN Emil: Odpisani 6:4. Rezultati 7. kola, 14. oktobra: ŠD Gmajna: KMN Emil 2:5, KG Cigale Derby : LM Mizarstvo Lukač 0:5, Odpisani: Zg. Nazarje 1:2, Wyatt: Kokarje 2:3. Lestvica jesenskega dela prvenstva: 1. Kokarje 21, 2. Wyatt 13,3- Zg. Nazarje 13,4. LM Mizarstvo Lukač 11,5. KMN Emil 10,6. KG Cigale Derby 6,7. ŠD Gmajna 6,8. Odpisani 1. Nova generacija mladih skakalcev Na Ljubnem ob Savinji že vsa leta, odkar deluje smučarsko skakalni klub, skrbijo za podmladek, še posebej sistematično pa to počnejo v zadnjem obdobju. Letos pomladi so začeli delati z novo generacijo mladih skakalcev, ki jih vodi in trenira nekdanji državni reprezentant Janez Debelak. Mladim skakalcem ne manjka vneme in poguma Po prvih skokih na domačih skakalnicah so se preselili v Kisovec, kjer imajo dobre pogoje za trening. Počitniški čas so izkoristili za enotedenske priprave na Češkem, kjer so se mladi smučarski upi prvič soočili z mednarodno konkurenco. V teh dneh gredo poletno-jesenske priprave h koncu, skakalci pa že nestrpno pričakujejo prvi sneg. V svoje vrste vabijo nove člane (letnik 1990 in mlajše), ki se lahko vpišejo vsak torek med 16. in 17. uro v telovadnici OŠ Ljubno ob Savinji. V navedenem terminu je prisoten tudi trener Janez Debelak, ki nudi vse dodatne informacije. Pogovor z letošnjim državnim prvakom v triatlonu Slavkom Bricem iz Šmartnega ob Dreti Trdo delo, močna volja in vzdržljivost so predpogoj za uspeh Triatlon ali šport jeklenih, kot mu z drugimi besedami pravijo njegovi poznavalci, združuje tri športne discipline, in sicer plavanje, kolesarjenje ter tek. Če z močno voljo, temeljito fizično in psihično pripravo ter vzdržljivostjo pravilno porazdeliš moči v vseh treh panogah, lahko postaneš državni prvak. To je v letošnji sezoni v kategoriji 45-50 let uspelo tudi Slavku Bricu iz Šmartnega ob Dreti, edinemu triatloncu s tekmovalno licenco iz naše doline. Slavko, že dolga leta te poznamo kot uspešnega, vsestranskega športnika. Kaj pa je bilo tisto, kar je pretehtalo, da si se odločil prav za triatlon? Ti adrenalin ni dal miru in si hotel preizkusiti sebe in svoje telo še na takšen način? Morda je temu res tako, vendar pamejevnaj večji meri prepričal moj prijatelj in prav tako odličen športnik Ivo Kekec, kijev meni že pred časom videi določen talent in mi je prav zaradi tega svetoval to zvrst športa. Le-ta zna biti, ob res dobri psihični in fizični pripravljenosti, še kako lepa in zanimiva. Kdaj si se začel resno ukvarjati s to disciplino in koliko časa ti vzamejo treningi ter naporne priprave pred tekmovanjem? Slavko Bric s pokalom za letošnji naslov državnega prvaka (foto: K F) S treningi in pripravami sem začel leta 1990, ko sem tudi nastopil na nekaterih prvih tekmah. Sicer pa sem v začetku predvsem trdo treniral, dopolnjeval tehniko in se s pomočjo literature seznanjal s pravilnostjo treningov, kar mi je še danes v veliko pomoč. Treniram tako rekoč vsak dan, kar mi vzame veliko časa, seveda pasi moram znati način in čas teh treningov prilagoditi sam, odvisno od delovnih obveznosti, vremena in podobno. Kako potekajo vsakodnevni treningi vrhunskega triatlonca, v tvojem primeru državnega prvaka? Kot sem že dejal, si treninge prilagajam sam in to čim bolj racionalno. Na teden prekolesarim preko 300 kilometrov, opravim 60 kilometrov teka in preplavam 4 kilometre v velenjskem bazenu. Obvezno se moram pred vsakim treningom dobro segreti, zelo pomembno pri tem pa je raztezanje mišic in sklepov. Ta postopek je zelo pomemben tudi po opravljenem treningu. Potem so tu še obvezne vaje za moč v fitnesu, vadba aerobike in še bi lahko našteval. Opazovalcu se zdi, da so za uspeh v triatlonu potrebni predvsem močna volja, vzdržljivost in odlična fizična pripravljenost? Nedvomno je to res, vendar pa mora biti vse to pogojeno s psihično pripravljenostjo vsakega posameznika, kar je zelo pomembno. Nikoli ne smem, še posebej ob morebitni slabši pripravljenosti, preveč pretiravati, saj me lahko to drago stane in prav tu se pokaže psihična moč vsakega tekmovalca. Kateri so največjiuspehivtvoji desetletni karieri in kakšne cilje imaš za naprej? Kolikor te poznamo, še ne misliš končati s kariero? Moj največji uspeh je prav gotovo osvojitev letošnjega naslova državnega prvaka v kategoriji 45-50 let, nasmiha pa se mi še naslov najboljšega triatlonca v pokalnem tekmovanju Slovenije, saj sem na teh tekmovanjih osvojil štiri prva in dve drugi mesti na sedmih tekmah ter vodim v skupnem seštevku v svoji kategoriji. Prav tako sem si z zmago na Reki že zagotovil drugo mesto v duat-lonu, ki prav tako šteje za pokal Slovenije, in lahko rečem, da sem s svojimi nastopi v letošnji sezoni res zadovoljen. Glede ciljev v prihodnje lahko povem, da res še ne mislim zaključiti s kariero, posebej ne sedaj, ko sem v tako izvrstni formi. Svoje treninge bom v nadaljevanju še okrepil in se poskušal pripraviti za nastop na enem od najdaljših in najtežjih triatlonov, imenovanih Iron man, ki se organizirajo po Evropi. To je zaenkrat moja največja želja, ki pa Po 1.500 m plavanja čaka triatlonce še 40 km kolesarjenja in 10 km teka (foto: Saša Bric) mora biti podkrepljena z močno voljo in zadostno fizično ter psihično pripravljenostjo, saj brez predaha preplavati 3.800 metrov, kolesariti 180 kilometrov in preteči 42 kilometrov, zares ni mačji kašelj. Kot vsak triatlonec si tudi ti gotovo želiš nastopiti na najodmevnejšem tekmovanju Iron man na Havajih. Kakšne so možnosti, da se ga udeležiš? Za nastop na Havajih moraš biti nadpovprečno pripravljen in moraš poleg vsega ostalega opraviti še zahtevne kvalifikacije. Če si pri tem uspešen, je vse skupaj pogojeno še z velikim finančnim vložkom, katerega pa sam nisem zmožen zagotoviti, zato si glede tega ne delam prevelikih iluzij. Mar to pomeni, da te tvoj matični klub Triatlon Kovinotehna iz Celja finančno ne podpira? Vse stroške od opreme, bazena, fitnesa do štartnin izključno krijem sam. Kovinotehna mi zagotavlja le tekmovalno licenco, katere brez triatlon kluba ne moreš imeti. In kaj bi na koncu še dodal k najinemu pogovoru? Zahvalil bi se svoji družini za razumevanje in podporo, saj so mi vsa ta leta stali ob strani, spremljali moje delo, me spodbujali in tudi njim pripada velik kos letošnje zmagovalne pogače. Pogovarjal se je Franjo Pukart Pikado Začetek medobčinske lige V zimskem času bodo na svoj račun prišli pikaderji iz občin Nazarje in Mozirje, ki so ustanovili medobčinsko ligo, v kateri sodeluje devet ekip. Po sistemu 301 masters out se bodo devetega novembra, v prvem krogu, med seboj pomerili: Moto Bar Vovk 1: ERBO Nazarje, Trsat Prihova : Tribuč Bar, Piskerc Kokarje: Okrepčevalnica Coplan, Bar Vijolica: Gams Mozirje, prosta ekipa - Moto Bar Vovk II. Ljubitelji preciznih puščic, ne zamudite zanimivih obračunov, ki se bodo ob četrtkih zvečer odvijali v zgoraj omenjenih okrepčevalnicah in katerih rezultate bomo redno objavljali v našem časopisu. Franjo Pukart Strelsko društvo Gornji Grad Za zaključek sezone Debevčeva disciplina Strelsko društvo Gornji Grad je za zaključek letošnje sezone vnedeljo, 15. oktobra, na streliščuvZagradiščupripravilo tekmo z malokalibrsko puško v trostavu. To je tako imenovana Debevčeva disciplina (po dobitniku zlate olimpijske kolajne Rajmondu Debevcu), s tem da so imeli tokrat strelci na voljo po deset nabojev za vsak položaj: leže, kleče in stoje. Boji med 16 tekmovalci so bili zan- je nastreljal 207 krogov, osem imivi in napeti, na koncu pa se je iz- krogovza njim je zaostalžare Krajnc, kazalo, da jezmaga pripadla tistemu, tretje mesto pa je pripadlo Marjanu ki je bil najpreciznejši v stoječem Kakerju, ki je dosegel 191 krogov, položaju. To je bil Janez Železnik, ki TT IZTOK PODKRIŽNIK s.p. LOKE 33 3333 LJUBNO OB SAVINJI zaposli delavko za ADMINISTRATIVNO -RAČUNOVODSKA DELA z vsaj V. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: IZTOK PODKRIŽNIK s.p. LOKE 33 3333 LJUBNO ZGORNJESAVEMJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE, z.o.o. Cesta na Lepo njivo 2 3330 MOZIRJE Na podlagi 9. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ št 60/89) in 8. člena zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS št. 14/90) ter 10. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti objavljamo za nedoločen čas prosto delovno mesto NATAKARJA POGOJI ZA ZAPOSLITEV SO: - splošni - posebni: - srednješolska izobrazba V. stopnje s poklicem TEHNIK STREŽBE ali TEHNIK KUHARSTVA oz. poklicna šola IV. stopnje s poklicem NATAKAR - delovne izkušnje: 6 mesecev - dodatno znanje: pasivno znanje enega tujega jezika, opravljen higienski pregled - poskusno delo: 3 mesece Kandidati naj prijave dostavijo v roku 15 dni po objavi v časopisu. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v roku 15 dni po preteku roka objave. GARANCIJA PUJS KAJ JE TO? Garancijo plus prejmete kupci pri vsakem nakupu novih pnevmatik. Dve leti od nakupa pnevmatike lahko v primeru nepopravljivih mehanskih ali drugih poškodb zamenjate poškodovano za novo pnevmatiko. Garancija plus velja za pnevmatike GOODYEAR, SEMPERIT, HANKOOK, SAVA in DEBICA. GOVORI SE, DA BO ZIMA 8000 NEKAJ POSEBNEGA, SEVEDA S PRAVIMI PNEVMATIKAMI NA VAŠEM AVTOMOBILU GOODYEAR DUNLOP SEMPERIT SAVA HANKOOK DEBICA Plačate lahko tudi s plačilnimi karticami MAESTRO (BA), ACTIVA, MAGNA IN EUROCARD DEPO PNEVMATIK KAJ JE TO ? Zavedamo se, da marsikdo nima ustreznega prostora, zato našim strankam omogočamo, da shranijo svoje letne ali zimske pnevmatike pri nas, kjer vas bodo očiščene in zaščitene počakale do naslednje premontaže. V deponacijo sprejemamo vse pnevmatike za osebna vozila in kombi do 16 col, posamezne ali na platiščih. i.. bil PGD Mozirje Gori, gori! Sirene zatulijo, oglasijo se mobilni odzivniki za pasovih, nesebični fantje pa že drvijo v gasilske domove, kjer jih čaka reševalna oprema in vozila. Trenutek za tem že hitijo tja, kjer se je pojavil ognjeni petelin, ki ljudem jemlje vse, kar so zbirali, gradili, posedovali... Slišijo se sirene gasilskih avtomobilov, ki s svojim predirnim zvokom parajo ozračje. Vsakogar ob teh zvokih zmrazi pri srcu, saj ve, da je nekoga prizadela huda nesreča. Požar. In to prav takšen, ki se ob trenutku nepazljivosti, ob tehnični napaki na strojih ali napeljavah, ali ob kakšni drugi priliki, lahko prikrade v sleherni dom. Gasilski avtomobili drvijo proti Lepi Njivi. Kje gori, se sprašujejo zbrani ljudje ob poteh, menda ja ni kaj hujšega, dodajajo. Cisterna polna vode stežka premaguje strme bregove do hiš, ki so v nevarnosti. Pa vendar so gasilci z vsem orodjem že v parih minutah po alarmu na svojih mestih, iz cevi brizga voda in vztrajno duši ognjene zublje. Tako nekako izgleda akcija gašenja požara. K sreči je šlo tokrat za vajo, ki pa ni daleč od realnosti. Mozirski prostovoljni gasilci in gasilke so ob mesecu požarne varnosti 14. oktobra uprizorili društveno vajo in s tem preverili svojo pripravljenost ob morebitnih resničnih akcijah. Benjamin Kanjir Novosti v cestnem prometu Novi predpisi o pnevmatikah in zimski opremi 1. maja 2000 je stopil v veljavo nov pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu. Za voznike so posebno pomembne določbe o pnevmatikah in zimski opremi. Pnevmatike na vozilu morajo po velikosti, nosilnosti in hitrostni kategoriji ustrezati pnevmatikam, ki so v izjavi o ustreznosti vozila vpisane kot dovoljene pnevmatike. Uporaba drugačnih je dovoljena le ob dodatnem homologacijskem pregledu vozila. Na vozilih z največjo dovoljeno maso do 3500 kg, ki presegajo hitrost 40 km na uro, morajo pnevmatike izpolnjevati tudi nekaj drugih pogojev. Vse pnevmatike morajo biti enakih velikosti, biti morajo enake vrste (poletne, zimske ali terenske), enake zgradbe (diagonalne ali radialne), na isti osi pa morajo biti pnevmatike tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda, istega proizvajalca ter enakega vzorca na tekalni površini. Izjema so le pnevmatike na rezervnem kolesu, ki pa jih je dovoljeno uporabljati samo v času do zamenjave poškodovane pnevmatike. Obnovljene pnevmatike se smejo uporabljati, če imajo napisano oznako za mero, nosilnost in hitrostno kategorijo, vsebovati pa morajo tudi nedvoumno oznako o tem, da so obnovljene in kdo jih je obnovil. Zimsko opremo za vozila in tovorna vozila do največje dovoljene mase 3500 kg sestavljajo zimske pnevmatike na vseh kolesih, zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali letne pnevmatike in v priboru ustrezne snežne verige ali njim enakovredni pripomočki. Globina kanalov zimske pnevmatike mora biti najmanj 4 mm, kot zimske pa štejejo vse tiste, ki imajo oznako M+S. Pnevmatike s to oznako v nobenem primeru niso primerne za uporabo v poletnih mesecih! Vozila morajo biti z ustrezno zimsko opremo opremljena v času od 15. novembra do 15. marca in vzim-skih razmerah, ne glede na čas. Potrebno je tudi opozoriti, da morajo biti snežne verige na letnih pnevmatikah nameščene od trenutka, ko se prične sneg oprijemati vozišča oz. ob poledici. Benjamin Kanjir OBVESTILO Dominik Hrovat s. p. Posredništvo, Šmartno ob Dreti 48, preneha z dejavnostjo 31.12.2000. TATVINE IZ DELOVNIH STROJEV V času od 7. do 9- oktobra so iz delovnega stroja, ki je bil parkiran na gradbišču ob regionalni cesti v Mozirju, neznanci ukradli 50 litrov goriva in pri tem uničili ključavnico rezervoarja. Z drugega delovnega stroja pa je izginilo šest luči. Neznani storilci so Zdravka V. iz Štor in Cvetka M. iz Šentjurja oškodovali za več 10.000 tolarjev. MLADOLETNIKA IZSILJEVALA ŠOLARJA 12. oktobra je dežurni policist prejel obvestilo, da znani mladoletnik na avtobusnem postajališču na Rečici ob Savinji šolarja izsiljuje za denar. Policijska patrulja je na kraju ugotovila, da sta mladoletna S.B. in P.T. z Rečice in okolice izsiljevala otroka in od njega zahtevala, da jima prinese 6.000 tolarjev. Zoper oba sledi kazenska ovadba. PROMETNA NESREČA V NAZARJAH 14. oktobra ob 18. uri se je pri podjetju BSH v Nazarjah zgodila prometna nesreča, v kateri je bil voznik motornega kolesa lahko telesno poškodovan. Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja voznika osebnega avtomobila, 47-letnega Stanislava Š. iz Šempetra, ki je trčil v voznika motornega kolesa, 26-letnega Dominika B. ZGOREL ČEBELNJAK 14. oktobra okoli 20. ure zvečer je v Sp. Rečici zagorel čebelnjak, last Friderika C. Požar so lokalizirali domačini, pogasili pa gasilci. Policisti so na kraju ugotovili, da je čebelnjak v izmeri 3 krat 4 m zagorel zaradi samovžiga sena, ki je bilo spravljeno v zgornjem delu čebelnjaka. Škoda znaša okoli 650.000 tolarjev. PROMETNA NESREČA NA REČICI 14. oktobra ob 23.15 uri se je nalokalni cesti izven naselja Rečica zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba dobila hude telesne poškodbe. 49-letni Janez G. z Ljubnega je vozil osebni avtomobil z Rečice proti Sp. Rečici in v bližini transformatorja, v gosti megli, pri vožnji iz levega ovinka na ravni del ceste, s sprednjim delom vozila trčil v nasproti vozečega voznika kolesa z motorjem, 17-letnega Matjaža F. iz Grušovelj. Matjaž je pri trčenju dobil hude telesne poškodbe. NA SPREHOD S SAMOKRESOM S strani občana je bil dežurni policist 17. oktobra ob pol šestih popoldan obveščen, da neznana ženska v Podvrhu v Mozirju v rokah nosi samokres. Patrulja je obvestilo preverilain izsledila kršiteljico Jožico B. Samokres so lastniku Franju B. zasegli, saj ni posedoval potrebnih dovoljenj, potreben pa bo tudi zagovor pri sodniku. OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad SKLEP 0 JAVNI RAZGRNITVI Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS 18/84) ter 30. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo ZSO št. 3/99) je župan Občine Gornji Grad sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad, za dodatno območje urejanja 3.15 - TLAKA, dom za starejše občane. i. Javno se razgrne osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno Luče in Gornji Grad, za dodatno območje urejanja 3.15 - TLAKA, dom za starejše občane. II. Dokumentacija bo javno razgrnjena v sejni sobi Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad. Razgrnitev bo vsak delovni dan in sicer ob ponedeljkih in torkih od 7 do 15. ure, ob sredah od 7 do 17 ure ter ob četrtkih in petkih od 7 do 14. ure. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni in sicer od ponedeljka 30. oktobra 2000 do vključno 30. novembra 2000. III. V času razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Občini Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. IV. V času javne razgrnitve bo izvedena javna razprava in sicer dne 22. novembra 2000 ob 16. uri v sejni sobi Občine Gornji Grad. Številka: 002-15/00 Občina Gornji Grad Župan Toni Rifelj OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Beseda zahvale Vsem spoštovanim volilkam in volilcem, ki so me na volitvah v DZ podprli in glasovali za stranko Nova Slovenija /NSi/ krščanska ljudska stranka, na katere listi sem kandidiral, se iskreno in prisrčno zahvalim za izkazano zaupanje. Seveda pa imam spoštljiv odnos tudi do vseh onih, ki me niso podprli, kar pač spoštujem svobodno izbiro in odločitev vsakega človeka. Za vseh onih približno 30 procentov volilnih upravičencev, ki pa so se odrekli volilni pravici in niso šli volit, pa menim, da se zavedajo, da so se s tem odrekli tudi pravici do tarnanja in kritiziranja takšnih ali drugačnih oblastnikov - zavedajoč se, da so izvoljeni oblastniki -ogledalo družbe. Raje jim zaželimo modrosti in srčnosti za pošteno in pravično urejanje skupnih zadev naše družbe. Vsem bralcem teh vrstic velja moj spoštljiv in iskren pozdrav! Ivan Glušič Loke 6, Mozirje Na podlagi 37 člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,15/89,37/85,29/86 in Uradni list RS, št. 26/90,18/93,47/93,71/93,44/97), prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 10. člena statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo zgornjesavin-jskih občin, št. 4/99) izdajam SKLEP o javni razgrnitvi osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko enoto Občine Mozirje 1. Javno se razgrne osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko enoto Občine Mozirje. 2. Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih sejne sobe Občine Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje, in sicer 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu RS. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana tudi javna obravnava osnutka. Javna obravnava bo dne 711.2000 ob 18.urivsejni sobi Občine Mozirje. 4. Občani in ostali zainteresirani lahko podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na javno razgrnjen osnutek Občinski upravi občine Mozirje. 5. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Št. 012-01/2000 Mozirje, dne 16. oktobra 2000. Župan Občine Mozirje Jože Kramer 1. r. OBVESTILO Jevšnik Anica s. p., Radegunda 18, Mozirje z dnem 8.11.2000 preneha z dejavnostjo gostinstvo. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. V SPOMIN 26. oktobra je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata Danijel KRAJNC iz Krope Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. Hvala vsem, ki se ga spomnite in ustavite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da je umrla Marija ŠESTIR upokojena pismonošinja pošte Šmartno ob Dreti. Pogreb je bil v soboto, 21.10.2000, ob 15.30 na pokopališču Šmartno ob Dreti. Kolektiv Pošte Slovenije, Poslovne enote Celje ZAHVALA 7. oktobra 2000 nas je v 53. letu zavedno zapustila draga žena, mama in babica Ivanka SEM iz Radmirja 40 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče ter sv. maše. Zahvala velja tudi g. župniku Vratanarju, g. Terbovšku za poslovilne besede, gasilcem, sodelavcem in pevcem iz Solčave. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena hvala. Vsi domači Naša mama rože je sejala, jih sadila in ljubila, pa je prišla slana in jih pomorila. A našo ljubo mamo zdaj črna zemlja je pokrila. ZAHVALA Ob boleči izgubi e mame, babice in prababice Anice ŠKORJANC iz Ljubnega ob Savinji se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, pevskemu zboru, zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica in ZD Ljubno. Vsi njeni OBVESTILO Mizarstvo Selišnik Alojz dipl. ing. s. p., preneha z dejavnostjo dne 31.12. 2000, od 1.1.2001 pa poslujemo z Melu d. o. o. Kot da se utrnila je zvezda z neba, tako hitro in tiho od nas si odšla; a mnogo prezgodaj, prezgodaj ljuba žena in mamica. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage Danice HUDOBREZNIK roj. Titovšek 4.2.1968-6.10.2000 Vse, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, svete maše in sveče, ter se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo. Žalujoči vsi njeni Bilje lep jesenski dan, ko odšla si tiho v večni san. Ostala velika je praznina in v srcu strašna bolečina. Čeprav te več med nami ni, boš v srcih naših vedno ti. (vnukinja Davorka) ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 86. letu zapustila, odšla v večnost, draga mama, stara mama, prababica in sestra Marija REMIC p.d. Remčeva mama izVologa24 18.4.1915 -18.10.2000 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja gospe Danici Klemenšek za njeno 20-mesečno nego na domu ter dr. Kelemenu in sestri Majdi za zdravljenje v njeni bolezni. Lepo se zahvaljujemo p. Evgenu, p. Krizostomu in p. Jožetu za opravljen pogreb, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govornicama za poslovilne besede, praporščakom, pogrebcem, pogrebni službi Ropotar ter godbeniku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni ZAHVALA V dneh, ko se tudi narava pripravlja na počitek, je po dolgotrajni in težki bolezni tiho za vedno odšla od nas draga sestra Mara TRATNIK 18.2.1924-28.9- 2000 Unukova iz Potoka Njen zadnji dom je daleč stran od njene Savinjske doline, kjer je preživela velik del svojega življenja in jo je ljubila z vsem srcem. V ožjem krogu sorodnikov, prijateljev in znancev smo se posloviliod nje 2.10.2000 na pokopališču v Logatcu. Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo. Posebej hvala OO ZB Mozirje za udeležbo na pogrebu in poslovilni govor. Žalujoči bratje in sestre z družinami ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dadija Tonija PRAZNIKA iz Goličnikove 7 Mozirje 21.8.1939-3.10.2000 se z globoko hvaležnostjo zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Hvala sosedom za nesebično pomoč, gasilskim, lovskim in čebelarskim društvom, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, GIP Vegrad, Vemont, spoštovanim govornikom za poslovilne besede. Hvala vsem vam, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in za spoštovanje, ki ste mu ga izkazali. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, sorodnice in sosede Marije GERMADNIK iz Tera 62, Ljubno ob Savinji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom in prijateljem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Hvala župniku gospodu Vratanarju za opravljeno mašo in obred ter lepe besede slovesa. Hvala gospe Štiglic za poslovilni govor, pogrebcem in pogrebnemu podjetju Štiglic, Mariji in Tinki za nošenje križa in luči na njeni zadnji poti, sosedom Kodelevim. Posebna zahvala zdravniku gospodu Goranu Dubajiču, osebju ZD Ljubno ter sosedom, ki so ji pomagali v najtežjih dneh premagovati in lajšati bolečine. Minilo let je pet že dni, ko zapiral si oči, verjeli tega nismo mi, še solza sili v oči. Ko nam je v četrtek deset do treh 20. aprila 1995 umiral naš ata Peter GERMADNIK iz Tera Ob 5. obletnici smrti našega dragega Petra GERMADNIKA 16.6.1914-20.4.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga ohranili v svojih srcih in v njegov spomin prižigate sveče na njegovem grobu. Žalujoči: sin Peter z Jelko ter vnuk Marko, hčerka Cirilka z družino, sinova Alojz in Stanko ter ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Veterinarska postaja Mozirje, tel: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. •••••••••••••••••••••••••••••• ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. •••••••••••••••••••••••••••••e DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE: LEPOSLOVJE: Andrews: Ugrabljena * Zaplotnik: Pot * Guebard: Močnejši od sovraštva * Dolenc: Morje v času mrka * Mazzini: Telesni čuvaj * Feinberg: Nedotakljive STROKOVNA LITERATURA: Veliki zdravstveni priročnik * Witkin: Brez napetosti v nov dan * Umetnost: Svetovna zgodovina * Curian: Dečke vzgajamo drugače * McGaulley: Prodajne poti * Bowman: Prezentacije * Miller: Otrok v stiski * Musek: Nova psihološka teorija vrednot MLADINSKA LITERATURA: Ullrich: Ne poljubljaj čarovnic * McDonald: Princesa in Rudi * Mai: Detektivske zgodbe * Mantegazza: V računalniku * Slikanice: Kralj, ki ni maral rumene barve, Pujsa imamo za soseda, Pojoči škrat, Sreča v nesreči, Predrzen tat, Pa tako rad bi bil jezen, Gostišče pri ptičji hišici, Potovanje vodne kapljice, Dober dan, Prosim in hvala VIDEOKASETE: Ime rože * Ženska v rdečem * Šesti čut * Vse in še svet * Rdeča violina * Kralj David KINO MOZIRJE 28., 29.10.2000 MISIJA NEMOGOČI. S. - - >-;ija Režija: John Woo Vloge: Tom Cruise Film je akcijski triler, nabit z dramo, akcijo in šarmom. Posebnega agenta Ethana Hunta tokrat vržejo v žrelo mednarodne krize grozljivih razsežnosti. Tokrat se širom Avstralije in Španije spoprime z računalniškim genijem in prelepo tatico, ki grozita da bosta u e: ičil < , ^ og t 4., S.11.2000 TREMT-. Režija: Will .: tin Vloge: Tommy Lee Jones, Samuel I. Jackson Polkovnik Chidlers je bil v 30 letih službovanja \ vojski večkrat odlikovan za vojne zasluge. Toda zaradi neuspele misije v Jemnu, od koder je moral rešili ameriškega ambasadorja i družino, ga postav m >■?" ,• o:'L t .. Film pripoveduje o negotov osti vojskovanja, o trenutnih odločitvah,, ki |ili sprejemajo vojaški poveljniki, o ljudeh, ki se borijo za pravice in deželo, ter n prijateljstvu.. Triler letošnjega poletja! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.00 URI, NEDELJA OB 17. S RI. VSTOPNINA 300 SIT. KINO NAZARJE 28., 29.10.2000 TRENIT.: 4., 5.11.2000 KREMENĆKOVI 2. - VIVA ROCK VEGAS - komedija Režija: Brain Levant Vloge: Mark Addy, Stephen Baldwin Vabimo vas, da se vrnete v zgodovino, v svet pred časom, pred civilizacijo. Fred in Barney si.i ravno diplomirala n.i Akademiji za brontobagerje in dobila službi v Bedroškem kamnolomu. Življenje ne hi moglo biti lepše. Vilma, lepa m bogata dedinja, pa je obupana. Mama ji je namreč našla ženina, olikanega in prijaznega Chipa, ki se ji zdi dolgočasen. Vilma pobegne, v mestu sreča Betty in postaneta prijateljici... PREDSTAVE: SOBOTA Oil 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO LJUBNO 28., 29.10.2000 OPOI.D'.. Vloge: Jackie Chan, Lucy Liu, Owen Wilson To je film, v katerem se Divji zahod sreča / Daljnim vzhodom. Kavboji, Indijanci, revolveraši in odpadniki trčijo ob vzhodnjaške borilne veščine, čast in neomajno vdanost Zgodba govori o nekdanjem cesarskem str.tz.irju. ki je ugrabil princeso, jo odpeljal čez lužo in zanjo zahteval veliko odkupnino. Cesar pošlje svoje častnike, V° halo...” Vodja proizvodnje: "Ampak stroji so veliki, prostora je malo, kje bodo pa delavci?" Jehnolog: "E, to je pa stvar razvoja..." Razvoj: "Tri stroje bomo dali v prostor garderobe..." Šef: "Kje bodo imeli pa delavci obleke?" Razvoj: "E, to j e pa stvar tehnologije!" Tehnolog: "Garderobne omarice bomo postavili v straniščne prostore..." Šef: "Ja, kam bodo pa na stranišče hodili?" tehnolog: "Zaenkrat v gornje nadstropje, kamor hodi pisarniško osebje in vodstvo podjetja..." Tedaj se zasliši od zgoraj: "Delavska raja rije navzgor! ^AtM**4* Zaustavite razvoj!" a** et Naša anketa iz prejšnje številke je dala ** zanimive podatke o branosti novic: Na vprašanje 'kdo v družini bere Zadrečke novice?' je več kot polovica anketirancev "Šef, oiCl'1* * imam idejo, kako ptes* doseči mesečni plan dela!” Fredo prihiti do šefa, rekoč mu to. "Povej!" mu šef kratko reče. "Plan bi lahko določili šele, ko bi videli, kaj smo dosegli..." "Mojster, res si pameten," mu da šef vse kredite. "Naj ti še jaz povem, kako bi lahko zmanjšali stroške!" "Kako?" vpraša prvi mojster. „»t "Tebe bi plačali po učinku!" jo*^ do odgovorilo, da njihovi starši, kernjihnespustijozraven. o*®00 j***® %* H® Drage Zadrečke novice! V prejšnji številki so mi vaši strokovnjaki svetovali, da naj proti glavobolu več seksam. Ko sem to omenila možu, je rekel, da bo prekinil naročnino na novice. Kaj naj storim sedaj? Zamenj aj te moža! A** |C». Penzionista se pogovarjata. Prvi vpraša: "A kaj seksaš?" "Redko, pa še tistikrat ne doma," pove drugi. "Kaj pati?" "Vedno, ko se Sami zahoče!" "Pa seji kdaj zahoče?" "Nikoli!" •t»0*48'1 "Kakšen 40-urni delavnik?" se dere šef na Jožeta, ki hoče biti za vikend odsoten od dela. "Pri nas se dela petek in svetek! Ni dileme!" odkimuje mojster. Delavcu nikakor nima namena dati prostega dne. "Ampak," ugovaija Jože, "saj delam vse sobote že tri mesece zapored! Kdaj pa kdaj bi pa že lahko bil doma, da me otroci in žena ne pozabijo!" Šef se naredi mehkega: "Saj si lahko prost na soboto, ampak samo vsako drugo v tednu..." Današnja mladina "Možek, zakaj pa je Pavle tako potrt? Se ne razume z novim dekletom, ali kaj?" sprašuje mama. "Z njo so same težave!" pove oče. "Pavle mije povedal, da sumi, daje na drogah." "Kaj? Kako je pa ugotovil?" Mama vije roke v zraku in zmajuje z glavo sem in tja. Oče sledeče besede preudarno pove: "Ko sta imela svoje igrice v postelji, si je hotel nadeti plašček, tedaj mu j e priznala..." "Kaj paje rekla?" . "Daje na tabletah!" A®*'*' to«'*® XI*C Tone se čudi postrežbi v domači gos-* tilni. "Zakaj pa imam na podstavku za pivo napisano: Tašča - kraljica poročnega potovanja'?" vpraša natakarja, ki mu redno streže. "Veš," mu prinašalec opojnih tekočin pove, "ugotovil sem, da precej manj vT* spiješ, če ti nihče ne omeni tašče!" TW® jggc’ "Lahko bi *nO kupili psa!" pove po9°’ Mihec na glas, čeprav ve, da pri starših ne bo požel odobravanja za to idejo. "Psa? Huh, še to nam manjka!" kratko povzame svoje misli glava družine. "Mihec, ko boš kakšno petico prinesel iz šole, se bomo pa mogoče pogovarjali tudi o tem," zna biti zvita mama. "Ampak oči, mama, poglejta, kakšnega čudovitega psa prodajajo tu v časopisu! Piše, da prinaša časopis v posteljo!" "Naj vidim!" oče stegne roko po novicah. "Ha, saj sem vedel, da je fmta! Tu naprej piše: 'Če boste psa dobro hranili, bo dovolj hiter, da vas prodajalec časopisov ne bo nikoli našel!" fi*** »PP° "Življenje V» ■" človeku res z ničemer ne prizanese! Ko sem bil majhen, nisem mogel pravilno izgovoriti črke R in so se mi vsi vrstniki smejali..." pravi Joži. "Kaj pa sedaj?" ga vpraša Kori. "Sedaj pa se mi spet vsi smejijo, če na hitro rečem: 'riba, raca, rak'..." "Zakaj?" * "Kel mi ploteza iz ust pade...!" Nikar naj se ne sramujte strahu pred operacijo! Poglejte, kako se trese šele vaš kirurg! «9^ "Včasih je imela Stas » moja draga tak seksi glas, da se mi je spodaj postavilo vse pokonci!" pove Marjan ves žalosten. "Kaj pa sedaj?" zanima Anžeta. "Žal nič več. Z leti je šlo z njenim glasom samo „-favA še navzdol..." G»**4*1 SfcOV - Direktor neimenovane firme v Zgornji Savinjski dolini je povedal: "V službi sem šef. Kljub temu si privoščim teden dni dopusta na leto..." "To je pa žalostno," je ugotovil naš novinar. "No, ni tako hudo. Saj se tistih sedem dni že s čim o®1'45 zaposlim." SESTAVIL: METOD ROSC DUŠEVNA BOLEZEN Z BLODNJAMI OBUPAN ČLOVEK SEVERNI JELEN JANA NOVOTNA ALKALOID V TOBAKU NEKDANJA VELIKA TOVORNA JADRNICA S TREMI JAMBORI IN VISOKIM SPREDNJIM IN ZADNJIM DELOM ITALIJANSKE TERME PRI PADOVI NA HITRO OPEČEN GOVEJI LEDVENI ZREZEK VISOKO POGORJE V OSREDNJI AZIJI ANDREJ KAROLI MESTO NA JUGU NIGERIJE ZAGREBŠKI NOGOMETNI KLUB RAČUNALNIŠKI POMNILNIK > PRIPRAVA ZA PISANJE ŠVEDSKA IGRALKA (LENA) OBDELAN, RAZMEROMA RAVEN SVET VNAPREJ PLAČANO NAROČILO GLEDALIŠKIH KART PRIPADNIK NAJVEČJEGA SLOVANSKEGA NARODA MUSLIMANSKO MOŠKO IME TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA KOLOBAR OKROG PRSNE BRADAVICE GRŠKI LADJAR (ARISTOTELES) JAP. FIZIK, NOBELOVEC .... (LEO) JAP. SLIKAR (KENZO) OTKAPRI PLUGU, RALKA INDIKATOR ZA KISLINE IN BAZE ALJAŽ PEGAN DOJENČEK, OTROK IT. FILMSKI SNEMALEC (VITTORIO) NAPLAČILO, PREDUJEM STANJE. KO ČLOVEK NAENKRAT ONEMI, OBMOLKNE POLJSKI KNJIŽEVNIK (STANISLAW) GR. BOGINJA USODE DEL BUDIMPEŠTE NA DESNEM BREGU DONAVE OTON ŽUPANČIČ DRUGO NAJVEČJE JAP. MESTO DOMNEVNI SNEŽNI ČLOVEK IZ HIMALAJE HRIBOVJE V GRŠKI POKRAJINI BEOCIJI JAVOR (latinsko) MEHANIČNO ZDRAVLJENJE Z ROKAMI ALI INSTRUMENTI 30LG0TRAJEN TOPOVSKI OGENJ VARUŠKA, PESTUNJA (zastarelo) TEŽA EMBALAŽE DESNI PRITOK DONA V RUSIJI PUŠČAVSKA RASTLINA MESTO V OSREDNJI ŠVEDSKI KONEC ŠAHOVSKE PARTIJE ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN ITALIJANSKO PRISTANIŠČE OB JADRANSKEM MORJU GOSPA (francosko) HANZI ARTAČ TRIK, ZVIJAČA STRAHOVIT TROPSKI VIHAR, ORKAN MESTO V URUGVAJU, TUDI VRSTA BRAZILSKE KAVE MAKEDONSKO LETOVIŠČE OB =>RESPANSKEN JEZERU C IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): r mm somm ELIKON:Hribovje v grški pokrajini Beociji ENI: Italijanski naftni koncern «ARAKA: Nekdanja velika tovorna jadrnica MINAS: Mesto v Urugvaju, tudi vrsta brazilske kave OLYM: Desni pritok Dona v Rusiji STORARO: Italijanski filmski snemalec (Vittorio) Rešitev prejšnje križanke: ekonomat, padavina, imam, Lar, zel, ujma, volitve, Odessa, IK, jagoda, kajuta, Amato, kavalir, samomor, Olano, Ela, Egon, Enes, ne, proporc, Re, okel, rasa, mar, Vitali, Nevari, Atičan, ilinij, Cikava, kirnja. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 21. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike reklamnih majic, ki jih prispeva Turistična agencija Svit Mozirje: 1. Jože Hriberšek, Žlabor, Nazarje; 2. Francka Poličnik, Novo naselje 7, Gornji Grad; 3. Vladka Berločnik, Ložnica 9a, Velenje; 4. Fanika Križnik, Pod Slatino 16, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade v turistični agenciji Svit, Na trgu 7, v Mozirju. Čestitamo! Rešeno križanko iz 23. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 3. novembra 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica. Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tei.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdf> Ugodne cene in gotovinski popusti! »--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav to I KMETJE, GOZDARJI I Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s | I strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. I i 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV ■ Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodaja BTV Evelux i J in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845 194. RTV SERVIS PURNAT • Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov.' I Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. I GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ I I Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, | I skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-1 ■ oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione, ■ Gornji Grad tel. 839-14-50, faks 839-14-59, Vransko tel. 527-54-30. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE [ Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemuinmenjavinepremičnin. J I Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/44-77-66. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni. Alojz Štiglic, Rad-1 j mirje, tel. 03/5841-029, mobitel 0609/654-651. | I POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV | I Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Do-1 ■ brovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 1 793-636. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A ' Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-044)6, GSM 041/661-309- j I AVTO - TAXI USLUGE IN KOMBI PREVOZI OSEB I Za vse priložnosti in potrebe nudimo avto-taxi usluge in kombi prevoze * I do 8 oseb. Konkurenčne cene! Za vožnje preko vikenda prosimo za pred-1 I hodne rezervacije. Kombi prevozi Skitnač s.p., tel. 041/531-286. I POROKE, ZAKLJUČKI, SVEČANA KOSILA IN | I VEČERJE,... I Retervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavrac-1 i iji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/8398-570. j PRODAJALKO Z IZKUŠNJAMI ■ vprodajimetražezaposlimozapolovičendelovničas.ProdajalnaPolžek,» ! N atrgu 33, Mozirje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN * Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske j I naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 83948-01. I______________________________________________________I 89.1 Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. 8, fax: 063/720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 e-m ali: infogradlorap-polzela-sp.si Prodamo betonski mešalnik in poceni kupimo manjši hladilnik in pralni stroj, tel. 041/321-682 Prodam računalnik pentium IH 6OO MHz, nov, komplet, garancija, cena 169.000. 00 sit, tel. 041/892-310. Prodam hlevski gnoj, dostava na dom, tel. 041/783-593.__________ Prodam leto in pol star električni bojler 15.1, tel. 041/227-318 Ugodno prodam otroške rolerje št. 36, tel. 5833-127.______________ Opel kadett 1,2 S prodam ali men-jam, tel. 031/695-208.__________ Kupim smuči dolžine 140, pancerje št. 36, tel. 041/987-626________ Ugodno prodam brejo kobilo z žrebetom, tel. 846-094 zvečer. Prodam termo okna in balkonska vrata in notranja vrata, tel. 835-179, 031/829-273_____________________ Prodam dobro ohranjene lesene rolete, cenapo dogovoru, tel. 831-703. Prodam tervol poltrde plošče in v vrečah, tel. 834-109- Nudim inštrukcije iz angleščine za srednješolce, tel. 031/837-918. Računalnik Pentium 900 MHz, nov, komplet, garancija 3 leta, cena 215.000. 00 sit, tel. 031/390-170. Prodam šank-bar 140 x 140, primeren za poslovni prostor ali posebno sobo v stanovanju, tel. 041/691- m_____________________________ Telico črno belo, visoko brejo, pro-dam, tel. 841-155,041/263-667. Zatekel se je pes pasme kokerspan-jel, št. v ušesu 2510, tel. 063/844-059.___________________________ Silažne bale 1., 2. košnje in elektro motor 15 KW kupim, tel. 844-060. Prodam jeep cherokee 2,5 TD, 1996, klima, 65000 km, prvi last-nik, tel. 54-72-709____________ Prodam računalnik P150 MHz, 1 MB predpolnilnik, 48 MB RAM, 1,3 GB, ND, CD-rom, multimedija, za 50.000,00 sit, tel. 031/243-576. Lokal v Mozirju na trgu oddam, tel. 041/767-593. __________ Hrastov sod 6OO1 in neškropljena jabolka za mošt po 10 sit/kg pro-dam, tel. 041/767-593-_________ Prodam 126 P, letnik 91, reg. do 2001, cena po dogovoru, tel 835-465.___________________________ Prodam hišo v Gornjem Gradu cca 160 m2, tel. 01/5422-330. Prodam dvobrazdni plug OLT, 10 col. Tel. 03/5843-079-_________ Prodam prašiča za zakol, težkega cca 170 kg. Tel. 835-235-______ Ugodno prodam umetni kamen bele barve. Tel. 832-626. Agrarna skupnost PETELINJE« Gornji Grad PRODAJA BUKOVA DRVA ZA KURJAVO Zainteresirane kupce prosimo, da pokličejo telefonsko številko: 063 843-079. Agrarna skupnost PETELINJE«, 3342 Gornji Grad Maks Mermal, Spodnji trg 20, Gornji Grad Vaša naročila bomo sprejemali do razprodaje drv. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 23. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. rrm AVTOCENTER CELEIA, Celje, tel. 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, tel. 03 586 43 80 PREPRIČAJTE SE PRAVOČASNO! Brezplačno in hitro se prepričajte, ali je vaše vozilo pripravljeno za zimske vožnje. Med 16. in 27. oktobrom se naročite za brezplačen preventivni pregled svojega vozila pri najbližjem pooblaščenem serviserju vozil Opel. S strokovnim pregledom bo na vašem avtomobilu preveril 25 točk, ključnih za brezskrbno zimsko vožnjo. Pravočasna in ugodna montaža zimskih pnevmatik. Ne pozabite! Zima bo še lepša, če bo varna! OPELS Možnost brezplačnega preventivnega pregleda velja za vsa vozila. RADIOj|pELJE TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 GSM: 041/793-518 RADIATORJI: KORADO BIAL <£>' aklimat ÜQlfll Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/70-33-130, Fax: 063/70-33-136 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: - tentraino ogrevanje - vodovod in plin VOOll A NOOT KOTU ZA OLJE, PLIN IN TRDA GORIVA: „fe,_ EUROFIRE Buderus »mamin ~Jjunkers GORILNIKI: S£jjo«nn«> -weishaupt- ECOflam FEROTERM HjVaillant SALON KERAMIKE Parižlje 72, Braslovče ob regionalni cesti Šentrupert - Mozirje v križišču za Polzelo Kopalniška oprema in keramične ploščice: oMRNsn armal gorenjZ^ce ^ kolpCI-SCMI UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET E o ■o n « = »n ra I I o g mš Kdcriuečkrariiščelraruedriki.^rnu aiuTlöTireha ijeTžćJrai'ikT' IZLETI V DECEMBRU: PREDBOŽIČNI DUNAJ PREDBOŽIČNI SALZBURG PREDBOŽIČNI NÜRNBERG 9.12.2000 5.900,00 SIT 16.12.2000 7.500,00 SIT 16./17.12.2000 23.500,00 SIT 0 0 ■■ v>- I 5 % . v, - v .*fx\ Rimini (SILVCSTOVANJC V DISKOTCKI) - ; ' m -t m I 30.12.2000/1.1.2001 2 X NOČITCV Z ZflJTRKOM za **.ooo.oom^^^B - rnaiz no proštom - 28.12.2000/1.1.2001 3 X NOČITCV Z ZAJTRKOM V HOTCLU ZR 49.900.00 SIT. - BOGAT PROGRAM ZR SIIVCSTROVANJO V KRRKOUIU (odhod 30.12.2000) (ogledi, glasba, večerni programi in animacija, kompletna oskrba v hotelu, VKUUČCNfl SILVESTRSKA VOČCRJR!) za samo 59.000,00 SITI »G4RRERWEEK - »REZIVITE MAjOei) NORI TEPEN V »RVZRI ;ttt ROARPERJEV Z V/E«A /VETA! (16.12. - 23.12.), VAL THORENS, APP * vstopnica za koncert LIQUID0 + testiranje najnovejših boardov + skok s 45 m visokega bungee jumpinga + vstop v skate in board park + startnina za amaterska tekmovanja + vstop v diskoteko Beach Mountain in pub Malaysia + SKI - 39.900 SIT. Avtobusni prevoz: 13.500 SIT! TURISTIČNA AGENCIJA fivTid- kJ V MB/ V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811 Celje - skladišče Go D~Per 7/2000 5000007983,22 COBISS Q Do 30. novembra je možen nakup vozila s 6 - letnim posojilom. Mesečni obrok znaša ob 30% pologu le 37.669 SIT’. aklimat , \rM3SM S Vail lani ME TOPLOZRAČNI SISTEMI OGREVANJA JUNKERS Buderus UGODNI PLAČILNI POGOJI KREDIT ŽE OD T + 0°/o ESBE fj Bontona rfenui LJUBIJA 11 3330 MOZIRJE Tel.: 063-8390 360 Fex: 063-8390 361 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE LITOŽELEZNE PEČI NA TRDA GORIVA 0£5£ Odpiralni čas: 7.00 do 17.00, sob. od 7.00 do 12.00 ure CERTIFIKAT št. 117 ISO 9002 Učinak, I ca and. Ronkova 4, 2380 Slovenj Gradec Uprava: 02/ 88-12-210 Nadzorni center: 02/88-12-228 -TEHNIČNA VAROVANJA: O protivlomni sistemi u protipožarni sistemi o protiropni sistemi a video nadzor - FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV, OSEB, PRIREDITEV IN TEKMOVANJ - FIZIČNO-TEHNIČNA VAROVANJA Z INTERVENCIJO - PRENOSI IN PREVOZI GOTOVINE - KOMUNIKACIJSKI SISTEM “KLIC NA POMOČ” - MEHANSKA ZAŠČITA: prodaja trezorjev, sistemskih protivlomnih ključavnic, protipožarnih trezorjev OSREDNJO KNJ. CELJE