tlll dir /*•«■■ •<H>ot' 10 prBMikof.
, 4.117	Sat«**
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
UrvdniAhi in aprsvnilti prva turi. JW47 S. Uwud«l« A v«.
Off to* uf Public« tluo; m? Mouth Uwn,l*U Avt. Tnltphoo«, Ročkw«11
.VSAK XXVIII.
Usta jalfcOS
„., ^	U. MU. M U* ___
trn-*.	AM w Comct« w lUf^ «. in
CHICAGO* ILL.. PETEK. 31. MAJA (MAY 31). 11)35.
SubsertpUoa 16.00 YmHj.
STE V.—NIMliKK 10«
AcctpUnc« for i—iling »t »peci«) rsf of po»Ug* provtdnd for Hie-rtion 1108. Act of Ort. 1, lftIT. authnrt»»d on J*— 14. Itll.
olom zakona NIRA povzročil veliko konfuzijo v kongresu
swdealerji" še vedno omamljeni od klofute, _ jo jim je prisolilo zvezno vrhovno sodišče, ližja kongresna zbornica prekinila zasedale. Rooseveltova posvetovanja z voditelji kongresa in predstavniki organiziranega de-Lvitva. Vodilni senatorji dvomijo v možnost ivljenja zakona obnove. Pogajanja med larji in magnati glede sklenitve nove po-Ibe ustavljena. Lewis zapretil s stavko v lustriji mehkega premoga
Jisgton, D. C., 29. maja.
•istaši Rooseveltove politi-itere cilj je bil preuredi-obstoječe ekonomske struk-so zabredli v velikansko |to in sedaj kujejo načrte, bi rešili vsaj nekaj iz po-pod katerimi leži "new-zakonodaja. glasni odloki federalnega mega sodišča, s katerimi čilo zakon NIHA, ogražajo [ustroj AAA in predsednik evelt se silno trudi, da bi čil popoln polom svojega
►evelt je včeraj konferi-senatorjem Ilarrisonom, nikom senatnega finančnega, in kongresnikom R. jufhtonom, načelnikom od-pota in sredstva, o na-krizi, toda prišli niso do iega definitivnega zaključ-tej konferenci so se o-i v Beli hiši Frances Per-načelnica delavskega de-*nta, William Green, ednik Ameriške delavske
e. iu John L. I ajw i s, .J mal ne »ednik rudarske unije U. . A. Razpravljali so o no-foblemih, ki so jih porinili »vrtje odloki vrhovnega so-i toda sklenili niso ničesar litivnega.
»lo bo več dni predno bo ife sestava novega progra-j* dejal senator Harrison. nai rt je ohranitev ustroja v > m i s1u restrikcij, ki jih ijfjo odloki vrhovnega so-
razbila, ko so slednji izjavili, da ne bodo podpisali mezdne pogodbe, ako ne bodo dobili garancije, da bodo lahko določevali cene v smislu provizij razveljavljenega pravilnika za premogovno industrijo.
Okrog 460,000 rudarjev na polju mehkega premoga bo pustilo delo o polnoči 16. junija, ko poteče veljavnost sedanje pogodbe. John L. Lewis, predsednik UMWA, je naznanil, da je unijski mezdni odsek prekinil pogajanja z operatorji, ko je sklenil dogovor, da bodo po 16. juniju člani unije delali le pri sesalkah, da ne bo voda zalila premogovnike, vsa druga dela pa bodo avtomatično ustavljena.
Francis Gorman, podpredsednik unije United Textile Work-ers, je podal značilno izjavo, v kateri poudarja, "da se bodo tekstilni delavci poslužili drur gih sredstev, če odlok vrhovnega sodišča v resnici pomeni, da so bile vse določbe glede mini-mesde in maksimalnega
0čef mati petork ignorirala obletnico
Se
vedno sta v z državo
sporu
irmon je dal razumeti, da
Mala administracija ohra-
določbe pravilnikov, ki
ina'a.jo »a minimalne mez-
"J*,0vne ure ter odpravo
P*» dela, kar je mogoče
podlagi prostovoljnih do-
med številnimi indu-
rr'' 'notami in pod nad-
v,,rD kderalne obrtne ko-t
uihton^ rekH, ,1« bo niž-
*»ica odgolila vae raz-f^predloženi "nevvdealaki"
G?1, ,,okl< r bo admi-' tavila novega pro-i ^»rnica Ih, danes pre-
J4 ;,",JP in se Ponovno *v petek.
1"; *! v' Kovorice, da bo K H.K,sevelt prihodnjo apeliral na a-
r 4'JU,lMv". naj /a podpre r ' katerimi bo skufol
^	tere točke
Pfogran a
! r Wagra r v,. vedno u-m ri" "'"l išče ne bo fa načrta, l^jen proti kompanij-'"> bo sprejet v J<\ da je vr-vfčkrat podere« na zakonov lahko aktivnosti, a-n° li v škodo r/ »a i ni.
' nekateri vo-
'' avilj, da bo-1 i''""t«'vali do-pravilnikov, '»dišče raz-' nanašajo ''n maksi-•nije v pre-irii industriji
f '"Urško u-' • '»*i se


ft !
H.

Callander, Ont., Kanada. — Oliva inIEIzire Dionne, oče in mati svetovno znanih petork, sta 28. maja ignorirala rojstni dan njunih peterih hčerkic, katerega je obhajala odlična druž-ba v dr. Daffoejevem privatnem zavodu, kjer so deklice nastanjene in oskrbovane. Zavod — moderno opremljena hišica s strežnicami in stražo — se nahaja samo onkraj ceste od Di-onnove farmske hiše. Družba, obstoječa iz dveh ministrov province Ontario in drugih javnih predstavnikov ter poročevalcev listov, je pod vodstvom drja. Daffoeja s kratkimi govori v radio poveličevala petorke, ki so prve v zgodovini izpolnile eno leto starosti. Ceremonije so trajale precej časa in udeležile so se jih tudi petorke, katerih vekanje in kričanje je bilo slišati po radiu po vsej Kanadi in
Nove nasilnosti v jeklarski stavki
Kompanijski pobojniki obstrelili štiri osebe
Cunton, O., 29. maja. — Štiri osebe, med temi ena ženska, so bili včeraj ranjeni, ko «o kompanijski čuvaji otvorili ogunj na množico, ki se je zbrala v bližini tovarne United Alloy Co., podružnice Republic Steel korporacije, v kateri je izbruhnila stavka. Ranjeni so bili Henry Marchewka, John L. Motts, Sam Daviš In Mary Reed. Sledanja je bila v skupini, ki je opazovala stavkarje, ko so pike-tirali tovarno. Kompanijski pobojniki so se pripeljali v dveh avtomobilih in prijeli streljati in potem se hitro umaknili v tovarno.
Unijski voditelji pravijo, da je 4500 delavcev pustilo delo v tovarni Republic Steel korporacije, ki je morala zapreti vrata. Okrog tisoč delavcev pri Timken Roller Bearing Co. bo danes glasovalo o oklicu stavke. Dalje je izbruhnila stavka pri Canton Tin Plate Co. in Berger Manu-facturing Co., ki uposljujeta nad dva tisoč delavcev..
Šerif Abe Laird je apeliral na governerja, naj pošlje miličnike, ker se je pojavila nevarnost novih nemirov, toda governer je apel ignoriral.
Cleveland, O., 29. maja. — Stavka pri VVhite Motor Co. je
REVOLTA MED DE- MacDonaldu se ma-
LAVCI PROTI RE- M*tla ^ no&ami UFNIM MEZDAM
Združenih državah. Vse je bilo ... . . .. . ... M dobro - sarrfb očeta in matere ^1,a,po ^»gih pogajanjih včeraj
ni bilo zraven. Bila sta povabljena, toda poslala sta pismeno izjavo, v kateri ponovno protestirata proti državni kontroli njunih petork in njih premoženja. Roditelja, preprosta farmarja, st nikakor ne dasta dopovedati, da je državna in znanstvena kontrola potrebna v interesu pravilne oskrbe in zdravja njunih hčerkic.
Mali zavod je bil poplavljen s čestitkami in darili iz vseh kra-
končana in stavkarji danes vrnili na delo.
se bodo
delovnika razveljavljene. Borili se bomo za ohranitev dostojnega mezdnega standarda in kadarkoli bo katero podjetje hotelo uničiti ta standard, bomo takoj oklicali stavko."
Washington, D. C., 29, maja.'M sveta.
—	Republikanska manjšina v I	---
nižji zbornici je sprejela odlok f* ti* vrhovnega sodišča, s katerim je! VOUgniUl ne SUie uničilo "nevvdealsko" zakonoda- ■	•	1*
jo, z navdušenjem na znanje. Iz ZDOrOVatl V StadlOnU poraza, ki ga je doživela Roose-1 veltova administracija, skuša kovati politični kapital. Ber-trand H. Sneli, vodja republikanske manjšine, je dejal, da je vrhovno sodišče pokopalo Roo-seveltove ekonomske eksperimente in da bo treba sedaj graditi znova, da se dežela izvleče iz depresije. Po njegovem mnenju je bil odlok vrhovnega tri-bunala najboljša stvar, ki se je mogla pripetiti Rooseveltovi administraciji. Sedaj, ko je zakon NIRA pokopan, je upanje, da bo dežela hitro okrevala.
VVaahingtott, D. C., 29. maja.
—	Oboji, demokratski in republikanski senatorji, ki so včeraj debatirali o odlokih vrhovnega sodišča, so mnenja, da je zakon obnove mrtev in da ni nobenega upanja, da bi ga kdo mogel oživeti. Kljub temu jih je senator Hugo L. Black posvaril, da bo še nadalje vodil boj za sprejetje svojega zakonskega načrta, ki določa uveljavljenje trideseturnega delovnega tedna v vseh industrijah, ki je po njegovem mnenju v soglanju s federalno ustavo. Rekel je, da je dobro proučil odloke sodišča in d« ni v njih našel niti ene besede. ki bi se lahko tolmačila, da je njegov načrt v nasprotju z zvezno ustavo.
Francija strmo-glavila Flandina
Finančna diktatura od-vrnjena
Avt ni delavci
končali stavko
Toledo, O.—Nad tristo delav-ev ne fr vrnilo na delo, ko je Mjrera Regulator Co., ki izdeluje avtomobilske pritikline, pristala na zvišanje mezde od 10 do 25 odstotkov in znižala delovni teden na 40 ur. Stavko, ki je trajala dva tedna, je vodila Združena unija avtnih delavcev.
Pariz, 110. maja. — Francoska zbornica je danes s 35.'i glasovi proti 202 strmoglavila Flandi-novo vlado, ki je zahteval finančno diktaturo, da reši francosko valuto pred devaluacijo. Fernand Boisson, predsednik zbornice, je dobil mandat, naj organizira novo vlado. Pariška borza je včeraj zaprla vrata, ampak to ni ustavilo silnih navalov na banke.
•Se dva meniha
aretirana v Nemčiji
Kassel, Nemčija, 29. maja.— Nadaljnja dva katoliška meniha sta bila včeraj tu aretirana na obtožbo, da sta pošiljala na skrivnem nemške marke v Ilo-landijo. Doslej so naciji prijeli 4H katoliških menihov in nun, ki čakajo na obravnavo na |>od-lagi iste obtožbe.
Cehoslovaika vlada
podala ostavko
Praga, 29. maja — Cehoslo-vaški kabinet, kateremu je na-tov spornega značaja. Kje bo čeloval Jan Malypeter, je včeraj zdaj Coughlin iskal prostore za re»igniral. Ostavka Je bila le svoje zborovanje v Chicagu, še formalnost, ki se izvrši po vsa-ni znano.	i ki h volitvah.
Cikaiki odbor za parke zavrgel prošnjo
Chicago. — Mestni odbor za parke je v torek zavrgel prošnjo detroitskega župnika Coughlina za najem stadiona ali Vojaškega polja v Grant parku v svrho javnega shoda "Unije za socialno pravičnost", ki bi se imel vršiti prihodnji teden. Coughlina je zastopal E. J. Steiner iz Detroita,
Na priporočila predsednika tega odbora, Roberta J. Dunha-ma, je odbor soglasno zaključil, da čikaški parki se ne smejo nikdar rabiti za propagando političnih in ekonomskih predme-
Organizacija brezposelnih se pripravlja na boj
VELIKI KONFLIKTI PRIHAJAJO
Waahington, D. C. — (FP) — David Lasscr, načelnik Ameriške delavske zveze, organizacije brezposelnih, je dejal, da bodo mnogi, ki so sedaj na "relifni listi, odklonili delo pri relifnih projektih za plačo, katero je določila Rooseveltova administracija. Organizacija brezposelnih se bo borila, da bodo relifni delavci prejemali unijake plače in je že dobila zagotovilo, da jo bo Ameriška delavaka federacija v tem boju podpirala.
Večina tistih, ki jih bo vlada uposlila pri federalnih delih, za katera je kongres apropriiral nad štiri milijarde dolarjev, bo morala delati nad 160 ur v mesecu, da bo deležna "zaščitne mezdo", katero je določil predsednik* Roosevelt. llarry L. Hopkins, ki ima važno pozicijo v odboru za izvajanja programa javnih del, je rekel, da bo delovni teden 40 ur bolj gotovo pravilo nego izjema, čeprav še ni bila v tej zadevi izrečena zadnja beseda.
Dalje je Hopkins priznal, da bodo nekatere družine, ki so aedaj na relifu, prejele manj v obliki mesečne mezde nego dobivajo zdaj kot direktni relif. Prizadete bodo zlasti velike drušfoe, ker bo pri relifnih projektih .smel delati samo iefen član družine. V slučajih, kjer bo relifna mezda nižja ko dose danja direktna federalna pod pora, pridejo v poštev državne dajatve in te bodo določile po samezne države, če bodo hotele
Vse kaže, da bodo privatne industrije sledile zgledu Roose veltove administracije in priče le zniževati mezde, kar bo iz zvalo silen odpor pri delavstvu Znamenja so tu, da ho v pri hod njih mesecih vsa Amerika < objemu industrijskih konflik tov, ki bodo pretresli gospodar sko strukturo dežele do temeljev.
____
Nedelja dan po-
čitka tudi v Turčiji
Ankara, 'I určija, 20. maja. Moderna Turčija Je zavrgla še eno sto in stoletno tradicijo stare Turčije. Narodna skupšči na je včeraj sklenila, da odslej lx> nedelja dan počitka tudi Turčiji. Doslej so Turki Imeli |H*tek za dan počitka.
Vozniki končali stavko
Hartford, Conn. — Dvate-denska stavka organiziranih voznikov je bila končana, ko ao delodajalci pristali na zvišanje mezde za deset odstotkov in skrajšanje delovnega tedna.
Napovedujejo reorgani-ziranje angleškega kabineta
London—(FP)—Vse kaže, da Ramsey M ao Donald. angleški premier, drvi s veliko naglico politično pozabnost. Kadar se pokaže v svojem volilnem dis-triktu, je isžvižgan in njegova oaeba ju predmet pogostih napadov v parlamentu in celo v konservativnem tisku.
Izgleda, da bivšemu voditelju angleške socialistične stranke nihče ne zaupa. Samo bojazen pred finančno kriso in pomanjkanje nekaj boljega v konserva tivnih vrstah držita MacDonal-da v sedlu. Da je MacDonald le figura in da je ailno slabo poučen o situaciji, je dokazal nedavni dogodek, ko je policija v Sheffieldu napadla pohod brezposelnih. Ko je bil MacDonald vprašan v parlamentu o tem dogodku, je dejal, da ni nič vedel o stvari, dokler ni naslednji dan videl zadevne veati v čaaopiaju. To izjavo je pograbil liberalni liat "Manchester Guardian" in ae ponorčeval is premierja. Zapisal je, da je vaa Anglija vedela o demonstracijah, ne pa Mac Donald, ki bi moral imeti kon trolo nad vaemi vladnimi de-partmenti.	,
Nepokoj brezposelnih se oči tuje v velikih demonstracijah, ki so na dnevnem redu. Veli kega javnega shoda, ki se je nedavno vršil v Glasgowu, se je udeležilo nad sto tiaoč ljudi. Mi lltantni unijski delavci ao čim dalje glaanejšl v zahtevah, da ae okliče generalna atavka, ki naj prlaili vlado na zvijanje l>odporc brezposelnim.
V odgovornih krogih se širijo govorice, da bo prišlo do reor-ganiziranja kabineta, ako ne ho vlada prej resignirala. MacDo-nalda nameravajo pognati iz kabineta, da tako naredijo pro stor za S. Baldwina, voditelja konservativcev. Druga možnost Je Lloyd George, bivši premier in vodja liberalcev, ki vodi in tenzlvno "newdealsko" kampa njo, bazirano na načelih prod sednlka Roosevelta.
Kampanja za otroke bo tudi v Rusiji!
Komunistični vodje zahtevajo milijone in milijone otrok
Moskva, 20. maja. ~ Kampanja Mussolinijeve in Hitlerjeve vrste za obilen naraščaj se raztegne tudi na Sovjetsko unijo! Kakor poroča Pravda, centralno glasilo komunistične stranke, je vodstvo komunistične stranke odredilo kampanjto za povečanje ruskega prebivalstva Kontrola porodov bo tabu in na delavke ter kmetice pojde apel, naj po-množe prebivalstvo Sovjetske unije za "stotine milijonov, tako da bo Rusija v stanu Izkoristiti v polni meri naturne zaklade ene šestine zemeljske površine".
Pravda piše, da rojstva v kapitalističnih državah stalno padajo, zato je naravno in pravilno, iin sorazmerno naraš/n pre bivalstvo Sovjetske unije, kij ma dovolj prostora in sposobnosti, da s«* podvoji in pot roj i.
DUHOVEN RAZGALIL COUGHLINA KOT FAŠISTA
Urednik "Amerike" pokazal na njegove kontradikcije
"FATHER" BI BIL RAD DIKTATOR
Vladimir Potemkin (pri mizi), m»« H«ki poslanik v Parizu, franrimki zunanji mlninter l<a*al ter dragi državniki na M*«tanku. na katerem ne f^pinali franro»fco ru»ki pakt vzajemne vojaške pomoči.
Prvi zrakoplov nalo-ien v zraku v Rusiji
Moskva, 20. maj a — Kovjet-ko letalstvo je včeraj obogatelo za nov us|M<h. Zrakoplov, ki je plul 150 čevljev visoko v zraku; ja s pomočjo vrvi, ki fr visela do tal, pobral In dvignil lovor, nakar fr tovor spet spustil na tla. V žaklju, v katerem je bil tovor, a«> bile tudi steklenice, ki se pn niso zdrobile pri | tod nakladanju m izkladanju.
New Vork. — (FP) — Da je fašistična filozofija "fathra" Coughlina pričela presedati tudi nekaterim katoliškim duhovnom, je rasvidno is katoliškega tednika "America", katerega urejuje rev. VVilfred Par-son. V eni lamed zadnjih številk Je rev. Paraon objavil članek, v katerem analizira Coughlinov program.
"Mi vidimo," pravi urednik tega katoliškega glasila o Coughlinu, "da je on aa privatno svojlno, sa profitni sistem in za mezdni sistem. V tem stoji on definitivno v okvirju kapitalističnega sistema, čeprav ga dostikrat proglaša sa nepoboljšljivega.
"In prav tukaj on uvaja tudi avojo fa možno formulo, katere ni še nikdar dovolj rasjaanil. Splošno ae smatra, da predstavlja kapitalizem produkcijo aa profit, socializem pa produkcijo za rabo. Coughlin Je kombiniral oboje lM
Parson daje Coughlinu kot državljanu popolno pravico do Izražanja In propagiranja avo-Jih idej, Očividno pa nI pri-padnlk njegove antiunljake politike, valed katere je prišel v navzkrižje s detroitakiml unijami In tudi Ameriško delavsko federacije.
O tej Coughllnovl antidelav* ski jMilitikl Je prinesel zanimiv članek "Socialist Call" z dne IH. maja, V tej krizi je bil Coughlin med prvimi v Detroitu, ki je deloval direktno in indirektno ta snižanje plač. To Je bilo leta 1931, ko Je dal sgradltl avojo cerkev Llttle Flower Cooper-Little kompanlji, katere lastnika Kdgar II. Cooper in James Llttle sta že dolgo vrsto let na čelu openAuparakega gibanja v Detroitu.
Gradnjo te cerkve je prvotno začela unijska firma, toda Coughlin jo je odslovil na ljubo tej openšaparskl firmi, ki Je "nabrala stavkolomce po vsej Kanadi in Združenih državah," kakor pravi D. C/olllna, uradnik zidarske unije, James Llttle Je namreč vpliven član njegove fare.
Kadi te afere je Coughlin prišel v konflikt z vsem organiziranim delavstvom. Kljub temu pa očividno nI spremenil svoje antldelavske taktike, kar je dokaz pismo, katerega je pisal 19. februarja 1935 Irvinu Jenning-su iz Hangora, Pa, Jennings, ki je aktiven v linijskem gibanju, ga je pismeno vprašal o njegovih delavskih smernicah. Coughlin mu Je omenjega dne odgovoril sledeče:
"Našit organizacija (Unija za socialno pravičnost —• urad.) ni* ma nols ne odrejene antiunijsk« j taktike, ker sem Jaz naklonjen, ' da se delavatvo organizira v I svrho protekcije. Nlsarn pa I naklonjen metodam, katerih se j poaluluje Ameriška delavska : federacija
"Na* tukar je član NKA in se striktno držim njenih regulacij "
Sledu)• ne nanaSa na očitek, da se vfce Coughlinove tiskovine tiskajo v neunijski tiskarni i In kakor je razvidno iz pisma s 1 19, februarja l«<ga leta, to t tali radijski župnik potrjuie indl-j reklu«i Pismo v celoti Je se-j stavljeno )«ko zvito Njegova "organizacija'* nima nobene t#l tintium/*kt taktike; sam
rt/tur n ah n da je naklonjen organiziranju delavstva, t'*la ne odobrava me-ADF
(tielj« na I. strani.)
PROSVETA
TUB KNMMITENMKNT
SLASILO m LASTNINA SLUVENNU NAAODNI JSDHOtS
Orgmm ti amd
tr Mmh
N*r*<*l»«: m t4r»U~ črU— (»«'•• OMm— ) to MM M HM	»IA« M fut uu; M cwm»
to CiM* r s ~ mU, HU. M tl M »4 Uto; u HM.
•uteriHto r»tw> /«* »»»• U«IU4 Stota* («M| »•4 C«m4* M «» »^f T-' <	»4 CWo HM pm rm*.
tuf«to* mvntrm m m f«m.
(im «IM« ABM-vorj Hukuptft duplrur to ».MfOtilk IIUkM M M »r.tojo tu+upft IU«fMM vmMm (ftrtto* »•» r«ti. 4imm. |MM»>i IIAI m	pMIlMUlto to * »toteto. te
to »riMII |m41«Im.
A4*WUa*me rmLm am	cvmmuui-
HlMM m4 MiMwlMito4 artMtai »01 tort ha r*ur«*rt OlW ■■rut-tri- Mtcfa m Men«. »Ura. MM. «*« . will U r»«uri^4 to MH<Ur Mir «W*I. MMKB^nlM b» Mlf	4	lUaH
N—i— M *m. kat Im Mto 1'KOHVKTA iill -it S*. u**to« Af«, ftlm«,
MUIII Of TH« rCDBftATBO flMI
• 138
Odžagani "new deal"
Federalno vrhovno sodišče je snovno udarijo po Rooaeveltovi administraciji in kongresu in vrglo 1111 tla glavni steher "new deala" — zakon industrijska obnove,,« katerim je dobri Roosevelt hotel reformirati in "poboljšati" privatni kapitalizem. Struhovit je bil Ut udarec /m "new deal", toda potreben je bil. Roosevelt se morda zdrami i/, svojih lepih sanj in spo-zna, da se privatni kapitalizem ne da poboljšati, ne pusti se regulirati. Privatni kapitalizem ne more živeti, ako ne izkorišča ljudatva po svoji mili volji, izkoriščati pa ne more, če ima zvezane roke. Zato ima ustavo, ki je prikrojena zu njegovo svobodno izkoriščanje.
Nam ni prav nič žal za reforme, katere je vrhov/to sodišče vrglo v koš, kajti te reforme so bile za ameriško delavstvo in male farmarje v večjem delu le na papirju, kljub temu ne moremo deliti divjegu veselja z burbonci, ki danes vriskajo in hvalijo Roga za "modro razsodbo" vrhovnega sodišču. Trlumfi te vrste so le začasnega značaja. Saj je le nekaj desetletij — mnogo ljudi še živi iz tistega časa — ko je isto vrhovno sodišče sankcioniralo zamorsko telesno sužnost na podlagi ustave.
Koliko boju, trudu in jeze je stala NIRA s svojimi pravilniki in vse je bilo zaman. In to Ae ni vse. Koliko nutezanja je z mršavim socialnim zavarovanjem, VVagnerJevim delavskim zakonom in drugimi reformami, ki bodo prav tako zletele v enem dnevu v koš vrhovne sodnije. Ali ni zdaj jasno, da Roosevelt samo čas zapravlja s svojim naivnim "poboljšava-njtm" privatnega kapitalizma? Zakaj se ni Roouevelt takoj ob svojem nastopu lotil ustave, da bi pripravil trdno |>odlag0 za pošten preobrat?
V ustavi ni nikjer rečeno, da ima vrhovno sodišče oblast razveljavljanja zakonov, ki jih sprejme kongres in predsednik podpiše. Čas je že, da,*e ameriško ljudstvo vpraša, kdo je dul sodišču Ui moč. Kakšuu je to demokracija, če devet mož lahko ovrže kongresne sklepe in diktira glede ustavnosti? In teh devet mož ni nikomur odgovornih za svoje diktate!
Prava demokracija zahteva, du imu o vsaki zaduvi zadnjo lieaedu ljudatvo s splošnim glasovanjem. Ameriška ustava ne dovoljuje sploaiiugu glasovanja. Zukuj ne?
Masno klanje Primorcev
Staiokrujski listi poročajo, da so v prvih divizijah italijanske armade, ki Jih je diktator Musaolini poslal v vzhodno Afriko, večinoma Slovenci in Hrvatje iz anek ti ranega Primorja, Zagrebški listi p i rejo, da m iz Istre pobrali v* zu vojno sposobne moške, le decs in starci so ostali domu; ua Goriškem in Notranjskem ni nič bolje,
U teh poročil bi človek sklepal, da barburski italijanski fašizem kuha razpoloženje za vojno v Afriki samo zuio, da ae iznebi jugoslovanskih reveZev v Primorju. Ni dovolj, da so fašistični baitditi — vojaški, civilni in kjeriški v zadnjih dvanajatih letih ua Primorskem zatrli brez malega vea kulturni značaj slovenskega in hrvaškega življenju; ne, to ni dovolj. Zdaj jih hočejo ubiti S« fizično i nalašč pro-voclrano vojno v afriškem peklu.
Znoreli Mussolini in njegov idejni zavetnik, rimski iiepei, sicer delita nagrade in žegett za obilen naraščaj, na drugI strani pa Mnsuolini mobilizira očete in mladeniče zu masno klanje lil papež Ih. to klanju blagoslovil. Vse. kar je bilo v Italiji in na Primorakcnt naprednega, je Ze postreljeno uli v zaporih, kolikor jih ni pobegnilo v tujino, prosto »e gibljejo Mamo Ae hlapci in utrahopetci, a tudi ti bodo morali v klavnico. Le|* liodočnout s«, olmta Italiji, od-* ar je pustila, da sta Jo |»erverani Mussolini In njegov zavetnik |m|>ež pahnila nazaj v sred-nji vek, v dobo nujviN-ienu barbarizma ,v zgodovini.
»Vinu |e treba Italiji afriške vojne? tl.igu narodov st aicer domišlja, du je to vojno preprečila, to«la blazni Musaolini jw je po vseh znamenjih *a,mo odložil do prihodnje Jeaenl.) /.ato, ker je Muaaoiinlju vojna zadnja kart« ^ s« drugo rmi je i ankrotiralo. KaAlntična dlk-I Koga (NNilana", je (»ognala Italijo lil »e dosegel 111 Ae »Ur, u
tulura i ka nt
* i mer i* Zdaj »l
<k i •I zu
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke
Slavje državijaneke lige Girard, O. — Prišla Je pomladanska sezona, ki je prinesla vae-polno raznih aktivnosti in novega življenja v naravi in pri delu. Nekatere tukaj An je tovarne o-bratujejo prilično dobro, druge pa bolj slabo. Tukajšnja strojar na je bila edina, ki je primeroma dobro obratovala skosi vso krizo in upamo, da bo v bodoče obratovala a polno paro. <
Prešlo zimo smo imeli razne veselice in zabave. V nedeljo 9. juniju se bo vršil prvi letni "slovenski dan" v Library Memorial parku pod avspicijo Slovensko a-meriške državljanske lige, Čije namen je, da se pride do boljšega medsebojnega sporazuma ter da se dostojno predstavimo ameriški javnoati.
Vsem je znano, da odkar so se Slovenci začeli naseljevati v to okolico pa do zadnjih par let, smo bili ves ta čaa j ako malo upoštevani med ameriškim narodom in drugorodej. Zato so nam zdi, da je že čas, da se predstavimo javnosti kot enako-kov redni državljani velike unije. V ta namen se pripravlja za 9. junija velik in obširen program, ki bo zanimiv. Zadevni odbor je prepričan, da bo ta prireditev e-na največjih v zgodovini okoliških Slovencev. Slavje se prične točno ob 11. dopoldne s kosilom, nakar se bo pričel program. Nastopil bo mestni župan, občinski možje, sodnik Trumbull iz okraja Mahoning, odborniki raznih organizacij itd. Vršile se bodo razne tekme, nastopi clevejand-ski Sokol, bitje žoge, koncert ter druge zanimivosti za našo mladino.
Obračamo se na rojake za sodelovanje, naklonjenost in veliko udeležbo. Uljudno ste vabljeni vai, da se gotovo udeležite, zakar vam gotovo ne bo žal.
_Pub. odaek.
Dnevne beležke MUvvaukee, Wia. — Zvezna vlada je naklonila državi VVis-consin kot prvi njen delež ato milijonov od skoro petih milijard, namenjenih za javna dela in graditev neke bajne prospe-ritete. Časopisi so naznanili z velikimi črkami, da dobi naša država 100 milijonov dolarjev, toda pod pogojem, da državna vlada suma določi v tu namen 105 milijonov dolarjev. Od teh 100 milijonov se smutra 70 milijonov kot direktno darilo, 30 milijonov |>a kot posojilo.
'Progresivci z La Follettom na čelu so nekaj dni kasneje obdr-žuvali svojo strankino konvencijo oziroma konferenco v mestu Fon du I*ac, kjer so slovesno izjavili, du ne bodo ustanovili tretje stranke; to je pomenilo po-klon VVushingtonu — izraz hvaležnosti za "velikodušno" darilo.
Prvi dan so kapitalistični časopisi opisovali ogromne načrte javnih del, katere bo mogoče Izvesti v državi s pomočjo teh milijonov. Dela bi bilo dovolj zu vse, pu tudi ogromnn naročila zu domače industrije. Vse Je izgledalo naravnost očarljivo.
Todu že drugi dan so ti časo-piai spremenili svoje stališče, češ, |nkI kakimi pogoji se ho tu denar uporubljul. (Joverner Lu Follette je že tedne |>oprej obelodanil načrt, prikrojen |>ostuv-nemu načrtu poslancu Kieferju. za obrutovanje raznih industrij potom države na podlagi produkcije brez dobičku. Socialisti so hiteli izjavljati, da ne bodo vztrajali pri zahtevi, naj ima ta postavni načrt aocialiatični pečat in da so pripravljeni sodelovati pri Izvajanju govemerjevega načr-
ta, dokler ta načrt temelji v glavnem na Uodlagi Kjeferjevega osnutka.
Našim burboncem pa seveda taki "rdeči" nafrti nikakor ne ugajajo. Kaj, č* bo a tem dokazalo, da je privatno laatništvo industrij res bui)k — jedro vaega zla? Svetost profita je v nevar-noetii
Pa ao začeli f priobčevanjem dolgoveznih, ailpo učenih "ekonomskih" člankov, naročenih pri raznih znanih. gospodarskih "ekspertih", kateri so igvotbani kot cirkuški sloni, za pisanje v interesu vvallatreetarjev.
Sedaj se vrši |x>j v Madisonu. Predvsem gre za vprašanje, kako naj se krije tiptih od zyezne vlade zahtevanih ato milijonov. Progresivci so v škripcih. Neradi ae zamerijo svojim prijateljem v krogih veleindustrljcev in | bankirjev, delovnemu ljudstvu pa tudi ne morejo nahrbtltf novih davkov Socialisti igrajo v)ogo porednih dečkov in jih opocarja-jo na lepo priliko zvišanja davkov na velike dedščine, na velike dobičke korporacij in druge Čezmerne dohodke naših pluto-kratov.	,
Sicer pa očitajo demokrati in republikanci progresivcem, da bi lahko dobili vseh ato milijonov od zvezne vlade, brez tistega priveska o 30 milijonskim posojilu.
Boj se sedaj vrši v Madisonu, kjer imajo burbonci ceje čete svojih lobistov. Tisti milijoni naj bi se porabili na ta način, da bi večina denarja ostala v žepih bankirjev in vejeindustrijcev. Socialističnih "poizkusov" pa ne marajo.
*	m •
Sedaj imamo tudi pri nas afero sv. Vida, kot so jo imeli nekoč v Clevelandu. Gospod nadškof je prestavil vvestališkega župnika v Sheboygan, miivvau-škega rev. Gladeka na West Allis, tistega hrvatskega "fathra" iz Sheboygana pa ponuja seduj Milvvaučanom.
Cerkev av. Janeza v Milvvaukee je zaprl, zahteva pa od ovčic, da prevzamejo staro nemško cerkev z velikim farovžem, šolo, nunami in nunskim samostanom. Tista nemška fara na prejšnjem Greenbush st. je namreč propadla. Neme i so se v teku let preselili na severno stran mestu. Vsa poslopja, posebno cerkev, so skrajno potrebna temeljnih popravil, drugače bo vsp razpadlo., Dolgu na teh poslopjih je okrog $10,000, medtem ko ima fara sv. Janeza skoro toliko denarja" v banki in cerkev plačano, ki je bila prej židovski tempelj. Sedaj naj bi naši prevzeli tiste dolgove. Skof hoče prodati sv. Janeza oziroma njegov tempelj, Janezi sami pa naj prevzamejo dolg in popravijo tista razjedajoča poslopja, nakar bodo imeli čast, da izroče škofiji lastninske pravice.
Toda farani se pstavljajo. Predvsem hočejo rev. Gladeka nazaj; mož je priljubljen. Pa tudi dolgov nočejo prevzeti; pravijo, da je tu cerkev dovolj dobra za nje. Slišalo se je, da so zabili v vrata sv. Janeza velike žeblje. Na protestnem shodu je bilo baje nad 600 ljudi. Vidite, tuko se hrigumo zu sveta nebesa.
•	• •
Neka veliku pekarija oglašuje "streamline wra|H»J bread". Slučajno je stala skupina brezdelnih pred tem velikim plakutom v bližini okrajne relifne postaje. Pa je nekdo rekel: "Veste, fantje, sedaj bomo rnuraii delovali na to, da nam dajo na razpolago tudi male "coaater" vozičke s
stream'
ni.
1 >MI
linijo, da bomo moder-
Delovanje za enotno tronto od strani komunistov ae nadaljuje. Na vse načine, tajno, javno in zahrbtno razširjajo "sodrugi" po mestu razne tiskovine z napadi na sovražnike delavstva —• socialiste.
Morda se jim posreči spraviti mesto v roke fašistične Liberty lige pri prihodnjih volitvah. Vsaj za komuniste bi bilo to koristno, kajti fašisti jim bodo znali zamašiti usta za dolga leta.
_ —F. N.
ZIdanŠkovo poročilo
Sharon, Pa. —r V zadnjem mgr-
jem dopisu sem poročal, da seifi koncem aprila in v začetku maja obiskal precej slovanskih nar sejbin po z a patini Pennl. Pa ne vem kdo Je bil bplj neamen — april, maj ali jaz. A^ril in maj sta bila oba dokaj vihrava, mrzla in deževna, prav malo pomladanska, jaz pa menda tudi tako, ker sem taval po naselbinah v takem vremenu ko se ne more pričakovati uspeba.
Ako se mi ne bi bilo končno posrečilo, da sem kJjub vremenskim neprilikam dobil par novih naročnikov, bi bil moral prjw gotovo peš prepotovati 150 milj dolgo pot. Tako dolga b} namreč bila, če si bi isbral bližnjico, če pa bi moral akozi naselbine po vijugastih cestah in ovinkih, bi pa pot presegala tisoč milj.
K sreči aem pregovoril Petra in Angelo Sellšnik, da sta se naročila na dnevnik Prosveto in me zraven še lepo pogostila, nakar me je Peter peljal do Car-negieja, odkjer aem ae potem odpeljal z avtobusom na Moon Run na veaelico naših vrlih MooiirunČank oziroma njihove

=====
"temo" dobil, bom šel na VVeat Nevvton, če pa je ne "zadenem bom pa šel na Sygan. Nsj ae u-
atavim kjerkoli, pasli bom, da ae bom pridno vežbal v plesu, in če bom napravil zadevni izpit, bom poprosil tudi go. Godinovo, da ae bova zaaukala, ko pride v Strabane 4. julija. Če pa bom v izpitu "padel" se bom kar lepo pohlevno in ponižno stisni v kakšen kot in ta na pričakova boljših časov.
Namenil aem ae, da v kratkim apet obiičem vso naše slovenske naselbtae v interenu naših listov. Zato se vam toplo pri poročam, da seže te po delavskih listih, ki nas vodijo po prsvi po-,ti in V boljše življenje. >
Artton Zidan&ek.
Gffhj^t Seger na vzhodu
, Elizgbeth, K J.—Kakor zna. no,, se sedaj nahaja na potovanju po Ameriki znani nemški de lavski voditelj Gerhart Seger, bivši član nemškega parlamenta. V Elizabethu bo imel avoj zaključni shod v petek 81. maja ob 8.30 zvečer v dvorani Ea-glea na 1108 EJizabeth ave.
Segerjeva družina se aedaj nahaja v Londonu. S. Seger je bil ranjen v vojni, po vojni pa je bij izvoljen v parlament na so«, liat!. Po nastopu nacjjev je bil. vržen v koncentracijsko taborišče, kjer ao ga mučili in pretepali. Končno se mu je posrečilo, da je ušel na Češko in ae tako rešil nadaljnjega trpinčenja.
Okoliški nemški fašisti, ki se i metulj ejp "Frienda of New Gormany7" ao nameravali obdr-žavati v Elizabethu na 12. maja svoje cjeremonije in shod, pa jim »"vj^i^H*.« --ir-ir-Ti- iijiuvve* P^j* veaelje pokvarila, ga pevakega kluba. Rojakinja N«jb°ljše bi bilo, da bi take
To»*n I n mm a i Ia _______•______ "uriialelie" nhlnnfi anfovIL no
Jeraltt me je prav prijazno sprejela, nakar so me možje in žene obauli a pozdravi in pijačo, da ao me tako "pripravili" za plea. Dejali ao, da bo letoa vsepolno zabav in priredb in da moram biti pripravljen.
Dne 4. julija bosta kar dv« proslavi 25-letnlce na Moon Runu. Dalje bo velika proslava na Strabanu, na kateri bo nastopil kot glavni govornik br. Philip Godina, in z njim bo prišla tudi njegova soproga. Povem vara, da se sedaj pridno urim v plesanju.
Dna 26. maja je v sharonskp dvorano pripeljal naš dobrozna-ni sodrug Snoj iz Bridgeporta vea njegov igralski zbor, kateri je uprizoril eno slovensko in eno angleško igro, katere so dobro izvršili, zakar so Igralci tudi želi toplo priznanje. Pevci in mu-zikanti ao zadovoljili posetnike, postrežba je bila izborna in dvorana polna občinstva. Tudi to pot sem se pridno vežbal za ples, pri tem pa me je nekdo užalil s tem, da mi je klobuk snel z glave. Brez klobuka naj plešejo mladeniči, ki imajo lepe kodre, moji so pa že davno vsi aivi, zato jih pokrivam, tako da Jih mlade in brhke plesalke ne opazijo in da ne vedo, da ae aučejo po plesišču s 70-letnim alvolaacem.
Ko aem se dodobra naplesal, sem šel v družbo naših Ohijča-nov. Snoj je pokazal, da imu mnogo prijateljev v Ohiu in Pen-ni. Povabili so me, naj jih pridem obiskat. Tudi tajnik giranl-skega društva In njegova soprogu sta bila navzoča. Iskrena zahvala vsem skupaj ln zu vae, gostiteljem ln gostom, ki so prišli s Snojevo skupino.
To pišem pred 30. majem. Za ta dan so spet na programu veselice in veaolične dobrote. Vršila se bo velika slavnost na Sy-uanu in druga v West Nevvtonu, kjer bo nastopil kot glavni govornik br. F. A. Vider, glavni •ajuik SNPJ.
Naj dodam, da sem oni dan <tavil v "loterijo" in če bom
prijatelje" oblaati spravile na nemški parnik, da ae lepo otfpe ljejo v blaženo nacij|ko jetniš-nico. Treba je pripomniti, da so, nacijaki ahod preprečili delavci a tem, da ao brž Sklicali protestni ahod ter tako opozorili oblaati, da je prepovedala oboje. Tudi prošlo zimo ao na-ciji hoteli imeti ahod in tudi ta krat so imeli alično smolo.
Andrew Sprogar, 540.
Uspela veselica ZpK
Detroit, Mlch.—V soboto, U, maja je priredij Ženski gospodinjski klub na zapadni strani pleano veselico v korist Slovenskega doma, ki ae je prav dobro obnesla, Ciatega dobička je prinesla $120.44, kar je precej lepa vsota za sedanje čaae.
Tako veselih qbraaov ni bilo že dolgo videti na nobeni veselici kakor omenjeni večer. In zakaj bi tudi ne bili veseli ter dobro razpoloženi. Zvečer je bilo oddanih 21 lepih daril ~ kot vhodne nagrade ali door pri-zes, katere ao darovali naši tu kajšnji slovenski trgovci.
Ženski gospodinjski klub ae najiskreneje zahvaljuje vsem pri spe vatel jem daril v koriat doma ter vsem, ki ao na kakr« šenkoli način pripomogli do boljšega uapeha naše veselice. Upamo, da boste tudi v bodoče sodelovali z nami za skupno koriat.
Odbor.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Peter Bregant, Univeraal, Pa. — J. Demšar, ki as j« ustrelil v Tipperaryju, Wyo„ ni oni Demšar, katerega vi mislite. Kolikor smo izvedeli, ni ta Demšar spadal k nobenemu slovenskemu podpori*mu društvu in njegova žena je Američanka, ki gu je pred kratkim zapuatila. Doma je bil iz Berbovnice v Poljanski dolini in star okrog 65 let.
«it>*totil ve. no slavo v /go<|ovim r na vojno in tedaj prule - |m>|n»-
Auma.
rcu pt ivo£<tti o tu i Milom. Kitkor a vojna barbarstvo in ogabno«!
lito I j« v M<t*>l kolottl |
Socialistična vlada ' Norveškem
S tem, da je tudi Norveška ,m , vUdo. * Je «okr„7,fa	«*l
vrope v en« cel.u,: SkandinTvi , vojn, ratkol v delavskih vrsla , dtti dinavakih držav najmo^n b'' - » 2e I. 1927. »U ae pa združ i i
aocialdemokratična atranka v cnotr'''"!'"'
.tranko, ki ni formalno plult ^ ternaeionali. Se isto leto jI , not*»i t«ti zedinjenja. Do^* * « « ranki akupaj 32 poslancev j j T1 •ka »trafika pri prvih voliti «« poalancev. Tiati Jcomun j k li ločiti od Moskve,! dobm sfli V" Volitve MU 1. Z Prine.;,',", majhno nazadovanje - dobila j, „' "J (pa akoro isto Število glasov) _! t l 4« pa izgubili vse mandate.	ko"n,",",
1988, I. je stranka revidirala <„„1 . Kot glavni zahtevi je posta^(» krači je in boj proti gospodarski kri V njivolivni boj je vodila s parol o v mora biti zaporno! In delavska s r3 dobila dvakrat več poalancev kakor a mehanska stranka. Od celotne^ 150 poslancev kolikor jih šteje norveški« ment, ao jih dobili delavci eo. Liberalna 2 ka je imela a podporo kmetov dve leti ako vlado, Politično sodelovanje liber2 kmetov je razbil konkreten program iT1 jjoatavili aocialiati zu pobijanje krize'.
Glavne točke tega socialističnega pronfl ao: organizacija in kontrola vaega k3 likopotezna javna dela, zaščita cen pridelkov, redukcija kmečkih dolgov in Z krediti za novo obdelavo zemlje, postavli novih kmetij in pomoč pasivnim občinami
Po Um konkretnem Bocialisticnem načrt osvojila delavska atranku pri lanskih akjh volitvah večino mest in 150 velikih kih občin. Konservativna kmečka »traa dobro videla ta napredek socialistov m v hu, da s sodelovanjem z meščani izgubi še na deželi sami, je odpovedala sodelovj liberalci. Delavska atranku je postavila avojo vlado, ki sicer nima v parlamentu ne, temveč je navezana na vsakokratno p ro poalancev kmočke stranke. Konaervati-kmečke atranke hoče izigrati delavsko v, pretiranimi zahtevami, delavska stranka pa, da bo z ureaničenjem svojega konkn ga programa povečala svojo priljubljenost vseh plaateh naroda.—/;. 1\
pr M
via
Na najvišji vrh aveta
Pred nekoliko dnevi je odpotovalo v li šeat mladih, krepkih Angležev j>od vodit znanega naakakovalca Mounta Kveresu. gha Ruttledgeu. V Darjeelingu se hočejo vežbati za ponoven naskok na najvišjo aveta, ki ga poskusijo v aprilu 19.16.
Ruttledge se je sam prepričal, da tudi i modernejšimi pripomočki ni mogoče i>r<? najvišje; gore, če niso ljudje na zunaj in m traj prilagodeni njenim posebnim zračnis življenjskim pogojem.
Po najnovejših izkušnjah celo kisik maskam ne zaupajo več. Ruttledge se je i nje ekspadicije vrnil s prepričanjem, da bo gal v borbi za vrh Mounta Everesta le more živeti brez maske v višini 6000 do Zato si je za novi naskok izbral same krepke može, ki jih more že v naprej in Ne zadostuje, da postavljaš ljudi vsak eno uro ali dve v celico z nizkim zračnis tiskom. Srce in pljuča se sicer v trenutku lagodijo temu, a hitra menjava prinaAai razne kvare, ki niso v pravem razmerju spehi.
V	Darjeelingu bo Ruttledge tedaj fc! svojih spremljevalcev navajal na razra« jih čakajo v najvišjih višinah zemlje, bo nevarnost ter jih učil, kako * Jim »"T Praktično bo njih naloga v tem, da mesecih pripravili celo vrsto ta»s>ris- ni do vrha Mounta Everesta. V teh Ubo bodo prebili tedne in mesece in se ve jim ostaneta telo in duh spos<rbna » n napor.
V	takšnih višinah nam rtv n« l*'^"! telo, temveč tudi duh. Pri zadnjih cH*^ so opazovali, da so možje v višuu J polnoma izgubili sposobnost prr*iJ* J* H pr. niso vedeli, kakšen namen ima ^'n^ halnlk ali filmska kam--ra T.o • 1 Aevne motnje je treba na vsak in tudi to bo naloga skoraj enoH«^ nja v himalajskem visokogorju.
(Dalje i« prvr k"' kljub temu pri^
i
4 IflR
Abruln^kl vojaki m> vadijo * »Ireljanj«. da h«ido lahko odMJsli
r. »rim riHana
italijanskih čet v slučaju vojne med Italijo in Abe«tf«iJn.
prve vrate.
da ne bi bilo niti enega na* bi mogli oddeliti Jugoslovan-^ p posili pognani v afrisk»»
Tem revežem mi ih* mortm<» »j* g ali. aSaj jim tudi Jugo^avU« ^ magati in še manj puh!«	■
bomo pa držali zavezaneg« )*r triolIČna hesedu sicer n«	t
ce, v kateri se Ščeperi	T
naša bearda ni edins failii»m. Dosti jih J*'
dan, ko fsšizcm pade dočakamo —- in tedaj pošteno plsčsli »voje k
Afr*

t«
l

rJJi)M«< f f^f......f r rr f r f r	.......... -
Vesti iz


i A 1.738,390 GLASOV, * med vlado in opozicijo
Jtfh J«vnih voUtvaJl
* " 1 Hrvaškem in v iji ima abaolutno veči-^up-kija — V Sloveniji M ^ko polovica volilcev ab-
Dl
or rav
jtiiind* ___
Ljubljana. 8. maja 1935. uvoi volivni odbor je v glav-uidjutil štetje glasov. V j državi je volivcev 3 milijo-
0 tisoč- 274, od teh se je vo-, udeležilo 2 milijona 778 ti-172 volivcev.
vlado je bilo oddanih 1 mi* TM tisoč 390 glasov. Za
Beicijo. i<i »e i«	okrog
|uks. je bilo oddanih 983,-g)imv. Ostali dve listi (biv-ioister Maksimovič in faši-Ljotič) sta dobili okrog 100 glasov, tako da niti nosil-,h dveh list »l(' prideta v par-ot.
odstotkih so glasovi razde-takole: za vlado 62.6%, za cijo dr. Mačka 34.4'/ , za BPČa<».W)'- in za Maksimovi-18',. Volitve so bile javne, predpisuje volivni zakon, je razmerje med vlado in ijo kakor 2 proti 1, vendar ubila Jevtičeva lista tri peti geh poslancev, ker določa vo-zakon, da tista lista, ki do-ee glasov, dobi tri peti'ne mandatov. Tako bo Mač-lista dobila okrog 50 man-vse druge pa Jevtičeva inna.
ičkova lista ima absolutno io na Hrvaškem in v Dal-
V	primorski banovini macija) je bilo oddanih skupaj 178,939 glasov od ca vlado .65,609 glasov, za a 111,998 glasov, za ostali listi pa skupaj okrog 1,300
V	savski banovini (Hr-je bilo oddanih 586,026 o«l teh za vlado 177,789,
ačka 405,$>6, za ostali dve nekaj čez 1,800 glasov. Pa v teh dveh banovinah ni bi-deležba velika, seveda pa ni tako majhna kakor v Sloji. kjer jq bila abstinenca Ktfnejša.
Sloveniji (dravska banovi-je volivcev 808,472, oddanih »v pa je bilo le 151,846; to-je volitev udeležilo le 47 voiivcev. Od oddanih gla-jih je <l<.l>j| Je vtič 125,178, £2.510, Ljotič 2,513, »imovič 14 neveljavnih gla-14501. Udeležba v Sloveniji >1» *lAba, glasovala ni niti "ca. V nekaterih občinah je IM komaj 20S' (rudarski 'JO, |»o nekaterih voliščih na »i^m je bilo oddanih ce-»aj po 10 glasov, to pred-7V kmečkih občinah. V me-!" kraJil'. kjer je mnogo dr-"anieščencev, j(l ,)i|a ude. večja.
Hrvaškem so skoraj v vseh 11+1 r' radičevci, t. j.
v Ponekod je raz-^la M> v i za vlado in Mačka takole: v okra-^»H-kolica za vlado 689 • ka I.V 115, okraj za Mačka i.' "krjiu 'vanjica za vla-L*' a<,ka okraj
; v,a;l» 258, za Mačka ®kraj Varaždin za 'f ' *a Mačka 11,181
<a za vlado
u taeka 6.01 Ki.
'' '»oliAčjM —
(Izvinu poročila is Jugealavij«.)
bo moral plačati doto bratu in sestri ter imeti mater do smrti pri sebi na preuiitku. Opazovali so pri njem tudi, da ni povsem uravnovešen ter da v jezi naglo vzkipi ter postane nepreračun-ljiv. Toda nttkfe ni mislil, da bosta to sovraštvo m jeza rodila tako atrafon zločin.
Gospodarjev brat Anton bi moral v nekaj dneh k vojakom. Zato je dejal bratu, da mu mora dati nekaj denarja. Že v nedeijo
f < Paieadileljski odfcor je vložil prošajo aa detrtinsko vožnjo, or gamsiraJJ se bodo posebni vlaki, skratka, vse, kar se da, se bo storilo, da se omogoči vsakemu, da pojde v Celje. Samo pripravite se! Pripravite ne le dinarje* pripravite predvsem svoja srca in avoje duše, ker močna volja zmore vse!
SLANA JE MORILA
ZaJeataš kresovi po vinogradih. Ogromna škoda po nižje ležečih nasadih
Novo mesto, 2. maja. — Po vsej Dolenjski je s prvim ma-
5 i na i a sta a« 7mvhA{	Mvl*dal nenavaden mraz.
t^Hut•SlSJM	Gorjancih in kočevskih hri-
pirala in prepirala ata se zaradi u nafia] .
denarja še v pondeljek. Zfi? w Tf' Tnnn _____.. ,___I Od četrtka na petek zjutraj je
je Tone legel na posteljo v kam-, . ri kar oblečen. Nctnadoma je'temperatura na 2 stopinji
stopil v sobo brat France ter se J** n.,čl°' Moina 8,ana Je v V+
. ,	...	m	____tolf * 11ITVU 1 iiniAil..	______J,
zadel prepirati s Tonetom. Na-
M'.
<.
zadnje sta ae aprijela in začela rvati. Nenadoma pa je France poteignil pištolo iz žepa in aeatra je v drugi sobi zaslišala več strelov.
Tone je obležal zadet in ves krvav. France je planil k sestri in ji ves zmejlen in ko blazen govoril: "Ali naj ustrelim tudi tebe in mater?" Potem je izginil v drugo sobo ter se vrnil k bratovemu truplu. Usul je nanj pest petdesotakov v skupni vrednosti nad 1000 Din. Nato se je povzpel na okno ter izginil v noč, rekoč hromi sestri, da se gre o-besit.
Ko je čez nekaj časa prišla mati domov, je našla sestro jo-kajočo in v kamri mrtvega mlajšega sina. Obveščeni so bili o-rožniki, ki so naglo pretaknili vso okolico, toda pobeglega Franceta niso našli. Iskali so ga tudi drugi dan v krimskih gozdovih, a ga doslej niso našli. Mogoče si je ress vzel življenje, ko je spoznal, kako grd zločin je storil.
VELIKI LJUDSKI TABOR
Mer« prekinj« ne 1 bulo
m
triov j
prišlo med a in so bile Na teh voli-volitve dne
out ve »., Pomemben " nada} i
Nil liraiR
lavljajo go-'"'b-k za raz-
notranje po-
*aradi
t;
denarja
/.večer se zločin v Preaerjem Hlisu 30 Jice Kopar il svojega i -tarega ' a radi de-' ' njenoat.
"Delavska Politika" je objavila:	i
Vsi se spominjamo iz naše zgodovine velikih taborov, na katerih se je zbiral slovenski narod, da je manifestiral svoj materinski jezik in da je glasno in mogočno izrazil svojo željo in zahtevo po narodni svobodi in samostojnosti. To je bilo v časih, ko se je naš narod upiral ntusilni germanizaciji.
Danes smemo povsod govoriti, pisati, peti in se učiti v materinskem jeziku. Prišlo pa je nad naše ljudstvo novo gorje, gorje neusmiljenega kapitalističnega izmozgavanja, ki spreminja delavca v berača, uradnika v potepuha, obrtnika v najslabše plačanega delavca, kmeta v proletarca, mladino v ljudi, ki so obupali nad življenjem še preden so začeli živeti.
Naša zemlja rodi kakor prej, rokodelci so marljivi in spretni kakor vselej, tovarne obratujejo, število delovnih rok se je pomnožilo, tudi število želodcev se je pomnožilo — v zadovoljstvu bi morali živeti, a umiramo v pomanjkanju. Zakaj? Samo radi tega, ker si je kapitalizem za-sužnil narod, ker hoče delati zase neomejene dobičke in še namenoma ustvarja revščino, da bi ljudje začeli delati zastonj, kakor so v davnih časih delali sužnji.
Temu se da, se mora napraviti konec. Delovno ljudstvo se mora predramiti, se mora zbrati in povedati, da tako ne gre več dalje. Pred vso javnostjo mora to |>ovedati.
Zato se bo vršil v nedeljo, dne 7. julija t. I. veliki ljudski tabor V Celju, na katerega se bo zgrnilo vse naše delovno ljudstvo. Štajerski viničarjt, gorenjski I kovinarji, notranjski drvarji in j lesni delavci, kočevski in trbo-; veljaki rudarji, skratka delavci, i kmetje in obrtniki iz vseh kraljev Slovenije. To bo tabor, kakor jfa Slovenija še ni videla. • Vršil |M> v zgodovinskem Ce-i Iju, kjer je moral naš narod iz-Vojevati najhujše boje.
Vsi imamo malo denarja. Ali za tako (sitrebno in najvažnejšo
tak zjutraj uničila vinogradnikom mnogo traja, ki je že poganjalo. Sadje, ki je bilo v bohotnem cvetju, kakor tudi nežne vrtne kulture je mraz popolnoma ugonobil. Ta vremenski prevrat je za revne dolenjske kmetovalce huda nesreča.
Ptuj, 4. maja. — Od mraza in slane v zadnjih dneh so posebno kruto udarjene revne Haloze. Po nižje ležečih sadonosnikih je škoda največja. Ponekod se ceni na 80 odstotkov. Vinogradi so nekoliko manj oškodovani. Ljudstvo v Halozah je v največjih skrbeh zaradi svoje splošne revščine in zaradi mnogih prirod-nih nezgod. Vinogradniki in tudi siromašni viničarji so polagali letos velike nade na sadni pridelek, upajoč, da si bodo z njim pridobili denarna sredstva za najpotrebnejši živež. Trije nenavadno mrzli dnevi so uničili tudi te nade in pričakuje ljudstvo sedaj samo še pomoč od skromnega zaslužka pri izvršitvi javnih del. Vse nade revežev se oklepajo gradbe cest Leako-vec—Podlehnik in Zavrč—Turški vrh.
Uničujoče delo mraza in slane so skušali vinogradniki in sadjarji preprečiti z zažiganjem kresov iz mladega vejevja, slame in mokre stelje. Po Slovenskih goricah in Halozah so goreli nešteti taki žalostni kresovi. Z dimom se je ponekod v vinogradih in sadovnjakih nevarnost deloma preprečila, drugod pa ni bilo pravega učinka, ker dim ni ostal pri tleh, temveč se je v suhem ozračju naglo dvignil.
Strokovnjaki dajejo po tej hudi nesreči revnim kmetom le
mu mraz ne Škoduje, četudi od-mrjejo nežni cvetni deli. Tako bodo morda sadovnjaki, ki so se
razcveteli že pred petimi dnevi, še rešeni.
Zlatar, 4. maja. — Po Hrvatskem Zagorju je povzročila slana veliko škodo. Popolnoma so uničeni mladi orehi, a tudi ostalo sadno drevje ima hudo škodo od pozebe. Po vinogradih nižje in zaprte lege znaša škoda preko 20 odstotkov. Ker je nov sneg na Ivančici in Zagrebški gori včeraj skopnel, upa prebivalstvo, da je konec nevarnega mrzlega vala. Po vrtovih in njivah je pozeba najbolj škodovala grahu, ki ga bodo morali vnovič saditi.
V Karlovcu je bilo včeraj zjutraj zelo mrzlo. Temj>eratura ae je znižala na 4 stopinje pod ničlo. V okolici Karlovca, Dragani-ča, Ozlja in Jaškova so za 80 odstotkov in še več uničeni vinogradi.
Subotica, 4. maja. — V subo-tiški okolici in po vsej severni Bački je v četrtek ponoči pozeba napravila ogromno škodo po
viuogradih, sadonoMiikih in nasadih. Na Paliču je bilo minus 5 stopinj. Posestniki so se obrnili na občinske uprave ter zahtevali komisijski pregled škode zaradi odpisa davkov.
Avtomobilska nesreča se je pripetila v nedeljo 5. maja pri Marenbergu. S tovornim avtom so agitatorji vosili ljudi na volišča. Tak tovorni avto, ki ga je šofiral Vladko Ruter, je peljal tudi okrog dvajset volilcev, na nekem klancu pri Marenbergu pa so zavore nenadoma odpovedale in avto je drvel z vso silo v dolino. Nekaj ljudi je poskakalo iz avta in so se tako ognili nesreči. Avto se je nato zaletel v breg ter se trikrat prekucnil. Šofer je dobil precej hude poškodbe, najhuje pa je bil poškodovan posestnik Franc Koh od Sv. Treh kraljev, ki ima zlomljeno ključnico in težke no-tranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo nevarno. Tudi nekaj drugih ima več poškodb, ki pa niso nevarne.
Podobna v Celju. — V Celju pa ae je zgodila avtomobilska nesreča 4. maja popoldne. Iz Celja proti 2aicu ao se peljali v majhnem uvtirZvonko Ser-nec, Rudolf Stermecky in neka gospodična. Sofiral je Sernec. Nenadoma je pred neko vilo avto zaneslo na desno in je vozilo treščilo v drevo in se popolnoma razbilo. Serncu je zlomilo nogo, dekle ima lažje poškodbe na obrazu, Stermecky pa je ostal nepoškodovan, čeprav ga je v velikem loku vrglo v drevo. Sernca so prepeljali v bolnišnico.
V	ljubljanski bolnišnici je u-
mrl bivši višnjegorski župan Jože Zupančič. Na veliko sredo je prišel v Višnjo goro ban dr. Puc in se je za sprejem pripravljal tudi Zupančič. Pore-zal si je zato kurja očesa na nogi, a ai pri tem zastrupil kri. Po praznikih je moral v bolnišnico, kjer je zdaj'podlegel.
V	nedeljo 12. maja bodo na Šmarni gori odkrili spominsko ploščo pokojnemu gorenjskemu župniku Jakobu Aljažu, ki je bil eden prvih navdušenih planincev, kar pričajo že Aljažev dom in Aljažev stolp na vrhu Triglava. Bil pa le tudi komponist, ki je ugiasbil mnogo pesmi, predvsem Gregorčičevih. Njegov "Oj Triglav, moj dom . . ." je postal skoraj narodna pesem. Na spominski plošči so zapisani tudi verzi ()-tona Zupančiča.
Ponarejevalca petdeset akov. «— V Logatcu so orožniki prl-l
MICHIGANSKI RUDARJI ODGO-DILIJTAVKO
Ironvvood, Mich. — (FP) — Rudarji, uposleni v železnih rudnikih tega distrikta in organizirani v International Union of Mine, Mili & Smelter VVorkers, so odgodili stavko, za katero so se izrekli pri tajnih volitvah. R. W. Ralph, repre-zentant distriktne unije, je dejal, da je prejel inatrukcije od J. S. Brovvna, predsednika mednarodne unije, naj ne okliče stavke, ker so v konflikt posegle federalne avtoritete.
Brown je informiral Ralpha, da bo prišel v okrožje predstavnik zveznega delavskega Idepartmenta, ki bo skušal poravnati spor med rudarji in magnati. Ako se bodo pogajanja izjalovila, bo stavka, za katero so se rudarji izrekli z veliko veČino, oklica na.
Na konferenci, kater«) je sklicala diatriktna rudarska organi zacija, so delegatje odobrili stavkovni načrt. Rudarji zahtevajo zvišanje mezde za 50 od stotkov, sedemurnik in izbolj šanje delovnih pogojev.
■■■HHM
Slovenski Narodni
U«UrovU«m t. april«
••04 f
»657!..»iid.lt Av«.
Podporni Jadnota
Inkorp 17. ju*U» 1S07 v drUrl IIUmU
Tri. :tockwtll 4904
Proces proti morilcu župnika in ; neveste končan
New York. — Porota, ki je teden dni poslušala, kako je Jo-seph L. Steinmetz, po rodu ru-munski Žid in prekrščeni pro-testantovski bogoslovec, v zadnjem novembru ustrelil svojo mlado, katoliško nevesto in katoliškega župniku Jos. U>onar-da, ko ju je našel skupaj v župnikov! sobi v hotelu katoliške organizacije Knights of Colum-bus, je v sredo zaključila, da je Steinmetz kriv uboja svoje neveste. Uboj župnika ni bil na dnevnem redu. Porotniki so priporočili sodniku milostno kazen. Obsodba bo izrečena 14, junija. Pričakuje se, da \m Steinmetz dobil zapor od enega do 20 let.
Chicafto. IU.
GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNI ODHRKi
jjsst vcm^f^^KA^	^^ m
h RED A. VlDhlt, g|, tajnik.........1W67 8. Uwnd«l* Ave Chlr»a 111
JOHN VOGR1CH, gl. blagajnik.......*157 S. Uwndal. Av." Chlcajo nI.
fi^i ut)r*v,u'J glasila... .26B7 S. Lawndal. Av«., Chicago, lil. JOHN MOLKK, urrdnik glasila......2S67 8. Uwndal. Avo., Chleago, IU.
odrornikli
!?um *	»^P^^nlk.....»M B. 74th St., Clovoland. O.
JOllN t. LOKAH JR., drugI podpredsednik .UMI K. 170U> St„ CUvoJand, O.
GOSPODARSKI ODSEKi
MATH PETROVIČU, prodsodnlk............6DB K. 140th St., CUroland O
inHM n'? y C VRT K O VIC11..............U88 Sonoc. Av.., Loklyn Y.
JOHN O LIP....................u» S. ProapMt Av.., Clarondon MIH. 01.
POROTNI ODSKKj
iMTnM^m^J prtK,"dntk..............W. Hay Bt., Sprlagft.ld, III.
ajniun »ijuak......................,,,,,,.......Ho* 87 Anaa Kani
Si
UtANK BARHBCH....................IU61I Muskoka Av.., Cl.v.laad, O.
nadzorni odskk i
ISiJJK EAITZ predsednik.................... W. Mth St., Chkago, III.
r«aO MAI/iAI..............................M Ctntral Park P.ru IU
JACOB AMBROZICH......................41» Pl.*. Ji., iSi.th!^Mil
BPKžrTT"kl »»». * »ni t**.
iu jjsft " •v?***	ml se m.b., m »remultm
VSS IIKNASNS peliljatv* I. rtv»rt, hI M IO«J« vl.	Umkm h, i*—* T.kt.
Mj m MillJsJ« ne al. UjnOl*«,
V* ».4»^ Uk.J./. m UUlike Mht. m| a.	m M. tolnllt^
inhlzi^rtl m..s1siui..i .mu, ml m mstuele m
.rj^ot.	' ^ ^ - f"«*
VSI eaiZIVI M «|.	m Ml mIUIsJ« m ueria«. .«
VSI oorisi ir 4r«al ieUI. Mananlla, m>m1. nereliilM In	kar U • md
' " tfZ - »• -rao.v«To,» M«i a uJSS.	7H nslLl mT^ Nora. «10, Offto. JkMM kt USrZL UU-TT
—a ssrr^rt zszr.^r* ^	^ ^ -
Mallera ef «l«a U**ttx aheeM be iM>nm4 le lite ..»kUel eemetorv
•Hfc iS! ","U"" elito«	1» toke.
ua mm STkttltjt^slt^ ^ ^ u	- ^
C*3TiT ,*"M,i*'"U *M U mUtm~4	•Sslra.e, JeStoM
Duhoven razgalil Coughlin« kot faiista
še nekaj upanja. Ce jo bil cvet le tri. dni pred pozebetjapioJon, nakega.J.VUtiflU^lnifiJ®:
--------- ™—' '	rice, ki je malo poprej v neki
gostilni plačal s ponarejenim novcem za 50 Din. Kakor hitro je plačal gostilničarju in dobil nazaj drobiž zu 48 Din, je sedel na kolo ter odbrzel proti Logatcu. Toda goatilničarka v Rov-tah je takoj nato spoznala fal-zifikat ter obvestila orožnike, ti pa tudi na kolesu in za njim. Prijeli ao ga in aretirani Ivan P. iz Sinje gorice je priznal, da je z bratom Antonom vlil 10 kovancev za 50 Din, da pa je bil to prvi koa, ki ga je spravil^v promet. Pri hišni preiskavi na njegovem domu ao našli modelček iz mavca, kamor sta vlivala zlitino iz cinka in avinca. Oba brata so orožniki izročili sodišču.
Otrok utonil. — V Ljubljani v »Staniče v i ulici se je na domačem vrtu igral 18 mesečni l<ojzek krojaškega mojstra liorvatiča. Nihče ni opazil, kdaj ae je otrok približal kadi z vodo, padel vanjo in utonil. Ko so opazili, da ga ni, so ga našli že mrtvega v kadi. Poklicani zdravnik Je u-gotovil smrt.
Einsteinov fizični
zakon potrjen
Ithaca, N. Y. — Znanstveniki v oddelku fizike na dnlverzi Corncll so zadnje dni naznanili, da so njihovi najnovejši eksperimenti s pomčjo najnovejših in doslej najl>oljših aparatov potrdili Kinsteinov zakon, ki se glasi, da sta snov in sila eno in isto pod različnimi odevki in v različnih formah. Kinstein je že pred leti postuliral, kadar e-neržija izgine, mora ostati* tamkaj enaka vsota mase, In kadar masa izgine, mora biti tamkaj enaka vsota eneržije ali sile. Ponovna in ponovna poakušnja z razbijanjem atomov je dokazala, da je to resnica.
Senat sprejel iivilski in zdravilski zakon
VVashington, I). C. — Senatna zbornica je v torek po kratki debati sprejela Copeland-Tug-vvellov zakonski načrt proti skvarjenim živilom, zdravilom in kosmetiki. Novi zakon vsebuje strogo tolmačenje falzlfl-katov iu določa stroge kazni /a trgovce z živili, drugerjjami in kosmetiko, ki prodajajo jnitvor-be ali skvarjeno blago pod napačnimi pretvezami.
Štirje vojaški letalci
ubiti na manevrih
San Framisco, Cal. —• Štirje vojaški letalci so obležali mrtvi, ko je veliko bombno letalo padlo Ma tla na manevrih 28, maja.
(Nadaljevanju s 1. strani.) Tudi ta Coughlinova "formula" je prav taka kakor prej citirana, ko je v eni sapi za kapitalizem, v drugi pa proti. To bi ga prikazovalo, kakor da sedi na plotu in se ozira na obe Mtrani. Ampak to Je le na vi-dozno. V rusnici stoji on s o-bema nogama na kapitalistični Strani, ker drugače bi ne Imol med svojimi ožjimi svetovalci Nvallstruotarjev t§r se ne bi paj-dašil z openšaparjl. In med tem, ko grmi proti Wall streetu ter raznim bankirjem, ni niti ene besed« še zinil proti Rocke-fellerju, ki Je sigurno med naj-večjimi wallstreetarji. Ampak Coughlin že ve, zakaj ne.
In kdo kontrolira "našo or ganizacijo" — Unijo za socialno pravičnost? O tom vprašanju je prinesel zanimiv članek Phiiadelphia Kecord,* Ko Je "father" Coughlin organiziral svojo "unijo za socialno pravičnost", piše ta list, ju obljubil, da bo to demokratična ustanova, v kateri l*i odločalo članstvo na sejah iu konvencijah.
Kakor je pa razvidno, Je Coughlin opustil ta načrt in sklenil postati absoluten diktator svoje "unJJe". Liat piše, da se je on odločil za "tajno ekse-kutlvo", katero sam Imenuje in sam odstavlja. In kar je najbolj fašistično, niti članstvo njegove "unije" ne ve, kdo Je v eksekutivi, še manj pu javnost.
In ko ga je 22. januarja pri nekam predavanju vprašal nukl poslušalec: "Kako pa naj verno, kako glasovati pri volitvah?" mu je Coughlin odgovoril: "To je moja naloga, da vain povem." Knako so govorili —- ln še govore — Mussollfii, Slarhembarg, Hitler, bala Jefferson, Jackaon, Lincoln aJi Debs bi kaj takega ne mogli reči. Sploh Coughlina njegove lastne akcije pokazuja-jo za največjega nasprotnika demokracij«.
Zmaga pekovskih delavcev
Bukersfleld, Cal. — V eni najkrajših stavk v zgodovini toga mesta je unija pekovskih delavcev izvojevala zvišanje plačo osem centov na uro. Stavka je bila okllcana v petih pekarnah In je trajala sairnj dva dni.
Svilni delavci
glasujejo o stavki
Paterson, N. J.—Clanl tukajšnjih unij svilnih delavcev gla-Hujejo o oklicu stavke, k I naj bi napravila konec neznosnim delovnim razmeram. Vse krajevne unije so včlanjene v Ameriški federaciji svilnih delavcev.
ITA LIAN LINK
družba ae Jt pr«Nellla v nove u-rade v Itockefeller Center v N*w Vork, N. Y. '
i i • I J
mati teh ftianifeatacijo ga moramo najti.
<t vo dnu vela »t ar
in
\ Ha kdo naj misli na Celje, naj I brani po parah in dinarjih, naj i odlajra prihranke, da bo mogel 7. julija v Celje. Vsi, možje in žene, fantje in dekleta, vse sta-* ro in mlado, vse kar res pripada slovenskemu ljudstvu, vae mora 7. julija na največji tabor j vseh taborov v Celju!
Slika ka/a velik* kup. fM*ka, ki ga ls<4« rabili pri grada ji j eaa
Furl Pvc-ku v Moiilmu.
Italian Line družba Je zapustila svoje stare uradu na 1. State Street, New York, kjer ao se nahajali skozi nad trideset let, a ao sedaj vso izvaemši oddelka za prevoz blaga, preselili v Ro-ckefeller Center. Tam so sedaj okupirali kar dve prvi nadstropji poslopja Italian Huilding. Novi impozivni prostori so luksu-rijozno in krasno opremljeni. Ti dve nadstropji sta zasedaui po prvega iu turističnega oddelka uradih, nadalje je tam urad glavnega upravitelju Aroldo Palanca, (Nlborniškega soba in drugi uradi za u|Mtralx» eksekutive družbe, vsi« je opremljeno a finim nad« navadni rn alaboratnim pohištvom in opravo, tako. ki ga še najhitreje ni doaedaj nobena par-nlika družba laatovala.
Ves les v sobah sestoji Iz z|a-to-rujavi-ga alpiiiakega brezovega lesa, v mas so vdelani lu vloženi bronasti pasovi. Vsaka pisalna m i/ji in stol, so narejeni (ai najnovejšem arhit4*kličnem načrtu Iz temnega brazilskega lesa z vdelanimi bronastimi o-kraški in črno obrobljeni. V resnici predstavljajo pravi kontrast med »letlejšimi stenami in leaom v sobah.
Italian Line je ena prvih vetjih parnišklh družb, ki se je od- . ločila «e presoliti v gornji del me.ta in ki namerava ii|Kirahlja-II skrajno »evern«- tri največje Iuke, ki so v gradnji ob Hud»on reki In se grade nalašč za večje isarnike kot je Savoja in liea. Ta luka se riaiiaja v ziiožju na (tU. ulici in Je fakor.koč akoro tra-1 v to« v oaa^lju sa našimi uradi. V«£jJ d« ! jatrniških in tunallčnih agsriK-ij ar nahaja v sr«tdiiču mesta. Ho pa vebko udobnejA« biti v akrajnl bližini in to kar postavlja Italian Line družbo v boljšo kooperacijo ta dobro |h>-■lužb'!	(Adv.)

Majaa«MiMlve|Ae da. v a. d. lav »k. .aiitl mi v dn.valka trs-•veti." AJI jih šiUU raak 4aa?
—	Ne, hvala vam, draga moja! — je odgovorila mati.
Kmet a pegavim obličjem je atopil k materi in dejal z bistrim glasom:
—	Dovolite . . . Men«- kličejo za Petra Ugovora Kjabinina, po domače ftilo. Na vaAe stvari se nekaj razumem. Citati in pisati znam, in pravijo, da nisem tepec . . .
Prijel je materino roko, jo potresel in dejal gos|s>darju:
—	Glej, Štefan! Barbara Nikolajevna je dobra gospa! A o vsem "tem pravi, da so neumnosti*, sanjarije! . . . Mladi ljudje in različni študentje iz gole neumnosti bunijo ljudstvo. ... Ali ravnokar sva videla, kako ao zaprli poštenega kmeta, a tu je izkušena ženska, ki ni gosposke krvi. Ne zamerite — kakAne rodbin pa ste?
Urno je govoril, živahno, zadržujoč dihanje; brada se mu je nervozno tresla in mežikajoče oči so v naglici oplazile obličje in postavo materino. Raztrgan in razcapan, z razkuštrani-mi lasmi na glavi, je izgledal, kakor da bi ae bil pravkar rval s kom, premagal protivnika in da je ves iz sebe od radostnega zmagoslavja. Všeč je bil materi zaradi svojega pogumnega nastopa in ker je govoril takoj tako naravnost in preprosto. Ljubeznivo ga je pogledala in mu odgovorila na vprašanje — on pa ji je še enkrat krepko potresel roko in se potiho in suho zasmejal s Airokim smehom.
—	Glej, Štefan, stvar je jasna! Stvar je imenitna! . . . Dejal sem ti: ljudstvo začenja tako rekoč na lastno pest ... A gospa, ona ne govori resnice, ker ji Akoduje . . . Spoštujem Jo, ker je dobra in nam dobro želi . . . prav preveč ne In brez Akode zase! . . . Ljudstvo pa gre naravnost in se ne boji škode in izgube. Ljudstvu je vse življenje izguba; nikamor ne more — od povsod mu kriče: stoj!
—- Tako je! — je pritrdil Štefan kimaje z glavo in dodal takoj: — V skrbeh je zaradi svojega kovčega . . .
Peter je zlobno pomežiknil materi in je nadaljevalca pomirjevalno kretnjo roke: - — Ne belite si las! Vse bo v redu, mamica! VaA kovčeg je shranjen pri meni . . . Prej ko mi je pravil o vas, da ste nemara zraven in da poznate tega človeka, sem mu dejal: glej Štefan! ... V takem resnem slučaju nI odpirati gobca! In vi, mamica, ste naju tudi koj zavohali, ko sva stala poleg vas. Poštene ljudi je lahko spoznati |hj obrazu, ker jih hodi — odkrito rečeno — prav malo po ulicah! VaA kovčeg je pri meni
Sedel je poleg nje, ji proseče pogledal v oči in nadaljeval:
—	Ce ga hočete olajšati — vam radi pomagamo! . . . Takih spisov smo potrebni . . .
—	Vse nam odstopi! — je pripomnil Štefan.
—	Imenitno, mamica! Prostor že dobimo!
Poskočil je na noge, zasmejal se in hodeč po
tebi gor in dol je govoril zadovoljno:
—	Čuden slučaj, tako rekoč! ... Na enem koncu se je utrgalo, na drugem zvezalo ... Ni slabo! ... A časopis, mamica, je izvrsten in opravlja svoje delo — oči odpira > . . Gospodi je neprijeten . . . Sedem vrat odtod sem za mizarja pri gospe — poštena ženska, moram reči, različne knjige nam daje . . . časih zelo preproste knjige ... če jih čitaA, te kar obsenčijo! Sploh smo ji zelo hvaležni ... A pokazal sem ji Atevilko našega lista, pa je bila skoro užaljena. Vrzite stran, Peter! Da! To, Je rekla, delajo otroci brez pameti. VaAe gorje se le Ae |K)innoži . . . ječa in Sibirija sledi temu ...
Umolknil je, pomislil in vprašal:
—	Povejte, mamica, ali je ... ta človek vaA sorodnik?
—	Tujec je! — je odgovorila mati.
Peter se je nezvonko zasmejal, zadovoljen z
nečim, in je pokirnal z glavo, a nastopno minuto se je materi zazdelo, da beseda: tujec ni primerana za nje razmerje do Ribina in da je žaljiva.
—	Nisva si v sorodu, — je dejala, — a poznam ga že dolgo in spoAtujem ga . . . kakor rodnega brata . . . starejšega.
Prikladne besede ni našla fr- to ji je bilo neprijetno in jo je bolelo in zatreti ni mogla tihega ihtenja. Mrka, pričakujoča tišina je napolnjevala izbo; Peter je sklonil glavo na pleča in stal, kakor da bi nekaj poslušal. Štefan se je naslonil s komolci na mizo in potrkaval ves čas zamiAljeno s prsti po deski. Žena njegova se je naslonila na peč; mati je v mraku čutila njen nepremični pogled in časih se je sama ozrla v njeno obličje — ovalno rjavo, z ravnim nosom in z oatro odrezanim podbrad-kom. Pozorno in ostro so se svetile njene zelenkaste oči.
— je tiho dejal Peter, da! . . . ceni se visoko . To je človek, Tatja-
—	Torej prijatelj .
—	Ampak značajen . . . . kakor se spodobi na, a? Kaj praviA? .
—	Ali je oženjen? — mu je segla v besedo Tatjana in stisnila tenke ustni svojih drobnih ustcc.
—	Vdovec je! — je dejala mati žalostno.
—	Zato je tako drzen! — je pripomnila Tatjana z nizkim glasom. — Oženjen mož ne hodi po tej poti — boji se . . .
—	A jaz? Oženjen sem in vseeno ... — je vzkliknil Peter.
—	Ze dobro, kume! — je odgovorila ženska, ne da bi ga pogledala, in zategnila ustni.
—	No, kaj ti? U govoriš in pa bereA nam kaj. Kaj koristi ljudem, če šepetaš a Štefanom za oglom.
—	Mnogo ljudi me sliši! ... je odgovoril kmet užaljeno in tiho. — Kakor kvas sem tu . . . zaman ...
Štefan se je molče ozrl na ženo in sklonil glavo ...
—	Zakaj neki se kmetje ženijo? — je vprašala Tatjana.
—	Delavko potrebujejo, pravijo ... A dela
ni!
—	Ali ga imaA Ae premalo! — ji je zamolklo segel Štefan v besedo.
—	Kakšen cilj je v tem delu? V gladu živi* vseeno dun za dnem. Otroci se rode — a časa ni, da bi človek pazil nanje . . . vsled dela, ki ne daje kruha.
Stopila je k materi, sedla poleg nje in govorila trdo, brez sočutju in bridkosti . . .
—	Dva sem imela . . . Eden, dveleten fantek, se je opekel z vrelo vodo, drugi se je mrtev rodil . . . vsled tega prokletega dela! ... Ali naj se veselim? — Pravim, da se kmetje ženijo odveč, in da si le roke vežejo . . . Ce bi ostali sami, bi Ae dosegli tak red, ki je potreben vsem . . . Sli bi za resnico naravnost kakor ta človek . . . Ali ne govorim prav, mati? ...
—	Prav fijfoiM^- je dejala mati. Prav, draga moja — /Irugače ne zmagaA življenja . . .
—	Umrl je . . . Sina imam . . .
—	Kje pa je, ali živi z vami?
—	V ječi sedi! — je odgovorila mati. Čutila je, da so te besede napolnile njene
prsi ne le z običajno bridkostjo, temveč tudi z mirnim ponosom.
(Dalja prthodntlt.)
Izkušnje slovenskega priseljenca
PiAe Frank Krnil
(Nadaljevanja.)
V <*asw bivanja v Marcelinu •em se ukvarjal z ribolovom, dasi mi ni bilo dosti mar zu rila«; hotel sem le preganjati dol-gočasje. Seveda z ribolovom |ut tudi nisem imel |>onchue sreče, kajti malokatera riba se je nataknila na trnek. Kolikor sem jih ujel, sem jih dal stari ženici, katera jih je taMstila in K|H'kla. Potem sem se lotil lova rta veverice, katerih je bilo sila dosti. Američani imajo tudi (Nisebno veselje do lova na ve-verice in neki stoproeentne/ nuje bil navdušil tu ta lov. Vrinil-sem se bil v njegovo družin. ter sva skii|iaj hodila na lov. Najrajši ava hodila zg«>daj zjutraj, ker v jutranjih urah, predno izide aolnce. je najlniljAl ča« ra lov na veverice. Včaai aem Ael na lov tudi v oddaljeno Aumo. Precej dale«1 vat ran tal naselbine Je bila olmeina hrastova Autna. I kjer se je dalo nastrelitl prav : Veliko Atevilo veveric. tHde*et do (»etdeset na dan. Dnpvi m tedni so mi kal hitro potrkali, ko sem delni na*koke na vsako j vrstno divja« ino. ki Jo je bil«i dovolj v okolici. Po preteku treh .mesecev -em se i* namenil, da odrinem v druge kraje.
Pisal sem prijatelju, s katerim svit začela butlegarsko obrt v Salt Lake Cit.vju. On je odšel v državo Idabo in delal blizu mesta Wallea v nekem bakrenem rudniku. V tistem kraju je ostal par mesecev, nato je pa tslAel k bratu v državo Ohio in tam čakal na delo. Tja sem mu tudi pisal in ga vprašal o razmerah v premogorov ih. Kmalu sem prejel odgovor in v pismu mi je javil, da je bolan, kakor hitro pa bo ozdravel, bo začel delati v rovu. Dalje mi je *po-ročij, da se dela Atiri do pot dni na teden in precej dobro zaslu-Ji. ako ru«lar dobi primeren prt>-st«»r. Potem sem mu ponovno piaal in naznanil, da se kmalu vidiva. Odložit sem lovsko puško. zbral svojo dndmarijo ln i«» *l«dll v kovčeg* in bil sem pripravljen, da odpotujem ta delom v premogorove.
XIX
liilo je v sredi decembra, ko •em se | sii lov i I «st dobre fcenice, pri kateri aem bil na hrani in »ta no vanju, znancev in pri jate* in /apo-til naaelbiao Marceline. M<». Kupil sem vozni II* ► t^k in se z vlakom ialpeljal pro-• vthodu V Wh.,-|,ngu. W \a ■v m zasedel avtobus in se od*
peljsl v malo rudarsko naselbino, Bannock, Ohio, kamor sem srečno dospel ln prijatelja Franka Boriča kmalu našel; bil je na hrani in stanovanju pri bratu Karolu.
Prijatelj je bil vidno vesel, ko sva se |k) dolgih mesecih zopet sestala. Mojega prihoda je bil istotako vesel Frankov brat Ka-rol. Imela sta Ae dva druga brata v naselbini, ki sta delala v rovu. Nask><lnji dan po prihodu aem že dobil delo. Kupil sem potrebno orodje In ♦ obnovil delo pod zemljo. Hrano in stanovanje sem dobil pri Karolu.
V premogorovu sem delal samo dva meseca in odločil sem st* za vrnitev v državo Michigan. Prijatelj Frank je pustil delo po mojem prihodu in odAel v Mon-roe, Mich. Meseca marca sem šel jaz za njim, ker mi je pisal, da se tam delo dobi. Odpotoval sem in se kmalu znašel v kraju. v katerega sem večkrat prišel in zopet odAel.
Š postaje aem se takoj podal na Wincheater ulico in tam na-AH prijatelja Franka, ki je bil na hrani in atanovanju pri nekih Stajervlh, kjer sem ae tudi jaz ustavil. Ostal sem tu samo en teden, ker nisem hotel plačevati devet dolarjev na teden «a pičlo hrano in z menoj je Ael tudi Frank. Sklenila ava najeti i. v katerih ai bova pe-ot»e sva kmalu dobila in a začela a pečlarijo.
P R O S V B T A
• Delo aem dobil v neki papirnici, ki je obratovala pe( dni na teden, Frank pa je bil zaposlen pri kopanju jarka, v katerega so polagali vodne cevi. Tisto delo je bilo pa kmalu izgotovljeno in potem je tudi on dobil delo v papirnici in delal za isto družbo kakor jaz. Zabredel pa je kmalu v neprilike, ker se je zagledal v neko omočeno žensko, ki ga je tudi rada imela. Končno se je streznil in spoznal, da je bil predaleč zašel. Poslušal je moj nasvet, ko sem ga svaril, in sku šal svoje življenje zopet uravna ti in spraviti v pravi tir. Na "lju bežen" je potem pozabil in od ločila sva se za odhod v CaKfor nijo, toda potni stroški so bili visoki in jih je bilo treba znatno znižati. Sklenila sva, da se posluživa tovornih vlakov. Bila sva pa nekoliko v zadregi, ker ni sva imela nikake izkušnje, ampak ustrašila se nisva. Prijela naju je želja po "trempanju" in hotela sva ji zadostiti. Najino pritljago sva odposlala nekemu znancu v Missouri in potem sva se poslovila od pečlarije in ščurkov. Zasedla sva tovorni vlak, ki je vozil proti, zapadu. To je bil pričetek najine proste vožnje v daljno Californijo.
Med vožnjo od Toleda do Chicaga sva pri čakanju na drugi vlak zašla v družbo "trempov", (i ao v grmovju imeli svoja posvetovanja. Izkušen in precej re-jen "tremp" nam je dajal navodila in nas svaril, da moramo biti oprezni, da ne pridemo paznikom v roke. Mlajši se niso dosti zmenili za njegove besede, ker so mislili, da jim nihče ne more do živega.
Ko je prisopihal prvi tovorni vlak, so mlaj Si takoj stekli in poskakali nanj a že se je že za čul klic: "Stoj, če ne streljam!" Bil je glas paznika, ki je kmalu ujel šest "trempov", drugi so jo pa popihali in srečno odnesli pene v grmovje ter izginili v temi. Ostali smo to opazovali izza o-graje, za katero smo se skriva
PETEK, si.
Skupina ruskih otrok v pohodu.
—IVder.tPictw».
Dovtipi iz tretjega rajha
V Berlinu bodo postavili nacionalni spomenik tretjega rajha. Predstavljal bo — neznanega zadovoljneža.
Agent tajne politične policije opazuje početje brezposelnega, ki se mu zdi sumljiv.
"Kaj počnete tu?" ga končno nahruli agent.
Počasi, demonstrativno zategne osumljenec hlačni pas za eno luknjo ožje in odgovori: "Ali ne vidite: zajtrkujem."
vi.
Dva delavca se srečata. . "Daj mi cigareto!" prosi pr-
par, «' isti.
tako
Kmalu je prisopihal drugi vlak, ki nas je odpeljal dalje pod vodstvom našega izkušenega "trempa". Vlak je drvel kakšnih šest ur in dospeli smo do drugega mesta. V predmestju smo zopet poskakali z vlaka in odšli-v >ližnji gozdič, kjer je vladala tema, da nismo videli drug dru gega. V gozdiču smo kramljali n zavžili potrebno hrano, ki smo o imeli s seboj. Naš vodja nas e pa kmalu opozoril na bližajoči se vlak in urno smo bili na no* gah. Ko je privozil mimo, smo poskakali nanj in se odpeljali da-e.
Peljali smo se skozi mesto Ter-re Haute, Ind. in druga in med potovanjem smo jedli kjerkoli in tarkoli smo dobili. Umivali smo se z vodo iz raznih jarkov, potokov, mlakui in kotanj po ko-o vozi h, kjer smo se za nekaj ča sa u taborili. Skrivali smo se po gozdovih in za ograjami poleg železnice in se na ta način izognili roki pravice. Na vlaku smo se pa skrivali med naloženimi predmeti, razno Aaro, lesom in drugim tovorom. Tu in tam se nam je posrečilo dobiti nekaj živil; vse nam je prav priAlo, d. smo si za silo prevezali duše.
Na neki postaji v Indiani nas je naš debeluharski vodja zapustil. Meni in tovarišu Franku je svetoval, da bo za naju najbolje, ako kupiva vozne listke in potu jeva po cestni železnici do Chica ga. Tako sva tudi storila in po kratki vožnji dospela v Chicago.
V Chicagu sva imela dosti sit nosti in nikakor nisva mogla najti pravega izhoda. V "trem parskem" poslu sva bila Ae zelena, znala pa tudi nisva dosti angleščine.' da bi se pravilno izrazi la in vprašala tu in tam, kako bi bilo najbolje s potovanjem. V Chicago sva lahko prišla, toda oditi ven je bilo težje, ker so ceste in ulice tako dolge v tem mestu. Poizvedovala sva v več kra jih in končno sva po šestih dolgih urah, ko ava premerita nešteto lepih in grdih ulic. vendar našla vlak. ki naju je odpeljal iz mesta. Iz zagate nama je pa rad pomagal neki policaj, ki nama je pokazal pravo amer do postaje Santa Fe železniške dru-fbe» Ko sva ae toliko «>|>ogumila. da sva mu iiotošila «v«»je t»vk..-če, nama je rad |a»trcgel in bil uljuden z nama. na|»o*led smo ae pa vsi trije, smejali. Polica jeva pojasnila ao Uils zanesljiva — vse nama Je p<» pravici jaive-
dal
(Dalj« prihodnji*)
"Človek božji," odgovori drugi, "cigaret si ne morem več privoščiti, odkar sem zaposlen pri javnih delih."
Dva brezposelna se menita. "Kako to, da je število brezposelnih vedno manjše, a nas je vedno več."
"Vidiš, ko še nisi toliko naci-onal-socialistično izobražen, da
bi razumel štatistiko."
*
Podjetnik pravi SA-brezposel-nemu, ki mu ga je poslal urad: "Jaz naj vas sprejmem iz golega nacionalnega idealizma, vi mi pa stavite materialistično zahtevo po plači?!"
*
Italijanski in nemški fašist se srečata v Florenci.
Nemec zakliče: "Heil imperator!!"
Italijan odgovori: "Evviva i-mitator!"
*
"Kaj je razredni boj?" 4Ce se upira nekdo, da ga ne bi do nagega slekli."
"Kaj pa je nacionalna vzajemnost?"
"Ce se slečeni nič ne upira,
ampak kliče "Heil"!
*
V brzovlaku hoče neki SA-vodja izzvati Juda: "No, Jud, kdo je kriv, da smo mi izgubili vojno?"
"Judovski generali, gospod Sturmfuehrer!"
"Hm ... Pa saj mi nismo i-mcli judovskih generalov."
"Mi ne, gospod Sturmfuehrer, pač pa drugi!"
"Kaj daš za nov dovtip?" 'l/eto dni zapora."
Novorojenček
Grof Bobby: "2ena mi je podarila dete!" Grof Rudi: "Fantka?" Grof Bobby: "Ne." Grof Rudi: "Torej punčko!" Grof Bobby: "Neverjetno —
kako si le tako hitro uganil?" •
On zna molčati
—	Ali znaš ti molčati?
—	Moja poštena beseda!
—	Potem je prav. Nujno potrebujem $50.
—	Zanesi se name: to je toliko, kakor da nisem nič slišal . . .
IIISA V NAJEM
V najem se odda hiša s 6 sobami. Oglasite se na 1421 So. 7th St. Milvvaukee, Wis. (Adv.)
LOTE (STAVBIŠČA) NA PRODAJ
Vsled bolezni sem primoran prodati dve loti, na ugodnem kraju v Jeannette, Pa., po nizki ceni. Za cento in nadaljna pojasnila se obrnite na: Joseph Metelko, 5029 So.
I	c. nu-	iii	.\ , v rran "»rlslel vtei
Loomia St., Chicago, 111. —(Adv.) odv.jaiec. u, in bo,-
Otvoritev plesne dvi
V nedeljo 2. junij« 1933 4 popoldne bo s|avao«tru plesne dvorane na Frank farmi, 3</i milje južno in 2 padno od VViilarda, Wia. T«, poldne bo ples za odrai&nt bo igral dobro znani Kodi: Kucler. Za prigrizek b« k« pečenka. Zvečer In. pa P|M dino, igrala bo dobno znana sin Hobo orkestra. Vgtupg prosta vsem, popoldne jn Vabljeni ste vsi VVillardfcki i« okolicc rojaki in rojakinje, da ležite v obilnem številu, vabita: Frank Hren in J< Willard, Wis.
NUGA-TONE VASE ORGANE
Ako ao vali organi, alabi In m , rl, vze*»IU> NUOA-TONK — to vilo, ki J« napravilo «udna m mil vaa kritem »vrta v udnjih 46 TONE daje novo uiravje la »at oalabelih organov.
NUGA-TONE je idravilo. katmtaj ■Uboten bolehav človek moril vii«t dl vaa motnega in idravegi. Se vaeh lekarnah. Ne jemljite nad ničcaar ne nadnmeati NUGA-TONE.
Proti saprtnid vtetniU UGA SOI
•aersN G ENO A
^vIennT
JSBON
^DfUD
najhitrejša vožnja poslužba v JUGOSLAVI,
na najvrfiih iu MUmoderncjtlh pnrtiiklh. ki redno plujejo v vato du»o»i« preko aolnfna Jutnc trt«. Preko Trata—7 ur v Jucaalavljo
CONTE GRANDE—1. junija, 3. julija in KI. avru*
Pualuftite ne najvišje httroatl, ter u<Min»ati in ekonomije poU>»anj» diratul TnS, kuteri jr le par ur voinje od vatoga doma. MILO PODNEBJI S« JU/.NK CKTK vam poveča udobnuati in aabavo tm-ii-riie akomodacijt pnj poatraiba in iavratna kuhinja
Preko Kenove—v 15 urah v JuKoslavijo REX (svetovno najhitrejši parnik), 15. jun., 9. juU 1 CONTE DI SAVOIA 8. junija, 29. junija in 23. juliji
Oglasite se pri kateremkoli našem airentu ali na: 333 N. Michigan Ave., Chicago, III.
Marka stoji sijajno: 27* tja, !>«'. zaupanja . . .
kri-
Friedrich Schilb-r ie za vsako deželo spisal |n> eno dramo:
za Francijo: "Devico Orlean s k o,
za Španijo: "Don Carloaa," za Anglijo: "Marijo Stuart . za Italijo: "Fiesco iz Gentie", za Nemčijo: "Razbojnike
Afitirajte ca Prosveio!
Odkar je R<a hm v raju. nosi-
jo angeli figova jiereaa zadaj. •
Preljubi Bog je dal nemškemu narodu tri lastnosti; pamet, poštenost in nacionaKaocializem. j Pri posameznem Nemcu najdemo samo |k) dve lastnosti, vaeh treh skuimj nikdar.
Nemec je ali pameten in naci-onalaocialiat. Tedaj ni poAten.
Ali pa je pošten ip nacionalao-ciahat. tedaj ni pameten.
Ali pa je latmeten in |»oAten. tedaj pa ni nacionaNocialist. —
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po aklepu H>. redne konvencije se lahko narisi na bat *teje eden. dva. tri. itiri ali pet flanov ii ene družine k eni narrf»i»l Proaveta atane va vae enako, ia ilane ali neslane $«.00 «■ ea« nlno. Ker pa flani Ae pla/ajo pri aa*Hmcntii $1.20 zs tednik. •• 6te|e k naročnini. Torej aedaj ni viroka, refl. d« Je list p"drar » n. N. P. J. Liat Proaveta Je vaAa lastnina in fotovo je v vsaki inl* ki hi rad tital list vaak dan. Cena listu Trosveta je: Za Zdrni. drla ve In Kanado $«.00
1 terfaik in................ 4.80
l tednika In .............. S.ftO
S tednike ia............... 2.40
4	tednike In............... 1.20
5	tednikov in............. nli
Za Rvropo je..............t* 00
Izpolnite apodnji kupon, priloiite potrebno	*
Order v piamo in al narolite Proaveta. Ifct. Id ja vaia laatsiaa.
Poj aaa il«Vse le J kakor hitro kateri teh *!an«v preneha bit: Ali ie s« preseli pro# od druiina in bo tahteval «nm »roj ! moral tiati lian la dotiin« družine, ki je tako akupno n»r0'rtVtl Proaveto, to takoj naznaniti upravniltvu liata. in obenem vaoto listu Proavata. Ako tega n« atora. ta«laj mora npr««* datum za to vaoto naročnika.
PROSVETA. SNPJ, 2057 So. Uwndal« Ave. CkkaO*
Za Cicero in fhirara )•
1	tednik ia ...........
2	tednika ia...........
S tednike la...........
4	tednike ia...........
5	tednikov ia ........
Priloženo potiljam aarotnlno aa Hst Proaveta vaoU $
) Ime........................................Cl i"*« *
•jI aaro/aisi ««l
Naslov ..........................
('stavita tednik in ra pripilite k
dražiaa:
1) .....
1) .....
I).....
») .....
Meota ................................Država ..••
Nar aaretaik ........................Star aaro*«*
čl	4r«*« *
a	*
Cl	dr«** *
Cl	iraživa *