Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št.6/XIII, junij 2020 MOZAIK IRDO Dobra praksa — personalizirana ekološka darila Ste že pisali s pisalom iz tetrapaka za mleko? Ali pa ovili telefon v ovitek iz ponošenih in odvrženih kavbojk? Pisali v zvezek, izdelan iz odpadne kave ali iz kamnitih odpadkov? IDentiks karticni sistemi s kolekcijo trajnostnega razvoja promocije iz odpadkov, reciklirani produkti, iz ekoloških in naravnih materialov. Str. 31 15. IRDO mednarodna znanstveno - poslovna konferenca O vplivu in delu posameznika, ki lahko v družbi bistveno spremeni dogajanje, zato naj njegova aktivna udeležba postane gonilna sila globalne prenove kjer koli. Str. 4 Postani družbeno odgovorni vodja Ni izgovorov! Predavanja potekajo preko spleta in so ugodnejša. Str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 47 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 48 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 49 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 50 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 52 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 53 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 54 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 55 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 56 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 57 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 58 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 59 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 60 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 61 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 62 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 63 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XIII, junij 2020, str. 64 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k razvoju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 SI-2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.paktzamlade.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter, Nomi Hrast, Gašper Cvetic, Kaja Bracic in drugi mladi Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Mentorstvo mladim: Barbara Bradac Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Deva Darshans, https://pexels.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inštituta IRDO, simpatizerjem, podpornim partnerjem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO mednarodna znanstveno - poslovna konferenca 5 Matjaž Mulej: Uvod v 15. IRDO konferencok 7 Porocilo in sklepi konference: Osebna in družbena odgovornost za trajnostno prihodnost (ne samo razvoj) 15 IRDO razmišljanje: O objavljenih dveh sloganih za proteste maja in junija v Sloveniji 19 Pridružite se in postanite imetnik certifikata VDOTR v Sloveniji 29 DO v Sloveniji 30 Lesarius - muzej sedmih lesarskih poklicev 31 Dobra praksa: Personalizirana ekološka darila - vzpenjajoci svetovni trend 34 DOBA prejela priznanje Združenja 35 Svetovni dan žvižgacev 2020: Naslednji koraki bodo kljucni, kot so kljucni pogumni posamezniki 37 Nasveti za manj zavržene hrane 40 Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« 42 Projekt razogljicenja Slovenije preko prehoda v nizkoogljicno krožno gospodarstvo 43 Kako obdržati status delovanja v javnem interesu na podrocju ohranjanja narave? 44 Odziv na porocilo statisticnega urada Evropske unije o uresnicevanju ciljev trajnostnega razvoja 45 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 47 Pretirana uporaba digitalnih tehnologij otrokom in mladostnikom škoduje. Starši, ne pozabite, da ste tudi sami zgled! 54 Razpisi in priložnosti 59 Dogodki, konference, webinarji Vsebine Odgovornost posameznika do sebe je predpogoj za družbeno odgovornost, tj. do drugih. Vsak sam izbere svojo pot, a zakljucki, ki bi jih moral po 15. IRDO mednarodni konferenci sprejeti vsak posameznik, so jasni. Naštejmo jih nekaj: Namesto da bi razmišljali o trajnostnem razvoju, nas mora voditi ideja trajnostne prihodnosti, ki presega financne sisteme. Trajnost se zacne pri osebno odgovornem posamezniku. Trajnost ima veliko medsebojno odvisnih vsebin in zahteva precej celostni pristop k družbeno odgovornemu ravnanju z njo kot pogojem za preživetje cloveštva. Del neuspeha pri doseganju trajnostnega razvoja temelji na pomanjkanju politicnih odlocitev za spremembo. Celovitosti in solidarnosti si ni mogoce zamisliti, ce najprej ne prepoznamo soodvisnosti. Zagonska podjetja in mladi lahko igrajo kljucno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ZN 2030. Bodite del družbene odgovornosti tudi vi in ne pozabite - družbena odgovornost se zacne pri posamezniku. Vsak je del mozaika. Tudi tokrat smo pripravili veliko dobrega branja za vas. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! 15. IRDO mednarodna konferenca Glavni namen letošnje konference je bil iskati povezave med clovekovo odgovornostjo do družbe in do sebe za našo skupno trajnostno prihodnost. Taka odgovornost posameznika je predpogoj za družbeno odgovornost, brez širše okoljske in družbene odgovornosti ni preživetja cloveštva niti orodja za dosego trajnostnega razvoja/prihodnosti. Skupna nit je torej bila iskanje ravnovesja v clovekovem odnosu do okolja, družbe, ustvarjanja in potrošnje, pod odgovornim upravljanjem razvoja družbe in posameznikov ter v luci Zelenega sporazuma EU in Agende Združenih narodov 2030: Spremenimo svet s 17 cilji trajnostnega razvoja, ki so jih leta 2015 sprejele skoraj vse države. Družbena odgovornost nikakor ni omejena na korporacije, ampak vkljucuje vse deležnike svetovne družbe - da cloveštvo premaga trenutne krize, ki jih povzroca neoliberalno unicenje trga in demokracije. Dobra praksa — personalizirana ekološka darila Kako postati uspešen vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju? Da se družbena odgovornost zacne pri posamezniku, izpolnjujejo pri podjetju IDentiks karticni sistemi, kjer nenehno skrbijo za nadgradnjo svojega znanja, predvsem na podrocju trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti in delovanja podjetja po ekoloških principih. Lastnica in ustanoviteljica podjetja Identiks Jasna Triller, podjetnica s svežimi idejami za inovativne kartice in unikatna darilca, je pridobila certifikat 13. generacije certificiranih vodij za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Ne samo to, zbrali so ideje za poslovna in promocijska darila za vse, ki jim je mar ekološka naravnanost, saj so narejena iz recikliranih materialov, lesa in ostalih naravnih materialov. Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter opravite izpit in tako pridobite certifikat! Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja je v štirih letih pridobilo že 117 strokovnjakov in managerjev. Pridružite se jim tudi vi! Še je nekaj prostih mest, a se hitro polnijo. Fotografija osebe Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO. Glede na uradne podatke, ki so navedeni v nekem prispevku k tej konferenci, je približno polovica trenutnega svetovnega BDP odvisna od narave, katere razpoložljivost in kakovost sta odvisni od trajnosti/sonaravnosti/vzdržnosti, ki presega koncept trajnostnega razvoja, seže celo onkraj koncepta trajnostnega PRIHODNOSTI, da izpostavimo TRAJNOSTNO VEDENJE vseh nas milijard ljudi, ki živimo zdaj. Ljudje današnje generacije in prihodnjih generacij moramo razumeti družbeno odgovornost podjetij širše, preiti na koncept DRUŽBENE ODGOVORNOSTI DRUŽBE, vkljucno s KORPORATIVNO in OSEBNO odgovornostjo za vplive na družbo, kar pomeni naše skupno preživetje zdaj in jutri, tukaj in drugje na tem lepem, vendar OMEJENEM PLANETU. S prispevki na tej konferenci se zavedamo, da si globalno cloveštvo prizadeva za DRUŽBENO ODGOVORNO DRUŽBO prek naše najbolj globalne organizacije, Združenih narodov in svojih/njenih CILJEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Te cilje je treba bolje imenovati TRAJNOSTNI CILJI VEDENJA CLOVEŠTVA, katerih cilj je PREŽIVETJE cloveštva. Prevec odlocilnih, ne samo vplivnih, oseb in organizacij, vkljucno s MINISTRSTVI ZA OKOLJE IN PROSTORSKO NACRTOVANJE, se sooca s kljucnimi in zelo zahtevnimi dilemami, kot so INVESTICIJE, ki se zdijo potrebne za tako imenovani EKONOMSKI RAZVOJ na eni strani, in vse vecje število PREBIVALCEV PLANETA ZEMLJE in njihova / naša potreba po ZDRAVEM ŽIVLJENJSKEM PROSTORU, HRANI, VODI IN ZRAKU, na drugi strani. Kmetijska zemljišca se zmanjšujejo, da se ustvari prostor za nove naložbe. Ce narava unici naravo, se to imenuje NESRECO; ce ljudje unicujejo naravo, se temu rece PROGRES, RAZVOJ. Toda mi ljudje ne moremo jesti novogradenj, vecjih stanovanj, sposobnih racunalnikov in drugega orodja. Družbena odgovornost ne vkljucuje ZAMENJAVE DRUŽBE DELA ALI DRUŽBE VOJNE ZA DRUŽBO BLAGINJE niti sedanjega zmanjšanja ZDRAVEGA ZRAKA na samo osem odstotkov cloveštva; itd. Koncept TRAJNOSTNEGA RAZVOJA v praksi ni enak kot v dokumentih: ni naklonjen bolj zdravju kot dobicku / gospodarski rasti, naložbam v zdravljenje bolj kot preprecevanju potrebe po njem in vedno novih, ne le nujnih izdelkih. PREŽIVETJE CLOVEŠTVA POTREBUJE TRAJNOSTNO VEDENJE IN PRIHODNOST. Evropa je dalec najbolj trajnostna celina, vendar nikakor ni dovolj trajnostna. Spomladi leta 2020 je nova kriza CORONA VIRUS naredila NEKAJ dobrega, pokazala je, da so okoljski problemi resnicno MENTALNI problemi in jih povzroca CLOVEK in ne le narava zunaj clovekovega vpliva. In tako naprej. Mi, clani inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO, smo veseli, da lahko SINERGIJO ODGOVORNOSTI ZA VPLIVE ZA DRUŽBO, SOODVISNOSTI IN HOLISTICNEGA / INTEGRALNEGA / CELOVITEGA PRISTOPA dosežemo in prinese koristi. Ponosni smo na svoje prispevke, tokrat z dodajanjem 50 avtorjev k vec kot 1.000 avtorjev, ki govorijo in objavljajo na naših petnajstih konferencah. Omeniti moramo tudi vec kot 100 avtorjev, ki objavljajo v naših nadaljnjih vec kot 20 knjigah. In upamo na vec dobrih praks, ki so veliko številcnejše, kot so opisane v javnih medijih, ki po navadi porocajo vec o težavah, ki so posledica DRUŽBENE NEODGOVORNOSTI in potrebujejo ukrepe za njihovo rešitev. Ljudje pac že po naravi povzrocajo in rešujejo težave. Toda zdaj za edino obdobje nekaj desetletij hitro rastocega lahkega življenja po tisocletjih manj lahkega življenja zmanjkuje sredstev. DRUŽBENO ODGOVORNO RAVNANJE MORA ZAMENJATI RAZVAJENO VEDENJE 15 % cloveštva z IZKUŠNJO KRIZE IZOBILJA. BLAGINJA VKLJUCUJE VEC KOT POTREBO PO MATERIALNIH DOBRINAH. SISTEMSKO/CELOVITO VEDENJE MORA PREVLADATI NAD ENOSTRANSKIM, DA BI CLOVEŠTVO PREŽIVELO. Cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj so zelo dobra merila, ce so cilji in prakse vedenja, ne pa omejeni na rast preko naravnih meja, ki jih napacno imenujemo razvoj. Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-Poslovna Fakulteta, in predsednik Strokovnega sveta IRDO ter predsednik Programskega odbora IRDO konference POROCILO IN SKLEPNE UGOTOVITVE 15. MEDNARODNE IRDO KONFERENCE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI IN IZZIVIH CASA 4. – 5. junij 2020, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU (na spletu, Zoom) UVODNI NAGOVOR DDR. MATJAŽA MULEJA OB OTVORITVI KONFERENCE POROCILO IN SKLEPNE UGOTOVITVE 15. MEDNARODNE IRDO KONFERENCE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI IN IZZIVIH CASA 4. – 5. junij 2020, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU (na spletu, Zoom) 15. IRDO mednarodna znanstveno-poslovna konferenca je imela naslov Osebna in družbena odgovornost za trajnostno prihodnost. Konferenco je organiziral IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Slovenija, EU, in s številnimi podpornimi partnerji, vkljucno z mednarodnimi znanstvenimi akademijami. 50 avtorjev se je s svojimi avtorskimi prispevki predstavilo vec kot 70 udeležencem (na spletu) na temo osebne in družbene odgovornosti za trajnostno prihodnost. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, je bila castna pokroviteljica konference. Teme konference so bile razdeljene na štiri tematska podrocja: (1) Osebna odgovornost - odgovornost do sebe kot dela družbe, (2) Družbena odgovornost podjetij (DOP), (3) Trajnostna prihodnost družbe in njenega okolja, (4) Mladi, starejši in družbena odgovornost. Skupna nit je bila iskanje ravnovesja v clovekovem odnosu do okolja, družbe, ustvarjanja in potrošnje, pod odgovornim upravljanjem razvoja družbe in posameznikov ter v luci Zelenega sporazuma EU in Agende Združenih narodov 2030: Spremenimo svet s 17 Cilji trajnostnega razvoja, ki so jih leta 2015 sprejele skoraj vse države. Družbena odgovornost nikakor ni omejena na korporacije, ampak vkljucuje vse deležnike svetovne družbe - da cloveštvo premaga trenutne krize, ki jih povzroca neoliberalno unicenje prostega trga in demokracije. Konferenca je ponudila veliko in to raznolikih pogledov glede tematike in pristopov. Obstaja nekaj možnih vidikov: . Da bi se spoprijeli z novimi svetovnimi izzivi - podnebnimi spremembami, preskrbo s hrano, kibernetskimi napadi in pandemijami - bi se morali premakniti k perspektivi, ki trajnostni razvoj razume kot nabor trajnostnega vedenja, ta pa vodi v trajnostno prihodnost in sedanjost. . Razmišljanje o lokalnem razvoju je lahko kljucni vidik pri doseganju suverenosti glede hrane. . Družba (ne samo država) blaginje (ne pa garanja in vojn) bi zagotovila primeren okvir za doseganje trajnosti. Da bi ustvarili ali ponovno ustvarili takšno (novo) družbo, bi se morali vsi sektorji družbe zavezati, da morajo narediti vse potrebne spremembe v politiki. . Spremembe se bodo zgodile le z artikuliranim delovanjem razlicnih korporativnih akterjev. . COVID-19 je postavil nov scenarij za cloveški razvoj z vec posledicami. Zaradi epidemije lahko korporativni akterji in vlade premislijo o svojih modelih družbenega razvoja ter povpraševanju in praksi z vec trajnosti. . Vendar se lahko globalne dobavne verige po COVID-19 drasticno spremenijo in posledicno se lahko poveca socialna izkljucenost. To so zakljucki, ki bi jih moral po tej konferenci sprejeti vsak posameznik: . Namesto da bi razmišljali o trajnostnem razvoju, ki ni pokazal izvedljivosti, nas mora voditi ideja trajnostne prihodnosti, ki presega financne sisteme. . Trajnost se zacne pri osebno odgovornem posamezniku. . Trajnost ima veliko medsebojno odvisnih vsebin in zahteva precej celostni pristop k družbeno odgovornemu ravnanju z njo kot pogoju za preživetje cloveštva. . Del neuspeha pri doseganju trajnostnega razvoja temelji na pomanjkanju politicnih odlocitev za spremembo. . Celovitosti in solidarnosti si ni mogoce zamisliti, ce najprej ne prepoznamo soodvisnosti. . Zagonska podjetja in mladi lahko igrajo kljucno vlogo pri doseganju ciljev OZN za trajnostni razvoja—ZN 2030. . Davcna zakonodaja pogosto ni usklajena s trajnostnimi cilji, ki so jih postavile vlade. Davek od dobicka pravnih oseb je treba razumeti kot bistven vidik družbene odgovornosti. . Poudarek novega trajnostnega modela bi moral biti dodan cloveškim vrednotam. . Izbor indeksov v raziskavi je tako politicna kot ideološka izbira. . Ustanovitev in izvedba nagrade Adrastos za mlade lahko prispeva k spodbujanju družbeno odgovornega vedenja, kar vodi v družbeno odgovorno družbo. Prispevki, povezani z informacijami, so izpostavili razumevanje in uporabo modelov družbeno odgovornega vedenja, primerjali individualno, družbeno in okoljsko odgovornost na ravni želenih namenov in vedenja, racunovodstvo, družbeno odgovorno upravljanje in certifikate zanj, nacela ISO 26000, GRI (smernice in porocanje s kazalniki), vpliv obdavcenja in nefinancno porocanje. Prispevki, povezani z izobraževanjem, so razkrili razlicne in zelo informativne pozitivne izkušnje promocije družbeno odgovornega vedenja tako v ucilnici kot na terenu, tako v Sloveniji kot v številnih drugih državah. Prispevki, povezani s tehnologijo, so razkrili potencialne pozitivne in negativne vplive AI (umetne inteligence), Industrije 4.0 itd. Zato ljudje potrebujejo veliko družbeno odgovornega vedenja, ki naj bo vkljuceno v njihov sistem vrednot, in ga naj upoštevajo v razlicnih vlogah - kot ponudniki in kot uporabniki. Prispevki, povezani s poslovanjem, so izpostavili obdavcitev, certificiranje, spremembo osnov vedenja s "samo jaz" na "soodvisni, celostni in odgovorni mi", koncept Integralni svet in Integralna Slovenija, zahtevo po posodobitvi racunovodskih standardov, izvajanje številnih pomembnih predlogov, ki prihajajo npr. v Sloveniji iz njene GZS, in podobnih mednarodnih organov. Ves svet potrebuje vrednote družbene odgovornosti kot ozadje za vsako politicno odlocitev. Evropska unija k dokumentom Združenih narodov dodaja številne kljucne dokumente s kljucnimi izjavami. Glavna ovira za splošno izvajanje teh (neimenovanih) podlag trajnostne prihodnosti kot kljucne lastnosti družbeno odgovorne družbe, je ozko in kratkorocno razmišljanje in vedenje poslovnežev in politikov. Tu in zdaj se dogajajo globalni izzivi, v prihodnosti pa jih lahko pricakujemo še vec, najverjetneje z nadaljnjim povecanjem intenzivnosti, hitrosti in zahtevnosti. Globalne, EU in nacionalne strategije in programi za trajnostni razvoj, kot odgovor na te izzive, zagotavljajo celovite kataloge o glavnih razvojnih vprašanjih in niz obetavnih smernic in ukrepov. Cloveštvo potrebuje nov, celostni konceptualni okvir in postopek, da lahko ustvari prakticne rešitve pri izvajanju in ponudi alternativo (-e) prevladujoci ne-trajnostni ekonomski paradigmi. Konferenca je vkljucevala delavnico, ki jo je organiziral IASCYS (Mednarodna akademija za sistemske in kibernetske znanosti), ki je obravnavala kibernetsko-sistemski pristop h globalnim družbeno-ekonomskim in trajnostnim krizam, povezanim s COVID 19. Zborniki vseh 15 konferenc IRDO so na voljo brezplacno na spletnem mestu: http://www.irdo.si/sl/irdo-conference/. Delovni osnutek letošnjega zbornika je dosegljiv na tej povezavi: http://www.irdo.si/irdo2020/ Co-financers: In cooperation with: World Organisation of Systems and Cybernetics (WOSC) International Academy for Systems and Cybernetic Sciences (IASCYS), Pau, France European Academy of Sciences and Arts, Salzburg Bertalanffy Center for the Study of Systems Science (BCSSS) International Federation for Systems Research (IFSR) CSR Europe Slovene Association for Systemic Research Slovenian Association for Quality and Excellence Chamber of Commerce and Industry of Štajerska, Slovenia Association of Employers of Slovenia Managers' Association of Slovenia Network for Social Responsibility of Slovenia Association Social Responsibility Academy Slovene Consumers' Association Gallus Foundation Sponsors: Clipping partner: Osebna in družbena odgovornost za trajnostno prihodnost (ne samo razvoj) Honorary sponsor: Sonja Šmuc, General Manager of the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia POROCILO IN SKLEPNE UGOTOVITVE 15. MEDNARODNE IRDO KONFERENCE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI IN IZZIVIH CASA 4. – 5. junij 2020, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU (na spletu, Zoom) POROCILO IN SKLEPNE UGOTOVITVE 15. MEDNARODNE IRDO KONFERENCE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI IN IZZIVIH CASA 4. – 5. junij 2020, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU (na spletu, Zoom) Organizer: Co-organizer: Press Clipping https://www.prohit.si/wpprohitsi/wp-content/uploads/2018/11/logo-2018-prohit-SLO-1024x280.png Logo Ethical_advertising.jpg UM.SI POROCILO IN SKLEPNE UGOTOVITVE 15. MEDNARODNE IRDO KONFERENCE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI IN IZZIVIH CASA 4. – 5. junij 2020, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU (na spletu, Zoom) Image result for medis-m POROCILO IN SKLEPNE UGOTOVITVE 15. MEDNARODNE IRDO KONFERENCE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI IN IZZIVIH CASA 4. – 5. junij 2020, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU (na spletu, Zoom) UTRINKI IZ 15. MEDNARODNE IRDO KONFERENCE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI IN IZZIVIH CASA POROCILO IN SKLEPNE UGOTOVITVE 15. MEDNARODNE IRDO KONFERENCE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI IN IZZIVIH CASA 4. – 5. junij 2020, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU (na spletu, Zoom) POROCILO IN SKLEPNE UGOTOVITVE 15. MEDNARODNE IRDO KONFERENCE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI IN IZZIVIH CASA 4. – 5. junij 2020, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU (na spletu, Zoom) IRDO razmišljanje O objavljenih dveh sloganih za proteste maja in junija v Sloveniji Ddr. Matjaž Mulej kratko komentira, kar je dobil po e-pošti kot predvidene table pri protestu. Ne ukvarja se z vsemi, prevec jih je, ampak samo z dvema, ki ju najbolj neposredno povezuje z družbeno odgovorno družbo. SLOEXIT SLOEXIT je nesmiselna in nevarna neumnost. Ce parolo razumem prav, hocejo avtorji, da bi Slovenija izstopila iz Evropske unije, kot je Velika Britanija. To pomeni, da naj ravna Slovenija, kot da je sama sebi dovolj. V resnici vsaj tri cetrtine svoje proizvodnje izvaža in zelo velik del svoje hrane uvaža, pa še marsicesa drugega. Še Angležem, ki so mnogo vecji in globalni imperij (vsaj kot Commonwealth, skupnost nekdanjih kolonij in drugih, pravno manj odvisnih dežel) je žal, da so izstopili, zlasti poslovnežem, zmagalo je neinovativno podeželje. To se vidi iz statistik, kateri predeli Združenega kraljestva so pretežno glasovali za objavljenih 51 odstotkov; London in veliki industrijski centri so izrazili željo, da Združeno kraljestvo ostane del Evropske unije. Vidi se to tudi iz tematik, o katerih se Velika Britanija pogaja z Evropsko unijo in to tako, da tako rekoc nic ne popušcata niti ena niti druga stran. Tako vsaj sklepam iz javnih medijev (do kakšnih drugih virov seveda nimam dostopa). Ne gre za lokalno življenje na podeželju, ampak za financne, industrijske, pomorske, visokošolske, znanstvene in podobne tematike. Kitajska v knjigi priznava preko petdeset manjšin in jim priznava pravico do necesa svojstvenega (je tudi manjšina, velika za 14 – 15 krat vseh v Sloveniji, pa tudi kakšna cisto maloštevilna). A še zdalec ni najbolj raznolika. V Afriki so države z vec sto narodnostmi, kar se žal zlorablja za prevlado in prilašcanje posebnih pravic, vse do vojn in pregona (trenutno skoraj 80 milijonov ljudi) od doma. V Južni Ameriki je podobno. V ZDA so predeli, v katerih so napisi v avtobusih in vlakih v vec jezikih, ne samo v anglešcini. Izolacija in diskriminacija vodita v težave v ZDA in mnogo kje drugod po svetu, vidimo v javnih medijih pomladi 2020 (k sreci v Sloveniji ni tako hudo kot tam, a niti idealno). Objavljeni podatki povedo jasno: okoli 100.000 prebivalcev Maribora je po kraju rojstva iz preko sto držav. Posebnih težav zaradi tega ni. Torej sta pomembni strokovnost in poštenost, ne narodnost. Podobna so merila za zaposlitev pri svetovno pomembnih univerzah in podjetjih. Slovenija ni dovolj majhna niti nekje bogu za hrbtom, da bi jo pustili pri miru, kot so npr. Andora, Lihtenštajn ali San Marino, niti ni dovolj velika, da bi bila zares vplivna. Vse clanice EU imajo pod sto milijonov prebivalcev. EU je mnogo manj raznolika kot npr. Indija, ki zmore živeti združena, sestavljena iz mnogo držav z mnogo jeziki in pisavami. Tudi religij imajo vec. Brez sporov seveda ne gre, a to ne gre niti v družini, ki je najbolj naravna celica združevanja, saj je nastala ZA, druge pa PROTI. ZR Nemcija je nastala pred komaj 1,5 stoletja iz veliko kneževin, ki so se dogovorile, za katere zadeve morajo skrbeti skupaj. Podobno je z Italijo. ITD. EU je nadaljnja faza evropskega povezovanja, ki se je zacelo, ko so se koncale vojne med grškimi mestnimi državami pred tisocletji. Ko gre za preživetje, zmoreš biti hkrati oseba, clan družine, Štajerec, Slovenec, državljan EU in obcan OZN, ne nujno z orožjem. Dogovoriti in pristojnosti razmejiti je uspelo tudi državam clanicam ZDA, seveda zelo postopno in ne brez težav. V Južni Afriki, ki je republika, obstaja vec kraljestev, pa vseeno gre. ITD. Nihce ni niti strokovnjak niti poštenjak, ker je ali pa ni neke narodnosti. Samo, kdor je neodvisen ekonomsko ali naravno, se lahko gre Brexit ali Sloexit brez posledic. Pravna neodvisnost ni dovolj. POENOTENJE Poenotenje je z demokracijo nezdružljivo, ker onemogoca bogatitev razmisleka, manjša celovitost sklepa, upoštevanje soodvisnosti in odgovornost. Ponazoritev: ce mož in žena stalno enako mislita, vsaj eden ne misli nic. Diktatorji, kot so bili Pinochet, Hitler, Mussolini, Franco, Stalin, nudijo vzore posledic poenotenja. ZATO: DRUŽBENA ODGOVORNOST PO ISO 26000 To je edino poenotenje, vredno truda. S temi naceli si ljudje nadgradimo (a ne monopolisticno!!!) pravo: pristojnost ali uradna odgovornost; preglednost; eticnost (poštenost, zanesljivost, medsebojno upoštevanje ipd.), spoštovanje deležnikov (ne samo lastnikov), vladavine prava (a ne monopolnega), mednarodnih norm (a ne monopolnih) in clovekovih pravic. Vsaj vsi vplivni, zlasti politiki in poslovneži ter drugi, ki oblikujejo ali vsaj vplivajo na prevladujoce javno mnenje, se morajo teh nacel držati pod javno prisego. Z njimi se uresnicuje odgovornost vsakogar za vplive na družbo, to je na ljudi in naravo, upoštevanje soodvisnosti (kajti neodvisnost in odvisnost sta možni v pravu, ne pa v naravi in ekonomiji), da se dosega cim vec celovitost (zaradi specializacije po naravi in poklicih ipd. je pac vsakdo enostranski in nujno potrebuje interdisciplinarno ustvarjalno sodelovanje z od sebe razlicnimi). Poenotenje mimo ISO 26000 torej obicajno škoduje. Matjaž Mulej st., IRDO, UM EPF in IASCYS Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej Rezultat iskanja slik za matjaž mulej irdo Z veseljem sporocamo, da je eno od nagrad Education and Training Awards 2020, ki jih podeljuje revija Corporate Vision, prejel tudi IRDO—Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Nagrado za Svetovanje za razvoj in izobraževanje na podrocju družbene odgovornosti—Srednja Evropa To je priznanje kakovosti dela, ki ga Inštitut IRDO odlicno, zavzeto in predano opravlja pri razvoju in širjenju družbene odgovornosti. Želite vecji ugled podjetja, Bolj motivirane zaposlene, vec dobicka? Vlagajte v družbeno odgovornost - Orodje za trajnostni razvoj! Fotografija osebe Postani družbeno odgovorni vodja. Aktualni termini v letu 2020: ONLINE – avgust: 18., 20. in 24. avgust + podelitev 27.8.2020 V ŽIVO LJUBLJANA - september – 14., 16. in 18. september + podelitev 25. 9. 2020 V ŽIVO MARIBOR – oktober: 6., 8. in 12. oktober 2020 + podelitev 16.10.2020 ONLINE – november: 12., 17., in 20.11.2020 + podelitev 24.11.2020 ONLINE – december: 1., 3. in 7. december + podelitev 11.12.2020 Vec informacij in prijave: www.irdo.si, info@irdo.si URNIK SODELOVANJA ONLINE (preko aplikacije ZOOM): Potekala bo kombinacija online razprave, opravljanja nalog, predavanj online in drugih aktivnosti. Oglejte si naš urnik: DAN VSEBINA IZVAJALEC 1.DAN Uvodno srecanje in predstavitev udeležencev, predavateljev, programa dela, izmenjava dosedanjih izkušenj, praks, spoznanj, razdelitev nalog Mag. Anita Hrast predavanja na temo 1. dne, samostojen ogled, vmes možni odmori Mag. Anita Hrast, Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, dr. Martina Rauter Priprava nalog do naslednjega dne udeleženci 2.DAN Razprava na temo predavanj 1. dne, predstavitev nalog udeležencev, napoved predavanj za 2. dan Mag. Anita Hrast, dr. Martina Rauter predavanja na temo 2. dne, samostojen ogled, vmes možni odmori Mag. Anita Hrast, mag. Vesna Lešnik Štefotic Priprava nalog do naslednjega dne udeleženci 3.DAN Razprava na temo predavanj 2. dne, predstavitev nalog udeležencev, napoved predavanj za 3. dan Mag. Anita Hrast, vabljeni gost iz prakse predavanja na temo 3. dne, samostojen ogled, vmes možni odmori Mag. Anita Hrast, Simona Roškar Priprava nalog do naslednjega dne, izpit udeleženci 4.DAN Razprava na temo predavanj 3. dne, predstavitev nalog udeležencev, napoved podelitve Mag. Anita Hrast, Simona Roškar, vabljeni gost iz prakse Podelitev certifikatov in evalvacija opravljenega dela, napoved možnosti pridobitve mednarodnega certifikata Mag. Anita Hrast, Simona Roškar, dr. Tomislav Rozman Zakaj družbena odgovornost in trajnostni razvoj? Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okoljskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 morajo velika podjetja v EU, tudi v Sloveniji, v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Družbena odgovornost je orodje za dosego trajnostnega razvoja v skladu s Cilji trajnostnega razvoja do leta 2030, ki jih je že leta 2015 zapisala Organizacija Združenih narodov v svoji Agendi 2030 za trajnostni razvoj. Leta 2011 je Evropska komisija sprejela obnovljeno strategijo na podrocju DOP, ki jo je marca 2019 še nadgradila z novimi delovnimi aktivnostmi. Vec: https://ec.europa.eu/growth/industry/corporate-social-responsibility_en Ta strategija poudarja pomen vecje prepoznavnosti družbene odgovornosti podjetij in širjenja dobrih praks z vkljucitvijo družbene odgovornosti podjetij v izobraževanje, usposabljanje in raziskave. Strategija prav tako izboljšuje procese samoregulacije in koregulacije ter razkritje socialnih in okoljskih informacij podjetij. Zato vas vabimo, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih ter organizacijah. Z vkljucitvijo v program treh seminarjev boste pridobili številne kompetence in certifikat. Koristi DOP in TR za podjetje, organizacijo: . Vecji ugled in dobicek podjetja, organizacije. . Vecja produktivnost in inovativnost zaposlenih, manj absentizma in fluktuacije. . Lažje pridobivanje novega kadra, novih poslovnih partnerstev, poslov. . Boljše sodelovanje z lokalno skupnostjo, dobavitelji. . Vecji ugled podjetja v skupnosti, vzajemno sodelovanje s skupnostjo. . Vec medijskih objav, boljša prepoznavnost podjetja… Kdo naj se udeleži izobraževanja? Vabimo predvsem: . Direktorje in vodje oddelkov podjetij vseh velikosti, ki želite uvesti strategijo TR in DOP v svoje poslovanje in/ali vzpostaviti mesto vodje ali koordinatorja za DOP v podjetju. . Koordinatorje in strokovno osebje za DOP v velikih podjetjih, ki želite nadgraditi svoja znanja in jih uskladiti z aktualnimi novostmi in novo zakonodajo ter se pripraviti na obvezno porocanje o nefinancnih kazalcih poslovanja še v tem letu. . Vse, tudi mlade, ki želite pridobiti Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj (v nadaljevanju Certifikat VDOTR) ter tako izboljšati svoje kompetence za obstojece ali prihodnje delovno mesto. Z vpisom boste: 1. postali uspešen/a vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; 2. prejeli ABC prirocnik o TR in DOP; 3. prejeli Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Te zanima, kako lahko postaneš vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj? Mladi med 18. in 29. letom brez zaposlitve se lahko brezplacno prijavite in udeležite izobraževanja ter prejmete certifikat! Vec informacij na www.irdo.si ali nas kontaktirajte na info@irdo.si. Pridružite se in postanite imetnik certifikata VDOTR v Sloveniji Fotografija osebe Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO. AKTUALNO Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj NAJ BO KMALU TUKAJ VAŠE IME IN PRIIMEK! ISKRENO CESTITAMO ZA VAŠO ODLOCITEV ZA PRIDOBITEV TEGA CERTIFIKATA. NE ODLAŠAJTE, PRIJAVITE SE ŠE DANES NA INFO@IRDO.SI! AKTUALNO Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj NOVOST: INTERNO in/ali INDIVIDUALNO IZOBRAŽEVANJE in SVETOVANJE Ce potrebujete individualno izobraževanje, svetovanje za podrocje družbene odgovornosti ali interno izobraževanje vaših sodelavcev, nam to sporocite na e-naslov anita.hrast@irdo.si. Pripravili bomo individualno ponudbo posebej za vaše potrebe na tem podrocju. Veselimo se sodelovanja z vami in vas lepo pozdravljamo! ŽELITE PRIDOBITI ŠE MEDNARODNI CERTIFIKAT? Izobraževanje ECQA Certificirani vodja za družbeno odgovornost (osnovni in nadaljevalni nivo) vkljucuje izvaja naš partner, podjetje BICERO. Priporocamo vam, da sledite naslednji ucni poti: 1. korak: Nacionalno izobraževanje (IRDO): "Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja", v slovenšcini Po prvem koraku se udeleženec odloci za specializacijo (SR ali SM) in EU certifikat: 2.1 korak: ECQA izobraževanje "Vodja za družbeno odgovornost (ECQA Certified Social responsibility manager)", v anglešcini ali 2.2 korak: ECQA izobraževanje "Vodja za trajnostni razvoj (ECQA Sustainability Manager - Foundation), v anglešcini 3. korak: ECQA izobraževanje "Vodja za trajnostni razvoj (ECQA Sustainability Manager - Advanced)", v anglešcini Vec informacij: dr. Tomislav Rozman, ustanovitelj in direktor Bicero d.o.o., gsm 041 692 020, e-pošta: tomislav.rozman@bicero.com Postanite clani Inštituta IRDO! V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in organizacije odlocajo za clanstvo v organizacijah, ki krepijo družbeno odgovornost. Na ta nacin pridobijo vecji ugled, lojalnost kupcev, vecjo motiviranost zaposlenih za delo, boljša sodelovanja s skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji. S tem povecujejo svojo konkurencnost, svoj socialni in poslovni kapital ter inovativnost. Clani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki. Združujemo se v Svet clanov, ki podpira delo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z razlicnih strokovnih in poslovnih podrocij, osvešcamo o pomenu družbene odgovornosti ter povezujemo gospodarske, socialne in druge interesne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za vec družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini. Enkrat letno organiziramo srecanje vseh clanov inštituta, clani pa so vabljeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od leta 2008 združujemo približno 100 clanov ter vec partnerskih organizacij. Med njimi so tako velika, kot majhna in srednje velika podjetja, ustanove, zavodi, organizacije in številni znanstveniki, strokovnjaki, raziskovalci, zaposleni, študentje, upokojenci… Med kolektivnimi clani so podjetja in organizacije, na srecanjih sodelujejo clani vodstva ali posameznih strokovnih podrocij, clani uprav ter predsedniki vecjih slovenskih podjetij, organizacij in ustanov. Clani posamezniki so: študenti, raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti in jo zato so-razvijajo. V inštitut IRDO se lahko kadarkoli vclanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno clanstvo) in posamezniki (individualno clanstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o kolektivnem clanstvu ter spoštujejo pravila inštituta. Inštitut IRDO je nacionalna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše clane dodatno informiramo o novostih na tem podrocju v svetu. Vec: www.csreurope.org Zakaj postati clan Inštituta IRDO? Inštitut IRDO svojim clanom omogoca naslednje pravice in ugodnosti: . sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja inštituta, . promocija clana in njegovih projektov na spletnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in drugih publikacijah inštituta, . sodelovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogocajo izmenjavo izkušenj clanov inštituta, . brezplacen dostop do baze primerov dobre prakse s podrocja družbene odgovornosti, . brezplacna udeležba na letnem srecanju clanov inštituta in objava vseh clanov v publikaciji srecanja, . brezplacno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih clanov inštituta, aktualnih dogodkih v Sloveniji in tujini, porocanje o aktualnih temah…), . brezplacen dostop do virov informacij na portalu inštituta IRDO (informacijski portal za clane, partnerje in javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami clanov in drugimi novostmi), . s svojimi pobudami in predlogi lahko aktivno sodeluje pri nacrtovanju dejavnosti Inštituta, . seznanjen je z rezultati raziskav, ki jih je sofinanciral s clanarino, . dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov inštituta (praviloma 20% popust na svetovanje, izobraževanje, založništvo, oglaševanje, raziskave, projekte). Spoštovani clani! Predstavite se v reviji IRDO Mozaik. Pošljite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige … na novice@irdo.si Veselimo se vaših prispevkov. Uredništvo revije IRDO Mozaik Za Evropsko nagrado za podjetništvo predlagana tudi dva slovenska podjetniška projekta Javna agencija SPIRIT Slovenija je kot nacionalni koordinator tudi letos objavila javni natecaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva. Letos bosta našo državo zastopala dva projekta: cezmejna platforma podjetniških dejavnosti festINNO - festival INOVATIVNOSTI, ki ga izvaja Fakulteta za management s partnerji ter projekt Slepota ni ovira za podjetništvo »Odgovorno in odprto podjetništvo«, ki ga izvaja Primorski tehnološki park d. o. o. Prvi predlagani projekt je festINNO - festival INOVATIVNOSTI (www.inno.si/festinno), ki je prepoznaven kot regijska, cezmejna platforma za predstavitev, povezovanje in snovanje širših podjetniških dejavnosti, sticišce povezovanja akademske sfere, zainteresirane javnosti, gospodarstva in nacrtovalcev politik podpore podjetništva. Pa tudi mesto snovanja novih idej, ukrepov in projektov za preboj in ohranjanje konkurencnosti regije. Projekt izvaja Fakulteta za management s partnerji. Drugi predlagani projekt je Slepota ni ovira za podjetništvo »Odgovorno in odprto podjetništvo«, ki ga izvaja Primorski tehnološki park d. o. o. Cilj programa je, da slepim in slabovidnim omogoci razvoj kompetenc podjetnosti ter jim s tem izboljša zaposlitvene možnosti ali podpre pri odlocitvi za podjetniško kariero. Vir: SPIRIT Slovenija, javna agencija Trajnostni razvoj: Le še ena (marketinška) krilatica ali prednostna naloga podjetij? Ceprav se zdi, da je trajnostni razvoj v ospredju pozornosti tako medijev kot tudi podjetij in organizacij, pa stanje znotraj njih pogosto pokaže drugacno sliko. Da bi odkrili, ali je dejansko to tudi njihova komunikacijska in/ali poslovna prioriteta, revija Marketing magazin in družba Kliping pripravljata celovito analizo stanja na tem podrocju. V prvem koraku vas vabijo, da izpolnite kratko anketo. Anketni vprašalnik je torej le del celovite analize, v katero bodo zajeli še Klipingovo medijsko analitiko (kako o trajnostnem razvoju porocajo slovenski mediji, kdo doloca agendo in kakšne deleže glasu imajo akademska sfera, zasebni sektor, vladne in nevladne organizacije) ter kvalitativne intervjuje z odlocevalci v slovenskih in mednarodnih podjetjih. Prepricani so, da bo ponudila dober vpogled v razmišljanje slovenskih organizacij o pomenu trajnostnega razvoja, ki bo tudi prevladujoca tema slovenskega predsedovanja Evropski uniji. O ugotovitvah vas bodo sproti obvešcali v Marketing magazinu. Anketa, ki vam bo vzela najvec 7 minut casa, je na tej povezavi. Vir: Marketing Magazin Gnezdilnice za divje opraševalce v Betnavskem gozdu 17. junija so dijaki Lesarske in gozdarske šole Maribor v Betnavskem gozdu namestili gnezdilnice za divje opraševalce, ki so si jih tekom šolskega leta zamislili in izdelali iz povsem trajnostnih materialov. Pri namešcanju vec kot 50 trajnostnih gnezdilnic so se jim pridružili zaposleni družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG), ki je izdelavo gnezdilnic tudi omogocila. V SiDG se zavedajo negativnih posledic izumiranja divjih opraševalcev, ki nam skupaj s cebelami zagotavljajo vsako tretjo žlico hrane. Zato so se po lanski uspešno izvedeni sadnji medovitih dreves v Betnavskem gozdu odlocili letos pomagati preživeti tudi divjim opraševalcem. Divji opraševalci namrec »delajo« - oprašujejo tudi v mrazu, vetru in dežju, ko cebele niti ne zapustijo svojih panjev. Poleg tega oprašujejo številna sadna drevesa in rastline (n.pr.: paradižnik), ki jih cebele zaradi prekratkega žela ne morejo. Med doslej prezrte divje opraševalce sodijo cmrlji, metulji in vec kot 500 vrst cebel samotark, ki izumirajo tudi zaradi pomanjkanj bivališc, kar neposredno ogroža našo prehranjevalno verigo. Vir: Sporocilo za medije EkoGlobal.net DO v Sloveniji Obrti in znanja Lesarius-muzej sedmih lesarskih poklicev LESARIUS – Izkusi – Ustvarjaj – Spoštuj! Center za zunanjo ureditev, vodenje projektov in izobraževanje skupaj z Vinogradniško društvo Štuc Šmartno, Mizarstvom Kos – Kos Jože s.p. in Turisticno društvo Polšnik izvajajo projekt Lesari-us—muzej sedmih lesarskih poklicev (kolarjev, tesarjev, mizarjev, sodarjev, rezbarjev, strugarjev in pletarjev). Pri tem projektu gre za iskanje inspir-acij pri starih mojstrih, ki so znali narediti izjemne umetnine s po navadi zelo primitivnim rocnim orodjem, in za animacijo mladih, ki si, kot vidimo. želijo spet rokodelstva. Odprtje muzeja je nacrtovano v oktobra. Operacija Lesarius je »5-cutni« interaktivni stalni in premicni muzej, ki navdih išce v bogati lokalni dedišcini obdelave lesa. Podatke, ki se na tak ali drugacen nacin navezujejo na lesarske obrti kolarja, sodarja, mizarja, tesarja in rezbarja iz tukajšnjega okolja, bodo poleg zbranih informacij iz organiziranih modelirnih delavnic in aktivnosti, kamor bodo vkljuceni partnerji iz zelo razlicnih sektorjev, prispevale k postavitvi sodobnega muzeja. Že pred nastankom muzeja bo velik poudarek na sodelovanju z lokalnim okoljem, saj si partnerji projekta želijo pomoci pri soustvarjanju, s tem bi se lahko odprle možnosti sinergij sodelujocih z dejavnostjo, ki jo ali jo želijo opravljati. Raziskane vsebine bodo obiskovalcem predstavljene na interaktiven nacin. S pomocjo sodobne tehnologije bodo obiskovalci vsebine pridobili oz. zacutili preko 5-ih cutil (vid, otip, vonj, sluh in okus). Za izrazitejšo izkušnjo bodo muzejske vsebine predstavljene v vizualiziranih in interaktivnih tehnikah prestavitve, kot so VR video z gledanjem skozi lesena ocala, 3D video hologram, prakticni preizkusi uporabe orodja, premikajoca fotografija, skriti predali, projekcija, grafika itd., kjer bodo nekatere delovale le s pomocjo uporabnikovih dražljajev in njegove opreme (telefon). S postavitvijo projekta bo poskrbljeno, da snovna in nesnovna dedišcina pride do ljudi na inovativen in zanimiv nacin. V casu trajanja projekta si partnerji projekta želijo usposobili tudi strokovnjaka, ki bi znal demonstrirati dela starih mojstrov na nacin, kot so ga poznali takrat. Projektne aktivnosti bodo med drugim prispevale k ozavešcanju o trajnostni rabi naravnih virov, o pomenu gozda ter spodbujali dejavnost zelenega gospodarstva. Za interaktivni muzej sedem poklicev skozi sedem cutov so pri Mizarstvu Kos v lokalnem okolju nabrali že skoraj 500 artiklov razlicnega rocnega orodja. Vabijo vas: ce kdo od vas pozna koga, ki ima kakšno orodje ali kakšen ponk, se priporocajo za informacije. MIZARSTVO KOS, JOŽE KOS S.P. Velika Preska 1, SI-1272 Polšnik +386 (0)41 615 020 [1], +386 (0)51 615 020, +386 (0)1 897 39 17 www.mizarstvo-kos.si info@mizarstvo-kos.si Primer dobre prakse Personalizirana ekološka darila -vzpenjajoci svetovni trend Ne prezrite kolekcije trajnostnega razvoja promocije podjetja IDentiks, ker je zares fascinantna in seveda kot dobra ideja za možnost vkljucitve lokalnega! Avtorica: Jasna Triller, podjetnica s svežimi idejami za inovativne kartice in unikatna darilca IDentiks je inovativno podjetje, ki je na evropskem trgu prisotno že vec kot 15 let. S širokim spektrom naših produktov in rešitev na podrocju identifikacije dihamo za identifikacijo in personalizacijo oseb ter verjamemo, da ima vsako podjetje svoj unikaten “prstni odtis”. Danes smo najbolj prepoznavni po vseh vrstah PVC in BIO, ekoloških ID kartic, RFID sistemih, rešitvah za identifikacijo ter inovativni zeleni liniji ekoloških poslovnih in promocijskih daril. TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DRUŽBENA ODGOVORNOST – ZAVEZA VSAKEGA NAŠEGA ZAPOSLENEGA V podjetju vse od zacetka gradimo spoštljiv odnos do okolja in se mocno angažiramo na podrocju trajnostnega razvoja ter družbene odgovornosti. V svoje produktne linije smo vpeljali mnoge izdelke, ki so narejeni na okolju prijazen nacin, in trudimo se, da bi v njih naše stranke prepoznale dodano vrednost za svoja podjetja. Na podrocju poslovnih in promocijskih daril smo ekološko pridelanim namenili cisto svojo, zeleno linijo, pod imenom “Be green”. Nekaj najlepših in najbolj prepoznavnih daril iz naše linije “Be green” si lahko pogledate na povezavi (https://www.identiks.si/produkti/bio-eko-izdelki). Preverjeni dobavitelji, inovativni in kvalitetni izdelki iz najrazlicnejših organskih in eko materialov, prekrasen dizajn ter resnicno uporabna vrednost bodo zagotovo osvojili tudi vaše srce! PERSONALIZIRANA EKOLOŠKA DARILA – VZPENJAJOCI SVETOVNI TREND Pozorno spremljamo dinamiko na trgu in v zadnjih nekaj letih prepoznavamo trende vse vecje naklonjenosti do vkljucevanja ekoloških poslovnih ter promocijskih daril v nabor daril podjetij. Prav tako na pomembnosti vedno bolj pridobiva tudi personalizacija na vseh nivojih. Nedavno smo izvedli analizo na podrocju nakupov ekoloških promocijskih daril pri slovenskih podjetij ter nasploh odnosa do trajnostnega razvoja in koncepta družbene odgovornosti. Opažamo, da na trgu primanjkuje zadostnih informacij pri vpeljevanju zelenih, ekoloških nacinov poslovanja ter ponudbe na podrocju ekoloških izdelkov v promocijske namene. Zato se z rednimi izobraževanji ter osvešcanjem strank trudimo, da bi se povecal nivo znanja, pa tudi pogostost odlocanja za tovrsten nakup. Želimo, da pri nakupu ekološkega darila vsaka stranka doživi WOW reakcijo, kar pomeni, da bo to darilo opaženo, koristno, srcno in unikatno – ter narejeno iz okolju prijaznih snovi oziroma z uporabo ekoloških materialov in nacinov izdelave. Preverite naš zadnji katalog, v katerem je najnovejši izbor okolju prijaznih poslovnih in promocijskih daril: IDentiks - Trajnostna zelena darila! Vec informacij je na voljo na naši spletni strani: www.identiks.si, spremljate pa nas lahko tudi na naših omrežjih Facebook, Instagram in LinkedIn (IDentiks). Pisarniški materiali in oprema za pisarno iz naravnih materialov. Vir: arhiv IDentiks Skodelica za kavo, narejena iz kave. Vir: arhiv IDentiks Zvezek, izdelan iz odpadne kave Samo na Nizozemskem se letno proizvede 120 milijonov kilogramov odpadne kave. Kavni blok temelji na odpadni kavi in je s tem bolj dragocen kot ena sama skodelica kave. S to inovacijo industrijo kave obracamo na glavo! Platnice Kavnega bloka so narejene iz odpadne kave ene same skodelice kave. Papir je 100% recikliran, kar pomeni, da v svojem proizvodnem procesu ni prišlo do krcenja gozdov in da je cim bolj okolju prijazen. Zvezek iz kamna Namig je v samem naslovu; papir v tem Rockbooku je resnicno izdelan iz 80% kamnitih odpadkov, z malo smole (HDPE), ki veže kamencasti prašek. Rezultat je certificiran material, ki se lahko reciklira v neskoncnost. V proizvodnji kamnit papir porabi veliko manj virov (brez dreves, brez vode, brez belil in brez toksinov) in ga je možno znova in znova uporabiti! Iz recikliranih plastenk do udobnih copat. Iz recikliranih plastenk do trendovskega ovitka za prenosnik. Nagrada DOBA prejela priznanje Združenja manager Izvršna direktorica združenja manager, Petra Juvancic, je na Slavnostni seji senata DOBA Fakultete, DOBI podelila Priznanje ob 30. obletnici delovanja za krepitev in širjenje znanja, spodbujanje inovativnega ucenja in prispevek k razvoju managerske stroke. Kot je poudarila Petra Juvancic v svojem govoru, DOBA spodbuja pomen vseživljenjskega izobraževanja in s tem skrbi za dvig izobrazbene ravni v Sloveniji. DOBA je tista, ki s svojimi programi in inovativnimi pristopi razvija sedanje in prihodnje generacije managerjev in voditeljev, ki nas vodijo in bodo vodili po poti nadaljnjega razvoja. V Sloveniji nujno potrebujemo strokovne managerje z veliko znanja, ki jih vzgajamo tudi na DOBI. Juvanciceva se je DOBI zahvalila za krepitev in širitev znanja, spodbujanja inovativnega ucenja in prispevek k razvoju managerske stroke v Sloveniji, za vse zasluge nam Združenje manager tudi podeljuje posebno priznanje. Združenje manager povezuje vec kot 1.200 slovenskih managerjev in managerk in že 30 let spodbuja razvoj managerskega poklica v Sloveniji. Z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju gospodarskega okolja v Sloveniji soustvarja rast konkurencnosti slovenskega gospodarstva in tako sooblikuje slovenski družbeni prostor. DOBINA zgodba se je pricela leta 1990, bili so prva ustanovljena zasebna izobraževalna ustanova v Sloveniji. Ustanoviteljica je bila Jasna Dominko Baloh. V 30. letih delovanja je prag DOBE prestopilo preko 49.228 udeležencev in študentov. Na veliko podrocjih so orali ledino in veseli so, da je njihov doprinos k izobraževanju bil opažen tudi v širšem okolju, saj so prejeli kar nekaj nagrad in priznanj tako v Sloveniji kot izven naših meja. Z njimi sodeluje 36 redno zaposlenih, 230 zunanjih sodelavcev in vec kot 3000 podjetij. S pozitivno naravnanostjo in odlicnostjo bodo tudi v prihodnje uresnicevali slogan DOBE: Vec vedeti, bolje živeti, DOBA priložnosti. Kljucna podrocja Dobinega delovanja v tridesetih letih so objavljena na spletni strani. Transparency International Slovenia ob svetovnem dnevu žvižgacev poudarja družbeni pomen posameznikov, ki v javnem interesu prijavijo sume nepravilnosti, ki jih zaznajo pri svojem delu v javnih institucijah ali zasebnih podjetjih. Te osebe so kljucnega pomena pri razkrivanju korupcijskih ravnanj, odtekanja javnega denarja, reševanju življenj in okolja. Razkritja žvižgacev so rešila nešteto življenj in milijarde evrov. A ti pogumni posamezniki so po svojih razkritjih prepogosto tarce povracilnih ukrepov, tudi v Sloveniji. »Ti napadi so lahko usmerjeni v poklicni ugled žvižgacev, lahko gre za pravne napade. Še bolj skrb zbujajoce je, ce so naperjeni proti družinam žvižgacev, proti njihovi lastnini ali celo duševnemu ali telesnemu zdravju. Pogosto so tisti, ki se tako mašcujejo žvižgacem, nekaznovani, ker nimamo ustreznih ukrepov, s katerimi bi zašcitili žvižgace pred povracilnimi ukrepi. Ce želimo ucinkovitejše preprecevanje ter odkrivanje korupcije in delovanje demokracije, moramo te osebe bolje zašcititi,« je povedala dr. Alma Sedlar, predsednica Transparency International Slovenia. Leto 2019 je bilo v marsicem prelomno leto za zašcito žvižgacev. Sprejeta je bila Direktiva EU o zašciti prijaviteljev, ki jo morajo države clanice prenesti v nacionalno zakonodajo do decembra 2021. Ob tem je vrh skupine držav G20 lani v Osaki podprl seznam nacel za ucinkovito zašcito žvižgacev. »Ob sprejetju Direktive smo izrazili mnenje, da jo mora Slovenija implementirati z ambicioznim, naprednim zakonov. Sedanja ministrica se je že ob zaslišanju pred imenovanjem dotaknila te teme, kar je dober znak, ki pa ga bo treba nadgraditi s konkretnimi predlogi. Želimo, da je Slovenija na tem podrocju zgled, kot je nekoc že bila,« je poudarila dr. Alma Sedlar. Prenos direktive bo eden izmed kljucnih korakov za ucinkovit okvir preprecevanja korupcije v Sloveniji. Prav tako bo za ta okvir bistvenega pomena novela Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije. TI Slovenia je poslanke in poslance Odbora za pravosodje obvestil o svojih stališcih glede novele. TI Slovenia ponovno poudarja pomen predlaganih rešitev, ki bodo Komisiji za preprecevanje korupcije omogocile ucinkovitejše delovanje. ter ob tem poziva poslanke in poslance k sprejetju predlagane novele. TI Slovenia bo podrobno spremljal obravnavo in razpravo v Državnem zboru. Vec informacij: 01 320 73 25 ali info@transparency.si Vir: Sporocilo za javnost Transparency International Slovenia Svetovni dan žvižgacev 2020 Naslednji koraki bodo kljucni, kot so kljucni pogumni posamezniki Razpis za leto 2020 bo objavljen do konca junija 2020. Prijavite se! Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2030 prepolovila kolicino odpadne hrane na prebivalca in zmanjšala izgubo hrane v proizvodnih in dobavnih verigah. V ta namen je potrebno ukrepati predvsem pri viru in omejiti ustvarjanje presežne hrane v vsaki fazi verige preskrbe s hrano (v proizvodnji, predelavi, distribuciji in potrošnji). Ce nastanejo presežki, pa jih je potrebno predelati in zagotoviti najkoristnejšo uporabo hrane v skladu s hierarhijo preprecevanja nastajanja odpadne hrane. V Evropski uniji vsako leto zavržemo okoli 88 milijonov ton hrane, kar je približno 20% vse proizvedene hrane. Medtem se globalno zavrže približno tretjina vse hrane, proizvedene za prehrano ljudi. Gospodinjstva ustvarijo vec kot polovico celotnih živilskih odpadov v EU. Drugi sektorji, ki prispevajo k zavrženi hrani, pa so predelava hrane (19%), gostinske storitve (12%), proizvodnja (11%) ter trgovina na debelo in trgovina na drobno (5%). Vsakdo lahko igra vlogo pri zmanjševanju živilskih odpadkov. Z majhnimi spremembami v nacinu nakupovanja, kuhanja in nacrtovanja obrokov lahko k zmanjševanju kolicine zavržene hrane veliko pripomoremo tudi sami in tako preprecimo nepotrebno porabo naravnih virov, denarja in embalažeter pomagamo varovati okolje. Kaj lahko v vsakdanjem življenju storimo za zmanjšanje kolicine odpadne hrane? 1. Kupimo samo to, kar zares potrebujemo Akcija v trgovini je v resnici ugodna samo, ce lahko vso nakupljeno hrano tudi porabimo. "Placaj eno, dobiš dve" in ostale marketinške poteze vodijo v to, da kupimo vec kot dejansko potrebujemo in vec kot lahko pojemo. Takšni nakupi se velikokrat koncajo tako, da pojemo vec hrane, kot bi je sicer, saj hrane nocemo zavreci - ponavljanje takšnega vzorca lahko vodi do previsoke telesne teže in debelosti - ali pa hrana na koncu dejansko roma v smeti. Zato izbiramo ustrezno velike porcije ali kupujemo živila, ki niso predpakirana. Napišimo seznam živil – preden pripravimo nakupovalni seznam, doma preverimo zalogo živil. Preprosti trik naših babic je nakupovalni seznam, ki vodi v bolj osredotoceno nakupovanje, ter nacrtovanje obrokov in vkljucevanje obrokov zunaj v racunico nakupovanja hrane. Da prihranimo, lahko v trgovini izberemo tudi nepopolno sadje in zelenjavo – pozanimamo se o popustih ali drugih promocijskih akcijah za nepopolno sadje in zelenjavo, ki sta povsem užitna in hranljiva. Ne nakupujmo, kadar smo lacni - poleg tega je pomembno, da si vzamemo cas, sicer se lahko zgodi, da bomo kupili vec, kot bi potrebovali. 2. Razumimo pomen "porabiti do" in "uporabno najmanj do" "Porabiti do" oznacuje datum, do katerega so živila varna za uporabo in jih po preteku tega datuma ne smemo uporabljati. Takšen nacin oznacevanja roka uporabnosti najdemo na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže meso in ribe, sveže mleko in mlecni izdelki itd. Da se izognemo zavrženi hrana, je takšna živila najbolje kupovati sproti, v kolicinah, ki jih potrebujemo, in ne na zalogo. Oznacba "uporabno najmanj do" predstavlja fleksibilnejši nacin uporabe izdelka in predstavlja datum minimalne trajnosti, do katerega živilo ohranja pricakovano kakovost. Po preteku tega datuma so živila, kot so suh riž, testenine, leca in ostala varna za uporabo, vendar pa pricne njihova kvaliteta pocasi upadati (opazijo se lahko razlike v okusu, barvi, teksturi). Preden takšna, še neodprta živila zavržemo, je smiselno preveriti, ali je embalaža nepoškodovana ter ali ima živilo ustrezen videz, vonj in okus. V takšnem primeru lahko živilo brez težav zaužijemo. . Zamrzujmo – zamrznemo lahko veliko vec živil, kot si mislimo. Pripravimo si lahko zdrave obroke, ki jih lahko zaužijemo, kadar nam primanjkuje casa. . Živila ustrezno shranjujmo – preverimo etikete glede navodil za shranjevanje, ohranjamo temperaturo hladilnika med 1 °C in 5 °C, zamrzovalnika pa pri –18 °C. Predvsem pa ne pozabite, kaj hranite v omarah. 3. Porabimo, kar že imamo Življenje brez odpadne hrane ni tako zapleteno, kot se morda zdi. Rotirajmo živila in preverjajmo datume. Vse, kar moramo storiti, je, da redno preverjamo vsebino hladilnika, police in predale in v obroke vkljucimo živila, ki se bližajo izteku roka uporabe. Med zlaganjem novo nakupljenih živil v hladilnik in na police, le-ta postavimo v ozadje, da so starejša živila bliže in vidna ter tako zmanjšamo tveganje, da bi se živila pokvarila, preden jih lahko uporabimo. Uporabimo ostanke – ne samo, da z njimi prihranimo, ampak so lahko tudi zelo okusni, v pomoc pa nam je lahko na voljo veliko zanimivih idej za recepte na spletu. Vse ostanke zelenjave lahko porabimo v jedeh, kot so zelenjavne juhe, enoloncnice, omake za testenine, v voku pražena zelenjava in omleta z zelenjavo; nepopolno sadje pa lahko uporabimo za smoothije/pite/kompote. Ce nam hrana ostaja, jo zamrznimo in si tako prihranimo obrok za takrat, ko ne bomo imeli casa za kuhanje ali skok v trgovino. 4. Izogibajmo se prevelikim porcijam Vedno najprej postrezimo manjšo porcijo - bolje si je naložiti na krožnik ponovno, kot ostanke pomesti v smeti. Uporabimo manjši krožnik, žlico in vilice – hrano si postrežemo na manjših krožnikih ter pri tem uporabimo servirne žlice, nože in vilice, saj si tako ne bomo naložili vec, kot lahko pojemo. Presežke kuhane hrane shranimo v hladilnik in pojejmo za vecerjo, ali pa si za naslednji dan v službo prinesimo okusno kosilo. Ce je hrane zares prevec, jo shranimo v plasticne ali (še bolje) steklene kontejnerje in porabimo v treh mesecih. Ce hrane ni dovolj za cel obrok, za naslednji dan skuhajmo še kakšno malenkost ali ostanke (mesa, pecene zelenjave, žita) postrezimo v solati. Na delu/v šoli/na fakulteti . V menzi – ne vzamemo vec, kot lahko pojemo, in raje zaprosimo za manjšo porcijo. . Hladilnik v pisarni – ne pozabimo, kaj smo pustili v hladilniku, in poskrbimo, da bomo živila uporabili, preden se pokvarijo. . Preverjamo košaro s sadjem v pisarni – vzemimo s seboj zrelo sadje in ga pojejmo cez vikend ali pa ga razdelimo. . Širimo svoje znanje – s sodelavci ali sošolci delimo nasvete za manj odpadne hrane in jih opozarjamo na napake. V kavarnah, restavracijah in hotelih • Vzamemo manjši krožnik – v samopostrežnem baru vzamemo manjši krožnik, da si ne boste naložili vec hrane, kot je lahko pojeste, ali izberite dve predjedi namesto predjedi in glavne jedi. • Ostanke odnesimo s seboj – ce ne moremo pojesti vsega, prosimo za škatlo ali vrecko (ali jo prinesimo s seboj), da bomo lahko ostanke pojedli kasneje. • Obvladujmo svoja pricakovanja – ne pricakujmo, da bo skozi ves dan na voljo celoten nabor jedi, saj to lahko pomeni, da bodo kavarne in restavracije ob koncu dneva primorane hrano zavreci. 5. Prepoznajmo, kdaj je plesen nevarna Ce se na hrani pojavi plesen, je pomembno vedeti, kdaj moramo celotno živilo zavreci in kdaj je dovolj, da odstranimo samo plesnivi del. Trda živila, kot so siri, nekatera zelenjava (zelje, paprike, korenje, koleraba ...) in podobno, so varna za uživanje, ko odrežemo plesnivi del z nekaj neplesnive okolice. Po drugi strani mehka hrana ni primerna za uživanje, ce se je na njej pojavila plesen. Med takšna živila sodijo kuhani ostanki hrane, mehki siri in ostali mlecni izdelki, marmelada, kruh, ter mehko sadje in zelenjava (jagodicevje, paradižniki, breskve ...). V takšnih izdelkih se namrec spore plesni lahko širijo globlje, kljub temu da s prostim ocesom plesni tam še ne vidimo. 6. Delimo odvecno hrano Ce smo pripravili vec hrane, kot je lahko pojemo, lahko na obisk povabimo sorodnike ali prijatelje in hrano delimo med prijetnim in družabnim obrokom. Tudi ce imamo prevec sestavin, ki jih ne bomo uspeli porabiti, zelenjave in sadja na vrtu, ali se odpravljamo na pocitnice, lahko hrano ponudimo prijateljem, sodelavcem in družini. Ko se ustvari presežek hrane, ki je varen in primeren za prehrano ljudi, lahko darovanje hrane ljudem v stiski pomaga zmanjšati kolicino odpadne hrane. Prav tako se ta lahko zmanjša s tem, da se hrano, ki ni vec tržna in primerna za prehrano ljudi, uporabi kot krmo za živali. 7. Uporabimo tudi manj želene dele živil Poskusimo uporabiti tudi živila, ali dele živil, ki bi sicer koncali na kompostu. Brokolijevi listi in stebla so na primer prav tako zdravi in okusni kot cvetovi, iz ostalih ostankov zelenjave pa lahko naredimo zelenjavno jušno osnovo. Iz prezrelih jabolk lahko naredimo jabolcno cežano, ki bo odlicno dopolnila carski praženec ali kakšno drugo sladico. Cesar zares ne moremo uporabiti, je najbolje kompostirati. V domacem kompostu mikroorganizmi ostanke hrane in ostale biomase razgradijo v temen, s hranili bogat kompost, ki je odlicen za gnojenje domacega vrta. Ce komposta nimamo, se potrudimo organske odpadke zbirati loceno in odlagati v za to namenjene zabojnike (a ne v plasticnih vreckah). Vir: prehrana.si (Nacionalni portal o prehrani) Vir: https://www.eufic.org/en/food-safety/article/reducing-food-waste-yes-we-can-qa https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/safety/docs/fs_eu-actions_action_platform_key-recs_sl.pdf Nasveti za manj zavržene hrane eufic Državni zbor RS je dne 29. januarja 2020 na svoji 15. redni seji obravnaval in tudi sprejel Resolucijo o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. Namen dokumenta je opredeliti temeljni strateški okvir delovanja kmetijstva, živilstva in podeželja ter je podlaga za novo strateško nacrtovanje za obdobje po letu 2021. Pri pripravi tega kljucnega dokumenta je MKGP izhajal iz dejstva, da je slovenski kmet nosilec slovenske kmetijske in živilske proizvodnje, oskrbe s hrano slovenskega izvora in skrbnik slovenskega podeželja. Družbeni odnosi in pogledi na pridelavo hrane, kmetijstvo in podeželje se sicer hitro spreminjajo, zato javnost pricakuje, da bodo deležniki v verigi oskrbe s hrano ob aktivni vlogi države zagotavljali varno in kakovostno hrano ter ustrezno stopnjo samooskrbe, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje. Zato z Resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«: OHRANJAMO - Trajnost kmetijskih praks, raznolikost kmetij, okus naše hrane, trajnostno rabo gozdov, obdelanost krajine. GRADIMO - Na tradiciji in navezanosti na zemljo, na zaupanju in na vrednotah. SPREMINJAMO - S spodbujanjem znanja, kreativnosti, inovativnosti, povezovanja, sodelovanja, podjetniških pristopov. V novem programskem obdobju bodo kljucne prioritete na podrocju kmetijstva naslednje: . Znanje, kreativnost, inovativnost, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobna in konkurencna živilskopredelovalna industrija, ki temelji na podjetniških pristopih in tržni naravnanosti. Kmetijsko gospodarstvo naj bo dolgorocno povezano v lokalne ali vecje verige vrednosti, ob socasni aktivni vpetosti v proces izmenjave Potrebno je tudi prepoznavanje ter premostitev vrzeli pri krepitvi pomena znanja in njegovega prenosa v prakso med vsemi deležniki verige preskrbe s hrano. . Varstvo okolja in narave mora postati prednost in ne ovira gospodarjenja. Gre namrec za del pristopa k dodajanju vrednosti proizvodom in za spodbudo diverzifikaciji dejavnosti na podeželju. . Za obdelano Slovenijo bo potrebno spodbujati dualno kmetijstvo – tako velika kmetijska gospodarstva, ki temeljijo na ekonomiji obsega in zagotavljajo tržno zanimive kolicine hrane, kot tudi manjše, v vecini samooskrbne kmetije, ki pa so nelocljiv del našega prostora. Skrbijo za vitalno ter obdelano podeželje. . Nujno je iskanje sinergij in celostni pristop na podrocju financne, okoljske, prostorske, regionalno razvojne, gospodarske, infrastrukturne, socialne, zdravstvene, znanstveno-izobraževalne ter drugih politik. Resolucija odraža potrebo po stabilizaciji in zagotavljanju ustrezne ravni dohodka ter zmanjševanju odvisnosti od podpor. Poudarja pomembnost ohranjanja obdelanega in poseljenega podeželja po celotnem ozemlju Republike Slovenije, potrebo po dialogu med mestnim in podeželskim prebivalstvom ter razumevanju vloge kmeta. Kljucno za nadaljnji razvoj kmetijstva je ustvarjanje dodane vrednosti za zaposlene, ki mora razvojno sposobnim kmetijskim gospodarstvom zadošcati za kakovostno življenje. Za tovrstna gospodarstva so javna sredstva pomoc za samopomoc pri razvoju in ohranitvi položaja na trgu. Vecina kmetijskih gospodarstev pa tudi opravlja pomembne družbene naloge, ki jih trg ne uravnava, in tudi zaradi tega so deležni javne podpore. Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« je podlaga za pripravo nacionalnih ukrepov in enovit Strateški nacrt za izvajanje Skupne kmetijske politike, ki ga doloca EU zakonodaja o reformi SKP 2021-2027. Vsaka država clanica bo pripravila en Strateški nacrt ukrepov SKP, ki bo vkljuceval neposredna placila, sektorske ukrepe in ukrepe razvoja podeželja. Na podlagi analize stanja, SWOT in ocenjenih potreb bo oblikovana intervencijska logika, vkljucno s kvantitativno opredelitvijo ciljev in mejnikov ter izbor intervencij za ukrepanje. Osnovni premik v predlagani reformi SKP je usmerjenost v smotrnost politike, ki se osredotoca na spremljanje doseganja ciljev. Zelo pomemben je tudi premik k vecji subsidiarnosti, kar omogoca oblikovanje intervencij glede na specificne potrebe države clanice. Trenutno potekajo intenzivne razprave in delo na zakonodajnih predlogih reforme SKP. Zaradi zamika pri sprejemanju EU zakonodaje, se zamika tudi zacetek izvajanja reforme SKP. V novembru 2019 je Evropska komisija objavila predlog Prehodne uredbe za podporo iz skladov EKJS in EKSRP za leto 2021, ki predvideva zacetek izvajanja Strateškega nacrta 1. 1. 2022. Na MKGP se pripravlja Strateški nacrt SKP 2021–2027 v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Namen dokumenta je opredeliti temeljni strateški okvir delovanja kmetijstva, živilstva in podeželja ter je podlaga za novo strateško nacrtovanje za obdobje po letu 2021. Najdete ga na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« Person Holding Rice Grains Foto: Pexels.com Icon0.com Crop cheerful child with pile of quail eggs in palms Foto: Pexels.com ArtHouse studio Namen tega projekta je okrepiti in sistemsko povezati ukrepe sektorskih politik, da bodo nudili podporo prehodu v krožne modele ter hkrati vzpostavljali sinergije med sredstvi in instrumenti na ravni EU in na nacionalni ravni pri doseganju podnebnih ciljev in podpori prehoda na krožno gospodarstvo. Zasnova projekta nastaja na nacin, da ilustrira horizontalno naravo prehoda v nizkoogljicno krožno gospodarstvo, ki zahteva orkestrirano de-lovanje vseh deležnikov, in je zato namenjen tudi dolgorocni krepitvi ozavešcenosti, razumevanja in sodelovanja med deležniki. V Sloveniji že obstaja veliko inovacij in krožnih modelov, s projektom pa se želi to še okrepiti, nuditi podporo takim rešitvam ter odpreti platfor-mo za izmenjavo znanja, krepitev povezovanja in soustvarjanje prehoda v krožno gospodarstvo Slo-venije. S tem bo Slovenija lahko izzive tega pre-hoda lažje spremenila v priložnosti in vzpostavila razvojni model, ki bo podprl doseganje ambi-cioznih podnebnih ciljev do leta 2050. 19. junija 2020 je potekala spletna predstavitev koncepta nastajajocega projekta, njegova vsebina ter priložnosti za sodelovanje. Projekt nastaja v sodelovanju vec slovenskih min-istrstev (Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Službo vlade za razvoj in evropsko ko- hezijsko politiko, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za zunanje zadeve, Min-istrstva za finance, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za okolje in prostor) z Evropskim inšti-tutom za inovacije in tehnologijo (EIT Climate - KIC in EIT Raw materials) in Skupnim raziskoval-nim središcem Evropske Komisije (JRC). Z izvajanjem tega celovitega strateškega projekta se bo Slovenija lahko od posamicnih oblik spod-bujevalne vloge pri prehodu v nizkoogljicno krožno gospodarstvo premaknila k dolgorocno zasnovanim sistemskim ukrepom. Slovenija se bo z izvajanjem tega projekta bolje pozicionirala kot vzorcni primer na podrocju razogljicenja ter prehoda v krožno gospodarstvo, ki vkljucuje tudi razvoj biogospodarstva . Na ta nacin bo imela boljši/lažji dostop do kljucnih odlocevalcev na ravni EU, saj je oblikovanje Evropskega zelenega dogovora med kljucnimi ambicijami nove Evropske komisije. Hkrati pa bo Slovenija z izvajanjem projekta tudi v casu predsedovanja Svetu EU v drugem polletju 2021 pokazala doslednost pri prevajanju politicnih zavez v ukrepe, ki prispevajo h konkretnim rezultatom, in na ta nacin pomagala tudi pri pozicioniranju slovenskih podjetij in drugih relevantnih deležnikov, ki delujejo v smeri razogljicenja in vzpostavljanja krožnih poslovnih modelov. Projekt razogljicenja Slovenije preko pre-hoda v nizkoogljicno krožno gospodarstvo V soboto, 20. junija 2020, zacne veljati novela Zakona o ohranjanju narave (ZON), s katero se spreminjajo pogoji za pridobitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na podrocju ohranjanja narave. Spremenjene pogoje in sam postopek pridobitve statusa nevladne organizacije v javnem interesu na podrocju narave si lahko preberete tukaj. Novim pogojem morate svojo organizacijo in delovanje prilagoditi tudi nevladne organizacije, ki že imate status nevladne organizacije v javnem interesu na podrocju ohranjanja narave, in sicer do 20. decembra 2020. V nasprotnem primeru boste ta status izgubili. Spremenjenih pogojev pa niste dolžne izpolnjevati nevladne organizacije, ki: . imate z Republiko Slovenijo sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri (gre na primer za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišcih ali upravljanje z ribami v celinskih vodah) ali . imate z Republiko Slovenijo ali samoupravno lokalno skupnostjo sklenjeno koncesijsko pogodbo o upravljanju zavarovanih obmocij (gre na primer za upravljanje naravnega rezervata) ali . organizirate enote, službe in druge operativne sestave za opravljanje nalog zašcite, reševanja in pomoci oziroma javne službe na podlagi odlocitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa (gre na primer za opravljanje nalog v okviru jamarske reševalne službe). V tem primeru boste ob pozivu Ministrstva za okolje in prostor le predložili dokazila o sklenjeni pogodbi, dokazila o opravljanju nalog zašcite, reševanja in pomoci oziroma javne službe. Prav tako spremenjenih pogojev ne potrebujete dokazovati zveze nevladnih organizacij, ki izpolnjevanje zgornjih izjem izkažete z dokazili vaših clanov. Ne pozabite, rok za dokazovanje izpolnjevanja pogojev je do 20. decembra 2020. . Društvo mora imeti najmanj 50 aktivnih clanov; . Zavod mora zaposlovati najmanj dve osebi s polnim delovnim casom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s podrocja ohranjanja narave; . Ustanova mora imeti najmanj 10.000 evrov premoženja. Da bi se nevladna organizacija (NVO), ki deluje na podrocju ohranjanja narave, uvrstila na seznam upravicencev do 0,5% dohodnine, ji mora Ministrstvo za okolje in prostor z odlocbo podeliti status NVO v javnem interesu. Vec in vir: CNVOS Kako obdržati status delovanja v javnem interesu na podrocju ohranjanja narave? Odziv na porocilo statisticnega urada Evropske unije o uresnicevanju ciljev trajnostnega razvoja Na porocilo statisticnega urada Evropske unije Eurostat o napredku doseganja ciljev trajnostnega razvoja so se odzvali v SDG Watch Europe, koaliciji nevladnih organizacij, ki spremljajo in se zavzemajo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Clanica koalicije je tudi platforma SLOGA. Porocilo Eurostata ugotavlja, da je Evropska unija dosegla pomemben ali zmeren napredek pri 13 od 17 ciljev trajnostnega razvoja. SDG Watch Europe opozarja, da situacija ni tako jasna in preprosta, kot želi porocilo prikazati. Eurostat je za svoje porocilo izbral 100 kazalnikov, ki se zdijo na prvi pogled objektivno in nepristransko izbrani, vendar temu ni nujno tako. Na primer: EU je regija, ki je najbolj odvisna od uvoženih surovin, kar ima v drugih delih sveta velike družbene in okoljske posledice. Vendar Eurostat kot kazalnik za cilj 12 uporablja izkljucno domaco porabo materiala (Domestic material consumption). Vendar ta ne odraža odtisa na svetovni ravni in ne upošteva vseh materialov, pridobljenih za proizvodnjo dobrin, ki jih porabi EU. SDG Watch Europe prav tako poudarja, da je problematicno tudi poimenovanje napredka. Vecina kazalnikov ni povezanih z nobenimi kolicinsko merljivimi cilji. Vsako izboljšanje je napredek, tudi ce je ta napredek minimalen. Agenda 2030, kljub napredku, ostaja nedosegljivi cilj. Kot tretje, SDG Watch Europe opozarja, da trenutni niz kazalnikov ne spremlja zunanje politike in praks EU: kako evropska dobavna veriga vpliva na delovne in življenje pogoje tistih, ki proizvajajo naše blago…? Nenazadnje so v koaliciji razocarani nad pretvarjanji, da delamo dobro, ko celo negativno vplivamo na druge. Kot primer navajajo kazalnik za cilj trajnostnega razvoja 17 (globalna partnerstva), ki navaja, da bolj ko uvažamo iz držav v razvoju, bolj trajnostni smo. Kar zadeva notranjih zadev, porocilo ignorira dolocena podrocja, kot sta brezdomstvo ali visoke najemnine, revšcina otrok, število beguncev, natrpanih v taborišcih brez dostopa do ustreznih sanitarnih prostorov… Porocilo razkriva, da se stopnja revšcine delovno aktivnih ljudi povecuje. Vec kot 9 % zaposlenih Evropejcev ne zasluži dovolj za dostojno življenje. Gre za enega izmed številnih primerov, kako se “slavljena” rast BDP-ja ne odraža v blaginji ljudi in planeta. Pandemija Covid-19 je razkrila naše neuspehe: prenizko financiranje zdravstvenih sistemov, naša odvisnost od globalnih verig, stisko ljudi na negotovih delovnih mestih, neenakomeren dostop do izobraževanja…Prav tako je v ospredje potisnila globoke neenakosti, ki so prisotne v EU. Porocilo tudi razkriva, da smo pri doseganju okoljskih vidikov trajnosti pocasni, oziroma jih ne dosegamo. V zvezi z enakostjo spolov, porocilo ugotavlja, da se dejansko oddaljujemo od ciljev. Še vedno je manj žensk zaposlenih, placane so manj, kljub temu da so bolj izobražene kot moški. Sam Eurostat trdi, da doseženi napredek ni trajnosten. SDG Watch Europe zakljucuje, da porocilo kaže na potrebo, da Evropska komisija prevzame vodilno vlogo na podrocju doseganja ciljev in Agende 2030. Izjave o pomembnosti ciljev niso dovolj, potrebni so oprijemljivi ukrepi. Celoten odziv na spletni strani koalicije. Vir: Sloga Platforma Mladim se dogaja v Mariboru PEKOSKOP je nova mladinska dejavnost Društva IndiJanez, ki bo namenjena aktivnemu (ne le kot floskula!) preživljanju prostega casa mladih od 14 do 29 let, predvsem pa tudi osebnostnemu razvoju udeležencev. Kot posebnost naj samo omenimo, da bo ves cas izvajanja na voljo tudi individualna psihosocialna pomoc za mlade, ki se znajdejo v duševni stiski. Namen programa je zagotoviti prostor za druženje mladih, ki lahko z naborom razlicnih dejavnosti zapolnijo svoj prosti cas. Raznolik program bo sestavljen iz dejavnosti s podrocja glasbe in umetnosti, kuharskih in ustvarjalnih delavnic, interaktivnih in družabnih iger, izletov, pogovornih delavnic, lutkovnih in gledaliških delavnic, predvsem pa s posluhom za ideje in želje mladih, ki bodo sodelovali in ustvarjali. Velik poudarek pri delu bo tudi spoštovanje in nadgrajevanje pozitivnih življenjskih vrednot. Va-bljeni v mariborski MC. Vir: Društvo IndiJanez Državljanski, družbeni in politicni vidiki participacije mladih z manj priložnostmi Otežen dostop do priložnosti mlade omejuje v družbenih, državljanskih in politicnih vidikih življenja v skupnosti. Udeležba na aktivnostih programa Erasmus+: Mladi v akciji pozitivno vpliva na zmanjševanje razlik v percepcijah o participaciji in državljanstvu med njimi in mladimi brez oteženega dostopa do priložnosti. To je pokazala raziskava o dolgorocnih ucinkih programa. Vir: Movit Vec ... Kaj mladi mislijo o solidarnosti? Vas zanima, kaj mladi mislijo o solidarnosti? Pri Zavodu Movit so zbrali nekaj misli mladih o solidarnosti. Zbirka iskrivih misli je rezultat 12 dogodkov, ki so jih v letu 2019 izvedli v 12 regijah po Sloveniji skupaj s 680 predstavniki organizacij in predvsem mladih, ki so sodelovali na dogodkih. Vec ... Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Tatjana Fink, MBA Otroci in mladi vedno vec casa preživijo v virtualnem svetu. Del tega jim narekujejo šolske, študijske pa tudi delovne obveznosti, kot smo dodobra spoznali v casu karantene. A vseeno vecji del v t. i. virtualni resnicnosti mladi preživijo zaradi dolgcasa, splet pa jim nudi hitro in enostavno priložnost druženja in zabave, kar lahko vodi v prekomerno uporabo digitalnih tehnologij in spleta. Kljub temu, da tako veliko casa preživijo za razlicnimi ekrani, znajo še vedno zarisati locnico med virtualnim in realnim svetom ter svoje »on-« in »offline« aktivnosti razporedijo preko celega dne. Prekomerna uporaba digitalnih tehnologij, predvsem zaradi razvoja in razširjenosti pametnih telefonov, pa lahko vodi tudi v zasvojenost s spletom in digitalnimi tehnologijami, ki se razvije med 3 do 7 % oseb, ki splet intenzivno uporabljajo. Zasvojenost z digitalnimi tehnologijami in s spletom se kaže predvsem kot mocan custveni odziv v primeru odvzema naprave ali onemogocenega dostopa do spleta. Mednarodna raziskava (HBSC, 2018), v katero so bili vkljuceni tudi slovenski osnovnošolci, kaže, da skoraj 20 % najstnikov o skrivnostih in obcutkih lažje govori preko spleta, slabih 14 % pa jih je že doživelo spletno trpincenje. Prav tako slaba petina najstnikov dnevno igra racunalniške igre, skoraj polovica pa za igre porabi med 2 in 3 urami. Med dekleti je bolj problematicna uporaba socialnih omrežij, med fanti pa je bolj problematicno igranje racunalniških iger. V želji, da bi staršem, ki ob digitalnih tehnologijah niso odrašcali ter jih dojemajo drugace kot njihovi otroci, olajšali razumevanje in pomagali pri spodbujanju mladih k aktivnemu preživljanju prostega casa v zunaj kot pa pred ekrani, smo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije v sodelovanju z Nušo Klepec, mag. psihologije iz centra Logout, pripravili nekaj nasvetov. Dojenckom in malckom elektronske naprave ne koristijo. Umirjanje dojenckov in malckov z elektronskimi napravami lahko kratkorocno deluje pozitivno, a na dolgi rok to otroku škoduje. Držimo se postavljenih pravil. Otroke in mladostnike spodbujajmo pri držanju dogovorov in pravilih, tudi ce jim kdaj spodleti. Nikoli ni prepozno, da se pravila postavi, pomembno pa je, da so jasna. Še najbolje je, da pravila veljajo za vso družino, npr. da nihce, tudi starši, k obrokom ne prinašajo mobilnih telefonov. Nagrada in kazen naj ne bo povezana z digitalnimi tehnologijami. Nagrajevanje in kaznovanje otrok in mladostnikov naj ne bo povezano z uporabo digitalnih naprav. Na ta nacin se namrec digitalnim napravam daje prevelik pomen. Starši smo zgled. Starši, spremljajte tudi svojo uporabo digitalnih naprav, saj vas otroci ves cas gledajo in se od vas tudi ucijo. Raje vec casa skupaj aktivno preživite v naravi! Vabljeni k ogledu intervjuja, ki je dostopen na tej povezavi. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Pretirana uporaba digitalnih tehnologij otrokom in mladostnikom škoduje. Starši, ne pozabite, da ste tudi sami zgled! S koncem šolskega leta se bliža tudi cas, ko bodo imeli otroci in mladostniki vec prostega casa. V današnji družbi to žal pomeni tudi, da bodo imeli vec casa, ki ga bodo prebili pred razlicnimi ekrani. Zato smo v sodelovanju s centrom Logout za starše pripravili nekaj nasvetov, kako se uspešno spopadati z digitalnimi tehnologijami. Tatjana Fink, MBA Predstavitev izobraževalnih modulov o davkih Na Ekvilib Inštitutu so s partnerji za platformo SLOGA in projekt Bridge 47 pripravili izobraževalne module za izvajanje interaktivnih ter izkustvenih delavnic na temo davkov, razvoja in davcne pravicnosti. Avtorice modulov upajo, da bodo le-ti približali tematiko tako ucecim se vseh starosti, kot tudi izobraževalcem, ki bi se želeli lotiti teme samostojno. Ena predstavitev modulov za izobraževalce je že potekala 29. in 30. junija ob 10:00 preko spleta. Ce ste jih zamudili, so možne tudi interaktivne delavnice v živo v izvedbi avtoric. Za možnosti izvedbe se obrnite na marusa@ekvilib.org ali na 040 391 178. Do sredine oktobra 2020 je izvedba delavnice kjerkoli v Sloveniji brezplacna. Projekt Bridge 47 sooblikuje in izvaja 12 evropskih in globalnih organizacij civilne družbe, med njimi je tudi platforma SLOGA. Namen projekta je mobilizacija civilne družbe, da s pomocjo globalnega ucenja prispeva k pravicnosti in izkoreninjenju revšcine po svetu. Projekt Bridge 47 sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Vir: Ekvilib inštitut Dogodki, konference, novice Summit+2020+OPTION+3_WEBSITE+_with+logos.jpg DUE TO COVID-19, OUR SUSTAINABILITY SUMMIT 2020 HAS BEEN POSTPONED TO 26-27 OCTOBER (TBC) WEBINAR - Trends on Corporate Tax Transparency and Responsibility CSR Europe WORKSHOP - Action for Change Sreda, 8. julij 2020 WEBINAR - Which ESG Metrics Will Survive COVID 19? Cetrtek, 9. julij 2020 WEBINAR - Measuring Impact Cetrtek, 3. septembra 2020 WEBINAR - NPO Meeting Cetrtek, 10. septembra 2020 WEBINAR - Taking Action Towards the European SDG Summit Cetrtek, 10. septembra 2020 WEBINAR - The Landscape of Due Diligence Regulation Sreda, 16. septembra 2020 WORKSHOP - EU-Africa Platform: Kick-off Cetrtek, 24. septembra 2020 STAKEHOLDER DIALOGUE - Natural Capital Risks and Materiality Sreda, 30. septembra 2020 WORKSHOP - Circular Business Models Cetrtek, 15. oktobra 2020 WEBINAR - Transparency in the Supply Chain Cetrtek, 15. oktobra 2020 Evropska komisija je razpisala evropsko tekmovanje za socialne inovacije 2020 in bo s 150.000 bo nagradila tri inovacije na podrocju trajnostne mode. Izmed 766 prijav je bilo izbranih 30 polfinalistov. Žirija bo novembra izbrala tri zmagovalne ideje, od katerih bo vsaka prejela nagrado v višini 50.000 EUR. Clanica letošnje 12-clanske žirije je na mednarodni ravni tudi mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti. Kdo so polfinalisti? . ALMA (Italija) Materialni zagon inovacij, osredotocen na iskanje trajnostnih komponent za ustvarjanje veganskega usnja. . Prenosni krožni dežni plašc BYBROWN (Nizozemska) 100% recikliran, okrogel in trpežen dežni plašc, ki ga je treba distribuirati z novim modelom uporabe. . ChoozFit (Romunija) Lastniško orodje za priporocila za digitalne modne znamke, ki potrošnikom pomaga pri bolj trajnostni izbiri. . Kulturna trajnost v modi (Romunija)Sodelovanja umetnikov in oblikovalcev so se osredotocila na oživitev dedišcine evropske tekstilne obrti. . Dyeluxe (Nemcija)Metoda za pretvorbo naravnih barvnih pigmentov, pridobljenih iz prehrambenih stranskih proizvodov, v tekstilna barvila. . Edith (Italija) Aplikacija, ki ponuja prilagojene nasvete za slog in uporabnikom pomaga organizirati svoje garderobe. . Fairbrics (Francija) Tehnologija, ki CO2, ki se izpušca med proizvodnjo tkanine, pretvori v nove sinteticne tkanine. . Fluid Fashion Realnosti (Španija) Sistem, ki uporabnikom omogoca, da se fizicna oblacila ujemajo z digitalnimi projekcijami videza v realnem casu. . Hempcell (Nemcija) Zagon, ki promovira vrhunska evropska konopljina vlakna Lyocell kot izvedljivo in trajnostno alternativo za tekstil. . Kleiderly (Nemcija) Zagon, ki reciklirana oblacila spremeni v trpežen material, ki se uporablja za izdelavo razlicnih izdelkov, od pohištva do kovckov. . Ljubi svoj denim (Italija) Nacin, da zberete neželene kavbojke in jih nato spremenite v prejo, iz katere nastajajo bombažni puloverji in jopici. . MeuTeu laboratorij za sooblikovanje (Španija)Trajnostni modni laboratorij, ki uporablja soustvarjanje s potrošniki kot vkljucujoc pristop za ustvarjanje izdelkov, ki jih resnicno potrebujejo. . MycoTEX (Nizozemska)Inovacija izdelave oblacil po meri z uporabo trajnostne tkanine iz micelija, snovi, ki jo najdemo v gobjih koreninah. . MYFACTORI (Združeno kraljestvo) Operacijski sistem, ki ga poganja AI, za proizvodnjo oblacil po narocilu. . Nova barvila za barvanje bio vlakna brez vode (Švedska) Zagon, ki si prizadeva zmanjšati odpadne vode med postopkom barvanja tkanin z razvojem barvila na osnovi vlaken na osnovi CO2. . Post Carbon Fashion (Združeno kraljestvo)Storitve barvanja in nanašanja barv in premazov za tekstilno uporabo z mikrobiološkimi postopki. . Pulp Fashion (Francija) Moda narejena iz proizvodnih procesov z nizkim ogljicnim odtisom z uporabo materiala, ki ga je mogoce enostavno reciklirati: papir. . RE-NT (Nemcija) Digitalna platforma, ki znamkam omogoca izposojo modnih izdelkov, sledenje uspešnosti in recikliranje neželenih izdelkov. . Teden obnove mode v Kopenhagnu (Danska) Pobuda za pomoc, da dogodek spremeni v platformo za trajnostne spremembe v modni industriji. . resortecs (Belgija) Locljive šivalne niti in zakovice, ki jih je mogoce razstaviti, omogocajo lažjo ponovno uporabo in recikliranje tekstilnih izdelkov . ROND: Podplati, zmanjšani za CO2 iz zavržene tkanine (Danska) Snovi za znoj in udarce, ki so narejene iz vlaken, recikliranih iz zavrženega tekstila. . SENSTIL: Prihodnost je taktilna (Španija) Iskalnik, ki tekstilije identificira, se ujema in primerja digitalno in v merilu. . Zamenjave Shuffle (Irska) Platforma swap-shop, ki temelji na lokaciji, zgrajena kot "spletno mesto za zmenke" za oblacila, kjer uporabniki potegnejo, se ujemajo in zamenjajo z drugimi. . Kaca (Hrvaška) Platforma digitalne trgovine, ki uporablja razširjeno resnicnost in omogoca razvoj digitalne mode s spreminjanjem nacina uživanja mode. . Stil bivanja (Portugalska) Tržnica za najem popotnikov, ki jim omogoca, da ob prihodu na novo destinacijo najamejo oblacila, obutev in dodatke lokalnih znamk . Swap Shop (Slovenija) Menjava, v kateri lahko potrošniki trgujejo z neželenimi oblacili. Elemente, ki jih ne zamenjate, nato spremenite v nova, trajna oblacila. . Vintage za vzrok (Portugalska) Sodelovalna upcycling platforma, ki ženskam, starejšim od 50 let, lajša dolgotrajno brezposelnost. . Vividye: Reverzibilno barvanje za tekstil (Švedska) Tehnika barvnega in tekstilnega tiska, ki omogoca odstranjevanje odtisov s tkanine, tako da se lahko nanesejo novi. . WasteLess moda (Romunija) Modni sistem brez odpadkov, ki oblikovalcem omogoca darovanje odpadnih tkanin modnim izobraževalnim ustanovam. . WoolWays (Romunija) Osvobajanje odpadne volne s povezovanjem pastirjev na trg preje in nadzorom vrednostne verige od surovih vlaken do izdelka. Spoznajte 30 polfinalistov evropskega tekmovanja za socialne inovacije 2020 -Ponovno osmisliti modo. Polfinalist tudi iz Slovenije! Slovenija: Izmenjevalnica oblacil, modnih dodatkov in idej KUP KULTURA, društvo za razvoj kulture ponovne uporabe izobražuje in ustvarja podporno okolje za razvoj prakse ponovne uporabe, ki lahko znatno pripomore k razvoju boljše družbe. Kultura ponovne uporabe pomeni razviti sposobnost prepoznavanja potenciala v navidezno neuporabnih predmetih in materialih. Ko razvijemo to sposobnost, ravnamo bolj smotrno. Poišcemo ljudi ali kanale, katerim bodo naši neuporabni predmeti prišli še kako prav, odpadke pa natancno locujemo, saj vemo, da bodo lahko reciklirani. Ko razvijemo to sposobnost, poišcemo alternative nakupovanju, zacnemo izmenjevati, skupno uporabljati in deliti. Zacnemo se uciti in razvijamo sposobnosti, da bi v vedno v vecji meri ustvarili sami to, kar potrebujemo. www.reciklandija.com Še ne veste kaj je Swap party? Poglejte! Razpisi in priložnosti Obrazi migracij: Razpis za sofinanciranje projektov civilnodružbenih organizacij v Sloveniji 2020 Iz Platforme Sloga obvešcajo, da je v okviru mednarodnega projekta Obrazi migracij (v Sloveniji projekt koordinira Povod, Zavod za kulturo in razvoj mednarodnih odnosov v kulturi) objavljen javni razpis za zbiranje projektnih predlogov civilnodružbenih organizacij v Sloveniji 2020. V tem razpisu bosta dodeljeni najvec 2 dotaciji, vsaka v višini najvec 5.000,00 EUR. Rok za prijavo 16. julij 2020. Vec. Vir: CNVOS The Ethical Corporation Responsible Business Awards Do 14. avgusta je možna prijava za svetovno nagrado za družbeno odgovorno poslovanje. Finaliste bodo razglasili 28. avgusta, podelitev nagrad bo 8. oktobra 2020. Kategorije, v katerih lahko sodelujete: Nagrada za poslovno preobrazbo, Nagrada za inovativnost za trajnostni razvoj, Nagrada za poslovnega vodjo, Partnerstvo leta, Nagrada za cisto energijo, Nagrada za krožno inovacijo, Nagrada za odgovorno oskrbovalno verigo, Nagrada za porocanje in preglednost, Nagrada SDG za vpliv, Nagrada za socialni ucinek, Nagrada, namenjena komunikacijam, Vodja raziskav in razvoja, Nagrada za odgovorno poslovno cast in še kakšna. Vec. Fast track to inovation Do 70 % subvencije za razvojno raziskovalne projekte od prototipa dalje. Višina sredstev do 3 mio eur na konzorcij. Potrebni so minimalno 3 partnerji iz treh razlicnih držav ter najvec 5 partnerjev. Razpis je primeren za podjetja vseh velikosti. Za projekte, ki spreminjajo svet. Zadnji roki za oddajo vlog v Horizon2020 je 9.6.2020 ter 27.10.2020. Vec tukaj. Vir: Tiko Pro Energy call 70 % subvencije za inovativno pametno energetsko obnovo vaše poslovne stavbe. Višina sredstev do 4 mio eur! Rok za oddajo vloge je 10.9.2020. Vec tukaj. Vir: Tiko Pro Odprte so prijave za nagrade za izjemne dosežke na podrocju preiskovalnega novinarstva za leto 2020 Nagrado podeljujeta Srednjeevropska pobuda (CEI) in Organizacija za medije v jugovzhodni Evropi (SEEMO). V letošnjem letu so k prijavi prednostno vabljeni novinarji, ki so pokrivali koronavirus krizo. Besedilo razpisa najdete na cei.int. Prijave so odprte do 1. septembra 2020. Javno povabilo k oddaji predlogov za prejemnika nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na podrocju filmskega ustvarjanja Predloge za prejemnika nagrade morajo predlagatelji s pripisom »Ne odpiraj - Badjurov nagrajenec« posredovati Slovenskemu filmskemu centru, javni agenciji Republike Slovenije, Miklošiceva c. 38/V, 1000 Ljubljana. Predlogi bodo upoštevani kot pravocasni, ce bodo zadnji dan roka oddani priporoceno na pošti ali osebno v tajništvu Slovenskega filmskega centra, javne agencije RS do 15. ure. Rok za oddajo predlogov: 17. julij 2020. Vir: Slovenski filmski center Vec. Dostojno delo za vse –Decent work for all S projektom si projektni partnerji prizadevajo predvsem dvigniti ozavešcenost o dostojnem delu v strokovni in splošni javnosti in med deležniki na trgu dela. Izvedene bodo naslednje projektne aktivnosti z namenom doseganja zastavljenih ciljev: . Prenos in uporaba znanj in dobrih praks iz Norveške. . Priprava koncepta Dan za dvojnika (Duo day) kot podpora zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih in dve izvedeni aktivnosti v praksi. . Priprava in izvedba vsebine usposabljanj o dostojnem delu. . Izdelava promocijskega materiala in izdelkov za ozavešcanje o dostojnem delu v Sloveniji. . Organizacija usposabljanja o dostojnem delu za 250 javnih uslužbencev in 250 delodajalcev. . Organizacija konference za ozavešcanje o dostojnem delu. . Nacrtovanje in vodenje medijskih kampanj za spodbujanje dostojnega dela v Sloveniji. Pricakovani rezultati . Usposobljeni javni uslužbenci in delodajalci za zagotavljanje pogojev dostojnega dela. . Okrepljeno sodelovanje med vkljucenimi socialnimi partnerji, deležniki in drugimi udeleženci projekta. . Uvedba in uveljavitev koncepta Dan za dvojnika. . Izboljšana ozavešcenost o dostojnem delu med najširšim prebivalstvom (splošna javnost). Ciljna skupina projekta . delodajalci, . javni uslužbenci, . brezposelni, . socialni partnerji, . odlocevalci, . nevladne organizacije in . splošna javnost. Projekt traja od 1. 3. 2020 do 28. 2. 2022. Projektni partnerji so Zavod RS za zaposlovanje, The Norwegian Labour and Welfare Administration (NAV Norge), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Projekt je vreden 105.070,00 EUR. Financiranje zagotavlja EEA and Norway Grants preko Innovation Norway v višini 82,1 %. Vodja projekta Sabrina Urnaut: sabrina.urnaut@ess.gov.si. Innovation Norway Vrh zelene energetike že 9. julija 2020 ŽIVO« Vabimo vas, da se udeležite 10. vodilnega foruma ENERGETIKA in OKOLJE ’20, ki bo že 9. julija 2020, z zacetkom ob 9. uri v Kongresnem centru Brdo. Tudi o strateških razmislekih zelene energetike v novih okolišcinah COVID-19. Z vami bodo vodilni energetski in okoljski strokovnjaki, med njimi minister mag. Andrej Vizjak, Ministrstvo za okolje in prostor, in državni sekretar za podrocje energetike Blaž Košorok, Ministrstvo za infrastrukturo. Današnja najbolj aktualna vprašanja zelene energetike namrec povezujemo prav z izzivi okolja. Hkrati je COVID-19 mocno zarezal v globalno in slovensko gospodarstvo, kakšna bo vloga zelene energetske transformacije pri okrevanju? Ali bo Zeleni dogovor EU postal »New deal« in spodbudil zeleno okrevanje za EU in slovensko gospodarstvo? Edinstveni vrh zelene energetike zato letos v ospredje postavlja nove strateške premike in zakonodajo na podrocju zelenih energetskih, OVE in drugih projektov. Letos je posebna priložnost za skupni razmislek strokovne javnosti o viziji in strategiji zelene energetske transformacije v novih okolišcinah. Zato ujemite cenejšo prijavo do vkljucno cetrtka, 2. julija, in prisluhnite vodilnim strokovnjakom o znanilcih sprememb v 2021. Oglejte si okvirni program, kdo so govorci in vec o kotizacijah: posebni popusti za obcine, NVO, fakultete, mala podjetja, itd. Prijavite se zdaj. Kaj so o vodilnem forumu povedali udeleženci, si preberite tukaj. P.S. Forum bo izveden s skrbjo za zdravje udeležencev in v skladu s higienskimi priporocili Nacionalnega inštituta za javno zdravje Dogodki, konference, webinarji Razpis za nagrade, priznanja in pohvale s podrocja kakovosti 2020 Slovensko združenje za kakovost in odlicnost ponovno podeljuje prestižno priznanje kakovostniku, ki bo v 2020 najbolj prispeval k rasti na kateremkoli podrocju. Vabijo Vas, da se prijavite na razpis in opozorite na svoje dosežke. Prijave sprejemajo najpozneje do 15. septembra 2020. 5. znanstvena konferenca 2020: raziskovanje v vzgoji in izobraževanju Pedagoški inštitut, Slovensko društvo raziskovalcev na podrocju edukacije (SLODRE) ter Center Republike Slovenije za mobilnosti in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) tudi letos organizirajo 5. znanstveno konferenco »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju«, tokrat pod naslovom »Medsebojni vpliv raziskovanja in prakse«. Konferenca bo potekala 9. in 10. septembra 2020 v prostorih Znanstveno raziskovalnega centra SAZU (Novi trg 2, Ljubljana). Vir: CNVOS Konferenca o problemih v transportu in simpozij 12. znanstvena konferenca bo potekala na Poljskem v mestu Katovice od 2. do 4. decembra. Simpozij o problemih v transportu pa bo potekal od 30. novembra do 1. decembra. Vec. Mednarodna konferenca o upravljanju cloveških virov in podjetništva Med 18. in 20. septembrom 2020 bo na Kitajskem v mestu Xi'an potekala mednarodna konferenca o upravljanju cloveških virov in podjetništva (CHREM 2020). Cilj CHREM 2020 je zagotoviti oder za raziskovalce, inženirje, akademike in industrijske strokovnjake z vsega sveta, da predstavijo svoje najnovejše rezultate raziskav in napredne raziskovalne metode. Povzetke strokovnih prispevkov sprejemajo do 1. septembra 2020. Vec. Vir: PaperCrowd Rektorska konferenca Republike Slovenije Rektorska konferenca Republike Slovenije je na seji v petek 19. 06. 2020 gostila vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnosti Republike Slovenije prof. dr. Blaža Zmazka. Spregovorili so o nujnem nadaljevanju postopka za sprejem predloga Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in na njegovi podlagi tudi spremembo visokošolske zakonodaje. Prav tako so poenotili stališca glede politike odprtega dostopa, ki mora biti urejen na državni ravni in neodvisen od posameznega raziskovalca. Rektorska konferenca je razpravljala o pomenu zakonskega definiranja pedagoškega dela v virtualnem okolju. O nujnosti ureditve tega podrocja bo Rektorska konferenca seznanila Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Seznanili so se tudi z ugotovitvami koordinacijske skupine RKRS za pripravo podlag za izvedbo preverjanja in ocenjevanja znanja na daljavo, ki je opozorila tudi na potrebo po spremembi zakonodaje s podrocja varstva osebnih podatkov. Rektorji so izpostavili, da Rektorska konferenca pricakuje, da bodo pri definiranju potreb za investicije v visoko šolstvu za vkljucitev na seznam pomembnih investicij, ki jih je potrdila vlada na podlagi tretjega protikoronskega paketa in naj bi pospešile izhod iz krize po epidemiji covida-19, univerze povabljene v oblikovanje seznama in vkljucene kot enakovredni partnerji, ki poznajo razmere v okviru visokega šolstva. Univerze pricakujejo, da bodo na seznam dodani vsi univerzitetni investicijski projekti, ki imajo izdelano ustrezno projektno dokumentacijo ali pa je ta v fazi izdelave. Vir: Univerza v Mariboru Transport Problems - Conrefence&Symposium Website Call for papers NAZIV ORGANIZACIJA SPLETNA STRAN ROK ZA ODDAJO "CORPORATE SOCIAL RESPONSIBILITY ACROSS ENTREPRENEURIAL PERCEPTION" World Review of Entrepreneurship, Management and Sustainable Development https://www.inderscience.com/info/ingeneral/cfp.php?id=5084 Full paper by November 1, 2020 "KNOWLEDGE MANAGEMENT: PARADIGMS, APPROACHES AND METHODS" Journal of Organizational Change Management https://www.emeraldgrouppublishing.com/products/journals/call_for_papers.htm?id=8922 Full paper by November 2020 8th EUROPEAN CONFERENCE ON RENEWABLE ENERGY SYSTEMS - ECRES PROJENIA R&D Ltd. Co. https://www.ecres.net/ Conference dates: 24-25 August 2020 Alarm Clock Lying on Multicolored Surface 2018 - 03 - glava - accredited - programmes Call for Papers 10th International Scientific Conference "The Future of Global Business and Marketing: How will Smart Companies Deal with Challenges and Opportunities?" 11 November 2020, Maribor, Slovenia, Europe Academics, lecturers, researches, scientists, practitioners, business people, entrepreneurs, and students, we invite you to submit your contributions, papers and panel proposals related to Marketing, Economics and Business Management. Be an active part of the conference The main purpose of the conference is to disseminate research results, exchange experiences and identify key issues, challenges and obstacles in the thematic areas of the conference. It aims to bring together business people, entrepreneurs, researchers and scientists to exchange and share their experiences and research results regarding the most recent innovations, trends, and concerns as well as practical challenges encountered and solutions adopted in the fields of Marketing, Economics and Business Management and their challenges and opportunities in the Marketplace. We want to promote and deepen further cooperation and networking between researchers from different countries, from different research fields and at different levels of scientific and research careers, through only face to face interaction, but also through the world of online collaboration and online study. Key note speakers will be: Prof. John L. Stanton, PhD, University of Philadelphia, USA Prof. Anders Parment, PhD, Stockholm Business School, Sweden Assoc. Prof. Svend Hollensen, PhD, University of Southern Denmark Prof. dr. Ilijana Petrovska, University of Stenden, Qatar. Prof. Mirjana Pejic Bach, PhD, University of Zagreb, Croatia More information about the conference IMPORTANT DATES Deadline for full papers: September 10th 2020 Conference date: November 11th 2020 Contact for authors Assoc. Prof. Dr. Tina Vukasovic tina.vukasovic@net.doba.si Letna konferenca SZKO je najvecji in najbolj odmeven dogodek združenja in hkrati osrednji dogodek s podrocja kakovosti in odlicnosti v Sloveniji. Na dogodku sodelujejo clanice in clani združenja ter razlicni strokovnjaki s podrocja kakovosti. Konferenca poteka v Portorožu (GH Bernardin) v plenarnem delu in v strokovnih modulih ter vsako leto pritegne udeležbo skoraj 500 kakovostnikov. Na dogodku priznani domaci in tuji strokovnjaki predstavijo najnovejša dognanja na podrocju kakovosti, izmenjajo znanja in prakticne izkušnje. Seveda pa je pomemben del konference tudi zanimiv družabni program, saj je poleg strokovnega dela pomembno tudi medsebojno druženje in spoznavanje udeležencev. Že vrsto let udeležence navdušuje prav poseben del programa jutranji “ugriz morskega psa”. Po dobi industrializacije in dobi digitalizacije je pred nami nova doba – doba domišljije. Od nas bo zahtevala delovanje, ki bo vkljucevalo nadgradnjo vsega že znanega in osvojenega, a omogocala preboj le ob izjemni agilnosti, izrazito odgovornih in celostnih odlocitvah ter nadvse kreativnih idejah, ki se jih ne bo dalo vzeti, ko jih bo ustvaril svoboden in mocen tim. Bolj kot kdaj koli se morajo od tu naprej posamezni gradniki povezovati v skladno celoto. In bolj kot kdaj koli mora vzdržna kakovost biti vodilo, zgled in edini cilj. Delite najnovejša izjemna znanja in pomembne prakse. V tem obdobju jih je bilo in bo veliko. Spregovorite o odkritjih, idejah, rešitvah, projektih iz kateregakoli podrocja – saj je kakovost osnovni gradnik povsod. Naslov, avtorja in informacijo, o cem bi prispevek govoril, sporocite do najkasneje 1.9.2020. Home page Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposlenimi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelovanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podjetij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knjiga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih in - do okolja in - do širše skupnosti in - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za družbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument navaja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgovornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlovanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si