Glasilo Socialistične zveze delovnega Ijnds I** T -ja Novo mesto Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozlr. 8 ameriška dolarje. — Tekoči račun pri KomunalnJoankl r Novem mestu, it 60-KB-16-Z-24 Stev. 25 (828) eto Vil NOVO MESTO, 22. JUNIJA 1956 Ure finski odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva m uplove: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št, 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel POSVET LJUDSKIH POSLANCEV V NOVEM MESTU Več pojasnjevanja NOTRANJE GOSPODARSKIH UKREPOV Sestanka v Novem mestu so se okrajih, s čimer so uvodoma se- dek. Tega ni opažati samo v ob- vaseh. Industrije ni mogoče gradfi- 13. junija udeležili ljudski poslan- znan ili ostaie poslance^ tovariši čini Kostanjevica, kjer se ljudski ti povsod, za manjša obrtna pod- c{ Jože Boršrnar, Janez Hribar, Jože Borštnar, Jože Kilarič in odbor bolj izgublja v raapravah, jetja pa je marsikje dovolj pogo- Tone ŠusrarŠ!.5, Franc P;■rkovič, Franc Pi-rkovič. ali je bil predsednik občine po jev. S pravilnim najprednim go- img. Jože Levstik, Avgust Jazbin- Zunanjo politiko nase države pravici obsojen na zaporno kazen spodarstvom je rudi v takih kra- Šek, Tone Fanfar, Matija Maležič, na siplolno ljudje dobro ocenjuj«- aLi ne. Ti odnosi hrome vsako de- jih možno povečati dohodek liju- Stane Šrroid, Martin Žugelj, Feliks jo m pravilno vrednotijo napore lo za napredek občine in >e skraij- di. Treba se je pač oprijeti takih Razdrih, Franc' Kerin, Lojze Jugoslavije za mirno in enako- nj ^ LO tovarIS Vale Maks. Letošnja regata Je tudi prvo srečanje slovenskih vcslacev In zato ne moremo govoriti o njihovih močeh. Slovenskim veslačem pa se bodo pridružili tudi veslafi Korane In Karlovca. Na reg;itl bodo klubi tekmovali v 7 dlsi-ipiinah In sicer v sklffu tn četvercu ra Plane. žene. mladince |n novince. Prljave, ki Jih sprejema orga-nlzator, kažejo na veliko udele*. bo vseh klubov, tako da bodo po. trehna predlekmovanja za uvrstitev v Tnale, v katerem se obe. tajo ogorCene borbe za prva me. ■ta, Sodelovanje r. vsemi ekipami Je prijavil VK Branik u Maribora, lanskoletni ekipni prvak Slovenije, katere ekipe so najresnejšl kandidati za prva mesta. Karlovška Korana mnogo obeta s članskim četvercem, enako ljubljanska Savica. Mnogo obeta. Jo tudi skirristi, kateri so doseJ gli ie lepe uspehe v Jugoslovan, skem merilu. O ekipah klubov Slovenskega Primorja težko govorimo, ker letos nastopijo v spremenjenem le ■tavu. In domači klub Krka? Tekmo, valne ekipe so precej »premenje. ne ln pomlajene, ker so nalbnijsi veslači ođSH v IT.A. V Ženskem četvercu pa bodo nastopal? nekatere članice, k so na prven. stvu FLRJ leta lfM osvojile III. mesto, klub pa bodo prvič zasto. pall tudi skifflsti. Tekmovanje bo zaradi velike udeležbe zanimivo in je težko napovedati kdo bo ekipni zmago, valeč in kam bo •odveslal« prehodni pokal. Veslaški klub Krka v&bl pre. bivalstvn novomeškega okraja, da si ogleda IV. dolenjsko repia. tOl T. M. Patrola II. bataljona bo šla na pot prav tako 28. junija zjutraj iz Črnomlja. Ta dan bo obiskala Tribuče, Bojance, Pri-bince, Adlašiče in Vinico, kjer bo sprejem, taikoj na to pa bo nadaljevala pot proti Dragatu-šu, kjer bo sprejem in polaganje venca pred spomenikom. Iz Dragatuša bo šla na Tančo goro in v Dobliče, kjer bo odkritje plošče, nato pa nazaj v Črnomelj, kjer bo zvečer sprejem. Drugi dan bo obiskala Griblje, Krasinc, Gradac, Podzemelj, Otok, Semič, Crešnjevec in Metliko. Sprejema bosta v Gradacu in Metliki. Takoj nato bo šla na Suhor, kjer bo na kraju, koder je bil ustanovljen ta bataljon, večji partizanski miting. Tam bo patrola prenočila, drugi dan pa nadaljevala pot v Dolenjske Toplice. Izhodišče patrole III. bataljona bo Mirna peč, IV. bataljona Žirovnica—Cerknica in V. bataljona Brkini na Primorskem. Patrole vseh petih bataljonov pridejo 30. jun'ja v Dolenjske Nov most čez Dobllčico pri Črnomlju V nedeljo popoldne bodo blizu tovarne »Belsad« v Črnomlju slovesno izročili v promet nov lesen most če* Dobličjco. Zgradila ga je enota novomeške garnizije JLA pod vodstvom poročnika Miloša Piliča, uporabljali pa ga bodo za krajši dohod v stanovanjsko kolonijo delavcev in nameščencev, kakor tudi za potrebe okolištiih kmetov. V nedeljo mladinsko zborovanje na Frati Za zaključek »Mladinskega tedna,« ki je bil od 24. maja do 24. junija, priredita občinska komiteja LMS Straža-Toplice in Žužemberk v nedeljo, 24. junija, veliko mladinsko zborovanje na Frati. Mladinci in mladinke obeh občin vabijo na to prireditev tudi mladino ostalih občin. Zborovanje se prične dopoldne. Toplice. Tam bodo na kraju, kjer je bila ustanovljena prva brigada VDV, odkrili spominski kamen. Odkritje spominskega kamna bo združeno s proslavo. Iz Dolenjskih Toplic bo vseh pet patrol odšlo v Novo mesto, kjer bodo borci na Glavnem trgu predali raport predstavnikom ljudske oblasti. Zbor brigade bo na Mirni pred Kolenčevo gostilno 1. julija dopoldne ob 9.30, slavnostni del proslave pa bo takoj nato v gozdičku Roje nad Mirno.. Ker je to ena največjih letošnjih prireditev na Dolenjskem, pričakujejo prireditelji velik obisk iz Dolenjske in tudi iz drugih krajev. Zveze z vlaki so proti Mirni in nazaj zelo ugodne, zato ne bo treba posebnih vlakov, pač pa bodo vsi redni vlaki ojačani. Iz Trebnjega bosta na Mirno vozila dva avtobusa vsakih 45 minut. Mnogi kolektivi bodo šli na proslavo na Mirno s kamioni in avtobusi. Ni treba posebej omenjati, da bo tudi za prehrano in pijačo ter zabavo v popoldanskih urah dobro poskrbljeno. Naglo se približuje pomembna obletnica novomeškega Prostovoljnega gasilskega društva. To bo velik praznik za društvo, pa tudi za vso Dolenjsko, saj je bilo prav novomeško gasilsko društvo kot prvo na Dolenjskem matično društvo vsem kasneje ustanovljenim gasilskim društvom ter njih vodnik, učitelj in vzornik. Društvo je od vsega začetka skrbelo za vzgojo kadra. — Gornja slika nam nazorno kaže primer gašenja z 25 metrov visoke raztegljive »magirus« lestve. Sicer je model lestve ie močno zastarel in bi društvo nujno potrebovalo modernejšo lestev, vendar je zdaj še ne more nabaviti. Zato so vaje s ttartf zelo neokretno lestvijo ie toliko potrebnejše. Bukovim gozdovom nad Tančo gord sfl pomoči Kot smo že poročali, je pričelo bukovo drevje v gozdovih nad Tančo goro postopoma propadati. Strokovnjaki, ki so opazili ta pojav že pred leti, niso vedeli, kaj je temu vzrok. Na povabilo okrajne gozdne uprave in Gozdarskega inštituta Slovenije je prišel te dni na Dolenjsko svetovno znani strokovnjak za zaščito gozdov in specialist za bukovino profesor Kostič iz Beograda, Ogledal si je ogrožene bukove sestoje in ugotovil, da ni posredi nikakršna posebna bfilezen, pač pa prirođen pojav izumiranja ene drevesne vrste na določenem področju. Na podlagi ugotovitve tega strokovnjaka in obširne razprave je bil sprejet zaključek, da je treba bukovo drevje posekati, dokler je les še kaj vreden. To pa je treba napraviti zelo previdno in po načrtu, da ne bi na tem kraju nastale kraška golicave. Izsekavati bo mogoče samo hkrati s pogozdovanjem, odnosno bo potrebno ponekod prej pogozditi kot posekati bukve. Najprej bodo napravili načrt za pogozdovanje tega predela in zgradili cesto v dolžini 9 km. Načrt za oboje že pripravljajo. Ogroženi gozdov: leže na območju novomeškega in kočevskega okraja. Borba proti kriminalu vključuje slehernega poštenega državljana Področje, o katerem malokdaj pišemo, precej večkrat pa o njem govorimo in razpravljamo v najrazličnejših zvezah, je delovanje državnih organov za notranje zadeve. Njim je zaupana odgovorna skrb za red in mir v državi, za varnost državljanov in ljudskega premoženja, za promet, požarno varnost in še za marsikaj, kar zajemamo s enotnim izrazom »notranje zadeve«. In s temi »notranjimi zadevami« ima prej ali slej opravka vsak državljan, bodisi da potrebuje dokument o rojstvu in državljanstvu, osebno izkaznico ali kaj drugega, bodisi če krši predpise in zakone. Okrajni svet za notranje zadeve je na zadnji razširjeni seji razpravljal o enem izmed svojih delovnih področij — o kriminalu in delu kriminalistične službe v letu 1955. Poleg zanimivih številk in ocene kriminalitete so člani sveta s predstavniki sodišča, tožilstva in inšpekcijskih služb OLO govorili zlasti o ukrepih, kako preprečiti kriminalna dejanja. Kakor sleherno delo ljudske oblasti je tudi področje sveta za notranje zadeve stvar celotne družbe, naših množičnih organizacij, družine in šole, organov za socialno skrbstvo in vseh ostalih činiteljev, ki vplivajo na vzgojo rn življenje posameznica in družbe kot celote. Zmanjševanje kriminalnih dejanj je ▼ mnogih primerih odvisno od vseh, ki smo jih pravkar našteli. Da bi bilo takih dejanj manj, si želi vsak naš pošten državljan, ki pa hkrati strogo obsoja vs»k primer, kjer se skušajo posamezniki okoristiti na račun družbe ali posameznika. KRIMINAL V SOCIALISTIČNEM GOSPODARSTVU Organi za notranje zadeve v okrarju so v letu 1955 obravnavali in prijavili javnemu tožilstvu 1.062 kaznivih dejanj. V primerjavi a prejšnjimi leti ta številka ni kaj bistveno večj*, ni pa tudi nobenih znakov, da bi kriminaliteta v okraju padala. Poglejmo si najprej prvo skupino kaznivih dejanj, ki so r.aperlena proti našemu gospodarskemu sistemu oziroma družbenemu premoženju, »Gospo- darski kriminal«, kakor mu navadno pravimo, obsega vsa dejanja, s katerim je kakorkoli oškodovano družbeno premoženje in narodno gospodarstvo sploh. Medtem ko na primer zasebni oškodovanec hitro prijavi najmanjšo tatvino ali škodo, pa v našem socialističnem gospodarstvu prav organi za notranje zadeve znova ugotavljajo, da kolektivi, podjetja in njihova vodstva kaznivih dejanj ne prijavljajo. Malomaren odnos do tega vprašanja, pomešan s brezbrižnostjo in familiarnostrjOf je resna nevarnost za razširja« nje kriminala v gospodarstvu. Lani so organi ia notranj« zadeve odkrili v okraju 246 kaznivih dejanj v socialističnem gospodarstvu in ovadili tožilstvu 308 oseb, ki so povzroč;1.'; skupnosti za dobre 3,400.000 dinarjev škode na družbenem premoženju. Od tega je bilo R8 primerov nedovoljenega trgovanja, 13 poneverb, 10 primerov nevestnega gospodarskega poslovanja, 8 primerov ponarejanja listin, 61 tatvin, 13 vlomov. 9 zatajitev in goljufij ter 2 požiga. Precejšen del kaznivih dejanj s tega področja odpade na kmetijske zadruge, v katarih prihaja do raznih kaznivih dejanj in škodljivstva. Pogosto se primeri, ko zadruge posojajo kmetom denar za odkup lesa vnaprej, pa ga kmetje dobavijo šele če* dolge mesece ali pa celo vrnejo predplačilo potem, ko lesa niso dobavili, z denarjem pa so s« med odnos odborov do splošnega ljudskega premoženja, k; še vedno ni zajeto v evidenco tako kot bi bilo moralo biti. V klasičnem kriminalu je bilo največ dejanj zoper zasebno premoženje Poleg naštetih dejanj gospodarskega kriminala so organi za notranje zadeve obravnavali lani tudi 816 dejanj »klasičnega kriminala«, kamor štejemo vsa druga kazniva dejanja. Med temi je bilo 220 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, 398 kaznivih dejanj zoper zasebno premoženje, 87 kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja, 27 kaznivih dejanj zoper javni red in pravni promet, 27 primerov zoper svobodo in pravice državljanov, 23 kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, 14 kaznivih dejanj zoper osebno dostojanstvo in moralo, 10 kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo in rodbino ter 10 ostalih kaznivih dejanj. Zasebno premoženje v okraju je bilo s kaznivimi dejanji, ki Jih je za 15 odstotkov več kakor v letu 1954, oškodovano za 21 milijonov 355 tisoč dinarjev. Vidimo torej, da Je bilo med temi kaznivimi dejanji storjenih največ tatvin, vlomov, goljufij, poškodovanja tujih stvari in podobno, kar znaša skoraj polovico vseh kaznivih dejanj vsega klasičnega kriminala. Tu je imela krjmin. služba okraja največ dela, saj je treba v vseh takih primerih največkrat iskati neznanega storilca. Težjih vlomov v okraju ni bilo, navadne tatvine pa so resen problem predvsem zaradi svoje številnosti. Na deželi ljudje še vedno radi nasedajo raznim goljufom, ki preprodaj aj o tekstilno blago in podobno. Med 38 požari, ki so povzročili za 27,309.000 dinarjev škode, je bilo 8 požigov, 8 požigov iz malomarnosti, 4 požari zaradi slsbih dimnih naprav, 5 požarov zaradi kratkega stika, 4 požari zaradi otroških iger, 5 gozdnih požarov (zaradi isker iz lokomotiv) in 4 požari zaradi elementarnih nezgod. Največ požarov je bilo vsled malomarnosti in gradbenih pomanjkljivosti. Hude in lahke telesne poškodbe, izvirajoče iz pretepov in podobno, so še vedno največkrat posledica pijančevanja. Naraščajoče število prometnih nesreč — lani jih je bilo kar 91 — nas mora zaskrbeti, Satj je bilo samo lani 8 ljudi mrtvih, 31 težje, 14 pa lažje ranjenih, medtem ko znaša škoda na vozilih in objektih nad 3,700.000 din. V 42 primerih je prišlo do nesreč vsled vinjenosti voznikov motornih vozil (23 primerov), kolesarjev (9), voznikov vprežnih vozil (5) in pešcev (2). Vinjene osebe so navadno premilo kaznovane, bodisi pri sodniku za prekrške ali pa na sodišču. Mnogih nesreč so kriva tudi slaba, dotrajana vozila, slabe ceste oziroma cestni zavoji, predvsem pa nedisciplina potnikov. Poučevanje mladine v prometni varnosti je pokazalo lepe uspehe in bo tajništvo za notranje zadeve s tako vzgojo nadaljevalo. Končno moramo Iteti k tej vrsti kriminala ie pobege preko državne meje. Teh je sicer iz leta v leto manj; lani j« pobegnilo čez državno mejo 19 ljudi (11 naravnost iz našega okraja, 8 pa iz drugih predelov v L RS, kjer so bili v službah). Večina ljudi je pobegnila zaradi avanturizma oziroma iz želje po skupnem živdjenju z ž© prej pobeglimi sorodniki. Uspehi kriminalistične službe v okraju V odkrivanju kriminala v gospodarstvu in raziskovanju kaznivih dejanj klasičnega kriminala so imeli organi za notranje zadeve lani precej dela, pa tudi uspehov. Prijavili so javnemu tožilstvu 71 odstotkov vseh dejanj, ki Jih je obravnavalo tožilstvo. Začeli so z načrtnejšim študijem posameznih gospodarskih panog v okraju, kar bo pomagalo preprečevati kazniva dejanja. Tesno sodelovanje z inšpekcijskimi službami na okraju in občinah Je že doslej rodilo precej uspehov, še vet pa Jih bo, ko bodo te sluibe okrepljene z novimi močmi. Utrditi bo treba tudi sodelovanje z revizijsko službo, ki dosdej ni bilo vedno najplodoviteđše. Zelo lep je uspeh odkritih kaznivih dejanj s področja klasičnega kriminala: uspešno Je bilo raziskanih 921 kaznivih dejanj ali 86,7 odstotkov, neraziskanih kaznivih dejanj pa je ostalo 141 ali 13.2 odstotka. Ta uspeh bi bil še večji, če bi oškodovanci pomagali organom javne varnosti pri njihovem težkem in odgovornem delu. Ljudje dostikrat nehote zabrišejo sledove za storilci, ali pa organe Ljudske milice prepozno obvestijo o dogodku. Vsak državljan pa lahko pomaga pri delu organov za notranje zadeve; to je naša dolžnost in dokaz visoke zavesti, da hočemo izločiti in prevzgoj iti tiste posameznike, ki rušijo red in mir v družbi .ter škodujejo skupnosti in posameznikom s škodo na splošnem ljudskem in zasebnem premoženju, O sklepih in ugotovitvah razširjene seje bo svet za notranje zadeve obvestil oba okrajna zbo-področje naše družbe in njegove probleme poznali vsi, ki so soodgovorni za ustvarjanje šora, kakor tudi vodstva množičnih organizacij, da bi to važno področje naše družbe in njegove probleme poznali vsi, ki so soodgovorni »a ustvarjanje socialistične družbe. KANI2ARSKI RUDARJI SE PRIPRAVLJAJO NA SVOJ PRAZNIK Kakor vsako leto, tako se tudi letos pripravljajo rudarji iz Ka- nllarlce, da bodo čim lepše praznovali rudarski praznik — 3. Julij. »Dan rudarjev« praznujejo vsi slovenski rudarji v spomin na predvojne borbe s kapitalističnimi izkoriščevalci delovnega človeka. Ta dan spominja rudarje na veliko gladovno stavko leta 1934, katero so začeli hrastniški rudarji ln ki je zajela trboveljski in zagorski rudnik. Posebni pripravljalni odbor na kanižarskem rudniku je ob sodelovanju sindikalne organizacije ln DPD »Svoboda« pripravil za to praznovanje zelo pester program. Otvoritev slavnosti bo že v nedeljo 24. junija s kolesarsko dirko, v kateri se bodo pomerila moštva črnomeljskih gospodarskih organizacij. Med tednom bodo nadaljevala s tekmovanjem moštva podjetij ln ustanov še v nasled njih .športnih disciplinah: v streljanju z zračno puško, v odbojki, namiznem tenisu in balinanju. — Zmagovalcu iz vseh disciplin bo na praznik podeljen prehodni po kal, katerega hrani Iz preteklega leta rudnik. V nedeljo, 1. Julija bodo v Ka nižaricl odprli novo otroško Igri šče. S tem bo poskrbljeno, da se bodo veseli in živahni otroci umaknili lz stanovanjske kolonije ter bo Imel utrujeni rudar lz nočne izmene tudi preko dneva miren počitek. Seveda bodo za to nedeljo pripravili rudarji tudi veliko zabavo v prijetnem smrekovem gozdičku v Kanižarlci ter povabili k sodelovanju in razve drllu slehernega, ki je voljan pre flveti veselo popoldne v njihovi gredi. 3. julija se bodo zbrali vsi ru darji k skupni proslavi. Pred proslavo bo slavnostna seja delavskega sveta rudnika. B. P. ZAKONITOST JE POTREBNA TODA ZA VSE 1 Dogodek, ki je predzadnji te- • lio protestov med meščani Po-den dokatj nuzibunii prebivalce \ novida se je stara praksa: v sta-Gkvnega irga _ in ceste Koman-1 novamj« se je vselilla pet članska danta Staneta, je odkdd. nezaiko- ■ družina I. B., ki je čakala na doniš nacm resevanija stanovanjske- j delitev stanovanja že 6 let. Pred ga problema v Novem mestu. ■; šestimi k*i je bila ta družina pri-PtravMipraiv mi odkrili noć novega, £ silno iasedjena iz nekega stanova-pač pa zaostaci vprašanje nezako- h nja in vseh teh šest le: je stano-n;tosit)i pri raaadelijevanju prostih i vaj a v majhnem nozdiravem sta-stamovanij. novanju, V stanovanje, ki ga je Povsem nemogoče je brez na- i afepraamtla družina I. B., pa se je pak reševati stanovanjsko vt^ratša- > -viseli J- S- z ženo* ka|jti tam, kjer nje, če manijka v mestu skoraj h sta stanovala prej, se jima je po-polovica stanovanj. Na stanovanj- * ehrarnbo za orodje, ki je sedaj casilno shilan j eno na raznih me. •tih, kar zelo otežkoča hiter na-6top gasilcev v slučaju pozam. Lani začeto zgradbo gasilnega doma bodo letos dogradili. Na eestianku SZDL je bilo sklenjeno, da bedo domačini s prehra-Do delavcev pomagali pri gradnji, da bodo stroški maniši. Tu- di gasilska če.ta v Vrhpoljugradi svoj dom. koncert pevskega zbora iz orehovice 8. Junija zvečer je bil v dvorani vokalni koncert pevskega zbora iz Orehovice. Disciplinirani in krasno izvežbani pevci, ki jih vodi šolski upravitelj Mari-j;an Misson, so zapeli 17 lepih borbenih in narodnih pesmi. Posebno je ugajala živahna Vipavska, ki so jo morali ponavljati. Zal je bil oblsfc koncerta zelo slab. Res je, da poletni meseci niso prikladni za prireditve v dvorani 'in da je tudi istočasna gasilska veselica zadržala ljud'., čudno pa je vendarle, da petju tako naklonjeni Semfcjernejfianl in niti vsi naši pevci niso imeil urice časa zla obisk koncerti. Žalostno je, da *a(ko odličen zbor nastopa v skoraj prazni dvorani. Vsi, ki smo se koncerta udeležiti, smo bili zelo zadovoljni. Pevovodjj in pevcem iskreno čestitamo 1 da bi se tem vasem kako pomagalo. Tudi v času vojne sta bili hudo prizadeti od bombardiranja in še danes nekateri niso obnovili stanovanj in gospodarskih poslopij. Se ena nadloga tare Suho krajino. Zaplodilo se je toliko ujed, kraguljev in lisic, srak. dihurjev itd., da bodo uničile ves kurji rod. Po pravici povedano; ni dneva, da ne bi izginilo 5 glav domače perutnine. Kaj bo še, ko bo zorela pšenica in ostali pridelki? Takrat se pojavijo še divji prašiči in bo spet treba 2 meseca prečuti vse noči in čuvati polja. Vprašujemo se, kje so naši lovci, K nam vsal že pol leta ni nobenega. Ce se pa pritožiš, rečejo: »Oceni škodo in bomo plačali«. Kaj bi ocenjevali, ko pa tista cenitev ostane samo na papirju! V zadnjem Gospodarskem vestniku sem čital, kakšna kazen te zadene, če delaš kakšno silo ali na lastno pest pokonču-ješ požrešne ujede. Torej mora gospodinja z mirnim srcem gledati, ko ji lisica ali kragulj odnese najboljšo čopko ali jarč-ko izpred hiše, ali pa da ji divja svinja s svojo družino smuka pšenico in ruje krompir in koruzo. Suhokranjčani pozivamo vse lovce naj se zganejo in nam pomagajo uničevati škodljivce. J. C. Občni zbor upokojencev v Novem mestu 3. junija Je bil v porotni dvorani okrožnega sodišča občni zbor podružnice upokojencev. Kot gost republiškega odbora Je bil navzoč tov. Logar, Tajnik podružnice tov. Vinko Savnik je dal letno poročilo dohodkov in izdatkov, lz katerega Je bilo razvidno, da Je stanje uprave v najlepšem redu. Raz. pravljali so o slabih stanovanjskih razmerah upokojencev ln o tem, da so stroški uprave previsoki. Žalostno je tudi to, da ima druStvo lastno stavbo sredi mesta, v ka'teri bi bilo dovolj pro. štora za pisarno, pa se mora stiskati v barak) ipod Grmom, ki Je skrajno neprimerna. Člani društva so enoglasno zahtevali, naj odbor poskrbi, da se pisarna čimprej preseli v svoje prostore. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika tov. Uder. man Andrej, ki že deset let uspešno vodi podružnico. Za pod. predsednika je bil izvoljen Jože Morettl; člani odbora so ostali vsi isti kot doslej, le namesto umrlega Požarja je bH Izvoljen tov. Prijatelj. Z enominutnim molkom smo pcSastilj spomin v zadnjem letu umrlih članov podružnice, nakar se je predsednik toplo zahvalil za izkazano zaupanje. K. J, Beograd, 13. jun. Na današnjem žrebanju II. ljudskega posojila v centrali Narodne banke FLRJ so bile amortizirane obveznice, ki imajo naslednje številke v vseh serijah: 878, 640, 428, 124, 567, 815, 96, 186, 257, 32, 394, 156, 903, 203, 476, 879, 727, 585, 110, 612, 709, 399, 729, 341, 263, 598, 794, 889, 969, 841, 816, 332, 610, 29, 972, 957, 59, 178, 560, 823, 513, 435, 605, 926, 818, 989, 708, 413. 226, 46. Dobitek po 2000 din dobe številke naslednjih obveznic v vseh serijah: 878, 823, 294, 640, 46. Dobitek po 5PO0 din je dobila obveznica številka 729 v neparnih serijah. Dobitek po 10.000 din so dobile obveznice številka 226, v naslednjih serijah: 3352, 2743. 5362, 968, 4776, 2590, 3061, 5655, 34, 1552, 4695, 3285, 5042, 5929, 5866. 3432, 6291, 5600. 615, 5255*, 2221, 317, 2299, 6445. 6451. 5543, 4728, 3632, 3713, 4517, 6540, 5385, 230, 881, 875, 5394, 223, 5940, 55«2, 1660, 454, 514, 3362, 2468, 4464, 3124, 3441, 404. 4085, 1742, 4183, 5839, 5918, 5466, 6556, 1221, 5810, 4465, 1704, 4008, 5963. 5728, 1665, 1724, 6243. 647. 2547. 1313. 1441, 4557, 3180, 2988, 2077, 421. 2250, 3203. 4228, 6265, 2184, 6297, 1299, 956. 2892, 4067, 5850, 4704, 1980, 2146. 245, 164, 5309, 3167, 4580, 4584 , 717, 4076 . 4766, 4901, 4118, 3902. 3277. 2534. 2108, 387. 5335, 657, 6312. 4994, 3731, 597, 5916, 1772. 2204, 4719. 2690, 6405, 1736. 5317, 6401, 6. 3872, 5567, 5324, 5314, 579, 3137, 324, 2784, 3687. 17, 3983. 6125. 4274, 495, 5478, 308, 908. 6461, 2257. 4172, 6137, 2504. 2196, 2606. 3399, 6636. 2747, 5986. 5348. 4536, 1326, 2512, 4701, 1905, 4925, 4590, 2193, 2017, 1584. 549, 3876, 6139, 1199, 1595, 1746, 38B8, 4234, 541, 3642, 1340, 2287, 4839, 5651, 2068, Morda ga poznate? Traktorist Kmetijske zadruge v Smarjeti, Lojze Kos, je šofer od leta 1948, odkar je naredil šoferski izpit v JLA. Pri naši zadrusi je zaposlen že od leta 1952 in vozi traktor tipa »Sta-jer«. Ze 41 mesecev vozi z njim brez vsakega popravila, ker na traktor zelo pazi. Ce pogledamo druge traktorje tega tipa, si ne moremo misliti, da so od iste serije, ker so v tem času bili že nič kolikokrat popravljeni. Da pa ravno ta traktor tako brezhibno deluje, je zasluga njegovega šoferja, ki je vreden pohvale. Naj si ga njegovi sotovariši stavijo za vzgled! Ce bi bili vsi taki, bi si naše gospodarstvo prihranilo težke milijone. T. b. 233, 262, 4450, 2246, 4308, 1716, 4184, 6430, 1730, 3275, 1293, 2762. 4967, 719, 4598, 4843, 2028, 4287, 2908, 3148 , 6510, 1982, 4935, 2217, 6538, 3388, 1345, 3675, 5954, 5214, 1156, 2853, 1876, 4454, 1655, 3667, 4703, 4639, 4479, 8, 2531, 4094, 3694, 1861, 380, 3373, 6632, 4319, 3107, 5621, 5774, 4499, 2920, 1577, 5782, 5039, 1176, 1555, 5847, 3337, 1324, 540, 4858, 3095, 2343, 4825, 389, 4588, 4551, 5083, 72. 2710, 2610, 3181, 5463, 1054, «91, 735, 3155, 2525, 1612, 5641, 2153, 5962, 3938, 1491. 3351, 3051, 3116, 142, 254, 4019, 4574, 4444, 3809, 198, 2952, 408, 3103, 3690, 4259, 726, 1410, 3958, 604, 1420, 5137, 6412, 1900, 5264, 1676, 4407, 3832, 817, 2376, 2623, 1941, 3284, 2700, 3682, 845, 2962, 3254, 1959, 5437, 5831, 3139, 1854, 1838, 3256, 3581, 5053, 3323, 6543, 964, 4165, 1312, 5690, 2514, 445, 1590, 1120, 2987, 2993, 4954, 4045, 3114, 5954, 2567, 4959, 5299, 1596, 6641, 695, 2417. 2830, 2905, 3343, 5551, 2791, 4770, 211, 4713, 3666, 641, 1268, 4422, 4289, 6186, 4090, 312, 5548, 2997, 5910. 6179, 1053, 2011, 6536, 6400, 484, 1315, 4906, 1602, 4724, 2524, 911, 4669 , 4446, 3262, 3469, 3118, 5793, 4541, 3546, 4230, 34915, 96, 6564, 3884, 4316, 2321, 1877, 4391, 5924, 2119, 2859, 6350, 474, 4868. 138, 5760, 6201, 6281, 4360, 3599, 4593, 4169, 6346, 4175, 4727, 2725, 2515, 2137, 5035, 4509, 2826, 3775, 3309, 3896, 5713, 5472, 3869 , 391, 4245, 5521, 3932, 3003, 67, 249, 6490, 4736, 3681, 552, 5759, 3700, 4507, 2015, 5133, 2836, 4971, 104, 4099, 2251, 3327, 2815, 1793, 3925, 453, 3995, 2560, 3119, 3551, 6176, 5569, 3823, 6211, 859, 2040, 485, 918, 234L 1017, 331, 2779, 6431, 299, 4354, 3043, 316, 4435, 3234, 1570, 5807, 2852, 4177, 532, 6236, 5689, 684, 3753, 4775, 2878, 2477, 1728. 1518, 683, 5734, 62C4, 5642, 718, 3454, 3143, 5339, 6465, 5898, 1687, 1132, 5676. 3091, 5523, 2014, 2734. Dobitek po 50.000 din dobe obveznice številka 186 v serijah 2765, 6630. Dobitek 100.000 din dobi obveznica številka 815 serije 6384, Praznik v Skocjanu V .nedeljo 10. junija je bil Skocjan slavnostno okrašen. Prebivalci škocjanske doline so praznovali krajevni praznik v spomin na dan, ko so leta 1942 Italijani zapustili kraj. Ze po nekaj partizanskih strelih so začutili vroča tla in jo odku-rili. V osvobojenem Skocjanu so partizani takoj priredili miting. Tedaj se je tudi tu začela razvijati ljudska oblast. Mnogo težkih, pa tudi lepih dni je doživela dolina ob Ra-domljl takrat, ta dan pa je bil menda eden najsvetlejših. Da ga rešijo pozabe, so sklenili, da ga bomo praznovali vsako leto kot svoj praznik. Lani je bil še občinski praznik, letos pa krajevni. Te spremembe ne- KMETIJSKA ZADRUGA PREKOPA PRI KOSTA. JEVICI obvešča, da je znižala proizvodne stroške v mlekarni za 30 %, zato znižuje tudi ceno siru na 300 din za kg. Sir boste lahko dobili na proslavi ustanovitve I slovenske brigade VDV 1, Julija na Mirni, pri »Majolki« in kmetijski zadrugi. Naročajte ga v mlekarni KZ Prekopa pri Kostanjevici. Izpred sodišča DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC KINO ► krka« — NOVO MESTO: 22. dO 25 Junija: ameriški film »2rtvo-1 vani«. Od 26. do 28. Junija; ame_ I rištei film .»Dama poskuša srečo«. DOM - JLA NOVO MESTO: 22. do 25 junija: francoski barvani , film »Obscesija«. Od 26, do 28. : junija: francoski film »Vaš zvesti Bleh«. ČRNOMELJ: 21. do 24. junija: . amertskj film »V kanjonih Co-; lorada«. 26 in 27. junija: bra- ziljski film »Ne pozabi me«. METLIKA: 23 in 24. junija »Do zadnjega«. 27. Junija »Slovo na postaji«. [KOSTANJEVICA: 24, junija: sme. 1 rifikl barvani film »Lidya Bai-■ ley«. 27. junija: amerški film »Borec«, ^REBNJE; 23. in 24. junija: ameriški film »Hčerka Belle Star«. 1 Predstava v nedeljo ob 14.30 uri. MOKRONOG: 23. In 24. jun 1a: nemški film »Gospodična Casa-nova«. DOL. TOPLICE: 23. m 24. junija: i ameriški film »Hondo«. 26. ju-I nija; ameriški film »Sestnčna 1 R&hela« 27. In 28. Junija: ameriški film »River street 99«. $ENT,TERNEJ: 23 in 24. Junija: mehi-Ski film »Razbojnik«. 27. in ; 28. Junkla: »V vrtincu Himalaje« in »Oven s petimi nogami«. SEMIČ: 23 ln 24. junija: francoski film »Povratek v življenje« GRADAC: 24. junija: jugoslovanski film »Poslednji dan«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO Predivaja ob proslavi 100-let-nice soie v Smarjeti 22. Junija angleški film »Pot do uspeha« in predfilm »Dr. France Prešeren«. Jugoslovanski film »Skalna obzorja« pa predvaja 23. junija, ob 20. uri v Stopirah, 24. junija, ob 15 uri na Dvoru in ob 18 uri V BtfltBfi. MALI OGLASI tJGODNO PRODAM 2 ln pol leti staro srednje težko kobilo: Am_ broziC Ivan. Sentjost 10 prt Sto- p:cah. DVA SAMCA nujno iščeta opremljeno snbo. Ponudbe na »Fino- mehnnika« Novo mesto-Glavnl trg 1. PRODAM NJIVO, pot minut oddaljeno od kandi.|ske postaje v Novem mestu. Naslov v upravi 1 llcba (2&2_56> PREKLIC Podpisani prekliculem. da bi bil Becele Franc vzel kaj molega vina. Marija Berkopec Z a h v n I a Ob prerani smrti našega dragega očeta PATE FRANCA lz Dol, Kamene, se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu darovali vence Posebno se zahvaljujemo OLO, ObLO in odboru ZB, pevcem in godbi iz Novega mesta, ter vsem znancem in prijateljem za tola-lažilne besede. 2aluJočl: žena Jožefa in ostalo sorodstvo. OBVESTILO Zadružno trgovsko podjetje LES poslovalnica KURIVO v Novem mestu, poziva vse potrošnike v območju Novega mesta, da si nabavijo premog za zimske mesece že sedaj, ker ga bo v jesenskih in zimskih mesecih težko dobiti. Naročila sprejema poslovalnica Kurivo v Bršljinu. IZ MATIČNIH URADOV NOVO MESTO 1. maj je zlorabil za blatenje ljudske oblasti To se je zgodilo na Sinjem vrhu v Beli krajini. Dvajsetletni Ivan Barič s Sinjega vrha je sam za letošnji prvi maj postavil 6 metrov visok mlaj pred cerkvijo na Sinjem vrhu, na mlaj pa pritrdil 45 X 20 cm OIOI0IOIOIO8OI0I010801OIOBC Uspeh fluorografiranja je samo v stoodstotni udeležbi vseh ljudi nad 15 let starosti. Manjša udeležba pomeni neuspeh! Poskrbimo za stoodstotno udeležbo! Kdor ne bi prišel bo kriv za neuspeh akcije! Povejte to vsakomur, ki je na spisku za fluorografiranje. 3IOIOBOIOaOIOIOIOHOIOlOBCIO veliko desko, na katero je napisal žaljive izraze za današnji družbeni red. Osnova pri tem mu je bila baje nova uredba o taksah. Na to svojeglavo demonstracijo se je Barič pripravljal verjetno del j časa. Kak teden prej je pri mizarju Ivanu Kobetu pripravil desko. 30. aprila zvečer je bil po lasitni izjavi v družbi ostalih fantov do 22. ure. Ko se je vrnil domov, je pričel pisati na tablo žaljive besede. Napisal jih je z rdečo barvo in črke še osenčil z zeleno. Nato je šel z baterijo v gozd in posekal smreko za mlaj, katerega je potem postavil pred cerkvijo z navedenim napisom na vrhu. Vaščani, ki so drugi dan zagledali tablo, so jo takoj sneli. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu, pred katerim se je Barič zagovarjal za to z ničemer utemeljeno in umazano dejanje, ga je obsodil na 2 leti strogega zapora. Sodba še ni pravomoćna. PrekupCevolsko žilica mu ne miruje Anton Kump iz Bršljina je bil že kaznovan zaradi prekupčevanja s konji. Kazen pa ga ni OBVESTILO Zaradi spremembe voznega reda bodo nedeljske kino predstave v Trebnjem odslej po prihodu vlakov iz Sevnice in LJubljane, t. j. ob 14.30 uri in zvečer ob 20. uri. Odhod iz Trebnjega proti Sevnici ob 16.27 uri in proti LJubljani z motornim vlakom ob 16.30. un. S tem je ustreženo obiskovalcem z Mirne ln Sentruperta, Vel. Loke, Sentlovrenca. Gabra in Ra-dohove vasi. Uprava kina Trebnje Spet železniški promet z Madžarsko Po šestih letih so pred dnevi spet odprli redni železniški promet med našo državo in Madžarsko preko obmejnih postaj Kotoriba in Murakeresztur. Oo tej priliki sta bili na obeh postajah slavnosti. izučila oziroma ozdravila za-služikars'ke mrzlice. Lani februarja je kupil na dvorišču domače gostilne v Bršljinu žrebeta za 12.500 din in ga prav tako doma prodal že po nekaj mesecih za 18.000 din. Ko so ga zaradi tega prijeli organi LM, je bil pripravljen na večjo denarno kazen, samo v časopis ne bi rad prišel. Na okrajnem sodišču so Kum-pa zaradi nedovoljenega prekupčevanja obsodili zelo milo. in sicer samo na 5.000 din denarne kazni. Vinjen voznik na cesti Takih je na naših cestah na žalost veliko. Zakrivili so že mnogo prometnih nezgod, škode in zla, pa vendar jih to ne spameituje. Vinjeni vozniki vozijo po cestah kot da ni nikogar več drugega na cesti, ne spoštujejo nobenih prometnih predpisov, divjajo po cesti vzdolž in povprek in ogrožajo varnost sebe in drugih. Navada, ki bi jo že davno lahko opustili je tudi, da skoraj morajo biti regruti pijani. Ker se v mesto in nazaj pelje- jo z vozovi, seveda tudi vozniki niso trezni. Tako je bilo tudi 25. marca letos in le slučajno ni bilo večje škode ali celo žrtev. • Voznik Ivan Stamfelj iz Poto-vrha je ta dan vozil regrute. Precej natreskan se je proti večeru vračal iz Novega mest* proti domu. Z njim je bilo na vozu še več ljudi. Vozil je proti Žabji vasi po sredini ceste, odnosno bolj po levi kot po desni strani. Nasproti je privo-zil pravilno po desni strani in z zmerno hitrostjo osebni avtomobil JLA. Čeprav je imel Stamfelj na desni strani še več kot dva metra proste ceste, fe je z zadnjim delom voza zaletsl v avtomobil, vsled česar je nastala na vozilu škoda za 5.146 dinarjev. Po trčenju je voznik seveda vinjen, jadrno pognal dalje in z vso družbo zavil v bližnjo gostilno. Zaradi vožnje proti predpisom in ogrožanja varnosti prometa je bil pred okrajnim sodiščem v Novem mestu obsojen na 4.000 dinarjev kazni, na plačilo 400 dinarjev stroškov in povrnitev škode JLA v znesku 5.146 din. kateri še zdaj ne morejo doumeti. Ne morejo se sprijazniti z mislijo, da je bila menda v Skocjanu občina 300 let, zdaj je pa ni. Ne žalujmo za tem, kar je bilo, poglejmo raje okreg sebe in bomo videli marsikaj, česar prej nismo videli. Na to bodimo ponosni! Na predvečer praznika je na griču, s katerega so pred štirinajstimi leti počili prvi streli, zagorel kres. V nedeljo popoldne je bilo slavnostno zborovanje, na katerem sta govorila predsednik ZB -Karel Durjava in predsednik Šentjernej ske občine Dodo Majzelj. Kot gostje so bili navzoč.} zastopniki ZB iz Novega mesta. Kulturni program je priredila šolska mladina z recitacijama in petjem, sodelovali pa so tamburaški in pevsk; zbor iz Šentjerneja ter občinska godba na pihala. Čeprav je bil praznik le krajevni, je ob izdatni pomoči ObLO Šentjernej lepo uspel. Škocjanska mlad a je dokazala, da noče pozabiti slavnih dni naša preteklosti, B. J. Iz Podgrada se oglašajo Kulturno prosvetno društvo v Podgradu je bilo v pretekli zimi precej dalavno. Qb zakijui-ku sezone lahko z veseljem ugotovimo lep uspeh. Naštudirali smo iSr0 »Ktem iz zadreg«, ai smo jo dvakrat uprizorili doma. Ljudje so bili s predstavo zado-vt>ljjnd :n so z velikim aplavzom daii priznanje igralcem. V moških vlogah sta bila najbolj-tla Alojz Klobča-r kot Dominik in Ivan Turk v vlogi Lipeta Korena. Ivang Turka je treba še posebej pohvaliti, ker je eden starejših igralcev in tudi sicer aktivno sodeluje v prosvetnem društvu. Čeprav ima že petdeset let, je še vedno vesel, nasmejian in dobre volje. Kljub temu, da ima doma dosti dela, je večer za ve čerem z veseljem prihajal na vaje. Dominikovo ženo Uršo je lepo podala Pepca Kovačiče-vta. Tudi ostali igralci so dobra zaigrali svoje vloge. Z uspehom so gostovali v Štrekljevcu, na Suhorju in na Jugorju. Igralci so bili uspeha veseli in sklenili so, da bodo jeseni že zgodaj pričeli z vajami, da bodo lahko uprizorili več del. Naročajte in berite »DOLENJSKI LIST«! POET IN TCLESNAVZGOJA Okrajno prvenstvo v partizanskem mnogoboju in v mnogoboju na orodju V času od 11. do 18. Junija Je bilo rojenih 12 dečkov in 11 deklic. Poročili so se: Marolt Stanko, delavec iz Stranske vasi, in Žagar Jožefa, delavka lz Bircne vasi., Jakl'č Štefan, Žagar iz Dol. Straže, in Mi rtič Ana. delavka 14 RomanJe vasi. Umrla sta: Gros, roj, Dermar-C^k Trma, gospodinja, 85 let iz Kamzarice m Strajnar Alojz, o-sebni upokojenec, 83 let, iz Novega mesta. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Košiček Martina lz Novega mesta — dečka, JerSin Marija z Račjega sela — defka, Bevc Cecilija iz Globočjega dola — deklico. Ku_ marov Angela V/. Rpdn.ja — dečka, AvguStjneč FrančiAka iz Dol. PodborStva — dečka, Redek Justi s Krke — deeka, Sotlar Terezija \7. Mačkovca — dečka, OStlr Anica jz Salke vasi — dečka, Canč Vida z Urftnih sel — deklico, I.ah Jožefa iz Knežje vasi — dečka, Ban Mnr:Ja Iz Brusn'c — dečka, Zaj-Sek Marija iz Izole — dečka, Pa. pež Ivanka It Sp. Vodal — deklico, Avsec Alo1z\ja 7. Mirne — deklico, Nose Marija iz Gaberja — dečka, Kukič Antonija iz Ilirske Bistrice — dečka, Kum Albinca iz Praproč — deklico, Rozman Ana z Maverlena — deklico, Av-sec Terezija iz Rateža — deklico, Cečelič Jožefa iz Gor. Suhadola — dečka, Hren Ana s Hriba — de. klico. Kren Danica iz PrevalJ — deklico, Susterič Slavka iz Stare vasi — deklico, Jakopin Vika Iz Mahovnlka — dečka, Kralj Terezija lz Irce vasi — dečka, Pože« Tončka s Studenca — deklico. Gotna vas V času od ll. do 18. junija je bila rojena l deklica Umrl je Spacapan Lovrenc, železniški upokojenec, 79 let, z Broda. Kroniko nesreč Pretekli teden so se ponesrečil* in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Avguštin Ani, hčerki gozdnega delavca iz Podturna, je kos ograje poškodoval levo roko, ko Je padla po stopnicah. Urban-člč Jane/., sin čevljarskega pomočnika iz Dol, Toplic, je pri IgrainfU padel z voza m si poškodoval desno roko. Kamin Vido, hčerko priložnostne delavke z Razbor. Je brat s koso urezal v levo nogo. Lnnder Anton, sin uslužbenca II Salke vasi, si je pri igranju z žogo poškodoval desno nogo Mandelj Ferdo, progovnl delavec iz Zabukovja, se je doma s sekiro usekal v levo roko. Načrti z novomeško Loko V sočnih dneh je oživelo letno kopališče na Loki, čeprav Krka zaradi pogostega deževja se ni privlačna za kopalce. Bolj pridejo na račun prijatelji veslanja, ki si izposojajo čolne in križarijo po reki. Turistično društvo je v dogovoru z občinskim ljudskim odborom sklenilo, da bo v jeseni povečalo spodnje prostore gostišča, tako da bo Loka prihodnje leto z novim vodstvom lahko nudila gostom — domačim in tujim turistom več udobja. Ze zdaj pa je na Loki med tednom večkrat poskrbljeno za ples, vstopnina na kopališče pa je znižana. Privoščite si oddih ob Krki, obiščite novomeško Lokol V vsako našo hišo in družino: DOLENJSKI LIST! Osnovna oblika tekmovanja v društvih Partizan je partizanski mnogoboj. Po zmogljivosti je z ozirom na zahtevnost razdeljen na 3 razrede (najosnovnejša zahtevnost — II. razred, največja — I. Potr5. Upar in Doki na atletskem prvenstvu LRS. -Zakaj nI nastopila Kožarjeva? V nedeljo Je bilo v LJubljani atletsko prvestvo LR Slovenije, na katerem Je nastopilo rekordno število tekmovalcev, 'dolenj-stko zo zastopali 3 iz Kočevja. Kljub zelo močni lin številni kon_ kure>nci so dolenjski altetj uspeli, dosegel čas 4.230, kar Je lep uspeh, Potrč je le za las podrl višino 180 cm, Očividcj trdijo, da Je bil že preko, pa je z roko podrl letvo. Kljub temu Je z lahkoto preskočil 175 cm In se plasural v prvo šestorico tekmovalcev. V ženski konkurenci je v isti disciplini zmagala slovenska rekorderka Širna z rezultatom 140 cm. Znano nam je, da skače naša tekmovalka Kožarjeva 14« cm. Zakaj nI nastopila? Li.par Je tekmoval na 1.500 m In dosegel 4.230, kar je lep uspeh, Doki pa Je pretekel 800 m v času 2,11.3. Tako so vsi trije novomeSkt atleti dosegli lepe rezultate, čeravno mso zasedli prvih mest. Od kočevskih atletov je zlasti uspel Koncilija. ki je pri skoku v daljino z rezultatom 6.45 osvojil drugo mesto Saša Blžal je v teku na 100 m 200 m dosegel dober rezultat 11.4 in 23,8. Chal je vrgel kroglo 12.55 1n skočil v višino 165 cm. Tudi Drčar i* Pucelj nista razočarala. Oba kočevska dol-goprogaša Vesel In Bregar veliko obetata. To atle-tsko prvenstvo Je pokazalo, da razpolaga Slovenija z mla_ . do gajdo atletskega kadra, ki veliko obeta, S. D. razred). Vsa naša društva so se v zimskem in spomladanskem času za to tekmovanje marljivo pripravljala in smo pričakovali, da se bo za naslov okrajnega prvaka borilo najmanj 20 vrst (to Je okoli 120 tekmovalcev in tekmovalk). Udeležba na nedeljskem tekmovanju pa Je bila zelo skromna — 4 vrste mladink III. razreda lz Dol. Toplic, Mirne peči, Trebnjega in Mokronoga, 2 vrsti mladincev III. razreda iz Dol. Toplic in Trebnjega ln 3 mladinke posameznice II. razreda iz Novega mesta. Slabo udeležbo samo delno opravičujeta dva razloga: pomanjkanje finančnih sredstev ln neugoden čas, ker mnogo dijakov v tem času opravlja najrazličnejše izpite. Večji del odgovornosti za slabo udeležbo pa nosijo društvene uprave, ki v tem pogledu niso izpolnile svoje osnovne dolžnosti in tudi vodniki oddelkov niso v tem primeru brez krivde. Tak odnos društvenih uprav do mladine, za katero vemo, da rada tekmuje in se uveljavila, Je skrajno malomaren in vse graje vreden. Toliko v premislek društvenim funkcionarjem. Mnogo zahtevnejši od partizanskega mnogoboja Je mnogoboj na orodju, za katerega se je treba dalj časa (več let) marljivo pripravljati. V tem pogledu smo zaenkrat še zelo skromni, mnoga društva pa za to nimajo pogojev (telovadnica, orodje), da bi Be lahko sistematično ukvarjala s to panogo. Se večja težava Je pomanjkanje strokovnega kadra — vodnikov. Omenjene težave delno opravičujejo slabo udeležbo na nedeljskem tekmovanju, saj so se pojavili samo tekmovalci »Partizana« Novo mesto in še ti v zelo skromnem številu. Tehnični rezultati tekmovanja: Partizanski mnogoboj! Mladinke lil. razred: (dosegljivih točk 380). 1. Mokronog 318,6 točk, 83,84%; 2. Dol. Toplice 315,3 točk, 82.97%; 3. Trebnje 311,6 točk, 82%; 4. Mirna peč 309 točk, 81,31%. Posameznice (dosegljivih točk 50) — 27 tekmovalk: 1. Draga Mežnaršič (Trebnje) — 46,3 točk, 2. Slavka Golob (Dol. Toplice) — 45,3 točk, 3. Anica Lu-kek (Mokronog) — 44,9 točk. Mladinci in. razred: (dosegljivih točk 430) 1. Dolenjske Toplice 357,9 točk, 63,23%, a. Trebnje 331,6 točk, 77,11%. Posamezniki (dosegljivih točk 60) — 14 tekmovalcev: 1. Marijan Slak (Trebnje) — 53,3 točk, 2. Leopold Gril (Dol. Toplice) — 52 točk, 3. Leopold Sprin-ger (Dol. Toplice) — 51 točk. Mladinke — II. razred: 3 posameznice (dosegljivih točk 70) 1. Marija Markelj (Novo mesto) — 59,9 točk, 2. Vida Osolnik (Novo mesto) — 58,6 točk, 3. Marija Levičar (Novo mesto) — 54,4 točk. Vse tiste, ki so dosegle več kot 75% dosegljivih točk, so se kvalificirale za republiško prvenstvo v partizanskem mnogoboju, ki bo v nedeljo 24. junija v Ljubljani. MNOGOBOJ NA ORODJU: Mladinke — III. razred: l. vrsta (dosegljivih točk 500) 1. Partizan Novo mesto 451,2 točk, 90,24%. Posameznice: (dosegljlvlb točk 70) — 6 tekmovalk: 1. Marija Mikec (Novo mesto) — 66 točk, 2. Marija Furlan (Novo mesto) — 63,8 točk, 3. Marjeta Klemenčič (Novo mesto) — 62,4 točk. Mladinci — n. razred: 3 posamezniki (dosegljivih točk 90) 1. Franc Videčnik (Novo mesto) — 82 točk, 2. Alojz Vidmar (Novo mesto) — 65 točk, 3. Andrej Koce (Novo mesto) — 54,4 točk. Mladinci — I, razred: 1 posameznik 'dosegljivih točk 90) 1. Miroslav Bavdek (Novo mesto) — 85.5 točk. Tekmovalcem, ki gredo 24. Jurija na republiško prvenstvo v Ljubljano, želimo obilo uspeha ln tekmovalne veče. S. M. Strto * r»ĐOCERJSKl CIST« Stev. 25 (328) Uspela operacija srca V NOVOMEŠKI BOLNIŠNICI Izreden uspeh zdravniškega kolektiva s pHmarijem dr. Bajcem na čelu Ali poznamo taborništvo? Da imamo v novomeški bolnišnici nekaj visokokvalificiranih zdravnikov—specialistov in zelo sposoben ostali zdravstveni kader, se je prepričalo že mnogo boln:- nišn-ce pa spada nedavna opera- Za operacijo so se poslužili najetja srca, ki je popolnoma uspela, sodobnejšega načina narkouzira-Take operacije so doslej zelo nja — ohladitve. Telesno toploto redke tudi na najbolj moderno pacientke, ki je normalno 37 sto-opremljenih zdravstvenih zavo- pitij, so znižali na 28 stopinj. O- kov, Ki so se semkaj zatekli po d:h, zato je za tako podeželsko peracijo je napravil znani kirurg bolnu£n:co in večji uspeh zdravje. Poleg strokovne usposobljenosti, odlikuje celo*.en kolektiv že globoka zavest in čut odgovornosti, da bolnemu človeku čimprej vrne zdravje. Skrajno požrtvovalno pr zadevanj; posameznikov ki celotnega kolektiva sta pri ovira redni tem velikega pomena. Prav zato bolnikov je njen kader toliko reden uspeh kolektivnega prizadevanja zdravstvenega kadra in njegove strokovne usposobljenosti, hkrati pa uspeh primanja dr. 3ajca, do katerega imajo bolniki upravičeno zaupanje. »Poletje Je... V somraku tople noči, sredi planjave, obrobljene z obrisi šotorov, so se zasvetile iskre in nazadnje je poskof"! Se plamen tabornega ognja. Takrat odmevajo vrhovi hribov nd »v<.n_ kespesmi tabornikov, celo poto- ček se je pritajil, kakor da bi prisluškoval pripovedovanju, pesmim, smehu in šalam — radost, nemu življenju mladega rodu. In ko se trudne oči začenjajo zapirati, ostane Se samo ogenj, ki osvetljuje budne stražarje. Zadnji so ustpehi v novomeški bolnišnici veHki in se lahko merijo z uspehi mnogo bolj razvirih zdravstvenih ustanov- Nad pe: tisoč operacij letno, med nijitni veliko zelo težkih, je najboljši dokaz uspešnega dela tega kolektiva v službi zdravja delovnih ljudi. Med največje uspehe pri operacijah na kirurgičnem oddelku bol- special:st pnmanj dr. Oton Baijc. Asistirala sta dr, Mastenova in dr. Na oddelek se je zatekla 50- kavelj, za narkozo je skrbel dr. letna pacientka iz Mokronoga, ki Stalcer, elektrografično kontrolo je imela zaraščene srčne zaklopke, utripanja &rca pa je opravljaj pri-ko* posledico revmacizma. To marij internega oddelka bolniŠni- krvmi obtok. Takih ce dr. Kosec. V celoti je sodelo- lila zdravstvenemu osebju oddel veliko in za večino valo pri operaciji devet ljudi, ora Štirinajst dni po operacije smo obiskali operirano rovarišico Pun-gaečrvo iz. Mokronoga, Počutila se je prav dobro. Najbolj jo je skrbelo, kako bi se dovolj zahva- njih jp doslej veljalo, da jWB ni pomoči. Ta operacija pa je ovrgla tako mišljenje. Po temeljitem pregledu stanja pacientke in bolezni, ki jc terjal mnogo dela ;n truda, so se odločili za operacijo seveda po načelih najsodobnejše medicine, ki jiih rudi v novomeški bolnišnici poznaijo in se po njoh ravnajo. ja. pa eno uro in dvajset minut. Uspela operacija je gotovo iz- ka, še posebej primariju dr. Baj-cu za v resnici podarjeno življenje. Brez operacije ne bi več dolgo živela. Bašlova mama je imela tudi za Tončka dovolj kruha... Tov. Pungerčarjeva se po prestani operaciji prav dobro počuti Nadvse lep primer razumevanja in ki ene dobrote smo imeli letos na šentjernejski Soli. V h b razreda pri učiteljici Goršeto-vi je bilo vpisanih 41 učencev in učenk. Ob pričetku šolskega leta so matere vodile svoje ljubljence v Solo in jih priporočale razredničarki. Prišla Je tudi Bašlova mamica i svojim prvorojencem. Prosila je učiteljico, naj čuva njenega Janezka, ker je bolj šibak. Med pogovorom je pritekel mimo mali, izredni slabotni Tonček. Bašlova mali !» je pozanimala zanj in {zvedela, da je iz nbožne družine 9 Številnimi otroki, ki So slabo hranjeni in večkrat brez kruha. Dobrosrčni Bašlovi mami se je fantek zasmilil in dejala Je: »Tri otroke imam — nikdar niso lačni. Ko bom rezala kruh za Pomembne arheološke najdbe v Metliki Ob državni cesti, ki pelje lz Metlike na železniško postajo, se nekako na sredi pota dviga nad cesto nizek hribček, ki na drugi strani v širokih terasah Naročnikom -zamudnikom! Nekateri naročniki, ki se niso poravnali naročnine za prvo polletje 185?. zavlačujejo poravnavo svojih obveznosti do lista. Pismonoše se pritožujejo, da morajo do nekaterih takih naročnikov našega lista tud; po trikrat in celo štirikrat. Ponovno prosimo naročnike, da takoj vpla ■ 5aio dolžno naročnino s tem olajšajo delo pobiralcem in ipravi lista. UPRAVA pada proti železniški postaji. Ta hribček, imenovan Borštek, je bil pred desetletji poraščen z gozdnim drevjem in bil tako priljubljena izletniška točka Metličanov, ki so tu prirejah svoje čitalniške, sokolske in pevske veselice. Danes pa je ta Borštek, na katerem so že davno posekali drevje, v posesti metliške vojaške garnizije. 2e v prejšnjih desetletjih so ljudje ted pri oranju večkrat naleteli na razne lončene posode, 1. 1952 pa je arheolog Vinko Sribar odkopal veliko žaro. Se isto poletje so vojaki pri kopanju jarkov naleteli na novo grobove in o najdbi obvestili Belokranjski muzej, ki je za svoje zbirke rešil dve lepi žari. Te slučajne najdbe pa so klicale po sistematičnem raziskovanju in tako se Je letos uprava Belokranjskega muzeja odločila, da preišče to ilirsko nekropolo Vodstvo tukajšnje garnizije je šlo upravi muzeja velikodušno rta roke in je dalo pri izkopavanjih brezplačno na razpolago vso delovno silo, medtem ko je strokovno vodstvo izkopa-vanija prevzel kustos Narodnega muzeja v Ljubljani arheolog Vinko Šribar. Z delom so pričeli v začetku junija in so že prva izkopavanja prinesla prav zadovoljive rezultate. Po doslej " odkritih grobovih moremo grobišče na Borštku postaviti v začetek prvega tisočletja pred našim štetjem. Prav ta doba pa je pri nas najmanj raziskana, saj je na primer belokranjski Kučar, ki je v mnogih muzejih zastopan z zelo bogatim materialom, več stoletij mlajši. Odkrivanje te najstarejše ilirske dobe pa je pravzaprav glavni namen letošnjega arheološkega raziskovanja v Metliki. -r svoje, bom odrezala še za Tončka!« To svojo obljubo je zvesto izpolnjevala vse leto. Po materinih besedah in priporočila se je Janezek oklenil slabotnega Tončka in postala sta najbolji* prijatelja. Tonček ni bil več osamljen in zapuščen in nikdar mu ni manjkalo kruha. Janezek je vsak dan v šol0 prinašal po dva kosa dobrega domačega kruha, potice, včasih tudi mesa ali kar so pač dobrega doma imeli. Ce kruh kdaj pravočasno ni bil pečen, je mati dala Janezku denar, da Je pri peku kupil štruco za oba. In vedno *»! večji kos dobil Tonček. Kada? ga ni bilo v *oll mu le Janezek po sošolcu poslal kruh domov. A ne samo z malico, tudi sicer je dobra Bašlova mati skrbela za Tončka kot za svojega otroka. Kadar so šli otroci k šolski kino-predstavi, Je plačal Janezek za oba. kupil mu je nek<*i Hudi zločini mladoletnikov v ZDA V kraju Bradenton je pred kratkim 13-letna učenka 6. razreda Joana Jackson s puško ustrelila svojega 50-letnega očeta. Ta ji je prepovedal gledanje televizijskega programa in jo poslal spat, ker je bilo že pozno. Joana je res šla v svojo sobo, toda vrnila se je s puško, pomerila na očeta in ga ubila s prvim strelom. Po dejanju se je zaklenila v kopalnico, kjer jo je dobila policija. Se hujši zločin je storil 11-letni deček v mestu Mansfield. Deček je bil doma tepen in je napravil načrt za maščevanje. Čakal je prilike, da domači niso bili skupaj. V spalnici Je 8 puško ustrelil mater, zunaj hiše pa še očeta in 14-letnega brata. Trdijo, da je otrok normalno razvit in da je v šoli dobro napredoval. Poslali so ga na opazovanje. zvezkov, plačal vstopnino za lutkovno predstavo in mu prinesel denar za razredno fotografijo. Tovarišica Goršetova dobro pozna tolikokrat izgovorjeni stavek: »Tole sem prinesel za Tončka, tole je pa še zame'* Ali naj se po vsem tem čudimo, da sta otroka res dobra prijatelja in tovariša? Oba sta z u-spehom završila prvi razred m se že veselita, da tiesta v prihodnjem šolskem letu spet skupaj. Po tem zgledu je bil ves razred pnvezan v tovariški kolektiv. Otroci so se radi ime!ii in so drug drugemu pomagali. Matere, posnemajte primer tovarišice Bašlove! V. zvok znamenja za spanje se Izgublja v daljavi in kliče na to srečno mladino prelepe sanje. Zopet je bil doživet velik taborniški dan! In tabornik se zdrav srečen smeje v sanjah! ..Dragi prijatelj, tabormika organizacija te kliče v svoje vrste in ti je za to pripravljena pomagati. Pndi!« Take so zaključne besede uvoda drobne, a prezammive knj-žice »Ali poznaš taborniško organizacijo?*, ki jo je lani izdalo Združenje tabornikov Slovenije. Ali jo res poznamo? Na Dolenjskem prav gotovo premalo, čeprav segajo začetki novomeškega taborn:štva v jesen 1951, pred vojno pa je delal v Novem mestu Trdinov steg skavtov. l£ to oeugo Vroči vrelci nosledica potresa Močan potres v Kaliforniji, ki jjđ bil pred kratkim, je povzročil v sosednji mehiški pokraj*"ti Dolnja Kalifornija nastanek vročih vrelcev. Znanstvena odprava, ki je odšla na kraj, je ugotovila, da je v puščavi, kjer doslej ni bilo vode, nastala razpoka, 30 cm široka, dober meter globoka in 28 km dolga, iz katere vre vroča voda. Na minuto jo priteče 20.000 litrov. Drage nočnine v Prrizu V znamenju pričakovanja večjega dotoka ameriških turistov, so cene gostinskih uslug v Franciji zvišali za 10 do 50 odstotkov. Cene so dvignili tudi v Italiji. Trdijo, da bo zaradi visokih cen porabil ameriški turist v Parizu okoli 30 dolarjev dnevno. Soba v prvorazrednem hotelu v Parizu stane 15 do 20 dolarjev za noč. Poročajo, da bo letos odšlo v Evropo na oddih nad 550.000 Amerikancev, od tega 125.000 z lastnimi avtomobili. Dopisujte v DOLENJSKI LIST! rnnmaž Za Roka je bila to največja pohvala, kar Jih 5« mogel dati. Vzel je paličice, ki si jih je že prej pripravil in osušil, ter si pričel izdelovati puščice. Na njihove konice je pritrdil prav ostre kose kremena, iz brezovega lubja pa si je pripravil tul. 'Starodavno orožje Indijancev in starih lovcev je bilo nared. Ko je Imel vse gotovo, je začel preizkušati lok. Najprej je napel praznega, nato pa je položil na tetivo puščico, ki jo je skrbno izbral iz tula, pomeril in sprožil. Priletela je v sredino palice, prav na mesto, kamor so prej prileteli Vilčetovi kamni. Za prvo puščico jih je poslal prav tja še pet. Spet je deblo podrte breze dalo Roku lubje, da je napravil iz njega posodo za med. Kos lubja je na vogalih dvakrat prepognil in ga spel s trni. »Drevo ti že pokažem,« je dejal nato Vilče, »po med boš pa kar sam splezal! Saj te je tvoj stric — veliki poglavar gotovo naučil tudi čebelarstva.« 78. Ko je *TUče pripeljal Roka k drevesu s ceblaml, je ta pogumno splezal nanj. V votlino je segel kar s roko. Čebele so se vsule iz dupla in v gručah sedale Indijancu po plečih. »Saj te bodo vendar umorile!« je ves preplašen vpil Vilče pod drevesom, ko je opazoval brenčeči roj. 77. Tisti hip se je spustila truma Čebel navzdol In bliskovito napadla Vilčeta. Kot bi ga ustrelil, je fant z glasnim krikom poskočil, iletel v grmovje in se zaril v kup listja. NI utegnil niti odgovoriti Roku, k| ga je vabil, naj pride za njim na drevo, da se naje medu. T8. Pod Ustjem je nepremično ležal, dokler niso Jezne čebele odletele v duplo, nato pa se je vrnil k njunemu bivališču. Kmalu za njim jc prišel Rok s posodo, polno satovja ln medu. Vilče je bil tako besen na čebele, ki so ga opikale, da mu med kar nI teknil. meških tabornikov od jeseni 1951 do maja 1956: Od prvih 7 čianov je naraslo število članov v teh 5 letih že. skoraj na 200. Rod gorjanskih tabornikov je imel v teh letih nad 1280 vodovnih sestankov in 250 vodovih izletov, čez 100 druž nskih zborov in izletov ter 17 izletov in zborov rodu. Organiziral je 4 velike .tabore na Otočcu, Vinici in Koscu ob Kolpi, več partizanskih pohodov na Frato, Gorjance, po Beli krajini, bi na zletu ZTS na Okrog, lici, Ostrožnem in v Ljubljani, Letos je začel uvajati taborništvo tudi med vajeniško in na-meščensko mladino. V juliju in avgustu bo organizral 2 tabora v Med vej i ob morju, konec avgusta pa priredil partizanski pohod čez Dolenjsko v Kumro. vac, kjer bo IV. zlet ZTS. V tem suhem naštevanju je seveda skrito bogato življenje delavne organizacije. V Črnomlju, Metliki, Šentjerneju in Straži • Toplicah naj zažive nove taborniške ene::! Pred dnevi je bil v Novem me« stu iz vrst starejših tabornikov ustanovljen Dolenjski taborniški svet z nalogo, da razširi taborniško organizacijo tudi v druge dolenjske kraje. Povabil je občinsko odbore SZDL. LMS, obč. sindi. kalno svete ter vodstva gimnazij LIST NOVOMEŠKIM TABOBNIhJOV • IZHAJA ŠTIRINAJSTDNEVNO Naslovna stran ciklostiranega časopisa novomeških tabornikov Kaj nudi taborništvo svojim članom? Z eno besedo vse, kar si želj mlad človek. Kdo izmed mladih ljudi ne bi bil rad dober v srcu in misl h, borben, samostojen, iznajdljiv, skromen, discipliniran, kdo ne pohiti rad v prirodo in se tam izživlja v vzajemnem dem ter različnih spretnostih? Taborniška organizacija uči spoznavati svoje člane prirodo, odvaja mladino od škodljivih razvad, zlasti pijančevanja in kajenja, uči tabornike življenja v naravi, prireja taborjenja, izlete in potovanja, goji vse zdrave športne ;n taborniške igre, ima za člane različne zanimive izpite in veščine, navaja svoje člane k zdravemu življenju in h gieni, uči jih prve pomoči v nesrečah ali boleznih, sodeluje v JLA, z Ljudsko tehniko itd. Dolgo bi lahko naštevali oblike dela, s katerim: dosega organizacija svoje namene. Kdo je lahko član te organizacije? Vsi, prav vsi, od sedmega do 77. leta! Samo nagnenje je treba prinesti s seboj, V6e ostalo najde človek v organizaciji. Predvsem pa je organizacija namenjena mladini. Poglejmo v dveh treh stavkih delo novo- v Črnomlju, Metliki, Šentjerneju in Straži. Toplicah, da bi predlagali iz teh krajev po 3—4 f3nte ah dekleta, ki bi se udeležili poleti tabora RGT ob morju in se tam seznanili z osnovami taborni, štva. V jeseni bi s pomočjo in. štruktorjev iz Novega mesta za. živele v teh krajih nove organizacije, ki bi jih vodili ti prvi vodniki. Prav gotovo so zdaj vsaj v teh krajih dani pogoji za novo taborniške vede in družine, ka. sneje pa bi lahko organizirali ta bornlke tudi še kje drugje na Dolenjskem. Taborniška organizacija ponuja roko mladini v krajih, kjer doslej tabornikov niso poznali. Občinski odbori LMS, SZDL in sindikatov, omogočite ln podprite te plemenite načrte, mladina vam bo hvaležna! Kača v kravjem želodcu j Kra\*a Božidarja Nikoliča it vasi Aleksandrovec pri Požarev. cu je začela nenadoma hirati. Lastnik je poklical veterinarji ki je menil, da je krava metlja-va in ji tudi dal zdravila proti tej bolezni. Tri dni nato je šLa od krave skupno z blatom mrtva kača, dolga en meter. Kača ni bila strupena. Takoj potem 1a krava ozdravela in se hitro po. pravila. Mešani pevski zbor PD Janez Trdina iz Smlhela pri Novem mestu je priredil 3. junija svoj prvi koncert narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Zbor, ki ga vodi učitelj Ludvik Ahačlč, ^e je predstavil kot ubran kolektiv dobrih pevcev. V TEDNU LJUDSKE TEHNIKE BO V LETOŠNJI JESENI V NOVEM MESTU F0T0AMATERSKA RAZSTAVA h kateri vabi Okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem mestu vse fotografe-amaterje ln fotografska amaterska društva ter krožke, izven konkurence pa lahko sodelujejo na razstavi tudi poklicni fotografi. NAJBOLJŠE RAZSTAVLJENE FOTOGRAFIJE BODO NAGRAJENE: 1. nagrada 10.000 dinarjev 2 nagradi po 5.000 dinarjev 5 nagrad po 2.000 dinarjev in 5 knjižnih nagrad. Udeleženci razstave naj pošljejo fotografije s področja gospodarstva, kulturno-prosvetnega, športnega in ostalega udejstvovanja, zlasti pa pokrajinske, sociaJne in zgodovinske motive ter ostale posnetke iz vseh krajev Dolenjske. Fotografije, namenjene za razstavo, morajo biti v formatu vsaj 22 X 18 cm, lahko pa so tudi večje. Poslati jih je treba najkasneje do 15. avgusta 1956 na naslov: OKRAJNI ODBOR LJUDSKE TEHNIKE, NOVO MESTO. Vse podrobnejše informacije lahko dobe Interesenti pri tov. Maksu Somu, OLO v Novem mestu. Po razstavi bodo fotografije vrnjene lastnikom. 7