otf" Leto IX, it. 224
Llublfana, nedelja 23. septembra 1928
Cena 2 D'n
SSL
bduija •» 4, mi

Din
0|)M po
Upadniitto i
UaMlana, Knafiova allca Iter. g/L St. «7« ta sta«, ponoči todi it «034.	.
Bskaplsl •• im--
U»M)»na, 54. — Telefon tu.
li Ltutoliana, nova uHea te. 4. — Telefon št 14^1

Dnevnik^zafgospodarstvo^ prosveto in
Podnitnid: Maribor, Ateksa « k. (] — Cdte, Aleksandrova cesta
pri poStnem ček. zavoda: Ltab* k. 11.&M - Prah s čiste 7&.ito, Wten, Nr. le^-sai.
Ljubljana, Ji. »eptcmbgm Znana shrar je, da imaijo na5i klerikalci davno izgotovljema dva vzorca, po katerih s« mora ravnati njih časopisje, kadar obravnava naše državne zadeve. Ves svet še pomni njih ostudno pisande proti državi, proti jugoslo-venstvu in zlasti proti Srbom v preteklih letih, ko so bili radi svojega in-transigeirtnega sovraštva do države skoro stalno v opoziciji To )e btl en koncept in en vzorec, ki jim je prihajal tz srca m ie bil v soglasju t principi slovenskega klerikalLzma.
Odkar pa so na vladi, so tevlektt iz predala drugI koncept, ki jim veleva poudarjati ob vsaki potrebni in nepotrebni priliki, kako zelo so navezani na to državo, kako jo ljubijo in kako orjaške napore prenašajo v borbi proti njenim sovražnikom. Ta »jih svetohlin-ske ljubezen, ki se ravna po tem, kake šan-se jim nudi politični položaj, odseva iz večnega refrena o svojem drža-vobranfteljstvn, kojega Izlive čita'mo dan na dan v Koroščevih listih.
človek bi mislil, da se ob takem ognjevitem patrijotičnem čustvovanju današnje vladne klike naša država uspešno brani svojih sovražnikov. Dejstvo pa je, da smo proti vsaki agresivnosti naših sosedov na umiku in moramo biti celo veseli, da fe Izvozimo tako poceni. Pretirane zahteve Italije smo hororirali z nettunsk i mi konvencijami, obenem pa Je Koroščev »Slovenec:* s svojimi gorostasnimi »odkritji« da] Italijanom takoj priliko, da sestavijo nov spisek svojih zahtev, fcaiti »Sloverrec« je Italijanom »priznal«, da bi bil v Primorju že davno red ln mir, ako bi se z naše strani ne donašalo vedno novo netivo. Toliko jim je za rašo državo, da so celo zavestno lagali o požganih primorskih vaseh, kar da je izključno delo naših ljudi.
Kako brani Koroščeva vlada državne Interese na drugih meiah, se vidi iz tega, da je Grški popustila celo doslej izvojevane koncesije glede solunske svobodne cone, da je pokorno priznala škipetarsko kraljevino in da ostalim našim sosedom neprestano zagotavlja svojo žefjo, da žeH ž njimi ostati v prijateljskih odnošajih, dasi je tem sosedom kruto malo do našega prijateljstva, pač pa več do tega, kaj bi vse "lahko teti s ml i iz tako boječega soseda.
K^e je tedaj tista fronta, torišče Junaških naporov Koroščevih molojcev? Neprekinjeni vojni napori današnie vlade ne veljajo zunanjim sovražnikom, marveč lastnemu narodu, ki je stvortt državo s svo-jim trpljenjem in želi, da se v nji uredi življenje, ki bo vsaj znosno, ako se že in e morejo uresničiti ideali, ki so ustvarjali Jugoslavijo.
Vsa ogorčena borba, ki bi ji tudi na-Si klerikalci radi dali pomen borbe za državo, je naperjena proti kmečko-demokratskl koaliciji, ki predstavlja večino zavednega naroda. V koaliciji so predvsem vsi Hrvatje, z izjemo onih maloštevilnih poedincev, ki so se prodali vladi za svojo nizkotno osebno korist. Tudi vsi neklerikalni Slovenci, ki so pri zadnjih volitvah dosegli 40% vseh oddanih slovenskih glasov tn bi brez verskega terorja gotovo dosegli znatno večino, se nahajajo na tisti strani. proti kateri se bojuje Korošec kot
Vukičevič je pripravljen zapustiti politiko?
Dolga, a zopet brezplodna seja radikalskega spravnega odbora. - Umik vukičevičevcev na vsej črti
Beograd, 22. septembra, d. Danes od 10. do 13.30 in od 14. do 20. ure se je vršila s toliko napetostjo pričakovana seja klubskega odbora radikalne stranke. Čeprav so Vukičevičevi ožji sotrudniki že ves čas napovedovali, da je razcep radikalne stranke neizbežen, če se člani glavnega odbora seje ne bodo udeležili, ter da bodo vukičevičevci, ki imajo v tem odboru absolutno večino, zavzeli do glavnega odbora naiod-ločnejše stališče, je seja končala s tem. da je Vukičevič v svojem govoru, nato pa tudi ves odbor v sprejeti resoiuciji priznal glavni odbor kot najvišji in Kom-petentni forum v radikalni stranki. Resolucija, ki je bila sprejeta soglasno, gre celo tako daleč, da pripušča možnost zopetne ukinitve od Vukičeviča ustanovljenega »političnega sekretariata*, ako tako sklene radikalski poslanski klub. Potek seje klubskega odbora je znova pokazal, da so vukičevičevci na celi črti na umiku. Ce se upošteva, da je vsa borba v radikalni stranki prav za prav posledica tega, da je Velja Vukičevič s svojo okolico negiral glavni odbor, znači današnja seja klubskega odbora popolno kapitulacijo Velja Vukičeviča.
Kakor prve, so se tudi današnje seje klubskega odbora udeležili zgolj pristaši Velje Vukičeviča. Izmed pristašev glavnega odbora je bil navzoč edino bivši minister Miša Tnfunovič. Takoj po otvoritvi seje je Velja Vukičevič prečital pismo Ace Stanojeviča, v katerem ga obvešča, da se seje ne bo udeležil, ker je zaposlen z drugimi strankarskimi zadevami. Aca Stanojevič v svojem pismu le izraža željo, naj bi klubski odbor končal svoje delo tako, kakor je v interesu stranke. 2e to pismo je napravilo na vse navzoče zelo mučen vtis, ker je postalo s tem jasno, da je tudi Aca Stanojevič proti nadalj njemu kompromisarstvu.
Takoj nato se je javil k besedi Miša Trifunovič, ki je v daljšem govoru orisal razvoj spora med Vukičevjčem in glavnim odborom ter ostro napadal Veljo Vukičeviča, ki ga je označil kot glavnega krivca žalostnih razmer v radikalni stranki in v državi sploh. Pod vodstvom Velje Vukičeviča je radikalna stranka izgubila svojo moralno avtoriteto, morala je prepustiti celo ministrsko predsedstvo drugim ter je danes na najlepši poti, da jo druge stranke popolnoma izpodrinejo. Vukičevič ni smatral niti za potrebno, da bi sklical sejo radikalskega kluba v trenutku, ko so počili v Narodni skupščini usodni streli, niti takrat, ko je ena največjih parlamentarnih formacij zapustila Narodno skupščino in ko so se notranji odnošaji tako poostrili, da je bilo celo govora o amputaciji. Tak človek se mora brezpogojno umaknit! fz javnega življenja, da pride v stranki in v državi zopet do reda.
Na obtožbe ministra Trifunoviča je odgovoril Velja Vukičevič v daljšem
eksponent hegemonist čne klike Dalie	V kater.fm ]exuvodPma p?v,dar-
5e v koaliciji ogromen del prečansk h	^ !a -™ praVllno' če seda Podtikajo
Srbov, med katerimi so baš vsiS	VS?rr?Vd° S£T\ njeT Uslt/at?°xvite!
slovenski dobrovoljci in liudie ldso	T^irf2? Sekfretan}ata> * Vukičevič
za to državo trpeli muke in p egama-	™ *JilVal,S tem' da ^ hotel samo
nja še pred svetovno vojno	i	Pomagati glavnemu odboru. Pnprav-
Proti vsem Hrvatom, proti naprednim Slovencem, kj so jih Korošcev! pristaši tolikokrat denuncirali kot sr-bofile in sovražnike Avstrije, ln proti pre carski m Srbom vlada brani Jugoslavijo, tedaj proti vsem tistim, ki so kaj doprinesli za to državo in ki so videli v njej uresničitev želja mnogih trpečih davnih pokolenj.
Ali misli dr. Korošec kdaj na to, kako s:abo brani državo, ako hoče mednarodnemu svetu sugerirati, da so vsi Hrvatje ter ogromen in državi najbolj vdan del Slovencev in Srbov, sovražniki države, ki jih ie treba preganjati, kakor se ie to godilo ves čas, odkar je v vladi dr. Korošec? Ali se na ta način brani državo, da se j.i v inozemstvu jemlje zaupanje, kakor da bi bili njeni temelji trhli?
Ijen je, staviti glavnemu odboru na razpolago ves arhiv tega sekretarijata, da se bodo sami lahko prepričali, da ni imel namena ustvariti svoje stranke in da tudi ni delal proti glavnemu odboru. Če bi se bavil s takimi načrti, bi imel pač dovolj prilike izvesti jih takrat, ko je bil ministrski predsednik in notranji minister, ne pa sedaj, ko zavzema to mesto dr. Korošec. V ostalem je naglasil, da popolnoma priznava Aco Stanojeviča za šefa stranke. Glavnemu odboru priznava vso kompetenco, k| mu jo daje statut stranke. Nikdar ni hotel borbe niti z glavnim odborom, niti s kom drugim. Pripravljen je, se takoj umakniti, če se Izkaže, da bodo potem ponehali spori v radikalni stranki da bo rešen srbsko-frrvatskl spor, da se bo v državi vrnil red in mir. «Toda to ni
Kot branitelji države se prestavila samo moia stvar,> * zaključil Vukiče-
.V) danes tisti, ki so v zadniem času	™vnr	~
brezvestno predlagali amputacijo, da razdro veliko narodno delo naše zgo-dovire in nas vržejo v razvoju nazaj za redog-Ieden čas! Le pokvarjenci morejo očitati KDK protidržavno *ten-
vič svoi govor, «marveč je tudi stvar mojih prijateljev. Če smatrajo oni za potrebno, da se umaknem, se bom umaknil.*
Naslednji govornik je bil V asa Jova-novič, ki je skušal ublažiti obtožbe Tri-
devco in izjavljati, da moraio proti nil funoviča Pro,ti Vukičeviču ter je po-braniti državo, ki še nikoli ni bila v vdarJa1' da J'e Vukičevič delal v dobri
veri. Situacija je resna, je naglašal Jo-vanovič, KDK grozi z bojkotom. Italija koraka na Balkan, ml pa nimanio drugih poslov, kakor da zahtevamo glavo Vukičeviča. Ni grešil samo on. marveč smo grešili vsi, ki smo se potegovali za ministrske stolčke. Grešil je tudi glavni odbor. Zato je treba, da se spo-razumemo.
Mihajlo Rankovič, znan zagovornik Vukičevičeve politike, je napadal glav-
takem obupnem položaju, kakor je ves čas, -odkar sodeluje in sedi na krmilu države »največji Slovenec«.
Izid volitev na Švedskem
Stockholm, 22. septembra (lo.) VS-aran so se kiOin'ča>le volft-ve v švedsko drago zbornico. Izvoljenih }e bilo 73 konservativcev, 90 sociiali-stov. 4 KlbeTialci, 28 libera lcev-.pro.h 'bičijotiisf o v in 27 agraircev. N^a ziborn-ica kaiže občutno orijerrtacš.k) na des.no.
ni odbor, češ, da vodi tudi glavni odbor samo borbo za ministrske stolčke.
Zadnji govornik je bil dr. Laza Mar-kovič, ki se je že ves čas poprej zavzemal za pomirjenje med obema taboroma. V svojem govoru je naglašai, da pač nihče ne oporeka kompetence glavnega odbora v strankarskih zadevah. Glavni odbor naj vodi strankarske posle, poslanski klub pa naj se bavi s političnimi vprašanji. Končno je predlagal 5 članski odbor, da sestavi primerno resolucijo.
Po kratkem odmoru je ta odbor predlagal v obliki komunikeja resolucijo, ki je bilo soglasno sprejeta in se glasi:
Klubsko odbor je na svoji seji dne 22. septembra sprejel na znanje obvestilo g. Ace Stanojeviča, da ne more prisostvovati seji, kar je zadržan po drugih važnih poslih ter da prosi klubski odbor, naj izvrši svoijo nalogo, zaradi katere je bila seia skhcana.
Prehajajoč na samo zadevo, je klubska odbor po izčrpni debati o vseih vprašanjih, ki so bila v razpravi in v smislu sklepa poslanskega kiuba z dne 8. julija 1928. prišel do sledečih sklepov, ki jih bo predložil poslanskemu klubu v oceno in odobritev:
I.	Po čl. 13. statuta stranke stoji na čelu radikalske stranke glavni odbor. Glavni odbor vodi celokupne posle stranke v mejah programa in statuta ter se briga za vse posle stranke, naštete v navedenem čleou 13. statuta.
Sedanji glavni odbor naj vrii vse te posle in obdrži vse te preragative do sklicanja strankinega kongresa. Strankin kongres je po čl. 47. statuta najvišja oblast v stranki in naj izvoli nov glavni odibor, pri čemer nad gleda na to. da bodo v glavnem odboru zastopani vsi kraji naše države, kar danes niso.
II.	Po čl. 24. statuta nadomestuje v času. ko je zbrana Narodna skupščina, glavni odbor posfanski klub itn vrši vse one posle glavnega odbora, ki so politične narave. S tam je statut jasno obeležil razdelitev poslov med obema vrhovnima organoma stranke in se morajo urejevati vsi odmošaja v stranki v smislu teh določb.
III.	Ker se glede »političnega sekretarijata« pri poslanskem klubu v gotovih ra-dikalskih krogih pogrebno smatra, da ta institucija zadira v prerogative giavnega odbora, dasiravno to ni slučaj, smatra klubski odbor, da bi briilo potrebno v svrho odstranitve vsakega nesporazuma in vsakega dvoma, da poslanski klub odloči o tem. ali naj politični sekretariat obstoja še na-da!;ie ali nai se ukine.
IV.	V smislu in duhu predpisov čl. 24. strankinega statuta predlaga klubski odbor poslanskemu kiu>bu, naj bi se vzpostavile boljše zveze in sodelovanje med poslanskim klubom im glavnim odborom na način. izražen v čl. 24. statuta, tako da bi oni člani glavnega odbora, "kri niso narodni poslanci. prihajali na seje poslanskega kluba, ali pa na kak drug način, ki bi bil sporazumno dogovorjen.
V.	Klubski odbor ugotavlja neodložljivo potrebo, da se v najkrajšem času skliče strankin kongres, da bi se po predpisu statuta uredili vsi odnošaji v stranki.
VI.	Predsednik poslanskega kluba se naproša, naj čim prej skliče sejo poslanskega kluba, na kateri nai se o vseh teh vprašanjih sprejmejo definitivnl sklepi.
Italijanske vojne priprave v Albaniji
Vsa Albanija se spreminja v italijansko vojno taborišče. - V albanskih magacinih je pripravljena oprema
za armado 300.000 mož
Beograd, 22. septembra p. Nocojšnje »Novosti« objavljajo na uvodnem mestu obširen dopis nekega Američana, ki že de!j čas biva v Albaniji in v katerem pod naslovom »Odgovor na nettunske konvencije« opisuje, kakšni odnošaji so zavladali po tiranskem paktu med Albanijo in Italijo. V dopisu na-glaša med drugim, da je Italija tekom zadnjih 18 mesecev izkrcala v Albaniji orožja za najmanj 18 milijonov dolarjev. Vojna oprema, ki jo je nakopičila Italija v Albaniji zadostuje za opremo vojske 300 tisoč mož. Stalež albanske vojske znaša sedaj sicer samo 12 tisoč mož, toda Ahmed beg Zogu se resno bavi z mislijo, da bi povišal stalni kader svoje armade na najmanj 100 tisoč rrož. Dočim je Italija poprej skrivala transporte orožja in municije ter se je vršil prevoz le ponoči, nastopa po ratifikaciji net-tunskih konvencij popolnoma odkrito. Italijanski parniki pri belem dnevu iz.krcava.io orožje in municijo in jih prevažajo na določena mesta. Tekom poldrugega leta je bilo izkrcanih v albanskih pristaniščih 300 tisoč pušk, 10 tisoč strojnih pušk, 400 raznih vo-i! ter mnogo tankov in oklopnih avtomobilov. Ta pospešena militarizacija dokazuje, da hoče Italija uporabiti Albanijo za vojaško bazo proti Jugoslavijr. Za vse to orož-
je Albanija ni plačala niti ficka. V Albaniji se stalno mudi 200 do 300 italijanskih oficirjev, o katerih se je doslei zatrjevalo, da so le inštruktorji albanske armade. Po ratifikaciji nettunskih konvencij pa so italijanski oficirji javno prevzeli poveljstvo nad albanskimi polki.
Najbolj značilno pa je, kar se dogaja neposredno ob albansko jugoslovenski meji. V okolici Skadra ie koncentrirana ena četrtina celokupne albanske armade in Skader bo. kakor vse kaže zgrajen za glavno oporišče operacij proti Jugoslaviji. Posebno značilna je znana akcija italijanskega Rdečega križa, ki se je vršila pod krinko pomoči gladujočim v Severni Albaniji. Kot odposlanci italijanskega Rdečega križa so prispeli v Albanijo italijanski topografski oficirji, ki so skrbno premerili vso mejo in zabeležili vsak najmanjši kotiček, tako da je Italiia danes o terenu proti Jugoslaviji bolje informirana, nego so o lastni meji poučeni jugoslovenski vojaški krogi. Tudi bolnica v Skadru je zgrajena popolnoma po načinu vojaških bolnic. Dopis končuje s konstatacijo, da se mora vsak resen človek čuditi, da Evropa še vedno ni spregledala, kako zelo ograža Italija svetovni mir.
Konflikt med Ameriko ter Anglijo in Francijo
Coolidgeova protestna nota pariški in londonski vladi. Japonska na strani Francije? - Navodila francoskega zunanjega ministra poslanikom
Revizija ustave in revizija odnosa jev
Zagreb, 22. septembra p. Dr. Maček Je danes popoldne podal novinarjem svojo običajno sobotno Izjavo. Med drugim Je naglasi!:
»Mislim, da o podrobnostih revizije ustave za sedaj še nima smisla govoriti, ker v Beogradu še niso prišli k pameti. Sicer se tudi že i<z Beograda slišijo glasovi o reviziji ustave, toda če se natačno prouči, se vidi, da vse to ne znači nič. Oni še vedno mislijo, da so pooblaščeni, da nam prostovoljno nekaj dajo ali ne. Ne vidijo pa, da nI potrebna toliko revizija ustave, kakor revizija vseh odnošajev med Hrvati in Srbi. odnosno med Srbijo ln ostalimi pokraflnaml, ki jih smatra to SrbijancI še danes za svoje kolonije ln jih tudi temu primerno upravljajo«.
Nove katastrofe ameriške podmornice
Newyork, 22. sept. g. AmeriSks pod«
mornica «S 17» je doživela v bližini Juan Pointa v zalivu Almirante v Panami težko katastrofo. Po vesteh, ki jih je prejel mor« nariški urad, je podmornica zadela ns dno. Edinice, ki so prejele brezžične klice na pomoč hite na kraj nesreče. Podmornic«, ki odrine 876 ton vode, spada med največ« je podmornice ameriške mornarice.
Grozen zločin norca
SuSnk, 22. sept. p. Pred Štirimi dnevi se je vrnil iz umobolnice v Stenjevcu 24let« ni mesarski pomočnik Anton RaheJič. Ko se je danes dopoldne sprehajal po Trum* jičevem trgu, je nenadoma pobesnel in na» padel trgovca Aleksandra Vortmana, ki se ie sprehajal v spremstvu dveh gospodičen. Najprvo je oklofutal obe spremi iev*lki, nato pa je potegnU nož in prerezal Vort« manu vrat, tako da je na mestu izkrvavel. Z največio težavu so ga ukrotili in prepe« ljali v bolnicot
Parii, 22. septembra, d. Iz Newyorka poročajo: Dopisnik <Newyork Americana> je izvedel, da namerava predsednik Coolif?<<e takoj po porratku iz Wa«hingtona izročiti pariški in londonski vladi zelo energični noti, ▼ katerih bo ameriška vlada zavzela stališče proti tajni angleško-franroski mornariški pogodbi. Obenem bo predsednik Coolidg« sporočil, da je vlada zbog lega prisiljena izvajati naslednje ukrepe: 1.) izvedbo novega načrta za gradnjo mornarice, ki določa konstrukcijo 23 križark po 10.000 ton; 2.) abstinenco pri nadaljnjih pogajanjih pripravljalne razorjžitvene komisije v Ženevi in 3.) odklonitev vseh sprememb v washingtonskI pogodbi iz leta 1922. glede razmerja velikih vojnih ladij do 1. 1931. Razen tega bo ameriška vlada zahtevala, da pristaneta Anglija in Francija na novo pogodbo, ki bo določala celotno to-nažo za križarke na 300.000 ton.
Washington. 22. septembra, d. Kakor sporoča državni tajnik Kellogg, bo Amerika izdelala oficijelno noto za Anglijo in Francijo o ameriškem stališču glede angleško-francoslte mornariške pogodbe šele koncem prihodnjega tedna. Vse kaže, da bo Amerika nastopila proti pogodbi.
V pismu, ki ga je poslal francoski zunanji urad francoskim poslanikom, se nagla-ša, da bi stališče Francije glede gradnje obalnih podmornic zadovoljilo tudi Japonsko, člje zastopniki so vedno vztrajali na tem, da malih podmornic ni treba razorožiti. Pismo se konča tako-le: Razorožitvena formula, ki je bila sklenjena med Anglijo in Francijo, opravičuje razliko, kjer je delala Francija od pričetka razorožitvenih pogovorov, med obsegom omejitev, ki teore-
Ustavne in upravne reforme v Albaniji
Tirana, 22. sept. g. Kralj Zogu namera« va spremeniti nekatere važne določbe v ustavi. Kakor znano, šteje albanska zbor« niča 57 poslancev in senat 18 senatorjev. Zogu namerava oba zakonodajna faktor« ja združiti v parlament, čigar zastopnike bi neposredno volil albanski narod. Na 20 tisoč prebivalcev bi bil izvoljen en posla* nec. Reformo namerava izvesti v bodoči zimi, nakar bi se vršile nove volitve. Pred razpisom novih volitev pa namerava kraj Zogu izvesti še druge spremembe v ustavi. V albansko ustavo bo sprejet člen o ne« razdeljivosti in nedotakljivosti albanske države. Dalje bo določala ustava, da Al« banija nima državnega veroizpovedanja, temveč, da, spoštuje vse vere, ki služijo kulturnemu napredku naroda. Zogu bo da« Ije odredil, da pridejo v ustavo posebne določbe, ki bodo z enostavnim večinskim sklepom parlamenta omogočile spremembe v ustavi. Kralj Zogu bo spremenil tndi upravni sistem in razdelil Albanijo v de« vet prefektur, dočim bo Tirana tvorila de« seto neodvisno prefekturo. Prefekture bo« do razdeljene v 38 podprefektur. Razen te« ga bo imela vsaka občina občinski svet, čigar nredsednik bo izvoljen doživljenjsko. Prefekti bodo imenovani s kraljevim de« kretom.
Zopet žrtev sadizma
Honolulu. 22. sept. g. V mestu vbda ve« liko. razburjenje zaradi strašnega zločina, ki spominja v podrobnostih na krvavo de« janje v Los Anqelesu ki ie pred nekai me= seci izzvalo toliko pozornosti Ronarji so odvedli lOletneg^ sina bankirja Friderika .Tamesona, ko se je vračal iz šole domov. Veliko število stražnikov in detektivov je takoj preiskalo vso okolico in je končno našlo dečkovo truplo stra«no razmesaHe« no na težko dostopnem mestu med nekim jarkom m cesto.
tično odgovarjajo jamstvom Ba varnost države, in številkami, ki bi praktično presegale načrt o mornarici.
London. 22. septembra, d. <Newyork American* objavlja pismo, ki ga je baje Quai d'Orsay poslal francoskim poslanikom v inozemstvu o tajni angleiko-francoski mornariški pogodbi. Reuter izjavlja k temu: V uradnih krogih priznavajo, da se podrobnosti glede tega pisma v bistvu vjemajo. Pismo naglaša, da Francija noče točne lolo-čitve celokupne tonaže, vendar pa je upravičena zgraditi neomejeno število malih podmornic. Na angleško željo so ukinili omejitve pri gradnji manjših križark in uporabo Sestcolskih topov. S tem bi Anglija mnogo pridobila na moči, ker ima mnogo več trgovskih parnikov, ki se dajo "premeniti v pomožne križarke in opremiti a takimi topovi kakor ameriški.
Berlin. 22. septembra, (be.) Ameriško časopisje je objavilo senzacijonalno pismo, podpisano od Rerthelota o angleško - francoskem pomorskem sporazumu. Pismo navaja, da je Francija brez vsakih rezerv sprejela stališče angleške admiralilete v pomorskem sporazumu, dočim je Anglija pustila Franciji popolno svobodo, da more graditi lahke križarke, torpedovke in podmornice od 600.000 ton. Berlinsko časopisje smatra ta odgovor za pakt oborožene varnosti.
Pariš, 22. septembra, d. Ministrstvo za zunanje zadeve odklanja glede objavljenih informacij o francosko - angleški mornariški pogodbi v inozemstvu vse komentarja, dokler ne bo izvedelo za besedilo teh informacij.
„Krasin" v kritičnem položaju
Moskva, 22. sept. s. Ledolomilec «Kra« sin», ki še vedno išče Amundsena in Aleš« sandrinijevo skupino, je pričel raziskovati pokrajine, ki jih dosedaj še niso preiskali. Pri tem je zašel v tako močne viharje m so ga ledene gore tako poškodovale, da je v nevarnosti, da se ne bo mogel več vrniti, ter bo prisiljen prezimovati v Ledenem morju.
Moskva, 22. sept. g. Po poročilih vodje sovjetske rešilne ekspedicije na ledolomil« cu «Krasinu» prof. Samojiova je parnik preiskal vse polarno ozemlje, ne da bi na« šel kako sled o Amundsenu ali Allesan« driniju. Parnik je vozil mestoma po morju brez ledu, večinoma pa skozi ledena polja. Mestoma je bila ledena ploskev 2 m de« bela. Temperatura je znašala povprečno 8 stopinj pod ničlo. V onih krajih, kjer do« mnevajo, da je Julijeva dežela, so merili morje in ugotovili globino 300 metrov. Zat> to dvomijo, da bi bila tamkaj celina, «Krff» sin» je bil na vožnji težko poškodovan in se je obrnil sedaj proti jugu. V Ljeningra« du pripravljajo ledolomilcu veličasten spre jem za slučaj, da mu uspe rešiti se iz ob* jema ledu.
Panama ruskega bankirja v Parizu
Pariz, 22. sept. g. Tukaj vzbuja splošno pozornost nov finančni škandal. Ruski ban« kir Krifievski je ustanovil v Parizu banko z imenom Credit Comerciale. Nato je ustanovil velik atelje za luksuzne pleteni« ne. organiziral tovarne za pletilne stroje in razširil svoja podjetja na koncem. Najprej je propadla banka. Lastnik koncema, ki ga je pričela policija iskati, je zbežal. Pc>d« jetia sploh niso vodila knjigovodstva in v arhivih so našli številne ponarejene čeke. Koliko znašajo poneverjeni zneski trenut« no še ni bilo mogoče ugotoviti.
Fašistična monarhija in njena nova slovenska žrtev
Razpust političnega društva »Edinost«. — Pred zatrtjem vseh slovenskih in hrvatskih listov v Julijski Krajini —1 Italijanske
zunanjepolitične zadeve
ni svet kot vrhovni organ stranke in itali* janskega naroda. Med člani je 35 vodilnih mož, ki so v palači Chiggi zbrani okoli
Rim, 22. septembra, s. Z ukrepom tržaškega prefekta je bilo razpuščeno slovensko politično društvo »Edinost«. S tem Je odvzeta Slovencem v Julijski Krajini vsaka možnost političnega delovanja.	• Rim, 22. sept. d. Fašistična monarhija je •edaj popolna. Ko bo osnutek o združitvi monarhije in fašizma zakonito odobren, bo •estava vrhovnega fašističnega sveta uza= k on j en a tudi v ustavi. S tem je fašistična revolucija zakonitim potom dosegla vrhu« nec.
Poleg krone obstoja samostalen fašistič«
Mussolinija. V fašističnem svetu so poleg članov ministrskega sveta zastopani tudi vojaški voditelji "ašizma. Razen teh spa* dajo v vrhovni fašistični svet tudi zastop. niki velikih organizacij delodajalcev in de» lojemalcev.
Rim, 22. septembra, (be.) Semkaj je prispel grški ministrski predsednik Venizslos. Italijansko - grška prijateljska pogodba bo podpisana koncem tedna. Venizelos bo kon-feriral, preden odide v Pariz, tudi s turškim poslanikom.
Avstrija v napetem pričakovanju 7. oktobra
Položaj vedno bolj kritičen. — V Dunajskem Novem mestu bodo poleg Heimwehrovcev in socijalistov demonstrirali tudi komunisti. — Berlinska vest o predlogu za prepoved sprevodov. — Osnutek zakona za odpravo bire
Dunaj, 22. septembra m. Ker so heim-wehrovci izjavili, da se glede manifestacij. ki so določene za 7. oktobra, nočejo več pogajati, se ie situacija bistveno poostrila. Socijalisti so predložili deželnemu glavarju obširne predloge, ki pa so jih krščanski soctjalci izjalovili. Situacija je tem bolj napeta, ker ho3eio komunisti istega dne nastopiti v Dunajskem Novem mestu. Tako bi se vršile na istem kraju zborovanja treh raznih strank, ker mora vlada, ako noče vseh zabraniti. sprejeti tudi tretjo prijavo. Socijaltii demckratje so uvedli obširne varnostne mere. Strankino načel-stvo se stalno posvetuje. V poučenih krogih pričakujejo, da bodo socijalisti spravili na svoje zborovanje naijmanj 150 000 pristašev. Državna policija v Dunajskem Novem mestu je spnrr>či'a na Dunaj pomisleke proti napovedanim zborov,anjem raznih strank. Dne 7. oktobra bi prišla policija v položai; ki bi ga pomanjkanje prostora še bolj otežkočilo.
Berlin, 22. septembra (be.) Avstrijska
socialistična stranka namerava predložiti
zakonski predlog, giasom katerega se prepovejo sprevodi vseh organizacij, izvzem-ši športnih društev. Ta zakonski predlog je naperjen proti veliki demonstraciji, katero namerava prirediti avstrijski Heim-vvehr dne 7. oktobra.
Dunaj. 22. septembra d. Zvezna vlada je predložila parlamentu zakonski osnutek, glede odpravnine dajatev v naravi, ki jih je bilo treba marsikje oddajati katoliškim cerkvam in organom te cerkve. Dajatve bodo odpravljene samo na zahtevo upravičenca ali kvalificiranega števila v konkretnem primeru obvezanih, dočim bo znesek odpravnine izračunan po povprečnih letnih dajatvah in ga bo mogoče na željo odplačati tudi z zemljiščem. Osnutek določa tudi odplačilo odpravnine v letnih obrokih. Pri odpravninah prevzame država plačilo tretjine, ki jo bo odplačala v 25. letnih obrokih. Za Gradiščansko bo tozadevno sprejet ppseben zakon, po katerem bo država prevzela dve tretjini plačil na odpravnino.
Brezvestna „Slovenčeva" huskarija
Odgovor Svetozarja Pribičeviča na hujskajoče »Slovenčeve« izmišljotine. — Kaj pravi dr. Korošec na tako pisavo svojega
glasila?
so nikdar tako oonašali do predstavnikov naroda, kamoli do SDS. Zelo slabo uslugo dela dr. Korošec tem faktorjem, če jih pred vso javnostjo prikazuje v taki luči. Da se izognemo raznim komentarjem, ki bi zelo slabo vplivali na razpoloženje naroda napram tem faktorjem, bi bil dr. Korošec dolžan, da se izrazi jasneje, da ne bo nobenega dvoma, koga je s tem mislil. To so po pisavi «Slovenca» vsekakor faktorji, ki jim je na srcu usoda države in ki imajo moč, da odločajo na onem mestu, kjer se dela za skupno blagostanje. Vsekakor morajo biti to zelo vplivni in močni faktorji, če lahko sami o vsem tem odločajo. Taki faktorji pa se nikjer v civiliziranem svetu in v urejeni državi ne poslužujejo besed «marš napolje«. Doktor Koroščev organ pa ne trdi samo, da se je tako reklo, marveč to še celo odobrava in raznaša po vsej javnosti. Če se upošteva, da je ljubljanski «Slo-venec» organ prvega ministra, to je ministrskega predsednika, potem dobi tako pisanje še svoj poseben pomen. Počakali bomo. kaj bo o tem izjavil ministrski predsednik in bomo temu primerno usmerili svojo nadaljnjo postopanje.
Zagreb, 22. septembra, p. Danes opoldne je sprejel g. Svetozar Pribičevič novinarje v Grandhotelu ter jim podal sledečo izjavo: V ljubljanskem «Sioven-cu», organu g. dr. Korošca, predsednika vlade kraljevine SHS, je dne 19. tega meseca izšel uvodnik, ki pravi med drugim, da so činitelji, ki imajo usodo države in državljanov resnično na srcu, nagnali z bičem predstavnike te politike od povsod, kjer se kuje in dela za skupni blagor in usodo s kratko, a dovolj jedrnato in pomenljivo utemeljitvijo: marš napolje! Tako piše organ dr. Korošca, ki je brez dvoma taspiriran od samega dr. Korošca. Predsednik kraljevske vlade trdi, da obstoja faktor, ki mu je res na srcu usoda države in državljanov in ki izganja predstavnike SDS z besedami marš napolje. Kdo je ta faktor? Dr. Korošec to gotovo ni, ker k njemu še nikdar ni prišel noben predstavnik SDS. To tudi ni Velja Vukičevič, ker tudi k njemu ni prihajal. Dr. Korošec bi se moral izraziti jasneje. Ali so kaki višji faktorji, ki jim je pri srcu usoda države in ki o tem odločajo iti ki se ponašajo tako nedostojno? Jasna je stvar, da se oni faktorji, na katere aludira dr. Korošec, ni-
Kje so klerikalni vagoni?
Iz gspodarskih krogov nam pišejo:
Preteklo nedeljo je «Slovenec» z velikim pompom naznanil, da je po zaslugi SLS na potu veliko število vagonov, ki naj bi omogočili reden razvoj prometa. Ker od teh klerikalnih pošiljatev do danes ni prispel v Slovenijo niti cn vagon, se slovenskih gospodarskih krogov polašča vedno večja nervozmost Direkcija državnih železnic v Ljubljani ne more interesentom dati na številna vprašanja nikakih pozitivnih odgovorov, kar nam potrjuje, da vagonov še vedno ni v Slovenijo, in to čeprav je «Slovenec> že zadnjo nedeljo zatrjeval, da Je bilo v pet^k na potu v Slovenijo 145 vagonov, v soboto pa 200 ln da se bo «to število od dne do dpe večalo. Teh dobrot vlade, ki je na intervencijo Jugoslovanskega kluba baje poskrbela, da dobi Slovenija potrebno število vagonov, naši trgovci in lndustrijci nikjer ne opažajo; nasprotno, težave se še od dne do dne večajo. Ni čuda, da se med interesenti čujejo ostre kritike, Zeš, da je vse to, kar piše «Sloveneo o skrbi vlade za olajšanje prometnih težkoč v Sloveniji, prav prostaška <?farbarija>. Pristaši SLS, ki prav tako trpijo zaradi katastrofalnega pomanjkanja vagonov, se *ami Čudijo, da dr. Korošec kot predsednik vlade nima toliko moči, da bi Sloveniji vsaj sa silo preskrbel potrebne vagone, odnosno. da nima toliko smisla za najnujnejše gospodarske potrebe Slovenije, da bi se vsaj v tem pogledu pri prometnem ministru odločno zavzel za koristi naše pokrajina Saj mora biti vendar tudi dr. Korošcu znano, da škoda, ki jo trpi naše gospodarstvo, narašča z vsakim dnevom in da mora danar gnje stanje neieogibno dovesti do katastrofe. Kdo bo povrnil našim lesnim producen-tom, našim trgovcem in industrijcem in prav tako našemu delavstvu ogromno škodo, ki jo utrpijo z vsakim dnem.
Blamažo z napovedanimi pošfljatvaml vagonov ta nezmožnost dr. Korošca, da bi nam v tem usodnem trenutku priskočil na pomoč, hoče današnji »Slovenec« kriti s pojasnilom prometnega ministrstva, po katerem ie v Sloveniji dnevno potrebnih 2087 vaigonov, dočim se jih more dati na raz-
polago le 568. Seveda se od zadnjega števila vagonov porabi največji del za prevoz premoga, čeprav s tem potrebe premogovnikov še izdaleka niso krite, ostalo gospodarstvo pa dobi prej ko slej komaj 10 odstotkov potrebnih vagonov. O napovedanih pošiljatvah vagonov, ki se bodo od dne do dne večale, pa ne poroča niti besedice več.
Edlino olajšavo imamo danes še v italijanskih vagonih, ki se preko Slovenije vračajo v Italijo. Čeprav so ti vagoni večinoma zaprti, vendar nam omogočajo, da se natovori vsaj del lesnih izdelkov, ki so namenjeni za izvoz v Italijo.
Enoletni dopust ministrskega predsednika Švehle
Praga, 22. septembra, d. Kakor se dozna-va, bo ministrski predsednik Švehla v najkrajšem času odpotoval na odmor proti ;ugu, najbrže na Sicilijo. Švehla se je odločil za to potovanje na nasvet zdravnikov, ki žele, da bi ministrski predsednik v interesu svojega zdravja poiskal gorkejSe podnabje. Kot poslanec si bo Švehla vzel leto dni dopusta. Te dni je bil v Pragi berlinski češkoslovaški poslanik dr. Chvalkovsky, dober prijatelj Švehle, ki bo ministrskega predsednika spremljal na potovanju proti jugu. Gosp. švehlo bo najbrže nadomesto-val dosedanji vojni minister Udržal, vojno ministrstvo pa bi prevzel agirarni poslanec Bradač.
Čsl. zbornica odgodena do oktobra
Praga, 22. septembra h. Davi ob 2. se je vršilo med brerprimerno obstrukcijo komunistov. ki so se jim pridružili t-udi češkoslovaški socijalmi demokratje in narodni socijalisti, glasovanje b novelizaciji so-cijalneiga zavarovanja. Spor je bil . v tem, da koalicija ni hotela sprejeti še enega zavarovalnega razreda, ki so ga zahtevali sociialni demokratje. Zbornica je bila davi odgodena do oktobra. Parlamentarna dela preidejo sedaj v proračunski odbor.
f\ ¥/■ v »v v	v«
Dr. Korošec isce orožje tudi drugod!
Naša vest, da je ljubljanski veliki župan po nalogu dr. Korošca izvršil diskretno preiskavo, ali, kje in koliko orožja zbirajo pristaši SDS, odnosno KDK v ljubljanski oblasti, je vzbudila v vsej državi nemalo pozornost. V Beogradu so jo nekateri člani vlade proglašali kot zlobno izmišljotino, češ, da je vest že na prvi pogled tako fantastična, da ne more biti resnična. Toda naša vest je popolnoma točna in resnična. A ne samo to. Sedaj se je pokazalo, da išče dr. Korošec, ki je v strahu za hegerno-nistični režim, orožja pri pristaših KDK tudi v drugih krajih države. Svetozar Pribičevič je v posesti dokazov, da je minister notranjih del dr. Korošec nedavno izdal tajno okrožnico, v materi sporoča velikim županom, da KDK oči-vidno pripravlja prevrat in da se v njeni posesti nahaja velika množina orožja in municije! V tej okrožnici je med drugim reečno, da stojita na čeiu te akcije v Vojvodini Dobroslav Jevdjevic, glavni urednik «Vidovdana», in menih samostana Jaška Roman Smajič, ki da ie pod direktnim vplivom posl. Valerijana Pribičeviča!
Svetozar Pribičevič upravičeno opozarja srbijanske politike, ki se zrajo toliko hvaliti s svojimi svobodoljubnimi tradicijami, da je Koroščeva tajna okrožnica klasičen dokaz srbijanskega «svo-bodoumnega» režima. Gg. Korošec, Vu-kičevič, Davidovič so brez skrupuiov našli, kako upravičiti večnost svojega režima. Proglasili so vse svoje nasprotnike za antidržavne — kar je razlog, da oni večno ostanejo na vladi. Kaj poreče svet o državi, v kateri so samo sedaj vladajoče stranke za državo, o tem seveda ti gospodje ne vodijo računa.
G. Korošec dobiva sedaj negativne odgovore od začudenih velikih županov, ki so sicer vedeli, da so hegemonisti, ki so ga postavili za hišnega upravitelja, bili pripravljeni razkosati državo, a se jim niti sanjalo ni, da bi mogli pristaši SDS pripravljati revolucijo. G. Korošec naj velikim županom ne verjame. KDK res zbira ogromen ar-zenal orožja, ki sicer ne ubija teles, kakor Punišev revolver, a bo delovalo hujše in bolj uničujoče kakor revolveri, bombe, puške in topovi — ker bo strlo v prah «tvrdi grad« hegemonije, tako da ne bo ostal kamen na kamenu. In pod razvalinami bodo z gospodarji obležali tudi njihovi hlapci. $e eno okrožnico, g. Korošec!_
Otvoritev sezone v ljubljanski drami
Ljubljansko gledališče je snoči otvorllo novo sezono z veliko Shakespeareovo lju-bavno žaloigro »Romeo in Julija«. Svečano razpoloženje občinstva in izvrsten obisk predstave je pričal, da se avditorij zaveda tega praznika. Igralo se je po najboljših močeh: vlogo Julije je predstavljala ga. Šaričeva, Romea pa g. Jan. Vendar pripada prvenstvo večera dvema drugima akterjema, ge. Medvedovi, ki Je podala izborno dojko in g. Levarju. Dobri so bili tudi gg. Kralj, Cesar, Rogoz, Lipah in ga Marija Vera. Reprize bodo dramo pač še bolj izpilile in v tem oziTu pričakujemo napovedane al-ternaciie v glavni ženski ulogi z gdč. Vido. Podrobnejše poročilo po reprizi.
Društvo narodov
Ženeva, 22. septembra s. Popoldne se Je sestal razorožiti'eni odbor Društva narodov, da sprejme resolucijski osnutek za plenarno zborovanje o stanju dela razoro-žitvene komisije, kakor ga je izdelal redakcijski odbor. Grof Bernsdorff je v imenu nemške delegacije izjavil, da ne vidi možnosti. da bi mogel na ta sklep pristati, dočim priznava, da ta resolucija ne izključuje možnosti, da bi prišlo do praktične izvedbe predlogov, ki jih je stavila nemška delegacija. Pod temi okolnostmi se bo nemška delegacija glasovanja vzdržala. Madžarski zastopnik general Tanczos je izjavil, da se pridružuje stališču nemške delegacije in se bo tudi vzdržal glasovanja.
Ženeva. 22. septembra (be.) Pravna komisija skupščine Društva narodov je razpravljala danes dopoldne o načrtu svetovnega razsodiščneza pakta. Proračunska komisija Društva narodov je v tajni seji razpravljala o kreditu 230.000 frankov, ki so določeni za preiskovalno komisijo glede opija, ki se odpošlje na daljni vzhod. Danes opoldne je odpotovali voditelj angleške delegacije lord Gushemdun iz Ženeve.
Hmeljski trg
2atee. 22. septembra, h. Hmeljski nakupi po deželi se nadaljujejo. Plačuje se 2000 do 2300 Kč za 50 kg. Sedanje cene so primerne cenam na svetovnem trgu.
Niirnberg, 22. septembra, h. Promet 100 bal. Tendenca mirna. Cene za prvovrstno blago se drže. V zadnjih treh dneh je lilo niirnberškega hmelja v prometu 900 bal. Plačevalo se je za tržno blago 120 do 240 mark za 50 kg, <spalter> pa celo do 300 mark za 50 kg.
Haagennan, 22. septembra, h. Kupuje se rezervirano. Tendenca mirna. Cene za 50 kilogramov 800 — 1100 franko*.
Tedenski pregled
2atee, 22. septembra, h. V celem preteklem tednu je bil nakup po deželi zelo živahen. Nakupovale so v glavnem tuje pivovarne. Vsled strožje presoje kvalitete se je zvišal tudi okvir cen. Plačevalo se je za hmelj srednje kakovosti 2000 in 2100, za hmelj dobre kakovosti 2150 — 2250, za prvovrsten in izbrani hmelj pa 2300—2400 Kč za 50 kg. Končna tendenca je mirnejša. Zdi se, da je razširjeni okvir cen povzročil živahnejše zanimanje za žateški hmelj. Po dosedanjih vesteh se lahko računa, da je tretjina žetve že v trdnih rokah. Do 21. t. m. je bilo javno žigosanih 4500 bal po 50 kg žateškega hmelja letošnje žetve.
Silno neurje nad Mariborom
Enourni naliv__Drveči potoki po cestah in ulicah. — Poplavljeni lokali v centru. — Velika škoda na mestnih in zasebnih
objektih
kjer se stikata Jurčičeva fn Vetrircjska ulica, je stopilo pred trgovino Weixel šest mož v valove, da bi dvignilo železni pokrov kanala, kar se jim je šele po daljšem poskušanju posrečilo.
Marfljor, 22. septembra
Nocoj ob 5. je nad Maribor prihrumelo grozovito neurje, ki je naredilo izredno mnogo škode. Celo uro so lili z nebes pravcati potoki. Ogromna količina vode, ki je niso več mogli požirati kanali, je med švigamjem bliskov silno grmela ter s silovito burjo drla s severnega dela mesta proti nižje ležečim ulicam in trgom.
Največ Škode je napravil vodni element prav tako kakor pred dvema letoma v Jurčičevi ulici in njeni bližji okolici. Gosposka, Vrazova, Ciril Metodova in druge ulice so bile že po prvih minutah naliva podobne deročim rekam, ki so odnašale vse, kar jim je bilo na poti. Ko so po polurnem neprestanem nalivu odpovedali tudi kanali v notranjosti mesta, ie voda tudi tu udarila na dan in v trenutku zalila Jurčičevo ulico, ki je bila podobna vodnemu pretoku med Gosposko in Ve-trinjsko ulico.
Še predno so se trgovci in gostilui-čariij zavedli nevarnosti, je voda vdrla v izložbe in poslovne lokale, kleti pa zalila skoro vse. Ker je neprestano lilo kakor iz škafa, je bilo odnašanje vode iz trgovin in gostiln seveda brezuspešno. Zaman so se trudili lastniki in nastavljenci trgovin Weixel, Sabu-košek, Lah, Moniac. Mihelič in gostiln Kosič in Halbwild, da bi odpravili umazano vodo, ki se je natekla v njihove lokale po več decimetrov visoko. Nekateri so si v naglici sezuli čevlje Jn z do kolena zavihanimi hlačami reševali najnižje postavljene predmete v trgovinah. Drugi so brodili v sitnem deževju po ulicah in z vsemi mogočimi predmeti skušali najti pod vodo kanale ter jih prodreti, da bi voda odtekla. Vse zaman!
Da tudi ni manjkalo komičnih prizorov, je razumljivo. V brivnici Veko-slava Gjurina so morali sredi dela prekiniti britje in napol obriti kliijenti so občudovali vesoljni potop ter pomagali presenečenemu mojstru, kar se ie pač pomagati dalo, da se očuvajo izložbe in prostori še huiše nesreče, šele ob 7., ko je bilo že davno konec deževja, ko so bili prostori kolikor toliko izpraznjeni vode ln za silo potreseni z žaganjem ter so se pripravljali brivci, da nadaljujejo prekinjeno britje, je opazil pomočnik Ivan, da mu je veletok neznano kdaj odnesel en čevelj. Tam.
Razen že omenjenih so oškodovani tudi še drugi meščani in Številne tvrd-ke. Mariborska tiskarna je bila v svojih pritličnh prostorih vsa pod vodo. Razen pritličnih pisarn je zalila voda tudi skladišča papirja in tiskarniške stroje. Motor, ki goni rotacijski stroj, je bil do polovice v vodi. V tiskarni pa se je razen tega od strahovitega naliva vdala še steklena streha, tako da je bila zmočena cela vrsta strojev
Spodnji del Glavnega trga je bil podoben jezeru. Vodne mase so zasačile neki tovorni avtomobil in mu pokvarile motor, tako da se voz ni mogel več premakniti. Nekateri deli ulic so bili sploh neprehodni. Velikanska škoda je zlasti na netlakovanih ulicah in cestah, s katerih je voda odnesla ves prodec.
Podoben naliv je doletel Maribor pred dvema letoma, samo da je bil takrat krajši. Danes ie namreč lilo kakor iz nebeških zatvornic celo uro. Izkazalo se je ponovno, da bi morala občina v takih primerih poslati na najnižje ležeče ulice mesta delavce, ki pozmajo kanale, da bi pospešili odtok vodnih mas. Na srečo in bolj po naključju so danes odprli dva kanala, sicer bi bili trgovci oškodovani za sto tisoče.
Veliko delo je vršilo prostovoljno gasilno društvo mariborsko. Obe njegovi motorni sesa!ki sta ob 9. zvečer še vedno v akciji. Velika avtoturbina ie najprej intervenirala v porodišnicl v Petrovem selu in izpraznila vodo iz stanovanjskih prostorov tamošnjih usmilienk, mala turbina pa je vršila svoje delo na več krajih v Gosposki in Jurčičevi ulici. Kakor rečeno, sita oba že 4 ure neprestano na delu na Aleksandrovi cesti, Meljski cesti in drugod.
Kljub temu, da še nimamo poročil i-z okolice, ie gotovo, da je ta naliv s točo in viharjem znatno škodoval tudi našim vinogradom in sadovnjakom. To ie v glavnem nekaj prvih podatkov današnje vremenske nesreče. Ni dvoma, da Je v mestu povzročena škoda izredno velika in da tudi okolica Maribora nj ostala brez težkih posledic te elementarne katastrofe.
Višek klerikalne hudobije !n nemorale
»Dajanja govore!« — pod tem naslovom i« ■izšla eno leto pred svetovno vojno obširna brošura, ki jo je izdalo in založilo Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. V tel brošuri so navedena samo gola dejstva, navedeni so brez komentarja avtentična primeri, kako pristransko je postopala tokratna SLS z naprednim uditeij-stvom, ga zapostavljala in preganjala. Posluževala se je SLS brez sramu svoje politične moči in nizkotno izrabljala materijalno bedo uči-teljstva v svoje politične namene. Slovensko učiteljsko društvo in Zaveza avstrijskih jugoslovenskih učiteljskih društev kot oenitrala napredne učiteljske organizacije st« storili a vse dopustne ki možne korake, da bi se položaj uči-tellstva izboljšal, a vse je bilo zaman. Učitelji — kulturni delavci so brezuspešno iskali pravice in na njihov trud, doseči izboljšanje, jim je klerikalna stranka obljubila, da jim bo preštela kosti. Te obljube so se klerikalci zvesto držali in so neusmiljeno preganjali vsakogar, kdor ni padel na kolena pred njimi. Brošura »Dejanja govore!« je naštevala v osmih dolgih poglavjih vse nemoralno m nekrščamsko postopanje z učkelistvotn. Črna Kranjska je takrat plačevali a učiteljstvo izmed vseh kromoivin bivše Avstrije najslabše, z edimo izjemo pobožne Tiroiske. SLS je bila gluha za pravično regulacijo učiteljskih plač in ko slednjič ni mogla že nikamor več v odlašanjem, je klerikalna večina v deželnem zboru sklenila, dia dobe učitelji 25% draginjske doklade, ki na] se porazdelijo po ^previdnosti«. Ia kako je izgledala klerikalna previdnost? 25% dragimjs ko doklado so dobili samo Slomškarjii, vsi drugi, t. j. napredna učitelji, pa nič ali pa v izjemnih slučajih pair odstotkov. Tako so s terorizmom klerikalci stirahovaili večino takratnega učhetljsitvia, kdor pa le mi klonil — ia bilo jih je Častno Steviilo — tega so s kolom. Preiskave, zadr-ž a vanj« plač in pertfotrajc, prestav Ijo®ja v najkrajšem roku, o<b oaijhujši zami v oddaljene hribe so bila na dnevnem rediu. K rajni šoiski sveti ao v rokah politikuioče duhovščine postali instrumenti za brezobzirno šikaniranje učirteljstva. Kdor )e hotel dobiti učiteljsko službo, je moral pritisniti na kljuko pri župniku, kaplanu in če-stroknat tudi pri gospodični kuharici, ki je zlasti pazila na mlade učiteljice... Takrat }e bila kot bojna organizacija proti naprednemu učitell-«tvn «amovljena »Slomškoma »vaza«. Klerikalno časoprsde k bflo t vname na delu, da popolnoma zruši ugled učiteljstm. »Slovenec« m »Domoljub« sta slikala aaipredne učitelje kot iz-vržke človeške družbe in kot ljudi, ki jih je treba naravnost pobiti. V več slučajih se je res zgodilo, da sc klerikalci dejansko naipadli učitelja, oelo streljali v učiteljevo stanovanje, mu porezali mlada drevesca itd. Duhovniki so s priž-nioe hujskaE ljudi proti naprednemu učiteljstvu, škof je Edal celo vrsto pastirskih listov proti »bresziversiki šoli« in učiteljstvu. Kakšna mien-t&liteta je zavladala med ljudstvom, o tem so pričale razne preiskave šolske upravne oblasti. Zastrupljeni so bili tudi šolsiki otroci in izrek nedce učenke »Kdor s kaplanom drži, pride ▼ nebesa, kdor pa z učiteljem, pa pride v pekel« Je k eden od tisočev tipičniJh primerov. Klerikalni pagrom na naipredno učitelj s tivo je ustvarili nevz<žržWlve razmere. Brošura »Dejanja govore« navaja več slučajev samomorov učiteljev, ki niso mogli vzdržaiti teh peklenskih razmer. Tako ie šlo vse do izbruha vojne in dekana tija do 1. 1918.
Osvobojen)® Je ustavilo delo Merflkaftne nemorale. Klerikalci so se potuhnil. Skrniškarftja Je skoro fogitoriila, te nekaj starejših generalov se Je loviMo okrotf naprednega učiteHstva ki skušalo pridobiti časa za zopetni nastop pod pretvezo, da se naj vse učiteljstvo 2edini. To se je »vršilo. Danes Stanškarjev navidezno m. Vsi so v UJU. Toda ravno z »depolitizacijo«
učitelfske orgamizacije so postali slorniškarski elementi zooet gospodarja cele situacije v šolstvu. In vse, kar se godi v šolstvu od ča<sa, ko so prišli klerikalci na poditiično krmilo, je zopest popolnoma po predvojnem receptu. Kar je bik> v dobi sedanjega klarikatoega režima imenovanih šolskih nadzornikov, so sami prooonsirarai klerikalci, za zastopnike učiteljstva v raznih korporatoijah so imenovani sami klerikalci, v razne tečaje je sprejetih 95% klerikalcev, oblastni Sod. odbor, kjer imajo vpliv tudli Slom-šikarji, je poslal v komisijo za nastavljanje uči-teljstva najizrazitejše SLSanje, na boljša mesta osnovnih in meščanskih šol pridejo samo klerikalci. Službena leta, kvaMikacija im družinski položaj so postranskega pomena. Kjer je prosilke za razpisano mesto samo napredniaik, se mu služba navadno ne odda, temveč se še enkrat razpiše; moška učna mesta podeljujejo v slučaju, da prosijo za nje samo napredna uči-tetei, brezobzirno klerikalni učiteljici, ako pnosi za moško mesto. V ministrstvu prosvete so takoj poskrbela, da k bii odžagan zaslužni osnovnošolski referent za Slovenijo, na njegovo mesto pa je bil poklican klerikalec. Odkar so klerikalci na vladi, se učiteljstvo tudi materijadno čkn dalje bo!] zapostavlja. Nad en mffiijom dinarjev je še neizplačanih dolgov za napredovanja; denar ]e bil bak na prosvetni oddelek že nakazan, a do danes ni izplačam nliti ficek.
Po vojni je po zaslugi naprednih strank d- bil« učiteljstvo nekaj bedese in veljave pri šoK <>d-kar pa so prišli na državno krmilo klerikalci, so na brzo roko zavili vrat vsaki svobodi in so potom krajnih šolskih odborov vpeljali hujše nasilje in strahovlado, kakor k bilo pred letom 1914. Z miz prosvetne uprave kar dežuje cmokov, ki podrejajo šolo in učiteljstvo politiH.lr -jčJ duhovščini in klerikalnim kimovcem, ki so dobili pravico komandorati učitelja, in danes Se že cela vrsta učiteljev in učiteljic radi te&a v disciplinami preiskavi. Nedavno so klerikalci skovali načrt, da starejše napredne učitelje vpokojijo pred potekom službene dobe, da bi jim s tem škodovali na penzioskih prejemkih in pa, da bi na njihova mesta spraviti Slomšk-i«-. Ta načrt se jim n.i posrečil. Oblastmi šolski odbor izdaja odredbe, glasom katerih imajo rra-vioo izbirati knjige za šolarsko in učiteljsko knjižnico predsedniki krajevnih šoUskfh odborov, ki v mnogih krajih odklanjaljo vsako knjigo, ki ne izide v Katoliški tiskarni, celo uč?!a in tiJ;o-vime imajo pravfoo določevati ljudje, ki se pa av nič ne razumejo na vse to. Ker učiteljstvo ne more utesnjevanja svoljffii pravic kar molče prenesti, jih kličejo na odgovor in jam pretijo z vsemi mogočimi kaznimi. Vmes k poseglo klerikalno časopiisk in »Slovenec« k v svoji 210. številki na najbolj prostaški račšn opsovafl napredno učiteljstvo s tatovi, pijanci, prešustniki in pretepači,..
Napredno učttefllstvo M fehko odgovorite na to kleveto s komkreitnimi dokazi o moraličo em fflvfknta neštetih klerikalnih pobožmjalkov, t da kulturni ljudje neradi razrivajo po mora*ičnjm blatu in napredmi učitelji nočejo brti v eni vrsti s podivjanimi elementi ter se moremo tu zad*v-voljttš s tem, da pred vso trezno javnostjo pr;-bijemo moralično pokvarjenost, s katero vodi;i klerikalci svoj boj proti prosvetnim delavcem, ki nočejo biti njihovi hlapci.
Žal da napredno učiteljstvo danes nima strumne obrambne organizacije rn ne svojega glasila. da bi moglo dovoljno branftti svojo čast in pošteuk. Tem boH k dolftnost vsakega učitelja te ali one pofttlčne strute, da st">pf s sfcupt i falango vseh napredniuko v v boj proiti - nesre 31 slovenskega naroda.
Napredno učiteljstvo pa bo slednjič prisiljeno, da na vse klerikalne lumpariije odgovori z novimi »Dejan/ja govore!«, in takrat se bo to zgodilo brez prizaneslijšvosti	Učitelj.
•JUTRO* SL 221
: He3eIJa 23. XI T92Š
Naši kraji in
EusTodla honesta pred 28 leti "
Nekai spominov na avstrijsko in nemškutarsko prakso
Usodi tovariša dr. Birse mi je zba-Ailm spomin« na leto 1900 ia 1901. Tudi ▼ bivši Avstriji so imejj nekoliko re-speklta pred novjfiarji in političnimi grešniki spfloto, da jih niso zapirali v navadne Jetniške celice, temveč so jim ©dkazovali svetle sobe, ako so sploh bilo na razpolago. Taki tiči so se imenovali »politični zločinci«.
Kmalu bo 32 let, ko sem prervxei Uredništvo oeljske »Domovine«, ki je bila xa spodn j ©štajersko nemčurstvo »&ba božja«. Zato so jo sovražili vsi od oedljske poulične fakinaže do deželnega namestnika v Gradcu. Do vrhunca pa je prikipelo sovraštvo leta 1900, ko smo začeli propagirati geslo »Svoji k svojim«, t j. gospodarski bojkot nemčurjem. Skorajj vsako drugo Številko »Domovine« — včasi pa tuidi po dve zapored — je državno pravd-ništvo zaplenilo. Vselej sem imel tudi hišno preiskavo. Pri tem s« je vodja celjske policije najprej spravil nad uredniški koi, katerega sem baš zaradi tega porabljal obenem za pljuvalnlk ln iztresal vanj iz svoje dolge pip«. Trikrat v tistem letu sem sedel pred porotniki na zatožni klopi. Seve so me vseftej tudi »zašili«, saj so za porotnike »izžrebali« večinoma nemčurske maicnate, za katere je bilo vsako dokazovanje zaman. Prva kazen je bila 200 gld., druga 3 tedne, tretja pa kar tri mesece zapora. Za prvo zaporno kazen — bila je zaradi kritike o nemčur-skih svinjarijah v celjsjti bolnici — isem si izprosil Šoštanj, kjer je bil predstojnik sodišča pok. sodni svetnik Mi-belčič .odločen slovenski rodoljub. Dogovorno z njim me je uradni zdravnik dr. Lichtertecker (sicer Nemec) spoznal za bolebnega ter so mi vsled tega nakazali veliko svetlo bolniško sobo z dvema oknoma proti trgu (danes mesto).
Drago zaporno kazen so ml prisodl-tt, ker se je v dopisih bičalo nemčur-sko gospodarstvo v brežiški Mestni (ali okrajni?) hranilnici. Dopise mi je pošiljal pok. A., ki je tudi zagotavljal, da ima za ifise, očitke jasne dokaze. Brežiški nemču rji, na čelu jim notar dr. Wiesfhaler, so hoteli na vsak način zvedeti za dopisnika, še na dan porotne razprave, ko se je opoldne prekinila, me je obiskal njihov zagovornik dr. Mraulag ter mi predlagal, naj povem ime dopisnika, češ, saj se mu itak ne more ničesar več zgoditi, ker Je proti njemu tožba že zastarela, a tožniki takoj umaknejo tožbo brez vseh stroškov zame. Takrat mi je bilo že jasno, da bom obsojen, ker je dopisnik, ki sem ga navedel za glavno pričo, čez noč — pobegnil iz bojazni, da bi tožniki pred poroto dvignili zagri-ajalo nad neko njegovo lahkomiselnostjo iz mlajše dobe. Posredovalcu sem odgovoril, da je stroga molčečnost za vsakega pravega urednika najvišja častna dolžnost Razprava je trajala celi dan in skoraj vso noč, da sem šele ob svitanju drugega dne prejel svoje tri meseofi.
Drugič bi s SoStanJem ne bfl uspel, a v celjskih zaporih bi mi preveč »zakurili«, saj so me strupeno sovražili vsi od predsednika okrožnega sodišča do ječarja. Dasi zelo težko, sem moral zapustiti priljubljeno mi »Domovino«, ki sem jo urejeval celih 5 let. Preselil sem se v Ljubljano, odtu pa sem vložil prošnjo, naj mi dovolijo nastopiti zaporno kazen v Ljubljani, kjer stalno bivam.
»Custodla honesta« me je čakala na starem Zaibjeku, ki ga je tako hudomušno opisal pok. Alešovec v knjigi
»Ričet z Zabjeka«. Nakazali so mi ba5 tisto sobo z 2 oknoma — seveda za-križenima — v Hrenovo ulico, v kateri je svoječasno brenčal Brencelj — Alešovec, kjer so prebili politične kazni polk. pesnika Miroslav Vilhar in Iv. Resman in če se ne motim, tudi prvi sflovenski župan ljubljanski, še živeči g. GrasseMi.
Ante Beg, starosta poklicnih' aktivnih slovenskih novinarjev
Danes so brez trpkosti, naravnost s
ponosom spominjam na prestane boje in nemčurske gonje, posebno pa na Žabjek. Takrat sem zapisal v »Spominih na Žabjek« (»Domovina« z dne 6. decembra 1901): »Pri vsem tem mi ostane žalostna slava, da sem bil zadnja slovenska časnikarska žrtev na Žabjeku. Na pomlad se namreč ta »klo-šter« opusti, a če je božja volja, pade tudi v državnem zboru zastareli tiskovni zakon. Poznejši rodovi ne bodo mogli razumeti, kako je mogel kdo zaradi malenkostne nemčurske nagajivo-sti presedeti četrt leta na Zabjeku med tatovi in morilci.«
Preden pa je prišel v Avstriji novi tiskovni zakon, je slična usoda zadela še »kolego« dr. Korošca kot urednika »Slov. gospodarja«. Toda on ni nikoli nastopil prisojene zaporne kazni, ker je imel že tedaj na Dunaju visoke zveze in protekcijo. Saj so kmetje v njegovem roj smem kraju gdvorili, da igra tarok s cesarjem Francom Jožefom.
Poznede ni v Avstriji doletela nobenega tovariša slična usoda. Priti smo morali šele v novo »moderno« državo, kjer se vse staro in slabo obnavlja, kakor kažejo najnovejše novinarske žrtve.
Gotovo pa se današnja »custodia honesta« v moderni justični palači močno razlikuje od starinskega Žabjaka. Imel sem sicer lastno hrano iz gostilne (pri Sodčku) in lastno posteljo z doma. Tudi pisati in čitati sem smel, toda le nepolitične spise. Izmed časopisov sem smel uživati samo uradno »Laibacher Zeitung«. Kajenje je bilo zabranjeno, a bil bi slab novinar, ako bi ne bil iznajdljiv. Iz nasprotne hiše sem pomig-nil popolnoma tujemu mladeniču, mu vrgel pisemce ter ga naprosil, naj mi prinese z doma pipo in tobaka. Z rolet na oknih sem porezal vrvice, jih zvezal in spustil v mraku do tal, a sosed je privezal na ta trnek večji zavoj, ki sem ga previdno privlekel skozi okno. To se je ponavljalo vsakih 14 dni. Dotičnd mladenič — bil je krojaški pomočnik K. — je bil za uslugo do svoje smrti pred par leti moj krojač.
Vsakih 14 dni so privedli v mojo
sobo lepo, mlado bflagaflnlčaiko, ld Je bila mešd »nunami«, da mi je zdrsnila tla. Kakor se v »kloštru« spodobi, so med tem časom odvedli mene na vrt Sicer sem se dnevno eno uro po kosilu sprehajal po vrtu, ograjenem z visokim obzidjem. Na teh izprehodih sem imel žensko bitje za razgovor. Vselej me je nestrpno pričakovala, ker sem ji donašal ostanke kosila. Drobnih korakov je stopicala vštric mene, neprestano čebljala, pri tem pa z enim očesom škilila na moj poročni prstan. Toda ne iz ljubosumnosti I Mnogo sicer ni znala pripovedovati, ponavljala je samo: »Mama! Avša! šemi! Vrag! — No—o—o! . . . Bila je namreč udomačena sraka s pristriženimi perutmi, last jetnišlkega ravnatelja.	Ante Beg.
Gorenjskim organizacijam
KDK!
Kmečki praznik dne 8. septembra na
Bledu s« je spremenil v impozantni narodni tabor. Vse šikane ln vsa navodila iz Radovljice ali od koderkoli niso mogle motiti lepega dne. Molk vladnega
tisk« to potrjuje. Vež« m« dolžnost, da se vsem, ki so pripomogli na kakšnikoll način, da j« naš krasni praznik kmečke sloge tako veličastno uspel, najlepše zahvailim. Imenoma naj navedem vsaj nekaj onih, ki jim dolgujem javno zahvalo: predvsem tehničnemu vodji gospodu inž. Klimeku, nadalje g. dr. Ja-nežiču, vodstvu dirke, prijatelju g. Josipu Turku in tovarišu Glihi iz Krškega. Naj mi bo oproščeno, ako ne morem Imenovati vseh.
Topla zahvala naj velja tudi vsem prisotnim poslancem KDK gg. župniku Matioi, Vilderju, dr. Kramerju, Puclju in tudi zastopniku delavstva g. Rupniku. Ta praznik ni bil samo ponos gorenj-sikih kmečkih podružnic, ki so ga organizirale, marveč je tudi v tujsko-pro-metnem pogledu bil uspeh popoln. Navzoči inozemci se kar niso mogli naču-diti krasnim narodnim nošam in discipliniranim množicam. Na veseličnem prostoru so se pomešali z našimi kmeti in z nenavadnim užitkom prebili ta krasni dan.
Prijatelji ta tovariši, rsem ponovna hvala! Povsod vzdržimo tako vzorno slogo ln doživeli bomo še mnogo tako lepih dni.
Zdravo!
Ivan Ažman, predsednik poslovnega
odbora KDK za radovljiški okraj.
Hud klerikalen poraz v Čoki pri Zidanem
mostu
Pri nedeljskih občinskih volitvah so klerikalci padli od 18 na 10 mandatov, KDK in socijalisti pa porasli od 7 na 15 mandatov
Iz laškega okraja, 20. septembra j so obdržali klerikalci le s skrajnim nS-
ollr	•♦VI i r» A TO lr/\ «vl r -mm /i »vi n a	/i o	n ____i_ 1_ —_____ _ • _ ___V!_ _	.1 .
Zelo skromni smo. tako skromni, da pustimo neopaženo celo tako važne dogodke, kakršne so občinske volitve v Loki, tej veliki občini laškega okraja. Ta molk je tem bolj neopravičljiv, ker so klerikalci pri teh volitvah doživeli zopet hud poraz, kakršnega niso pričakovali ne oni sami in ne naprednja-ki. Zato je treba sporočiti tudi vsej slovenski javnosti, kako ginejo v laškem okraju klerikalcem tla pod nogami.
Občina Loka, ki ji pripada tudi Zidani most ima preko 900 volilnih upravičencev in dvoje volišč. Volilo je v nedeljo 583 volilcev, torej nad 60 %. Klerikalci so dobili 243 glasov in 10 odbornikov, Gospodarska lista (KDK) 164 glasov in 7 odbornikov, Kmečko delavski blok (socijalisti) pa 176 glasov in 8 odbornikov. Napredne stranke imajo torej 15 odbornikov, klerikalci pa 10, dočim so imeli klerikalci doslej 18 odbornikov, KDK pa 7. Poraz je tedaj popoln, isaj so klerikalci smatrali to občino doslej kot eno svojih iiajmoč-nejših postojank v okraju. Koliko važnost so polagali nanjo, sledi iz dejstva, da so poslali pred volitvami na shod svojega »zlatega« Žebota in sijajnega govornika obl. poslanca Deželaka.
Pri zadnjih skupščinskih volitvah so dobili klerikalci 300 glasov, SDS 133, socijalisti in komunisti 82, HSS 4 in radikali 14 glasov. Klerikalci se tedaj izgubili 57 glasov, dočim smo jih pridobili mi 31, socijalisti, s katerimi so šli tudi radikali, pa 94.
Kakor se radujemo porasta Števila svojih volilcev, tako pozdravljamo tudi napredek socijalistov, saj nas druži z mjimi zavest in prepričanje, da je kle-rikalizem najhujši sovražnik našega naroda in predvsem delovnega ljudstva. Ta načelna skupnost bo brczdvonino tudi dovedla do enotnega nastopanja v tem občinskem odboru.
Trem naprednim občinam našega okraja (Trbovlje, Laško, Št. Lenart) se je torej v nedeljo pridružila še četrta. Samo še štiri imajo klerikalci, med njimi Jurklošter, ki je pri zadnjih volitvah po razveljavljenju glavne naše liste prešel v njihove roke. Občino Dol
Sladkosti novinarskega poklica
Dr. Birsa: »Škofe sem not' položil, težke tisočake sem prihranil, dr. Brejca sem razočaral, pa še 14 dni oddiha v največjem ljubljanskem hotelu — kaj hočete še več?!«
porom in komaj z večino par glasov. Hočejo ga sedaj rešiti s priključitvijo treh »črnih« katastrakiih občin iz občine Sv. Krištof. Uverjeni smo, da jim tudi to ne bo pomagalo in Sv. Krištof sam se že tudi opasno maje. Upajmo, da bo pri prihodnjih volitvah klerikalna samo še občina Marija Gradec, ta klerikalna domena. Pa celo tam se začenja svetliti.
Danes sta dve tretjini volilcev laškega okraja napredni, na čelu okrajnega zastopa pa stoji kot gerent sodni praktikant dr. Godnič, obdan skoro od samih klerikalnih sosvetnikov. To je klerikalna pravičnost
Iskreno čestitamo Ločanom In Zidan-moščanom.
Tragična žrtev poklica
Električni tok !e usmrtil uslužbenca elektrarne.
Zaeorie, 22. septembra.
Sinoči okroz 23. ure je bil rudniški električni uslužbenec g. Jakob Koprivec, ki je že počival doma, obveščen, da ie" nastal pri kompresorju v Kotredežu defekt in da je popravilo nujno. Koprivec se ie takoj dvignil iz postelje ter se podaj v Kotredež. niti malo sluteč, da ga bo pri vestnem izvrševanju poklica dohitela smrt.
Ko je Koprivec popravljal kompresor, se je nenadoma zgrudil na tla. kakor zadet od strele. Kljub vsej opreznosti je namreč po nesreči prišel v dotiko z žico visoke napetosti, kar ga ie na mestu ugonobilo.
Navzoči strojnik je takoj poklical zdravnika. vendar je vsaka pomoč bila prepozna. O skraino žalostnem dogodku so ponoči z vso obzirnostjo obvestili Koprivče-vo soprogo, ki pa je takoj slutila nesrečo. Ko je končno izvedela za moževo smrt, je nastal v tihi noči obupen jok zapuščene žene in otrok. Ko so proti jutru prinesli na dom truplo pokojnika, so se odigrali pretresljivi prizori, ob katerih se vsi navzoči globoko presunjeni niso mogli vzdržati solz.
Pokojni Koprivec ie bil v najlepši moški dobi 42 let. V službi je veljal za treznega in zelo pridnega delavca ter je užival vsesplošen ugled. Kakor izjavljajo njegovi sodelavci, ga ie spremljala vedno nekaka bojazen, kadarkoli je imel opravka z• visoko napetostjo, kakor da je podzavestno slutil, da ga bo Pri takem opravku nekoč ugonobila katastrofa.
Pokojnik je bil vsa leta dan narodne delavske organizacije in poJitlčno zvest somišljenik SDS. Kot tak je redno obiskoval vse narodne ta sokolske prireditve. Strašno prizadeti soprogi zapušča dva nepreskrbljena otroka ,ld jima je bil dober in skrben oče. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil jutri, v nedeljo popoldne ob 16. izpred hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Ni dvoma, da bodo vsi številni prijate-
Temna točka
le vsaki ftedUhrt tospodlnjl skrb n ztn> sko kurjavo, ali samo dotlej, dokler si ni nabavi
ZEPHIR peti,
ki z 10 kg drv 24 ur greje eno sobow -
Izdelule «ZEPHIR». tvornica peči, ^ Subotica.	289*a
m
$ počitkom vred je trajalo sfvar-jenje sveta, torej pomeni število 7 popolnost.
To je dokazano s 7 prednostmi, katere ima
Tšrpeafifis " i
lji izkazali nesrečnemu tovarišu Koprivcu zadnjo čast in ga v dostojnem številu spremili k večnemu počitku.
Orožnik ustrelil ubeglega kaznjenca
Novo mesto. 22. septembra.
Dne 14. Julija t. 1. je pobegnil od dela pri zgradbi stanovanjskih hiš kaznenec Ferdinand Mole .rojen 1. 1897. na Vrhu pri Št. Rupertu. Obsojen je bil zaradi soudeležbe vloma v trgovino z usnjem g. Pence v Mokronogu na 8 mesecev zapora, v katerem je prestal že tri mesece in 18 dni.
O Moletovem pobegu so bile obveščene vse orožniške postaie na Dolenjskem. Orožniki so begunca zasledovali z vso vnemo nepretrgoma dva meseca, a ta se jim je znal zelo spretno izmikati.
KierkoHi se je Mole potikal, je pravil ljudem, da bo postrelil vse orožnike, preden ga bodo dobili v roke. Ko je pobegnil od dela v Novo mesto, je vzel s seboj kot orožje veliko kladivo za razbijanje kamna, pozneje pa se ie oborožil z revolverjem, ki ga ie vedno nosil s seboj. Begunec je postal kaj kmalu strah in trepet Dolenjske. Minulo nedeljo ie razbil na Vrhu s svojim bratom Valibaldom okna posestniku Zorcu in mru grozil s požigom. V smrtnem strahu so domača jedva pobegnili pred nasilniko-ma. Mole je pred kratkim zahteval od svoje matere, naii mu izplača 1250 Din dote. sicer io bo ubil in zapalil domačijo.
Dne 18. t. m. je patruljiral po St. Rupertu orožnik Jelovšek in zvedel, da popiva v bližnji gostilni neki moški, o katerem je takoj sklepal da mora biti ubegli kaznenec Mole. Ker je vedel za Moletove pret-nie, je orožnik takoj pri vstopu v gostil-
PREMIJERA! ii"**' NOVOST!	PRVIČ V LJUBLJANI!
Senzacije na senzacije tako da ne pridete niti do sape
Yam pripravlja nedosegljivi detektiv, akrobat športnik in ljubimec
Harry Piel
t svojem najboljšem pravkar izgotovljenem velefilmu '""Jj®
Mož proti možu
«
T jMcarskA Afcndi. Na afotfci m porarek-vaAd bankovcev. Mod ročnim mesom te ledom. Smrtni afaofc v prepad. Be* po ladeoikah. V mreži laiipoMctetav. V tetfn-
•ftrveod ttekarmi.
GRANDIJOZEN »UFA« FILM V STILU »SPI JONO V«
Predstav« danes ob pot 6., A., pol 8. ia 9. ari Otmfctote d teta* vstopnic« t predproriai)! od 11. do pol 2. in od 14. one <!a!}e osebno ali telefoničsno <gt. 2124) v
X K X
ID
X X X
Mladini prepovedano.
ELITNEM KINU MATICA.
p
k
no napSrfl proti Moleta puSčo s <r«B9čo«n: »Ne rani se, sicer ustrelim!« Nasilni Mole pa se ni zmenil za svarilo, temveč Je našlo segel v hlačni žep po revolver. Orožnik Jelovšek, videč, da Je v smrtni nevarnosti. ie oddal strei in zadei Moleta pod vratom, tako da Je krogla izstopila zadaj na tilnika. Mole se Je zgrudil v mlaki krvi, vendar Je imel Se tolflco moči. da Je 8e ranjen hotel ustrefitl orožnika z revolverjem.
Močno krvavečega Moleta so potem, ko mu Je orožnik Jelovšek odvael samokres, odpeljali z vozom v Mokronog, kjer mu je (Zvezal rano zdravnik dir. Mejač. Nato so ra prepeijail z eskorto v kaznilnično arobulanoo okrožnega sodišča v, Novem mestu. Mole Je v kaznilnici hladnokrvno obžaloval, da se ma ni posrečilo ustreliti orožnika. Upati Je. da Mole sedaj ne bo prišel tako hitro iz zapora. Umestno bi bilo, da bi nasilneža po prestani kazni oddali v prisilno delavnico.
S streli je hotel izsiliti
poroko
Zagorie, 22. septembra
(V zagorski okolici je prišlo v neki kmečki hiši do neljubega dogodka med očetom ln sinom V razburjenju je segel srn po samokresu in Je le sreča v nesreči, da ni prišlo do žalostnega izida.
Karel V., ki Je že stopil v 30. leto, bi se irad ožanfl. To svojo zahtevo Je povedal staršem ravno, ko je prišel iz vesele družbe. Oče pa ie sinu, kakor že parkrat doslej, oporekal. Prišlo je do besedovanj. Najprej se ie razsrdil Karel, ki Je rabil napram staršem nedostojne izraze, česar tudi oče ni mamo prenesel. Ko je prišlo razburjenje do viška, je zakričal sin Karel: »Danes mora eden od naju crkniti!« In že Je stekel v hišo. Preplašeni materi, ki je prisostvovala neprijetnemu prizoru, je bil simov beg sumljiv. Nagovarjala je svojega moža. naj se skrije pred razjarjenim sinom. Prijela ga je za roko in ga odvedla za kozolec v skrivališče. Medtem pa je že prišel sin Iz hiše, držeč v roki samokres. Ves v srdu je nameril morilno orožje v smeri, kamor je izginil oče, in sprožil. Takoj nato pa je zbežal na poJje, odkoder pa jc še izstrelil tri strele.
Sosedje, ki so bili priče razburljivega prizora, so prijavili zadevo orožnikom. Karel V. je dejanje prvotno tajil, na izpo-vedbo raznih prič pa je bil prisiljen, da zadevo prizna. Orožniški patrulji je tudi izročil voiaški samokres kalibra 9 mm. Nepremišljeni fant hoče sedaj vso zadevo olepšati, zagovarja pa se tudi s popoino pijanostjo iti pravi, da se dogodka v podrobnosti prav nič ne spominja.
Tatinski pohajač v Moravski dolini
Star znanec policijskih oblasti.
Ržiše, 22. septembra
Pred dnevi se le klatil po zasavski dolini leta 1898. rojeni Viktor Smolnikar. Mladenič. ki je doma iz Lok pri Zagorju in po poklicu sedlar, je že star znanec naših varnostnih oblasti. Policijski vestnik ga ima zabeleženega v treh zadnjih številkah. Pa se preveiani fant po navadi izmuzne iz vseh nastavljenih zagat ter nato nadaljuje s svojim rokomavhanjem.
Frnt ima pri svojem dolgoprstnem poslu preizkušene metode. Mirno ti gre po cesti kakor popotnik poštenjak, ki mu je dom širna cesta. Spodobno potrka na vrata, prosi za vodo ali pa vpraša za pot. če pa •vidi, da ni nobenega doma in ie pri hiši kaka stvar, ki bi se dala »suniti«. — je »tisto« že v njegovi malhi . . .
Tako ie bilo tudi v Ržišah. Pri Skobeto-vih ni bilo nikogar doma, pa je šel radovedni Viktor stikat po omari. Ko so se Skcbetovi vrnili, so opazili, da jim je emanikala med tem očetova žepna ura z verižico, sinova pozlačena ura, hčerki je odnesel zlato verižico z obeskom, iz omare pa ie vzel tudi šop ključev, ki jih bo mogoče skušal kje uporabiti. Dolgoprsti popotnik je nabral še nekaj drugih stvari, nakar je izginil proti Moravški dolini.
Orožniki so odšli takoj za tatičem, pa Je že brez sledu izginil. Fant bo skušal v Moravški dolini ukradene stvari prodati, skoro gotovo pa tudi nadaljevati tatinsko obrt.	__
Pismo iz Metlike
Iz belokranjskih vinogradov. — Premesti* tev. — Beg iz zapora.
Metlika, 22. septembra.
Belokranjski vinogradniki so se globoko oddahnili, ko se je zopet prikazalo solnce, kajti zadnje deževje je precej ogrožalo le* tošnji vinski pridelek. Posledica tega krat« kega deževja je bila seveda, da je grozdje začelo pokati. Zato so se vinogradniki ta* koj lotili umestnega dela, odbiranja nače« tih jagod, da tako preprečijo gnitje. Zad« nja dva topla dneva sta doprinesla do po« polne dozoritve prvega grozdja, portugal« ke. Mošt portugalke se je sicer že pojavil pred dobrim tednom po gostilnah, toda ni imel onega pravega okusa portugalke. Ta Portugalka ni prišla na trg iz domačih, metliških in drašičkih goric, ampak od dru« god, ker metliški in drašički vinogradi ho« čejo producirati samo dober, renomirani vinski pridelek. Tekom zadnjega deževja je bilo opaziti, da je portugalka bila pre* cej odporna in ni tako pokala kakor dru« go grozdje. Naši sosedje Zumberčani, ki imajo vinograde pri nas, so se preveč po* žurili s tTgatvijo. Od ostalih grozdnih vret, ki pozneje dozorevajo, se je tudi večina žlahtnega grozdja pokazala odporna in ne gnije. Če bo toplo vreme vztrajalo še do prvih dni oktobra, ne bo letošnji pridelek po kvaliteti prav nič zaostal za lanskim.
Predvčerajšnjim je predal svoje službene posle tukaj nameščeni sodni kanclist, Fran Blagotinšek, ki je premeščen k okrajnemu sodišču v Trebnje. Imenovani, ki je služ« boval delj časa* v Metliki, je bil agilen olan in funkcijonar Sokola in Čitalnice. Imeli smo priliko videti ga tudi večkrat na odru, kjer je dobro odigral svoje naloge. Sodeloval je aktivno tudi v pevskem zbo« ru, kjer ga bomo tudi pogrešali. Želimo mu ra novem mestu veliko sreče in končno tudi vendarle stalnost na službenem me» stu.
Pretečeni teden je pobegnil iz zaporov tukajšnjega sodišča Rudolf Slokan, r. 1889. v Podgorju, pristojen v Zabukovje, srez Brežice. Izmuznil se je skozi straniščno okno v gradu, kjer se nahaja sodišče in zapori. To okno je sicer zelo ozko, a mož si je pomagal na ta način, da je na zunanji strani odruval par komadov opeke in se
zrinfl ven. Nerazumljivo, zakaj * Je odlo čil za beg, ker je bil obtožen samo zaradi dveh manjših tatvin, ki jih je izvršil v Kloštru pri Gradcu v Beli Krajini, kjer ■i je privoščil petelina, kokoši in moškega perila v skupni vrednosti blizu tisoč di* narjev. Morda pa je imel na vesti še kak drug, dosedaj nerazkrit sJočinl
Za kranjsko mestno župnijo.. .
Kranj, 22. septembra.
Kakor doznavamo, boj za naslednika po* kojnega dekana in mestnega župnika g. Antona Koblarja kljub odločitvi z dne 14. t. m. še vedno ni končan. Ogromni večini kranjskega meščanstva je sicer popolnoma vseeno, kdo pride za novega dekana, dru* gega mnenja pa so oni klerikalci, ki si v zadnjem času lastijo nekako komando nad tukajšnjim župniščem. Ti pripovedujejo, da za škofa niso več merodajni kanonični predpisi pri oddaji kranjske župnije, am* pak le blagor njihove klerikalne politike in njenega prestiža.
Rezultat imenovanja bo pokazal, kaj je resnice na teh govoricah, zlasti če je obre* kovanje škofa po lastnih pristaših, da se ne drži predpisov kanonskega prava, res« nično ali ne.
Ptujski most in dravski
splai
varji
Opozorilo, da se preprečijo nadaljnje nesreče.
Ptul, 22. septembra.
V dravski most v Ptuju, ki je zgrajen iz lesa ter je bil sedanj prenovljen, se je zadnjih 14 dni zaletelo z vso salo več splavov. Most se pri tem sicer ni poškodoval, toda udarec je bil tako silen, da so se stresle hiše v bližini in so se splavi razbili. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Most že stoji na tem mestu nad 50 let ter so se tudi že prej zgodile nesreče, ako ni bil spla-var pazljiv. Da se sedaj dogodijo tako pogosta trčenja, ie pa kriva sprememba toka Drave. Ob sedanji regulaciji je bil sprejet načrt, ki se tudi izvaja, da se najsilnejši tok Drave spravi v sredino struge in nekaj bolj proti levemu bregu. V to svrho so se zgradile na desnem bregu Drave naprave, tako zvani odbijači, ki odbijajo tok proti sredini.
Vzrok nesreče pa je tudi to. da so splavi preširoki in predolgi, sai obsegajo do 90 kbm lesa, tako da splavar ne more s takim ogromnim splavom lalhko ravnati, zlasti pa tam. kjer se tok Drave zavija, ker ga nima v svoji popolni oblasti.
Glede na to stanje in v izogib nadaljnih nesreč se splavarjem priporoča, da svoje splave zgradijo manjše in krajše im da naj bodo previdni pri lesenem dravskem mostu v Ptuju. Splave naj tirajo proti sredini struge in plovejo pod mostom pri srednjih odprtinah, kier ie v sredini mosta postavljen visok lesen križ. Kdor hoče bifci o sta-niu vode in toka dobro informiran, naj se obrne na hidrotehnični oddelek v Ptuju, ki da vsakršna pojasnila.
Teater v teatru
O incidentu z gospo Gosp od inovo v zagrebškem Narodnem* gledališču prinašajo »Novosti«. drugo informacijo, ki pravi, da rntendant Treščec ni bežal pred razsrjeno damo, marveč se je brez besede umaknil v pisarno ravnatelja Bacha, nakar je gospa Gospodinova razbila šipo na vratih in skozi nastalo odprtino povedala svoje mnenje. Ker poročilo »Vremena« o tem incidentu navaja, da namerava g. Gospodinov prirediti samo še en koncert v Beogradu, smatrajo v Zagrebu, da ie imelo beograjsko poročilo poslužiti zgolj za reklamo.
A ves ta zagrebški incident ni senca tragikomičnega prizora, ki se Je v petek odigral v operetnem gledališču v Beogradu. Pri dopoldanski skušnji operete »Španski slavec« je primadona gospa Evka Mikuli-čeva v zanosu pesmi in igre s pestjo malo hudo ošinila svojega partnerja, tenorista Gorskega.
—	Gospa, nimate pravice, da tako ravnate z menoj! se je revoltiral tenorist.
—	Imam pravico, takšna je viloga!
—	Nikakor, klofuta ni predpisana.
—	Ravnala sem prav!
—	Vi. gospa, ste ničla! Nimate pojma, kal Igrate in pojete. Vrnite se v bar. odkoder ste prišli!
—	S kakšno pravico mi to očitate, vi zelenec, ki ste svoio umetnost prinesli izza trgovinskega pulta! Izginite, sicer vas še enkrat klofnem! . . .
Epilog tega nenadnega spora ]e bil presenetljiv in ne preveč okusen. Protago-nistka se ie maščevala s pljunkom in tenorist ie vrnil milo za drago. Skušnja je bila takoj prekinjena in gospa Evka se je na vrat na nos podala k odvetniku teT vložila tožbo zaradi klevete. In tako ix> Bei.grad v kratkem doživel nov »umetniški« proces.
Iz Prekmur ja
pk— Nova telefonska centrala. Dne 16. t m. je otvoril šef tehnične sekcije gospod Bračko kot delegat poštne direkcije novo telefonsko centralo in brzojavno postajo pri pošti v Rankovcih. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi upravnik pošte v Murski So« boti g. Čuš, zastopstvo občine Rankovci ter interesirani trgovci. Zastopstvo občine Rankovci je izreklo svojo zahvalo poštni upravi za to moderno napravo, ter jo na« prosilo, da tudi v bodoče podpira želje in potrebe tega kraja. Rankovci postanejo ta« ko važen faktor v obmejnem prometu z Avstrijo in če bo izpeljan še telefonski vod iz Rankovcev do obmejnega kraja Gede« rovci (govore, da ga namerava napraviti podjetni trgovec Štivan iz Gederovc), do« bi tako Murska Sobota kakor tudi Slatina« Radenci v medkrajevnem prometu nad vse važno obmejno oporišče. Rankovci sami spadajo še v medkrajevni promet Sobote in Radencev tako, da plačajo neabonenti za triminutni razgovor samo 1 Din.
pk— škrlatinka. V vsem soboškem oko« lišu je sedaj 14 primerov obolelosti na škr« Iatinki. Je pa bolezen v vseh primerih ze« lo lahkega značaja in ni verjetno, da bi se razširila. Tudi ljudje so postali previd« nejši in se še precej pokoravajo zdravni« škim odredbam.
pk— Mazači. V Prekmurju je še ogrom« no število raznih mazačev in padarjev, ki derejo zobe, zdravijo trahom, kurirajo spolne bolezni, kot sploh vse in vsakogar. Zdravstvena oblast je pričela posvečati v zadnjem času vsem tem elementom nekaj več pozornosti ter bo menda nekatere iz« ročila tudi državnemu pravdništvu.
Iz Trbovelj
t— Dr. Baumgarten zopet ordinira. t— Na meščanski ioli se bo pričelo novo šolsko leto 1. oktobra s šolsko mašo in otvoritveno slovesnostjo. Učenci vseh raz« redov naj se zbero ob 8.45 na prostoru pri cerkvi. — Ravnateljstvo.
t_ Pouk na rudarski nadaljevalni Soli se bo pričel 1. oktobra. V L letnik se sprej* mejo vsi čitanja in pisanja vešči delavcu V II. letnik lahko vstopijo učenci, ki so že obiskovali ta letnik ali pa L letnik, ter de» lavci, ki napravijo skušnjo. Vse informa* eije »e dobe pri Šolskem upravitelju Ro« bertu Plavšaku, in sicer od 8. do 12. in od 14. do 16. ure.	p
Senzaclfonelnot	Voleflapeto!
Athos, Porthos, In Aramts
so limona, ki jih pozna vsakdo k ne-^ smrtnega dela francoskega romano-
Mj
Momimentalnd historični veilefihn.
0 Junaške pustolovščin* trojic« muike-tinjev. — Na francoskem dvoru pod Ludo vikom XIII. — Blesk, sijaj, e»ti-keita, imtrige im pustolovščine tedanjega ■ vfaeSfcva. — Lokavi kardinal Riche-ffieu. — Večni boji med kraljevimi M mu-škeitiiirji in kardinalov i mi gardisti.
Dveurne predstave danes ob [Wj
pol 11. uri dop. ter ob 3., 9. url.
5« 7. In M]
Krasna godba.	KINQ IDEAL.
Iz Kostanjevice
Nova lekarna bo nosila ime po pa* tronu našega mesta, po sv. Miklavžu, ki je obenem tudi vrhovni gospodar naših div* nih Gorjancev. «Lekarna pri sv. Miklavžu® bo otvorjena v začetku oktobra.
o— Nova motorna brizgalna gasilnega društva v Kostanjevici je že naročena pri tvrdki Rosenbauer v Linzu ter je obenem plačan tudi prvi obrok kupnine. To pred« vsem v vednost onim, ki raznašajo neres* nico, da je društvo denar uporabilo drugje in da motorke ne bo, ker baje tudi občina in hranilnica ne dasta ničesar. Pojasniti pa je, da je občina dala v letošnji proračun za motorko 3000 Din, hranilnica pa ne sme dajati še nobenih podpor, ker rezervni za« klad še ni dosegel potrebne višine.
o— Električno razsvetljavo je poleg go* stilne Bučar uvedla sedaj še lastnica vod« ne žage ga. Marija Vukčevičeva v Globo* čicah. Ker je ob izviru Studene vodna moč dosti velika, je želeti, da se ta privatna električna centrala pregradi v večjo javno centralo, ki bi bila na razpolago mestu in bližnji okolici.
o— Spomenik padlim vojakom se je predlagal v nekem listu. Mislimo, da naj bi to akcijo vzeli v roke meščanska gar« da, Strelska družina in pa snujoče se Olep« sevalno društvo za Kostanjevico in okoli* co. Z združenimi močmi bomo tudi to do« segli.
Dv*. Demšar
se je preseiil na Miklošičevo cesto št. 84 in ordinira tam od ponedeljka 24. t. m.
Telefosi št 3080.	lOd. 6
Iz Novega mesta
n— Občinske volitve v šmihehstopiški občini se vršijo danes 23. septembra. Na« predne liste so prva, sedma in osma. Somi* šljeniki SDS in SKS, udeležite se volitev polnoštevilno!
n— Osebna vest. Upravni odbor Mest* ne hranilnice je podelil razpisano mesto hranilničnega uradnika na svoji seji 19. t. m. g. Antonu Ogrinu, absolventu ekspertne akademije. Prošenj za to mesto je bilo vloženih okoli 20.
n— Slikanje romarske cerkve na TrSki gori. Šentpeterski župnik je dal poslikati romarsko cerkev na Trški gori. Namesto da bi podelil slikarska dela kakemu doma* čemu umetniku, jih je izročil nekemu Kleinertu z Dunaja, čigar ime se blesti na vseh freskah. Pač žalostno, da podpirajo domačini inozemce, domače umetnike pa puste brez dela. — Pred kratkim je zbiral neki državni uradnik v pokoju prispevke za kip sv. Terezije. Ker so bili meščani prepričani, da bo dobil kip v izvršitev no« vomeški kipar Vodnik, ki ne živi baš sijaj* no, so prav radi prispevali zneske. Ko pa je bil denar zbran, je naročil zbiratelj pri* spevkov kip iz Pariza. Brez komentarja!
n— Na sejmu ga je zadela kap. V četr« tek se je vršil v Kandiji živinski in kra= marski sejem. Med drugimi se ga je udele« žil tudi 801etni posestnik Zupančič iz Bi« ške vasi pri Mirni peči. Prav ko je stopal po klancu proti Drski skupaj s svojo že« no, je dejal tej: «Le kaj je nama treba tak« snega trpljenja in sitnosti!« Komaj je to izrekel, se je zgrudil vpričo žene in drugih sejmariev ter kmalu nato umrl, zadet od kapi. Truplo tako nenadoma preminulega starčka so prepeljali v Biško vas, odkoder se je vršil pogreb na domače farno pokopa« lišče.
Najboljše, najtrajnejše, zato 13	najcenejše!
Iz Zagorja
z— Poziv tomišljenlkom. Krajevna or»
ganizacija SDS v Zagorju poziva somislje* nike, da se v častnem številu udeleže po« greba tragično preminulega somišljenika g. Jakoba Koprivca danes popoldne ob 16.
z— Sokolska tombdla. Danes se bo vrst* la običajna vsakoletna tombola zagorske* ga Sokola Poleg nekaterih dragocenih do« bitkov za tombole je več sto malih dobit* kov, ki bodo vsi zadovoljili občinstvo.
z— Tragična smrt 13letne dijakinje. V Medijskih toplicah se je pred tedni kopala 131etna Mimica, hči trgovke ge. Kovačeve iz Lok. Imela je veliko veselje, da je ska* kala v bazen. Pri tem je hotelo nesrečno naključje, da ji je skok zaradi neke šale prisotnih izpodletel in je Mimica priletela na betonska tla ter zadobila občutne po« škodbe na desnem stegnu v kolku. Boleči* ne je potrpežljivo prenašala in o dogodku ni niti z besedico obvestila svojcev. Sele, ko se je poškodba začela vedno bolj raz« vijati, je obvestila mater, a pomoč je bila zamujena in dekletce je tekom osmih dni podleglo. Mimica je bila edinka in priljub« Ijena pri vseh, ki so jo poznali. Obiskova* la je II. razred realne gimnazije v Celju, bila je zelo vneta za šolo in prava radost svojih roditeljev, ki sta sedaj izgubila svo« jo edino nado. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi občinstva. Mimico so součenke položile v prerani grob, zadnjo čast pa ji je lepo izkazal tudi sokolski naraščaj, čigar članica je bila.	o
Deco,
ki hodi v šolo, najsiarurneje obvarujejo prehlada, nahoda in influence okusne
ANACOT-PAff
Ra .Wfltf T5ERA
Iz Ptuja
j— Glasbena Matica v Ptuju je z leto« šnjim letom namestila na zavod violonče« lista konc. mojstra prof. Sedlbauerja, ab« solventa mojstrske šole praškega konserva« torija, bivšega člana praške Filharmonije. S tem je zavod znatno dvignil kvalitete učnega zbora (na zavodu poučujejo izključ no absolventi konservatorijev). Pridobitev violončelista«virtuoza je posebne važnosti za bližnja mesta, kakor je Maribor, ki je z odhodom g. prof. Berana izgubil posled« njega resnega pedsfgoga na tem področju. Oni, ki reflektirajo na dobro izobrazbo v violončelu, se lahko vozijo v Ptuj. Prof. Šedlbauer priredi v torek, dne 2. oktobra ob 8. uri zvečer v Ptuju samostojen kon« cert s sodelovanjem novega matičnega tri« ja. Občinstvo bo na tem koncertu imelo priliko spoznati resnost s katero se goji glasba na tem zavodu.
j— K premestitvi tržnega prostora. Mestni magistrat v Ptuju namerava pre« staviti tržni prostor s Slovenskega trga na Slomškov trg, torej na prostor, ki je last justičnega erarja in namenjen za zgradbo novega justičnega poslopja v Ptuju. Ker bi izvršitev take namere bila nele v očit« no škodo mesta, marveč tudi hišnih posest« nikov, trgovcev in obrtnikov na Sloven« skem trgu in v bližnjih ulicah, je veliko število Ptujčanov podpisalo obsežno spo* menico, naslovljeno na občinski svet. V njej so podrobno utemeljeni vsi razlogi, ki pač dovolj prepričevalno dokazujejo, da tržni prostor spada samo na tisto mesto, kjer se sedaj nahaja.
PremoUrva. feofc, kovaški or mas-oglje .ILIRIJA'
Vilharjera e ca 01 kol Kralja Petra trg 8.
WiW!o?i'Tva e 4 Tel 2820.
Obvestilo
Podpisani obveščam, da g. Jože Hor* vat ni več moj družabnik in da nima no* bene pravice sklepati kakih pogodb ali kupčij ter prejemati nikakega dela ali de« narja na ime tvrdke Malgaj & Horvat. 1055	ALOJZIJ MALGAJ
sedlar, pleskar in ličar, Ljubljana VII.
V PRAGO 10842
na velesejem 25. IX. — 2. X. stane vožnja tja ln naza] :: približno 630 Din :-:
Pred sodniki
Ker je odobraval zločin Puniše Račičal
Pred senatom skrušeno sedi velikan. Ko vstame, ga je najmanj 210 cm, in tudi primerno širok je, pravi ober. Branitelja nima, niti ne ex offo, sploh ni prosil zanj. Po poklicu je manjši obrtnik. Toži ga državni pravdnik, po hudem paragrafu 93. skz., in obenem ga toži ugleden ljubljanski meščan še z zasebno tožbo. Dne 20. junija zvečer je velikan prišel v neko gostilno, tu je bil siten, nadlegoval goste, in ko se mu ie omenjeni meščan umaknil k drugi mizi. ga je velikan ozmerjal z zbirko psovk, kakršna se niti na sodišču ne sliši mnogokrat. Vmes pa je izjavljal, da ie že prav, kar se je zgodilo v Beogradu, in da bi jih morali postrelijati še več. Zagovor je enostaven: Bil seim tako pijan, da ne vem nič. In pa razburjen. ker mi je pretila deložacija. Njegova žena izpove, da mož ne prenaša Viimčka in da ie bil ta dain res razburjen in potem opit. Dve drugi priči razlagata, da kadar je opit, nič prav ne dela. Toda dejanske priče potrdijo, da je bil sicer vinjen, vendar pri zavesti, prisoden. le rabijaten. Sodba: 14 dni, dva posta. Možakar obsodbo sprejme in odide, z glavo seže do podboja, potem se vrata zapro za njim.
Na virsto pride drug zanimiv primer, ki je vzbudil svoječasno precej zanimanja, namreč
ponarejen bankovec za 100 dolarjev
Točajka pri Mikliču je lani vsa obupana prijavila policiji, da je bil v nedeljo zjutraj v hotelu neznan moški, ki ji je ponudil v zameno dolarje, enega za 20. drugega za 100. Izmenjala mu jih ie po 55 Din za dolar, za lOOdolarskega mu ie torej izplačala 5500 Di-n. Manjši ie bilo pristen, večji pa ie bil navaden »cvet« reklamni listek, niti prav za prav ponarejen bankovec, marveč navadna reklama. Za 5500 Din! Na zatožni klopi sedi kmečki mož. nekoiiko »pre-kimšten«. Vse taji. Ni bil onega dne v Ljubljani, ni imel ne 20 dolarskega pristnega ne 100 dolarskega reklamnega bankovca.
Zandarmerija pa je ugotovila, da je bil takšen reklamni listek v njegovi hiši; ljubljanska policija ie dognala, da je bil v noči pred dogodkom v Ljubljani. Dožene se tudi, da je imel 20dolarski bankovec. Priče, med njimi oškodovana točajka, ga ne spoznajo natanko, le pravijo, da je imel čisto takšne brke. Ena priča pa potrdi njegov alibi, češ, tisti dan opoldne ie bil pri njej onkraj Sodražice terjati, torej ni mogel biti istega dne zjutraj okrog 8. v Ljubljani. Vendar: Iz zapora je mož pisal svojemu zastopniku. da naj žena prekliče svojo izjavo, da so se takšne reklame nahajale v njegovi hiši. in pa, — njegov zastopnik naj plača oškodovani točajki tisočake . . . Pred senatom opravičuje obdolženec to svoie pismo, češ, hotel sem v Kanado, raje bi plačal teh 6000 Din. samo da bi prej prišel v,on in čez lužo! Mož ie v ostalem zadolžen, pa zelo inteligenten, podjeten, pa ne v pravi smeri, in tako je šlo narobe. Sodba: tri mesece ;eče. poostrenja, povračilo denarja. Obsojenemu stisne grlo. obraz se miu skremži, pa naglo potlači ihtenje. re-signirano pogleda skozi okno, potem izjavi, da — kazen sprejme. Prosi le za odlog, da pripravi do Božiča rodbini drva, živila, spravi kaj v red. Mučna slika poraza, re-signacij.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Vremensko poročilo
Met«»orolo5ki Mvnd * Linhiiani 22. septembra 1928.
ViSina barometra 808.8 m
Krat
Cas
jpa7jtr»an)»
Ljubljana
Mariboi , . £agreb . . , Be«>grad « , Dubrovnik . Split . . . , Sarajevo , . Skopi je t , »
I
a) 20
4) a
a t>
.'oi 4 ^60 6 760 6 7^0 3 7.0-2 /£8-o
lo 1
14-0 150 16-0 18-0 20-0

Smei »etra Id brzina
f metrih
i 7
94 83
9 6 76
TirrtK)
ESE 1 SE 1 mrrno E 1
ENE 2
co
-o —
10 10 10 2 0 2
Padavine
V. **
mas de 2. tire
megla megla
Solnce vzhaja ob 5.45, zahaja ob 17.59, luna vzhaja ob 1428, zahaja ob 22.15. Nmvišia temperatura danes v Liuhliam najvišja 21.0 C, najnižja 12.0 G
Da smo že v jeseni, nam je pokazalo vreme letos izredno kasno; malo manj kot vsa prva polovica septembra je bila nena« vadno lepa in naravnost poletno vroča; le* pi jasni dnevi so se vrstili brez prestanka. Seveda nam je tako ugodno vreme naklo« nil visok zračni tlak, ki se je trdovratno držal nad srednjo Evropo.
V	sredo dne 12. septembra je nastopila pri nas vremenska sprememba. V avstrij« skih Alpah je pričela že malo poprej, že 11. septembra so imeli tamkaj na mnogih krajih nevihte z nalivi in temperatura se je povsod izdatno znižala. Sprememba je nastopila, ker se je razporeditev zračnega tlaka v toliko premaknila, da je pričel pro« dirati tok hladnejšega zraka od severoza« pada v široki fronti proti Alpam ter po* vsod povzročil prooblačitev in večje in manjše množine dežja.
V	zvezi z Invazijo hladnejšega zraka se je razvila južno od Alp manjša depresija; vetrovni vrtinec v tem območju nizkega zračnega tlaka sicer povečini ni bil močan, ali vendar dovolj močan, da je vplival na vreme v precejšnjem delu Sredozemskega morja. Depresija, dasi niti obsežna niti močna se je držala trdovratno nad teden dni; njeno središče se je nahajalo največ nad severno ter srednjo Italijo ali nad morjem v njeni bližini. Zračni vrtinec je spričo tega vlekel k sebi hladnejši zrak od severa in vzhoda, zato se je temperatu* ra tudi v severnih delih Sredozemskega morja pTecej znižala in je ostala visoka le v južnih predelih, na pr. v južni Italiji hi na Siciliji, pri nas pa od Južne Srbije da* lje. Naša jadranska obala je imela domala
ves teden burjo, v bolj ali manj intenziv* ni meri, tudi južnofrancosko primorje je imelo ta čas hladne severne vetrove in ne* prijazno vreme.
Ali v malo večji oddaljenosti od obrež* ja Sredozemskega morja so imeli ta čas lepše vreme. Avstrija na pr. je imela še vsa povečini deževno, bila pa je že na meji slabega vremena. Zapadno in severno od tod je bilo povečini lepo, sicer že jesensko megleno, ali vendar ne deževno. Šele dalje proti severu, v severni Skandinaviji in de* lih Rusije je bilo vreme deževno, vetrovno in sploh nemirno, ker so tamkaj potovale atlantske depresije. Rusija je imela od sre* de septembra dalje povečini že zelo nizko temperaturo, kakor je bila tudi ostala Ev* ropa razmeroma hladna, ker je sredozem* ska depresija vlekla nase hladni zrak od severa.
Šele sredi tega tedna se je vremenska situacija spremenila. Sredozemska depre* sija se je z neprestanim dotokom težjega hladnejšega zraka napolnila in s tem iz* ginila. Zato se je tudi pri nas uvedrilo in potem zjasnilo. Toda od severa se je pri* čela širiti proti nam velika depresija s Skandinavije in pod njenim vplivom je v ozračju prevladala južnozapadna struja, ki je dovedla preko nas topli, a hkrati sopar* ni zrak a Sredozemskega morja. Bližajočo se depresijo je napovedovalo naglo pada* nje barometra, nastalo je prav nevihtno razpoloženje in zopet smo v pravem jesen« skem dežju.
Dimafska vremenska napoved za nedei Ijo: Oblačno, mnogo padavin. NevarnoTl za poplave. Hladno vreme.
Revmatično trganje? — preneha!
Uporabljaj Sloan« Liniment. ker on odstri ni krvni pritisk, ki vzrok skoro vseh revmatičnih bolečin. Po uporabi — bolečine takoj izginejo
Sloan:s Liniment
-odstranjuje SoGičine'.
CTREVMATgMU OTEKtOSTt PREUTRUJENOSTI PREHLAJEtoJU
omače vesti
w
Veselite se
z menoj

pravi mlada gospa Mica. „Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam."
Varuje perilo!
r
*	Lcpremembe v gerentstvu okrajnega zastopa v Celju. Dosedanji gerent okrajnega zastopa v Celju dr. Anton Farčnik je zaradi premestitve kot upravitelj dolnjelen-davskega sreza razrešen gerentskih dolžnosti okrajnega zastopa v Celju. Za novega gerenta je imenovan oblastni poslanec in pose mik v Celju Miloš Levstik.
*	Štipendija naše vlade je bila podeljena za študijsko leto 1928/29 provizoričnemu profesorju realne gimnazije v Pragi dr. Juliju Heidenreichu in učitelju na zavodu učiteljic ženskih strokovnih del v Pragi Edvardu Turku.
Češkoslovaški minister narodnega zdravja bo prišel v Jugoslavijo. V ponedeljek se bo odpeljal i-z Prage v Jugoslavijo češkoslovaški minister narodnega zdravja dr. Jo-sef Tiso, ki si bo ogledal naša kopališča in zdravilišča, zlasti Dubrovnik, kamor prihaja vsako leto mnogo češkoslovaških gostov. Spremljal bo ministra sekcijski šef dr. Ko-linsky.
*	Korošci! Zaradi proslave prebitja so-hmsike fronte smo bili primorani naš sestanek v Celju preložiti na 14. oktober. Dolžnost nas vseh je, da se ta dan polnoštevilno zberemo. Podrobnosti v posebnem vabilu prihodnji teden. — Pripravljalni odbor.
*	Osebne vesti s pošte. Iz 3. v 2 skupino IT. kategorije je pomaknjen Ant. Lah v Mo-škanjcih. — Iz 4. skupine v 3. skupino H. kategorije so napredovali pb. ur.: Karla Ša-rabon, Ivanka Krašovec roj. Šiško in Marija Trošt na Liubliani 1, Jožica Uranič na ravnateljstvu, M. Belina in Dušica "Škerlj na Maribor 2. Leopoidina Friedl v Štorah, Hen-rieta WoIf v Čakovcu, M. Rabič v Konicah, Hilda Čop roj. Kavs v Podnartu, Angela Farzini v Št. Vidu pri Stični, Bernardina Urbančič na Vrhniki, B. Loške v Trbovljah, Vida Kušar v Medvodah in Marija Kečkeš v Prelogu. — Iz 5. skupine v 4. skupino II. kategorije: Ana Burger, Marija Petrič, Marija Hočevar roj. Podgomik in Al. Jurjavčič na Ljubljani 1; Mara Grims v Železnikih, Mara Kališnik v Novem mestu, Slava Weber in Bosiljka Gjekič v Ča-koverv Justina Puppis v Dolnji Lendavi, Ju-hia /Ibrecht na Ljubljani 4, Mara Štukelj v Sv. Lenartu v Slov. Goricah, Olga Seni-ca v Šoštanju, Marija Klatzer na Mariboru 1, Marija Lortd v Muti, Amalija Kalam v Podplatu. Ana Vernik in Iv. Radič na Maribor 2, Ivanka Grad v Stični, Amalija Pon-delak v Strnišču, Vera Plehan v Sv. Trojici v Slov. goricah in L. Turk pri ter. teh. sekciji v Mariboru. — Iz 3. skup. v 2. skup. III. kategorije: Pavla Frank, Marija Kernc in Fr. Jakopin na ravnateljstvu, Franja Zemljič V. Rozman, Jos. Hauptman in K. LadstStter fia Ljubljani 1, Iv. Bezlaj pri ter. teh. sekciji v Mariboru in Al. Furlan pri ter. teh. sekciji v Ljubljani. — Premeščeni so: Priprav. I.-9 inž. Raiko Poniž z ravnateljstva v Veliki Bečkerek; pb. ut. II-2 Fr. Lapajne iz Novega mesta, R. Tručl iz Zidanega mosta ki Ant. Učakar iz Ljutomera, vsi na LJubljano 1, Iva Smerdu iz Ljubljane na Maribor 1, pb. ur. II.-4 Marija Lorti iz Maribora r Mino, Jožica Glažar iz Mute na Maribor 1, in Ana Gomišček iz Celja v Laško; mehanika V. Povše, J. Banyai iz Ljubljane v Domža'6 k radio-postaji, priprav. III-4 Kristina Mirtič iz Črnomlja v Vinico pri Črnomlju in Ana Kohol iz Cankove y Gornjo Lendavo; zvan. 1 skup. D. Ladra iz Pre-volj na Maribor 2, <inev. Danica Štolfa iz LJubljane v Kranj, Iv. Kržišnik iz Maribora na Jesenice na Gor. In Marija Zeti roj. Kopitar iz Novega mesta na Rakek. — Upokojeni so: zvan. 1. skup. Al. Gerbec na Liubliani 1., Ferdo Klavora na Mariboru 1 in K. Stoja n v Poljčanah.
*	Iz zdravniške službe. V imenfk zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan zobni zdravnik v Braslovčah dr. Jože L ud vi g.
*	Razpisane zdravn?ške službe. Orožni UTad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na svojem ambulatoriju mesto zdravnika - uradnika 2. plač. razreda I stopnle, specialista za notranje bolezni, In mesto zdravnika - uradnika za splošno prakso. Prošnje ie treba vložiti najkasneje do 20. oktobra. Okrajni zastop v Slovenski Bistrici razpisuje službo okrajnega veterinarja s sedežem v Slov Bistrici. Prošnje je treb3 vložiti dn 2. novembra.
*	Iz sodne službe. Vpokoje-n Je kaznil-riškj paznik - zvaničnik pri moški kaznilnici v Mariboru Andrej Pavgi5.
*	Priprave za kongres ruskih književnikov. V Beogradu se bo vršil 25 t. m. kongres ruskih književnikov in novinarjev. Na kongres je dopotovalo že več književnikov, med njimi Nemirovič Dančemko, Konstantin Beligovski, Alfred Bofom, Andrej Argnnov in Aleksander Bogolenov.
*	Dramski tečaj Zveze kulturnih društev. (Oklic vsem onim, ki čutijo veselje do gledališke umetnosti). Zadnji teden poteka in vsakdo, ki čuti veselje in zanimanje za udej-sfvovar.je pri gledališču, naj se čimprej javi v dramski tečaj ZKD. katerega vodi prof. O Šest. Predavanja se bodo vršila vsak torek na realki (Vegova ulica) zvečer od pol 20. ure naprej. Tečaj bo trajal pet mesecev in bo obravnaval vse v gledališko stroko spadajoče predmete teoretično in deloma tudi praktično. Otvoritev tečaja bo 2. oktobra. Vpisovanje se vrši dnevno v tajništvu
j Zveze kulturnih društev (Kazino IT., levo) med uradnimi urami od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Priglasi se lahko vsak osebno ali pa tudi pismeno. Ker se vpisovanje vrši zgolj še ta teden in se definitivno konča v soboto 29. t. m., naj vsakdo pohiti in se takoj vpiše. Šolnina, plačljiva v petih mesečnih obrokih po 20 Din. znaša skupaj 100 Din za osebo. Društva v Ljubljani in okolici ter vsi oni, ki čutijo veselje do teatra, naj se torej hitro javijo.
*	Geodetom v vednost. Počenši z zimskim semestrom 1928-29 se. na ljubljanski tehnični fakulteti dosedanji 4 semestralni geodetski študij podaljša na 8 semestrami kulturno-geodetski inženjerski študij. S tem je našim akademikom dana prilika nadaljevati študije v kulturno-geodetski stroki na domačih tleh. Predstoječe podaljšanje geodetskega študija je nov, lep korak naprej v razvoju naše tehnične fakultete.
*	Otvoritev telefonske centrale Vitanje. Dne 16. t. m .je bila pri pošti Vitanje otvor-jena telefonska centrala.
NOOAViCE kupite
» Tovarniški salogi nogavic u» pletenn Ljubljana. Miklošičeva cesta št 14 nanproi 'lntpla Pnion	17ft-*
*	V naže državljanstvo so sprejeti: Posestnik z Rakeka Ivan Kalister, učiteljica iz Ljubljane Frančiška Mačkovšek ta železniški uslužbenec z Rakeka Jakob Vadnjal.
*	Tragedija 17 letnega dijaka. Prejeli smo V 221 številki »Jutra« je bil pod tem naslovom priobčen dopis iz Hrastnika, v katerem se trdi, da je Ivan Draksler, dijak 4. razreda meščanske šole v Celju, izvršil samomor, ker je pri ponavljalnem izpitu padel. Ivan Draksler ni bil dijak 4., marveč 3. razreda. Razred je dovršil in ni imel po-navljalnega izpita. Torej tudi ni padel pri ponavljalnem izpitu. — Ravnateljstvo državne deške meščanske šole v Celju.
*	Oblastni poslanec obsojen na 15 let težke ječe. Užiško okrožno sodišče }e obsodilo oblastnega poslanca in dolgoletnega predsednika karanske občine, ki je ena -največjih in najbogatejših v užvški oblasti, Jevdjenija Čakiča zaradi raznih hudodelstev, kakor ponarejanja menic itd., na 15 let težke ječe. Poleg njega so se morali zagovarjati še občinski tajnik Jovan Trnavac in občinska odbornika Milovan Markovič in V. Mitrovič. Trnavac je bil obsojen na leto dni, a občinska odbornika vsak na mesec dni zapora.
Cenienim damam vljudno naznanjam, da sem otvorila
svoj lastni
Dini mii\ alelje
na Mestitm tryu št. 2')., 11. nadstr. vhod Krojaška ulica štev. 1 in se pr poručam	Hi e Kovaclf
*	Zaplembe časopisov v Zagrebu. V Zagrebu }e zaplenilo državno pravdništvo od 16. t. m. do 21. t. m. 10 časopisov. V teh 6 dneh je bil »Narodni Val« zaplenjen štirikrat, a po enkrat »Hrvat«, »Hrvatsko Pravo«, »Borba«, »Starčevič«, »Dom« in »Hrvatski Borac«.
*	Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnik v Večeslav-cih Jožef Fleischaker, ki je odšel leta 1915. na rusko bojišče, kjer je baje v bitki pri Bugni padel.
*	Vsem, ki so na naše vabilo pristopili k »Ljubljanskemu Zvonu« kot ustanovni in podporni člani ter so s tem nas podprli ter so izrekli priznanje našemu delu, izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Ustanovni člani prejmejo diplome tekom par dni. — Naše glasbene izdaje, izdajanje glasbenega lista »Zbori« stanejo denar in ponovno se obračamo do vseh prijateljev glasbe, posebno ziborovega petja, da pristopijo k našemu društvu kot podporni člani z letnim vplačilom 15 Din, ali kot ustanovni člani z enkratnim vplačilom zneska 100 Din za vselej. — Odbor pevskega društva »Lju)blj. Zvon«.
*	Zahvala. Vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob priliki za-vršitve nad vse pričakovanje lepo uspele velike skupščine v Novem mestu kar najiskreneje zahvaljuje moški im ženski C. M. podružnicama za ves trud in delo ter plemenito požrtvovalnost, ki sta jo izkazali za to slavje. Posebno se zahvaljujemo g. profesorju Josipu Germu za lep pozdravni govor na kolodvoru, županu g. dr. Josipu Režeku za iskren pozdravni govor pred mestno hišo. g. dT. Ivanu Vasiču za prelesten govor v imenu Sokolskega saveza. Sokolom za sprejem in udeležbo, g. Vikt. Pir-natu na iskrenem globoko zasnovanem govoru za sresko učitelisko društvo, gg. uči-teljstviu in mladini za lepo petje, g. ravnatelju Ivanu Maslju za prepustitev šolskih prostorov v zborovalne namene, častitim damam za veliko požrtvovalnost in skrb za skupno kosilo, pevskemu društvu za lepo pesem, mestni godbi za prijazno naklonjenost in marljivo sodelovanje, p. t. meščanom za okrašenie hiš z zastavami, ki so neprimerno dvignile slavnostni dan in da-
lje prav vsem, ki so o« kakršenkoli način
pripomogli, da se je letošnja velika skupščina tako sijajno Izvršila, kakor že dolgo ne. Iskrena hvala vsem! — Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
*	Za jugoslovensko delavstvo v Franciji veljajo Isti pogoji kakor za domače. Francoski konzulat v Ljubljani nas obvešča, da prejmejo naši delavci v Franciji za isto delo iste plače kakor domači francoski. Noben delavec pa ne dobi vizuma na francoskem konzulatu v Ljubljani, ako ne poseduje že prej delovne pogodbe, ki mora biti sestavljena po predpisanem vzorcu francoskega delovnega ministrstva ter tudi od njega vi-dirana. Vsak nesporazum, do katerega bi prišlo na podlagi imenovane pogodbe med delodajalcem in delojemalcem, naj se prijavi v najkrajšem času delovneiM ministrstvu v Parizu.
ITO — ro^tia oa^ta naiboH^'
*	Večerni komerciiafnl tečaji na Trgovski akademiji v Liubliani. Za 'eto 1928-1929 se otvorijo pričetkom oktobra na trg akademiji večerni komercijalni tečaji, namenjeni predvsem osebam, ki se pripravljajo za vstop v javne službe ali pa so že v službah a si želijo kot slušatelji (-ice) večernih komereijalnih tečajev razširiti in poglobiti svoje komercijalno znanje Predavanja se vrše v večernih urah od 7 do 9 ure ter obsegajo: 1 knjigovodstvo in kontrolna dela; 2 trgovska korespondenca : 3. trgovinssfvo s posebnim ozirom na trgovsko in menično ter stečajno (konkurzno) pravo; 4 slovenska stenografija (pri radostnem številu priglašen-cev tud' nemška); 5 italijanščina s posebnim ozirom na trgoveko-prometno frazeolo-giio in trg. korespondenco: 6 nemščina v istem izmerju — Komercijalni tečaji trajajo do konca aprila. Vpisovanje in vse potrebne informacije vsak dan pri ravnateljstvu trgovske akademije. Aškerčeva ulica 9/11, levo (poslopje tehniške srednje šole) ob uradnih urah
*	Včeraj je Izšla nova številka »Skovirja« s pričetkom napetega detektivskega romana (Wallace: Skrivnost Rdečega kroga). Dobro humoristično besedilo! Zanimive slike! Naročite se ali kupite v trafiki! 160
*	Plesna sezija 1928-29. Društva, korpo-raciie. klubi in privatne družbe, ki bi želeli imeti svoie zaključene plesne šole pa še nimajo strokovnega učitelja ali tozadevne dvorane, nai se takoj pismeno ali ustmeno obrnejo na plesnega mojstra g. Jenka, kavama »Emona«.	1650
*	Kako nam Američani nudijo zaslužek 200.000 dolarjev. Denarna sredstva, ki so kakor se zdi, neizčrpna v deželi »neomejenih možnosti«, so dovolila tudi razpisati tako visoko nagrado za rešenje problema, ki ie praktično že davno rešen. Gotovo je Hop-kinovi univerzi v Baltimoru zelo dobro znano, da se da prehlad najbolje in najhitreje ozdraviti z aspirinom in plramldonom. Ven-daT je treba najti vzrok kakor tudi tok te bolezni. V dobi. ko ie bakteriološko razi-skavanje tako napredovalo, gotovo muči učenjake pomislek, da vzroki prehlada še niso znani. Kako je težko priti do rezultata, se vidi že iz tega. da je za to preiskavanie postavljen rok Petih let.	136
mmm
se vrši	10> 70
danes 23. sept. ob 15. uri
(3. url) na Kongresnem trou.
Kalvarija
bojna igra ee na vsesplošno željo ponovi danes zadnjikrat v tej sezoni ob 7. uri zvečer na Kodeljevem. Prvič v Ljubljaui. Ne zamudite.
Primarij docent
dr. Ivan Robida
ordinira odslej vsak delavnik od 2. do 3. ure popoldne na Miklošičevi cesti št 16 (Bambergova hiša).
wmimimismmmam«mmaummmm
*	Avtobusna zveza Ljubljana-Stična-Novo mesto. Pred dnevi je bil otvorjen avtobusni promet na progi Ljub!iana-Sti6na-No-vo mesto s priključkom na že obstoječo avtobusno progo Novo mesto-Zagreb. Promet se vrši z modernimi velikimi avtobusi tt. »Tapred«, d. d. Zagreb. Odhod iz Ljubljane ob 9.30, dohod v Stično ob 10.43; odhod iz Stične ob 13.30 dohod v Ljubljano 14.43; odhod iz Ljuibljane ob 16. In dohod v Novo mesto ob 19.; odhod iz Novega mesta ob 5. dohod v Ljubljano ob 8. Avto stoji v Ljubljani za sedaj na glavnem kolodvoru, Marijinem trgu, pri gostilni Češnovar, oziroma pri Dolenjskem kolodvoru. Vožnja: Ljublia-na-Stična 30 Din, LJubljana Novo mesto 60 Din. Upamo, da se je s to avtobusno zvezo občinstvu ustreglo. Ostala pojasnila v od-nosnih oglasih.	1652
*	V lepotni konkurenci Neuenahr se je MercedesBenz odrezal s Šestimi prvimi nagradami zopet najbolje. Mercedes pokazuje, da lahko imamo za nizko ceno zelo elegantne, praktične karoserije. Od 200 razstavljenih vozov je imelo preko 70 pnevmatike Continental, dokaz za priljubljenost teh pnevmatik.	1647
*	Tkanina »ETERNUM«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, mamifaktura.
*	Pr| semmerinški dirki je zmaga! Cara-cciola na Mercedes-Benzu in postavi! s 6:40:29 nov rekord. Vozač na Mercedesu pi. Wentzel ie dosegel dvojno zmago v razrednih turnih in športnih vozov. Avti Mer-
cedes so imeli zopet priznane pnevmatike Continental, ki so najboljše za gore. 1647
*	Stavbeniki, Industrij ci, tehnične pisarne. Uporabljajte originalni inozemski svetlopis-ni papir »Ozalid« za kopije. Preprosta uporaba, trpežni odtisi. Zastopstvo za Slovenijo Ivan Bonač, Šelenburgova ulica 5. Zahtevajte cenik in navodila!	1639
*	Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne grenčice »Franz-Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz-Josef«, ker vzpodbuja delovanja želodca in črevesa. Dob: se v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Dijak brez dijaškega koledarja —• obrt brez orodja.
*	Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna JOS. RE1CH.
*	V potu svojega obraza so dosedaj prall perilo. Radion je odstranil vsak napor, ker zadostuje, da se perilo pol ure kuha, pa ie pranje gotovo.	1637
Iz Liubljane
n— Slovenski delegati na seji širšega glavnega odbora NRS v Beogradu. Ponedeljkove seje širšega glavnega odbora NRS se udeležijo tudi delegati radikalskih or^i-nizacij iz Ljubljane in Maribora. Ljubljanska organizacija, ki je vukičevičevska je poslala odvetnika dr. Ažmana. Istočasno pa je dobil od glavnega odbora NRS telegrafski poziv na sejo bivši minister dr. Nih.) Zupanič, ki je snoči odpotoval v Beograd
u— Ljubljana v filmu. Snoči ob 19. je bilo v kinu Matica poskusno predvajanje propa-gandističnega filma, ki ga je izdelala filmska tvrdka C. Th. Meyer, koje lastnik je sedaj g. Henrik Betbke. Film predstvlja razne znamenitosti naših jugoslovenskih mest, med temi je tudi okoli 200 m dolg film, predstavljajoč prestolnico Slovenije Ljubljane Poskusnemu predvajanju so prisostvovali predstavniki mestne občine z ^mpanom dr. Dinkom Pucem na čelu kakoT tudi veliki župan dr. Vodopivec in drugi. Predvajanje Je trajalo okoli 10 minut. Posnetki od blizu so bili prav posrečeni, dočim so bili oni iz daljave več ali mani zameglemi, kar je pripisovati tedaj v maju vladajočim vremenskim razmeram. Film nam kaže najprej celoten pogled na Ljubljano in okolico s pogledom na Kamniške planine (v filmu na-
Zdravnik na Vrhniki
dr. Franjo Zupan
se je preselil v Mu!leyevo hišo nasproti lekarne.
Ordinira vsak delavnik dopoldne. Električno obsevanje! Višinsko solnce!
pačno Julijske). Prav lepi so posnetki glavnih monumentalnih poslopij, magistrata, univerze in semenišča. Iz semenišča baš gredo semeniščniki in med njimi ie opažati postavo v vojaški uniformi. Lepo sta posneta tudi oba giganta na portalnih vratih. Krasni so dalje posnetki Narodnega gledališča, muzeja, justične palače. Lepe so slike Kongresnega trga, in sicer izpred nunske cerkve in kina Matice. Drevored »Zvezda s kavarno in restavracijo je prav dobro posnet. Posnetki na Aleksandrovi cesti in Še-lenburgovj ulici pa predočajo momente v času večerne promenade. Tudi Tivolski park s svojimi zanimivostmi in tihim sožitjem je dobro posnet. Zanimiva je bila slika na vrhu stolpa ljublianskega Gradu, ko mag. direktor dr. Zamik razkazuje tujcem vse krasote in čarobnosti Ljubljane in njene daljne okolice, toda tu je nekoliko nagajalo vreme. Zaključek filma tvorijo prizori z velesejma. Splošno so bili povabljeni gostje s filmom zadovoljni in obiskovalci kina Matice žele, da bi Matica še večkrat predvajala ta film.
! MM iiiii sttr
igra izUjucno na Homocoid ploščah. t\ra na
re rodukc a. N*p oda' p i Elektrofon-iki družbi t oz. Aleksandrova cesta si. 7.	amoMdsia a hiov^nno
u— Napoleon Bonaparte. Samo še danes ob 11. uri dopoldne se bo predvajal v prostorih kina Matice prvi del grandijoznega francoskega filma »Napoleon Bonaparte«. Vsi oni, ki zaradi včerajšnje razprodane predstave niso mogli videti tega ogromnega in veličastnega filmskega dela, se tem potom opozarjajo, da je danes zadnja prilika za poset te prireditve. To filmsko predavanje pa tudi brez dvoma zasluži vso pozornost naše publike, naše inteligence, di-jaštva in šolske mladine, ker je na sporedu poleg informativnega predavanja g. prof. Volavška eno najbolj repiezentativnih del francoske filmske produkcije. Ta film nam podaja v kratkih, toda izredno markantnib slikah tedanjo dobo francoske zgodovine, grozovito revolucijo ter življene veJiVe-sa imperatorja. Vsa naša publika na! fda.i pohiti ob 11. uri dopoldne v Elitni Mn--> Ms-ira Cene sedežem najnižje, tako, da ti 7a«ti»r« sleherni vstopnico nabaviti.
u— Hišnim gospodarjem v poi3«.nlln^ n;&. itli smo: Čuieio se pritožbe radi-vm: !*?*-jev, da se hišni gospodarji večiixvp? nasvetih drugih protivtio. da bi	K
tfzemliili svoje radio-aparate na vc-i vino napeljavo, češ. da se s tem kv.-jrjo vodovodne cevi. Te trditve so popolno n* re-osnovane. Uzemljena je samo antena, po kateri se pretakajo le visokofrekvenčni rakovi, ki itak prodirajo skoro skozi vse pred-
met* a* mr4I (tod! tkati »udi). Antena tn nfaa azenrijeni podaljšek trna pa samo to nalogo, da dovaja visoko frekvenčne valo-ve, ki k> zadenejo, do aparata. Torej je breasmlselna trditev, da bi antena škodovala vodovodnim cevem. Lučna antena oa Kak ne propušča električnega toka niti v aparat niti v zemljo.
n_ Cesta Ljubljana-Moste. Prejeli smo:
Pod tem naslovom piše »Slovenec« od 20. t m., da je od železniškega prelaza do kar-meličank običajno praJh, v primeru deževnega vremena pa luže. Pravi tudi, da ga zlasti pihne tudi groblje podrte Lapajneto-ve ograje Nas prav veseli, ker je »Sloven-čev< dopisnik sam prišel do našega prepričanja. Svoječasno smo že, žal, brezuspešno apelirali v tem listu zaradi prahu na tnero-dajna oblastva. »Slovenčevemu« dopisniku svetujemo, naj se obrne na naslov županstva, ki je v prvi vrsti poklicano, da napravi red in že enkrat uredi zadevo Lapajnc-tovega groblja, katero je samo napravilo!
o— Stanovalci na Mlšičevl cesti prosijo za malo več razsvetljave. Prejeli smo: Samo tri slabotne žarnice brlijo na vsej Mi-fičevi cesti tn še (e so med zelenjem brestovih dTeves skrite in previsoko pritrjene, tako da razsvetljujejo le skromen prostor pod seboj. Ako stopi človek iz tega razsvetljenega kolobarja dalje, je v čisto temnem prostoru. Kako mučno je to, naj vsak sam preizkusi. Drevje je res v kras in hladilo poleti, a več luči tudi zahtevamo. Sumljivih eksistenc je premnogo, še posebno, ker so varnostni organi tu redki. Za vse prebivalce ob tej cesti bi bila večja razsvetljava največja dobrota, saj so večino-m duševni delavci, ki se vračajo ob večernih urah iz uradov na svoje domove. Ob slabem vremenu, dežju in snegu, ko je na obeh straneh ceste polno mlak in raznih od-kladkov, je hoja v temi po tej cesti prav neprijetna. Naj se merodajni činitelji sami prepričajo o važnosti naše Javne prošnje in naj primerjajo našo razsvetljavo z ono Aleksandrove ali Miklošičeve ceste, a povsod žive občani ljubljanski!
a— Cercle francals v Ljubljani otvaTja s 1 oktobrom t. 1. pouk v francoščini, ln sicer: I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do pol 20. ure (predaval bo profesor g. R. Južnič); Ila tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. ure (predaval bo profesor g. dr. Fr. Novak); Il.b tečaj ob od pol 19. do pol 20. ure (predavatelj isti); IILa tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. ure (predavala bo ga. Beič francosko slovnico v francoskem jeziku); Ill.b tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19. do pol 20. UTe (konverzacijo bo vodila gdč. Ju-vančičeva). Obiskovalci tečaja bodo plačevali mesečno 20 Din; lahko pa obiskujejo več tečajev. Vsi ti tečaji se bodo vršili na moškem učiteljišču na Resljevi cesti. Prijave sprejema ravnateljstvo moškega učiteljišča v svoji pisarni vsak dan od 11. do 12. in od 17. do 18. ure, počenši od 24. t. m. dalje Prijavi se lahko po pošti z dopisnico. Prijave se sprejemajo še tekom celega oktobra.	1653 u— Plesni krožek Tabor. Odbor sporoča ▼sem cenj. obiskovalcem, da bo vodil tudi letos svojo plesno šolo, ki se bo vršila vsako nedeljo v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Pričetek 7. oktobra. Odbor najvljudneje vabi k posetu šole vse, ki se zanimajo za lep družabni ples. Prijave se sprejemajo v pisarni Sokola I. na Taboru ali pa na dan otvoritve zvečer v dvorani. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Pri vajah bo sodeloval prvovrsten jazz-band. Za začetnike bodo posebne vežbe. 1654 n— Vldovlčev klub v Ljubljani sklicuje vse priglašence na sestanek v Narodno kavarno v ponedeljek 24. t. m. ofo 20. Novi člv ni se še sprejemajo ustmeno na sestanku aH pismeno na naslov kluba: Šola na Le liri.
u— Pevsko društvo »Ljublj. Zvon«. V ponedeljek vaja mešanega zbora. Tajnik.
u— Gozdovnlkl-medvedki imajo svoj sestanek jutri, v ponedeljek ob 3. uri popoldne v Kolegiju. — Vsi in točno!
u— AH je res? Na vsak način odgovarja fstini, pravijo naše dame, da je največja izbira najlepših dam ski h klobukov v modnem salonu ge. Marije Gotziove na Kongresnem trgu, ki danes zopet inserira v »Jutru«.	10911 u— Prostovoljno gasilno društvo Barje ▼abi na trgatev grozdja, ki se bo vršila v nedeljo 7. oktobra v gostilniških prostorih g. Cešnovarja na Dolenjski cesti. — Odbor.
1649
n— Pouk Jezikov francoščine, angleščine, Italijanščine, nemščine, srbohrvaščine za posameznike iti manjše skupine Prij rve Beethovnova ulica 7, pritličje, od 18. do pol 19. Prof. S. J Jeras	/645
u— Umetniška razstava četrte generacije se danes ob 18. uri zaključi. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da ne zamudi ogledati si to zanimivo razstavo naših najmlajših umetnikov: Globočnika, Maleša, Mežana, Pregljeve, Pavi ovca in Pirnata.
o— Zadnjikrat danes se bo ponovila na vsesplošno željo občinstva bojna Igra »Kalvarija« na letnem igrišču Mladinskega doma na Kodeljevem ob 19. uri. Igra, ki je dslo našega priznanega pisatelja g. Matičiča in ki nam ob desetletnici konca svetovne v^-ne tako ganljivo prikazuje vse vojne grozote, zasluži, da si jo ogleda vsakdo ter s tem podpre tudi prireditelje, ki se niso strašili ogromnih stroškov, posebno zato, ker je čisti donos prireditve namenjen le v humane svrhe. Povratek v mesto in na kolodvor zssiguran po posebni garnituri električie cestne železnice, ki bo pričakovala poset-nike po končani predstavi pri garnizijski bolnici	1651
u— Policijska kronika. Aretirani so bili:
1	zaradi prepovedanega povratka, 1 zaradi postopanja, 1 zaradi nedostojnega vedenja,
2	zaTadi vlačugarstva. Policiji so bili prijavljeni: 1 tatvina, 1 vlom, 1 ogražanje osebne varnosti, 1 izgred, 1 kaljenje nočnega miru 1 pijanost. 2 nezgodi, t telesna poškodba, 1 nedostojno vedenje, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 1 streljanje z dina-mitom, 14 prestopkov naredbe o zapiranju
trgovskih lokalov, 10 prestopkov avtomobilskih predpisov in 21 prestopkov cestuo-po-
licijskega reda.
I-
Manbora
a— Zeppellna bodo bale danes videli Mariborčani. Poroča se, da bo dr. Ecke-ner z ogromno zračno ladjo Z. L. 127 grof Zetnjclin izvedel svoio drugo poskusno vožnjo preko Linza, Dunaja. Gradca in Celovca. Danes bo plul tudi ob jugoslovenski meji in ga bo okroz poldneva mogoče videti ob levem dravskem bregu
a— Dan bonbončkov. Mariborska ženska podružnica CMD bo priredila v nedeljo 23. t. m. »dan bonbončkov« v počastitev spomina narodnih žrtev Lundra in Adamiča. Čeprav ie od takrat minilo celih dvajset let, vendar ie še ostala v spominu težka narodna borba, ki smo jo preživljali in iz-voievali. Vendar naša zmaga še ni popolna. dokler bo le ena sama družina nacijo-nalno ogražena. Zato darujte rade volje ■malenkostni prispevek 1 Din v družbine namene.
a— Požarna nevarnost. V četrtek okrog 22. ure je plat zvona naznanil ogenj v melj-skem predmestju. V mestni plinarni se je vnela smola, iz katere se proizvaja plin. Pli-naraiški uslužbenci in mestni šoferji so pa ogenj pravočasmo zadušili, tako da so se gasilci, ki so bili takoj na mestu, lahko vrnili. Z zadušenjem tega ognja je bila preprečena velika nevarnost za mesto
a— Konj na avtomobilu. Odvetniku dr. Visenjaku se je v četrtek popoldne pripetila čudna nesreča, ko se Je vozil s svojim avtomobilom po Tattenbachovi ulici. Pred Narodnim domom se je splašil konj neke mariborske stavbne tvrdke in skočil od spredaj na avtomobil Konj je avto precej poškodoval, druge nesreče pa ni bilo.
a_ Nesreče. V četrtek proti večeru Je povozil neki avto na oglu Tattenbachove ulice 6 letnega dečka Jožeta Treplaka. Dečko je prišel s svo'io babico rz Slivnice in ko mu je privozil nasproti avtomobil, je bil tako zmeden, da je tekal sem in tja. Babica ga ni' mogla več potegniti na pločnik in tudi šofer zaradi mokre ceste ni mogel več preprečiti nesreče. Dečku je zlomljena leva noga in rešilni oddelek ga je odpremil v bolnico. — Kamnoseški pomočnik 17 letni V. Petek pa se je ponesrečil pri delu ter dobil notranje poškodbe. Tudi on je v bolnici.
a— Nesreče. 51-letni delavec Franc Ko-bale je v lajtersperski opekarni pri delu dobil notranje poškodbe. — V Pekrah je 26-letnetmu hlapcu Alojziju Valenku težak hlod stri levo nogo. — v Slov. Bistric^ je 18-letn,i mesarski pomočnik Stanko Kalan padel ter si zlomil ključno kost. — Franu Pircu, 171etneanu ključavničarskemu vajencu v Mariboru, je padel na roko težak kos železa ter ga ranil. — Vsi ti ponesrečenci so bili prepeljani v bolnico.
a— Sumljivi kolesarji. V noči od ponedeljka na torek ie bilo, kakor smo že poročali .vlomljeno v skladišče mehaniške delavnice g. Cmstinčiča v Tattenbachovi ul. v Mariboru. 2e zgodaj zjutraj je polocija zasledovala vlomilce, ki so vzeli s seboj več koles, proti Sv. Petru. Zdaj pa je prišlo poročilo iz Zg. Radgone, da je tam orožniška paterulja ustavila pet sumljivih kolesarjev, ki so se vozili proti Cmureku. Na poziv »Stoi!« so kolesarji pometali svoja kolesa proč ter se skušali rešiti z begom. Trem se je to posrečilo, dva pa so orožniki ujeli. Ker se domneva, da so kolesa vtihotapljena preko meje, se sedaj nahajajo še pri carini, zajeta sumljiva kolesarja pa sta zaprta na orožniški postaji. Preiskava bo dognala, če niso to vlomilci, ki so udrli v skladišče mehaniške delavnice v Mariboru.
Iz Celja
e— Pravcat lov za tatom je bil v soboto zvečeT v Celju. V kavarni »Evropa« je odnesel ge. Marici Šucovi, zaseatiH v Gosposki ulici 17, neznan moški nov ženski plašč temnorjave barve, vreden 1200 Din, v kavarni pa je pustil svoj stari plašč in klobuk. Poizvedbe so dognale, da je možak odšel iz kavarne v delikatesno trgovino gospe Zamparuitijeve, kjer je zaprosil gospo za posojilo 20 Din, ki jih pa ni dobil. V tej trgovini je ukradel nekemu gostu z obešalni-uika ti o v klobuk in jo ubral proti Bregu. Tam je popil v gostilnah »Pri mostu« in Ra-deju po en brizganec in pravil, da gre v Laško do gostilne H etike. Na Polu'ah se ie oglasil v gostilni Kranjc. Imel je na sebi ženski plašč. V Tremerjah je popival v gostilni Leskovšek z nekim Lešnikom. Ta ga je vodil ponoči po skrivnih gozdnih potih proti Lvb oi a m ali Trbovljam. Od tam je izginila za njim vsaka sled.
e— Preselil se je iz Zavodne v Celje na Slom'škov trg 4 s svojo pisarno g. Franjo Smid, civilni geometer v Celju.
k Krama
r— Borba za šolske dneve obrtne nada> Ijevalne šole. S 1. oktobrom se bo otvoril šolski pouk v tukajšnji obrtno nadaljevalni šoli, in sicer ob nedeljah dopoldne in ob četrtkih popoldne. Radi dnevov šolskega pouka za vajence pa je nastal oster spor, ker so predložili svoje zahteve obrtniki, or* gani-zirani v zadnigi, ter podučujoči učite« lji. Obrtništvo želi odpraviti pouk ob četrt« kih in ga prenesti na ponedeljek popoldne, učitelji pa želijo prenesti nedeljski pouk še na drug delavnik. Na zadnji seji kra« jevnega šolskega odbora se je razpravljalo o tem vprašanju, vendar ni prišlo do defi« nitivnega sklepa, ker se bodo obrnili še po informacije na oddelek za strokovno šol« stvo pri ljubljanskem velikem županu.
Iz IJHJe
I— Beg naših mladeničev iz domovine. Po litijskih hribih v okolici Sv. Križa in Dola primanjkuje vsake industrije, ki bi zaposlila domače ljudi, posebno čez zimo. Tamkajšnji zaslužka željni fantje se izse« Ijujejo ponajveč na Holandsko, kjer imajo že svojo malo delavsko kolonijo. Predvče« rajšnjim je odšla za kruhom zopet skupina miadeničev v nizozemske rudnike.
i— «Gobovci» v gozdovih litijske okolu ce. Jesensko vreme in deževje je oživelo običajno športno žilico naših «gobovcev». Po vseh gozdovih v okolišu stikajo razne družbe za gobami, pa žal, letos menda ne bo prida letina za nabiralce gob. Splošno se opaža, da gine vTsta užitnega gobana ali jurja. Še lisičke, ki jih je bilo včasi kar od« več, so prav redko posejane. Pač pa je pre« cej «turkov»
Gospodarstvo
Noto mffijardne državno posojilo sklenjeno brez odobrenja Narodne skupščine-
Nedavno smo poročali o pogajanjih med našo vlado na eni strani in nemškima kon-cernoma Vereinigte Stahlwerke (Diissel-dorf) ter Allgemeine Elektrizitats - Gesell-schaft (Berlin) zaradi dobav železniškega materijala, lokomotiv, vagonov, tračnic itd. v vrednosti 100 milijonov mark (1.35 milijarde Din) proti plačilu v 10 do 151etnih bonih po 7 %. Ta vest se sedaj potrjuje.^ Finančni minister dr. Subotič je namreč izjavil, da je finančno ministrstvo glede dobave materijala in prometnih sredstev dobilo dve ponudbi iz Nemčije. Posebna komisija je osvojila kot povoljno ponudbo tvrdke <Stahlunion Export G. m. b. H.» (ki je prodajna centrala nemškega jeklarskega trusta Vereinigte Stahlwerke) za materijal v vrednosti 100 milijonov mark, izplačljivih v obliki 7% bonov v desetih letih. Po vesteh nemških listov, bodo pri teh dobavah poleg jeklarskega trusta sodelovale Allgemeine Elektrizitats - Gesellscbaft. nemške tvornice lokomotiv in interesna zveza nemških tvornic vagonov.
Ta dobavna pogodba pomeni zadolžitev naše države za preko 1 in četrt milijarde Din. Finančni minister smatra, da more na podlagi člena 231. finančnega zakona za tekoče leto zadolžiti našo državo za to vsoto brez sodelovanja Narodne skupščine. Ta člen, ki je bil med številnimi drugimi členi vnešen v finančni zakon, daje namreč prometnemu ministru pooblaščenje, da more skleniti dolgoročne dogovore za nabavo materijala in za popravilo že^zniškega voznega parka. Izplačilo takih nabavk se ima izvršiti v gotovini ali v daljših obročnih izplačilih v obliki bonov, ki se imajo izplačati iz dohodkov državnih prometnih ustanov. Pri sprejetju finančnega zakona gotovo nihče ni mislil, da bo ta člen služil vladi kot podlaga za veliko posojilo v obliki dobavljenega materijala. Tako se je vlada izognila ustavnemu določilu, po katerem se nikaka zadolžitev države ne more izvršiti brez odobrenja Narodne skupščine, torej ne more imeti nikake kontrole, kaj se bo na račun tega posojila naročilo iz Nemčije in v kakšne svrhe se bo porabil naročeni materijal.
Nihče ne more biti proti temu, da se z nabavko novih lokomotiv in vagonov in z drugimi investicijami zboljša naš promet, toda izkušnja nas uči, da so se celo pod kontrolo Narodne skupščine vršile neekonomične in neproduktivne investicije, kaj šele brez njene kontrole. Tudi je vprašanje, če ne bo naša država pri teh nabavkah oškodovana bodisi glede na cene dobavljenega materijala ali pa glede na njegovo kakovost. Neproduktivne investicije pa morejo povzročiti le še povečanje deficita naših železnic, ki znaša že sedaj letno 300 do 500 milijonov Din. Če pomislimo, da bodo naše železnice za amortizacijo tega posojila (10 milijonov mark letno) in za obrestova-nje (7 milijonov mark) letno obremenjene za 17 milijonov mark ali preko 200 milijonov Din, potem takoj spoznamo, kako da-lekosežne posledice ima lahko nekontrolirano in lahkomiselno zi rabljanje tega posojila.
Končno naj bo §e omenjeno, da nam sprejetje tega posojila ponovno potrjuje, da vlada za nobeno ceno ne more priti do inozemskega posojila ter sedaj išče izhod le še v posojilih v obliki nabavk. Za menta-liteto beograjskega režima pa je značilno, da je finančni minister smatral za potrebno povdarjati, da se bo posojilo uporabilo samo v omenjene svrhe. Saj vendar nihče ne dvomi o tem. da se bodo lokomotive ln železniški materijal uporabili za železnice. Država vendar ne dobi posojila v denarju; da bi pa ta materijal drugam prodala, da pride do denarja, s tem pa vendar zaenkrat še ne moremo računati.
Položaj na slovenskem lesnem trgu.
Navzlic pomanjkanju vagonov. Id v nespremenjenem obsegu ovira odpremo prodanega blaga, se tendenca na slovenskem lesnem trgu precej povoljno razvija. Tre-notno je v prvi vrsti zanimanje za drva, katerim se je deloma tudi cena dvignila. Ta drva se iz Slovenije pošiljajo skoro izključno v italijanskih vagonih, ki se na potu v Italijo pri nas natovorijo.
Bukovi pragovi so prav tako v stalnem povpraševanju. Sedaj se kupci predvsem zanimajo za holandske dimenzije, in sicer 260 X 26 X 16 X 16 ali 260 X 26 X 14 X 17 ali 260 X 25 X 15 X 17 ali 260 X 24 X 16 X 17 cm. V istih dimenzijah se išče tudi vsaka množina hras*ovih pragov za dobavo vi a Sušak. V zadnjem času so se ponovno oglasili interesenti za borove brzojavne drogove v dolžinah 6.50. 8, 9. 10 in 12 m. prav tako via Sušak. Nadalje je opažati tudi čim dalje večje zanimanje ra brusni les v dolžinah 1. 2 in 3 m ter 10 do 20 cm srednjega premera. Ta brusni les iščejo italijanske papirnice. Zanimivo je, da so se te dni srbijanski rudniki obrnili na naše producente za dobavo jamskega lesa.
V hrvatski lesni Industriji je opažati, da velepodjetja in veletrgovci z lesom vedno bolj investirajo denar v hrastovino, ki ima in bo imela vedno večjo vrednost. Pri licitacijah državnih gozdov nudijo hrvatske ve-letvrdke že bajne cene.
Glede rezane jelovine je omeniti, da iščejo italijanski uvozniki največ deske III. vrste in sedaj tudi podmerno blago. Trami imajo dalje čvrsto" tendenco, prav tako fcor-donali.
— Novi člani naSe delogacfje ra trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Za člane naše delegacije za trgovinska pogajanja s Češkoslovaško sta bila imenovana še dr. Rudolf Steinmetz - Sorodolski, načelnik trgovinskega ministrstva, in dr. Oton Fran-geš; za eksperta pa še dr. Ciril Petrovič, inšpektor kmetijskega ministrstva.
== Italijanske banke v JugoslavijL Kakor znano, je Banca Commerciale Italiana pred meseci kupila večino delnic Hrvatske banke v Zagrebu, ki je s sredstvi novega italijanskega patronančnega Instituta pričela na zagrebškem kreditnem tržišču živahne-je delovati. Po ratifikaciji nettunskih konvencij pa namerava v Zagrebu otvoriti svojo podružnico tudi druga italijanska vele-banka Credito Ttaliano. Funkcij onarji tega italijanskega zavoda se že zniiuiajo za nakup palače Slavenske banke, ki so si in že ogledali. Za to palačo pa se zanima tudi Dr-
žavna hipotekama banka, Id Je m poslopje
ponudila 8 milijonov Din.
Stanje Narodne banke od 15. i m. (Vse
v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 8. t m.) Aktiva: kovinska podlaga 378 (— 10.8), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 703.4 (4- 22.7), posojila na menioe 1413.5 (— 21.5), lom-bard 253.5 (— 0.7); pasiva: obtok bankovcev 5610.9 (— 108.4), državne terjatve 275.4 (+ 38.3), obveznosti po žiru 539.8 (+ 57.8), razn« obveznosti 226.8 (+ 1-7). Čeprav se je postavka kovinska podlaga zmanjšala za 10.8 milijona Din, vendar je to zmanjšanje pripisati le spremembam v sestavi deviznega zaklada. Iz postavke saldo raznih računov, ki predstavlja tečajne diference deviz, je razvidno, da se devizni zaklad ni zmanjšal, temveč celo nekoliko povečal. Zmanjšanje obtoka bankovcev je pripisati povečanju žirovnih obveznosti napram državi in privatnikom.
= Naš tobačni monopol in inozemstvo. Znano je, da države, ki producirajo tobak, izvažajo v inozemstvo tudi cigarete, in sicer v velikih količinah. Edino nečastno izjemo dela pri tem naša država, ki zaradi nezmožnosti uprave monopolov ne more prodati niti naše nadprodukcije tobaka in je zaradi tega prisiljena omejevati produkcijo, kar ogroža življensko eksistenco prebivalstva, zlasti v Hercegovini in Dalmaciji in ustvarja glad. Ta nezmožnost naše uprave monopolov pa se kaže še izraziteje, če pomislimo, kako lepe dohodke bi si naš to-bančni monopol lahko ustvariL če bi si znal zavojevati inozemska konsumna tržišča in bi dobre vrste cigaret izvažal v inozemstvo. Avstrijska tobačna režija, ki mora ves tobak za proizvajanje cigaret uvažati, prodaja svoje cigarete v velikih količinah v inozemstvo, predvsem v Nemčijo. Tudi madžarski tobačni režiji je uspelo pridobiti si za svoje cigarete inozemska tržišča (n. pr. Švico). Sedaj pa poročajo, da se tudi češkoslovaška režija pogaja za izvoz cigaret v Španijo. Edino mi, ki sami proizvajamo prvovrsten tobak, stojimo ob strani in gledamo, kako drugi delajo lepe dobičke.
—	Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Mura, industrija usnjenih izdelkov, družba z o. z. v Dolnji Lendavi (osnovna glavnica 10.000 Din); Gostilniška družba z o. z. v Ljubljani (osn. glavnica 10.000 Din); Kartonažna tovarna in industrija kovinsko - galanterijskih izdelkov Jakša & Co, družba z o z. v Ljubljani (osnovna glavnica 30.000 Din); <Sava>, družba z o. z;, Kovinska galanterijska industrija v Ljubljani (osnovna glavnica 30 tisoč Din); Klančnik, družba z o. z. v Mariboru (mizarstvo, osnovna glavnica 20.000 Din).
= V zadružni register sta se vpisali nastopni zadrugi: Kmetijska strojna zadruga v Ljubnem pri Podnartu, r. z. z o. z. in Kmetijska nabavna in prodajna zadruga, r. z. z o. z. v Sv. Marjeti niže Ptuja.
—	Izvoz celuloze v Ameriko. V Šibenlk sta prispeli te dni dve francoski ladji, ki bosta natovorili 6000 ton celuloze za New-york.
—	Nazadovanje bombažnih een. Po najnovejši cenitvi ameriškega poljedelskega urada bo znašala letošnja letina bombaža v Zedinjenih državah 14.439 mili .ionov bal (cenitev v avgustu 14.291), dočim je znašala lani 12.955 milijonov bal, predlanskem pa 17.977 milijonov bal. Ker se ni uresničilo pričakovanje, da bo nova cenitev izpadla nižje, je cena bombažu (v Newyorku) padla od 19—19.40 centov v početku «ep-tembra na 17.90 centov 20. t. m., dočim je hausse - špekulacija računala, da se bo cena dvignila na 25 centov.
= Sprememba v razdelitvi zlatih zakladov novčaničnih bank. Po najnovejši statistiki ameriškega Federal Reserve Board, so znašali 30. junija t. 1- zlati zakladi novčaničnih bank (v milijonih dolarjev): v Zedinjenih državah 3732 (30. junija 1927 4202), v Franciji 1136 (875), v Veliki Britaniji 838 (740), v Argentini 616 (452), na Japonskem 542 — (544), v Španiji 503 (501), v Nemčiji 496 (429) in v ostalih državah 1869 (1704). Iz te statistike je razvidno, da so se zlati zakladi v večini držav povečali, dočim so se v Zedinjenih državah zmanjšali. Zanimivo je, da ima za Zedinjenimi državami Franciia največji zlati zaklad.
= Razvoj kulture bombaža v Grčiji. Pridelovanje bombaža se je v Grčiji v zadnjih letih razvilo z nepričakovano naglico in s tem tudi industrija, ki z odstranjevanjem pečk pridobiva sirov bombaž. Sedaj, ima Grčija že 10 takih tvornic z 1000 delavci. Lepo se razvijajo tudi bombažne predilnice in ostala tekstilna industrija. Po približni cenitvi statističnega urada atenskega gospodarskega ministrstva znaša produkcija bombaža s pečkami že 20 milijonov kg letno; od te produkcije se pridobiva 6 milijonov kg čistega sirovega bombaža. Grška industrija kupuje ta bombaž po razmeroma nizkih cenah ter že izvaža sirovlno ln predivo v sosedne države (Bolgarijo, Jugoslavijo in Romunijo), kjer njeno blago že uspešno konkurira z angleškim in italijanskim. Kulturo bombaža bi tudi v naši državi lahko dvignili; sedaj se proizvaja le v manjših količinah v Južni Srbiji.
—	Ustanovitev enotne organizacije češkoslovaških indnstrijcev. Po skoro triletnih pogajanjih je med nemškimi in češkimi organizacijami industrijcev v Češkoslovaški prišlo končno do sporazuma glede »družitve. Med Glavno zvezo nemških industrijcev v Libercih in Centralno zvezo češkoslovaških industrijcev je bil dosežen dogovor, po katerem bo nemška zveza postala članica Centralne zveze češkoslovaških industrijcev. V oficijelnem komunikeju nemške zveze se povdarja, da bo po združitvi lem-škim industrijcem zasigurano lojalno ■;po-števanje njihovega stališča zlasti v jezikovnem oziru. Vest o združitvi je bila v krogu industrijcev sprejeta z velikim zadovoljstvom.
= Nove olajš&ve za inozemski kapital v
Rusiji. Svet ljudskih komisarjev je potrdil načrt za podeljevanje koncesij v transportni, premogovni, električni ter lesni industriji, dalje glede melijoracij, kultiviranja bombaža, produkcije sladkorja in v mlekarstvu. Glavnemu koncesijskemu komiteju je naročil, da daje ugodnosti interesentom, ki hočejo na polju industrije izvajati pijo-nirska dela. To velja zla«ti glede pridobivanja kovin, razvoja kovinske, avtomobilske industrije ter glede produkcije umetne svile in strojilnih ekstraktov. Koncesijonarji bodo v splošnem dobili pravico za prosto razpečavanje proizvodov, dalje carinske ugodnosti pri uvozu strojev, predmetov 71 opremo in gradbenega materijala ter končno možnost izvoza deviz, v kolikor bo to
predvideno ▼ posameznih koncesijskih pogodbah. Za koncesijonirana podjetja se bo uvedel poseben enotni davek. Denarna sredstva Bi morajo koncesijonarji pridobiti izr ključno v inozemstvu, ker je Sovjetska unija interesirana na dotoku inozemskega kapitala. Koncesijonarjem se garantira tudi možnost uporabe dobička za nove investicije. Za razmerje med delavci in delodajalci (koncesijonarji) veljajo določbe delavskega zakonika Sovjetske unije. Koncesijonarjem pa se v pogodbeno določenem obsegu dovoljuje tudi nastavitev visoko kvalificiranih inozemskih delavcev in administrativno-tehničnih nastavljencev.
—	Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave 5000 komadov vžigalnih kapic. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 7000 komadov lesenih zamaškov za ležišča. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v LJubljani sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave 200 m blaga za zastave. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg strojnega olja in 1000 kg cilinderskega olja. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 10. oktobra ponudbe glede dobave električnih sesalk. Dne 6. oktobra se bo vršila pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija gle«!* dobave bakrenih plošč; dne 8. oktobra pai glede dobave mazalnih blazinic. (Pogoji eo na vpogled pri istem oddelku.)
—	Dobave. Vršile se bodo naslednje lici«' tacije: 2. oktobra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave papirja 5t» kuvert; 2. oktobra pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave raznega elektroma-terijala. (Predmetni oglasi so na. vpogled, v Zbornici za TOI v Ljubljani.) Dne 1. oktobra se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede oddaje popravijaln'h. del na borovniškem viaduktu: 3. oktobra pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani glede dobave 130 komadov dežnih plaščev; 4. oktobra glede dobave 15.000 kg hematit - železa; 5. oktobra glede dobave 1200 kg bakrenih cevi. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Dne 2. oktobra se bo vršila pri glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertalntf licitacija glede dobave obvez. (Pogoji so ha vpogled pri omenjenem skladišču.)
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 22. septembra.
Pretekli teden je bil devizni promet r«, ljubljanski borzi zopet zelo slab. Znašal je le 13.51 milijona Din napram 17.89, 14.3^, 12.87 in 14.38 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili, edino deviza na Dunaj je nekoliko popustila, dočim je deviza na New-york ostala dalje čvrsta.
Na zagrebškem efektnem tržišču se tečaj Vojne škode tudi ta teden ni bistveno spremenil. Napram zadnjemu tednu se je za malenkost okrepil, nakar pa je koncem tedna stal zopet na isti višini kakor koncem zadnjega tedna. Investicijsko posojilo pa se je po odbitku septemberskega kupona ponovilo okrepilo za 1.5 točke na 86.f>. V bančnih vrednotah so ostali tečaji tekoin tedna v glavnem nespremenjeni. Med industrijskimi vrednotami pa je Slavonija popustila od 7 na 5.5. Tudi Slaveks je popustil na 88. V ostalem &o &e trgovale: Gu<-mann po 207.5 — 210, Drava po 460, Se6e-rana po 485 — 490, Vevč® po 105 — 107 iu Dubrovačka po 475 — 480.
22. septembra.
Zagrebška borza je tudi danes v soboto poslovala. Vojna škoda se je za malenkostno okrepila. Zaključena je bila samo promptna po 441.5. Investicijsko je za malenkost popustilo ter je bilo zaključeno po 86.25. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Poljodelski po 19, v Praštedioni po 920 in v Srpski po 151. Med industrijskimi papirji pa je Slavonija popustila na 5 (zaključek). Poleg tega so bili še zaključki v Šečerani po 480 in v Osiješki ljevaonici po 150 — 155.
Devize in valute.
Ljubljana, (Prosti promet.) Dunaj 8.0175, Berlin 13.575. Milan 297.85, London 276.25, Newvork 56.94, Pariz 222.30, Praga 168.77,
Zagreb. Dunaj 8.0014 — 8.0314, Berlin 13.56 — 13.59, Milan 296.82 — 298.82, London 275.85 — 276.65, Newyork 56.822 do 57.022, Praga 16S.37 — 169.17, Curih 1094.1 do 1097.1.
Cnrih. Beograd 9.1280, Berlin 123.78, Pariz 20.30, Newvork 519.75, London 25.207?», Milan 27.1®, Praira 15.40, Budimpešta 90.58. Bukarešta 3.1575, Sofija 3.75, Varšava 58.225, Dunaj 73.15.
EfektL
ZagTeb. Državne vrednote: Vojna Ikodn 441 — 442, kasa 440 — 442, za december 452 — 452.5, investicijsko 86.25 — 86.5, agrarne 55.25—56; bančne vrednote: Hipo 58—58.5, Poljo 18 — 19, Kreditna 85, Ljubljanska kreditna 126 — 0, Praštediona 920 do 925, Narodna 6750 — 6950, Srpska 151 do 152, Jugo 88 — 88.5; industrijske vrednote: Gutmann 202 — 209, Slavonija 5—6, Drava 450 — 460, Vevče 106 — 110, Dubrovačka 470 — 490, šečerana 480 — 4S5, Osiječka Ijevaonica 150 — 160.
Blagovna tržišča
JTovoeadska blagovna borza (22. t nO Tendenca nespremenjena. Cene pšenici in ovsu so se okrepile. Promet: 80 vagonov pšenice, 4 vagone ovsa, 31 vagonov turščice, 5 vagonov moke ln 7 vagonov otrobov. P gen i ca: baška. 79/80 kg 240 — 242.5; gornjebaška in baška potijska 242.5—243; banaška 237.5 — 240; sremska 240 — 242.5. Oves: baški in sremski 230 — 235. Turščica: baška 300 — 302.5. Moka- baška <0g> in <0gg> 350 — 360; <2> 330 — 340; «5> 310 — 320; <6» 265 — 275. Otrobi: baški v jutaetih vrečah 182.5 — 187.5.
Dunajska borza za kmetijske proizvod« (21. t. m.) V splošnem je tendenca na dunajski borzi nekoliko prijaznejša. Ker so bile ameriške notacije prijaznejše, so ponudniki za. inozemsko blago Baht«v»li višje cene. Navzlic temu se promet ni mogel oživeti. Jugoslovenska pšenica se nudi za september po 1.58 Kč ex šlep Dunaj, za oktober pa po 1.60 Kč in za pomladno dobavo po 1.73 — 1.75 Kč. Cene argentinski turščici so se nekoliko dvignile. Uradno notirajo:
pšenica: domača 36.25
i!iad5hr\ka
notijska 40 — 40.^1. jugoslovenska ^.25 do 38; rž: marchfeldska 37.25—37.50. madžarska 35.5 — 35.75; turščica: 35 do 35.50; oves: domači 32.75 — 33.25.
»JUTRO* St. 234
: ŠfecMJa 21 XI. im>
Zgodovinski dan
Burni septemberski dnevi
Za nedeljo, dne 13. septembra leta 1908. je bila napovedana običajna vsakoletna velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju. Skupščine CMD so se po navadi vršile vsako leto v drugem kraju in tisto leto je bil za zborovanje določen Ptuj z namenom, da se da tamošnijemu ogroženemu Slovenstvu moralna pomoč ter da se afirmira, da leži to mesto, čeprav močno ponemčeno, še vedno na slovenski zemlji.
Ptujski namškirtarfl so smatrali skupščino za izzivanje in ogražanje »nem-
RVDOLF toffltm f i VAN ADAMIČ
Obe smrtni žrtvi na mrtvaškm odru.
Fotografija je bila L 1908. v tisoč in tisoč izvodih kot slika in razglednica razširjena
po vsej Sloveniji.
gkega značaja« mesta Ptuja, zato je
mestni svet pozval ptujske meščane, da se upro slovenski predrznosti ter pokažejo, kdo je gospodar v Ptuju. Med nemčurji je krožil tudi skrajno hujskaški letak, ki je poudarjal, da je treba »slovenske vsiijence« naučiti pameti in jim dati učinkovit nauk. Da zberejo polnoštevilno svojo odpodniško armado, so za isti dan priredili svoj shod.. Iz vse spodnje Štajerske so posamezna nemčurska gnezda poslala tolpe pretepačev in razbijačev na boj proti slovenskim skupščinarjem.
Prvi udeleženci skupščine so se pripeljali v Ptuj že v soboto, večji del pa je prispel v nede!'jo zjutraj, na dan zborovanja. Pripravljena nemškutarska druhal, pojačena z mestno policijo iz Celja, Maribora in Ptuja, je tako v soboto, kakor v nedeljo, napadla došle Slovence, jih tepla s palicami, obmetavala z jajci, napolnjenimi s črnilom, pljuvala po njih in jih obsipala s točo kamenja. Policija in orožništvo je mirno trpelo vse surovosti ko pa so se napadeni lotili samoobrambe, je takoj točno poslovala in zaprla vsakega Slovenca, ki je napravil kako gesto, da bi se branil.
Prve vesti o teh barbarstvih so prišle v Ljubljano v ponedeljek 14. septembra in siino razburile vse narodno misleče ljudi. Ko pa so skupščinarji sami vsak v svojem kraju in v svojem krogu opisali tolovajsko početje nemške sodrge in so listi priobčili vse strahovite podrobnosti, se je prve dni v tednu polastilo besno ogorčenje ljubljanskega meščanstva in vsega naprednega. slovenskega življa.
»Slovenske potrpežljivosti nay bo konec,« je zahtevala javnost in se v im-pozantnem številu udeležila protestnega shoda v Mestnem domu dne 18. septembra zvečer. Shod je otvoriJ dr. Kokalj, glavna govornika pa sta bila pokojna dr. Triller in dr. Oražen. Dvorana je bila nabito polna, nepregledne
bra. Vojaštvo je nastopalo vsak dan brezobzirneje, zlasti so s posebno vnemo divjali nemški vojaki 27. pešpolka, Gornještajerci, pa tudi dragonci so preganjali ljudstvo z nekakim očividnim veseiijem. Vojaki slovenskega 17. pešpolka so se ponašali pasivno, dokazujoč, da jim vloga, ki so jim jo koman-dirali, ni po srcu.
V nedeljo zvečer je na eni strani ra-stlo ogorčenje proti postopanju vojaštva, nemški vojaki pa so, nahujskani in napojeni, komaj čakali prilike, da s krvoprelitjem dajo duška svoji mržnji do Slovencev. Na Pogačarjevem trgu je nekako ob deveti uri zvečer prišlo do tega, da je poročnik Meyer ukazal streljati na množico. Ljubljanska tla je oškropila kri dveh mrtvih in večjega števila ranjenih Slovencev.
Po umoru je oblast umaknila oboroženo silo s cest in ulic, razsrjeni demonstrante pa so ves naslednji ponedeljek čistili mesto, metali nemške napise v Ljubljanico ter izbrisali v Ljubljani nemške javne napise do zadnje črke.
Dvajseti september je bil pomembni dan in nekak mejnik v slovenskem narodnem boju. Žrtve so prebudile in ojačile narodni ponos in prelita kri je okrepila naš odpor proti potujčevanju. Naša narodna zavest je postala aktivna in agresivna, apatija je bila zlomljena in najširši sloji našega ljudstva so se zavedali svoje narodne dolžnosti — odločnega odpora v obrambo svojega ogroženega obstoja.
Spoi
»mini ranjenca
Dvaset let je dolga doba. Marsikaj se je med tem časom dogodilo, kar mi je le>to za letom potiskalo v ozadje spomin na oni dogodek, tako da se je preko njega že napravila debela patina, da naposied sam več ne vem natančno, kako je bilo tedaj. Niso pa leta oni činitedj, ki povzročajo, da se ne
množice pa so napodnile ves trg pred Mestnim domom vse do nekdanje Mahrove hiše. Občinstva je bilo do 10 tisoč in govorniki so govorili z okna, i da se je čulo v dvorano in na trg. Po | shodu so se vršile manifestacije, ki so se v ogorčenju kmalu izprevrgle v burne demonstracije, ker je orožništvo In vojaštvo manifestante na vsakem koraku preganjalo in izzivalo. Demonstrante so razbili šipe na Kazini, na Kranjski hranilnici in na nekaterih drugih nemških hišah.
V soboto zvečer so se demonstracije spontano ponovile, kar se je zgodilo tudi v nedeljo zvečer, dne 20. septem-
Prehod med škofijo ln stolno cerkvijo z lužo krvi, kjer je pal
dijak Adamič«
20. september 1908
spraševala: »Pa vam ie niso odrezali nog?« »Niso, gospa, rekli pa so, da jih bodo,« sem jo skromno tolažil. »Obe?« »Obe.« Ročno je odbrzela, da pri običajni kavi pove novico. Nerodno je sedeti t družbi, kjer vsak pove kaj novega, ta pa si edini parasjt, Id ne do-primeseš ničesar k skupni zabavi, kakor da nisi plačal dedeža pijače, ki odpada nate. Razumel sem dobro gospo in ja nisem zameni, dasi mi te tedaj h široko zevajoče rane tekel gnijoč mozeg. Kaj hočemo, taki smo: I>obro mislimo, pa itd. kakor zgoraj.
Strašno mi je bilo, ko me je obiska! oče. Res sem mu že prej delal same
mer, v Čigar zdravniški oskrbi smo bili septemberski ranjenci. Ne vem, ali so kdaj kaki pacijenti bili deležni take skrbi, kakor nam jo je izkazoval ta odlični kirurg, ki tako krasno združuje -v sebi obširno strokovno znanje in globoko srčno dobroto.
V vseh dnevnih io nočnih Časih nas j« obiskovaL, dokler nismo bili izven vsake nevarnosti. Ko sem prvič stopil na noge ln me je sestra Rafaela po vsej sili peljala preko hodnika, sem se uprl dolgemu potovanju, ki mi je povzročilo hude bolečine. »Se par korakov.« me je hrabrila sestra Rafaela, »gospod primarij vas morajo videti.« Vzdržal
Svitoslav Peruzzi: Spomenik septemberskim žrtvam.
Figura iz kararskega marmorja je 3 m vi» soka, ves spomenik pa meri 7 m višine. Na podstavku je reliefni portret Adamiča in Lmdra. Čeprav je spomenik gotov že m no* go let, še vedno ni postavljen.
morem osredotočeno spomniti vseh podrobnosti tistega večera, marveč je takih činiteljev na Slovenskem kot listja in trave.
Dogodek sam zame kajpak ni vesel, da bi ga moral imeti v prijetnem spominu, zato se nisem trudil, da bi ga ohranil v vseh njegovih podrobnostih. Naneslo je pa cesto, da smo v družbi govorili o septemberskih dogodkih in pri takih prilikah sem se moral čudoma čuditi, kaka goromna množica ljudi je bila z menoj na usodnem mestu in v oni usodni uri. Redno se je našel kdo, ki je bil od mene le par korakov — kaj par korakov, tiščal se me je! — ko so padali streli po povelju onega lajtnanta, čegar ime se v stihih znanega pesnika tako lepo rima na »Feuer«. Kakor pravim: Neskončna množica nas je moralo biti tam, da je Kar čudež, koliko neprevidnih ljudi je na svetu, ki lezejo tja, kjer padajo streli. Sebi se ne čudim; tudi prijatelju Tonetu ne, kajti previdnost nikoli ni bila najina dobra stran, osobito ne, ako je šlo za kako dogodivščino. Vsak je bil tarn in vsak ve povedati z nenavadno točnostjo, tako da sem iz takih pripovedovanj povzel najmanj devetin-devetdeset varijairot, kako sem pal, kako sem zakričal, kako sem se onesvestil in kako sem na tleh ležeč pretil vojaštvu z velikanskim kuhinjskim nožem. Vse to je kajpa tatarščina, ki sem ji prve čase živahno ugovarjal, ko pa ni nič pomagalo, sem s tiho radostjo posilušal razgovome očividce in uho-slišce. Med temi je bil celo eden, ki me je presenetil z novico, da sem mu onega večera rešil življenje.
»Ti si prestregel kroglo, ki je bila meni namenjena,« mi je razodel z ža-rečimi očmi. » V očigled tega dejstva, da sem ohranil hoje dragoceno in za ves slovenski narod izredno pomembno življenje, mi boš kar zdaj-le posodi"! kako znatnejšo vsotico, ker si denaren in da se tako vsaj nekoliko oddolžiš svojemu rešitelju.« Rešenec pa je vzel šalo kruto resno in se je izmotaval na vse mogoče načine, dokler ga nisem pritiral v zagato in do priznanja, da je bil v kritičnem trenutku »■pri Ribču« v Kurji vas in da se na temelju tega priznanja moja pretenzija razblini v nič.
Nič manj groteskne komike ne vsebujejo moji dojmi onih številnih obiskovalcev v bolnici, ki so nas ranjence oblegali v bolnici, dokler smo bili še senzacija. Dobro so bili mišljeni ti obiski, samo porazdeliti bi se bili morali lepo na one tri težke mesece, ki sem jih prebil v bolnici. Tako pa je bilo tolažbe in sočutja prva dva tedna preveč, ko pa je senzacija prenehala, je stvar sama po sebi prišla v normalni tir in so prihajali samo ljudje, ki so nam bili dragi in ki jim je bilo kaj do nas tudi potem, ko nismo bili nikaka novost več. Ne da bi komurkoli kaj očital ali kogarkoli grajal. Taki smo ljudje: Dobro mislimo, pa nerodno napravimo. odkar nas je ljubi Bog ustvaril ter nas v raztresenosti k slabemu nagnil.
Gotovo ni nič hudega mislila tudi ona gospa, ki nas je obiskala tretji ali četrti dan in me 2 ginUivim ogorčenjem
Ranjenci v bolnici
Zgoraj od leve proti de^ni: Pavel Štrukelj, Martin Štrukelj in Boršt* nik. Spodaj od leve pro» ti desni: Golavšček, Si« mončič in Tomšič.
križe in težave, toda ta zadnja je za doberšen kos presegala meje dopustnosti. Skrb zame pa je popolnoma potisnila v ozadje umestno strogost očetovo in samo ljubezen, trepetajočo v žalosti, sem čital na dragem licu. Bil je star borec iz dobe taborov in je prvi ocenil pomen septemberskih dogodkov: »Talko se nam godi, streljajo nas, ker smo vedno bili ponižne ovce, toda tega bo konec!...«
Moji spomini na oni črni dan se bodo zdeli morda komu blasfemiono veseli, toda tisti naj pomisli, da je baš v tem sreča človeštva, da slabe reči, prestano trpljenje in muke s časoma preraste živo zeleni mah ter nam omogoči z vedrim pogledom motriti sodobno življenje. V ostalem smatram neprimernim, da bi sam opisal težke muke, objokoval prelito kri in sam na-glašal veličino svoje žrtve. O pomenu 20. septembra sem si na jasnem popolnoma, poudarjati svojo žrtev pa se upira moji skromnosti, tembolj, ker sta dva druga mladeniča isti večer doprinesla vse hujšo in težjo žrtev na oltar narodu.
Kakor pa so mi dojmi iz onih dni sčasoma obledeli, da se jih spominjam le v večjih obrisih, vendar mi je iz tega časa ostal svetel spomin na moža, ki je težje ranjenim rešil življenje, mene pa ^ posebej obvaroval, da nisem ostal vse nadaljnje življenje nesrečna podcveka brez noge. še po dvajsetih letih sem nre ohraiml neizprem cenjeno globoko hvaležnost hi iskreno spoštovanje. Ta plemeniti mož in človekoljub je g. primarij dr. Edo Slaj-
šem in vrlemu zdravniku se je razlilo po resnem licu toplo zadovoljstvo, bil je srečnejši nad mojim okrevanjem nego pacijent sam. Bil je srečen, da je rešil človeku življenje, bil je presrečen, da je ohranil mladeniču cele in z-drave ude.
Bili smo tudi sicer deležni vsestranske pozornosti naše javnosti; tisoči so nam želeli sreče pri naših ranah, toda on nam je ohranil življenje, zato gre njemu nedeljena zahvala. Obenem ž njegovim ne smem imenovati drugega imena, razen ako se hvaležno spomnim njegove gospe soproge in njegovega sekundarna blagopokojnega dr. Friedricha.	Božo Borštnik.
Kako je bilo takrat
(Nekaj spominov).
Znamenita skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ptu^u, ki se je vršila v nedeljo 1-3 septembra 1. 1906», je bil posreden povod takozvaniii septemberskih dogodkov v Ljubljani. Takoj teti dan popoldne so se jele po Ljubljani širiti vesti, da je ptujska nemškutarska sodr-ga, ki si je preskrbela pomoč iz Maribora in drugih nemškutar-akili mest ia Spodnjem Štajerskem, skup-ščinarje napa<fia takoj ob njihovem prihodu v Ptuj, nakar je prišlo do krvavih razra-čunaoj tn pretepov med Slovenci in Nem-Skotartf. Te vesti je potrdila brzojavka, ki io je oterog 3. ure popoldne poslal »Slovenskemu Narodu« i« Ptufa. njegov poročevalec Matija Rode. Uredništvo je to brzojavko natopilo na okno »Narodne kavarne«. Liudje so trumoma prihajali čita t brzojavko in se ziastl zgražali ob vesti, da so bile v
^ Luža kra na Pogačarjevem tr£u, kjer je ohteid dijak Borš^V
Ptuju dejansko napadene dovensJce dama, M čelu gospa dr. Tavčarjeva, ki da so nemškutarski demonstranti navalili tudi na bolnega dr. Žerjava ter mu ukradli klobuk. Odhajale kspred Narodne kavarne«, so ljudje v gručah hodili mimo Kazine, ki je bila takrat zbirališče in zavetišče ljubljanskega nemškega življa. h veselega razpoloženja, ki je vladalo tu, so sklepali, da se Nemci vesele dogodkov v Ptuju in jih odobravalo. Od ost do ust je }ei« krožiti vest, »kazinotl odobrujejo ptujska barbarstva«. To Je ogorčenje še pomnožilo. Gruče, ki so hodile mimo Kazine, so jele grozeče dvigati pesti proti nemškim gostom, sedečim pod" kostanji v Zvezdi, in žvižgati. Slišali so se Ž3 tudi klici: »Abcug nemčurji! Abcug kazinotl!« Nemci so takoj 9poznali resnost položaja in se jadrno umaknili v kavarno. In prav so storili, sicer bi že tisto popoldne prišlo do konfliktov. Zvečer je že vsa Ljubljana vedela za nemškutarske izgrede v Ptuju. Ko so se okrog 10. vrnili sktrpščinarji iz Ptuja, jih ie na kolodvoru pričakovala množica ljudi in jim prirejala navdušene cvacije. Podrobnosti o dogodkih, ki so jih pripovedovali skupščinarji, so ljudske mase seve silno ogorčile. Zadostovala bi že takrat najneznatnejša iskra pa bi prišlo še tisto noč protinemško razpoloženje do eksplozije.
Drugi dan, v ponedeljek 14. septembra, Je vladalo nenavadno vrvenje in življenje v uredništvu »Slovenskega Naroda«. Takratni glavni urednik M. Malovrh je bil na dopustu, redakcija je bila v mojih rokah. Kode je bil že na vse zgodaj v pisarni ter pisai svoje poročilo. »Pa ostro bom pisal«, ini je rekel, »dr. Žerjav je tudi tega mnenja«. »Da, brezobzirno In brez pardona<, sem mu pritrdil. Poleg naju je stal pokojni meter Fran Hribar ter poslu-šal razgovor. Zadovoljno si je mel roke in vzkliknil: »Tako je prav, čas je že, da pokažemo nem-čurjem, da le našega potrpljenja konec«. Rode }e nato sestavljal poročilo o ptujskih dogodkih. Pisal je s srčno krvjo in mu primešal dokaj strupa. Med tem so se neprestano odpirala vrata in drug za drugim «o prihajali oni, ki so bi'li očividci incidentov v Ptuju. Vsak je vedel kaj novega povedati. Vse smo vestno beležili, zlasti Rode je zapisal vsako malenkost, da tako izpopolni svoje poročilo. Nekako ob 9. uri je prišel v redakcijo dr. Žerjav. Prinesel Je. par notic že napisanih. Zelo se mu le mudilo. Med vrati Js še obstal In vprašal: »Kako boste pisali?« »Brezobzirno, radikalno,« sem odgovoril, »krvavo«, Je dostavil Rode. »Prav je tako; pokažemo Jim, da bodo pomnili,< je vzkliknil dr. Žerjav ter izginil ob vratih. Kake pol ure kasneje je prišel v uredništvo dr. 0 .reže m, mirno kakor vedno. Široko se je vsedel v fotelj v Malovrhovi ln je1 govoriti o ptujskih dogodldh. Spočetkoma mirno, nato pa se je razgrel, si naravnal brke in vzkliknil: »Ne moremo jim priti do živega drugače, kakor gospodarsko. Bojkotirati je treba te h...< Vstal ie in za trenutek obmolknil, nato pa je nadaljeval: »Z bojkotom pričnimo, z neizprosnim bojkotom, edino s tem jih ukrotimo. Še danes mora tak članek v »Narod«, kar napiši ga!« Kakor iz srca so mi bile govorjene te besede, še bolj pa jih je odobraval Rode. Takoj sem se obvezal, da napišem tak članek ali notico ln da pričnemo v »Narodu« z bojkot no kampanjo. Bil je zadovoljen s tem in ob odhodu mi je še zabičal: »še danes mora članek v listu! Pa ne pozabi!«
Nisem na to zobail, pač pa nisem tisti dan Imel niti časa, niti Je bilo v listu prostora. Dottčna bojkoma notica je izšla v torek 15. septembra kot prva med »Dnevnimi vestmi«. Tej notici so sledile druge, njih ne-broj, druga ostrejša od druge. Žerjav, Rib-nikar, Rode, Jaz, Rohirman, OovekaT, Hu-dovernik, Beg, celo Aškerc, s kratka vse, kar je čutilo narodno in je imelo v oblasti pero, je tekmovalo v kampanji za »gospodarsko osamosvojitev«, kakor smo takrat imenovali to borbo. Ta kampanja se je pričela s takšno elementarno silo, da so bile presenečene oblasti, kaj bi storile. Tako Je »Slov. Narod« lahko par dni izhajal nezaplenjen. Zato je bil prvi efekt kampanje naravnost kolosalen: Ljubljana je kar čez noč postala ekstremno narodna in Je kar plamtela la žarela v protinemškem in protivladnem razpoloženju. Nekdo — ne morem se več točno spomninjati kdo, — Je takrat sprožil misel o protestni manifestaciji proti ptujskim dogodkom. Z zadoščenjem Je vsa Javnost sprejela to inicijativo in »Slovensko društvo«, takrat merodajna napredna polit, organizacija je prevzelo nalogo, da priredi ta protestni shod. Shod se je na to vršil v petek 18. septembra zvečer v Mestnem domu.
Ljubljana še nI vldda takšne manifestacije. Dvorana, galerije natlačeno polne, na Krekovem in Vodnikovem vse črno, glava Ob glavi, kakor da bi se vse mesto zbralo na tem prostoru. Na deset do petnajst tisoč ljudi so takrat cenili to zbrano množico. Predsedoval Je ziboru dr. A. K o k a 1 J. Govornika sta bila pokojna dir. T r i 11 e r in dr. O r a ž e m. Oba sta govorila tako, da so se slovenska srca kar vžigala. In ko je dr. Kokalj zaključil manifestacijo s pozivom, na) zborovailcl enodušno zapojo himno »Hej Slovani«, Je zaorila ta pesen v dvorani fa doli na trgu in po vseh ulicah iz vseh grl tako mogočno in viharno, da se je tresel stari ljubljanski Grad.
Za trenutek Je zavladala tišina, na to pa se je iela tisočglava množica u si pati proti Škofiji in proti šolskemu drevortdu, pojoč na poti »Hej Slovani«, »U boj, u boj« in »Lepa naša domovina«. Ze se Je zdelo, da se bo ljudska masa mirno Tazšila. Takrat se je pojavila četa stražnikov in nekdo Je zaklicali »Pred Kazino!« V koru Je bil odmev. »Pred Kazino, pred Kazino!« Nastala Je mahoma nepopisna gneča ln vse Je drlo proti Frančiškanskem« mostu ln Mestnemu trgu. Prvi so že dospeli do škofije. V tem momentu Je nekdo tik pred menoj — poznal ga nisem — zahičil v hišo, kjer Je bila Nagyjeva trgovina (davčni urad), steklenl-
čico čmiia. Steklenica se Je ob »teni razbila ln njena vsebina se Je razlila na množl-oo. »S tinto nas polivajo!« je nekdo zakričal v tistem hipu in ta klic Je nato šel od ust do ust. Nihče se nI prepričal, ali je to res, vsak ie samo avtomatski ponavljal besede: »i tinto nas polivajo«. Nepopisno ogorčenje se je polastilo vseh. »Sramota, nesramnost,« je besno kričala množica, »v Ljubljani nas ne bodo izzivali!« Pred škofijo se je ljudski val nenadoma ustavil. »Ali vidite, samonemški napis!?« se je zaslišal močni glas — če se ne motim, je bilo to pred Kordinovo trgovino. Pri tej priči se Je postaven mladenič — bil Je trgovski so-trudnik, sedaj že pokojni Arnošt \Vindi-scher — okretno kakor maček, vspel na ramena svojih dveh tovarišev ter zgrabil za nemško firmsko tablo, hoteč Jo vreči na tla. Ni se mu posrečilo, ker je bila železna in močno pritrjena. »Doli z nemškimi napisi!«, so jeli kričati ljudje in ploskati. Pritekla sta dva policista, hoteč prijeti Win-diseherja. Toda množica jih je pritisnila ob steno, da se nista mogla niti ganiti, med tem pa je Windischer opravil svoje delo. V triumfu so demonstranti na to nesli sneto tablo na Frančiškanski most ter jo vrgli v Ljubljanico. Bila je to prva nemška firmska tabla, ki je izginila v Ljubljaničinih valovih!
Na Marijinem trgu je zastavil množici pot po Prešernovi ulici močan policijski kordon, zato so se mase okrenile proti Wolfovi ulici. Pri Krejčevi hiši jih je ustavil nov policijski kordon, ki je zastopil vso irlico. Takrat se je zaslišalo prvo pokanje izpred Kazine. Množica je dvakrat, trikrat skušala predreti kordon. Zaman! Ze so se jeli ljudje umikati pod pritiskom pol'ci.ie, ko se je situacija mahoma bistveno spremenila Dvema licejkama je uspelo se izmuzniti skozi kordon. Bili sta to Milena Lavrenči-če?a, (gospa dr. Zeriavova) in Irena Ružič-kova (gospa Dolenčeva). Stali sta pred Gerberjevo hišo, mahali z robci in veselo vzklikali »Živeli«. Množica je bila kakor fascinirana. videč, da Je uspelo dvema mladenkama prodreti kordon, kar se preje ni posrečilo niti celi ljudski masi. Nov, silen naval na kordon in pot v Zvezdo je bila odprta. Množica je stražnike potisnila v stran, se vsula v Zvezdo in kričaje drla proti Kazini, kjer so že žvenketale šipe in pokale žaluzije. Delu demonstrantov je namreč uspelo po Prešernovi in Šelenbur-govi ulici priti pred Kazino. Ti so opravili svoje delo v' Šelenburgovi ulici, na fronti
proti Zvezdi pa Je napravila svoje masa, ki Je prodria skozi Wolfovo ulico. Nepopisen je bil ta prizori Vse, staro hi mlado, moški in ženske, vajenec, študent, delavec ln meščan, vse Je pobiralo kamenje In ga metalo proti Kazini. Samo oglušno žvenketa-nje razbitih šip se je slišalo in zamolklo hropenje razjarjene množice, ki je kakor v deliriju tekala sem ter tja in kakor blazna metala in metala proti Kazini kamenje in sploh vse, kar je dobila pod roke.
Pod kostanjem ob vhodu v Kazino sem stal in nemo zrl na divji metež. Nikdar še nisem videl takšne besnosti. Kako strašen je človek, kadar pobesni, kadar ga prevladajo nebrzdane strasti, da da duška notranjemu gnevu! Pet minut, morda niti ni toliko, je trajala ataka, pa so bile v prvem nadstropju in v pritličju razbite vse šipe. Samo v kavarni ob hišnem vhodu Je bila še cela velika šipa. Takrat je pritekel po Zvezdi 14 do 15 letni fantiček s čevljarskim šilom v roki. Pred vhodom v Kazino se je sklonil k tlom in silo izkopal iz cesti veliko opeko, jo zgrabi! z obema rokama in Jo z vso silo treščil na še celo okensko šipo. Oglušen pok in z velikanskim truščem se ie steklo sesulo na tla. Nato je zavladala tišina in kakor bi trenil so zginili vsi demonstranti s prizorišča. Tisti hip je zavil okrog vogala iz Šelenburgove ulice Arnošt Cham z diaboličnim nasmehom na obrazu in si zadovoljno mel roke..
To ie tisti Cham. ki je danes velik German in rešuje sedaj nemštvo na Koroškem! Pol ure kasneje je bilo že vojaštvo na ulicah, toda ni imelo več drugega opravka, kakor da .ie zapiralo gostilne in kavarne, nastopajoč pri tem pod komando nekega lajt-nanta, Meyerja tako arogantno, da je izzvalo celo vrsto konfliktov.
*
Sobota 19. septembra Je bil meglen, mračen dan. Nemški graški iisti, ki so prišli v Ljubljano, so bljuvali ogenj in žveplo na Slovence in pozivali vlado, naj z vso brezobzirnostjo nastopi proti Ljubljani in Slovencem. Ta pisava nemških listov je slovensko javnost še bolj ogorčila. Protinemško razpoloženje je naraščalo, odpor proti nemštvu in vladi, ki je ščiti, je bij vedno hujši. Ves dan so hodile po mestu skupine, ki so odstranjevale nemške in dvojezične naprise. Nihče se ni upai nastopiti proti tem »komisijam« vsakdo ie brez ugovora trpel, da so mu sneli firmsko tablo raz prodajalno ter jo nesli v Ljubljanico. Tisto
soboto so IzsfcriH vsi nemški najpdsi v Ljubila« in pod pritiskom javnega mnenja se je kmalu potem ziganil tudi klerikalni deželni odbor, ki Je prej leta in leta zabramjeval
samoslovenske ulične napise v. Ljubljani, ter končno potrdil svoječasni sklep ljubljanskega občinskega sveta glede uvedbe
samoslovenskih uličnih tabel. Septemberski dogodki so torej Ljubljani prinesli tudi slovenske ulične napise!
SLS je sprva s srepim očesom zrla na protiinemški pokret ter ostro obsojala pro-tinemške demonstracije in škof dr. Jeglič je smatral — prostovoljno ali pod pritiskom z gotove strani — celo za potrebno, da javno izreče svojo obsodbo nad protinemško kampanjo in izrazi; svoje simpatije trpečim Nemcem. Skoro pa je tudi SLS uvidela, da je ta pokret tako silen in popularen, da bi izgubila neizmerno na ugledu in veljavi, ako bi mu nasprotovala. Pre-okrenila je torej kabanico in tako je prišlo do ustanovitve tako zvane<ga skupnega narodnega odbora.
Ta skupni narodni odbor pa je nastal takole:
Takratni dež. predsednik baron Sch-.varz je bil silno razjarjen na mestno policijo ljubljansko, češ, da ni znala preprečiti izgredov pred Kaznno, in je hotel skrb za javno varnost v Ljubljani začasno izročiti vojaštvu. Zupan Hribar, dr TriMer, dr. Tavčar in drugi so se na vse načine trudili, da preprečijo ta načrt in končno se jim je posrečilo, da so barona ScJrwarza pridobili za ustanovitev skupnega narodnega odbora, ki naj bi začasno skrbel v Lj ubijanj za red in mir, dokler zopet ne zavladajo redne razmere. Ta odbor je bil takoj sestavljen. Na čelu mu je bil dr. Danilo Ma-jarcn, člani pa, koKkor se pač še morem spominjati, dr. Kokalj, dr. Švigelj, R. Pu-stoslemšek, dr Pegan, Josip Gostinčir, Fr. Terse^lav, imena drugih sem že pozabil. Temu odboru, ki mu ie deže'na vlada ove-roviia tudi poseben službeni znak — širok trobojrai trak z všito veliko okroglo idrijsko čipko — je izročil baron Schwarz v roke dne 19. septembra vso policijsko oblast v Ljubljani. Popoldan in večer sta potekla v popolnem miru. Narodni odbor je moral po svojih organih napovedati tudi policijsko uro in skrbeti, da se pravočasno zapro vsi javni lokali. V to svrho so si odborniki porazdelili mesto v rajone. Rajon od frančiškanskega mosta do Narodnega doma in nazaj do Jurčičevega trga je pri-
padal četvorJd dr. Kotali, Oostinčar, P»-stoslermšek, Terse&iav. Gostinčar ki Ter-seglav sta prevzela severni del, dr. Ko-kal in jaz južni ded. Dogovorili smo se, da
izpraznimo najpre.ie vse druge lokale, naj-nazadnje pa skupno vsi štirje napovemo policijsko uro tudi y KazGni. Slučajno sta
svoj posel preje izvršila Gostinčar in Ter-seglav ter se nato sama napotila v Kazino, pričakujoč, da se bodo tudi tu brez odpora pokorili policijski oblasti, ki je bila takrat v rokah Skupnega narodnega odbora. Toda slabo sta naletela. V Kazini je nastala cela revcJucija, Terseglava pa je odvedla vojaška patrulja.
V nedeljo 20. septeirsora Skupni narodni odbor ni imel več — kazino ti so proti temu protestirali — policijske oblasti, nastopilo je vojaštvo pod komando abnormalnega lajtnanta Mayerja in posledica je bila: pokale so puške in tekla je kri.	R. P.
Žrtve dvajsetega septembra
»Slovenski Narod« z dne 21. sept. poroča o ubitih in ranjenih sledeče:
»Ustreljena sta bila Pred Škofijo
Rudolf Lunder. 22-letni strojnik »Narodne tiskarne« v trenutku, ko je s svojo nevesto odhajal: zadet je bil od zadaj v pljuča in bil na mestu mrtev;
Ivan Adamič, 15-letni četrtošolec, ki m« ie krogla predrla pileča in šla skozi pliuča na drugi strani ven. Katehet je ranjenca dal v poslednje olje.
Težko ranjeni so bili:
Anton Adamič, bratranec ubitega fv. Adamiča. Prehoden je bil od zadaj z bajonetom :
Josip Simončič. 17-letni kleparski pomočnik. ima na levi nogti meso popolnoma raztrgano;
Albina Traven, kontoaristka. Je bila mdr-no idoč po cesti zabodena z bajonetom vs
meča;
Božidar Borštnik, 1£-!etn1 sedmošolec, ti ima obe nogri pod kolenom prestreljena in je na levi nogi kost pooolnoma zdrobljena:
Mihael Golavšček, 20-letni mesarski pomočnik. Krogla mu je predrla ramo;
Albin Tomšič. 17-letni kovaški pomočnik, ima p;estreljen prsni koš in ranjena desna pljuča;
Pavel Štrukeli. 31-letni delavec. Ima globoko rano na desnem stegnu in prebito glavno žilo;
Martin Štrukeli, 41-letni delavec, zaboden z bajonetom v rehra.
Ti ranjenci so v bolnici; poleg teh jc pa še nebroi oseb .ki so lažje poškodovane *•" so ostale v domači oskrbi.«
Občinski svet ljubljanski naznanja, da bo pogreb nedolžnih žrtev
3 rldamica
strojnika
Rudolfa Lundra
jutri v torek, dne 22. septembra ob 4. uri popoldne od pokopališča pnj Sv* Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu.
Oba pokojnika priporočata se v blag spomin vsem blagomislečim ljudem.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1908.
Na izvodu, ki je shranjen v mestnem
Zanimiva reminiscenca
V protest proti barbarskemu nastopu nemške soildateske je sklical dne 23. septembra 1. 1903. v Zagrebu poslanec Stje-pan Radič veliko zborovanje. Glavna govornika sta bila sedaj blagopokojna poslanca Stjepan Radič in dr. Gjuro Basariček. »Slovenski Narod«, ki je poročal o tem zborovanju, je dostavil, da bi njih krasne govore rad priobčil, da pa mora, na žalost, to opustiti, ker bi bil takoj zaplenjen. Žalostno je, da sta dva vrla borca proti tujemu nasilju postala žrtvi nasilja v svoji lastni svobodni državi._
Rusi o dvajsetem septembru
»Novode VremJa« Je tiste dni prineslo daljši članek pod naslovom »Okrvavljena Ljubljana« izpod peresa znanega slovano-fiia grofa Vladiminja Bobnimskega.
Grof Bobrinskij Je pisal med drugim: »Pred nekoliko dnevi smo biM v dragi nam Ljubljani na kongresu slovanskih novinarjev. Mesto je bilo v sllavnostnem razpoloženju in odeto v trobojnice. kojih barve so tudi v vrstnem redu iste, kakor barve naše ruske narodne zastave. Preživeli smo nekoliko dni v sredi bratskega naroda slovenskega. visoko kulturnega, pesniškega in
Smrtno oznanilo, izdano od
hivu, je takratni mestni arhivar pesnik Ant ustrelili v noči 20. septembra ob 8 Vi voja
gorko udanega slovanski ideji. Ko smo se pa po ntkoliko dneh odmora vrnili v belo Ljubljano, simo se prestrašili. Ljubljeno mesto smo bili zapustili v cvetoči radosti, vračali pa smo se v mesto, odeto v črne zastave in zavito v glebeko žalost« . . .
»Zupan Hribar nam je povedal vse podrobnosti žalostnega dogodka 20. septembra. Nemška oholost ie zdivjala nad Slovenci in avstrijski vojaki so streljali v narod. Uibili so dva nadebudna mladeniča in težko ranili okoli deset drugih oseb. Mesto je onemelo v boli in žalosti. Z vseh hiš plapolajo žalostne črne zastave, pričajoče o pokolu nedolžnih. Tudi po deželi se 'vidijo znaki globoke vsenarodne žalosti: vsa dežela je v žalni črnini.«
»Cas je. da ruski narod izve resnico, kako se v Avstriji postopa s Slovani! Čas je, da začnamo črpati vesti in informacije o Slovamih iz slovanskih virov in da opustimo nemške, ki potvarjajo resnico ter nas varajo, da zrkrivajo črne zločine nad našimi brati. Ko bo Rusija pozma'.a resnico, bodo naši bratje vzdihnili svobodneje. bratje, ki nas toliko ljubijo in željno pričakujejo, kdaj bo rusko javno rnnenie dovolj poučeno o njih trpljenju in o njih orjaški borbi, ki jo bojujejo za pravico in bodočnost Slovanstva.«
mestne občine ljubljanske.
n Aškerc lastnoročno pripisal: «ki so ju na i nemškega polka »Kralj belgijski*.
Naši onstran granic
p— Konfitiacija je Ha odre lena, kakor znano, za zobozdravnika dir. Sardoča, cd-vcitonškega ko.noipiiiGnttia dir. Deiktevio in vrscikoišolca Romana Pahiomja v T.rsitiu. Sedaij je bil ta sklep »»tikam in navedeni pc idicjo p-red tiržašfco sediš če.
P— Prapor so dobili ni>i!ičam;i v bližini Oodo-virča oib maji. Izročitev je bila zelo slovesna ob navzočnosti zastopnikom oblasti. Sledili so govori o nedotaikljivvih mejah, o miHčarski pripravljenosti in o portreti vedno večjega nadzorstva nad Oibmefjmrim prebK-afstivom. Brainre za miln-čarje moralo plačati seveda naši ljudje.
p— Slepi bi gluhi. Po sestanku fašističnih tožnikov v Gorici je dobila ve/lik pognim »La Ve-detfra deli' Isonzo«. Pravi, da ie julijski faSšzem trden in ne kloni s svoijšmi prapori m nameni. RaizdTobi! bo radroie ftuzije sleprh, ki nočejo videti, hi Kh»hih, M nočejo slišati. Buri)« vsedi ornih, ki se še upirajo Jasnost dejstev ki sklepov. Nazaj se ne vrnemo! Prijateljstvo za prijateljstvo, sovraštvo za sovraštvo . . .
p— Nova zasledovanja in preganjanja Slovencev na deželi so sklenili na sestanku voditeljev goriških fašijev 17. t. m. Govo= rili so obširno o položaiu v pokrajini in fašistični voditelji so dobili ukaz, da mo» rajo strogo paziti na «drugorodce» povsodi
povelje poročnika Mcverja zavratno
in pristojni oblasti naznaniti takoj vse^ kar
se jim zdi količkaj sumljivo. Njihova nalo« ga je, onemogočiti vsako nadaljnje protiita* fiiansko m protifašistično delovanje na de* želi.
p— Goriški »Mont« ofrvori svoj ftMJalM v Ajdovščini in Todmimi. p— Ob tramvajski nesreči 1e tagmMJa ofce nogi
•mlada Tržačamika Anica Haibe. Pričelo se je za ubojo dekte nabiranje damo v, kajftenih J« it nad 20 tteoč lir.
P— Velik davek na pse }e mvedHa o*>fiina Kive-
tak. Za n-atvadmeiga psa-čmvaja »e mora plačati 51.75 lir. Obeta p« se še pova?dk pasjega davtaa. Fašistična občinska uprava le povsodi enako draiga an po vseh občiinaih rastejo darviki, da Sjoidlje obupmjeijo.
P— V Južno Ameriko odhajajo Skuvend z vse*
strani Julijske Krajfne. S Krasa, z Notranjskega, z OoriSkega, in Istre prihajajo zopet poročila, da so že odšli, da se pripravljajo te dni na odhod in da misHijo v bližnji bodočnosti odpotovati Ste-vfln} mladii krepki silovensifli ljudi ie r Argentino* Polno .je nasvetov, da nai) ostanejo, aH rasimer« so težke, poslabšala Jih Je še letošnja letina m svojo rodino grudo zapuščajo kar po vrsti baš on:, tei so naš up za obstoj našega življa v Pri-morru. Fašisti spremljajo slovensko odseljevanj« z \nidnim zadovoljstvom. »Probtean drugorodcev se ugodno rešuje«.
Kraljestvo mode
Pentlja
najnovejši modni okrasek, ne služi dobro samo popoldanskim oblekam in večernim toaletam, temveč se v novejši modi uporablja povsod, kjer se hoče dati damski obleki poudarek mladostmosti i<n živahnosti.
Večerni modeli se opremljajo s pentljami, ki so prepletene s kovinskimi nitkami. Ti modni okraski so zelo nežni in hvaležni. A pentlje se ne nosijo samo na oblekah, moda krasi ž njimi tudi promenadne plašče in večerne ogrtače.
Praviloma so pentlje majhne. Izjemo tvorijo v tem oziru le velike toalete za večerno uporabo. Pentlja srne biti velika samo tedaj, če je glavni dekor obleke, ogrtača ali plašča.
Preidimo k primerom današnje slike!
Prva skica prikazuje enostavno obleko iz svile z nagubanim krilcem in bluzastim gornjim delom. Obleko oviia širok pas z veliko pentljo na desni strani v boku. Če si z-amislimo ta model v temnoplavern blagu, r. Pr volnenem krepu, se obleki najbolj prilega kariTani pas iz tafta.
D rti ga skica podaja takozvaito obleko linije, ki poudarja postavo in vilikost. Zgor-
nji del je prek.ižan, ob strani zavozlan, opremljen s pentljo, dočim je krilo zvonča-sto. Rokavi se tesno oprijemajo in niso prav nič garnirani.
Na tretji sliki vidimo mladosten kostum z ovratnikom iz kožuhovine, ki se končuje v dve bumkici. Rokavi so obrobljeni z istim materijalom. Krilo ie ravno in poudarja vit-kostno črto. Tovrstni kostumi so iz apart-nih barv, recimo srednjerdeči, ziprtoplavi ali zaprtozeleni. Poudarjamo pa, da so namenjeni samo mladim damam.
Elegantno pentljo, krasečo promenad ni plašč, vidimo v četrti skici. Ta plašč je iz stikna ali iz soboljevine. Rezan je ravno, ob levi strani pa zvezan tako, da visita navzdol dva trakca. Ovratnik, ki pa ne sme biti previsok, in rokavi, so obšiti s kožuho-vino. K temu plašču se nosi čepica iz kon-trastnobarvnega materijala. črni plašč gar-nirano ponavadi z rjavo, zelenega pa s sivo kožuhovino. Za vse ostale plašče v svetlejših niansali jemljemo temnobarvno kožuhovino.
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
G. R. K. v K. Taiko o operacije golše, kot c vašem »izrastku« vam brez osebne zdravniške preiskave ni moči ničesar nasvetovati. Obrnite se zaupljivo na kakega kirurga, ki vam bo vedel v obeh ozirih najbolje svetovati. — G. A. S. v Zg. K Za to so lahko prav različni vzroki, in površno zanikrno delo je samo eden izmed njih. tako da se dela zdravnikom prav mnogokrat krivica, ker leži bolezen v spremembi koščenine, ne v izvedbi plombe. Pri sicer zdravem zobu brez komplikacij leh.ko dobro izvedeni zalivek obstoji neomejeno dolgo. Predpogoj temu je seveda, da se podstavek ne krši, ne poka itd. — G. B. T. v C. Da bi se pri nas kaka lekarna ba-vil-a s prodajo kombuše, nam u! znano. Napravljeno tekočino (chornbucho) kot dobra japonska gNvišča z navodilom za pripravo lahko dobavite pri raznih dunajskih lekarnarjih npr. Alte Ho.fapothe.ke. Hofburg, VViein, pol litra pijače stene 2 šilinga, gliva 6.50 šilingov. — G. D. V. v M. O zaiedavcib smo že ponovno pisali. Na njihovo odpravo je samo misliti, če jih tli preveč in se ne pojavljajo preraztreseno. Posamezne večje lehko odstranite mehanično s konci prstov dvema tcpokoniča.stlrna lesenima droižičkoma, ali najbolje s tafoozvanim izstftskačem za komedone. ko-t jih dobite v vsaki večji pari umeriti ali trgovini za medici nič ne instrumente. Večne, zatr-jene zajedavce se preje omehča s tem, da se jih namaže z mazilom, obstoječim iz 1 dela zdrobljenega žvepla in 10 delov cimkovega mazla. Tudi znana Kumerfeldova voda omehčujoče učinkuje (kafre 10. gumi arah. 2. žveplenine 12. aq. rosar 40. calcis 30). S to vodo se za.jedavce na večer pomaže Prej je treba tekočino dobro pre-pliuskati in jo namazati na mestu, kjer naj učinkuje s čopičem ali kosmičem vate. Naslednje jutro se obraz umrije z gorko vodo in iztisne, kar še ni izpadlo. Kjer je pa mnogo in malih zajedav-cev, kure ni moči izvesti. V teh primerih se je treba zadovoljiti s tem, da se odstranijo zgornje plasti komedmmov. odnosno da se Jih zmasti, sčisti in pob led i. Prvo se doseže z umivanjem s toplo vodo in naglim zbrisevanjem z vato namočeno z bencinom. Drugo s tem, da se omoči
NclŠel
slovi kot edina forezmsdežra in b ezhišna
Pravi ponos za cfema so naš kožuha t<
p ašo!
M:5fNI TGG.
Elegantni čevlji
Letošnja jesenska moda kaže Izrazito dvobarvnost in vsakovrstne kombinacije. Tudi čevlji niso ostali brez teh vplivov.
Čevlji za popoldansko in večerno uporabo kažejo interesantno noto. Mala sličica na vrhu predočuje čeveljček iz brokata s kovinsko zaporno. Na levi vidimo čevelj iz gladkega usnja z vložki iz krokodilove kože, na desni model k elegantnemu kostumu iz svetlega usnja, kombiniran s kožo plazilcev, na levi spodaj lakasti čevelj s ka-rirano svilo, na desni spodaj pa model z zanimivo agrafo.
■■■■■■■■■■■■■snBaaBBaBaaaaaiiBaBaMMBMaaBaB
teli mii ni
v parških m dunaiskih toaletah, za dame ni mogoče prehvaliti Dame. poselite tvrdko
= FRAN LUKIČ =
v Stritarjevi ulici
ln si os tJte to lepoto!
ii <
Obrobljeni ovratniki.
Čeprav je sodobna moda preprosta, vendar je idejno zelo bogata. To bogastvo se kaže v tisoč podrobnostih.
Naša skica zgoraj prikazuje spredaj visok ovratnik iz perzijanerja, ki se zelo dobro poda k popoldanskemu ali večernemu plašču; v sredini vidimo prekrižano stok) iz kunine ali dihurjeve dlake, spodaj pa širok, dvojen ovratniik, ki je lahko iz dolge ali kratke dlake. V zadnjem primeru je ztlo priljubljena nutria, krt ali kakšna podobna imitacija.
kožo lahko nt kratek Sa* t 3% vodenčevfen m-peroksšdoim. — G. P. T. t N. Brca dvorna ni v redu želodčna prebava. Poskusite se oekaj časa
držati stroge milečne dijete in v zdržite se po možnosti popolnoma fcisllih in mastnih jedi. Tudi ne pilite piva ne vina. Priporočamo vam tudi, da izpijete vsak dan kakega pol litra radenske slatine, eventualno par čaš že na tešč želodec. — G. I. T. V S. Poskusite najprvo s cinkovim mazilom, katerega dob'te v vsaki lekarni. Ce bi od rek lo, svetujemo za poskušnjo še inotiol. — G. P. S. v R. Da bi živele kače kakemu človeku v črevesu, je čisto izključeno. Tiste kače žive samo v njegovilh možganih, to je bolnik trpi na blodnjah, tako. da ga je smatrati za duševno bolnega. — G. M. M. v St. V. O. O traku® v vašem primeru ne more biti govora. Diagnoza tra-kulje se nikoli ne more opirati na razne občutke zavijam«. pretakanja, premikanja itd. v črevesju, kot na ničesar drugega kot ugotovitev odhoda posameznih članov traikulje, takozvajirh proglo-ttd v blatu. — Pes ima brez izjeme vsak traku-lije, od kateriih so pa samo nekatere (osobito ena) za nas nevarne. Najnavadnejša trak ulja. na kateri trpe psi v naših krajih, je taenia cucume-rina. Očistiti psa trajno od nje, je čisto nemogoče, ker živi njen embrio v pasji bc*lbi, s katerimi se pes vedno iz nova inficira. — G. D. B. v N. M. Da se lijudje pod gotovim1 pogoji okužijo z zabubki raznih insektov, in da potem bruhajo tudii žive l&činke ali celo razvite živa®, )e istina. Večje nesreče, kot navadne želodčne 1n-disipozicilje, dliarej, vzdigavanrja itd. pa navadno stvar ne pomenii — G. C. K. v P. Desinfckcija bolniških prostorov s forma lino v imi parami je jaiko problematična. Bacilov tuberkuloze ta način desinfekcije ne uniči. — G. V. Š. v L. Vsak sir je v istim? gnitek. in je, dasi visokoredilen. 7,a občutljive želodce težko prebavljiv. — G. D. F. v L. Gadov strup je nekoliko jačji od mo-drasovega. zato pa slednja strupenka navadno nekaj več strupa izbrizgne, kot gad, tako. da ie učinek približno istii. Cailmettov serum, kjer ni prepozno, zanesljivo učinkuije. — Piki v bližini glave in vratu so vedno smrtnonevami, tudi: za odraslega človeka. Pri pikih v žile m vratu je časih nastopila smrt že po preteku nekaj minut. — G. M. T. v Sp. K. Oprostite, toda svojega zdravnika ne morete poučevati, kaj ima storiti in kaj opustiti. Čemu pa potem iščete pri njem nasveta in pomoči?
3 KRAT
Vodoravno: 1. poslovna kratica. 3. bajno bitje, 5. etui, 7. vezni k, 8. oseba iz Levstikovega »Martina Krpana«, 10. egipt-sko božanstvo. 11. pomožni glagol, 12. kosilo, 14 veznik. 15. rimski bog, 17. kako 5.,
^AladcU/ris
»Sli
svetilka
le vovsod notrebna. kier ni električne razsvetljave ker ie edina vetro-leisku svetilka ki nudi čisto, belo solnčno iuč 80 sveč. Ni ie treba Dumnati in vredosrevati. Sveti brez vonia dima. sai in šumepfa Sveti traino enako in se lahko Drenuša brez nevarnosti. Sveti trikrat bolje, kakor vsaka druga svetilka.
Brezplačen opis po šile Generalno zastopstvo
ALADOIN
BARZEL D. D. SUB3TICA
Čuvajte se slabe imitacije, ker le ALADD1N SVETILKA neprekosljiva slede svila, sigurnosti in prihranka goriva!
20. oblika osebnega zaimka. 22. števnik. 24. del kolesa, 23. kvarta, 20. jugoslovenski humoristični list, 28. vas pri Ljubljani, 29. veznik.
Navpično: 1. del dneva, 2. datumska kratica, 3. sramota, 4. zver, 5 način konj.-ske hoje, 6. predlog. 8. blago, 9. osebni zaimek, 13. doba (laško, fon.), 16 drža, 18. gozd, 19. predlog, 21. prometno sredstvo, 23. prvina, 25. ploskovna mera, 26. jaz (lat.).
Rešitev nedeljske križanke.
Vodoravno, po vrsti: on, jelen, od, ave, krap, do, r, sr., md, brada, legat, b, Edmund, leto. Irokezi. car, Adela, j, Ota-kar, vek, njima, Nevada, i, o, d, udi, ČSR, e, v, riba, apaš, oče.
Moderne pletene obleke
iz lastne delavnice v najmodernejših vzorcih vedno v zalogi.
Po rneri v najkrajšem času
F. & M. ROZMAN, Židovska ul. 7. N?zke cene!	Nizke cene!
gospodične in gospe!
Poslužite se ugodne prilike in prijavite se k pouku za izvrševanje lastne garderobe. Pričetek sistematičnega pol-dnevnega pouka 1. oktobra. Modni atelje M. Šare, Ljubljana. Miklošičeva cesta, vhod Pražakova ulica, III. nadstropje, palača Pokojninskega zavoda.

cf-

> 4
%
adnje Kreacije
domski!) klobukov v modnem salonu
jlZarija ^of^l
^ong^ni fra šfev. S

Ost:
Baron Goflja
Ce g a tako imenujem, ga ne žalim, o ne, to ni moj namen.! Nasprotno, hočem, da živi spomin nanj kar moči dolgo in da ga postavijo na tisto mesto, kamor spada: v galerijo mojih sopotnikov. In priti v ta odlični kraj ni kar-sibodi, skozi tenka sita jih sejem, in na zlati tehtnici jih tehtam; kar ostane, so izbranci ... Pa vendarl Čiste vesti nimam. Ne smem ga imenovati barona Goflje, zakaj bil je več, bil je bolj talentiran — bil je baron Ober-goflja . . . Tako! Opravičil sem se in lahko pričnem . . .
★
Zagledal sem ga že v Ljubljani . . . Na postaji, ob tržaškem trzovlaku... vsega visokega, raščenega kot smreka, lepo gladko nazaj počesanega z za-lizci ... z majhnimi brčicami . . . vsega elegantnega, z rumenimi gama-šarni, kockastimi breeches in kravato, isalabolit, ozko kot britva, kot podpis pod vratom . . . Tak je bil, ko je stopil v moj kupe ... Tu sva se seznanila ... se pravi, on se je seznanil z imenoj ... češ: »zdaj se pa pčlema, kspud« . . . Bistroumnost te korcsta-
tacije je delovala na moj 0'braz tako, da je sopotnik takoj zadal drugo vprašanje: da mi je obleka dobro sita, da je on »arduš« velik tič, da se pelje v Lausanne in da je damski krojač. In »arduš«, provijanta ima cel kufer, za ves teden — izvolite, gospod, malo čaja s slivovko, mrzlega, finega, ek-stra, arduš! . . .« Tekom časa je rabi! besedo »arduš« kar pogosto, bila je del njegovega besednega zaklada in z njo je izražal vsa čustva, ki so bila bolj komplicirana: jezo, sovraštvo, ogorčenje — prepričan sem, da .ie »ardušal« še tedaj, če se je poljubljal z dekleti — kar je spadalo po njegovi lastni izjavi med najbolj luštne zadeve tega sveta — arduš!
Vlak jo reže proti Rakeku! Jaz že vem njegovo politično prepričanje. Da bo Jugoslavijo vzel hudič, da je to zanikrna dežela, a-rduš, in da je Radič kampeljc. On, da doma živeti ne more, da je ustvarjen pač drugače! Ti moj ljubi Bog in to strelo, tega človeka bom moral poslušati do Lausanna, to je 24 ur . . . štiri in dvajset ur . . . Tako so mučili kristjane . . . Molčal sem in ne odgovarjal — a njemu je bilo lo figa ... Da ima prijatelja, ki je
žandar, mi je povedal in da so punce
—	punce take, taaake, arduš ... Tu . mi je šinila misel v glavo, huda misel, in krstil sem ga z žaljivim nazvanjem, na postojnski kolodvor je zavozil vlak
—	krst je bil gotov in otrok se je imenoval »baron Goflja . . .«
★
Vlak jo reže proti Trstu! . . . Carinike, policaje, kondukterje je odpravljal z levo roko . . . Kot visok dostojanstvenik je govoril z njimi, v lepi italijanščini . . . Zraven je sedel faši-stovski miličnik . . . baron je obrnil pozornost nanj, ga natančno zaslišal, kam gre, koliko ima plače, ali ima roditelje žive ... in miličnik je odgovarjal kakor rekrut pred korporalom . . . Nazadnje ga prime za rokav črne srajce, potiplje strokovnjaško in izjavi: »questo vestito non buono, arduš, no-stri soldati sono piu eleganti« ... In nič se ni zgodilo! . . . Denar italijanski mu ni ugajal in Mussolini mu ni bil všeč ... In nič se ni zgodilo! ... V Trsitu se vzel sam od sebe moje kov-čege, on sam ni imel prtljage, razen male taške — in jih je z elanom prenašal ... Tu sem mu odpustil: nosi, barone, moje kovčege, vredni so aristokratske posluge! . . .
Vlak jo reže proti Benetkam ... Z velikansko spretnostjo in zgovornostjo si je priboril prostore za naju v II. razredu in nosil moje kovčege ... V kupeju je nadaljeval razgovor ... Z vsemi ... z nemškimi turisti v dobri nemščini . . . Vsakdo je izvedel: Wies-sen sie, icli bin Damenschneider — arduš .. . und bin zu Fuss von Capri nach Pariš . . . Jaz vem, da so težka Pota na tem svetu, vem, da sloni za vsakim grmom mistika in zagonetnost — a te uganke, kako je prišel baron Goflja peš iz Caprija v Pariz — svoj živ dan je razrešil ne bom . . . zakaj, kako naj hodiš peš po morju — tega misterija ni rešil še nihče ... A vprašati se nisem upal. Res ne, častna beseda! . . .
★
Ko fe padal mrak in je šla pot našega pulmana preko lonrbardijskih goric, mimo Veron-e, mimo Brescije — se je polastila barona besna zgovornost . . . Iz kupeja v kupe je hodil. Pripovedoval je v vseh jezikih, kdo je in kam gre. svetoval, kritikoval — pušil tuje cigarete in ponujal naše ... s pripombo, da so dobre, da so najboljše in da delajo vse cigarete tega sveta samo izključno iz jugoslovenskega tobaka — res, arduš . . .
V drugi pulman se je spravil in v jedilni voz, nosil »limonate« in »birre« in trdi »gelati« in »cestine« ... Za se, za druge, za me . . . Ves vlak Vene-zia-Parigi ga je poznal in v Milanu sem videl, da je sklenil znanstvo celo s strojevodjo ... češ: da bo hudič
bolj fajn vozil, arduš . . .
*
Zaklenil je kupe, v katerem sva ostala sama, in gorje onemu, ki je prijel za kljuko — slišal je pridigo, da je gospod (to sem bil jaz) bolan in da je ta: gospod »questo il grande artisto jugo-slavo, il grando maestro del teatro... arduš« . . ■. Zgodaj zjutraj me je zbudil že med švicarskimi gorami gramofon . . . Baron Goflja si ga je bil izposodil v prvem razredu od mlade dame . . . zveste, fajn punca — noge,
da je kaj, arduš« . . .
*
Pol osmih zjutraj . . . Lausanne... Posloviva se in baron Goflja stopi iz pulmana . . . par korakov pred vlak stopi in se obrne . . . Vsa okna vlaka so zasedena . . . vsi pasažirji z vseh strani in na vse strani sveta stoje ob njih in ga pozdravljajo . . . Celo črni strojevodja se smehlja in sprevodnilc mu poda roko . . . Pisk in vlak odpelje ... z grandeco toreadorja stoji ba«
»JUTRO* It. 224
10
:JSTe"cfeIja 23. XI. 1928
m
jni pastir in njegova čreda
Podrobnosti o marjavitskem škandalu v Plocku. — Črne maše in orgije za samostanskimi zidovi
Plock, staro mestece na Poljskem, je že nekaj dni središče privlačnosti za poljsko in inozemsko javnost. Proces, ki se vodi pred ondotniin okrožnim so
diščem zoper tako zvani »mistični zakon« samovoljnega škofa Kowal>skega, je zbudil odmeve širom sveta in, postaja od dne do dne boli zapleten.
Naše včerajšnje podatke o zgodovini dogodka izpopolnjujemo v toliko, da se ie ustanoviteljica marjavitskega samostana, nuna Kozlovvska, 1. 1910 seznanila z Janoin Ksaverjem Kowalskim, ki je bil tedaj v Plocku za vikarja. Šele pozneje so oblasti dognale, da mož *.p!oh ni bil posvečen v duhovnika, ampak se ie samo izdajal za vikarja. Ponaredi! je listine in je na ta način dobi! službo v področju ondutne škofije. Kmalu se ie med Kozlovvsko in Kowal-skim razvilo ljubavno razmerje, zaradi katerega ie cerkev izključila nuno. Ko-walskega pa izgnala, ko je spoznala v njem navadnega sleparja. Cerkvena oblast je tudi hotela zapreti samostan, kamor se ie bil med tem vselil Kowal-ski, a je prišla v
konflikt s posvetno oblastjo. Nune, ki so bile v samostanu, so se docela sprijaznile z načinom novega življenja, katerega je uvedel Kovval-ski. ki si je uzurpira.1 oblast nad zavodom in ie imel pri vseh nunah zasloni bo. Tako se ie zgodilo, da je samostan deloval še naprej, dasi v iz-premenjenem pravcu. Generalni guverner za Poljsko. Strumilov, ni hotel za nobeno ceno ugoditi prošnji rimske cerkve, naj se samostane z a tvori. Ko-\valski in nune pa so bile pridno na delu. da bi pridobile novi sekti čim več vernikov. V samostanski kapelici so se v^ak dan vršile duhovne vaje. med katerimi je Kowa!ski, ki se je bil sam povzdignil v škofa, pripovedoval svojim vernikom o vuiiah in o tajnih obiskih svetnikov. Sekta ie hitro pridobivala na privržencih in kmalu so začela vstopati v red ma rjavi tov. ki je bil imenovan po Mariji, dekleta, pa tudi mladci. Prve so pozneje postale nune, drugi pa menihi. Posebno privlačno se jim je videlo, da lahko služijo Bogu in so obenem poročeni.
»Pastir in oče« Kowalski je bil med tem svojo oblast razširil in utrdil. Vernikom, ki jih je bilo čedalje več. je bi' pastir in oče. V tem času je ruski generalni guverner v Varšavi priznal sekto marjavitov in ji je celo izročil v last samostan, ki je prej pripadal rimski cerkvi. Pusija je hotela s tem udariti papeža, zakaj rimski katoliki na Poljskem so bili razvpiti nacijonalisti in niso bili prijazni ruskemu režimu.
Smrt »matere in prednice«
Koz!owska, ki je bila prednica samostana, je umrla med vojno 1. 1917. Marjaviti so v tistem času nastopali kot karitativr.a ustanova. Kovvalski je
hierarhično uredil samostansko življenje, tako da ie bilo vse pokorno njemu. Za rusko-poljske vojne 1. 1920. je mar-iavitski red zopet stopil v akcijo kot človekoljubna naprava. Kovvalski je pošiljal »brate« na vse strani v samostane in marjavitska sekta je postala ne le velika, ampak tudi bogata.
Nauk, ki ga je pridigal Kowalski, je bile zelo enostaven,. Marjavitom je bilo pravilo, da človek ne sme zatirati poltenosti, češ, da na ta način ostane hudič v človeku.
Uvedel je tudi ustanovo »mističnega zakona«, ki je obstojala v tem, da je imel do vsake nedotaknjene vernice pravico le on,. In baš tu je zarodek kriminalne afere, ki se zdaj razvija pred sodiščem. Ne le, da so se morale nedo-letne deklice vdajati Kowalskemu kot škofu sekte, njegov nauk je praktično uvajal poligamijo, ker je učil. da si srne ženska voliti toliko moških, kolikor se ji vidi potrebno.
V samostanu so se godile neverjetne stvari. Sadistične orgije so bile na dnevnem redu. Ponoči se je iz celic nun in menihov razlegalo vpitje in rez-getanje kakor v kaki konjušnici. Kovvalski je zlorabil 154 deklic in jih ie mnogo okužil. Zapeljeval jih je na podlagi izrekov iz svetega pisma. Kakovost Kovvalskega ilustrira kaj nazorno tudi to. da si ie izbral za pomočnika ln sotrudnika nekega Žida Bachdracha, bivšega prodajalca žganja. Obema se je posrečilo izposlovati, da iu oblast zaradi škandala ni zaprla v ječo, ampak sta še sedaj internirana v samostanu.
Dve stoletni mamki
Te dni sta praznovali stoletnico svojega rojstva dve delavki v francoskem depa-tementu Indre-et-Loir, Vaugandyjeva iz Noizaya (na levi) in Frotignonova iz Orb:giiyia. Obe sta duševno še čili. Fortignonova se je samo enkrat v življenju peljala po železnici.
ron in miga — miga, iz vlaka pa robci, addio — Bog s teboj, barone! . . .
4-
Zdaj sučeš tam v Lausannu iglo, gospod baron, in jaz se te spominjam... Vse sem ti odpustil: da si mi zvrtal luknjo v trebuh, sem ti odpustil, in da . . . Odpustil sem ti Pa zabila tvoja šunka in potica . . . mama ti jo je dala na
si me mori! to: ker -je zelo dobra
pot in bratovsko si jo delil z menoj^. . . In vselej si se spomnil, kadarkoli si odrezal kos: »dobra, dobra je moja mama, arduš« ... In odpustil sem ti, veliki popotnik, zato, ker je tvoje srce samo doma čutilo nepravilnosti v domovini — kakor hitro pa je bila meja za teboj, si gledal nanjo kot na nebeško razodetje — na pojem, v katerem je zapopadeno vse dobro . . . Mama in, domovina! Na pravem mestu imaš srce, ti moj baron Goflja izpod Šmarne g0're — zato pozdravljen, arduš . . .
lepe srajce, ovratnike, nogavice za mal denar dobite samo pri tvrdki
A. FRESKEE, Sv. Petra cesta.
Mož, ki je žrtvoval 671 svoje krvi
30-letni Parižan Raymond Briez, tržni uradnik, je pred nekoliko dnevi v 264. žrtvoval del svoje krvi, da reši življenje nekemu paeijentu. Vsega skupaj so mu za transfuzijske operacije odvzeli že 67 1 krvi. Kakor vidite, se ne zdi, da bi mu bilo to na zdravju kaj škodilo.
Nov babilonski stolp
V Barceloni bodo zgradili v zvezi z nameravano svetovno razstavo jeklen stolp, ki bo za celih 100 m prekašal vi-sočino doslej najvišjega stolpa na svetu Eifflovega v Parizu. Visok bo 400 m. Stroške bo nosila deloma država, a deloma neka delniška družba, ki bo eks-ploatirala različna na stolpu nameščena podjetja. Načrti za zgradbo so izdelani že z vsemi potankostmi in v kratkem času pričnejo postavljati temelje. Ce pojde vse po načrtih bo novi stolp največja zanimivost barcelonske razstave in bo še dolgo ohranil spomin nanjo, kakor je z Eifflovim stolpom ohranjen spomin na svoječasno svetovno razstavo v Parizu.
Ogromnost te zgradbe nam bodo pre-dočiie najbolje nekatere številke. Kakor pri Eifflovem stolpu bodo tudi temelji njegovega višjega tekmeca iz betona. Posamezni betonski podstavki njegovih »nog« bodo 20 m debeli — pri Eiflovem stolpu merijo »le« 14 m. Na teh podstavkih se bo dvigal četveronožec, ves iz kovine. Betonski temelj je potreben, ker bo teža velikana nad 12 milijonov kilogramov — Eifflov stolp tehta. 9 milijonov kilogramov. Vsak kvadratni centimeter podstavka bo nosil težo 4 kg.
Na zunaj bo stolp podoben Eifflovemu Tudi na njem bo več četverooglatih plo-
ščadi, a dočim jih šteje stolp v Parizu 3, jih bo v Barceloni 7. Na prvih treh bodo na razpolago obiskovalcem 1 restavracija in 2 kavarni. Kavarna na tretji ploščadi — 150 m nad talmi — bo najvišja na svetu. Na četrti ploščadi bo gledališče, na peti zgodovinski muzej, ki bo hranil dragocene spominke iz tisočletne španske zgodovine; na šesti pločadi bodo namestili bržkone veliko knjižnico, a na sedmi, 350 m nad talmi, bodo montirali največjo radioodajno postajo na Španskem. Se višje gori bo razsvetljeval največji žaromet na svetu barcelonske noči, a prav na vrhu bo delovala me-teorologična postaja. Do vrha bo vodilo 2400 stopnic; človek se bo torej lahko znatno bolj utrudil nego pri lezenju na Eifflov stolp, kjer mora opraviti »samo« 1800 stopnic.
Kako bi novi stolp imenovali, še ne vedo. Španci so v tem oziru zelo izbirčni. Lahi n. pr. bi bili hitrejši. Stavimo cekin proti knofu. da bi nazvali »stolp zmage« — tudi če bi se jim po tleh zvalil kakor še vse. pri čemer so zmago imeli v mislih.
Agnes Souret
U so p svojčas kot prvi priznali naslov »najlepše Francozinje«, Je umrla te dni po precej bednem življenju v Buenos - Airesu na vnetju slepiča v doW komaj 23 let.
20 dni prostovoljne lakote
Bridko se motijo tisti, ki menijo, da človek umre že po dva, tridnevnem gladovanju. Ze Mahatma Gandhi bi vedel povedati o tem čisto drugačne stvari, ampak, cla ne bomo hodili po primere v Indijo, ko jih imamo vendar dovolj doma v Evropi, se ustavimo danes pri berlinski zdravnici dr. Margareti Freundovi, ki je zaposlena v hidrotera-pevtskem zavodu berlinskega vseučilišča.
Freimdova je sklenila, da se bo 20 dni postila in je to tudi storila. Poskus je napravila samo iz ljubezni do znanosti. Hotela je videti, kakšen vpliv ima prostovoljno gladovanje na človeški organizem. Dvajset dni je živela samo od vode in dveh citron dnevno. Po dvajsetdnevnem gladovanju je prišla do naslednjega zaključka:
Izgubila je 10 kg teže, ki pa ie bila čez osem tednov povsem vzpostavljena. Zdravnica je izjavila, da prostovoljno gladovanje zdravim ljudem ne škoduje, ampak koristi. Snovi, ki povzročajo bolezni, se iz organizma izločijo in človek je po gladovanju bolj zdrav nego je bil poprej._
Dva Angleža v Innsbracku
Neki Anglež, ki se je vrnil te dni z daljšega potovanja po Evropi, pripoveduje naslednjo mično avanturo:
V Innsbruck sta prispela pozno zvečer z nekim prijateljem in nista mogla dobiti v nobenem hotelu prenočišča. Iskala sta ga po privatnih hišah, končno po dolgem povpraševanju — razumela sta pa nemščino zelo slabo — so ju privedli k nekemu trgovcu s hišno opravo. Ta ju ie odvedel v ozek prostor v svoji trgovini, ki je bil na eni strani zakrit z debelo zaveso. Trgovec je jima pripravil dve postelji v tem prostoru, obenem pa je jima namignil z znamenji, da ne smeta prekoračiti zavese. Angleža sta legla spat. Postelji sta bili strašno trdi, tako da o spanju ni bilo govora. Končno je prijatelj
vstal, prižgal žveplenko in začel stikati
po prostoru za kakšnimi odejami in blazinami, da bi si jih podložil pod otrple ude. Stikanje ga je privedlo do zavese, odgrnil jo je: za zaveso se mu je zablestela naproti velika, snežnobela postlana postelja, da je takšne skoraj še ni videl. Torej to posteljo so jima hoteli prikriti! — sta si mislila Angleža. Čakajte, vam že pokažemo! — V istem hipu sta že ležala na postelji m sladko zaspala. Zjutraj sta se vzbudila — ne prezgodaj — in obstala vsa presenečena pred žarko svetlobo, 14 je lila skozi veliko okno ob postelji v sobo. A za oknom ju je opazovala z največjim za: nitnanjem orna množica ljudi, gotovo pol Innsbrucka. Angleža sta spala v postelji, ki je stala v izložbenem oknu.
Baker jeva v Berlinu
Po precejšnjih neuspehih, ki jih je doživela «ljubljenka sveta», Josephina Bakerjeva, v zadnjem času po raznih evropskih velemestih, se je odločila, da se ustavi v nemški prestolnici. Novinarjem je izjavila, da bo tu otvorila nočno zabavišče kakor v Parizu, kjer je plesala z vsakim gostom, da je le hotel, in se opajala — na njegove stroške — z najdražjim šanmpanjcem. V Tauentzienovi palači bo nastopala v reviji lastnega izdelka «Crni in bedi». Vmes se bo bavila s pisanjem romana še neznane vsebine. Berlinski kinematografi pa proizvajanjem filma «Trop-ska sirena®, v katerem nastopa ona sama kot sentimentalna, požrtvovalna, ostavljena zamorska ljubica nesenti-mentalnega, nepožrtvovalnega in nezvestega belokožca. Zdi se, da ne bo vsa reklama Bakerjevi prav nič zalegla, ker so jo začeli berlinski listi napadati, še preden je sploh nastopila.
Zadnje modno geslo: krokodili!
V zadnjem času so si izmislile du= najske elegantke, tiste, ki nimajo pod božjim solncem nobenega drugega opravila, novo norost. Namesto psov in mačk, opic in drugih nedolžnih ži« valic, se jim je poželelo krokodilov. Vsaka dama, ki hoče veljati za res od« lično, ima dolžnost nabaviti si takšne« ga eksotičnega živega kuščarja. Koliko prifrknjenk je temu klicu že sledilo, ne pove nobena statistika, pač pa po« ročajo, da je cena krokodilom siino narasla, dočim dobiš psa. mačko ali druge bivše «mascotte» baje skoraj za« stonj. Proti novi modni norosti so se oglasila med drugim razna društva za varstvo psov in mačk, ki jo imenujejo «škandalozno in nečloveško».
Amerika v Evropi
V Lipskem bodo zgradili celo vrsto nebo* tičnikov po ameriškem vzorcu. Slika predstavlja prvega v seriji, ki so ga pravkai dovršili na Avgustovem trgu. Posebno lep ni videti.
Želva priča znamenitega
odkritja
V Marthonu na Angleškem se vrši velike priprave za praznovanje 200 letnice rojstva pomorščaka Coocka, velikega angleškega raziskovalca, ki se je rodil v imenovanem selu pred 200 led in si je s svojimi izsledki postavil trajen spomenik v zgodovini. Coock je odkril 1. 1779. Novo Zelandijo in Avstralijo. Ti dve odkritji sta bistveno vplivali na razvoj angleškega imperija in sta zelo razširili britanska posestva y kolonijah. Angleži bodo znameniti ^dogodek slavili z velikim hrupom. Claa pripravljalnega odbora je baš zadnje dni preiel sporočilo iz Nove Zelandije, da še danes živi tam mogočna želva« ki je bila priča Coockovega odkritja* Coock jo je bil prinesel s seboj iz Anglije kot mirovni dar kraljici otoka Tonga. Želva je zdaj stara dobrih 15!) let in še ne kaže, da misli poginiti.

tew

Wm>



fe^iiilf

IIP- w




K letalskim manevrom nad Parizom
Skupina težkih bombnih letal nad letališčem v Le Bourgeti
Najnoveiša mednarodna pridobitev zdravilske
Popolno zdravilo proti plešavosti in izpadanju las
Spričo stalnega razvoja zdravilstva prispevajo vedno novi izdelki v promet. Poleg tega razveseljivega dejstva je tem bolj obžalovanja vredna okoinost, da brezvestni ljudje izključno v svrho kupčijske koristi preplavljajo kemični in kosmetični trg s takimi proizvodi in odločno škodujejo resnim in znanstvenim sredstvom. Ako posvetimo pozornost kozmetičnim predmetom samo zadnjih dveh let. moramo z ogorčenjem ugotoviti, da 95 % na trg postavljenih predmetov ni nič drugega kakor čedno zavita, nič vredna, popolnoma neučinkujoča igračka.
Na vsaik način nimajo ti predmeti razen prospektov, ki jih hvalijo do neba. nikakega drugega ozadja in postavljajo svojo bodočnost izključno na
V trenutku nesreče
Reporter nekega londonskega lista le posnel ta moment iz motocikllstične tekme, ki se Je vršila te dni v Blackpoolu. Motociklist. kf leži na tleh, je odnesel zdravo kožo, drugi <4 ie zlomil nogo na dveh krajih. Vozila, s katerima sta trčila drug v drugega, sta šla na kose.
človeško ničemurnost in lahkovernost, V zadnjem času se dvigata iz teh ne-številnih, nič vrednih predmetov z močjo senzacije Friedlerjeva lasna voda in lasno milo Gamma. Ta predmet je prispel šele ]>o 8 letih resnih, znanstveno podpiranih, zdravniško kontroliranih več stotih posrečenih poskusih pred javnost in je sedaj edino sredstvo ra kontinentu, katerega ugoden, uspeh priznavajo tudi zdravniki in predpisujejo to sredstvo.
Lasna voda in milo Gamma zdravita hitro in sigurno vse lasne bolezni, tako izpadanje las, luskine, lasne voz-lje, ki nastanejo zaradi bolehne ma-stnosti kože, luskinasto kožo na glavi, delno izpadanje las, odstranjujeta na-birek tuje in škodljive snovi, ki nastopa zaradi nadprodukcije lojevih žlez, in pri stalno trajajočem zdravljenju se začne rast las, in sicer tako, da učinkujoča snov zopet oživi lasne korenine, ki so bile zadelane s strjeno snovjo lojevih žlez. Ta strjena mastna snoy se odstrani od lasnih korenin in papiL
Prav posebni uspehi Gamme so dokazani specijatao s tem, da se inozemstvo v toliki meri zanima za to zdravilo, da so morale tvornice v Romuniji, Jugoslaviji, Albaniji in Češkoslovaški ustanoviti polnilne postaje. Gotovo je razveseljiva in dobrode.ina okoinost, da je problem zdravljenja lasnih; bolezni in pospeševanja rasti las, ki se je doslej smatralo za nerazrešljiv, rešen z učinkovitim zdravljenjem z Gaimmo.	135
«JUTRO» St. 224
11
Nedela: 21 XI. 192»
Kulturni pregled
Narodno gledališče
Predstave m vri« v dramskem gledafl&o.
Jtedaija, 23. se«*. ob 15.: 2mpan Sbitooiidslki.
Javen. — Ob pol 20: LSajetdetra, opereta. lav. PooedidM; 24. sept.: Zaprto. Torek, 25. sapt.: Romee m JuBja. A. Sreda, 26. sept.: PohujSanj* v doM šentflor-
jamski. Prem. afcooima. Četrtek, 27. sept: Fasmj, tet«, atrteC MxL B.
Prva popoldanska gledališka predstava ▼ novi sezoni se vrši danes popoldne ob 15. Vprd-eori se feredno učmkcvirta dnaima iz vojnega življenja »Zupan Stehnondski«. — V nedeljo zvečer ob pol 20. se vpritzori zapet Kailmamnova »Bajaxkira», ki s« odlikuje po izvrstnem hwno<r-ja ter po izredno lepi in pestri glasbi. Glanroe so v rokah ®e. Poliče ve in ge. BalMcotve ter sz. Drencvca, P&čtea in Povheta. Predstav« s« vrfi OEven. — V sredo, dne 26. t. m. igre JjtibHansfca drama Cankarjevo farso »Pohujšanje v datenri Sentilonjanski« v popolnoma novi režiji Z. Skrbniška za premriemsiki atocuuna.
Nova sezona v ljubljanski drami
Shakespeare* >Romeo in Julfj&c.
Zopet se je dvignila zavesa v ljubljanskem dramskem gledališču. Sezona 1928.-1929. se je začela z lepimi upi. Na čelu prvega slovenskega gledališča je prvi med živečimi slovenskimi umetniki besed« — pesnik Oton Zupančič. Repertoar, ki nam pa je napovedala gledališka uprava, pomeni zdrav kompromis med visokim umet-nn.-vt-nim poslanstvom gledališča kulturnega naroda iii željami povprečnega občinstva. Nadejamo se, da bo izbira del pravična tudi prvemu, višjemu interesu.
Že tretja sezona se je otvorila s Shakes-pearjevim komadom. Po >Zimski pravljici« in <Ukročeni trmoglavki! je žaloigra <Ro-icoo in Julija> dostojna uvertura letošnji sezonL Mladostno Shakespearjevo delo je prožeto s pristnimi elementi mladosti: v nlem se bori zoper nasilje in podle intrige pravica mlade ljubezni, vsa nasprotja, vso ngriaeno sovraštvo premagujoče ljubezni, ki je kronana s skupno smrtjo dveh zaljubljencev. Romeo in Julija sta — kakor znano — zgodovinski osebi in potniki po Italiji Se danes radi obiščejo njun grob ter položijo nanj cvetlice. Shakespeare, sin meglenega britanskega otoka, je stkal iz dogodka, ki so si ga ljudje pripovedovali ob njegovem času., krasno, ganljivo pesem lju-berni, ki je hkrati žaloigra, kakor so tragična vse velike strasti, kadar trčijo e dolžnostmi in s realnimi dejstvi. V nežni Juliji, v nesrečnem Romeu, v Montagueu in Capu-letu, v Mercutiju in Benvoliju je ustvaril veliki mojster osebe, ki jih ne pozabiš. Hrepenenje Julije je naturno koprnenje vsake ljubezni; iz Shakespearjevih verzov odmeva sladko kakor stare trubadurske romance:
O pridi, no?, ti resna, tiha Žena, črno oblečena, in uči me ljubezni igre, kjer zastavita obadva cvet mladosti svoje Sists in pridobita, kadar izgubita.' Zagrni s črnim plaščem divjo kri, ki polje mi v obrazu, dokler plašna ljubezen moja se ne osokoli, ne vidi drugega, nego nedolžnost v ljubezni vroče poigravanju. O pridi noč! 0 pridi Romeo, ti dan sredi noči! Na perotnicah boš nočf počival, ko sveži sneg na hrbtu vranovem
Je-li treba nepoučenemu posebej praviti, da je ta Shakespearjev komad izmed vseh najljubši mladim ljudem (mladim po srcu, ne po letih) in da »o nešteti pisatelji pripovedovali baš pod vplivom tega miselno in oblikovna ne baš najsilnejšega Shakespeari evega dela svoje zgodbe o nesrečni ljubezni?!
Slovenski prevod Je priredil Ivan Cankar. Dasi ne doseza višine prevodov Otona Župančiča, ki šele pripravlja dokončno slovensko obliko te nesmrtne mojstrovine, je vendar gladek in ljubek dokaz Cankarjevih prevajalskih sposobnosti.
»Romeo in Julija« bo po vsebini in vpri-zoritvi mikavna točka za vsakega prijatelja slovenske odrske besede.
0 sami vprizoritvi bomo še sporočili kaj več.
Risto Savin

Bliža se njegova 70-letnlca. Naga opeTa Je postavila na svoj repertoar tudi njegovo »•Lepo Vido« in prav le tako. Savin pa ima tudi druigih skladb dovolj, — ker ne živi v Ljubljani, ker jih nikomur ne ponuja in ne vsiljuje in ker je skromen, — slišimo le redkokdaj kaj njegovega. Dva zvezka samospevov s klavirjem sta izšla pri Goričar-Leskovšku v Celju; odkar je zapustila Ljubljano Zdenka Zikova, jih ni ii»enda na javnih koncertih izvajal še nik-čo. V »Novih akordih« najdemo balado »Skala v Savinji«, nedavno je komiponiral Oiaičevo balado »Maškerada«. ki jo bo vzel na svoj repertoar Julij Betetto.
V glavnem le Risto Savin deloval na polju dramatske glasbe. Po Aškerčevi baladi je komponiratl dramatični prizor »Poslednja straža«; libreto mu je napravil Bat-ka. Takoj po tem poskusu se je lotil celovečernih oper »Lepa Vida«, »Gosposveiski sen« in »-Matija Gubec«. »Lepo Vido« in »Gosposvetski sen« so Izvajali v Ljubljani. Razen oper nam le Savin da! tudi dva krajša baleta. Plesna lsgenddca. Cajeva punčka.) — Izimed komornih in orkestralnih del omemnam »Dva intermezza* za gosli in klavir, »Sonato« za čelo in klavir ter »Suito« za godalna orkester.
Savin je pripadnik poznoroman+lčne struje ter kozmopolit. Ne sili se, da bi zadel gotovo slovensko noto, ker bi se mu to skoraj gotovo ne posrečilo, kakor se (izvzemši Adamiča) doslej ni posrečilo nobenemu sedaj živečemu pomembnejšemu slovenskemu komponistu. V orkestru ljubi veliko zasedbo, kar ie tudi znak romantične smeri. Njegova glasba je težka, globoka, resna.
Nedavno sem ga posetil v Žalcu z manl-šo družbo in je bil vidno vizradoščen, da nam je mogel pokazati svojo gostoljubnost. Kot človek je še mladeniško čil in če treba. — tudi mladeniško navdušen — ali Da mladeniško bojevit. Nima rad. ako se o njem pi5e in vem, da bo ob prvi priliki tudi z m enoti obračunal. Ponovno mi ie zatrjeval. da ni nobena zasluga tega ali onega. ako ie postal toliko in toliko star.
Bodi tako ali tako, — dolžnost naših
gfesbenffi revij te listov Je, da posveča*) svojim Tnjonirjem primemo pažnio. Ne zaradi starosti, mladosti, jubilejev ta podobnega, — zaradi nuihoveea dela.
_Slavko Osterc.
»Ljubljanski Zvon"
Izšla j« 8./9. šte-vJika, »LjuMtenskega Zvona« na 127 straneh in * umetniško prilogo: portret slikarja Frana Tratnika.
Pesništvo zastopajo v tej številki Fran Albrecht, Draiguitin M. Domjaaič, Fran Elier in Fran Roš.
Nadaljuje se roman Jožeita Pahorja. »Se-renisširna«, ki zavzema v tej številki čez 30 strani. M. šnuderi se oglaša z zanimivo novelo. »Storija o Jurju Požganu«, Miran Jarc pa Je priobčil povest »Gospa Milena«.
Dalje je začel »Ljublj. Zvon« objavljati Aingela Cerkvemika dramo »Greh«.
Esejistična vsebina Je prav pestra. Nadaljuje in zaključuje se razprava dr. J. A. Glonarja o ruskem prevajalcu Prešerna Koršu. Dr. St. Leben Je prispeval za vsakega prijatelja lepe književnosti zanimivo razpravo »Povratek k Impresionizmu v poeziji*. Pesništvo Dragutina M. Domjani-ča, ki ie znan pri nas zlasti po svojih pesmih v ka.ikavškem narečju, pr »motriva daljša skica B. Borka, dočim se Ivam Rozman bavi v obširnejšem eseju s Henrikom
Ibsenom.	_
Med književnimi poro«* je tzSla cela
Študija o Novačanovi drami »•Hermanu Celjskem« h peresa Josipa Vidmarja, kt ocenjuje tudi knjigo »Slovenska religiozna lirika«. O Mencingerjevih zbranih spisih poroča A. D., dr. A. Buda! ocenjuje slovenske zadeve v Stanojevičevi Narodni enciklopediji, Pavel Kar lin Tavzesov prevod Bčraudove povesti »Križi in težave rejene-ga bratca«, B. B. pa piše o novi drami Josipa Kulundžiča.
V kroniki je obsežna polemika dr. Fr. Kidriča z zagovorniki arhitektonske teorije v Prešernovi poeziji, dalje poročio o ljubljanski operi (SI. Osterc) in mariborski drami (M Šnuderi).
Zvezek nudi tedaj vsakemu slovenskemu Izobražencu dovolj izbranega štiva.
»Ljublj Zvon« se naroča pri upravi ▼ Ljubljani, Prešernova ul. 54. (Tiskovna zadruga) Celoletna naročnina 120 Din.
adio
Izvleček h programov
LJUBLJANA (577 m 4 kw), ZAGREB (309 m 0.7 kw), PRAGA (349 m 5 kw). BRNO (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (484 m 4 kw). PRANKRJRT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daiventry 1604 m 25 kw), RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKiiOLM (Motala 1380 m 30 kw).
Nedelja, 23. septembra.
LJUBLJANA 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. « 15.30: Tercet iz Šiške. * 16: Pravljice. « 16.30: Koncert pevskega kvarteta BučaT. « 17.30: Šaljivi prizori. (Ro» goz). * 20: Koncert ge. Vilme Thierry<Kavč« nikove; vmes igra kvartet. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert « 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — PRAGA 17: Popoldanski koncert * 18: Arije in pesmi, . 19.30: Prenos iz Brna. « BRNO 18: Pevski koncert. « 19-30: Janačekove skladbe. Orkestralen in violinski koncert. — VARŠAVA 17: Popoldanski koncert « 20.30: Koncert pevskega zbora in orkestra. » 22.30: Lahka godba. — DUNAJ 10.15: Zborovski kon« cert * 11: Orkestralen koncert. « 16: Po» poJdanski koncert. » 19.15: Sonate za čelo in klavir. « 20.05: Dramski večer in odlom* ki iz operet. — BERLIN 17: Popoldanski koncert « 20.30: Koncert. (Orkester, tenor, sopran, bariton, violina in klavir.) — FRANKFURT 20.30: Komorni kvartet. « 21.30: Klavirski koncert. — LAN GEN« BERG 16.30: Popoldanski koncert. . 20: Orkestralen koncert, . 21.40: Orkestralen koncert. — STUTTGART 20: Mešan ve. čer. — BUDIMPEŠTA 12.15: Vojaška god. ba. « 17: Popoldanski koncert. « 19: Pre« nos iz opere. « 22.10: Ciganska godba. — LONDON 21.05: Koncert pevcev in godal« nega orkestra. — RIM 21: Simfoničen kon* cert — STOCKHOLM 19.45: Pesmi a spremljavo lutnje. * 21.40: Operetna glasba.
Ponedeljek, 24. septembra.
LJUBLJANA 12: Gramofonska glasba in borzno vesti. * 18: Francoščina. * 18.30: Predavanje o zdravju. * 20: Violinski in klavirski koncert — ZAGREB 17; Popol. danski koncert. * 20.30. Prenos mednarod« nega koncerta. — PRAGA 17: Vojaška godba. * 19.10: Prenos operete iz Brna. — BRNO 17: Popoldanski koncert. • 19.10: Hirschova opereta cDoiIy». * 21.30: Kcm» cert z razstave. — VARŠAVA 20.30: Kon« cert orkestra in solistov. — DUNAJ 11: Koncert kvarteta. * 16.15: Popoldanski kon» cert. » 20.05: Pevski koncert. » 20.30: Orkestralen koncert dunajskih filharmonikov. — BERLIN 19.30: Saint=Sa'.ensova ooera «Samson in Dalila*. — FRANKFURT 20: Prenos iz frankfurtske opere: «Madame Butterfly». — LANGENBERG 17.45: Or. kestralen koncert. * 19: Verdijeva «Aida» . Lahka glasba. — STUTTGART 20: Pre* nos opere iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 17.40: Ciganska godba. • Lahka glasba, — LONDON 19.15: Koncert lahke godbe. (Orkester.) » 19.45: Mešan večer. (Solisti in orkester.) — RIM 17.30: Vokalen in instru« mentalen koncert. » 21: Koncert lahke glas* be. — STOCKHOLM 20.15: Simfoničen koncert švedske dvorne kapele.
Nočemo hvaliti,
pustimo govoriti naše odjemalce!
Zahtevajte pri svojem trgovca ravnokar v 400.000 Iz vodni nakladi izišle INGELEN Radio poročila. V njih boste naSli mnenja posestnikov INGELEN U 7 aprata, kralja okvirnih spremljevalcev, fn
INGELEN Figaro zvočnika s sliko faksimiHra-nih bakrorezov; Hsikamo na svilo. — V zalosi pri:
Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta, Radioval Ljubljana, Kongresni trg 3, Fran Bar-u, Mestni trg 5.	{582
Torek, 25. »eptembra.
LJUBLJANA 12: Gramofonska glasba in borzne vesti. * 18: Nemičiina. • 18.30: Nara* voslovno predavanje. » 20: Koncert »Ljub« ljane» — ZAGREB 17: Popoldanski kon« cert. * 20.35: Glasbeni motivi poletnega večera. — PRAGA 16.30: Koncert Češke filharmonije. • 19: Prenos opere iz gleda« lišča. — BRNO 17: Popoldanski koncert. » 19: Prenos iz gledališča v Pragu — VARŠAVA 18: Večerni koncert • 20.30: Kon« cert lahke glasbo. — DUNAJ 11: Dopol« danski koncert « 16.15: Koncert kvarteta. « 20.35: Schumann: «R ožino romanje*;
Eravljica za soliste ,zbor in orkester. « Lah« a glasba. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. « 20.30: Romantičen večer. (Orke* ster.) « 21.15: Brahmsove in Beethovnove Jtlavirake skladbe. — FRANKFURT 20.15: Lovski večer. (Orkester in tenor.) » 21.15: Recitacijski večer. — LANGENBERG 17.45: Komorna glasba. » 20.45: Simfoničen koncert Handlovih in Brucknerjevih skladb. — STUTTGART 20: Koncert filharmonij nega orkestra. — BUDIMPEŠTA 17.40: Koncert na citre. « 20.30: Večerni koncert « 22.30: Ciganska godba. — LONDON 18.45: Violinski koncert. • 19.45: Vojaška godba. * 2130: Klavirski in pevski koncert . Lahka godba. — RIM 17.30: Vokalen in Instrumentalen koncert « 21: Ponchieili: «Giooonda*
Sreda, 26. septembra.
LJUBLJANA 12: Gramofonska glasba in borzne vesti * 18: Srbohrvaščina. ♦ 18.30: Predavanje o podnebju in rastlinstvu v na«
ši drŽavi « 20: Lahka godba Dravske dt> vizije. — ZAGREB 17JO: Popoldanski kon« cert. « 20.55: Schubertove komorne sklad« be. * Lahka godba. — PRAGA 17: Popol« danski koncert 19.30: Zabaven večer. « 21: Orkestralen koncert — BRNO 17: Po« poldanski koncert « 21: Orkestralen m pev« ski koncert — VARŠAVA 18: Večerni koncert. • 20.30: Beethovnove, Mozarto« ve in Tartinijeve komorne skladbe. — DU« NAJ 11: Dopoldanski koncert « 16.15: Koncert orkestra. • 19: Prenos iz dunajske drž. opere: Straussov «Kavalir s rožo*. Lahka godba. — BERLIN 20.10: K&hnžno« va opereta ciHolandska ženica*. « 22.30: Lahka glasba. — FRANKFURT 20.15: Schillerjev «Wallenstein». — LANGEN« BERG 17.45: Večerni koncert . « 20: Orke« stralen koncert « 21: Jesenske pesmi — STUTTGART 20.15: Simfoničen koncert (Nordijski skladatelji: Gade, Grieg, Otter« berg.) — BUDIMPEŠTA 17.40: Vojaška godba. « 22.20: Ciganska godba. — LON* DON 16.45: Koncert na orgle. « 19.15: Lah* ka godba. * 20: Wallacova opera «Marita« na». (Nadaljevanje ob 21 JO.) — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. « 21: Pevski in orkestralen koncert. — STOCK« HOLM 18.30: Zborovsko petje. « 20.15: Koncert Sjogrenovih skladb. * Lahka glasba.
RABITE
TUNGSRAM Barijeve elektronke
Šport
SK Svoboda t SK Celje
Danes popoldne ob 15.45 se srečata nave. d ena kluba v prijateljski tekmi na igrišču ASK. Primorja.
SK Celje postavi svoje prvo modtvo, ki si je že večkrat priborilo prvenstvo celj« skega okrožja. Tudi s SK Ilirijo in drugi« mi močnimi klubi je SK, Celje doseglo ugodne rezultate.
SK Svoboda, ki se ie leto« priborila ▼ finale za poškodb eni fond je • svojimi zmagami nad prvorazrednimi klubi (kakor s Slovanom 3 : 1, Hermesom 4 : 2) poka« zala od lanskega leta znaten napredek.
Tekma bo zaradi tega gotovo zanimiva. Kot predigra se vrši prvenstvena tekma SK Slavij a : SK Jakovo ob 14. url Igra se v vsakem vremenu._
Pričetek nogometnih prvenstvenih tekem
Javili kdo že, da stopajo danes ljubi j an« ski klubi po temeljitih pripravah v prven« stveno tekmovanje za leto 1928*29. Po novi razvrstitvi igrajo klubi Primorje, Ilirija, Slovan, Hermes in Jadran ali Reka v L razredu, klubi Jadran ali Reka, Slavij a, Svoboda in Krakovo v I. B razredu ter klu« bi Grafika, Panonija in Natakar v IL raz. redu.
Kot vsako leto bo tudi v novi sezoni osredotočeno zanimanje predvsem na L razred. Ali se bo tudi letos vršila odločilna borba prav za prav samo med Ilirijo in Primorjem, bodo pokazala že jesenska sre» čanja Ilirije in Primorja s Slovanom in Her mesom; peti prvorazredni klub, naj «i bo to Jadran ali Reka, se bo najbrže le težko uveljavil poleg prvih štirih klubov.
Današnje srečanje med Ilirijo in Herme« som je ena onih važnih otvoritvenih te* kem, ki utegne imeti svoj vpliv na celotni potek nove prvenstvene sezone. Oba kluba nastopita skrbno pripravljena in s kom« pletno prvo garnituro. Kakor dosedaj vsa. ko srečanje med Ilirijo in Hermesom, bo brez dvoma tudi današnje prineslo dober, zanimiv in upajmo, tudi fair nogomet. Važ» nost današnje tekme bo še zvišalo pričako« vanja ter privabila na prostor Ilirije tem več občinstva.
Posebej je treba omeniti med današnji« mi tekmami dalje kvalifikacijsko tekmo Jadran : Reka, v kateri *e bosta borila klu« ba za uvrstitev v L razred. Zmagovalec bo igTaJ v novi sezoni v L razredu, premagani v L B razredu. Večinoma se pripisuje v tem srečanju boljše izglede Reki. Ako se posreči Jadranu spraviti na noge svoje naj« boljše moštvo, bi mogla izpasti tekma se« veda prav tako lahko v njegovo korist.
Razvrstitev današnjih tekem je na sled* nja: Igrišče Ilirije: ob 8.30 Grafika : Nata« kar, ob 10. Ilirija rez. : Hermes rez., ob 14. Jadran : Reka, ob 15.45 Ilirija : Herme«. Igrišče Primorja: ob 14. Slavija : Krakovo. Tekma Grafika : Natakar odpade, ako na« stopi deževno vreme. Ostale štiri tekme se vrše ob vsakem vremenu.
Današnje tekme v Mariboru
GAK — Rapid
Danes ob 16. ima mariborski Rapid na svojem igrišču v gosteh odlično moštvo Grazer*Athletik*Kluba, starega in simpa« tičnega znanca naše publike. GAK spada v nogometu med najmočnejše avstrijsKe klu* be izven Dunaja in je trenutno v najboljši formi, saj je odpravil preteklo nedeljo v prvenstvenem srečanju svojega najhujšega rivala SK Sturma docela nepričakovano s 3 : 1 in si s tem zagotovil prvo mesto v Štajerski nogometni zvezi.
Kakor naš prvak ISSK Maribor tako je tudi SD Rapid v stalnih športnih stikih z GAKom. Vsako leto se odigra nekaj te» kem bodisi v Gradcu bodisi v Mariboru. V srečanjih GAK : Rapid je doslej stalno odnašal zmago GAK, samo enkrat se je pred leti posrečilo Rapidu izsiliti na svo* jem igrišču remis 2 : 2. Pri svojem posled« njem gostovanju v Gradcu je Rapid dose» gel vrlo časten rezultat v pičlem porazu 2 : 3. Radi več težkih tekem, ki jih ima Rapid za seboj, je njegovo moštvo od ted» na do tedna boljše in pričakujemo, da se bo potrudilo tudi danes odnesti časten re. zultat.
Prvenstvo rezerv
V predtekmi h gornji mednarodni igri se srečata istotam ob 14. v boju za točke re« zervi ISSK Maribora in SD Rapida. M.<y štvu Maribora bo enajstorica Rapida trd oreh, saj je preteklo nedeljo odpravilo kombinirano moštvo Svobode kaT v raz« mer ju 5 : 0!
V hazenskem prvenstva
se poskusita ob pol 11. na igrišču ISSK Maribora družini ISSK Maribora in SK Ptuja. Pričakovati je sicer zmage doma* črnk, vendar ni izključeno presenečenje; domača družina ima namreč nekaj novih igralk, Ptujčanke pa so se znatno dvigui« le zadnjega pol leta. Če zmaga danes Ma» ribor, ostane on prvak okrožja in igra 30. t m. prvi finale v Ljubljani s SK Ilirijo.
Službene objave Smuško tehničnega odbora Jugoslovenske-ga zimsko-sportnega saveza,
(Iz seje dne 17. t m.)
Teoretični sodniški izpiti se vrSe dne 11. novembra t L Kraj in čas se objavi na. knadno. Za sodnike se lahko prijavijo le verificirani člani Jugoslovenskega zimsko* športnega saveza. Kandidati morajo obvla. dati nastopno tvaTino: Organizacijo JZSS in FISe, savezna pravila, tekmovalni pra« vilnik JZSS, mednarodni tekmovalni pra« vilnik, pravilnik za športni znak JZSS in organizacijo smuških tekem.
Praktični izpiti se vrše pri kasnejših pri« reditvah.
Vsi tisti, ki nameravajo polagati tudi iz« pit za sodnike v smuških skokih, morajo poleg zgoraj navedene tvarine obvladati tudi natančno organizacijo skakalnih te» kem in ocenjevanje skokov.
Prijave, za vse one, ki se niso prijavili že lansko leto, sprejema do 1, novembra t. L tajnik smuško tehničnega odbora Fr. Kopriva, Ljubljana, palača Trboveljske pre mogokopne družbe.
Tehnični odbor je sklenil prirediti v bo» doči seziji desetdnevne smuške tečaje za tekmovalce, in sicer v Kranjski gori, v Dovjem.Mojstrani, v Bohinjski Bistrici na Pohorju in v Ljubljani. Tozadevno slede pismena navodila na zaupnike v dotičnih krajih.
Savez priredi v bodoči sezoni sledeče tekme: L smuško tekmo za državno pr» venstvo dne 30. januarja 1929. na Pohorju, 2. državno prvenstvo v smuških skokih dne 20. februarja 1929. v Mojstrani ter 3. mla« dinsko smuško tekmo dne 6. januarja 1929. v Ljubljani ter poživlja vse klube, da ja« vijo na zgoraj navedeni naslov do 15. ok« tobra t. 1. program njihovih prireditev ▼ bodoči sezoni
SK Ilirija (nogom. sekcija). V svrho fotografiranja se pozivajo danes ob 14. v garderobo peleg določenega moštva še igr. Miklavčič, Volkar, Zupančič II in IH, Berv gles, Jenko, Ice. Točno! — V isto svrho se sestane ob 14 pTed garderobo tudi ju« niorsko pokalno moštvo. — Mali vhod ob Celovški cestil — Načelnik.
SK Ilirija (kbkoatletska sekcija). Prosim, da se udeleže sestanka v ponedeljek ob 19. v klubovi sobi v kavarni «Evropa»: Stepišnik, Habič, Pavšič, Režek. Outrata, Kumer, Vidmar, Šporn, Zupan, Rotar, Lojk Gregorka, Greeorig, Senčar, Pogačnik, Vrečko, Banko, Šoukal, Smrsu.
ASK Primorje (nogom. sekcija). Danes trening na dva gola. Ob 9.30 morajo biti vsi nogometaši na igrišču. — Trener.
SK Reka. Donss ob 1330 morajo biti
im igrišču SK Ilirije naslednji igralci: Či« TO II, t oprle, Bogei, Thuma, Fači, Mrzli* kar, Gabrovšek, Remidžo, Bommel L Bom« mel IL Zinke. Stranski sodnik Ven tu rini. Reditelji: Spreitzer, Pišler, Češnik. Vsi toč« no. — Kapetan.
ASK Primorje, centr. odbor. Jutri, v ponedeljek, ob 18. uri sestanek sekcijskih načelnikov v klubskem tajništvu. Ker je sestanek važen, naj istemu prisostvujejo vsi načelniki, oidnosno njih namestniki — Predsednik.
SK Svoboda. Za tekmo s SK Oljem postavljam sledeče moštvo, ki naj bo ob 14. uri v naši garderobi: Fugina, Novak, Zore, Batič, PTešern, Boncelj, Habiht Po* trato, Koser, Bončar, Ozebek; rez. Breznik, Gabršek. — Načelnik.
Junlorski lahkoatletski miting SK Hi« rija razpisuje propagandni juniorski lahko« atletski miting, dne 7. oktobra ob 9. do« poldne na lastnem igrišču. Tekmuje se v dveh kategorijah. V kategoriji A tekmu* jejo juniorji, ki so rojeni L 1912. aH po« zneje, v kategoriji B pa juniorji ki so ro« jeni 1. 1910 — 1911. Program je nastopni: Za kategorijo A: tek 50 m, štafeta 4 krat 50 m, skok v vis, skok ▼ dalj, met diska 1 kg, met krogle 4 kg. — Za kategorijo B: tek 100 m, tek 1000 m, 4 krat 100 štafeta, skok v vis, skok v dalj, met diska 1 kg, met kopja. — Pravico starta imajo vsi ve« rificirani ali neverificirani atleti, ki more« jo zadostiti starostnim pogojem. Tekmuje se na tekališču, ki je dolgo 385 m, pokrito z lešem in ima dva nedvignjena zavoja. — Nagrade v obliki priznanic se bodo pode« lile prvim trem v vsaki disciplini po vsaki končani točki Tekmuje se po pravilih JLAS. Prijave je poslati do 30. septembra na naslov: Habič Ivan, Ljubljana, kavarna cEvropa*.
LetoSnfa zaključna kolesarska dirka
kolesarskega in motociklističnega društva «Sava» v Ljubljani se vrši 7. oktobra na progi Ljubljana.ViSnja gora in obratno. L Glavna dirka. Vozi se v 3 skupinah, t j. društvena, zvezna in medklubska za klube včlanjene v Kolesarskem savezu SHS. IL Juniorska dirka. Vozi se v 3 skupinah, t j. društvena, zvezna in medklubska za klube, včlanjene v Kolesarskem savezu SHS. —• Start in cilj na Dolenjski cesti pri km 3. Začetek ob 14 uri.
Vsem hazenašicaml One hazenašiee, H žele slike Čehoslovaške, odnosno naše re» prezentance, naj javijo to na naslov savez. tehničnega referenta g. Baltesarja v kavar« no Evropo najkasneje do ponedeljka opol« dne. Slike stanejo 7 do 8 Din po komadu. JHS.
Po svetu
Dunajski Rapid, ki Je še vedno v kombinaciji na dosego srednjeevropske nogometne trofeje, ima letos izredno smolo. V semi-finalu sta z Viktorio - Žižkov dosegla razmerje 6 : 6 in sedaj je treba zopet igrati tretjo tekmo. Isto se mu je primerilo v I. kolu s Hungarijo. Kje se bosta udarila, bo menda odločil žreb. Medtem gredo vsi na prvenstvo. Rapid je že mnogo zamudil in igra danes sploh prvo prvenstveno tekmo. Na vodstvu v dunajski profesijonalni ligi jo ostalo po zadnji nedelji nespremenjeno. — Vsled odsotnosti najmočnejših kaže tudi bu-dimpeštanska tabela čudno sliko. Na prvih treh mestih bo »outsiderji< Kispest, Nem-zeti in Vasas. — Največja presenečenja prinašajo angleška prvenstva. Prvak Everton jih stalno dobiva po grbi. Tudi sicer na vse strani dežuje golov; zadnjo nedeljo jih je padlo v 11 tekmah 47. — Nemci bo v norim ber škem stadijonu izvojevali dolgo za-željeno zmago nad Danci z 2 : 1; v polčasu je kazalo še narobe 0 : 1. Na drugi fronti, v Monakovem, pa »o odpravili Švicarje iz Berna s 8 : 1. — Belgijci so uvedli profesijonalni nogomet Nova zveza šteje kakih 70 društev. — Italijani ga rajše skrivajo. Vendar že povsod vedo, da se trije argentinski >zve®dniki< Orsi, Monti in Paterno-ster pripravljajo za pot v Italijo. Seveda se je skoraj vsem šele sedaj odprlo, da so prav za prav Italijani. V zveri • to trojico moramo omeniti še njihovega najslavnejšega tovariša Scarona, ki se je naselil v Španiji. Nu, Argentina jih ima za prihodnjo olim-pijado še vedno med svojimi I Prav za prav je že zadnji čas, da nogomet odpade z olimpijskega programa.
Zadnja nedelja je potekla v znamenju dveh velikih meddržavnih lahkoatletskih i mitingov, ki sta končala precej nepričako-
1,200.000 Din je zadel...
aH pa: 60, 80, 100, 200, 300, 400 ali 800 tisoč Din je zadel ta la on! Citate
vedno v novinah, ko se vrši žrebanje v V. (mHijonskem) razreda državne razredne loterije.
Vsakdo zavida tem srečnežem dobljena bogastva io marsikdo vzklikne:
„Da bi Jih zadel Jaz".
Da tudi vi zadeoete tak dobiček, je potrebno, da si kupite naSo srečko drž. razredne loterije kajti, še nihče ni prišel do dobitka brez srečke.
Milijonski razred prične z žrebanjem že prvega novembra, zato je zadnji Čas za naročitev srečk. Imamo le še nekaj neobnovljenih srečk, ki jih bomo poslali onim, ki bodo srečke takoj naročili po spodnji naročilnici Tako boste igrali že v IV. razredu. Žrebanje tega razreda se bo vršilo že 5. oktobra. Naročilnico izstrižite in }o natančno izpolnite. V kuverti }o odpošljete na naslov:
Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Naročilnica.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Pošljite mi takoj sledeče srečke IV. razreda drž. razredne loterije in sicer:
celib po Din 400*— polovičnih po Din 200-— četrtlnskih po Din 100*-«
Pošljite mi poštno položnico, da vam znesek takoj nakažem.
s
Podpis in natančen naslov.	Razločno pisati 1
»JUTRO* K. 224
12
: NeHelja 23. XL 192&
rano. Poljaki bo aamo m toBko n««!l Ceh« na domačih tleh, Madžari pa ao doma obračunali s Italijani. V Pragi j« Douda rušil žešJd rekord s kroglo 8 14.36, Poljak Ba-ran pa v isti disciplini poljskega s 13.33 m. Tudi skok v višino je prinesel Mrtyneku nov češki rekord. V nedeljo je postavil Poljak Kuszoclnski rekord na 5000 m v 15 : 84, Ceh Votava pa v skoku ob palici b 3.77 m. Gdč. Konopacka, ki je startala izven konkurence, je vrgla kopje 38.96 m, kroglo pa 10.83 m. V Budimpešti se je odlikovala — rezultati bo vseskozi prvovrstni — italijanska olimpijska štafeta, ki je tekla v času 3 : 25.2 nov italijanski rekord; med Madžari pa .je naravnost zadivil Egrl, ki je z znamko 47.37 m postavil nov madžarski rekord ▼ disku. Tudi Szepeeov met kopja na 62.97 m ni brez vsega! — Da registriramo še par rekordov! — V Augsburgu je gdč. Jungkunz iz Ulma postavila nov svetovni rekord v oboieročnem metu krogle na 20.48 m! — Na Finskem sta bila nedavno dosežena dva nova svetovna rekorda na progah 25 in 30 km. V prvi je zmagal Martellin v času 1 : 24 : 25, t. j. za 10.4 sek. boljše od časa, ki ga je sam dosegel pred ]4 dnevi, v drugi pa SipiM v času 1:43: 07.8, t. j. za 3.03 min. boljše od prejšnjega rekorda z dne 31. avgusta 1924. — O La-dmimegueju in Sera Martinu smo že toliko pisali, da moramo tudi sedaj zabeležiti njihovo suspenzijo, ker sta se obvezala za več startov, a jih nista izpolnila. — Slavno finsko čudo Paovo Nurmi teče danes na dunajski Hohe Warte!
Marta Norelius, ameriška rekorderka v plavanja, je te dni v Falunu na Švedskem dosegla nov svetovni rekord. Plavala je 200 m prosto v času 2:40. — Na Malti je nedavno plavač Rizzo dosegel nov vztraj-nostni rekord. V vodi je ostal 57 ur in 20 mfnut torej 24 minut dalj. kot zadnji najboljši v tej panogi. Italijani reklamirajo Rizza zase!
Po statistiki ameriškega trgovskega ministrstva je bilo koncem junija t. L na svetu okrog 31 milijonov avtomobilov. V poldrugem letu se je število pomnožilo za tri in pol milijona. Povprečno odpade na vsem svetu na 64 oseb eno vozilo. Oba ekstrema sta Amerika, kjer pride na vsakih pet, in Abesinija, kjer pride na 92.000 ljudi po en
v veliki izbiri in najnižjih cenah
v modnem salonu 10.905 ?
Srna Djukanevfč, £jubl]ana
Sv. petra cesta 27 (Dvorišče) Primarij dr. HUGON ROBIČ
specijalist za kožne in spolne bolezni ordinira sedaj
v Mariboru, Kamniška ulica 2
(Trubarjeva 13)
ob' delavnikih od Vtl. do	g
ob nedeljah od 9. do 10. *
Hladen
a
papirnate za 50 k^ otrobov imam večio množino naprodaj po nizki ceni. — Alojz Grebene, Ljubljana, Vel. čolnarska 15.

ogavice
flor, volnene, p a volna te, cvlrnate v veliki izbiri in najceneje kupite le pri
OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA Pred skof!jo 15	188
Na debelo! Blago dobro. Na drobno!
Velika inozemska zavarovalna dražba išče
vodjo podružnice
za Ljubljano. Izurjen mora biti v stioki stvarne škode ter spreten akvizi-ter in organizator. Natančne ponudbe na Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d. Zagreb, Zrinjevac 20 pod
„DožIvotno mesto 567" io%4
Zastopnika
za Slovenijo išče velika zagrebška manufakturna trgovina na obroke. V obzir prihaja samo sposoben, agilen, docela zaupen strokovnjak Samo seriozne ponudbe pod ,Za-17499" na Publici-tas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. u987
Enega eli dva
kamnoseka
za akordno ali urno delo • »
ssce
Rudolf Jeglič, Kranj
kamnoseški mojster.

avtomobil. Ako odštejemo Ameriko, m povprečno število zviša od 64 na 277.
Boks&ška sezona se otvarja na veliko. Tajništvo mednarodne boksaške zveze je objavilo seznam sedanjih evropskih prvakov ter razglasilo obenem, b kom in do kdaj, se morajo prvaki udariti. V bontam-ski teži mora Italijan Bernasconi do 30. t. m. sprejeti poziv Belgijca Verbista. Do istega roka se mora Nemec DomgOrgen pomeriti z Italijanom Jacovaccijem. Prvak peresne teže Italijan Quardini mora do 12. oktobra sprejeti Nemca Pavla Noacka. V welterski teži se bosta sprij-ila belgijska rojaka Darton in Genon. Za prvenstvo težke teže se bosta merila dva Evropca v Ameriki, in sicer Španec Paolino in Belgijec Pierre Charles. V srednji težki teži trčita menda zopet Schmeling in Bonaglia; slednji je bil pred dobrim pol letom v Berlinu strašno tepen in vendar ga je zveza zopet postavila kot prvega nasprotnika. Zdi se, da so Bonaglijevi članki vendarle dokazali, da je Lah najboljši svetovni boksač. — Ker se svetovni prvak Gene Tunney le popolnoma resno bavi z mislijo, da bo opustil sportsko karijero in je Phil Scott že dvakrat zmagal nad Heeneyjem, ki se je s Tunneyjem meril za naslov prvaka, bo v Londonu ustanovili sindikat z glavnico 5000 funtov, ki naj bi Scottu omogočil, da bi si priboril naziv svetovnega prvaka. Če se sindikatu ideja posreči, upajo v Angliji zopet popularizirati boks, ki je v zadnjem času izgubil mnogo pristašev. Res pa je, da Anglija že več let ni imela boksača Scottovih zmožnosti.
LESCE. Kakor smo že poročali, so klerikalci ravno pred kmetskim praznikom na Bledu začasno odstavili leškega župana Ivana Ažmana. Z izmišljeno intrigo in golo ši-kano so hoteli povzročiti spor v eni vzorno gospodarsko delujočih občin na Gorenjskem. V leškem občinskem svetu doslej ni bilo strankarstva in so bili sklepi bodisi pod Vidicem kakor sedaj pod Ažmanom vedno soglasni. Prošlo nedeljo se je v Lescah vršila seja občinskega odbora, ki jo
Je vodil prvi obfflnarki »vetovaleo govp. Fran
Vidic. Poleg drugih važnih vprašanj je prišlo na dnevni red tudi vprašanje zaupnice začasno odstavljenega župana Ažmana. Dasi tvorijo občinski odbor zastopniki štirih strank, je bila zaupnica sprejeta soglasno in brez debate. S tem je izrazila leška občina gosp. Ažmanu vse spoštovanje in zaupanje ter je obenem s sijajnim zadoščenjem ostro obsodila one intrigante, ki so hoteli škodovati gosp. Ažmanu in njegovi časti. V občinskem svetu sta dva pristaša SLS, ki pa sta vseskozi prevdarna moža in nista najmanj oklevala obsoditi maščevalnost osebnostne politike SLS. Vse prebivalstvo občine je to vest sprejelo z zadoščenjem, ker pri nas še vedno vlada toliko morale, da može cenimo po delu in značaju, ne pa po strankarski gonji."
LOGATEC. Cerkven koncert v korist Rdečega križa priredi dne 30. t. m. ob 5. popoldne v župni cerkvi v Logatcu Narodno železničarsko glasbeno društvo <Sloga>. Program, ki ga priobčimo kasneje, je izredno zanimiv.
IG. V nedeljskem «51ovencu» »o neznan dopisnik na skrajno neslan način spodtika nad nekim tukajšnjim gostilničarjem in njegovo harmoniko. Kar se tiče gostilni« čarja, moramo izjaviti, da uživa mož v vsej okolici najboljši glas. Saj ima vse do« bre lastnosti, katerih pogrešamo zlasti pri klerikalni gospodi, izmed katere je na pri« mer ta teden neka ženska ponudila nedolž* nemu otroku namesto tržaških konjske fi» ge, češ, da so prav dobre. Harmoniko res radi slišimo, pa to vsi brez izjeme, tudi ižanski Orli. Celo g. kaplan se je potrudil pod gostilniško okno. Dopisnik trdi, da se pri harmoniki grdo preklinja in da sta se sramotila slučajno navzoča dva Orla. To je čisto točno. Samo to je pozabil pove» dati g. dopisnik, da so prihajale tiste grde kietve iz ust navzočih Orlov, ne pa iz ust gostilničarja. Da pa harmonika sama ne zna kleti, menda ne bo treba povdarjati. Oria sta si naposled zmerila še svojo moč. Da so posegli vmes drugi, je samo ob sebi umevno. Vseh teh nezgod je po mnenju dopisnika kriva harmonika. Da je taka tr« ditev smešna, je jasno kakor beli dan. Kljub temu dopisnik ne odneha in se lil in i g. stražmojstru, da bi zatrl harmoniko,
Kopališče Lipik ISH
NenadkrOJIvi uspehi leCenla. Moderne ureditve svetovnega kopališča Opozarjamo na izredne ugodnosti v jesenski sezoni od 1 septembra. Popolen penzijon, obstoječ iz: stanovanja s postrežbo in razsvetljavo, dnevne prehrane, kopel ji s perilom, vplačila zdraviliščnih in glasbenih pristojbin ter enkratne zdravniške preiskave. za osebe na teden: za državne in samoupravne uradnike, častnike, penzijoniste, invalide in člane bolniških blagajn od 380 do 580 Din, a za vse ostale 450 do 700 Din.
Zahtevajte prospekte od uprave kopališča LIPIK.
zraven pa dostavlja, da bi nekateri radi spravili g. kaplana z Iga, ker je zoper harmoniko. Mi pa smo kljub temu z go* spodom kaplanom prav zadovoljni in po mnenju večine ostane g. kaplan na Igu lah. ko še 50 let, če ga je volja. Kdor pa noče slišati harmonike, naj kar lepo ostane do« m a in naj ne hodi v gostilno ali pod go* stilniško okno. Ce bo g. stražmojster res napravii nočni mir in red, bo nam vsem prav zelo všeč, če pa misli harmoniko za« treti, naj pomni, da se je harmonika igra« la, ko njega še ni bilo na Igu in ne na sve« tu, in se bo, ko njega že davno več ne bo. Zato pa ti, harmonika, kar sviraj in nas razveseljuj!
POLZELA v Sav. dolini. (Smrtna kosa.
Tu je preteklo nedeljo zjutraj nenadoma preminul za srčno kapjo v najlepši moški dobi po vsej Savinjski dolini zaradi svoje pridnosti splošno znani in priljubljeni me* sar, gostilničar in posetnik g. Alojzij Cim« perman. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb v torek ob 10. dopoldne, katerega se je udeležilo toliko občinstva od blizu in daleč, kakor ga pri nas redkokdaj vidimo. Spremili so ga na njegovi zadnji poti mnogoštevilni do« mači gasilci, katerim je bil dolgoletni na« čelnik, ki ima zlasti pri gradbi Gasilnega doma zasluge. Za dom je pokojnik daro* val potreben prostor. Doma, pri cerkvi in ob odprtem grobu mu je zapelo pevsko društvo v srca segajoče žalostinke. Ni človeka, katerega oko bi ne bilo ob slo« vesu od moža poštenjaka rosno. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo, 5 delno preskrb« Ijenih ter dobro vzgojenih sinov in 1 hčer« ko. Težko te bomo pogrešali, dragi Lojze. Spavaj mirno v domači zemljil
NEMIRNO SPANJE, UTRUJENOST TELESA, TEŽKA GLAVA. VZROK: Vaj želodec ne prebavlja v redu. Lahko si pomagate. Po obedu ali večerji vzemite redno na konici noža prašek MAGNA v pol kožar, cu vode. Prašek MAGNA odstrani takoj kislino v želodcu, ki je odveč, ter pospešuje s tem prebavo in odpravi glavDe vzroke bolečin in krčev. Samo tako boste imeii mirno in prijetno spanje ter vstanete svežega telesa in duha.
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah, 1 ovojček s točnim navodilom 4 Din.
Kjer ga ni, ga naročite pri: Laboratorij ALGA, Sušak. Tvornička 57.
Za dva zavojčka MAGNA priložite pismu 10 Din.
Kmetje proti ribnjaku
V Hodorovem pri Lvovu so se kmetje že dolgo pravdali s tamošnjo tovarno sladkorja, da bi zasula neki ribnjak, ki jim je vsako leto poplavljal polja. Ker niso zlepa nič dosegli, so poskusili nazadnje zgrda. Kakšnih 400 mož se je odpravilo proti tovarni, kjer so odprli jeze, tako da se je ribnjak z vsemi svojimi ribami iztekel. Domačo policijo, ki jih je skušala ustaviti, so razorožili. Šele močan oddelek lvovske policije na konjih je napravil red in aretiral kakšnih 40 oseb. Tovarna je utrpela veliko škodo.
MM I
v Čakovcu
tc4
Izdeluje: železne in medene žičnike, žične ograje in izdelane ograje s stebri in vratmi ter prevzame eventuelno tudi montažo.
Vložke za v postelje in špiralne žice in yse vrste sličnih žic, dimne cevi in prešana kolena, podkovice za obuvala in ščitnike za podplate.
Prevzamemo izdelavo v masah prešanib in štancanih predmetov po risbah ali vzor. cih. Preprodajalcem postrežemo radi z naj-nižjimi cenami.
Lovske puške
tlobert puške, brown?nge. pištole za strašenje psov. Samokrese, toplče, zaloga lovskih In ribiških potrebščin ter umetalni
oceni.
F. K. KAISER. puškar, LJubljana, Šelenbursrova ulica št. 6
oioioioiohoioioioioioioioioio
t -
a m ra — nainuje cene
Dvokolesa od Din 1000-— Šivalni stroji od „ 14C0-— Otroški vozički od „ 240.— Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom na5 o zalogo. Prodaja na obroke. — Ceniki franko.
..Tribuna" F. B. L. liubliana, Karlovska cesta št. 4.
oioioioioioioioioioioioioioio
I09T3
Razpošiliam od 5 kg naprej, komad k 4 70 Din 8 komadov tehta 1 kg, franko LJUBLJANA.
se priporoča Ffanc Fister> Ljubljana
Zaloška cesta 10
Lesni strokovnjak
išče službe pri večjem podjetju. Absolvent obrtne šole, s 25 letno prakso, vsestransko izvežban. Prevzame tudi vodstvo polnojarmenika. Ponudbe na ogl. oddelek .Jutra" pod »Lesni strokovnjak"
10 995 a
stalno vsako množino kOStdlllSVC^B
taninskesa fesa, smrekove
skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmeljeve drogt
rabljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu.	it>
FRANC OSET Sv. Peter v Savlniskl dolini
Za krojače!
Nova. velika
Za krojače
Knliga kroiaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil.
A. KUN C, Ljubljana, Gosposka ulica ?
Zahtevajte opis knjige!	25,
Lepo stanovanje
lllU) Hj
obsto eče iz 8 sob in obilnih pritiklin, primerno
za zdravnika ali podjetnika,
ki rabi skupno s stanovanjem ordinacijske sobe, odnosno pi-arniške prostore, se s 1. novembrom event pozneje cdda. — Reflektanti naj pošljejo p smene ponudbe pod „Centralna iega" na ogl. odd* Jutra.
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
a H vil je, krojače ta čevljarje Im ia vsak dom. Preden >1 nabavite
stroj, oglejte si to vrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana
Solenburgova ulic« 6 I.
Imolačin pouk. IS-istna garaneftt Telefon št 980. a
Najcenejše kupite vsakovrstno blago, belo ali barvasto posebno pa blago za plašče In obleke v moji trgovini z 30% popusta. — Prepričana s m, da bo vsakdo kupil, kdor bo posetil mo o trgovino.
Marija Rogelj, Ljubijana
Sv. Petra cesta štev. 26
1100!:
Svetujemo Vam, da »1 nabavite samo edino najboljše in
najlepše KOLO ta ŠIVALNI STROJ
<f
GRUZNER' in „ADLER
in švicarski pletilni stroj JUhtetT istotam najboljši pisalni stroj v
konstrukciji in materijalu »Omilili"
same pri
Josip Petellnc-u
LJUBLJANA. Telet. 2913
(Sperrpiatten)
Glavno zastopstvo:
Stavbeno in nmetno mizarstvo
fi. Rojina S Comp. LMog, Slonita 16
Telefon 24—80
1100^
liiam po najnovejšem amerikanskem strolnem sistemu avtomobile!
Tako ličan avtomobil je trpežen in eleganten. Dosedanji sistemi
ličanja so zastareli. Poleg strojnega ličan a izvršujem vse vrste tapeciranja ter prevzamem naročila za napravo nOvih avto-karosertj za vse t«pe luksurjoznih in avtobusov.
Delo solidno.
Cene zmerne.
Bruno Belantic
Ljubi iana VII. Jernejev* 29 Telefon 2824.
Zasto!
I i i'
za Ljubljano in ckaS^co išče
velika zagrebška manufakturna trgovina za prodaio na obroke. V (bzir prihaja samo sposoben, agien, povsem zaupen stroHovnjak. Sam > serijozne p >nudhe pod „Za-17.499a" na Publicitas d. d., _Zagreb, Gundu'ičeva 11. 1C9:;8
•t+4
Franc
PTUJ, Ljutomerska c. 6 je nanovo
otvoril trgovin® I
c lesom, premorem, cementom
ter »e cenj. občinstvu priporoča. Pri njetn se d biva vsake vrste rezan les, kakor tudi les za kurjavo, apno, cement, premog po nafnfžjih dnevnih cen^h.	Postrežba reeir.<? m solidna.
lamostaien	10.995
koresoondunf
perfekte i v slovenščini in nemščini
knligovodia - bifancist
z večletno bančno ln trgovsko prakso, nepreki-n'en m službovanjem in najboljšimi referencami, l=6e službe za takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek .Jutra' pod .MAHROVEC*.
KLAVIRJI ~
Tovarna in za.oga klavi lev — prvovrstnih n--trumentov različnih :vrdk, ka'<or iudi lastnih zdelkov. Poseben oddelek za popiavila. Lgla-evania in popravila za Glasbeno Matico, ken-.er^atjilj in druge itiš>itute izeotavlja moja vrd^a. — Toč i a pos^ežba in zmerne cene — t idi na obroke Izdelovalec klavirjev
R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5.
HIPNOTIZEM, SUGESTIJE, OSEBNI MAGNETIZEM itd. Svetovne, mojstrske meto Je in navodila neprecenljive praktične koristi. Zanimivi prospekti Din 1*-za poštnino. — Dragoceno knjigo z mnogo navodili pošlje za Din 38'— po povzetju ,Veda in znanost" Celje, Razlagova 8. ic.802 a
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
d. m. c.
znamvanec, Peri - prejica, kvačkanec ter	Moulinž	188
v raznih barvah in najceneje kupite le ori tvrdki
OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA Pred škofijo 15
Va debelo! Velika zaloga. Na drobno!
Češke tkanine
za domačo vporabo
Eksportiram svoje garantirano pristno-barvne izdelke za konsumente (kanavas. zefil - maceo, inlet, batist, flanelo, dama&t, brisače i t. d.).
Ko vpošljete moj naslov (zadostuje dopisnica z 150 Din znamko), dobite takoj z moje tkalnice vzorčno kolekcijo g r a t i s in franko na vpogled.
JAROSLAV MAREK.
tkalnica,
Bystre nad Metuje — Češkoslovaška.
Sinclair Gluck:
„Zlati panter" 7
»Menim, da bi bilo za vas brezupno, ako bi se še dalje saimi ubijali. Mimo tega: če bi vendar našli kako sled, bi vas to stalo glavo, na kar stavim milijon proti eni. Z druge strani pa bi imeli od naše organizacije veliko haska, če bi delali z nami. In uverjen sem, da bi tudi vi nam koristili — drugače ne bi bil poslal po vas.«
»Kakšne sledove ste pa vi našli?« sem vprašal.
Šef se je v zadregi popraskal po glavi. »Baš to je tisto, da ne vemo ničesar — prav ničesar določnega. A kar nam je znanega, vam rad povem in potlej se lahko odločite. Moore vam je menda povedal, da vas želim pridobiti za neuradnega in dokaj nezavisne-ga sotrudnika.«
»Preteto malo mi je povedal!« sem odgovoril.
Oba sta se zasmejala. »Mi ne razglašamo svojih namer po cestah,« je rekel šef. »Čujte teda; tisto malce, kar mi vemo. V zadnjih šestih mesecih ni izginilo iz najboljših rodbin v New Yorku in okolici nič manj ko trideset deklet — in niti ene izmed njih niso več našli.«
»Štiri in trideset,« je popravil Moore.
»Točno,« je pokimal šef ter si segel s tršatimi prsti v lase. »Verjemite mi, razburjenja, ki nam jih je nakopala ta zadeva, so mi pobelila lase. Toda — našli nismo — niti enega dekleta!«
»Za Boga!« sem vzkliknil, a šef je svareče položil prst na ustnice in se v skrbeh ozrl proti vratom. »Menda ne mislite,« sem nadaljeval tise, »da se skriva za tem rafinirana tolpa--«
»Trgovcev t dekleti? Ne, ne, tega ne verjamem,« me je prekinil
šef. »čeprav moram priznati, da ne vemo ničesar določnega. Ta dekleta so izginila med tem, ko so bila v mestu po opravkih ali v posetih, nekatera na poti v gledališče ali iz gledališča domov in tako dalje. Po tem, kar smo mogli dognati, je videti, da ni šlo za kake Izgovore, s katerimi bi bile nesrečnice prikrivale umišljen pobeg. Dejstva kažejo nezmotno na to, da njih nestanek ni bil ra-dovoljen. Kar vemo, ni bila nobena izmed deklet zapletena v kako resno ljubavno zadevo.«
Šef je zdajci nervozno mrdnil z obrazom in njegovi trdi prsti so se dvakrat ali trikrat naglo zarili med lase. »Ker nismo mogli ugotoviti ničesar zanesljivega, smo morali sklepati po danih okol-nostih in smo tako vendarle nekaj dognali. Nobena teh devojk se ni kakorkoli odlikovala v javnosti. Ob času, ko so izginile, so bile ma povsem običajnih in brezpomembnih potih. Toda v večini primerov je bila tista pot nameravana vsaj že dva dni poprej. To je vse, kar vemo. Posneti iz tega ne moremo bogvečesa, a nekaj vendarle. Mogoče je. kakopak, da so jih zaskočili in omamili ljudje, ki so na javnih krajih prežali nanje, ne da bi bil napad namenjen kaki določeni devojki. Zdruge strani pa je videti, da je bila večina ugrabljenj že naprej zasnovana in da so bili storilci že naprej poučeni o potih teh deklet. Ali razumete, kaj hočem reči?«
»Mar menite, da so bili v njihovih rodbinah vohuni? Morda kaki služabniki?« sem vprašal.
Šef je zmajal z glavo. »To nj verjetno. Služinčad navadno ni tako dobro poučena. Ne, meni je zdaj jasno — pa naj se še tako neverjetno sliši: tista oseba ali tiste osebe, k! so zapletene v to afero, so iz istega družabnega sloja kakor dekleta sama.«
»Ali, človek božji — kaj — kako —«
Šef se je zdajci nagnil naprej in njegove oči so trdo zasrepele
vame. »Kal veste na primer o te? gospe Furneaujevi, ki je tisti dan odpeljala vašo sestfo k svojim znancem na čaj?«
Med tem, ko sem ga debelo gledal, je v meni spet oživela noč Margaretinega nestanlka.
»Kako naj bi bili ti primeri v zvezi z ugrabljenji?« sem vprašal, ne mislite, da je šla za mojo sestro v trgovino? In če bi tudi bilo tako — kako bi jo bila mogla ugrabiti? V prodajalni je bilo gotovo preveč ljudi,« sem rekel.
»Vsekako,« je pritrdil šef. »Če je Margaret vobče šla v tisto prodajalno!«
»Ali — ali —«
»Ali jo je res kdo vide! v trgovini? Ali so se je niogli spomniti ln jo opisati?«
Odkimal sem. »To itak še nc bi bilo dokaz.«
»Saj tudi ne mislim dokazovati. Pokazati vam hočem osnove, na katerih slone moji zaključki. Kaj tedaj veste o tej ženi?«
»Prav malo. Bila nama je samo znanka. Toda njeni prijatelji so vzvišeni nad vsako sumnjo.«
»In ljudje, h katerim je peljala vašo sestro?«
»O njih ne vem ničesar podrobnega.« Čedalje bolj začudeno sem mu strmel v obraz. »Toda v kaki zvezi naj bi bili oni z vso stvarjo? Saj menda ne mislite —«
»Ničesar ne mislim, samo vprašam. Kai vam je povedal šofer gospe Furneauieve?«
»Ne več od nje same. Potrdil .ie, da je šla Margaret v trgovino.c
»Hm,« je rekel šef. »Zdaj vemo toliko kakor prejele
»Alj se vam vidi mogoče, da bi bila gospa Furneaujeva spravila dekle v kako hišo, kjer bi jo imeli zaprto? In da bi si bila gospa Furneaujeva vso to istorijo s trgovino samo izmislila? In da bi bil šofer domenjen z njo?«

Ko se utrujeni vračate s posla.
Dnevno delo Vas le preotrudiMo za večerno zabavo, tn preveč ste vznemirjeni, da bi mogli m-isrno zasipati.
Utrujenost m vBnenrarjenfl« žrve &v so opomini pnirode, da ste prekoračiti zalogo eticrjrije šn živil ©njske sille.

m ese v telo v velita' m eri h ran Sin e etemerote, ki vz grade moaeg žrvce isn telo. OVOMALTINE vse baje v pravilnem razmerju, a v obteki, ki se da lahko prebaviti, koncentrirano hramo iz Jajc, mleka im kak a a.
Skodelica OVOMALTINE za ve čeirlo u-mirtije živce, odstranjuje a tir učenost ter zasijuira sveže in zdiravo spanje. Skodelica OVOMALTINE za zajtrk daje moč, da uspešno dovršimo svoj dnevn1 posel.
Dobiva se povsod! — -Izrezite ln pošljite nam:—-
Bon. br. 107. P. n.
Dr. A. WANDER d. d. Zagreb
Prosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec •OVOMALTINE«.
Ime fn priimek:___
Poklic:__
Stanovanje: Kraj:__
«
re<l2fc ta >mjt tat>«k < rta,
neišegs š*edskese *ekta tvorni«'
»VIERA
3. VOOS D. SOHN, SOLINGEN
o 00
čahtevaj povsod samo .VIERASS* rezila, da se briješ s trajnim zadovoljstvom. — Kvalitativno na višku. — Cena samo Din 4 — po komadu. — Naročila za Slovenijo izvršuje:
ilavno lasMvo in tMadlSe WXfM (Mana Krekov trg i!
Novost za Ljubljano. Šoferska šola
(Oblastveno koncesijonirana) za poklicne šoferje, za dame in gospode! Teoretičen in praktičen pouk v vožnji! Poseben tečaj za dame.
Otvoritev 1. oktobra 1928. ~ Priglasitve in pojasnila daje šoferska šola K. Čamernik, Dunajska cesta 36. Telefon 2236.	10.740
11
Z3 SfrSBE
aa r o c'a , te it v tvornia, katera edina izdeiuie •«. blago iz najbolj šeja ma'ert aič> n protaia najceneje.
m Hrastova in trakovih parket. Ma
los Puh, L'ublfana
^radaška ulica 22. Tcefon 2513
9
Gnaški sejem 1928
:" . iv"1 .-> •V.
Razstava
štajerskega
kmetijstva
29. sept. do 7. okt
Razstav« oestotb slik
Stafi-in Novi inadec (Gnaz
tO. septembra lo 31. oktobre
Velik
veseličnl park
Do sedaj najcenejša tvrdka v državi! Skladišče
MEINEL & HEROLD
Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R. Lorger MARIBOR št. 101-A
Violine od 95 Din d. Ročne harmonike od 85 Din. Tamburice od 98 Din d.
Gramofoni od 345 Din dalje. Zahtevajte na5 veliki katalog, katerega vam pošljemo brezplačno.
Vsakovrstne
trgovske knjige,
Strace, mape, noteze, herbarije, odje» malne knjižice, bloke, šolske zvezke itd
nudim po skrajno ugodnih cenah!
Anton Janežič,
LJUBLJANA, Florjanska 14. Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knjig.
NA DEBELO!	NA DROBNO)
7 H
Lutzove peči
in
peči ,,Monolit"
in t. GUZELJ, Ljubljana Tli.
Jernejeva cesta 5. iva»uotam Voffhnve male turbino in Conznri elektromotorji.	142
■nsnnnm
3252
Mednarodni
25. septembra do 2. oktobra 1928
Svetovni velesejem, na katerem so zastopane vse države in narodi.
ZNIŽANA VOŽNJA
za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%, Češkoslovaška 33%. Avstrija 25%
Pojasnila in legitimacije daje: Češkoslovaški konzulat v Ljubljani, Aloma Cotnpanv, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. Putnik. Liubliana. Dimnika c. 1
Rast brade pri damah
m vse nadležne dlačice aa tilnii ku pod oazduho to aa obraze odstranite « a m' da aalptfpro-"<tei*f način t molim orefzkuSe-lim odstranjevalcem dlak — — K >mpletnf samo IMn fiO franka ako ooSlete denar naprej.
Koem laboratorij	41
W PCKHARDT Angsbar*. Deofschlaod.
Ra<ctnnnrjPMtr 12
„SPECTRUM" d. d.
Ini. Koplsta, Dabsky In Krst!«, tvoralca
ogledal io brušenega stekla, Ljnbljana VII, Medvedova uL {«, teL 343 Zagreb, Beograd, Osjek, Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portaitio steklo, maSln-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih In oblikah, kakor tvdl brušene prozorne lipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala_82
ti 1	' - '—mm««——■
POZOR RADIO-iMERI!
Prvovrstne slušalke, 2 X 4000		
ohmov..........	Din	75—
Banane v barvah ......	»	—.70
Buhse, 4 mm . . ......	»	—.60
Stikala za telefonske vrvice . .	»	—.50
Prvovrstni detektorji.....	>	5 —
Orig. B. kristali.......	»	2.50
Varijometri okrogli.....	»	19—
L o \v=Loss= k op 1 eri......	»	60—
Micro;Dial*Diora*skale ....	»	45—
Nisko^frekvenčni transformatorji	»	90—
A h e m o		
Antenski priključki, prima . . .	»	18—
Antenska žica (lica) 7 X 7 X 0.15	3»	—.60
Antenska žica (lica) 7 X 7 X 0.20	»	—.85
po metru.		
Okvirna žica 7X7X0.15,3kratsvila	»	1.15
po metru.		
Plošče iz trde gume 4 in 6 mm .	•	85—
po kg.		
kakor tudi ves ostali radio»materijal		nudi
po metru.		lt>2
S I N D A O D. D.
Jusoslavenska slabostrujna industrija ZAGREB, Marovska ulica 13.
Cene se razumejo postavno naše skladišče.
Sola za »ezlke po Beri t/.ovi metodi
Otvoritev jezlkovnln tečajev v L ubljanl
S^mo pravi, rojen« Francozi pouču eio framo*Čino. Samo pravi, ro'eii A igležl poučuiejo anqle«či o. Samo pravi, rojeni švicarski Italijan poučujejo Italijani no itd., za nemščino, španšč no . .
Vsak profesor poučuje izključno samo
HT svoj materni jezik. "VO
Takoj od prve ure naprej sliši in govori gojenec edinoie jezik, ki se ga i:či.
Pouk za začetnike. — Konverzacija. _ Slovnica.
— Literatura. — Trgovsko dopisovanje. — Tečaji (zasebne lekcije in v skupinah) se pričnejo takoj.
Informacije in prijave dnevno od 3. popoldne do 8. zvečer začasno (t. j. dokler se nastani v lastnih prostorih):
V višji državni realki (Vegova ulica) pritličje, l A razred
m in §
2 elegantna nova avtomobila STIJDEBAKER 6ci!inderska ter 1 eleganten nov 6sedež«n ADLER avto oddam po zelo ugodni ceni te pod jako usodnimi dolgotrajnimi plačilnimi posnji.
O. Žužek. LuhHana. Tavčar eva 11
HOTEL „ROYAL"
BEOGRAD Kralja Petra ul. 70. Telefon 55-27.
Novo otvorjen hotel prvega reda v centru trgovskega kraja v mestu z vsem modernim komrortom (lift, topla in hladna voda, kopališče, vri itd.) Driporoča se naj-topleje potnikom. Cena sobe od 50 dmariev naprej
DIREKCIJA.
10.671

NESTLE-JEVA
OTROŠKA M08CH
DELA DECO KREPKO IN MOČNO
NE ZMAGE PRI MALIH BREZPOMEMBNIH DIRKA"
brez prave konkurence — ampak vspehi pri največjih dirkah sveta z udeležbo vseh večjih tovarn dokazujejo vzdržljivost, so-
lidno9t ter nenadkriljivo kvaliteto in konstrukcijo A. J. S. motociklov.
GRAXD PR!X AVSTRIJE 2. IX. 1928. Najtežja mednarodna 6-urna hitrostna dirka. Zmagalec kategorije 350 ccm A. J. S. s 569 km ter povprečno brzino 96 km na uro. Zmagalec 500 ccm kategorije zmaga s povprečno brzino 94 km na uro ter z 564 km. 2 A. J. 8. motocikla na »tarfu — 2 A. J. S.
zmagalca na cilju. INTERNATIONAL SIX DAY'S TRIAL 10. - 15. SEPTEMBRA 1928. Mednarodna kvalitetna 6-dnevna vožnja za vzdržljivost z udeležbo vseh velikih lovarn zadobi A. J. S. sijajen uspeh. 5 A. J. S.
strojev na startu — 5 A. J. S. zmagalcev na cilju — o zlatih kolajn. Vsi rezervni deli ter modeli v zalogi. — Plačilne olajšave. " ' Glavno zaMopstvo: O. ŽUŽEK. LJUBLJANA. TAVČARJEVA ll.


'sJUTSTO* R. 221
14
: ETeHelJ* 23. XI. T92S
Jfarv&la. in> w* dopis* ti&oi** J4m madJu oglasoo, poAalu OgLasru, oddjtLtk J&TRA.LjubljCuia, FrzJc/nova, ul.4. Cdururu* m&ui, porbu. Lrtuubuts. LfublfaAa.Jt tiJ^.
TaUfon, stuulkct 2492
Prvovrstna šivilja
M priporoča po ni/.ki osni Ba dom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29700
Elektromonteria
sprejme Vojnovi4 4 Co., Ljuhijma^Glince. £8627
Pletilja
delo iicgivV in gitroiitih telovnikov na dom Jfaalov t oglasnem oddelku «Ju'-ra*.	29453
Zastopnice
mr&H visokemu zaslužku lii nn za zelo praktičen predmet. Ponudbe na ogl. odd-alek »Jutra* pod šifro •Praktičen 66».	29466
Kdor želi
par »to dinarjev na dan •aeluiiti (ne « srečkami) naj se javi na na«lov: Jos. Varljan. Ljubljana, Res-Ijrvz cesta 30/111. 83157
Pot k sreč}
ta 'blagostanju potom tu! Učumo zanesljive zastopnike za prodajo dobro idočih lukrativnih predmetov na letna odplačila. — Kavcija nefiotrebna. Zum-bulavič, Ljubljana, Al ek-«an<?rova cesta.	29780
Zastopniki (ce)
B prodajo prazKušsMli "sred •ter ta pokonča Tanje vsa-kovrstnib mrčf* n» prva-t S« »tranke, iamorete trenotno (•» višku »eztje; tuli ▼ resnici do 20i) Din in w dnevno zaslužiti. Samo resa! reflektanti. ki imajo voiju Sa vstrajno delo in razpo lagajo t malo kavcijo, aa •e javijo na naslov V Kovač. Sv. Pt?tra nas«. 17 147
Lokalne zastopnike
(žčein0 za vsa večja mesta Slovenije, proti fiksni mesečni piači ali proviziji (po dogovoru). Prednost imajo oni. ki so verzirani v poslovanju s privat. strankami, korektnega nastopa toT garancije zmožni. Za oeebne ponudbe naslov pri oglasnem oddelku »Jutra«, sa pismene ponudbe šilra ■»Blago* na oglasni 0'!rie-lek »Jutra*.	2974S
Organiziram
»sakovrstna knjigovodstva, sestavljam bilance po želji, »prejemam tozadevna dela na dom ali sprejmem zaposlenje po nefkoliko ur dnevno, tudi za stalno v večjem industrijskem ali trgovskeca podjetju. Obvladam vei jezikov, razpolagaš z dobrimi spričevali in referencami. Ocj. reflekt&nte prosim pod šifro »Vestno-zaupro« na osrlas oddelek <Jutra». £9790
Potmcs
ki obiskujejo privatne odjemalce, dobijo nov a-parat, fci ga kupi vsaka druga oseba. Zaslužek na mesec 80 % in 1000 Din premije. Drugi mesec po spodobnosti, event. provizija in potni stroški od 50 Din dnevno, ali fiksna plača in provizija. Aparat stane 160 Din. kavcija zanj 100 Din. Dobro verziranim potnicam nudimo izjemne kon-. dieije. Libertas, Zasrrob. Prilaz 73.	29718
Pletiljo
sprejme v stalno »Jufbo trgovina Ahlin, Ljubljana-Šiška.	29612
Pek. učenca
pridnega in poštenega takoj sprejme pekarna Rom. Beigott, Ruše. Stanovanje in hrana v hiši. 29430
Mlajšo prodajalko
perfektno v manufakturni stroki, veščo slovenskega in nemškega jezika, simpatičnega nastopa, sprejmem pod ugodnimi pogoji v lepem mestu Slovenije. Isto-tam sprejmem tudi inteligentno blagajničarko. Pismene ponudbe s prilogo slike pod šifro »Prodajalka* na podružnico »Jutra* v Mariboru.	29409
SprtjtnLcuy4 auihJu oglasov za* prts~
kox£ij<r sUvilko- JTJTRA xaklj4t/Z> dcuv pnuL uluLottv lista* ob rp.usC. P&zsisCf*, sprvj&hs oglasi, bod&j?rtr obcasus v tuLcl&d/ifo iUoilku lučka>.
Tclufon sUuilka, 2492
Učenca
▼ trgovino usnja I. Strucl, Jesenice. 29592
Iščem dekle
pridno la pošteno, vajemo šivanja, kot pomoč gospodinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29794
Kroj. pomočnika
Za buljSa stalna dela, I
vso oskrbo v hifl »prejme takoj Ivan Stupicau krojaški mojster, Dob pri Domžalah.	83144
DamskI frizer
dobi stalno mesto. Hrana
in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. — Pisac, Trbovlje.	33175
Pozor, pletilje!
Izurjena pletilja dobi takoj stalno službo pod ugodnimi pogoji. Istotam se na stroj kosmatijo pletenine po z»lo nizki ceni. N:is'ov v oglasnem oddelku Jutra 29589
Trs. pomočnik
z dežele, začetnik, dober prodajalec, dobro izvežban v manufakturni in špecerij-ki stroki, dobi stalno na-meščenje v trgovini mešan. blaga Ivan Fiorjančič — Vojnik.	29532
i r i. .
4 A .
Trg. učenca
b boljie hiše, pridnega in ■vestnega fanta, ki je do-ber računar, sprejme Anton Golenko, trgovec z mešanim blagom ln deželnimi pridelki, Sv. Miklavž pri Ormožu.	29533
Mladeniča
•obrega risarja, ki ima veselje do fotografiranja, takoj sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod <Risar».	29550
2 čevljarska pomočnika in 2 vajenca
■prejme Andrej Koželj. Primskovo, Kranj. 29445
Tapetniškega
vajenca
spretmo Antc-n Cerin v Mariboru, Pristaniška u1. 3.
296S7
Učenko aH učenca
pridne-ga, z dobro šolsko izobrazbo, za damsko in mo-sko kroiaštvo takoj sprejmem Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 29689
Knjigovodin.io
perfektno, veščo slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmem takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod »Knjigo-vodkinja».	29714
Odgojitellico
z izpitom in prakso, i?5e>m za takoj za svojo deklico, strro 11 mesecev. — Dr. Luka Mijaiev, advokat. Vel. Bečkerek.	£9728
Vaienca
ta Heparstvo in kotlarstvo protj plačilu sprejme Jos. Otorepec, Za Gradom 3t 9 29458
Kroj. pomočnika
k* damsko delo in
Vajenca ali vajenko
ejme takoj modni salon
Jojzij Paulin, Kongresni trg 5.	29462
Dobremu zastopniku
galanterijske ali usnjene •troke oddamo za Slovenijo prodajo dobro idočega predmeta proti proviziji. Ponudbe z navedbo stroke, ki jo zastopa, na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Tov.irna».	29486
Več dobrih tesačev
sa stalno delo T gozdovih, sprejmemo — Vprašati na naslov: Skrbeč & Bnrtol. Sava pri Litiji.	29491
Šoferju-mehaniku
ki se razume na gospodarstvo. se nudi prilika za dobro nameščenie. V po-Stev pridejo ožeuienl reflektanti, v starosti od 24 do 35 let. Ponudbe z zadnjima dvema spričevaloma in referencami (brez tega je zamanj pisati) na naslov: Lekarna S Mitrelba/rh fcagreb, Jelačičev trg 2.
29661
Absolventa
srednje tehn. šole strojno-elektrotehničnega oddelka, marljivega in vestnega sprejme večje podjetje. — Ponudbe s prepisi spričeval pod cTehnik» na ogl. oddelek cjutra.. 29727
Kletarja
samskega in vojaščine prostega, sprejmem takoj v vinsiko trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod »Kletar*.	29726
Siužkinjo
»zanesljivo, za vsa hišna dela, vajeno tudi kuhanja, k 3 osebam sprejme Kul-terer, Cakovec.	29724
Sobarico
marljivo in snažno, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Na Štajersko.	29719
Gospodinjo
starejšo, zanesljivo, pošteno, izurjeno za gospodinjska in vrtna dela, išče samostojen starejši gospod na deželi. Izurjene pletilje oziroma vpokojenke imajo prednost. Ponudbe na ogl oddelek <Jutra» pod šifro <Gospcdinja».	29595
K trem otrokom
sprejmem takoj Izobraženo
in pošteno gospodično, t lepim vedenjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod <Trije otroci». 33145
Fanta 15—17 let
sprejmemo kot slugo-teft ača — event. prejšnja praksa v mehanični delavnici daje prednost. Samo pismene ponudbe t navedbo zahtevane plače na predal 169 pod «Sluga».	29807
Čevljar, pomočnika
dobro izvežbanega sa vsa boljša in navadna dela. sprejme takoj A. Jamar, čevljar, mojster, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. 33168
Gospodična
ki ima 20—30.000 Din dobi stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Trgovina*	29416
Trgovec
(Nemec) — dobro sitniran vdovec iz Bačke, iSče postavno, inteligentno in zanesljivo gospodično v starosti od Ž2—28 let, kot gospodinjo in družabnico, po možnosti Nemko ali vsaj ki popolnoma obvlada nemški jezik. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Družabniea».
29624
Snažilca pribora
krepkega fanta išče hotel Štrukelj.	83173
Modistko
dobrp izurjeno, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra». 29792
da mo pošljemo naslove od malih oglasov al! da mu pošljemo kake informacije, naj v pismo priloži ma-nipulacijsko pristojbino.
sicer ne bo prejel odgovora.
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«.
teijflurfJŽdrtM&fr' »fltif
Kovinostrugar
samostojna starejša moč, dobi takoj dobro stalno nameščenje Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
29796
Učenko
sprejme modni salon v Stiški ulici 1.	29799
Dobrega potnika
za razprodajo glavnik«v po
Srbiji m Hrvaški sprejme takoj A. B e r n i k, Skolia l^oka.	29369
Učenca
močnega in s primemo šolsko izobrazbo išče trgovina Onič, Ribnica, Dolenjsko.	29401
Pletiljo
za nogavice, sprejmem v
stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra».
29811
Vajenca ali vajenko
sprejmem v trgovino meš. blaga v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra> pod šifro »Poštenih staršev«.	29739
Vaienca
14 l«t starega, Ra. sedlarsko in Hčarsko obrt — s hrano in stanovanjem sprejme takoj Wi«ian, Kolodvorska ulica 25. 29768
Trafikantinio
starejšo, dobro in zanep-liivo, s kavcijo (kar pa ni poioj), sprejme večja trgovina v mestu v Slove-niii. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Stalna služba 156». 29769
T4-lefno deklico
noSteno in zanesljivo — iščem k dvema otrokoma, da bi jih vodila na sprehod. Predstaviti se v nedeljo od 10. do 2. Tire in ponedeljek od 4 do 5. ure Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	29789
Potnike
proti visoki proviziji — kasneje tudi fiksno plačo, iščemo za najnovejše predmete Odjemalci so: Trgovine, trafike, hoteli, zdravniki itd. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inozemske novosti«.
33150
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejm-proti dobri pruviziji tvor niča pijač — Ponudbe pod »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jut-ra». 33135
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, angleščine, italijanščine itd po profesorjih dotičnih dežel. — Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini Prijave samo v višji drž. realki (Vegova ulica) pritličje, I A razred. 201
Nemška dama
poučuje po uspešni metodi in zmerni ceni nemščino in klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 28527
Gdč. in gospe
Poslužite se ugodne prilike in prijavite se k pouku aa izvrševanje lastne garde-robe Pričetek siatematif nega poldnevnega pouka 1 oktobra Modni atelje M šare, Ljubljana. Miklošičeva cesta, vhod Pražako-va. ITI oadstr . palača Po kojninskega zavoda. 29447
Klavir poučujem
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	29678
Upokojenec
trezen In zanesljiv, veič ekonomskega kakor pisarniškega dela, z večletno prakso pri veleposestniškem podjetju, želi nadzo-rovalne službe pri »ličnem ali manjšem podjetju, pri prostem stanovanju, nizki plači ali naturalijah Po potrebi založi tudi kavcijo Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod šifro »Zanesljiva moč»	29061
1000 Din
dobi tisti, ki preskrbi Inteligentnemu gospodu službo skladiščnika, nadzorovalca ali slično Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Nagrada®.	28642
Prodajalka
izučena ▼ vseh strokah, pridna in poštena, želi službo za takoj ali pozneje Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Zanesljiva 4».	29574
Izučena šivilja
iš5e službo kot pomočnic* Ponudbe na oglas, oddelek »Jufcr»» pod »Pomočnica* 29732
Mesto blagajničarke
želi vestna in marljiva gospodična. Event. bi šla v trafiko ali kaj sličnega — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29735
Vrtnar
Za splošno vrtnarstvo ln sadjarstvo, izučen ▼ večjem trg. vrtnarstvu, želi mesta pri podjetju te stroke. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29410
Gospodična
dobra gospodinja, išče službo gospodinje Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Gospodinja*
29411
Bolničarka
zmožna vseh del, išče nameščen ja. Gre tudi k otrokom. Ponudbe m podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Bolničarka*. 29412
Službo trg. sluge
ali kaj (ličnega išče mlajši obrtnik brez dela. Višina plače postranska stvar Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	29745
Q. Th. Rotman:
Trg. pomočnik
vojaščine prost, išče službo v trgovini aH skladišču Gre tudi na deželo — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Boljša moč».
29448
«črtač»
umetno-obrtnl išče službo. Gre tudi k črkoslikarski stroki. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Crtač».	29522
Pozor!
Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek, kakor tudi v šivanju kroja po meri. Tzdelovanio toalet, kostumov, plašč»v itd. po zmeir-ni ceni, edino pri strokovno izprašani nč;teljici ter Ustnici modnega salona Roza Medved. Ljubliana. Mestni trg 24/m. 29602
Kateri gospod
bf poučeval v risaniu. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Asta*. 29771
Rrlvsk? pomočnik
mlad ln dober delavec — vešč v buhi frizuri, želi službo — najraje kje v Kranju ali Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	29637
Gospodična
v starosti 20 let, želi primerne službe — najraje v Kranju ali Ljubljani. — Opravljala bi vsa hišna dela; je tudi ljubiteljica otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29636
Mladenka
stara 17 let, išče mesto učenke v trgovski stroki v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska stroka*. 29608
Pekovski pomočnik
mlad, dobro Izvežban, išče službo. Gre za skupne delo :n za razna šanje kruha. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	29617
V boljši modni tr-gjovini
v Ljubljani išče nameščanja kot prodajalka mlada in inteligentna gospica — NTa4ov v oglasnem oddelku «Jutra»	29650
Stroj, ključavničar
in železostrugar, išče službo v kaki strojnoključav-ničarski delavnici ali tovarni. Gre tudi za kurjača Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Vojaščine prost*.	29711
Orožniška kuharica
išče službo na orožniški postaji ali pri finance r jih. Event. »prejme tudi službo natakarice ali gospodinje. Je skrbna, poštena in vajena vsakega dela. Ponudbe pro»i na oglasni oddelek »Jutra* pod »Varčna«.
29706
Prodajalka
špecerijske in delikatesne stroke, želi službe. Vešča slovenskesra in nemškega jezika. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena 40*.	29710
Kuharica
»ednjih let, želi službo r boljši gostilni. Dopise na podružnico »Jutra* t Celju pod »1. oktober*. 29717
Pek. pomočnik
iš8e dela kot mešač al! predpečnik. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Spreten*.
29715
Šofer
dober avto - monter, 118 e službo za takoj ali pozneje — Opravljal bi tndi druga dela. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 29728
Vezilia
z daljšo prakso v strotoiem vezenju — dobro izurjena, išče primernega mesta. — Ponudbe na o"-1a«. oddeloflr ».Tiitra* pod šifro »Dal 15* praksa*.	29720
Dve ntetilii
TačftnM, Iščeta mesta. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Pletilji začetnici*.	29788
Prigode porednega Bobija
Vesela opičja zgodba.
21.
Srdito se je ozrl iu ker ni videl opice, je seveda mislil, da je Vrban tisti žepar, ki mu ne da miru. »Pokažem ti, kaj se pravi segati rodoljubu z dežele v žep!« se je zadri in prisolil nič hudega slutečemu Vrba-nu tako zaušnico, da je vznak telebnil po tleh.
22.
Bobi, videč, kako je nedolžen človek trpel po njegovi krivdi, bi bil sila rad potolažil siromaka. V tej zadregi se je oziral na vse strani in zdajci zagledal pekovskega pomočnika, ki se je razgovarjal % neko gospo in držal na glavi grmado tort, vsako posebej ▼ lični okrogli škatli
Kroj. pomočnik
vajen tudi damskega dela, išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 29744
Dekle
staro 2S let. ki bi opravljalo vsa hišna dela. išče službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29757
Šivilja
sprejme vsako, vsaj nekoliko primerno službo v mestu aH na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Služba«.
29772
Trg. pomočnik
dobro izurjen v trgovini mešanega blaga, ki ima veselje do dela. išče za-poslenja Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro izurjen*. 29431
20.
A glejte, v tem jo primaha Tine iz Kra^ nja. časa je imel dovolj, denarja tudi, pa je obstal pred izložbo, da bi si kaj izbral. Rdeča rutica, ki mu je visela iz žepa. je takoj zbudila Bobijevo poželjenje. Oprezno je iztegnil roko, da bi mu jo sunil. A Tine je brž začutil, da se nekdo ukvarja z njegovim žepom.
Mes*o vaienke
pri šivilji i?če marljivo in pošteno dekle. Oskrba samostojna. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 83158
dobro Izurjena ter vajena vseh gospodinjskih del — išče ' zaposlitve. Gre tudi v hotel ali restavracijo kot sobarica ali likarica Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	29747
Gospodična
vajena samostojnega gospodinjstva. gre k samostojnemu gospodu v mesto alj na deželo. Ponudbe na og'a.=ni oddelek »Jutra« pol »Simpatična in «ainosto;na gospodinja 112* 83163
Damsko kolo
in Cello
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29645
Žično vrv
20 mm debelo. 90 m dolgo, skoraj novo, stroj is vpo-gibanje pločevine, jako močan, zdrobočistilni-c o (Griessput/maschine) — AspirateuT. 8 cilindre. 2 dvieali, vse novo, proda Josip Flego, Cakovec
29322
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupit-najceneje » največji vrvar-nt » Jugoslaviji: Tovarn* motvoza in vrvaroa. i d.. Grcuplje ari Ljubljani — Komisijska zaloga- Franc Palme, Ljubljana. Gospo-•»THtska eesta 7 — Celje: Oankarjeva 7 ID Maribor: Koroška 8.	261
Akumulatorsko baterijo
sistema »Tudor*, 60 elementov, zelo ugodno proda Jos. J. Rus, Domžale.
29619
Detektoraparat
nov, i 2 slušalkama, radi nakupa cevnega izpod cene prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 29800
Slaščičarski in me-dičarski pomočnik
samostojen delavec, išče službo za takoj. Nastopi lahko 1. oktobra t. 1. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Slaščičar*.	33166
Gospodična
ki zna tudi dobro kuD&ti, gre za natakarico, kjer bi pomagala tudi pri vsem hišnem delu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pridna 83*.	33162
Železninar
s petnajstletno prakso, ver-ziran tudi v steklu in porcelanu, vešč slovenskega, brv., nemškega in italjan-skega jezika, priden in trezen, išče službo za takojšnji nastop, v mestu al; na deželi Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Priden železninar* 29812
Kuharica
varčna in poštena, vajena vsake kuhe in gospodinjstva, želi =Iužbe v trgovski ali privatni hiši Službo želi v Mariboru ali Celju. Nastopi 15 oktobra Dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Kuharica 500» 33174
Kovaški pomočnik
dobr0 izvežban v kovaški obrti, elektriki, bencin in elektromotorjih ter dobro izurjen na obdelovalnih strojih, želi službe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29795

Trboveljski premot
lepa Io suha bukova drva
ter vrhniško o(>eko vsake vrste prodaja Jakob Goli Trnovska ulica 1 Naročila s« »prejemajo tudi n« Tr novskem pristanu št 22 27711
Vinski trgovci!
Aparat za merjenje tekočin, ki s** pntrdi na sesalko. v najboljšem stanju, po ugodni ceni proda »Alko*, Ljubljana.	29552
Žimo
morsko travo. posteljne vzmeti ta vložke nudi naj-oeneje Fr Stupica. želez nina. Ljubljana. Gospo^v-t. »ka eests 1	2!Xi64
Cehano perje
razpošiljam po povzetja 'najmanj 6 kg po Din 88 kg Izkoristite priliko dokler traja zaloga L Brozovid Zagreb. Hipa 82. kemična čistilnic« perja	183
Drva
bukove ln hrastove odpadke od parketov dostavlja oo nizki ceni na dom p rna žaga V Scagnettl v T jnb-Ijanl — za gorenjskinr ko ledvorom.	S6
Klavir
Standnarjeve gosli, b oiu, tično harmoniko s R. ».;, ' in lovsko puško p-od:r». vse skupaj za 3500 Dta; — Pojasnila ▼ kinu Edison. Ormoi.	ss*?Sl
Motor 3 HP
dobro ohranjen, z novo pnevmatiko, prodam za Din 2500 Na ogled v nedeljo 23. in prihodnjo 30. popoldne v gostilni Končan, Rožna dolina.	29658
Poltovorni avto
»Fiat*, v dobrem stanju in motor A. J. S., malo rabljen, naprodaj v mehanični delavnici A. Kaučič — Glince, Tržaška cesta 12.
29690
«lnvulner»
praktično sredstvo proti defektom pnevmatike. Važno za vsakega avtomobi-lista in posi-stnika motor kolesa Glavno zastoi>stvo: Kudolf Stranskv. Tržič — Prodaja v Ljubljani H Kenda. Mestni trg. 29420
Motorno kolo
dobre znamke, model 28, c 500 cc, malo rabljeno, z ali brez prikolice kupi Mnhovič, Rečica, Savinska dolina.	29527
Avtomobili
»Renault* mali, štirisedež-ni. 10.000 km rabljen, izborno ohranjen; »Fiat* 501, v dobrem stanju;
»Peugeot* poltovorni, zadaj zaprt, za prevoz peciva ali kan podobnega, 3000 km rabljen; »Studebaker« šestcilindrskl. športna tvpa. izvrstno ohranjen in »Opel* mali, štirisedežen,
Avtomobil
skoro nov, proda A. Lampret in drug, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 22.	29672
kabljenj avtomobili in motocikli
Največja izbira Osebni av tomobiH 2. 3. 4 in 6-sedežm ter tovorni vseh jakosti manih znamk nadalje več motociklov Harlev Davidson. Anel, BSA Kudge Whit-worth v»eh modelov t in Orez prikolic Huniher Pucb m Premier po zelo ugodni cent — Na ogled pri tvrdki 0 Žužek. Ljuhljana I avčarjeva 11 Prevzame tudi v komisijsko prodaji' rabljene avtomobile in mo tocikle — «amo v brezlub nem stanju.	9993
Avtomobile,
motorje
rabljene, stružnice itd. kupim. Ponudbe na naslov: F Batjel. Ljuhljana, Kar-lovska cesta št. 4. 29759
V svrho razširjenja avtoprometa
na Gorenjskem, želim (topiti v stik z lastnikom av-totakse in tovornega avtomobila. Garaža in stanovanje na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Avtoprom»>t».
33165
Moško ln žensko kolo
dobro ohranjena, kupim. Ponudbe na opias. oddelek »Jutra* pod šifro »Kolo«.
29763
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
LJubljana, Wo!fova ulica 3
88
Srebrne krone
zlatnike in različno zlato kupuje F. Čuden, Prešernova ulica 1.	20®
iT!
Za izdelovanje la-nenega olja
kompletno njtpravo, 8 tee*. nih preš, 10 stop in mlia, vse najboljše urejeno in v najboljšem stanju — radi opustitve ugodno prod* Anton Beršnjak, Stična.
29541
■ i
Modele
za isdelovanj« remonta® cevi: 10, 15, 20, 25, 40 m 50 cm v premeru in 2 rtroj* za izdelavo e&ment. strelni sov ugodno prodani. —• Vprašanja na oglasni o<l. delek »Jutra* pod značk« »Modeli».	29099
Jedilnica
(barok) zelo lepa, poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 29638
Otomano
popolnoma nanovo predelano — radi pomanjkanja prostora prodam za 850 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29805
Pisalna miza
črna, lepa. dobro ohranjena, naprodaj. Naslov pove ogiasni oddeleik »Jutra«.
33167
Spalno sobo
za 1 osebo, prodam. Shranjena v podstrešju hiše v Frančiškanski ulici št. 10, kjer jo pokaže hišnik Strah 29784
Spalno opravo
za eno osebo, iz mehkeea lesa. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
29791
Otroško krstno opremo
in lepo pregrinjalo za otroški voziček. v»e po somoma novo po nizki ce m prodam Naslov v ogl oddelku »Jutra*	28992
Škornje
št. 42-43, primerne za častnika, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
29517
Stare moške oblek©
tn druge kupujem ter plačam najbolje. Dopisnici zadostuje, da pridem na dom — A. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29.
29775
Persianski plašč
skoraj nov. ugodno naprodaj Na Ogled v modnem ateljeju Hity, d i o z., Vegova 8.	29804
Covercot obleko
lepo, novo, za 17—kletnega mladeniča, prodam za 600 Din na Rimski cesti 7. pritličje, vrata 1. 29773
Znamk SHS
samo večje vrednosti, kupim vsako množino — Ponudbe s ceno in navedbo količine na naslov: E Seči. filatelija. Subotica. 28185
Znamke
razne kronske, slovenske, tudi portovne. naprodaj. — Nfislov pove oglas, oddelek »Jutra*.	29396
Gumijeve cevi
nad 10 m dolge in nad I cm v prem. kupi F Kranjo, Sv. Barbara pri Mariboru.
29580
Mikroskop
z imerzijo, dobro ohranjert kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod lifro »Mikroskop*.	29567
Stare kovine
Kakor baker. medenino* ostružke med! rvtneo. silM klim, akumulator. ploMo^ »vinčene črke. železo. IItli no, šuplje, avto gume, rab« ijene tračnice, vagonet«, t,raverze, »tare neuporatM tjive stroje kupuje in oiM ia najbolje »C&lin*. k. Zagreb. Mandaiičins 1-b.
in
Za cementne cevi
rabljene, dobro ohranjeno železne modele, 20, 30 ia 40 cm premera, kupi zdravilišče Dobrna pri Celju.
29660
Karbidnih vrčev
pločervinaistih, večjo množino, kupim. Ponudbe pod »Karbidne kangle» na ogl. oddelek »Jutra*. 29765
-4
Vinske sode
S—4 zdrave, po 700—8001
kupimo. Naslov: Kolodvorska restavracija Novo sto.	88171
200—500.000 Din , posojila
iščem na vknjižbo na prvo mesto i popoiao garancijo; dobro obrestovajije. — Po. nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ptuj-VaražJin*.	29323
Trgovec
srednjih let, želi radi rasi širjenja trgovine neodvisno družico, stajo okoli 40 let, z inaajšim kapitalom. —■ Neanoiiimne ponudbe t sliko na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Jesensko nade*.	29685
70.000 Din
dam podjetju, kot družak«
nik ali pisarniški namešča nec. — Točne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zaslužek 4*.	29708
Kočijo
(hrovm), staro, z oljnatimi osmi. prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
29607
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni iprodam. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra*. 29746
Več otroških vozičkov in dvokoles
rabljenih, v dobrem stanju. zelo poceni proda F. Batjel, Ljubljana, Karlov-ska cesta št. 4. 29760
Inventurna prodaja
<">?-• kih vozičkov rn dvo-kp'"s raznih modelov je p« jako nizki e-eni pri »Trilmna« F. B. L., tovar-dvokoles in otroških " ričkov, Ljubljana, Kar-!c~ska cesta tt. 4. 29758
Esselborn
Elektrotechnik. Autenrieth-Technische Mechanik, Kie-pert-Differential und Inte-gralrechnung I. in II del, po ugodni ceni proda Hinko Sever, Antiquariat — Ljubljana, Stari trg 34.
29659
Ljutomerška vina
najboljša, kakor tudi sli-vovko proda po zelo nizki ceni upravitelj Anton Slik, Gornja Radgona.	172
Sadike
Ananas jagod, 100 kom. 35 Din. lepotično grmičevje in vrtnice plezalke naprodaj na Poljanski c. 12.
29613
Trgovina Mavec v Sevnici
pr! kolodvoru, kupuje krompir, jajca, suhe gobe, lanišče, polhove in vse druge kože ter plačuje nai-včje cene.	29666
Jabolka za mošt
in krompir kupim ter ofe-riram češplje. Stevan Kiss, eksporter, Subotic*. 29729
Starejšo žensko
osamljeno, iščem za sk»» pen nakup hiše ali gostilno — Šivilje imajo prednost. Ponudbe na upravo »Jutra* v Celju pod »Dosmrtno družabništvo*.	29524
i
10—12% obresti
nudim za vloge na tekofl račun. Upravništvo »Merkur«, Večna pot 5. 83140
250.000 Din vložim
proti obrestim in dobri varnosti, kjer dobim stalno službo ali pristopim k dobro idočemu podjetju ali trgovini. Sem mlad, samski lesni trgovec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »250.000*.	29803
Največja posojila
na dragocenosti, zlato, briljante, vrednostne papir-je itd. Upravništvo »Merkur*, Večna pot 5. 3814T
Kapital
sa T. in H. hipotek« mj razpolago. — Upravništvo »Merkur*, Večna pot št 5.
83148
Štedilnik
železan, dobro ohranje^ po ugodni ceni prodam. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*.	29557
Železen štedilnik
z 2 Vi ploščami, 2 pečniko. ma in kotloim, « pečnicaml, naprodaj v Dalmatinovi ul. št. 15.	88171
Lipove deske
vseh dimenzij in ta I o d 4 kupim Ponudbe n* oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Lipa*.	29571
Lipove deske
vseh dimenzij in hlode kw< pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lipa*.	29?**
Vtftfi
Stavbni prostor
•krog 12.000 m*, n« naj. topli točki pri mestu, roda kt elektrika t bližini, pripraven za kako industrijsko poslopje, kakor tudi posamezne stan. hifie, več manjiih in večjih posestev, posameznih hiš in gostilno pro<lam. V najem oddam
najlepše prostore
»t glavnem trgu, pripravke u vsako večjo ali Eianjlo trgovino. Pri vprst-laoijih prosim za znamko sa odgovor. Kebolj Lovro, Kranj.	28955
Zelo ugodna prilika
te nad 25 let obstoječo trgovino i goetiino ter malim posestvom, ▼ sredini lepe okolice, tik ceste, eno uro od postaje na Dolenjskem radi selitve ugodno prodam. Zelo pripravno sa lesne trgovce, ker je v kraju veliko leea ter lesna trgovin* »slo raze vita — Oziralo se bo le na resne kupe«. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro »Ugodna prilika*. 29479
Posestvo
obstoječe is hiše, gospodarskega poslopja in ko-solca, vse t dobrem stanju; travniki, njive in go-idovi. kjer se lahko redi 6—T glav llvine, prodam ka 65.000 Din Pojasnila daje Josip Osolin, trgovec t Laškem.	29525
Lepa hiša
s staroznano gostilno v LJubljani in manjše posestvo i veliko delavnico i*r gospodarskimi poslopji. ▼ lfnbljanski okolici ob železniški postaji ugodno naprodaj. Pojasnila daje E-alitetna pisarna društva biSnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6. Kupi se hiža ▼ Kranju.
29652
Stavbišče naprodaj
Oddaljeno 5 minut od po-»taj-s Vifmarje — poleg ■cSt-oJne zadruge*. Naslov pova oglas, oddelek Jutra.
29761
Posestvo
v hoeri ca 4 ha, s hišo,
g'>STK>da.rskiin! poslopji, njiva mi, travniki in lepim jridom; oddaljeno tri Četrt ure od po«taj Le ko in E aiskih toplic, naprodaj. I.eži na levem bregu Savinje, 20 minut nad njo. Cana 40.000 Din. Ponudbe ra: Dr. Koš, odvetnik v taSkem.	29593
Majhno posestvo
lepo, četrt ure od mariborskega Glavnega trga, hiša rovozidana. davka prosta. Iliri sobe. dve kuhinji, tri shrambe, pod hišo klet,
gospodar, poslopje s pralno uhinjo in štiri drvarnice, precej veliko dvorišče in (■ budenec, dva vrta za ze-]r>nj:ivo, avtobusna zveza f-i Soli ta kolodvoru, za takojšno vselitev, prodam za 100.000 Din Zraven je le približno 6000 m1 lepo onar.e zemlje, ki se lahko porabi za stavbišča, cena 50.000 Din. Pripravno za v-pokojenca, obrtnika ali ■vrtnarja. Prodam skupno ali po-samezno pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Fran Speš. Maribor, Linhartova ulica 18. 29198
Hiša
t» tkvvo renovirana, v
Radečah, obstoječa lz trgovskega lokala, skladišča, S sob, kuhinje, veže, lepe verande, 2 kleti in poleg stoječe drvarnice ter vrta, naprodaj radj družinskih razmer Naslov v oglasnem oddelku «Jutra> pod šifro < Ugodno*.	29664
Lepa vila
v Mariboru
sb mestnem parku, z dvoje stanovanj po 8 sobe, z t ililco verando, kopalnico ta z velikim sadnim ter cvetličnim vrtom naprodaj, ponudbe na upravo <Jutra, v Mariboru pod «Vila ob parku*.	£9683
Več stavbnih parcel
prodam. Poizve ss ▼ Linhartovi ulici 0.	28634
Enodružinsko vilo
v Trnovskem predmestja, 5 sob, velik vrt, prodam za 185.000 Din. Ponudbe na poštni predal 128, Ljubljana.	29787
Kupim stavbišče
do 800 m» r Ljubljani «11 n* periferiji. — Ponudbe i navedbo kraj* in cene sprejema trafik* Frank, Gosiposvetska o. Itar. 7 — do 30.	29756
Stavbno parcelo
suho ta r levi sotačni legi, prodam. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jutra*. 29781
Lepa parcela
v Izmeri 8000 m«, ugodno naprodaj. Položaj ob cesti, v neposredni bližini tovarne za klej. Pripravno za industrijo ali kolonijo. Interesenti naj se javijo v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro »Parcela*. 29740
Lepo manjšo vilo
kupim. Ponndbe na oglasni oddeldk »Jutra* pod šifro »Vila*.	28751
fUmevanja
Stanovanje
8 sob ( pritiklinarai event. dveh »ob išče stranka treh odraslih oseb t sredini mesta aa takoj ali pozneje. Ponndbe na »Selitev jeseni« na ogL od d. »Jutra«.
28466
Stanovanje
Jttri ali večsobno, II <• mirna stranka brez otrok. Plača do 1800 Din. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod inačko »Nagrada II
Kdo M zamenjal
stanovanj«, obstoječe is 1 sobe in kuhinje t enakim ali večjim, v mestu. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.	29603
Kmetiška hiša
z gospodarskim poslopjem in velikim, Skoraj novim obokanim hlevom, oddaljena pol ure od Ljubljane, pripravna za vsako obrt ali industrijo, 1* proste roke naprodaj. Poieg navedenih etavb se lahko odda tudi 2 orala zemlje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kmetiška hiša*.	28110
Kavarno
kompletno, kj Je etabliraaa že 40 let, prodam radi odhoda v Inozemstvo. Polovico denarja treba takoj položiti, a drugo polovico po dogovoru. — Dopise na naslov: »Narodna kavarna*, Petrinje, Hrvatsko.
29535
3 lepe pisar, sobe
v L nadstropju odda skupaj ali posamič s novem-b-om Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8.	178
Vpeljano mesnico
z Inventar j em, na prometnem kraju Ljubljane, radi bolezni oddam proti odškodnini. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mesnica 14*.	28651
Krasno posestvo
▼ izmeri 8 oralov, enonad-stropna hi&a, 80 minut od jr.r «a Ptuja naprodaj. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra*.	29684
Pritlična hiša
k vrtom se bo dne 4. oktobra ob 2. uri popoldne prodala na prostovoljni javni dražbi, na licu mesta X Bohoričevi ulici št. 7.
29644
Lesen! — svoj dom
od 15.000 dalje preskrbi K"t>ditna stavbna zadruga «Mojmir», Maribor, Koroška cesta 10. Le pismena pojasnila proti znamki 3 Din.
29713
Stavbišč« v Kočevju
s hlevom ta gospodarskim poslopjem ter vrtom, ob deželni cesti, na jako prometnem kraju v Kočevju takoj prodam. Naslov v rdv<»tniški pisarni dr. Pa-Jorica v Kočevju. 29725
Kmetsko hišo
t gospodarskim poslopjem Ju velikim, skoraj novim, obokanim hlevom, oddaljeno pol ure od Ljubljane, pripravno za vsafro obrt l:i Industrijo, prodam iz priste roke. Poleg navede-f'ib stavb se lahko odda t'!li 2 orala zemlje. — fle flektanti naj se obrnejo pa naslov: M. P i r n a t, Pravile pri Ljubljani.
28110
FHšo v Gaberju
jrs Celju, s prostornim Uta aovanjem, električna luč |n vodovod v hiši, z ve-fiktrr vrtom. priprav::0 za. fcp'00 obrt, ker je v centru ined štirimi tovarnami in poleg velikih sMnovani-»kih hiš. proda Josio Jarh. Eraberje pri Celju št. 129 29487
Lokal
s stanovanjem ali brez oddam po nizki ceni v novi hiši, v bližini javne bolnice. Primerno Za špece-rijo ali kako obrt. Več se izve v Holzapflovi ulici št. 19	29632
2 poslovna prostora
krasna, v I. nadstropju, v
centru Ljubljane oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29582
Stanovanje
3 »ob, event. s kopalnico, v sredini mesta išče ta takoj ali november soliden trgovec bres otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Snažnost in red*.	29397
Stanovanje
sobice ta kuhinje, v bU-žini Rimske ceste išče zakonski par brez otrok Na. slov pove oglasni oddelek »Jutra*.	29260
Stanovanje
2 »ob ta kuhinje, po možnosti ▼ bližini mesta išče mlad zakonski par. Cen j. ponudbe na ogla«, oddelek »JutTa* pod »Suho 40*.
29610
Stanovanje
2 opremljenih »ob, kuhinje in predsobe, t okolici Ljubljane oddam za 400 Din. Avtomobilska rveza. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29614
Stanovanje
2 »ob, kuhinje in pritiklin išče mlad zakonski par brez otrok, za oktober ali november. — Plača 1 leto naprej. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Snažnos* predpogoj*.
29671
Sobo s štedilnikom
prazno, iščem. Eventuelno prevzamem tudi takoj mesto hišnice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
29667
Stanovanje
2 sob ta kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29697
V Kranju
iščem majhno stanovanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Mirna stranka*,	29696
Dijakinjo
n i I j i h razredov sprejme boljša rodbina t popolno oskrbo ca 600 Din mesečno Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.	29673
Dijaka
sprejmem v bližini Zvezde po niski ceni t vso oskrbo Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra«.	33155
Dijaka
sprejmem na hrano tn stanovanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 83153
Mnuia
Deklico
zakonsko siroto, staro od 10—12 mesecev, lepo in sdravo blondinko, sprejme za svojo dobro situiran zakonski par. Ponudbe pod značko »Materina ljubezen* na oglasni oddelek »Jutra* 29656
Iščem sostanovalca
(Jena 150 Din mesečno. — Sv. Jakoba trg 5. 83171
Sostanovalca
i dobro domačo hrano sprejmem k mirnemu gospodu v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29797
1 ali 2 prazni sobi
kjer se lahko postavi štedilnik, oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	29801
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ta električno razsvetljavo ter razgledom na cesto, oddam gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29800
Sobo
lepo opremljeno, s separatnim vhodom, v centru mesta oddam t 1. oktobrom samo boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	83149
Prazno sobo
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
83152
Kot sostanovalko
sprejmem gospodično, ki je cel dan odsotna. Mestni trg 18/11.	29778
Sobo z vso oskrbo
išče v Ljubljani visoko-šolka. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »VisokoSolka*. 29514
Stanovanje
1 sobe (pozneje 8 sobe), kuhinje ta pritiiklin takoj oddam. — Pojasnila daje Fatur, Riharjeva cesta 6 — Mirje.	29703
Lokal s skladiščem
na Starem tTgu oddam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	29S31
Lokal v I. nadstr.
obstoječ iz 6 sob, ki se oddajo tudi posamezno, primeren za pisarne, delavnice, manufakturno trgovino itd. ugodno oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Lokal Selenburgova*.	29317
Lokal
za prodajo Jestvta, iščem v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jestvine*.	29477
Pisarniške prostore
v sredini mesta oddam s 15 oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
29601
Obcestni lokal
v centru mesta iščem za pisarno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Banka*	29779
Pisarniške prostore
3—5 sob iščemo s 1. febr.
1929. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra® pod šifro »Pisarna 66*.	83159
Za pisarno
oddam takoj lepo sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29767
Vodno moč
18 konjskih sil, s poslopjem ob vodi oddam v najem protj nizki najemnini. 5 minut od kolodvora. — Istotam naprodaj 200 hI skladiščne ta transportne vinske posode. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vodna moč*.	29641
Trgovino
z mešanim blagonn, na deželi vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trgovina*.
29476
Trgovino
s klobuki in drugim modnim blagom, dobro vpeljano, staro, na prometnem kraju oddam. Poleg tudi prostor za delavnico in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trgovina*. 29749
Gostilno
oddam takoj z velikim stanovanjem in i vsem inventarjem ter pohištvom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Gostilna*.
33154
Stanovanje
sobe in kuhinje, dobi spreten »idar. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29750
Stanovanje
3—5 sob, c vsemi pritikli-nami išče mirna stranka brez otrok za november ali december, event. na periferiji mesta. Ponudbe pod značko »Snažno* la oglasni oddelek »Jutra*.
29774
Stanovanje
2—8 sob išče boljša stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Osebi*.	83143
Stanovanje
sobe, kuhinje ta pritiklin. z nekaj vrta oddam s 1. oktobrom na Kette Murno-vi cesti. Več se poizve na Dunajski cesti št. 25 — pisarna.	83169
Dve osebi
H sta med dnevom odsotni, iščeta stanovanje s 1. novembrom, t 2 sobama in kuhinjo, event. tudi z 1 sobo. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro »E. B.»	29802
1-2 sobe in kuhinje
želi mirna stranka brez otrok. Najemnina postranska stvar. Griski, Ribja 5.
83151
Dijaka (injo)
sprejmem na stanovanje « vso oskrbo. Elektr. razsvetljava Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29653
Dijaka
sprejmem s 1. oktobrom kot sostanovalca s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29782
Dijak
srednje tehnične šole aJi gdč., ki je čez dan odsotna, n. pr. šivilja, dobi preoroeto sobico c elektr. lučjo za 200 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
29756
Dijaka
sprejmem na etanoranje. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.	29777
2 dijaka
sprejmem na hrano ta stanovanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 29754
2 gdč. ali dijakinji
sprejmem na stanovanje ta hrano. Naslov v oglasnem oddeliku »Jutra*. 29734
Gospodična
išSe majhno sobo ta kuhinjo. Kdorkoli ima tako majhno stanovanje za oddati, naj pošlje svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Stanovanje ta mirno stranko* 29553
Prazno sobo
v sredini mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
29502
Sobo
s posebnim vhodom oddam
samo boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*.	29633
Opremljeno sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29577
Dijakinjo
ali uradnico
-prejmem t 1. ali 15. oktobrom na stanovanje ta hrano ta 800 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29371
2 opremljeni sobi
lepi, takoj oddam civilnemu gospodu. Ogledati med 10. m 16. uro pri gospe Kirbisch, Gledališka stolba št. 8 (nasproti kino Matice) 29340
Opremljeno sobo
zračno ta svetlo, v bližini glavnega kolodvora takoj oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29248
Opremljeno sobo
v sredini mesta, s posebnim vhodom oddam s 1 oktobrom solidnemu gospodu. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29144
Sostanovalko
sorejme vratar na Turjaškem trgu št. 4/ni. 29705
Sostanovalca
sprejmem k mirnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29698
Prazno sobico
ižčem za takoj ali pozneje v šentpetrskem predmestju Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra* pod Šifro »Pralna soba 10*.	29701
Mlad zakonski par
išče za takoj ali pozneje prašno sobo v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mlad zakonski par*. 29702
Veliko sobo
oddam pod Rožnikom — Večna pot 17.	29783
Sobo
s posebnim vhodom takoj
oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
83142
Snažno solnčno sobo
t električno razsvetljavo
oddam s 13. oktobrom solidnemu gospodu. Naeiov v oglasnem oddelku »Jutra*.
29753
1 ali 2 sobi
opremljeni ali prazni dobi zakonski par ali 2 gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29738-*
Sobo
tračno ta snaiivo, po motnosti t posebnim vhodom iščeta mirni gospodični • 15. oktobrom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Snažnost 100*.	83168
Opremljeno «obo
takoj oddam na Poljanski cesti It. 12.	83138
Gospodična
išče stanovanje t hrano — event. kot sostanovalka — samo pri boljši družini v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Primorka*.	33139
Lepo sobo
t električno razsvetljavo
oddam takoj gospodu v bližini drame. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
29776
Sobo
z 2 posteljama, « posebnim
vhodom, event. s hrano oddam t Rožni dolini — cesta H, št. 7.	83161
Gospodična
srednjih let, • premoženjem teli tnanja c značajnim gospodom od 30—40 let, obrtnikom *H drž. naetav-Ijencem. Ponudbe na ogl. oddelek . »Jutra* pod šifro »Varčna gospodinja*. 29731
Znanja želi
mlad gospod, trg. naobra-žen, c nekaj imetjem, t gospodično od 18—24 let, si] mlado vdovo, ki ima trgovino kje na deželi. Le raen« ponudbe • sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod »Bodočnost*.	29548
OlasrfHl
Vljoline
gttaro, sitre, strune ki p»
trebščin« kupite najbolje p>1 M Muštfc-u, paviljon ta dramskim gledališčem Prepričajte so.	171
Klavirje
planine, harmonije, na najmanjše obroke ta na posodo — svetovno najboljše Stemway, HOltel, B0s«n-dorfer, FOrster, Stingl original etc dobite le v veli-talogi ta izbiri strokovnjaka in bivšega učitelja Glasbene Matice — Alfonz Breznik, Ljubljana, Mestni trg št. 8. poleg magistrata.
162
Opremljeno sobo
parketirano, s separatnim vhodom oddam s 1. oktobrom. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 83160
Svetlo sobo
parketirano, c električno razsvetljavo oddam dvema boljšima gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	33136
Opremljeno sobico
oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29733
Sobo
lepo ta udobno opremljeno, s strogo separiranim vhodom, po možnosti • souporabo kopalnice, najraje v sredini mesta išče za takoj soliden boljši gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Cistoba*.	29786
Sobo
čedno opremljeno, t 2 posteljama in event. z dobro hrano, po možnosti v bližin; Sv. Petra oeste išče boljša, mirna rodbina 2 oseb. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Oktober ali november*.	29764
čello
zelo dobro ohTanJon, poceni naprodaj na Resljevi o. štev. IS — pritličje, levo.
29621
Klavir
ta 8800 Din prodam. Kaši ov pove oglasni oddelek »Jutra*.	29605
Kratek klavir
(StuttflOgel) s krasnim glasom, prav dobro ohranjen, prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov v cglas. oddelku .Jutra*. 29251
Planini
novi, ravnokar dospeli — lepi in telo dobri poceni naprodaj. — Maribor, Gosposka ulica 66. 29408
Koncertne cltre
skoraj nove. ugodno proda Znideršič, Sp. Šiška, Medvedova ulica 20.
Dober kratek klavir
dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*
Nov gramofon
(kovčeg) najboljše znamke, s 14 ploščami prodam takoj za lastno ceno, povrh pa dobi kupec fin fotoaparat 9 X 12. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zastonj fotoaparat* 29668

Gospod
23—28 let star, čiste preteklosti, ki ima veselje do kakšne obrti in 60.000 Din gotovine, lahko dobi takoj dve hiši na lepem prostoru v Mariboru, ako poroči edino hčerko — vse drugo po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod inačko »Zlata bodočnost*.	29686
Ženo
pridno in pošteno, ki hrepeni po lastnem domu in kj poseduje nekaj premoženja, išče tem potom hišni posestnik z lepo in dobička-nosno obrtjo, na lepem kraju Slovenije. Resne in ne-anonlmne ponudbe t sliko pod »Diskretnost dežele* na oglasni oddelek »Jutra*.
29419
Gospod
posestnik, c dobro vpeljanim podjetjem, srednje starosti, želi znanja t gdč aH vdovo, ki je tudi pocestnica kakega podjetja, ali s primernim premoženjem — radi takojšnje že-nitve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Samostojen*.	2 9808
mi
Slovensko dekle
ii dobro hiše na deželi, dosti čedne zunanjosti, vsestransko izobraženo ta pridno, želi znanja z akademsko naobraženim, dobro si-tuiranim gospodom, lepega značaja, 34—42 let starim Dopise prosj s sliko, ki se vrne, na oglasni oddelek »Jutra* pod »Iščem sorodno dušo*. Tajnost častna stvar.	29426
Hiromant
je v Celju, hotel »Balkan* soba l/I. Pove prošlo»t, sedanjost in bodočnost. — V. Timofejev.	29716
Kočevje
Tukaj svidenje nemogoče. Pridem 29. L. ob 14. ali 21. Ostanem 2 dni. Težko čakam svidenja .. . Piši. Tisoč ... T-m.	29722
Mlad trgovec
tukaj na obisku it Amerike, prijetne tunanjosti, bolj amerikanskega značaja, ki poseduje v denarju in trgovini ca. 900.000 Din — želi zaradi pomanjkanja znanja resnega znanstva t inteligentno gospodično, v starosti 20—30 let, katero bi veselilo iti v Severno Ameriko Ponndbe s Bliko in osebnim opisom na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »G. 1550*.	29709
Razpošiljalnica gramofonov in plošč
H. K e n d a, Ljubljana. Mestni trg št. 17, Vam na zahtevo pošlje zelo zanimiv cenik.	29742
Planino
dobro ohranjen, pooeni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 29730
Klavir
oddam ta dnevno enotirno vežbanje. Naslov y oglas, oddelku «Jutra». 29741

Klobase
jetrne ta krvave danes v
gostitaj »Pri sodčku*
29748
Delikatesa - vinarna
V. A. Jani, Ljubljana. Aleksandrova cesta It. 12
F
b;
■riporoča ravnokar prispelo almatinsko črno vino po Din 10 liter;
Viški »Opolo* po Din 14;
Halo-žanskj rizling po Din 16 liter;
Jeruzaitmec -Vrh po Din 20 liter;
Traminec po Din 24 liter;
Tirclski sladki »Barolo* po Din 24 Uter.	29736
Pisalne stroje
Remington prodaja na obroke J Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14. Zahtevajte ceniki	29221
Pisalni stroj
ta pisarniško opremo ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelka »Jutra*. 29679
Corona Portabel
mali pisalni stroj, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
29806
Tri pletilne stroje
št. 6/80, 6/45 in 7/70 takoj proda M. 2 i g o n, Skofja Loka.	29568
Drobilec
za kamenje
(Stetabrecher) dobro ohra njen, rabljen ta električni pogonski motor 4—5 PH. 220 X 880, kupi Dragotin Korbar, Zagorje ob Savi 29422
Elektromotor
300 Volt. 4 k. s., tvrdke Elin, prodam. Ogleda se ga lahko pn gosp. Malner, 3rednja tehnična šola v Ljubljani.	29434
Pletilne stroje
Jacquard pletilni stroj It. 10-80 cm ta osemključni pletilni stroj It. 8-80 cm, radi preureditve obrata po izvanredno nizki ceni proda Henrik Franci, Ljubljana, Privoc 17.	29737
Pletilne stroje
v dobrem stanju, It. 8/50 ali 8/60 kupi takoj večje pletilno podjetje v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dober ta zanesljiv stroj 156*.	29770
Snežne čevlje
in galode sprejema v popravilo tvTdka M. Trebar, Sv. Petra oeeta 6. 29766
Par konj
za težko vprego, zaradi opustitve ekonomije naprodaj na graščini Krumperk pošta Dob pri Domžalah.
29526
2 plemenski kravi in plemenske kokoši
Plymouth kock, Sulmtaler in Orpington naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	29606
Jazbečar
6 tednov star in 2 % leti stara psica naprodaj na Rimski cesti 7/1, vrata 9.
29310-a
Doberman
lep, irn, dobro dresiran, 14 mesecev star, s prvovrstnim rodovnikom naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 29704
Doberman pse
čiste pasme, 6 tednov stare, poceni proda Bezenšek, tvrdka Pogačnik, Ruše.
29712
Doberman
psico poceni proda	Josip Peric, Babna gorica, Lav-
rica.	29699
Opico
popolnoma krotko, najlepšo otroško igračo, prodam za 1500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
29707
Mlad črn pes
se je ta tekel. Dobi se na Poljanski cesti 18/11. 33137
Pegatke
(Perlhflhner) 1 leto »tare, krasne eksemplare. prodam na Večni poti It. 1. 28752
Mlad ločenec
želi spoznati neodvisno damo, prikupljive ih močne zunanjosti. Dopise na podružnico »Jutra* v Mari-bom pod »Razvedrilo*.
29438
Psa volčje pasme
eno leto starega, dobrega čuvaja, prodam. Naslpv v oglasnem oddelku »Jutra*.
29793
Psa volčje pasme
dobrega čuvaja ca 500 Din
in voz prek za 1500 Din prodam na Celovški cesti št. 80.	^9809
Od^je
vata, puh, izdelovanje ta popravila. Rožna ulica 19.
29785
Fotografiram
poceni, amaterjem povečavam * popustom Slike za legitimacije pogojno bres-plačno Staut, Ljubljana,
.....1/3
Gospoevetska eesta št
291
M. Sedovnik
Ljubljana, Plorijanska «1. 6 Ročno ta strojno vezenje, predtiskarija, izdelovanje vseh vrst ročnih del za sobne ta kuhinjske garniture (tastori, posteljne pre proge itd.). Zaloga potrebščin ca ročna dela. 29160
Specijalist
za barvanje ta striženje lae ter ondulacijo. Fran-chetti, Ljubljana, Dunajska cesta 20.	200
Damske plašče
ta kostume izdeluje točno od 150 Din naprej modni atelje v Ljubljani, Mestni trg 26/11,	83140
Smučarji
Skoro pojdemo. V zalogi
imam najboljši gorski jesen. Staroznani icdelova-telj smuči Potrebuješ Alojzij, kolar, Vrhnika. 29798

Darujte
podpornemu društvu slepih t Ljubljani, Wolfova 12 188
Modni salon
Mina Preesl se priporoča cenj. damam ta vse vrste plašče, obleke ta kostume. Itvršuje natančno in po nitki ceni. Ljubljana, Sv P-etra eesta 20/1. 29609
Čevljarska zadruga
v Ljubljani naznanja oenj
cbčinstvu, da sprejemajo vsi čevljarji v popravilo galoše in snežne čevlje
29616
Elektr. Inštalacije
stavbe elektraren na vodno in kalorično mot, popravila elektromotorjev in transformatorjev ter dinamo aparatov izvršuje po konkurenčnih cenah II i č & T i c h y, Maribor, Slovenska ulica 16.	29682
O to mane
Žimnice, vložke, kakor vsa tapetniška dela po najnižjih dnevnih cenah nudi Anton Certa v Mariboru, Pristaniška ulica štev. 8.
29688
Vozna pokrivala
konjska pokrivala ta ka* puce ca voznike iedeluje najceneje ic najboljšega im-
pregniranega* platna Alojzij Grilc, Novo mesto. Ceniki na tahtevo zastonj to poštnine prosto.	29534
ŠiVIJa
Leopoldina Sternad, »e je preselila v S p. š i I k o. Podlimbarskega nlica 37 (ta novo ce.rkvijo). Izde-lnie plašče in kostume po 120 Din. celotne obleke po 50—90 Din. ^prejema tudi vsakovrstna popravila — modernizacije itd. 29762
Vlage ln plesnobe
v sobah poleg kuhinj u
vprašanja najcenejšega in enostavnega ogrevanja reli
arreven »Calefaktor* — iz-del. Joe. Šiška, Kranj.
83164
■ • iv.
Lisicte, polhove kože
;D vs» druge oO 1lv)»čtn. tupuj* is sannsijivo dobri ^lača D 6dr»vii LjuMja ia. Florilansk* alte* It ti <7
Žimnice
matraos). ooetelint mretc i.lezn« Tostoje 'zložljive, itomane dlvan« In tapet
liške (sdolk» oud' -»»tc-nei
Rudoli Radovan tapftnik Krekov trg štev. '
joiog M-stn^gs loma. <J><
Kuharsko - gospodinjski tečaj.
Prvi tromesečni kuharsko-gospodinj-ski tečaj od 1. oktobra do 24. decembra 1928. Mesečnlna za notranje učenke 900 Din, za vnanje 550 Din.
Priglase sprejema vodstvo dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Ljubljani.	10925
<JDanka Cešnikova Vinko %orko, ml.
poročena
Sv. C en ar t v Shv. goricah, dne 23. septembra 1328.
1 9 0
a 3
Vitek stasi
SELITVE
» mesto m n* deteli -trokovno t» aaic<>n«*jš ootoro
SI o v e n i a Transport
Ljubljana, liiklošičpvs sest* 86 t »Mor it <716 8»
tt ogiejte talogc krasmb brzolivalnih strojev, oajnovejlt iznajdb« moderne i-nnlke N* u troj ttvatf •upolnom* enostavno vsakovrstno »l&go našitke tO Mpke « tikeak ttvom ve-'.ete vezenine, gumb« bi :umbnioe Pouk v vezenju •retpiačsa. — Prodala tod) ia obroke Oeniki banko ■ I ribuna* l. B	Ljub-
tana. Karlovnk* sssts 4.
Vsaka dama in gospod <S*D> takoj s nošenjem 8a&a-p*s* od dr Ballo^-itta. Berlin, elegantni vitki »ta« Ta pas izredne konstrukcija, na* ne moti pri najtežjem dnevnem delu, taene p* masira ln odstranjuje vso nepotrebno maščobo Cena do 100 cm 165 Din, nad 100 em 185 Din Centifoli* koemet. zavod. Zagreb lllca br. 87— Zahtevajte brezplačne ilustrovane senike.	2
Ocarinjenje
vseh uvoznih, Izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TI!RK, carinuki posrednik. Ljubljana. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Revmatizem.
Izjava cahvalnosti
Velecenjenemu gosp. dr. I. Rahle-Jevu, Beograd, Sarajevska 70.
Srčno se zahvaljujem za izvrstno zdravilo »Radio Balsamika«, katerega ste ml poshdi 3 steklenice. Imela sem silne revmatične bolečine v vseh telesnih sklepih, tako da nisem več mogla hoditi Po vsakem mazanju z Vašim zdravilom so bolečine popuščale, tako da sedaj lahko hodim im se gibljem. Zato se Vam ob tej prilčki n al topleje zahvaljujem ln vsakemu bolniku bom priporočila Vaše zdTavilo.
S spoštovanjem
MARIJA TKAUC. Razvanie štev. 20, 10. avgusta 1925.
Zdravilo Badio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja proti naplačiln Laboratorij R&-dio-Balsamika dr. L Rahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70.
Zdravilo se dobi tudi ▼ vseh boljžib lekarnah in drogerijah.	168
Sprejmem trgovsko izobraženega
prodajalca
kateri bi bil sposoben tudi za potovanje in je zmožen popolnoma nemškega jezitta. Prednost ima v športni in avtostroki vešči. — Ponudbe pod „Avto 1929" na
!
inseratni oddelek .Jutra'
11004
Gradbena podjetja, stavbenike, zidarske mojstre in posestnike na Gorenjskem PF" opozarjamo
da do-be vsako množino, malo aH na vagone, dalmatinskega »SPLIT« in prvovrstnega trboveljskega cementa ter drag gradbeni materijal vedno pri
LJUDEVITU SIRCU, KRANJ
po tovarniških cenah.
V zalogi ima tudi stropno trsje, žico hi žeblje.
Za Gorenjsko najbližja ln najhitrejša dobava.	10807-a
Zahvala.
Za premnog« toretac tefanen«®a sočutja ofc nenadni amrtl našega iskreno 0ulW5«iar» soprotga, skrbnega očeta, tasta, starega očeta, gospod®
Alojzija Cimpermana
posestnika, gostilničarja In mesarja na Polzeli
fonefcaimo nago naJprisrtneilSo rafavalo.
Posdbno ratmrio torekamo stav. pevskemu zbora za v srce segajoč* žatostinke, požarnim hrambam sa častno spremstvo, častiti duhovščini, veern prijateljem in snaaoetn ca pozorao spremstrvo oa odegoivi »utaji poti ter *r*etn darovalcem krasna ■vencev in lepetst overtja.
Posebno zahvalo faidtatuo g. Franca Leofcotn ea njegovo veliko naklonjenost In pofcrtrovafaast, « nam }e izkazal v teti težkih urah, istotalko čislan« ribate« Jo«. TirSefc, <rg. na Polže®. Vsem tisočera zahvala!
Rodbina Cimperman.
10982
l
«yOTFKT» K. 231
16
JfcdetJ* 23. XL 192*
Čast mi je cenj. občinstvu dati na znanje, da sem svoj
ntifinelii planinski cvetlični me4
kateri je bil na Jubilejni kmetijski razstavi v Ljubljani
od 1.—10. IX. 1928 razstavljen in odlikovan edini z zlato kolajno poveril samoprodajo za mesto Ljubljana delikatesni trgovini
V. A. Danes, Ljubljana
Aleksandrova cesta št. 12.
Priporočam se in beležim	10,951 1
Jan Strgar, čebelarstvo, Bitnje, Bohinjska-Bistrica.
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 5 v novo preurejenem lokalu
Izvrševal bom vsa dela damske in moške garderobe ter bom imel na zalogi blago in gotove najnovejše modele damskih plaščev po konkurenčnih cenah.
Zagotavljajoč najsolidnejšo in prvovrstno strokovno postrežbo
se priporoča	10965
Alojzij PauSin
Ljubljana, Kongresni trs št. 5

tirzovczni HUTOBUSI in tovorni
ter vozovi za vse svrhe, najpopolnejši in naj raz* šir-jenejša svetovni fabnkat
Glavno zastopstvo
0. Žužek, Lfublfana
Tavčarjeva ul. 11.
— Zelo ugodni plačilni ooeoil. —
za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni
Specijalna mehanična
des> i S M M i r a LUD. BARAGA, Ljubljana,
C f d V II I l d Selenburgova m. 6/L Tel. »nO
Tvornica paffilo« in m
Drodaja: Vse vrste in velikosti hrastovih in bukovih parketov in obodnih latev. Vsakovrstni rezani materijal is hrastovine. parjene bukovine, grabrovine itd. — Posebno odeljenje: Tvornica zabojev.
Kupuje: Sve vrste hrastovih trizov. hrastovih klad in kratkih jelo-vih desk.
Brzojavk Parkete Karlovac.
Telefon: In ter. 144.
Poštni prfvlal: 46.	198
Velika inozemska zavarovalna družba išče
vodi
podružnice
za Ljubljano. Izurjen mora biti ▼ stroki stvarne škode ter spreten akviziter in organizator. Natančne ponudbe na
Jugoslavensko RUDOLF MOSSE d. d. Zagreb, Zrinjevac 20
pod »Doži^otno mPito r,67«
Doslej najsolidnejša najstarejša in nai-večja tvrdka v Jugoslaviji
b vš. učit Glasb. Matice
Mina, Mestni trg 3
poleg magistrata
Svarim pred naku-aom glasbil, potreb
ščin in strun navidezne bazarske in seimarske kakovosti. Kupujte le pri zanesljivi, prvorazredni domači tvrdki.
flSflBDOEI
trgovci
KOVAČI
Prodamo ca 2000 kg
Federstahl) 3 S—50 mm po zelo nizki ceni.
SLOGRAO D. D
Ljubljana VII.
» ljubitelji gramofona!
Pred nakupom
ogle i te si brezobvezno
kovčes
ki je v vsakem oziru enako vreden najboljšemu angleškemu proizvodu in stane samo
Din 2.000'*
H. KENDA.
LJubljana. Mestni trg 17
za TOVORNE avtomobile, AVTOBUSE in OMNIBUSE.
FIAT Mod. 503 F 1 tone Din 53.500-— . 507 F 1-5 . . 74.500-— . 603 2 , . 121.500 —
SPA Mod. 25/C10 2.5 tone Din 122.500--. 30 3	„ 149.500--
. 31 5	. 190.000--
Najpovoljnejši plačilni pogoji.
BEOGRAD.
Avtorizirani prodajalci za Slovenijo:
TRIUMPH-AUTO d. z o. z., LJubljana, Duna'ska c. 3 TR1UMPH-AUTO d. z o. z., Maribor, Gosposka ulica 6
Proizvod za S. H. 5
m n, ZAGREB
Tovarni za obutev „Boston" a. d. v Beogradu
so potrebni
strojni delavci
in to:
natezalec, ščipalec, vbadalec. pri-rezovalec podšivkov In podplatov/ rezkar rezi m gladilec rezi.
Samo prvovrstne delovne sile naj se oglase na trnrnii naslov.
Češko sukno, kamgarne kupite naj ceneje pri tvrdki
samo
Glavni trg il 9
Ostanki za polovično ceno.
o is si iranonDnaDDnnancnDDDnnnnr
komsilska družba XIAVRIC & Cfe., Strasbourg, 4, V.M.aux vins, je
¥sem hmelianem
v
govceiti
rh na razpolago z vsemi informacijami glede izvoza na francoski in belgijski trg ter za komisijsko prodajo.
Tranzitna skladišča.
O	Brzojavi: Lavric, Strasbourg.	Telefon: 15 — 19 in 49 — 27.
C)	(T
eeeemme®ee©6©©s©eeeeee©eeee®eeii ©©©0©©9©©©©©©©©©©©©e
Lepota lica!
Grame Bom Oentifolia jt tedanji ideal rukt modm dame Krema daje fra.pa.uu, ljubki io aetoi t«n. lice po •t&ne ta.m sumi Ivo, mlad^n; ško io čarobno ter • evo jim miumiriAum pobndjui' »ploSno tavidnott Skriv T*e »reške, oajboljša poo toga ta ouder in oenado meetljira ca pleee ln pro menado. GO Din COLD CKEAM. originalna »neleSk> mastna nočna kremo, Id prodert popolnoma * por' lica io jih brani tet inerno pomlajuje kožo na nravi j* joi jo elastično N »nadoknadit? ta ruto damo. ke •prečara prerano aUroat to odstranjuje perfektno tm oačiotočo lina Din 50 — Oentifolia ko«met »avort Zagreb, Olea 87. Zahtevajte brezplačne iln»trovan<> oro »Dfktel	II

TRI
IZPIRANJE
BENZIT
DEŽEVNICA V LASTNEM DOMU !
TRDA VODA ŽRE MILO !
Povzroča apnene madeže v perilu !
DEŽEVNICA je mehka voda. Pri močnem stvaranju pen osigura popolno de ovanje pralnega sredstva in tako tudi ugodno poceni pran e.
Trda voda je za pranje perila nesposobna, ker naredi milo kvečjem delu neporabno in lako prepreči stvaran e pen in deio-van e pran;a.
MEHKA VODA ZA PRANJE!
Najenostavnejše in najboljše sredstvo, da se irda studennici ali voda iz vodovodov omehča, ie dodatek od neka) TRI! Zato«ej:
X vsaki pralni voii vtJno nekaj pesti polno £R3!
i
i
co
'I I
1 rvj
KI
• 1
Davoni Kjvijea Urinj» z? Konzorcij «Jutra» AdoU KibniKat. La Narodno tiskarno a & Kot uskaraarja tram. Jezerce*. La naerarm dal jeodgovorec Aiojzij Novak. Vsj «
ki krepi in zdravi 2ELODEC
Naznanilo.
Naznanjam cenj damam, da sem dobila nove fllce po jako nizkih cenah. Sprejema se tudi preoblikovan e. Cene solidne. iot8i Se priporoča
Salon .Pompadour'
dOTe ia rabljene reei vrat ter
iuto za embalaž«
ma r e d o o • aaloc
Mirko Mlakar
|irhl|?na <5lom<(iovs 1

Din 12 —
toži gostilna pri
JajiuoEtru" Kuriš očesa
Najboljše s Istvo proti kurjim očesom GLAVEN it mast
3
SkladiŠCe <r rekam ah <tli drogcrijah ali oa« ravnost iz tvomice uj glavnega skladišča
M. Hrnjak =
lekarnar SISAK.
Urejuje
Ljtjfvisarii.