EUCL I D , OH I () 2 3
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
£
EQUALITY
JVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXn. — LETO XXXQ.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 1, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 214
NOV GROB
SYLVIJA PIKS
Prošli poneddjek se je morala podvreči težki operaciji vsled iz-J^astka na možganih Miss Sylvia Pikš, stara 39 let, stanujoča na 991 E. 74 St. V soboto popoldne pa je operaciji podlegla v Cleveland Clinic bolnišnici. Rojena je l^ila v Clevelandu in je bila čla-"ica društva Svobdhomiselne l^lovenke, št. 2 SDZ.
Tukaj zapušča brata Peter. Oče Peter Pikš in mati Antonia, '"ojena Cencur, sta že pred časom umrla. Njen stric Joseph i^ikš je bil pokopan prošli petek. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj 'Z Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
V	zadnjo čast
članice društva "Svob. Slovenke" št. 2 SDZ so prošene, da izkažejo zadnjo čast umrli čla-nici Sylviji Pikš, katere truplo leži v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62 St., ter da se po možnosti udeleže njenega pogreba v četrtek zjutraj.
V	zadnje slovo
članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da izkažejo .Zadnjo čast umrli članici SnpMe
Kominforma z napadi na Tita ogroža mir na Balkanu, pravi grški delegat pri Zdr. narodih
Dr. Bebler zavrgel neprijetno podporo,
ki jo Jugoslaviji ponujajo monarhisti;
Višinski napadel poročilo komisije ZN
LAKE SUCCESS, 29. okt.—Grški monarhistični delegat je včeraj na sejah Političnega in Varnostnega odbora organizacije Združenih narodov izjavil, da Kominforma (Komunistični informativni biro) s svojimi napadi na Jugoslavijo zaostruje grožnjo miru na Balkanu.
Grški delegat je, rekel, da je ta grožnja miru bila razširjena,
ker da je sedaj ogrožena tudi Jugoslavija. Pristavil je, da Kominforma "želi izkoristiti vse
_	TT---............:, ,......
Rožič 6bT:30' v	VpilVa'nad c^Iim TRgz—je relrel;- -
kovem pogrebnem zavodu, v sre do zjutraj ob 10.' uri, da se pa po možnosti udeleže njenega pogreba.
Kriza italijanske vlade vsled ostavke treh saragatovcev
RIM, 31. okt.—,De Gasperije-krščansko-demokratska vla-je soočena z resno krizo vsled •^stavke, ki so jo podali trije mi-•bistri, člani desničarske socialistične stranke Saragata. Saragatovci so izstopili iz vla-par ur zatem, ko so komunisti ^klicali splošno protestno stav-ko 5,000,000 delavcev. Stavka je ^'la oklicana, ker je italijanska 1'olicija včeraj ubila dva poljedelska delavca, 13 pa ranila.
Poljedelski delavci so si pri-®^'ojili zemljo veleposestnikov in ^ zoperstavljali policiji, ki jih hotela izgnati.
Veruje se, da ostavka treh mi-^istrov ni v zvezi z oklicano stavko, toda na splošno se sma-da bo vseeno De Gasperijeva ^l^-da padla. Sam premijer je apeliral na desničarske sociali-naj ostanejo v vladi, toda "fez, uspeha.
, Ostavko so podali: podpremi-in minister trgovinske mor-Saragat, minister indu-®^'"ije Lombardo in minister ^arshallovega načrta" Tremel-
loni.
f'o tradicionalnem" parlamen-postopku bi de Gaspari '^^oral vsled ostavke treh mini-®trov predložiti ostavko celotne ^lade. Predsednik republike pa • moral .imenovati novega pre-'^^^jerja, ki bi sestavil novo vlado.
Mla
Odbc
Dr. Aleš Behler
pev. zbor
^ocoj ob 7.30 uri se vrši seja
ibora Mladinskega pevskega
. ®^a Slovenskega delavskega
na Waterloo Rd. Prosi se
, ® odbornike, da se gotovo ude-leze.
rocjem.
Grški monahristični delegat, Pipinelis, je pohvalil tudi Titovo vlado, ker je zaprla mejo z Grčijo. Rekel je, da je to bila prva "dobra novica" na Balkanu v teku zadnjih let. Vsled tega sklepa jugoslovanske vlade se je položaj precej omihl, odnošaji na mejah pa so se normalizirali.
Čeprav je grški delegat priznal, da Jugoslavija sledi ideologiji, s katero da se njegovi sodržavljani na .strinjajo, je vseeno izjavil, da sosedne države z različnimi ideologijami lahko živijo v miru ena poleg druge.
Dr. Bebler zavrača podporo grškega delegata
Grškemu delegatu je odgovoril jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler, ki je zavrgel oči-vidno podporo monarhistične Grčije s kratko izjavo, da se bo Jugoslavija sama borila v sporu s Kominformo. Dr. Bebler je pristavil, da težave Jugoslavije izvirajo od zunaj, medtem ko so težave Grčije posledica geril-skega gibanja njenih lastnih državljanov.
Izjave obeh delegatov sta bili le v teku debat v Političnem odboru, ki na osnovi poročila Ko misije Z.N. razmotriva o položaju na Balkanu.
Sovjetski zunanji minister je trpko napadel poročilo Komisije, s katero sta bili obsojeni Albanija in Bolgarija, ki da aktivno podpirata grške partizane. Rekel je, da so priče, ki jih je Komisija zaslišala v Grčiji, bile izvlečene iz grških jetnišnic in da so bile prisiljene pričati "v senci vislic."
Višinski je obsodil resolucijo štirih držav, po kateri bi sfe ohranilo Komisijo Z. N. za Balkan in namesto tega priporočil, da se sprejme sovjetsko resolu-cijo, po kateri bi se pomilostilo politične jetnike in razpisalo nove splošne volitve v Grčiji. Obenem bi soglasno z resolucijo Sovjetska zveza imela pravico poslati v Grčijo svoje opazoval-
ce za volitve, pozneje pa bi se umaknilo z grškega ozemlja vse tuje čete.
Na popoldanski seji pa je angleški delegat McNeil napadel Albanijo, češ, da so z albanskega ozemlja streljali na nekatere člane Komisije Z. N. V zvezi s tem je predložil resolucijo, s katero je zahteval, da se s temi napadi na Komisijo takoj preneha.
#
Zediiijene države se niso zavzemale za gerilce
ATENE, 28. okt.—Grški monarhistični ministrski predsednik Diomedes je danes zanikal poročila, sGglasno s katerimi sta baje Zedinjene države in Anglija začeli pritiskati na grško vlado, da pomilqsti vse gerilce in jim vrne politične pravice.
Vlada ni bila pod nobenim pritiskom in nji se ni ničesar priporočalo."
Nova predstava
Nocoj se bo pričelo kazati novo predstavo "Chocolate Soldier" v mestnem avditoriju in sicer pod pokroviteljstvom zbora "500", pri katerem sodeluje tudi Slovenka Ann Zafred, članica Glasbene Matice. To predstavo se bo ponovilo vsaki večer do nedelje. Glavno vlogo bo pela Helena Bliss, ki je žela mnogo aplavza in odobravanja v vlogi, ki jo je imela v predstavi "Song of Norway."
Prestal operacijo
Mr. Valentin Plesec iz 16823 Waterloo Rd. je srečno prestal operacijo v Lakeside bolnišnici. Nahaja se v sobi št. 5005, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu, da bi se mu ljubo zdravje kmalu povrnilo!
FRANCO SE PONUJA ZA ZAVEZNIKA V VOJNI PROTI RUSIJI
MADRID, 3}. okt^Do-bro obveščeni krogi so danes naznanili, da se je fašistični diktator Španije ge-neralisim Franco ponudil za zaveznika Atlantskih sil v kakršni koli vojni proti Sovjetski zvezi* pod i)ogo-jem, da se m'li v zameno odobri ameriško finančno pomoč.	!
Diplomatični; krogi, ki so razkrili gornjo novico, pravijo, da se je Franco ponudil Za zaveznika zapadnih držav ob priliki svojega bivanja v Lizbonu, Portugalska, ko se je ^stal s portugalskim diktatorjem Sa-lazarjem. Uradnega komunikeja pa glede teh pogovorov še ni.
Smatra se, da je ponudba španskega diktatorja poteza, da dobi ameriške kredite za nujno potrebne surovine. Španska vlada si že dlje časa prizadeva, da bi se priliznila Zedinjenim državam. Večje število ameriških kongresnikov, senatorjev, častnikov ijti uradnikov je zadnje čase bilo na obisku v Španiji.
Nedavno je Franco imel pogovore s skupino petih ameriških senatorjev, katere je vodil Pat McCarran. Sedaj pa se v Španiji nahaja skupina š^tih članov ^ kongresnega ""-'idtatKtr........
Zadnji teden se je z obiska v Španiji vrnil tudi bivši poštni tajnik James Farley, ki je priporočil, da Zedinjene države sklenejo zavezništvo s Španijo in odobrijo Francu posojilo v znesku do $500,000,000.
MIROVNA POGODBA Z ITALIJO JE POZABLJENA
RIM, 28. okt.—Italijanski zunanji minister grof Carlo Sfor-za je včeraj v senatnih debatah izjavil, da je mirovna pogodba z Italijo "praktično mrtva". Rekel je, da je le ena velikih sil še omenja, ostale pa so na njo pozabile.
Sforza je, podal izjavo v zvezi z zahtevo desničarskega senatorja Benedettija, da se mirovno pogodbo prekliče. Zunanji minister je rekel, da bi preklic pogodbe povzročil mednarodne težave.
Mednarodni odbor pravi, da Sovjetska zveza skuša proizvajati atomske oblake
LONDON, 30. okt. —Mednarodni odbor za proučevanje evropskih vprašanj je danes naznanil, da ima dokaze, da sovjetski znanstveniki skušajo proizvajati "atomske oblake" za borbo proti sovražniku. Odbor je istočasno priporočil, da zapadne države ustvarijo nekakšno Atlantsko unijo proti komunizmu.
V	omenjenem odboru se nahajata Francoza Paul Raynaud in Maurice Schuman ter Angleža Lord Vansittart in Lord Bra-bazon. Poročilo pa je odbor poslal zadnji četrtek zunanjim ministrom zapadnih držav.
V	poročilu je med ostalim omenjeno:
"Soglasno s prejetimi informacijami Zveza sovjetskih socialističnih republik se ne zanima samo za proizvodnjo atomskega orožja za uničevanje industrijskih centrov in prista-
Bethlehem Corp. se vdala zahtevam za penzge in podpisala sporazmn; pričakuje se, da bo stavka končana
nišč, pač pa tudi za uporp,bo proti četam na bojišču, za kar se atomsko bombo ne more učinkovito rabiti."
Poročilo pravi, da se bo "mrzla vojna" nadaljevala, dokler Sovjetska zveza ne bo. imela življenjski standard, ki bi se lahko "primerjal z zapadnim."
Odbor je prišel do gornjih zaključkov na osnovi proučevanja sovjetskih znanstvenih časopisov, ki pravijo, da je "tehnično mogoče povzročiti atomske oblake."
"Proizvodnja takšnih oblakov ne ustvarja eksplozije in vsled tega se mi ne bi zavedali, da se jih proizvaja, ker jih naši seiz-mografi ne morejo ugotoviti, kakor so to ugotovili atomsko eksplozijo, ki se je pripetila v Sovjetski zvezi," je rečeno v poročilu Mednarodnega odbora.
Tito poklical rezerviste v vojaško službo
BEOGRAD, 31. okt. — Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je danes pokljical v vojaško službo število rezervnih častnikov, tehnikov in strokovnjakov. Čeprav to še vedno ni splošna mobilizacija rezervistov, se smatra, da je Tito storil prvi korak, da se zaperstavi možnim poskusom Kominforme, da se strmoglavi njegovo vlado.
Koncem zadnjega tedna je prišlo na jugoslovansko-madžarski meji do spopada. Jugoslovanska vlada je obtožila Madžarsko, da ?o njene čete osem ur streljale in metale granate na jugoslovansko ozemlje. Čeprav ni bilo nobenih žrtev, je jugoslovanska vlada izjavila, da je ta incident "vojno-hujskajoče izzivanje."
(Madžarska vlada je danes odgovorila na obtožbe Jugoslavije. V svojem naznanilu pravi, da je do streljanja prišlo, ko je kak-
vdrlo na madžarsko ozemlje. Soglasno z izjavo Madžarov, so se jugoslovanski vojaki umaknili po "daljšem streljanju." V izjavi je dalje rečeno, da se je jugoslovanska vlada razvpila o incidentu, ker želi ustvariti vtis, da je ogrožena in potrebuje ameriško pomoč, da bi lahko podpirala veliko armado).
("Takšni incidenti imajo namen, da bi izpodbudili ameriške imperialiste, da bi dali več obsežnega orožja svojemu slugi Titu, ki s klobukom v roki in pri-pognjenim hrbtom prosi ameriške kapitaliste za pomoč," je rečeno v izjavi madžarske vlade).
V Beogradu tako Jugoslovani kot zunanji opazovalci verujejo, da je tekoča strategija Komin-fome, da se izzove Tita v maščevalne akcije.
Opazovalci menijo, da bi Jugoslavija lahko imela močno, 800,000 mož broječo armado, ki bi bila kos vsem armadam sosednih držav, če jih ne bi pod-piarla Rdeča armada Sovjetske zveze.
KONGRESNIKI ŽELIJO SESTANEK S FRANCOM
MADRID, 29. okt. — Skupina šestih ameriških kongresnikov je danes dospela v Madrid v upanju, da jih bo sprejel fašistični diktator Španije generalisimo Franco.
Med kongresniki, ki so člani odbora za izdatke, se nahaja tudi kongresnik John Blatnik iz Min-nesote.
Seja in predavanje
članice krožka št.. 3 Prog. Slov. se vabi na redno sejo v sredo zvečer v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Sejo se prične točno ob sedmih, ker bo po seji predavala Mrs. Jane o svojem nedavnem' obisku rojstne domovine. K predavanju so vabljene tudi nečlanice in moški podporni člani.
Korporacija bo sama financirala sklad za mesečne penzije v znesku $100; U. S. Steel Corp. bo baje sledila vzgledu
Solidna fronta jeklarskih korporacij se je snoči zlomila, ko je druga največja korporacija v deželi, Bethlehem Steel Corp., podpisala sporazum s CIO unijo United Steel-workers of America.
Predsednik CIO in unije delavcev jeklene industrije Philip Murray, ki je sopodpisal sporazum, je zmagoslavno izjavil,
da bo ta sporazum postavil vzgled za ureditev splošne stavke.
Takoj ko je bil podpisan sporazum, po katerem bo Bethlehem Steel Corp. sama financirala sklad za mesečne penzije v znesku $100, je Murray izjavil: "Iskreno upam, da bo to prispevalo poravnavi spora z ostalimi jeklenimi industrijami."
Sporazum je bil podpisan včeraj ob 8. uri zvečer v hotelu Statler. Pogajanja pa so se začela že ob 3:30 popoldne, ko je Murray zapustil konvencijo CIO.
Stavkarji so novico pozdravili z velikim navdušenjem, poseb-ncrv	.New. Yarku.
in Marylandu, kjer ima Bethlehem Corp. 11 jeklarn.
Penzijski sklad je največja zmaga unije
Največja zmaga unije je sporazum glede penzije. Po tem sporazumu je korporacija pristala, da bo sama financirala penzijski sklad, iz katerega bodo delavci stari nad 65 let in z nad 25 let službe dobili najmanj $100 mesečne penzije. Vsled te zahteve je pred enim mesecem bila oklicana splošna stavka.
Po sporazumu so delavci dobili celo več kot pa je priporočal predsednikov odbor, ki je predvideval, da bi jeklene korporacija morala plačati 6 centov na uro za vsakega delavca v sklad za penzije in 4 cente za socialno zavarovanje. Bethlehem Corp. pa bo morala samo za penzije prispevati 10-centov, kakor to računa Murray.
Z druge strani pa je unija pristala, da bo prispevala IVz centa v sklad za socialno zavarovanje, korporacija pa 2^ centa. Prvotno je unija zahtevala, da korporacija plača 4 cente.
U. S. Steel Corp. bo baje sledila vzgledu
V New Yorku je predsednik U. S. Steel Corp., Benjamin F. Fairless, ki se je odločno zoper-stavljal zahtevam unije in je zavrgel priporočila Trumanovega odbora, izjavil, da bo njegova korporacija '"proučila" poravnavo med unijo in Bethlehem Corp. Ponudil je obenem tudi obnovo pogajanj, toda za enkrat ni obljubil nobenih koncesij uniji. Rekel je:
"Obnavljamo naše prejšnje predloge, da se vsedemo za mizo z unijo delavcev jeklene industrije in se skušamo pogajati glede medsebojno zadovoljivega programa za penzije."
The Republic Steel Corp., ki je tretja največja jeklena korporacija, pa je naznanila, da za enkrat nima kaj pripomniti v
zvezi s sporazumom med unijo in Bethlehem Corp.
90,000 delavcev se l)o vrnilo na delo
V	Washingtonu menijo, da bo sporazum z Bethlehem Steel Corp. služil kot vzgled za sklenitev poravnave z U. S. Steel Corp., ki je največja jeklena korporacija v deželi.
Z včerajšnjo poravnavo se bo vrnilo na delo 88,000 do 90,000 delavcev vposlenih pri Bethlehem Corp., ki je prva pristala na priporočila predsednikovega odbora.
Murray je že naznanil, da se bo stavka, kar se tiče Bethlehem Corp., končala opolnoči.
V	zvezi s samo poravnavo pa je predsednik CIO rekel:
"Ta spot-ammi je riedvonmo eden največjih uspehov v zgodovini delavskega gibanja. ?r-vič je en delodajalec pristal na celotno, neprispevajočo plača-nje penzij."
Letna razstava trgovcev v mestni dvorani
Pod pokroviteljstvom trgovske organizacije The Cleveland Retail Grocers Association se v mestnem avditoriju letos vrši 61. letna razstava vsakovrstnih jedil in hišnih pripomočkov ter opreme. Razstava bo v teku vsak dan od 10. do 18. novembra, izvzemši v nedeljo, in sicer od 1. do 11. zvečer.
Kot je običaj na teh razstavah, bo oddanih veliko brezplačnih vzorcev in poskusnih predmetov. Prodajalci raznih produktov bodo demonstrirali nove pripomočke za olajšanje dela gospodinj in nudilo se bo posebne cene na raznih stvareh. Vsaki dan bo tudi zabavni program, pri kateremu bodo sodelovali razni umetniki, ki nastopajo na radijskih programih, itd.
Poroka
V soboto se bosta poročila Harry Snyder (Znidaršič), sin poznane družine Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, ki vodita mlekarno Lyon Dairy na 1166 E. 60 St., in Miss Helen Skok iz 9023 Korman Ave. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Kazimira na E. 82 St. in Sowinski Ave. ob 9. uri zjutraj. Mademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
JESENSKI KONCERT
Glasbene Matice
v NEDELJO. 6. NOVEMBRA 1949 v Slov. nar. domu na ST. CLAIR AVE. Pričetek ob 4. pop.
Po koncertu domača zabava v prizidku.

______
___________
_________
ENAKOPRAVNOST
1. novembra 1949.
_$8.50 - 5.00 _ .3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)____
-$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZBOROVANJE AMERIŠKIH DIPLOMATOV
Začetkom zadnjega tedna so se v Londonu sestali na dvodnevni konferenci ameriški ambasadorji v deželah vzhodne Evrope. Kakšen je bil namen tega sestanka uradno sicer ni bilo nikoli naznanjeno, toda na splošno se pred-meva, da so se pogovorili o skupni strategiji, ki je v zvezi z mrzlo vojno med zapadom in vzhodom.
Naloga diplomatov in ambasadorjev je sicer, da v tujih državah predstavljajo svoje vlade in se ukvarjajo z delom, ki bi služilo interesom obeh držav, ki imata diplomatične stike, toda z druge strani obstoja še neuradna, zakulisna vloga diplomatov v tujih državah. To se lahko sodi po velikem številu diplomatov, višjih in nižjih, ki zadnje čase morajo kot "nezaželjive osebe" zapustiti dežele, v katerih se poleg s svojim uradno priznanim delom, ukvarjajo tudi z drugimi aktivnostmi, katerih se pa nikoli iz razumljivih vzrokov ne omenja. .
O zaključkih dvo-dnevne konference ni bilo uradno objavljeno nobeno poročilo. Vse, kar se je v tisku poročalo, sloni na ugibanjih in ker se nahajamo v mrzli vojni z vzhodom, t. j. deželami vzhodne Evrope, iz katerih so prišli ameriški diplomati- na posvetovanje v London, je upravičeno domnevati, da je ta konferenca bila v zvezi z "mrzlo vojno."
Poročevalec NYT Clifton Doniels je zadnji četrtek poslal o tej konferenci daljše poročilo, iz katerega je razvidno, da je ameriške diplomate zanimala tudi zadeva .spora med Kominformo in Titom, za kateri spor je neki ameriški časnikar že rekel, da je za Ameriko bolj dragocen kot pa atomska bomba. Da ameriški, diplomati lahko prav na tem sporu zgradijo svojo "skupno strategijo," je pač jasno. S tem sporom se je mrzlo vojno "infiltriralo" v tako /vano "družino komunističnih držav," d očim je pred samim sporom bila potegnjena jasna linija med blokom držav ljudskih demokracij in blokom zapadnih demokracij.
Soglasno z Danielovim poročilom se v zvezi s to zadevo ameriški ambasadorji in diplomatični predstavniki v sedmih vzhodno evropskih državah strinjajo, da je zadeva maršala Tita posebna zadeva, ki je bila mogoča s^mo v Jugoslaviji, toda se na more ponoviti v nobeni drugi deželi vzhodne Evrope.
Diplomati seveda polagajo največ upov v našprotstva med posameznimi državami, saj je znano staro rimsko načelo "Deli in vladaj," ki je še danes osnovno načelo vsake diplomacije. Po mnenju ameriških diplomatov, kakor nam to razlaga Daniels, bi še najprej sledila vzgledu jugoslovanskih voditeljev Bolgarija, ki da ima "ponosno, nacionalistično" razpoloženo ljudstvo. Toda, kar se tiče ostalih držav, je malo upov, da bi ameriški ambasadorji mogli zasnovati svojo "skupno strategijo" na tako zvanem razširjevanju "titoizma."
Kot primer je omenjena Češkoslovaška, kjer je kljub (njenim) močnim zvezam z zapadom v preteklosti bilo opaziti le "razočarljivo šibko" opozicijo proti "komunistični revoluciji v Pragi, zatiranju rimsko katoliške cerkve in tekočih čistk osumljenih oseb." Kar se tiče Poljske, diplomati baje menijo, da jo veže za Sovjetsko zvezo dejstvo, da zapadne sile niso nikoli priznale njenih mej z Nemčijo, odnosno ozemlja, ki ga je po končani drugi svetovni vojni dobila od Nemčije. V Romuniji zunaftja ministrka Anna Pauker čvrsto drži vajeti v rokah in ljudstvo ne nudi nobenega odpora. Podoben položaj je na Madžarskem, kjer ljudstvo ne kaže nobene volje, da bi spremenilo svoje vlade.
Kot smo že omenili, je povsem razumljivo, da ameriški diplomati pričakujejo od "titoizma" daleč vec kot pa od vseh drugih oblik mrzle vojne. Zato tudi sam Daniels omenja, da so ameriški diplomati verjetno razmotrivali o tem, kako bi "iparšalu Titu dali čvrsto ekonomsko osnovo za njegov odpor proti Komiformi."
Seveda, vzhodno-evropske države, ki se jih na splošno označa za vazalke Sovjetske zveze, he da bi se pri tem ne priznalo dejstvo, da imajo tudi Zedinjene države svoje vazalke (Grčija, Italija, itd), smatrajo jugoslovanske voditelje za "odpadnike." Z druge strani pa jim zatrjujejo, da se Jugoslavija še vedno nahaja v taboru "ljudskih demokracij" in da "gradi socializem."
Težko je pravilno pojasniti spor, ki ga ameriška diplomacija tako pridno izkorišča, če se ne bi obenem pojasnilo obe stališči, stališče jugoslovanskih voditeljev in stališče Kominforme. I To bi edino bilo nepristransko, posebno ker nimamo nobenega slovenskega časopisa v Zed. držav, ki bi
UREDNIKOVA POSTA
Prijatelju Jožetu Terbižanu v spomin
mlado dekle, pridno in zavedno rojakinjo Cilko, se je Jože brez , T. .	1 obotavljanja odzval in bil za
Cleveland.—List za listom pa- pnčo pri najini civilni poroki, da; danes tebi, jutri meni; kar ker ga je veselilo, da se je ce-se rodi, to mora umreti, kajti remonija završila na civilen na-tak je zakon narave, kateremu čin. Druga priča na najini poro-
se ne more nihče protiviti in ne ubraniti. Ta zakon zadene kralje in cesarje, papeže in prelate, bogataše in navadne zemljane.
In spet je prišla bela žena, ki ji pravimo kruta smrt in nam iztrgala iz naše srede razredno zavednega moža, ki se je dolgo let udejstvoval na našem društvenem in kulturnem polju, našega poznanega rojaka Jožeta Terbižana, ki je umrl po dolgi in zelo mučni bolezni v bolnišnici Mt. Sinai dne 17. oktobra v starosti 59 let.
Pokojni Jože je bil doma iz Dolenje vasi pri Ajdovščini, kjer zapušča dve sestri, Marijo in Frančiške. V Ameriki je bival 36 let. Bil je dolgoleten in zvest član društva Cleveland št. 126 SNPJ in društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Bil je vse do svoje težke bolezni raka, zelo aktiven na jednotinem in kulturnem polju. Tukaj zapušča ženo Josephino, rojeno Perše, sina Evgena in hčerko Doro ter več sorodstva in mnogo prijateljev. Na njegovo lastno željo je bilo njegovo truplo pod vodstvom pogrebnega zavoda Žele in Sinovi po privatnih obredih upepeljeno v krematoriju Cleveland.
S Terbižanom sem se spoznal že leta 1914, namreč pred 35 leti. Spoznana sva se v stari čitalnici in takratnih sokolskih prostorih na Glass Ave. in 61. cesti tukaj v Clevelandu. V či-talniških prostorih pa v stari Birkovi dvorani na St. Clair in E. 60. cesti sva se pogostoma sešla kakoi" z mnogimi drugimi kulturnimi sodelavci. Ko je bil zgrajen veliki Slovenski narodni dom, smo se pa začeli zbirati v domu, kakor tudi v drugih narodnih in delavskih domovih. . Terbižan nam je veliko poma-gal na društvenem in kulturnem polju, zlasti pri raznih igrah. Bil je večletni tajnik cle-velandske federacije SNPJ in med tem časom nam je on s pomočjo rojaka Viktorja Wooda našel sedanjo farmo oz. izletne prostore SNPJ, ki so med najlepšimi in najpripravnejšimi ter privlačni prostori za društvene in druge piknike ter izlete. Bil je več let predsednik svojega društva št. 126 SNPJ ter večletni predsednik podružnice št. 48 SANS, kateri sedaj predseduje podpisani. Njegovo sodelovanje na našem skupnem polju delavske kulture in jednotinih prizadevanj ter.SANSove pomoči je bilo vzorno in učinkovito. Zato mu bomo vsi, ki smo z njim delali dolga leta, ohranili trajen spomin.
Pokojnemu Terbižanu
prijateljstvo zlasti za dve stva ri, za meni storjeni osebni uslu-
gi. Ko sem se odločil in dobil gove smrti. Slišali bomo njego
ki pa je bil prav tako napreden rojak in kulturni delavec, vipavska korenina John Breščak, ki sedaj živi v Burtonu, Ohio. Družici sta nama bili brhki se-strični moje žene Mary in Lucy Kolman. Tako je bil sklenjen najin zakon, ki še sedaj po 28 letih vedno drži.
Drugo nepozabno uslugo mi je pokojni Terbižan storil takrat, ko sta šla s prijateljem Jožetom Durnom za priči, ko sem postal ameriški državljan. Tudi v tem pogledu je šlo vse gladko in še sedaj trdno drži. Za vse to sem mojemu dragemu pokojnemu prijatelju Jožetu Terbižanu hvaležen. Počivaj mirno, spomin na Tebe in Tvoja dobra dela pa nam ostane do konca dni. Naše iskreno sožalje nad težko izgubo njegovi ženi, sinu in hčerki ter sorodnikom, namreč od Antona in Cilke Jan-kovich ter od najinih sinov Stanleya in Edwarda.
Anton Jankovich.
ve nesmrtne tekste v skladbah Zdravica, Pod oknom (Luna sije), Strunam, Nezakonska mati in Mornar.
Kdor bi rad za nekaj časa pozabil na vsakdanja zamotana vprašanja, ki so tako prepojena s tegobnimi skrbmi, naj pride v nedeljo h koncertu Glasbene matice. In ko bodo pevci zapeli Prešernovo "Zdravico", bomo gotovo vsi pritrdili njegovim vzvišenim' besedam:
žive naj vsi narodi,
ki hrepene počakat' dan, da, koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan; da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak.
Clan Matice.
PRIMORSKE VESTI
Koncert
Glasbene matice
Koliko časa še bomo poslušali slovenske pevske koncerte v tej naši novi domovini, je neljubo vprašanje. Kdor je optimist, upa, da še dolgo. Povprečen realist pa dvomi, da bi jih v teh nestalnih, razburkanih časih bilo še kaj dosti. V narodnostnem pogledu postajamo čedalje bolj malodušni in brezbrižni. Videti je, da nastopa tista doba za ameriško slovenstvo, ko bomo le še v sIovenski.j>esmi sem in tja obujali spomine na slovensko domovino, njeno zgodovino in njene tradicije.
Zato pa moramo s tem večjim veseljem in hvaležnostjo pozdraviti vsak napovedan koncert kake slovenske skupine. Clevelandska Glasbena matica priredi v nedeljo 6. novembra ob štirih popoldne koncert, in sicer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Spored je zelo raznoličen, tako da bo za vsakovrstne poslušalce zanimiv. Nekaj vokalne muzike bo za tiste, ki imajo radi kaj iz mednarodne glasbene literature, nekaj za tiste, ki jim posebno ugajajo slovenske narodne pesmi, nekaj pa tudi za tiste, ki imajo v čislih slovenske skladbe težjega značaja.
Nastopili bodo Matični pevci in pevke v mešanem, moškem in ženskem zboru. Znani in priljubljeni solisti pa nam bodo postregli s samospevi, dvospevi in kvarteti. Pevovodja Ivan Zor
Priporočilo volilcem v Euclidu, Ohio
Bliža se dan volitev in vsak volilec in volilka gleda, da pridejo v mestno zbornico dobri in zanesljivi možje. Tu v Euclidu jih bo letos veliko na volilnih listih, med njimi bo tudi rojak, ki je že pokazal, da je vreden, da se ga zopet izvoli za zastopnika tretje varde.
Vsi vemo, ko smo imeli njega v zbornici, da smo se lahko obrnili do njega, ker on je naš pri-prosti, delavni človek, ki razume svojega sočloveka, rad je ustregel in se v resnici potrudil, da je dosegel, za kar se ga je vprašalo. Gotova sem, da ako bo izvoljen, bo tudi sedaj gledal in deloval za izboljšave našega mesta in varde.
Naj še omenim, da on kandidira na Neodvisni listi za tretjo vardo.
Torej volimo moža, ki je v resnici vreden, da naredimo križ pred njegovim imenom. To je Frank Derdič.
Gusti Zupančič.
man je tor-ej pripravil pester sem program. Nekaj točk programa hvaležen za njegovo dolgoletno pa bo obenem posvečenih, spomi
nu našega pesnika-prvaka Franceta Prešerna ob stoletnici nje-
pojasnil vsaj v glavnih črtah zadevo s stahšča Kominforme, kakor tudi Hrvatje do nedavnega niso imeli nobenega časopisa, ki bi pojasnjeval stališče jugoslovanskih voditeljev.) Toda končno naš namen za sedaj ni, da bi se ukvarjali s samim sporom. Hoteli smo le v zvezi s konforenco ameriških diplomatov opozoriti na dejstvo, da je naša zunanja politika v odnosu na spor med Titom in Kominformo definitivno na strani Tita. Mnogi zapadni, proti-komunisti-čni nasprotniki Titovega režima še niso -spoznali vseh fines diplomatične stroke in se vdajajo iluzijam, da jim je Titov režim, če ne glavni, pa vsaj tako pomemben nasprotnik kot je Moskva. Toda v svetu, katerega usoda se je po "gentlemenskem sporazumu" odločala med velikimi silami, je bila definitivno zapečatena tudi usoda Jugoslavije. Kajti če je po sporazumu med velikimi silami prišla Grčija pod vpliv zapadnih sil, je prav tako bilo mesto Jugoslavije odrejeno v bloku vzhodno-evropskih držav. Ce je temu tako
Volil ve v Euclidu
Euclid, Ohio.—V torek, 8. novembra se bodo vršile volitve v Euclidu. Volili bomo župana in odbornike. V Euclidu živimo le okrog dve leti in pol, vendar lahko rečem, da uprava prednjači pred Clevelandom. Imamo iz-borno poslugo glede odpadkov in stare šare, ki jo pobirajo točno vsak teden. Delavci, ki pobi-1'ajo odpadke, so vsi v belih uniformah in tudi voz je bel, da. izgleda precej kot ambulančni voz.
Tudi v drugih ozirih skrbi sedanja uprava mesta, da zadovolji prebivalce.
Za councilmana v tretji var-di se poganja Mr. Frank Der-dich. Je naš človek, aktiven pri naših društvih in je. tudi predsednik Društvenega doma na Recher Ave. Kot tak pozna naše težkoče in sem gotov, da bo imela slovenska naselbina koristi od tega, če bo izvoljen. Koristi bomo imeli tudi posamezniki, vsaj mu lahko razložimo po naše kaj hočemo in on nas bo bolje razumel kot kdo- drug, pa tudi skusil storiti kar mu bo mogoče.
Spomnite se tega, ko boste šli 8. novembra v volilno kočo in oddajte vaš glas za vašega človeka — FRANK DERDICH.
John Stebla j,
26851 Oriole Ave.
UPORNI FATHER VRŽEN IZ JEZUITSKEGA REDA
AMBRIDGE, Mass., 28. okt.— Znani predavatelj in pesnik Rev. Leonard J. Feeney, ki je šest mesecev bil v sporu s katoliškim nacjškofom Bostona Rich-ardom J. Cushingom, je danes naznanil, da ga je jezuitski red izobčil zaradi "neposlušnosti."
Rev. Feeney je prišel v na-vskriž z nadškofom, ker je zagovarjal skupino učiteljev na katoliški univerzi, ki so trdili, da
I ni "zveličanja izven rimske ka-in ce Zedinjene države lahko v Grčiji nastavljajo in od-jtoliške cerkve."
sl^vljajo monarhistične vlade po svoji mili volji, kaj bi	---
moglo preprečiti Sovjetski zvezi, če bi to hotela, da isto ne Naročajte, širite
bi delala v Jugoslaviji?	\"Enakopravmst!"
in čitajte
V stilu fašističnih bombnih napadov
Slovenska trgovina s stekle-nino "Koren" na Rooseveltovem korzu v Gorici bode v oči fašistične nestrpneže. Sedaj so jo četrtič napadli. V rani uri je eksplodiral pred vhodom v trgovino peklenski stroj. Sila eksplozije je razbila obe izložbeni okni in skoraj vso steklenino. Škodo cenijo na več milijonov lir. Razbite so tudi izložbe bližnjih trgovin. Eksplozijo so slišali po vsej Gorici. Po srečnem naključku ni bilo nobenih človeških žrtev. Ljudstvo, ki se je zbralo na kraju eksplozije, je z ogorčenjem obsojalo zločin "skrivnih" atentatorjev. Zares čudna reč: štirikrat so zaslepljeni skrajneži napadli sloven sko trgovino. Varnostnim orga nom, ki se porajajo na kraju napada ■ zmerom z dokajšnjo za mudo, se še ni posrečilo iztak-niti brezobzirnih fašističnih te-roristv. In vsa Gorica kaže na nje s prstom . . . Kako naj presojamo "demokratična" prizadevanja, ki bi ge rada z njimi predstavljala pred svetom de-gasperijevska protiljudska vlada?
Razne novice
V	Trstu so umrli 67 letna Marija Bekar, 71 letna Ana Komar, 69 letna Mercedes Pagor 80, letna Marjeta Iskra, 27 letna Marija Bizjak, 62 letni Marij žužek, 67 letna Barbara Ger čič, 56 letna Bruna Bubnič, 79 letna Ivanka Živec por. Cigoj 73 letna Antonija Kovačič, 85 letna Frančiška Žerjal vdova Marušič, Marija Romič vdova Mar C, 61 letni Karel Kolančič 63 letna Albina Pavlovič, 39 letni Karel Kolančič, 63 letna Albina Pavlovič, 39 letni Ivan Jerin, 59 letna Angela Jurčič, 78 letna Anavič, 44 letni Ivan Jeveeek,- 65 letni Alfonz Dodič, 60 letna Alojzija ščuka in 72 letna Terezija Perko.
V	Ukvah v Kanalski dolini sta se,poročila tov. Šlander Ri-hard in Vipavka Terezija.
V	Gorici narašča brezposelnost. V mestu je sedaj že nad 4000 brezposelnih.
V	Sovodnjah so aretirali 40 letnega Antona Tomšiča, 60 letnega delavca Josipa Ciljana in 53 letnega sedlarja Butkoviča Karla, češ, da so leta 1945 pomagali ubiti pet italijanskih vojakov. Ljudstvo je zaradi nasilnih aretacij silno ogorčeno.
V	Doberdobu je je umrla zavedna slovenska mati in borka tov. Francka Jelenova. Bila je znana daleč naokoli. Sin in dve hčerki so bili v partizanskih vrstah, sama je partizane vsestransko podpirala. Fašisti so ji požgali dom. Po osvoboditvi je nadaljevala s svojim delom v vseh naših organizacijah. Ohranili ji bomo trajni spomin.
V	Štandrežu je preminil ugledni domačin Alojz Makuc, star 45 let. Zapušča ženo in tri otroke. Pokopali so ga ob številnem spremstvu. Bodi mu lahka štan. driška žemljica, ki jo je tako vroče ljubil.
V	Gorici so umrli 76 letni kmet Jožef Pirh, 81 letni upokojenec Franc Delkin, 62 letna gospodinja Antonija Kunstel, 68 letna gospodinja Gema Jakopič, 81 letna upokojenka Marija Popek in 68 letni kamnosek Valentič Peter.
V	Saležu je bilo ustanovljeno novo telovadno društvo. Mladina bo 'poleg telovadbe gojila še šah in odbojko.
V	Skednju je ljudstvo z žalostjo sprejelo vest o smrti bivšega škedenjskega župnika Josipa Macarola, ki je učakal visoko starost 82 let. Pokojni Ma-carol je bil pravi ljudski duhovnik, ki ni maral slave in časti tam, kjer je bilo lahko dobiti te stvari le z izdajalstvom krvi in prepričanja. Velikanska množica ljudi ga je pokopala na ške-denjskem pokopališču. Svetal mu spomin!
V Jojniku v Slovenski Benečiji ilimamo vodovoda. Nedavno je prišla k nam komisija, ki naj bi ugotovila potrebo vodovoda. Merili so in merili. Ljudskega mnenja niso upoštevali.
Društveni koledar
NOVEMBRA
6.	novembra, nedelja — Jesenski koncert Glasbene Matice
SND, St. Clair Ave., ob 4. popoldne
11.	novembra, petek — Plesna veselica društva Modem Crusaders št. 45 SDZ v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
12.	novembra, sobota — Domača zabava Belokranjskega kluba v Hrvat. nar. domu na St. Clair Ave.
12.	novembra, sobota — Plesna veselica društva "Brooklynski Slovenci" št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave.
13.	novembra, nedelja — Društvo "V boj" štev. 53 SNPJ vprizori igro "Svet brez sovraštva" v SDD na Waterloo Road.
20. novembra, nedelja — Predstava dram. zbora "Naša zvečda" y Slov. društvenem domu na Recher Ave.
24. novembra, četrtek — Letni koncert pevskega zbora Zarja na Zahvalni dan v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
DECEMBRA
26. decembra, ponedeljek — Božična veselica društva Modem Crusaders št. 45 SDZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
JANUARJA — 1950
29. januarja, nedelja — 22-ob-letnica društva Modem Crusaders št. 45 SDZ v SDD na Waterloo Rd.
FEBRUARJA
11. febniarja — Valentine ples pev. zbora Triglav v Domu zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave,
MAJA
7.	maja, nedelja—Koncert pev. zbora Triglav v Sachgenheim dvorani, 7001 Denison Ave.
AVGUSTA
20. avgusj:a, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih
je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer; če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno ^
8 točk manjše od evropske mere.
»
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Pri moških oblekah pa se čenja v Evropi z št. 42, kar J® v Ameriki $3; 44 je 34; 46 3® 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk ra^ike.)
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 J® 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 ^ pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 J® 16 in pol in 43 je 17.
V "Enakopravnosti"	*
wdno sveže dnevne novici " dogodkih po svetu in dfwwct.
1- novembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
SRANISLAV NUŠIČ:
LISTIČI
(Nadaljevanje)
Sprejeto. Naslednjo nedeljo Je bil shod in so se zbrali "ugled-meščani." Na shodu so naj-Pfej načeli vprašanje vodovoda, ^^kar so prešli k vprašanju, kje I'o živilski trg, nato na nivelaci-z nivelacije na regulacijo, z Regulacije na tlakovanje, s tlakovanja na razsvetljavo vsega Beograda, z razsvetljave vsega "eograda pa na razsvetljavo fepeliške ulice. Tu je prišlo do besede "pddvojeno mišljenje," ^radi česar se je shod razdvojit ^ Večino in manjšino. Manjšina ^ je pričela strahovito dreti, ^®čina pa je grozila s pestmi; '^^Posled je bilo treba ugledne 'Meščane razgnati.
je zadeva spet prišla pred
odbor. Sklicali so sejo, na katero odborniki niso prišli, nakar so sklicali drugo sejo, na katero so odborniki prišli. Ko je župan goreče za prosil, naj prebivalec Prepeliške ulice in prebivalec "te in te" ulice ne udrihata s pestjo ali pa rajši sploh ne stiskata pesti, in ko je bil ves odbor soglasen v tem, da nikakor ni treba uporabljati pesti, naj že bo v katerem koli pogledu in da je sploh treba umiriti strasti—so pričeli zadevo mirno reševati. Se pravi: sklenili so iz-vohti "širši odbor," v katerega pridejo tudi tuje osebe, in ta odbor naj reši celotno zadevo svetilke.
Hvala bogu, zadeva je potekala hitreje in bolje, "širši od-
bor" se je sešel in sklenil, da med seboj izvoli "ožji odbor," ki bo pregledal, kdo je za in kdo proti. Reč teče vedno bolje, se pravi: "ožji odbor" se snide in sklene, da iz svoje srede izvoli posebno komisijo, ki bo sla na lice mesta. Zadevščina teče vedno bolje in hitreje, komisija se snide in sklene, da bo iz svoje srede izvolila "tri strokovnjake," ki bodo vso reč ogledali in predložili pravilno presojo.
"Strokovnjaki" proučijo zadevo in predložijo, da bi Prepe-liška ulica resda potrebovala svetilko, toda treba jo je postaviti pred hišo občinskega odbornika z oddvojenim mišljenjem, da je še bolj potrebna na oglu ulice.
Tako mišljenje predložijo ožjemu odboru, ožji odbor širšemu, širši odbor pa občinskemu odboru.
Zdaj je zadeva že zrela in gre naglo h kraju,—se pravi: na seji občinskega odbora izvolijo tri



HELP YOUR WISHES COME TRUE!
It's easy to keep wishing for things,
never helping to make them come true. If you were the farmer'above you might want more land, newer machinery or maybe a nest egg of security on which to retire.
If you were this wife you'd probably have your heart set on home, improvements, a modern kitchen or maybe a long
vacation to Rio, Paris, Hawaii, the Orient.
You can make these dreams come true by planting your dollars now in safe, sure U. S. Savings Bonds. Maturing in ten years at a ^4 for ^3 profit, they'll supply the cash for the schooling of your children and the fulfillment of your dreams. Start saving today at your bank or post office.
Ptdnt more opportunity in your future!
mcsjm U. S. SAVINGS BOmS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
ORJVM
osebe, da pregledajo poročilo širšega odbora in predložijo seji referat.
No, da bi zadeva tudi z druge strani še hitreje potekala, se je zgodilo tole: medtem ko so oni trije možje proučevali poročilo "širšega odbora," so prebivalci Prepeliške ulice šli in so iz "te in te" ulice izruvali svetilko in jo prestavili v svojo ulico. Zdaj se je dvignila "ta in ta" ulica in je pri policiji zatožila Prepeliško ulico in se je zadeva docela zasukala.
No, sicer pa vem, kako bo s to reč j o v bodoče. Ko bo po petdesetih letih pred hišo občinskega odbornika in na oglu razsipala Edisonova luč svoje svetle žarke in bo razsvetljevala Prepeliško ulico, bodo prebivalci te ulice lepega dne prejeli občinski odlok, s katerim jim bo dovoljeno postaviti svetilko na lastne otroške. To bo takisto, kakor je bilo ruskemu generalu dovoljeno, da ga lahko še nadalje doli dojilja.
(Konec)
Primorske vesti
Ljudski tabor v Sovodnjah
Sovodnje so spregovorile. Spregovorile tako, da ne more biti nobenega dvoma glede trdne enotnosti neosvobojenih Slovencev, ki živijo pod. Italijo. Ljudske množice so se zgrnile na ta ljudski tabor z vseh strani naše neosvobojene Goriške. Prišli pa so tudi gostje iz Slovenske Benečije, Trsta in Slovenske Koroške. V hiši blizu tabornega prostora so se zbrali predstavniki goriških, beneških, koroških in tržaških Slovencev ter se temeljito pogovorili o svojih težavah in nadaljnji borbi, pa tudi o svoji medsebojni
Angloameriška zasedbena oblast ga prav za prav le tolerira in se ni do danes pobrigala za to, da bi ga uzakonila in mu s tem zagotovila zaščito. Razen tega je še zmerom podrejeno višjemu italijanskemu šolskemu nadzorstvu. Težave so tudi s šolskimi prostori. V Božičih ima n. pr. šola vhod pri gnojnici. V šolskem poslopju pri Sv. Ivanu, ki je bilo zidano le za slovenske otroke, imajo italijanski otroci več prostora, kakor slovenski. Vsako leto se je treba sproti boriti za vsako ped šolskega prostora. Čudne mahinacije se dogajajo pri nastavljanju učnih moči na slovenskih šolah. Pri tej stvari ima glavno besedo posebna angleška politična policija. Postopek pri nastavljanju slovenskih učnih moči je tako kompliciran, da morajo slovenski učitelji in profesorji vsako leto vlagati prošnje za nastavitev. Zavedni, ljudsko čuteči slovenski šolniki jim niso preveč všeč, pa zaradi tega odbijajo njihove prošnje. Posebno naklonjenost zasedbenih oblastnikov uživajo belogardistični begunci, ki kar preplavljajo slovenske šole in ki jim ni treba predložiti nobenih dokazil glede strokovne kvalifikacije in državljanstvo. Zasedbena oblast, italijanska šolska oblast in tržaška kominformovska druščina, v s i skupaj pritiskajo na slovenske starše, da bi ne pošiljali svoje otroke v slovenske šole. Toda vse te nakane so ostale brez uspeha, ker je ni si-
SECURITY
le, ki bi mogla vplivati na zavedne slovenske starše. Učinek je ravno nasproten: na novo vpisanih dijakov v slovenskih srednjih šolah je bilo letos toliko, da je bilo treba odpreti še
dva nova razreda slovenske srednje šole. To je najkrepkejši odgovor na krivične metode diskriminacije, ki ji je še danes izpostavljeno slovensko šolstvo v Trstu.
UilL/.H
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
IT,
Sl.1 UXIiiiUOCJU XUWhjait >3V\JJC
ke. Kljub ogromnemu navalu ljudskih množic pa ni bilo nikjer niti najmanjšega nereda ali incidenta. Zaman je prežala policija na priliko, da bi lahko nastopila. Naše ljudstvo je politično zrelo in zavedno, pa tudi dostojno. Prav bi bilo, ko bi policija rajši posvečala svojo pozornost raznim temnim, fašističnim elementom. Mogočna manifestacija našega ljudstva v Sovodnjah, ki jo je organizirala Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici in ki ji je prisostvovalo nad 8000 ljudi, je našla topel, izpodbuden odmev med vsem našim ljudstvom. Vnemala nas bo zmerom izno-va za nadaljnje, žilavo kulturno prosvetno delo.
Slovensko šolstvo še vedno pastorek
1
N;everjetne stvari se dogajajo v Trstu s slovenskim šolstvom.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
*G)OR NI DELAL
(Nadaljevanje) ^•ho	je dejal čez čas oče
' je	bi zdaj pogledal sina,
Ana. Krave &o tako ii}) J ^jene. Kadar se ji zahoče, proda." Zdaj sta oba
..^'mislila.
ta njen mož tu?"
sin;
'1 ga vedi," je dejal oče %	kakor bi bil on kriv,
^ožak pri hiši. "Saj ga •i®	Vabil. Prišel je in zdaj
naj bi ga ven vrgel?" ostane dolgo?—Za ved-
' je dejal oče, "mislim, da
ne. In kaj naj bi tudi počel, saj je videti, da ni kmet, delavec je."
Uredili so vso zadevo, to je; Marko Magdič je vedno kako uredil. Ta tesna koča se je nekam raztegnila in v njej je bilo prostora tudi za sina Marka. Bilo je čudovito, kakor bi se ta koča res raztegovala, podobno harmonikam: majhne so, ko so stisnjene, v raztegnjenih pa je strašno mnogo prostora. Tako je v koči Marka Magdiča naposled našla prostora vsa njegova družina. Tak, ki ga je treba hraniti, pa je bil samo Marko Magdič mlajši. Ana je dajala denar zase
in za svojo družino. To predvsem, ker jih oče še ni popohio-ma priznal. A to ni bilo najbolje. Ana je pospravila vse mleko zase in za svojo družino.
Tako je bila mati prisiljena po tihem pobotati se z Ano: vse niaj bo skupno. Ako so krave pri hiši, potlej naj jedo vsi mleko, kadar ga bodo jedli. Kar pa zopet pripravijo oni, naj do tega imajo pravico tudi Anini. In ko je oče Marko zvedel za to stvar, jo je molče priznal kot dobro. Sploh je zadnje čase o mnogoeem razmišljal. To ni najbolje, je mislil, ako je Ana na svojem. Tako bo nekoč hotela tudi svojo zemljo sama obdelovati. On pa ne bo imel krav in jo bo prisiljen prositi pomoči.
Do pomladi so jo pretolkli kakor vedno, še nekoliko bolje. Res, da jih je bilo mnogo pri hiši, ampak Ana je imela kravi in kravi sta dajali mleka, kakor
bi vedeli, da ga morata dajati, ker bi družina sicer stradala.
Potem je prišla pomlad in kadar prihaja pomlad, je tako posebno na svetu. Naseli se najprej tam za Magdičevo hišo, na tistih nizkih vrbah, po mladikah. Pokažejo se mačice, ki jih Marko vsako jutro opazuje in po njih presoja čas. Tam vmes je stara ibovina in ta je z mačica-mi še zgodnješa. Med temi ma-čicami se počasi prikrade na dan prvo zelenje, nedoločno, vendar zelenje je, in kadar je na vrbah zelenje, je prava pomlad blizu.
Jagnedi za onimi hišami v kotu nasproti Markovi delavnici imajo zatekle veje, kakor bi bile bolne. A to je samo popje in iz tega debelega popja se bo v kratkem izcimilo prijetno zelenje. Po polju ni več snega. Še pred dvema tednoma je bila močna zima z globokim snegom in kazalo je, da bo še dolgo tako
ostalo. A kadar je pomlad blizu, je kot bi se imel človek roditi. Vse gre naglo, nepričakovano. Zemlja sama je sneg, ako ga sonce ne jemlje. In ko potlej pride še sonce ,tedaj sneg skopni v dveh, treh dneh. Samo tu in tam ostane še kakšna krpa. Njive so mokre, da ne bi mogel stopiti nanje. Travniki so oru-meneli, poležani, za nekaj dni pa se bo pokazalo prvo zelenje.
Dnevi so minevali dokaj hitreje kakor v prejšnjem mesecu. Ljudje so zapuščali hiše ter silili na vrt, kjer so se greli na soncu po zakotjih kakor martinčki. Že se je začenjalo prvo delo. Mimo Markovega okna po kol-niku so kmetje vozili na njive gnoj. Zdaj je čas za to, kasneje bo drugega dela obilo.
Pri Magdičevih so se poslej pri večerji posvetovali o delu. Ne, nihče ni bil proti temu: treba je začeti, ko že drugi delajo. Nekaj gnoja se je napravilo:
kajpa premalo. Zato ga je Ana dokupila. In tako so vpregli kravi v nov voz, nalagali nanj gnoj in Marko mlajši se je izkazal, da bo dober kmet, kakor se je pred pol letom izkazal. Matija. Tudi Anin mož je delal. Ni bil sicer vajen tega dela, vendar mu je še nekako šlo. Ana mu je vedno prigovarjala, naj dela. In zdaj ni smel reči, da ne bo.
Vse je iailo v najlepšem redu, kakor je hotel oče Marko. Bal se je, da bi med njimi prišlo do nesoglasja. Vendar, vsaj doslej tega ni bilo. Sin Marko je bil tih in je samo delal, tudi Ana je delala in se ni prepirala, kar je očetu ugajalo. Počasi, je mislil, bomo ustvarili bogastvo in srečno bomo živeli. In tako je počasi pozabljal na Matijo.
Nato.se je vrnil Matija. Zdaj jih je presenetil na drug način. Njegovo delo so prevzeli drugi in zanj ni ostalo skoraj ničesar.
"No, kako je bilo?" je vpra-
šal oče tiho, ko sta bila sama. "Kako se ti je godilo?"
"Ne najbolje," je priznal tiho fant. Nekaj časa sta molčala. Potlej je oče dejal:
"Čakal i^m, da nam pošlješ denarja . . ."
"Nisem mogel," je fant priznal. "Mislil sem, da je denar v svetu laže prislužiti. Pa sem komaj živel. Zima je bila." In čez čas: "Kaj ste vi kupili krave?"
"Jaz?" je rekel Marko. "Prav za prav jih nisem jaz kupil. Saj veš, kje n^j bi pa vzel denar? Še za voz senx ga komaj spravil. Ana je kupila." To je povedal tise, ue da bi se ozrl po sinu. "Tako bolj zastran mleka," je hotel opravičiti. "No, zdaj so tudi pri delu prav prišle ... jaz nisem mogel. Ti pa tudi nisi poslal ničesar. Bilo je potrebno, kako bi pa zdaj obdelovali." ^
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
1. novembra 1949'
MIHAIL ŠOLOHOV

TIHI DON
ČETRTA KNJIGA f
(Nadaljevanje )
—	Ko nakrmimo konje, odrinemo.
—	Jih bomo lahko pozneje krmili.
—	Kaj pa te mrzlica trese ?— Fomin je vrgel oglodano- kost proč in si obrisal roke ob pol-steljnino.	^
—	Zajamejo nas tule. Pripraven kraj.
—	Kakšen hudič nas neki zajame? Pravkar se je vrnila izvidnica in pravi, da je grič prazen. Morebiti nas je Žuravljov izgrešil, če ne, bi nam bil zdaj za petami. Iz Bukanovske se ni bati nikogar. Vojaški komisar je tam Mihej Pavlov, bojevit dečko, a nima prida sil, zato bo le težko krenil nad nas. Odpočili si bomo, kakor se spodobi, počakamo, da se malo poleže tale veter, potem pa jo mahnemo v Slaščevsko. Sedi, na je j se ku-retine, kaj pa tiščiš v človeka? Nekam strahopetljiv si postal, Melehov, kmalu se boš vsakemu grmu ognil, vidiš, takl^ ovinek boš napravil! — Fomin je široko zamahnil z roko in se zakro-hotal.
Grigorij se je na tihem pri-dušil, odšel, prjvezal konja h grmu, legel zraven njega in si pred vetrom zakril obraz s koncem plašča. Zadremal je med žvižganjem vetra in med tenkim pojočim pošelestevanjem visoke suhe trave, ki se je sklanjala nadenj.
Dolga strojnična rešta ga je zbudila, da je planil na noge. Še preden je rešta potihnila, je Grigorij že odvezal konja. Fomin je prekričal vse glasove in zavpil: "Na konje!" Še dve ali tri strojnice so zadrdrale z desne, iz gozda. Grigorij je sedel v sedlo in v hipu presodil položaj. Od desne je nad robom gozda, komaj vidno skozi prah, kakih petdeset rdečearmejcev krenilo v bojni red, odrezalo pot za umik na grič in prehajalo v naskok. Hladno in tako znano so se svetlikala nad njihovimi glavami ob motni svetlobi sonca modrikasta rezila. Naravnost iz gozda z obronka, poraslega z grmičevjem, so bile strojnice in mrzlično brzino praznile jermen za jermenom. Od leve se je tudi kake pol oskadrona rdečearmejcev pomikalo brez vpitja, zamahovalo s sabljami,, se raz-potegovalo in sklepalo obkolje-valni obroč. Preostala je ena sama rešitev: prebiti se skozi redke vrste naskakovalcev * na Grigorij je kriknU Fominu: "Za levi in se umakniti proti Donu. Grigorij je kriknil Fominu: "Za menoj" — spodbodel konja in potegnil sabljo.
Ko je predirjal kakih dvajset sežnjev, se je ozrl. Fomin, Ka-parin, čumakov in še nekaj borcev je v besnem skakoncu drvelo za njim, kakih deset sežnjev od njega. Strojnice v gozdu so utihnile, samo skrajna na levi je tolkla v kratkih, jeznih reštah po fominovcih, ki so te-kah okrog pratežnih vozičkov. Pa tudi zadnja strojnica je hipoma umolknila in Grigorij je sprevidel, da so rdečearmejci že prišli na počivališče in da se je začelo klanje. Sodil je to po zamolklem, obupanem rjovenju, po redkem, sunkovitem streljanju branečih se. Ni se utegnil ozirati. Z bliskovito naglico se je bližal bojnemu redu, ki mu je drvel nasproti, in izbiral tarčo. Nasproti njemu je dirjal rdečearmejec v kratkem podloženem polukožuhu. Pod njim je bil siv, ne preveč bister konj. Kakor ob svitu strele je Grigorij za neujemljivo trenutje zagledal konja z belo zvezdo na-prsnjaka, pokritega s kosmi pene, jezdeca z rdečim, razgretim, mladim obrazom in zanjim široko, jasno motnjavo proti Donu držeče stepe . , . Naslednji trenutek se je bilo treba izmakniti zamahu in je moral sam udariti. Pet sežnjev od konjenika se je Grigorij ostro nagnil na levo, zaslišal rezno žvižganje sablje nad glavo, potlej se je sunkovito vzravnal v sedlu in samo s konico svoje sablje dosegel rde-čearmejca, ki je že šinil mimo njega, po glavi. Grigorijeva roka skoraj ni čutila sile udarca, ko pa se je ozrl, je zagledal rde-čearmejca, ki je omahnil in počasi drsel iz sedla, in gost curek krvi po hrbtu njegovega rumenega podšitega suknjiča. Sivi konj se je pognal v dir, prešel v silen kolop, divje nagibal glavo vznak in se pršil, kakor bi se prestrašil lastne sence . . .
Grigorij je legel konju na vrat in s privajeno kretnjo spustil sabljo. Tenko in rezko so žvižgale krogle nad glavo. Konju so tesno pomuljena ušesa drgetala, na vršičkih jim je kakor biser je izstopil znoj. Grigorij je slišal samo zavijajoče švi-stenje krogel, ki so jih prožih za njim, in kratko, odsekano konjsko dihanje. Še enkrat se je ozrl in zagledal Fomina in Cu-makova; a kakih petdeset sežnjev za njima je dirjal zaostali Kaparin, še dalje zadaj pa samo en borec drugega voda; še-pavi Sterljadnikov se je v galopu otepal dveh rdečearmejcev, ki sta se zaganjala vanj. Vseh drugih osem ali devet mož, ki
Uncle Sam Says
■■ ....... v A _
Many of my nephews and nieces find that the contents of their pay envelopes usually zoom away with supersonic speed—their money Is jet propelled. If that's happening to you— STOP IT AUTOMATICALLY. Sign up today for TJ. S. Savings Bonds where you work, or. If self-employed, for the Bond-a-Month Plan at your banlc.
U. S. Treanury Departmtnt
a
99
Zastopniki
Enakopravnosti ★
Za ftt. clairsko okroi]«:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
UT 1-6888 *
Za collinwoodfko In euclidsko okroijet
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 *
Zm Mwbuiiko okrožja:
FRANK RENKO. 11101 Revere Ave. Diamond 8029
so jo ubrali za Fominom, je bilo pobitih. Konji so spustili repe po vetru in se brez jezdecev razbežali v razne smeri; rdečearmejci so jih prestrezali in lovili. Samo nek temnorjav visok konj, ki je pripadal fominovcu Pribitkovu, je kopitljal bokoma s Kaparinovim konjem, hropel in vlekel za seboj mrtvega gospodarja, ki si pri padcu ni osvobodil noge iz stremena.
Za peščenim gričem je Grigorij zaustavil konja, planil iz sedla in zapodil sabljo v nožnica. Da je spravil konja na tla, je bilo treba samo nekaj sekund. Te preproste vaje ga je Grigorij naučil v enem tednu. Izza kritja je izstrelil ves okvirček, ker pa se mu je pri merjenju mudilo in se je razburjal, je šele z zadnjim strelom podrl konja pod rdečearmejcem. To je omogočilo petemu fominovcu, da se je rešil zasledovanja.
—	Na konja! Pogineš! — je kriknil Fomin, ko je pridrvel do Grigorija.
Polom je bil popoln. Samo pet mož se je rešilo iz vse tolpe. Zasledovali so jih do vasi Anto-novskega in pogon se je ustavil šele, ko se je petero beguncev skrilo v gozdu, ki obdaja vas.
Ves čas kolopa ni nihče izmed peterih spregovoril niti besedi-ce.	n
Pri rečici je Kaparinov konj padel in ga niso mogli več dvigniti. Pod drugimi so se pregnani konji opotekali, komaj prestavljali noge in spuščali na tla gost§ bele kosme pene.
—	Ti bi moral ovce pasti, ne pa vojsko voditi! — je rekel Grigorij, razjahal in se sploh ni ozrl v Fomina.
Ta je molče zlezel s konja in ga začel razsedlavati, potem pa je odšel vstran, ne da bi snel sedlo, in sedel na vzpetino, zaraslo s praprotjo.
—	Kaj bi, konje je treba popustiti, — je dejal in se preplašeno ozrl na vse strani.
—	Potem? — je vprašal Čumakov.
—	Treba se je peš prebiti na drugo plat.
—	Kam?
—	Ostanimo v gozdu do noči, potlej pojdemo čez Don in se za prvi čas skrijemo v Rubežnem, tam imam veliko žlahte.
—	Spet oslarija! — je razsr-jeno zaklical Kaparin. — Kaj misliš, da te tamkaj ne bodo iskali? Ravno v tvoji vasi te bodo zdaj pričakovali! Kaj neki sploh misliš?
—	Nu, kam pa naj se potlej denemo? — je zmedeno vprašal Fomin.
POZOR!
Peči za gretje vaših sob lahko kupite v
ST. CLAIR HARDWARE
po zelo zmernih cenah. Prijazna postrežba.
Se priporočata
LADDIE in JOE
St. Clair Hardware
7014 ST. CLAIR AVE.
UT 1-0926
Grigorij je pobral iz sedlne torbe naboje in krajec kruha in rekel:
—	Kaj se mislite dolgo obirati? Gliste! Privežite'konje, jih razsedlajte in dalje, če ne, nas utegnejo še tule ujeti.
Cumakov je vrgel bič na tla, ga zateptal z nogami v blato in rekel z drhtečim glasom:
—	Viš, pa smo postali pešci... Naši fantje pa so vsi po. padali . . . Mati božja, kako so nas naklestili! Nisem mislil to pot, da bom še ostal živ . . . . Smrt mi je bila pred očmi . . .
Molče so razsedlali konje, privezali vse štiri k neki jelši in v gosjem redu, po isti sledi, kakor volčje krenili proti Donu; nosili so sedla v naročju in si prizadevali, da bi se držali čim večje gošče.
14
Spomladi, kadar udari Don čez bregove in narasla voda zalije vso tokavo pašnikov, ostane nasproti vasi Rubežnega izven vode majhen konček visokega levega brega.
Z obdonskega gričevja je spomladi od daleč videti na poplavi osredek, na gosto zarasel z mladimi vrbami, hratičjem in sivimi vejnatimi grmi kosmate vrbe.
Poleti tamkaj drevje do kro-šenj opleta divji hmelj, pri tleh se ovija neprehodno bodeče ro-bidovje, po grmih plezajo in se krotovičijo bledomodri slaki, visoka, zamolkla trava, ki jo mastna zemlja dobro hrani, se dvigne na redkih rovtih više od človeka.
Poleti je celo opoldne v gozdu tiho, somračno, hladno. Samo kobilarji motijo tišino in kukavice dfuga čez drugo naštevajo kdo ve komu neprežita leta. Pozimi pa je gozd povsem prazen, gol, vkovan v mrtvo tiho-to. Mrko se črnijo njegovi zob-

TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se vednoi nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko £ vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba Imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod mamo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

Zidana hiša s 6 moderno urejenimi sobami se odda v najem odrasli družini (ali pa samo 5 sob). 3 spalnice, gorkota na plin. Vse udobnosti in garaža. Vpraša se v soboto ali nedeljo čez dan ali pa druge dni zvečer po 5. uri.
17618 GROVEWOOD AVE.
ci na ozadju belkastega zimskega neba. Samo volčja zalega dobi leto za letom v goščavju varno zatočišče in podnevi polega v pustošniku, zametenem s snegom.
Na tem otoku so se ustavili Fomin, Grigorij Melehov in drugi izmed Fominove tolpe, ki so odnesli pete. Živeli so za komaj: hranili so se s pičlim brašnom, ki jim ga je ponoči privažal s čolnom Fominov po poli brat, se nikoli najedli do sitega, zato pa so spali po mili volji na sedlnih blazinah, ki so si jih podložili pod glavo. Ponoči so zapovrstjo stražili. Ognja niso kurili iz bojazni, da bi kdo ne odkril njihovega bivališča.
Jadrno je drla proti jugu narasla voda in spirala osredek. Strahotno je šumela, ko se je prebijala skozi verigo starih jagnedov, ki so ji zapirali pot, in tiho, pojoče, pomirjeno šepetala, ko je pozibavala vršičke potonulih grmov.
Grigorij se je urno privadil nenehnemu in bližnjemu hrume-nju vode. Dolgo je polegal ob strmo odrezanem bregu, gledal po prostranem vodnem prostorju, po kredastih obronkih obdonskega gričevja, ki so tonili v višnjevkasti sončni meglici. Tam, za to meglico, je bila domača vas, Aksinja, otroka . . . Tjakaj so hitele njegove neve-sele misli. Na mah se mu je žgoče razbolelo hrepenenje in mu glodalo srce, ko se je spomnil domačih; vzkipelo je zamolklo sovraštvo do Mihaila, ali zatrl je obe čustvi in poskušal, da bi ne gledal na obdonske hribe, da bi mu ne budili nepotrebnih spominov. Ni imelo smisla, da bi dajal spominjanju prosto pot. Že tako mu je bilo zadosti hudo. Že brez tega ga je tako bolelo v prsih, da se mu je včasih dozdevalo, kakor da se mu je srce na novo odprlo, da ne bije
Žensko zapestno uro
s črnim zapestnim trakom se je gubilo v nedeljo zvečer v bližini iakrajškovega pogrebnega zavoda, jruen izdelka. Kdor je našel, je prošen, da sporoči v uradu tega lista. __
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
F o R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396
Dve opremljeni sobi
se odda v najem dvema poštenima fantoma. Gorka voda. Vpraša se na 1121 E. 68 St.
ali pokličite HE S997
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
več, ampak pretaka kri. Oči-vidno so rane, vojne nezgode in legar opravili svoje: Grigorij je začel viharno utripanje srca poslušati vsako minuto. Dostikrat je bila skeleča bolečina v prsih pod levo bradavico tako neznosno ostra, da so se mu v trenutku posušile ustnice in da se je komaj zadrževal, da ni za ječah Toda dobil je zanesljiv način, da si je pomagal od boli: legel je z levo stranjo prsi na vlažno zemljo ali si z mrzlo vodo .zmočil srajco in bolečina je počasi, nekako nerada zapustila njegovo telo.
Bili so lepi brezvetrni dnevi. Le poredkoma so po vedrem nebu zapluli beli oblački, razkos-mani na visokem vetru, in po poplavi so kakor jata labodov drseli njihovi odsevi in izginjali, ko so se dotikali daljnega brega.
Lepo je bilo gledati divje gr-grajoči tok, ki se je pri bregu razdeljeval, poslušati raznoglas-no bučanje vode in na nič misliti, prizadevati si, da bi ne bilo treba misliti na nič, kar povzroča trpljenje. Grigorij je po cele ure gledal na muhaste in neskončno raznolike zavoje curkov. Vsak hip so spreminjali obliko: tamkaj, kjer je še pred
kratkim drvel raven tok, ki J® nosil na površini polomlj^oG steblike ločka, zmečkano listj® in korenine trav, se je čez trenutek rodil čudovito izoblikovan vrtinec, ki je goltno vsesaval vse, kar je priplavalo mimo nje* ga, čez nekaj časa pa je že namesto lijaka pljuskala in se prevračala v motnih osvajalkih voda in metala na površje zdaj potemnelo koreninico.viša, zdaj stlačen grastov list, zdaj kdo ve od kod primešan šop slame.
Ob večerih so gorele na zahodu češnjevordeče zarje. Izza visokega jagneda je vstajal wie-sec. Njegova svetloba se je ^ mrzlim ognjem razlivala po nu, se igrala z odsevi in čmimj prelivi, kjer je veter nakodra vodo v rahlo plivkanje. Ponoci so ravno tako neutrudno kakor bučanje vode, s katero so zlivali, zveheli nad osredkoin glasovi neskončnih gosjih nov, ki so odletavali proti severu. Ptice, ki jih ni nobena rec zbegala, so dostikrat sedale na otok, na njegovi vzhadni
Pri nas rade vol je
PRIPRAVIMO ZDRAVILA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD. _
-Aimilij a^mentsf
-

w ^ >




Is It Junior's report card? Father'« unannounced dinner guests? Mother's Club activities?
Oddly enough, these are not the causes of most family arguments!
Sociologists tell us, 'Tempers are shortest and argU" ments longest when the subject is money —or the lack of it. „
That's why the head of every family should realize the necessity for a safe, sure automatic savings plan. For peace and harmony in the home, as well as that important feeling of security!
And what could be a safer, surer, more automat'® savings plan than this?
Buy U. S. Savings Bonds on Ae automatic PayroB Savings Plan. Or...
If you're not on a payroll, ask your bank about th® Bond-A-Month Plan.
Remember—every $3 you put intoU. 5. Savings Bond« today will be worth $4 in 10 years.
/lutomatio sauiW is sure saving —
U.S. Sauings Bonds
ENAKOPRAVNOST
____ . Thii h mn oiVkia/ U. S, Treaaary Adv^rtiaemend^ . . .
pfpmx^d under auspices o/ TtetL^ury Deparfmenf and
iCif'