kuliurno - politično glasilo • DAMSKE fatttUuM m zimski cas Srajce, hlačke, lepih prilagojenih oblik in najboljše kakovosti samo S 40.50 Stiiner Celovec-Klacjenturt, Burggasse v e t ov n i h in dom ačih dogo d kov 3. leto / številka 3 V Celovcu, dne 17. januarja 1951 Cena 55 grošev Proračun oboroževanja -€e imirmo Skril V letošnji prvi številki je ,,Naš tednik" objavil, članek ..Demonstracija". Članek se je bavil z imenovanjem novega deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Koroškem in je posebno naglasil dejstvo, da novi nadzornik, g. Sacher, ne zna slovenski. Na imenovani članek je odgovorila celovška ,,NeueZeit“ z dne 12. I. 51 z napadom na ..Narodni svet koroških Slovencev". Ta napad v bistvu potrjuje, da je članek zadel v živo in če bo trezen Nemec članek v .,Neue Zeit“ presodil, bo gotovo potrdil, da je naša zahteva popolnoma upravičena, da mora znati nadzornik, ki je pristojen za dvojezične šole, tudi slovenski. Omenili bi le, da v zgoraj imenovanem članku ,.Našega tednika" ni bilo stavka, ki ne bi bil iznešen že v eni izmed številnih vlog, ki smo jih v tej zadevi tekom poldrugega leta naslovili na pristojne oblasti v deželi in državi. ..Narodni svet" je šel vse poti, tudi pot do zveznega predsednika dr. Rennerja, dne 28. X. 1950. da opozori na to važno vprašanje. Iz vseh storjenih korakov je jasno razvidno, da je ,.Narodni svet" storil svojo dolžnost in še več. Pravočasno je opozoril, da bo v slučaju neupoštevanja njegovih podkrepitev prisiljen iskati poti do Aliiranega (zavezniškega) sveta zasedbenih oblasti, ki pač za sedaj predstavlja še najvišjo oblast v državi. Od vsega početka se mi nismo spod-tikali na strankarski pripadnosti predlaganih kandidatov ter smo upoštevali nezapisano železno pravilo avstrijske notranje politike, da morajo biti vsa mesta po proporcu razdeljena med OeVP in SPOe. Na pisca v „Neue Zeit“ bi stavili le eno konkretno vprašanje: Zakaj je svojim bralcem zamolčal dejstvo, da je na Gradiščanskem za hrvaško šolstvo imenovan kot deželni šolski nadzornik Hrvat prof. Klaudus in to poleg nemškega nadzornika Novaka. G. Klaudus ni pristojen samo za pedagoška in metodična vprašanja hrvaškega šolstva, marveč tudi za personalne zadeve, kar pa je bistvo vsega vprašanja. Pri reševanju tega vprašanja na Koroškem pa smo morali spoznati, da je bilo znanje slovenskega jezika^ celo bistvena ovira pri imenovanju deželnega šolskega nadzornika. Da se pri vsem čuti ..Posebna stran" z našim člankom vznemirjena, pa prav radi verjamemo, ker bi pač gotove stvari gospodje najrajše skuhali za političnimi kulisami. Opozoriti pa hočemo tudi na dejstvo, da je ob razpisu mesta deželnega šolskega nadzornika bilo izrecno naglaše-no, da imajo KZ-lerji prednost pred drugimi prosilci. Tudi to se pri imenovanju ni vpoštevalo. Piscu v ,.Neue Zeit", ki se zgraža nad tem, da smo izrekli bivšemu upravitelju tega mesta, g. Scharfu, priznanje. za nepristransko poslovanje, bi na uho povedali le. da se je g. Scharfu tudi g. deželni glavar Wedenig zahvalil. Neznanje slovenskega jezika nas je pri g. Scharfu ravnotako motilo, vendar smo imeli tam le prehodni položaj, sedaj pa je padla odločitev, ki naj bi bila dokončna . Če pa je „Neue Zeit“ mnenja, da pomeni prikazovanje resnice motenje miru v deželi in nakazovanje krivic inozemstvu, tedaj pa imamo mi o demokraciji vse drugačno mnenje. Toliko demokracije seve zahtevamo tudi zase, da povemo resnico ne oziraje se na to, koga boli. ,,Neue Zeit“ je tudi prezrla, da je .,Naš tednik" ob dani priliki zapisal na naslov g. Steinacher- Predsednik Združenih držav, Harry S. Truman, je v posebni poslanici ameidškemu kongresu poslal predlog državnega proračuna za leto 1951-52, ki se začne 1. julija letos. Predlog proračuna predvideva izdatke v višini preko 71 milijard dolarjev. Od te vsote odpade za oboroževanje in zunanjepolitični načrt Združenih držav skoraj 49 milijard, torej 69 odstotkov proračuna. Poleg te ogromne vsote pa je predlagal predsednik Truman kongresu še poseben zakonski predlog za odobritev še nadaljnih izdatkov za oboroževanje v višini skoraj 23 milijard dolarjev. Za razvoj atomske sile je predvidena v predlogu proračuna vsota skoraj dveh milijard dolarjev. Za mednarodno varnost in za zveze z inozem- stvom zahteva Truman vsoto 7 milijard dolarjev. Zneski Marshallove pomoči bodo v bodoče porabljeni ne toliko za gospodarsko pomoč, ampak tudi predvsem za dobavo vojnega materiala. Za omogočenje vseh predvidenih ogromnih izdatkov predvideva predsednik Truman znatno zvišanje davkov v Združenih državah. , S Potovanja generala Eisenhowerja Novoimenovani vrhovni poveljnik vseh vojnih sil držav Atlantske zveze, general Eisenhower, ki je obiskal prestolnice severne Evrope, se je mudil nekaj dni v Londonu, od koder je odpotoval v Lizbono na Portugalskem in naprej v Rim. KRATKE VESTI General Wu, bivši šef delegacije rdeče Kitajske pri razgovorih v Organizaciji združenih narodov, je bil imenovan za zunanjega ministra. Pri razgovorih v Lake Succes se je bil izkazal kot dober diplomat. V Ljubljani so ustanovili zvezo Slovencev. ki so se izselili v tujino. Njena haloga je, da predvsem na kulturnem polju povezuje Slovence 'širom sveta z domovino. Za predsednika so izvolili pisatelja Toneta Seliškarja. V Parizu so se vršile ob priliki obiska generala Eisenhower-ja komunistične demonstracije proti zopetni oborožitvi Nemčije in proti navzočnosti generala samega. V Avstriji je 1 milijon in 300.000 radio aparatov. Za te vplačajo naročniki letno 82 milijonov šilingov pristojbin. V Bratislavi je bil proces proti trem slovaškim škofom, kateri so obdolženi veleizdaje in špijonaže. V ta proces je menda zapleten tudi avstrijski generalni konzul. Pomanjkanje cenene zabele v Avstriji je prenehalo z uvozom večje množine maščob iz inozemstva. Preskrba s kruhom do nove žetve je v Avstriji zagotovljena, zato na tem področju verjetno ni pričakovati nakaznic. V južni Koreji se kopiči na milijone begimcev. ki kot vojne žrtve tavajo v najhujšem mrazu brez vsake pomoči in ^ brez vsakih sredstev. Oblasti niso več v stanu uravnavati ta veliki naval beguncev. Nekdaj cvetoča mesta, so danes le. še ruševine in dopisniki listov poročajo, da bombardiranja nemških mest ni mogoče primerjati korejskim mestom. V Zapadni Nemčiji so tekom leta 1950 pridobili 1. 118.200 ton nafte, to je za četrt milijona ton več kakor leta 1949. Amerika je prepustila Italiji tri nove vojne ladje — rušilce. V Jugoslaviji bodo pričeli letos izdelovati nove poljedelske stroje, ki so jih do sedaj uvažali. Slovenija je izdala za zdravstvene naprave tekom zadnjih petih let 460 milijonov dinarjev. Izjave maršala Tita V posebnem razgovoru z italijanskim časnikarjem je izjavil maršal Tito, da bi bilo možno sodelovanje z vsemi naprednimi strankami na svetu, predvsem pa s socialističnimi strankami. Socialistične stranke naj bi bile .,tretja sila" med vzhodnim in zahod-, nim blokom. Nadalje je maršal Tito izjavil, da je mogoče urediti s pogajanji vprašanje Trsta ter je končno pohvalno govoril o veliki pomoči Italijanov pri jugoslovanskem osvobodilnem boju. Korejsko bojišče V srednji Koreji so čete Združenih narodov s protiofenzivo proti komunističnim četam zavzele spet nekaj izgubljenega ozemlja. Pri tem so se čete Združenih narodov približale mestu Soeulu na 20 km. Na zahodnem in srednjem bojišču zbirajo komunisti veliko število čet in bodo predvidoma začeli z novo večjo ofenzivo proti jugu. Politični odbor Združenih narodov je sprejel s 50 glasovi proti 7 glasovom načrt o rešitvi korejskega spora. Ta načrt predvideva prekinitev bojev na Koreji in umik vseh tujih čet s Koreje. Načrt proučuje sedaj komunistična vlada v Pekingu, Volitev ifižaunega predsednika Po daljšem oklevanju je avstrijska zvezna vlada, dne 9. januarja 1951 sklenila, da predloži parlamentu osnutek postave o volitvi državnega predsednika. V skladu z državno ustavo predvideva ta osnutek volitev neposredno po ljudstvu in sicer v nedeljo, dne 20. 5. 1.951. Pričakovati je, da bo parlament ta zakon sprejel. Ker je možno, da pri prvih volitvah ne dobi nobeden kandidat najmanj polovico oddanih glasov, kakor to zahteva ustava, se lahko zgodi, dg bodo potrebne še druge, volitve. Na ta način Nevarnost gripe V severnih evropskih deželah (Švedska, Norveška, Danska, Severna Nemčija, Holandska, Belgija in Francija) se razširja zadnje tedne val gripe, to ja in dr. Karischa odločne besede. Uverjeni pa smo, da storjeni korak na šolskem področju ni pot, ki vodi k mirnemu sožitju in resnični enakopravnosti in da tudi ni v skladu s tem, kar je želel pokojni državni predsednik dr. Renner. Seve je že od nekdaj najcenejši argument v koroški politiki ,,hujskač", ..iredentist" in podobno. Tudi takih neupravičenih očitkov se. ne plašimo. Naša pot je jasna. To je pot medsebojnega spoštovanja obeh narodov, pot resnične enakopravnosti na vseh področjih in korak na tej poti je in bo imenovanje deželnega šolskega nadzornika za dvojezične šole, ki je sposoben tudi slovenščine. V Burgenlandu je ta korak že storjen. Na Koroškem pa na ta korak še čakamo, pri tem pa ohranimo mirno kri, kar bi tudi piscu v „Neue Zeit" svetovali. Pridite v nedeljo, 28. januarja ob ViS. uri popoldne v staro bogoslovje - slov. cerkev (Priesterhausgasse), kjer boste sliiali naše lepe božične pesmi. Več zborov bo prepevalo v čast božjo se volitve predsednika lahko zavlečejo v pozno poletje. Pričakovati pa je, da se bosta vladni stranki zedinili na skupnega kandidata, tako da bo že prva volitev po vsej verjetnosti dokončno odločila. Da bi se stranke le še zedinile na volitev predsednika po parlamentu in zveznem svetu, ni verjetno, ker bi to zahtevalo spremenitev ustave ter soglasno pritrditev aliiranega sveta. Taka soglasja pa so v zavezniškem svetu na Dunaju velika redkost. je bolezen, ki se vrača v Evropo nekako vsakih 20 do 25 let. V Avstriji se je pojavila gripa doslej samo v posameznih slučajih na Predarlskem in na Tirolskem. Najhuje razgraja gripa v severni Angliji, kjer je obolelo na gripi skoraj 20 % prebivalstva. V Liverpoolu je umrlo pretekli teden na posledicah gripe okrog 1000 oseb. četudi v splošnem potek te bolezni ni nevaren in traja bolezen, ki je neke vrste težja influenca. 3 do 5 dni. Zaradi velikega števila obolelih rudarjev se v Angliji že pozna nazadovanje proizvodnje premoga, zaradi obolelega prometnega osobja pa so v nekaterih mestih severne Anglije morali omejiti promet. V večjem obsegu se je pojavila gripa zlasti tudi v Franciji, zanimivo pa je, da je^ obolelost na gripi lažjega značaja, čim bolj proti jugu Evrope se bolezen širi. Upati moremo zato. da pri nas ne bo težjih slučajev obolelosti. ako pride gripa, kar je precej verjetno, tudi v naše kraje. Politični teden Vojaški neuspeh UNO ha Koreji je po zadnjih dogodkih, oziroma razvoju sodeč, spravil del zapadnega sveta v neko previdno malodušje. Najmanj pa je povzročil, da nekomunistični tabor ni več tako enoten kot je bil. Vsaj kar se tiče usode UNO — posega na Koreji so mnenja zelo razhčna. Ni mogoče utajiti, da je UNO na svojem sedanjem ugledu mnogo utrpela. To je žalostno dejstvo, ki pa ima svoj izvor v tem, da je v tej organizaciji bil vpliv ene velesile prevelik in nasprotstvo one druge preveliko. Mogli bi tudi reči, po domače povedano, da sta bili mogoče naivnost in dobra vera premajhni, da bi premagali prevejanost in nezaupljivost. Ker je Amerika prevzela takorekoč vso tveganost korejske zadeve, pač tisti, ki so samo z besedami, ne pa z dejanji pomagali, danes prikrito valijo krivdo na Ameriko in predlagajo tisto, proti čemur so na odločilnih zborovanjih UNO v Lake Success svoj čas glasovali. Ni naš namen trditi, kdo je imel in kdo ima prav — to bo vsak čitatelj razumel — toda pri razpravljanju o sedanjem političnem položaju so za razumevanje tudi te. ugotovitve potrebne. V ostalem so bili pretekli dnevi bogati na političnih dogodkih. Kar se vojaških stvari s Koreje tiče, ni posebno presenetljivih novic. UNO-čete se bore in umikajo. Do dokončnega poraza še zelo mnogo manjka, seveda pa še več do uspešnega odpora. Sem in tja zabijejo kitajske komunistične čete klin med obrambne črte UNO in jih spet prisilijo na nov umik. Že večkrat smo omenili težke kritike, ki gredo na račun ameriškega vodstva in te kritike so doma predvsem v Ameriki. To je povsem zdravo in pametno. Tako je neki spoštovan in splošno priznan ameriški general povedal v več točkah, zakaj so ameriške čete doživele ob Kitajcih tako težke poraze. V tem poročilu je govor o „pretirani mehanizaciji". Z najmodernejšimi sredstvi oborožen vojak ni imel pravega vojaškega duha, razvajen civiliziranec je moral kloniti pred vojaško fanatičnim revežem. In sedaj k zunanjim dogodkom iz vsega tega razvoja: Amerika ostaja trdna in noče popustiti To pomeni njen poziv na trideset držav, članic UNO, v katerem jim predlaga, da je treba Ma-Tse-Tungovo Kitajsko ožigosati kot državo napadalko in izvesti proti njej odgovarjajoče ukrepe, kakor so n. pr. prelom diplomatskih odnošajev, prekinitev gospodarskih stikov in slično. — Ce te države v dobi, ko je korejska intervencija UNO kazala na popolen uspeh, niso našle mnogo več kot dobre besede, tudi v sedanjem položaju verjetno ne bodo kaj krepkejšega sklenile, Zato se na splošno ta ameriška zahteva smatra kot nekak ultimatum. Razumljivo je, da stoji danes Amerika pred odločitvijo, ali se še vnaprej boriti na Koreji in vzhodni Aziji ali se užaljeno in — vsaj začasno — poraženo vrniti domov. Če bi večina držav članic UNO ne hotela iti ameriško linijo, potem morejo Amerikanci nanje pokazati in reči ,,ostali smo sami“. V tem slučaju bi potem opravičili svoj umik s Koreje. Seveda pa obstoja tudi možnost, da bodo Amerikanci s a m i s svojimi lastnimi sredstvi in silami vodili tudi vnaprej svojo dosedanjo politično in vojaško strategijo. Za to možnst govori tudi ogromen oboroževalni načrt Zedinjenih držav Severne Amerike. Na neenotnost v tem pogledu je v Ameriki zelo malo računati. Kongres privoljuje en kredit za drugim, kar se tiče vojaških zadev. V zadnjih dneh je mnogo prahu dvignila kritika vodilnega republikanskega, torej opozicionalnega senatorja Tafta nad politiko Trumana. Ta zadeva, ki jo po svetu kaj različno in vsak v svojo korist razlaga, je v bistvu povsem enostavna. Znano je. da občinstvo mnogokrat ne zna sledit’ dogajanjem na odru. Zamenjuje marsikaj. Senator Taft kot vodja opozicije pa je mnogo odločnejši in nespravljivejši od Trumana. Ko so po njegovih znanih govorih, v katerih je napadel politiko predsednika Trumana, vprašali, ali je „izola-cionist", jim je odvrnil, da to ni, temveč je kvečjemu ,,imperialist". Te besede povedo mnogo. Poglejmo na kratko, kaj hoče Taft in v čem se ne strinja s Trumanom. Tako bomo dobili potrdilo o njegovem lastnem izreku. Taft hoče: ,.Izgraditev in izpopolnitev ameriške mornarice in letalstva do take stopnje, da bo Amerika mogla obvladati ves svet“ ... „Da bi vsak napad Sovjetske zveze na zapadno Evropo pomenil napoved vojne Ameriki. To je treba Sovjetom povedati." ... Taftov „bivši“ izolacionizem" pa je videti v tem, ko pravi, da v Evropo ni treba pošiljati ameriških vojakov, pač pa se v morebitni vojni poslužiti z vso silo mornarice in letalstva. — Še različne jše od predsednikovega mnenja je Taftovo mnenje o korejskem in kitajskem vprašanju. Taft ni nikoli bil za poseg na Korejo. Za sedanji položaj pa pravi, da je treba ali ameriške čete povsem umakniti s Koreje ali pa zagrabiti temeljito in poslati Čaug-Kaj-Šekovo polmilijonsko armado na azijsko celino. O organizaciji UNO se je izjavil Taft zelo pomilovalno. Dejal je, da je to „klub, kjer se samo govoriči". Nanj sploh ni več računati, razen v kolikor se diplomatskih stikov tiče. Sedanjo obliko UNO bi bolje nadomestila organizacija držav proti Sovjetski zvezi. Na vsak način imajo Taftove izjave mnogo tako pohtične kot vojaške stvarnosti na sebi. Dokazujejo pa samo to, da je iz bivšega „izolacionista" postal „ameriški imperialist", kakor se je sam izrazil. Iz vsega tega in tudi kakor so sklepali časopisni komentatorji, bi bilo posneti, da obstoja velika vrzel med vlad-ho demokratsko in opoziciolnalno re- Alvinston, 10, 12. 1950 Uredništvu „Naš tednik-Kronika". Minilo je že dalj časa, da se vam nisem nič oglasil. Mi novinci smo tukaj posebno v prvem letu zelo zaposleni, poleg tega pa se še pridno učimo angleščine, kar nam je tudi zelo potrebno za nadaljnje življenje tukaj v Kanadi. Gotovo vas bo zanimalo, posebno pa drage bralce lista ,,Naš tednik-Kronika", kakšno je življenje na farmi v Kanadi. Zato čisto na kratko nekaj podatkov. V cerkvi: Vsi sedijo, sedežev je do. volj na razpolago. Sedaj pozimi so vse cerkve ogrevane s plinsko kurjavo, in je v vseh cerkvah toplo. Duhovnike vzdržujejo verniki. Šole: So tukaj zelo goste, tako, da ima vsaka krajša cesta že svojo šolo. V srednje in višje šole se vozijo učenci brezplačno izpred lastnega doma z državnimi avtobusi. Ceste so zelo lepe in dobro urejene. Na farmi. Vsaka hiša je zelo moderno in okusno urejena in opremljena. Ne manjka električne razsvetljave in plinske peči, nadalje je hladilnik pri vsaki hiši. Poleg zelo dobre in izdatne hrane je vsak dan vsaj dvakrat meso. Črnega kruha Kanadčani sploh ne. poznajo. Skoraj izključno si vse gospodinje naročajo kruh pri peku, ki redno kruh z avtomobilom dostavlja na dom. Gospodinje pravijo, da se jim kruh ne izplača doma peči, ker je itak zelo poceni. To je kruh iz izredno bele pšenične moke, mešen pa je z maslom in. mlekom in stane hleb, po 2 funta in pol težak, le 30 centov, kar si en delavec zasluži v 20 minutah. V gostilni. Tukaj gostiln sploh ni. Imajo hotele. V navadnih hotelih toči- publikansko stranko, kar se zunanje politike tiče. Po zadnjih Taftovih izjavah se da reči le to, da bo bodoča ameriška politika le še odločnejša. Taft kot voditelj republikanske opozicije ogroža z desne, ne pa z leve strani, Trumanovo vlado. Medtem se je pa tudi Truman oglasil in zavrnil Taftove očitke. Mnogo pa od tega dvoboja zavisi od tega kakšen uspeli bo general Eisenhower prinesel iz Evrope. Obiskal je vse prestolnice ..Atlantskega pakta", razen menda Reykjavika na Islandiji. Nazadnje je bil v Londonu. Tukaj so najbrž prvič pregledali račune in zaključke njegovega potovanja. Odločilno bo pa to, kar bo povedal Trumanu. Tega bo predvsem zanimalo, v koliko so države zaveznice Amerike tudi iz svojih lastnih sredstev pospešile svojo oborožitev. V vsem najbrž ne bo zadovoljen. Istočasno kot obiski generala Eisen-hovverja v Evropi, pa je bil v Londonu sestanek držav britanskega imperija. Ta posvet se je tikal seveda skupnih vprašanj, tako političnih kot voja-ško-obrambnih. Rezultat konference držav angleškega imperija, ki ima skoraj tretjino prebivalcev zemeljske oble, pa je bil za ameriško stališče bolj malo ugoden. Kljub nasprotovanju Kanade in Avstralije je prodrlo indijsko stališče, da je treba vojno na Koreji za vsako ceno končati in skušati sprejeti Mao-Tse-Tungovo Kitajsko v UNO. Indijski predsednik Pandit Nehru je to še v posebni izjavi poudaril. ,.Ne sme več iti za prestiž, temveč za mir". Še nekaj stvari bi bilo omeniti, pripravljajo konferenco štirih: Sovjetske zveze, Amerike, Anglije in Francije radi Nemčije. Na sporedu je ..razorožitev Nemčije". To se bo zgodilo kmalu potem, ko utegne po končanem sporazumu med zapadnimi silami priti do ,,oborožitve" zapadne Nemčije. V Lake Success zboruje še nadalje jo samo pivo, ki ga je tukaj zelo mnogo vrst. V boljših hotelih pa točijo tudi vino in viski (žganje). Hoteli so odprti vsak dan — razen nedelje in, praznikov, ko so zaprti — od 12. ure naprej, torej le. popoldne. V hotelu so moški v enih prostorh, ženske pa v drugih, torej ne mešano. V^hotel pa ne sme nihče, kdor še ni dopolnil 21. leto starosti. Isto velja za voznike avtomobilov. Ako se voznika zasači v pijanem stanju z avtomobilom, ali pa če ima v vozu kakršno koli alkoholno pijačo, pa če tudi ni pijan, mu policija avto zapleni in vozača zapre. Kaj bi rekli na to naši vinski bratci v domovini? Re.stavrant: Služi potnikom in uslužbencem ob praznikih za javno kuhinjo, medtem, ko so hoteli ob praznikih zaprti, kot že zgoraj omenjeno. V re-stavrantu dobiš razne mrzle prigrizke, dobro kavo, čaj in brezalkoholne pijače; vina in žganja pa ne. Ob četrtkih in sobotah so vsi javni lokali odprti do polnoči, da si lahko vsak uslužbenec in delavec nabavi tedenske potrebščine. Na pošti: Na farmah in na vasi sploh ni hišnih številk; so samo imena lastnikov in ime ceste, na kateri je dotični farmar. Telefon ima skoraj vsaka hiša. Vsak farmar pa ima majhen zaboj ob cesti, taln mu vsak dan poštar dostavlja in odpremlja pošto. Poštarji imajo svoje avtomobile, kakor jih imajo tukaj tudi vsi farmarji, uslužbenci in delavci. Za božične praznike se že pridno pripravljamo. Prav vesele božične praznike! Srečno in blagoslovljeno novo leto želim vsem dragim bralcem ..Našega tednika"! Vinko Petrcol I UNO in dobili so poročilo „treh‘‘ o korejskem vprašanju. Poročilo govori le j o tem, kar so že časopisi poročali. Neki ameriški senator je predlagal, ■ da je treba mobilizirati vseljence, ta-koimenovane D.P. Armada teh naj bi se polagoma zvišala na 250.000 vojakov. ANGLEŠKI VELEPOSLANIK V MADRIDU Foreign Office objavlja poročilo, ,,da je kralj odobril imenovanje sira Johna Balfoura Komga, izrednega in opolno-mogočnega veleposlanika njega Veličanstva v Buenos Airesu, za izrednega in opolnomočenega veleposlanika njega Veličanstva v Madridu." Sir John, ki je služil v Madridu kot prvi tajnik v letu 1928, je bil veleposlanik v Buenos Airesu od leta 1948. V letu 1941 je bil imenovan za ministra v Lizboni in v maju 1943 premeščen v Moskvo. V letu 1943 je bil premeščen v Washington. ZDRUŽENE DRŽAVE ZA OBRAMBO FORMOZE Zastopnik ameriškega zunanjega mi-’ nistrstva ja potrdil časnikarjem, da pošiljajo Združene države orožje in strelivo. na Formozo, dostavil pa je, da je ta material primeren samo za obrambo. Izjavil je dalje, da so Združene države od izbruha sovražnosti na Koreji v preteklem juniju stremele za tem, da odpravijo pomanjkljivosti v obrambni oborožitvi Formoze. Dean Rusk, pomočnik zunanjega ministra za vzhodne zadeve, je v nekem svojem govoru preteklega septembra najavil, da bodo Združene države dobavile določeno blago Formozi. DAVIES IN EDEN V NEMČIJI Namestnik angleškega zunanjega ministra Ernest Davies in bivši zunanji minister Anthony Eden nameravata od 13. do 21. januarja obiskati nemško zvezno republiko in zahodni Berlin. Obiskala bosta Bonn in sedeže pokrajinskih vlad v britanski in ameriški coni, kjer se bosta z nemškimi političnimi voditelji ter s člani zavezniške komisije in britanskega poveljstva v Berlinu. S tem obiskom si hoče namestnik britanskega zunanjega ministra ustvariti z neposrednim opazovanjem pravilno sliko o nemškem položaju. Njegovi stiki z zvezno republiko in Berlinom bodo tudi v zvezi z obiskom, ki ga namerava napraviti v Nemčiji zunanji minister Bevin. KONVENCIJA PROTI RODOMORU Doslej je podpisalo konvencijo proti rodomoru 27 držav.- V petek, dne 12. januarja, je stopila ta konvencija v veljavo. Ob tej priliki je govoril na časnikarski konferenci v New Yorku Rafael Lemkin, profesor na Yalski pravni fakulteti, ki je predvsem izdelal besedilo dogovora proti rodomoru. Po opredelitvi prof. Lemkina je rodomor hoteno uničevanje plemenskih, verskih, političnih, narodnostnih ali jezikovnih skupin. Vsaka teh skupin se more zaradi poizkusa rodomora pritožiti na Organizacijo združenih narodov. JUGOSLOVANSKI BALET V EDINBURGIIU K sodelovanju pri mednarodnem glasbenem in dramskem festivalu, ki bo v Edinburghu prihodnje leto od 19. avgusta do 8. septembra, so povabili tudi jugoslovanski državni balet. Edin-(jurghški župan bo januarja obiskal Jugoslavijo, da uredi vse potrebno. Jugoslovani bodo na festivalu izvajali narodne plese. . Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllll!!lllllllllllllil!lli!lllllllllllllilllll lo/iio opozorilo! Poverjenike mesečnika „Vera in dom“, ki imajo še 5. in 7. številko letnika 1950, nujno prosimo, naj te številke čimprej vrnejo uredništvu lista. „Vera in dom“. — Uredništvo istega lista tudi nujno rabi št. 1. mesečnika „Družina in dom““ iz 1. 1949. Uredništvo ..Našega tednika" nujno potrebuje št. 6. lista „Naš tednik" iz leta 1950. Kdor more to številko pogrešati, naj jo proti odškodnini pošlje na naslov „Našega tednika". Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllttillllllfllllllllllllllllll iiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiMiiiiiiiiiMiiiMiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiNiiiiiiiiiiiii Celorec IM MJKGOVA IPIBIETIEIKILOST y Pri preognovah, ki jih je sprožilo znamenito leto 1848, se je skladno z določbo začasnega zakona o občinah, da je temelj svobodne države svobodna občina, tudi mesto Celovec izmotalo iz objema nad tristoletne pod-ložnosti koroškim deželnim stanovom. Začetek meseca junija 1850 je izšel začasni občinski red za Celovec, ki si je potem na svobodnih volitvah 5. oktobra 1850 izbral svoj prvi občinski svet. Ob tem jubileju je izšel pod uredništvom upravnika celovškega muzeja in tajnica Zgodovinskega društva za Koroško, prof. dr. Gotberta Moroja, deset tiskanih pol obsegajoči Spominski zbornik („Klagenfurt — Ein tiber-blick von der Urzeit bis zur Gegen-wart“). V pestri vrsti člankov (v vsem srečamo 17 avtorjev) so obravnavane najrazličnejše panoge iz zgodovine celovškega mesta, deloma na osnovi samostojnega raziskovanja, večinoma pa so ti prispevki plod in posnetki dosedanjih znanstvenih dognanj, kar je razvidno tudi iz navedene literature, kakor je ob koncu pridana posameznim spisom. V zvezi s tem spominskim zbornikom je napisal krajši članek znani slovenski zgodovinar dr. J. Mal, ki ni znan samo v Sloveniji, ampak daleč preko mej Jugoslavije. Iz njegovega članka posnemamo v glavnem sledeče: Vrsta razprav se pričenja z opisom razvoja celovškega mestnega prava (dr. Groll), o geografski in prometni pogojenosti za uspevanje mestne naselbine piše znani zemljepisec Paschin-ger, dalje so razmišljanja o prazgodovinski, rimski, srednjeveški in novejši dobi mesta, o njegovi topografiji, umetnostnih in arhitektonskih spomenikih, o slovstvu ter o kulturnem in gospodarskem razvoju sploh. Če je Ljubljana praznovala pred leti svojo 800-letnico prve omembe v listinah, potem zaostaja za njo Celovec le za nekaj desetletij, ko mu je Spanheimovec, vojvoda Herman (1161 —1181) podelil tržne pravice. Celovec nima nepretrgane zveze s kako pred-rimsko ali keltsko naselbino, nedvomno pa so se v kraju naselili Slovenci in mu dali svoje ime. Ako se slovensko ime v spisih pojavi morda šele pozneje, je to pač zgolj naključje in posledica pretežnega tujejezičnega poslovanja. Slovenski Celovec — C vi jo-vec bo pač prvotna oblika za nemški Furt der Klage, kakor tudi osnova za prevod opata Janeza Vetrinjskega (začetek 14. stoletja), ki imenuje mesto Querimoniae vadus. Zmotno je v Spominskem zborniku nznačeno Grollovo mnenje, da je vojvoda Albreht leta 1338 moral potrditi koroško deželno pravo. Kajti takrat je šlo ravno za nekaj drugega. Staro domače slovensko ljudsko pravo je bilo namreč s pronicanjem in sprejemanjem nemških fevdnih in drugih pravnih običajev tako prežeto in prevzeto, da so si Korošci želeli enotnih pravnih predpisov. Svoje staro .pozabljeno" pravo so želeli nadomestiti s pravnim redom sosednjih Štajercev, na kar je deželni knez tudi pristal. Podobno je tudi v Spominskem zborniku dr. Wanner na napačni poti s svojo trditvijo, da na Koroškem v marčnih dneh leta 1848 ni bilo pravih pogojev za socialne nemire. Dr. Malova ..Zgodovina slovenskega naroda" bi ga poučila o nasprotnem. Tam bi na strani 647 celo v sliki našel oklic iz meseca decembra 1847, ki je bil nabit na Velikovških vratih v 'Celovcu in, ki grozi kresijskemu glavarju s kroglo, mestu pa s požigom, če ne dajo ljudem hrane namesto žganja. Kakor je treba s priznanjem pohvaliti vztrajna, uspešna in vneta, prizadevanja koroških znanstvenikov na področju domoznanskega raziskovanja, tako je treba na drugi strani pokazati na veliko pomanjkljivost, ki se javlja v tem. da popolnoma prezirajo znanstveno delo pri Slovencih, ker se ravnajo po starem nemškem geslu „slove- nica non leguntur" (... kar je pisano v slovenščini, tega ne berem). Zato je tudi v omenjenem Spominskem zborniku ostala marsikatera stran iz pravne, politične, kulturne in gospodarske zgodovine nepopolno pojasnjena ali pa, je bistveno pomanjskljivo opisana. Na pritiskanje koroških deželnih stanov je 21. aprila 1518 že na smrt bolni cesar Maksimilijan prepustil Celovec stanovom, ki je s tem prenehal biti deželnoknežje mesto ter je postalo stanovom podrejeno mesto. Z osredo-točevanjem uradov se je Celovec kmalu razvil v glavno mesto dežele, ki je z njo prišel v tesnejše stike ne le v gospodarskem, marveč tudi v prosvetnem in kulturnem pogledu. Iz Traunigovega članka v Spominskem zborniku o celovškem šolstvu pa to ni tako razvidno. Obravnava namreč šolstvo šele izza terezijanskih reform; zanimiva je okoliščina, da so 1775. leta pustili v Celovcu dve predmestni šoli. da bi normalke kot vzorne glavne šole ne omadeževali s ..proletariatom". V zborniku se sicer omenjajo zasluge Rudmaša in Ahaclja, toda nikjer, ni razvidno, da je njuno preporoditeljsko prizadevanje veljalo posebno tudi izobrazbi slovenske mladine. Za starejšo dobo bi bilo treba omeniti, da so leta 1572 (13. maja) koroški stanovi nastavili slovenskega pre-dikanta Gregorja Fašanka pri slovenski špitalski cerkvi sv. Duha v Čelov- GOETHE IN SLOVENCI V oktobru lanskega leta je izšla v Ljubljani pri Državni založbi Slovenije obširna izdaja izbranih Goethejevih pesmi. Za pesmi tega največjega nemškega pesnika je bilo med Slovenci vedno živo zanimanje. 2e leta 1857 je prestavil slovenski pesnik Matija Valjavec Goethejevo ,,Ifigenijo", ki je pozneje in sicer leta. 1899 izšla v drugi izdaji v zbranih spisih Matija Valjavca. ..Slovenska Matica", narodna založba Slovencev, ki je bila ustanovljena leta .1868, je izdala leta 1908 prevodi.dela Goethejevega „F*usta“, ki ga je prestavil profesor Anton Funtek. Leta 1932 so praznovali stoletnico Goethejeve smrti. Ob tej priliki je izšla v Ljubljani mala knjižica z odlomki iz Gotehejevega dela ,,Wilhelm Meisters Wanderjahre“, Prevod je oskrbel Ivo Šegula. Leta 1935 je izšla kot šolska izdaja z obširnim komentarjem Goethejeva drama ..Egmont", ki ga je prevedla na slovenščino in je tudi sestavila komentar Milena Mohoričeva. V kratkem bo izdala ,,Slovenska Matica" v Ljubljani v novi predelavi Frana Albrechta Goethejevo „Ifigeni-jo“. V pripravi pa je tudi nov prevod ..Fausta"; delo pri tem prevodu je prevzel pesnik Božo Vodušek. Nekaj odlomkov iz tega novega prevoda je že izšlo v začetkoma omenjeni zbirki Goethejevih pesmi. Prevod pesmi, ki so izšle v tej zbirki, je oskrbelo deset slovenskih pesnikov, med njimi tudi lansko leto umrli pesnik Oton Župančič in pa slovenski literarni kritik Josip Vidmar. Urednik te zbirke je Fran Albrecht, ki je sestavil tudi precej obširni komentar. ..Rimske elegije" je prestavil znani prevajalec iz latinščine in grščine, Anton Sovre. Ta zbirka je izšla z malo zamudo ob 200-letnici rojstva WoIf-ganga Goetheja. Knjiga je zelo lepo opremljena, tisk je zelo okusen, z modrimi začetnicami (inicialkami) za vsako pesem. V enaki barvi so tudi naslovi pesmi-, papir je izbran in zbirka je opremljena tudi z nekaterimi slikami. Uvod je sestavil Josip Vidmar. Knjiga vsebuje XVI in 296 strani, naklada je bila. 4000 izvodov in je bila v nekaj tednih razprodana. Veliko število knjig so pokupile ljudske knjižnice. Z. I. M: iuesla 14. Rok. pravi gospodar, je vedel, koliko bratovega in materinega znoja je popila zemlja Rutarjevega grunta. Vedel je tudi. da sam nikdar ne bo na domačiji gospodaril. Kmečko gospodarstvo potrebuje vedno svežih, mladih delovnih moči. Rok se je obrnil k Jožu: če bo Jožek fant na mestu, tak kot so bili Rutarji, bo on gospodar na domačiji. Tudi Nežica bo dobila svoj del, če bo posebno nadarjena, pa bo šla v šole. Stric in boter sem tvojim otrokom, gledal bom, da postaneta pridna in poštena." Joža si je oddahnil. Naslonil se je v naslonjač in užival pomladno sonce. Opazoval je Nežico, ki je prenašala svojo čečo, jo oblačila, umivala in česala. Ko se jo je naveličala, je začela trgati rožice. Nosila jih je ateju. ta se je moral vedno čuditi in kihniti zaradi prijetnega vonja, čeprav je bil včasih to navadni rumeni regrat. Brata sta molčala in tudi Neža se je zamislila Bog ve kam nazaj... Kot svečka, ki gori že čisto pri koncu, je bil Joža. „Zdaj in zdaj ugasne." si je mislil mai-sikateri obiskovalec, ki je onazoval upadlega Rutarja. „Da bi si le toliko opomogel, da bi otročiča mogel pestovati," si je želel. Toda angel smrti je stal že čisto blizu njegove postelje. Izmučeno srce se ni moglo več ustavljati. Kako si je ubožec želel kapljico vode, a ni je megel užiti. Še svete popotnice ni mogel sprejeti. V tolažbo mu je bilo podeljeno sveto poslednje olje. Čim bolj se je dan daljšal, tem bolj je njegovo življenje ugašalo Na praznik Presvetega Rešnjega Telesa je Rutarjev Joža preminil. ,,Atej baja." je Nežica kazala na rajnega očeta. In, ko se ni prebudil, je tožila; „Joj, tako dolgo ha ja in noče se zbuditi!" Neža, ki je kot močna žeha stala s svečo ob sinovi smrtni postelji, ni imela več solza, da bi jokala. V teku let je v.se iztočila. Sedela je in ponavljala Gospodovo molitev: ,,Zgodi se tvoja volja!" Mnogo prijateljev in znancev je opremljalo Rutarja na vrbiško pokopališče. Zaveden Slovenec, skrben oče in dober prijatelj je našel svoj pokoj. Mnogo je žrtvoval in pretrpel za svoje ideje. Zato je prav upravičen napis na spominskem kamnu: Za vse trpljenje, skrb obilo, Bog bogato daj plačilo! Nežica nosi rožice na grob. še se spominja nanj. na ljubečega ateja. a ve že tudi, da se nikoli več ne prebudi, da večno spanje spi. Pri Rutarju pa raste nov rod. Babica še vedno živi. Opazuje mlado, sveže življenje in se veseli. Veseli se. ker je vendar doživela pomladitev domačije. Otroka sta kar pridna in kažeta veselje do dela. Nežka in Jožek se igrata. Neži je gospodinja in peče kruh. Babica so ji cu. Ta Gregor Fašank je leta 1588 predlagal koroškim deželnim stanovom, naj bi se' natisnil njegov slovenski prevod postile Vita Dietricha. Stanovi so predlog zavrnili, češ da je slovenska biblija še vedno na zalogi in bi torej tudi slovenska postila ne šla v denar. Pač pa je dežela (11. novembra 1588) kupila za 71 goldinarjev, 3 tolarje in 8 krajcerjev biblije za knjižnico celovške deželne šole, Na ta zavod je leta 1593 kot rektor prišel znani zgodovinopisec Hieronim Megiser, ki je leta 1595 v sodih pretihotapil Trubarjevo slovensko hišno postilo v slovenske dežele; v Celovcu je skrival nekaj časa knjige v šolskem poslopju. Leta 1579 (10. marca) so koroški stanovi sklenili, naj se slovenski luteranski katekizem tiska nespremenjeno; ako bi se v prevod vnesle kake spremembe, potem bi katekizem na Koroškem prepovedali. Tega in naslednjega (1580) leta so koroški stanovi večkrat razpravljali o Dalmatinovi bibliji „za Kranjsko". Dne 21. oktobra leta 1580 so korekturo zaupali župniku v Cajn-čah Janžetu Fašanku (poznejšemu stanovskemu predikantu v Celovcu) ter Gregorju Krekoviču (ki ga doslej naša slovstvena zgodovina vobče ni poznala). Konec tega stanovskega zapisnika je pozneje nekdo pripomnil: zu Laybach hette man ain besser gelegen-heit ond mehr Leiit so vvindisch khundten. V Celovcu naših dni je zaradi številnega povojnega dotoka nemških izseljencev, še bolj pa zaradi medvojnih poškodb pomanjkanje stanovanj zelo občutno. Mesto je doživelo 48 zračnih napadov, po katerih je bilo poškodovanih 50 % vseh hiš, ubitih pa 510 ljudi. To je v glavnem vsebina dr. Malovega članka s pripombami k celovškemu Spominskemu zborniku. * (Bele&t „Kje si cvet?" Toži golo, sneženo drevo; .,Ali že umira svet?" Žalostno vzdihuje nebo. V gozdu mrtvaška tišina — Pod belim bremenom se joka planina... Osamljen — razburjen divja. Veter po gaju ... sem in tja___ Rahlo in plašno potok pod ledom Šumija — Ko jutranji zvon doni — V mrzli temi svet še spi — Žalostno ugasne glas . .. Ko zvečer se zopet oglasi, V temi zopet se zgubi, žalostno zadremlje vas ... Kje ste cvetlice, Šopki in venci? Kdaj bom spet ptice Slišal v senci?! Vse molči — In spi...?! Srce hrepeni... Upajoč trpi Kratke, neprijazne dni, Dolge, dolge... vse noči — Valentin Polanschegg povedali, da je ..delavec hlebavec" in ona ima vsak 'dan toliko ljudi nasititi. Jožek pase kravice in poganja konja: „Hi. hot, hi!“ Krave, navadno pohlevne, mu danes čudno nagajajo. Že pet palic je zlomil nad njimi. Babica ga pouči: ..Jožek, ne smeš biti tako neusmiljen z živino!" In Jožek pomisli, kako joka, če je on tepen, zdaj svoje živali boža in ljubkuje. ,,Zdaj bi bil pa že čas, da me Bog k sebi vzame," večkrat potoži stara Ru-tarica. Sitnari pa ne. Saj je doživela, kar si je najbolj želela — potomcev za Rutarjev dom. K Tako mi je pripovedovala Neža. Z zanimanjem sem poslušala pripovedovanje te stare, preizkušene žene. Njeno povest sem napisala tudi vam. Resnična je, vesela in žalostna; kaže pa veliko mero zaupanja v Boga. ljubezen do doma in materinega jezika. —- Babica še zdaj žive. Z rožnimvencem v roki sedijo ob peči in žebrajo. Žebrajo da bi v Rutarjevi hiši vedn0 prebival rod zvestih src. KONEC Od it&aeg,a Uta da latemee V tempelj te bomo pripeljali, pred škofa te bomo postavili, o Jezus bode tvoje ime, naj tebe vsi časte.““ Ko je pesem utihnila, stopi eden izmed kolednikov pred vrata in vošči glasno v resnih in smešnih besedah celi driižini blagoslova za novo leto: l(Boa vam vošeno k novemu leti zdravje in sreča, da b‘ biv žeg‘n pr‘ hiši, pr‘ družini, na puli pr‘ letini, v hlievi pr‘ živini, pr‘ kolini, pr‘ kuretini pa še pr‘ petelini. „Da b‘ ble ojce vačji- kot kure, butr vačji kak pa pinja, kočej vačji kak pa svinja, kropi vačji kot pa kuhinja in sme-tovna tovši kot pa rinja.. Navadno se sedaj odpro vrata in gospodar povabi voščilce v kuhinjo na mavžno. Ako se jih hoče hitreje od-križati, jim pomoli skozi duri v vežo gnjat ali drugi kos mesa. Večkrat se je tudi že pripetilo, da so sprejeli koledniki iz rok kakšnega skopuškega kmeta osmojeno grebljico; to je deska, s katero grabi gospodinja oglje iz krušne peči. Le v redkih slučajih pa ostanejo vrata sploh zaprta. Za takšne izjeme pa imajo pripravljene koledniki posebne pesmi: „Mi smo prišli vas obiskat, zdravje in srečo vam voščevat, mi ne bomo peli vam zastonj, radi bi imeli en dober von. Liter vina podkuhanega, anga kapu-na pačenega. Mi smo tam doli zbarali, da ste prašiče harali, bodi svinja al’ pa pec. nam se usliši ta večji hec, bodi koza al‘ pa pok, nam se sliši ta večji brok. Vani si zlezu na ta višji pvoh, ure-zav si dovsa ta tovši boh. Lietus nam menda ne boš tak fovš, da bi nam ne napovniv naš koš.“ In na takšen poziv kmet res ne more ostati več „fovš‘‘. — Najdejo se dobrine v kašči in kleti. Ob njih se odveže vsem jezik in smeha in šegavosti ni kmalu konca. Vmes zapojejo marsikatero luštno, s katero podražijo dečve ah pa gospodinjo. Tudi godec, katerega ima družba s seboj, postane živahen in prične raztegati svoj meh. Po njegovi viži pa se zavrti staro in mlado. Čas poteka in koledniki se začnejo poslavljati, saj jih čakajo že pri sosedu, kamor se sedaj napoti cela družba, koledniki in še kdo od ravnokar obiskane družine. Tam zapojejo spet novoletno pesem in običaj se ponavlja. Izza Žvombarce že žari jutranja zarja, ko se napotijo koledniki od zadnje postaje vsak na svoj dom. Ni čuda, če so nekateri več kot Židane volje. Tako nekako je ..priplaval" predlanskim stari Fronc domov k svoji Katri. Ob tej uri je imel pred njo vedno slabo vest. Še je zajecljal, ko je vstopil: „Kkkkatttrra, pppppostttelllj dddrži!" in se je z zadnjim pogumom zvalil na „štrozak“. (Ea SUi. t/i, k/alsjt Novo leto se je pričelo. Na predvečer svetih treh kraljev pa gredo krča-njski fantje .,kraljevat". Nekoč so še hodih od hiše do hiše, oblečeni v dol- 2!m k, h o zim e, fLeimi IZ MAjARjEVE PESMARICE Naš sotrudnik iz Roža nam pošilja sledeči dopis: Za božično dobo je med našim narodom še polno starih običajev in navad, ki pa nekatere živijo le še v spominu starejših ljudi, nekatere so zapisane, še druge pa so še žive med narodom in bi prazniki brez teh običajev in navad ne bih popolni. Tako si skoraj težko predstavljamo božični večer, Silvestrov večer in pa večer pred sv. tremi kralji brez večernega kajenja in škropljenja z blagoslovljeno vodo. Božična doba traja od božičnega večera — deloma bi mogli k tej dobi prištevati tudi že advent — pa vse do svečnice. Zato tudi stojijo jaslice, ki so prava podoba božične dobe v naših domovih, do svečnice. V božično dobo pade tudi star narodni običaj koledovanja, ki so ga nekoč gojili naši predniki' skrbno in zvesto v osmini novega leta. Na žalost se danes vedno bolj odtujujemo kakor drugim tako tudi tej navadi. Materializem in modernizacija ubijata stare šege, s katerimi so prepletli naši predniki svoje življenje od zibelke do groba, od jutra do večera, od novega leta pa preko celega leta vse do starega leta dne. Koledovanje ah v pesem povezano novoletno voščilo se je v svoji stari prvotni obliki ohranilo le še v krajih, ki so bolj oddaljeni od glavnih cest in prometnih žil. Tako se je na primer ta • običaj še lepo ohranil na pobočju Svin-ške planine, kjer je sploh še obilo, toda še premalo raziskanega narodnega blaga. Pevci iz Krčanj nad Grebinjem so pred kratkim priredili v celovškem radiu koledovanje kakor je še običajno na Svinški planini. Ta prireditev je bila — kakor je napovedovalec iz Krčanj omenil — v pogum vsem tistim, ki še goje to starodavno šego ter v opomin onim, ki so jo že opustili. Zato gotovo ne bo odveč, da to koledovanje na Krčanjah opišemo tudi v j,Našem tednikuL Koledujejo na Krčanjah trikrat na leto: V osmini novega leta, o svetih treh kraljih in pa o svečnici. Vsakikrat pojejo koledniki pesmi, ki so po obliki in po melodiji stare gotovo že nekaj sto let. Vsebina je povzeta bržkone iz starih uprizoritev božične skrivnosti v Betlehemu. (Ea, it&nc) Ida Z novoletnim koledovanjem prično že na večer praznika sv. Štefana. Že po praznični maši se na ta dan zmenijo fantje, kje bodo zvečer začeli s svojo pesmijo. Ko je legel mrak na hribe Svinške planine, ko je nakrmljena živina in ko je zbrana družina okrog mize, se zberejo koledniki neslišno pred določeno hišo. Mehko zadoni v veži ali pa pod oknom stara novoletna pesem: „Včakali smo novega leta dan, čast hvalo mi dajmo Bogu. Te staro je že minulo, nikoli ga več ne bo. Koliko teh naših perjatelov leži na tem žegnanem britofu, smo vani v tem starem letu z veseljem obhajali se." V hiši vse utihne. Kmet si oddahne: ,.Koledniki so tu!" Srečno bo torej novo leto! — Ko bi jih ne bilo, bi bilo to slabo znamenje za potek novega leta. Zatorej sedaj gospodar namigne gospodinji, naj pripravi hitro nekaj za pod zob. Zunaj pa koledniki medtem nadaljujejo : „Danes je. že ta osmi dan, ko nam je biv Jezus rojen, je biv rojen in k nam poslan in notri v te jasli podjan, leži v anej strgani štalici, leži med živinco na slamici, ta kralj nebes inoj zemlje, on hoče trpeti za vse. Svet Jožef je pa tako djav: O detece majhno, boš m or‘lo obrezano biti po šegi ju- i dovski. ! Pred sabo imam staro cerkveno pesmarico- katero je izdal Matija Majar Ziljski, kaplan pri stolni cerkvi v Celovcu. Natisnil in založil pa je pesmarico Leon Janez leta 1846. Te cerkvene pesmi je. zbiral Majar pri ilirskih Slovencih in v predgovoru pravi: ..Tukaj je nekaj od mene zbranih najstarejših, najnavadnejših, najlepših pesmi, ki jih ilirski Slovenci na pamet znajo in jih pri službi božji pojo. Vsaki pesmi se vidi, da ni od učenih ljudi, pač pa od preprostega naroda. Ce človek melodijo pesmi dvakrat sliši, jo zna. So kakor dobro dišeče rožice, ki same na ledinci zrastejo. So živahne in pobožne, kakor so naši Slovenci." Naj vam navedem tu par teh pesmi, pravi dopisnik dalje. Prebudite se vse stvari, tam v štalci se dete rodi. Jezus je rojen, z nebes k nam poslan v tolažbo nam grešnikom dan. Angelci z nebes pridejo, pred detcem se priklanjajo, ponižno ga molijo, slavo mu spevlajo, Jezusu lepo strežejo. Jezus, oj detece mlado, nihče te še ne spozna, le neumna živina, te vendar že spozna za kralja nebeškega. Oslič, volek poklekneta, in detece ogrevata, ktero v jaslih leži, velko mraza trpi, vse ljudstvo naj ga moli. Marija mati Jezusova, polna žalosti in veselja, milo zdihuje na Očeta nebeškega: Poglej name in sina svojga. Prebudite se vsi ljudje, tecite k Jezusu in Mariji, v preprosto štalico, tam se milost dobo; čestimo Jezusa in Marijo. To pesem so pred sto leti peli v Ločah ob Baškem jezeru. JCotulmlkcL jMmu Pojejo jo v Žabnicah na sveti večer, pred Novim letom, in pred sv. tremi kralji (v oklepaju označene stavke ponavljajo). K temu letu novemu, k temu rojstvu božjemu; k temu letu novemu, k temu rojstvu božjemu; (Marija je rodila Jezusa!) (Marija spleta krancel zlat,) to ni noben krancel zlat, to je le Marija z Jezusom, (Marija je rodila Jezusa!) (Marija trga rožmarin,) to ni noben rožmarin, to je le Jezus Marijin sin. (Marija je rodila Jezusa!) (Marija trga lep marjon,) to ni noben lep marjon, to je le Marijin zlati tron. (Marija je rodila Jezusa!) (Marija trga lilijo,) to ni nobena lilija, to je le nebeška zarija. (Marija je rodila Jezusa!) (Marija trga nagelne,) to niso nobeni nagelni. , to so le nebeški angeli. (Marija je rodila Jezusa!) ge bele halje s pozlačeno krono na glavi. Pred njimi pa je žarela zvezda repatica na dolgem drogu. Danes pa se ob tem času zberejo fantje tam kje pred Rutarjem ali Jomelnikom in kmalu sliši zbrana družina zunaj poltiho šepetanje in takoj nato starodavno pesem: „V jutrni deželi ena zvezda gori gre, ki v svoji lepoti prav lepo sveti se. Ta zvezda nas spominja na to rojstvo božje inoj tudi na tega Kralja nebes inoj zemlje. Ti sveti trije kralji podajo* se na pot, in grejo tega novega Kralja iskat. V jeruzalemskem mestu so vprašali srčno le koj po tem detetu, kje bi rojeno blo. Ti sveti trije kralji pridejo k jasel-cam, veliko veselje občutili so tam, ko najdejo Marijo in svetega Jožefa, inoj tudi tega Kralja, ki so iskali ga." Tudi po tej pesmi povabijo kolednike v hišo na „pačenega kapuna in pod-kuhano vince"; včasih je potrebno za to posebno opozorilo: ..Mi smo prišli vas obiskat, zdravje in srečo vam voščevat, mi ne bomo peli vam zastonj, radi bi imeli en dober von, liter vina podkuhanega, anga kapuna pačenega." Pozno v noč se spet veseli staro in mlado, dokler se potem ne odpravijo vsi k sosedu, kjer se „kraljevanje" ponavlja in nadaljuje. I EEa iiaebuM- Tretji praznik božične dobe je svečnica. Ljudstvo ta praznik posebno ob-rajta. Dan je postal že daljši, od strehe prične že kapati, kure začno že nesti prva jajca. Kaj čuda, da se v osmini tega praznika še enkrat ponovi koledovanje od hiše do hiše pod sličnimi okoliščinami kakor ob novem letu in svetih treh kraljih. Pri tem pojejo koledniki tole pesem: Na samo jutro svečnice, ko je Marija v tempelj šva, . Oh Marija, oh Marija, si nam rodila Jezusa. Marija je na prag pokleknila, je svojo molitev opravila. Oh Marija, oh Marija, si nam rodila Jezusa. Marija je dol po templu šva, ofrava je dva golobiča. Oh Marija, qh Marija, si nam rodila Jezusa". Pesem je zamrla. Pevci stopijo v hišo, kjer že diši po krapih in mesu. Saj je svečnica vesel praznik. Povrhu pa je še blizu pust. Zato se kaj hitro oglase fantje s krčanjsko pustno himno, ki omiluje vse tiste device, katere še skrbi ta ledik stan. Takole zapojejo: „Pust se nam že približuje, vsako dekle se solzi, milo, milo premišljuje, kak bo živelo stare dni. O nesrečni ti Herodež, ti si vsega tega kriv. ker si toliko mladih fantov v Betlehemu pomoriv. Tebe boj’ dekleta klele, ko bo prišov sodni dan, ktere ne boj’ moža imele, boj’ morle vmreti v ledik stan." Ljudstvo v gorah je rado veselo, saj pa si to veselje v težkem delu po hriboviti zemlji tudi zasluži. Zato porabi rado tudi razne prilike, kakor je bilo prvotno tudi koledovanje, za veselo družabnost. Zmiraj se še najdejo gostoljubne hiše, k jer kolednikom postrežejo tudi opolnoči. Omeniti je še treba, da koledujejo koledniki v več skupinah saj bi pa tudi samo ena skupina ne mogla ob-rajžati vse grape in hribe obširne kr-I čanjske fare. — n nas mMmkem CELOVEC Nedeljska služba božja za naprej zopet ob pol devetih v slovenski cerkvi v Priestcrhausgasse. Popoldne ob štirih blagoslov. OPOZORILO PEVCEM Vso pevke in pevce opozarjamo, da je pevska vaja vsak torek zvečer ob 20. uri v Mohorjevi hiši na Viktringer Ringu št. 26, v sobi št. 4. Pridite vsi in točno ob označeni uri. Slaro ZLATO in srebrn denar kupujem po naj višjih cenaii. - IR E in porotne prstane dobile pri meni zelo porenl f. Hmm - URAR Celovec. Buregassc 8 LOČE Pod spretnim in neumornim vodstvom učiteljice g. Meškove je šolska igralska družina tudi letos presenetila naše farane kar 2 krat z obširnim in pestrim igralskim sporedom. Ena predstava je bila posvečena božičnici vojnih žrtev obeh svetovnih vojn, pri kateri priliki so bili obdarjeni vsi člani tega združenja . Adamu je bilo najbrže predolgčas, drugače bi mu Bog ne bi bil ustvaril Eve, da bi ga kratkočasila in mu stregla. Toda Eva je prekoračila svoj delokrog in zapeljala še Adama. Radi tega sta morala ven iz raja. Kako flet-no bi se lahko imeli še danes mi Evini potomci, če Eva ne bi bila grešila, Adam pa ne nasedel svoji zapeljivi in „prehicni" Evi. Tako pa služimo vsakdanji kruh, ki je za nekatere trd kot kamen, za druge pa mehak kakor med, Vsak po svoje. Dosti manj grenak kruh pa bi bil, če bi živeli življenje, ki so ga nam nakazali prav zadnjo nedeljo v letu naš g. dušni pastir. Toda kaj hitro splahte vse lepe besede, doneče po hiši božji, opomini in apeli na dobra srca v morju pozabljenja. Kakor otroci navajeni nenehnega opominjanja in priganjanja k dobremu in ne vemo, kedaj grešimo zoper sebe, bližnjega, brate, sestre in starše. Naše farno življenje in hotenje je kar nekam umerjeno. Statistika o gibanju v naši fari v preteklem letu nas navdaja z občutkom normalnega razvoja tako na polju ljubezni, pripada in odpada in ni povoda za bojazen, da bi izumrli. stvu. Ovce nam dajejo sočno meso in volno, sirk pa našo tradicionalno „mej-što“. Kakor si ne moremo misliti semnja brez ovčje prate, tako ni dneva, da ne bi otepali po večno ževčni mejšti. V Ovčni bolj ,.pošacajo“ koline in majžlne — četudi so jim ,,pulčani fovš“, posebno kadar morajo petrolejko prižgati —, dočim dajejo drugod prednost ovčji prati. Toda lanska suša in številni jazbeci so prizadejah sirku in s tem posebno majhnemu človeku občutno škodo, letošnja huda zima pa ogroža še preskrbo naših ovc in preti nevarnost od strani lačnih volkov, ki posebno v tem času napadajo ovce, in kakor bi obvohali dobro pečenko, „zberejo“ najdebelejšo. V Ovčni so umrli Cencijeva mati. Lepo starost so dosegli in lepo življenje so živeli, številnim otrokom so življenje dali. preostale pa lepo vzgojili. Trudni življenja so prestali in za vedno zatisnili svoje oči. Nad vse ljuba domača zemlja jih pokriva, koder naj bi našli Cencova Leni potrebni mir. Mati, zlata mati, le ena je in le ona poseduje potrebno razumevanje, lepo besedo in blag nasmeh. Mati nam je svetel vzgled pravičnosti, potrpljenja; ona nam je najboljša svetovalka in pomočnica v nesreči. Mati čuti z nami v nesreči in raduje se z nami v sreči. S smrtjo matere zgubimo največji zaklad, njeno nenehno ljubezen in njeno večno skrb. Matere se vedno radi spominjamo, največkrat pa še v nesreči in najbolj hudo nam je ob smrti matere. Tudi na mrtvo mater često mislimo s hvaležnostjo in spoštovanjem; materi pa nismo nikdar dovolj hvaležni. Priljubljeno „Pratiko“ za navadno leto 1951 dobite pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu. STANE 2.— šilinga Najlepše darilo! radioaparal iz Irpiine CttO Beljak (£f