Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 28. decembra 1976 LETO XV - Št. 20 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE SREČNO 19771 Približujemo se času, ko se bo leto 1976 prevesilo v novo 1977 in zato je prav, da v kratko strnemo najpomembnejše aktivnosti v preteklem letu, ki resnično pomenijo revolucionarne korake v nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja. Tako smo sedaj pri koncu prvega leta uresničevanja samoupravnih planov. Strnili smo oceno rezultatov, ki nam povedo, da bomo morali predvsem povečati aktivnost v samoupravnem organiziranju, da bomo sposobni za izvajanje konkretnih nalog. Skozi vse leto smo razpravljali o novem zakonu o združenem delu, na njegovi osnovi iskali nadaljnje poti za samoupravno in družbenopolitično organiziranje ter ga ob zgodovinskem jubileju — Dnevu republike — sprejeli. To je naš, delavski zakon, za katerega so glasovali že stari revolucionarji in napredni delavci skozi močno stavkovno gibanje, borci NOV in POJ, ko so omahovali pod sovražnimi streli, in delavci v novi Jugoslaviji, ki so sproti uveljavljali svoja hotenja. V letu 1976 smo štorih' najmočnejše napore v splošni aktivnosti za podru zbijanje ljudske obrambe in družbene samozaščite, delovni ljudje so dokazali svojo samoupravtjalsko zavest pri močno preseženem vpisu posojila za ceste in vodili močno politično aktivnost za podporo našim manjšinam zlasti na Koroškem, v boju proti preštevanju posebne vrste. Vse te aktivnosti in vrsto drugih akcij je bilo mogoče narediti le ob stopnji razvitosti samoupravnega in političnega organiziranja. Vse družbenopolitične organizacije so delovale složno v okviru široke fronte socialističnih sil v Socialistični zvezi delovnih ljudi. Ko prehajamo v novo leto 1977 je dozorelo spoznanje, da bomo toliko sposobni za uresničevanje nalog, kolikor bomo dobro politično osveščeni in organizirani. Izkušnje preteklega leta nam nalagajo še dolžnosti, ki se jim ne smemo odrekati. Če pa želimo, da bomo uspešni v svojem delu, bomo morali vsi skupaj in vsak posebej vlagati napore za še boljše politično in samoupravno organiziranje v temeljnih celicah - v krajevni skupnosti in temeljni organizaciji združenega dela. r K.. VSEM DELAVCEM IN DELOVNIM LJUDEM 2ELIJO VELIKO USPEHOV V LETU 1977 Družbenopolitične organizacije Skupščina občine — izvršni svet in uredniški odbor .J MEDOBČINSKO SODELOVANJE Vedno pogosteje ugotavljamo, da je gospodarski in družbeni razvoj pogojen v mnogih oblikah medsebojnega povezovanja in to ne samo znotraj občinskih meja, ampak tudi v usklajevanju na širšem medobčinskem območju. V zadnjem obdobju je bilo organiziranih več posvetovanj, katerih osnovni namen je bil strniti prizadevanja za razreševanje skupnih problemov. Če smo v našem srednjeročnem planu zapisali smernice našega nadaljnjega razvoja, smo s tem odprli vrsto vprašanj, ki presegajo občinske okvire. Mnogi problemi so medsebojno tako povezani, da zahtevajo tudi širše reševanje. Razgovori s predstavniki mesta Ljubljane in občine Kamnik izhajajo iz ekonomskih, družbenih, komunalnih, kulturnih, vzgoj-noizobraževalnih in ne nazadnje tudi iz kadrovskih potreb. Zavedamo se, da bomo le skupaj lahko rešili vse tisto, kar je stalno prisotno na širšem območju. Mnogo spodbud je bilo že danih v prejšnjih letih, nekatere med njimi smo začeli že uspešno reševati, vendar smo prišli do spoznanja, da občinske meje ne morejo in ne smejo biti ovira za razreševanje skupnih problemov. V razgovorih s predstavniki mesta Ljubljane smo odkrili vrsto zadev, ki jih rešimo lahko le s skupnim prizadevanjem. Če pa govorimo o dom-žalsko-kamniškem predelu, potem moramo nadaljevati v letu 1970 začeto delo pri izgradnji kolektor-ja in čistilne naprave ter doseči skupno reševanje prometa, zdrave pitne vode, ohranjevanje okolja, združevanja posameznih služb in poiskati tudi vse možnosti za tesnejše sodelovanje na gospodarskem področju. Ne zakoni, ampak samoupravni in ekonomski odnosi nas morajo združevati, kajti le v tem je dano zagotovilo nadaljnjemu razvoju. Dosedanji razgovori so pokazali, da je dovolj velik interes za to sodelovanje, vendar bo potrebno poiskati takšne oblike skupnega nastopanja v delegatskih sredinah, ki bodo razreševale konkretne probleme. Če bomo uspeli po obstoječi progi speljati naše nadaljnje komuniciranje, potem lahko trdimo, da bomo dosegli marsikaj, kar bi drugače ostalo sredi poti. Pobude so dane, zato je čas, da jih negujemo in tudi sprovajamo v življenje. Kušar Pred pomembnimi nalogami Iz razprave predsednika skupščine občine Jerneja LENIČA v delegatski skupščini. 25. novembra 1976 je Zvezna skupščina sprejela izredno pomemben Zakon o združenem delu. Pravimo mu tudi mala ustava ali delavski zakon — in to zares upravičeno, kajti zakon o ZD ponovno zagotavlja vodilno vlogo delavskemu razredu, skladno s tem utrjuje družbenoekonomski položaj delavcev in delovnih ljudi v celotni družbeni reprodukciji. Uresničevanje načel zakona o ZD je uresničevanje ustave v njenih najpomembnejših idejah za samoupravno organiziranje proizvodnje in delitve. Res je, da je težišče zakona o ZD na delitvi dohodka od TOZD do federacije, nikakor pa ne smemo pozabjjati, da bo nadaljnji razvoj samoupravljanja v produkcijskih odnosih močno vplival na organizacijo in določanje celotnega družbenoekonomskega sistema. občina je dolžna razvijati in utrjevati delegatski sistem v celoti in samoupravne odnose socialne demokracije; občina je garant zakonitosti; dolžna je razvijati in pospeševati vse oblike organiziranja združenega dela, pozitivno mora vplivati na razne oblike združevanja, ki jih predvideva zakon; izredno zahtevno nalogo dobiva občina s tem, da mora razvijati in utrjevati zveze in samoupravne odnose med KS in TOZD, ob tem razvijati in utrjevati združevanje v interesne skupnosti; vse to pa nas vodi na pot povezovanja materialne in nematerialne proizvodnje v združenem delu; občina, ki postaja vedno bolj samoupravna skupnost, pa vedno manj organizacija politične oblasti, je dolžna skrbeti za združevanja dela v gospodarstvu in družbenih službah, za uresničevanje načela o družbeni lasti dohodka, z družbenim planira- S skupnega zasedanja delegatske skupščine s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti Z ustavo je občina dobila svoje mesto s tem, da pripravlja in skrbi za življenje in delo, za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. Naloga občine je, da usmerja in usklajuje gospodarski in družbeni razvoj, njena nenehna skrb je vzgoja in delovanje organov samoupravljanja na sedanji stopnji naše socialistične demokracije. Občina je organizacija politične oblasti delovnih ljudi in je tako ena od oblik združenega dela - zaradi tega se moramo tudi mi urediti in organizirati v duhu zakona o združenem delu, da bomo boljše, racionalnejše in še bolj samoupravno delali in živeli. Prav v občini, ki se vedno bolj razvija v samoupravno organizacijo delavcev, delovnih ljudi in občanov v obliki družbenopolitične skupnosti, se gradijo in razvijajo najpomembnejši samoupravni družbenoekonomski odnosi in je zaradi tega uresničevanje vsebine zakona o ZD tudi za nas delegate ena prvih in najodgovornejših nalog. Zakon o Združenem delu zaradi take vloge občine nalaga delegatski skupščini vrsto izredno odgovornih nalog: - v občini se usklajujejo interesi, programi, plani, sredstva in vsa aktivnost združenega dela; — tu se vodi evidenca in skrb za vse tisto, kar je še potrebno za normalnoj so delo in življenje; vanje in zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, kar vse poteka v odvisnosti od sposobnosti gospodarstva. Ob tem pa smo dolžni vedno znova in neprekinjeno uresničevati načelo, da je dohodek družbena lastnina. S tem sem vam skušal na najkrajši način prikazati, da je uresničevanje duha zakona o ZD temeljni zakon za nadaljnji razvoj skupščinskega in delegatskega sistema, obenem pa tudi seznam dolge vrste nalog občine pri usmerjanju, razvoju in rasti občine v družbenopolitičnem, socialistično samoupravnem in ekonomskem pogledu. Če je občina s svojimi organi odgovorna za celoten družbenoekonomski razvoj in za nenehno rast celotne družbenopolitične skupnosti v samoupravno skupnost, je nujno, da daje zakon o ZD občini tudi pravico, da v posebnih primerih zakonsko ukrepa. Občinska skupščina mora nastopiti z zakonskimi ukrepi proti delovni organizaciji, ki pri izvajanju sprejetih planov in ukrepov ne spoštuje sprejetih obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov, kadar s tem bistveno ogrozijo uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev: stabilnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri delu in pridobivanju dohodka. Zoper tako OZD nastopa skupščina občine lahko z zelo ostrimi ukrepi družbenega varstva, kot n. pr.: - odstavi poslovodni organ; — odstavi posamezne delavce z vodilnih delovnih mest; njem in solidarnostjo mora občina skibeti za enakomeren razvoj naselij, KS, pogojev za delo in pridobivanje dohodka -kar je tudi interes in potreba združenega dela; naloga in obveznost občine do TOZD je n. pr.: — pomoč pri planiranju združevanja dela in sredstev; — pomoč pri programiranju in organiziranju proizvodnje; — sodelovanje pri razporejanju dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb; — sodelovanje pri vzgoji in strokovnem izobraževanju delavcev za proizvodni proces in za samoupravljalske funkcije; — skupna naloga je tudi zaposlovanje, reševanje stanovanjskih problemov, otroško, socialno in zdravstveno varstvo, obveznosti do ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti; — občina je skupnost, kjer najdejo svoje mesto družbeni dogovori in sporazumi v okviru svobodne menjave dela, v okviru interesnih skupnosti pa vedno bolj prevladuje dogovarjanje, sporazumevanje in usklajevanje; — na področju delitve ima občina najobsežnejše in najobčutljivejše delo. Tu gre za izredno zahtevno sporazume- - razpusti delavski svet; - razpusti izvršilni organ; - začasno omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev; - imenuje začasni organ v OZD. Pobudo za take vrste ukrepe družbenega varstva daje lahko: zbor delavcev TOZD; - samoupravna delavska kontrola; - sindikalna organizacija; - družbeni pravobranilec samoupravljanja; - služba družbenega knjigovodstva; - ustanovitelji OZD; - pristojni organ skupščine občine; - sodišče. Poleg tega Zakon o združenem delu predvideva visoke denarne kazni za gospodarske prestopke in prekrške. Zavedam se, da je moje podajanje skop izrez iz velikih idej in bogate vsebine zakona o ZD. menim pa, da sem vam tov. delegati tudi v tako strnjeni obliki vsaj medlo približal pomen zakona o ZD za naše delo v delegatski skupščini. Velike in odgovorne naloge obravnavamo delegati vseh zborov naše občinske skupščine in delegati skupščin SIS, za njih uresničevanje imamo tudi pravico do varstvenih ukrepov, vendar pa bomo duh in vsebino zakona o ZD sprovajali v naše delo, življenje veliko bolj učinkovito, če nas bo stalno in povsod spremljala misel, da smo globoko osebno odgovorni za rast in okrepitev samoupravnih socialnih medsebojnih odnosov. Skupno zasedanje izvršnih svetov Kamnika in Domžal Člani izvršnega sveta in predstavniki domžalske občine v razgovoru s predstavniki Kamnika Na skupnem zasedanju je bila tista problematika, ki neposredno zadeva domžalsko-kamniško območje, ker se mnogi problemi pojavljajo v obeh občinah. Tako sta izvršna sveta obravnavala vprašanje gradnje in financiranja kolektorja in čistilne naprave, vprašanje lokacij odlagališč za odpadke, vprašanje preskrbe z vodo v obeh obči- nah, cestno-prometno problematiko in obstoječe rezervate ter vprašanje delovanja skupnih inšpekcijskih služb. Poročila k posameznim točkam dnevnega reda so podali: sekretar izvršnega sveta SOb Kamnik tovariš Bogataj, Knavs ing. Anton -član izvršnega sveta SOb Domžale, predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ing. Janez Kovač, član izvršnega sveta SOb Domžale Jože Pogačnik, član izvršnega sveta SOb Kamnik Franc Zore. Poleg tega sta v razpravi sodelovala tudi predsednika izvršnega sveta SOb Kamnik Alfonz Boltar in predsednik izvršnega sveta SOb Domžale Viljem Držanič ter oba predsednika skupščin Franc Svetelj in Jernej Lenič. Na skupni seji je bilo najprej obravnavano stanje v Zdravstenem domu Domžale in sprejetje novega samoupravnega sporazuma o združevanju v TOZD, ki bi naj na novo reorganiziralo to družbeno dejavnost, ki pokriva občine Litijo, Kamnik in Domžale. Predsednik centralnega delavskega sveta Zdravstvenega doma Domžale tovariš Franc Zabret je poudaril, da gre za reorganizacijo, ki naj bi omogočila skladnejši razvoj zdravstvene službe v vseli treh občinah, l/vršni svet in njegova pravna komisija je imela pripombe na sam samoupravni sporazum, ki jih je podala tovarišica Milojka Modrijan. Osnovno vprašanje, ki je bilo vzpostavljeno,je bil kolegijski poslovodni organ, vendar žalah in Kamniku, da bosta za bodoče rešila to vprašanje tako, da ne bo več bojazni za še večje onesnaževanje okolja. Ravno tako pa se bo potrebno dogovoriti z Dinosom glede pobiranja kosovnih odpadkov, ki se sedaj odlagajo na divjih odlagališčih. Na podlagi razprave so bili sprejeti naslednji zaključki: potrebno je poiskati v obeh občinah takšna odlagališča za odpadke, ki jih bo mogoče redno vzdrževati, saj bo s tem preprečena okužitev podtalnice; - uvesti bo treba čuvajsko službo in se točno dogovoriti s posameznimi organizacijami, da bo odvoz odpadkov potekal enotno za obe občini; - s Smeltom se je treba dogovoriti glede vključitve območja obeh občin v njegovo študijo uničevanja kemičnih in strupenih odplak; - takoj je potrebno prepovedati odvažanje smeti v jamo pri Trzinu, ker obstoji velika nevarnost za okužitev vode centralnega domžalskega vodovoda. Glede varstva zraka sta izvršna sveta sprejela stališče, da naj ta Člani izvršnega sveta občine Kamnik med razgovori v,,Slamniku" pa se je na koncu i/oblikovalo, da taka reorganizacija ne daje garancije za nemoteno delo te zdravstvene ustanove. Zaradi tega so se razprav-ljalci nagibali k temu. da bi vendarle bil imenovan individualni poslovodni organ, saj se morajo vse bistvene zadeve odločati na zborih delovnih ljudi v posameznih TOZD. S tem bi ne bilo kršeno načelo reševanja problemov, saj kolegijski organ bi moral ravno tako izvajati vse sprejete nacrte, kol je tO dolžnost individualnega poslovodnega organa. Po mnenju obeh izvršnih svetov je potrebno zadevo preučiti in priti pred delegatsko skupščino z jasnimi stališči, kaj hočemo s to reorganizacijo doseči. Naslednja razprava je potekala o gradnji kolek t Olj a in čistilne naprave za območje obeh občin. O tej problematiki, ki jo je obravnaval tudi zbor gospodarstvenikov, pišemo v drugem sestavku. Razprava okrog odlagališč za odpadke je bila naslednja točka dnevnega reda. Razpravljalci so izhajali iz tega, da je potrebno to vprašanje urediti na podlagi obstoječih odlokov v obeh občinah, vendar pa se je potrebno istočasno dogovarjati tudi o tem, kako s tistimi odpadki, ki lahko vplivajo na okužitev podtalnice. Trenutno je v obeh občinah ta služba organizirana zelo raznoliko, vendar pa bo treba tesnejšega sodelovanja med komunalnima podjetjema v Dom- samoupravna interesna skupnost sicer spremlja dogajanja na tem področju, vendar naj s posameznimi študijami počaka do tedaj, da bodo v republiki sprejeta merila in tudi ustrezni urbanistični programi. Vendar pa je kljub temu potrebno obvestili vse delovne organizacije in občane glede naprav za očiščevanje zraka. Na področju oskrbe z vodo je polekala razprava 0 medsebojni povezavi, čeprav imamo v obeh občinah trenutno dovolj vode. Osnovno vprašanje je izhajalo iz tega, kako v zajetju I VE RJE nadaljevati z deli in omogočiti, da bi tudi v našo občino dobili vodo iz tega zajetja. Študije, ki so bile na-rcjenci kažejo, da bi bilo mogoče dobiti iz tega zajetja 400 sek./l vode, kar bi zadostovalo za potrebe obeh občin. Na podlagi razprave je bilo sprejeto stališče, da naj pristojno podjetje pripravi celotno analizo stanja in tudi predračun za povezavo obeh občin s tem vodovodom. Razprava je potekala tudi o rezervatih za hitre ceste. Ti rezervati obstajajo v obeh občin ali in onemogočajo načrtovanje ra/voja posameznih krajev in območij. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno čim-preje rešiti to vprašanje na Republiškem cestnem skladu, saj bi s tem odpadli mnogi problemi, kise sedaj pojavljajo v razpravah v delegatskih skupščinah. Glede ustanovitve regionalne skupnosti za ceste pa so bili prisotni mišljenja, da je potrebno ob sprejetju zakona razčistiti nekatere zadeve, ki v osnutku niso dovolj jasno nakazane. Tako sta izvršna sveta sprejela naslednja stališča: - takšen zakon, kot je v razpravi in ki predvideva ustanovitev regionalne skupnosti za območje celotne ljubljanske regije, ne podpirata, ker bi ustanovitev te skupnosti pomenila odliv sredstev; - pred sprejetjem zakona je potrebno razčistiti, katere ceste bodo dobile republiški značaj, katere regionalni in katere občinski. Ravno tako je potrebno ob tem rešiti vprašanje finančnih sredstev, - če bo zakpn sprejet v takšnem besedilu, kot je v osnutku, potem bosta izvršna sveta po-krenila akcijo za ustanovitev interesne skupnosti za območje obeh občin; delegacijo, ki bo zastopala obe občini na zasedanju republiške skupščine, je potrebno seznaniti s temi stališči, da bo lahko dala amandmaje k predlogu zakona. Ponovno je tekla razprava o kamniški progi. Oba izvršna sveta smatrata, da je potrebno to vprašanje rešiti in sicer preko Gospodarske zbornice s tem, da bi vse delovne organizacije z območja obeh občin zahtevale, da naj pristojna komisija postavi to vprašanje ponovno na dnevni red samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet»Celotno problemati ko je pa nujno potrebno reševati skupaj z vprašanjem cest in dejavnosti na cestno-prometnem področju. Čeprav na področju inspekcijskih služb že ugotavljamo določeno sodelovanje, pa sta oba izvršna sveta mišljenja, da je treba to področje urediti tako. da bodo posamezne inšpekcije pokrivale dejavnosti ne glede na občinske meje. V ta namen naj predstojnika obeh inšpekcijskih organov pripravita ustrezni dogovor, o katerem bi tekla razprava potem na obeh izvršnih svetih, saj bi lahko ravno na tem področju našli skupni jezik in bi odpadli mnogi problemi, ki se pojavljajo sedaj v obeh občinah. Iz zapisnika Seja aktiva gospodarstvenikov Gospodarstveniki so na zadnji 13. seji obravnavali mimo vprašanj gradnje čistilne naprave tudi gibanje gospodarstva v prvih 10. mesecih letošnjega leta, resolucijo o izvajanju družbenega plana v letu lu77, programe samoupravnih interesnih skupnosti v srednjeročnem obdobju in tekočo problematiko. Predsednik akliva gospodarstvenikov Srečko BERGANTje uvodoma opozoril,daje potrebno sprejeti nekatere smernice, o katerih že ali pa bodo tekle razprave vdelov- mesečno gospodarsko stanje v občini. V razpravi, v kateri so sodelovali: Srečo Bergant. Albin Klemene, Miro Varšek, Matija S volj-šak. Herman Breznik. Slavko Pišek, Radislav Cukrov, Božidar Habic, Jernej Lenič in Milan Narat, so prišla do izraza mnoga vprašanja, ki se kažejo v letošnjem letu na gospodarskem področju in dajejo izhodišče tudi za gospodarjenje v letu 1977, Poglavitna so bila tista vprašanja, ki neposredno zadevalo gos|x)darsko gibanje v prihodnjem V vsej občini so bila organizirana predavanja o novih zakonih s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, katerih sc se udeležili rezervni vojaški starešine in člani odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih nih organizacijah. Po predstavitvi delovne organizacije ML1NO-STROJ, ji jo je podal direktor Pavle GRANDOVEC, je predsednik izvršnega sveta Viljem DRŽANIČ podal krajša izhodišča za razpravo o resoluciji, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Štefan LONČAR pa je orisal deset- letu. Po mnenju gospodarstvenikov so nekatere zadeve v osnutku resolucije zelo visoko postavljene, posebno še, če ocenjujemo letošnje leto kot izredno zaradi uvedbe nekaterih ukrepov na plačilnem področju in pri pokazateljih med (Nadaljevanje na 4. strani) uvozom in izvozom. Tržna gibanja v svetu kažejo na to, da se stanje svetovnih gospodarskih tokov še ni umirilo in da moramo s tem računati tudi v prihodnjem letu. Resnično pa bomo morali več narediti pri iskanju notranjih rezerv, predvsem pa pri produktivnosti dela, ki je v tekočem letu dosegla komaj polovico predvidenega porasta (2,5 % namesto 5 %). Ravno tako bo potrebno spraviti v stvarne okvire skupno, splošno in osebno porabo, kajti nikakor ne smemo dopustiti, da bi načenjali obstoječo osnovo. Tako so bila širše obravnavana naslednja vprašanja: — Glede na velika vlaganja v gospodarstvu in ostalih dejavnostih bo potrebno pripraviti skoraj 140 milijard S din sredstev za pokritje vseh investicij, kar bo zahtevalo velike napore v vseh delovnih organizacijah. Toda ne glede na to moramo zasledovati stalnost vlaganja, saj drugače ne moremo govoriti o tem, da bomo gospodarstvo razvijali tako, kot smo to sprejeli v srednjeročnem programu. — Ker so dosegljivi tudi mednarodni krediti, je potrebno z večjo odgovornostjo začeti pripravljati vse razvojne programe in s tem omogočiti, tudi te kredite. Vendar moramo v ta namen doseči večjo notranjo povezanost v sedanjem precej razdrobljenem gospodarstvu. — Pri največji investiciji v naši občini — Papirnici - dela sedaj dobro potekajo, vendar pa lahko nastanejo nekatere težave, ker bo delovna organizacija v stanju pokriti s svojimi sredstvi 60 % obveznosti, ki bodo nastale v prihodnjem letu. Ravno zaradi tega se dogovarjajo s TOSAMO za poslovno sodelovanje, ki bi omogočilo medsebojno povezanost, poleg tega pa iščejo še notranje rezerve, kijih pa ni veliko, saj njihova proizvodnja predstavlja več kot 95 % izkoristek letnega koledarskega časa. — Nekatere delovne organizacije, ki so letos povečale svoj izvoz, načrtujejo zmanjšanje (Univer-sale) in to zaradi tega, ker izvoz na vzhodna tržišča zaradi obračunavanja dolarja ne krije proizvodnih stroškov. Vendar pa s tem ne bo mogoče prodati izdelke. Izvoz za vsako ceno ni sprejemljiv, ker ne daje zagotovila tudi v ekonomskem smislu. — Povezovanje oziroma združevanje v širšem prostoru si je zadala delovna organizacija Filc, ki je 17. decembra glasovala za priključitev k Jugotekstilu. Ta integracija pa bo pomenila še večje povezovanje z drugimi delovnimi organizacijami in tudi delno spremembo proizvodnega programa. Proizvodno povezovanje pa načrtuje tudi Trak, ki skuša z Lisco skleniti dolgoročno pogodbo o medsebojnem sodelovanju. V načrtu pa ima še več povezovanj, tako tudi z Diano, s katero že sedaj poslovno sodeluje. — Vprašanje kadrov je tudi ena izmed poglavitnih postavk pri načrtovanju gospodarjenja v prihodnjem obdobju. Helios načrtuje 6 % večji plasma svojih proizvodov, vendar se zaveda, da bo moral še veliko storiti, če želi povečati družbeni bruto produkt za 30 %, ki ga načrtuje v prihodnjem letu. Uvoz bo še vedno problematičen, vendar pa bodo skušali z večjim izvozom uravnavati medsebojna razmerja. — Slovenijales izvaža kar S5 % svojih izdelkov in to na zapadna tržišča. 4 milijone dolarjev pomeni za njih zelo velik izvoz, ki ga pa mislijo v prihodnje še povečati. Toda proučevanje trga je tudi ena izmed njihovih stalnih nalog, posebno še zaradi tega, ker bodo ukinjene 8 % ugodnosti, ki so sedaj v veljavi. DOHODKOVNI ODNOSI so bili tudi predmet razprave na aktivu. Ugotovljeno je bilo, da ti odnosi obstojajo, saj je vsa naša industrija povezana v SOZD in to v slovenskem in širšem merilu. Dosedanje ugotovitve kažejo na mnoge začetne težave, vendar bo potrebno sprejeti ustrezna merila in odpraviti ožje interese, ki se sedaj pojavljajo v posameznih sredinah. Tudi dosedanje oblike mednarodnega sodelovanja dajejo nekatere dobre rezultate, ki jih bo pa potrebno nujno razširiti na večja medsebojna vlaganja. SKUPNO PORABO in financiranje na tem področju je potrebno spraviti v dogovorjene okvire. Prispevna stopnja 31,34% od bruto osebnih dohodkov je v sedanjem času začasna, saj je bilo sprejeto stališče, da se to področje uredi do konca meseca junija 1977. leta. Vendar je potrebno že sedq zasledovati cilje, da se financirajo konkretni programi in da morajo tudi republiške interesne skupnosti pravočasno posredovati svoje programe. Tovarišica IVKOVIČEVA je opozorila na vprašanje otroških dodatkov in porodniških dopustov, ki jih bo potrebno sicer finančno pokrivati, vendar z obračuni, ki bodo sprejemljivi za gospodarstvo. Vprašanje vzajemnosti in solidarnosti moramo spraviti v takšne okvire, ki jih nakazuje resolucija o družbenoekonomskem razvoju. Tovariš KOPITAR pa je poudaril, da moramo pri gradnji različnih objektov upoštevati racionalnost in funkcionalnost gradnje, saj gre za trošenje sredstev gospodarstva. Poleg tega pa bomo morali pri vprašanju delovanja samoupravnih interesnih skupnosti posvetiti več pažnje zborom uporabnikov, ker bomo s tem lažje reševali programsko usmerjenost delovanja SIS. Gospodarstveniki so bili seznanjeni tudi s podpisovanjem posameznih samoupravnih sporazumov na področju gospodarstva, o problemih štipendiranja in združevanju sredstev /a potrebe ljudske obrambe in o tem, da bo z novim letom začel veljati tudi samoupravni sporazum o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju, za kar je potrebno zagotoviti sredstva, ki jih določa ta sporazum. Prisotni so se strinjali s tem, da se tudi v bodoče sestajajo, saj taka oblika omogoča, da se vrsta zadev usklajeno rešuje v samoupravnih organih v delovnih organizacijah. Iz zapisnika PRISPEVEK DOBLJANOV K PRAZNIKU REPUBLIKE Fden izmed največjih uspehov v Krajevni skupnosti Dob je bila vsekakor otvoritev šole v Dobu, popoldne pa so se občani in delovni ljudje zbrali še na dveh slovesnostih in sicer sta se v naši KS v zadnjem času zgradila oz. prenovila kar dva mostova in sicer: Smoletov most, o katerem so delegati raznih delegacij in organov velikokrat govorili, zbirali so solidarnostna sredstva, pomagali s prostovoljnim delom in prispevki omogočili, da je bil most zgrajen. Most je betonski in bo v veliko korist vsem občanom in delovnim ljudem iz vasi Laze, Brezovice, Žej, Trojice, ki so doslej hodili do svojih domov po takoimenovani črni cesti oz. po cesti Lačni vrh Rača Krtina. Velik pomen pa ima most, za katerega je del sredstev prispevala tudi skupščina občine Domžale, za ljudski.odpor in družbeno samozaščito. Na Smoletov most so vaščani čakali že precej časa in je bil skrajni čas, daje bil predan svodnu namenu. Predstavnik izvršnega sveta čud uomzaie jokod ćanoškar predaja svojemu namenu nov most v krajevni skupnosti Dob JO ljubljanska banka podružnica Domžale V MENGŠU je od 20. maja odprta nova poslovalnica Ljubljanske banke - podružnice Domžale in to v KOLODVORSKI ULICI (v novem bloku). POSLOVALNICA JE ODPRTA: vsak dan od 8.30 do 15. ure v soboto od 8.00 do 11. ure V novi poslovalnici dela: hranilna služba, poslovanje s tekoči- mi,žiro in deviznimi računi, posojilna služba in tudi služba za stanovanjska posojila. POSLUŽUJTE SE NOVE POSLOVALNICE V MENGŠU! Priporočamo vam, da čimveč bančnih poslov opravljate v PODRUŽNICI, kjer vodimo vso evidenco o vaših hranilnih vlogah. Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse INFORMACIJE, ki so povezane z vašim bančnim poslovanjem. LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE Obenem pa je bil svojemu namenu predan tudi most v Svidrih, ki sicer ni nov, je pa obnovljen z novo betonsko vozno ploščo. Za obnovo mostu so sredstva prispevali Krajevna skupnost Dob, Gozdno gospodarstvo Ljubljana obrat Domžale, vsa dela pa so udarniško opravili vaščani Laz, Brezovice, Žej in Trojice. Most povezuje Dob, Laze, Brezovico, Žeje in Trojico. Izročitev obeh mostov svojemu namenu pomeni velik uspeh za vse delovne ljudi in občane v Krajevni skupnosti Dob, obenem pa pomeni tudi veliko zmago prostovoljnega dela v naši krajevni skupnosti. Seja predsedstva občinske konference SZDL Gradnja centralne čistilne naprave V sredo, 15. decembra 1976 sta se sestala predsedstvo Občinske konference SZDL in Koordinacijski odbor za SLO in obravnavala poročilo o stanju priprav za ljudski odpor in družbeno samozaščito. Obravnavali in sprejeli pa so tudi skupni dokument vseh DPO o pripravah na volitve in imenovali dva pomembna odbora. koncepcijo o SLO, da bodo delegati seznanjeni z vsemi problemi na tem področju. Dogovor o skupnih nalogah pred volitvami Na predsedstu je bil sprejet osnovni dokument, ki pomeni rokovnik vsem družbenopolitičnim S seje predsedstva Občinske konference SZDL Poročilo o stanju priprav na LO in DS Tovarišica predsednica Marija Ivkovič je v svojem uvodu poudarila, da je bil prvi načrt pripravljenosti občinske organizacije SZDL pripravljen že leta 1973 po takratnih navodilih, da pa seje pozneje stalno izpopolnjeval in dopolnjeval glede vloge, nalog, oblik in metod dela v SZDL. Načrt ukrepov pripravljenosti DPO kot frontne celote smo snovali na predvidenih ukrepih sveta za LO in DS Sob Domžale in ukrepov izvršnega sveta kot politično izvršilnega organa in sicer tako, da smo ob posameznih ukrepih iz načrta sveta za LO predvideli ustrezno politično aktivnost. Sedanji sklep o organiziranosti SZDL je naše predsedstvo prejelo že junija in je grajen tako, da zagotavlja večjo aktivnost vseh DPO v danih pogojih. Junija 1976 pa nismo mogli dokončno sprejeti kadrovskih rešitev, zato so podane na tej seji vse kadrovske rešitve. Naloge za naslednje obdobje pa se kažejo v različnih smereh: ažuriranje načrta občinske organizacije SZDL in stalne kadrovske dopolnitve glede na LO in DS in večja pomoč KK SZDL. Tu pa ne smemo zanemarjati večje in kvalitetnejše informiranosti delovnih ljudi in občanov glede razvoja mednarodnih političnih razmer, ustvarjanje soodvisnosti KS in TOZD, povečevanje števila ljudi v CZ, zagotavljanje večjega deleža sredstev za opremljenost objektov varnosti delovnih ljudi in občanov in izboljšave drugih sredstev, ki zagotavljajo varnost in zaščito. Posebno pozornost je predsedstvo in odbor namenilo vzgoji mladih in pomembnemu činitelju - pedagoškemu kadru. Na seji je bila prebrana tudi Informacija o stanju obrambnih priprav v občini Domžale. Predsedstvo je informacijo sprejelo s tem, da se predhodno dopolni s celotno organizacijam v pripravah na volitve. Za predstojeće skupščinske volitve, ki bodo v začetku leta 1978, je bilo poudarjeno, da so se DPO v občini v resnici pričele pripravljati že dovolj zgodaj. Za prve delegatske volitve je bilo značilno že to, da so bile prve in tudi tO, da smo takrat sprejemali novo ustavo. V nove volitve pa gremo bogati z izkušnjami in je zato potrebno pravočasno sistematično pripravljati dokumente in s tem tudi nove kadrovske rešitve za vse vodilne funkcije tako v skupščini občine, kot v skupščinah SIS in v DPO občine. Iniciativni odbor za izvedbo proslave ob 40-letnici tabora LF na Taboru pri Ihanu in proslavljanje 40-letnice ustanovitve KPS, Predsedstvo občinske konference je imenovalo tudi iniciativni odbor za izvedbo proslave ob 40-letnici velikega zborovanja LF na Taboru pri Ihanu in proslavljanje 40-letnice ustanovitve KPS na Čebinah. V ta odbor so bili imenovani: Ivkovič Marija, predsednica, Narat Milan in Lenič Jernej kot podpredsednika in za člane Bolh ar Marjan, Držanič Viljem, Kušar Karel, Kolenc Mihaela, Stiplovšek dr. Miro, Grošelj Vera, Gnidovec Franc, Orehek Jože in Stražar Stane ter Avbelj Alfonz za tajnika odbora. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji Na predlog Sveta za socialno skrbstvo in zdravstvo so bili v koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji imenovani naslednji tovariši in tovarišice: Goršek dr. Matija za predsednika, Berčič Srečko za podpredsednika in za člane Skobir Mojca, Pavli Olga, Mali Maksimilijana, Pemuš Janez, Paštanovska Alenka, Slapar-Zavrl Valerija, Hostinger Simon in Pungerčar Janez. Marijan Stopar Nadaljevanje gradnje centralne čistilne naprave je bila tema razgovora aktiva gospodarstvenikov na skupnem zasedanju izvršnih svetov skupščin občin Kamnika in Domžal. Ker gre za skupno vlaganje tako v kolektor Kamnik-Dom-žale, kot za sofinanciranje centralne čistilne naprave, je na obeh razpravah prišla do izraza skrb za nadaljevanje del v Studi in s tem tudi čimprejšnje usposobitve te nadvse potrebne naprave. Aktiv gospodarstvenikov si je ogledal potek del na gradbišču in nato na zasedanju sprejel poročilo, ki ga je podal član izvršnega sveta Jože POGAČNIK. Iz njegovega izvajanja izhaja, da sedanja dela potekajo po sprejetem programu, vendar pa bo potrebno urediti materialna vprašanja oziroma zagotoviti toliko sredstev, da bo program uresničen v predvidnem roku. Glede na to, da bodo sredstva s strani Vodnega sklada SRS Aktiv je sprejel tudi sklep, daje potrebno samoupravni sporazum čimpreje obravnavati v delovnih organizacijah, da bodo le-te lahko namenile potrebna sredstva ob koncu poslovnega leta. Ista problematikaje bila tudi na dnevnem redu skupnega zasedanja izvršnih svetov Kamnika in Domžal. Uvod v razpravo je podal tov. BOGATAJ, sekretar izvršnega sveta občine Kamnik. Orisal je dosedanje delo in se zadržal še na odprtih vprašanjih samega kolek-torja. Gre za poravnavo stroškov gradnje povezovalnega kanala v dolžini 300 m ki ga je občina Kamnik gradila v naši občini. Sprejet je bil SKLEP, da naj to vprašanje uredi gradbeni odbor in da naj pripravi točni obračun za sedaj opravljena dela. Ravno tako je potrebno čimpreje pripraviti celotni finančni predračun, da bosta obe skupščini lahko zagotovili potrebna sredstva za gradnjo čistilne Gospodarstveniki na gradbišču centralne čistilne naprave v Studi znašala samo 350 milijonov S din, bo potrebno dobiti dodatna sredstva na območju občine. Zaradi tega je bil sprejet tudi predlog, da se delovne organizacije in zasebni delodajalci na podlagi samoupravnega sporazuma dogovorijo za enako višino sredstev, kot so jih združili v letošnjem letu, to je 400 milijonov S din. Naslednje vprašanje je bila oprema za čistilno napravo. Glede na to, da so pripravljeni vsi načrti, bo Komunalno podjetje skupaj z gradbenim odborom iskalo najboljšega ponudnika. Pri tem je bil aktiv gospodarstvenikov mnenja, da naj bi bila ta dela zaupana delovni organizaciji HIDROMETAL iz Mengša, saj je ena izmed najbolj usposobljenih tovrstnih organizacij v naši državi. Gospodarstveniki so smatrali, da je potreben javni natečaj, vendar pa se naj pri izbiri ponudnika nujno upošteva tudi dosedanja izkušenost Hidrometala in tudi to, da bo potrebno zgrajeno čistilno napravo vzdrževati. To pa bo mnogo lažje, če bomo imeli tako organizacijo doma. naprave in to po fazah, kot je predvideno v načrtu. Poleg tega so bili sprejeti še naslednji sklepi: — vsem delovnim organizacijam na območju obeh občin je treba sporočiti roke do kdaj morajo same zgraditi tiste čistilne naprave, ki bodo omogočale delno čiščenje odplak, kar je predpogoj za spuščanje le-teh v kolektor; — zbiranje finančnih sredstev mora biti zagotovljeno in sicer tako, da bodo dela lahko potekala vsekozi in da se ne bodo prestavljali postavljeni roki; — financiranje poteka po sprejetem načrtu in sicer po ključu: občina Kamnik 40 % in Domžale 60 %. Ta obveza se ne spremeni in nalaga obema soinvestitorjema, da zagotovita potrebna sredstva; — takoj je potrebno rešiti predči-ščenje odplak tistih obrtnikov, ki morajo to narediti. V kolikor se ne bodo držali pogodbenih obveznosti, morajo pristojni (Nadaljevanje na 6. strani) organi v obeh občinah primemo ukrepati; tudi za priključitev javne kanalizacije na kolektor je potrebno urediti vse potrebno, da bo tudi ta v doglednem času priključena, saj bodo s tem odpadli številni problemi, ki se sedaj pojavljajo pri okuževanju in onesnaževanju okolja; pripraviti je potrebno medobčinski odlok, ki bo določal kdaj in pod kakšnimi pogoji se delovne organizacije in ostali lahko priključijo na kolektor. Iz odloka mora biti razvidno vse tisto, kar bo omogočalo redno delovanje kolektorja in čistilne naprave tudi že v prvi fazi, ki bo omogočila mehansko čiščenje odpadnih voda in odplak; - gradbeni odbor je dolžan poskrbeti za to, da bodo vsi zainteresirani sproti obveščeni o poteku gradnje in o finančnem stanju te velike investicije, ki bo po predvidevanjih (čistilna naprava) znašala preko 6 milijard S din sredstev. Na podlagi obeh razprav lahko zaključimo, da se obe občini zavedata velikega pomena te čistilne naprave in da pričakujeta tudi veliko izboljšanje stanja same Kamniške Bistrice, Mlinščice in ostalih potokov v obeh občinah Slovenijales in izvoz pohištva Slovenijales Radomlje je ozko specializirana delovna organizacija, ki proizvaja masivno sedežno pohištvo. V obdobju 1971-1976 smo na področju izvoza pohištva dosegli lepe rezultate. Tako smo leta 1971 izvozili za 950.000 dolarjev, v letu 1976 pa bomo dosegli že 4.000.000 dolarjev. Indeks povečanja izvoza 1971/76 je torej 412. To smo dosegli celo z 9% manj delovne sile kot leta 1971. Danes DO zaposluje 376 ljudi in znaša letni izvoz na zaposlenega 10.630 dolarjev, kar je vsekakor izreden rezultat. Od skupnega celotnega dohodka predstavlja izvoz 83 %. Šestletne izvozne izkušnje nam prav gotovo dajejo določeno prednost, katero pa moramo izkoristiti v celoti, sicer se bo na naše mesto postavil nekdo drug. Ta neusmiljena resnica mednarodne konkurence je kruta, vendar točna. V mednarodnem trgu si je potrebno vsako dobro pozicijo zaslužiti /. delom, nič ni dano samo od sebe, nič ni pridobljeno slučajno. samo: Prav zaradi tega nam ostaja I. Da še bolj resno in odgovorno pristopimo k proučevanju vseh Garnitura novejšega proizvodnega programa delovne organizacije Slovenijales . Resen in odgovoren pristop k realizaciji vsakega zunanje trgovinskega posla, pa je edina možnost, da si trajnejše ustvarimo poslovni ugled delovne organizacije in družbe. To smo dolžni po vseh družbenih načelih, ekonomsko pa se izplača na večji in sigurni prodaji, boljših cenah in ne nazadnje, da smo v kriznih obdobjih manj prizadeti. Ta trditev je nastala iz izkušenj v preteklih letih, vendar pa moramo to kvaliteto vedno znova in znova potrjevati v vsakdanji poslovni praksi. Pri programski politiki se moramo najprej odločiti kakšne cilje zasledujemo, kaj pravzaprav hočemo. V naši delovni organizaciji smo se dogovorili, za kar največjo udeležbo dela v strukturi cene, s ciljem, da za prostorsko enoto pohištva dosežemo čim večjo vrednost. Seveda taka odločitev ni nastala brez vzrokov in tudi pogojev, kijih imamo. Vsaka tovarna seveda skuša s programsko politiko eliminirati negativne pogoje in čimbolj izkoristiti prednostne pozicije. Prav zadnje krizno obdobje v pohištveni industriji nam je poleg težav prineslo marsikatero koristno spoznanje. Tako za pohištvo ni dovolj, da ima samo določeno uporabno vrednost funkcijo, ampak je vedno bolj tudi modno blago. Prav tako je važno, da negujemo originalnost posameznih tržišč. Kvalitetno pohištvo, ki tudi vrednostno nekaj pomeni, ne moremo proizvajati v visokih serijah dalj časa, kadar delamo za posamezna manjša tržišča. To je samo nekaj napak, ki so bile v preteklosti večkrat prisotne pri nas in verjetno tudi drugod. KAKO V BODOČE? Programske naloge uresničujemo v proizvodnem procesu, ki mora biti organiziran tako, da so Tudi v srednjeročnem obdobju 1976-1980 planiramo, da spričo razmer v lesni industriji pretežni del naše proizvodnje izvozimo. Letno stopnjo rasti izvoza računamo na okrog 15 %, tako da bi leta 1980 izvozili za okrog 7 milijonov dolarjev. Seveda nam taka orientacija v izvoz nalaga veliko odgovornost na področju racionalnega gospodarjenja, kajti mi ne izvažamo zaradi takšnih ali drugačnih interesov, ampak zato, da zadostimo vse elemente gospodarjenja, predvsem hitrejšo rast družbenega proizvoda in si pri tem zagotovimo dostojno reproduktivno sposobnost. Kako to doseči tudi v nadaljnjih 4 letih, do leta 1980? vložena sredstva in delo tržno priznana, časovno pa realizirano v pogodbenem roku v zahtevani kvaliteti. Ta definicija proizvodne discipline je težji del kompleksne poslovne politike in je vedno nedorečena vedno se dograjuje in to kar smo včeraj smatrali za dobro, danes ni dovolj dobro. r Za nas lahko trdim, da smo v preteklem obdobju ustvarili nekaj solidnih osnov za uspešnejše nadaljnje delo. Mislimo, da je ključ uspešnih proizvodnih poslov v dobri pripravi dela - kompleksna ter osebna odgovornost. Vse kar naj se dogaja v proizvodnji, ne sme teči slučajno, ampak zato, ker smo tako predvideli odnosno planirali. Tudi, če neko delo slučajno dobro izpade ni dobro, ker je do tega prišlo slučajno in ni garancije za trajnost uspeha. Analitični in plansko usmerjeni proizvodni proces od nabave do od preme daje dobre rezultate. Tu smo in bomo še naprej vlagali naše sile. Seveda ne manjka tudi težav, ki nam zmanjšujejo konkurenčnost odnosno ekonomičnost gospodarjenja. Visoka inflacija materialnih stroškov, obremenitev gospodarstva, itd. Resnica pa je tudi, da bi bile vse bremenitve manj boleče, če bi več proizvajali v časovni enoti. Tudi to je dejstvo, kajti možnosti za napredek v organizaciji in tehnologiji proizvodnje praktično niso nikoli zaključene. Prav to dejstvo pa je največji garant za boljši jutri. Potrebno je, da poudarimo tudi izredno važnost dohodkovnega sistema, ki ga vsebuje zakon o združenem delu. Dohodkovni sistem ni samo družbena, ampak tudi prav tako važna ekonomska kategorija združenega dela. To pa pomeni pravičnejšo delitev skupno ustvarjenga dohodka na osnovi vloženega dela in sredstev. ^. zunanjih tržišč vsled dolgoročnega interesa. 2. Da dosežemo čim pravilnejšo programsko usmeritev za posamezna tržišča. 3. Da v proizvodnji dosežemo kar najvišjo organizacijsko in tehnološko raven. Prav gotovo je izvoz pohištva v večjem ali manjšem procentu eksistenčna nuja že danes in še bolj jutri. To velja tako za jugoslovansko in še bolj za slovensko lesno industrijo, ki ima na prebivalca v svetovnem merilu največjo proizvodnjo. Še posebno pa to velja za našo delovno organizacijo, ki je s svojim proizvodnim programom že dalj časa orientirana na zunanja tržišča. OBVESTILO V začetku prihodnjega leta bo na Gorenjskem Zbor pripadnikov VOS in Narodne zaščite. Ker do sedaj nimamo izpolnjenih evidenčnih kartonov pripadnikov VOS in NZ iz bivšega Kamniškega območja, naprošamo vse preživele pripadnike teh organizacij, da nam dostavijo svoje točne naslove in sicer na: Občinski odbor ZZB NOV Domžale, Ljubljanska 70, najkasneje do 10. januarja 1977. ODBOR VOS IN NZZA BIVŠE KAMNIŠKO OKROŽJE OBVESTILO OBČANOM Obveščamo vas, da je v Dom Žalah odprta nova odvetniška pisarna, ki jo je odprl ODVETNIK MAROŠA LUDVIK Ljubljanska 108, Domžale. Odvetnik vas bo lahko zastopal v vseh sodnih in upravnih ter drugih postopkih, s katerimi imate opravka pred posameznimi organi. POPRAVEK Pri izdaji zadnje številke našega glasila z dne 14. decembra 1976 je prišlo do tiskarske napake, ker je to 19. številka glasila in ne 18. kot je objavljeno. Uredništvo PROSLAVA V RUDNIKU Družbenopolitične organizacije občine Domžale vabijo vse delovne ljudi in občane na SPOMINSKO SVEČANOST ki bo v soboto, dne 8. januarja 1977 ob 10. uri pri spomeniku v Rudniku pri Radomljah. Vabljeni! Občni zbor ljubljanske banke—podružnice Domžale Na občnem zboru Ljubljanske banke podružnice Domžale so bili sprejeti pomembni sklepi o nadaljnjem delu te denarne organizacije v naši občini Na l). rednem obenem /boru LJUBLJANSKE BANKE PODRUŽNICE DOMŽAI E. ki je bil sklican v začetku decembra je potekala široka razprava o delu te denarne organizacije v naši občini in o nalogah, ki izvirajo i/.srednjeročnega programa, osnutka novega zakona o bankah in iz, zakona o združenem delu. Zboru, ki ga je vodih) delovno predsedstvo: Jane/ 1 I SKOVl C. Nina KOI AR in Vinko DUU. sla prisostvovala tudi predsednik i/vršnega sveta skupščine občine Viljem DRŽANIČ in predstavnik centrale I M tovariš VOCRTNEC. I/ pripravljenega gradiva in poročil je razvidno, da je celotna dejavnost potekala po prejetih programih in da se je podružnica pojavljala s svojimi denarnimi sredstvi v mnogih investicijskih naložbah v delovnih organizacijah in skušala reševali s krediti tudi gradnjo mnogih objektov na področju komunalne dejavnosti. Doseženi rezultati pa niso odra/, dela samega kolektiva, temveč vseh tistih delovnih organizacij in občanov, ki so pomagali s svojimi sredstvi, je v letošnjem letu bila skoraj v celoti zaključena akcija o i/plačilu osebnih dohodkov v pionirski organizaciji, saj je po podatkih zajetih več kot 65 '/ otrok v občini, ki varčujejo v Pionirski hranilnici. Vse to pa je močno vplivalo na likvidnost mimo /akona o zavarovanju plačil same banke in na večje možnosti dajanja posojil /a naložbe in /a obratna sredstva. Predsednik izvršnega sveta Viljem DRŽANlC je poudaril plodno sodelovanje tako na gospodarskem področju, kot tudi pri oblikovanju srednjeročnega plana domžalske občine, v katerem sredstva banke predstavljajo kar eno šestino vseh planiranih investicij do leta 1980. To pa pomeni, da je bila politika enotnega planiranja vseskozi prisotna in da je s tem pogojena tudi soodgovornost vseh, ki se pojavljajo v prejetem srednjeročnem načrtu, da poskrbijo za njegovo uresničitev. Tovariš Držanič je opozoril tudi na probleme na komunalnem področju, kjer bo potrebno z združevanjem sredstev in ob pomoči banke reševati mnoge zadeve, ki so se nabrale v preteklosti in rastejo s povečano gradnjo, predvsem na gosto naseljenih območjih in lam, kjer gradimo nove stanovanjske soseske. Opozoril pa je tudi na problematiko obrtništva v občini, ki ji bo potrebno posvetiti še več pozornosti, predvsem "storitveni obrti. Čeprav pokriva sedaj obrtna dejavnost s prispevki skoraj 50'/ proračuna, pa bo potrebno nuditi več ugodnosti za razvoj drobne obrtne dejavnosti in bolj smelo ustanavljati posebne organizacije /dniženega dela (POZD), ker bo s tem občin sko gospodarstvo še tesneje povezano in tudi perspektive nadaljnjega razvoja bodo večje. UGOTOVITVE I/ RAZPRAVI. V razpravi je bilo posredovanih veliko misli in predlogov, ki so jih dali razpravljala: Vinko Pecelj, Milan Likar. Miro Varšek. Miha Brinšek. tov. Vogrinec in ostali raz-pravljalci. Med drugimi so bila obravnavana naslednja vprašanja: obrestovanje žiro računov obrtnikov po enaki stopnji, kot se obrestujejo žiro računi delovnih organizacij, kar bi omogočalo še večje obračanje sredstev za posamezne namene; — stalno mora biti prisotna skrb za zbiranje sredstev vseh občanov, ker bo to še povečalo že dosežene rezultate na tem področju; saj sredstva občanov že sedaj predstavljajo veliko postavko v cel omi bilančni vsoti banke. Tako bi morali na tem področju povečati sedanja sredstva, ki predstavljajo 16,6 % na 33 % v letu 1980; - podpirati nadaljnja prizadevanja LB, da tudi v bodoče posega na ekonomske odnose v vsej državi, kot je do sedaj, ker bo s tem reševala mnoga pomembna vprašanja našega gospodarskega in družbenega življenja; - nenehno bo potrebno urejevanje notranjih samoupravnih odnosov banke in na samoupravni osnovi povezovati vse tisto, kar moramo razumeti na področju dohodkovnih odnosov, ki prihajajo in dobivajo novo vsebino v zakonu o združenem delu; - urediti sistem obrestnih mer tako, da lete ne bodo zaviralno vplivale na notranje odnose in se prizadevati, da se neposredni dohodek banke zmanjša in da se s tem odprejo nove možnosti za naložbe; - reorganizacija bank je tesno povezana z. bodočim razvojem ne samo denarnega sistema, ampak tudi gospodarstva na določenem območju. Zaradi tega se m onim o aktivno vključiti v razprave in si prizadevati, da postanejo temeljne banke soustvarjalec v občini in tudi v branžnih sredinah ne smejo biti odtujene našim delovnim organizacijam; povezanost banke in našega občinskega gospodarstva nam narekuje, da tudi v bodoče skušamo delovati tako skladno kot do sedaj, ker bo s tem lahko rešeno marsikatero vprašanje tudi na področju komunalne dejavnosti. Zaključki te razprave pa že nalagajo vsem novim organom, ki so bili izvoljeni, da zastopajo komitente podružnice na 19. zbom l B in preko delegatov, ki so bili izvoljeni: Vida BOGATAJ, Vinko PECELJ in Matija SVOLJŠAK. Ker je polovici članov izvršilnega odbora potekel mandat, so bili v ta organ i/voljeni novi člani. IZVRŠILNI ODBOR sestavljajo naslednji člani: Marija JARC - Mlinostroj, Nina KOTAR - Napredek, Stane LUŽAR Trak, Vinko PECELJ -Helios, Matija SVOLJŠAK - Uni-versale, Miro VARŠEK Papirnica, Božidar HABIČ - Slovenijales, Slavko BAJEC Tosama, Srečko SLOVENIJALES NA IMDA Povsem slučajno so člani osnovne organizacije ZSMS Slovenijales Radomlje izvedeli, da vaščani v Dolenji vasi s prostovoljnim delom kopljejo vodovod. Izkop nai hi hil dolg 650 m. Jcur je kraj precej hribovit, je mehanizaciji delo onemogočeno. Na sestanku ()() ZSMS so se odločili, da izpeljejo mladinsko delovno akcijo ter s tem prispevajo svoj delež, k boljšemu julri Dolenje vasi. Slabo vreme je grozilo, da akcija nc ho uspešna, vendar 26 mladih se je pogumno oborožilo s krampi in lopatami in se podalo nad razmočeno zemljo, Priskočili so tudi domačini in do malice, ki so jo vaščani pripravili, je bilo že kar precej narejenega. Odločili so se, da delajo do pol dveh. ker jih je popoldne čakala .še nogometna tekma. Delo je lepo napredovalo m oh kosilu so bili vaščani polni pohval za pridne mladinec, ki so kljub slabemu vremenu veliko izkopali. Popoldne je bila na igrišču nogometna tekma med starimi in mladimi, po tekmi pa druž.abno srečanje v tovarniški menzi. BERGANT - Induplati, Vida BOGATAJ - TOKO in Milan LIKAR - predstavnik iz vrst varčevalcev. Občni zbor je sprejel tudi dopolnitev statuta, ki med drugim opredeljuje tudi delokrog in pravice KREDITNIH ODBOROV. Naloga teh kreditnih odborov je, da rešujejo nekatere zadeve, ki jim jih poveri zbor banke iz srednjeročnega programa in letnih planov. Za svoje delo pa so odgovorni izvršilnemu odboru in zboru banke. Tako so bili na osnovi dopolnjenega statuta izvoljeni v KREDITNI ODBOR naše podružnice: Vinko PECELJ - Helios, Nina KOTAR - Napredek, Stane MLA KAR - Melodija, Vili LIMONI Termit in Viktor KOČAR - Tami z. Ker je sedanjemu direktorju Albinu Klemencu potekel mandat, je bil na osnovi ■ določil statuta opravljen razpis za delovno mesto direktorja. Na razpis seje prijavil dosedanji direktor in o njegovi kandidaturi so razpravljali samoupravni organi banke in jo tudi podprli, in tudi koordinacija za politično delo in kadrovska vprašanja je dala pozitivno mnenje za kandidata. Na osnovi tega so bile opravljene tajne volitve in vseh 32 delegatov, ki so imeli volilno pravico, je glasovalo za ALBINA KLEMENCA in mu s tem zaupalo vodstvo podružnice tudi v naslednji mandatni dobi. Tovariš Klemene seje vsem prisotnim zahvalil za zaupanje in poudaril, da bo tudi v bodoče skušal delati po svojih močeh in da računa na takšno pristno in uspešno sodelovanje, kot je bilo v dosedanjem obdobju. Na zaključku je zbor sprejel sklep, s katerim nalaga izvršilnemu odboru in direktorju vso odgovornost pn reorganizaciji bančništva z željo, da pride do fonniranja temeljne banke v Domžalah. 6 vseh rezultatih pa je potrebno obveščati vse komitente in ob sprejemanju zaključnega računa v začetkju prihodnjega leta tudi poročati, mimo finančnega stanja, o izvrševanju sprejetih sklepov in plana ter o novostih, ki bodo že vsaj delno poznane glede same reorganizacije. ar Domov so mladi odšli veseli, da so tudi tokrat dokazali, da hočejo in znajo delati. G, v. ČESTITKE Krajevna skupnost Trzin in družbenopolitične organizacije čestitajo za novo leto 1977 vsem krajanom in delovnim organizaci jam, ki sodelujejo pri reševanju skupnih vprašanj v krajevni skupnosti. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Trzin Gasilsko društvo Trzin želi srečno in zadovoljno novo leto 1977 vsem krajanom Trzina in se jim zahvaljuje za sodelovanje in vsestransko pomoč. GD Trzin Nov korak pri idejno-političnem izobraževanju Slušatelji politične šole v Mengšu področja. V sproščenem razgovoru so se razčistile nekatere nejasnosti, slušatelji pa so dobili vpogled v napore, ki jih posamezne enote in organi Samoupravne stanovanjske skupnosti ter strokovne službe vlagajo za čimbolj racionalno in smotrno porabo sredstev za stanovanjsko gradnjo. Sekretar Občinske konference Zveze komunistov Domžale tov. Milan Narat, je ob zaključku politične šole podal oceno idejnopoli-tičnih razmer v naši občini. Kritičnost mladih komunistov do nekaterih nepravilnosti v posameznih sredinah in njihova pripravljenost za odpravljanje napak in delo so brez dvoma pogoj, da bodo skupno z izkušnjami starejših tovarišev kos nalogam, ki so pred njimi in Zvezo komunistov. V prostorih Krajevne skupnosti v Mengšu je bila od 13. do 18. decembra politična šola ,,B" programa. Obiskovali so jo letos sprejeti člani Zveze komunistov in dijaki zadnjih letnikov Poklicne kovin-sko-galanterijske šole. Teme, ki so bile obravnavane v politični šoli, so bile vsebinsko razdeljene na šest delov. Prvi dan je tajnik Občinske skupščine Domžale tov. Janko Gedrih predstavil slušateljem delegatski in skupščinski sistem v naši občini, republiki in federaciji. V nadaljevanju je predsednica Občinske konference SZDL tov. Marija Ivkovič izhajala iz določil zakona o združenem delu, ko je predavala o skupni in splošni porabi, svobodni menjavi dela in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti. Značilnosti gospodarskih gibanj v preteklem srednjeročnem obdobju in letošnjem letu je predstavil tov. Milan Marolt. Posebna pozornost je bila v nadaljevanju namenjena srednjeročnemu programu razvoja občine, resoluciji o družbenoekonomskem razvoju in politiki ter stabilizaciji in povezovanju v gospodarstvu. Z velikim zanimanjem so mladi komunisti spremljali predavanje tov. Anžina, koje govoril o položaju delavca v združenem delu in tov. Seničarja, ki je v svojem predavanju o družbenoekonomski ureditvi izhajal i/, marksistične ekonomske teorije in zakona o združenem delu.' Tov. Justinek prof. Ivan je v predavanju o politiki socialističnih sil do religije in cerkve, orisal družbene korene nastanka in razvoja religije, razvojne stopnje religioznega verovanja, družbeno funkcijo religije in odnos članov Zveze komunistov do cerkve in religije. V nadaljevanju se je zadržal pri uresničevanju idejne in vodilne vloge Zveze komunistov, akcijski enotnosti ZKJ in pri dolžnostih in pravicah članov Zveze komunistov, ki izhajajo iz ustave, kongresnih sklepov in statuta Zveze komunistov Jugoslavije. O podružbljanju družbene samozaščite in ljudske obrambe, ki so prešle ozke meje specializiranih organov in Jugoslovanske ljudske armade, je govoril tov. Karel Ku-šar, kije nakazal naše dolžnosti in pravice, ki so opredeljene v zakonu o ljudski obrambi in zakonu o družbeni samozaščiti. Tov. Neven Brant je v uvodu k predavanju o mednarodnih gospodarskih in političnih odnosih in zunanji politiki SFRJ, govoril o odnosih med narodi in narodnostmi v naši samoupravni socialistični državi in se v nadaljevanju zadržal pri prizadevanjih in politiki neuvrščenih držav. Zadnji dan politične šole je na željo slušateljev tov. Čedomir Dele-tič vodja strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti, orisal samoupravno organiziranost in delovanje stanovanjske skupnosti in odgovarjal na tehtna in zahtevna vprašanja slušateljev s tega Pri ocenah uspešnosti politične šole za člane Zveze komunistov ne moremo mimo testnih nalog, ki so jih slušatelji izpolnjevali na začetku in ob koncu politične šole. Testna vprašanja so zajemala vsa samoupravna, gospodarska, ekonomska in družbenopolitična področja. S prvim testiranjem je bilo ocenjeno predznanje slušateljev, ki je doseglo poprečno oceno 2,8. Razveseljivi so rezultati drugega testiranja, ki so dosegli poprečno oceno 4,5, kar jasno kaže, koliko so slušatelji pridobili s predavanji in istočasno potrebo in nujnost družbenopolitičnega izobraževanja, ki mora poleg članov ZK zajeti vse delovne ljudi in občane. M. Z. Priprave na 40-letnico shoda na Taboru Predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, Delavske univerze in Kluba samoupravljalcev so podpisali družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanja na vseh področjih samoupravljanja in delegatskega sistema Po ogledu razstave zgodovinskega arhiva na gradu Krumperk in ogledu razstave razvoja slamni-karstva, smo v Jamarskem domu na Gorjuši poslušali kratko informacijo o delu Jamarskega društva Simon Robič, o katerem nas je seznanil Drago Korošec. Tov. Miro Stiplovšek je spregovoril o organizaciji delavskega gibanja v naši okolici pred 2. svetovno vojno. Povedal je, da so bilfc prve strokovne organizacije ustanovljene 1919, v času krize slamni-karske industrije v naši okolici in da se že leta 1922 pričnejo prve stavke, ki imajo uspeh. Po letu 1930 je ostala le še tovarna Uni-versale, pojavile pa so se nove industrijske panoge, saj so dobra prometna povezava in solidni energetski viri to dovoljevali. V tem času zrastejo nove tovarne, delavci so se organizirali in pričele so se prve stavke, katerih idejni vodja so bili komunisti. Zanimivo je, daje bila prva komunistična organizacija JSDS v Dobu leta 1920 in da je bila 1937 ustanovljena Komunistična stranka Slovenije. Komunisti v naši okolici so bili zelo aktivni, širili so svoj vpliv proti Črnemu grabnu in Moravski dolini. Omenil je stavko v Papirnici Koli-čevo in organizacijo različnih sindikatov, ki so vsi več ali manj propadli. Delavci so svoje pravice uveljavili preko kolektivnih pogodb, ki so določale pravice in dolžnosti delavcev, (praznovanje 1. maja, zborovanja, shodi, proslave). Od leta 1937 se revolucionarno gibanje v naši okolici povečuje. To izpričuje vrsta shodov in zborovanj, od katerih smo se največ zaustavili ob shodu na Taboru pri Ihanu, ki je bil 23. maja 1937. Tega tabora se je udeležilo blizu 1000 ljudi iz našega območja, idejni nosilci pa so bili komunisti iz Doba in Prevoj. V tem času sta bila dva tabora sokoli — liberalci in orli - klerikalci. Naše območje je bilo zelo politično razgibano: ljudje so bili naročeni na vrsto časopisov, krščanski socialisti so bili delavni, čeprav je potrebno omeniti, da so bili delavci naprednejši od vodstva te stranke. Socialni sestav sodelujočih je bil: 600 iz našega območja: največ delavcev, ki so bili vezani tudi na kmetije, od 50 do 100 kmetov. Tabor je bil dobro organiziran in je izpričeval dejstvo, da je bilo delovanje zavestnih sil zelo dobro organizirano. V lehi 1937 je bil to največji shod delavcev in kmetov. Ker bomo v prihodnjem letu praznovali 40 obletnico tega tabora, je koordinacija političnega dela v zvezi s tem praznovanjem sprejela naslednje sklepe: — v letu 1977 se pripravi shod delovnih ljudi in občanov na Taboru. V ta namen je potrebna povezava s KS Dob in Ihan, potrebno je formiranje iniciativnega odbora, v frontnem sestavu in povezava s Kulturno skupnostjo ter skupščino občine Domžale; — potrebno bo politično delo za pripravo tabora, občane in delovne ljudi je potrebno seznaniti s pomenom tabora; — obletnico naj se počasti z granitnim obeležjem; — proslavo bo potrebno vključiti v program republiških proslav in proslav v počastitev obletnice ustanovnega sestanka Komunistične partije Slovenije; — vse družbenopolitične organizacije morajo izdelati operativne načrte v zvezi s proslavo; — v zvezi s taborom naj se organizira tudi tovariško srečanje komunistov; praznovanje obletnice je potrebno vključiti v Mesec mladosti 77 (21. in 22. maj). y G LJUBLJANSKA BANKA - PO DRUŽNICA DOMŽALE čestita ob novem letu vsem svojim partnerjem in jim želi veliko medsebojnega sodelovanja! Namesto čestitk smo namenili znesek v višini 2.000 din Društvu SRS za boj proti raku. no, razen seveda, v kolikor se tak objekt nahaja v samih trasah bodočih avtocest, plinovodov itd. Moralna in druga odgovornost posameznikov, ki so dopuščali take gradnje, pa je še vedno vprašljiva. Priporoča se strokovnim službam, zlasti odd. za urb. gradb. in komunalne zadeve ter strokovni službi pri SIS socialnega skrbstva, da zaprosila naše komisije bolj ažurno rešujejo, saj z zavlačevanjem onemogočajo, da bi občanom in republiškim organom hitreje nudili ustrezne informacije. Priporoča se upravnim organom ter strokovnim službah SIS, da takrat, ko odločajo o interesih občanov, zlasti pa, kojim s svojimi odločitvami nekaj odvzemajo ali omejujejo, oziroma odločajo o njihovih izredno pomembnih interesih, striktno upoštevajo zakonite predpise, zlasti pa tudi roke, v katerih morajo opraviti določena dejanja. Končno je komisija še sklenila: Ob vhodu, v sami zgradbi SOb Domžale, se namesti ..nabiralnik za vloge in pritožbe", da bo našim občanom omogočeno nemoteno opozarjanje na razne nepravilnosti in probleme, ki jih opažajo v vsakodnevnem življenju. S prakso, da se omogoči vsakemu občanu, da se zglasi pri tajniku komisije za vloge in pritožbe, kot strokovno-operativnem organu, je potrebno nadaljevati, v kolikor pa se bo pokazala potreba, pa se bodo uvedle stalne uradne ure za sprejem občanov, in sicer v popoldanskem času. TAJNIK Komisije za vloge in pritožbe Emil TOMC,dipl. iur. I'RI DSLDNIK Komisije za vloge in pritožbe Marjan KOPITAR URADNI LETO IX -Št. 19 Domžale, 28. decembra 1976 VESTNI K DOMŽALE PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Na podlagi 228. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) ter na podlagi 2. člena odloka o izvršnem svetu SOb Domžale (Uradni Vest nt k občine Domžale št. I/7.M ter na podlagi 206. in 208, člena Zakonu o ljudski obrambi SRS (Uradni list SRS. št. 23/76» je izvršni svet občine Domžale, dne S. 12. 1976 sprejel naslednji SKI I P V Občinski štab za civilno zaščito SOb Domžale se imenujejo: 1. KRIUAR ing. Ivan. poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito. 2. RIMI AR Aleksander, namestnik poveljnika občinskega štaba za ( Z. 3. PAVI IN Albin, načelnik občinskega štaba z;i civilno zaščito 4. PAVI OVI C ig. Slavomir. namestnik načelnika obč. štaba za ('/. 5. I ROHIC Marjan, član občinskega slaba za civilno zaščito 6. KOI.MAR Marjan, član občinskega štaba za civilno zaščito 7. VI II Valentin, član občinskega slaba za civilno zaščito K. Pl VI C dr. Ivo. član občinskega štaba za civilno zaščito () /AURI I I r»nc, član občinskega štaba za civilno zaščito 10. d SI N Stane, član občinskega slaba za civilno za-i ščilo I I. SI A I NAR Marjan, član občinskega štaba za crvil no z.iščilo 12. POJI Zvone, član občinskega slaba za civilno zaščito 13. KAI.IMAN Marjan, st.. član občinskega štaba za civilno zaščito Socialistična republika Slovenija PRI DSI DNI K S KI TS( INA občini: dOmzai I Izvršni svet Viljem DRŽANlC. it. Številka: 06-6/76-I I Datum: 14/12-1476 Podružbljanje socialne politike v naši občini V kongresnih dokumentih ZKJ in ZKS je jasno začrtano, da se moramo boriti za oblikovanje in uresničevanje takšne socialne politike, ki bo dosledno odsevala naša socialistična proizvajalna razmerja svobodno menjavo dela in bo v skladu z razvojnimi cilji socialistične samoupravne družbe, zaznavanc na odločujoči vlogi združenega dela. Socialno delo kot specifično dejavnost v doseganju ciljev socialne politike, ki se mora odražati v vsestranski pravičnosti, zadovoljstvu, enakopravnosti v življenju in delu moramo nenehno izboljševali, programe socialne politike pa razčlenjevati v krajevnih skupnostih v sodelovanju in lesni povezanosti s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, cilj je človek in človek je zares človek, če je tudi svoja prihodnost. Skupnost socialnega varstva Domžale organizira akcijo, v kateri bi na podlagi naprej izdelanih izhodišč in analiz v želji, da bi odgovorili na vprašanje, kako v pogojih samoupravne socialistične družbe zadovoljevati socialne potrebe delovnih Judi m občanov prek sodelovanj« samoupravnih interesnih skupnosti v sestavu skupnosti socialnega varstva: skupnosti socialnega skrbstva. skupnosti otroškega varstva. stanovanjske skupnosti. skupnosti /a zaposlovanje in pokojninske invalidske skupnosti. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti je izvajanje socialne politike prešlo v pristojnost teh skupnosti, vlogo usklajevanja in koordinacije različnih socialno-varstvenih ukrepov pa je prevzela skupnost socialnega varstva. Izvršni svet skupščine občine jr i.iiei v svoji mandatni dobi že 100 sej. Dnevni red na teh sejah neposredno izhaja iz gospodarske in družbene problematike naše občine in priprave gradiva za seje delegatske skupščine. v kateri so združene naštete skupnosti. Občinska skupnost socialnega skrbstva v občini ima svojo strokovno službo, skupnost otroškega varstva ima samo tajnika, konferenca delegatov pokojninske invalidske skupnosti jc vezana na regijsko strokovno službo, stanovanjska skupnost ima svojo strokovno službo kiko 71. ki je kol gospodarska organizacija orientirana lx>jj na gospo sobjjcni in dolžni, da v sodelovanju z drugimi dejavniki na podlagi želja in možnosti delavnih ljudi in občanov sestavijo programe in načrte akci|. v katerih naj bi opredelili obveznosli vseh, in s takšnimi načrti nastopijo pred združenim delom. S koordinacijo in organizacijo strokovnega dela, kot jo predlaga skupnost socialnega varstva, bolna omogočili, da bodo programi celoviti, ki bodo omogočili, da se bodo delovni ljudje in občani sanioupiavno izrekali o zadovoljevanju socialnih in drugih svojih potreb. Za zdaj se to dogaja le delno, tisli, ki ponujajo storitve nastopajo posamič, upoštevajoč večkrat le svoje potrebe Stanje je tako. da je le-te potrebno samoupravno ali politično pritiIjcvati k odprtosti in novemu obnašanju. Ione Dolenc OGLAS Študent išče v Domžalah primerno sobo. Plačam po dogovoru. Naslov v uredništvu glasila. Kako smo počastili 35-letnico naše armade Udeleženci osrednje občinske proslave ob Dnevu JLA 22. decembru - prazniku Jugoslovanske ljudske armade smo letos, ob jubilejni 35-letnici njenega obstoja ter vstaje naših narodov in narodnosti, v naši občini dali nadvse svečano obeležje. Praznovanje rojstva naše armade je trajalo od 10. do 25. decembra, doseglo je največjo masovnost v udeležbi, prav gotovo pa tudi v kvaliteti izvedenih akcij in proslav. Organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin, ZZB. NOV, šolska vodstva, mladinske organizacije, Kulturna skupnost. Občinski štab za teritorialno obrambo, posamezne OZD in krajevne organizacije SZDL so bili nosilci in organizatorji raznih dejavnosti in prireditev, ki so bile posvečene Dnevu JLA, ki vsako leto bolj prerašča v praznik nas vseh. obdobju v raznih obrambnih struk turah s svojim delom pripomogli k jačanju naše vseljudske obrambe in obrambne trdnosti, za zasluge v NOV in v povojnem obdobju. Tako so bila podeljena odlikovanja Predsednika socialistične federativne republike Jugoslavije za zasluge v narodnoosvobodilni vojni in povojnem delu na razvijanju tradicij NOB: PIRŠ Jožetu -Luki RED DELA Z RDEČO ZASTAVO, ARMENI Gabrijelu RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM in RAVNIKAR Franju RED DELA S SREBRNIM VENCEM. Sekretar republiškega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin SRS tovariš Stanko Petelin, je za uspešno delovanje občinski organizaciji ZRVS Domžale - podelil ZLATO PLAKETO. Mladinci - prostovoljci med svečano izjavo, s katero so se obvezali aktivno delati v enotah teritorialne obrambe Osrednjo proslavo je pripravil Občinski odbor ZRVS v sodelovanju s Kulturno skupnostjo in občin skim štabom za teritorialno obrambo. Proslava v polno zasedeni dvorani Komunalnega centra v Domžalah, izvedena v petek 17. t. m., je bila pestra in obogatena s kvalitetnim glasbenim sporedom. Posebnost proslave, na kateri je bil slavnostni govornik član Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Domžale, tovariš Krištof Bojan, je vsekakor bil sprejem 45-tih mladink in mladincev prostovoljcev v enote teritorialne obrambe, ki so na proslavi položili svečano zaobljubo. Kot običajno vsako leto, je tudi na tej prireditvi bila izkoriščena priložnost za podelitev odličij in priznanj vsem, ki so v preteklem Poveljstvo vojnih enot JLA, so za izredno prizadevanje in uspešno izvedene naloge pismeno pohvalila 20 rezervnih rojaških starešin in vojakov iz naše občine - udeležencev taktično združene vojaške vaje „BLEGOŠ 76". Za uspešno uresničevanje delovnih programov v organih in organizacijah ZRVS, je občinski odbor dodelil SREBRNE PLAKETE osmim svojim članom, BRONATO PLAKETO - občinski konferenci ZSMS Domžale in trinajstim posameznikom pismena priznanja pa 14 svojim članom. Ob jubilejni 35-letnici naše armade je z našega občinskega območja izredno in redno napredovalo v čin polkovnika 1 višji rez. častnik, v čin kapetana I. razreda - 10, v čin kapetana - 42, v čin poročnika 7, v čin podporočnika pa 4 rezervni častniki. V višji čin je napredovalo tudi 110 rezervnih nižjih častnikov ter 135 Tovariš Krištof Bojan je organizacijam in posameznikom izročil odličja in priznanja: - Pismeno priznanje republiškega sekretarja za ljudsko obrambo SRS, odboru za ljudsko obrambo OZD „HELIOS" Domžale, Odboru za ljudsko obrambo KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN, predsedniku odbora za LO KS Trzin tovarišu MUŠlC FRANCU, tovarišu ZORMAN FRANCU, poveljniku štaba za civilno zaščito Krajevne skupnosti Vir ter delavcema v oddelku za ljudsko obrambo občinske skupščine Domžale tova-rišici ANICI KALIMAN in tovarišu DJOKJ JOKIĆU. Glavni štab SRS in Pokrajinski štab teritorialne obrambe Ljubljana sta izrekla pohvale 14 rezervnim vojaškim starešinam in vojakom - pripadnikom enot TO iz naše občine. Piri Luka med prejemom priznanja pripadnikov teritorialnih občinskih enot v čin razvodnika. desetarja in mlajše vodnike. Krajevne proslave v počastitev dneva JLA so bile še v Mengšu in Moravčah, ki so jih organizirali krajevni dejavniki. osnovna organizacija ZSMS Trojane, pa je proslavo pripravila v Šentgotardu. Poleg teh so proslave bile izvedene tudi v nekaterih šolah. V soboto, 18. decembra je osnovna organizacija ZRVS Radomlje organizirala že šesto po Predstavnik Republiškega odbora ZR VS Stanko Petelin izroča predsedniku Občinskega odbora ZRVS priznanje za uspešno delo te organizacije v naši občini vrsti tradicionalno občinsko pionirsko strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 57 učenk in učencev z vseh osnovnih šol z območja občine. Na vseh popolnih osnovnih šolah ter Poklicni šoli je Zveza rezervnih vojaških starešin Domžale v sodelovanju s šolskimi vodstvi pripravila mnoge dejavnosti, ki so bile posvečene našim oboroženim silam. Organizirano je predvajanje poljudno-vojaških in obrambno--vzgojnih filmov. Na šolah vseh stopenj so rezervni vojaški starešine in člani ZZB NOV: Avbelj Mari-ja-Nadja, Testen Ana, Avbelj Franc-Lojko, Avbelj Alfonz-—Savo, Anžin Ivan, Česen Stane, Čeme Jakob, Kušar Karel in Zaje Maks v okviru praznovanja Dneva naše armade imeli priložnostna predavanja za učence. V teh so učencem govorili o razvoju naših oboroženih sil in veličini narodnoosvobodilnega boja, v katerih so posamezniki z lastnimi doživetji pomagali mladim podoživljati pretekle dni naše revolucije. Na vseh šolah in organizacijah združenega dela Papirnici, TOKU, „Avtoservi-su" in „Tosami", so ob pomoči rezervnih vojaških starešin pripravili „FOTOSLIKOVNE RAZSTAVE" o delu in življenju pripadnikov naših oboroženih sil. V času praznovanja so bila za posamezne strukture, katerih delovna področja segajo več ali manj v obrambne priprave, prirejeni sprejemi, na katerih so potekali razgovori o bodočem delu s področja priprav na vseljudsko obrambo. Tako je tudi predsednik občinske skupščine občine in predsednik Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Jernej Lenič priredil sprejem za vse nosilec „Spomenice 41", predstavnike družbenopolitičnih organizacij, predstavnike nekaterih poveljstev enot JLA, člane občinskega štaba TO in člane predsedstva ZRVS in ZZB NOV občine Domžale. Minulo praznovanje je bilo značilno po tem, daje povsod bil prisoten pomen lastne obrambne sposobnosti in pripravljenosti, pomen koncepta splošnega ljudskega odpora, ki se hitro prilagaja razmeram, v katerih ima vsak občan največje možnosti za uresničevanje svojih pravic glede obrambe dežele. KULTURNI PROGRAM V kulturnem programu so se v počastitev 35-letnicc predstavile na prvi reviji pihalnih orkestrov domžalske in kamniške občine gcxlbe iz Kamnika-.- Moravč, Mengša in Domžal. Najprej je nastopila kamniška godba, ki ima sicer bogato tradicijo, vendar smo lahko poslušali novo godbo, katere začetki segajo v leto 1970. V tej obliki deluje godba pod vodstvom Januša Ra-sicvvicza eno leto. Kot druga se je predstavila godba iz Moravč. Tudi to je mlada godba, saj obstaja šele dve leti, vodi pa jo znani amaterski kulturni delavec Miro Capuder. Velik doprinos pri razvoju te godbe ima brez dvoma domačin - skladatelj Gvido Učakar, ki je priredil skladbe v lažji težavnostni stopnji, da so lahko godbeniki pokazali svoje dosedanje dosežke. Pri tem velja poudariti, da večina mladih glasbenikov nima glasbene izobrazbe, zato (Nadaljevanje na 13. strani) je tudi delo diregenta veliko težje, kot v krajih, kjer deluje glasbena šola. Delo godbe pa je pripeljalo do tega, da je ponovno oživila dejavnost Glasbene šole v Moravčah. Mengeška godba se je predstavila kot solidna instrumentalna skupina, za kar lahko iščemo vzrok v dolgoletni tradiciji in zavestni vzgoji mladih v Glasbeni šoli. Posebnost pa je bilo izvajanje sodob- tudi pri izvajanju posameznih skladb. Kljub veliki zasedbi pa so izvajane skladbe izvenele ubrano, mirno prelivanje akordov pa se je spontano razlegalo po dvorani. Ce ocenjujemo prvo revijo pihalnih orkestrov domžalske in kamniške občine, potem lahko brez. dvoma ugotovimo velik napredek v kakovostni in številčni rasti. To pa pomeni, da bo ta že tradicionalna zvrst glasbene dejavnosti V kulturnem programu je sodelovala tudi Godba na pihala iz Kamnika ne skladbe, kije popestrila glasbeni večer. Dirigent Josip Grgašovič je z izvajanjem lastne skladbe bil še posebno toplo sprejet in tudi godba pod njegovim vodstvom postaja vse bolj homogena in je sposobno kvalitetno izvajati tudi zahtevnejše skladbe. Kaj pomeni stalna vzgoja mladih glasbenikov, pa smo lahko slišali pri nastopu domžalske godbe pod taktirko Toneta Juvana. Brez dvoma je to številčno največja godba, v kateri je tudi največ mladih izvajalcev, ki jim Glasbena šola omogoča stalno delo, kar se kaže ki izhaja še iz prejšnjega stoletja tudi v bodoče lahko stalno spremljala mnoge kulturne prireditve v obeh občinah. Istočasno pa lahko ugotavljamo, da vzgoja mladih v glasbenih šolah ni bila in ni sama sebi namen, ampak da se manifestira v mnogih nastopih pihalnih orkestrov in je tako dostopna našim delovnim ljudem in občanom. Kulturna skupnost in Zveza kulturno prosvetnih organizacij sta si zadali nalogo, da bodo revije postale stalna oblika dela in predstavljanja te glasbene zvrsti v naši občini tudi v bodoče. MB, Taborniki pregledali svoje delo Na letni konferenci odreda, ki so jo imeli domžalski taborniki 23. novembra, so ugotovili, da se sadovi bolj načrtnega dela že vidni. V vsej zgodovini domžalskih tabornikov še niso imeli toliko članov, kot jih imajo sedaj. Delujejo pa na osnovnih šolah Vencelj Perko, Šlandrova brigada, Josip Broz Tito in v Radomljah. Na novo pa se pojavljajo tudi v Osnovni šoli Dob. Poleg tega pa deluje še četa tabornikov v Preserjah in dva kluba starejših tabornikov. Najboj se je povečalo število „medvedkov" in „čebelic", to je članov med sedmim in dvanajstim letom starosti, OBVESTILO Občane obveščamo, da je Postaja milice Domžale prijela skupino tatov in pri njih našla več posteljnega in osebnega perila. Zaradi tega prosi oškodovance, da se zglasijo na postaji milice, kjer si bodo lahko ogledali perilo in ga tudi dobili. Postaja milice Domžale kar kaže še na lepe perspektive razvoja. Ugotovili pa so tudi, da javnost premalo seznanjajo s svojim delom in da tudi povezava z drugimi mladinskimi oziroma družbenimi organizacijami še ni dovolj zaživela. Istočasno, ko so pregledali svoje delo, so sprejeli še načrt dela za leto 1977, ki še bolj zajema programe taborniških preizkušanj in veščin, s tem pa tudi nekaterih elementov splošnega ljudskega odpora. V preteklem letu ^o bili izvedeni vodniški tečaji v odredu in rezultati se že kažejo pri delu v posameznih četah in zato bo treba še nadalje posvečati posebno skrb vzgoji novih kadrov. Oblikovali so tudi svet odreda in dopolnili pravila še z določbami o družbeni samozaščiti. Ob zaključku konference pa je dalo svečano prisego še nekaj tabornikov z osnovnih šol Venclja Perka in Šlan-drove brigade. S to prisego so bili dokončno sprejeti v taborniško organizacijo in se z njo zavezali, da bodo živeli in delali na osnovi obstoječih pravil taborniške organizacije. J. C. TABORNIKI OB DNEVU REPUBLIKE Veliko prireditev je bilo ob Dnevu republike, nekatere so bile dobro obiskane nekatere manj, nekatere bolj kvalitetne, nekatere bolj skromne, precej nenavaden in enkraten prispevek pa so ob našem največjem prazniku dali naši taborniki, kijih v Domžalah ni malo. Tako se je malce več kot pol ure pred osrednjo proslavo pomikala v središču Domžal večja skupina majhnih in malo večjih tabornikov, ki so imeli v rokah lučke. To so bile konzerv ne škatle, napolnjene z žaganjem in nafto, ki so nekatere z manjšimi, druge z večjimi plamenčki osvetljevale okolico. Skupina se je ustavila na ploščadi pred veleblagovnico, kjer so že čakali mladi iz Osnovne šole Radomlje, ki so ob 29. novembru pripravili kratek kulturni program. Žal pa gledalcev ni bilo veliko, kajti prireditve se je udeležilo le nekaj predstavnikov OK ZSMS Domžale, mimoidoči so bili malce presenečeni in marsikomu je korak za hip zastal, da si JC ogledat za Domžale res malce nenavaden sprevod. Vse mlade je najprej pozdravil ravnatelj Osnovne šole Radomlje, kije spregovoril tudi o pomenu praznika in o prispevku mladih k praznovanju tega praznika. Lep in kvaliteten nastop mladih iz Radomelj je bil nagrajen s taborniškim mh, mh, s kratkim nagovorom vodje tabornikov tov. Janeza Ccrarja in taborniki so se razšli, veseli, da so po svojih močeh prispevali k lepšemu praznovanju Dneva republike. (.i. V. TOVARIŠKO SREČANJE V dvorani komunalnega centra v Domžalah smo 20. novembra 1976 mladinci s sodelavci DS, sindikata in člani ZK Napredek priredili svečan zbor delovnih ljudi. Zbor je bil namenjen vsem članom kolektiva. Poleg 9-mesečnega poročila poslovanja podjetja smo bili seznanjeni o spremembi zakona v O/D in dopolnitvi statuta, ki ga je podala tov. Peeljeva. Predsednik DS tov. Ciril Sesek pa je podelil priznanja jubilantom za 10- in 20-letno delo v podjetju. /bor delovnih ljudi smo priredili v okviru praznika republike, 29. novembra, in tednu Komunista pod naslovom: (I OVI K |)l I () KULTURA. S kulturnim programom je pričel Zdravko Babic in opisal težke dni ob rojstvu republike. Nato je Dekliški pevski zbor iz Domžal, pod vodstvom lov. Naraločnika odpel nekaj pesmi, recita-torska skupina (X) ZSMS Napredek z mentorico Nado Horvat, pa je izvedla recital o Pohorskem bataljonu z naslovom ..Bataljon na mrtvi straži" s kulturnega programa je predsednik ()() /SMS Bojan Sever povabil navzoče, da so skupaj odpeli kozaračko kolo. /a zabavni del programa je poskrbel ansambel Kovinarji. Ob tej priložnost i se v imenu podjetja in članov ()() /SMS Napredek vsem nastopajočim iskreno zaliva I j u jemo. Majda Jerman MENGEŠKI IN TRZINSKI UPOKOJENCI SO ZBOROVALI S tem, da se človek upokoji, še ni rečeno, da je odpisan za ta svet. Da so naši upokojenci še kako aktivni in da se zanimajo za vsa dogajanja okoli sebe sproti dokazujejo na raznih zborovanjih, sestankih in še vedno z aktivnim delom v družbenopolitičnih organizacijah v občini. Kdo naj piše zapisnike sej, kdo naj tu in tam priskoči na pomoč kot honorarec in še in še, same častne dolžnosti? In naši upokojenci se tega ne branijo v zavesti, da so še vedno potrebni. Tako so svojo aktivnost in zanimanje pokazali tudi člani DU Mengeš na svojih dveh ločenih tovariških sestan- kih v Trzinu in v Mengšu sredi meseca decembea 1976. Naj kot dopisnik omenim vsaj nekaj zanimivosti iz teh dveh sestankov. Oba sta bila kaj dobro obiskana. V Trzinu je bil sestanek v Domu družbenih organizacij. Predsednik DU Mengeš tov. Boštjančič je podal krajše poročilo o stanju članstva v društvu in poudaril, da je v preteklem letu pristopilo 32 novih članov, 13 članov pa je umrlo. Da jim bife, ki je zaprtega tipa, kar dobro nese in da so tako lahko lepše uredili društevno pisarno in ostale klubske prostore. Izletov je društvo organiziralo sedem in so bili vsi uspešni, udeleženci pa zadovoljni. Za leto 1977 pa planirajo kar 10 izletov doma in v inozemstvo. Sestanka se je udeležil zastopnik SPI ZA v SR Sloveniji tov. Redenšek in prejšnji predsednik DU Mengeš tov. Narat. Tov. Redenšek je poudaril, da na območju DU Mengeš prejema pokojnino 466 upokojencev in je od tega še vedno 261 upokojencev, ki še niso člani društva. Cim več nas bo, lažje bomo ščitili naše interese. Pohvalil je aktivnost upravnega odbora DU Mengeš. Prav bi bilo. da bi ustanovili solidarnostni sklad za izplačevanje pogrebnin. Precej kritike od strani članov je bilo zaradi poviševanja pokojnin v '/, češ, da so pri tem prizadeti zopet tisti z malimi pokojninami. Prav tako dobro obiskan tovariški sestanek upokojencev je bil nato v Mengšu, lov. Redenšek je seznanil navzoče, da lx> DU Domžale za leto 1977 izplačevalo od 1. 1. 1977 po 700 din. naslednje leto pa 900 din pogrebnine. Na obeh sestankih je bilo razvidno, kako naši upokojenci žele čimveč takih tovariških sestankov, da skupno obravnavalo vse pereče probleme, ki jih tare-lo. Ob mali zakuski, prijazni tovariški besedi in petju je vse prehitro minil čas V Mengšu pa nam je zaigrala nekaj poskočnih znana harmonikarca lov Koro-seeva. N. V. NOV PRAPOR UPOKOJENCEV Upokojenci iz Črnega grabna so včla-n j t- n i v svojem društvu v Domžalah. I u se samo nekateii udeležujejo društvenega življenja, izletov itd. Od I rojan do Prevoj je nad 30(1 vseh upokojencev in bi imeli lahko svoje društvo, lega zaenkrat ne nameravajo, pač pa so na sestanku v novembru ustanovili pripravljalni odbor za slovesno razvitje novega prapora upokojencev, ki bo v soboto, dne 15. januarja popoldne v Kulturnem domu v Šentvidu pri I .u kovic i Pokrovitelji slovesnosti so: Krajevna skupnost lukovica. Krajevni skupnost Prevojc, T OZ D ..Mojca" lukovica in Komunal no podjetje Domžale. Po slovesnem razvitju prapora bo tovariško srečanje vseh upokojencev z območja Črnega grabna. V nddeljo, 9. januarja, dopoldne pa bo v sejni sobi Krajevne skupnosti v I ukovici poslovala pisarna društva upokojencev, kjer bodo člani lahko prejeli razne informacije, poravnali članarino, naročili društveni časopis ..Vzajemnost" in se pogovorili o vsem. kar jih zanima. Upokojenci, ki še niso člani društva pa se bodo lahko nanovo vpisali in pristopili k vzajemni samopomoči. Želimo, da bi pripravljalni odbor v Lukovici ostal kot aktrv. ki naj bi stalno posvečal skrb za upokojence, prirejal samostojne izlete, predlagal najpotrebnejše člane za rekreacijsko letovanje in poživil stike z upokojenci tudi v okoliških vaseh. I. R r OBVESTILO! Komunalno podjetje Domžale obvešča občane KS Toma Brejca Vir, da bo od 1.1.1977 dalje odvoz odpadkov od gospodinjstev ob petkih. V kolikor je ta dan praznik, se odvoz opravi dan preje. Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem! GOSTOVANJE FOLKLORNE SKUPINE KARAVANKE v__J Dan pred rojstnim dnevom nove Jugoslavije so imeli občani in delovni ljudje Trojan in bližnje okolice možnost, da si ogledajo nastop folklorne skupine Karavanke iz Tržiču, ki se je z izvajanjem različnih plesov, glasbe in s humorjem predstavila našemu občinstvu. Prireditev je bila v dvorani Prosvetnega društva Oton Župančič iz Sent-gotarda (to je v sosednji krajevni skupnosti i. kajti v samih I rojanah nimamo primernega prostora za podobne prireditve. Kot že rečeno, so se gostje iz Tržiča predstavili z ljudskimi plesi in sicer sov narodnih nošah posameznih pokrajin zaplesali stare koroške, prekmurske, podravinske in gorenjske plese. Vmes so se s svojimi točkami predstavili še bratje Zupan, ki so nam zapeli nekaj narodnih pesmi, ter citraški kvintet, ki je pod vodstvom Rudija Ahačiča mojstrsko izvajal nekaj pesmi na tem že tako redkem instrumentu, kot so citre. Program je bil torej zelo bogat in na visoki umetniški ravni tako, da so bili obiskovalci zelo zadovoljni. Toda opaziti je bilo, da je med občani kaj malo zanimanja za takšne kulturne prireditve, kajti obisk ni bil tako množičen, kot bi človek pričakoval, glede na to. da smo v Trojanah že tako in tako odmaknjeni od nekaterih kulturnih dobrin: gledališče, opera, kino, itd., pa še takral, ko imamo možnost kaj podobnega obiska v domačem kraju iz ne vem kakšnega vzroka, tega ne obiščemo. S tem mislim apelirati na vse občane, da v bodoče v večjem številu obiščejo takšne in podobne prireditve in s tem obogatijo svojo lastno kulturo, po drugi strani pa izkažejo priznanje skupini, ki je kulturni program pripravila. Jane/ Kušar jeve bralne z/iačke. Na območju dom žalske občine je bila namreč Osnovna šola Slandrove brigade edina, kije organizirala za učenec branje Cankarjevih del in si na podlagi tega pridobila Cankarjevo bralno značko. Za tekmovanje se je prijavilo blizu 80 učencev. Vsakdo izmed njih je moral prebrati in se poglobiti v tri Cankarjeve tekste. Le»te so izbrali slavisti, ki so upoštevali pri izbiri zrelostno stopnjo učencev. Slavisti so nudili učencem pomoč, kije 'bila bogato obrestovana, saj so pri njih vzbudili željo za branje Cankarjeve besede in dosegli, da so okrepili večji smisel za lepo knjigo. V zvezi s podelitvijo Cankarjeve hrainc značke, je tovarišica trna Novakova organizirala na šoli skromno, a vendarle zanimivo razstavo Cankarjevih del. Razstavo so si ogledali vsi učenci šole. Pionirski odred pa je prejel ob tej priliki tudi dve lepi AKTIVNOST MLADIH V OO ZSMS IHAN Ni dolgo tega, kar smo v Ihanu izvolili novo delovno predsedstvo naše osnovne organizacije; tako sedaj dolžnost predsednika opravlja "Mirjani Kokalj. Novo vodstvo seje takoj spoprijelo z zastavljenimi nalogami, kot prvi plod prizadevanj naj bi bila proslava v počastitev Dneva republike in to v dvorani gasilskega doma. Velika večina tistih, ki so napolnili dvorano, jo je tudi zapustila z. občutkom zadovoljstva ob uspešno izvedeni predstavi. Nisem prvič uporabil izraza: ,,Dolg kot Ihan," prvič pa seje zgodilo, da se je v tem „dolgem" kraju le našel prostor za nas mla*K in to v prostorih NK Ihan tako so sobotni in nedeljski večeri ob glasbi in plesu mnogim prijetnejši. Obenem se velja zahvaliti upravi NK Mladinci med delom Ihan za gostoljubnost, katero bodo naši mladinci poplačali / dobrini igranjem na zelenem polju, saj so mnogi člani Nogometnega kluba. torej v novo leto / novim elanom. Jane Gregorič Proslava ob dnevu republike Rojstvo naše domovine so proslavile vse šole na območju naše občine zelo slovesno, zlasti še zaradi tega. ker so ob tej priliki bili sprejeti cieibančki v pionirske vrste. Posebno svečana pa je bila proslava na Osnovni šoli Slandrove brigade v Domžalah, ki je bila združena s podelitvijo Cankarjeve bralne značke. Ko je šolski pevski zbor odpel himno, je spregovoril ravnatelj Vinko Cedilnik, kijev svojem govoru prikazal. s kakšnimi napori so po vojni pognale sveže mladike, da imamo danes v vsej državi lako bogate dosežke na vsen področjih dela. Hkrati je navezal v svojem govoru tudi nekaj misli /a zaključek Cankarjevega leta. Nazadnje pa |c pozval vse učenec, naj bi se tudi v prihodnje uspešno učili in se udejstvo-vali pridno v svobodnih dejavnostih, ker je oboje vselej najlepše darilo republiki. Za tem je sledila podelitev Cankar- priznanji in to za prizadevno in uspešno sodelovanje pri pionirskih igrah in tvorno sodelovanje pri solidarnostnih akcijah. Po razdelitvi Cankarjevih bralnih značk in obeh priznanj se je nadaljeval kulturni spored, namenjen počastitvi Dneva republike. Na sporedu je bilo več zbornih nastopov in deklamacij, ki so jih pripravile razredne učiteljice. Uspešna točka pa je bila zborna recitacija, ki jo je skrbno in dognano pripravila prof. Majda Cnidovčeva. Zborovodja Karel l.eskovec pa je proslavo popestril s petjem in preudarnim izborom skladb. Mlada pevka, ki jo je odbral in vključil zborovodja kot solistko, je še popestrila izvajanje zbora. Proslava je v celoti ogrela srca mladih in odraslih, ker so izvajalci poslušalcem posredovali celotni program sproščeno in doživeto Dolfc Prešeren ČLOVEK DELO KULTURA NA BRDU Osnovna organizacija ZKS na osnovni soli Janko Kersnik na Brdu je v akcijo Clovek-dclo-kul-tura pritegnila vse učence in člane kolektiva naše šole. Akcija se je začela z obiskom lutkovne predstave, ki so si jo ogledali vsi učenci nižjih razredov in s proslavo ob dnevu OZN, ki jo je pripravila mladinska organizacija. Ob pomoči Kulturne skupnosti in s sodelovanjem likovnega društva Petra Lobode iz Domžal smo v avli šole pripravili razstavo likovnih del članov omenjenega društva. novembru nt uspel izdati svojega glasila Ciklanem, upamo, da se bo to zgodilo do konca leta. Seveda pa s temi prireditvami in slovesnostmi naša dejavnost še ni zaključena. Naši učenci so sodelovali v programu ob otvoritvi prenovljenega Kulturnega doma na Prcvojah in ob odkritju spominske plošče pri Zdravstveni postaji v Lukovici. Upamo, da bomo našo kulturno dejavnost še vnaprej kvalitetno in kvantitetno razvijali. G. V. ČLOVEK DELO KULTURA Mladi recitatorji osnovne organizacije ZSMS Napredek Domžale na tovariSkem srečanju Sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo Razstava je bila slavnostno odprta s krajšim kulturnim programom, ogledali pa so si jo lahko tudi občani in delovni ljudje iz krajevnih skuposti. Razstava je bila zelo dobro obiskana. Kolektiv naše šole je obiskal Dramo v Ljubljani. Ogledali smo si komedijo Richar-dova umetna noga in bili zlasti navdušeni nad igro Duše Počka-jeve. Tudi ob proslavi Dneva republike smo nekaj trenutkov namenili pomenu in vlogi kulture v življenju delovnega človeka. Tudi OO sindikata je prispevala svoj delež. Člani sindikata smo obiskali Kostanjevico, razstave v gradu in Formo vivo, za vse učence pa pripravljamo obisk Ladka Korošca, ki bo prišel na Brdo sredi decembra. Učencem se bo predstavil s svojim petjem, obenem pa bo pokazal tudi filme o svojih gostovanjih v drugih državah. Novinarski krožek zaradi tehničnih težav v mesecu ZAHVALA Ob nenadni in prezgodnji izgubi našega dobrega moža, brata, očeta in dedka JANEZA GRMEKA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, poklonili toliko cvetja in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem delovnim in družbenim organizacijam, pevcem, godbi in govornikom. Žena Angela, hčerke z družinami, sin, vnučke in vnuki. KAREL BURJA - ČRT V začetku meseca decembra smo se v Zlatem polju poslovili od Karla Burja-Crta, znanega borca iz Obrš pri Zlatem polju. Kruta smrt je nepričakovano pretrgala življenjsko nit zopet enemu izmed tistih, ki so v rani mladosti poznavali pomanjkanje in iskali zaposlitev kot delavci v mnogih krajih. Zc kot 16-letni mladenič je delal na žagi v Domžalah, pozneje v Ljubljani, kjer ga je zajela tudi vihra II. svetovne vojne. Poslanje bil na delo v Avstrijo, vendar je že po 6 mesecih zbežal iz taborišča, se vrnil v domače kraje in se leta I 942 priključil borcem Kamniškega bataljona. Nato je borec Slandrove brigade in leta 1944 postal komandir relejne postaje na območju Črnega grabna in vzdrževal zveze med Gorenjsko in Štajersko. Po osvoboditvi je sodeloval v vrstah KNOJ kot obveščevalec. Tovari J Karel je bil poznan družbenopolitični delavce, saj je aktivno delal tako v krajevni skupnosti, kot borčevski organizaciji, opravljal odborniške dolžnosti in se zavzemal za razvoj Zlatega polja in celotnega Črnega grabna. .Svoje bogate izkušnje je prenašal tudi na mlajši rod, predvsem pa na svojo številno družino, ki ji je hotel ustvariti boljše pogoje za življenje, kot jih je imel sam. Njihove besede smo lahko mnogokrat slišali tudi v predsedstvu Občinske konference SZDL in v raznih komisijah pri Občinskem odboru ZZB NOV Domžale. Čeprav je bil 100 K vojni invalid, ni nikoli odklonil dela v organizacijah in vedno je bil pripravljen pomagati ljudem kot družbenopolitični delavec in kot človek. Njegova humanost je bila orisana ob zadnjem slovesu v besedah govornikov. Iako smo sc zopet poslovili v prisotnosti številnih borčevskih praporov od enega izmed mnogih borcev, ki so v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji kovali našo sedanjost. Ohranili ga bomo v spominu, kot delovnega človeka in prisrčnega tovariša. I.ojko In memoriam JANEZ GRMEK V torek, 7. decembra, smo se na domžalskih Žalah poslovili od tovariša in sodelavca Janeza Grmcka. Pokojnik jc bil rojen 1912 v delavski družini. Pred vojno je rad zahajal v planine in vneto sodeloval pri Prosvetnemu društvu, igral jc na odru v Grob-ljah in Domžalah. Po osvoboditvi je bil med prvimi sodelavci pri obnovi odra in dvorane da smo lahko že v juniju 1945 imeli prvo prireditev Ljudskega odra v Domžalah, katerega soustanovitelj je bil tudi pokojnik. Koliko njegovih kreacij je še danes živih pred nami. Ustvarjal je nepozabne like v ljudskih igrah, v Cankarjevih dramah, posebno v Hlapcih in Kralju na Betajnovi v vlogah župnikov, pa v delih svetovne dramatike, zlasti v Shakespearu in Molieru. Neprekosljiv pa je bil njegov Namišljeni bolnik. Sodeloval je tudi v pevskem zboru. Njegovo delo pa ni bilo le na kulturno umetniškem področju. Bil je soustanovitelj Glasbene šole v Domžalah, ki jc iz tedaj skromnih začetkov prerasla v pomembno kulturno ustanovo, iiil je tudi soustanovitelj Društva poklicnih šoferjev in avtonicha-nikov v Domžalah. V delovni organizaciji in v sindikalnih organizacijah je bil vedno aktiven in je stremel za strokovni in politični napredek delavcev. Njegovo delo za uveljavitev delavskega samoupravljanja je čestokrat naletelo na nerazumevanje onih, ki so prepočasi dojemali bistvo socialistične ureditve naše družbe. V času okupacije jc aktivno sodeloval v OF v Jaršah in Trzinu. Zaradi domačih okupatorjevih podrepnikov je v januarju 1944 odšel v ilegalo in prostovoljno vstopil v partizanski odred v Kamniški Bistrici. Tedaj jc postal poverjenik narodne odbrane za Kamniški okraj. Nato je bil premeščen v Slandrovo brigado, kjer sc je posebno izkazal pri napadih na sovražnikove postojanke na Kočevskem. Večkrat seje s ponosom spominjal, da mu je tedaj osebno pripel na prsi vojaško medaljo za hrabrost sam legendarni komandant Stane. Za sodelovanje v NOB in v povojni graditvi porušene domovine je PTCJel še več odlikovanj in priznanj. Med njimi tudi diplomo in plaketo vzornega voznika od komisije TNZ Slovenije in zlato značko za krvodajalca. Pokojnik jc bil na vsph področjih nesebičen delavec, ki je visoko cenil pridobitve naše revolucije, vendar ni nikdar iskal niti prejel od družbe kake gmotne koristi. Nasprotno, prevelika zagnanost in požrtvovalnost na vseh področjih njegove aktivnosti mu je večkrat celo škodovala, zato je bil zadnja leta zagrenjen, ko mu tudi težka bolezen ni dopuščala aktivnejše sodelovati v družbenih organizacijah. Celo v gradbenem odboru za gradrrjo novega Doma upokojencev letos ni mogel več sodelovati. Po upokojitvi pred 9 leti seje if» posvetil svojemu domu in družini. Okrog hišice si je uredil lep arboretuin, to jc bilo njegovo poslednje veselje poleg osem živahnih vnučk in vnučkov. Na Žalah mu je v slovo spregovoril prijatelj in dolgoletni sodelavec v imenu Društva upokojencev, gradbenega odbora in sodelavcev nekdanjega Ljudskega odra in Svobode, na pokopališču pa predstavnik Društva poklicnih šoferjev in avtomeha-nikov. Vsi, ki smo poznali pokojnega Janeza in z. njim sodelovali, ga bomo ohranili v najlepšem in hvaležnem spominu ter globoko sočustvujemo z njegovo ženo. štirimi hčerkami z družinami in sinom. Naj mu bo lahka naša zemlja, ki jo je vedno ljubil. | r IVAN ZIKA Na kamniških Žalah smo se I 9. decembra poslovili od znanega profesorja, publicista, kulturnega in političnega delavca Ivana Zika. Poznamo ga kot neutrudnega zbiralca zgodovinskih dogodkov, ne samo v kamniški občini, ampak tudi kot soustvarjalca Kamniškega zbornika, saj jc bil eden izmed iniciatorjev te pomembne publikacije tudi za našo občino. Njegovo ime je tesno povezano s šolanjem 25. generacij dijakov na Kamniški gimnaziji, med katerimi jc veliko tudi naših občanov. Pokojnega profesorja smo poznali kot človeka, ki jc znal s svojo humanostjo in usmeritvijo vplivati na mlada pokolenja ter jih usmerjati v življenje. Ob zadnjem slovesu so v besedah govornikov bile povedane neštete vrline človeka, ki jc bil tako tesno povezan ne samo s Kamnikom, ampak tudi s širšo slovensko javnostjo, saj je skušal svoje bogato znanje posredovati v najrazličnejših publikacijah tudi širšemu krogu ljudi. Ivan Zika bo še dolgo ostal med nami kot eden izmed tistih ljudi, ki se je neumorno razdajal na mnogih področjih in ki jc skušal z očetovskimi besedami vzgajati vrsto generacij v Kamniški gimnaziji. Irenčka Smučarji Ihana v novi sezoni Smučarji tekači dejansko ne počivajo oziroma nimajo mrtvega teka. Cim se konča sezona, to je april in maj, že programirajo treninge za bližajočo sc sezono. Kajti tekaška disciplina prireja tekmovanja že v mesecu novembru, čim zapade sneg v višjih legah. Naši smučarji so letos nadoknadili smučarski tek v poletnih mesecih s takozvanim i smučarskimi „ROLKAMI" (to so smuči na koleščkih). Marsikdo jc imel priliko videti tekače na asfaltiranih cestah, posebno pogosto so trenirali na cesti Krtina -Moravče, kjer so idealni-pogoji v intervalu. Udeležili so se tudi več tekmovanj na Gorenjskem, med ostalim tek okoli Blejskega jezera in kot zadnjo preizkušnjo šc v Dolu pri Ljubljani, kjer je nastopala na teh rekvizitih vsa naša tekaška elita. Z ozirom na določitev prednostnih športov v občini Domžale, kjer je smu- čanje dobilo svoje mesto poleg nogometašev, košarkarjev in atletov, seje pričelo v klubu vsestransko prizadevanje, da bodo selekcije posameznih grup dokončno oblikovane, kar tudi določa pravilnik oziroma osnutek pravilnika smučarske zveze Slovenije. Tako smo že določili selekcijo posameznih mladincev in pionirjev, kdo ima glede na čas tekmovanja in uspehe še možnost dosegati tisto normo, ki mu omogoča, da ostane v ekipi perspektivnih tekačev ali skakalcev. Vemo, da imamo danes v klubu tri kategorije tekmovalnega naraščaja. Šolsko grupo v osnovni šoli, kjer smo formirali posebno skupino pionirjev od 6 do 10 let starosti in jih bo vodil trener, ki ga bo vodstvo kluba določilo, iz te skupine bo vršil selekcijo najboljših, ki bodo potem nastopali v selekciji kluba. Drugo skupino, kije zelo močna, pa sestavlja preko 25 tekačev od 10 do 14 let starosti, ki pa jo vodi zopet posebni trener. Tu pa je že strožja selekcija, in prihajajo najboljši že v tretjo skupino to jc skupina na sliki med katerimi sta že dva državna in republiška prvaka, to je Branko Orešek in Nada Drob nič. Ta skupina je že v celoti dosegla JUGO točke in ima pravico nastopati na vseh regijskih, republiških in državnih tekmovanjih. Smatramo, da delo s tekači ni povsem rožnato. Koliko suhih kilometrov je treba, koliko znoja in koliko moči. da si fizično in kondicijsko pripravljen priteci od 5 do 15 km v ostrem tempu in čimkrajšem času! Cc je smučanje bilo predlagano in izbrano za prednostno disciplino, to ni bila zgrešena odločitev TKS in Ob ZTKO Domžale, ker so uspehi v preteklosti bili vsekakor vodilo za odločitev, da sc smučanje uvrsti v prednostno skupino. I o pa so dokazali smučarji, posebno Ihanci. saj imajo v svojem zadnjem obdobju vrsto republiških in državnih prvakov. N K. I OTROŠKA IGRIŠČA V Domžalah iz dneva v dan raste število prebivalstva, mesto se razvija in veliko mladih družin se naseljuje v novozgrajenih stanovanjih. Dejstvo je, da z mladimi družinami prihaja vedno več otrok, ki pa nimajo v prostem času prostora, na katerem bi se lahko sproščeno in varno igrali. Ni namen tega članka, da bi dolžili kogarkoli za tako stanje, vendar pa se postavlja vprašanje, kako bomo vendarle uredili otroška igrišča. Sedaj smo temu vprašanju vedno našli odgovor v besedah: ..Ker pač ni bilo na voljo potrebnih denarnih sredstev." Resjc. da otroških igrišč za enkrat v Domžalah ni. vendar bomo morali slej ko prej ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Pri tem seveda ne mislimo na gradnjo dragih klasičnih otroških igrišč z dragimi napravami, ampak na taka. na katerih bi z minimalno ureditvijo otroci sami lahko kolektivno delali vse tisto, kar bi drugače na bogato urejenih igriščih. Računati moramo na iznajdljivost otrok in tudi na to, da bolj stremijo k temu. da sami uredijo nekatere zadeve. Ravno tako v otroški domišljiji nastajajo vedno nove zamisli, ki jih bi bilo mogoče uresničiti s stvarmi, ki se nahajajo v naših gospodinjstvih in ne služijo več svojemu namenu. Tudi v drugih državah so že zdavnaj opustili gradnjo klasičnih igrišč. Igrišča so prilagojena pač temu, kar otroci rabijo. Zaradi tega bi bilo potrebno tudi v Domžalah predvideti zemljišča, na katerih bi otroci ob pomoči starejših uredili postore, kjer bi se lahko nemoteno igrali. Seveda bi morali pri tem urediti okolja tako, da bi lahko otroci nemoteno igrali tudi mali nogomet in košarko, a mlajši pa našli tudi prostor za svoje spretnosti v peskovniku in priročnih orodjih. Zaradi tega bi bilo potrebno čimpreje imenovati akcijski odbor, ki bi skrbel, da bi v Domžalah čimpreje izpeljali akcijo za ureditev otroških igrišč. Odbor bi naj bil organiziran v okviru Občinske zveze DPM in se povezal z organi v krajevnih skupnostih. Tako bi lahko skupaj uredili vprašanje lokacije in tudi materialno (Nadaljevanje na 16. strani) Proslava ob tednu komunista in dneva republike v kolektivu občinske uprave V okviru tedna komunista, kije letos potekal pod geslom „Clovek, delo, kultura" ter ob praznovanju Dneva republike, so samoupravni organi ter družbenopolitične organizacije delovne skupnosti upravnih organov SOb Domžale pripravili v tednu pred Dnevom republike več prireditev. V ponedeljek, 22. ii. 1976 je bila v poslopju SOb Domžale odprta razstava „Domžale v NOB", ki jo je pripravila komisija za idejnopolitično usposabljanje pri OO Z K upravnih organov SOb Domžale v sodelovanju s Poto-kino klubom Mavrica iz Radomelj ter pomoči Likovnega društva Peter Loboda iz Domžal. Razstavo je odprl predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jer- nej LENI C, ki je v uvodnih besedah opisal narodnoosvobodilni boj od prvih zametkov upora do končne zmage, kije pomenila nacionalno in socialno svobodo. Poudaril je, daje bil to boj, v katerem se niso (»rili le partizani in aktivisti, temveč tudi starci in otroci, borih so se gozdovi, gore, vode in jugoslovansko nebo, v temje bila veličina zgodovinskega boja. Istočasno z zgoraj omenjeno razstavo je bila tudi odprta strokovna knjižnica delovne skupnosti upravnih organov SOb Domžale. Naslednji dan, 23. I i. 1976, je bila v Kino dvorani v Domžalah osrednja proslava oh Tednu komunista ter ob Dnevu republike. Prireditev je odprl sekretar V okviru praznovanja tedna Komunista je bila v prostorih občinske skupščine odprta razstava o delavskem gibanju in NOB v naši občini OO ZK tovariš Miro U KM AR. V svojem govoru je poudaril, daje kultura predvsem način življenja, da so to socialistični samoupravni odnosi med ljudmi, možnost, da sami neposredno rešujejo ta vprašanja družbenega življenja in naše prihodnosti, zato kulture ne moremo in ne smemo zožiti na ustvarjalno in po-ustvarjalno dejavnost, na estetsko in ekološko urejeno okolje, ampak jo moramo uveljaviti in razvijati kot sestavino združenega dela in način življenja delovnih ljudi ter njihovega boja za vedno bolj človeške odnose. Slavnostni govornik na tej prireditvi je bil predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej IT.NlC, kije poudaril pomen praznika Dneva republike ter drugega zasedanja AVNOJ-a. Po več kot 3(1 letih so nam ideje tega praznika še vedno dnevno prisotne. Borimo se za neuvrščenost, samoupravljanje, uresničujemo revolucionarno geslo ..Delu čast in oblast", borimo se zato. da bi delovni ljudje sami odločali o svoji bodočnosti. Skrbi nas usoda Koroških Slovencev in Gradiščanskih Hrvatov v Avstriji in zato nc dopustimo, da bi bili salni v boju za svoje osnovne pravice. Pojem solidarnosti poznamo in ga tudi uresničujemo, saj to dokazujejo akcije v Posočju. Ideje H. zasedanja AVNOJ-a smo dolžni uresničevati zaradi žrtev, trpljenja in grozot, ki so jih prestajali v štiriletni moriji naši ljudje. Dolžni sino nadaljevati delo naših ijudi, ki so dali vso svojo moč. ljubezen in voljo ter hotenje v obdobju obnove porušene domovine. Vse te ideje pa moramo opravljati z vso odgovornostjo in zavzetostjo, opraviti moramo delo tako, da ga bomo spoštovali mi in tisti, ki bodo sadove našega dela uživali za nami. Storiti moramo vse. da bomo znali vse pridobitve in uspehe uporabiti na primeren in dostojen način. Pri tem pa gre za resnično uresničevanje načela: „ C love k, delo, kultura". Uresničevanje tega načela pomeni vrniti kulturo človeku, delavcu, na kateremkoli področju, pomeni do kraja spoznati pomen združenega dela, v katerem s svobodno menjavo povezujemo kulturne ustvarjalce, učitelje, zdravnike, likovnike z najširšo množico delovnih ljudi v veliko socialistično in kulturno družino. Po tej poti bomo prišli do pojma združenega dela, pri katerega ustvarjanju sodelujejo delavci TOZD. posredno pa tudi izobraževanje, zdravstvo, kultura in druge druž- Pisatelj Jože Vidic je pripovedoval o tem, kako je zbiral gradivo za pisanje knjige „Čmaroka" (Nadaljevanje s 15. strani) rešili nekatere zadeve, ki se bodo pojavljale pri sami gradnji teh igrišč. K tem akcijam bi morali pritegniti tudi otroke, saj bi nam le-ti lahko povedali, kaj želijo imeti na takšnih igriščih. Brez dvoma pa bi morali uporabniki igrišč poskrbeti za pravilne medsebojne odnose in odstranjevati vse tisto, kar se sedaj pojavlja, to jc samovoljo in nestrpnosti med otroci. Zavedati sc moramo, da ne gre samo za igro, ampak tudi za to. da bi otroci uživali svež zrak, se lahko razgibali in sc tudi fizično sproščali. To se pravi, da gre tudi za njihovo zdravje in za njihov telesni razvoj. V Domžalah otroci sedaj čakajo na rešitev tega problema, starši pa si najbrž želijo, da bi bila igrišča urejena čim-preje. S tem bi odpadli mnogi problemi okrog otroških igrišč in pa tudi mnoge skrbi staršev, ki sc sedaj upravičeno bojijo za svoje otroke, ker le-ti najdejo mesta za igro največkrat na javnih cestah. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi posamezne komisije pri krajevni skupnosti razmislile tudi o tem in izpeljale ceneno, vendar nujno potrebno akcijo. Dolfe Prešeren bene službe. Le taka usmeritev nas bo odvrnila od nekulturne ekonomizacije, od tega, da je človek robot, da smo le grobi potrošniki tega, kar nam ponuja tržišče, da smo pasivni prejemniki nam tujih idej in misli, ki jih uvažamo pod pojmom kulture. Prizadevati si moramo, da bo vse naše delo in vse naše samoupravno življenje visokokulturno, da bo naš odnos med ljudmi human, socialističen in kulturen. Na koncu jc predsednik poudaril, da prav delavci občinske uprave potrebujemo veliko vsestranske kulture, da jo bomo lahko dajali občanom, ki prihajajo k nam vsakodnevno po nasvete, kako reševati naloge in težave. Poudaril je, da nihče, ki nima in nc pozna kulture, lc-te ne more dajati drugemu. V nadaljevanju proslave jc govoril tovariš Jože VIDIC, znani partizanski pisatelj, o svojem delu, predvsem pa o svoji znani knjigi „Po sledovih črne roke". V kulturnem programu pa so sodelovali učenci Glasbene šole Domžale, oktet Tosama in recitator Milan MARINI C. Prireditev je bila zaključena s predvajanjem igranega filma ,,Vroča menaža" in dokumentarnega filma ,,Zbor gorenj'-skih aktivistov", ki ju je posnel 1'oto--kino klub Mavrica iz. Radomelj. j (; Osnovna šola Radomlje in družbeno okolje Ob uvajanju celodnevne šole v SR Sloveniji smo tudi na naši šoli začeli razmišljati, kako bi se v danih okoliščinah približali vsaj nekoliko tej obliki vzgoj noizobraževainega dela, ki jc za osnovnošolskega otroka nedvomno velikega pomena za vsestranski razvoj. Najpomembnejša sestavina celodnevne šole jc, da v šolo privabimo zunanje sodelavce različnih poklicev za vodstvo raznih interesnih dejavnosti, katere so sestavni del vzgojnoizobražcvalnega procesa nc samo v celodnevni, ampak tudi v pol-dnevni šoli, kakršno imamo zaenkrat zaradi prostorske stiske tudi pri nas. Prizadevanja učiteljskega zbora, sveta staršev in svetov KS so rodila res presenetljive uspehe. V vsaj eno obliko svobodnih dejavnosti je danes na šoli izmed 665 učencev vključenih preko 600 učencev. Zato je šola od sedme ure zjutraj pa do 21. ure zvečer, ko imajo telovadbo odrasli, vsak dan pravo mrav-ljišče mladine in odraslih. V SKD je v raznih sekcijah (2 pevska zbora, dve folklorni skupini, dramski krožek, literarni in novinarski krožek, pravljični krožek itd.) vključenih preko 250 učencev. V SSDjcv vseh sekcijah vključenih preko 200 učencev. Delujejo še modelarski krožek, ki dela v dveh skupinah po 20 učencev, foto kino krožek, ki šteje 25 učencev, planinska sekcija zajema preko 130 učencev, marljivi so tudi taborniki, ki vključujejo 20 učencev. Za bralno značko tekmuje preko 350 učencev, v VI SI 1 I ŠOLI pa 170 učencev. Vsak teden redno šahira 25 članov šahovskega krožka. Med kulturniki jc tudi zelo delaven likovni krožek, kar preko 100 učencev pa vključuje gospodinjski krožek, ki dela v štirih skupinah itd. Vsi učenci so že vsa leta vključeni v Člani foto-krožka pod vodstvom mojstra fotografije Vlast je Simon čiča pri delu jc, še vrsta vaditeljev IVI) Partizan "Jarše in Si) Radomlje in sicer: Ccsnik brane, Zupan Marjan, Juračič Stane, Hafner Mitja. Pele T.do, lipovšek Igor. učenci pa so vključeni tudi v namizno-teniško sekcijo IVI) Partizan Jarše. Na kulturnem področju nam nudi pomoč Kavčič Miha, fotokino krožek pa vodijo člani i KK Mavrica zlasti Janez Kosmač. Roje Peter. Hafner V preddverju Komunalnega centra je bila odprta razstava fotografskih del učencev Osnovne šole Radomlje JPI nenehno izpopolnjujejo in razvijajo svojo ustvarjalnost. Razumljivo jc, da vsega tega velikega dela z učenci po pouku nc bi zmogli sami člani učiteljskega zbora, zato smo povabili k sodelovanju zunanje sodelavce, ki so radi privolili in z veseljem prihajajo v šolo. V raznih sekcijah šsd dela z učenci poleg naših dveh učiteljev telesne vzgo- Vasja pod strokovnim vodstvom mojstra fotografije tov. Vlastjc SIMON-ClCA. Planince vodita naši dve tovarišiej pod strokovnim vodstvom upravč PD Mengeš zlasti njegovega predsednika Lavrič Petra. Tabornikom stojita ob strani izkušena tabornika Ccrar Janez in (Nadaljevanje na 17. strani) LE Strelsko tekmovanje ob 35-letnici JLA V soboto, IS. decembra je osnovna organizacija /R VS Radomlje za pionirje organizirala ž.c šesto po vrsti tradicional no strelsko tekmovanje z zračno puško, ki je bilo posvečeno 35-letnici obstoja naše armade. Tekmovanja se je udeležilo 57 nai-boljšib pionirk in pionirjev z, vseli naših osnovnih šol. ki so v glavnem dosegli zadovoljive lezullale. I a vsakoletna tekmovanja, ki so preglednega značaja, nam v dokajšnji meri nudijo podatki koliko skrbi in pozornosti šolska vod stva posvečajo našim naimlaišim v okviru priprav na vseljudsko obrambo v izvenšojski dejavnosti. Tekmovanje je pokazalo, da je sicer kvaliteta strelcev nasproti prejšnjim letom upadla, pravlako pa je tudi udeležba deklic bila dokaj skromna. Medtem pa je razpoloženje in zavzetost mladih na tekmovanju pokazalo, kako zelo je mlaelma dovzetna za to zvrsl špoila. ki je v sistemu priprav na vseljudsko obrambo družbeno K kako pomemben. Zato naj bi v bodoče šola s. pomočjo drugih dejavnikov v strelske krožke vključevala še več mladih. POSAMEZNIKI Pionirji: 1. KRI /.MAN Daro, Mengeš 2. MAV Janez. Radomlje 3. CAPUDER Miran, Brdo 4. KOMA I AR Primož.Domž.alc ..SB" 5. ZAJC Stane. Radomlje 6. SOSIARIC Jožko, Radomlje 7. I'l ANINC Darko, Moravče H. KRI MIC MARKO, Domžale ..Sit" 9. Al ES Silvo. Mengeš. 10. KA I'l JA Herman. Radomlje Pionirke: I. VKICTNII OV Maja. Radomlje 2. KOMAJ AR Urška. Domžale ..SB" 3. 1)1 J A K Breda. Radomlje 4. I RAS Marija.Domžale ..SB" Pokrovitelj tekmovanja. Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Domžale, ic najboljšim ekipam in posa- I 29 krogov 122 krogov I 19 krogov 1 19 krogov I 16 krogov 1 14 krogov I 1 3 krogov I I 2 k rogov 109 krogov I OH krogov 9 I krogov 90 krogov 68 krogov 66 krogov meznikom podelil diplome in knjižne nagraele. MB TRIM KOŠARKARSKA LIGA Ihamki smučarji pred novo sezono V organizaciji za rekreacijo pri Zl KO Domžale poteka v naši občini tekmovanje v I KIM košarkaški ligi. Od 14 prijavljenih ekip jih redno tekmuje 12. dve sta odstopili med tekmovanjem. Prve tekme so bile odigrane še na zunanjih igriščih v Domžalah. Mengšu in na Prevojah. nadaljevanje tekmovanja pa poteka v telovadnicah. Tekmovanje vodi poseben odbor, vse tekme pa sodijo sodniki iz, Domžal m Mengša. Organizacija tekem in disciplina igralcev nista najboljši, vendar ob upoštevanju začetnih težav pri organizaciji tako množičnega tekmovanja zadeve potekajo ic kai v ledu. Po krajšem premoru se bo tekmovanje v mesecu decembru nadaljevalo in če ne bo nepredvidenih težav telovadniče se bo tekmovanje v januarju prihodnjega lela končalo. Lestvica po sedmih odigranih kolih: 1 111 1 1 OS 7 6 1 303 : 198 12 2. rvD Ml N< d S 7 6 1 323 : 248 12 3. K K DOM ZA 1 ¥ 6 5 1 334 : 181 10 4. IIK PRI• VO.lt 6 4 2 288 225 . 8 5. AV LOSI R VIS 6 4 2 255 : 231 8 (». SOb DOM2ALI 7 3 4 284 : 27 7 6 7. SI) K \DOMLJI 6 3 5 166 198 6 8. IVD.IAKSI 7 2 5 312 : 299 4 9 NAPREDEK 7 2 5 258 : 316 4 10. 1 OSAMA 7 2 5 152 303 2 (-2) 11. 1 DKOVK A 6 1 5 128 226 1 (-1) 12. KS PRIVO.lt 6 1 5 157 278 1 (-1) EKIPNO TEKMOVANJE 344 krogov Lestvica strelcev: Dohnar (HK Prevoie) 168, Crmek (Avtoservis) 135, Pavlin 318 krogov (I VI) Jarše) I 15, Sikošek (SOb Domžale) 91, Sine lllelios) 84, itd. •JS* ,kr,,!!OV J. Kovač 304 krogov 282 krogov 268 krogov 245 krogov 233 krogov 22 7 krogov 201 krogov Avto šport v Mengšu Pionirji: 1 .Osn. šola Radomlje I. 2. Osn. šola Brdo I, 3. Osn. šola ,.SB" Domžale 4. Osn. šola Radomlje II. 5. Osn. šola Mengeš I. 6. Osn. šola Moravče 7. Osn. šola „VP" Domžale 8. Osn. šola Dob I, 9. Osn. šola Brdo II. 10. Osn. šola Radomlje III. I I. Osn. šola Dob II 1 2. Osn. šola Mengeš III. I 3. Osn. šola Mengeš II. 14. Osn. šola „VP" Domžale 15. Osn. šola ,.JBT" Domžale Pionirke: 1. Osn. šola Radomlje 2. Osn. šola „ŠB" Domžale 3. Osn. šola Dob (Nadaljevanje s 16. strani) Hafnei Mitja, kar olajša delo naši mentorici, ki še nima toliko izkušenj. Modelarski krožek vodi član Aerokluba Ljubljana Kovačič Peter in letos izdelu jejo jadralne modele A I in vezane modele. Tli gospodinjske krožke vodijo učiteljice, četrtega pa zunanja sodelavka Ivanka Koneilja. Šahisti redno vadijo dvakrat na teden poel vodstvom člana SI) Domžale tov. Mitje Zupančiča. Teh nekaj podatkov zgovorno priča, da jc šola prodrla šolske zidove in prerasla v središče dogajanji v krajevni skupnosti. Ce k temu pridenemo še nenehno zanimanje svetov KS za izpopolnjevanje šolskega dela, mislim, da lahko trdimo, da šola prerašča postopoma v obliko celodnevne šole z. vedno večjim vplivom družbenega okolja nanjo. Prav veseli smo, kako občanom ni vseeno. ka| boelo otroci delali v šoli. KS Preserje je ravno tedni ustanovila komisijo za zgra ditev naprav na šolskem igrišču zlasti za učenec, ki so v podaljšanem bivanju. Šolske organizacije, zlasti mladinska, se povezujejo z .organizacijami v KS. I 92 krogov 1 85 krogov I 52 krogeiv 152 krogov 1 50 krogov 2 16 krogov 195 krogov I 35 krogov lako sla 00 /SMS Radomlje m 00 /SMS na soli skupaj organizirali pohod po poteh Radomeljske čete. obe v sodelovanju z dramsko sekcijo pa zelo uspelo proslavo 100-letnice rojstva Ivana Cankarja: JAZ, BRAI.IE PA VI M ZA DOMOVINO! Za delo z učenci v interesnih dejavnostih zlasti na tehničnem poelročju bomo potrebovali se več zunanjih sode laveev in smo prepričani, da nam. kakor doslej, ne boelo odrekli pomoči. Čutimo namreč čedalje večjo potrebo, da bo treba že v osnovne šole več politehnične vzgoje, kar pa bomo lahko dosegli v sodelovanju z družbenim okoljem, ki premore take kadre različnih profilov. Vsem zunanjim sodelavcem se ob koncu leta 1976 zahvaljujem za plodno sodelovanje in v letu 1977 želim ic vetjih uspehov pri ilclu z učenci, tiste pa, ki imajo veselje do dela z učenci pa pozivam, da pridejo v šole) m nam pomaga jo pri vzgoji m izobraževanju nase- mla dine. da be> čim bolj pripravljena siopila v življenje. Rajko llalnei V počastitev 35. obletnice vstaje in 30 let delovanja AMZ ter Organizacij za tehnično kulturo je 26. septembra 1976 organiziralo Avto moto društvo Mengeš meddruštveni avto rally. Namen prireditve je bil vzgoja in utrjevanje znanja voznikov za varno in pravilno vožnjo ter za krepitev stikov med vozniki in avto moto društvi. Letos je bil program tega že tradicionalnega tekmovanja avtomobilistov dopolnjen z novimi in zahtevnejšimi prvinami v spretnosti vožnje. Novost je bilo 400 m hitrostne vožnje z določenim časom v gramoznici pri Mengšu ter 250 m s pospeševanjem in zaviranjem na epsti proti Jablam. Slalom pred In-terierjem tovarne Stol na Duplici in spretnostna vožnja na parkirnem prostoru tovarne LIK v Mengšu pa sta pri-eiobila na težini z. vzvratnimi vožnjami in večjim številom kegljev, ki so bili postavljeni kot ovire. Vozniki oziroma tekmovalci, ki jim take vožnje bolj ležijo, so to dopolnitev v rallvju z veseljem sprejeli, precej pa jih je prav dodatek odvrnil od tekmovanja. Sprctnostnc vožnje in celotno tekmovanje je spremljalo in si ogledalo mnogo mladine in občanov, ki so z zanimanjem sledili izvajanju prvin. Rallvja so se udeležili tekmovalci iz Domžal, Lukovice, Litije, Ljubljane, Kranja. Trzina, Škofje Loke in domačini. Razvrščeni pa so bili v dva tekmovalna razreda po moči avtomobilov. V razred A avtomobili do 790 cem, drugi pa B razred. Istočasno so tekmovali za ekipno uvrstitev. Ocenjevanje je bilo na čas in po točkah. Zmagovalec je bil tisti, ki je zbral najmanjše število točk. Uvrstitev: V razredu A je bil prvi Griša Kersnik iz Lukovice pred Srećom Hribarjem in Mirom Cokanom. Najboljši v B razredu pa je bil Iranr Ccgnar iz Ljubljane, sledita mu Dominik Grmek in Marjan Skok. Prvo mesto je osvojila ekipa AMD Lukovica, drugo ekipa AMD MengešII, tretja pa je bila ekipa AMD Domžale. Prvi trije uvrščeni v vsaki skupini so prejeli lepe pokale in priznanja. Prav tako so prejele pokale ekipe Lukovice, prireditelja in Domžal. Boljše uvrščeni tekmovalci pa so prejeli tudi nagrade. Razglasitve rezultatov, podelitve pokalov, priznanj in nagrad, kije bila v sejni dvorani Krajevne skupnosti, so se udeležili poleg tekmovalcev in njihovih sovoznikov, mladine in pionirjev tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter društev z območja Mengša, kakor tudi predsednik Organizacij za tehnično kulturo Domžale Miha Pavlic. Predsednik Mestne konference SZDL Mengeš Slavko Pišek je v svojem pozdravnem nagovoru dal Avto moto društvu za delo na tehnično-kulturnem področju vse priznanje in mu zaželel tudi v bodoče uspešno delovanje. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Srečno novo leto 1977 vam želijo Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale □ □ induplati — Jarše 2ELI VSEM OBČANOM MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE TOZD TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL KOLIČEVO TOZD KEMIČNA TOVARNA DOM2ALE TOZD TKK TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV IN PROIZVODNJA KREDE SRPENICA Cenjenim potrošnikom priporočamo naše najnovejše premaze ia široko potrošnjo: BONDEX — lazurni lak za zaščito In oplemenitenje lesa za različne podnebne razmere; IDEAL extra — lak za lakiranje parketa In drugih lesenih predmetov; VIKEND lak in emajl — za pleskanje oken in drugih lesenih predmetov izpostavljenih vremenskim vplivom; TESAROL export — univerzalni sintetični emajl za les In kovino; MOBIL speclal — kvalitetni sintetični premaz za avtomobile; HELIOPLAST EXTRA — dlsperzijska barva za pleskanje sten; MOZAIK — barva odporna na drgnjenje In pranje, za pleskanje sten' in lesenih predmetov. Z enkratnim nanosom dosežemo večbarvni izgled; DOMOPLAST — plastični omet, bel in obarvan, za pleskanje notranjih in zunanjih sten. Priporočamo tudi naše kvalitetne Izdelke za kovinsko predelovalno industrijo, industrijo pohištva, papirno In tekstilno Industrijo. TOSAMA DOMŽALE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM, ČESTITAMO IN 2ELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije »UNIVERSALE« Domžale Izdelki so iz klasičnih • in modnih materialov v različnih barvah in velikostih Srečno novo leto 1977 vam želijo r s LOV EN13A It STE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TOZD OPEKARNA MENGEŠ Votlak 1/1, Votlak 1/1,5, Modularni blok, Zidni blok BH 4, Porolit 5 cm, Porolit 8 cm, Monta 12, Monta 16 in Super votlak P R I P 0 R 0 Č A M 0 Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale se priporoča za nakup vsakovrstnega potresnega blaga v svojih prodajalnah širom občina SERVO MIHAU IPK ZRENJANIN OUARNA DOMŽALE Čestitamo in priporočamo kvalitetna jedilna olja KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ nudi svoje proizvode In kvalitetne usluge — 'Izdelava In montaža opreme za čistil ne naprave komunalnih In Industrij sklh odpadnih voda, — Izgradnja regionalnih vodovodov In črpališč. — preskrba s pitno vodo In odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo Gostišče PRI "KONŠKU" - TROJANE - AVTOMATSKO KEGLJIŠČE - IZBORNA KUHINJA -SOLIDNA POSTREŽBA Gostom in občanom iskreno čestitamo! MELODIJA MENGEŠ Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje Izdelke TOVARNA POZAMENTERIJE Pridružujemo se čestitkam In priporočamo /se vrste tkane elastike, svileno hi najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove Mengeš TAMIZ Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo SLOVENIJALES Radomlje proizvaja žagan les, Jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode AVTOSERVIS Domžale Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake In avtobuse EKSPLOATACIJA. PREDELAVA IN OPLEMENITENJI: NEKOVIN »TERMIT« DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA ČEVLJARSKO PODJETJE »MOJCA« LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita ZAVAROVALNICA »SAVA« Poslovna enota Mengeš in priporočamo svoje storitve SLAŠČIČARNA KALIMERO želi vsem občanom SREČNO NOVO LETO 1977 in se priporoča za obisk GOZDNO GOSPODARSTVO Domžale Občanom čestitamo KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Priporočamo svoje usluge Srečno novo leto 1977 vam želijo Papirnica Ko POŠTA DOMŽALE Izdelujemo: raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo 71 BIRO 71 — Domžale Ljubljanska cesta 110 a PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN URBANIZEM, STAVBNA ZEMLJIŠČA. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN ENGINEERING PRIPOROČA SVOJE STORITVE IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z delovišči Semenarno In Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tlftint pri Murski Soboti nudi gozdno seme, sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras In se priporoča TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE S SVOJIMI TOZD: — Galanterija — Usnjarna — Inštitut za usnjarstvo — Maloprodaja Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptllij Vrhnje usnje in usnjena podloga Usnjarska pomožna sredstva in sredstva za nego čevljev EMONA TOZD Kmetijska kooperacija s Doslovalnicami kmetijskega reproma-teriala v Domžalah. Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča Tovarna filca MENGEŠ Izdelujemo in prodajamo tehnične In Iglaste fllce, ter sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom Živilski kombinat »ŽITO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO »MLINOSTROJ« TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO KOinUnalillO Priporoča svoje storitve podjetje Domžale Kolektiv čestita 0