Slovenske Narodni mm* ras LETO—YEAR IX. CHICAGO, ILLINOIS, 11 te sa tekat! Brat, sestra! Ali atežeitt m agitacijo aa vejo "Sloversko narodno podpor- o jednoto" in ia avoj dnevnik? ko ie niate, ne odlašajte, ampak ridružHe ae veliki armadi agita-jrjev in agitatorlc aa večjo je-noto in svoj dnevnik. Y vaši bližini mogoče žive SLcr enei ali drugi Jugoslovani, ki ic igo člani "Slovenske narodne odporne jednote." Bodi bi pri-topili k podporni organizaciji, e se mogoče ie nieo odločili h ateri bi pristopili, ali pa Uc ve-o, kam ae naj obrnejo, da po-tsnejo Člani podporne organiaa-ije. Drugi ne vedo, kakšno vzvi-eno nalogo vrie podporne»organizacije v Ameriki, tretji ao bree-irižni, ker mialijo, da lahko iahe ajo bres podporne organizacije. Obiščite te bližnje in oddaljeno osede slovenske ali druge jugo-ilovanaks narodnosti, ki čakajo ie vas, da jim razložite ugodno-iti, ki jih daje "Slovenska narobe podporna - jednote'' svojim ilanom in članicam. V slovenskih laselbinah se denes povsod suče (ovories o "Slovenski nerodni »odporni jednoti" in njenem bo-ločem dnevniku. Polje sa agitaci 0 je razoreno in obširno in če se aalo potrudite, lahko privedete love člane in članice pod okrilje 1 N. P. J. in pridobite lahko ne-taj novih no aadoetujc ze potrebe organizacije in sklenili so, de ss tednik ppremeni v dnevnik, ko ss zsnj o-glsSi 5,000 prostovoljnih neroč- nŠkof.Si^^V " Tekme, ki se sedaj vrši pri "Slovenski nerodni podporni jednoti" ee vrli r popolnoma drug namen kot tekme pri olimpijskih igrahw, Namen pri "Slovenaki narodni podporni^ednotl* 'je vsvi-šen in plemenit Ponoeen je lshko vsak član, članica eli društvo, ki dobi i ono sledečih, ' » Priznanja s* društva, ki pridobe nsjvsi novih Osnov te članic: L Krasno graviran dat prstan z pravim S/16 kar. demanUan, vrs do $80.00. 2. Gold Pilled žepna ura 16 velikosti, dvojni pokrovi, Jsmftsnl izdelka, na 17 kamnov, "adju-•d". Vredna da $90.00. I 10 kar. zlate moška verižica, težka l&y* dirts, graven lap obe-ssk S. V. P. J. Vrednost $90.00. va, sestoječa is 6 malih in veš jih žilo, 6 nožev, t vilic, en aai sa sirovo maslo in iHčioa ia sladki v lični škatlji. Vrednost HS.00 0. la, krtače in glavnika, v liftni s svilo prevision* škatlji. Vred nost $10.00. * e e e Priznanja sa ffMFt in članice U pri svojem društvu dabs naj dne trebe sporočiti članom štva in rojokom v naselbini in o*1 kolici. Seje ss vrli v nedeljo preden dobi uredništvo sklop, je list ie v tisku. V side Is sna isdsjs "Glaaile" sklep mors iskati prihodnje daje. Ne te nečin druitvo d krat trpi škodo, ker zaključek pride prevočeeno v list Ce l mo dnevnik, se lehko izredno val* ni društveni zaključki priobčijo v drugi izdaji, ako ao aakaeneli te denako izdajo, ki je namenjena ze vse Člane in članice, da se vsej del članov, članic in občinztva seznani z društvenimi zaktfjlki, o-stalo ipseijo se pa potem lošje dovrši uatmeno. Ce pogledamo dopiae. ee prepri čamo, da potrebujemo dnevnik. Velike dopiss je, trebe prineeti v dveh ali treh izdejah. Seveda ne bo v tem niš boljle, ko bomo i-moli dnevniK, vendar bo pa velika realika. Pri dnevniku bo lahko velik dopis ali obMrna razpre ve izšla v treh izdajah zaporedoma, to je v treh dneh, pri tedniku pa hride v treh tednih. V treh te-dnih pa čitatelj doetikrat pozabi, kej je čitel v prvi izdaji. Teko je S povestmi in znanstvenimi / rma-p revami pri tednik* Ce imamo dnevnik, es povesti in rezprsve lahko nadaljuje skozi pet dni v tednu, v šesti izdaji, ki js namenjene sa vss liane in članice, se pa priobšijo respreve, članki, dopisi, črtice in povesti, ki končajo •v eni isdaJl « Koliko izredno važnih d kov ee odporne Jednote V združenju |e moč! (FEBRUARY) lilt. Inozoiistvoe S bojiMa. Na saptdni fron večje operacije in iz horda so nemške čete ipegne s naskokom vzele dolge strelne jerke ju-Sainte Marie a Py. Ujelo francoske lastnik«- in 90S V Parizu priznajo ta uapsh čet in doetevljejo, da Soiasonaom in Rhelmsem ob-ivsjo Nemci franooake po-s topovi. V okoliel1 Arto-Nemci isvriili štiri nape-freneoeke strelne jarke. Pri napadu eo nemške čete v franooake pozicije sapa-f od griča štev." 140, is keterlh sopet pregnale frenooske s protinapadom Boji ss vrle aapedni fronti In nenrike eo bile uepešne tudi v Vogo-ir so sasodlo strelne jerke 400 jerdov,» ki so jih »m poročilu sopet ia- vzhodnem bojišču so skušali prodreti na treh krajih ako* črte. Nejhujši boji eo južno od Dvinaka ob D vi sevsrevshodni gallškl meji >inskcm trikotu in na buko-fronti eeverno od Cernovie Uepehe eo dosegle četo jugovzhodno od Ise v okraju roke Stripa, ki so s veUkhei izgubami avstrijskih In nemških let občutne. frouti eo dosegle ŠTEV.—NUMBER f. gleški križar "Arethuea" zadel na morsko mino in es pogreznil Drobna vesti. Is Amsterdama poročajo, da je baron pl. Zed-i Iz, vodje proztokonservetivcsv, izjavil v "Vossiaehe Zeltung," da ni iaključeno, da ss kmalu skleoe mir in da je umeetno, da ee v načelu priobči mirovne pogoje. Kardinal aretiran. — Is Gen ta poročajo, de js nemške vlada dele aretirati belgijakega kardinala Merolerja. Kardinal je odložil po. tovanje iz Rima, de se izogne s-rotaciji na nemžki meji. Grška armada pripravljena. — Is Aten poročajo, da je minister-■Ji predsednik Skouloudis nazns-nil v zbornici, da je v programu vlade obdriati armado pripravljeno in jo rabiti iakljulno le v Interesu dežele. Zbornice je soglssno odohrila.vladni program. Vpad v Egipt odložen. - Is Pa-riaa poročajo, de je turlka ekape-dicije proti Egiptu is neznanega vzroka odloiena. Najbrž le ni dograjene železnica, ki vodi do e-giptovske meje. V Carigrad pri-vozita vsaki dan ^dve vlaka is Nemčije, naložena s strelivom. Nebojevniki smejo domov. — Iz Borne poročajo, da je nemška vlada odredila, da se srfirjo vrniti domov žene, otrool In molki, ki niso sposobni sa vojaško službo. Ns podlagi te odrsdbe se je vrnilo 96,000 Francozov, 9900 Nemcev in 2600 avztrijskih podanikov domov. Ea prevažanje teh ljudi je bilo treba 460 posebnih vlakov. da ie r* Našli so ge mrtvege v hotelu Weet Bud. Poleg njega je \elaJ imtreljen eamokres. Ameriške vesli. - Patriotism naših jeklarskih baronov. Skoraj ne mine dan, da ne bi kapitalistični čaeniki, sago- ' vorniki ameriškega velekapltela, ne povdarjali, da potrebujsmo največjo mornarnioo ni svetu, ds vbrenimo sovražni vpad v Združene drŽave. Kafco Isgleda patriotizem dimnikarskih baronov, do-kasujs izjave senatorja Penroea v senatnem komiteju aa moraarlž-ke sadsvs. Senator" Penroes je dejal: "Ce bodo Združene driave producirsle jeklene ploiče, privatni tovarnarji dvignili sa $900 pri toni jeklenih pl< Združene driave nameravajo sgrediti sli kupiti jeklarno, ki bi na leto produeirela do 90,000 ton jeklenih plošč. Tako ogromno podjetje se ne more sgrsdlti v e-nem dnevu, ampak je trebe kakih pet let, da Js dograjeno, fo vedo tudi jeklarski baroni to se hočejo s nesramno viaoko eeno odškoditi, ker po petih letih ne bo* do dobivali vel naročil. Senat ae ni dal ugnati v kozji rog In js vseeno glseoval sa drlavno, Jeklar «0, <--4$. v'-.' Značilno js v današnji drufbi, da sli rop In tatvina kasnjlva po kastnskem zskirnu Cs pa tk vsemu ljudstvu nastavi prsa in pravi, Že stari Grki so v Eliju prire-li tekme — olimpijske igre, pri iterih so se Griči skušali med ae-)j v teku, rokoborbi, metanju sulice itd. Zgodovine pripo je, de zo uvedli olimpijske i-880 pred Kriatovim rojatvom. sta živela Iphitos in Lykurg. rovalec v tekmi je bil vsnčau vencem iz liztov divje oljke. Ve-I iz liztov divje oljke je bil nej-■ priznanje. Tak venec v de-rju ni imel velike vrednoeti, ker lehko natrgali liste na divji oljki je rastla takrat povsod v in jih s majhnim trudom >letli v venec. Vendar se je vssk Irk štel mod nsjsrečnejšc ljudi, je bil pri olimpijskih Igrsh ven-z vencem is listov divje qljke. »a zo sprejeli zmagovalca a rečanim sprevodom, mesto je bi-ponoeno, da ima zmagovalca v roji zredi, poetavilo mu je čeaten >menik bi ga proelavilo, še na Irug način. Čaai ee spreminjajo in s njimi li ljudje, vendar pa tekme še lo danee nieo izumrle, četudi se »km u jemo ne drug nečin. Pri starih Grkih je žel prizna-ije, kdor je najbolj deleč vrgel c, sulico, nejbplj hitro preteče] določeno deljevo eli najbolj >ko skočil. Proslavljali ao «lo-reka, H je imel krepki, utrjene dšiee in izredno moč. ker ao take lastnosti pričele, de bo dober vo-lsk. ki bo brenil dbm. ie sovraž-Mk udere prek meje. Slovenaka nerodne podporne Sednote" ne izreke priznanje lju-lem. ki bi bili mogoče dobri vo-iki ne bojišču. Cilj noše podpor-ie orgsnlzaeije nI vbijati in uni Vvati Človeška življenja. Nemen "Slovenske nerodno podporne ie-Inote" je ohrenitl človeike živ-I jen j«, podpireti v bolezni in ne-»reči brste In sestre, po njih ainrti njih svojec. "Sloveneka ne Ine podporne jednote" si js ris vzvileno nalogo, da skrbi ludi ss izobrezbo. V U namen je leeelleki konvenciji uetanovila oj mesečnik. Id ga je na kon-'■'neiji v oierelandu spremenile tednik. Ne leeU redni kon venci- de tednik ve« s znakom S. R. P. J $7.00. 9« IP^tt^&f 10 lcft»r. slftt s i&ftlcoDi 0. M. V. J., vreden $6.00. 4 Prttan 10 kar.,slat g znakom S. R. P. J., vreden $8,00. 0. Gold FUlsd obesek sa veriži- 00 ■ znaKom E, If, P. J., vreden $2.60. e e e Piisnsnjs sa člane In ilanioe, U dobe največ naročnikov aa na! dnevnik "Proevetn:" 1. Kršeno gmviran slat prstan s pravim *16 kar. denmatom, vreden do $86,00. E Gold Pilled iepna va IB va- ... .i . _.--. .i ., —i i.-,».-i lik osti, ovojni pokrovi, jgpoeni 25 kolesje Wattham (Bart- justed." Vredna do $90.00. E 10 kar. zlate molka verižica, težka 10y4 dwte., zraven lep obesek E. R. P. J. Vrednost $20.00. 1 4. Silver Plated nsmlsaa oprava, ssstojeia is 6 molih in 6 veijih žUc, $ nožev, $ vilic, en nož sa sirovo maslo in žličica sa sladkor, v lični ikatljL Vrednost $19.00. 6. Kresna toaletna garnitura sestoieče is nosrobrnisnsga sroa-la, krtais In glavnika, v Hini. s svilo prevlečeni škatlji. Vrednost $1.00.... Ti predmeti se lehko zemenja jo. Ce ilaniee dobi priznenje, lahko zahteve prsten, uro sli verižico ss ženske in iste vrednosti. ALI TEDNIK ZADOSTOUJJE ZA 8 N P J.7 Dokler je bile "Slovenske ne-rodne podporne jednote" majhna, jo zedoatovel meeečnik ss vss potrebe. Ko se js organizacije raz vile, je konvencije v Olevelendu spremenile meeečnik v tednik ne štirih straneh. Tek tednik je odgo-verjel potrebam naše orgenissei-js do pete konvencije v Milweu-keo. ki je tednik e štirih strsni povečale ne oeem strani. Storjen js bU sopet važen zekljniok | razvoj nols organizacije Orgenl sadja je reetla. possnožUo es je Revile ilenov In Oenie in drsAtev tako, da denes ne asdestnje tod nik. četudi U bil na li aH Naj obračamo stvor kakor ho- s Čemo, resnice oeteno, da tedni K več ne zadostuje se potrebe nolo organizacije. H' ' k > * Odvisno je sedaj od članov in članic, da dnevnik čimprej iside. &ssta redna konvencija je sklenile, da se lede dnevnik, ko ss pri-jevi 6,000 prostovoljnih naročnikov. Glf odbor S. N. P. J. je v smislu pravU storil svojo dolžnost de se sklsp šeste redne konvenei je čimpreje isvedo. Določil je 20 odstotkov provisije od neročni-ns in respisel tekmo eli kontest, de dobe najbolj požrtvovalni člani in članice prisnanje se njih trud in delo. Gl odbor epeliim ne članstvo S. N. P. J., de resvijs ulinkuječo e-gitecijo sa svoj dnevnik, ki ga v rsaniei potrebuje in bo njegov obrembni Mit in svstoveles v vseh ssdsvah organizacije. P08NEHAJTE JIH. V zmislu pravil so vsi druitvsni tajniki zaetopniki se dnevnik "Prosveto." Poleg so se priglssl 11 Is sledeči bratje za nabiranje naročnikov: Karl LevC, John Pe-ček, Jakob Kolek, Vjnoene Kle-inenčič, Joseph Vovk sa Clsvs-land. O.; John Plsterlsk sa Mor gen, Pa. in okolioo; Anton Bla-sich ss Johnston City, DL i Joseph Pouiek za Forest City, Pa. in Frank Trebeta sa Export Pa. Bratje, ki žele poeteti zastopniki aa pobiranje naroinine, naj pišejo nemudoma upravniltvu "Glasila," da jim upravništvo po-šlje potrebne listine in pooblsstl lo. Zastopniki no poeeblte. da lah ko pobirate tudi naročnino se pol V tem elaieju doplačajo člani in ilaniee le en dolar. Ne delo bretje In ssstrs. ds dnevnik kmalu izide ( g Dogodi OS, da sidep. Id ga js ftl v teke te- Prineetone, Ind., poroiajo, de je seitrejkelo 900 prožnih deleveor ne vseh poetajah EonlEsrn železnice. ne eekeijsh LonlsviDs In St Louia. Delavci, ki eo do sedaj dobivali 14 eentov ne uro. esktsvejo le ne uro ta skrejienje dslovno- je končal bres uspehe. Ne drugih krajlk ss vrls top-ničarski boji. Bolgarske čete so sssodle albansko mesto Fieri Avstrijske in bolgenke čete prodirejo proti Drain in Valoui, kjer jih priče-kujejo teli jonske čete v dobrih pozicijah. Is Carigrada poročajo, da so ss snglsiks čete pri Adenu umeknl-le pod verstvo topov s bojnih ledij. ^ •...... Is Petrograds poroiajo o uspehih v Kavkazu, v Carigradu pe trdijo, de so ustavili rusko prodiranje. H — Ra morju. Is Berlina poročajo, da se zračne ladje Zsppclino-vega sisteme pri ssdnjem napadu ne Anglijo potopile anglaiksga krilerje "Cardine" in razrulevel-ea "Eden" in "Nioh." V Lmido-nu pravijo, da ni res. kar poro-šojo iz Berlina. Oboroženi trgovuki pomiki — pomožni križarji. - Iz Waehing-tone perolejo, da sts Nemčijo in Avstrija izje vili, de po zadnjem februarju t. L smatrata vsek trgovski pernik,. četud/ je oborožen le s enim topom, sa,pomožnega krilerje, ki bo nepeden. ne de bi ga poeverilo. Avstrija in Nemčije hočete doeeči s to izjevo. de nevtselne države poevare svoje državljane, naj ne potujejo ne nernikih, Id eo oboroženi z eninr ell vel topovi. Napad nemških torpodoiolnov ne aagtdke križarje. — Is ns psvoiejo, da so ncmlki torin-dočolnl napadli anglclke krilerje 190 milj vzhodno od Dogger Bank AngUfcJ križar "Arebic" je bil potopljen hi neki drugi križer za det od torpede. Nemsi so reHli Dunaja poročajo, da ao hy-d ro plani napadli talijansko morsko mesto Rsvena, ki slovi vslsd finega rila. Letalci so moteli bombe ne lelesniiko postajo, skladi-iča in tovarne. DrugI letalci so zopet nspsdli s bombami vodotok pri Codlgoro Cevenellu. Keko žive bogatini v Nemčiji. — U Berlina poroiajo, da jervla-da izdala ostre odredbe proti uvažanju šampanjca in kavierja. 81-romainl sloji stradajo, sa rssvs-Jene želodce bogatinov so pa uvažali lempanjec is Francije In kaviar Is Ku*iJe dvs lastnika lo 91 mol s " Ara-bisa." V Londonu Isjevljejo. da nieo bili napadeni kri£erjl. ampak Udje aa pokladanje morskih min. iS Poriše poročajo. de nimajo od osmega februarje t 1. poročil krilerjo "Admiral " ki js Ml v službi ob si-rijskem obrežju Po nemškem po-|S dne osmega fsfcrusrj« torpedirele neko fron Is Londena perolejo. ds js en Is Pstrogrsda poroiajo, da ruska duma rehteva. da vlada saeeie življenake potrebiči-ne in uvsds pravilna rasdelitev ne podlagi listhov. Ce js vest resnična, dokssajs, ds So ss oderuhi polsstUi žlvljen-skih potrebščin In zanje sehteve-jo nesremne cone. Busljs pridela toliko pšepice in drugih poljskih pridelkov, de jih Uvele. Ako bi nekej oderuhov s zlstlml nsllvl ne frakih pmUU v Sibirijo, bi kma-iu odjenjale draginja. * — RsaMlja, Is Borilne poroča jo, de je kehčela sodni Joka obrav-nave proti Ernstu MeyerJu. uredniku socielietičnege ■ RilfMM! ^Vorwaerte." Meyer js bU obte-žon, da jo Mu vel k razrednemu sovraltvu In ss ni ravnal po vo-JlJfcjh odredbah. Državni pravdnih js predlagal li messsev sa-pora. Hodiiie je isreklo, da ss Ms-yrje redi letake "Kdo je odgovo-ren ss vojno f" oprosti, obsodi se ga pa na teden dni sapors rsdi ls teka "Aneksovshie bolesen." tehella, Ind., poročajo, da < js Lehigh Portland Co. zvojim delev-oem dovolilo osemurni delavnik s $1.76 minimslns plače. Dmlba js obratovala svoje podjetje s neorganiziranimi delavci, pravzaprav je svoje dslavss prod dvem leti izprla, ker so se kotell organizira-ti. Isprti delevei eo obveetlii tn prosili strokovns delavake organi-sseije, katerih delate! rabijo ee-ment pri delu, da naj vbodole dajo prednost cementu« U prihaja od tvrdk, Id eo naklonjena strokovnim organizacijam. Družba ss js sdaj ibala in uvs-dls js osemurni delavnik Etro-kovnA orfdAjiiiAoiijA o^pi^utulli lavesv povdarja, da je družba dovolila to koneesljo, ker ss kojl u-činka bojkota, ali družba je rav-notsko |e danes nasprotnlea strokovno organiziranega delavstva. Značilno js, kaj js svojslasno pisal lokalni Ust v Mitehsllu. da so ss naaellll kapitalieHi "V Mit. ohellu imamo najeensjls delavne moči, Isjsme je U Kitaj. " |ls Londona poroie-Jo, de še poklicali ped orožje-v* semes ne podlogi novega jigti škege sekone, ki so spoeobni sr vo talko službo. V splošnem sodi-jo, de dobe pol mlljona rOkrutov Delodejelei oglaiajo, da prejmejo ženske e delo. ki prevssme. Jo meete pod orožje pokttceqih Chevalier Roberte Csntero. prvi I ne Anglefteat js IsvriHI Kampanje sa ossn lavnik r ladjedelnioeh. OddeUk kovinarskih dslsvoev v "Amsri-Ski dslavski zvezi", Js priisl kam-pen Jo, da ss v vseh ladjsdelnieah na atlentiški obeli uvsds oeemur-ni delevnik. Zadnje konvencije "Ameriške deUvake zveze" je odobrile te korak. . Zvezne, državne in mestne obleetl ss skfoils* da ustenovs v Chicegu centralno poeredovelnieo ss delo, k| bo imele namen pre-skrbetl delo ne isulbtdm deleveem v vseh krojih Združenih držav. V splošnem sodijo, de nešrt Is v dveh messslh postane meso in kri. Realen centralne pneredovalaioe ze delo Je znižati tmlke sa dovsnje, dobiti poročila le kmj*v 7xlmžftnlh drlev e nth razmerah In kolikor HS Wyo Ccnjsno Uredništvo "Glasila t" — Sprejmite per vretie v naše cenjeno "Glasilo;" eieer mi tešeM bolj kiamp in lopate kot poro, vendor po košem poročati, kako •e imamo Slovenci tukaj. 0 kakšnem posebnem napredku ne morem poročati. Imamo društvo "Marks," štev. 177 S. N. L|J., Id ps le počeši napreduje, rojski sspuššsjo U kraj, dru gi po ne pridejo sem. Spregovoriti košem nekaj be-te4 o našem prikodnjem dnevniku 'Prceveti," da bi ss člani bolj sa-nimall sanj in ga naročali Vsak član bi moral biti naročnik. Če bi se nanj naročila le poloviee članov in členie, bi naše Glasilo is-hsjslo kot dnevnik. ' Zavedajmo ss, ds bi bU naš de-lsvski dnevnik nepreeenljive vrednosti ss Slovence, posebno na zapadli, ker bomo preje čitali dnevne novice, ker ne newyor-škega moremo všeai čakati po šti-ri dni Bratje in scetrel Vsi ns delo, da noše "Glasilo" postane dnevnik in da prihaja v vaako slovensko hišo. Kar ae tiče delavskih rasmer je stara pesem Zssluši ss toliko, ds se živi a da bi kakšen cent prihranili se stara leta, ko udje odpovedo, pa ša misliti al Kapitalizem izpijc delavcu ssdnjo trohico mo-čl, aa stara leta mu ps sspojc pesem: Mi te ne maramo več. Posdrav vsem članom in šleni-sam 8. N. P. J. in kličem: Vsi na dob aa dnevnik 'Proeveta" in "Slovensko narodno podporno jednote". •• Član -društva štev. 177 & N. - P. J. Pa.* i Cenjehi urednik! — Odstopite mi majhen prostorček v našem na-predaem listu, da poročam, kaj je novega na Beedlingu. Izgorela je "šenda." v kateri sem sušil prašiča. Id je tehtal 877 funtov in sam ssnj plačal $80.16. Silen vihar je pognal ogenj v "šandp," da ae ja vneld. Ko je moje šena opazila o««nj, ja klicala aa pomoč. Prihitela je pošar-na bramba, ld je imela robec na slavi ps ni mogla nič ubraniti, le prašiš je ostal v ognju. Za prašiče mi je najbolj'šai ker bo naše društvo štev. 172 iraelo veliko vaaalieo dne 4. marce t 1. In bomo na nji pogrešali kranjske klo- dlanor rist društvu. Vssks članica naj pove aa se ji kar ims as srca. ker vsska nekaj dobrege ve. Revnej-mo ss po pregovoru. Id ss glasil V slogi js moči Delajmo vse ss eno in vssl * Sesterski pozdrav vsen in članicam S. N. P. J. Mary Turk. Herminie, Mo. % Pa. - Zima pri nas šs ni tako hude. zsto tudi tu petam kteri zleze v zakonski jarem. Tukaj se je poročil Frank Ne-meta, posestnik in prodajalničer. s gdč. Mary Oraibak. Novemu poru iclimo veliko sreče in napredka v novem življenju. V sosedni naselbini Herminie. No 1, se je ustrelil rojak Soklieh. Siromak jc oslepel ne obeh očesih in to ge jc pognalo prostovoljno v smrt. Poročevslee. Isvolili smo vssslični odbor, ki bo skrbel'ss prigrisek in nedolšni ječmenovee. • Na veselico, ki jo priredi naše društvo 'Dobri Prijatelji" štev. 172 S JI .P J. dne 4. marca vabimo najuUudncje sosedno društvo 8. 8. P. Z. v Beedlingu. Členi našega društva, ki ae ne udeleše veselice, plačajo BOc v društveno blagajno, če aa ne o-pravičijo a tehtnim vsrokom. Vstopnina js sn dolar, dams so vstopnine proste. Pridite vsi ker bodete s lioo ssdovoljni Ns svidsajs vsem tuksjšnjim Slovencem dne 4. msres t 1. ns veselici I Jacob Osanlch. tajnik. Oollinwood. O. Cenjeni uredniki ~ Odmerite kotiček za teh par vrstic v Glasilu S. N. P. J. Delovne razmere so boljše kot pred par leti. ko je bil v nevadi počitek 3 do 4 dni v tednu. Tukaj društva dobro nepredujeio Žensko društvo "Planinski Raj." ni med zadnjimi ker sprejme nove članica ali vpiše nova kandidatinje na vsaki aeji. Cenjene sestre t L* pridno agi tirajmo, ds pomnožimo v sačetku leta naše društvo za lepo število članic. Tembolj se množi število članic, tem močnejše poetaja dru štvo in nekega dne bomo lahko srle s ponosom na svoje delo uri našem društvu. V zimskem čssu smo skoraj kasne z veselico. No, vsakjsposlm rajše doma pri gorki peti. kot da bi šel v snsženem meteku ne orlico, In komei pričekuje ne spomladi, poeebno cvetočega mainika. Da naše društvo ne earn a d i zlsteče čsss, je šsleti. ds isberemo prsv prijesen dan In napravimo islet v prosto naravo Reetre odelešnjmo es pridno sej. ds ukrenemo najboljše v ko GLASILO >NB PODPORNE JBDNOTK m Cenjeni urednik GlaaUa S. N. P. J.l — Že dolgo ni bilo dopica iz jftaše naselbine. Z delom se ne bom hvslil, čeprav delamo vsaki dan, ker je zaslužek komsj zs "knofe", ki se potrgsjo. za živ-Usnje pe ne sedostujs. Kaj bo 1. aprila, če ae delo zopet uatavi ker smo večina že zdaj "brok"f Prerokujejo nam tudi da ae bo vse podražilo, ko že zdaj ne zaslužimo toliko na dan, da bi kupili eno vrečo moke. Kej potem, ko bomo hodili od vogala do vogdef Nekteri pravijo, da aa moramo že zdaj pripraviti dobro za štrajk. No bratje izkušnje imamo dobre, ker imamo v Ameriki še zdaj več praznikov kot delavnih dni. To zadnjo leto preračunil. Nekteri pravijo, da bo le bog dai da bo boljše. Lani je bilo 4o-sti slabo in ljudje niso imeli kruha. dokler niso dobili delodajalca, pri katerem ao dobili delo. Ce bi hodili le v cerkev in ne vpraševali sa delo. bi bili še 'sdsj lsčni kruha. Dokler človek dels, js bog s njim, ksr zasluži, čs pa delavec izgubi delo, ga pa tudi bog zapusti. Da je res teko, lahko spozna vsakdo iz sledečih vratne. Nekega dne smo pološlll v naročje materi ji najstarejšo Članico. No, spremili smo jo do cerkve in v cerkev. Ko je bila končana služba božja, so se gospod obrnili pranem in povedali nekaj sladkih besed. Rekli so, da js bUs dobra mstl svojih otrok, a žsl, nI ji bi-lo dosti ss boga. Na to ao ae gospod osrll proti nam in gledali naše regalije in reidi da bi socialisti najrajše uničili hišo božjo in da ne verjejo v drugo kot v denar. Ko ao gospod tole "kunŠtno" povedali sem mislil: "No, tebe tudi vrag vzame, ne uideš mu. Vzel al denar za obrede, torej verjeŠ tudi ti v denar in ne v boga. Poeebno tebe bo zapisal v črna bukve, ker jemlješ dense od ljudi, ki verjsmsjo v denar." Cenjeni urednik! Predaleč sem zsšel, zato o stvari ns nsdsljujem, da ee dopis ne seznani a vašim košem. Prav dobro prebiram kaplteli-Ntične čenče, kako se še sedaj pripravljajo za volitve in navdušu jejo ljudi za militaiiaem, ki nam ne more drugega prineeti kot roj no. če bi bili naši kapitalisti pro-krvoprelitju in za mir, ne bi ir delovsli strašno učinkujočegs »trdiva. V časnikih lahko čitamo, da so amsriški šrspnell najbolj učinkujoči In pomore in pohabijo največ ljudi ne bojišču. Delevee, ali boš še vprihodnje tako lahhoveren, da boš ob čaau volilne bitke verjel obljubam ra-pubUhensklh In demokratičnih političerjevf Ze delavec ni drage stranke kot socialistične. To epo-znaj delavec in delej aa stranko, ki se bori se osvoboditev delov-stvs ls kspltallstičns sužnosti, čs hočeč biti svoboden. 7. Franko. Indianapolis. Ind. Cenjeni urednik OImIU 8. N P. J.l — Odstopite mi malo pro store, da pojasnim tukajšnje ras-fi delavskem položaju. je, da so ss rasmsre nekoliko sboljšsls, ali ae v prid de-lovstvu. Od ugodne konjunkture imajo koristi le kapitalisti Ne a-slugo jim je vedno deed pomsgs šev, da aavajajo delevstvo na aa-počne pota. Cenjeni bralci, preiti moram lovce. V naselbini imamo kev. Zato earkca^Tpi prosilo vedno krog < meli smo tukaj posvetno In dobili saso patre. Kdo šteje vse duhovne, ld so sli verne ovčiee. Dosti jik in to naj zadostuje Dobili smo mladege srospode. ki bi rad ves dolg hkratu Zmotil se jc, kot so se gi, ki so pred njim takr cerkvi je doeti sedežev, ld so vsi razprodani Prerijo, da je gospod fu in um povedal, da ne plačeveti obresti od dol je eeveda mladega šsl, čs ims vse sedeže Gospod mu jc odgovorii lovieo. Skof mu je pri; naj ne odjenja, dokler žine ne najame sedeže« po, če pravi katoličan čanega sedeže v svoji levi. Po tem dogovoru je p di goapod pripovedovati, vsak Slovenec imeti svoj cerkvi. Slovenes, ki ns sedeže, bo zadela zelo huda ks zen. Kakšna kazenf K j. no, če u m rje mu ne bo dovolil Svuuiti bo t podrobnosti šs bošsm povedati I plohejskl sloj. sekaj je vseeno sa delevee slabo I NemAj! tudi bogataš No, seme je vseeno, če mi sli ns, pa tudi nobenemu mu ne bo pomagalo nebeea. Če bi zvonenje ke zasluge pri bogu, bi zdaj nov v starem kraju ne vli nonov in iz njih nepravi račkov ze topovske bog zepovedel "ne vbijaj bi zvonovi imeli kakšno čilno moč v nebesih, bi v starem kraju zvoniti nei ko se vojaki na bojiščih moma selijo na drugi svet mu ne bo svonilo, tudi ns bo treba plečeti in na bodo svojci pokojnika zvonenjs se torej ni treba jati nobenemu človeku. Neko mlado dekle je goepodu plačat eedež za go osebo. Z dekletom je neko drago dekle. Gospod vprsšal, zakaj ne kupita Odgovorili sta, da žita. Gospod je ns t? ne pojde zlepa, de m obrniti do sodnije ali na kompa-nijo. No, kaj- pa imate v Ameriki sodni ja in kompanija opraviti s cerkvijo f Prav niči Za gospoda je >oljše, da take modrovanja pridrži zase In če postane nervozen, ker ne gre vse po njegovijroiji, si lahko naroči sdravila, $h priporočajo zoper nervosnost. ■Moje mnenje j^, če res ne more cerkev več izhajati, naj jo prodajo, ker mislijo tukajšnja dru štva zgraditi avojo dvorano, ld bo odgovarjale vsem potrebam tukajšnjih Slovencev. Rojakom, ki nimajo prihranjenega denarja, ne svetujem sem hoditi za delom, poeebno dobrim katoličanom, ker bodo morali plačati aedeže. Sedeš ^a družine ate ne $10, za samce pa $5 na leto. 81ovenei, rojaki, pristopajte k društvu F. Prešeren, štev? 84 S. N. P. J., ki zboruje vaako prvo nedeljo v mesecu ob pol deeetih dopoldne. Vsskdo naj ae raroči na dnevnik "Prosveta," ld bo prinašal vesti ia domovina, sploh veeti is vseh krajev sveta in po-dučne spise. Opustimo stare stvari, ld nimajo sa nas več pomena in rasvijaj-mo se s duhom čass. Posdrav savedenmu delavstvu! Anton Mravlja Jump River, Wis. Tskole, naj tudi jas zopet enkrat primem pero in se malo tde-ležim političnega hi tudi ožjega narodnega vprašanja* ki mi leži še vedno pri srcu, Modi sem ss nekako isločil is jsfaUr razprav, In se držim najbolj far-marstva. Tebr , brut urednik, pa prosim aa potrebni proctor v allu S. N. P. J. aa ta epia. President Wilson ss je vesli pred kratkim po Ameriki in v pridigah ja navduševel narod, ali bolje raznonarodno prebivalstvo Zdrulenih drlav sa večjo vojako In večjo mornarico. Ima deer neks j oporieijo, e bil Je burno spre-jet In dvomljivo js, še ne bomo Imeli v kratki dobi tudi v republiki NemOjt slično mašino, le s razločkom, da ss bo prtmoralo v vojake tukaj največ ko nod v orožje. Is enanc Wilsonove poslanice parlamentu in iz njegovega nejesnega programa ljudstvu odmeva nekek jek, ds se bo denarna kaeta lah ho odkupila, in da bodo le največ revni sinovi Združenih držav tvegali življenje za poOest bogata šev. Bo poč isti sistem kot regirs danes v industriji, ki je tudi ne kaka borba z naravo sa človeške potrebščine; bogatih sinov ne najdemo okoli strojev v fabrikah, t rovih pod zemljo« in tudi gozdov ne preustvarjajo v polja A kaj hočemo in moremo mi storiti mi Slovenci, namreč t Kar mi pišemo v naših majhnih časnikih, tega ne slišijo tam kjer se kujejo postav«, izven, če bi napisali včasih kaj važnega v angleščini, in podali list naravnost našim poslancem. Nekaj veljave, nekaj moči pa vendar imamo tudi mil ti pripomočkom naših časnikov pretresamo razne zadeve, in pri volitvsh, kjer šteje vsek slovenski državljan te republike toliko kot sam president, vporsbi mo lahko našo moč kakor mislimo, da bo najbolje. Mnenje moje je, de imamo dovolj militarizme, in če bi prišla ta ztvar kedaj pred ljudstvo, je najbolje, da bi glasovali za iatega kandidata, ki je proti militarizmu. Za varovanje moje male poeceti tu v Wisconsin menda ni tako nujno potrebe večje armade. Tudi jo menda ni potrebe teko nujno, da bi branila bajte, skromno pohištvo in borno obleko delavcev. V tuje kraje in tuja vodovja pa nam ni treba hoditi ropat sa kapitaliste naravne zaklade, katere so izšnofdc mis- pUvajočih trdnjav. Stotine miljo-(stoji bolje nov dolarjev jc flo v mornarico. -k*-* * Pravijo, da smo žrtvovali sa njo več kot katera druga drieva. In sedej nam povedo. raznih listih, kako bodo oalabeli in odveli slovenski nerji in fabričam pridelovali zavetiški velefarmi vaakojake delke, da bo svet strmel nsdl zmožnostjo. Pokazalo se je | lu, da promoterji niso vedeli hočejo, in ker so kspitsni li je vse zsspalo. Klerikalci smejali s tudi oni so mane\ svojo Zveso katoliških Slo cev povsem ponesrečeno. Ti gsši so pili na medvedovo Idedi so bili previsoki, ■ ss je prehitro dvigala brez ta, in pogorela je kot slamnat genj. Vprašajmo ss no, če mo mi navado uvrščevati no preveč idej ne narodni gram. Priznajmo tudi, da sk ideje največkrat nekoliko na sebičnosti poasmesnikov. nirjev, ki bi isdelsU is golš | tosrčne rodoljubnoeti prakt načrte za osnove v pomoč Sle stvu sploh, nam manjka že jednote, K. S. JL, bazira ielo na egoizmu. Nje namen ni zavarovsnje, ampak tudi nje rimokatoliške moči nad venci v Ameriki. V očigledl se ne da trati, da je biU 8. | f. vstanovljcna vsled eebične splqjbie sebičnosti namreč, je igrala mogoče oaebna sebii zapovedi so Mle kolikor toliko vod porods S. N. P. J., kjer verskem oziru splošna svobc Poznejše jednote in zveze največ izvor osebne eebičnosti častilakomnosti. Bili so čad. dolgo tega, ko so rasni namifil vodje in pravcati psevdovc kaj lahko navdušili priproste di S vaako prazno pretvezo ljudztvu škodljive inšiitucije. preoenovi vsa industrij S Združenih držav v velikansko orožarno. Tako ae torej bližamo gospodar ski krizi s hitrimi koraki, in. če jo Wilson S zvojim programom "Preparedness" ne preloži ss nekaj čeae, bo kmalu med nami, in vsak naj gleda, da prištedi kak cent sedaj ko solnee rije. Za du čaj krize vsled bolezni, ponesreče-nja ali anSiti naj ae pa vsak zavaruje pri naših zavarovalnih orga nizacijah, kojih najbolj procvita-joče je gotovo naše S. N. P. J. Ne vem ali imam prav ali ne, če izrečem mnenje, da jo nameravana akademija neumestna in najbrše tudi ni tako nujno potrebna, kakor je mied nekaterih. Jako dvomljivo je, če je teke vstanovs kaka garapdjt aa višjo prosveto, aa večje blagostanje in večji vpliv našega maloštevilnega ddavskega ljudstva v Ameriki. Le vstopimo ae v stvar, pa bomo videli, da smo v zmoti. Turojeni mladeniči in mladenke se ne bodo ozirali na slovensko akademijo, naj bo še kakoršna hoče. Pridljen-eev je pa malo in manj jih bo vedno, ld bi imeli čea in veeelje posluževati ae taka naprava. Odkod naj ae toraj rekrutirajo študenti f Ia dovenakih farnih šol jih ne bo, od drugje tudi ne. b kaj naj študirajo! Smo zopet ss-čeli nekaj brez jeznega plana. Splošna izobrazba ae da aplošno-sti najložje potom dobrih čssni-kov. Stroški sa akademijo so ne-potrebni. Rojek, ksteremu preostaja čss, naj ss uči angleščine, še midi dušiti kruh v Ameriki. Le prisnenjmo, da jo zasuje an-glešflne v Združenih državah neobhodno potrebno, bolj potrebno ki je še polnoleten in morn skrbeti aa aa In všadk |a aa druflno kot nepopolne akademične znanosti. Dane« rod je začel miditi Vpliv letih, ki ai domišljujejo, da so naši genert li dovenski bogovi v Ameriki, ponehuje. Navdušenost za visflkoi leteče meglene ideje pojema. D« lavec drži dner; in ker je bfl i prevečkrst -speljan na led, se » giblje celo idej, ki bi bile njena v direktno korist, in bi veljsle k rarvioo v primeri s nekaterimi s* širni projekti. Med te umwtw lahko izpeljive, za splošnost potrebne in koristne ideje prištevam sklep zadnje nsše konvencije ss izdajanje dnevnika, ki iot ps, Žsi zaznamovati doeihmal b> losten napredek, kakor po varnem is Glesila- štev. 5. Sklep m akademijo, in megisni sklep d* de tisksrns sta nsjbršs nekaj kri va tako majhnega ssnimsnja t dnevnik. Manj nego 2000 uplač* nih naročnin je obupno nizks it«-vilka, če mora ras vsljsti sklea da se prične isdsjati dnevnik k le s 5000 celoletnimi neročninsou. Skoro bi rekel, de jik nikoli ne k če se ozrem na Chicago, naš sls* ni stan. Štiri društva so tem, k«k pol dues ta uradnikov v zvezi s glavnim etanom je tam, tam t 6000 Slovenoev, od tam, kjer bi W dnevnik lokakii Ust, bi morals priti največje apodbujanje, najboljši vzgled, pa tako rasočamn* — še ne 20 naročnikov! Rado* dan sem. Če ao ae naročili vri rise ni uradniki živeči v Ohieagi « "Prosvsto"! In ssksj mora biti ravno 6000 celih neročnln za » četek; v resnici prodno se kaj * čnsf Ne kakošnem računu bazM ta številka, ta aešrtf Bolim a de na istem kot vri noši projdA aa domišljiji Dejstvo ps je, ni 8000 originalnih nore ka garaneije aa obetoj časniki pričcajsjo bras nsročj kov; veliko njih g malo iH»*» eo če so kal vredni jih GLASILO Uko M UL niao nič jik koče imeti, in -m njih obetoj. Co ] Jk ljudstvo nsls j« «otov. Stvsr je lo In v bizneau lRrai muhi« aH dobil. DobU ps le je bisnee potreben, in le ojster v njem. Upajmo, da i-mojstre »brane sa ursjevs-in upravo nameravanega »vnika In da dnevnik, dobri po ko jem bi rad posegel [do, potrebujemo, to ee de lepoti is vel slovenskih tod in polutednikov, kjer ae is-mnogokrat upi — "želim, postal dnevnik." Ko\ član it V a Leo Tolstoj povem vsem tvu, 12,000 po številu, da m »ramo sramovati, le nismo anož HHiai in s agitacijo pri neČle-ureeničiti sklep konvencije, ikor se tile dnevnik^. Kje ste 90 odstotkov, takozvani bret-! sestre S. N. P. J ? Združeni > že vel let. Upajmo, da bomo i V tem našem bratskem zdru i le mnogo leti Storimo ne žrtvuj mo vsak pO 92. — kot sa dnevnik, predno ga če ie konvencija tako ve Pdkažimo, da ni nale bratstvo etno, da ne sloni edino na med ■mm denarju, ampak da nas zvesto srce narodnoeti slo-in da smo pripravljeni žr irovati vsaj 92. — na leto za pov- r Slovenstva, za večjo moč S. N.,P. J I Zajedam se, ds marsikateremu bratu in sestr tako razumeti kot katerikoli dru-poklic, le hočemo, da nam ho dalo življenje, da ho dohičbonoo-no. Tisti, ki ss mislite oprijeti fsr-merstvo, kadar ae vsi drugi Itriki potrgajo, je bolje, da zbijate far-uieratvo is Klsve. ker kmetijstvo ni so vss, ne v Ameriki, se v Avstriji in nikjer. Tisti, ki hočete no fSrmo s premajhnim kapitalom, oetanite rojle industrijski delavci Kaj vrejene formo so sa majhen kapital nedosegljive, eo predrage. Homeetedov ni več, cjer bi človek samogel delati šiv-jenje. V zapadnih delih Dakot. Vebraake, Ksnssss, v Montaai, Colorado, itd. je le niljone akrov vladne semljc. Vsakdo jo lahko isbere 820 akrov aa 912. —, a nik-do je noče, ker je dovolj dežja so rast suši najbolj navajenih rast-in le vsako sveto leto. Ce hočemo imeti kedaj kaj vredno farmo, nam ni mogoče pričeti z naUm nizkim kapitalom drugje kot na po-gozdenem zcmljilču, k večjem na deloma Uiičcni in vre jeni farmi. Zakaj in kako, o tej atvari bi ae dalo mnogo pizati, mnogo potrebnega, podučnega, praktičnega U pajmo, da bomo doeegli avoj dnev nik, kjer bo našlo uredništvo dovolj proetora tudi ca razprave, katere potrebuje akoro vaak izmed naa prej ali alej v vaakda njem živlejnju, to je bolje poznanje gospodarstva, gospodinjstva in znanatva aploh. • Wm. Brunschmid. ^cllTmo^^ . Prijatelji in znanSf katerih za denar. Upam pa, da jc Isti, ki bi bil ree tako nesro-da ne bi mogel žrtvovati vsa: jluletno naročnine, sa nol pro-dnevnik, ki naj bi bi najboljii prijatelj, katerega koprneče pričakovali,; ker b: im prinalal zanesljive novice, ►rsktični poduk za življenake po-rebščine, in tudi kaj za zabavo kratek čes v našem monotonič-- življenju. Hi živimo le en ;; storimo torej nekaj, kar bo in nfffT" potomcem v korist, lovimo svoj dnevnik. Ne ljujmo gs po drugih listih, ne snjujmo ga po našem eedanjem ilu, ki siosr ni slsbo, 0 bolje bilo, če bi imelo več poduka zs io življenje. Ne vem __ sikih 1J *' IIIIMIIIBII Soepod|(|ilip„ H ih llovenke večini danes, nsjbržc najbolj jristno. Vem, da bi bil čaenik eveč enoličen, suhoparen za ne-če bi se posvečsl preveč ckono* gospodarakm in' gospodinj-znanatvu; vendar nekaj pro-ira naj se pO odmeri tudi za te Imete, da ne bo tako žalostnih »v kot jih najdemo v Missouri, Miehiganu, v Texas, v Floridi Colorado, v Wisconsin, sploh Tisoče in tisoče dolsrjsv naši rojaki sgubili zadnjih par ker ao jih zvabili naši' kme-in tudi dela povsem neve-agenti na takozvane farmo, peevdo - reformatorji eo peli gospodarskem oziju premalo is-m ljudstvu svojo viso-evangelije, obljubljali so jim lovili jih s muŠtri zemlje, da-pa vidimo večino teh naseljen med peklom in med ubožno v kolikor ae niao vrnili žepi in strgani tja od koso prilli s, premalo denarjem i prepičlo ssnostjo gospodar-t stroke. Ti agenti niso farmer-niao za fizično delo, kmetijeke-dela in čiatenja gozdov sploh ie razumejo in se bojijo tega kot križa Izvzamem le Willard, ris., kjer živi agent med Jjcnci, je sam farmer, dela s na-jenci in veruje v kooperacijo, tej a svetom slabo zvezani slovenski naselbini najdemo prejlnjc ijnarje ln fabrilane, kateri ao precej trdni 'farmarji in pre-iorejo mnogo več kakor če bi industrijski delavei. Poglej io pe v Wauaaukee, poglejmo v Sheldon, poglejmo v sspulčsne plbine v Michigsn in v in dobili bomo jako žalostne e. Agenti ss ssbsvsjo veČIno-ia v Chicagif fermerstvo, koope-sija, njih naeeljenci jim niso Manevrirali so s svojimi ne-loaealjivimi obljubami tako, do ■ sgubili vee kredit. L jo 1 je rine-neprej s najboljšo voljo, In aanja Je-manjka vodstvu, kooperaei-ss eno in lete js bodočnost mm ^ Citoteljem in znancem naznanjam zame žsiostno vest,' da js dne 31. januarja po dolgem bole-kanju umrl ain John Ceh v 26 letu svoje starosti. Is zakajene Chica ge je prilel pred enim letom aem iekat zdravja, toda bilo je le prepozno. Pmletarske bolezen jeti ka ga je že držala s vso svojo zahrbtno močjo in nameeto okrevanja jc učakai prezgodnjo smrt V Četrtek 3. februarja so bili njegovi ostanki izročeni ameriški asm 1& Dolga vmta nas je, ki žalujemo za njim. S«arili Frank in Josefs Cech, bratje Frank, Louis in Joe Cech, sestro Mary Zanko, Alojzi-i ^ODPORNI JKDNOTS svtomobilov, je po Ijeno sa sprejem s cisti, da jim napravijo Ipalir in vrata odpro, kakor v staram kra-kajaerju, kadar as pripelje v evojo palačo. Seveda, čaaa nimajo nobenega določenega, kdaj da morajo aače-delati. Ako jc od naa kdo aamo minut po 7. prilel no delo, mu bilo takoj sa pol ure utrganega od njegove dnevne plače. Ali pri skebih ni tega, nič ne stori, ako ravno pridejo odo uro preposno; kaznovani niao nič Pri delu jim strežejo toko, do ss veakemo ake-bu, kadar potrebuje kaj, takoj ustreže in izpolni željam pri naa ni bilo tako. Opoldan imajo sa pri-boljlck gorko kavo, dočim mi Is dobre vode nismo imeli; mod doom nem je bilo sobronjeno kadi-in kdor je bil aaaačen, je dobil broo. Ali akebom je vse dovoljeno, in le tobsk in cigarete jtm dajejo tovarnarji Po končanem delu jih zopet čakajo a\ tomobili in teleena straža v Ipslirju, in teko jih odpeljejo v hotel, koder prenočujejo, seveda vac bn*plačno. Vae stroške trpe delodajalci. Pri vsej tej dobri postrežbi pa napravijo akebi v enem tednu toliko dela, kolikor smo ga ml na pravili v poldrugem dnevu. Ali ssdovoljni so s tsm in ispločo ae jim. Pri naa, ki smo napravili tri krat toliko kakor akebl js bila ps izguba, daai niao polog tega iipeli nobenih drugih strolkov; ps ven dsr je izgubs. Zdaj po noj reče kdo kar hoče; Skebski stan je resnično lep in dober, boljli kot v starem krsju pri kajfcerjlh. Pragi delavski trpini kdaj vam bodo vendar oči odprla f Kdaj boste spregledali luč pravil-noetif Ljuba svoboda; kje eif Kdo jo veega togo kriv, do toke stvori dogajajo f Kdo kakor delavec asm, ki voljno pronala vsako breme, katerekoli mu nal že ns pleča! Zraven pa večina trpinov pravi: Kaj si hočsmo pomagati, aoi jo boljo voljo tako! Ampak jako al ss zmotil ko tako mislil in govoril. Ni božjs voljo, ampsk tvojo voljo js, som si to breme nrVHM no svoja pleče, nimajo prav nič etika s de-ikimi razmerami Saj tudi ka-dieti pustijo verske atvari na m in lilemajo verne ali never-Nikdar le Lobeden ni bil vpro-, kaj da verjameš, ker to jim me eno: ali imel to aH ono ve-oli si te ali katere ei bodi no-nosti, dobro si jim dolel toliko čaaa, dokler ai sposoben v delu, da imojo ogromne dobičke od njega, te pa moči opuščajo, da ne mo-več toliko dobička napraviti, or od tebe sshtevsjo in pri-jo, te pa poetavijo na pro-sty, ns glede na vero ali narod-, neat; aH si kaj prihranil ali nič, imal U kaj aa jesti aH nič. to jim jo devete briga Zakaj bi al torej ravno ubogo delavstvo kislo v tem osiru samo mod eeboj bodi si v verskih ali na stvareh f Ako smo za kapi-ite dobro dolli, sakaj ne bi do-dolli tudi v akupni organise In delovsli skupno v prid in korizt delavskih razmer f Ne črti človeka, ako v cerkev hodi, ne črr ti človeka, ako ne hodi v cerkev, ker vaak je po svoji volji lahko, koče. Bo le sam do prepričanja prilel, kaj je prav ali kaj ni prav. To je oeebna stvar, in to naj tudi sa vaškega tako octane. Am pok usta imamo vsi nopočea in vai o jesti, ako hočemo liveti, > moramo tudi vai skupa; delovati, do bomo imeli kaj uli ali Uko čaaa, da ss Nekoč jo povdarjal neki duko-s (katera vara je bil aem po-sabll), rokdi "Prejšnja lote aem oalel na mizi sv. pismo (bible), ko sem kolektal Itolnino po hilah, adsj pa vidim nomeato/iv. pisma Katalog znane tvrdka/Sears, Roebuck A Co. II ^zte^greine Chica-to." i je mnogo delkvaki dnev da nal bodoč ta" Miaja v širom o- imel veliko število, ga gotovo hranijo v prijaznem spominu. Izrekamo Iskreno aa!hvalo pri jateljicam Leyscr Green. Co. a« krasni venec. Ob tej priliki pa tudi opozarjam rojake, naj ne pozabijo ns važnost podpornih organizacij Nihče ne moro vedeti, kdaj potrebuje njih podpore, in vsaka zanemarjenoet ae lahko britko maščuje. Pokojnik je bil član S.. N. P. J. ali par meeeoev je pustil jednoto v nemar, in pa v tem času je prišla bolezen. Pravila so pa pravila. Se enkrat priporočam pokojnika prijaznemu spominu in lahka naj mu bo tuja žemljica Frank čech. —... - » nttsDurgn, n. Vem, do se bo marsikateremu čudno sdelo, ko bo zapazil dopie iz nazadnjaškega Pittsburgha, Pa kar js ts slovenska naedlbino tako malo fpsu* po širni Ameriki kakor da bi ne bilo nikaldh Slovencev tukaj, akeravno naa je Slovencev toliko, da bi naa moloka-tera druga slovenska naaelbina prekosila Ali vendar ee od vsake naeclbine več sliši kakor ravno od naše pittsburlke. * Vzrok tegs vam Vaaneje objavim. Za dance naj bo omenjeno, da emo tukaj vsi unljald livarji le 9 tednov na lt-ajku so 8 urno dnevno delo in rsvno isto plačo kot poprej 94-00. AU aedaj ee je pokazalo, kakšno vrednoet imamo mi delavci ako ae hočemo malo izboljšati in olajšati svoje trpljenje. Namesto da bi dovolili našo zahtevo, so ssčeli is vseh krajev po Srni Ameriki nabirati ekebe, do bi zasedli nale proetora Seveda jim gre (o jako počasi pri vsem tem, do poetopajo fino in dobro o njimi. Ako ravno trikrat monje napravijo kakor amo jim ml jim vseeno postrdajo 1st Na dalo jih vodijo detektivi, kolesi jik vomjvJo, do hI ss kateremu kaka krivica ns godilo, do po utrujeni ns pridejo no dslo, so jim po priekrbe® avtomobile, da Se pripeljejo pred tsvsmo kakor tovornorJL Ko po stopijo Is da bi kapitalist imal malo dobička, kakor ga ima aedaj f Ali te bolje volje ne bo nikdar, dokler bol ti ubogi trpin to breme ssm prenatal. Ko pa pridal do sposnsnjs, da js vas boljo voljs in vae kar oči vidijo, is delavskih rok priilo, potem bol tudi lahko rekel jo boljo voljo je. ds nimate toliko dobička, kot sts go enkret imeli ln rsvno telo bodo moroli biti ssdovoljni, kskor amo aedaj mi. Vsak naj le malo premisli ksj in kako da ae v nalam Itrsjku tukaj v Pittsburghu godi do delodajalci lahko Unsjajo, ako rsvno je trikrot msnjs napravljenega dela*kakor poprej, in da ae jim vseeno isplača sksbe držati, in vss drugs strolke, ki jih imojo zraven. Koliko pa morajo potem dobička imeti, ako je trikrot toliko napravljenega! AU vseeno vpije-jo, ds imajo izgubo. Hudirjal Od-kod pp prihajajo miljoni! Saj niao ponarejal«! denarja 1 Ampak mi trpini amo iadelovalei denarja, ki ga izelujemo s delom. In ksj lmsmo od tegs! Samo toliko, do ai moremo Življenje ohraniti ako pa kolemo majhen kolček vol kruha, do bi ai go priborili po jc takoj policija so razpolago, da odganja ubogega trpina od njegove pravice. Do ss po tegs krivičnega postopanja proti nam ubogim trpinom rdimo in oproetimo, ee moramo organ Udrati in delovati, da ae pri vsaki priliki ko je kako mesto prazno, poetovi tja mož iz nale aredine, ki je le užival marsikatero gorje, in tak bo deloval do ae ne tp ubogemu trpinu nasprotovalo, ako ae poteguje aa kolček kruha kakor aedaj. Dokler pa bodo na krmilu bodi al v eni aU drugI stvari zastopniki kapitalizma, ne moremo poč nič drugega pričakovati kskor to, kar jo. AU kdo po postori ln isvoU te mole! Nihlc drugi, kot ssm uho-gl trpin In tudi so to mora trpeti sem trpin. Torej dol s kapitalistično koomndo, in s do-lovSko gor! Ako delovec vss ustvarja In narodi, bo snsl todi te. ker js napravil. pravilno voditi Dosti lole lo voditi kakor na ooprarUL O-po In kadar bomo vsi skupaj, bo sgsijalo solncc svobode in napoči bO^dan odrešenja ss ubogega tr- Zatorej prosim vse alovsnsks ' tke po širni Ameriki ako 1 kdo nagovarjal aa delo v Pitt-, da ae ne bi vaedl| no Uma-kakemu agentu in prišU delat In ravne toko pro-tudi, do bi vsakega kake dru norodnoeti, ako bi kdo svetel bi nameraval priti asm zavoljo ja, da mu v*e pojasnite da stvor stoji, tvno toko bi ps prosil 'vse sloes lists, ki pišete, ds sts delist! in ds delujete ss delsv ds bi tudi te dopis ponatis-sko vsm js ras kaj ss uboge-trpino in so korist delsvstva pozdrav vsem trpinom no neriVI r- Ivan Varogo, Itrajkor Lo Soils, m. Cenjeni brat urednik: — U< pam, do je uradnilki kd poln in as node jam, do tudi poslednje vrstico srečno sdrče v Ust Citsl sem "Spomine no konvencijonjegove "vieokoeti" br. Magajne, ki le ni possbil, kako imenitno js dospel v Pittsburgh in tsm livel čsso konvencije. Moji spomini ssgsjo le bolj ns-saj — v mesec avgust pred konvencijo, v katerem smo agitirali med eonjenimi delegati in dem-gatinjami ss premestitev sedela jednote v U Sslls, l|l Agitlra in popisovaU imena llanov S. N P J. v U SsUs, ki ao ss dnevnik. Pri poznati moram in njim sohvoUti, da niso ostali snomovsni ls ns pspirju, tem ve so ss tUdI odsvsU s denarjem, i ko rsvno nisem lovec, tudi nsdsl ski ne, ustrelil sem precej velike g* koala, ker eem poslsl drugo polo s 17. nsročniU, ksr sem bi uvsrjsn, ds dobi "medsljo" Usti, ki bods najbolj priden agitator sa dnevnik. V Glasilu js rasvidno. ds smo Ls Salle dobili preeejlnjo Itevllo naročnikov, toda upanje sa pri znanje le ni splovalo po raki 111 nois, četudi imam ie druge ss-Tsjnik bratskegs drultva S^ominji prijatelj I naroii iia dnevnik, aaatonj. Lotila ss go js aulioa, ss-stru^ila as mo js kri in v takih mukah ss je zvijal skoraj pet me- V današnji kapiteliatični drul-je mnogo bolj potreben Mobcr dnevnik in moja lelja jc, bodoči dnevnik "Proeve-vaako slovensko hišo Unijo. Naprej s agitacijo! lakajoč po napornem dnevnem delu hile, v katerih stanujejo rojaki mi pride spomin snana slovenska: "Nimam mira in pokoja, Dokler nisi listo moja" JUa ne bo kdo mislil tam v Clee-ru, da hrepenim po kaUni solnč-roži ali po kanaatki vijolici, povem odprto, da hrepenim le po hrabroetni svetinji, ki je le kuje-;o aa tistega, ki dobi največ naročnikov aa "Prosveto" do prvega aprila. Bratu upravniku ss na tihem priporočam, do kadar bo sopst edtel naročnika, da naj ee ultaje najmanj so tisoč naročnikov, da ae bo ptičjo takoj proavitati, vaaj je le precej tema Bratu uredniku pa priporočam, da nam pomsgs pri agitaoiji. Po-gruntaj dober roman, ki noj pri čoa i shajati takoj v prvi lsdsj 'Prosvste," ki ps moro biti tek, ds bo ssnimal naše liane in tla-nice, sploh vse Čitstelje romsnov Ime romana naj aa priobči kmalu posivom in s pripombo, ns nikdo ne ssmudi prve isdsje "Prosvste" Končno opousrjsm člene dni Itva "Triglav," Hev. 9, da naj aa nesljlvo plačajo afcement do 20 februarja, kar nimamo dsnsrjs, ds bi zalagali ss osesment V.ellka' veselica skupnih dru Itev S. N. P. J. v Ls Salle ee vrl na pondeljek 6. marca v prostorih br. Frank Spiomilerja. Cisti dobiček js nsmsnjsn so nakup Na vessUso so vsbljsnl vstala-in člsnios, vsi delničarji in de Tukaj ol imal nobenega sorod bika, isvsemU dveh prijateljev: mene in le nekega drugega Pomagala eva mu v bolesni, kolikor ara mu mogla, o ksr jo bU v boi-nišnioi, oddaljen od tukaj 25 milj, ga nisva mogla obiskati vsa-dan. Glej, naenkrat isveva, do je VavpotU lo deeet dni mrtev in da leti pri pogrebniku, do ss kdo ssvssms sanj in asu oekrbl pogreb. Brsojavila sva na vss strani njegovim sorodnikom in odls-pogreb od 'dnevo do dneva, do dobiva odgovor. Končno svs dobila odgovor, df aorodniki ns pridejo k pogrebu, ksr so praod-deljeni. 6sls 18. dsn po njegovi smrti asm šel k pogrebniku In ga pokopal a pomočjo mojega prijatelja Ko atopiva v pisarno pogrebni-ka, go vpralam, le pri njem loti pokojni John Vovpotit, in pogrebnih mi odgovori s da Vprašam, Kaj mleU napraviti s nJim. Rde ml če gs kmslu ns indentlfiolrs-jo in ss nikdo ns sovsoms sanj, da ga polije v neko fabriko v Pki-adelpkijo, ime aem porabil Vpralam go, koUko stene pogreb. Hitro eete po svinčnik in napile prav mosten rsčun. Ksj ssm kotel! Segel aem v Isp in plsčal, da ssm go apravll v semljo. Rojaki in1 bratje! ZopM^ sglsd "Sokol" v Le Sslle je tudi msr Ijiv ogitotor In hoče dobiti tudi hrsbroetno svstinjd. Prav nič ne bom čudil le ss snidem s njim v kakšni hiši s njim in bodevs oba nagovarjala rojaka, naj ss neroč na dbevnik. , ■ am ae tudi, ko se je rd Is Springfielda ogls« pred konvencijo In povdarjal, da jo Chicago preveliko meeto, Le SaOo pa premajhno, toda Spring-field je "just right." Pokazalo se je, do smo vneti ss jednoto in ss nd bodoči dnevnik, ssj pravijo, ds todi majhna žabe daleč sko-* Vssm zastopnikom polagam na srce, okorevno js vreme bolj kis ns In tudi ne čakajo, da bods no-prifli k ssstopnikom O- biskoll js trebe vaakego Slovan e a v osssfbini In go nodlegevati to- _ ru, Oglesby, Da Pus, Granville In Cherry. Skoraj Js doltnost nas "jsm-brovocv," do so korporstivno In sicer v mdksrah udslsUmo ts vs-like vessUes. Psul Berger Lawrenoc, Pa. Ceoj. uredniltvo: — Tukaj ns No. 4 Montour, Mine, stavkamo Is v tretjič v Itirih mesecih. Konflikt js nsstol ksr ao rudarji odklonili streljsti škrlo-vino (roof) en levslj debelo ss 22c od Jordo po istih hodnikih, kjer ni ksmopito plasti nad premogom. Ki trdimo, da jo doeti visoko, doklsr lahko mulo pride do dslovnsgs prostora, drulbs po hoče Imeti dosti visoko so polo-Žid žslssni tir no 8 palssv debele prags. Zs to dslo ml sohtsvsmo plačo 80 centov od ura. Drulba se po upira no pogodbo, ktera nI dovolj jasno — in ss glasi 22s od j srda, kar mi tolmallmo: skopsti toliko Ikrlovins dol do js visokost 5 čevljev In 2 palca. V tem boju stoji ss nsml district It 5| sko ne ugodijo naUm zahtevam, se stavka rastogns no vse rove te družbe. Vd prihodnjič. L. Ololsr. Po. \ Cenjeni urednik! — žs dolgo nI bUo nil slilsti is nsls nsselbl-ne In tudi danes nimam poročiti kaj veeelcgo. Dne 23. januarja jo nd rojak VavpotiČ so vedno aetlsnll oM v bolnUnid v McKeeeportu, Pa Bolehal je skoraj dve leti sa pro-letorsko boleznijo — suMeo in pri drultvu ni bil nobenem. Prod per leti je bil član drultve "Lun-der Adamič," Itev. 186 v Wick Haven, Ps., od katerega je moral odstopiti radi rasmer. Id jih ne bom omenjal tukoj, ker je bila krivdo edino no njegovi strani. Po nckej mesecih js hotel sopst pristopiti k "Slovenski narodni podporni jedootl," a ga. le sada-lo nesrela. Pobilo go jo no raki, ds mu nice mogU zdravniki zaee-UU rane. Poslali smut botnil-nieo, v kateri so go operirali j odrezali ss ms prst o p sme gain ol nil. OperiraH ss m drugič, o ras sa tiste, ki imsjo "druitvo v le-pu." Ce bi bU pokojnik pri podporni orgenisaeijl ssm prepričan, do bi bU la donss sdrav lo kre-pok. Tako po ul mogel osjsti sdrsvnika, da bi adravil njegove rana takoj po nssrall Bana je postajala vsaki don vdjo, doklsr ni postsls neaaceljlva. Cenjeni rojak dobro premisli, kdo te bo imel no hrani in stanovanju, kadar sbolit aU ponssrečil, če nisi pri podporni organlsooiji? Ako nlmd denarja, kdo te bo sdrevll In s km n- "t>ol kupov si sdrsvils! Ls dobro premisli, kako ravnojo s tabo v bolnllnisl Is nlmd denarja! Kadar tunrjsl, Is nlmd denarja oU sorodnikovrs-io je, če sspustil kot psa aU pa misli, kako hudo leno |n pol ducata otrok, m nisi bil čim podporne oreanisaeiie T Na smrtni postelji stokd In m frtffil. ksr si isntmsril svojo doli-no®!* lcot« oi® io M kavi^AA C^I ®VO* Rojak ns odlolsj s pristopom k podporni orgsnisssijl! Ko ss vrli prvs ssjs druitvo S. N. P. J. v tvoji nssslbinl pristopi pod o-krilje "Slovsnsks Mrpdne pod-rns jsdnot%" ki bo sste skrbele, če sboUI aH ponsarečll. Mogoče te nearda Is jutri ssdsns, ssto ns odi slej s vstopom, Is lah- Joaeph Bodllek, gl. poroUiik. Prsato^Fo. Naznan jam članom In llgnlesm drultva, "SUp Psrilnik," Itev. 186 v Prosto, Pa, do druitvo priredi dns 96. februarja svslsr veliko nuslksradffft veclioo v "Slo- S-ki dvoran^" v Burdins, Ps. ti prebitek js nsmsnjsn dru-štvsnl blsgsjnl, ksr.Imamo sedaj v nji veliko lnknjo. Ns veselici priredimo posebne vrste ssbovo v pomoč draštveoi blagsjni. Podrobnosti o tem no prinsss vsak llsn en predmet ki Je najmanj vreden 60c. Druitvo član 91.60 v društveno blagajno, ki ae ne ndelell veaelioe in ne daruje drultvu onega predmfta. Vstopnina ss molke Je 60c, sa ženske 26e. Ns mdksrsdi bodste dve nsgra-dl Nsjlepls mssks v lenskl oble-ki dobi |6XN>, najgrla maska v molki oblaki po 98.00. Oposarjem liane, naj vpolte-vajo sklep ssjs ki noj nobenega ne manjka ns veeeliel Na vsselleo rabimo vae drultva v neeelbini, druitvo "Bratstvo" v Morgsnn, drnltvo Itev. 172 v BssdUngu in vso drago druitvo In rajsko Is tnksjloe okolice, ds BOm pripomorejo do boljlegS US-peka Ob priliki jim tudi mi vrne Ns evidenis v "Slovenski dvo-In- M februsrjs t. 1.1 Vincent Vldsur, »# ^ > — - A , - . ' llnMNr« M WW Slovwif litimi iiaifit SmMj IA Mialstri se neaiato. Evropske vojna dela spremembe tudi v ameriškem ministrstvu. Bryan, tajnik sa notranje sadeve in ognjevit pacifist, je prvi okusil, da evropeka vojna učinkuje tudi v Ameriki. Odkar je Wilson imenoval svoje minietre ali tajnika, nista bila Bryan, tajnik sa notranje sadeve, in Garrison, vojni tajnik, nikdar ell slavosptv (Jarriaonu kot najvrednejšemu ljudskemu služabniku Velekapi-. ulistjrni "8un" v New Yorku, ki ne prizna nobenih dmirtti intere-sov na svetu kot kapitalističnih, je aapiaal slrdeče Viled reaignarije vojnega tajnika sta a«tminiatrari|a in demo-vina »zgubila najvrednejšega slu žabntka Izguba sa javno alu(b<« je obžalovanja vredna " Nekam enako iajevljajo tudi drugi velekapi tal iatišni listi, le beesde eo druge če "Bun" pile o domovini javni elužbi, ima členkar v kapit&iutične intereee. Becde "domovina," "javna elulba" eo fraze, sa katerimi ee akrivajo ve-iekapitalistični interesi. Prava demokracije in kapitalistični interesi niso bili še nikder prijatelji. Kapitalistični intereei sahtevajo, da Filipinsko otočje octane ameriška kolonija, ki naj eluži kot močno vojelko oporišče sa gospodarsko podjarmijenje drugih asiadustrijalno ras vi tih narodov v Asi ji. Prava demokracija pravi, da nima nihče pravice podjarmiti drugih narodov in da imajo narodi pravico eemi odločati o evo-ji imodl Kapitalistični intereei sahtovc-jo mošao rte hi o armado na euhem in močno brodovjo na morju. Btal-i eramdi je malina v rokah »40-apodujočega (kapitalističnega; razreda, da s njim kroti domačega eovrašnika (delavstvo), pod-jarmijuje in sssulnjuje industri jalno nerasvite narode In usta novlja kolonije sa svoje industri jalne produkte. Kapitalietični raz red kot gospodar mehu, sfti armade lahko napove vojno, ne da bi vpralal ljudstvo, še je ss vojno sli proti nji. Kspitallstična drlava kot representantinja kapi-lietišnega rasreds lahko prisili ljudstvo v državi, da gre v vojno proti svoji volji, lo lahko raspo-laga s aošao ia stalno armado. Kapitalistični reared lahko s mošao ia stelae armado isvrši državni preobrat, še vidi, da tak preobrat koriati njegovim intereeoni. Oropa lahko ljudstvo v ustavi za-mienik pravic, republikansko formo vlade lahko ; spremeni v monarhistično, ali pa uvede dik-tetorstvo, kakor sshtevsjo njegovi interesi. Miim( lie las armade js v rokah kapitalistUoesa rasre-da golo orodK s katerim lahko isvede e silo, kar koristi njegovim K T ■ 'C? 1R mz GLASILO SLOVir-iBi f"™™* PODPOBNB JKPNOTB ■ . •• l Če ss savedamo te pesnice, se ao čudimo, ako velekspitflistično šaeopieje pretaka eolse, ker je Garrison podal ostavko. Garrieon je bil sagovornik močne kontinentalne armado in obširnega mo-nariškega programa. Zagovarjel ia priporočal je, kar naš} veleka-pitallsti is eroa lelc, da ee isvsde obrambo ln varstvo njih intere- In la "Stm" naglala, da je "do-movina" Isgubila "najvrednejšega služabnika" g njegovo ostavko, pravimo ml, da je ameriško ljudstvo le pridobilo, ker mlllte-ristično breme mogoče ne bo tako veliko* -kot bi ga kapitallatl radi nalotiil ameriškemu ljudstvu. dni*i4 ne bi mogel prišel dela U to poaodbo, bi ponižali bo, ker bi mopali garati did, četudi ti bili ne isgube obljubljenih Ako bi delavec delal 13 dan bi pa sbolel, da 1 stati pokonci in bi ne ti, bi isgubil premijo ss 13 dni V obvestilu stoji določeno no, da delavec ne izgubi le tedaj, še ponesreči pri dela. Delavec ki bi imel nujen vk, n. pr. šel bi po državljanski papir, v družini bi kdo unut bi isgubil premijo, še bi oetal le eno uro doma v teku 14. dni, ker bi ne imel polnega čaaa. 8 to odredbo je hotela izžeti is delavcev zadnjo moči. Prisiliti jih je. hotela, ds de lajo, dokler se ne onesvestijo pri delu. Delavd eo to razumeli in poeiediea je štrajk. Razne vestL Sažn|l vjsžslah. Rojsld, ki prihajajo is Zsgorja in drugih induatrijalnlh krajev na Spodnjem Štajerskem, vedo, kaj ee pravi delati v glaluti. Nizka plača, trdo delo pri vieokl temperaturi, sdravju Škodljive razme-re eo blagri, e katerimi eo obdarjeni delavel v g laž u t ah. V Kokomo, Ind., je te dni iz-bruhnil štrajk delaveev v glažu-ti. fttrajk je pričel čes noč, za-etav kovalo je 600 delaveev in kolesje, Id ee je eukalo osemnajst let, je obstalo, ker je bila to volja de-lavoev Glavni superintendent je bil ianenaden, tako poroča lokalni kapitalistični list, vsled delavske odločnosti. Pričakoval je, da bodo delavci delali ln ae pogajali ln pogajali, kakor ae je to sgodilo že večkrst. Delavci so morali imeti britke iakušnje a pogajanji, da ao odložili orodje in uatavili delo. Do-lovne raimere ao bile take in mezda tako nizka, da bi delavoi Izgubili apoštovanje do aamega ache. če bi dels It še nadalje v ta kih razmerah, pa ao zaštrajkali. Bogata družba je plačevala 16.1 — 18 in 30 centov na uro. Ko ao vohuni aporočill, da med delavel vre in pride najbrš do atavke, je družba obljubila po 10 eentov premije na dan aa tiate. ki delajo s polnim čaaom prvih 14- dni, in po 15e premije na dan za tiate ki delajo a polnim čaaom nadelj-nih 14 dni Obveatilo dostavlja, ds je le tiati deležen premije, ki dela akoti vea odmerjen čaa in vaaki dan in zapusti tovarno le 1 alutaiu. če ie ponearfčil pri delu Ko ao delavci prečitali tole prigk-njaako obveatilo, ao odložili o rod je ill zapuatili tovarno Ravnali ao Uko, kot jim je veleval njih de levakl ponoa fe bi delavei spre je pravica. Na kratko emo omenili, v eni. preš-njlh izdej, da eo porotniki opvoeti-11 Walter Belka, ki je umoril Ge-ralda Lippiatta, organizatorja rudarske organizacije ob času štraj-ka v Colorado. V današnji izdaji hočemo tnalo obširnejše epregovoriti o stvari. Walter Belk. je bil importfran is Weet Virginije v Colorado bi bil tam nastavljen, ker je bil na glasu, da noci samokres precej ohlspno v žepu in ds služi tistemu. ki gs plača. Sodnik je podučil porotnike, preden so odšli v posvetovalno sobo tako, da so porotniki sposns-li nekrivim Walterjs Belka, ki jo vbil Geralds Lippistts na ulici v Trinidadu, še preden je labrubnila v jeeeni 1913 etavka rudarjev v južnem ColoradtL Belk je bil takrat in je še danes agent stevkolomske agenture Baldwin Felts. . Umor Lippistta je bil izvršen hladnokrvno in sirovo. Llppfatt je doepel v meeto, da se udeleži sborovsnjs 'Delavske zveze' v Co-lorsdu. Bil je delegst in kot tak je imel pravico udeležiti ae zborovanja. Eno uro kasneje je bil u-streljfen, - Umor je bil isvršen ns naŠin, kot je v navadi pri najetih pOfyi-jalelh in drugih tekih malopridnežih. Komaj je Llppiatt zapustil vlak, so ga le insultirsli. Po tem ko se je vplssi v hotelu, so ga zopet insultirsli in podžgali, da je na Iszlvajanja odgovoril. Na to ste gs dva malopridnsžs ustrelila. Malopridnež, ki je isvrlil ts slo-čin, ni preeedel niti minute v ječi. Nejemniki kapitalietv eo bili nad zakonom. Obtožili eo ga, e dovoljeno je bilo, da ae je smel *vo-bodno gibati, položivši poroštvo. Verjamemo, da mogoče dokazi proti Belku nlao bili dovolj tqoČ-da bl bil obaojen. Kdo naj pa nastopi kot priča proti aill, ki lahko uniči vaako osebo, ki ji nasprotuje. Upajmo, da ae nekega dne ljudstvo v Coloradu vzbudi in z gla-aovnico stare moč korporaoij. < — Važna odločba aa Japoaoe. Is Baeramenta, CaL, poročajo,'aa je najvišji državni pravdnik Webb odločil, da imajo etariši mladoletnih Japoncev, ki eo rojeni v Združenih drŽavah pravieo kupiti ssm Ijišče na ime svojih otrok. Rasu me ae, da bodo stariši na po^la gi te odločitve aedaj kupovali svet na ime evojih otrok. Ta odločba je napravila precejšnjo luknjo v zakonu sa inozam-ce, ki je avoječsano delsl mifgo aitnoati ameriškim ln japonagim diplomatom. —Prostovoljno povišanje m«de Iz Marquette, Mieh., poročajo; da ao podjetnih! v želeiorudnikih okraju Marquette dovolili dose-todstotno povišanje meade. Temu zgledu ao aledlle družbe, ki in^pjo želesoruduike v Menominee, Co-gebieu, Hwanaeyju in raaegde Prizadetih je 20,000 rudarjev.! priprave v rasnih obelodanil, ških ss vojne državah fai jih ds ljudstvu doksže, kako milita, rizem in msriniscm pijete mozeg in kri ljudetvu. ^ Ko je izbruhnila evropska vojna, je Nemčija izdala za priprave tedanje vojne in bodočih vojn 55 odstotkov od vseh davčnih dohodkov, Japoneka 45%, Anglija 37%, Francija 36% in Združene države pa 62%. Če združene države oevoje novi oboroževalni program in ga ia-vrše, pojde 70% veeh davčnih dohodkov za militarizem in mari-nizem. Za militerietične in marini-stične namene pojde $70 od vss. kih 0100, zs druge ljudske potrebe pa le $30._ — Odgovor šslssatšklh astai- želesniški magnatje 10 preti uvedbi oeemnrnega delavnika v železniškem obratu. V kapi-talističnih listih hočejo "dokazati", da morajo železniške družbe bankrotirati, če uvedejo ooemurni delavnik m plačajo čae in pol za nadčaa. Na ta "dokazovanja" so zdaj odgovorili železničarji. V svoji izjavi eo dokazili, da je occmurni delavnik živa potreba ia zahteva vsakega pametnega delavca. Dražbe same so krive, če je treba delati nadčaa v železniškem obratu, ker obeeijo vlakom preveč teže. Železnižke družbe ne taje, da le radi dobička obešajo vlakom preveč teže. Popolnoma umeetao je, če železniške družbe delajo to iz-golj profits, da dele ta dobiček s svojimi uslužbenci Železniški uslužbenci so formulirali svoje zshteve na podlagi globokih študij in v razumevanje evojih zahtev ao pridjali leetvice plačah in podraženju živil, železnižki uslužbenci niso sa razsodišča, ker eo s njimi imeli zelo slabe Iakušnje. Zgodovina dokazuje, da eo bila razeodišča dostikrat ztorabljeps na škodo delavcem. Vzemimo, da je to res, kar is-javljajo železniške družbe, do bi bankrotirale. Ali bi bil tek bankrot škodljiv ameriškemu ljudstvu f Prav nič .bi ne Škodil, ker bi padla vrednost železnic in Združene držsve bi lahko poceni podržavile železnice / če ae železniškim kraljem ne is-plača obratovati železnic, naj jih odstopijo Združenim državam, kapital, ki so gs kot glavnico vtaknili v železnižke podjetje, jfm je bil Že tako najmanj desetkrat vrnen, potovanje po železnicah bo potem varnejše, delovne razmere boljše in profit bo pripadel državi, ki gre ■daj v žep železniškim kraljem. — Blaznost militerističaega pri previjanja. Nekaj meeeeev po izbruhu aedanje evropejake vojne so prišel! kapitalietični lieti (Mat reklamo za oboroževalno pripravljanje Ustanovile eo ae organila-eije. ki hočejo imeti oborolsvilno pripravljanje po okusu kapiteli stov In ustanovila se je organba rije. ki je proti takemu priptav-Ijanju. Odbor alednje organiaeplje je sbral statistične podatke o bo- — Pameten rabinec. Levi, židovski duhoven v Bostonu, je re kel na shodu, na katerem eo raz previjali o izkorilčevanju otrok, aledeče: "V industriji vsgojamo generacijo, ki je stsra, ko bi morala biti mlada, slabotna, ko bi morala biti krepka, ss v grob, "ko je komsj zrele, ds bi rodils sad." Seveda bo lel tudi ta gles mimo nalih izkorilčevalcev. kot eo lil vsi drugi doeedanjl opomini. Iz koriščanje otrok ee lahko odpravi, če eo delavei dobro organizi ran! etrokovno in politično. Na o-pomine ne dajo kapitelieti nič. — Velika stavka krsjalov Mew Torka. Is Wew Yorka poročajo. da je zaatavkalo krog 40,000 krojačev in šivilj, ki Izdelujejo bluze in jopiče, ker pogajanja med ssetopniki delavstva in delodajalcev niso vodila do sadovolji-vega rezultata aa delavce. Delavel sahtevajo 49 ur dela > tednu, povišanje mesde, boljše se nitame naprave in pred vsem dobro varstvo proti požarr. Na to sahtevo se posebno opirajo delavel, ker je v teku sadnjlh let več sto delsveev in delsvk vsled požara izgubilo življenje. Stavka ee je rast^gnlla na 600 delavnle. Voditelji stavke priporočajo delavcem, naj obdrže "hladno kri ln naj ne reagirajo na izzivanja etavkokazev ln policije. Radarji as umaknejo svojih Is Mobile, Ala., poročejo. da eo zastopniki premogovniških heronov ponudili zastopnikom organisiranih rudarjev, naj ee pogodbe na podlagi aedanje lestvice sklene za dve leti. Razume ee. da eo zaatopniki rudarjev odločno odklonili tako ponudbo. Premogovniška induatrija je v tesni zvezi s jeklarako Os gre jeklo. je tudi veliko povpraševanje po premoga. Letoe je pa godno leto sa aaekki premog, ga izvažajo v Južno Ameriko. Italijo in nektere druge države. An glija vsled vojne komaj produgira premog za svoje potrebe ln ne re izvažati premoga v tisti mori druge države kot v normalnih razmerah. Vsled ugodne konjunkture ns trgu ee je pomnožila produkcija premoga v Združenih drŽavah in obenem je poekočila tu- di Rudarji eo popolnoma upravičeni zahtevati svoj delež od tega Izrednega dobička. — "8varilni" glasovi ee že o-glašajo. Theodor O. Vjlter, pred-aednik trgovske in deiodsjslske zveze v Milwaukee. Wis,, je pred kratkem oposarjal delavec tekom svojega govora, da na j na Žive "udobno," če bodo po kratki dobi zopet prisiljeni živeti v starih razmerah. "Dobroerčni" gospod je rekel : Žlvljenske razmere delavcev eo ae izredno zboljšale. žene eo kupile dragocene (f) obleke in na mizo delavca prihajajo pilke.in race. Težko bo te ljudi sopet privaditi na klobsse in kislo zelje, ko pride veliki polom in bodo morali sopet živeti v starih razmerah. Dolžnoet veže podjetnike, da jim to povedo in jih oposorijo na poeiedice njih udobnega (f) življenja." Delavski dobrotnik is vrst izko-rilčevalcev torej meni, da eo sa delavski želodec dobre le klobsse in kislo zelje, piške in raoe eo pa goapodo, ki Živi od dela delavcev. dkoda, da ni dobroerčni gospod, kateremu dela delavska bo-dočnoet toliko ekrbi, povedal ksk-šne vrste klobsse so za delavce najbolj prikladne, da bi njegovo akrbno dobrosrčnost še bolj poznali. V mislih najbrž ni imel kranjaldk klobas, talijansldh sa-lam, debreeink in drugih dobrih klobas, Id gredo v slast tudi človeku s razvajenim Želodcem. Mogoče smatra prikladne sa delavski želodec klobaee is konj-sksgs mesa, odkar so pričeli klati konje v New Torku in ee dela reklamo za klanje konj tudi v Chioagu. V priporočilu tega delavskega dobrotnika so pravpaprav skriva bojazen^, da bodo hoteli delavci ne le obdržati sedanje pleče, ki nikakor nieo pravične v primeri s profiti kapitalistov, ampak bodo zahtevali še povišanje mesde. Kaj delavei jedo, ee v resnici izkori-ščvalci malo brigajo, pri srcu so jim le delavske mezde in boje ee vsake sahteve po povišanju mezde, pa prihajajo s svarili na dan, ki naj bi jih povedali svojim "milosti jivim" soprogam, ki ee Šibe pod težo draguljev, slsta, svile in žemeta, ali pa svojim kuharicam, ki sanje pripravljajo najbolj potratna jedila, mesto da jih pridigajo delavcem, ki morajo pri naj boljši mezdi živeti špartansko. ■Tiati, ki delavcem očita potrat-noat, naj prvo pomete doma, potem naj gre še le drugam gledat, če je kaj emeti se ja ■ ■ob trek Ob ohmih - star 56 York World" je , dom frfralevalca, v izvedel, da je klavniški deL Ml 43 1st živel sledeče: | Ob treh sjutraj je vatal ia petih sjutraj je pričel delati lopuat je imel ob pol aedmih čer. ob oemih je bil doma ia" devetih v poetelji. Ob aobotak bil delopust eno uro ksaneje. \ ki dan je delal 13 in pol ur ia pol spal, tri in pol ure j« ^ na delo in od dela, sa počitek pa imel pol ure. Največ je zail/ 15 dolarjev na teden. Bil je f na v pravem pomenu besede , Klavniški delavec je pričel 1 jo karijero e 14 letom in si je trgal toliko od ust, da je v| meeieju ttipil stavbišče in na postavil hišico. Oče je deseti trok, katere je redkokedaj dokler eo bili majhni. Z jut _ M na delo, ko eo spali, in se čer vrnil domov, ko eo bili I poetelji Kljub takim dogodkom, je na tisoče, pravijo nekteri lavci, da je kapitalizem ■ right" in ee boje eoeializma. — Nevarnost poplave. Iz Little Ročka, Ark., poročajo, da je v poplavljenem okraju krog 2000 lju di brez strehe in hrane. Stanovni-ki v Clarendonu beže v Čolnih in ao veeeli, da eo rešili golo življenje. Od 350 etenovnikov jih je na evojih domovih oetalo komaj 300 oeeb. Poplava je zahtevala 17 človeških žrtev. Ali ni škandal, če čitamo o tekih poplavah in se denar zahteva za kanone, puške, barke in drugo morilno orodje meeto za uravnavo rek, oeuševanje močvirja in u-metno namakanje puščav. Z denarjem, ki ee vsako leto po nepotrebnem isda v utilitaristične in msrinistične namene, bi lahko u ravnali reke, ocušiliifcrja ln zgra dlli vodotoke za umetno namakanje puščav. Na sto in sto tisoče ljudi bi imelo delo pri regulacijskih delih; močvirja ln neplodovi-te puščave bi epremenili v polje in cvetoče vrtove, kjer bl lahko živelo na mlljone ljudi v dobrih razmerah. * V kapitalietični družbi je že tako, da ee denar meče proč za o-puatošenjc in morjenje, nimajo pa denarja, da bi ga porabili v prave eivillzitorične in kulturne evrhe. . i « Slika Ig. delavskega življenja. V New Torku ee je pred kratkem ustrelil klavniški dela vee. Zapustil je vest, da je šel pro Posladioa bnnkote. eagu so ustoličili novega fs in priredili eo banket, vžitja juhe je zbolelo okrog _ oseb. Zdravniki, med njimi znta dr. Murphy, so izrekli, da gre« zaetrupljenje s "ptomsino." h tej igjsvi so oblssti pregledali h-hinj o v hotelu in pronašle, ds v kuhinji ni bila čistost na prv« mestu. Zdravniški komisar dr. Robertson je obrieal lonec, v 1» te rem so kuhali juho in na brm> či so se pokazali temni in zel« madeži S tem |e al bila preiekava kot lana. Ravnatelj hotela, selo brili, na glava, je po teh dogodkih hi kar na stanovsnje pomožnega 1» barja, nekega Croneea. ki je du pred banketom odpovedal služba Tam je našel anarhietično lite» turo in seveda tudi rasne strut* med njimi arzeniko. Zdaj pravij«, da je kuhar s arzeniko hotel » strupiti odo družbo na banketa. čedne 1 Ia Clevelanoa poročejo, bo velika porota preiskala maiii. naeije profesiouelnih stavkokaiW in pretepačev. Državni pravdnik Looker trdi, da imajo nad sto teh nepridipravov v Clevelandu v it zervi. da jih udinjajo pri delodajalcih, ki vprašajo po njih. Državni pravdnik obljubujc, da ho zadevo dobro preiakal in predlofil veliki poroti dosti obtežUnega m* . Stevkokase dolže, da eo vbiii io pretepli neljube oeebe, druge e zopet s grožnjami prisilili, da rti zapustile mesto, žrtve ao v tovor-1 nih vozeh spravili iz mesta, ta li so tudi iasiljevapja in v slučaju gre za OT^ftO. — tOO otrok aarajeaihl V nolem letu jO bilo v Ohieagu d»| smrti povoženih 300 otofek. Povozili eo jih avtomobili in vozovij ker bogato mesto Chicago ninu denarja, da bi zgradilo primerno število otroških igrilč, na katerU bi se otroci igrali brezskrbno,! mejtem ko je doeti denarja a gradnjo ornamentičnega mosta na Mehigan ave, ki eluži le veletrgovini. . 1 Otroška življenja ne itejejo mnogo pri merodajnih faktorjik, ampak za "velebuaineSj" je H ba storiti vse t — Delavd ▼ Toungstownu a organizirajo. Is Toungstowna poročajo, da ao ee delavd pričeli or-j ganizirati. TaUjanaki delavci ua ta no vili podružnico in priatopM lo je k nji 1500 delaveev. Kaj pa jugoelovanski delavci n delavci drugih alov&skih narod-, noetiV Podvizajte se v organi««-jo in ne bodite zadnji, kjer ff*j ss vele koristi. Organlsatorično delo vodi orge-j nize tor Flynn od "Amerilke de lavake svese," (A. F. of L) N pri delu mu pomagajo le drugi of| ganizatorji. — Hesgoda ▼ rudnika. Tz IndH ene. Pa., poročajo, da ee je v vu Itev. 2, laatnlne Jefferson • Clearfield Coal A Iron Co.. *<** dila rasstrelba s groznim »H kom. Nad dvajeet rudarjev M mrtvih. Tako umirajo delevef sa ka Uliatične Intereee. *. ) t ticvwkt Mh — i 11 Ustanavlja *eprila ehs Vesli iz ▼ Art. HL'tftftMte. 1807 GLAVNI STAN: CHICAGO. ILLINOIS- / II "V j' ► ' _ UPRAVNI ODSBK: Predsednik: John Vogrič, box 214, LaSolle, 1U. I. Podpredsednik: Mo Bratkovič, 88 bos, Franklin, Kana. II. Pod predsednik i Jožef Kuhelj, 9468 Rwing avo. S. Ckieoco, III. Tajnik: John Verderber, 2706 S. Lawndale Ave., Chicago, ni Telephone Lewndele 4635 Blagajnik: Anton Terbovee, P. O. Box 1, Cieero, IU. Zspisnikar i John Molek, 4008 W. 31st St, Chicago, ni. NADSORNI OD0RK: Jože Ambroži6, 861 box, Canonsburg, Pa. Peni Bcrger, 741—1st St, Le Sallc, IIL F. S. Tauchar, 674 Akca? Ave., Rook Springe, Wye. POROTNI O DARK: Anton Hrast 811 66th Arc., New Duluth, Minn. . Anton Petorlin, 1066 E. Addieon Rdn Cleveland, O. Jože Radiftak, 678 bos, Smithon, Pa. Bodolf PleUršek, 436 box, Bridgerille, Pa. Albina ^očevar, 680 Washington St, Milwaukee, Wie. URBDNIK "GLASILA": Jože Zavertnik, 8019 So. Crawford Ave., Chicago, HI VRHOVNISDRAVNIK: P. J. Kern, M. D., 6302 St Clair are., Cloveland, Ohio. Vse denarne sadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, s imajo pošiljati na gl tajnika. Pritoibe glede nerednega poslovsnja na predosdnika nadaornega odseka Jože Ambrošiču. Zadere prepirljive vsebine predsedniku porotnega odeoha, A. Hrastu. Vse druge etvari, ki imajo stik a "Glasilom", iavsemfti spremembe naslovov urada'kov krajevnih družtev pe GlaaUu, 8019 So. Crawford Ave., Chicago, ni NaaaaflatavaMU 20. iebruarja 11, ker ao na dnev nem redu važne stvari radi stare m. Cenjeni br. uredniki — Priobčite teh par vrstic v prihodnji izdaji "Glasila." Is gl urada sem dobil vpražalni listek, s katerim hočejo isvedeti, koliko članov in članic je pri našem društvu, ki ao organisirani tudi pri drugih jednoteh in zve-ssh, ki so sa »družitev. Kdor pripada t k tem organizacijam^ naj me obvesti ustmeno ali pismeno, ds izdelam tozadevno poročijo. jitimm®*" dvorce. ^yNavso vsi na m svaoČi moramo biti vel s zato aejo dne 90. februarja 11 John Korn, tajnik. h. Društvo "Sineiri Slave", štev 1(68 S. N. P. J« priredi veliko pleeno in meškaradno veselice dne 26. februarja tir dvorani društva 'Sv. Alojzije' v Conemaugh, Pa. Tem potom vabimo ves dru-štvs iz* ConsmaugbL in okoUec, " - - 1 ' *;e in GLASILO V proslavo svoje desetletnice dno 2. julija t l velik izlet v Gsrden City Growe ns Riverside poleg icaga. Podrobnosti o izletu pri-ibfirao kasneje. Druitvom v Chicagu rriporočo- mo, naj ne prirede izliia istega dne, ker bi škodovalo nam in njim. " J. Koren, 2643 S. Lawndale, ave. ♦ I.inooln, BI I Društvo "Zagorski Zvonovi/' Ste v. 116 8. N. P. J., je sklenilo is priredi veeelico dne sedmega narca v Davis Halle ne Chicago St. Začetek točno ob osmih zvečer, vstopnina 50c. Za prigrizek in ječ-menovec bode tudi preekrbljeno, da ne bo nihče lačen in šejen Na veselico vabimo vsa bližnja družtva, posebno is Springflelda in okolice, ob prilUd jim tudi mi vrnemo njih počet. Bratje, sestre, rojaki ki rojakinje, udeležite ae vceeliee, da preživite nekaj veselih uric vsaj enkrat v mestu Lincoln I - ^lani družtva "Zagorski Zvonovi',' bodo kaznovani, če ne pridejo na veselico in se ne oprsvi-čijo s tehtnim vsrokom. Andrew Sprogar, tajnik. in Wolfe No sborovenju _ ge društve se Avstrijo jc rekel slanee Muehlwerth: Vojni cilj Avstrije ie v prvi vrsti notr—^ političen r red in pomlajanje trenje uprave. Nemščina mora posuti prometni, osiroma posredovalni jesik, kar ni samo v interesu nemških nactonaleev, ampak tudi v interesu dršave. Ko se dr-šavni sbor sopet enide, naj dobi poslovnik s nemškim poslovnim jesikom. šovinistični poslsnee Wolf je rekel da je treba primerno urediti jesikovno vprašanje v svesi s šolskim vprašanjem. Zel važno je poljsko vprašanje. Klerikalni dnevnik noc" v Ljubljani s dne 17. januarja t. L je prineeel tole vest: "Prane Sakaer obeojon veleisdaj-ništva. "Wiener Zdtung" prinaša: "C. kr. dešelna sodnijs v ko-senskih sedeveh Dunaj je ne predlog e. kr. državnega pravdni-štve Dunaj odredila v prid eod-niji c. kr. 5. armadnega poveljstva vršeči ae kaacnaki stvari sopar Franca Sakeerja, iadajatelja lista "Glae Naroda" v Novem Jocku. saradi sločina po ft 2 cesarske naredbe od 9. junija 1915, d. p. I. št 156 v varstvo pravice dršave na odškodnino aaplembc vsega, obtožencu Francu Sekser spadaj oče ga na Avatrijakem leše-čega premakljivega in m. premakljivega premoženja. - Pod to vestjo je napieal pobožni urednik svetega lista komentar, ki ni le surov, ampak fcokasuje, da je urednik neveden slobtež. b menujc ga Isdajelco domovino. Pobošnjaku ne pride niti na um, če govorimo še o domovini, kar ee v bttršoasncm smislu smatra sa domovino, bi bi Sakaer Izdajalce domovine, uko bi kot ameriški državljan IzvršU kakšno keznjho dejanje proti Zdrušenlm državam in ne proti klerikalni Avotriji, ki redi Habeburžane kot čebelo pita, jo trote v panju. Ako je veet resnična, potrdi, že večkrat izrekli je prvi februar ii^ svet dobroerčnoet jeklarske trusta. Trust je meedo povile tistim delavoom, ki niso »kovno organisirani. Delavei. | ki ao sapoeljeni pri transported-in ao organisirani, niao dobili centov priboljška. s katerim [je jeklenki trust "osrečil" neor-irane delavoe. Kaj namerava trust s tskini po-| stopanjem t Za skledo leče — par borih eentov naj bi delavci postali nesvesti I svoji organiaaeiii. To je cilj trupi Taki so darovi, ki jih kapital!-lati prinašajo delavcem. Ptsst msskel Mssks. Id pride omenjeni večer najbolj krasno oblečena na maškersdo. dobi lepo Id« Za dobra postre|bo bode skrbel odbor. Ivan Zupančič, v V Ujnik. ALI DOBS TXLRTA DRISKO VSLRD PRRMASTNROA ' Chicago, DL Priporočam članom in članicam društva "Slsvijs," štev. 1 S. N. P. J., ki niao plačali aseemenU na redni mesečni seji dne 13. t m., nsj spol ni jo svojo dolžnost do 25. t m. Nova pravila so nskoliko spremenjene glede plačevsnje sse-smrnU. Ce član ne plača easements tajniku, se samopoeebi razume, ds tsjniku primenjkuje njegov Augment, da bi,ga poslal gl. tajniku. Tajnik je v tem slučaju pri-morsn suspendirati Člana. Prijave "bom plačal prihodnjič" se ne vpošUva. Kdor ne more prinesti denarja na dom. ga lahko pošlje po "money order." Tajnik. i, F* Nasnanjam členom . društve " Poštojnaka Jama," štev. 188 H. N. P. J., da el moramo vsi bres Is-jemc udeležiti društvene seje dne TeleU ne dobe driske zsrsdi pramsstncga mleka, ampak škodljivo in breapemembno je napajs-nje s vodo s namenom, da ee mleko zradči, kajti tele si s mrzlo vodo lehko želodec prehladi in ne-prabavljeno mleko vode neprej potisne v šrava ali pa nazaj iz si rišnika v vamp. Da UleU dobivajo driake, je bržkone vsrpk' pre močno napajanje s mlekom Novorojeno tefts ne preneec v prvem tednu več kakor mleka naenkrat, in če ga več popije gre mleko v čreveea, kjer ni tistega fermenU, ki mora mleko prebevi ti M posledice je bolesen v pre-bevilih ln driaka. Če jc eiričnik z mlekom prenapolnjen pe gre mleko tudi lehko v vamp, Id nima nobenih prebavilnih fermentov, ne more z mlekom ničeear početi, mleko se v vampu kise hi gnije ter povsroči nepenjanjc, razne bn-lesni prebavil, tudi drisko itd., in Uka UleU živoUrijo in mnogokrat poginejo. Ne dejejU torej krivde premeetnemu mleku, iro pek napačnemu napajanju. Prv teden naj Ule dobive po petkrat ne dan vsake dve uri največ 114 k vrt. mleka, posnsje lehko več in je primerne dnevna množina ena šestina teletove teže. Ce je n. pr tele 70 ftv. težko, naj dobi na dan 7 do 8 kvartyv mleka. Take dojenje naj traja najmanj štiri te dne in potem jo počasi pričeti odsUvljanjem, ter dajati namesto neposnetege mleka poeneto eli pe sej poleg dobrega mehkega sena nekaj sdrobljenege ovsa. Pred Še stim tednom noj Ule ne bo od sUvljcno, še ee po hoče vsrejit hitroraeteče in krepke živeli je pe eeveda teletom tudi 3 do 6 eev nepoeneto mleko dejeti In ds so ni vladnimi 1 . _ neumni brutalni in nesramni Dunaj«, v Ni še dolgo, ko so svstrijski mo-gptsi razposlali beraška pisma, da biTI v Ameriki pobiralo za "Av-atrijski rdeči kril" Sodišča, ki so e golo orodje Uh mogotcev, pa seplenjujejo premoženje smorit-kih državljanov v Avstriji, kskor ds bi bila napovedana vojne med I Združenimi državami in Avstrijo. <3e vladni lumpje na Dunaju mislijo, da so Združene države av-strijjšu satrapija, ss hudo moti-j«! — Tperna ni VOŠ. Ia vojnih po 11 snano belgijsko meeto Ypern isginilo s somlje. Kar ga je Še o, eo ga is vojnih osirov podrli. Vse umotvora tega mesU so pre-v Paris. Ypern je bilo eno iovinsko nsjsnamenittjših it Belgije, sUro še ned 1000 let. 2e v srednjem veku jc tod »tela obrtnoat in v 12. stoletju štelo mesU nad 200.000 prebi-Icev ter je spadalo tedaj med ___večja in najpomembnejša mesU na svetu. V dobi proeviu in bogastva ao v Ypernu sgradiU pre krvno katedralo ln šs lepšo iltonumenUlno sUvbo, svetovni znane tršnloe. Hiranje mesU %e jc fo\o 1. 1584. Spanci so mostu m mesecev oblcgell in kuga je zahtevala mnogo žrtev. Od tedaj mesto vse bolj nasadovalo in je elo sačetkom sedanje vojne sa-o še 17.000 prebivalcev. Tako vojna uničuje cvetoča mošta. * Is beda v smrt Na Dunaju si hotela s vdihavanjem pline ičeti življenje 50 let aUra Me-i Haberl in njena 15 let stara | hči. a ljudje eo jima prišH še pre-vočasno na pomoč in ju oUli smrti. Oddani sU bili v bolnico iu bi-tmn »aslišenl, zakaj sU se hote-usmrtiti. Mati je hPUla na vsak in končati svojs življetiie in Ise je tudi hčerka odločila, da rje s materjo. Mati jc žc več bolna in ima troje sirtov v voj-Dvs sU oženjena, za enega je \ii dobivala državno podporo, iti ln hči sU živeli v največji , godilo h jima je tako hudo. bi biU raje umrli, kakor da bi še dalje prenašal! Uko trpljenje. In U se je sgodilo v mestu, kjer je toliko bogastva, da js "X. Pr. Presss," glasilo avstrijskih velekeplUlisUv. eele tedne prepevala himne, kake velikanske kupčije ss delajo s luksus-stvsr- Hk' r ' \ 1 — Skoda v vzhodni PrnsUl Po najnovejših uradnih eenitveh ime vshodna Prusijs vsled vpadov ruske armade tri milijarde mark škode. x- Roparski umor. V meeteeu Portoriei pri Neapolju je 321etni menih Ciavolini ubil meniha Grče-sije in mu ukradel neksj vrednostnih pspirjev in 1200 lir denarja. Morilce so sasačili pri neki Ženski v Neapolju. — 2271etna pravda se je te dni končala v Budimpešti- L. 1688. je pričelo ogrsko mesto prooee proti grofovski rodbini Palavieini radi 88 oralov semlje v občini Talp. V procesu ae je popisalo gotovo več kakor U8 oralov papirja, de-finitivna rassodba pe js bite ss toŽitelje britka: mesto Sseget je pravdo isgubilo. Koliko snašajo stroški U "stara pravde," so ne poroča. RAD RIHVXDRL sa naelov Mary Reepet, ki ee menda iiakaje nekje v Sheboygan, Wis. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve sa neolov, naj mi ge javi ali naj ga pa sama naanani. Naslov: Rudolf Sparehaksl, Box. 489, Hilton, Pe. (Adv.) OPOMIN. S tem šelim opomniti Martin Hmšeba, da naj mi dš pravi svoj naslov, ker na stari naalov ga ne najde nobene piemo. Praeliu cenjene rojake, ki ga poanajo, naj mu U sporočijo, ako on sani ns bode tega ČlUl. On aam dobro v#, kedo ga tu opominja. (Advertieement) toamw, i«.W.U»*MBlnm»Me 9k\ »Mto Nsev ■mmh mu um, is m» M«MfMismi AH k^Uate? Ako kašliaU. odpraviU vaš kašelj t To lahko storite, ako vzameU / 'V'" Severn's Balsam for Lungs (Severov Balzam sa pljuča) ob prpvem ftaeu. Poskusita «a zoper kašelj, prehlad, hripavoet, vnetje sapnika, davioe ali celovški kašelj. Je namenjen za otroke in u odruele. Oena ftOo ln 60o v veeh lekarnah* • v praSb - taveeev Ahn meh as Assents . nmlrrUMdMSd* nuns oats^ J*l0MMU0MSiW ■SleMiVVMbM rr.iSčrz NMiekeUiOlk). mu— wiiiiKiows ahsmesa •Ssdssa ksh amiwrnlBMPev Zliiladnttodmli w.r.m *. ij WBAOOeC BAR SAP H IOWA mjjmmm^^ Uniizko izdelane smodke z znakom S. N. P. J. Ibjrkua in Ball* of «1m Ran«« ia drus« izvrstna amodk«, M dob« pri TUlmans Cigar Co., Aurora, Minn MBSjifšiTrririrfr------------- i < STUD DO JEDIL — Čfat brutalnih roparjev. Po- noči eo zapazili v Cerknem, da gori na griču za vasjo. Pogorela ji hiša št 148*"pri Blšku". Ker sto->1 hiše ns ssmem, je bilo še vse v plamenih, ko eo prišli prvi ljud-|e aa pomoč Brsa vode in drugih jmprav eo bili maloštevilni gasilci bras moči proti požaru. Prišlo je na pomoč tudi vojažtvo, a rešiti nI bilo mogoče ničesar vsč. Ko je^požer toliko ponehal, da so se mogli približati hiši, so vdrli v*, njo skosi okna. V hiši ni bilo nikogar, posUljs ln omara, sploh vse pohištvo ožgano in razmetano. Vse je mislilo, da eo ss doms-či ksra rešili. Ko so pe proti iu-tru, ko je požer že ponehal, vrdli v zaprto klet so našli ondi gos-podinjo s šeetimi otroki- mrtvo ne kupu krompirja, vse ssdušene po dimu po terja. Rešiti so se hoteli prod roparji, ti pa eo jim hišo ned glevo sežgali! Vsa družina mrtva, vse gospodarstvo uni-čeno, mož pa pri vojakih. Raztto* - Kako jo jeklarski trust po-višal meedo! 2c mceee dni so kapitalistični dnevniki zapeli slavo jekUrakemo trustu. šsš. de bo s prvim februarjem povišal wrAo sa 10% vsem svojim uslužbencem. V resnih varijacijeh eo hvelili o-četoveko skrb jeklarskega trusU sa svoje deUvee, ki prostovoljno povišuje meedo, ker je trg ugoden ss jeklo. SUvili eo ge drugim ka piuliettfnim družbam ss vsor In ga priporočali v posnemanje > Tv I Kaj je vsrek iagabe elssM če jsšilf Večkrat ss prireM, še ee sesekrot elest Se jsH Is če m sa* ssle steči 141 m kel M eeiavamjsa Mhtovala, de semajleev jčemsjs jedil ker jih ee smrasM pmbavitl O*** »1 prsksvsl živel se s^reje vsi »rekevljett ket aevedae le sete e. aprsje vesli ve«. *s saali, še petrebejefe pesmšl, še sspel peMesje svsjs dslevssjs TRIKERJEVO Ameriško Prebavno Grenko Vino Te v. ejaiile Ia žele Jka develj ■gsbii Ia vi beše sejprve dela jka 4eveU smšl 6gebe le slad de >sdil m bede pslsgssm i js prebevae dele, jih Kaher hitre prtpss»lkl se vss4s Hvljsaje pelsmejfcsjeje, smtsII M rsMii Trtssrjeve saMrtdhe prebevae (tcehe viae la spesaaU bsste mtodsel, da js pesberae grsake viae essi Vsaka diudtoa »sveto M vsdae IsmU debre sdrevtl« pre«« bellje pH rekah. •s Oough s«isH>SL helerl ee veshejs atmpeelh Morali M sajvaje basil_______ ■aort, kot aerfta to ktorsiefsi BeMU preli heMje, breekilse^ sssHjsaJs, boMtoew v grte 11 6. 9mm 8ds to IQe. Pe psdll 88s to 88s.___ Jos. Trlner f iz'bklovatsli lttt-M li. ASHLAND AVE. ODCAOO. ILLINOIS. > 1 ' PODPORNB JBPN0T1 GLASILO ni konveadio. Včasih pa sopet rop«tali ln eo-potoU kot vojaki, 4o korakajo te moot. Ker orno vedeli, da gre vee to n« "korist" jodnoto; ee nismo suiogo BB^nfll sa predsednika, ki< js v pot« svojega obraaa tolkel po miši. V na! sagovor naj omenim, da nismo vodno tako rassajali, ampak ls pri sejah. Prsoej mirno smo sa tudi obnašali, sa je prediralo sa — odmor. Pri teh predlogih emo bili vselej enoglae-no "sa." Začno g bratom Pleterškom sem noeil prvi teden "čast" pre-gledovalea knjig. Pravsaprav ja bil na ta način odlikovan tudi brat AmbroUš, ampak on je kmalu desertiral. Isjavil je, da ne bo polirsl tistih fhiljonov bacilov in njih trosov, ki ie drle onih okajenih listin. Baje fselpla Ivilganjo igo raj v dvorani, kot da naleao — svinjsko rad<*ioo. Na ta način je oplašll tudi btafta Hetaika, da jo pričel siliti na vrh a Ugovorom, da noče samuditi raspravs. Veliko truda me je atalo, predno eem ga prepričal, da ee ro po tanje k nogami ravno take dobro sliši spodaj, kot na vrhu, da nevernost okuša-nje ni tako velika, kot trdi brat AmbroUČ, kajti svinjska rudeftios se sploh neprtme ljudi. Zoper pe-ronoepero, katero bi- nemara ree utegnila dobiti, je pa isvrstno sredstvo rumena ali rudeča gall-ca, ki jo prodajajo spodaj v klubu. Ree je octaL Z menoj v rod se je veeelll smage tudi Kr. Pogorele, ki je baš takrat prodajal si-Jala po Pittaburghu. Pomagal mi je drlati Pleterška pri njegovem saprašenem opravilu. Brat Pleteršek as js končno u-dal, ampak pod pogojem, da sms vsaj šestdesetkrst na dan priti k ssjam, v točilni klub epodaj, pa le kadar "ga bo prijelo". No. salo je tudi pri vsskem ropotanju pomolil nos v konvsnčno dvorano, i kar ss eenjeni delegatje brco dvo-ma spominjajo, ltresštovilnokrat ! V* ja prijelo, da bi M gledat v > klub, no. pe tega ne maram pravi-i ti, ker bi ss mu mogoče samsriL i Pregledovanje knjig ni bilo*av-' no slabo dalo, le salo ne. ker ni i bilo nobenih boeaov nad nama kot > eo drugod v navadi, vendar — Ciganov* kletev, PODPORNE JKDNOTK GLASILO gL VABILO NA VESELICO kater« grirede . , Slovenska podporna druito in social klub skupno v "Sloven. Izob. Domu" na Franklinu, Pa., dne 4. marca 1916 Program veselice. Slovenska uburaška godba igra Ubran« komad«. Maake-radni plea aa mladeniče in dekleU. Najuljudnejše vabim« ve« občinatvo ia okoliee na U zabavni večer, Za pijačo, prigrlaek in drugo poetrešbo bode akrbel točno aato izvoljeni odbor. VSTOPNIMA SA MOftKB $1.00. DAMI SO VSTOPNINI PROSTI. ODBOB IL. BOB. DOM. \ Vabilo na predpnslno veselico £ ktero priredi ; dnitvi -'.Bratstvo" it. 6. S. I. P. J. u Sjim, h, ▼ aoboto dne 4. marce, tU društveni dvorenL Igrale bode iavrataa aloveeaka godbe ia Tom'i Bun. VSTOPNINA IA MOiXB BOo. DAMB SO VSTOPTOTl PBOSTB. XA0BTBK TOONNO OB T. UBI IVBOBB. Člani U članice drufttva plačajo po 50c v drnitveno blagajno, akoravno aa veeelloe ne odelele. NajuljudncjČc vabimo vee društva In vae aloveaako občinstvo ia U okoliee, da ae mnogoštevilno veeoliec udetoše. ODBOB. HHtlltltlllllllt Vabilo na predposlno veselico društvo it 100 S. N. P. Z. "Pullman" doa 19. Iibmi|š 191«, ▼ Stančkovi dvorani na 208 E. 118 mšU. ZAOBTBK OB «. UBI SVX0BB. VSTOPNINA Mc. Dame v spremstvu ao vatopeine proate Najuljudnejše ve-blmo društve ipedajoča k S. S. P. S. in S. V. P. J. Ur oenjeno občinatvo v Ohleagu U okolici, da aa v maogeai števili adeleše veeelloe. Se dobro poetrešbo a domačim vinom le klobeaunl bode akrbel ODBOB. lllllMIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIMIIItlllMMIMtlMMIIIIIIIIMIIIIIIIMIIMMMMWHHIHI^IIItHHIIf Ker so ss poslednji las poštne raoser* Isboljšalo pošiljam sopet redno denarje v staro domovino. Pošiljata m pridejo v sedanjo« las« tako krie naslornjka w roke, paš pa ? teka SI do 24 dnL 100 kron samo $15.00 In 10H kron pa le $148.00 Bnojavitl nemowta »adaj m v Avatrijo, niti na Namlko, naj-nanj« ps danaija poslati potom bnojava. . Frank Sakser • * 82 Cortlandt Street, New Yw-k, N. Y. . 6104 St Clair Ave., Cleveland, O. Tibo je bilo krog ognja v krogu. ko je Uroš končal Na hraatu nad ognjem je akevlknUe cove, ciganki Citi je pa prilezle eolza na taU v mavričnih barvah v odsevu ognje, neU pe adrkniU na njene grudi, U ao jI gledali Ia pod tenke jopice kakor grlici Ia gejbc . . . — VcHk pedar je uničil poslopja poceetnika Ivana Beranlš v Htrešeonjnicih in napravil škode kreg 40.000 K. r NK PODPOBNE JEDNOTE PLAŠILO BLO' Izvirno potrdil (ORIGINAL RECEIPT) Podpieeni Mew Frank Jakovi-če, doma ia Keetanjevioe na Lk»-ianjokam. Prosim cenjene rojake in **rate, le kateri ve aa njegov, 4*imi ga naanaoi, ali pa naj ae «yir prijavi, poročati mu imam nekaj aalo važnega. Joka Jereb. 321—136 St.. Biverdale, UL (Advertisement.) 8L0VBN0I MA FAUCI. n. podpreda. U^ffili uknCK^ AMERICAN STATE BAN Id nam ca polije pottni urad ia eUroca kraja, urila vsakemu, de je denar, poolan naslovniku, bil isplačan. Potrdilo je podpiaina od osebe, ki ote ji poelali denar in ko ga mi dobiaw eem, ge branimo aa to, da eo lakko vaak poliljalae eem prepriča o prejemu poelane veote. Cene po dnevnem kurztL ZA DENAR JAMČIMO VSAKIM SLUČAJU I MM in iliviiei $»8,172.11. Urnim iHp $4,6(7,201.83 s vsake ftUtuljo Partola, aU dru-gik adrevil ia evetovno mene lokama PAjrros. Partola aa fietonje krvi in lelodea.................«100 Purto-CMory aa bolami žlveev L00 Partocuogk soper kalelj... 1.00 Paitoeaia soper glavobol.. L00 Khouma balaam and powder zoper refrmetizem........9-00 Trtpleto M. 1 ae akutni triper 100 Triplote It. t za kronilni tri- por ................... 2.00 Tripleto it. 8 zoper polueijo 2.00 Tiiplete It. 4 soper bett tek 240 ParteUofutte soper sifilis .. 400 ObUrna knjiga "Pot k zdravju" ee polije vsakemu brezplačno. Piema naelavljajte na: Ctevnle* tal prebitek.....fMMeo.oo ODPRTO: Pondeljek in v četrtek do 8J zvečer.! ■ vse druge dneve pa do 5i popoldan! P070R9 "»talnoeti <*» kroneko vredno* M nam ja nemogoča odrediti atalno Pošiljali bodomo doner Ia nadalje po najnižjih cet4 tekoča vrodnoati kron. UprUajte, ali nam pa pilite za ceiJ Pošiljamo denar v stari kraj in jamčim^ da se polteno izplača ali pa Vam vrne, Direktna evsaa a Prve Hrvatako kranilnieo in pooojiloico » j Zagrebu in njenimi podružnicami« Polil jamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo. Baeijo. AnglHka • ia Franooeko. Govorimo vee elovanake jezike. Prepotoval pazoval eem poreod farmar |e in zemljo, in pritel eem do prepriča nje, da je izmed veeb teh držav v Colorado lo najboljla priložnoat za vaeoega, da pride naprej z majhnim deaerjem. Zemlja tukaj je roe dobra in rodovitna, podnebje milo in adravo, cene za pridelke viooke, rekel bi naj vil je. Zemlja tukaj je šieta. poralčena z visoko travo, zima kratke in ne-mrzla, dobra in zdrava voda. ter dosti leee v bližini, ki je dober za kurjavo in ograjo. Oddaljena je ta zemlja aamo od 2 do 6 milj od lelomiee, polte, lole, trgovin, je iatotako blizu velikih meet in več rudnikov, kjer je vedno prilož-nost, da oe v prostem času aeeluži kaklen denar. Govoril eem z ve-čimi, ki oo prišli eem e per dolarji in vseli homeeteed, in vsi ao zadovoljni in vredni danee tiooče in U-ooče. Zakaj .bi tudi Vi ne mogU priti na noge, ko ae nai narod vendar no boji dela, in vem, de trpi mnogo dobrih kmetov v tovarnah, da oe preživo. Otreoite oe vendar oulenjetva, postanite aa-moetojni kmetje, porabite to pri-ložnoet, ki ee Vem nudi eedaj. S oamo $186 je plačano vae in imate 320 akrov reo dobre zemlje. Ker bo oena prihodnji mesec vil-ja je lee oedaj. Pridite takoj sli pa pollijte $26 predplačila, da oi zagotovita to eeno in nelo pri pomoč. Mi uredimo vee natanko in polteno, teko de nimate potem popolnoma nobenih sitnosti. Ogla-alte eo lahko Ukoj na 9006 Blue blend Ave., Ohioogo, DL, ali pa pridite naravnoet k meni. Za po-jaenila priložite 10 oentov. run 0HAN0KBB, 1684 Ourtio St. Denver, Oolo. (Advertisement) DOBBA VOMO0. Mela pomol je včaaih zelo ko-ristna, ako ee nam tudi sdi, da vee deluje v najlepietn redu. Človek bi ne amel nikdar čakati, da oe mu odra v je popolnoma pokvari in oslabi, temveč moral bi pa-aiti, da ei ohrani mol, in to o tem, de popije večkrat ob priliKeti po eno ŠeJUoo Trinerjevega emenške- a prebavnega vina Ta zrnea vero le očletila notranji del Uleaa in ga obenlm tudi ojačlla. Rabite vodno to zdravilo takoj, ko ato opazili najmanjšo apremembo pri alaeti do jedil, eleboetl, notranji nered, eaprtnieo, nervoanoet, ali proti nerednemu apaniu. Rabite to sdravilo tudi v bolezni valih prebavnih orgenov in eieer kot eno prvih aredstev in opaaili bode te koriati tega zdravila. V lekarnah. Oena $1.00. Joe. Triner. izde-lovaleo, 1 m- 1330 Ho. Ashland, Ave., Chioego, III. KASPAR STATE BANK EdinaSlovenska Tvrika ZhIivc, refaRJe, miti kipe, pečale, li vee pelrebMge is MH< ti |ed. F. KER2e! 2711 So. IMIard A venae, Chicago, IIL Prosvcta" S. N. P. J bodoči aloveneki dnevnik v Zd. državah. Liat bo prinalel dnevno dobro, podučljivo članke, noviee ia etarege kraja Ia Amerike, eploh celega eveta, zanimive romane in zabavno čtivo. Čimprej dobimo 5000 naročnikov, temhitreje bo liat izleL Naročnina etane aa eelo leto $8.00, pel leta $1.60 m Zd. države. Za Naročnike izven Zd. držav, izvzemši Canada, etane za eelo leto $4.60, sa pol leta $2.26. Kavnotako etane aa eelo leto $440 in pol leta $2.25 v mestu Ohioago in So. Chicago. Imena* naalovo ia Mrohilno pošiljajte na sledeči neelov« UPBAVNlSTVO "GLASILA" S. M. t. J., 8019 Se. Oravfor« Ave., ObJeegOt DL Vie poštne denarne nakaiwloe — Money Order, beatae draft leke oo aaj naalovi an "QkaUe" S. K. ». J. Me rabite VELIKI SLOVENSKO - ANGLEŠKI TOLMAČ Knjiga obeega poleg alev.-»»gl. alovaiee, alov.-aagl. razgovore aa vaakdajao potrebo, aavočUo ca aaglelko pisavo, epiwvaaje angle-Iklh pleem ia kako ae poetaae amori-kaaaki drlavljaa. Vrka tega ima kajiga doadaj aajveii alov.-angL ia aagL alovar. To Je najboljla m najbolj popolna Rad bi isvedel za mojega očeta Jožefe Želoznik, pooeetnika iz Za-plane pri Vrhniki na Notranj-akem. Zadnja tri lete je bivol nekje v Wit, državi Montana. I-mam mu poročati aelo važne otva-. ri is etare domovine. Uljudno pro-aim eenjene rojake, oko kedo ve za njegovo sedanje bivališče, de ml ga naznani in mi eporoči njegov naalov, za kar mu povrnem vee otroško. Ali pa naj ae mi aem oče prijevi na naelov: Jolef 1886 Wedeworth Ave, Waukegan, DL Dept. 2. 1903 Bine Ialand Ara., CHICAGO, Ei. John Breskvar "3 MM at. em* Ava m. a, normal, a Pri otrpnelosti miši« in sklepih morali bi se vedno nedrgniti a Triner'a Llniment-om. To zdravi* lo daja tudi hitro pomoč proti revmatizmu in nevralgiji. (Vita 26 in fiOo po pošti pa 3fi in tfOc. Ali fte le pomlallU, ia imate i SVOJIM PBVIM DBlAVU AN-SKIM PAPIBJBM ravnotako pravteo pridobiti v Južnem dole-redu 880 akrov državne aomlje, kakor g dragim papir jem? Zemlja leU samo 1 da 6 milj od lelegnilke postaje, polte, lole ia trgovina * bližini velikih meet ia rudnikov, kjer ee Vam nudi prilika, dobiti v proetem lesu delo. Zemlja je Mate, črna prit in najboljša se pšonioo, rž, koruzo, krompir, vsakovrstne audje ia viaako trto. Dobra, sdrava voda ss nahaja 16 do 80 Irevljev globoko. V bližini je dovolj leea sa ograje, stavbe in aa kurjavo. Aa* * ' I Sedaj ss nudi BDIVA IX ZADNJA PBILOtVOST m rov. nege delaven, de d prtiobl lepo farmo ia postane oamoetojen. Ne obotavljajte oe pa Ia m gabite leea, kar to Je edhm prilike, ko je na razpolago državna aemlja aa majkeu denar, ia ko be ta pošla, je ne boote mogli dobiti drugače, kakor da plačate aaajo viooke oena SBDAJ SNAftAJO VSI STBOftK* TO JB, SA NASBLITBV, UBADNO VKMJltBO OI MBBJENJB, SAMO VSAKEMU, kteri ml pošlje naslove svojih prijsteljev in snanoev šlvečih v Ameriki, mu pušljem lep spotšin. » HENRY J. 80HNITZER. Bankir 141 Washington St New York. Etnil Bachman tlOT Sa KamBa ava, OMoefo, DL Ka.l hi izvedel ta Jožefa Ola van, poročati mu imam aelo value at vari. Proalm eenjene rojake, ako kedo ve za njegov naalov, naj ml aa naanani. sa kar mu bodem aalo hvaleleo in ga tudi nagradim, ako as pa on aem oglaai, tudi njemu dam nagrado Naelov jo: Največja slovanska tiskarna v Aaerlki je —Narodna Tiskarna-: je najbolje, Se pridete tekaj embao. ROOM X ttM CURTIS ST- MNVKM. C