Titovo Velenje, 13. julija 1989 številka 26 (982), cena 4.500 dinarjev
3.	Kje boste lahko podpisovali
4.	Hvala, Titov Drvar za deset nepozabnih dni
6. Poletni tabor glasbene mladine 6. Komunalni ocvirki
Zbor združenega dela
Premalo razprav o perečih zadevah
Na zadnji seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje so delegati obravnavali vrsto pomembnih točk, sprejeli prav tako pomembne sklepe in usmeritve, ob tem pa bi od delegatov pričakovali več tehtnih razprav, vsaj o nekaterih ključnih zadevah. To velja predvsem za razpravo o problematiki delovanja družbenih dejavnosti v občini Velenje.
V razpravo so se vključili benega plana v prvem polle-
le delegati s področja izobraževanja in predsednik komiteja, ki je podrobno spregovoril o več ali manj znanih težavah, od ostalih delegatov na čelu z zdravstvom pa ni bilo niti besede. Zato je ostreje posredoval predsednik izvršnega sveta Miran Arzenšek, zlasti v zvezi z očitki iz družbenih dejavnosti in posebej šolstva, da združeno delo ne kaže dovolj razumevanja za izobraževanje. Ob tem je med drugim poudaril, da vse od lanskega julija v negospodarstvu nismo bili priča vsebinskim in kakovostnim spremembam, glede nerednega dotoka sredstev pa je dejal, da denarja na trgu emostavno ni, da delovne orgainizacije najemajo drage krediite že za normalno poslovanje, medtem ko v druž-benilh dejavnostih kredita doslej šše nihče ni najel. V zvezi s to razpravo so delegati sprejeli sklep, da mora biti zaradi boljšega razumevanja objavljena v Našem času, zaradi objektivnih razlogov pa bo to v prihodnji številki.
Glede uresničevanja druž-
tju je prevladalo mnenje, da so rezultati v gospodarstvu fizično nad pričakovanji, velik problem so finančni učinki, težave pa se iz dneva v dan zaostrujejo.
Zelo konkretne so usmeritve za racionalizacijo dela in povečanje učinkovitosti upravnih organov občine Velenje. Predlog je med drugim, da naj bi bil poslej le en zbor, sicer naj bi ukinili družbenopolitični zbor, interesne skupnost; naj bi bile organizirane kot skladi, za zdravstvo in izobraževanje pa je potrebno počakati na novo zakonodajo. Slišali smo mnenje, da bi morebiti zmanjšali število krajevnih skupnosti, še letos pa bodo opravili vrsto reorganizacij v upravnih organih. Osnovni cilji so zmanjšanje števila nivojev odločanja in odpraviti njegovo razpršenost, ki že vodi v anarhijo. Danes se je treba odločati hitro, kar pa ob nedorečeni samoupravi s 6.000 delegati vsekakor ni možno. Predlog je tudi, da naj bi se poslej vsa občinska finančna politika vodila z enega mesta.	(Dalje na 3. str.)
Le kaj tako gledajo ? Kobilice! Vsak ali skoraj vsak mlad tabornik začetnik, ki jih starejši taborniki imenujejo tudi medvedki in čebelice, mora preživeti med številnimi tudi preizkušnjo lovljenja, cvrčanja in nato poskušanja kobilic. Po večini kar teknejo. S tem spoznavajo, da v naravi lahko preživi-
jo tudi brez domače hrane. Posnetek smo napravili v Ribnem, kjer bo tudi letos preživelo del počitnic nekaj sto začetnikov in že izkušenejših tabornikov velenjske občine. Nekaj njihovih vtisov objavljamo v anketi na zadnji strani
(vos)
Dom za varstvo odraslih
V ponedeljek stavka, če ne.
Kljub umnemu obnašanju na vseh koncih in krajih zaposleni v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju že nekaj let s težavo pokrivajo stroške poslovanja. V preteklih mesecih jim jih je uspelo ob velikih naporih pokriti. Pri ugotavljanju rezultatov poslovanja ob periodičnem obračunu januar—julij 1989 pa pričakujejo izgubo.
Na težave, s katerimi se srečujejo, so opozarjali našo družbenopolitično skupnost že dalj časa, vendar ustreznega
odgovora nanje še niso dobili. Zato so družbenopolitični skupnosti, v kateri je ta dom bil ustanovljen pred 13 leti, poslali obsežno zahtevo po zagotavljanju potrebnih sredstev za ohranjanje ustrezne življenjske ravni oskrbovancev in izboljšanje dohodkov zaposlenih.
Če njihovim zahtevam ta ne bo ugodila do ponedeljka, 17. julija, bodo v domu organizirali stavko. Ob tudi takrat nedoseženih ciljih bo stavkovni odbor, ki vodi vso akcijo, postavil rok za uresničitev zahtev in najavil nadaljnje stavke.
i°md°a Največ dela za gasilce
Močno deževje z neurjem, ki je prejšnji teden od ponedeljka do torka pustošilo po severovzhodni Sloveniji, je nekaj posledic pustilo tudi v velenjski občini. Zaradi narasle vode, podivjanih hudournikov in zamašenih odtočnih kanalov, je voda ponekod zalila spodnje prostore, predvsem kleti. Poleg nekaterih stanovanjskih objektov so se morali z vodo spoprijeti v gostišču Jezero in Obirc, v Avto Celju in še kje. Skoda, ki jo je povzročila voda zaenkrat še ni ocenjena, vsekakor pa ni tako velika kot v nekaterih drugiih slovenskih krajih.
Gasilci Šaleške doline, ki so jim pomagali tudi drugi, so imeli
Občina Mozirje
Neuirja v prejšnjem tednu v Zgorniji Savinjski dolini niso povzrcočila posledic večjih raz-sežnossti, škoda pa bo vseeno velika. IPosledice in škodo bodo ocenilli v teh dneh. Predvsem je bilo poškodovanih precej lokalnih ceest, veliko več škode pa je na go2zdnih prometnicah in jo še ocenjuujejo. Sprožilo se je veliko manjšših površinskih plazov, ki pa soi resneje ogrozili le stanovanjski hišo na Ljubnem. V kmetijjstvu je škoda predvsem v tem, (da je voda zalila veliko kmetijjskih površin in nanosila nanje blato in pesek, bolj resno pa je (dejstvo, da je poleglo veliko njiiiv posejanih z žiti. Zaradi vsega t tega bo seveda pridelek na travnikkih in njivah precej manjši. Občutitne so tudi posledice v Ke-
Lmiji v / Ljubiji kjer je voda zalila prostoore, v katerih je bila shranjena ( oprema za nov objekt.
j. p.
tisti dan in zlasti ponoči toliko klicev, da enostavno niso vedeli kam bi najprej odhiteli na pomoč. Črpali so vso noč, najdlje pa so se zadržali na zbiralniku vode Vekosovega odlagališča smeti kjer sta črpalki prenehali črpati vodo in je ta iztekala v jezero. Gasilci vseh društev Šale-
ške doline so imeli polne roke dela tudi v sredo, ko so dopoldne in popoldne črpali vodo iz kletnih prostorov. Povrh vsega sta bila v času vodne ujme še dva manjša požara v Šaleku in Šoštanju, ki pa soju tamkajšnji gasilci hitro pogasili.
B. M.
Pomoč prizadetim
Deževno neurje, ki je zajelo skoraj vso Slovenijo in tudi kraje v sosednji Hrvatski prejšnji teden, je prizadejalo ogromno škode. V odpravljanje posledic se je že vključil republiški Rdeči križ, z njim vred pa tudi človekoljubne organizacije v posameznih občinah.
Tako bodo vsi tisti občani, ki bi želeli z denarnimi prispevki pomagati prizadetim zaradi neurja, te oddali aktivistom Rdečega križa na terenu, ali pa kar v pisarni občinske organizacije na Stantetovi 19 v Titovem Velenju, vsak dan do 10. ure dopoldan. Akcija zbiranja pomoči bo trajala do petka, 21. julija.
Zaradi zamašenih odtočnih kanalov je voda vdrla tudi v proda jalno Avto Celje
Že peto leto potekajo v Titovem Velenju poletne kulturne prireditve, ki jih prireja Kulturni center Ivan Napotnik. Tako je bilo preteklo sredo na velenjskem gradu, kjer so Paganinijeva dela igrali violinist Tomaž Lo-renz, kitarist Jerko Novak in violončelistka Ajda Zupančič.
V petek, ob 19.30, bodo
Mi smo za
* Mož/
Slovenski pisatelji med delavci Gorenja
Ob zaključku 10. bralne akcije v Gorenju so na literarnem večeru v velenjski knjižnici, sodelovali Tone Pavček, Tone Partljič, Ervin Fritz, Ivan Minatti, Igor Torkar in Tone Kuntner.
To, že jubilejno srečanje, je znova minilo v prijetnem razpoloženju, obiskovalci, čeprav morda manj številni, kot bi lahko pričakovali, pa so doživeli lep literarni večer^
Ta akcija je vredna vsega posnemanja, je dejal po srečanju Tone Pavček, in dodal,
da je tudi sam ponosen na______________
prizadevanja v Gorenju, da
bi knjigo prineslo v sleherno dje kljub najrazličnejšim sti- akcijo naj bi Gorenje nada-hišo. In vesel da je, ker se lju- skam zatekajo h knjigi. S to ljevalo.	H. J.
Poletne kulturne prireditve
pred Namo v centru mesta nastopili najboljši slovenski citrarji od Mihe Dolžana do Karlija Gradišnika, v soboto,
ob 20.30, pa bo na velenjskem gradu večer šansona v izvedbi šarmantne Vite Mavrič.
folo: vos
Celjsko območje
Nova cesta in izolacija
Na dveh dokaj različnih koncih celjskega območja so zadnje dni precej govorili o cestah. Na različnih koncih in tudi na različne načine: na širšem območju Kozjanskega o uničenih cestah zaradi močnega neurja, v Rogaški Slatini o novih obvoznicah, pa tudi na slavnostni seji žalske občinske skupščine so se dotaknili cest. Žalski župan Ludvik Semprimožnik je namreč spomnil na že dolgo časa trajajoče obljube o boljši cestni povezavi med Celjem in Ljubljano. Dejal je, da se mora celjska regija še
cestna
trdneje povezati in odločneje zavzeti, da se ta povezava uredi, sicer bo ostala celjska regija izolirana.
V Rogaški Slatini so bili zaradi cest seveda bolj veseli. Po več kot desetletnih prizadevanjih jim je namreč uspelo dokončati 9,5 kilometrov obvozno cesto, ki bo končno tranzitni promet odpeljala iz središča kraja. Darko Bizjak, direktor Zdravilišča je ob obisku Dušana Šinigoja in drugih gostov v šmarski občini pretekli teden dejal, da se skorajda ne da povedati, kaj zanje ta cesta
pomeni. Doslej so namreč zaradi hrupa s ceste izgubljali veliko prenočitvenih zmogljivosti, saj vanje niso mogli nameščati tujcev. Zdaj bodo lahko kar tretjino vseh zmogljivosti prestavili v višji kakovosini razred. Primerneje pa bodo lahko uredili samo središče kraja, ki bo zdaj namenjeno pešcem. V Rogaški Slatini so namreč odprli še svojo notranjo obvozno cesto ob železniški progi, ki je dolga 1,3 kilometra.
Zaradi cest pa je veliko bolj bolela glava mnoge krajane na Kozjanskem, saj je močno deževje mnoge makadamske ceste spremenilo v hudournike. Voda je odnašala gramoz in mnoge že tako slabe ceste so bile uničene. Samo v šmarski občini je neurje naredilo za nad 50 milijard dinarjev škode. Deževje pa je seveda ponovno pokazalo na »člen«, ki na magistralnem omrežju na
celjskem najprej popusti: na podvoz v Tremarjih. Komaj zapade malo več dežja, že podvoz, plava, promet med Celjem in Laškim ter Zidanim mostom pa je prekinjen. Te pogoste zapore seveda kažejo upravičenost načrtov za posodobitev tega cestno-železniškega prehoda, vendar se vsa stvar seveda spet zaustavlja pri denarju. Načrti za posodobitev vse te magistralne ceste (ki tega imena zaradi neurejenosti, ožine in drugega skorajda ne zasluži) so že dolgo. Pa je denarna malha cestne skupnosti vedno preplitka.
Ob raznih telovadbah z bencinskim dinarjem se občasno pojavijo svetlejše perspektive žal pa je optimizem kratkotrajne narave. Denarja pa potešitev vse cestne lakote je namreč mnogo premalo; nekateri pa k temu še dodajajo, da ga ne razporejamo najbolje.	(-fk)
Emona ekspres
Kdor ne dela ...
Sa vinjsko-šaleška na veza'
Zgodilo se je prav na meji med Savinjsko in Šaleško dolino. V krajevni skupnosti, kije tudi po nečem karakteristična: v Galiciji, ki leži v žalski občini, pa meji s celjsko in velenjsko. In prav tu je oče slovenskega naroda v soboto povzročil ovacije med poslušalci, pa čeprav je le ponovil naš star pregovor. Ko je namreč dejal: kdor ne dela. naj tudi ne je, se ni slišalo le močno ploskanje, ampak tudi klici odobravanja.
Seveda — zdaj je naloga raziskovalcev govorov in odzivnosti poslušalcev, da povedo svoje videnje teh besed. Možnih sklepov je namreč veliko. Eni namreč
lahko porečejo: aha. Janez se je spravit na one tam doli. ki nič ne delajo, pa bi radi imeli enako polne želodce kot mi. Pri tem bodo povsem spregledali besede, ki jih je izgovoril pred tem: da je govoril o slovenskem narodu, ki da je širom Evrope in sveta znan kot narod dela. Da je bilo delo pri nas vedno spoštovano in je zato narod upravičeno dejal: — no potem sledi tisti pregovor. Seveda bodo nekateri zaslepljenci na vse to pozabili in porekli, da oni že vedo. kaj je hotel povedati. Saj ga poznajo!
Kritične besede pa lahko letijo tudi na poslušalce: kako so lahko najbolj hrupno pozdravili
prav ta deI govora. Kaj so res sami pripravljeni še bolj delati, ali le želijo, da bi še drugi bolj delali: če pa ne bi delali, potem . . . Sklep za sklepom, ki se lahko poraja iz raznih besed. Da nič ne pretiravam, kažejo že nešteti primeri pri nas, ko so nekateri dobronamerne govore spreminjali v napade na bratstvo, besede sprave v vse kaj drugega, kot naj bi bile. Pri nas smo včasih rekli, da imajo vsake oči svojega malarja, zdaj ima očitno vsak poslušalec (ali kritik) svojo resnico. Pri tem pa pri nas niti ni več le toliko resnic kot je republik in pokrajin, ampak celo več. Saj končno ne more niti v Sloveniji kdo reči. da očetovih besed
ne bo vsakdo sprejel na različen način. Ali pa. da si bodo po svoje ponekod tudi razlagali besede, da delo ni le garanje, ampak ustvarjanje. Lahko se najde kdo. ki pa bo za ta del rekel, daje pisan za Slovence. Oni da naj ne bi več garali, saj imajo vendarle za garaška dela druge, oni lahko res ustvarjajo. Ustvarjajo in živijo od žuljev tistih, ki zanje garajo.
Ja. taki so zdaj pri nas časi, da nikoli ne veš, kako naj bi zastavil besedo, da bi izzvenela tako, kot jo izgovoriš. Pa pri tem sploh ne gre za to. da se ne hi razumeli — le zastopiti se ne moremo.
(frk)
Od tu in tam
J. Stanovnik ob meji
V mejni krajevni skupnosti žalske občine — v Galiciji — se je v soboto mudil predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik. V govoru na zborovanju je med drugim poudaril, da se zdaj nahajamo pred podobnimi pre-
lomnimi dnevi kot v času žalskega tabora pred 120 leti: plebisci-tarno podpisujemo temeljno listino Slovenija 89. Da z njo pokažemo, kaj slovenski narod hoče, za kaj se bori, kam gre. Spregovoril je tudi o sožitju med našimi narodi in ponovno poudaril, da ni vprašanje Jugoslavija da ali ne, ampak kakšna Jugoslavija.
Spet bo teklo pivo
Laščani se že vneto pripravljajo
na svojo največjo turistično prireditev — Pivo in cvetje. Prireditve se bodo pričele v soboto in trajale vse do prihodnje nedelje.
Najbolj bučno in mokro bo seveda prihodnjo soboto, 22. julija, ko bodo spet pripravili ognjemet in seveda slavje po vsem mestu.
V tem času bodo v Laškem pripravili tudi več kulturnih prireditev, pa tudi ohcet po stari kmečki
šegi.
Celje nekoč
Za Celjane, pa gotovo tudi za tiste, ki so se iz tega mesta razse-lili po drugih krajih, je gotovo zelo zanimiva razstava, ki je na ogled v celjskem Muzeju revolucije. Tu so namreč na ogled fotografije znanega celjskega fotografa Josipa Pelikana, ki je s svojo kamero iztrgal pozabi mnoge nekdanje celjske objekte in ljudi. Ta razstava sodi tudi v okvir akcij ob 150-letnici fotografije na Slovenskem.	(-fk)
Topolšica
Bo za preskrbo poskrbela ERA?
Z izgradnjo večnamenskega objekta naj bi bile težave krajanov Topolšice glede najosnovnejše preskrbe rešene. Toda, stvari vendarle ne gredo tako tekoče kot bi pričakovali.
Vegrad kot izvajalec gradbenih del je namreč uspel pridobiti investitorje za nadgradnjo, le za del, kjer naj bi bila trgovina, ne. Izvršni svet naše občine bo to težavo, kot smo slišali na petkovem zasedanju delegatov zbora krajevnih skupnosti, poskušal rešiti tako, da bo denar za izgradnjo do tretje faze pripadajočega dela za trgovino zagotovil s sredstvi samoupravne interesne skupnosti za proizvodnjo in predelavo hrane občine Velenje, od tod naprej pa naj bi sofinancirala objekt delovna organizacija
Era. Vendar vse to še po besedah predsednika komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, ni dorečeno in verjetno bo moralo kar nekaj Pake preteči navzdol, da bodo zapleti okrog preskrbe krajanov Topolšice z najosnovnejšimi živili dokončno rešene.
Solidarnostna krvodajalska akcija
Kot že nekaj let zapored, bo občinska organizacija Rdečega križa Velenje tudi letos v poletnem času organizirala solidarnostno krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Zalog najpomembnejše življenjske tekočine je namreč prav v poletnih dneh najmanj, takšnih ali drugačnih nesreč pa več.
Občinska človekoljubna organizacija upa, da se bodo občani Šaleške doline tudi tokrat množično odzvali klicu na pomoč in prišli na odvzemno mesto v hotel Paka v petek, 21. julija, od 6. do 16. ure.
Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje
Letos tudi zlati grb
Člani komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade občine Velenje že nekaj let niso prejeli
»NAŠ CAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 4.500 dinarjev. Mesečna naročnina 17.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 49.000 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 83.000 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ C AS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
predlogov za podelitev najvišjega občinskega priznanja kot sta naziv častni občan in zlati grb občine Velenje. Kot kaže, bo za letošnji občinski praznik slednjega prejela Rudarska godba, in sicer za izjemne uspehe na glasbenem področju, doma in v svetu, ter ob praznovanju 70-letnice delovanja.
Sicer pa je komisija letos prejela sedem pobud za podelitev srebrnega grba občine Velenje, dve več za bronasti grb, pet predlogov za podelitev nagrade Karla Destovnika Kajuha, en predlog za nagrado »8. oktober« ter dva predloga za nedoločeno priznanje. Njeni člani pa so se naposled odločili, da bodo ob praznovanju letošnjega občinskega praznika podelili poleg zlatega grba občine Velenje Rudarski godbi še srebrni grb občine Velenje trem zaslužnim občanom (El-fridi Ambrožič, Franju Arliču in Milanu Štimcu), Karli Stropnik ter ženski rokometni klub Velenje naj bi prejela bronasti grb, nagrado Karla Destovnika Kajuha Stane Jeršič, Planinsko društvo Titovo Velenje, mladinska delovna brigada Karla Destovnika Kajuha iz Titovega Velenja, nagrado »8. oktober« pa Muha-rem Bolič ter Ivo Zagožen.
Nadomestilo za uporabo
stavbnega
zemljišča
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je bila določena v nominalnem znesku, in sicer 0,4150 dinarjev na mesec za družbeni sektor in 0,2161 dinarjev na mesec za gospodinjstvo, je od I. julija dalje višja za 289,6 odstotkov. Tako so sklenili delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti na zasedanju prejšnji pelek.
Povedano z drugimi besedami znaša nadomestilo za 54 m' veliko družbeno stanovanje okoli 4200 dinarjev, za enodružinsko hišo s 120 m' v I. območju pa 12 tisoč dinarjev na mesec.
»Ljubeznivi obiskovalec«
Pretekli teden ste si lahko v stavbi Skupščine občine Velenje ogledali razstavo, ki jo je pripravil zgodovinski krožek OS Gustav Šilih Titovo Velenje. Zahvaljujemo se pokrovitelju: Društvu prijateljev mladine, ki nam je omogočil razstavo in tovarišu Damjanu Kljajiču za pomoč in nasvete. Razstava je uspela, saj si jo je ogledalo veliko obiskovalcev. Veliko novega o starinah pa smo izvedeli od starejših občanov, ki so nam pripovedovali o svoji preteklosti.
Kljub uspehu pa smo Velenjčani spet dokazali, da nismo pošteni ljudje. Prosimo »ljubeznivega« obiskovalca, ki si je na nezakonit način prilastil nekaj predmetov iz zbirke, da se oglasi na osnovni šoli Gustav Šilih in jih vrne.
Člani zgodovinskega krožka OŠ Gustav Šilih
Pornografija
V	klasičnem smislu je Ljubljana seveda še zelo daleč od tistih evropskih mest, ki se lahko bolj ali manj ponašajo z razvito turistično pornografijo. Nam je tudi tu socializem zadal ostre udarce, če je tega socializem sploh kriv!
Rahel vtis v tej smeri je sicer pred leti popravila direktorica ljubljanskih kinematografov, ko si je drznila sramežljivemu občinstvu postaviti na ogled prve trše zadeve in je bil takšen vik in krik, da se je slišalo tudi do nam sosednjih dežel in so še same storile prav isto. Ampak, kino Sloga seveda ni običajen pornografski kinematograf, ampak je zagotovo tudi v službi naše dorečene imigracijske politike, ker pač -kot piše strokovnjak za ta vprašanja (migrantov ne pornografije) dr. Silva Mežnarič-Bosanci v nedeljo niso vedeli kam. pa smo jih spravili gledat porniče. Da ne bi po cestah posiljevali, kar tako in tako množično nikdar niso počenjali, ker so običajno tudi ob nedeljah delali.
To bi veljalo upoštevati zdaj, ko se je naše glavno mesto odločilo, da bo razprave o migrantih aktualiziralo in so zadnjič na mestni partiji poskušali katero reči in so štiri ure govorili o vsem drugem samo o tem ne, kako živijo pri nas južnjaki. Potem pa ni čudno, če v južnem tisku beremo grozljive zgodbe, kaj vse da se jim pri nas dogaja in je zadnjič v Gazimestanu naša znanka (in zaprisežena prijateljica) A. Plavev-ska novinarjem povedala novo kriminalko o tem, kako je njenemu sinu nek ljubljanski zobozdravnik iz šovinističnih in sovražnih nagibov izdrl štiri popolnoma zdrave zobe. Če bi šli po sledi te štorije, bi zagotovo ugotovili, da je nek ljubljanski zobozdravnik (Slovenec seveda) res izdrl štiri zobe, ampak v mesecu dni in vseh skupaj in da je to res storil iz sovražnih namenov — ker namreč bolečih zob niti v tujih ustih ne prenese. Ampak, naj naša Saška (tako ljubkovalno kličemo dopisnico Politike ekspres Plavevsko) v miru božjem še naprej piše pravljice, mi si raje oglejmo najnovejšo slovensko pornografsko ponudbo, ki nam je ne manjka.
V	znameniti tradiciji nekoč ljubeznive in zlasti zanimive Ljubljane, ko je bilo zelo razvito tudi nočno življenje, skušajo nekateri entuzijasti vrniti temu mestu nekdanjo slavo, blišč in bedo.
Zdaj so si nič priljubljeni ljubljanski urbanisti in arhitekti izmislili, da bodo pozidali še eno zadnjih ljubljanskih znamenitosti — Knafljev prehod, na mestu katerega naj bi že čez leto sijal luksuzni hotel, ki ga mesto nujno potrebuje. Še zlasti zato, ker so vsi ostali hoteli običajno prazni, razen če ni kakšen sejem, ki jih je pa tudi čedalje manj. Torej je več kot jasno, da Ljubljana še en hotel nujno potrebuje, ker se nikoli ne ve, kdaj bo ostala velemesto in bo takšen naval tujih turistov, da se bo megla delala. Ljubljanska oblast pač ne razmišlja od danes na jutri, ampak dolgoročno. In temu primeren je naslednji — nekateri pravijo ekološko pornografski — načrt, da bi namreč središče mesta spodkopali (pa ni kontrarevolucija, rudarjenje pa tudi ne, ker pod mestom zaprisežemo ni ne zlata ne premoga) in pod njim zgradili garaže. Kajti to je neobhodno in
nujno, ker je Ljubljana dobesedno zatrpana s pločevino, čeprav je splošna kriza.
Nihče pa v mestu noče niti slišati o pradavni pobudi in želji, da bi ob oživljanju nočnega življenje v stari Ljubljani vrnili vsebino stari zgradbi na Gornjem trgu. ki bi zapriseženo bila zelo donosna, poleg tega pa se za vsako mesto, ki to hoče biti, spodobi, da ima javno hišo. Ja, kako bomo pa drugače šli leta 1992 \ Evropo? V tujih mestih imate te ustanove že za vsakim nemarnim vogalom, pri nas pa mestna oblast iz moralnih zadreg in zadržkov pada v nezavest, če ji kakšen pridanič to sploh omeni.
Kaže, da ne bo še nič, dokler ne bomo vrgli sedanje mestne oblasti (ko bodo svobodne volitve), ki nima čuta za pravičnost.
Do takrat pa bomo živeli od politične pornografije, ki se trenutno kaže v lepih razprtijah znotraj tako imenovane alternative. Najprej so ruplovci (demokratična zveza) posvetili tedniku Mladina in ga razglasili za partijsko trobilo in nič drugega, kar je baje tudi slovenska mladinska organizacija, potem pa so se udarili še univerzitetni mladinci z Bavčarjevim odborom in ga razglasili za politikantsko organizacijo slabe vrste. Ko je končno še Kučan v Tacnu rekel, da bi on na svobodnih volitvah volil zelene, je bil pa sploh ogenj v strehi in so nekateri »poznavalci« rekli, da zdaj vedo, kam pes taco moli. In so še zelene prišteli med tiste, ki koketirajo s partijo, čeprav so ti rekli, da jim nihče posebej ni všeč, kar potrjujejo razmere v našem okolju in da bodo s tistim, ki bo kaj konkretnega storil proti našim ekoloških grehom.
Vse to so seveda predpriprave za odločilne volilne bitke, ki bodo izbruhnile na jesen, ko si bomo vsi malo odpočili, da bi potem laže pljuvali drug po drugem. Tisti, ki se tem običajem obračunavanja med strankami in zvezami čudijo, ne obvladajo osnovne šole političnostrankarske pornografije/ na gnilem zahodu si v parlamentu poslanci skačejo celo v lase in se obmetavajo z iz-bornimi izrazi. Takšen je pač boj za oblast in če slučajno ne veste: celo, ko smo se osvobodili, so se naši poslanci v beograjskem parlamentu nekoč rahlo streljali, pred vojno so pa to sploh radi počenjali. Jaz seveda nisem zagovornik takšnih politično-pro-gramskih argumentov in nasprotniku nikdar ne bi .rekel svinja, pa če bi si to tudi zaslužil. To je pač stvar politične kulture in za začetek je popolnoma dovolj, če si naši strankarski vodje drugi drugemu očitajo, kdo je bolj rdeč, kdo udbovec in kdo špijon.
Sicer pa smo v Cankarju spet ustanovili še eno zvezo tokrat Jugoslovansko zvezo in je bilo zanimanje katastrofalno, saj je na ustanovni sestanek prišlo 37 posameznikov. Uboga Jugoslavija . . .
Delovna
akcija v Robanovem kotu
Komisija za pota pri Planinski zvezi Slovenije in Savinjski meddru-štveni odbor planinskih društev bosta v drugi polovici julija obnovila zavarovano pot iz Robanovega kota na Korošico. Za ta namen je predhodno potrebno prenesti na traso poti nad 400 klinov, 200 m žične vrvi, delovne stroje in ves ostali material. Vabimo polnoletne planince iz celjske regije, še posebno pogoste obiskovalce Robanovega kota, da sodelujejo pri delovni akciji, ki bo dne 15. in 16. julija. Interesenti za brezplačni prenos tovorov (za razliko od šerp) se naj javijo zjutraj na planšariji v Robanovem kotu pri vodji del Florijanu Nunčiču. S seboj naj prinesejo star nahrbtnik in v njem manjše plastično vedro. Želimo, da letošnja akcija uspe tako kot lanska v Turškem žlebu. Podprimo skrb za večjo varnost v gorah!
Družbenopolitični zbor »v primeru Zavodnje« ostaja pri starem
Novo je vprašanje — je to modro?
Čeprav je družbenopolitični zbor velenjske občinske skupščine v četrtek ponovno tehtal predlog sklepa o zmanjšanju proizvodnje v šoštanjskih termoelektrarnah, če do konca leta 1992 ne bo nameščenih ustreznih čistilnih naprav, je ostal na stališču, ki ga je sprejel konec maja. Takrat sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejela besedilo sklepa predlaganega na pobudo krajanov Zavodenj, s katerim terjajo zmanjšanje emisij žveplovega dioksida iz šoštanjskih termoelektrarn za 90 odstotkov v primerjavi z letom 1980. V nasprotnem primeru če čistilnih naprav, ki bi to omogočile ne bo, pa bodo TEŠ I. januarja 1993 takoj. nepreklicno in trajno do izgradnje teh naprav zmanjšale proizvodnjo do te mere. da bodo skupne emisije žveplovega diok-
sida zmanjšane za toliko kot ter-jajo.
Družbenopolitični zbor takšnega besedila ni sprejel, sprejel je drugačnega. Od vodstva Skupščine občine Velenje, njenega izvršnega sveta ter Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja terja, da naredijo vse, da se zagotovi izvedba sanacijskega programa ekološke sanacije TE Šoštanj v rokih, ki so za to določeni.
Od Komiteja za planiranje zahtevajo pripravo predloga sprememb in dopolnitev Odloka o varstvu zraka v občini Velenje, po katerem bo po I. januarju 1993 možno v čim večji meri zagotoviti izvajanje predlaganega sklepa krajanov Zavodenj. Podobno zahtevo so naslovili tudi konferenci delegacij za Skupščino SR Slovenije iz občine Vele-
nje, ki naj bi predlagala spremembo Zakona o varstvu zraka. Delegatom organov lSEP-a in EGS-a (iz velenjske občine) so priporočili, da terjajo v ustreznih planih, institucijah in TEŠ-u zagotovitev izvajanje že omenjenega sklepa Zavodenj.
Družbenopolitični zbor podpira zahtevo Republiškemu komiteju za zdravstvo in socialno varstvo, da je potrebno odločbo Republiškega sanitarnega inšpektorata izvršiti in v primeru, da do l. januarja 1993 ne bodo zgrajene čistilne naprave zmanjšati proizvodnjo do te mere, da bodo skupne emisije žveplovega dioksida zmanjšane za 90 odstotkov glede na leto 1980, kar vse velja nepreklicno in trajno dokler naprave ne bodo zgrajene oziroma začele delovati — obratovati.
Družbenopolitični zbor s tem
sprejema predlagani sklep krajevne skupnosti Zavodnje po vsebini, ne pa v predloženem besedilu, kot izvedbeni sklep. V družbenopolitičnem zboru so prepričani, da ni mogoče sprejemati sklepov, ki niso v naši pristojnosti, ker takšni sklepi nimajo moči izvršljivosti. Kljub temu pa bi se lahko pridružili tistim razpra-vljalcem v temu zboru, ki so menili, da bi bilo vsaj politično modro sprejeti sklep Zavodenj, če sta to storila zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Sploh če imamo v mislih to, da je bila s tem udejanjena volja delovnih ljudi (v zboru združenega dela) in občanov (v zboru krajevnih skupnosti), pa če tudi tak sklep kot je sprejet, ni izvršljiv.
M. Krstič-Planinc
Premalo razprav o perečih zadevah
t Nadaljevanje s 3. str.)
Delegati so se seznanili še z uresničevanjem sanacijskega programa v šoštanjskih termoelektrarnah, predvsem v zvezi s čistilno napravo. Idejni projekt naj bi bil narejen do konca tega meseca. investicijski program do jeseni. na podlagi razpisa naj bi v začetku prihodnjega leta izbrali izvajalca del, čistilna naprava na bloku 4 pa naj bi bila zgrajena do sredine leta I992. Pri čistilni napravi na bloku 5 bo prišlo do nekajmesečnega zamika in bo zgrajena najkasneje do jeseni le-
ta 1993. Istočasna gradnja tehnično ni mogoča, med drugim bi bile prehude motnje tudi v redni proizvodnji. V zvezi s tem so delegati sprejeli sklep, da je treba uresničevanje sanacijskega programa sproti spremljati in za neuresničevanje zahtevati odgovornost.
Delegati zbora združenega dela so brez razprave soglasno sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o urejanju prometa v naseljih občine Velenje. Med drugim to pomeni, da ograjeva-nje odprtih parkirnih mest ni do-
voljeno. Morebitne ograde na parkiriščih bodo odstranili na stroške upravljalca funkcionalne površine, za odstranjevanje pa je določena Vekosova Komunalna oskrba.
Med ostalim naj povemo, da so delegati na predlog ERE osnutek odloka o zazidalnem načrtu Trebuša II spremenili v predlog, da bi kar se da pospešili priprave in gradnjo. Vrednost predvidenega Erinega objekta se je namreč od marca do dneva zasedanja povečala z 8,37 na 40,27 milijard dinarjev.
Za konec se vrnimo še na začetek. Ob potrjevanju zapisnika prejšnje seje so se dogovorili, da bodo morali biti poslej pri oblikovanju sklepov in sestavljanju zapisnika posebej pozorni. Vzrok zato je bil članek v Našem času o razlastitvah v Caberkah, Škalah in Hrastovcu, vse skupaj je posledica nesporazuma, članek pa naj bi izražal dvom o razpravah in sklepih s prejšnjih zasedanj zborov. Dejstvo je, da delegati o problematiki osnutka odloka o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v ZN Škale—Hrastovec, 2. faza, niso biii dovolj seznanjeni, dejstvo pa je tudi, da so osnutek na seji zbora združenega dela z enim glasom proti sprejeli, na seji zbora krajevnih skupnosti pa so odločanje o tem odložili. Niso bili niti za, niti proti, zato tudi usklajevanja ni bilo.
J. P.
Zbor krajevnih skupnosti
Dopustniško razpoloženje v delegatskih klopeh
Kar 18 točk dnevnega reda petkove sseje zbora krajevnih skupnosti delegatov niso posebej vznem irile, saj se pri obravnavi v večini primerov niso posebej oglašali. Tako k že zapisanim ugotovitvam sveta za družbenopolitični sistem pri občinski konferenci SZDL Velenje o javni razpravi o osnutku amandmajev k ustavi SR Slovenije v naši občini niso ničesar dodali. Ničkaj zavidljivega položaja sisov družbenih dejavnosti v velenjski občini so podkrepili le že znanimi dejstvi — da se kljub vrsti sprejetih ukrepov na nekaterih področjih obnašamo še vedno premalo umno, in da vzroki nesklepčnih sej tičijo v občutku nemoči delegatov oziroma o njihovem vplivu na že zapisane usmeritve. Mimo je šlo tudi poročilo izvršnega sveta naše občine o izvajanju programov nalog in aktivnosti za izvajanje družbenega plana občine
v tem letu kot tudi poročilo o prizadevanjih za povečanje učinkovitosti skupščinskega sistema.
Morda je vzrok za molčečnost delegatov o dokumentu, ki naj bi precej spremenil življenje in delo občine kot komune obrazložitev razlagalca — poročilo je napisano kar se da skromno in jedrnato in kratko, za uresničitev zapisanih ciljev bo treba spremeniti zakonodajo od temeljev dalje. V poročilu je zapisano to, kar je v okviru obstoječe zakonodaje možno v kratkem času uresničiti.
Prav tako so delegati povsem soglašali z razlogi za spremembo predlogov odlokov o zazidalnih načrtih »Mlin«, Selo prva faza, osnutek odloka o zazidalnem načrtu Trebuša — druga varianta pa so prekvalificirali v predlog.
Za takšen korak so se odločili po utemeljenem predlogu delovne
organizacije Era, ki bi v tem zazidalnem kompleksu rada čimprej zgradila sodobno tehnično trgovino. Delegati so ob obravnavi te točke dnevnega reda obsodili ravnanje Zavoda za urbanizem, ki še vedno ni predložil odgovornemu kompletnega dokumenta o ureditvi tega območja z 18 soglasji vred. Menili so, da bi se mora-lupravni organ tudi na tem področju tržno obnašati.
Verige na parki .tih prostorih, ki so se po mestu Titovem Velenju razširile kot gobe po dežju, so bile eden od rzalogov za spremembe in dopolnitve odloka o urejanju prometa v naseljih na območju občine Velenje, ki so ga delegati na petkovem zasedanju v celoti sprejeli. Poleg že prej omenjenih točk so pa imeli na dnevnem redu še odlok o pripravi odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana
i
Kje boste lahko podpisovali?
! Verjetno med vami ni nikogar, ki o Temeljni listini Slovenije 1989 ne bi vedel ničesar. O njenem pomenu in vsebini so podrobneje obveščala sredstva javnega informiranja, danes pa Temeljno listino Slovenije 1989 objavljamo tudi v našem časopisu.
Aktivnost zbiranja podpisov Temeljne listine vodijo v krajevnih skupnostih krajevne konference socialistične zveze delovnih ljudi, v organizacijah združenega dela. podjetjih in ustanovah pa sindikat. S temeljno listino ;želimo povedati, kako si zamišljamo življenje in urejanje druižhenih zadev v SR Sloveniji in SSFR Jugoslaviji, zato je vredno. da si listino dobro preberete in sse odločite ste za podpis ali ne.
P°odpisovanje listine temelji
na spoštovanju osebne pravice in prepričanosti vsakega posameznika. Listina bo veljavna, bo sprejeta, bo dobila ustavni pomen in politični značaj, če jo bo podpisala več kot polovica volilnih upravičencev.
V PODJETJIH IN USTANOVAH:
Člani ZSS bodo po svojem osebnem prepričanju lahko podpisali Temeljno listino Slovenije 1989 v osnovnih organizacijah zveze sindikatov v podjetjih in ustanovah. Posebaj je treba paziti, daje ne boste podpisali dvakrat!
Na sestanku predsednikov osnovnih organizacij ZSS Velenje so se prejšnji teden dogovorili, da bodo člani listino lahko podpisali v več etapah, prve re-
zultate podpisovanja bodo sporočili do 10. julija, s podpisovanjem bodo nadaljevali do 20. julija, ko bodo rezultate spet sporočili na Občinski sindikalni svet, ta bo potem obveščal naprej, in do 15. avgusta, ko bodo spet sporočili rezultate.
Na Občinskem sindikalnem svetu so menili, da ne bi bilo smiselno za to določiti le enega termina, ker bodo podpise zbirali vse leto, v posameznih podjetjih pa bodo podpisovanje prilagodili dopustom in drugim pomembnim okoliščinam ter poskrbeli za tehnično — organizacijsko izvedbo.
Na Centru srednjih šol in Vzgojno izobraževalnem zavodu bodo delavci podpisovali Temeljno listino Slovenije 1989, ko se vrnejo s kolektivne-
ga dopusta, oziroma jo bodo lahko podpisali v svoji krajevni skupnosti.
V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH:
Na sestanku predsednikov krajevnih konferenc socialistične zveze, ki vodi aktivnosti podpisovanja listine v krajevnih skupnostih so se dogovorili, da bo podpisovanje listine potekalo enotno, 16. julija, od 7. do 13. ure, v prostorih krajevnih skupnosti. Možno je, da bo kje prišlo do sprememb, ker so dopusti zakrivili, da se vsi predsedniki sestanka niso mogli udeležiti. O času vas bomo obveščali še v radijskih oddajah in vas sproti obveščali tudi, kje lahko listino, če ste se za podpis odločili, podpišete.
Temeljna listina Slovenije 1989
Slovenci. Italijani. Madžari in drugi državljani Socialistične re-puhllike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da: Prvič. Hočemo živeli v demokratični državi suverenega sloven-skegga naroda in vseli državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravvicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino ddela. prava in samostojnost civilne družbe: svobodno združevanje in ppolitični pluralizem: demokratične volitve: enakopravnost vseh mannjšin: svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnoteženega gosppodarskega razvoja: povezanost z Evropo in svetom.
Drugič. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljenima suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe nartrodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo upoštevba-la irin varovala različnost vseli, ki bomo življenjsko pomembne skupne
zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane.
Tretjič. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujemo. da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, da jim je podeljena legalna moč. da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in SFR Jugoslaviji uveljavijo to skupno ljudsko voljo.
Razpad mestotvorne arhitekture v občini
Mesto
Titovo Velenje
Z moderno bi zaenkrat prekinila najino nizanje arhitekturnih obdobij. Preden nadaljujeva z arhitekturnim razvojem, bi rada še opisala in razložila mesti Velenje in Šoštanj.
Velenje je bilo zasnovano kot tipično mesto moderne. Rudarsko mesto, kjer rudarji služijo svoj kruh v temi, naj bo zato sončno s stanovanji, s katerih so pogledi na naravo. Ideja mesta Velenje je bila ideja mesta v parku, tip mesta moderne. Mestno zasnovo poizkuša zadovoljiti tako intimne bivalne potrebe svojih prebivalcev kot tudi njihove želje pojavnem, družabnem udejstvovanju. Mesto pa je za svoje delovanje potrebovalo tudi upravno cono. To velenjsko hierarhijo se da lepo razbrati preko samih oblik »prvotnih« stavb, kot tudi preko mestne zasnove same. Predno pa se spustiva v arhitekturno raz-členjenje mesta, je potreben njegov opis.
Mesto seje razlezlo na obeh straneh regulirane reke Pake na dolinskem dnu, ki ga z južne strani zapirajo senčni griči. Na severni strani pa se dolina izpelje z nizkimi goricami, zaobljenimi hrbti, visokimi planotami in se zaključi s kopastimi gorami. Naravne stopnice na severu in s strmim pobočjem zaključeno dno; vse to botruje amfiteatralnemu izgledu Šaleške kotline.
Center trokrake mestne urbanistične ekspanzije je staro Velenje. Nad njim kontrolira mesto in kotlino najpomembnejša dominanta Velenjski grad. Velenje obvladujeta še dve sub-dominanti. Cerkev Sv. Martina in Šaleški grad. Glavna prometnica mesta, ki pride iz celjske kotline, se popelje pod kontrolo Šaleškega in Velenjskega gradu skozi jugovzhodni rob mesta in doline in se spelje naprej proti Koroški (zaradi pogledov izredno lep in pomembni mestni prostor). Poleg te najpomembnejše poti ima mesto še zahodno izhodnico, ki meji zahodni industrijski krak. Skupinski center vseh krakov, ravninsko dno je zasnovano na prometni mreži, ki razmejuje posamezne cone (upravno-družbena cona, stnaovanjska cona . . .). Severni obhodni del mesta, že na stopničastih gričih, pa se organsko nekontrolirano razprši v individualno gradnjo. Tako severna pol-krožna cestrfa obhodnica razmejuje mesto v dve morfološko povsem različni zasnovi.
Začetno snovanje mesta je bilo točno določeno s svojo lastno vizijo. Zaenkrat mesto še ima čitljivo zasnovo.
Južno mejo mesta določata prometni izhodnici. Severni prehod mesta v naravo določa individualna gradnja. Jasna je hierarhija dominant, subdominant in vedut na nivoju mesta in kotline.
Nande Korpnik in Edi Vučina
Škale-Hrastovec
občine Velenje za obdobje 1986—2000 s poročilom in programom usklajevanja, potrdili predlagano 289,6 odstotno povečanje vrednosti točke za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju velenjske občine v drugem letošnjem polletju, sprejeli predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za preteklo leto, pri osnutku predloga za podelitev priznanj in nagrad občine Velenje za letos pa so se zavzeli za objavo predloga komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade naše občine. Sprejeli pa naj bi ga po dvofaznem postopku. Brez dopolnitev so ob koncu zasedanja sprejeli še mnenje izvršnega sveta skupščin SR Slovenije k ugotovitvam, stališčem in sklepom skupščine občine Velenje ob obravnavi pregleda izvajanja sanacijskega programa v delovni organizaciji TEŠ.
Vztrajnost krajanov vendarle vzdržala?!
Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice zemljišč krajanov 'krajevnih skupnosti Škale—Hrastovec ter Caberk je povzročil pri prizadetih precej vroče krvi. Najprej so se krčevito postavili po robu predlagatelju prej omenjenega odloka »razlaščeni« Ga-berčani, v pravem trenutku pa so se »poglobili« v člene osnutka še krajani Hrastovca. Kot vse kaže, bodo z aktivnostmi, ki so jih vodili v zvezi s prenehanjem lastninske pravice, svoje zahteve in želje naposled le uveljavili.
Vsaj tako smo razumeli odgovor predsednika komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja naše občine delegatu krajevne skupnosti Škale—Hrastovec, ki se je udeležil petkovega zasedanja zbora krajevnih skupnosti. Slednji je navzoče seznanil, da so spremenjen odnos ljudi do zemlje, neosveščenost in slabo delo upravnih organov pripeljali do skrha-nih medsebojnih odnosov v krajevni skupnosti. »Ljudi je treba razumeti, zakaj zemlje ne dajo. Za ideale se ne borimo več, ker je to že zdavnaj preži-
vela stvar. Nismo proti uresničevanju sprejetega zazidalnega načrta, ampak proti takšnemu načinu zagotavljanja lastninske pravice skupščine občine. Gotovo se dajo zadeve rešiti po miroljubni poti, takšni, ki bo pripomogla k hitrejšemu razvoju kraja, ne pa k razdrobljenosti.«
In odgovor predsednika na delega-tovo izvajanje: odloka o prenehanju lastninske pravice ne bomo sprejemali. Vendar se morajo krajani zavedati, da bo le uresničevanje zazidalnega načrta pripomoglo k razvoju kraja. Zato morajo tisti lastniki zemljišč, na katerih je predvidena individualna gradnja, stoodstotno zagotoviti, da bodo zemljo po realni vrednosti od-prodali skladu stavbnih zemljišč naše občine ter na parcelah dovolili komunalno ureditev zemljišč oziroma izgradnjo komunalnih dobrin. Lastninska pravica za zemljišče, na katerih imajo ti že sedaj zgrajene hiše in gospodarska poslopja, pa naj bi prav tako ostala v njihovi lasti.
Zveza rezervnih vojaških starešin
0 nalogah za drugo polletje
Člani predsedstva občinske konference ZRVS Velenje so na zadnji seji pred počitnicami, bila je prejšnjo sredo v prostorih doma borcev in mladine v Titovem Velenju, obravnavali več pomembnih nalog svoje organizacije-
Nekaj pomembnih podatkov s te seje smo strnili v naslednjih vrsticah. Ko so govorili o usposabljanju vojaških starešin so menili, da mora komisija za idej-no-politično delo, vojaško in samozaščitno usposabljanje do konca avgusta pripraviti rokovni in tematski program usposabljanja ZRVS za drugo polletje.
Poudarjeno je bilo, da bodo le s privlačnejšim in zanimivejšim programom dela povečali udeležbo na predavanjih, akcijah in pohodih.
Ob dneyu graničarjev bodo predstavniki OK ZRVS, TO in upravnega organa za LO občine Velenje obiskali karavle v Dravogradu, Logarski dolini in v Podolševi. Tovrstni obiski so sicer že tradicionalni, vendar jih bodo še poglobili.
V občini Velenje so že stekle priprave na 7. odprto prvenstvo ekip ZRVS s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Po uspešnem lanskem
tovrstnem tekmovanju, ki so se ga udeležili tudi starešine iz pobratenega Splita, je pričakovati, da bo tudi letošnje dobro obiskano in uspešno izvedeno. Jeseni bo sklican sestanek pri OK ZRVS Velenje, na katerega bodo povabili rezervne vojaške starešine, ki so v zadnjih petih letih prišli iz ŠRO. Hkrati bi naj bil to tudi sprejem teh starešin v ZRVS. Za oktober načrtujejo obisk velenjskih starešin v šolskem centru inženircev JLA v Karlovcu in ogled letališča v Bihaču. Menili so, da so takšni in podobni ogledi koristni in poučni.
Predsedstvo OK ZRVS Velenje se je zavzelo, da se pridobi kar največ naročnikov revije Naša obramba. Spregovorili so tudi o tem, kako pridobiti nove naročnike, ali drugače povedano, kako revijo ponuditi vsaki družini.
Med ostalim so člani predsedstva ZRVS Velenje obravnavali pobude za napredovanje rezervnih vojaških starešin v višji čin. Krajevne organizacije ZRVS pa morajo v najkrajšem času komisiji za kadrovska vprašanja sporočiti imena kandidatov za priznanje OK ZRVS Velenje. Prihodnja seja predsedstva ZRVS Velenje bo v začetku septembra.
B. M.
Srečanje
Anti
Kačičnik
Že s prikazom starih kmečkih običajev, značilnih za posamezni vaški odbor, je krajevna konferenca SZDL iz Šmartne-ga ob Paki kot organizatorica prireditve ob krajevnem prazniku »užgala«. Navdušenje krajanov je gotovo spodbudilo njene člane oziroma posebnega odbora pri tej najmnožičnejši frontni organizaciji, da svojega dela s to prireditvijo niso sklenili, ampak . . . Rezultat raz-
mišljanj so bile vaške igre pred tednom dni. No, tudi tokrat vsi, ki so si jih prišli ogledat,
niso bili razočarani. Nasprotno. Z udeležbo na njih so dokazali, da si tudi v prihodnje želijo podobnih pestrih in razvedrilnih nedeljskih popoldne-vov kot je bil prejšnjo nedeljo.
Za vsem tem je človek, ki ga v kraju dobro poznajo stari Šmarčani in tudi tisti, ki so se v tretje središče Šaleške doline preselili pred nekaj leti. Anti Kačičnik. Igre so »zrasle na njegovem zelniku«, prav tako prikaz starih kmečkih običajev. »Pobudo o drugačnem praznovanju krajevnega praznika je dal predsednik skupščine krajevne skupnosti tovariš Atelšek. Tako so pri krajevni konferenci SZDL imenovali poseben odbor za pripravo in izvedbo te prireditve. Ta se je odločil tako kot se je,« pravi. Od kod črpa ideje? Nekaj si jih »zmisli«, nekaj
jih*idi drugje, njjto vse združi in pripravi igre, na katerih se prepletajo šport, smeh in dogodki* iz vsakdanjega življenja. »Skratka, zabavati se morajo vsi: tisti, ki dogajanja na prizorišču opazujejo od strani, in tudi udeleženci sami.« Kot pravi, so bile vaške igre poskus združevanja krajanov — starih, mladih, Šmarčanov, Rečiča-nov, krajanov Paške vasi, Gorenja, Podgore,... Poskus je povsem uspel. »Malo tekmovalnega duha pa mora biti tudi na takšnih zadevah, sicer niso zanimive, mar ne.«.
Ob koncu vaških iger pri vrtcu v Šmartnem ob Paki Anti ni skrival zadovoljstva ob tolikšni udeležbi krajanov. Navdušenje tekmovalcev samih pa ga je gotovo spodbudilo k nadaljnjem
razmišljanju o popoldnevih kakršen je bil preteklo nedeljo. »Ot, ja. Še bo podobnih dnevov, zabavnih, rekreativnih. Nanje pa nameravamo člani odbora pri krajevni konferenci SZDL povabiti tudi druge. To bo seveda zahtevalo več resnega in trdega dela in bolj dorečena pravila igre. Bomo poskusili, kar bo, pa bo.«
Anti, ki stresa šale kot iz rokava, ima rad zabavne igre, šport, rad pa ima tudi svoj poklic. Je strojni delovodja, njegova dela in naloge pa so združene v naslovu vodja žičnic na Golteh. Stične točke enega in drugega? »O, kar nekaj jih je. Delo mi daje kruh, brez humorja pa bi v teh časih človek veliko težje prenašal vsakdanje breme,« je sklenil pogovor sogovornik.
Uspehov brez krajanov ne bi bilo
V Gornjem gradu in na celotnem področju te krajevne skupnosti je letos zelo živahno, predvsem pa delavno. Na pobudo sveta krajevne skupnosti so se namreč letos lotili vrste akcij, ki so večinoma na prvi pogled majhne in »nevidne«, njihove skupek pa za celostno podobo kraja in okolice veliko pomeni. Pri tem ne smemo mimo velike mere solidarnosti, volje in pripravljenosti krajanov, ki so omogočili (in še bodo) udejanjenje zastavljenih načrtov.
Za letos so si v Gornjem gradu zares zadali precej nalog. Malo nerodno, pa vendarle, začnimo z • mrliško vežico. Kar precej let so jo gradili, veliko je bilo naporov, pa tudi (ne)upravičenih kritik, nerazumevanja in pomanjkljivega seznanjanja z dejanskim stanjem. Pa pustimo to. Za njeno dokončno izgradnjo so tudi letos zbirali prostovoljne prispevke in končno uspeli. Uredili so jo.
prav tako pa poskrbeli za njeno okolico, tudi z asfaltno prevleko za parkiranje.
Nadaljujmo z asfaltom. Izkoristili so priliko in posodobili cesto v novem naselju Tlaka, asfaltirali še kako pomemben del na prireditvenem prostoru, uredili križišče pred gasilskim domom in s tem pridobili precej nujnih parkirnih mest. Posebej velja ob tem poudariti, da so ta in nekate-
Obnovljena katedrala kraljuje nad krajem
ra druga dela opravili brez rednih sredstev za delo krajevne skupnosti. Vse so prispevali krajani sami, zainteresirane delovne organizacije in zasebniki. Vsa letošnja sredstva samoprispevka so namreč namenili urejanju kul-turno-prosvetnega doma, pa še to bo žal občutno premalo. Pri cestah velja posebej omeniti, da so se še lotili pripravljalnih del za asfaltiranje ceste v Kanolščico in od Rogačnika v Lenart, kar bo eden največjih zalogajev zadnjih nekaj let. Ob uspešno opravljenih pripravah letos bodo dela sklenili prihodnje leto, dolžina v kilometrih pa je razumljivo odvisna od razpoložljivega denarja.
Med dobesedno najbolj vidne dosežke sodi obnova zunanjosti in notranjosti veličastne katedrale, kar bo deležno več besed na drugem mestu. Dela sicer še niso sklenjena prav v celoti, že dosedanji učinek pa je enkraten. Ob tej obnovi je priskočila na pomoč tudi krajevna skupnost z zbiranjem sredstev za osvetlitev tega enkratnega zgodovinskega in kulturnega spomenika. Osvetlitev ene največjih in najlepših cerkva pri nas je izjemno pomembna tudi s turistočnega vidika, saj daje kraju poseben čar.
Pravijo, da bo s turizmom letos nekoliko bolje kot lani. Vso sezono bo v Gornjem gradu precej turistov z Reke in od drugod. Tudi zanje bodo poskrbeli z nekaterimi prireditvami. Predvsem kaže omeniti že 20. po vrsti »čebelarski praznik«, ki ga bodo pripravili konec tega tedna. Po
Nova parkirišča, navidez majhen pa za kraj še kako pomemben
dosežek
nekaterih zares zvodenelih izvedbah v zadnjih letih so letos končno krenili na novo pot. Bistveno bodo osvežili in razširili program s prikazom Gornjega grada ne-
koč in danes, pa tudi sam čebelarski del bo bolj nazoren in pester, ob vseh spremljajočih prireditvah zadnjih dni v tednu seveda.	j. p.
Čebelarski praznik v Gornjem gradu
Konec tedna bodo v. Gornjem gradu pripravili že 20. po vrsti čebelarski przanik. Zavedajoč se dejstva, da je njihova prireditev v zadnjih letih vsebinsko /.vodenela, so se ob jubileju odločili za korenit zasuk, ki naj bo tudi iztočnica za tretje desetletje te prireditve. Krepko so se zagnali in upajmo, da bo res tako.
Pričeli bodo danes, v petek, z večerom poezije in glasbe pri Trobeju, jutrišnje popoldne pa bo najprej namenjeno športu in šahu. Zelo pomembno je, da bodo jutri odprli tudi prostore s krajevno etnografsko zbirko, ki bo nedvomno vredna obiska. Najbolj pestro bo v nedeljo. Dopoldne bo najprej strokovno predavanje o čebelarjenju, popoldne pa višek prireditve. Po koncertu okteta To-sama v obnovljeni katedrali bo najprej na vrsti povorka s katero želijo prikazati Gornji grad nekoč in danes, zatem pa kopica zanimivosti. To bodo med drugim, ob pokušnji medu seveda, tekmovanje plesnih parov, vlečenje vrvi za pokal strdi, demonstracijska vožnja z motorji Tori, nastop kinološkega društva Mozirje in še kaj. V soboto bodo obiskovalce zabavali Slaki, v nedeljo pa ansambel Vilija Petriča.
j. p.
Od 25. junija do 4. julija se je devet pionirjev in dve mentorici iz OŠ Gustava Šiliha udeležilo 6. pionirskega tabora pionirjev iz Titovih mest. Letos je bil v Titovem Drvarju, majhnem mestecu pod obronki Klekovače.
Učenci in učitelji smo bili nameščeni v OŠ Slavko Rodič, kjer so se odvijale tudi različne interesne dejavnosti. Že prvi večer so nas gostitelji presenetili z lepim kulturnim programom in pozdravom. Vsem udeležencem so podarili spominske majice.
26. 6. V Delavskem domu »Djuro Pucar-Stari« je pionirje sprejel in pozdravil predsednik občine in jim podelil skromna darila. Ob 12. je bil na programu ogled filma o desantu na Drvar 25. maja 1944 leta in narodni junakinji Miki Bosnič.
28.	6. Bili smo na izletu v Martin Brodu, kjer smo videli prečudovite slapove Une. Ogledali smo si tudi samostan »Sv. Nikole«, ki je bil zgrajen konec XV. stoletja. Prelepe ikone so narejene v zlatem mozaiku. Obiskali smo še osnovno šolo in ribogojnico.
29.	6. Ta dan smo se zelo veselili izleta v Bihač. Obiskali smo muzej Prvega zasedanja AV-NOJ-a in čudovit Etnografski muzej. Seveda spada zraven tudi obvezen sprehod po mestu. Ko smo se vračali, smo na Ostrelju videli partizanski vlak, ki je med vojno prevažal ranjence.
30.	6. — V delovni organizaciji »Grmeč« so nas seznanili s tehnologijo dela. Tu so nam pripravili zelo okusno kosilo in sokove, da smo se odžejali.
1. 7. Učenci in učitelji smo bili gostje planincev v njihovem domu na mali Klekovači. Vzpon na vrh je bil precej težak. Ob naravnih lepotah in čudovitem raz-
gledu — na vrhu, smo pozabili na utrujenost. Razigrani smo se vrnili v šolo.
2.	7. Obiskali smo Titovo pečino in muzej »25. maj«, kjer smo prisluhnili zanimivi pripovedi vodiča. Obiskali smo še tovarno Papir in tu imeli tudi kosilo.
3.	7. - Z avtobusom smo se odpeljali do prelepe Bastašice, kjer je še posebej zanimiva pičena, kjer se je tov. Tito zadrževal 40 dni. Srečali smo se tudi z borcem, ki nas je »popeljal« v čas NOB.
4. 7. — Pionirji iz vseh Titovih mest in delegacija borcev so položili cvetje k mogočnemu spomeniku, ki je posvečen padlim borcem. Tako smo počastili dan borca.
Pionirji so bili organizirani v pionirske čete. Iz vsakega Titovega mesta je bil en pionir član pionirskega štaba, kjer so se dogovarjali o delu in življenju v taboru. Pionirji so se prostovoljno vključevlai v interesne dejavnosti: likovno, glasbeno, literarno, folklorno in športno. Naučili so se zaplesati kolo, zapeti pesem, likovna dela so krasila avlo šole, prispevki v biltemu pa bodo ostali trajen spomin na življenje v taboru. Pionirji so se najbolj zanimali za šport, ker jih je tovariš pritegnil z zanimivimi in zabavnimi športnimi igrami. Vsako mesto se je predstavilo s kratkim kulturnim programom.
I. 7. smo se predstavili pionirji Titovega Velenja s prisrčnim in vedrim programom.
VTISI UČENCEV NA VI. srečanje pionirjev iz Titovih mest:
Zelo sem uživata, ko sem spoznavata nove kraje: Bihač. Martin Brod. Slapovi Une so res nekaj izjemnega. (Andreja).
Komaj čakam polodneva. da stečem v šolsko telovadnico. Tu s prijatelji iz vse Jugoslavije igram športne igre. (Iztok)
V veliko veselje mi je čas, ki ga preživim s prijatelji iz drugih Titovih mest. Čeprav govorimo različne jezike, se dobro razumemo. (Petra)
Veselim se počitka po aktivnem dnevu, ki ga preživim v različnih aktivnostih in izletih. (Brigita)
Vsak dan se rada sprehodim do športnega centra, kjer obedujemo. Na šoli mi je najbolj všeč ravnate-Ijeva pisarna, kjer se po telefonu pogovarjam z mamico. (Maša)
Vesela sem, da sem sklenila prijateljstvo z vrstniki iz vseh Titovih mest. Vsak večer komaj čakam kulturnih prireditev. (Breda)
Tovariš za telovadbo je super. ker nam pripravlja zanimive športne igre. (Sebastijan)
Zelo všeč mi je bilo na folklorni vaji. Čeprav sem se večkrat zmotila. sem vesela, da sem se naučila njihovega plesa. (Urša)
Rada se družim z vsemi. Še posebej sem se razveselila prijateljice. kije bila lani pri meni. (Ines) Pesem, igra, prijateljstvo in smeh so nas družili ves čas bivanja v malem mestu, ki nam je široko odprlo vrata in srce. Obljubili smo si, da se bomo še srečevali in združevali brez meja še naprej. Nemi stiski rok in solze, ki so ob slovesu tiho polzele po licih, so povedale vse. Iz Titovega Drvarja odhajamo bogatejši za mnoga prijateljstva in trdno prepričani, da nam tega ne more nihče vzeti. Beba, Mira, Vukašin, Nikola, Macan in Titov Drvar — hvala za nepozabne trenutke.
Na svidenje v Titovi Mitrovici! Srečno!
Enim je dolgčas in čakajo, dr
>Hvala, Titov Drvar, za deset nepozabnih dni!<
Druženje
Vročina. Neznosna je bila mil konec predprejšnjega minulega 1 vmesen tu in tam kakšen naliva drugačen, je ni potešil. Zaloge pij povsod na raznih ljudskih prired veselicah hitrostno manjšale. Ni je na eni izmed njih že sredi zmanjkalo kar 2000 steklenic pi prireditev še v redu ni začela. [
Zmerno podpisovanje...

Rižota
Sestavine: (za 4 osebe) 30 dkg riža, 1/2 kg reber kit. kapusa ali blitve, 5 dkg sveže slanine, I čebula, I strok česna, peteršilj, 10 dkg sira, olje, sol. Rebra kit. kapusa (liste porabimo za solato) ali rebra blitve (liste porabimo za špinačo) skuhamo v slanem kropu. Preden so popolnoma kuhana, jih odcedimo in vodo spravimo. Slanino, čebulo, česen in peteršilj skupaj sesekljamo in spra-žimo na malo olja. Primešamo riž, nekaj časa mešamo in n?'o po malem dodajamo vodo, v kateri smo kuhali kapus ali blitvo. Kuhamo približno 15 minut. Minuto preden je rižota kuhana, dodamo na koščke narezana rebra kit. kapusa ali blitve in na kocke narezan sir. Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje Mojca RATEJ, dipl. ing. agr.
Bomo uspeli oživiti kozjerejo?
Zdravo mleko, dobro meso, skromnost
prijavil sam. ker sem mislil, da lam moja koza nima kaj iskali, prijavili so me drugi. Za I o tekmovanje so vse koze zaprli v posebni prostor in jih najprej pomolzli zvečer. nato pa še zjutraj. Na veliko presenečenje je imela moja koza skupaj 5,40 litrov mleka, največ od vseh. Za to izjemno mlečnost sem prejel prehodni pokal in diplomo Celeia — Zelena dolina celjskih mlekarn, za nagrado pa še dva kilograma najboljšega sira. Takšnega uspeha resnično nisem pričakoval, zato sem ga toliko bolj vesel.«
Oskar Čas ima trenutno štiri rodovniške koze. Pravi, da je v zadnjem času veliko povpraševanje med ljudmi za kozje mleko, mlečne izdelke in tudi za meso. Ljudje se zavedajo, da je kozje mleko izredno zdravo in cenjeno. O tem priča tudi podatek, da žalske mlekarne plačujejo 100 odstotkov več za kozje kot za kravje mleko. Oskar trenutno oddaja mleko sedmim odjemalcem. Lani je naprimer pri eni kozi na-molzel 824 litrov mleka. Da je dosegel takšno mlečnost, je odvisno tudi od hrane. Poleg košnje doma in pri sosedu Oskar kupuje še krmila za drobnico, ki jih nato sam meša in sestavi.
»Društvo kozjerejcev je pri nas še v razvoju, zato od njega še ne moremo pričakovati ne vem kako vidnih rezultatov. Mene so na občnem zboru imenovali za vzreje-valca kozjereje v Šaleški dolini.« je povedal Oskar Čas. »Ker je t naši dolini nekaj kozjerejcev, sem prepričan, da se bo tudi ta vrsta drobnice znova povečala in razširi Ia. Društvo je že dobilo plemenskega samca, ki ga ima rejec Branko Krašovec z Graškogorske \ Titovem Velenju. Plemenski samec nam bo seveda v veliko pomoč, če želimo razvoj kozjereje pospešiti. Da pa bo kozjereja ponovno zaživela in se razmahnila, je na to treba privajati že mlade.
Oskar je tako svojega vnuka Iztoka, ki pravi, da je kozje mleko najboljše, vzel zraven na razstavo v Sevnico. Z mladimi je torej treba začeti.
Na kraju zapišimo, da je ta zapis o razstavi v Sevnici in pogovor z Oskarjem Časom šele danes v našem časniku, ni naša krivda. Glede na skromnost našega sogovornika. ki nas o tem ni obvestil, smo za dogodek zvedeli zelo po-
:n"	B. Mugerle
zavezali, da bo njihovo glavno vodilo, slogan ali moto: zmeraj zmerno. Če pa se kdo izmed njih ne bo mogel upreti skušnjavi in bo morda spil dva vrčka ali tri, mu tega sicer ne bodo vzeli v zamero. Treba pa mu jih ne bi bilo, pritrjujejo.
Da, da, da, zmernost, zmernost, zmernost. Čisto drži. Ob prvem druženju in kulturnem pitju je bila potrjena zmernost. Bog ne daj, ni bilo več nemarnega nalivanja, ampak prava zmernost, ki je za nekatere trajala krepko v drugo polovico noči.
(vos)
Zmerno (tudi) gledanje.
zenponerska krava« dobila nazaj tisto veljavo, ki ji gre, četudi se ji reče koza. Gornji izraz zato, ker so imeli v starih dobrih časih številni železničarji koze. Dobili so mleko, pa meso, pa še nasipe so jim popasle. Delček potrditve tega sledi tudi v nadaljevanju zapisa.
Zveza društev rejcev malih či-stopasemskih živali Slovenije, podružnica za kozjerejo, je od 16. do 18. junija v Sevnici organizirala četrto razstavo in sejem koz z medrepubliško udeležbo.
Oskar Čas
Sodelovalo je okrog devetdeset rejcev, na ogled pa je bilo 240 koz. Na tem tekmovanju je prvič letos sodeloval tudi Oskar Čas iz Titovega Velenja. Ko smo ga pred dnevi obiskali na domu na Ljubljanski cesti za gradom, nam je povedal marsikaj zanimivega.
»S kozjerejo sem se pričel ukvarjati pred tremi leti zgolj za konjiček, ko pa se bom upokojil, delam samo še štiri ure na železnici. se bom kozjereji še bolj posvetil. Zame je bil uspeh na sevniški razstavi veliko presenečenje. Nisem pričakoval takšnega uspeha, še zlasti ne, ker so nekateri na ves glas hvalili svoje koze. njihovo mlečnost m podobno. Prvi dan je komisija ocenjevala izgled in videz koz. Izbrala je »najlepše«, ki so bile nagrajene z zlatim zvoncem. V kategoriji I sem za svojo kozo prejel srebrni zvonček, v kategoriji 1 h pa bronastega. Drugi dan so bila strokovna predavanja, ki so bila za rejce izredno zanimiva in poučna. Tretji in zadnji dan razstave je bilo tekmovanje v mlečnosti. Za najboljšo se je potegovalo osem koz. med njimi tudi moja. Povem naj, da se za to tekmovanje nisem
po novo količino, nekoliko dvignili cene in ljudska žeja je bila spet potešena.
Toda, nekateri ugotavljajo, da zlasti s pivom počenjamo nekaj nezaslišanega: v želji, da bi si pogasili žejo, si kupujemo pivo, potem pa se z njirm tako nemarno nalivamo, da tega ni več mogoče gledati. Ni nam mar, ne kam je pivo natočeno, ali ima pravšnjo mero, pene ali ne, je sparjeno ali pravilno ohlajeno ali ima še druge: podobne grehe. Pivo si vlivamo v požiralnike, ne da bi ga le pokusili in pustili, da bi sveži pivski mehurčki izpolnili prostor okrog jezikai. Pivu kratko in malo ne damo prave priložnosti. Vse to so bili razlogi, da se je v Titovtem Velenju v soboto zbrala v bistroju Živkrovič skupina ljubiteljev piva in ustanovila klub lljubiteljev piva. In to Laškega.
Ob> ustanovitvi ali ob povzdignitvi veselja do piitja piva v klubski običaj, so se vsi člani
I
Smerno)
pitje piva
Koza. V današnjih časih tolikokrat uporabljena beseda, pa žal vedno v posmehljivem, za nežni spol seveda tudi žaljivem tonu. V tistem pravem pomenu koze skorajda že ne imenujemo več, mnogi je »v živo« zagotovo že dolgo niso videli, tudi otroci na podeželju so veseli, če jo slučajno vidijo, da o mestnih sploh ne govorimo. Ob tej večini seveda obstaja tudi manjšina. To so posamezni ljubitelji in rejci, pa seveda člani društev rejcev malih čistopasemskih živali. Koza gor, koza dol, ima dobro in predvsem zdravo mleko, tudi meso je za mnoge posebna poslastica, žival je skromna kar se prehrane tiče in še bi lahko naštevali.
Že kar veliko let, celo nekaj desetletij je minilo, ko je bila kozjereja pri nas precej razvejana. Ob vsej skromnosti so koze resnično delale tudi škodo in izključno zaradi tega so se »modri« kmetijski »politiki« odločili in v trenutni modni muhi koze pregnali. Prepoved paše v gozdu še vedno velja, ob tem pa se obnavljanja kozjereje v družbi organizirano in s podporo še nismo lotili. Z izjemo seveda vedo kaj delajo. Upajmo, da bo ta »aj-
ISajboljša koza mlekarica Bela, sanske pasme, ob njej pa vnuk Iztok
Enotoginja svetuje
Razvoj vinogradništva in vinarstva v občini Velenje
Proučevanje in i„ izvedba mikro-rajonizacije v letu 1989 je občinska raziskovalna skupnost naročila razvojno raziskovalko delo števil-fka RN-ll/89, i katere izvajalec je Trgovska in proizvodna DO * ERA Velenje TOZD VINO Šmartno ob Paki v sodelovanju z BTF Ljubljana.
Namen raziskovalne naloge
Nesporno je, da so za kakovost grozdja in vina odločilnega pomena: klima, lega vinograda, tla, sorta (kultivar), letnik in enotehnološki posegi. Če kakovost grozdja ne ustreza, tudi dobro kletarjenje dosti ne zaleže. Za dobro vino torej morajo biti zagotovljeni ustrezni posegi v pridelavi in predelavi, ustrezna sorta in tehnološka zrelost grozdja. Pri tem igra pomembno vlogo okolje oziroma njegovi dejavniki. Posamezne sorte imajo sicer bolj ali manj stalne dedne značilnosti, vendar dajo na različnih legah in v različnih tleh, v različnih letih in pri različnih tehnologijah pridelave grozdja lahko različna vina. Zato ni prav nič čudnega, če v praksi pri dveh sosednih vinogradnikih, dobimo različna vina.
Vinska trta je večletna rastli-
na — večkrat najdemo v strokovni literaturi, daje to »rastlina sonca,« ki zahteva določene podobne značilnosti: osvetlitev, toploto, vodo in zračnost. Z ustrezno izbiro lege poskušamo zahtevam trte ugoditi. To pride še posebno v poštev v severnejših in hladnejših krajih. Zato igrajo prav v takih krajih še posebno vlogo principi vinogradniške rajonizacije, ki diktirajo take lege in položaje ter zemljišča, ki omogočajo gojenje vinske trte. Gre torej za ugotavljanje takih zemljišč, ki so sposobni za gojenje trte kot pridobitve kmetijske rastline tam, kjer nam druge rastline ne morejo dati takih rezultatov. (5)
Glede na to, da imajo posamezne sorte različne rastne zahteve, najdemo v različnih vinorodnih krajih tudi različne sorte. Vplivi okolja torej odločajo o strukturi sortimenta.
Dejavniki, ki odločajo o kakovosti grozdja in vina so zelo pestri. Zaradi ekološke pestrosti so tudi na ozkem pridelovalnem območju razlike pri isti sorti v kakovostnem pogledu zelo velike, saj pri tem lahko igrajo pomembno vlogo mikro-klimatske značilnosti.
Da bi namenu naloge odgovorili, je potrebno dobro proučiti zahteve in danosti pridelovalnega območja po metodi mikrorajonizacije, določiti sortni izbor ter usmerjati pridelavo grozdja in predelavo na principih sodobne tehnologije.
V. Krumpačnik
Nova šola
Matjaž Dragar, predsednik pionirskega odreda je odprl sedmim sošolcem in že mnogim generacijam nov šolski hram (loto: vos)
Dolgo smo čakali novo šolo. In pričakali smo jo. Zgradili so nov lep objekt. Poleg šole je tudi veliko igrišče. Šola ima pritličje. V pritličju sta dve učilnici. Obe sta lepo urejeni. V njih je novo pohištvo z magnetnimi tablami. Na hodniku je ura. Šola je ozvočena. V vsakem razredu je zvonec. V pritličju je zaklonišče. V zaklonišču bodo garderobe. Poleg zaklonišča sta dve stranišči. Po stopnicah hitimo v prvo nadstropje. Na levi vidimo knjižnico, na desni pa jedilnico. Veliko, novo, lepo jedilnico. Še bolj pa nas očara kuhinja. Velika peč in nad njo kuhinjska napa naredita na nas poseben vtis. Poleg tega so v kuhinji kuhinjski elementi, pomivalna korita in vse, kar spada v kuhinjo. V prvem nadstropju sta tudi dve učilnici, ki sta podobni učilnicama v pritličju. V pritličju je tudi nedokončana telovadnica. Je tudi podstrešje, kjer sta dva neizkoriščena prostora. Šola je res lepa. Zelo mi je žal, da bom moral naslednje leto hoditi na centralno šolo in ne v to lepo, novo šolo, ki bo otvorjena 25. 6. 1989 ob 16.00 uri. oŠ Škale
Matjaž Dragar ~ ®	učenec 4. r.
Končno smo le dobili novo šolo. Šola je zelo lepa. Ima: štiri učilnice, stranišča, kuhinjo, zbornico in jedilnico, kjer bomo malicali in kosili. Pred šolo je igrišče in klopi. Telovadbo bomo imeli v telovadnici in na igrišču. Ko smo bili samo na ogledu, se mi je zdelo, da bo v novi šoli super. V gasilskem domu, kjer smo bili prej, smo imeli za učilnice majhne prostorčke, za telovadnico veliko dvorano, za jedilnico pa kar učilnico tretjega in četrtega razreda. Pouk nam je potekal dvoizmensko. V novi šoli bo pouk potekal enoizmensko. Zelo sem hvaležna vsem delavcem, rudarjem in krajanom, ki so sezidali to lepo stavbo in uredili okolico.	o$ Skale
— • —	Maja Ahtik. 2. r.
Končno smo dočakali, da so zgradili novo šolo. Težko smo čakali kdaj se bomo preselili v novo šolo. A tega trenutka nismo dočakali, ker tehnični pregled ni uspel. Imeli smo samo ogled nove šole. Ko smo prišli do vrat, smo videli velik širok hodnik. V tem hodniku so vhodi v dve prekrasni učilnici. V pritličju smo tudi videli telovadnico, ki še ni dokončana, zbornico, kabinet in zaklonišče z garderobo. Po stopnicah smo se odpravili v prvo nadstropje. V prvem nadstropju smo zagladali veliko kuhinjo, v kateri so bili štedilniki in pa velika kuhinjska napa. Iz kuhinje smo se odpravili naprej. Tam smo videli knjižnico in še dve lepši učilnici kot spodaj. Nato smo se odpravili na podstrešje. Na podstrešju bi lahko bila še dva razreda, učilnici, kjer je prostor neizkoriščen. Seveda je na zunaj tudi zelo lepa. Zraven šole so naredili še prekrasno igrišče. Šola z igriščem in njena okolica je zelo lepa, zato mislim, da smo lahko zelo hvaležni delavcem Gradisa, da so zgradili tako lepo šolo in igrišče. Nova šola je za Škale velik ponos. Ta ponos bomo doživeli 25. junija, ko bo otvoritev šole. Škoda, da ne bom mogel prihodnje šolsko leto obiskovati te šole.	oŠ Škale
Jani Kos, 4. r.
Radio Velenje
ZLATE CITRE
Jutri (v petek), ob 19.30, bodo pred Namo igrali najboljši slovenski citrarji: Miha Dolžan, Ci-ta Galič, Karli Gradišnik, Miran Kozole, Tomaž Plahutnik. Ivan Cuješ, Rado Kokalj, Aleksander Prime, komaj I6-Ietna Tanja Zaje ter Kvartet citer iz Kamnika.
Prireditev je posvečena 90-le-tnici Božidarja Jakca. Ce bo vreme slabo, bo celotna prireditev v domu kulture v Titovem Velenju.
Vstopnine ne bo!
Hkrati bo v izložbenem prostoru Name odprta razstava »Božidar Jakac — devetdesetle-tnik«.
ŠARMANTNA DAMA IZ CELJA
V soboto. 15. julija, ob 20.30, bo na velenjskem gradu koncert šansonjerke Vite MAVRIČ iz Celja. Mavričeva je reden gost na poletnih prireditvah. Lani je na celjski grad privabila nekaj sto ljubiteljev šansona in njenega petja.
Glasba: Urban Koder.
Vstopnina za odrasle 30.000 din, za šolsko mladino 15.000 din. Če bo vreme slabo bo koncert v domu kulture v Titovem Velenju.
OBISKI V DRUGIH SREDIŠČIH
Sprejemamo prijave za obisk koncerta Štefana Milenkoviča dne 16. avgusta in Dunajskih pojočih dečkov dne 26. avgusta, na voljo pa je še tudi nekaj mest za ogled Aide v Veroni 19. julija. Pohitite s prijavami!
i M Moj i m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 13. 7. ob 18. uri ter petek. 14. 7. ob 18. in 20. uri PRESIDIO ameriški, akcij, kriminalni. Vloga: Se-an Connery
Petek, 14. 7. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 15. in 16. 7. ob 18. in 20. uri SMRTONOSNI PLEN ameriški, akcijski. Vloga: Cameron Mitchell
Ponedeljek, 17. 7. ob 10. in 18. uri ter torek. 18. 7. ob 18. in 20. uri GRENKA SLAVA MLADE MAME ameriški film. Vloga: Christiane Kruger
Sreda, 19. 7. ob 10., 18. in 20. uri VELIKO MESTO - ameriški. Vloga: Matt Dillon
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 13. 7. ob 20. uri ter petek, 14. 7. in nedelja, 16. 7. ob 22. uri MA-RYLIN — nemški, trda erotika. Vloga: Olinka Hardiman
Sobota, 15. 7. ob 22. uri ter ponedeljek, 17. 7, ob 20. uri NENA III. DEL - ameriški, trda erotika (VIDEO)
OTROKOM IN MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLI-
Iz muzeja Velenje
Zgodilo seje
• •
13. julija
LETA 1888
Slovenski gospodar je v številki, ki je izšla na ta dan poročal o težavah z ošpicami v šaleški dolini:
»V Velenji in bojda tudi v Šoštanji so se prikazale osepni-ce. V prvem trgu so že šolo zaprli in po Šoštanju gre govorica, da so jih tje prinesli turnarji iz Celja.«
»Osepnice« so bolezen, ki jo danes že uspešno zdravimo oziroma preprečujemo, vendar nas stalno presenečajo nove in nove bolezni, ki povzročajo podobne težave, kot so jih ošpice pred stotimi leti.
LETA 1893
Železniška proga iz Celja do Velenja je bila zgrajena leta 1891, Slovenski gospodar pa je julija 1893 poročal o načrtih za nadaljevanje gradnje od Velenja do Dravograda:
»Okrajni zastop v Slovenjem Gradcu je kakor se nam piše iz Mislinje„obljubil 30.000 goldinarjev za novo železnico iz Velenja do Sp. Dravberka.«
Po osemdesetih letih so naši vrli gospodarstveniki ugotovili, da se je okrajni zastop v Slovenjem Gradcu motil, ko je vlagal tako veliko vsoto denarja v nerentabilno železniško progo. To njihovo zmoto in napako so popravili in progo ukinili. Kmalu pa seje pokazalo, kdo je ravnal bolj modro in preudar-
LETA 1937
Probleme z vsiljivimi in nasilnimi alkoholiki, ki jih poznamo tudi danes, so nekoč reševali na zanimiv in verjetno tudi kar uspešen način:
»Prepoved zahajanja v gostilno. Sresko sodišče v Šoštanju je s kazensko sodbo KPS z dne 13. julija t. I. prepovedalo 32-letnemu posestnikovem sinu Josipu B. iz Šoštanja zahajanje v gostilno za dobo dveh let in sicer od 28. t. m. do 28. avgusta 1939. Kdor bo imenovanemu v prepovedani dobi postregel z alkoholno pijačo, bo kaznovan z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5.000 din.«
LETA 1946
Celjski časopis Na delo je v svoji štirinajsti številki objavil tudi članek iz Šaleške doline, z naslovom »Protestna zborovanja« :
»Sklep pariške konference štirih zunanjih ministrov, ki so Trst ponovno ločili oziroma prisodili Italiji je vzbudila val ogorčenja. Protestna zborovanja tudi v Šoštanju in Velenju, ter se jih je udeležilo 600 oziroma 300 prebivalcev.« Trst je kljub protestom ostal v Italiji!
LETA 1952
V Savinjskem vestniku je bil objavljen tudi članek o Zdravilišču v Topolšici:
»V času, ko se po zdraviliškem parku v Topolšici razliva opajajoči vonj cvetočih lip, slavi glavna stavba v parku, kirur-gični paviljon, dveletničo obstoja svoje funkcije kot prsnoki-rurgičnega centra za Štajersko. Na 16 posteljah tega oddelka se je v dveh letih zvrstilo preko 300 jetičnih bolnikov, pri katerih je bila pljučna operacija zadnji izhod za vrnitev težko prizadetega zdravja.« *
DAMIJAN KIJAJIČ
Poletni tabor glasbene mladine
Ali veste, da v našem mestu že deset dni delovne počitnice preživlja skoraj petdeset mladih glasbenikov? Najbrž ste tega že vajeni, saj poletna šola pri nas ni prvič.
In vendar — če vas zanima, kaj vse so se v teh dneh mladi umetniki naučili, jih pridite poslušat danes popoldan pred NAMO, ali pa se danes in jutri zvečer napotite na grajsko dvorišče, kjer bo ob osmih prijeten koncertni večer.
Poletna šola kitare se je na iniciativo velenjskih kitaristov začela že pred petimi leti v organizaciji Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Naslednje leto se ji je pridružila šola komorne glasbe, lani pa je Glasbena mladina Slovenije ponudila kot obogatitev še šolo iiarmonike. Tako sta letos prva dva tedna julija v Titovem Velenju posvečana glasbi za kitaro, harmoniko in komorne skupine s tema dvema instrumentoma. Organizacijo je tokrat prevzela Glasbena mladina Slovenije, saj se je udeležba razrasla kar v mednarodno. Tu je 8 mladih harmonikarjev (med njimi dva s Hrvaške in eden iz Madžarske) -r- vodi pa jih mentor profesor Franci Ži-bert, pedagog in koncertant, ki deluje v ZR Nemčiji. Mladih kitaristov je kar 30, vodita pa jih profesorja Jerko Novak iz Ljubljane in Istvan Romer iz Zagreba. Še deset mladih instru-mentalistov je prišlo iz raznih krajev Slovenije, da bi komorno muzicirali,
MO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTLRF.
Četrtek, 13. 7. ob 20. uri SMRTONOSNI PLEN - ameriški, akcijski
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 15. 7. ob 20. uri NOČNI KINO: MARYLIN nemški, trda erotika
Nedelja, 16. 7. ob 18. uri ZALJUBLJENI POROTNIK - ameriški, komedija
Ponedeljek, 17. 7. ob 19. uri SMRTONOSNI PLEN - ameriški, akcijski
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 14. 7. ob 20. uri ZALJUBLJENI POROTNIK - ameriški, komedija
Nedelja, 16. 7. ob 20. uri NOČNI KINO: MARYLIN - nemški, trda erotika
Torek, 18. 7. ob 20. uri SMRTONOSNI PLEN - ameriški, akcijski
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
Grajska harmonika
Ambient na notranjem dvorišču velenjskega gradu je prav zares edinstven. Občutek odmaknjenosti, posvečenosti samemu dogodku v prostoru prispevajo stare kočije pod lepimi arkadami, prelep košček neba nad teboj, ptice, ki si prepevajo za lahko noč in bakle, ki gorijo na stenah. Če v to ozračje svoj levji delež prispeva glasbenik, kakršen je harmonikar Franci Žibert, je užitek popoln. Skoraj popoln — kajti njegovi harmoniki se je v soboto pridružila še ena, ki za Francija še nikoli ni slišala, saj ji ni bilo mar dinamičnih niansiranj, ne sodobno oblikovanih harmonij — raztegnila je svoj meh tam doli pod gradom in na travniku razveseljevala navadne Zemljane, da so laže žrebali, jedli in pili... Medtem pa je med starimi stenami grajskega dvorišča nič hudega sluteča Francijeva harmonika neumorno muzicirala, iskala najtanjše odtenke fraz, nekoč zapisanih v notah, zdaj pa tako globoko vtisnjenih v harmonikarjevi bogati duši, da ji ni bilo mar frajtonarice in veselja na travniku . .. svetloba bakel in odsevov harmonike je nežno plesala po stenah v transu glasbe, ki je prihajala iz instrumenta in čarala nenavadne lise, tako kot so bili za običajna ušesa nenavadni zvoki skladb. A ne samo nenavadni, bili so navdušujoče pretanjeni, elegantni, topli... to ni bila le grajska harmonika, bila je RAJSKA HARMONIKA!
KAJA ŠIV1C
Lep kulturni dogodek
V	tem poletnem času smo veseli vsake kulturne prireditve, zlasti še, ko gre za nastopajoče, ki prihajajo prvič v naše mesto. Kulturni center Ivan Napotnik se je letos res potrudil in sestavil bogat program poletnih prireditev v Titovem Velenju.
V	petek zvečer so prišli na račun ljubitelji zabavne glasbe, saj jih je s svojim programom najprej na Kardeljevem trgu nato pa še pred ljubljansko Namo razveseljeval celjski plesni zabavni orkester Žabe. To je edini orkester v Sloveniji, ki ima za seboj že veliko radijskih, televizijskih in seveda javnih nastopov. Zanimivo je tudi ime Žabe. Z igranjem so namreč pričeli pred 45 leti v Žabji vasi. Njihovo kvalitetno igranje so ljubitelji tovrstne glasbe z navdušenjem pozdravili.
Za jutri, v petek, pa Kulturni center pripravlja na ploščadi pred ljubljansko Namo srečanje priznanih citrašev. Nastop se bo pričel ob 19. uri.
B. M.
Mladinska knjiga
V prednaročilu učbeniki za okrog 4000 učencev
Drobno knjižnico z naslovom Kaj svetuje modri Janez, starši šolarjev dobro poznajo. V njej so zapisani učbeniki in delovni zvezki, ki jih bodo ti rabili, ko bodo ponovno sedli v šolske klopi.
Državna založba Slovenije se je odločila letos prvič za drugačne priprave na novo šolsko leto. Poleg seznama potrebnih učbenikov za osnovnošolce je s prednaročili pomagala tudi staršem. Ti so se lahko odločili za nakup učbenikov na kredit ali pa so ob takojšnjem plačilu uveljavili 24 odstoten popust. Ponujenih ugodnosti so se starši šolarjev gotovo razveselili. Sploh če vemo, da je samo za učbenike in delovne zvezke za učence prvega razreda treba odšteti po sedanjih cenah 250 tisočakov, za učenca na predmetni stopnji pa milijon 500 tisoč dinarjev. Kakšen bo šele izdatek
v začetku prihodnjega šolskega leta, ko bodo učbeniki dražji kar za 50 odstotkov!
Kot sp nam povedali v Mladinski knjigi v Titovem Velenju, so se starši učencev naše občine pobude Državne založbe Slovenije oprijeli kar množično. Od 6000 učencev pa bo na tak način pričakalo prihodnje šolsko leto kar 4000. Naročene knjige in delovne zvezke pa bodo ti dobili od 20. avgusta dalje.
Precej na slabšem so srednješolci. Ti so si doslej lahko naročili le učbenike predvsem za splošno izobraževalne predmete, saj konkretnega seznama potrebnih učnih pripomočkov še nimajo. Ti v začetku šolskega leta 1989/90 ne bodo morali samo globlje seči v žep, ampak tudi možnosti nakupa knjig na krediti ne bodo izkoristili.
Opravičilo
V članku ČESTITKA ZA ČASTITLJIVI JUBILEJ in SREČNO NA NIZOZEMSKO v prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat in zapisal, da so se godbeniki prisrčno zahvalili Avgustu Terglavu za 10-letno skrbno in dobro presednikovanje. Pravilno mora biti 15-letno. Za napako se opravičujemo.
Gorenje
Čestitka »zlatim« košarkarjem
Predsedniku Košarkarske zveze Jugoslavije. Uglješi Uzelcu, je poslal predsednik poslovodnega odbora Gorenje, magister Herman Rigelnik, naslednje pismo ob osvojitvi zlate medalje na Prvenstvu Evrope v košarki v Zagrebu:
»Vaši teleprinterji so nehali radostno zapisovati številne brzojavke. obleganje novinarjev se je poleglo. Tako je morda nastopil trenutek za naše pismo.
Naj poudarim, da je Gorenje
kot generalni pokrovitelj vseh selekcij. ki zastopajo jugoslovanske barve, seveda prisostvovalo tekmi, v kateri so vaši varovanci skovali zlato medaljo za Jugoslavijo in jim je naš predstavnik že tisti večer čestital ter razširil čestitko na vse. ki ste sodelovali pri tem velikem uspehu.
V imenu delavcev Gorenja, in v svojem imenu, vam čestitam za vse uspehe, ki ste jih v zadnjem času dosegli v košarki, še posebej pa
njihov mentor pa je, tako kot že vsa leta, profesor Tomaž Lorenz iz Ljubljane. Med kitaristi je pet mladih glasbenikov iz Hrvaške in eden iz Budimpešte. Dogajanje ni le pestro ampak tudi zelo naporno, saj pouk poteka vsak dan — ne glede na praznike in nedelje — dopoldan in popoldan, vsak večer pa je organiziran tudi kakšen družabni dogodek. Kadar ni koncerta, udeleženci gledajo posnetke zanimivih glasbenih prireditev na vi-deu, pripravijo si interni koncert, ali pa se sprostijo ob namiznem tenisu in čem podobnem. Skupno muziciranje prinaša odlične 'rezultate, kajti celo šolsko leto-s'e skoraj nikomur ne posreči navezati toliko stikov, kajti toliko primerjav, slišati toliko zanimivih in različnih glasbenih dogodkov, kot tu v manj kot dveh tednih. Sami koncerti, ki jih lahko sliši vsak ki ga razvoj mladih glasbenikov zanima, bodo to potrdili in utrli poletni šoli še »širšo« pot v naslednje leto. KAJA ŠIVIC
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaher-ca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Informacije dobite po telefonu 855-450.
PETEK, 14. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 16. JULIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; I 1.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 17. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute z domačimi ansambli in poletno popoldne na Radio Velenje; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Novosti s področja zabavne glasbe.
SREDA, 19. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poletno popoldne; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
Odmevi
Komunalni ocvirki
Nikoli nisem bil proti pisanju novinarjev, nikoli proti dialogu in odločanju na osnovi moči argumentov, tehtnih in preverjenih. Članek v Našem času dne 22. junija in z gornjim naslovom pa potek seje zbora uporabnikov ne prikazuje v objektivni luči, zato ga dopolnjujem.
1.	DSSS SIS GD ima vodjo in ne direktorja, v tem pa je bistvena razlika. Če sem bil glavni na seji ne vem, vem pa zanesljivo, da sem glavni in dežurni krivec za napake, ki se dogajajo ali so se storile. Sicer pa se strinjam, da je moj delegatski status vprašljiv, čeprav sem uradno še vedno delegat DO RLV. V prihodnje ne bom več nastavljal svojega hrbta za dosego za občino Velenje še kako pomembnih ciljev.
2.	Pri glasovanju delegatov Gorenja ni prišlo do spremembe mišljenja samih delegatov na seji, marveč do pomote pri točki dnevnega reda. Čemu bi delegati Gorenja pred sejo oddali pismeno stališče, da podpirajo predlagani dvig cen, potem pa glasovali proti?
3.	Ravno zaradi tega sem hotel zadevo razčistiti na seji sami in sem želel pridobiti mnenje odgovornih v Gorenju. Po telefonskem razgovoru predsednika SO Velenje (ki mu ni vseeno kaj bo s komunalnimi dobrinami) s tov. A. Grebenškom in J. Kepferjem iz Gorenja je bilo jasno, da gre za nesporazum, zato se je tov. J. Kapfer želel pogovorti z delegatom Z. Stropnikom, vendar temu razgovoru nisem prisostvoval, ker sem bil v dvorani. Tovariš Stropnik je potem sam, na osnovi zahteve delegata J. Melanška povedal, da so narobe glasovali, in da bi morali glasovati za dvig predlaganih cen in proti avtoma-tizmu mesečnega dviga.
4.	Tovariša Stropnika sem vljudno in tiho poprosil, da naj gre k telefonu, nikakor pa ne z imenom, kot mi to pripisuje novinarka. Tovariša Stropnika spoštujem kot delegata, posebej pa še kot mojega bratranca.
5.	Ko je na izjavo delegata Gorenja, da so v zvezi z dvigom cen narobe glasovali, tovariš V. Goš-nik vzkliknil, da je to komedija, sem resnično reagiral z besedami, da je to vedno, kadar je on zraven, ker s svojim brezštevilnim oglašanjem zmede tako delegate kot predsedujočega.
6.	In ob koncu še vprašanje, kdo bo nosil odgovornost za vse posledice, ki bi lahko nastale zaradi napake (človeške), če jih ne
bi v času trajanja seje razčistili? Tu niti približno ni šlo za kaker-šen koli pritisk ali vpliv na delegate.
Lep pozdrav!
Tone Hladin
Tovariš Hladin!
moti me tisto v uvodu — objektivno pisanje — pa mi vendar ne očitate prav ničesar s čimer bi mu oporekali. Še več, stvari, ki so se dogajale dodatno osvetljujete. jih pojasnjujete in na zakaj odgovarjate z zato. To pa je premalo za očitek o neohjektivnosti pisanja.
Delo v Komunalni skupnosti spremljam že nekaj časa in priznati moram, da sem med tistimi, ki vedo. da ste v času odkar opravljate nalogo vodje (ne direktorja — tega-naziva vam nisem pripisala) delovne skupnosti SIS gospodarskih dejavnosti, nesporno naredili veliko koristnega, pa si kljub temu očitanih vam spodrsljajev na zadnji seji zbora uporabnikov Komunalne skupnosti ne bi smeli dovoliti.
Zbodlo me je tudi tisto glede priimka delegata. Zbodlo zato. ker imamo novinarji ob spremljanju najrazličnejših sej velikokrat težave prav zato, ker ne vemo. kdo in v imenu koga govori. Tokrat pa sem po dolgem času ujela priimek delegata in njegovo delegatsko bazo. Izrekli ste ga vi. Ne dvomim pa. da svojega bratranca spoštujete.
Odgovora na zadnje vprašanje ne poznam. Tudi zato. ker ni dovolj jasno. Verjetno pa imate v mislih nesprejetje cen na komunalnem področju ? Če je tako. moram reči tole: sama osebno menim, da delegati niso kakšni butci, ki ob primerni obrazložitvi in nespornih dokazih o nujnosti in upravičenosti povečanja cen, ne bi znali lega razumeti in se tudi odločiti. Nekaj drugega me bolj skrbi — kdo bo na seje. kjer se bodo sprejemale odločitve (tudi cene) sploh še hodil. če bomo z delegati tako ravnali? Pa pri tem ne mislim zgolj na zadnji primer iz Komunalne skupnosti. tudi v skupščini kakšne druge. ne zgolj materialne proizvodnje, se zgodi kaj podobnega.
Okrog sprejemanja cen pa še tole — oba poznava prizadevanja, da bi pristojnost cen na komunalnem in stanovanjskem področju zaupali upravnim organom. Saj veste, da ste včasih tudi vi poudarjali, da so te cene v mnogih slovenskih občinah v pristojnosti izvršnih svetov. Sama se za to varianto sicer ne ogrevam, ker krni odločanje. Pa so žal časi res takšni, da če mene kot uporabnika kruha kdo vpraša, sem za njegovo podražitev ali ne. bi bila, če mi potrebe po podražitvi ne bi kdo dovolj dobro prikazal. gotovo proti.
Lep pozdrav tudi vam.
Milena Krstič-Planinc
seveda za zlato medaljo Evropskega prvenstva. To je pač krona trdega dela in naporov, ki ste jih vsi skupaj vložili v to veliko in tudi pomembno stvar. Zato sprejmite moje prisrčne čestitke.
Tudi sam sem z zanimanjem gledal tekme naše reprezentance. Prav tako sem videl resnost treningov na pripravah reprezentance v Titovem Velenju in se pogovarjal z vašimi — našimi dvometraši, ko so bili na obisku v Gorenju. Njihova športna drža. resnost in skromnost, ob hkratni močni samozavesti, ter velika delavnost, so me navdali z zaupanjem. Vedel sem. da bomo zmagali.
Upam. da so tudi vaši varovanci opaziti, da ima Gorenje kot njihov
sponzor podobne lastnosti: trdo moramo delati, napak si ne smemo privoščiti, odločni moramo bili. spoštovati moramo fair — plav, biti moramo samozavestni, ničesar se ne smemo ustrašiti. S takšnimi kvalitetami je tudi Gorenje osvojilo marsikakšno medaljo v veliki tekmi za svetovna tržišča. Ta podobnost gotovo ni naključna. In če ni naključna, lahko v njej vidimo obet za trajno in trdno sodelovanje.
Ponosni smo na to. da smo pokrovitelji naših košarkarskih reprezentanc. še posebej zlatih košarkarjev evropskega prvenstva. Veselilo nas bo. če bodo tudi zlati košarkarji ponosni na Gorenje, na svojega pokrovitelja.«
koledar
Četrtek. 13. julija — Anaklet, Jolka, Dragan, Henrik
Petek, 14. julija — Dobrila, Borut (Brut). jelena
Sobota, 15. julija — Vlado. Hinko. Marina, Egon
Nedelja, 16. julija — Karmina (Karmen-Marija), Bogdan
Ponedeljek, 17. juliju — Aleš. Vesna. Tahij (Stahj
Torek, IS. julija — Miro, Ar-nold (Arnož), Frido
Sreda. 19. julija — Vincenc (Vinko), Arsen, Zlatka
Mali oglasi
KRAVO SIMENTALKO, brejo S mesecev ter dvobrazdni plug Batuje prodam. Tel.: 884-192 SESTAVLJAM NARODNOZA-BAVNO SKUPINO in potrebujem še klarinetista, kitarista in basista. Interesenti, javite se na tel.: 856-872 (Mirjan). V VARSTVO med počitnicami sprejemam vse male živali, razen mačk in psov. Telefon: 857-782 (Mateja).
DELO V KIOSKU »TINKA« na
Prešernovi dobi nezaposlen, upokojenec-ka, dijak. Tel.: 853-936.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK prodam za ISO SM. Tel.:
855-189.
ITALIJANSKO DIRKALNO KOLO in glasbeni stolp Nikola Tesla prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 858-1 17. GOLF letnik 78 (malo karambo-liran), regist. do aprila 1990, prodam. Tel.: 062/845-952, zvečer. NOV JUGO 45, rdeče barve, ugodno prodam. Tel.: 063/855-619.
BRAKO PRIKOLICO prodam. Telefon: 882-464, popoldne. GRADBENO PARCELO 900
m\ s komplet gradbenim dovoljenjem prodam. Tel.: 858-800 po 14. uri.
STAREJŠI OSAMLJENI OSEBI grem gospodinjit. Naslov v upravi lista.
JADRANICO »KLAN S 425«
prodam. Kličite telefon: 884-054 v večernih urah.
ZAKONCA brez otrok iščeta sobo v Titovem Velenju ali okolici. Telefon: 063/853-323. VIDEO-RF.KORDER Orion ugodno prodam, letnik 1988. Telefon popoldan: 063/855-631. TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto ugodno prodam. Telefon: 063/855-976. STAREJŠI UPOKOJENEC išče žensko za skupno gospodinjstvo na domu, Selo 24. ZAMENJAM DRUŽBENO STANOVANJE v Titovem Velenju za Skopje ali Ohrid. Šifra: »Menjava«.
TAM 80, letnik 89, GS let. 79, Fiat 750 let. 84 prodam. Arnače 22, 100 m od križišča Šentilja —T. Velenje -Polzela. V TITOVEM VELENJU oddam opremljeno sobo ženski srednjih let. Telefon: 857-105. R-4 GTL, letnik 1987 prodam. Telefon: 063/853-351, od 6. do 14.30 ure. Jenkova 12 — Jeseni-čnik.
BREJO SVINJO prodam. Me-klav Jože, Rečica ob Paki 35. BARVNI TELEVIZOR Gorenje tip 703, na daljinsko upravljanje in avtoradio Grunding prodam. Tel.: 856-443.
DVE PERZIJSKI MUCI z ro
dovnikom prodam. Tel.: 854-825.
HIŠO zgrajeno do prve gradbene faze v Mozirju, komunalno urejeno, trosed, dva fotelja in tabore prodam. Telefon: 882-220 od 6,— 14. ure.
ZR
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
STANISLAVE MEŽA
upokojenke, Koroška 30, Titovo Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, poklonili cvetje ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala tudi pevcem, govorniku in gospodu duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: sinova Slavko in Milan z družinama ter sestre in bratje z družinami
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
OBVESTILO VARČEVALCEM LB TEMELJNE BANKE VELENJE
Obračun in pripis obresti za dinarske vpogledne hranilne vloge, tekoče račune in žiro račune
Ljubljanska banka je v letošnjem letu prešla na medletni obračun in pripis obresti na dinarskih računih občanov. Na tekočih računih je bil ta pripis prvič opravljen po stanju 31. marca 1I9S9, po stanju 31. marca 1989, po stanju 30. junija pa je banka obračunala in pripisala obresti na tekočih računih kot tudi tria žiro računih in vpoglednih hranilnih vlogah.
IPo vrstah sredstev bo pripis obresti potekal takole:
TEKOČI RAČUNI
ILastniki tekočih računov bodo o višini pripisanih obresti ob-vveščeni s prvim izpiskom, ki ga bodo prejeli v petek, 14. julija. >V izpisku bodo posebej prikazane obresti na pozitivno stanje tter na dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. S seštevkom \vseh obresti v dobro in v breme, se bo povečalo ali zmanjšalo sstanje sredstev na tekočem računu.
WPOCLEDNE DINARSKE HRANILNE VLOGE
"Tudi na vpoglednih dinarskih hranilnih vlogah je Ljubljanska Ibanka že opravila obračun in pripis obresti, kar pomeni, da i imajo varčevalci na svo jih hranilnih vlogah, s 30. junijem za [pripisani znesek obresti povečano stanje. ^Varčevalcem priporočamo, da vpis obresti združijo z rednim cobiskom v enotah LB Temeljne banke Velenje.
iŽIRO RAČUNI
ILastniki žiro računov v Ljubljanski banki bodo o višini pripi-ssanih obresti obveščeni z izpiskom, ki ga bodo prejeli po 5. ju-lliju.
i Z medletnim obračunom in pripisom obresti vam banka omogoča {gospodarno razpolaganje s prihranki.
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje

l!«iii|tiiib.
SALON LAS
lil .......iitiiilllv'
IVICR SHBMEISTER □ TRNTETDVn !□ TITDVD VELENJE
Cenjene obiskovalce obveščamo, da bo v času letnega dopusta
od 17. junija do 31. avgusta spremenjen delovni čas. SALON BO ODPRT IZMENIČNO, EN TEDEN DOPOLDNE, EN TEDEN POPOLDNE.
Prosimo za razumevanje!
NOVO
slaščičarna JAGODA 2
v Šaleku 3
vas vabi na vse vrste sladoledov in sadnih kup!
Pričakujejo vas vsak dan od 7. do 22. ure, hitro in seveda prijazno vas bodo postregli.
Pridite, posladkajte se tudi vi v novi JAGODI 2!
VIKEND PARCELI s hišno šte vilko in gradbenim materialom ter moped Tomos po dogovoru prodam. Tel.: 881-001. TELETA in brejo telico prodam. Vasle Vinko, Studence 2. Telefon: 857-483.
ROLETE, žaluzije in vertikalno lamelne zavese izdelujemo in montiramo. Tel.: 063/24-296. GRADBENO ZEMLJIŠČE s polovično dokumentacijo v Lo-kovici prodam. Telefon: 881-147 od 20. do 21. ure.
R 4 GTL, letnik 82, 60.000 km, garažiran, dobro ohranjen prodam. Telefon: 854-424. ' ZELO UGODNO PRODAM Renault 4, letnik 1987. Informacije po telefonu: 855-444. BMW 1602 letnik 73, in GS 1,2 letnik 79, odlična, ugodno prodam. Od 12,- 18. ure. Peter Mlinar, Tomšičeva 6, Velenje.
AUTO PASAT, letnik 1975 in vi-deorekorder — nov ugodno prodam. Tel.: 882-828.
SOZD, N.SUB.O.
MIEI?X
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA
AVTO CIELJIE
PRODAJALNA AVTOMOBILOV IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
ZAinu YUGO
63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 3 Tel.: (063) 855-828
V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU
NOVA VIDEOTEKA!!
VIDEO SONČEK
Pri „R0KU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999
VIDEO SONČEK
NOVOSTI V PONUDBI VIDEA SONČEK:
—	s pomočjo izobraževalnih kaset, ki vam jih ponuja VIDEO SONČEK, se lahko sami naučite vseh vrst borilnih veščin, joge in aerobike!
—	poleg videokaset si lahko sedaj izposodite tudi videorecor-
der!
IZPOSOJNINA ZA DVA FILMA JE 7.000 din na dan!
VIDEO SONČEK vas vabi v Grajski hram, iepo vas bodo postregli, vi pajzkoristite res ugodno ponudbo.
Video Sonček vas pričakuje vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure
Dežurstva
Dežurni zdravniki:
Četrtek, 13. julija — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Zupančič
Petek, 14. julija dnevni dežurni dr. Žuber, nočni dežurni dr. S. Popov Soboto, 15. julija in nedeljo, 16. julija — glavni dežurni dr. Žuber, notranji dežurni dr. D. Popov
Ponedeljek, 17. julija - dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Vrabič
Dežurni zobozdravnik:
V nedeljo, 16. julija je dežurni zobozdravnik dr. Ranko Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 14. julija do 21. julija je dežurni dipl. veterinar Milan Matko, Topolši-ca 15, telefon: 891-166.
gorenje;
o
DODATNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOL. L. 1989/90
Po sklepu odbora za izobraževanje Gorenje Gospodinjski aparati dodatno razpisujemo naslednje štipendije:
za poklic
kuhar
mizar
st. zahtevnosti
IV.
IV.
št. štipendij 4 1
PRIJAVA:
Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: Gorenje Gospodinjski aparati. Oddelek izobraževanja. Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje v 15 dneh po objavljenem razpisu.
K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1. DZS-80,40 je treba priložiti:
kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine, poklica staršev in svojih izvenšolskih aktivnosti
—	overovljen prepis oz. fotokopijo zadnjega spričevala
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdajo ga uprave za družbene prihodke)
—	potrdilo o dohodkih staršev s preteklega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dohodki
—	starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1988. Kandidate bomo z rezultati izbora seznanili do 31. 8. 1989.
Gibanje prebivalstva
aaiiiwwwuuuuooot
Poroke:
Ivan Pranklin, roj. 1960, šofer iz Topolšice in Martina Škruba, roj. 1967, kuharica iz Topolšice, Bojan Krt, roj. 1966, rudar iz Škal in Marija Auberšek, roj. 1968, medicinska sestra iz Paškega Kozjaka, Zoran Pa-všek, roj. 1961, profesor geograf, iz Ljubljane in Andreja Blatnik, roj. 1963, dipl. ekonomist iz Titovega Velenja, Ivan Rakun, roj. 1967, uslužbenec iz Rečice ob Paki in Martina Ste-blovnik, roj. 1970, natakarica iz Celja, Ivan Vrabec, roj. 1963, strojnik iz Gornje Voče in Marija Maze, roj. 1965, kmetovalka iz Topolšice.
Rojstva:
V mesecu juniju se je rodilo 22 dečkov in 24 deklic.
Smrti:
Janez Kink. upokojenec iz Celja, Veselova 9, roj. 1908, Ivan Teržan, upokojenec iz Javornika 27, roj. 1932, Stanislav Klančnik, upokojenec iz Slatine 1, roj. 1926, Katarina Goršek, upokojenka iz Raven št. 117, roj. 1900, Ivana Bornšek, gospodinja iz Gotovelj 132, roj. 1921, Rozalija Oro-žim, gospodinja iz Štor, Ul. 14. div. št. 1, roj. 1911, Jožef Dobnik, upokojenec iz Raven št. 54. roju. 1904.
NOČ NA GNEČU
nad GORENJSKIM KLANCEM
Pridite l\ julija oh 19. uri! Čaka vas veliko veselja m zabave ah zvokih ansambla I E-SNA ter bogat srečelov'
Vstopnine ni. vabljeni!
Čevljarstvo IVAN KOREN v NAMI
obvešča cenjene stranke, da bo do 26. avgusta odprto vsak dan, razen ponedeljka od 8. do 14.30, v sredo pa od 8. do 14. in od 16. do 19. ure.
Se priporoča!
l«filMWUUWUUUUOC!
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
Objave potreb po delavcih v občini Velenje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DEL. IZK.	NČ DČ	ROK P.	OD	ŠTEV. DEL.
OBČINA VELENJE							
CENTER SREDNJIH ŠOL	profesor matematike in fizike	— učitelj MA in Fl v naravoslovni usmeritvi (možnost rešitve stano-					
CENTER SREDNJIH ŠOL		vanjskega vprašanja)	X	nč	8	7.200.000	
	dipl. ing. elektrotehnike	— učitelj strokovnih predmetov v elek-					
CENTER SREDNJI ŠOL		trotehnični usmeritve	X	nč	8	7. 200.000	
	ing. strojništva	— učitelj praktičnega pouka v strojni					
CENTER SREDNJI ŠOL		usmeritvi	X	nč	8	6.000.000	
	mizar	— vzdrževalec	X	nč	8	4.500.000	
VIZ OŠ GUSTAV ŠILIH	PU razrednega pouka	— učitelj razrednega pouka	X	dč	15	5.400.000	
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE	ekonomski tehnik	— finančni knjigovodja II	2	dč	8	4.200.000	
GORENJE RR	dipl. ing. arh.	— pripravnik	X	nč	15	3.200.000	
(Pri Centru srednjih šol je poskusna doba za vzdrževalca 4, za ostale pa 6 mesecev).
L
BOOGIE BAND
r
■ E\
EVRO VIZ1JSK1 ZMA G O V A LCI
MOZIRSKEM GAJU
Preživite prijeten večer v Mozirskem gaju v
1%,
soboto, 15. julija
Od 20. ure bodo skrbeli za zabavo zmagovalci EVROVIZ1JE
ANSAMBEL RIVA
in
Med
taborniki v Ribnem
JURE TRAMPUŠ: »Prve tri dni je bilo le preveč dežja. Ker nas je v taboru 180, smo se dobesedno kopali v blatu. Najhuje je bilo seveda MČ-jev-cem, ki so bili tukaj prvič. Problem je bil seveda v obleki, ki je bila mokra in blatna. Že po treh dneh je zmanjkalo suhih oblačil, zato je morala Herma oprati 100 hlač. Na srečo seje vreme popravilo in naslednjih pet dni smo v Ribnem res uživali.«
DARE HRI-
BERŠEK:»Le tošnji program je veliko bolj reznolik kot prejšnja leta in zahteva kar največjo zavzetost vsakega vodnika. Sam delam največ v vodovem kotičku, ki je nekakšen tabor v malem. Eno noč vod prespi v tem mini taboru, kar je nekakšna nagrada za delo MČ-jevcev in obenem potrdilo zame, da sem jih v tem času nekaj naučil.«
TINA TRAMPUŠ: »Vsak tabornik taborjenja v Ribnem ne more pre-hvaliti. Še posebej velja to za nas, ki smo v Kajuhovem taboru že leta. Vsako leto preživimo tukaj skoraj polovico svojih počitnic. Taborjenje nam nudi prijetno družbo, zabavo, zanimivo delo in predvsem stik z naravo. Narava nam veliko pomeni zato nam je hudo, ko na vsakem koraku opažamo njeno okrnjenost. Taborniki si želimo, da narava ostane narava, zato mlajše tabornike tudi vzgajamo v tem duhu. Zelo pomembno je, da mlajši že na prvem taborjenju doživijo naravo na pravi način. Ko tabornik ta način odkrije, se taborniškemu življenju ne bo nikoli odrekel.«
NATAŠA SMIRNOV:
»Sem mlada tabornica in sem na taborjenju drugo leto. Tukaj mi je zelo všeč, najraje pa imam večere ob tabornem ognju, ko plešemo tudi kolo. Zelo rada pojem, kar lahko v Ribnem tudi dokažem, saj vsi radi pojemo. Rada se kopam v Savi in Mlaki in rada pomagam vodniku Daretu.«
UROŠ RO-ŠKAR: »Danes sem prvič jedel kobilice in to mi je bilo zelo všeč. Spoznal sem veliko novih prijateljev in vsi se imamo zelo radi. Najbolj všeč mi je raport, ko pojemo himno. Pa atija in mamico bi tudi rad že kmalu videl.«
Taborjenje se počasi izteka. Desetdnevno in navidez monotono bivakiranje z jutranjo telovadbo, zajtrkom, dopoldanskimi aktivnostmi, kosilom, kopanjem, igrami, raportom, večerjo in seveda s tabornim ognjem, pa so Sine, Veljko, Leši, Herman, Oman in drugi popestrili z raznimi orientacijskimi pohodi, tekmovanji in enodnevnimi bivanji izven tabora. S skupnimi močmi in veliko dobre volje so načrtovano izpeljali v celoti.
Peter Drame (Joto: vos)
Reševanje mladih golobov delno uspelo, kaj pa sedaj?
Morda veste, da v Franciji ponujajo pašteto iz slavčkov, da v Italiji pojedo na stotisoče ptic, da je pri nas slavec nekoč pel sredi mestnega parka, da smo danes presrečni, če ga slišimo peti enkrat v življenju, seveda pa moramo zahajati v hribe. Da, ptice so ogrožene. Zaradi strupov, predvsem herbicidov, zaradi hrupa, zaradi zračnih pušk in seveda zaradi ljudi brez srčne kulture. Res je tudi, da se je v Franciji, Italiji, Španiji in drugih državah sila veliko spremenilo, zaradi vse večje skrbi za varstvo narave in okolja, za pernate živali so se zelo zavzeli tudi zeleni in predvsem ljudje z veliko srčne kulture.
V Jugoslaviji je 33 društev za varstvo in vzrejo ptic. Od tega jih je v Sloveniji, Moji deželi, 17. So zelo aktivna, med drugim tudi v Celju, Mozirju, Žalcu in Titovem Velenju. Pri nas so aktivni tudi člani društva za vzrejo čistopa-semskih malih živali, med te pa sodijo tudi naši mestni golobi. O naših mestnih golobih bomo pisali, žal o žalostnem in krutem
resničnem dogodku, za katerega je kriv izključno človek.
V soboto, 8. julija, okrog 19. ure je zazvonil telefon in glas na drugi strani me je povabil, da si pridem ogledat kako se golobi panično, protestno zaletavajo v zazidane line v Centru srednjih šol. Šola je bila zgrajena pred mnogimi leti, od tedaj do danes pa so na njenem podstrešju do-
movali golobi. Kaj sedaj? Grem v akcijo, saj je vmes še nedelja, šele nato ponedeljek, v linah pa mladiči. Oglasim se na postaji milice. Pripovedujem, sprašujem, zakaj si še niso ogledali dogodka, saj so krajani klicali že pred tremi urami. Po vztrajanju se malo premakne, po nalogu dežurnega si naj dva mlada ogleda-ta kaj počno golobi. Sam doma sprožim pravo telefonsko akcijo. Direktor Robida je na dopustu, Gams mi pove, da so sklenili line zazidati, da golobi ne bi mogli več gnezditi in sploh tam prebivati. Kaj pa mladiči? Ja, to pa ne vem. Zvem tudi, da Robido nadomešča Bojan Glavač. K sreči ga dobim doma, vendar že sprega iz dežurstva. Vztrajam, da se vključi. Je mož beseda, gre do hišnika Milana Grma, ki je dobil
KS Franca Leskoška-Luke Pesje
Praznujejo
V	Pesju so v teh dneh ob 7. juliju, prazniku te krajevne skupnosti, pripravili več prireditev. Najprej so bili na plastični skakalnici skoki za kurirčkov pokal in pokal krajevne skupnosti. Vreme jim sicer ni bilo naklonjeno, kljub temu pa so tekmovanje v redu izpeljali.
V	petek, na dan praznovanja, so najprej otroci pri domu krajanov risali na asfalt, ob 19. uri pa je bila v domu svečana seja skupščine krajevne skupnosti. Udeležil se je tudi častni krajan Pesja Tone Ulrih-Kristl. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine krajevne skupnosti Aleksander Gergar, ki je najprej orisal prizadevanje krajanov in uspehe, ki so jih v preteklosti dosegli. Ob tem se ni mogel izogniti težavam, ki tarejo to krajevno skupnost. To so predvsem obljube RLV po končani izgradnji Klasirnice. V nadaljevanju je spregovoril še o nalogah, ki jih čakajo v bližnji prihodnosti in o ponovni uvedbi samoprispevka.
Svečano sejo so sklenili učenci tamkajšnje osnovne šole s priložnostnim kulturnim programom, tričlanska delegacija pa je pred spomenik padlih položila venec. Praznovanje bodo sklenili v soboto, 15. julija, ko bo tekmovanje gasilskih desetin. B. Mugerle
nalogo, da še z dvema delavcema zadela line na strehi in na steni pod vrhom stavbe. Grm pravi, da niti pod točko razno ne pride v poštev, da bi line ponovno odprli. Kar je mladičev, bodo pocrka-li, za golobe na prostosti pa da ga ne briga. A tako! V meni je zaropotalo, zgrabim njegovo kolo in zapleševa. Vidim, da mu prihaja strah v kosti, primem še malo čvršče, možakar utihne. Potem se je vozel pričel hitreje odmota-vati. Glavač in Gams mu dasta povelje, da je treba line odpreti, v soboto vsako tretjo, v nedeljo vse ostale. Koliko mladičev je poginilo, ne vemo. To bodo ugotovili miličniki, ki jih zavezuje zakon, kajti golobi in vsi ptiči so v času gnezdenja zaščiteni, pa če-
prav še nismo pravna država.
V nedeljo okrog 19. ure obiš-čem šolo in vidim, da lahko golobi krmijo svoje mladiče, hkrati pa zvem, daje dobil hišnik doma Inženiring mali infarkt in je iskal pomoč pri zdravniku, tako ga je prizadela golobja tragedija. Ne, tovariši učitelji, profesorji, ali kar ste že po izobrazbi. Od kod vaša odločitev, da zabijete line in preprečite golobom, da krmijo svoje mladiče? Nimate prav, obsojam vas in sprašujem, kje je vaša srčna kultura. Pa ne le to. Vi mladino izobražujete. Jo boste še lahko? Vaša morala je padla na izpitu in to v času šolskih počitnic.
Lojze Ojsteršek
»Minus 10%« tudi za varnost pri delu
posledic nezgod in poklicnih obolenj, akcija »minus 10%,« ali celo večje zmanjšanje. Vendar že danes ni odveč parola s slike, »opozori sodelavca, da naj ne pozabi na varnost...«
Tekst in stika: Jože MIKLAVC
V	prejšnji številki Našega časa smo prečitali vest, ki je prijetno odmevala med bralci, delavci, še zlasti med strokovnjaki s področja varstva pri delu in člani sindikata. »O ekologiji in o tednu varstva pri delu« je namreč tekla osrednja razprava na konferenci sindikata v Gorenju, s poudarkom na vključevanje te aktualne problematike v razvojni program Gorenja 92.
V	Gorenju se ob slabšanju stanja varstva pri delu oz. ob preveliki izgubi delovnih dni zaradi poškodb pri delu ter poklicnih obolenj, posredno tudi zaradi velike materialne škode, zavedajo, da so pri zagotavljanju varnejših delovnih pogojev še velike rezerve. V sodelovanju s službami za varstvo pri delu naj bi sindikat aktiviral ključne organizacijske in strokovne vzvode /.a zmanjšanje nezgod pri delu, njihove resnosti ter povečevanju humanizacije dela.
Teden varstva pri delu naj bi združil več aktivnosti, ki bi bile nekakšen start v obdobje načrtovanega zmanjševanja
UCI SE IN OtLAJ VAKNU:
Krojenje za poletne dni
Krepko smo že zakorakali v počitnice. Pa kljub vsemu nedavno šoLsko leto še marsikje odmeva, tam, kjer so bila spričevala lepa in tam, kjer tema ni bilo tako. Z naslovom — >Ali Je prav, da<... smo v naše uredništvo prejeli pismo, žal anonimno, podpisano s Celjska srednješolka. Ker je pismo anonimno, v njem pa kar nekaj konkretnih dejstev, bomo te, iz katerih se lahko kdo spozna izpustili, in povzeli vsebino ter smisel zapisa Celjske srednješolke, ki pa je zelo zgovorno. Škoda, da se srednješolka ni podpisala in Skoda, da za njen naslov H€ vemo •iti mi.
Srednješolka ima občutek, da na njeni šoli nekateri učitelji izkoriščajo svoj položaj za manipuliranje z učenci. Eden od profesorjev jim skorajda nikoli ne razlaga snovi, predpisane z njen letnik, namesto tega se pri pouku šali in prav primitivno žali nekatere učence. Mi pa smo prepuščeni ua milost in nemilost sebi lu knjigam, ki jih imamo, piše. In ni čudno, pravi, da je iz tega predmeta sedaj cel kup popravnih samo iz njenega razreda.
R« je, piše, da imajo nekateri učenci razumevajoče starše, ki jim še posebej pomagajo. Vendar učenci iščejo tudi pomoč učitelja, ki jih uči. Zakaj se sprašuje celjska srednješolka, se nekateri odločijo za poklic učitelja, če pa ga ne opravljajo kot je treba? Namesto, da bi učencem pomagali, ko nam je najtežje, nas spodbujali, se nam smeji, nas zafrkava in deli slabe ocene.
Pismo zaključuje takle: mislim, da je prav, da se učitelji zamislite, razmislite in postavite v naš položaj, saj smo brez podpore iu zaupanja učiteljev, katerih naloga je, da učencem pomagajo, in jih spodbujajo k čim boljšemu uspehu, nemočni.

Čas poletnega oddiha je, je pa tudi čas, ko si delovni ljudje vse manj oddihujemo. Draginja sili ljudi v dodatno delo, v vse manj zapravljanja in v iskanje cenenih dobrin za življenje. Pri Delavski univerzi Velenje so prisluhnili potrebam mladih deklet in žena ter ponudili eksklu-zivni tečaj šivanja in krojenja za poletno sprostitev in obogatitev aktualne poletne garderobe. V času od 26. junija do 12. julija je potekal tečaj (I. skupina) po trikrat tedensko ob" ugodnih pogojih plačila stroškov. Slušateljice, tokrat mlajše kot običajno, so ob koristnih nasvetih konfekcionar-
ke-modelarke Polone BUNDER-LA skrojile in sešile modna oblačila, ki so jim kaj hitro povrnila vložena sredstva.
Druga skupina prične tečaj 13. julija, trajal pa bo do konca meseca. Delavska univerza Velenje seje vedno in se želi tudi v bodoče prilagajati potrebam in željam občanov, zato ni odveč kakšna vaša ideja, ki jo lahko uresničite v sodelovanju s tem kolektivom.
Poletno zatišje bodo delavci te ustanove izkoristili za programiranje izobraževalne sezone 1989/90, ki že trka na vrata. O tem kaj več pa še pred jesenjo.
J. M.
Narava eden najboljših zdravnikov
Semafor na Kidričevi nared
Vprašanja občanov češ »sema-fori na Kidričevi v križišču z Efenkovo ter Tomšičevo ulico so postavljeni, le zakaj ne delajo«, terja odgovor. Dobili smo ga kar v omenjenem križišču, prejšnji četrtek, ko so delavci »Elektrosi-gnala« iz Celja opravljali še zadnja dela na tem novem semafori-ziranem sistemu. Semafor je bil, po besedah vodje del, nared že pred časom, zdaj so mu domon-tirali le še časovno programsko uro. Obratoval pa še vseeno ne bo, ker za to ni pridobljeno dovoljenje, oz. uporabno dovoljenje celotnega križišča in posodobljenega dela Kidričeve ceste. Na tehnični prevzem, ki je bil pred dnevi, se namreč niso odzvali vsi vabljeni predstavniki, ugotovitve pa so terjale dodatna dela.
O semaforu še zanimivost. Izdelala ga je avstrijska firma »GESIG« iz Dunaja, kar pomeni drugačno tehnologijo od ostalih velenjskih semaforjev. Režim »obratovanja« tega križišča bo utripanje »non-stop« ter avtomatsko menjavanje signala ob prometnih konicah od 5.30 do 8. ure dopoldne ter od 12.00 do 14.30 ure popoldne v delovnih dneh. Čigava je ta »študija«, nam ni uspelo izvedeti (verjetno je nastala kot posledica rezultata štetja prometa).
Semaforjem lahko želimo (tako tudi vsem uporabnikom) dolgo in srečno življenje, pridobitev pa je nedvomno velikega pomena za večji red in varnost v cestnem prometu na področju občine Velenje.
Jože Miklavc
Letošnje muhasto vreme kvari načrte vsem. Od kmetovalcev, ki so odvisni od svojega pridelka, do mestnega oziroma delavskega človeka, ki si želi po napornem delovnem tednu spočiti in si nabrati moči za nadaljnje delo. Današnji hitri tempo življenja je vse bolj psihično utrudljiv. Narava s svojimi lepotami pa je eden izmed najboljših zdravnikov. Le na nekaj radi pozabljamo današnji obiskovalci narave oziroma gora. Na tisto enostavno in preprosto dejstvo, da nam bo narava dajala toliko kolikor bomo sami skrbeli zanjo oziroma jo spoštovali.
Tudi šentiljski planinci izleta na Raduho, smo načrtovali za soboto 24. junija, nismo mogli izpeljati. Dež, ki so ga tisto sobotno jutro nadnaravne sile pošiljale nad nas v velikih količinah, je bil kriv, da smo morali načrtovani izlet prestaviti za dobrih sedem dni v upanju, da bomo imeli takrat več sreče. In res je bila ta na naši strani. Kljub vztrajni napovedi naših vre-menarjev, da bo nedelja, 2. julija, kisla in deževna, se je rodilo prelepo jutro skoraj brez oblačka. Pri Pirhovi gostilni, kjer imamo svoje stalno zborno mesto, se nas je zbralo skoraj osemdeset. Najbolj smo se razveselili našega »šefa« in njegove dragocene video-kamere. Vedeli smo, če nam bo vreme kolikor toliko naklonjeno, da bomo imeli poleg množice osebnih vtisov in doživetij tudi precej takšnih, ki bodo ostale za vedno zabeležena na traku. Takšni trenutki so še posebej dragoceni, saj z leti raste njegova cena. In res nas tudi to pot naš snemalec ni razočaral.
Sama pot, do našega cilja, to je koče na Loki pod Raduho, je potekala brez posebnih zapletov, če odštejemo tistih nekaj žuljev in znoja, ki je planincem curkoma lil po obrazu. To pa je po zagotovilu vodnika Dolija, ki pa je mimo grede povedano svojo nalo-
go odlično opravil, takšno potenje po njegovih izkušnjah najbolj zdrava in naravna oblika savne.
Torej naša vodnika Dali in Ivo, slednji je moral biti tokrat na repu, to pa iz preprostega razloga, ker je kljub upokojenskim letom prevelik divjak, sta svoj trop srečno pripeljala na planino pod Raduho, ker nas je pozdravila prijazna koča z ustrežljivim oskrbnikom. Tukaj smo se pošteno odpočili in okrepčali. Preden smo se podali proti vrhu pa smo imeli pred kočo skromno slovesnost, na kateri smo se zahvalili koči in njenim oskrbnikom za gostoljubje in jim za spo-
min na naš prvi skupni izlet podarili lepo sliko katero je uredil eden od udeležencev tega izleta, ki je že dvajset let zahaja v ta prelepi svet preddverja Kamniških planin.
Tudi na vrhu so nam naši vodniki priskrbeli obilo smeha in dobre volje, vsaj nekaterim. Pripravili so nam namreč pravi planinski krst. Planinci, ki jih je doletela ta čast, so bili prekrižani na povsem drugem mestu s posebno vodo. Tudi fizični del krsta, ki je po navadi precej boleč ni minil brez zapletov. Do prvih težav je prišlo, ko rablji nikakor niso mogli ujeti in pripeljati do sodnega stola mlado pr\o pristopnico. Ko pa jim jo je le uspelo spraviti na mesto sodbe je napra\il napako eden izmed rabljev, sicer njen najožji sorodnik. Kar preveč jo jč mahnil po tistem lepem delu telesa, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime. To pa je krščenko strahovito ujezilo. Le svojim kilogramom in dejstvu, da ni imel padala, se je imel zahvaliti, da ga ni po najkrajši poti poslala \ Solčavo. Svečano pa mu je-obljubila. da ga bo pošteno »naklestila«. če ne prej pa zvečer, ko bo sladko zaspal Ker ubogi rabelj ni zaupal svoji hudi so-rodnici, je raje nekaj večerov prespal »pri sosedi«. Tako je tudi ta izlet minil srečno in z obilo dobre volje in lepih vtisov. Veliko planincev je sicer pogrešalo nekdaj lepo a danes žal porušeno kočo na planini Grohat. Po drugi strani pogledano pa nam je bil to zelo dober trening za naslednji dokaj težji vzpon na Grintavec in Ko-čno, katerega nameravamo izpeljati ob bližnjem Slovenskem prazniku.
Srečno izpeljani izlet smo množično zaključili pri Pirhu. Razveselili smo se prijazne Darinke, si ogledali posnetek izleta in se poveselili še dolgo v noč. Nekateri kar preveč.
M. Hrusti
Gasilsko društvo Titovo Velenje vabi vse ljubitelje iger na srečo, na
veliko TRADICIONALNO
31. GASILSKO
TOMBOLO
v nedeljo, 16. julija ob 14. uri ob restavraciji Jezero
4 avtomobili, barvni TV Gorenje, gospodinjski aparati Gorenje, jadralna deska Veplas, več sto drugih imenitnih dobitkov — sreča ne pride sama, pridite ponjo v Titovo Velenje