..... ,ubot, nedelj in jiraanike*. d« i Iv except Saturdays, PROSVETA .yeab xxxl Cen« lista je |6.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO. ILL., TOREK, U. OKTOBRA ((KTOBER II), 19.18 fl0^." r^'1" ma,tcr Ut"»fy »«• >»M. "t U,. po.lH.ffic »t lhK»o. iiiimoi«. umU-r th- Act of Con^rr« of m.rch |. u7t. Uredniški in uprevniAki prostori: 2067 South U»iuiaU> Ave. Office of PttblleaUoa* 3W57 South Uwnd«it> Ave. Telephon«, Kockwell 41)04 Sub»c rlption 9000 Yenrly ST k vn l! m B k k 199 AccgptMicc for nu>iliivy at apecial rat« of pontage provided for in »ection 1103. Act of Oct. 3. 1017, authoriaed on Ju«e 14. HM H. rijateljstvo" med Hitlerjem Chamberlainom se krha I Diktator je v svojem govoru izjavil, da Nemčija ne bo trpela angleškega nadzorstva. Nemčija gradi nove utrdbe v bližini francoske meje. Glasilo francoskih socialistov piše o nacijski strahovladi v sudetskih distriktih 10. Premier jev kandidat poražen ni, go se izjalovili. Tako pra /oni, ki so poslušali Hitler-ko je govoril pred množico 11,000 ljudi v tem mestu, ki je iljeno le nekaj milj od fran-le^jej€ Pariz, 10. okt. — Stranka so- dni po monakovski kon- cialnih radikalcev, grupa premi Bci na kateri je bila nareje- *rja Daladierja, je bila poražena kupčija med Hitlerjem in P" prvih volitvah, ki so se vrši-jierji Anglije, Francije in le P<> monakovskem dogovoru ije da diktator okupira su- Daladierjev kandidat za senator. ie distrikte, je Hitler izja- Ja Herault Sunday je izgubil seda Nemčija ne bo trpela an- dež in zmagal je Pierre Masse m nadzorstva. V svojem neodvisni radikalec. ,m je napadel angleške dr- Zahteve po splošnem glasova ,nike in člane parlamenta, ki nju glede vodstva zunanje poli-• »nimajo za notranje razmere tike postajajo čedalje glasnejše. Nemčiji. Anglijo je posvaril, Pozivi, naj Daladier razpusti po-«zanima v prvi vrsti za svo- slansko zbornico in razpiše splošne volitve, prihajajo od repre-zentantov vseh političnih grup. Socialisti, ki so bili doslej nevtralni, so pričeli napadati premierja, ko je naznanil, da hoče skleniti prijateljstvo s fašistično Italijo, čeprav bi bila cena za to prijateljstvo zmaga upornikov v španski civilni vojni. probleme, zlasti za one v Pa-li, Nemčijo pa naj pusti pri l Dejal je, da ima Nemčija :i samo enega prijatelja italijanski diktator Mus-ii, kateremu se je Hitler tulil, ker je sodeloval z t da je Nemčija dobila sudet-kraje. liUer je naznanil gradnjo no-utrdb v Aachenu in Posaar-ob francoski meji. Posaarje nčija dobila od Francije po :itu v januariu 1.-1903. "Vi opazujete gradnjo trdnjav ii okolici," je dejal Hitler, »vem vam, da je ni sile na ■u. ki bi razbila našo trdnjav-sleno." 10. okt. — "Nacijska tra je poskrbela, da svet ni informiran o strahovladi v ■takih distriktih, odkar so ti li pod Hitlerjevo kontrolo," pariški list Le Populaire, »lo francoske socialistične «ke, katere vodja je Iieon Necenzurirana poročila, jih je prejel ta list iz Prage, fl««ijo, da so vsi Nemci, ki o hotel, slediti Henleinu, Hit-»Jtvemu valpetu, žrtve nacij-JJJ« terorizma. Strahovlada je *fla višek kakor hitro so se F«' čete umaknile iz Sudetske • sklenitvi monakovskega do- *ora M* pretepanja in mučenja ■Nnih nasprotnikov so naciji čez tisoč oseb v zadnjem "V Bodenbachu so Henlei-^ razbojniki aretirali več naukov in jih |K>tem postavili r^m, in ustrelili. napad na dunaj-hga kardinala T*jna policija dražila palačo K pj«* —-' • • n n v % 11 u ii 11 I 7H( I Itf E£jJ ponovno napadli pala- "kih letalc€V C**'''«* Innitierja s kame- — knt. k »""iizerja s kame- # nal in neki kanonik Unija strojnikov "•a r^ti'.».,. v*__s«, - _ . _» ' r»n.:. n«. Naciji »o v d*- k " i>onlati v koncentra ..........-_____ taUn^e. nikov AI>F je v šestih tednih, ki avtoritete zanikajo končali z 10. septembrom, je Innitzer pod do- »klenila 250 kolektivnih pogodb 'Wstvom priznale v 52 me"tih ln 25 drt«vah Mf!°* a Vojaštvo je za- in Pl«*»ne počitnice. V Racra- dunajsko katedra "»«ntU. Cal., je bilo obnovljenih ' "'^nega blizu 67 P°»odb» v &"1 8t 111' avtoritete nraviio P* Koliko je novih, poročilo kradli dragocena l»d predsednika H. W. Browna "rebrne predmete, ne omenja. kardinalovo palače tej'v-palači sta bila deloma unl- ft*< K k-r'," Nim K* mi l. k k Or. . i a . ne urbruecken, Nemčija, —— Francoske stranke i da pridobi diktatorja Hit- , . na svojo stran s koncesi- ZaMeVaiO VOlltVe Invili. Tako Dra- * Lindbergh je lažnik, pravijo v Moskvi Izjava sovjetskih letalcev Moskva, 10. okt. — Vodilni nn ski letalci so obdolžili Charlesa hA. I^indbergha, slovitega ameriškega letalca, širjenja laži o sovjetski letalski sili. Ameriški letalec — pravijo v Moskvi, je s tem pomagal premierju Cham-berlainu, ko je prodajal sudetske kraje Hitlerju. (Dva londonska lista »ta prinesla poročilo, ki pa še ni potrjeno, da se je Lindbergh kritično izrazil o ruski letalski sili. Lindbergh še ni komentiral poročila in ni niti znano, če se je vrnil v Anglijo po obisku Moskve v zadnjem avgustu.) ' Izjavo, ki jo je objavila Pravda, glasilo komunistične stranke, je podpisalo enajst sovjetskih letalcev, med temi Vasilij Mo-lokov, načelnik ruske letalske si le. Ta vsebuje trditev, da Lind bergh ni samo lažnik, temveč tu di lakaj nemških fašistov. Očita jo mu, da je izkoristil ruako gostoljubnost napram Američanom, ko je prišel v Moskvo nepovabljen. V Moskvi je videl demonstracije ruskih letalcev, potem pa je odpotoval v London, kjer je pričel širiti laži, da je sovjetska letalska sila šibka in neorganizirana. "Podkupljeni lažnik Lindbergh je izpolnil ukaze ^ okt — ri.ni Hit 8V°J'ih gospodarjev. To pojas-k mladinske organizacije njuje voe". zaključuje lajava ru- .Lik l.l.lpiitr Domače vesti. Nov grob v Kansa^u Frontenac, Kans. — Tu je u-mrl Joseph Kreus, star 62 let in rojen v Briški vasi pri Mirni peči na Dolenjskem. Bolan je bil čez leto dni in bil je član društva 27 SNPJ. V bolnišnici Benld, III. — Te dni je nevarno obolela Johana Masko, zna-? na gostilničarka in članica društva 356 SNPJ. Nahaja se v bolnišnici St. Francis v Litchfieldu. Clevelandske vesti Cleveland. — Jos. Jakoš se je smrtno ponesrečil med avtno vožnjo. Star je bil 30 let in rojen v Clevelandu. Zapušča mater, tri brate in tri sestre. — Težko ranjen je bil 15-letni VVilliam Mi-helič, ki ga je avto podrl na ulici. -r- Avto je nadalje udaril v petek večer tudi Louisa J. Pirca, solastnika in urednika Ameriške Domovine, ko je mislil stopiti v voz poulične železnice. Bil je le lahko pobit. Minnesotske novice Ely, Minn. — Državljanski papir so dobili sledeči rojaki: Fr. Koriš, Rozi Zobec, Julija Smuk, Anton Geršek, Frank Novak, Frank Stajner, Frank Sho-ber, Peter Jerič, John Pirš, Joe Omerza, Angela K. Germek in Agnes Puželj. Kavčukartki delavci odklonili mirovni nairt New York. — Člani krajevne unije kavčukarskih delavcev so /.avrnili načrt glede poravnave stavke v tovarni Hose & Tube Co., ki traja že tri mesece. Kompanija je obljubila, da bo upo-slila nekaj delavcev, katere je vrgla na cesto zaradi unijskih aktivnosti. Predsednik unije Peter McAnulty zahteva, da mora kompanija uposliti vse delavce, podpisali pogodbo, zvišati mezde in izboljšati delovne pogoje. Pri federalnem delavskem odlai-ru je bila kompanija obtožena kršenja VVagnerjevega zakona. ' Poljske čete pospešile okupaci jo Prebivalci v Sleziji zahtevajo plebiscit Tefton, Poljaka, 10. okt.—Poljsko vojaštvo je Včeraj zasedlo Bohumin, važno železniško križišče. Po dogovoru, ki so ga akle-nile poljske avtoritete s češko vlado, bi morali Poljaki okupirati to mesto v tort k, toda načrt je bil sinoči revidiran. Praga sama je apelirala na Varšavo, naj takoj zasedo Bohumjn in tako prepreči izgrede. Polkovnik Josef Beck, (>oljski zunanji minister, Je v^čeraj prišel v Tešen. Benešev trg je dobil ime Beckov trg v počast ministru. V vseh oerkvah so se vršile zahvalne mate, ker je tešinj-ski distrikt postal del Poljske. Poterawald, £e*koelova*ka, 10. otk. — Prebivalci tega rudarskega mesta v severni Sleziji, ki ga je češka vlada ie odstopila Poljski, zahtevajo razpia plebiscita. Pravijo, da se Varšava toliko ne zanima za prebivalce kakor za tri premogovnike, kajti cenzus I. 1930 je pokazal, da je bilo med 11,000 prebivalci shmo 134 Poljakov. Benei se umaknil na svoje posestvo Sezimovo Usti, Češkoslovaška, 10. okt. — Dr. Ectvard Beneš ae je umaknil na svoje posestvo, kjer uživa mir, po resignaciji kot predsednik Češke republike. Češkemu narodu je pojasnil, da se je umaknil iz javnega Življenja, ker je bil mnenja, da bi bil v o-viro pri naporih glede rekonstrukcije drfave, isto hoče biti navadni državljan. Mehika ne mara avstrijskih Udov MexicoCtty, 10. okt. — Notranji minister Garda Tellei je po-ival lunanji urad, naj odviame mehiškim komulom v Evropi pravico itdajanja viz Židom. Mnogo avatrijskih Židov je dobilo dovoljenja ghslc izselitve v Mehiko. Akcija notranjega ministra je dokaz, tla Mehika noče dati zavetja židovskim beguncem. FAŠISTI TEPENI V BITKAH PRI MADRIDU Lojalitti zasedli nov• pozicije UMIK ITALIJANSKIH CET I llendave, Francija. 10. okt,— Poročilo iz Barcelone se glasi, da ao bili fašisti poraženi v bitkah v toledskem sektorju, južno od Madrida. Lojalisti so uprizorili več naskokov in pregnali upornike z utrjenih pozicij, katere so potem zasedli. Armadi ua tej fronti poveljuje general Jooe Miaja. Spopadi na frouti ob reki Ebrj v južni Kataloniji se nadaljuje* jo. Bitke se vršijo za posest hrl-l bov, toda ne fašisti ne lojalisti ne morejo naprej. Španska vlada poroča o letalskih nai>adih na fašistične čete, ki so koncentrirane v ozadju bojne črte. Fašistični letalci so tudi aktivni. Po poročilu francoske časopisne agenture Havas so letalci napadli vlak, ki je volil proti Barceloni. Bombe so ubile 150 |M>tnikov in čez tristo je bilo ranjenih. Angleški tovorni parnik, ki se je nahajal v barcelonskem pristanišču, je bil tudi napaden. Bombe, ki so jih vrgli fašisti, so zanetile ogenj, katerega pa so mornarji kmalu pogasili. Sest civilistov je bilo ubitih in dvajaet ranjenih v letalskem napadu na Aguilas, pristaniško mesto ob Sredozemskem morju. Informacije iz fašistično Španije se glasijo, da bo 18,000 italijanskih "prostovoljcev" odpotovalo domov prihodnji rfredo. Dve drugi italijanski diviziji sta dospeli v Heville, kjer se bosta ukrcali na italijanske parnike. Tovarne Nash C o. obnovile obrat Kacine, Wls., 10. okt. — Tovarne Nash Motor Co. v tem mestu, Kcnoshi in Miiwaukeeju, ki so počivale več tednov zaradi spora med kompanijo in avtno unijo, so danca obnovile obrat na podlagi dogovora, ki ga j« kompanija sklonila z voditelji unije. Vsebina dogovora ni bila objavljena. podpisala 250 pogodb Washington. — Unijs stroj- Knjiinica in mu* Cena. Železničarji plačujejo za napake magnetov. (NarUal ierger.) Pogajanja med Cehi m Madžari Politični jetniki izpuščeni iz ječe Komarom, tenka, 10. tik t. — Pogajanja meti Cehi in Madžari so rezultirala v dogovoru, tla Praga izpusti vse ogrske politične jetnike iz za|H>rov. Razgovori, da češka republika tslstopi ozemlje, ua katerem živijo Madžari, Ogrski, se nadaljujejo. Praga je obljubila, da bodo vsi ogrski vojaki odpuščeni is češke armade. Uradno naznanilo, ki je bilo objavljeno po včerajšnji konferenci, se glasi, da bodo ogrske čete okupirale Satoraljaujhely in Ipolsyag, dve obmejni mesti, v prihodnjih 36 urah. Ogrsko zastopata pri pogajanjih s Cehi glede odstopa ozemlja, na katerem Živijo Madžari, zunanji minister Kolomon von Kanya in prosvetni minister Paul Teleki. Praga, 10. okt. ~ Rekonstrukcija češke republike ae nadaljuje. Država skuša organizirati dve vladi na svojem okrnjenem ozemlju — češkt) in slovaško. V Komaromu, kjer so meje med Češkoslovaško, Ogrsko in Nemčijo, je zasedel provinčno palačo dr. Joseph Tiso, premier nove slovaške avtonomne države. Prvi čin premierja je bil razpust komunistične stranke. Dasi je med Slovaki neznatno število komunistov, smatrajo premierjevo odredbo za prvi korak v gibanju, čigar cilj je pretrganje vojaške zvyze med Češkoslovaško In sovjetsko Rusijo. Rutenski poslanci mo proti te-Iji Poljsko in Madiarske sklenili, da Rutenska ostane v okviru češko republike pod poroJuni, da dobi samovlado, Podlsga za avtonomijo Je bila položene na sobotni konferenci rutenskih poslancev, katere se Je udeležil tudi Ivan Parkany, minister v novi češki vladi. On Je zagotovil delo-gate, da Praga odobrava novo |H)litično enoto v reorganizirani republiki, Green proti obnovi pogajanj Vrata ADF odprta unijam CIO llouaton, Tez., 10. okt. — Da ju mir med Ameriško delavsko federacijo in Odborom za industrijsko organizacijo še daleč, potrjuje Greenova izjava, ki Jo Je |iodal po seji eksekutivnega sveta ADF. On je dejal, da so vrata federacije še vedno odprla unijam CIO, ki se hočejo vrniti, odklonil pa Je sugestijo Da-niela J. Tobina, predsednika unije voznikov, naj eksekutlva upošteva Kooscveltom apel in obnovi mirovna isigajanja t voditelji CIO. Green Je dalje rekel, tla Tobl-nu, ki se je kot reprezeiitant A-meriške delavske federacije ude. ležil kongresa britskih strokovnih unij, nlao znani detajli mirovnih pogajanj z odborom CIO, ki so se vršili preteklo leto. Člani ck sek nt I vnetf a sveta ADF so Izjavili, ds ne morejo sprejeti Tobinove sugestije glede I »osebnega odlsira, ki naj bi sa |>og*jai z Lewisovo organizacijo, zdaj ko se vrši konvencija fed«. racije. O t«fm btsio lahko razpravljali delegatje, ko bo resolu-cijski <*Wk predložil svoje poročilo. Načelnik bolgarske armade umorjen! Sofija, Bolgarija, 10. okt, — General Ivan Peev, načelnik bolgarske armad«*, in njegov ««i *ient major Mtojanov sta bila danes umorjena v Sofiji. Atentator si je |mi umoril ;>ognal kro-o v glavo, FEDERACIJA V INDIAN1 SE ZANIMA ZA ŠOLSTVO Konvencija urgira izvolitev delavcev v šolske odbore POSPESITEV DE-LAVSKE IZO-, BRAZBE Lafayette. Intl. — (FP) — Letna konvencija delavske federacije v Indiani se je mnogo pečala i vprašanjem šolstva in delavske izobraziSprejeta resolucija naglaša, naj organizira-no delavstvo po vseh krajih skrbi, da bodo v šolske odbore is-voljeni sposobni delavski ia-stopniki, učitelji pu naj posta-nejo člani Ameriške učiteljoke federacije (ADF). Iivolitev delavskih sastopni-kov v te odlsire Je potrebna, naglaša resolucija, da se js šolskih knjig ln tečajev odpravijo pred-sodki proti delavstvu ter da se šolarji čim bolj seinanljo s tet-njaml delavskega gibanja. Pit-porpča tudi večje ugodnosti ia učiteljstvo v |»ogledu trajnosti službe. Konvencija ju tudi sprejela predlog odbora za šolstvo, da federacija apropriira $500 sa pro. moviranje gibanja delavske iio-braibe, večernih tečajev in pro-davanj, Delegatje so tudi storili selo važen korak, ko so sprojeli sklep, da federacija prične i akcijo ia ustanovitev državnega odškodninskega sklada ia delavca, ki so pohabljeni pri dolu ali so aa-leoejo okupacijske bofeini. Ta zavarovalnina Je zdaj v privatnih rokah. Na konvenciji Je bilo poročsno, tla so zavarovalninske kompanijo že zbrale sklad $10,-000 xa M proti itboljšanju odškodninskega zakona in ustanovitvi državnega sklada. Konvencija je |s>idravlla sprejetje zveznega mezdnega in delovnega zakona. "Ta postava, a-ko bo uspešna v svojem namenu, pomeni velik korak naprej za |K»polno odpravo dolgega delov-nika in mlzernih plač, ki so sesale kri delavstvu, in končanju izkoriščanja otrok v snojnih tovarnah Amerike," pravi resolucija. Sprejela Je (udi zahtevo ia nominiranje vseh državnih funkcionarjev pri primarnih volitvah, |*odvrženJe izpitom vseh dr-Javnih uslužbencev, drastično revizijo likerskega zakona, se Ii-rekla za nadaljevanje dohodninskega davka in proti prodajnemu davku, Od lanske konvencij* je federacija izdala 32 industrijskih čarlerjev krajevnim unijam v raznih Industrijah, ki krijejo 10,f"M> delavcev. Federacija je narasla za 137 krajevnih unij, . kar je drugo najvišje število v njeni zgodovini. Navzročih Je bilo 653 delegatov. Klavniiki delavci se opri jemlje jo unije Kansan Clty. Zmaga delavcev pri Armourjevl kompenlJI, katero so prisilili ns kolena a sedalo stavko, je dobila velik odmev meti tukajšnjimi klavniškl-| mi delat« i, ki zdaj trumorna pristopajo v unijo CIO Krajevna unija pri Arrnourju ima že skoraj 2000 članov izmed 3200 de* la\cev, pri <'udahyju pa Je narasla i !»h na 625 članov v dveh tednih H »eilečo stavko so delavci prisilili Armoorjevo družin*, tla je |*odpinale kolektiv no |iogod» Im> in pristala na predložitev spornih zadev arbitraži. Tudi u-nija pri ruilahyju zahteva podpis kolektivne |*>godbe. Kompanija je že pristala na konferenco za |siravnavo pritožb in so dobri izgkdi, da bt» pristala tudi na podpis |»ogodbe, ■ ni «r '.«jw PROSVETA • - v PROSVETA TIIE ENLIC1ITENMENT CI ASIl. O IN LASTNINA SLOVES««« NAEODKE POOPOENE JEONOTE Ormm W m* mUM hr ts. M u« m M« UJ» u lau. H i« " »*•« «• CfcMM* (. C Um* »J.M ^ tO« M* ISH « H » in—m«** 'TtenSiMi : th« Un.ttti Kut* «»«wpt Cblwc«) •nd ! M M p* CUirnv •••d' < 91 »m- »»ar. for, * m rutnu« I* od Hr »«•' CM* P® - tUV«ipUt I« n*n»r*#««U. 4l*hh<* Ir IU*opW liUr«i>* <*rti«», »*>• wU, draw«. tU.) •• »n**. W » t* * (.flloi.l < Ad»rrti.M.< r«U« <* air~«.r«t. M* ^rlpto »f «*•«•«».-rat.oi.a ki.a ak^M1.^ a/lklM «n«J «4 ba raturnad. OtSar aiaiiuarrlpU. Mtcll M atorta«. plajf«. pona«. »t«., wlil ba rnuraad to ^ndrr oaI» M*<»»i**i*4 br «rlf and aUmpad NaUav m raa. bar iM «lik ■ llata« 1'BOIVETA MtT-M ka. La«adaU A »a.. < b»ra«a, llllaala MEMSEE OP TNE FEDEEATED PRESS Briga jmo se za Ameriko Glasovi V zadnjih dveh ali treh člankih amo ae v glavnih potezah bavili s položajem v Evropi in Ae posebej v Jugoslaviji kakor ga mi vidimo. Položaj tamkaj Je brezupen — in slehernemu treznemu človeku mora biti jasno, da jc ta i>o-lozaj, kakršen je v tem momentu, popolnoma izven kontrole ameriško zunanje politike. Amerika — ki je na znotraj i;ama raztrgana politično in še vedno v ekonomski krizi »e noče ali ne more (Jejansko vmešavati v evrop-ako krizo. Rooseveltova poliožna želja zu mir, ki se izraža v iieriodičnih apelih nu evropske mogotce, je le akudemičnega značaja, to je, da ostaja pri ffolih beseduh, ki jih Evropa lahko upošteva alf ignorira. Jasno je, da fašistični kos Evrope no samo ignoruje Rooseveltove mirovne apele, marveč se iz njih očitno norčuje. To no dejstva. Tuko je. Mi lahko po nojevo vtaknemo glavo v pesek in rečemo, da je stvar drugačna in —- da mi lahko nekaj storimo, d^ bo še bolj drugučnu . da mi lahko rešimo Cehoslovakljo, staro domovino In demokracijo Francije, Anglije in Španije . . . To lahko storimo. (Ali niso pred nekaj meseci naši veliki "demokratje" iz Plttsburgha "v imenu članstva SNPJ" porivali v treh listih Slovence v stari domovini, nuj si iščejo zaveznike v Angliji, Franciji in Rusiji proti Hitlerju? . . .) To se pravi, da to 'lahko rečemo in zapišemo, ako držimo glavo v pesku . . . Ampak stvar ne bo v resnici nič drugačn i — in mi ostanemo le tepčki. Cas je, da priznamo dejstva, kakršnu so — du priznamo bridka dejstva, da je vodstvo vodilnih evropski n demokracij kapituliralo, kakor navadno kapitulira vsuka prostitutka, da je Rusija ostala na strani velika sfingi In du Imata nemški in italijunski fašizem svoj dan tumkaj. Rusi ju je zadnje čase postrelila svoje najvišje vojaške poveljnike — in š:» vedno lovi in zapira ostale guierule — in kdo tuj se še zanašu nu njeno pomoč, na zanesljivost in kakšno vrednost njene armade, čeprav je največja na svetu? To so dejr.tva, ki jih jc treba priznati. Mi t iuo doma v Ameriki in tukuj mislimo of.lati in umreti; tukaj je naša bodočnost, k«>-likorkoli in kakršnokoli še imamo, in dajmo se mulo bolje |Hjbrigati zu to nušo bodočnost. Naša bodočnost, pa nuj traju samo še deset ali dvajset let, je odvisna od razmer v Ameriki, odvisna je od umeriškegu gospodarstva in politike, odvisna Je od ameriške DEMOKRACIJE. Dajmo s«- pobrigati, kolikor je v naši moči, da I ki ta naša dcmokruciju v Ameriki zu nas res kaj vredna in koristna — dajmo se pobrl-gati, du lio tu demokracija isilju, da bo pristna in trdna in da bo iuliko premagala fašistično bolezen, ki se z vseh strani zajeda vanjo. Ameriška demokracija se ne more zanašati za knkšno podporo iz Evrope. Edino, kar še lahko pričakuje iz Evrope — so novi noži, nosa bodala, ki se zabodejo vanjo! Evropa nam iic more več dati nobenega upanju, nobenih dobrih zgledov. Skandinavska demokracija, ki je zdaj ostula celimi tamkuj in katera m svojo tiho gruditvijo lahko osramoti Ves svet — jc sama v nevarnosti. Prekleti fašizem, ki danes triumfalno koruka po Evropi, ne Isi dolgo mirno gledal škundinavske demokracije in z gotovostjo lahko pričakujejo, da pride prej ali slej napad na Skanelinuvljo. Kdo jo bo branil? Itivši zavezniki C-hoslovuklje? Kusiju? Don't make us laugk)!*— Ameriška demokracija se* more zanesti le nu ocbc rumu - in tu In* n iša naloga, da sodelujemo, če hočemo, da v Ameriki ostane dan, dokler I« v Evropi ma —- dokler Evropa ne vrtane trezna, ko enkrat prelioli pijanost in strašne Ijrče, I ar se enkrat MORA zgoditi! Toliko ča u, dokler Isi Evropa v totalitarnih krčih In purali/i, mora Amerika ostati demokratičen svetilnik . . . AnieriAka demokracija ima zunnnlc in negiranje* rovražnik?. /.imanjih sc )*» lahko obra« ni!a, težje pa Isi glede not ran/ih. Tu je daneu cel kupček rn".lih fašističnih rakov, na drugi r treni pa "antirašktičnih" jetik, ki glodcjo v telo Amerike. Naj vet ti tak na je ameriški nlepi in gluhi privfetnl kapitalizem, na Ruterem sc pase cela vrsta najgrših parazitov, glodal-cev in elivjih stMiiic, ki imajo |>oliiič!to in civilno demokracijo za golo orodje, samo za sredstvo, h kal* rini upajo doteči svoje totalitarne cilje. Tt m sovražnikom ameriške ti« mokracije mora veljati ve* naš boj! Presenečenje Pitt»burgh, Pa. — Tudi jaz se hočem oglasiti iz na£e naselbine in napfsaži nekaj vrstic, ker vem, da je dosti nasjh rojakov, j ki so urad leti 2JvcH tukaj in so zdaj raztreseni po vsej Ameriki. Dam jim vedeti, da je naš prej zakajeni PitV#l>urgh še vedno na svoji m starem mestu, samo zdaj je tudi tukaj zrak lep in čist. iz malo katere tovarne se vidi dim, iz česar je razvidno, da so tudi tukaj slabe delovne razmere. Toda čeprav so slabi časj, pre-živimo eem pa tam tudi tukaj nekaj veslih ur v prijateljskih krogih. Tako si jaz štejem v dolžnost, da se zahvalim mojim prijateljem in prijateljicam, predvsem slednjim, ker so mi priredile tako lep večer na 29. septembra, kur mi bo ostalo do smrti v spominu. Koliko presenečenja je bilo zame, ne morem opijati. Bilo je pozno zvečer, ko sc z mojo hčerjo pripeljem iz mesta. Ko je ustavila avto pred hiio, grem jaz prva, kakor je moja navada. Ko stopim v hišo, naenkrat zaslišim: "Surprise, happy birthday!" Zagledam moje prijateljice, ki so tako mizo obložile, da je težko držala, Kei smo zavžili tudi ono dobroto, ki tudi kri podžge, cmo peli in plesali do rane jutranje ure. Drage: prijateljice! Kaj takega nisem nikoli od vas pričakova-a. Ne vem, uli mi bo kdaj mogoče povrniti. Zduj vam samo kličem: Hvala zu vse, kar ste meni in moji družini storile in za epa darila, katerih sem zelo ve selu. Pošiljum pozdrave vsem prijateljem in rojakom širom Amerike. Terezija Sikoeek. ni Nemčija in Italije. Potem prideta na vrsto Rumunija in Jugoslavija in sploh vse ozemlje prav do Črnega morja. Velika nevarnost preti delavstvu v vseh, deželah s strani fa» šfzma, ki predrzno dviga svojo glavo. V vojni največ trpi delavski razred. Na bojnih poljanah so v največjem številu sinovi delavskega razreda, Cvzaledju pa njih svojci prenašajo vsa gorja vojne. Kako neznosno in veliko je trpljenje delavskega razreda* goyore dogodki zadaje svetovne vojne. Zato je dolžnost delavskega razreda, da ob vsaki priliki zahteva in pritiska za znižanje oboroževanja in manifestira za mir. Kdo bi se ne spominjal sve tovne vojne — tistih groznih ča sov, ko so pokale puške in svinT čenkc pele svojo ostro, sikajočo mrtvaško pesem. Zbogom žena, otročički! Objel je Ženo, poljubil otroke in šel v vojno. Gledala je žena, gledali so otroci za svojim očetom, dokler jim ni izgi nil izpred oči. Težka, dušeča mora se je vlegla na srpe mladi ženi, nemirno so plavale oči dece ki je gledala za svojim očetom Nam delavcem ni treba nobene vojne. Dovolj imamo skrbi revščine in težav brez vojne. Jack Yert, 262. TOREK, 11 oktobra Tedenski odmevi Anton Garden NOVA fašistična os-1 V duhoviti delavski satiri "Pin* and N j les" katero so igralci krojaške unije 11 rt zadnje poletje nekaj tednov predvajan '£ Chic^tu (v Nevv Vorku je na Zr *t t. leto dni), je imenitna karikaturi m , "1 ja, Hitlerja, in japonskega mZL nastopjjp v sceni "Treh angeljeTmJ. ^ »svetniškim halo- stumihmi so v "angelje j*m ali sijem okrog glave. ViEidopIfl z*h in krajah duhovito^ ontribucUe "civilizaciji in^vetov^' ^ ru V teh kontribucijah "za mir in civET cijo" se drug z dfi*^ ^ ^ i^r^fe, privleče izza W bodalo t^r l nem drnor no , nu. K utike šolarke v Leningradu« dneva Velika fiola Sharon, Pa. — Minulo je skoraj dyajf*t let pn-donu pripravljajo "kolektivno zaščito" lc proti — sovjetski Rusiji, ki je z monakovskim paktom postala skoraj popolnoma izolirana. Kar se Cehoslovaške tiče, je bila vržena nacijskemu psu, ker v Lortdonu in Parizu niso hoteli riskirati evropske vojne iz več razlogov. Prvič se pred novo vojno lahko trese tudi napol fašistični Chamberlain in sleherni človek t zdravim razumom, ker bi pomenila strahovito uničevanje življenja in bogastva. Drugič vladajoči buržvaziji v Londonu in Parizu (in v Ameriki) srce že vnaprej krvavi, ako pomW' na poraz Hitlerja in Mussolinija in na bolj*-viško revolucijo, ki bi sigurno sledila njunemu porazu na bojišču; predvsem P* »«tr** pred mislijo, eia bi plamen revolucije lahko objel tudi Pariz in I^ondon. Tretjič bi s »poke; namakaj jih 20 minut v oso-1 padcun s Hitlerjem in Mussolimjem lahko 1 jene m mleku, da so pokrite. Po mogočili zmago španskih lojalistov, proti ka- ' terim francoska in angleška vlada pridno delujeta, že nad dve leti. imn*ri. Potrebe svetovnega kapita^O." ' alizma so torej zahtevale razkosanje in m -----------------------------------, Češkoslovaške, edine demokratične oaze N r bile, ker je tudi čebula dobra in njj Evropi. In ako francosko in anglesk« u zdrava. — Pozdrav vsem čitate- iav»tvo ni kazalo posebnega navdušenja, da ( LHJj« n» a. .irsaM^^^^H kliče, naj gremo v hišo. Ko pridemo v kuhjnjo, se nam je na mizi zasmejala prav dobra šunka. In ker ni bilo gospodinje, smo. se je pa z gospoeiarjem lotili. Kakor, nam je Tone povedal/ je bila za nas namenjena (hvala lepa, upam, da bora že kdaj povrr nila.) Naročila sem mu tudi, naj ženi pove, da jo jaz prosim, naj mi dobi kaj semena oc( njenih rož, te>da kakor sem se pozneje prepričala, je vse to pozabil, ker menda ne misli na drugo ko na mlada dekleta in na mesene klobase. Tako jih je tudi na Moon Run prinesel eno malho, menda | za 30-letno slavije društva 88. Tudi jaz sem jih bila deležna. Povedal mi je na uho, da so Iz Pennsylvanije, toda nočem povedat od kod. Pred par meseci je Prosvetin 'oče" prišel na okrog po običajni^ opravkih in se oglasil tudi pri nas. Me^j sin naju je zapodil v drugo sobo, Češ, da hoče tudi on pogostiti sharonskega "župana". Ko je napravil gostijo, ga je poklical, naj prisede k mizj. Ip. kaj mislite mu je napravil? Po-hano čebulo! Tone je vpraš*L kaj je to in kako se naredi, ker je tako dobro. Sin mu je povedal recept. Pred enim tednom je bil zopet tukaij in zopet je vprašaj kako se tista jed naredi, kl je bila zadnjič tako dobra. Zopet sem mu povedala. Ker pa. vem, da mislile na mlpda dekleta, na dekele ženske in na me-pene klobase, naj še tukaj navedem recept. ; Nareži srednje deoelo čebulo y. .nožev rob debele okrogle zrez- 20 minutah jih vzemi iz mleka, povaljaj v moki, razbelji mast ii jih po obeh straneh lepo rumeno speci počasi. — Tako bodo tudi klobase nekaj veljave izgu- Ijem Prosvete. Mary Za k, 329. /s t»d*a)anje odpadkov pred mestno hišo v rorka. LISTNICA UREDNIŠTVA Ely, Minn., G. K.: H kateri politični stranki spada kandidat, ki l ga priporočata? ' Columbus, O., J. K.: V aAa zadeva je Osebnega značaja in ne spada v javnost. \ - Ali «te ze naročila frw*», to ali Mladitskl list svojemu prijatelja tfi sorodniku ▼ domovino? To }e edini dar (rajne vrednosti, ki ga za mal denar« lahko poiljet« 'vojrem r domovina (Iz Prosvete z dne II. oktobra Uo*a*e veati. Jugoslovsnski ^ ^ ^ ^ cagu Te napovedal bej nazivu Awi ^ doslej veljal za jugoslovanske delsvc«, ki je bila med od Dunaja do Tr- st. in to celo brez ■rti vlade, nevdržema toj* je namreč zgolj ,L ozirov zgradila žejo z Benetkami, ki "njeno oblastjo (od m to preje kot yi dobil prvo železni-^Ounaja preko Ljub-S tem so Benet-*v*ti Trstu del za-iT P°:raJine in južno kočljiv je po-ko je Av-T* «neAko in Fur-*,e<1"J nujno rabila ■Predeledrugo zvezo *rtr»te*kih ozirov a^ * "fcj mesto boljše te' Avstrije d0 Pojila m Soške do- " ^injHko profo, ki EV4* "»B. Na- fc" Tj* HiCer "l,e»kega pre- L^^ ni Trst nj. EJ*l»k je celo pri. ^ 'j Centom je i, 1 i-remenila fc '" milijonov kv. ^■"tr 11 ne- promet k'™'*10 milijonov J> z bohinj-konkurenca Be-J,'1* ,n Trst je Pn-raael za fer/ ' "ž'-nec I.....' Je bil ir m za. V mestu je sicer s časom na stalo tudi nekaj industrije, kot ladjedelnice, parni mlini, pivo varne, rafinerije, plavži itd., ki pa je bila do vojne v primeri s trgovino in prometom le manj pomembna, razen morda plav-žev. Sele od časa, ko je zgubil Trst zaledje, postaja industrija važnejša in nova država jo skuša poaabe podpirati zlasti ladjedelnic«, ki grade državi predvsem vojne ladje, največ podmornic«, kar pomeni sicer le priznanje kakovosti izdelkov te industrije. Država podpira zelo tudi rafinerije in je v tem oziru zgradila; precaj novih naprav« Vse pa uspeva le ob izredni podpori države, ki tudi skoro edina na$topa kot naročnica, ter so inozemska in zasebna naročila le redka. Številke inc primeri iz zgodovine jasno kažejo, da je potrebno za razvoj Trsta veliko enotno in gospodarsko povezano zaledje, pot po tem zaledju mora biti odprta irt'prosta vseh ovir. Narav-ho zaledje Trsta pa je le ono, ki se razteza preko slovenskega o-zemlja. Izključeno je, da bi obe tržišči in pristanišči, Trst in Benetke, mogli uspevati v okviru enotne gospodarske in politične | Krajino in Zadrsko pokrajino je nu. Sedaj posluje v tej pokrajini samo 36 zavodov, 39 pa jih je v likvidaciji. Tudi v Tržaški pokrajini se je v omenjenem roku povečalo število zavodov v likvidaciji, in sicer za 4 ^ 7 na 11. Dva izmed teh sta slovenska, v Sv. Križu pri Trstu in v Skednju, eden furlanski (v Gradežu) in eden italijanski (Banea Giuliana v Trstu). Celotno posluje sedaj v Tržaški pokrajini samo 29 denarnih zavodov. Posebno veliko je število zavodov v likvidaciji v Poljski pokrajini. Od kenca 1936 do 30. Junija 1938-ae je povečalo za 5, od 37 na 42. Napovedali so likvidacijo denarni zavodi v Malem Lošinju (dva), Rovinju, Sv. Nedelji in Vilinadi. V tej pokrajini poBluje samo 25 denarnih zavodov.' i V Reški pokrajini je bilo 81. dec. 1SMJ6 še deset denarnih zavodov, danes jih je samo šest. Štirje so namreč medtem stopili likvidacijo, in sicer trije na sami Reki (Banco operaio, Ca»sa Centrale in Soc. An. Quarnero) in Ljudska posojilnica v Knežar ku. Celotno število zavodov v likvidaciji je 14. V Zadrski pokrajini je "Con-sorzio di risparmio e anticipa-zioni" napovedal likvidacijo, tako da poslujejo v tej pokrajini danes samo še štirje denarni za* vodi, dva zavoda pa sta v likvidaciji. Celotni pregled za Julijsko Začetek in razvoj knjige K 4', a kot preko avstrij- 00izvo- zgradbe. To vidimo zlasti po vojni, ko je Trst, v korist Benetk občutno nazadoval in ko stoji promet daleč za 1. 1913, ko je dosegel višek. Po "Sodobnosti". O denarnih zavodih v Julijski Krajini in Zadru Pred letom dni smo podali pregled še poslujočih denarnih zavodov v Julijski Krajini ob koncu prvega polletja 1937, Sedaj je inšpektorat za zaščito vlog v Rimu izdal pregled zavodov dne 30. junija 1938. Ob koncu junija 19i38 j> poslovalo samo še 95 denarnih zavodov. Od začetka 1937 do sredine 1938 so za 23 zavodov proglasili likvidacijo, tako da je sedaj 107 denarnih zavodov v likvidaciji. Stanje po pokrajiftah je sledeče: Koncem 1936 so' poslovali v Goriški pokrajini 43 denarni zavodi. Od tistega časa dalje pa jih je 8 stopilo v likvidacijo, in sicer slovenski zavodi v Borjani, Kobaridu, Komnu, Dornbergu, Štanjelu, Hudajužni ter furfans-ka zavoda v Gradiški in Marja- ta le: 30. decembra 1936 je poslovalo še 200 denarnih zavodov, 139 jih je bilo v likvidaciji. Do konca junija 1938 je napovedalo likvidacijo nadaljnjih 37 zavodov, tako da posluje sedaj še 168 zavodi, število zavodov v likvidaciji pa je poskočilo na 176. ljudsko gibanje v Julijski krajini Kakor v vseh italijanskih pokrajinah, tako se tudi v Julijski krajini opaža počasno zboljšanje ljudskega gibanja. Posebno je pažnje vredno ne samo zboljšano stanje na kmetih, ampak tudi v mestih in posebno v tržaški pokrajini. V prvih sedmih mesecih je bilo v Julijski krajini in Zadru registriranih 12,Q13 rojstev, tf katarz odpa-de 3,617 na tržaško provinco. V isti dobi preteklega leta je bilo samo" 11,033 rojstev in 3,311 v tržaški pokrajini. V 1. 1936 pa je bilo 10,813 in 3,237 rojstev. Italijanski listi pa omenjajo, da število porok nikakor ne sledi v vsaj približnem razmerju števi- V prastarih časih, ko ljudje še niso poznali papirja, so razna znamenja, podobe in črke vreio-vali v ilnate ploščice, jih na soncu posušili in ogreli, da ae je pisava v njih strdila. Egipčani so pisali razen v ilovico še na bron, kamen, les in opeko. Klinasto pisavo so imeli mogoč»\ Asih.*i, Babilonci in Perzijci te pred 3,-900 leti. Takrat ž« ao poznali svoje črke tudi Kitajci. Herodot poroča, da so Grki zgodaj pisali na neustrojene ko* že koz in jagnjet. V Pergamo-nu je nastal znameniti perga-ment, ki je še 4anes v rabi. Pergamonci so prvi počeli zgibati liste, kar je mnogo pripomoglo k današnji obliki knjige. Približno 1500 let pred našim štetjem so začeli uporabljati stržen pa-pyrusa, kake tri metre visoke rastline. Od stebla ao odvili ličje, razklali stržen na dolge liste, jih dobro namočili v vodi. zgladili, zložili v sklad, stanjšali s kladivom in posušili na aoncu. S tem najboljšim papirjem atarega sveta se je knjigi odprla pot v široki svet. Pisali so z lesenimi, priostre-nimi klinčki. Zato so bile črke povsod enako debele. Črnilo so napravili iz saj, črke so bile zato nekoliko izbočene. Popisane liste so zlagali po dolgem, jih zlepili in pisali samo na eno stran. Cesto so bile listine preko 40 m dolge. Na eno stran takšnega dol* gega papirja so stari Grki napisali vso Homerjevo pripovest. Listine so zvijali na palčice in kdor jih je hotel brati, jih je moral sproti odvijati. Iu rojstev. V istih dobah je bil pri porokah zabeležen celo padec. Koper. — V zvezi z gradnjo istrskega vodovoda so pričeli tudi regulirati reko Mirno. Da bodo sedanjo strugo lažje popravi- li in utrdili, so speljali vao vodo v nekdanjo opuščeno strugo. Po teh delih se bodo lotili izsuše-vanja vsega močvirja ob reki. Trat. — 36-letni zida^. Ivan Brenčič iz Skednja je padel z zidarskega odra, ker mu je nenadoma postalo slabo. Prepeljali so ga v, bolnišnico, kjer so u-gotovili, da ima počeno lobanjo. Kmalu nato je ponesrečenec u-mrl. Konj je ugriznil Ivana Dodiča, starega 30 let iz Novega grada v Istri. Slika kaže razdejanje, ki so ga povaročlle fašUtične bombe na glavnem trgu v Barceloni. Cez 40 oseb j« bilo ubitih v letalskem napadu. The Dead End Kids šre št Itšgam- .;it> 71m "Do4 Imi Kkfc" w«f« ml*« Wfc«t tfcn wm*4 tWy tMfc. Tfc* rtffcH H TtM M* W «tt mw. TW «M*tmw». w m Š» aA siiJmii Naftkars Celil*«nt« IU AMMirfi«. «f IM FfHtiM OJ Mmm pulim kita i« m«*, m*«H. TI* D»*rtfc«i»*« a— a» »«**•■ — «Wf MMlMt fc« Nut mmmi H H ••» TI* a Um u MI i. W«M M*r U* br S* ** Sin h* m I* mmk *» nkmm*h Hm tšt* t4 tk« f+lk~m* fn. TtM im+timkto****** TU km~t +« *» ^ m»mtf. ftarisaai S««*«. ANO THir Hon—Md to Si« Swne*i f* H 4»*m. » HM * mi «MM Si Srf» «%. I H «*Nrt 4*mn »*4 EVERTBODT SUFFERS WHEN THlTuHlONl ' k^tNS« M la fMi MM< OF TOUR POSfTlON IN TH» CITT FUS WHEN THC MT CHECKS STOK T« Hm AimI.Htm * Um fnm»m •• P* SM Umu* kMk m* fMK TU f r** a. »•*• » Om UmIm hm mm Sm« 200 ua OUJluiiri. . Ui SmM N •• I— „tUf Hm« HM H,mi« ** H Ut Um »mUtAU UttUmmb *+m r— »• INTCtMATtONAL LOlOHOtPitNl and WAITfHOOSaif>r» UfHON, lM*l+ Ogla«.'ki K« je objavila anija pristaa^ih « d«l«vc«v listih v Ha« FraariM«. V Atenah, Aleksandriji in starem Rimu ae je knjigotrštvo naglo razvilo. Govore in apise učenih mož so razmnoževali izurjeni prepisovalci. Pa tudi odlični* ki sami so pisali in širili svoja dela med ljudi. Poleg učenih razprav so šla posebno v promet ku» harska navodilu* zbirke pravljic navodila o lepem vedenju, razlaga sanj in važnejših zakonov. Med številnimi knjigotržnica-mi v starem Rimu je bila posebno znana ona Ciceronovega prijatelja Atika. Rimljani so imeli ogromno knjig, tudi mladinskih. Samo patricij Sern Samonik je hranil v svoji knjižici 62,000 rokopisov I V dolgotrajnih bojih srednjega veka je na^la knjiga varno zavetje v samostanih. redki ljudje so znali tedaj brati. Menihi so knjige skrbno čuvali, jih prepisovali in vezali v bogate platnice z dragocenimi hrbtišči. Večinoma so pisali na pergament. Za posebno dragocene knjige so ga rdečili s škrlatom in pisali začetnice z zlatimi ter srebrnimi črkami. Spočetka so popisane liste zlagali med lesene, po večini bukove platnice, odtod ime Buch —bukva. Pozneje so platnice prevleki! z bogato rezljanim u-snjem ter jih obkladali z zlatom, srebrom in slonovo kostjo. Posebno dragocene knjige so opre mili na robovih celo z bisernimi kristali. Knjig manihi niso prodajali. Kvečjemu so nekatere poklonili dostojanstvenikom. Cena Je bila tedaj izredno visoka in je n. pr. 1. 1054. prodal menih Ulrik eno samo mašno knjigo za prec«J ob sežen vinograd. Pisali so z gosjimi peresi in imeli prvovrstno črnilo, ki v arhivih tudi stoletja n obledelo. Z ustanavljanjem vseučilišč se je po 12. stoletju ponovno odprla knjigi pot v svet. Na univerzah so prepisovali predavanja in jih izposojali. Zmerom več ljudi J« znalo brati in pisati. Posebno znamenite zadruge prepisoval cev so se ustanovile v Bcjietkuh in Parizu. Kljub številnim sej mom pa so ostale knjige šo vedno zelo drage. Tako Je mora francoski kralj Ludvik XI. za knjigo arabskega zdravnika Rhasesa zastaviti vso srebrnino in dati za poroka še bogatega plemiča z vsem njogovim premo žen jem. Grofica Anjou je dala za slovečo zbirko knjig škofa Ha j mona 200 ovc, |>o tisoč mernikov pšenice, ovsa in prosa. Količka dostojno sv. pismo je v«IJalo 500 zlatov, knjiga Plutarha celo 800 zlatov. Takšno veljavo je imela knjl ga, ko je nastopil Gut«nl>erg i svojo iznajdbo, o kateri prav Victor Hugo, da j« najslavnejša v človeški zgodovini. Kitajci ao menda že tiskali knjige 800 let pred GuUnbergom, vendar po-Mametnih premakljivih črk A« ni' so poznali, (iutenbergova zasluga je tudi, da je črka vlival, Izboljšal črnilo in priredil.tiskalni stroj za močen in uren pritisk. Ce bi mislili, da J« tedanji svat radostno sprejel Gutenbergovo iznajdbo, bi s« zelo motili. Bogatejšim s« je za malo zdelo, da bo sedaj ž« vsak reven meščan lahko šitaJ. Trdovratno so prezirali tiskane knjige, prepisovalci ao slutili dalje. Ko ao pa slednji pristopil I k tiskarjem, J« bilo odpora proti tiskanim knjigam kmalu konec. Gutenbergova iznajdba se Je naglo *11 izučil te obrti v Benetkah. V 1. 1493—1494. je tu izJila prva knjiga v srbskem jeziku. Nekaj let kasneje je imel svojo tiskarno blizu J'odgorice črno-garski vojvoda Božidar Vukovič. Prva tiskarna v Srbiji Je delovala v l. 1519—1W3 v samo-atanu Garažde. Tu so bile tiaka-ne prve tri knjige stare Srbije. L. 1537. je imel avpjo tlsknrnl-co samostan v RuJnu, 1. 1539. v Gračanlci. V samostanu Miloše-vu so tiskali v cirilici od 1. 1544 —1 r>57, v Beogradu 1. 1562, v Skadru 1. 1563. Stoletja kasneje ju knjiga naglo zavzela odlično mesto v Jav-uem življenju, svoje notranje in zunanje opreme pa bistveno ni več izpremenila. —Ine, biti TVA, ogromni vladni elek* trurski projekt na jugu, r. razveljavljanjem zakona. Argumenti v tej zadevi se pričnejo 14. novembra. Sodišče se bo ponovno bavilo tudi z zveznim delavskim zakonom, ker je bilo vloženih več prilivov. Kitajci se umikajo pred Japonci Bombe ubile 50 civiliitov v Kantrfnu Sunghaj, 10, okt. Kitajci se Ae vedno umikajo preti jupon-sklmi četami, ki prodirajo proti llankovu, kjer je začasni sedež (Itajske vlade, s treh strani. Japonska hoj na mornarica ua reki Jangtse je oddaljena od Hanko-va samo 85 milj, Japonci so včeraj zasedli Kičun, mesto ob tej reki. V svojem prodiranju so Japonci okupirali mesti VVulctlcn ob progi Peking-llunkov železnice in AJkov, atrgtogično točko ob progi Kluklang-Niinčung železnice. Nu severni fronti so japonske čete preknručlle reko Fu iu s«« približale Jungsinu. Hongkong, 10. okt. Deset Japonskih letalcev Je včeraj napadlo z bombami Kanton, giuv-no meato južne Kitajske in ubile 50 civilistov in zanetil« ogenj, ki Je uničil več poslopij. Tarča japonskega letalskega napada Je bil tudi llengjang, mesto v provinci Hunan. Sodišče mogoče osvobodi Mooneyja Akcija te pričakuje pred pomladjo Wa»hington. -r- (KP) — S |s> novnim zasedanjem zveinega vr hov nega sodišfta po daljših po čituicah je zopet nastalo upanje, da bo Tom Mooneyju, slavnemu delavskemu jetniku, |a>eija!o solncr svobode pred pomladjo, ker pride njegova zadeva zofiet pred vrhovni sodni trlbunal. Tom sicer upa, da mu bodo prihodnje volitve v Californiji mogoče prinesle svobodo z izvolitvijo demokratskega governerskegs kandi data, ki se je kot državni (»osla nec potegoval za MoonejrJevo osvoboditev, MoonejrJevo zadevo je vrhovno sodišče (»dložilo v zadnjem zasedanju. Pred več leti je ta trfbu nai odklonil njegov prvi prizlv z motivacijo, da še ni izčr|sil vseh sodnih inštanc v Californiji, Nje geti odvetniki ao u ver jeni, da Im> vrhovno sodišče zdlj poseglo t« zadevo in jo |s> 22 letih Moo-i*eyjevega zajM»ra Milo. > sedanjem za««danju vrhovnega tribunala »la bila dva stola prazna. Htol pokojnega vr hovnega sodniki Benjamina Cardoza je bil zav|||« črnim blatni Pr« daednik aodišča Char los K. Hughes je "t> otvoritvi rekel. da Je njegova ttguba "neda denieNtlJfva". fardozo se je od likotal po svoji liberalnosti in globokimi človeškimi aimpatija-mi. Pred vrhovnim Nodiščem je poleg Moonejrjeve zadeve več vaAnih prizivov. Privatni elek-trarski InU-resi zopet skušajo u- Vodja ipionakega krožka obsojen v smrt Moskva, 10. okt. — Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, poroča, da Je bil vodja šplonskega krožka v sovjetski HumIJI obsojen v smrt. Kdo je bil ta vodju, list ne |K»ve, O njem le pravi, du Je absolvent nemške špionske šole v Berlinu in da je prišel v Rusijo I, J912, da dobi Informacije o municijskih tovarnah In trunsportaciji. Obravnava proti njegovim zaveznikom se nudu-IJuJe, __ Tedenski odmevi {NadulJtfVMtij« r 2. atrani.) s« klulo za njeno ohranitev, Je iskati vzroku I udi v tem, ker je bllu CehoslovaklJa le buržujska demokracija, več ali muuj liberalna, toda prepojena a češkim nacionalizmom, ki je v veliki meri sam skotil lleuleinu iu njegovo fušistično gibanje. Toda o tem prihodnjič. Dr. i. I'. War»««ie. u»l«*ml. tel j in predsednik Amerlšfc« aa-dražil« lige. PROSVETA Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA L. 1073 V PETIH DEJ AN JI li Bralko Kreft ALAPlC: VaA komornik! Stoj. ti iti mu pomagal ! (Ga zgrabi.) Ali minili, da nisem opazil, kako si ves čas lazil okoli SekeJja?! KOMORNIK (v zadregi): Jaz. jaz . .. BAN: Luka! ALAPlC: Čigavo vino »o pili stražniki? KOMORNIK: Ne vem. ALAPlC: Pijan hlapec, ki je (JriaJ Sekelje-vega konja, je povedal, da jim je dal vino vaš komornik. BAN: Iz moje kleti? ALAPlC: Tako je! 1 BAN: Ti in Sekelj ata jim pomagala? KOMORNIK: Ničesar ne vem, prevzvišeni. ALAPlC (ga sune proti vrstom): Ti veš vsef Na natezalnico z njim! Vse nam mora izdati! (Alapič ga sune skozi vrata. Odideta. Skof gleda zamišljeno za njima.) BAN (nenadoma): Norec! (Se ozira.) Kam neki je dal štolo? ZASTOR i, ' PETO DEJANJE Ječa. Proti jutru pustne nedelje leta 1573. V ječi so vklenjeni na rokah in nogar: Gubec, Pasanec, župnik Babič, Matkalič, M ima obvezane roke, ker so' mu jih 'v zapestju odsekali. Gubec in Pasanec sta na kratko priklenjena k steni. V kotu ležita dva mrtva kmeta, ki sta ponoči umrla. • 1 ŽUPNIK (tolče po vratih): Odpri, ječar! Hej, ali slišiš? Tu ležita dva mrliča! GUBBC^Ne prikliče« ga! PASANEC: Gotovo ima važnejše opravke, kakor nositi mrtve kmete iz ječe. MATKALIC (se zbudi iz nezavesti): Kje sem, ljudje možji? Ničesar ne vidim. PASANEC: V kajbi, bratec! ŽUPNIK: Najprej trpinčijo ljudi, jim lomijo kosti, potem jih prepuste usodi. MATKALIC: Ren je. Strašno boli! Moj bogi hrabro aem hotel v bitki pasti, z nasmeškom, kakor bi se za Matkaliča spodobilo, pa so me ujeli. GUBEC: Kar pomiri se! Vsi čutimo isto bolečino In isto sramoto. MATKALIC (jokajoče): Moj bog in Gospod,, usmili se me! Obe roki so mi odsekali. Kaj bom bres njih? Kdo bo bobnal, če se bomo spet spuntali? PASANEC: Ne boj se, bo te kdo. Dosti nas Je. GUBEC: Saj nimaš več bobna. ŽUPNIK: Zakaj si ga vrgel kanoniku v glavo? Razbil se je. MATKALIC: Toda kanonika sem vendarle pognal s konja. (Se utrujeno smejejo.) PASANEC: To Je bilo dejanje! MATKALIC: Pred leti nas je pokojni Zrinj-ski učil, kako moramo metati obzidno kamenje na Turke, pa mi je ostalo v rokah . . . Truden sem. Komaj sem se prebudil. Samo težke, zmešane sanje. AH Je Nožina res ušel? GUBEC: Res. MATKALIC: Ko so me sinoči tretjič peljali v mučilnico, sem slišal na hodniku. Od takrat nič več ne vem. * PASANEC: Ko so te prinesli nazaj, si vpil in krilil z rokami, kakor strašilo za vrane. (Župnik namigne Pasancu, naj ne govori tako.) MATKALIC: Ti se lahko smeješ, takšen hrust! PASANEC: Kljub temu so meni in Gubcu precej zrahljali kosti. GUBEC: Kdo ve, kaj nas čaka, če nas Gregorič in Nožina ne rešita. ' MATKALIC (ves živ): Ali res verjameš? Joj, to bi bilo veselje! Meni bi hc kar zmešalo! Da bi se bili naprej! O, gospod Jezus Kristus! Nikar nas ne zapusti! (Zagleda mrtva kmeta.) Kaj pa tadva? Ali sta . . . ? ŽUPNIK: Mrtva. GUBEC: Nihče ju ne prebudi več. PASANEC: Rešena h ta. MATKALIC: Gubec, ali bom jaz tudi? Tako boli in mraz me trese . . . Omotica me obhaja . . . GUBEC: Mirno lezi, Matkalič! Tebe bodo izpustili. Saj so te že dovolj . .. MATKALIC: Nočem iti sam. Kaj bom brez vas? Tu ostanem in če moram umreti! Kaj bodo z vami? GUBEC: Ne vem. t PASANEC: Povišali nas bodo. MATKALIC: Povjšali?____Kdor je ponižan, bo povišan . . . (Blede se mu.) Kristus je bil tudi povišan. Župnik, daj mi roko, padam, padam .. . Moj boben! Vrnite mi roke, da uja-mem boben!« (Pade v nezavest.) ŽUPNIK: Njegove ure so štete! GUBEC: Čimprej, tem bolje. PASANEC: Kaj neki nameravajo z nami? GUBEC: Mogoče nas popeljejo na Dunaj. ŽUPNIK: Ce bi nas peljali pred cesarja, bi mu povedal, kar mu gre. PASANEC: Obglavili bi vas. ŽUPNIK: Ali misliš, da nas sicer ne bodo? PASANEC: Prav gotovo, če nas Gregorič in Nožina ne rešita. GUBEC: Nobenega upanja nimam več. ŽUNIK: To samo tako praviš! GUBEC: Ne, pripravljen sem na vse. PASANEC: Že dvakrat so bile naše žene tur/8e puste jih k nam. Se pravi, da je še čas. Ječarju so rekle, da pridejo danes spet. Hotele so k škofu, a so bile stopnice previsoke in vrata preozka, da bi mogle do njega. ŽUPNIK: Na Kaptolu in v banskem dvoru so zviteži doma. GUBEC: Kdo ve, kaj imajo za bregom. PASANEC: Torturo, dokler nas ne zlomijo. GUBEC: Ne bo se jim posrečilo. ŽUPNIK: Ne govori prezgodaj! PASANEC: Sumljivo je, zakaj so z nami tako prizanesljivi. Saj nas bole kosti in je telo črno od udarcev, vendar J. . i. ŽUPNIK: Nikar ne kliči vraga, če se ti po-kazuje hudič. (Nekdo odpira ječo.) 2 JECAR: Dobro jutro, puntarji! Ste dobro spali? ŽUPNIK: Že na vse zgodaj si pijan! PASANEC: Svinja pijana! Zakaj nisi takoj prišel? JECAR: Nikar se ne razburjaj, gospod oberstgeneral! Nisem utegnil. Nekaj se pripravlja. Tahi je ponoči — crknil. Haha. (Jetniki se s pogledajo. Ječar kliče na hodnik.) Hej, hlapci; Po mrliče! Da napravimo prostor za nove! Kdo ve, koliko jih še pripeljejo. (Hlapci odnesejo mrliča.) Nožina je tič! GUBEC: Ali niso nikogar ujeli? JECAR: Samo škofovega komornika, Zakaj ste sinoči tako tulili svojo "Staro pravdo"? Se enkrat začni, Pasanec! Gregorijanec ti da polomiti vse kosti! Iz vseh ječ je odmevalo! Vas že mine! ' ^ PASANEC: fte bomo peli! JECAR: Prav tebi je treba! Misli rajši na otroka, ki si ga zadavil! Razbojnik! (Odide.) ■ ŽUPNIK: Nekaj se pripravlja. GUBEC: Zle slutnje me obletavajd. ŽUPNIK: Mudi se. Ce ne prideta Nožina in Gregorič pravočasno . . , ' GUBEC: Kdo ve, če se najdeta? (Pasanec začne nenadoma jokati.) ŽUPNIK: Kaj je, Pasanec? (Dalj* prihodnjič.) Ples s pajčolanom Zavesa se je razdelila z rahlim šumom na dvoje in v sredini so je odprl napol zatemnjen o-der. Oglasila ae je godba, sprva tiho, pozneje zategnjeno. Melodija je zvenela kakor glasovi iz daljne tuje dežele. In kakor da je zrasla iz tal. se je v trenutku pojaviln pred gledalci plesalka. V svitu žarometa Je hušknila naprej. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega prostora. Občinstvo je zadrževalo dih, kajti mehke kretnje plesalke Gvendo-line Hay so zadivile vse gledalce. Ce je njeno ime prej blestelo na letakih v žarečih barvah reklamnih naprav, se j« zda j nenadoma v sadilo gin i m »ko v duše vseh navzočih. Krasno, jedva zakrito žensko telo se Je gibalo kakor bi plavalo po zraku, zdelo ae je. da je brez zemeke tele in aleherne navlake. Roki pa ata držali pred obličjem umetnice konca goatega paj-čolana. ki je bil ovit okoli glave In je polagoma zakrival pleaalkin obrazi Ob naraAčajoči melodiji »e j*, razgilmlo tudi pleš«** telo. Ob strastnih ritmih muzike ae J* uielo, kakor Ua ae plesalka približuje nekemu cilju, ki ga ni nihče videl, a ga je vsakdo, ki je spremljal ples s pozornostjo, slutil in čutil v zraku. Nenadoma je godba odrezala z disakordom in plesalka se je zgrudila kakor v strašni bolečini. Tedaj je v gledališču zašumelo kakor v gaju. Občinstvo je pokazalo, da je sledilo plesalki, ki je izpričala, da ume svoje telo prav tako sprostiti. kakor ga je prej svila v bolečine. Vnovič ae je oglasila godba, topot IshkejAa in mehkejša. Kila je |K>doba, da plesalka pripoveduje zgodbo svojega tiv-Ijenja, v katerem so bile vse stopnje od radosti do bolečine. <»d ponižanja do ečiščenja. Gledalcem »e je zdeld, da umetnica čara. Njeno telo se je nekako zoževalo, postajalo Je vedno manjše in neznatnejše. na koncu pa ae je zgrudila kakor v re-signaciji. Ko se Je plesalka se-sedla. je zavea« zopet zagrnila oder In navdušenja ni bilo konca in krdja. Gvendollna llay se je zahvalila enkrat, dvakrat, Šele ko se odobravanje nI hotelo poleči »a nobeno ceno, je prilla Ae tretjič pred ram po, .stala je tam kakor zatrta in je čakala, da a« raalije vse lo priznanje glodalcev preko nje. Pajčolan pa ji je še vedno zakrival obličje, potez njenega obraza ni mogel nihče razločiti. Tako ko je zgodilo, da je vse mesto kmalu govorilo o skrivnosti plesalkinega pajčolan s, katerega «o kritiki imenovali silen trik. zs katerim ae skriva umetnost velike Gvendoline Hay. Lord Chiltern je slal pokonci vsravnan v svoji loži in je bil še vedno obrnjen proti odru. Kakor da nima trdnih tal pod seboj. je sledil plesalkinim gibom In je bil očaran od njene umetnosti. KakAna čudovita ženska je morala biti ta plesalka, ki je u-mela tako profinjeno izražati svoja čustva ter z njimi opojiti vse gledalce t KakAna je morala biti. da je tako elektrizirala vse gledališče! Neodoljlva sila je gnala lorda Cilterna. da bi ae seznanil s plesalko. Vedel je. da drži k umetnici »amo ena pot, v vseh podobnih slučajih enaka. To pot je nastopil. Poslal je u-■ met niči košaro cvetja in je pri-ložil |hletnico s svojim imenom ter nekaj l*es*dami. Oboje je |t. ročil v garderobi. K" »o ga kmalu nato odvedli k Gvendollnl Hay, je spoznal v umetnici vitko žensko a pobar \murvi obrazom. 22^11.081X1 "Oh my lord", je dejala in se nasmehnila kakor na tisoče žensk, ki jih je lord Chiltern srečal v svojem življenju. Prosil je^ če jo sme s svojim avtom odpeljati na dom. v kar je ona privolila brez posebnega oklevanja. Medpotoma sta se ustavila v elegantni restavraciji. Sedela sta si nasproti in ko jo je lord obsipaval z ljubeznivostmi, je ona odgovarjala z lepimi kon-vencionalnimi galantnimi besedami. Vse, kar ji je hotel povedati o občudovanju njene umetnosti, pa je postalo zdaj naravnost brezpredmetno. Ko ji je pripovedoval o svojih imenjih, lovskih zabavah in konjskih dirkah, je postala namah živahna, se je koketno smehljala in je pi-a več šampanjca, kakor se spodobi za damo ob takšni priložnosti. Lord Chiltern je opazoval spremljevalko nekako od strani. Prizadeval si je, da bi pozabil, kako silno ga je razočarala njena družba. Ko je videl plesalko v razvneti plemeniti strasti, si je dejal, da je to izredna ženska. Zdaj pa si je moral potrditi, da e ta Gvendolina Hay prav tak-ino bitje, kakor vse druge njenega spola. Bila je na las podobna sto in sto ženskam, ki jih je srečal v svojem življenju in ka-ere je pozabil še hitreje, kakor bo to. Naslednjega dne je prejela Gvendolina Hay pismo, ki ga je odprla s tresočimi rokami: Ci-tala je: 'M a d a m e! Čutim dolžnost sporočiti Vam, da se ne bova več videla. Prosim Vas upoštevajte moj položaj! Ko sem Vas videl plesati na odru, se je zgenilo v meni nekaj Čudovitega jn veličastnega. Bilo mi je, kakor efe sem našel nekaj, kar sem iskal vse življenje. Ko pa so se križa-a najina pota, sem stal pred nerešljivo uganko. Vi niste ženska, ki sem jo iskal! Zmotil sem se. Prosim Vas, madame, (ja mi tegp ne štejete v zlo! Ostajam z odličnim spoštovanjem Vaš lord Chiltern." Dolgo je stala plesalka pred visokim beneškim ogledalom. Potem je storila naklep. Napisala je na listek: "Prosim, Vas, lord Chiltern, dovolite mi samo še kratek se-stanek, ki bo trajal borih petnajst minut. Gvendolina Hay." Poslala je pisemce lordu. Ko je lord Chiltern stopil čez prag stanovanja Gvendoline Hay, je bil ves prevzet od tega, kar je videl. Z vseh strani je dihal čar velike sugestivne osebnosti. To je torej bil dom ženske, kakršno je iskal vse življenje. Zadnja soba, kamor so ga odvedli, je vajovala v morju svetlobe. Tam ga jc sprejela vitka ženska, s hrbtom obrnjena proti vratom. Dejala je: "Lord Chiltern, zelo me veseli. da ste prišli!" Dve veliki oči sta se zazrli v došleca. Toda obraz domačice je kazila dolga brazgotina, segajoča od senca do brade. Namignila mu je, naj sede. Potem je spregovorila: "Jaz sem Gvendolina Hay, ženska, katere ples vas je očaral v gledališču. Hvala za pismo, my lord! Tudi jaz čutim dolžnost, da se vam razodenem, ker ste vi enako postopali napram meni." Nekaj časa je molčala, potem je povzela: "Mogoče se spominjate, da se mi je pred leti, ko je postalo moje ime znano in slavno po svetu, primerila huda avtomobilska nesreča. Steklo mi je prerezalo obraz in ko se je to zgodilo, sem mislila, da bom morala opustiti vse, kar ml je postalo vsebina življenja. Zdelo se mi je nemogoče odpovedati se ciljem, po katerih nem tolikanj hrepenela in za katere sem živela. Bila sem pač mlada in ljubila življenje. Vedno sem tudi upala, da bom srečala moža, ki bo temu življenju lahko posadil krono na glavo. Avtomobilska nesreča je prekrižala moje načrte. In tako »em prišla na misel, da bi lahko angažirala dvojnico, ki me bo nadomeatovala pri filmu in v Javnosti. Ona. ki mi je na las podobna. le s to razliko, da nima brazgotine, ki kazi moje lice. se je našla. Jaz živim pusto življenje. Ne grem nikamor, poga-i»m M' *amo z agenti, podpisujem pogodi*, ona pa do*iv|ja pustolovščine. ki so namenjene J meni. Samo na odru nrm vedno sama. Trudim se, da bi vlila svo- Piketi pred neko dvorano v Union Cityju, N. Y., ki so preprečili nacijski shod, na katerem govoriti Fritz Kuhn, Hitlerjev agent. m 0 galošah in drugih proizvodih iz kavčuka Se pred sto leti je bil kavčuk v Evropi kurioziteta, za katero ni bilo prave porabe. Samo kemiki so rabili gumijeve zamaš-ke in obročke kot tesnila pri delu z jedkimi tekočinami. Uporabnost tega materiala je prišla tod do popolne veljave in znamenitemu kemiku Pristleyu se je počasi posrečilo pripraviti mesto tudi v drugih tehničnih panogah. Opazil je, kakor se je učeno izrazil, da ima kavčuk lastnost izbrisati pisavo s svinčnikom. Tako je bila odkrita radirka in v tej obliki so počasi spoznali kavčuk najširši krogi. Stari rod se bo morda še spomnil, da se je nekoč radiralo s sirovim gumijem. Tiste radirke so bile pri takratnih šolarjih na vso moč priljubljene. Si rovi gumi je imel namreč za mladino dragoceno lastnost, da se je pretvoril v plastično maso, če si ga dobro prežvečil. Priest-ley bi tu spet učeno pripomnil, "da je postal sirovi gumi pod vplivom fermentov sline plastičen in adherenten." Znanstvena definicija je bila za žvečitelje seveda postranskega pomena Valjali so ga po ustih, dokler ni pikal na papirju. V tem stanju je bil goden. To je bila prva oblika žvečilnega gumija, moška oblika, ki se ne more primerjati z današnjimi parfumiranimi bon-bončki, ki se prodajajo pod ime nom žvečilnega gumija. Včasi je bila potreba za žvečenje železna vztrajnost. Štiri in dvajset ur je trajalo, preden je bil "čik mehak. Pa so ga vmes možje odlagali in prekladali iz kota v kot. pa ga zmerom spet jemali med kočnjake.^Okusna ta reč gotovo ni bila in kjer so bili za čistočo zavzeti ljudje, ni manjkalo prepirov zaradi te razvade. Ko je bil gumi temeljito prežvečen, so imeli navado, da so ga z oslinjenim svinčnikom ali peresnikom razvaljali na mizi kakor testo, in izoblikovali iz njega kroglico z mehurčkom zraka v sredini. Ce si to kroglico močno stisnil, se je z zamolklim pokom razpočila, kar je bilo ko ni ji umetnosti vse tiso, kar mi dano v življenju." "Prav za prav ste mi vse to že pripovedovali takrat, ko sem vas videl na odru plesati," je dejal lord Chiltern. "A čemu ste izdali svojo tajno ravno meni?" Plesal k i ne oči so zasijale v veliki toplini. Dejala je: "Veste zakaj? Zato„ ker sem hotela spoznati prvega in edinega moškega, ki bo videl razliko med mojo dvojnico in menoj." Gvendolina Hay je vstala in ponudila lordu roko. "Hvala. my lord, zdaj lahko greste. Tudi vsi drugi, ki bi morda izvedeli za mojo skrivnost, bi šli po poti. ki sem jo zdaj pokazala vam." Za trenutek je zavladala v sobi velika tišina. Potem je spregovoril lord Chiltern: "Motite se, Gvendolina Hav. j Jaz se nisem zagledal V lep obraz. jaz ljubim žensko, ki pleše kakor Gvendolina Hay. nalašč za draženje nataknjenih sosedov, ker ni bilo mogoče reči od kod je pok prišel, fokalni gumi si je pridobil zaradi te dobre lastnosti prav posebna popularnost. Dočim si je mladina prizadevala spraviti gumi z žvečenjem iz elastičnega v plastično stanje, je pa njih očete zanimal baš nasprotni problem, kako ohraniti kavčuku trajno prožnost. Sirovi gumi je bil sam po sebi prav porabna snov, imel je pa neprijetno lastnost, da je postal po zimi krbek in lomljiv, poleti pa lepek in mazast. Ta nedosta-tek je bilo treba na vsak način odpraviti, Če naj bi bil kavčuk enakovreden vrstnik drugih tehničnih materialov. To težko nalogo je rešil Američan Good-year — oče industrije kavčuka, ki je našel postopek, po katerem se napravi kavčuk neodvisen od menjavanja temperature v normalnih mejah. Goodyear je v štiridesetih letih minulega stoletja izdeloval galoše, to se pravi gumijeve čevlje, ki pa so bili nepristranosti na ljubo povedano — znani že Indijancem. Goodyearove galoše so bile spočetka strašno nepopolne. V vročini so se kar razlezle, dočim so pozimi pokale liki ožgano usnje. Podjetni Američan je poskušal na levo in desno, primešal je sirovemu kavčuku zdaj to zdaj ono snov, pa vse zaman. Zdaj ko so gumijevi izdelki čisto vsakdanje reči, si ljudje niti misliti ne moremo, kakšne preglavice je delal Godyearju ta material. Sele ko je prišel na miael pridejati kavčuku nekaj žvepla in mešanico segreti, je o-stal kavčuk trajen in držal obliko pri normalnih temperaturah. Ta važna izpopolnitev kavčuka in se mu je posrečila baje p naključju, kar se večkra pripeti, tik preden vrže puško v koruzo. Brez žv vročine dandanašnji ne ne galoš, ne avtomobilov, štetih drugih gumijastih metov. In ker sta žveplo na simbola pekla, so dali riranju kavčuka s temi ime vulkaniziranje, oznai na splošno velja za toplotr delovanje kavčuka. Laik pride v stik z vul ranjem, kadar nese poprai mijeve čevlje ali pa pne ko svojega kolesa ali avti la. Zračnice si vsak kole* vadno sam zakrpa. Na ali predrto mesto prilepi jevo zaplato z gumijevo ri no. Za močna platišča pa zadostuje, marveč se mora ta vulkanizirati na pošken mesto, to se pravi oba i morata pod pritiskom in tjem "zvariti" med seboj delo izvršujejo posebne d< ce, ki imajo za to na m primerno izoblikovana ki^ leza. , Vulkaniziranje je že ta popolnjeno, da se dado poa •ni gumijasti predmeti »kor omejeno dolgo popravljat kor čevljar lahko prenovi šteno obnošene čevlje, t lahko z vulkaniziranjem o izrabljeni material galoš, matike in drugega, ne da l popravljene reči količkaj od novih. Najvažnejša pri vul kar nju je pravilna temperatur segrevanje je poprej služili raj izključno samo para novejšem času pa je tud vulkaniziranju začela vse načine izpodrivati vsemoi elektrika.—nj Za Clrero la Chlesfo Js l tednik ia........... t tednika to.......... I tednike in.......... 4 tednike ia.......... | tednikov in......... ..........tt.ot V> NAROČITE SI DNEVNIK PROSVET Po sklepa 11. redne konvencij« se lahkn narodi na list prišteje eden. dva. tri. Itiri aU pot članot is ene draži se k esi ssn nlni. List Prosveta atane sa vse enako, sa člane ali neflsne eno letne naročnino. Ker pa člani lo plača}« pri ases»eato tednik, m Jim te prllt«)« k naročnini. T«reJ sedaj al nreka.rsa J« list predrag sa člana 8.N.PJ. Ltot Prosveta Je vsla Isstniss gotovo J« v vsaki dralini nekdo, kl bi rsd čltal list ?ssk dss- "i listo Pr««v«t« J«: Za Zdrnl. drlav« ln Kanndo.fi.M 1 tednik In..............iM 2 tednika la............. 1.S0 I tednike In............. 1.46 4 tednike In............. 1.20 B tednikov In...... ..... nič Za Evrop« J«. Irpolnite spodnM kapon. prilellte potrebno vsoto densrls sli * Drder v pismo It si naročite Prosveto. list, ki Je ls»ts.ns Pojasnilo:—-Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha J*« SNPJ, ali č« s« preseli proč od družine In bo zahh«f«l 1 ' tednik, bode moral tisti Plan ls dotlčns drulin«. ki J« JM na.očena na dnevnik Prosvete, to tnkoj nainaniti UP1*""1 |Uf In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako ter —f tedaj mora apmvniAtvo snilati datum sa to vsot« nsrttfnuu 1) PROSVETA. 8NPJ. IIS7 Se. Uendsle A*«- Ch»rsfo P r Heleno pnMIJam naročnino s« ltot Proovrts vsot« I. • ............G drsAtts H. Z^ZZZL......................•»••■ llstavtlo tednih la ta pripiši* h mo|l aarečaiai od moje drnlln«: t).....................................6. dre*'« ' D.........................................C\ * ' ....ČL • o«e«ooo««««oooe •• .....(X dro**s šl . III 4).............. »)........... MmU ....... Noe naroenlh Prtavs . naročnik