Sejem kmetijske mehanizacije JOŽEFOVO’ 94 od 18. do 21. marca 1994 UGODNI SEJEMSKI POPUSTI tnBfjkrjrr2 novo meno, v«iik« cikava gs Št. 10 (2325), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 10. marca 1994 • Cena: 110 tolarjev DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul h- GC C >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST .8 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST GODBA ZA DAN ZENA ČRNOMELJ - V soboto, 12. marca, bodo ob 19. uri v Kulturnem domu v Črnomlju počastili dan žena, in sicer s koncertom domače godbe na pihala, gost večera pa bo oktet Vitis iz 5 Metlike. X. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV NOVO MESTO - Novomeško filatelistično društvo priredi to soboto na Otočcu X. jubilejno mednarodno srečanje filatelistov, numizmatikov in kartofilov. Srečanje in menjava bosta potekala od 9. do 17. ure. Organizator pričakuje lep obisk. AVTOMEHANIKA VIDIIIII SERVIS IN PRODAJA 68222 Otočec, Sentpeter 51 tel 068/85-180 CENEJŠI MODELI MICRA! Obrtniki grozijo z državljansko neposlušnostjo Protestu se pridružujejo tudi naši obrtniki Obrtnike in samostojne podjetnike poleg znanih težav (plačilo zamudnih obresti) zdaj razburja še nova zakonodaja, predvsem pravilnik o vodenju poslovnih knjig. Če ne bo vlada ustrezno ukrepala, so slovenski obrtniki zagrozili z državljansko neposlušnostjo, ki utegne izzvati hude gospodarske in druge posledice. Predsedniki območnih obrtnih zbornic so na posvetu v Ljubljani, na katerem je bil tudi minister dr. Maks Tajnikar, sklenili, da mora slovenska vlada do 25. marca spremeniti pravilnik o vodenju poslovnih knjig obrtnikov in samostojnih podjetnikov posameznikov ter upoštevati zahteve obrtnih zbornic. Obrtniki v tem času poslovnih knjig ne bodo vodili. Obrtnikom nova zakonodaja prinaša le dodatno nesmiselno vodenje poslovnih knjig in jih speminja v birokrate, ki se bodo namesto s proizvodnjo ukvarjali s proučevanjem knjigovodstva. Kot določa novi pravilnik, lahko letos vsi obrtniki še vodijo poslovne knjige po načelu enostavnega knjigovodstva, vendar pa uvaja dve dodatni poslovni knjigi - knjigo prejemkov in izdatkov oz. blagajniško knjigo ter knjigo terjatev in obveznosti. Se in še bi lahko naštevali vso to papirnato in birokratsko vojno, ki dejansko grozi spremeniti obrtnike v administrativne delavce, namesto da bi se izkazali tam in na tistih področjih, kjer so doma. S. DOKL “Člani naše stranke niso ovce!” Predsednik SLS Marjan Podobnik ni podlegel snubljenju predsednika SKD Lojzeta Peterleta, da bi se stranki združili - Soočenje obeh prvakov na kmetiji Celestinovih ZGORNJE VOHALE - Soočenje strankarskih prvakov, predsednika slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta in predsednika Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika, ki gaje pripravilo uredništvo Kmečkega glasa pri kmetu Rudiju Celestini na Zgornjih Vodalah nad Tržiščem, je pri poslušalcih zanimivega besednega dvoboja zapustilo vtis, da sta si stranki morda še bolj vsaksebi kot pred tem srečanjem. In to navkljub temu da si je Lojze Peterle na moč prizadeval ustvariti vzdušje domačnosti in poenotenosti pogledov. Peterle je dejal, da svojega prijatelja Marjana Podobnika zelo pozorno in natančno posluša. “Edina resna razlika med nama je, kako priti do skupnega cilja,” je dodal Peterle. Podobnik je odvrnil, da žal to ni edina razlika. “Mi imamo v temeljih različne poglede na to, kar se dogaja v kmetijstvu in tudi drugod.” Na vprašanje, kaj najbolj zameri Peterletu, je Podobnik odgovoril, da skuša prvak SKD včasih zamegljevati stvari. “Takrat, ko so šli tisoči kmetov nastavljat glavo na mejne prehode, si govoril, da to ni bilo potrebno, češ da ste že vse postorili v vladi,” je Podobnik očital Peterletu. Da do tega kmečkega štrajka tudi minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc ni (skoraj) nič naredil, pa so poudarjali njegovi mnogo številnejši, predvsem pa bolj glasni privrženci SLS, ki so se na domačiji Celestinovih zbrali iz številnih slovenskih krajev, celo s Primorskega in iz Prekmurja. Peterle je protestiral, ker je razprava zašla iz predvidene teme, predvsem na kmetijstvo, o čemer ni imel s sabo pripravljenih podatkov niti ne ministra dr. Osterca, za katerega je prepričan, daje najboljši za to funkcijo. Večkrat je ponovil začudenje, da SLS oz. SKZ nočeta k SKD, čeprav hočejo vsi pomagati kmetu in izhaja- jo iz enakih vrednot. “To bega ljudi! Stranki ne razumejo niti krščanski demokrati po svetu. Razdeljeni bomo manj dobili na volitvah. To se je že zgodilo na zadnjih volitvah,” je poudaril Peterle. Pojasnil je, da je SKD šla v koalicijo, v Drnovškovo vlado, da bi spreminjali stvari, da bi lahko izvajali program stranke, in da so edina resna kontrola vlade. Podobnik je na vprašanje, ali SLS ni do oblasti, odvrnil, da to ni oblast, ampak figov list. Zaprosil je Peterleta, naj SLŠ spoštujejo kot samostojno stranko. To, da niso za združevanje s SKD, pa še ne pomeni, da ne bi mogli sodelovati. P. PERC SALAMIADA NA JUGORJU JUGORJE - V soboto, 12. marca, bo v Badovinčevi gostilni na Jugorju tradicionalna salamiada. Vsi, ki menijo, da imajo dobre domače salame, naj jih tega dne do 15. ure prinesejo v gostilno. Komisija pod vodstvom veterinarja Petra Štefaničajih bo ocenila, razglasitev rezultatov pa bo v gostilni ob 20. uri, ko bodo tekmovalci in gostje, ki so vabljeni v čim večjem številu, poskusili vse vzorce. KOČEVJE PROTI NARODNEMU PARKU KOČEVJE - V ponedeljek, 7. marca, popoldne je bila v Kočevju tiskovna konferenca, ki jo je sklical predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič, govor na njej pa je bil o pobudi zelenih-ESS in nekaterih poslancev državnega zbora, naj bi vso kočevsko občino ter dele občin Ribnica, Novo mesto in Črnomelj razglasili za narodni park. V narodnem parku pa je po veljavnih predpisih med drugim prepovedano izkoriščanje naravnih dobrin ter stanovanjska, komercialna in industrijska pozidava. Te dejavnosti so izjemoma možne, če so lokalizirane v posebnih conah. Na tiskovni konferenci so vsi prisotni obsodili predlog zelenih - ESS, ker prebivalci Kočevske nočejo živeti v rezervatu. Posebno pa so ta predlog obsodili zato, ker se predlagatelji niso prej posvetovali s prebivalci Kočevske ali vsaj z vodstvom občine. OD DANES RIBIŠKI IN LOVSKI SEJEM LJUBLJANA - Danes dopoldne bodo na Gospodarskem razstavišču odprli 11. slovenski sejem ribiške in lovske opreme ter pribora z mednarodno udeležbo. Trajal bo do vključno nedelje, 13. marca, na sporedu pa bo imel tudi več vzporednih prireditev in tekmovanj. Vabljeni! HALO-ALO PIZZA! @(068) 24-415 ZARADI VAS PO OSTRIH BESEDAH "UGLAŠEVANJE" OB GLASBI - Kmetijo Rudija Celestine, ki je gostoljubno, kot Dolenjcem pritiče, sprejela visoka gosta in številne obiskovalce, je direktorica sevrtiške kmečhk zadruge A ndreja Jamšek predstavila kot največjega kooperanta po pridelavi mesa. V hlevu ima okrog 50 pitancev, žal pa zaradi neustrezne cenovne politike v kmetijst\>u z vsakim okrog 20.000 lolaijev izgube. Peterle in Podobnik sta skušala odgovoriti tudi na to vprašanje. Ozračje v besednem dvoboju se je med prvakoma SKD in SLS zaostrilo do te mere, da so iz ust politikov privrele tudi ostre besede, kot sta demagogija in laž. Na koncu je Peterle vendarle vzel v roke harmoniko, Podobnik pa kitaro, se vsaj nekoliko uglasila in v družbi številnih obiskovalcev prepevala še pozno v noč. (Foto: P. Perc) Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • V ikripcih tud/ podjetnica leta na 4. strani: • Denar za vodo je še v zraku na 5. strani: • Se bo vroče pri denacionalizaciji na 6. strani: • Z dobičkom v lastninjenje Lisce na 7. strani: • Krško gre v boj za stanovanja na II. strani: • Občine naj imajo dušo na 12. strani: • Lokali postajajo njihov drugi dom na 15. strani: • Vrnimo grad Grm mestu! Iz republike bo nekaj kapnilo Država nsy bi letos iztisnila preostalih 200 mio tolaijev za krški dom upokojencev -Stavba, vredna 11 mio mark, bo konec tega leta le ponudila dom 180 starostnikom nA GRADBIŠČU-Ministrica Puhariča in državna sekretarka Ostermanovo sta si po zasebnem obisku v nuk-‘eurki in v krški organizaciji ZLSD ogledali gradbišče doma upokojencev, se Pogovarjali s predstavniki občinskega ‘čršnega s\’eta, Centra za socialno delo ,f-r nekaterih podjetij. Po novinarski konferenci sla obiskali še Varstveno I klovni center v Leskovcu. (Foto: B. I °-G.) KRŠKO - Do konca letošnjega leta naj bi končali že v letu 1988 začeto gradnjo doma upokojencev pri nakupovalnem centru v Leskovcu pri Krškem. Tako je mogoče sklepati po optimistični napovedi ministrice za delo, družino in socialno varstvo Jožice Puhar, ki se je pretekli petek mudila v občini. Napovedala je, da bo ministrstvo v tem letu napelo vse moči, da bi dokončalo vse že začete naložbe. Tako naj bi republika zagotovila tudi svoj dolg do krškega doma v višini 2,6 milijonov mark. Novi dom upokojencev so začeli graditi še v “dobrih" časih, potem pa Odločamo o neznanem “Zakon o lokalni samoupravi je absurden, mnogo bolj političen kot strokoven in časovno grozen, a kaj hočemo, izpeljati ga je treba, "je slišati na težkih in mučnih sestankih o mejah bodočih občin. Slovenci se pohlevno ovce vdajamo v neznano usodo. Kaj hočemo! Tako pravi zakon. Če pustimo ob struni deljena mnenja o tem, kaj bo nova lokalna samouprava prinesla, nas lahko najbolj skrbi to, da se (demokratično) odločamo o neznanem. To že samo po sebi razvrednoti lokalno samoupravo in državljana kot človeka, ki je sposoben presojati. Ponižujoče je od ljudi zahtevati, naj pred odločitvijo dobro preračunajo, in jim pred tem ne povedati, na kakšna sivdstva lahko računajo in za kaj vse bodo morati skrbeli. Pristojnosti so sicer zapisane v zakonu, a kaj, na primer, pomeni “skrbeti za razvoj šolstva ”? Krajani zaskrbljeni vprašujejo, kaj bo1 če na zborih ali nato na referendumu ne bodo uspešni. Želijo zagotovila, da bodo imeli predstavnika v svetu občine, zanima jih, če bo država pokrila velike razlike med revnimi in bogatimi občinami ter kako bo z delitvijo sedanjega občinskega premoženja. Zbori krajanov so nabiti z vprašanji brez zanesljivih odgovorov. Vsekakor politika v prvi vrsti sledi svoje interese. Kako, da je pred zadnjimi volitvami rezen irala ure in ure programa na IV za politično propagando, zdaj pa sili ljudi v odločitev je nedokončana stavba kaki dve leti samevala. Do konca letošnjega leta naj bi okrog 180 oskrbovancev vendar dobilo 5.377 kvadratnih metrov novih prostorov. Okoli 120 krških starostnikov zdaj biva v starem domu upokojencev, čeprav je tam prostora satpo za 80 oskrbovancev. Vsak kvadratni meter doma bo stal 2100 mark, kar pomeni, da bo celotna stavba vredna 11 milijonov mark. Po dogovoru ob začetku gradnje je občina dolžna prispevati 40 odstotkov vseh sredstev, preostali delež pa republika. “V Krškem je prišlo do težav pri zagotavljanju sredstev za • Ostermanova jc tudi povedala, da bo Slovenija z domovi, ki so trenutno v gradnji, do konca leta imela 12.400 ležišč za ostarele ljudi. To bo zadostovalo do leta 2002, saj se računa, da kakih 5 odstotkov prebivalcev, starih nad 65 let, potrebuje varstvo in oskrbo v domu. Po končanih letošnjih naložbah naj bi zgradili še dom v Šentjurju, nakar bi le še vzdrževali razpoložljive zmogljivosti. Več o pogovorih še na 7. strani. tako velik dom. Ministrstvo želi pospešiti gradnjo, ker večletno delo gradnjo draži. Povedati moram, da zdaj ni več sklada za gradnjo takih domov, saj računamo, da bodo poslej domovi le skrajna možnost za o- starele, ki naj bi večinoma ostajali doma. To naj bi jim omogočile nove oblike varstva in pomoči na domu ter sistem “life line”, v katerem ostareli s pritiskom na gumb dobijo telefonsko zvezo s posebno centralo za pomoč,” je dejala državna sekretarka Anka Osterman, ki se je pridružila ministrici Puharjevi na obisku v Krškem. B. DUŠIČ-GORN1K TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA • ogrevanje • izolacije • elektromaterial • vodovod • kanalizacija • ogledi na objektu • plinske Instalacije • popolna avtomatizacija kotlovnic in celotnega ogrevalnega sistema Tal.: 068/322-550, 23-903, 23-933 Mačkovec 12, Novo mesto Nagrajenec tega tedna je 924202 DANIEL VRHOVNIK, GOR. BREZOVICA 11,68310 ŠENTJERNEJ Po jutrišnjih prehodnih ohladitvah bo konec tedna spet topel in suh. ' O® OTROK NA LEGO ŽURU - Minuli teden je bila telovadnica Šole v Bršljinu v znamenju lego kock. Vsak dan jih je sestavljalo prek 500otrok iz vseh koncev občine. Vrhunec dogajanja je bil v petek popoldan ob slovesnem zaključku gradnje največjega lego gradu na Slovenskem. Z novomeškim grbom ga je krstil član predsedstva skupščine Jože Kukec, množica mladih pa je zatem uživala v petju pevke Hajdi in nastopu plesne skupine Cacadu. Z organizatorjem priredile Zvezo prijateljev mladine in sodelovanjem šole Bršljin so bili predstavniki Lega nadvse zadovoljni, zato se lahko ZS°“(> “a bo v Novem mestu že naslednje leto med počitnicami osrednji “Legoland” za vseslovenske otroke. (Foto: J. V škripcih tudi podjetnica leta Seje tudi njej podrla “finančna konstrukcija” - Sumljivost poslov mora preveriti stroka - Kje je 98 ljudi, ki naj bi bili zaposleni? - Iz Feniksa Fanelbi KOČEVJE - Podjetje Feniks-Marketing, d.o.o., je ustanovila Ana Dejanovič-Jankovič novembra 1990 v poslovnih prostorih v Stari Cerkvi pri Kočevju, kjer deluje še danes brez uporabnega dovoljenja, že naslednje leto pa je postala tudi “podjetnica leta” na območju Slovenije. Zdaj pa poglejmo, kako posluje. V Mrtvicah pri Stari Cerkvi je kupila zemljišče, zanj in komunalne prispevke pa naj bi plačala preko 2 milijona tolarjev ali blizu 43.000 DEM, in to v štirih letih. Prvi obrok (prek 4.000 DEM) bi morala plačati že decembra 1992, a je plačala dejansko manj kot 700 DEM komunalnega prispevka. Zato bi občinski izvršni svet lahko razdrl pogodbo in zahteval plačilo vsega zneska naenkrat. Tega IS ni storil, ampak je pred kratkim ugotovil, da se je tudi tej podjetnici oz. podjetju Feniks “podrla finančna konstrukcija”, in je sklenil predlagati, naj Dejanovičeva zaprosi za podaljšanje roka odplačila. V stabo v Mrtvicah je podjetnica septembra 1993 preselila proizvodnjo iz Stare Cerkve, čeprav tudi za to stavbo ni imela uporabnega dovoljenja. Pred kratkim sem si ogledal to stavbo lahko samo od zunaj, ker me edini tu zaposleni ni pustil noter. Povedal je, da se je proizvodnja preselila v Staro Cerkev. Proizvodna dvorana je bila na površni pogled skozi le delno odprta vrata očitno brez strojev. Pravna oseba je poslovala tudi mimo žiro računa, in to s precejšnjimi zneski, ker je njen žiro račun že dobro leto blokiran, avgusta lani pa je SDK prijavila podjetje v stečaj. Čudne so bile tudi kombinacije z navideznimi računi, izdanimi med Feniks-Marketingom, d.o.o., in obratovalnico Feniks v Stari Cerkvi. Pravna oseba je tudi prejela aprila lani v blagajno blizu 31,7 milijona tolarjev kot posojilo bivšega moža Ane Dejanovič-Jankovič, namreč Ranka Dejanoviča oz. podjetja De-nex Bosanska Dubica, kjer je De-janovič direktor. Izvor tega denarja pristojnim ni bil zadovoljivo pojasnjen. Feniks-Marketing je najel tudi 10 milijonov tolarjev posojila pri HIT, d.o.o., Nova Gorica in ga prenesel na SALCO, d.o.o., Nova Gorica, čeprav se ni dalo ugotoviti, da bi s to firmo imel Feniks poslovno sodelovanje, sploh pa ni registriran za dajanje posojil. SALCO Feniksu posojila ni vrnil, HIT pa je vnovčil akceptne naloge Feniksa, ki jih je dobil za zavarovanje omenjenega posojila, zato je bil žiro račun Feniksa blokiran od januarja lani, Feniks-Marketing pa avgusta lani predlagan v stečaj. Od decembra 1991 do julija 1993 je Feniks-Marketing dobil 14,8 milijona tolarjev (od tega 12 milijonov nepovratnih sredstev) pod pogojem, da bo zaposlil 98 delavcev, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Podatki kažejo, da je podjetje zaposlilo 20 delavcev, a jih je bilo 10 kmalu odpuščenih. V poslovanju je ugotovljenega še marsikaj nenavadnega (da ne zapišemo nepoštenega, ker morajo to ugotavljati drugi organi), kot izogibanje plačila prometnega davka ali pa carinskih dajatev, dajanje lažnih podatkov itd. • Če bo ugodeno predlogu, bo šel Feniks-Marketing, d.o.o., v stečaj. Podjetna podjetnica Ana Dejanovič-Jankovič pa medtem že posluje prek nove firme Fanelbi trade, d.o.o., Stara Cerkev 72 v zasebni lasti, katere direktorica je. Podjetje Fanelbi je bilo sicer ustanovljeno maja 1991 s sedežem v Savljah 87. Prvotni ustanovitelj te firme pa je firma Simeone Fanelli iz Trsta. Firma Fanelbi seje junija lani preselila v Staro Cerkev pri Kočevju. Poleg Fanelljja je postalo soustanovitelj nove firme takrat že nelikvidno podjetje Feniks-Marketing Stara Cerkev. Takrat je bila v sodni register vpisana sprememba sedeža, lastništva in direktorja. Novo podjetje zastopa podjetnica leta Ana Dejanovič neomejeno. O poslovanju podjetnice leta ne bomo sodili mi, ker so za to pristojni drugi. JOŽE PRIMC Vsa Bela krajina smetišče Črnomaljsko odlagališče zaprto že deseti teden, smeti pa so vsepovsod • Kakšna je vloga ministrstva za notranje zadeve? ZNAKI SLOVENSKE VOJSKE V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Razstavo “Znaki slovenske vojske”, ki so jo januaija postavili v vojašnici v Cerkljah ob Krki, so prejšnji teden preselili v novomeško vojašnico. Po otvoritvi, ki sojo popestrila dekleta znane glasbene skupine Copacabana, so si gostje, predstavniki novomeškega gospodarskega in političnega življenja, skupaj s častniki ogledali razstavljene predmete, med katerimi so vzbudile največ zanimanja oznake pripadnosti, pa tudi uniforme, priznanja in predvsem čini, kijih civilna javnost še ne pozna prav dobro, so si z zanimanjem ogledali. Ob tej priložnosti so mnogi gostje izrazili željo, da bi se novomeška vojašnica tesneje povezala z okoljem tako na kulturnem in športnem kot tudi na družabnem področju. ČRNOMELJ - Črnomaljska deponija komunalnih odpadkov pri Vranovičih je zaprta že deseti teden. Medtem ko na občinski upravi vsak dan pričakujejo rešitev problema, ki naj bi prišla z republiške vlade, Vranovičani vztrajajo. Številni Črnomaljci od dobrih dvanajst tisočih, od katerih sicer Komunala odvaža smeti, so za odvoz poskrbeli sami. Smeti se namreč kopičijo po grapah, v grmovju, gozdovih in Bela krajina postaja veliko smetišče. To pa očitno ni vseeno Metličanom, saj je njihova vlada ob prejemu zahvale črnomaljske Komunale za nesebično pomoč pri sprejemu smeti dejala, da je Črnomaljcem še pripravljena pomagati. Ves denar, ki naj bi ga dobili za sprejem smeti iz sosednje občine nameravajo Metličani nameniti za ureditev svoje deponije, predvsem pa za lepšo podobo Metlike in vasi v občini. V teh dneh nameravajo črnomaljski krščanski demokrati obiskati ministra Iva Bizjaka, ker želijo iz zanesljivega vira izvedeti, katere kritike na njegov račun v zvezi z deblokado deponijo držijo in katere ne. Eden od razprav-ljalcev je menil, da prav gotovo obstaja nekaj, kar je v prid Vranovičanov, sicer bi zaplet zagotovo že davno rešili. Državni sekretar za ceste Marjan Dvornik pa je na letnem zboru SDK povedal, da so opazke na Bizja-ko^ačun nekorektne. Dejal je, da bi minister za okolje in prostor moral “ustanoviti” komunalnega inšpektorja, a ker tega ni storil, nima kdo izdati odločbe. “Policija ni zali* da bi razganjala Belokranjce. Belokranjci bi se morali sami dogovoriti, ker pa se očitno ne morejo, so poklicali pomoč iz Ljubljane. Ko bo inšpektor izdal odločbo in bodo odmikali traktorje, s katerimi so Vranovičani zaprli pot na deponijo, bo policija asistirala. To pa je po zakonu vsa njena naloga,” je pojasnil Dvornik. Nečesa pa Slovenija ni povedala Z javne tribune hrvaškega kulturnega doma NOVO MESTO - Prizadevali si bomo, da Slovenija ne bi odpravila dvojnega državljanstva. Tak sklep so sprejeli po umirjenih razpravah na javni tribuni o dvojnem državljanstvu, ki jo je Hrvaški kulturni dom 2. marca organiziral v Krkinem izobraževalnem centru v novomeškem Metropoli! in so seje med drugimi udeležili državni sekretar slovenskega ministrstva za notranje zadeve Andrej Šter, hrvaški veleposlanik v Sloveniji Miljenko Žagar, profesor mariborske pravne fakultete dr. Šime Ivanjko, podpredsednik Matice Hrvatske iz Zagreba prof. Mate Maraš in predstavniki skoraj vseh hrvaških društev v Sloveniji. Žagarje menil, daje moč govoriti o stičnih točkah in jezikovni podobnosti narodov, ki živita v Sloveniji in v Hrvaški. Dr. Ivanjko je presodil, da je dvojno državljanstvo politični problem in posledica spolitiziranosti tega vprašanja in da ni pravni problem. Po njegovem so razlogi za želeno odpravo dvojnega državljanstva v Sloveniji izključno politične narave. Andrej Šter pa je menil, da ne gre za problem Slovenije in Hrvaške, pač pa je dvojno državljanstvo problem vseh novonastalih držav. Predstavniki društev so na javni tribuni opozorili na neke vrste slovensko nenačelnost, in sicer v tem smislu: Slovenija naj bi jih bila ob plebiscitu pozvala, naj glasujejo za samostojno Slovenijo. Toda ni jim povedala, da se bodo morali odpovedati hrvaškemu državljanstvu, če bodo glasovali za samostojnost slovenske države. Tako je na tribuni malce posmehljivo pojasnil zadeve eden od udeležencev. Sedanje slovenske težnje za odpravo dvojnega državljanstva so po mnenju razpravljalcev zato nemoralno ravnanje. L. M. PODALJŠANA RAZPRAVA O ZAŠČITI REKE TEMENICE TREBNJE - Odborniki tukajšnje občinske skupščine so sprejeli programske zasnove in lokacijski načrt za bencinski servis v Mokronogu, odlok o ureditvenem načrtu in programske zasnove za kamnolom Dolenje Laknice ter razvpiti odlok o razglasitvi Žalostne gore pri Mokronogu za kulturni spomenik. Odlok o razglasitvi reke Temenice s ponori pri Dolenjih Ponikvah za naravni spomenik bo v razpravi še do prihodnje seje občinske skupščine, to je do konca tega meseca. Vse trši odpusti Spet govoričenje o “lenih” delavcih in “marljivih” kapitalistih LJUBLJANA - Največji problem preživetja slovenske države in njenih prebivalcev ni povezan z aferami, kot hočejo vsiliti nekateri opozicijski politiki, temveč z zmanjševanjem gospodarskih dejavnosti. Industrija - steber gospodarstva - še naprej zmanjšuje obseg dela in odpušča delavce. Po najnovejših raziskavah prihaja iz naših tovarn kar 42 odst. manj izdelkov kot leta 1989, ko smo imeli najve-čjo proizvodnjo. V naši državi je bilo pred štirimi leti le 20.000 brezposelnih; to število pa je odtlej vrtoglavo naraslo in danes jih je že dobrih 137.000. Več brezposelnih pomeni tudi večjo obveznost države, da pomaga tem ljudem pri preživetju in iskanju zaposlitve. Sociologi ugotavljajo, da je šlo od 1990. do 1992. leta za “mehke oblike” odpuščanja (upokojevanje, dokupu let), letos pa odločno prevladujejo “trde oblike” in odpuščeni delavci prehajajo v dokončno nezaposlenost. Nekaj časa lahko računajo na denarno nadomestilo, kasneje pa le na socialno pomoč zavodov za zaposlovanje. Odpuščeni delavci v povprečju iščejo novo delo 19 mesecev. Najtežje ga najdejo tisti brez izobraz- be, zato čakajo nanj skoraj 4 leta. Po podatkih zavodov za zaposlovanje nimajo delavci, starejši od 46 let in brez izobrazbe, nikakršnih možnosti za novo zaposlitev. V letu 1994 se (še) zaposlenim ne obeta nič dobrega. Več kot 500 podjetij je nelikvidnih, v njih pa dela 120.000 ljudi. Večina teh podjetij bi lahko (ali bo) v kratkem času prišla v stečaj. K sreči pa za ta podjetja velja (neuradni) moratorij za stečaje, saj država in ekonomija ne bi prenesli novih 100.000 nezaposlenih delavcev. V takšnih razmerah seje slovenska oblast začela ukvarjati z brezposelnimi na zelo nenavaden in zanje boleč način. Ministrstvo za delo je državnemu zboru poslalo več predlogov za zmanjševanje pravic brezposelnih in trajno presežnih delavcev. Zaradi sindikalnih protestov so se ti predlogi sicer zataknili med poslanci in poslanskimi klubi - nekateri pa le obveljali. Absurdnost predlogov za zmanjševanje pravic brezposelnih in tistih, ki so začasno brez dela, se kaže v trditvah, da se delavci, ki predolgo prejemajo nadomestilo za plačo kot trajno presežni delavci, zaradi tega polenijo in se jim več “ne ljubi delati”. Oblast torej raje kot o odpiranju novih delovnih mest razmišlja o prevzgoji “lenih” delavcev, čeprav se ve, da velika večina delavcev, ki izgubijo zaposlitev, lahko računa na novo službo le s pomočjo zavodov za zaposlovanje in s priglasitvijo na redke razpise posameznih delodajalcev. Sicer pa je govorjenje o “lenih delavcih” in “pridnih kapitalistih” - da so prvi revni zaradi lenobe in drugi bogati zaradi delavnosti -znano že iz zgodnjih let kapitalizma. A kam je takšno modrovanje človeštvo pripeljalo, vemo. Se nam obeta ponovna hoja po isti poti? VINKO BLATNIK Turizem išče sodelavce Krkina zdravilišča načrtujejo poletne programe NOVO MESTO - Po triletnem poskusnem obdobju uvajanja poletnih programov aktivnih počitnic za otroke in tudi odrasle so se v Krkinih Zdraviliščih odločili, da bodo dejavni obliki preživljanja letnega dopusta namenili še večjo pozornost. Na roko jim gre tudi manjše zanimanje Slovencev za počitnice ob jadranski obali, kije zaradi meje med Hrvaško in Slovenijo ter bližine vojne za naše ljudi vse manj privlačna. Naši ljudje se zaradi tega vse pogosteje odločajo za počitnice na celini, posamezni turistični centri pa jih vabijo z vse pestrejšo izvenpenzionsko ponudbo športnih in razvedrilnih programov. V Šmarjeških in Dolenjskih Top- licah ter na Otočcu za letošnje poletje načrtujejo celo vrsto programov, s katerimi želijo popestriti svojo ponudbo, zato vabijo k sodelovanju vse, ki imajo ideje m so jih tudi sposobni uresničiti, nujno pa potrebujejo sodelavce za organizacijo programov veslanja s kajaki, kanuji in rafti, gorskega kolesarjenja, šole jahanja in terenskega jahanja, pohodništva (treking), kreativnih delavnic za otroke in različnih športnih programov. S pomočjo zunanjih sodelavcev, ki imajo voljo in smisel za delo z otroki in odraslimi gosti, želijo v Krkinih Zdraviličih utrditi sloves Dolenjske kot ene izmed najbolj privlačnih in gostoljubnih slovenskih pokrajin. Sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Novo mesto izdaja na podlagi 219. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. I. SFRJ št. 47/86) in 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine Ur. I. RS št. 1/91) Popravek sklepa o razgrnitvi idejne zasnove komasacijskega območja Radulje v delu k.o. Stara vas, k.o. Mršeča vas, k.o. Tomažja vas in k.o. Dobrava 1. I. točka sklepa o razgrnitvi idejne zasnove komasacijskega območja Radulja se popravi tako, da se glasi: "Zbor združbnega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Novo mesto sta na seji dne 5.12.1989 sprejela Odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Radulja v delu k.o. Stara vas, k.o. Mršeča vas, k.o. Dobrava in k.o. Tomažja vas." OBRAZLOŽITEV V sklepu o javni razgrnitvi idejne zasnove z dne 17.2.1994 je pomotoma v I. točki izreka sklepa izpadla k.o. Tomažja vas, ki je zajeta za Odločbo o uvedbi komasacije Radulje in v razgrnjeni idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja Radulja, zato upravni organ s sklepom o odpravi nastalo pisno napako po določilih 219. čl. ZUP odpravlja. □ Ali ste dobro obveščeni? i V političnem sistemu socialističnega samoupravljanja so vtepali ljudem v glavo, da je informiranost eden od glavnih pogojev za uresničitev samoupravljanja. Sredstev množičnega obveščanja je bilo takrat bolj malo in zastavlja se vprašanje, kako so se samoupravljala informirali, če jim je o ciljih, problemih in sovragih socialistične graditve poročalo skromno število množičnih medijev. Po padcu socializma nihče več ne kuje v oblake pomena obveščanja, toda množičnih medijev je začuda kot listja in trave. Taka množica sredstev množičnega obveščanja pa vendarle še ne pove veliko o tem, kako so državljani obveščeni o javnem dogajanju danes. Mogoče o tem pove kaj dognanje iz ZDA, medijske velesile. Američani so ugotovili za svojo televizijsko mrežo, da je zelo gosta in da posreduje gledalcem izjemno veliko sporočil. Toda tako malo kot zdaj niso Američani izvedeli še nikoli. Slovenija verjetno še ni dosegla s televizijsko manipulacijo Amerike, saj za to državo zaostaja tudi drugje. Vsekakor pa ne gre ne tam ne tu samo za televizijo. V Sloveniji je na televizijskem področju nekdanja edina “prava” TV-hiša dobila doslej že nekaj sester. Opazno je tudi vse večje število radijskih postaj in časopisov. IVAN OJSTERŠEK iz Reštanja pri Senovem: “Po mojem je kar v redu, da se pojavlja vse več različnih medijev, saj malo konkurence ne škodi. Si bo človek lahko vsaj izbiral. Toda ne vem, kako bo toliko časopisov, radijskih in iV postaj finančno zmoglo izdajanje in oddajanje. Državna televizija še naprej pobira naročnino, čeprav menim, da bi bilo dobro, če bi lahko vsak plačeval tisti program, ki ga največ gleda.” BRANKO PROSELC, tajnik KS Dobova: “Čisto nič ni narobe, da je tega čimveč. Bereš različne komentarje in izbiraš med različnimi programi. Škoda je, da ustanavljanju novih medijev ne sledi tudi boljše pokrivanje Slovenije s frekvencami. Pri nas je še kar naprej slabo s televizijskimi programi. Dobro vidimo hrvaške programe in prvi ljubljanski program. Konkurenca nam ne pomaga kaj dosti, saj že LJ 2 ali A kanala ne lovimo.” n »V f ANTON KONDA, delavec iz Sadinje vasi pri Semiču: “Čez teden ni časa za poslušanje radia, ob sobotah pa najraje poslušam radio Sraka, ker je veliko domače glasbe. Za poslušalce in gledalce je dobro, daje več postaj, tako radijskih kot televizijskih, saj upam, da bo zaradi večje konkurence tudi program boljši. Predvsem pa zasebni mediji s tem, ko se financirajo sami, dokazujejo, da bi to lahko storila tudi državna RTV, katere program je zelo slab.” ANDREJ BELIČIČ, samostojni razvojni tehnolog v metliški Kolpi: “Nič nimam proti čim večjemu številu medijev, vendar sem, vsaj kar se tiče poslušanja radia, precej izbirčen. Zasebne radijske postaje so dobrodošla popestritev, čeprav se včasih preveč zafrkavajo. A kaže, da jih ljudje precej radi poslušajo. Jaz še vedno največ poslušam Val 202, saj ima pravo mero informacij, glasbe in sproščenih tem. V glavnem pa je za poslušanje bolj malo časa.” VLADO PAVEC, upokojenec iz Novega mesta: “Še vedno najraje poslušam Studio D. Novice so kratke, jedrnate in ob pravem času, muzika je primerna za vse generacije. Radio predstavlja zanimive goste, skratka ta frekvenca mi zadostuje. Slišim veliko pohval tudi na račun Srake. Prav je, da imamo konkurenčno postajo. Ljudje pa naj se sami odločijo, kako bodo obrnili gumb.” MOJCA RETELJ, obrtnica iz Trebnjega: “Konkurenca je zdrava. Tudi v svojem poslu jo občutim, zato ni nič narobe, tudi če je več časopisov in radijskih postaj, ki so konkurenčne. Moram reči, da sem zdaj bolj zadovoljna s L programom Radia Slovenija, kot sem bila včasih. Poslušam tudi nekatere druge radijske sporede. Od časopisov berem Slovenske novice in Dolenjski list. Za kaj drugega mi primanjkuje časa.” MOJCA HOČEVAR, prodajalka v Tržišču: “Poslušam v glavnem tiste radijske postaje, ki predvajajo dobro glasbo. Zato pravzaprav niti ne morem reči, da sem podrobno seznanjena, kaj poročajo časopisi. Preprosto mi zmanjkuje časa, da bi brala časopise. Ob nedeljah rada poslušam sevniški radio. Rada poslušam tudi program radia Sraka in ljubljanski radio. Tam mi je všeč predvsem Val 202.” JOŽE STANIŠA, solastnik Prom, d.o.o. računalništvo, elektronika, Kočevje: “Odkar deluje več radijskih postaj in tudi lokalna postaja, sem dosti bolj obveščen kot prej. Najraje poslušam predvsem lokalne novice, novice nasploh in glasbo. Zato poslušam predvsem Kočevski val, Radio Glas Ljubljane, Radio Študent, Val 202 in Sky radio. Od dnevnih časopisov pa berem redno le Delo.” ANTON KOŠIR, upokojenec iz Sodražice: “Z ustanavljanjem lokalnih radijskih postaj je možnost informiranja res večja. Če se zanimaš, imaš informacij dovolj. Če se ne, lahko kritiziraš, da je informacij premalo. Pri nas lahko gledamo le prvi in drugi program slovenske televizije. Jaz poslušam le 1. program Radia Slovenija, 2. pa ne, saj je bolj za mlajše, ki imajo fadi glasbo. Od dnevnih časopisov pa imam naročenega le Slovenca.” Kmetijstvi SPORNO POGLAVJE NI PROTIUSTAVNO LJUBLJANA - “Zloglasno” 10. poglavje zakona o zadrugah ni protiustavno, je razsodilo ustavno sodišče, potem ko se je 18 podjetij, ki naj bi jih delno lastninili tudi po zakonu o zadrugah, pritožilo. Po spornem zakonu je namreč zakonodajalec določil v živilskopredelovalnih in nekaterih drugih podjetjih 45-odsto-ten delež zadrug z utemeljitvijo, da so To velja tudi za kmetijske poklice, za katere usposablja Srednja kmetijska šola NOVO MESTO - V obdobju, ko Če hoče kmetijstvo obstati, bo to poklicev bistveno širše, kot smo jih slovenske male kmetije ne morejo dejstvo moralo sprejeti in ga izkoris- vicic.1.' do sedaj in smo jih navajeni, več konkurirati ceneni uvoženi hrani, titi. Tako ne bo imelo pomena le v Država pd ho morala ugotoviti pose kmetijci sprašujemo, ali se še pridelavi surovin, hrane. Nujno je men kmetijstva !jidi v ohranjanju splača kmetovati, vztrajati na tej zem- treba iskati zaposlitev v nadaljnji pre- kulturnega podeželja ifi urejene polji. Kaj je slovenski cilj na področju delavi, pakiranju, trgovini in turizmu. krajine, ob tem pa dati podobno mo- kmetijstva? Ali ni ceneje pustiti zem- Tako so možnosti zaposlitve kmečkih žnost kmetu, kot jo daje Evropa svo- jemu. Preobrazba kmetijstva bo možna , le, če bomo ljudje vložili dovolj poji I . * trebnega znanja. Drugače povedano: “ ■ propad ali obstoj kmetij ni odvisen od rit njihove velikosti, ampak od znanja, gospodaijev, ki jih bodo vodili. Gospodar ali gospodinja kmetije bosta morala imeti dovolj široko znanje in sposobnosti, da bosta kot dober direktor znala voditi kmetijo v skladu s sodobnimi smernicami. Tako se nam lahko temna zavesa dvigne izpred prihodnosti kmetij, ki bi lahko poleg pridelave zaživelo tudi z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi. Srednja kmetijska šola Grm v Novem mestu je izbrala za svoj glavni cilj kvalitetno izobraziti bodoče gospodarje in gospodinje kmetij, ki bodo lahko šle novim smernicam razvoja :4 _NCuži SH Šiit _______________________________ _______________ V PODGORSKEM VINOGRADU - Zadnja lepa sončna sobota je bila kot ,a,1KO slf nov,m smernicam razvoja nalašč za delov vinogradih, ki kar kličejo po skrbnih in pridnih rokah. Tudi nasproti. Izobražuje za tri poklice: Golobičevi iz Šentjošta so se odpravili v svoje trije na Hrib pri Orehku. Medtem kmetijski tehnik, kmetovalec, kme- te sta oče in sin špičila kolie, sta mati in hči vezali. Tudi v podgorskih vinoera- l,jski delavec. Za novo šolsko leto pa je šola razpisala tudi izobraževanje za poklic kmečka gospodinja, le-ta naj bi vriivvzv, M SU l/UC Zidl dul SULldlllL^d miru umetno zadrževane. Da so bili pomisleki tudi v samem ustavnem sodišču, dokazuje rezultat glasovanja, kjer je bila ustavnost spornega poglavja potrjena s petimi glasovi proti štirim. Toda ustavno sodišče ima dokončno vedno prav. Tnovomeske tržnice Ponedeljkova tržnica je bila tudi v znamenju praznika dneva žena, zato je bilo kar nekaj stojnic založenih s •rgu. Na ostalih stojnicah je bilo pre- "jsko podeželje nahaja na pragu precej regrata po 100 tolarjev za merico, ?brfZ„b„?lll?.:P^elomnl.c,’kl J° bo n.uL Prav toliko je veljala tudi merica motovilca. Ostale cene: čebulček od 250 do 300, hruške 120, jabolka 60, orehi 900, razna semena 50, smetana 500, Pesa 150, hreiv400, koren, redkev 100, semenski fižol 260, jajca 14 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je bil radič 172, ohrovt 140, grenivke 100, jabolka 72, kivi 170, banane 163, mladi krompir 150, solata 250, kislo zelje 120, repa 120 tolarjev. Deladinijeve cene: banane 150 mandarine 130 do 220, pomaranče 65 do 90, jabolka 60, krompir 40, čebula 80, česen 380, zelje 60, peteršilj 300, orehi 850, fižol 250, suhe slive 380, kumare 350, paprika 420, paradižnik 300, kivi 150 in hruške 150 tolarjev. gaga* Ijo v pušči zanamcev? Kot še nikoli doslej se pod vprašaj postavlja obstoj kmečkega poklica, beseda kmet pa postaja bolj psovka. - Žalostno ugotovitev bi morali proučevati tako naši “vladarji” kot narodnjaki, kmetijstvo je vendar obdržalo podeželje pa tudi slovenstvo pokonci. Na ramenih kmetijstva se je dvignila industrija, ki naj bi to nekoč kmetijstvu tudi vračala. To je zavesa, pred katero stoji tudi naša kmečka mladina, ki ne vidi skoznjo, ne vidi prave perspektive, saj jim je starši ne zmorejo tako lepo narisati, da bi bila no prestopiti. Le znanja nam manjka. Zaradi spremenjenih vrednot in nazorov postaja podeželje kraj prihodnosti. SERVISIRANJE KOMBAJNOV ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obešča vse kmetovalce, da tudi letos organizira servisiranje silokombajnov. Prosimo, da se prijavite do 21. marca v Kmetijski svetovalni službi, Črnomelj, Kolodvorska 34, ali po telefonu 51-265. m m SAD ŠT. 3 sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu je “donaprodaj 200 do tri mesece sla- KRŠKO - Izšla je marčevska številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo. Dr. Stojan Vrabl, mag. Konrad Beber in mag. Gustav Matis v njej objavljajo zelo obsežen iuv uu 111 sla' prispevek o varstvu vinske trte v le- m 50 starejših prašičev. Mlajših tošnjem letu in priporočila za varstvo o prodali 160 po 220 do 280 tolarjev, hrušk, dr. Julij Nemanič piše o svin- “srejših pa 20 po 180 do 210 tolar- cu v vinu, dr. Jože Rihar pa o sloven- Jcv kilogram žive teže. skem čebelarstvu danes m jutri. Kmetijski nasveti Težke odločitve o krompiiju V času, ko je zavoljo škandalozno slabe prodajne cene pridelovanje krompirja povsem nespodbudno, je nehvaležno kmetom priporočati Saditev, kaj šele nakup kakovostnega in s tem ustrezno dražjega seme-ha. Vendar pomlad prihaja in polja čakajo, treba se bo odločiti. Nizka cena bo zmanjšala pridelovalne površine, po izkušnjah sodeč pa ne tako bistveno. Poljedelec upa v boljšo jesen, brez tega upanja bi tako in tako Ze zdavnaj odnehal. Kmetje bodo sadili krompir že zaradi lastne oskrbe in potreb kolobarja, ki vključuje okopavine. Zakaj si ne bi pridelka povečali z dobrim Semenom, ko pa je znan njegov odločilni vpliv. Na tej strani smo svoj cas poročali o 28-kratnem pridelku, ki gaje dala uvožena sorta sante, ln mnogi niti verjeti niso mogli, da se sorta od sorte lahko tako zelo Razlikuje. Odkar je virusna prstanasta nekroza uničila sorto igor, se bo Pač bolj treba nasloniti na uvožene sorte, dokler ne vzgojimo boljših •astnih kultivarjev in v takih razmerah je treba nekaj več vedeti o semenarstvu nasploh. Obilen pridelek lahko pričakujemo samo od dobrega semena. V prometu veljajo zanj zelo stroga določila in jamstva, kar seme podraži. Prinaša pa boljši pridelek. Za semenski krompirje mogoče proglasiti le tisti pridelek, ki je šel skozi strokovno neoporečen postopek seme-mtrjenja in ki je imel ustrezen inšpekcijski nadzor, kar vse dokazuje Posebna deklaracija oz. spričevalo o zdravstvenem stanju. Predpisana Je debelina gomoljev in drugi normativi za posamezne semenske r®zrede, ki so: elita, original, 1. reprodukcija oz. množitev in 2. množitev. Semenska deklaracija omogoča pritožbo, če se izkaže, da Seme ni tako, kot je pisalo na njej. Za letošnjo saditev ima trgovina na voljo naslednje sorte krompirja. Pridelane v Sloveniji: zgodnji sorti ulster sceptre in jerla, srednje zgodnji ho srednje pozni sorti sante in romano ter pozne sorte kennebec, pent-*and in dezire, v manjših količinah pa še sorte kresnik, jana, tone, dobrin, meta, vesna, resy ter obetajoči sorti frisia in fianna, ki smo ju v tem kotičku že predstavili, četudi še nista na naši sortni listi. Večino haštetih sort bo mogoče dobiti tudi iz uvoza, kmetijski inštitut pa obe-la zanje posebno strogo kontrolo, zlasti kar zadeva virusne bolezni. Inž. M. LEGAN Svinja si kar sama kida in nastilja Novost: postrani dno Spet reja prašičev na slami! Kako prijazno do živali, porečejo zaščitniki narave - kdo bo zmogel toliko dela, ugovarjajo rejci. Prav to protislovje so skušali rešiti sodelavci inštituta za kmetijske gradnje v Braunsch-vveigu, ko so iskali izhod za rejo prašičev na nastilu, ki bi ustrezala obema zahtevama. In so ga našli. Kot večina genialnih stvari je tudi ta preprosta. Namesto vodoravnih tal so v prašičje bokse vgradili za 10 odst. nagnjene, na zgornjem koncu namestili jasli s slamo, vse drugo pa so naredile živali same. Da se ne dolgočasijo, prašiči kaj radi pulijo slamo iz jasli ter jo razmetujejo po boksu. Zaradi nagnjenega dna mešanica nastilja in blata sama počasi polzi proti spodnjemu koncu ter se postopno izrine v od-gnojevalni kanal. To pomeni, da si žival sama nastilja in “kida” ter tako nadomesti rejčevo delo. Etološke raziskave kažejo, daje svinja - v nasprotju z njenim imenom - kaj čista žival, saj blati na drugem koncu boksa kot leži, ob nagnjenih tleh pa se njena “odgovornost” za red in čistočo še poveča. Da je reja na nastlanem stojišču brez kidanja gnoja uspešna, pa morajo biti izpolnjene nekatere zahteve. Posamezna žival mora imeti v boksu vsaj en kvadratni meter prostora, v boksu pa ne sme biti več kot 12 živali. Načelo samoodstranjevanja gnoja najbolje deluje v ozkih in dolgih boksih in to je treba upoštevati pri urejanju prašičjih hlevov na nov način. (Top agrar 1/94) - n bila sposobna voditi poleg gospodinjstva in kmetijske tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah ali izven njih. Za kmetijsko šolo Grm je znano, da podaja znanje z zelo dobrimi strokovnjaki (teh je štirideset), predvsem pa z lepo urejenim in opremljenim posestvom. Srednja kmetijska šola Grm ravnatelj: inž. TONE HROVAT OCENJEVANJE VIN IN SREČANJE TRŠKA GORA - Društvo vinogradnikov Novo mesto - Trška gora bo v četrtek popoldan v prostorih vinoteke Srednje kmetijske šole pobiralo vzorce vin za oceno. Podelitev priznanj bo skupaj s skupščino vinogradnikov v soboto ob 19. uri v jedilnici šole. Ob tej priložnosti bo tradicionalno srečanje ljubiteljev dobrih jedi in trškogorske kapljice. DEGUSTACIJA VIN V ŠENTRUPERTU ŠENTRyPERT - Društvo vinogradnikov Šentrupert vabi v soboto, 19. marca, ob 9. uri v gostilno Jaklič na degustacijo vin zadnjega letnika. Najboljšim vinogradnikom bodo podelili priznanja na občnem zboru društva 27. marca. bolj enakomerno pomešati po celi globini rigolanja. Globina rigolanja je odvisna od vrste tal. Odcedna peščena tla rigolamo zelo globoko (čez 100 cm). Bolj težka ilovnata tla rigolamo pli-tveje, odvisno od vlage 50 do 80 cm globoko. Če je potrebno ob rigolanju dodajamo in premešamo tudi gnojila, da bodo enakomerno razporejena tudi v globlje plasti tal. Globino določamo na osnovi sposobnosti tal za zadrževanje vlage. Korenine se bodo dobro razvijale tam, kjer je primerno razmerje zraka in vode, zato morajo tam biti na razpolago tudi hranila. Če je potrebno planiranje zemljišča, to opravimo z mrtvico in pazimo, da humus vedno pride na ustrezno globino. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Breja: dr, Jnlij Nemanič Obnova vinogradov (6.) Tokrat nekoliko drugače o pripravi tal, sajenju in vzgoji do rodnosti Zaradi vedno pogostejše suše oz. pomanjkanja vlage in potrebe po črpanju vseh potrebnih hranil iz tal potrebuje trta neprimerno večje število korenin, kot se jih razvije na cepljenki, pridelani na klasični način. Čimprej bo potrebno preizkusiti različne načine pridelave korenjakov tudi z ožiljenjem zelenih poganjkov. Na ta način pri- B, dobljene korenjake pa cepiti na Na zrigolani površini čimprej zeleno. Višina cepljenja bo odvi- posejemo meliorativne rastline, sna od razmer v tleh, kjer bo rast- to so tiste, ki pridelajo veliko or- la cepljenka, kakor tudi od vrste ganske snovi in razvijajo kore-podlage in bo lahko visoka do 1 nine z veliko globino. Na revnih m. Seveda bo ob sajenju potreb- peščenih tleh, ki so slabo rodo-no dati v tla celotno podlago, za- vitna, sejemo lucerno ali lupino, radi večjega števila členkov pa bo pozneje pa ogrščico. na ta način omogočen razvoj več- Po približno petih letih (pre-kratnega števila korenin. den sadimo) tla še enkrat pre- Cepljenje na zeleno (zlasti če rahljamo, po možnosti do glo-je to opravljeno na členku) orno- bine rigolanja oz. do globine raz-goča popolno zaraščanje ceplje- voja korenin. Podrahljanje je nega mesta in s tem bistveno bo- nujno izvajati tedaj, ko so tla za-Ijši pretok hranil. dosti suha. Ne bi bilo prav, da bi Po poseku in odvzemu vzorcev takrat mešali razne plasti tal, ker tal za analizo pripravljamo načrt se je delno že ustvarilo značilno obnove. Predvsem si jromagamo mikrobiološko življenje v tleh. na osnovi lastnih izkušenj in Razdalja sajenja naj bo le iz-strokovne pomoči kmetijske sve- jemoma, če ni drugega izhoda, tovalne službe, ki poskrbi za ra- odvisna od razpoložljive meha-zlago rezultatov analize tal. Lega nizacije, sicer pa predvsem od in razgibanost terena sta odlo- rodovitnosti tal. Močnejši trsi čilni pri izbiri sistema nasada. potrebujejo večji življenjski pro-Bilo bi najbolj prav, če bi vrste štor. Naravno naj bi bila razdal-potekale v smeri sever-jug. Če ja med vrstami enaka višini list-obstaja nevarnost suše ali ero- ne stene, praviloma naj bi to bilo zije (odnašanje rodovitne prsti z do 180 cm. Najugodnejši razvoj vodo), je primerna naprava te- korenin je tedaj, če so trsi sajeni ras. Terase naj bodo ozke in eno- na enako razdaljo med in v vrs-vrstne. Neglede na sistem naša- ti. Če želimo večje število trsov da je potrebno osnovno skrb po- na površino, moramo saditi bolj svetiti zagotavljanju zadostne gosto tudi med vrstami. Povpre-količine humusa na ustrezni glo- čno naj bi bila primerna in spre-bini. Če je zaradi preobilnega jemljiva razdalja 160 x 120 cm. gnojenja z mineralnimi gnojili . založenost zgornje plasti preve- (Nadaljevanje sledi.) lika, moramo zgornjo plast čim- JOŽE MAUEVIČ, dipl. inž. agr. Sadjaiji ne bodo obupali Belokranjski sadjarji se bodo trudili izobraziti članstvo in pridelati veliko dobrega sadja METLIKA - Člani sadjarskega vsako leto slabše, predvsem zaradi društva Bele krajine so na letnem nesodelovanja članov pri akcijah, ki občnem zboru minulo soboto pretresli jih pripravijo v društvu, delo v preteklem letu ter si zastavili ... ... , , načrte za letošnje. Mirko Trampuš, Zlastl° razstaviJe bl>°naobčnem predsednik društva, ki združuje 11 50 m(en|- sadjatjev iz obeh belokranjskih občin, ‘V da b‘b' a vehka skoda’ č.e s.sadjar-je bil v svojem poročilu zelo kritičen Spk°, “* b‘. nadalJfval>; Prepričanje namreč, da dnilivo dela tetnega sadja, tudi zato, ker ... . Belokranjci pojedo nekajkrat več sad- namerava povezati tudi z osr • v nobeni skupnosti ni boljše obli- ja, kot ga sedaj sami pridelajo. Ne gre šolami pri vzgoji podmladka. ke investiranju, kot je dajanje mleka pa zanemarjati tudi starih sort jabolk in hrušk, ki so jim prav na lanski razstavi namenili posebno pozornost. Zato so se sadjarji strinjali, da z vzorno pripravljenimi razstavami, kakršna je bila lanska, nadaljujejo. Menijo celo, da so se na dosedanjih dveh razstavah naučili že toliko, da so sposobni pripraviti celo sadjarsko razstavo v slovenskem merilu. Pri tem naj bi se jim pridružili čebelarji iz vse Bele krajine. Prav ti namreč že nekaj let poudarjajo, kako nujno bi se morali povezati belokranjski sadjarji in čebelarji. Sicer pa bo sadjarsko društvo tako kot leta doslej namenjalo veliko pozornosti izobraževanju članstva, pa naj gre za izlete, predavanja, demonstracije rezi. Bolj pa se namerava povezati tudi z osnovnimi M.B.-J. j mm ■..L...._._______ PRIČELE SO SE LOKALNE POKUŠNJE VIN -Vnedeljoje komisija domačih strokovnjakov pokušala vzorce vin vinogradnikov Podgorja. Skupaj so prinesli 87 vzorcev (36 belih, 29 cvičkov in 22 rdečih). Komisija je zaradi napak vonja po sodu, cika m priokusa samorodnice izločila 12 vzorcev, ostala vina pa oce-tula. Najvišjo oceno pn belih vinih so dobili vzorci Draga Roiembergarja Lud-vika Medica in Rudija Ivančiča, med cvički Ivana Barbiča, Antona Oberča in Rudija Ivančiča, med rdečimi vini pa Antona Oberča, Gabriela Hudoklina in Vlada Pavca. V povprečju so bile ocene nekaj slabše kot lansko leto, kar gre na račun lanske suše in toče pred trgatvijo. (Foto: J. Pavlin) HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Narodne jedi v dieti Za domačo mizo pogosto ne se- skih narodnih jedi bi lahko izbrali drjo le zdravt družinski člani, am- kot lahko hrano razmaščeno kurjo pak tudr bolniki z bolj ali manj zna- juho ali kurjo obaro, s smetano za-Cilmmi bolezenskimi znaki, ki pa beljen mlad fižol, krompirjevo po-vseeno dopuščajo užtvanje narod- lento, bezlamačo, belokranjsko po-mh jedi. Včasih se gospodinja tudi vitico, razne vrste kuhanih štruk- v strahu lotevii nove dietne jedi ali ljev in PRESNO PODGORSKO išče zanjo posebne recepture. Vse POTICO BREZ SLADKORJA, to je povsem odveč, saj imamo na- V dietni namen bi jo pripravili iz rodne jedi razporejene v tiste, ki os- vlečnega testa s 1/4 kg mehke bele tonejo s prvotno sestavo, nadalje v moke, 2 jajc, mlačne vode, 2 žlic jedi, kjer je pomembna sestava in olja in soli. Za nadev pa ujx>rabimo kolicmn določenih živil, kot so sol, 7 dag pregrete smetane, 1 jajce in sladkor, bela moka, živalske maš- sol. Ko testo nekaj ur počiva, ga cobe in začimbe, ter tretja skupina razvlečemo in premažemo z nade-jedi, ki zahteva spremenjen način vom. Zvitega v klobaso pečemo 3/ Pr!?r\iVe' 4 ure v lončenem modlu. Pečeno V dietno lahko hrano so vklju- potico zvrnemo na leseno podlago, Cene tiste narodne jedi, ki jih sme- razrežemo in uživamo še toplo, jo uživati rekonvalescenti po lažjih Na dietni način pripravljene na-obolenjih, mlajši otroci in ostarele rodne jedi pa niso primerne le za osebe. Lažja hrana je po svoji ener- prehrano bolnika v domači oskrbi, gijski in biološki sestavi enaka zdra- saj je znano, da so se že uspešno vi uravnoteženi hram, le da vsebu- uveljavile v bolniški in zdraviliški je lahko prebavljiva živila prehrani, v šolskih kuhinjah in re- Izmed dolenjskih m belokranj- stavracijah. DOLENJSKI LIST 3 I IZ NKŠIH OBČIN OBČIN lil Denar za vodo je še “v zraku” Predlog plana novomeške Komunale - Denarja za vse ne bo, veliko bo že, če bodo opravili prednostna dela, za kar bi potrebovali 450 milijonov tolarjev NOVO MESTO - Na novomeški Komunali so pripravili predlog letošnjega plana. Daleč največjo težo v tem predlogu ima oskrba z vodo v občini, pa naj gre za raziskave in študije, izdelavo dokumentacije, sanacijo sedanjih ali gradnjo novih vodovodov. Na tem izredno pomembnem in občutljivem področju oskrbe s pitno vodo so želje in potrebe precej večje kot dejanske možnosti. In tudi ta predlog plana je skoraj gotovo v precejšnji meri bolj spisek želja in potreb, kajti za večino postavk ali pa vsrg za tiste, ki zahtevajo največ denarja, ta še ni v celoti zagotovljen in gotovo ga za vse letos tudi ne bo. Sicer pa dokončen plan sprejme občinski izvršni svet, saj lep del načrtovanih del temelji prav na občinskem proračunu. Pričakujejo pa tudi ustrezen delež državnega denarja. Prav zato, ker vsega, kar vsebuje predlog plana, skoraj gotovo ne bo moč opraviti, so določenim delom že v predlogu dali prednost pred drugimi. Pri investicijah naj bi imele prednost raziskave in študije, ki so osnova za nadaljnje načrtovanje oskrbe s pitno vodo, pa pridobivanje projektne dokumentacije ter najbolj potrebna gradnja novih in sanacija obstoječih vodovodov. Tako naj bi letos nadaljevali raziskave oz. delo na 6 vrtinah: dve pri izviru Jezero v Družinski vasi, po eno pa pri Dolenjskih Toplicah, pri Kar-teljevem, v Žužemberku in v gorjanskem Podgorju. Med prednostnimi deli je tudi izdelava projektne dokumentacije za razne lokalne vodovode, vodne rezervoarje, izdelava projektov za obnovo sedanjega omrežja ipd. Največji del pa obsega gradnja novih in sanacija sedanjih vodovodov. Pravica na decimalke “Presežni ” delavci NOVO MESTO - Slovenija se dnevno utaplja v razpravah o tem, kdo je bolj levo in kdo bolj desno, o življenjskih stiskah najmanj premožnih Slovencev, predvsem pa o tem, kdo se na Slovenskem najbolj bori za narodov blagor. Ker so del tega narodu tudi delavci, ki so včasih veljali za neposredne proizvajalce, so to tudi razprave o teh delavcih. Ko Slovenija skuša dohiteti evropsko produktivnost in varčnost, so ravno ti delavci neredko deležni na tleh te države posebne pozornosti. In to kakšne! Med prvimi jih novopečeni delodajalci mečejo iz služb. Delodajalcem pač ne gre zameriti. Oni vedo kaj je posel in kaj evropska produktivnost, oni so kot menedžerji do podrobnosti poučeni, kaj je odveč v nekdanjih organizacijah združenega dela in kod jih vodi pot v lepši jutri. Ker delodajalci to vedo, preko svojih pomočnikov sestavljajo odrešilne spiske tako imenovanih presežkov. Kako enostavno: Franceljnu ali Micko z rutinskim vpisom v posebni uradniški obrazec prekrstijo v “presežek", in dajo na tako imenovano čakanje, dodelijo status trajnega presežka in človek s te in te točke tekočega traku nenadoma izgine, kot da ga nikoli ni bilo. Dogaja se povsod na slovenskih tleh, tudi v Novem mestu. Vrhunski dosežek sodobne slovenske delodajalske pameti, ki pustoši tudi med nekdanjimi dolenjskimi samoupravljalci vAdrii, Revozu, Iskri, je t.i. delovna uspešnost. Z njo firme določajo nepotrebne delavce, in sicer tako, da delovno uspešnost izračunajo, če hočete, na dve decimalki natančno. Samo geniji so zmožni tega, da npr. v letu 1993 ali 1994 izračunajo celovito delovno uspešnost človeku, ki že dvajset let gara ter dosega in presega normo v tovarni in je doslej zamenjal vsaj ducat delovnih operacij. Ko z matematičnimi in drugimi postopki tako vcepljajo ljudem v bolno slovensko telo zdravega evropskega duha, so vsi kar nekako pomirjeni z mislijo, da je tako pravno in prav. Toda ali je res vse v redu? Ali delovno uspešnost računajo ljudje, ki ne zamerijo in ki ne gledajo samo nase? Ali različne sodniške in zdravstvene ustanove, ki - to se ve - dobivajo pritožbe in prošnje “presežkov", delajo hitro, strokovno in neodvisno od namigov in priporočil vseh mogočih menedžerjev, varnostnih inženirjev in drugih pomočnikov, skratka, ali dopuščajo protekcijo? Ali imajo sindikati še kaj ali že kaj besede, če se, vzemimo, upravni odbor mednarodne kapitalske združbe odloči da bo Podgorca brcnil na cesto? M. LUZAR no pa je zgraditi še rezervoar ter cevovod od rezervoarja do Birčne vasi. Na seznamu v tej drugi prioriteti so še gradnje vodovodov Črešnjice, Orehek - Dolž, Ždinja vas, Orešje, Herinja vas, kar vse bi zneslo blizu 250 milijonov tolaijev. Tudi pri obnovi vodovodnih omrežij so dela razdelili po prioriteti. Za Tako načrtujejo nujno izboljšanje kakovosti vode za vodovod Dolenjske Toplice, nadalje sanacijo kakovosti vode v Straži, dokončanje del v Brusnicah, zajetje vode iz vrtine v Škocjanu, gradnjo povezovalnega cevovoda Vrhpolje - Šentjernej, zajetje nove vrtine v Stopičah, vodovod Leskovec - Tolsti Vrh - Dol. Suhadol, sanacijo vodovodnega zajetja na Javorovici, gradnjo rezervoarja na Žibertovem hribu v Novem mestu; vprašljiva je gradnja vodovoda Mrzla dolina - Srebrniče, ker lastnik zemljišča ne da soglasja za opravljanje zemeljskih del. Skupaj bi za ta prednostna dela potrebovali več kot 385 milijonov tolarjev, od tega pa je najmanj tretjina denarja še “v zraku”. Na prvem mestu “druge lige” v predlogu plana Komunale je dokončanje vodovoda Birčna vas, kajti ta investicija se vleče že več let, potreb- • Če bi torej hoteli narediti vsa dela, ki sojih zapisali v predlog plana, bi morali letos za oskrbo z vodo v novomeški občini imeti kar blizu 800 milijonov tolarjev. Toliko denarja gotovo ne bo, veliko bo že, če bodo opravljena vsa tista dela, ki sojih postavili na prednostno mesto, kajti že za to bo treba zbrati blizu 450 milijonov tolarjev. prvo bi potrebovali dobrih 55 milijonov, za drugo pa kar 113 milijonov tolarjev. A. B. V GOSTILNI VOVKO SALAMIADA RATEŽ - V gostilni Vovko na Ratežu bo 19. marca ob 16. uri sala-miada. Salame, s katerimi se bodo izdelovalci teh mesnih dobrot potegovali na tekmovanju za odličja in najvišji naslov, sprejema gostilna Vovko do petka, tj. dan pred omenjeno veliko preizkušnjo, do 12. ure. STOPICE KOT OBČINA STOPIČE - Na tukajšnjem nedeljskem zboru krajanov, kjer so razpravljali o lokalni samoupravi, so se odločili, da se bodo potegovali za ustanovitev občine Stopiče. V naslednjih dneh bodo skušah Stopičani pri- dobiti za vstop v bodočo stopiško udgr lokalno skupnost Dolž in Podgrad. Predhodne izjave Dolža in Podgrada kažejo, da se omenjeni naselji oziroma krajevni skupnosti nista pripravljeni združiti s Stopičami, ker želita postati del mestne občine Novo mesto. SPOŠTUJEJO KUPCE - Milka Kočan je trgovka od nog do glave. Kar 34 let je že poslovodkinja, zadnjih petnajst let vodi dolenjkin Market na Ljubljanski 7 v Bršljinu. “Vsa svoja leta smo pustili v trgovinah in nismo bili slabi trgovci. Danes so prišli časi, ko je vsak lahko trgovec, in prava trgovska morala je na mnogih koncih že popustila. Vselej sem skrbela, da sem bila prijazna do stranke. Veselimo se vsakega kupca in ga poskušamo postreči kot gospoda, "pove zgovorna poslovodkinja in doda, da je zmotno mišljenje, da je dobro le tisto, kar ima avstrijske ali italijanske nalepke. Da v njihovi trgovini res spoštujejo kupca, so pokazali tudi v četrtek popoldan, ko so na dvorišču trgovine pripravili zaključek obsežne akcije. Poslovodja se je dogovorila z vsemi 51 dobavitelji, da so glede na njihovo ponudbo in prodajo v tej trgovini po svojih možnostih pripravili eno od nagrad. Ko so pred dnevi pričeli prihajati paketi, je bil 16-članski kolektiv dolenjkinega Marketa presenečen: vsak dobavitelj se je predstavil s svojimi izdelki, vrednost 51 daril pa je bila več kot 350.000 tolarjev. Na sliki: poslovodja Milka Kočan izroča darilo Mesarije KZ Krke Nadi Jeraj iz Kettejevega drevoreda v Novem mestu. (Foto: J. Pavlin) DOBRODELNI KONCERT TRIANOVINA BLANCA - Družinski trio Novina priredi v nedeljo, 13. marca, ob 15. uri v gasilskem domu dobrodelni koncert pod naslovom “Samo življenje za druge je vredno življenja”. Zbrani denar bo namenjen otrokom, obolelim za rakom. Na Uršnih selih ima denar dvakrat mlade URŠNA SELA - Prebivalci krajevne skupnosti Uršna sela že leta plačujejo 2-odst. krajevni samoprispevek. Kot je bilo slišati na petkovem sestanku, kije bil kar zbor krajevne skupnosti, so “s tem denarjem toliko naredili, kot da bi dvakrat imel mlade”. To se vidi tudi iz poročila, ki ga je na zboru podal predsednik sveta KS Matija Zamida. Tako so lani dobili 200-ku-bični vodovodni rezervoar, ki povsem zadostuje za potrebe teh krajev s pitno vodo. Pri železniški postaji so na prej zapuščenem in neuporabnem prostoru, so zgradili športno igrišče. Seveda se v taki krajevni skupnosti ne morejo izogniti asfaltiranju; tako so Uršenčani lani asfaltirali okoli 1.400 m vaških poti in v makadamski izvedbi uredili cesto proti Travnemu Dolu. Krajevna skupnost je obnovila pokopališki zid in sodelovala pri obnovi cerkve, skrbeli so tudi za zimsko pluženje snega, s čimer je bilo v tej zimi veliko dela in skrbi. Pripravili so tudi očiščevalno akcijo. Pohvalijo se, da lani njihov poravnalni svet ni obravnaval niti enega samega primera, kar kaže na lepo sožitje med tamkajšnjimi ljudmi. Dobro dela tudi njihova komisija za socialna vprašanja. Sicer pa krajevna skupnost dobro sodeluje z gasilskim društvom in Rdečim križem. Prihodnji mesec se izteče mandat sedanjemu svetu KS, hkrati pa se izteče tudi krajevni samoprispevek. Ljudje se zavedajo, da brez novega samoprispevka ne morejo računati na nadaljnja potrebna dela. Teh pa v KS Uršna sela res še ne bo zmanjkalo, o čemer govori tudi njihov plan del v letošnjem letu. Tako nameravajo posodobiti več cest in poti, urediti javno razsvetljavo na Uršnih selih in napeljati elektriko v Seč, ki je edini kraj v novomeški občini brez elektrike. Razširili bi radi telefonsko omrežje, med večjimi letošnjimi deli je gradnja mrliške vežice in razširitev pokopališča. V planu je še ureditev avtobusnega postajališča in obnova gasilskega doma, poleg tega pa bi radi adaptirali urad krajevne skupnosti in dobili zazidalni načrt za Uršna sela. _ A. B. PRAZNIK LA BO DA - Novomeški Labod, pretežno ženski kolektiv, si je za svoj praznik izbral dan žena, 8. marec. Letos so praznik proslavili v petek, 4. marca, ko je novi direktor Laboda Andrej Kirm jubilantkam in jubilantom novomeškega dela Laboda, ki v tej tovarni delajo 10, 20 in 30 let, na priložnostni slovesnosti izrekel zahvalo in jim izročil knjižna darila. Vseh jubilantov v Labodu je 223, od tega v novomeški tovarni 70; 10-letnico dela jih je proslavilo 19, 20-letnico 33, 30 let službe pa je že za 18 delavkami in delavci. V tovarniški menzi so potem ob nastopu Dolenjskega okteta odprli razstavo slik novomeškega slikarja Jožeta Kotarja. (Foto: A. B.) Ker se starosti ne da pobegniti Mladi prostovoljci obiskujejo ostarele v domu NOVO MESTO - “Starosti se ne da pobegniti, vendar je nihče z lahkoto ne pričakuje. Tudi jaz se včasih počutim osamljeno in rada vidim, da imam družbo, kaj šele, če bi bila stara, onemogla in osamljena,” pravi Barbara, ena od 15 srednješolskih prostovoljcev, ki so se v letošnjem šolskem letu odločili, da ostarelim v domu pomagajo premagovati njihovo samoto. V okviru prostovoljnega dela na centru za socialno delo v Novem mestu že nekaj let deluje skupina prostovoljcev - srednješolcev, ki v domu starejših občanov obiskujejo osamljene stare ljudi. Večina mladih prostovoljcev je iz gimnazije, nekaj pa iz ekonomske srednje šole. V letošnjem šolskem letu je mentorstvo nad skupino prevzela socialna delavka Mija Zupanc. Z njimi se sestane vsakih štirinajst dni. Takrat rešujejo morebitne težave in si izmenjujejo izkušnje. Poskrblieno bljeno je tudi za njihovo izobraževanje, psiholog Ivan Goršič jih je seznanil z rezultati nekaterih raziskav s področja gerontologije. “Njihovo delo je pomembno tudi zaradi povezovanja med mladimi in starimi, hkrati pa jih navaja na spoštljiv odnos do ostarelih in je dolgoročna naložba za njihovo prihodnost,” pravi Zupančeva. Zanimivo je, da na začetku šolskega leta, ko so na njihovih šolah predstavili tovrstno prostovoljno delo, doma ostarelih in življenja v njem skorajda nobeden od njih ni poznal. Barbara, ki obiskuje 88-letno starko, pravi, da o njunem odnosu lahko veliko povedo že besede, s katerimi jo njena gospa tolikokrat pokliče: “Moja mala punčka.” J. D. PREDAVANJE O MEDITACIJI NOVO MESTO - Center za du hovno kulturo iz Ljubljane bo v sre- do, 16. marca, ob 18. uri v zavaroval- nici Tilia priredil predavanje o meditaciji, ki bo s širšega zornega kota predstavilo različne tipe in skrivnosti meditiranja. DEŽURNE TRGOVINE VSI ZA OBČINO NOVO MESTO - V petek zvečer so imeli na Uršnih selih zbor krajanov, na katerem je tekla beseda o referendumskem območju. V prepolni dvorani so bili do zadnjega za to, da sedanja krajevna skupnost tudi po novem ostane v občini Novo mesto. Uršenčani so se tako opredelili že na dveh prejšnjih takih zborih, decembra 1992 in novembra lani. Ena od variant je bila, da se bi KS Uršna Sela priključila novi občini Dolenjske Toplice, vendar Uršenčani o tem niso hoteli nič slišati. Starejši ljudje se še spomnijo časov, ko so bili po vojni pod topliško občino. “Zelo tenko rezino kruha so nam rezali Topličani, zunaj je bila prazna, notri je bila pa luknja. Kmalu bi še brez hlač ostali, ” ne morejo pozabiti. V soboto, 12. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Šmihel od 8. do 19. ure: trpna Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7, do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8, do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šenipetru od 8. do 18, ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator, Rog • Zužembetlc od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka Market V nedeljo, 13. marca, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-Standard, Vodnjak, glavni trg3 od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita ■ mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11, ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela [Novomeška kro! 'Mal WC TOŽILEC - V temno vežo hiše, v kateri gostači Dolenjski list in kije prav blizu javnega stranišča, sta pred dnevi zašla dva možaka z videzom burne preteklosti in hotela na vsak način nadaljevati pot skozi slepa vrata. Na prijazno vprašanje najbolj vljudnega in ustrežljivega med novinarji, kaj iščeta, sta zarobantila, da javnega tožilca. “V tej hiši ga pa ne bosta našla!” “Kako ne, saj so nama rekli, da je tukaj nekje in še zunaj je tabla! Gremo gledat.” Zunaj: “Madona, pa res ni javni tožilec, ampak javni WC! Pa kdaj drugič...” SEKRETI - Brezposlenemu Podgorcu so svetovali, naj gre za kakšno pomoč prosit na novomeški rotovž. Pa je šel. Časi so hudi in vse je boljše kot nič. Tam je v eni prvih sob naletel na žensko, ki ga je, še močnega in zdravega (pitje običajno - “za žejo in zdravje”), strogo premerila in mu a zabrusila: “Pojdi sekrete pomivat, kot sem jih jaz, preden sem prišla v pisarno!” VEČNE LIPE - Za praznik Laboda so jubilantkam (med njimi je v tem pretežno ženskem kolektivu tudi nekaj moških), ki imajo 10, 20 in 30 ; n let delovne dobe, podarili lepe knji- (j ge. Tiste, ki delajo 20 let, so dobile knjigo Pozdravljena, Slovenija, tiste, ki imajo že 30 let delovne dobe, pa še razkošnejšo - Večne lipe. “In večna luč naj nam sveti na večni poti! Tisti, ki prihajo za nami, pa naj še 10 let uživajo v lepi Sloveniji!” je komenti-1 -ral eden od jubilantov. MEHOVO - Kaže, da podgorske v občine s sedežem v Stopicah ne bo. Župana bi že našli, samo v tako ob-! f ■■ ■ ■ ~ m ~ ‘ ‘ \ čino nočejo ne Dolž, ne Podgrad, ne Birčna vas. Dolžani bi še nekako pristali na podgorsko občino, če bi bilo občinsko središče na primerni višini. Ta pa je takole kakšnih 420 metrov nad morjem, kolikor znaša nadmorska višina Dolža. “Če se ne morete sporazumeti za sedež občine, ga po- vs stavite pa na Mehovo!” je priletel « moder nasvet od strani. Dober pred-1 vi log! Davke, z desetino in tlako vred. so nekdanji mehovski mogočniki, vi gotovo odmerjali manjše, kot jih! dandanašnji. Pa še sojih pred dobri- j S mi 400 leti razboriti Podgorci napadli j s\ idje. S a\ d, in jih pometali raz obzidje. Ena gospa je rekla, da se je proda• ja televizorjev močno povečala, odkar se na televiziji toliko pojavlja nesojeni minister Boštjan Kovačič. Kdor gt ni mogel prodati, ga je dal pa zapečatiti... zr či kr Zt ra in de se ja Pr gr V času od 22. februarja do 3. mar-ca so v novomeški porodnišnici ro-1 [ dile: Martina Petan iz Gor. Mra-; I ševega - Denisa, Darinka Prijanovič V iz Tribuč - Alenko, Bernarda Fran-kovič iz Starega trga - Bernarda, Ma- (j( rija Škerjanc iz Roženberka - Ana; ro marijo, Marija Hudelja iz Hrasta pri ja Vinici - Sandija, Darja Jelenc iz Ga- jQ brijel - Evo, Renata Dejak iz Črnonv m Ha - Sabino, Brigita Rojc z Loke pri Šentjerneju - Davida, Marija Kresal vp iz Trebnjega - Suzano, Marija Pri-mir B, iz Koroške vasi - Tino, Jožica Vidmar nj: iz Dolenje vasi - Valentino, Marjeta Povšič iz Jelševnika - Tjašo, Alenka nj, Ravbar iz Dol. Kamenja - Polono, sv! Danica Nučič iz Vinice - Denisa, | Martina Gregorič iz (jrobelj - Ma- vc rušo, Anica Boben z Žvirč - Matijo, $u Irena Gazvoda iz Gorenje vasi - Mi' ha, Marina Pevec iz Velikega Gabra - Špelo, Nevenka Erpič z Mirne - Jureta, Jožica Vovko izvGabrja - Ano, Majda Obštetar iz Žužemberka ' Erika, Stanka Rebselj z Drame ' Jožeta, Zalka Mirtič iz Šadinje vasi' Jasmino, Sonja Povhe iz Krškega' Sašo, Damjana Vraničar iz Črnontl' ja - Tajdo, Alenka Šenica iz Podlih' . na - Andreja, Tatjana Gliha iz Velik® t> tiste, ki delajo na tem. (Grafit) • Vseeno je bolje biti oženjen kt>' mrtev. (Moličre) bs. Črnomaljski drobir OBLAKI - Poslanka v državnem zboru Vida Čadonič-Špelič je na letnem zboru črnomaljskih krščanskih demokratov lepo predstavila različne načrte, ki naj bi jih kmalu uresničili v Beli krajini, predvsem v črnomaljski občini. Vendar je vsemu skupaj eden od razpravljalcev oporekal, češ da ti načrti v Beli krajini ne bodo stekli. Njegova obrazložitev je bila zelo kratka: “Zat(>. ker je Bela krajina Bela krajina.” Čadoničeva jo je že morala razumeti, saj je vendar Belokranjica. MUJOTI - Ko so na zadnji seji občinske skupščine delegati razpravljali o zaprtem odlagališču komunalnih odpadkov pri Vranovičih, je eden od navzočih dejal, da se v tej zadevi odgovorni v Ljubljani obnašajo, kot bi hoteli reči: “Kaj nas briga za Mujote tam nekje na koncu dežele.” Črnomaljci so posumili, da je to v Ljubljani tudi v resnici nekdo izrekel in vsul se je plaz obtožb na račun morebitnih avtorjev te krilatice. V Ljubljani si zaradi tega najbrž ne bodo sivili las, saj je znano, daje glas, ki pride iz obrobja, navadno bolj slabo slišen ali pa ga tisti, ki jim je namenjen, sploh preslišijo. PLAKATI - V Črnomlju so že mnogokrat opozarjali na to, da plake-tiranje ni urejeno, kot bi moralo biti. . Toda to očitno ni kaj prida zaleglo, kajti na tem področju še vedno vlada strašen nered. Nekateri, ki imajo občutek za kulturo, so se na to sedaj zopet spomnili. Morda ne povsem slučajno, saj se približujejo lokalne volitve, ko bo propagandni material visel, kjer koli se bo komu zazdelo. (Sprehod po Metliki) 0 .DENAR, KI SO GA METL1-I. CANI POKASIRALI od Črnorna-lV j Ijcev zato, ker so jim dovolili privažati )-1 smeti na svoje odlagališče, bodo po-e rabili zgolj za ureditev mesta, pred-)- ysem parkov in drevoredov. Metliški ;! tzvršnik Jože Matekovič ima za dre-1- j vored Gavgen hrib - semaforizirano i, j križišče v Metliki že tudi ime: Vrano-a i viška aleja. h S . “MAMI, KDAJ PA BOMO PRI-i: | SLI NA CESTO?” sprašujejo otroci k svoje starše, ko jih le-ti popeljejo z 1 avtomobili po cesti od Starega Pilda do odcepa na Veselico. Na tem predelu je namreč asfalt tako zdelan, da je slabši od najslabšega makadama. NEMALO METLIČANOV SI ZASTAVLJA RETORIČNO vprašanje: “Le kdaj bodo policisti naredili red med romskimi vozniki?” Imenovani namreč vozijo po cestah avtomobile, ki so zlepljeni s širokim selotejpom, sicer bi že zdavnaj razpadli. V OKVIRU JAVNIH del je prignala slovenska država metliški ob £ini naslednic: za pomoč starejšim krajanom delavca za sedem mesecev, 2a administrativna in tehnična op favila pri RK delavca za šest mesecev 'n devet delavcev za štiri mesece za dela pri sanaciji mestnega jedra. Sosednja občina na senčni strani Gorjancev pa se lahko pohvali, da ima Priznanega delavca celo za kidanje Snoja iz hleva s športnimi konji. (^Trebanjske iveri ) ROMI - Je res Center za socialno delo v Trebnjem dal Romom na-ri1 [°?'lpic° za novo motorno žago? Res S H penter plačuje Romom, ne le I solanje za spoznavanje cestnopro-ri i ?eln‘h predpisov, temveč celo kazni, I ce se Romi pregrešijo zoper le-te? Ta ic tPra^anJa je zastavil odbornik SLS “ožo Kravcar na zadnji seji trebanjske skupščine. .AIDS - Ta mandat je bil za treba-nJsko občinsko skupščino in izvršni . j ?vet po besedah predsednika vlade ’! J°žeta Rebolja zelo naporen. Bila je ^°jna, vrsta ujm, začenši pri toči in Susi. “V občini Trebnje ni oilo le ku- lt, L |e> lahko pa bi imel kdo tudi aids,” je Rebolj popestril zahvalo odborni-1 kom za razumevanje, ker niso bloki- 1,1 rali dela skupščine in vlade. stanavljanje občin po _____upšči „ KRAJA-Ust.. __________________ Jdinenju trebanjskega župana Cirila 1' Pungartnika ne bi smela biti čustve-1' da, ampak racionalna stvar. “Če smo 'r5 let živeli skupaj, smo tudi nekaj i Tisto, kar se sedaj govori, p ^ hes je Trebnje okradlo nc drži. ',i he vprašaš kakšne doktorje iz Lju-a' pijane zaradi lokalne samouprave, ne najo nič odgovoriti, samo prazno '"j slamo mlatijo.” * MOHAMEDI - Odbornik Nace Njoda je predlagal, da bi bilo dobro n' plaj, ko so razbili hotele v Medjugor-ln> ce bi uvozili kakšno Marijo, da bi Pozidali še naše hribe. Škoda se za-2enia za večjo zaščito domačih vinogradnikov. “V socializmu so v Makedoniji delali sadovnjake in vino- ( ^ade, zdaj pa je vinca na pretek, in , er živijo dol v glavnem Mohamedi, o1, j kivina ne pijejo, ga lahko poceni pro-> aajajo Sloveniji.” J Politika je umetnost lagati pravi Cq£ (Voltaire) | IZ NkŠIH OBČIN jffffld IZ NKŠIH OBČIN (j “Slovo od komunizma bo še dolgo” Krščanski demokrati o štiriletnem delu - Izvolili nov izvršilni in nadzorni odbor Problemi s cestami, odlagališčem smeti, Romi - Letos najpomembnejše volitve ČRNOMELJ - Čeprav je dosedanji predsednik občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Črnomelj Franc Stariha na letnem /.boru minulo nedeljo spomnil članstvo na vse pomembnejše akcije v zadnjih štirih letih, so ljudje v razpravi opozarjali predvsem na sedanje probleme, kijih v občini ni malo. Letos bodo največ pozornosti namenili volitvam, toda Stariha je dejal, daje še prezgodaj obelodaniti vse predvolilne obljube. in prostor ne v ministrstvu za notranje zadeve, temveč kar v Črnomlju. M. BEZEK-JAKŠE Gostja zbora dr. Vida Čadonič-Špelič je govorila o svojem delu poslanke v državnem zboru ter o tem, kaj naj bi s pomočjo države letos postorili v črnomaljski občini. Marjan Dvornik, državni sekretar za ceste, pa je poudaril, da tiste stranke, ki si še ne upajo sprožiti procesa združevanja, delajo politično napako. Kar se tiče reorganizacije lokalne samouprave, je po njegovem SKD s krilom Narodnih demokratov edina stranka, ki se je • V nedeljo so v domu Karitas v Črnomlju odprli tudi nove prostore občinskega odbora SKD. Pri lanskoletni obnovi doma je s prostovoljnim delom pomagalo veliko članov SKD, ki so opravili več kot četrtino vseh prostovoljnih ur. Zato so za sedem let dobili v najem prostore, ki sta jih slavnostno odprla Mar|ja Dichlber-ger in Vlado Štrucl, ki seje pri prostovoljnem delu najbolj izkazal. od Štrekljevca proti Jugorju, ki že dve desetletji precej žuli tamkajšnje prebivalce. Vsaki dve leti je namreč asfaltirajo po 500 metrov, vendar je Dvornik pojasnil, da ne bi bila v okviru republike dokončana nič prej kot če je občinska. Semičani so spomnili tudi na neurejeno romsko vprašanje. Najbolj seje razprava razvnela ob zaprtem odlagališču komunalnih odpadkov pri Vranovičih ter o krivdi tistih, ki jim je tudi po dobrih dveh mesecih ni uspelo odpreti. Ob tem je Maijan Dvornik dejal, da bistvo problema ne tiči ne v ministrstvu za okolje SKD V NOVIH PROSTORIH -Marija Dichlberger in Vlado Štruc! ot-varjata prostore občinskega odbora SKD Črnomelj v prenovljenem domu Karitas. Ob tem so se krščanski demokrati zahvalili župnijski Karitas in župniku, ker sta jim omogočila najem prostorov. (Foto: M. B. -J.) resno lotila tega projekta. Do razprave je letni zbor potekal kot je dejal eden od razpravljalcev, kar preveč idilično. Potem pa so člani postali bolj kritični. Eden od njih je menil, da se delo SKD ne odvija tako, kot bi se moralo, saj je v Beli krajini komunizem še močan. “Ker smo premalo odločni, usodo ljudi še vedno krojijo stari politični kadri. Krščanski demokrati moramo misliti s svojo glavo, ne pa se predajati zaspanosti in otopelosti,” je menil. Stariha je oporekal, da morajo živeti tudi z drugače mislečimi ljudmi, a a hkrati dodal, da se bodo še dolgo poslavljali od komunizma. Tudi tokrat niso mogli mimo ceste PRIZNANJI ZA IZJEMNO DELO - Ob dnevu civilne zaščite je republiški štab za civilno zaščito podelil plaketi kot najvišje priznanje tudi Metličanki Ani Pezdirec (na levi) in gasilskemu društvu Metlika, za katerega je priznanje prejel namestnik poveljnika društva Rudi Hrastar (na desni). Priznanji sta prejela za življenjsko delo ter za izjemne dosežke in prispevke pri zaščiti in reševanju ljudi, materialnih in drugih dobrin. Izročil jima jih je poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito Jože Nemanič. (Foto: M.B.-J.) Kovinaijuni uspelo otresti se sklada Pogodba o prenosu premoženja še velja ČRNOMELJ - Septembra 1992 je črnomaljsko podjetje Kovinar postalo last Sklada RS za razvoj. Toda v podjetju so kmalu spoznali, da so si s tem naredili več škode kot koristi, saj je po njihovem mnenju sklad prispeval k prekinitvi kakršne koli proizvodnje, vse delavce pa proglasil za trajne presežke, ki jim po šestmesečnem odpovednem roku preneha delovno razmeije. Zato je sindikat podjetja vztrajal, naj proti skladu vložijo tožbo za razveljavitev pogodbe o preoblikovanju in prenosu družbenega kapitala na sklad. Vendar s tožbo niso uspeli, saj je sklad kot tožena stranka na obravnavi oktobra lani preklical pooblastilo zastopniku podjetja in s tem onemogočil nadaljnje vodenje spora. To je lahko storil tudi zato, ker so uslužbenci sklada prevzeli vse funkcije v organih Kovinarja. Novembra lani pa je bil v imenu zbora delavcev Kovinarja na sodišču združenega dela v Novem mestu vložen predlog za razveljavitev sklepa delavskega sveta podjetja, s katerim je le-ta dal soglasje k podpisu o prenosu kapitala Kovinaija na sklad. Toda tudi v tem postopku ni kazalo na uspešno rešitev zadeve, zato so ob soglasju z območnim sindikatov tudi od tega predloga odstopili. Uspešno pa se je končala teijatev delavcev za plačilo odpravnin in premalo izplačanih osebnih dohodkov. Sedaj poteka izterjava terjatev z izvršbo na nepremičnine, ki so last Kovinaija. • Govorjenje je postalo pomembnejše od dejanj. (Gavras) MIRAN BOGATAJ PODELIL PRIZNANJA CZ - Minuli teden je ob praznovanju dneva civilne zaščite obiskal črnomaljsko občino poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito Miran Bogataj. Črnomaljci so mu ob tej priložnosti predstavili zaščito in reševanje v občini, gost pa sije ogledal še skladišče CZ na Talčjem Vrhu in opremo specializirane enote za tehnično reševanje. Bogataj je podelil tudi dva znaka civilne zaščite in sicer Francu Hudelji (na fotografiji desno) za delo pri vizualni opazovalnici na Stražnjem Vrhu ter Antonu Planincu za prispevek k razvoju gasilstva, specializirane enote za reševanje nevarnih snovi in enote za reševanje pri cestnih nesrečah. (Foto:M.B.-J.) ZBOR OBČANOV METLIKA - Danes, v četrtek, 10. marca, bo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu zbor občanov krajevne skupnosti Metlika. Beseda bo tekla o določitvi referendumskega območja za ustanovitev nove občine, o uresničevanju programa del v KS v preteklem letu ter o letošnjem programu komunalnih del. Vabljeni! PRIKAZ REZI SADJA ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi na demonstracijo rezi sgdnega drevja. Praktični prikaz bo v Črnomlju v petek, 11. marca, ob 16. uri v sadnem vrtu osnovne šole Mirana Jarca ob Župančičevi ulici. V ponedeljek, 14. marca, pa bo ob 15,30 demonstracija na Sodjem Vrhu pri Antonu Jakši, Selo 22. Vabljeni! v Šentrupert hoče svojo občino, ne pakMimi Z zborov krajanov TREBELNO, ŠENTRUPERT - Kaj nam bo “prinesla” nova občina, kaj bo potem bolje za nas, bo več denarja, naše življenje bogatejše ali bo ostalo vse po starem ali še slabše? Smiselno bi lahko takole zaokrožili vprašanja na zborih občanov, tudi v trebanjski občini, kjerkoli so se pač že odločali o referendumskih območjih, kjer naj bi nastale nove, samostojne občine. Odločitve dobro obiskanih zborov prejšnji petek na Veliki Str-mici, v soboto na Trebelnem in v nedeljo v Ornuški vasi je enotna, namreč, da hočejo krajani ostati v okviru občine Trebnje, nikakor pa nočejo “pod” predvideno novo občino Mokronog. Med 146 krajani KS Šentrupert, zbranimi v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka, pa se jih je v nedeljo vzdržalo le 6, vsi ostali so glasovali za samostojno občino Šentrupert. Medtem ko Šentruperčani ne verjamejo, da bi jih Mirenčani (mimogrede, ti bodo šele jutri, v petek, 11. marca, ob 18. uri podobno kot Mirenčani in Treba-njci, uro pozneje pa še na Veliki Loki odločali o svojem referendumskem območju) kaj prida ali celo bolj razumeli kot zdaj Tre-banjci, so bila v nedeljo bolj deljena mnenja v Velikem Gabru. Tam je ob zelo izenačenem glasovanju (33:31) za samostojno občino oz. za priključitev k Trebnjemu nastal pat položaj. V Velikem Gabru so že zdaj računali, da bi se z njihovo občino povezale sedanje KS Čatež, Velika Loka, Šentlovrenc in morda tudi Sela Šumberk, a zdaj kaže, da krajanov v teh krajevnih sku-nostih taka občina ne zanima aj prida. Malce za šalo, malce zares se sliši predlog krajana ene izmed suhokranjskih KS, ki je predlagal, naj bj se vse štiri (Knežja vas, Sela Šumberk, Svetinja in Dobrnič) jrovezale v samostojno občino, da bi od republike pridobili več denarja za demografsko ogrožena območja. Ta gospod pa je pozabil, da se za tem denarjem verjetno ne bodo več pulili niti Trebanjci, kajti pri naložbah, ki jih financirajo s pomočjo demografskega tolaija, prispeva republika le 30 odst., ostalo pa občine! P P. PERC ZGODOVINSKOST? - Na zborih je bilo marsikje opaziti močan čustveni naboj, posebej še na najbolj množičnem v Šentmpertu. Maks Kurent je pou -daril, da ima Šentrupert bogato tradicijo, da je bila to bogata občina, po vojni pa je bila degradirana in si od tega šoka ni opomogla. Kurent je izračunal, da bi občina Šentnipert imela za okrog 52 milijonov tolarjev virov. Peter Brvar je opozoril na zgodovinskost odločitve že prepričanih, podjetnik Franc Frelih st. pa je dodal, da občini Šentrupert ne manjka niti zgodovinske osnove niti ekonomske moči. Na sliki: posnetek z zbora v Šentmpertu. (Foto: P. Perc) Razlaščenci so vse bolj nestrpni V Črnomlju vseh denacionalizacijskih zahtevkov ne bodo mogli rešiti v roku -Rešenih ali v postopku reševanja več kot pol zadev - Kmalu brez kadrovskih težav ČRNOMELJ - Na decembrski seji tukajšnje občinske skupščine je veliko kritik letelo na prepočasno vračale nacionaliziranega premoženja v občini. Iz gradiva, ki so ga na oddelku za lokalni razvoj pripravili za skupščino slabe tri mesece pozneje, je moč razbrati, da seje število zadev, ki so rešene ali so v postopku, precej povečalo, ne pa tudi toliko površine vrnjenega premoženja. Iz tega je moč sklepati, da so se nnjprej lotili manj zahtevnih zadev. Še vedno je pri črnomaljski denacionalizaciji največji kadrovski problem. Na razpis za zafioslitev strokovnjaka za denacionalizacijo je prišla le ena prijava iz Ljubljane, a še ta neustrezna. Opravili so tudi več razgovorov z morebitnimi kandidati, a brez uspeha. Nič kaj vabljivo pa ni niti plačilo, ki so ga za to delo jtonudili na občino. Tako sedaj zadeve rešujejo nekateri člani komisije za denacionalizacijo, dva zunanja sodelavca ter dva redno zaposlena delavca na oddelku za lokalni razvoj. V črnomaljski občini se je zbralo 318 zahtevkov za vrnitev nacionaliziranega premoženja, največ za kmetijska zemljišča in gozdove. Odločbe so izdali za 87 zahtevkov, medtem ko jih še rešujejo 74, skupaj torej več kot polovica vseh zadev, kar je nad republiškim povprečjem. Na oddelku za lokalni razvoj so prepričani, da bodo, če bodo nadaljevali s takšno hitrostjo nadaljevali, lahko rešili denacionalizacijske postopke v enem letu. Res pa je, da vlagatelji zahtevkov skoraj vsak dan sprašujejo, kdaj bodo zadeve rešene, a na občini priznavajo, da vsem ne bodo mogli ugoditi v zakonitem roku. Med zadevami je tudi šest zahtevkov verskih skupnosti: pet za vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov ter za vrnitev župnišča v Dragatušu. M. BEZEK-JAKŠE Se bo vroče pri denacionalizaciji Predsednik občinske komisije za denacionalizacijo Marijan Dolenšek o zagatah - Gozdarji sodelujejo, KZ Trebnje pa ne in ovira delo - Ostro pismo Vrhovnem sodišču TREBNJE - “Že takoj na začetku izvijanja zakona o denacionalizaciji se je Kmetijska zadruga Trebnje kot zavezanka obnašala skrajno neodgovorno, podcenjujoče, lahko bi rekli prezirljivo do občinske komisije za denacionalizacijo, s tem da ni hotela sodelovati v postopkih navkljub osebnim, telefonskim in pisnim pozivom. Tudi prošnja našemu republiškemu poslancu, kije član naše komisije, niy posreduje, je naletelo na gluha ušesa,” se pritožnje predsednik komisije za denacionalizacijo v občini Trebnje Marijan Dolenšek v pismu predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, dr. Borisu Strohsacku. Dolenšek poudarja, daje bilo ravno to nesodelovanje zadruge prva ovira pri delu občinske komisije, ker ta ni mogla priti do ustreznih verodostojnih podatkov. Za primer navaja, da so se gozdaiji obnašali povsem drugače, kooperativno, daje bilo GG na to pripravljeno in je sodelovalo, da doslej praktično ni bilo nobenih zapletov. Sčasoma se je nekoliko izboljšalo tudi sodelovanje z zadrugo, potem pa se je ta začela pritoževati na republiško ministrstvo za kmetijstvo, češ da je vso to zemljo dobila odplačno. Zadruga je bila gluha za razlage strokovnih služb občinske komisije za denacionalizacijo, da so izračuni, narejeni na podlagi veljavne zakonodaje, pokazali, da so oško- dovanci dobili plačano komaj 4 do 7 odst. dejanske vrednosti zemlje, ki so jim jo odvzeli bodisi s prisilnimi arondacijami, s prisilnimi kupnimi pogodbami ali prisilnimi komasacijami. Zadruga namreč vztraja, da metodologija izračunavanja ni pravilna. “Po njeni oceni naj bi prizadeti upravičenci dobili plačilo odškodnine v času odvzema v višini od 70 do 100 odst. ali celo več. To je očitna laž. Da bi ta laž postala resnica, je zadruga najela celo odvetnika, ki to zatrjuje pred sodiščem. Še več, vse kaže, da je tej verziji nasedlo tudi ministrstvo za kmetijstvo,” se huduje predsednik Marijan Dolenšek. Svoje navedbe vrhovnemu sodišču podkrepi z vse- binsko enakima odločbama o denacionalizaciji, ki ju je oktobra 1992 izdala za primer Vavtar in primer Gričar občinska komisija za denacionalizacijo. V razlagi odločbe tega ministrstva tiči po Dolenškovem mnenju nevarnost, da bo dosedanje delo pri izvajanju zakona o denacionalizaciji razvrednoteno, izdane odločbe pa preklicane. To pa bi pomenilo, da bi ljudem ponovno odvzeli zemljo in jo darovali republiškemu skladu kmetijskih zemljišč kot pravnemu nasledniku zadruge. Dolenškova komisija je še vedno prepričana, da bo Vrhovno sodišče s svojo avtoriteto in presojo naredilo red, da ne bi delali novih krivic. Trebanjci v pismu, ki so ga poslali v vednost tudi predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku in podpredsedniku Lojzetu Peterletu, opozarjajo še, da so kmetje najmanj krivi, da jim je bivša država izruvala mejnike, zato bi morala stroške ponovne parcelacije nositi nova država, ne pa posamezniki. * P. PERC ra LJj IZ NkŠIH OBČIN iffiM IZ NtkŠIH OBČIN Lil Novice iz občine OSILNICA - Od 324 volilcev v KS Osilnica se je udeležilo nedavnega zbora volilcev 92 (28 odst.), od tega jih je za predlog, naj bi bila KS Osilnica samostojna občina, glasovalo 65 (to je 20 odst. vseh volilcev, vendar večina na zborih). K takemu izidu glasovanja so precej pripomogli tudi člani civilnega gibanja za razvoj Osi!-niške doline, ki so prišli na zbore iz Ljubljene in drugod in navijali za samostojno občino Osilnica, čeprav so v svojih pravilih zapisali, da so nepolitično gibanje in sploh niso veliko v KS Osilnica. Pri takih odločitvah očitno gre za politiko. PREDGRAD - Predgrajski volilci so se odločili, da ostanejo v kočevski občini in se torej ne združijo s KS Stari Trg v novo občino (kot je bil republiški predlog) oz. ne s KS Kostel (kot so predlagali nekateri Predgraj-ci). STRUGE - Od 50 udeležencev zbora volilcev v Strugah se jih je odločilo: 47, da ostanejo Struge v občini Kočevje, 1 za občino Dobrepolje, 2 pa sta se glasovanja vzdržala. KOČEVJE, KOSTEL, DRAGA -Zbor volilcev v Kočevju bo danes, 10. marca, v kinu Jadran, v Kostelu jutri in v Dragi v soboto. KAKO SEM SPOZNALA KOČEVSKO? KOČEVJE - Danes, 10. marca, ob 18. uri bo v kočevskem Muzeju v Šeškovem domu predavanje dr. Marie Kundegraber, avstrijske etnologinje, z naslovom “Kako sem spoznala Kočevsko?” Proti združevanju Utemeljitev T. Peršaka Poslanec Tone Peršak je na nedavnem sestanku kočevske stranke demokratov v Ribjeku dejal, da ima poleg bojazni, da si bodo združene tri skupine strank razdelile oblast in jo zlorabljale ali pa da se bodo spet začeli spori dveh blokov strank (kot je bilo že pred drugo svetovno vojno), kar je med vojno pripeljalo do krvavega medsebojnega obračuna, proti združitvi še osebne razloge. Enega izmed njih je navedel: Sem tudi član preiskovalne komisije v zadevi Širše (minister za turizem, zlorabe, VIS, VOMO). Ne morem namreč sprejeti dejstva, da je minister Širše nedvoumno zlorabljal in da ga je tri dni kasneje (po odstavitvi ali odstopu?) Janez Drnovšek (LDS) spet zaposlil v vladni službi. In s takimi naj bi se združili? Do združevanja sredinskih strank naj bi prišlo že na kongresu 12. marca. Torej bomo kmalu videli rezultat. Občinski proračun ni elastika Izdatkov ne more biti več kot dohodkov - Za tekoče obveznosti 318, za investicijske pa 126,5 milijona tolarjev - Denar le tistim, ki ga najbolje obrnejo RIBNICA - Pri investicijah bodo najprej dokončali lani začeta dela, kot so ceste Lipovščica in Zado(je in kanalizacija v Ribnici (kanal A). Stanovanjski denar pa bo porabljen za gradnjo ali nakup socialnih stanovanj. Tako je zapisano v obrazložitvi osnutka proračuna občine Ribnica za letos, o katerem so razpravljali na seji skupščine minuli teden. Iz Kolpske doline RAZREŠITEV IN IMENOVANJE RIBNICA - Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so razrešili dolžnosti v.d. predstojnika oddelka za družbene dejavnosti Petra Levstka in to dolžnost zaupali kot dodatno nalogo predsedniku občinskega izvršnega sveta Janezu Henigmanu. DRUŠTVO PRIJATELJSTVA KOČEVJE - Poročali smo že, da so v nemški občini Oer-Erkensch-wick ustanovili posebno društvo za sodelovanje in povezovanje z občino Kočevje, ki že uspešno deluje in je prek njega Kočevje že prejelo precej pomoči v raznih oblikah. Zdaj nameravajo podobno društvo za sodelovanje s to nemško občino ustanoviti tudi v Kočevju. . SUHA ČABRANKA - Struga Čabranke je suha zaradi male elektrarne, ki je last župana Čabra Filipoviča. Po dogovoru Hrvaške_in Slovenije bi lahko elektrarna iz Čabranke odvzela največ tretjino vode. Zeleni - ESS in drugi poslanci, ki protestirajo zaradi posodobitve kolovoza ob Kolpi, zaradi odvzema vode iz Čabranke (kar traja že več let) še niso nikoli protestirali. ZASEBNA TRGOVINA - Trgovino Mercatorja v Fari sta vzela v zakup zakonca Ivanka in Marjan Lisac. Zdaj trgovina posluje tako rekoč nonstop. V SOBOTO V PLANICO - Turistično društvo Kostel organizira 19. marca izlet v Planico na ogled smučarskih skokov oz. poletov. Odhod iz V razpravi je predsednik DPZ in republiški poslanec Benjamin Henigman v imenu poslanskega kluba SKD podal več pripomb in predlogov, med drugim, da naj bi pri investicijah upoštevali tak prednostni vrstni red: ekološki projekti, varstvo okolja in zdravje občanov, prometna varnost, kultura in vzgoja, vzpodbujanje pogojev gospodarjenja, podjetništvo in samozaposlovanje. Ostali delegati so poudarjali, zahtevali, predlagali: za vzdrževanje šolskih objektov je 3 milijone premalo (Janez Mihelič); za finansiranje KS je 3,8 milijona tolarjev premalo, saj ne zadošča niti za plače, pa še samoprispevka ni več (Ludvik Zajc); za financiranje ekonomske cene vrtca je potrebnih iz proračuna na mesec po 3,960 milijona tolarjev in ne le 3,531, pa še leto družine je (Andreja Hojč), lokalne ceste tudi v KS Sv. Gregor so slabe in je zanje potrebnega več denarja (Anton Marolt) itd. Na vse to je predsednik občinskega izvršnega sveta Janez Henigman med drugim dejal, da proračun ni elastika, ki bi ga LAŽJE DO DRVARNIC IN GARAŽ Fare bo ob 6. uri, cena prevoza z vs topnino vred pa je 1.500 tolarjev. ZBORI OBČANOV SEVNICA - Zbori občanov za določitev referendumskih območij bodo še jutri, 10. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Blanci, v petek, 11. marca, ob 17. uri v zadružnem domu na Bučki in ob 18. uri v Domu Svobode v Krmelju, v soboto, 12. marca, ob 19. uri v osnovni šoli v Zabukoviu. V nedeljo, 8. marca bosta ob 8. uri zbora v bivši šoli v Tržišču in v kulturnem domu v Šentjanžu, ob 11. uri pa kulturnem domu v Loki pri Zidanem Mostu. REPUBLIŠKA PRIZNANJA - Na manjši svečanosti so minuli petek v Kočevju podelili priznanja Republiškega štaba za civilno zaščito zaslužnim posameznikom iz kočevske občine. Prejeli so jih: Alojz Čampa iz Kočevja (plaketa CZ), Jožefa Krese iz Kočevja (zlati znak CZ), Sonja Rede iz Kočevja (srebrni znak CZ) in Blaž Miklič iz Belice pri Osilnici (bronasti znak CZ). Na i fotografiji: predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek podeljuje zaslužnim priznanja. (Foto. J. Primc) Z dobičkom v lastninjenje Lisce V Lisci lani uspešno poslovali - Blizu 90 odst. proizvodnje prodajo na tujem - 29 mi-_______lijonov mark zaslužili z izvozom - Oktobra Lisca že delniška družba? SEVNICA - Konfekcija Lisca je eno redkih slovenskih podjetij, ki proces lastninjenja začenjajo z dobičkom. Direktor podjetja Vili Glas je na novinarski konferenci povedal, daje bilo lanskoletno poslovanje nad pričakovanji, saj so celo presegli zastavljene cilje. To pa seveda še ni razlog za samozado-voljstvo. Lisca v Sloveniji realizira le okrog 13 odst. proizvodnje, ostalo pa mora prodati na tujem, predvsem na najzahtevnejših zahodnoevropskih trgih. Lani so Liščani ustvarili za 29 milijonov mark neto izvoza (18,9 odst. več kot leta 1992). lijonov tolarjev več denarja, kot gaje odšlo iz podjetja, to pa temu največ- Ker je Lisca v procesu lastninskega preoblikovanja, ostaja ustvarjen čisti dobiček v višini 7,7 milijona tolarjev v skladu z veljavnimi predpisi nerazporejen. Do srede aprila morajo v Lisci izdelati še zaključni račun za leto 1993, hkrati pa že tretje leto zapored v Lisci teče na zahtevo vodstva podjetja postopek revizije poslovanja v preteklem letu. “Doslej so revizorji ugotavljali, da naši računovodski izkazi resnično in pošteno prikazujejo rezultate poslovanja in stanja sredstev ter obveznosti, zato pričakujemo, da bo tudi tokrat tako,” je poudaril direktor finančno-raču-novodskega področja Branko Ogorevc. Ko je komentiral bilanco stanja oz. finančne tokove v Lisci, je Ogorevc povedal, da seje lani najbolj povečal trajni kapital, ki je v Lisci v celoti družbeni kapital, zatem obratna sredstva, zmanjšale pa so se kratkoročne obveznosti zaradi zmanjšanja zadolženosti. Lani je po Ogorevčevih besedah v Lisco prišlo okrog 150 mi- • S sprejetjem pogodbe o preoblikovanju podjetja in prenosom začasnic na državne sklade po besedah direktorja splošnega področja Franca Er-nestla konec marca v sevniški Lisci stopajo v končno fazo lastninjenja, temu pa bo v začetku oktobra sledilo preoblikovanje Lisce v delniško družbo. Direktor Lisce Vili Glas je zaupal novinarjem, da je direktor finančno-računovodskega področja Branko Ogorevc zaprosil za sporazumno prekinitev delovnega razmerja in da mu bodo ugodili. Ogorevc je dodal, da se poslav(ja po 16 letih dela v Lisci, kjer je bil na delovnih mestih vse, od programerja pa do namestnika glavnega direktorja. Ogorevc se je za ta korak odločil iz osebnih razlogov. Novi delodajalec v Ljubljani, zavarovalnica Triglav, soglaša, da bo Ogorevc še naprej opravljal posle stečajnega upravitelja Vidma v Krškem. Branko Ogorevc: po 16 letih iz Lisce jemu sevniškemu podjetju zagotavlja finančno trdnost. nategnili po svojih potrebah. Več delegatov je zahtevalo, naj dobijo denar iz proračuna le tisti porabniki, ki imajo dobre programe in ki tudi poročajo, kako so dobljeni denar porabili. Stanka Hitij-Hočevar je vprašala, koliko je sploh prosilcev za “VZETI BORCEM, DATI ŽENSKAM” RIBNICA - Slovenska ženska zveza pri SKD Ribnica je zaprosila občinsko skupščino za letno dotacijo, saj bo njen program dela za letos veljal 880.06”.................. jal 880.000 tolarjev (lani je dobila iz proračuna 50.000 tolarjev). Ta predlog je utemeljila s tem, da namerava organizirati skupno 7 predavanj in okroglih miz. Pomagali bodo tudi ljudem v stiski (tudi obiski v domovih starejših občanov). Delegat in poslanec Benjamin Henigman je v zvezi s tem v imenu poslanskega kluba SKD predlagal, kako naj bi za SZŽ socialna stanovanja, predlagala pa je, da bi več denarja namenili za financiranje programa SZŽ pri SKD. Janez Mihelič je opozoril, da bi se dalo v proračunu prihraniti okoli 5 milijonov tolaijev, če bi tudi na podeželju ljudje sami plačevali odvoz odpadkov in če bi v Ribnici in Sodražici uvedli plačilo kanalščine za delovanje čistilnih naprav. Oboje zdaj plačuje občinski proračun. Delegati so se strinjali s prednostnim vrstnim redom investicij, s predlaganimi pogoji za pridobitev proračunskega denarja, uvedbo plačevanja kanalščine in smetarine ter da je treba za obravnavo predloga proračuna poročati tudi, kateri predlogi delegatov so upoštevani in zakaj in kateri ne in zakaj. Vse to pa je bilo sprejeto tako rekoč pogojno, saj je bil zbor združenega dela spet nesklepčen. ‘ J. PRIMC Iz kočevske fare dobili vsaj del denarja. Dejal je, daje za dejavnost Zveze borcev, ki deluje RIBNICA - Pomožni objekti za potrebe občanov in njihovih družin so pritlične drvarnice, ute, steklenjaki, če ne presegajo tlorisne površine za dejavnost Zveze borcev, ki deluje kot društvo, predlagane 266 tisoč tolarjev dotacije in ta denar naj bi razdelili tako: eno tretjino bi dali SZŽ, eno tretjino bi namenili za kulturo ali telesno kulturo, borcem pa naj bi ostala preostala tretjina tolarjev. 30 kv.m (doslej 20 kv.m) itd., itd. Tako pravi na zadnji občinski seji spremenjeni odlok o določitvi pomožnih objektov. Ta odlok pa so spremenili zato, da bodo občanom olajšali pridobivanje dovoljenj za urejanje teh objektov. Odlok se nanaša še na perutninske hleve, garaže, nadstreške, pargole, svinjake, hlevčke za drobnico, silose, manjše vlečnice itd. RIBNIŠKI PROTEST RIBNICA - Delegati so na zadnji seji zborov ribniške občinske skupščine sklenili, naj skupščina naslovi na razne republiške organe oster protest, ker po sedanjih predpisih noben kmečki otrok ne more dobiti štipendije. Zato zahtevajo ukinitev faktorja 22 na katastrski dohodek. Poudarili so tudi, daje ta faktor krivičen za njihove hribovske kmetije. OCVIRK BO PREDAVAL - Jutri, 11. marca, ob 19. uri bo v župnijskem domu v Kočevju predavanje dr. Draga Ocvirka “Z drugimi do lastne uresničitve”. NA KRIŽEV POT - 20. marca ob 15. uri so kočevski župljani vabljeni h križevemu potu v Jurjeviči, kjer se jim bo pridružil tudi nadškof. KOČEVSKA KARITAS - Kočevska Karitas uspešno dela, žal pa prihaja tudi do živčnih izpadov nekaterih Romov, zato bi potrebovali tri možakarje, da bi zavarovali ženske in Karitas, saj policisti prijav ne jemljejo resno. ŠE ENKRAT KARITAS - Župnik __________________________ Zupi Maijan Lampret se je pritožil, da ni res, kar smo napisali v zvezi z beguncem, kije storil samomor. V resnici je prosil za pomoč tudi Karitas (na osnovi izjav znancev smo zapisali, da ni nikog; samo v tikogar prosil pomoči) in jo je v tej organizaciji dobil 20-krat, za kar obstaja dokumentacija, v res-' ’ " ečl.................. niči pa še večkrat in seveda tudi drugod. Na Bučki “pat” Na Studencu in na Bučki odložili odločitev - Primož k Boštanju? BUČKA, SEVNICA - Težko se je znebiti občutka', da so si politiki v Ljubljani izmislili, naj na vrat na nos pohitimo v spremembo lokalne samouprave, še predno bi se utegnili državljani vsaj približno seznaniti, kaj jim ponujajo nove, manjše občine in kaj odvzemajo. Eden takih pokazateljev je strokovni posvet o preoblikovanju občin in uvajanju lokalne samouprave, ki gaje za vodstva krajevnih skupnosti, občinskih političnih strank ter poslance, člane izvršnega sveta in občinske komisije za lokalno samoupravo 1. marca ob 17. uri sklicala predsednica omenjene komisije Andreja Flajs. Na posvet, ki ga ni bilo, so povabili dr. Igorja Vrišerja, dr. Toneta Jerov-ška in dr. Gorazda Trpina. Slednji je na dan posveta šele ob 12.30 zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal obisk v Sevnici. Njegova kolega sama nista želela priti, ker ne bi mogla zagotoviti informacij z vseh področij, kot je povedala sekretarka sevniške občinske skupščine in izvršnega sveta Lidija Božič. Dr. Jerovšek je poskusil pridobiti k sodelovanju dr. Pirnata in mag. Vlaja, toda oba sta imela takrat obveznosti. In tako so Scvničani šele ob 15. uri začeli obveščati vabljene o neljubem dogodku. Precej jih je bilo nedosegljivih, zato ne preseneča, da se jih je dosti zaman zbralo v sevniški kulturni dvorani. Iz KS Sevnica, ki šteje blizu 7.000 prebivalcev, je pretekli ponedeljek prišlo v sevniško kulturno dvorano le 15 krajanov. Morda tudi zaradi takega spodrsljaja, ki so si ga nekateri razlagali kot prizadevanje, da ljudje ne bi bili informirani, ker je neuke pač lažje prepeljati žejne čez vodo. Ducat volilcev je na tem zboru odločilo, da je referendumsko območje sedanja enovita občina z 11 krajevnimi skupnostmi! ^ SI UDENEC TAKTIZIRA? - Na Studencu v soboto zvečer ni bilo napovedanega zbora občanov, ker v tamkajšnjem gasilskem domu ni bilo ljudi, zato pa so bili kar številni v Jančevi gostilni. Družno z Občinarji so čakali eno uro in ugotovili, da so prisotni le trije krajani. V nedeljo so na zboru na Bučki (posnetek je s tega) ob informaciji, da so se malo poprej na Primožu odločili za pridružitev k morebitni novi občini Boštanj (mimogrede: v Boštanju je bil zbor sklican za 9. marec!) in da ni stoodstotno zanesljivo, da bodo lako ostalil v sevniški občini, želeli ponoviti studenški scenarij, torej, da bi preložili odločitev. To jim je uspelo pri glasovanju, ko se je od 53 prisotnih približno polovica opredelila za Sevnico in polovica za občino Škocjan. Na Bučki bo ponovni zbor v petek, II. marca, ob 17. uri. (Foto: P. P.) Drobne iz Kočevja SREDNJEŠOLSKI INFORMATIVNI DAN - Jutri in pojutrišnjem bo za bodoče srcdrjjcšolce informativni dan. V Kočevju pa si bodo bodoči srednješolci in njihovi starši ogledali tudi dijaški dom in se prepričali, da ni ceneje, če se srednješolec iz oddaljenega kraja vozi vsak dan v Kočevje. Oskrbnina v domu namreč stane na mesec le okoli 14.000 tolaijev. SPET PISMA SREČE Te dni tudi v Kočevju spet dobivamo “pisma, ki so poslana za srečo”, ki obljubljajo srečo tistim, ki ga bodo prepisali in poslali kar 20 prijateljem in znancem naprej, če pa tega ne bodo storili, jih čaka nesreča. Kot primer (ni znano, če za srečo ali nesrečo) je v pismu navedeno, da je neki Filipinec, ki ni poslal pisma naprej, 51 dni kasneje izgubil ženo, pred njeno smrtjo pa je prejel blizu 8 milijonov dolarjev. NI ZANIMANJA ZA RISE - Go- jitveno lovišče Medved je v sodelovanju s strokovnjaki nekega dunaj- skega instituta in srednje šole Kočevje organiziralo 28. februarja po- ljudnoznanstveno predavanje o velikih zvereh na Slovenskem, predvsem o risu. Domači predavatelj je bil Ciril Štrumbelj, tuja pa mag. Petra no Kaczensky in mag. Thomas Huber, oba z Dunaja. Predavanje pa je odpadlo, ker ni bilo dovolj poslušalcev. Ponovno je napovedano isto predavanje 16. marca ob 18. uri v dvorani Srednje šole Kočevje. : OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Kaj praviš na pobudo zelenih-ESS poslancev, ki niso iz kočevske občine, da bi ustanovili Narodni park Kočevje-Kolpa? - Že stari medvedje so rekli: “Lahko je s tujim k... po koprivah mlatiti”. Ribniški zobotrebci) PREMALO PRIKLJUČENIH -Na ribniško čistilno napravo sta priključena dva ali morda dva in pol stolpiča na Prijateljevem trgu od skupno osmih. Odplake preostalih gredo še naprej pod zemljo. Vzrok za tako stanje je, da bi občinska skupščina morala za priključitev preostalih stolpičev plačati blizu 3 milijone tolarjev, če pa bi morali to plačati stanovalci, bi na vsako stanovanje odpadlo 15 do 17.000 tolarjev. NAJBOLJŠA PLESALKA JE SABINA - Na nedavnem turnirju plesne šole Urška v Ljubljani je med pionirkami v skupini disco dance osvojila prvo mesto Sabina Ivančič, učenka drugega razreda osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Ribnice. ROKE GOR - Med odpiranjem stanovanja na Prijateljevem trgu je ” za R. K. n---------------------- ( ,neznanec m oni dan stopil za mu rekel “Roke v luft”, nato pa mu vzel iz žepa denarnico. Policisti so domnevnega roparja izsledili, niso pa pri njem našli ukradenih 55.(XX) tolarjev. Policija tudi še išče storilca, ki je v garderobi športnega centra izmaknil štirim mlajšim rokometašicam, medtem ko so bile na treningu, 2.500 tolarjev. Sevniški paberki DOMAČNOST - Predsednik SKD Lojze Peterle se je močno trudil, da bi z domačnostjo že v kali zatrl ostrino razboritega strankarskega prvaka SLS Marjana Podobnika, in ga je veijet no zato med srečanjem na kmetiji Čelestinovih na Zgornjih Vo-dalah spomnil, da sta Podobnikovemu bratu Janezu skupaj igrala na oh-ceti, Janez pa daje boter Peterletovemu sinu. Strankarska prvaka sta se sprva še titulirala po imenu in kot prijatelja, ko pa se je pogovor prevesil v medsebojno obtoževanje in je padel tudi očitek o demagogiji, megli, perju in laži, sta postala “prijatelj Marjan” in “prijatelj Lojze" le še kolega. K sreči glasba res ne pozna meja, in ko je na koncu vročega pogovora, ki so ga močno začinili Podobnikovi “jurišniki” iz raznih koncev Slovenije, Peterle raztegnil meh frajtonarice, Podobnik pa zabrenkal na kitaro, temu pa seje pridružilo ubrano petje, je napetost tudi med občinstvom le popustila. GLASOVANJE - Po zboru občanov na Bučki se je eden vaščanov, ki .......... ki lil ki tn di O tu ze la U gc si( zu ča tal trii jo občino Škocjan. V gneči mu to ni bilo območje za gneči mu to m bilo pretežko, le Bučklanarji iz središča vasi so se začeli spraševati, kaj neki bi imel ta navdušenec od formalne priključitve k Škocjanu. Zlobneži mu privoščijo, da bi ga sosedje obdarili z Romi, še hujše grdobe pa, da bi ga potlej škocjanski policisti večkrat potipali za vozniško ali mu celo dali pihati. Da se ne bi ponovile podobne igrice, bodo v petek Bučklanaiji glasovali tajno. i: ni Pl Ki zu dr Ve pc DUCAT - V najmlajši krajevni ški občini, v KS Pri- skupnosti v sevniški občini, v KI mož, se je na nedeljskem zboru ducat volilcev, skoraj toliko kot v 10-krat večji KS Sevnica, odločilo, da bodo Kranjci skupaj. tisi sk« Sle re( Dt Mi hn ski ( Krške novice SOCIALA - Slišati je, da se ho krški demokrat Milan Venek odločno preusmeril bolj v socialdemokratske vode. Pri tem ga menda ne vodijo prav nobeni politični razlogi, amapak duša sama. Globoko ga je prizadelo pomanjkanje denarja za programe na področju zaposlovanja in prezaposlovanja delavcev. PRAZNIK - 70-letnica je lep jubilej in se ga že splača obeležiti z obiski, šopkom rož, priznanji in besedami, ki se za tako priložnost spodobijo. Tudi med delavke v krškem Labodu se je vsaj za dve uri prikradla prazničnost. Pevci so peli, vrstile so se čestitike, priznanja in stiski rok. Rok, ki so morda že uro pozneje spet sedele za šivalnimi stroji in nato dan za dnem. Rok, ki bodo tako ali drugače morale tudi ti dve praznični urici nadomestiti in oddelati. REZERVACIJA - Mogočna stavba poleg znanega “šopinga” v Krškem bo nekoč sprejela pod svojo streho 180 ostarelih oseb. Minuli teden sta si gradbišče ogledali tudi ministrica Puharjeva in državna sekretarka Ostermanova. Ko sta se povzpeli v nadstropje in postali na terasi, je Ostermanova rekla: “Lep razgled pa je.” In Puharjeva nato:”Mhm.” Zvenelo je kot neke vrste rezervacija. Po moje soji Krčani pripravljeni ponuditi sobico z najlepšim razgledom in z dosmrtno pravico uporabe, če bi le iztisnila kaj denarja za dokončanje stavbe. ZASLUGE - Puhaijeva je prispevala k vse večji složnosti posavskih novinarjev. Ker sta njen obisk in napovedana novinarska konferenca zamujala za poldrugo uro, seje sedma sila imela priliko naklepetati kot že dolgo ne. Med drugim so ugibali tudi, zakaj neki ima gospa ministrica toliko zamude. Nekdo je dejal, daje ne morejo spraviti iz zaščitne obleke, v kateri si je ogledala nuklearko. SEF - Obilico smeha med posavskimi novinarji je oni dan sprožil Sandi Pirš, ki je kar po telefonu in bližnji lajnici naložil Kolegom, naj mu kdo napiše za nekaj minut poročila za Studio D. ( Novo v Brežicah ZGOVORNO - Očitno ljudje še nismo povsem pozabili govorice naših prednikov iz časov, ko še ni bilo besed, kaj šele slovenščine. Na sestanku o oblikovanju novih občin, o tem, kje bodo meje, kdo se h komu priključi in podobno, je predsedujoči pozval vse prisotne, naj pridejo z interesi na plan. v stiski in hudih mukah so se zatekli k svoji prabitnosti. Za trenutek so pomolčali, nakar se je iz več koncev izvil zgovoren vzdih: “Aaaahmm!” ARTIČE - Kdo bi vedel, kaj so v preteklosti svojim sosedom zagodle Artiče in njeni poveljniki. Vsekakor jih okoliško prebivalstvo ne ljubi preveč. Krajani Globokega in krajevne skupnosti Pečice-Križe na prvih sestankih sicer še niso veliko vedeli o lem, kako in kaj, so pa jasno in glasno povedali: “Kakorkoli, k Artičam Pa nikoli.” BIZELJSKO - Bizeljani so že tako dalečpri oblikovanju svoje občine, da ne marajo več za nikogar. Zadnjič so pripravili tradicionalno prireditev “Praznik vina" in o njej niso obvestili novinarjev, čeprav je verjetno namen Prireditve tudi v tem, da se zve za bizeljsko vino. Očitno si predstavljajo, da bo zanje dovolj njihova lastna občina in dalje od nje ne bodo potrebovali več nikogar. Niti države, kaj šele medijev. DRŽAVA - Kraji okoli Brežic oblikujejo svoje občine. To počne tudi krajevna skupnost Čatež ob Savi, ntedtem ko v Termah Čatež snujejo državo zase in to kar na lastno pest. Obiskovalcev imajo na pretek in zato •udi denarja. Tako lokalom okoli bazenov ni treba gledati na to, kako delajo in kaj prodajajo. V slaščičarni Urška so imeli v nedeljo čez glavo gostov. Celo otepati so se jih začeli, in sicer tako, da so pobirali blazine z Zunanjih stolov, ker bo menda vsak vas deževalo. O dežju ni bilo sledu, •ako vsaj trdijo tisti, ki so se dalj časa ptudili pred lokalom in čakali na svojo sladico. OBČNI ZBOR PD LISCA SEVNICA-KRŠKO SEVNICA - V torek, 15. marca, ob 17. uri bo v kulturni dvorani sev-niškega gasilskega doma občni zbor Planinskega društva Lisca Sevnica-Krško. Ljubitelje planin, ki se povezujejo v tem največjem planinskem društvu v Posavju in v Zasavju, bodo veijetno spet presenetili z lepimi diapozitivi s planinskih poti. Na mokriškem gradu SPET VITEZI . MOKRICE - Branko Vodušek, 'tskovni ataše Gradiščansko panonskega reda vitezov vina, konzulata za Slovenijo, vabi vse ude tega viteškega Jeda na tretji redni letni konvent. Dogodek bo jutri, 11. marca, ob 11. 9ri v prostorih Golf hotela na gradu Mokrice. Ataše obeta bogat kujturno Umetniški program v čast vinu in vin-dti kulturi. IZ NtkŠIH OBČIN i lili! IZ NKŠIH OBČIN Novi telefoni na območju centrale Raka PTT podjetje ponuja telefonske priključke RAKA - Prebivalci krajevne skupnosti Raka so v zadnjih letih združili že precej sredstev za zgraditev prostorov in krajevnega telefonskega omrežja. PTT podjetje Novo mesto je namestilo centralo, medkrajevni kabel in prenosni sistem za zveze med Rako in Krškim. Na območju KS Raka je zdaj 384 telefonov ali 17 telefonov na 100 prebivalcev. Novomeška poslovna enota PTT ugotavlja, da to območje kljub temu še ni zadovoljivo pokrito s telefoni, zato je pri Iskri naročila razširitev centrale. V začetku tega meseca so opremo dobili in predvidevajo, da bo montaža trajala kakih 10 dni. Po vgraditvi nove opreme v vrednosti 6 milijonov tolarjev bo zmogljivost centrale večja za 192 novih priključkov, poleg tega pa bo povečano tudi število medkrajevnih zvez. Poštarji pravijo, da je že zdaj kar precej zanimanja za te priključke, v naslednjih dneh pa bodo delavci pošte popisali vsa gospodinjstva, ki še nimajo telefona, in jim poslali ponudbo za nakup. Cena bo tako kot v drugih krajih 117.400 tolarjev (plačljivo tudi v 5 obrokih). Poštarji vabijo vse, ki jih ponudba zanima, da pošljejo prijavo na obrazcih, ki jih dobijo na pošti v Raki. Predvidevajo, da bodo telefon lahko dobili v glavnem vsi, ki ga bodo želeli. Nekaj manj možnosti bodo imeli samo naročniki, ki so zelo oddaljeni od strnjenega naselja. ROPARJA STA GA NAPADLA S SOLZILCEM KRŠKO - 1. marca sta neznanca okrog 23. ure oropala 74-letnega Ivana Z. Ponoči sta prišla do hiše Še-dem št. 24. Nad vhodnimi vrati sta odvila žarnico, nato pa sta poskušala odpreti vrata. Gospodarje to slišal in se je odpravil gledat, kaj se dogaja. Neznanca sta ga s solzilcem iz plinskega razpršilca posprejala in ga zrušila na tla ter ga zvezala z vrvjo, ki stajo našla v kuhinji. Pri tem sta ga večkrat udarila po glavi. Nato sta ga v hrvaškem jeziku spraševala, kje ima spravfjen denar, in mu na vratu držala sekiro. Povedal jima je, da ima denar shranjen v kuhinjski omarici. Pobrala sta 60.000 tolarjev, premetala pa sta še po ostalih omarah, vendar nista našla ničesar. SPET POSEGAJO V STANOVANJSKI SKLAD BREŽICE - V brežiški občini so končno spregovorili o stanovanjih še drugače. Začeli so po starem in v predlogu zaključnega računa jasno povedali, da bi radi 22-milijonski minus v zaključnem računu začasno pokrili iz sredstev stanovanjskega sklada. Poleg tega je pristojni očinski sekretariat dobil nalogo, da zbere podatke o vseh praznih službenih stanovanjih, pripravi informacijo o razpisu za socialna stanovanja in o tem, kako potekajo priprave na kategorizacijo vseh stanovanj, ki jo je treba opraviti do 1L oktobra letos. Bo iz republike res prišlo kaj denaija? O Vidmovih delavcih in drugih vprašanjih KRŠKO - Na pogovoru z ministrico Jožico Puhar pretekli petek je sodeloval tudi direktor Videm papiija Jože Cerle, saj so med drugim govorili tudi o nadaljnji usodi delavcev bivšega Vidma. Kot je dejala Puharjeva, je ministrstvo lansko leto sodelovalo tako, da je prevzelo del stroškov za delavce, vse pa kaže, da bo treba s pomočjo nadaljevati še nekaj mesecev. Ministrica je tudi menila, daje treba zaposliti delavce v Videm papiiju za nedoločen čas, pomagati pa tudi delavcem Vitacela. Vendar pa si ne drzne podpisati pogodb, dokler ne bo sprejet državni proračun. Puhaijeva se je pogovarjala tudi o pomoči delavcem v kmetijstvu ter o prestrukturiranju in o prezaposlovanju v tej dejavnosti. Ministrica Puhaijeva in državna sekretarka Anka Osterman sta isti dan obiskali tudi Varstveno delovni center v Leskovcu, kjer sta si ogledali stavbo stare šole ter razmere, v katerih delajo gojenci tega centra. Ker je ministrstvo prejelo pritožbe staršev nekaterih gojencev, si je posebna komisija že poprej ogledala razmere za delo in zdaj pripravlja poročilo o tem. Kot je pojasnila Ostermanova, je krški varstveno delovni center tudi zajet v letošnji program za izboljšanje razmer, vsaj tistega, kar je najbolj nujno za normalno delo gojencev. B. D.-G. Krško v boju za stanovanja Bo IR inženiring pridobil ugodne kredite republiškega stanovanjskega sklada za gradnjo dveh objektov s 45 stanovanji? - Vseljivo že čez leto dni KRŠKO - Gradnja stanovanj je v zadnjem času povsem zastala tudi na območju krške občine. Razlogi? Občina nima več dovolj denarja, posamezniki ne denarja in ne možnosti za ugodne kredite in gradbena podjetja ne finančnega interesa. Ne da bi objavili kakršenkoli razpis, so v občinsko upravo dobili okrog 100 vlog za dodelitev stanovanj, kdove koliko mladih družin pa stanovanja išče po svoje, se stiska v podnajemniških stanovanjih ali v sobicah pri svojih starših. Če bo krško podjetje IR inženiring izbrano na natečaju za pridobitev ugodnega posojila republiškega stanovanjskega sklada, bo že junija letos začelo graditi prva neprofitna stanovanja, čez kako leto pa se bodo prvi najemniki že lahko vselili vanje. Občina sedaj razpolaga samo s kadrovskimi stanovanji za potrebe delavcev v upravi in javnih zavodih ter s socialnimi stanovanji za občane s podpovprečnimi dohodki. Stanovanj za ljudi s povprečnimi dohodki ni. To je bil razlog, da so se v krški občini odločili podpreti domače podjetje IR inženiring, ki gaje Ministrstvo za okolje in prostor kot drugo tako v Sloveniji registriralo za neprofitno LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! TANIN SEVNICA za potrebe svoje proizvodnje odkupuje les pravega kostanja. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv, le gnil ne sme biti. Po potrebi vam les tudi posekamo. Rok plačila je 15 dni po dobavi. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili. DANJEKLOTEHNEV KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA NA KRKI -Trgovsko in proizvodno podjetje Jeklotehna iz Maribora želi, da ga tudi Belokranjci, Dolenjci in Posavci malo bolje spoznajo. Zaradi tega so danes ob 11. uri pri Žolnirju v Kostanjevici pripravili dan Jeklotehne in predstavili vizijo podjetja, novosti v prodajnem programu in poslovne partnerje na območju širše Dolenjske. V KRŠKEM KMALU NOVA STANOVANJA ? - Krška občina je podprla načrte IR inženiringa in njegovega direktorja Jožeta Kosa (drugi z leve) za gradnjo stanovanjskih objektov ter se aktivno vključila v republiški projekt izgradnje neprofitnih stanovanj. Računa, da si je tako pridobila zaupanje republiškega stanovanjskega sklada in njegovega direktorja Edvarda Ovna (na sliki drugi z desne), ki se je pretekli teden mudil v Krškem. • Prepuščene same sebi se stvari vedno poslabšajo. (Murphyjev zakon) • Mnogo je pametnega na svetu, a malo dobrega. (Ruski pregovor) stanovanjsko organizacijo. Podjetje kandidira za ugodne republiške kredite za izgradnjo stanovanj ter hkrati tudi za podobne občinske kredite. Po stanovanjskem zakonu ima namreč možnost, da za izgradnjo stanovanj dobi ugodna državna posojila (obresti R+3 odst., odplačilo 25 let) v višini 40 odst. vrednosti naložbe in še enkrat toliko občinskih. Preostalo vsoto mora zagotoviti neprofitna stanovanjska organizacija sama. “V krški občini je IR inženiring že pridobil zeleno luč, zdaj čakajo še na odgovor republiškega sklada, pri katerem se potegujejo za 1,5 milijona mark posojila. Občina Krško bo prispevala komunalno opremljeno zemljišče nad domom upokojencev in ga brezplačno prenesla na IR inženiring, v zameno pa dobila nekaj upravljal-skih pravic. Zemljišče bo itak ostalo v Krškem, občina in tisti, ki težko čakajo na stanovanja, pa bodo le pridobili 45 • Jože Kos, direktor IR inženiringa, ki že uprav(ja z okoli 1200 stanovalci in ima trenutno tudi 10 lastnih stanovanj, napoveduje, da bo vrednost načrtovane investicije 3,6 milijona mark. “Predvidevamo gradnjo klasičnih opečnatih objektov s pritličjem in še dvema nadstropjema, v katerih bo 45 stanovanj na 2.900 kvadratnih metrih stanovanjske površine.” Po Kosovih besedah bodo v primeru pridobitve posojil z grad njo začeli že med 15. majem in 15 junjjem letos. V prvi polovici naslednjega leta bi se tako prvi stanovalci lahko vselili v prvi in v drugi polovici še v drugi objekt. Natečaj za najem stanovanj bo objavljen takoj, ko bo ministrstvo izdelalo pravilnik za dodeljevanje stanovanj. novih stanovanj,” meni podpredsednik krškega izvršnega sveta Robert Kerin. B.D.-G. BREŽIŠKA ZLSD O ŽRTVAII VOJNE BREŽICE - Območna organizacija Združene liste socialdemokratov je za včeraj zvečer napovedala javno tribuno o nerešenem statusu žrtev vojnega nasilja, še posebej izgnancev. Ker bodo v državnem zboru v kratkem obravnavali Zakon o žrtvah vojne, nameravajo sooblikovati sprejemljive rešitve, zato so k javni tribuni povabili tudi državnega sekretarja v ministrstvu za delo, družino in socialno politiko Janka Stuška ter vodjo poslanske skupine ZL v državnem zboru. BOLJŠI ČASI ZA KNJIŽNICO? - Tudi med pravkar minulimi počitnicami so mladi bralci prihajali po knjige. Morda bi bilo dogajanje v knjižnici še bolj pestro, če bi bilo več prostora. Tako pa nekateri berejo, drugi študirajo 71 tretji gledajo video film ali poslušajo pravljico. (Foto: B. D.-G.) V dijaški kuhinji poslej knjige? Ideje o razširitvi brežiške ki\jižnice v prostore dijaške kuhinje in jedilnice - Ob prodaji doma bo občina kot solastnik poskušala pridobiti potrebne prostore BREŽICE - V brežiški knjižnici se dnevno zvrsti do 250 obiskovalcev. Ker je ustanova v neposredni bližini srednje šole, bi se jih lahko tudi več, če bi le imeli k^j več prostora, študijsko sobo ali večjo čitalnico. Od leta 1980, ko je knjižnica dobila nove prostore, so se iz leta v leto povečevale njene knjižne zaloge, ravno tako pa narašča tudi število obiskovalcev. Samo v lanskem letu je knjižnica pridobila 388 novih članov, tako da jih ima zdaj skupno 2.471. Knjižna zaloga se je lani povečala na 54.500 enot, kar še vedno ne zadostuje za dosego zastavljenih standardov v Slovenije ki nalagajo 3 knjige na prebivalca. Že ob tej zalogi so morale knjižničarke namestiti dodatne police. Zdaj so nekatere knjige previsoko ali prenizko, razmik med policami je zelo majhen, poleg tega je del gradiva spravljen v skladišču, kamor obiskovalci nimajo prostega pristopa. Knjižnica razpolaga samo s 439 kvadratnimi metri prostora, vendar bi jih za normalno dejavnost potrebovala še enkrat toliko. Vsak prostor se namreč enkrat zapolni in v Brežicah se je to že zgodilo. Vsako nameščanje novih polic bi že poseglo v čitalnico. Lansko leto so knjižničarke zabeležile čez 40 tisoč obiskov bralcev, ki so si izposodili okrog 120 tisoč enot knjižnega gradiva. Vendar ne smemo pozabiti, da obiskovalci ne prihajajo v knjižnico samo zaradi izposoje, ampak gradivo pregledujejo tudi v čitalnici. Posebno dijaki in učenci radi prebirajo knjige med prostimi urami ali medtem, ko čakajo na prevoz domov. Pred tremi leti so že izdelali idejni načrt za horizontalno širitev knjižnice v prostore dijaškega doma. Zdaj v občini Brežice razmišljajo o vertikalni širitvi v prostore sedanje kuhinje in jedilnice, saj bi tako knjižnica in sosednji dijaški dom predstavljali dve zaključeni celoti. Tudi direktorica knjižnice Tea Bemkoč meni, da bi bila taka rešitev najboljša za knjižnico. Brežiški sekretariat za družbene dejavnosti in izvršni svet sta podprla idejo o širitvi knjižnice in poudarjata, daje vse odvisno od usode dijaškega doma. Dom učencev, katerega večinski lastnik je ministrstvo za šolstvo, naj bi namreč prodali, izkupiček pa namenili za izgradnjo srednje šole. Ker je občina Brežice solastnik doma (17,9 odst.), računa, daje uspelo z republiko dogovoriti se tako, da bo za račun svojega deleža dobila potrebne prostore za knjižnico. B. D.-G. Klic k pravičnemu plačilu Štefka Kučan obiskala delavke krškega Laboda KRŠKO - V petek so v krškem Labodu proslavili 70-letnico obstoja podjetja in hkrati praznik Laboda, 8. marec. Delavke je že dopoldne obiskala žena predsednika republike Štefka Kučan, ki si je ogledala proizvodnjo in nato še razstavo ročnih del, ki jo vsako leto pripravljajo delavke podjetja. Na posebni proslavi, ki jo je s petjem narodnih pesmi popestril Ribniški oktet, je Kučanova opozorila na dosežke boja za ženske pravice in ob tem poudarila, kako pomembno je, da imajo ženske delo. “Želim, da bi vsi, ki kupujemo delo vaših rok, ne pozabili na vrednost vsakega vboda, da bi znali ceniti vsak šiv, pa seveda tudi, da bi bilo vaše delo pravično plačano,” je dejala.Ždravko Petan, eden od pioniijev Laboda in nekdanji generalni direktorje razgrnil spomine na težke dni, v katerih se je rojevalo sodobno podjetje. Poudaril je, da so 8. marec izbrali za praznik podjetja s posebnim namenom, saj gre predvsem za ženski kolektiv. O razvoju Laboda in krškega obrata je spregovoril direktor Edo Komočar, ki je ob slovesni priložnosti podelil tudi številna priznanja za 10 in 20 let dela. Vsem zaposlenim v Labodu je čestital tudi predsednik SO Krško Danilo Siter. PRAZNIK V LABODU - Tudi krški 350-članski kolektiv je obeležil 70-letnico Laboda. Ob prazniku je bilo slovesno, žal pa so se morale delavke spet vrniti za stroje, kjer jim kljub trdemu in dobremu delu komajda uspe zaslužiti za preživetje. (Foto: B. D.-G.) LEPŠEGA KRAJA NI... NOVO MESTO - Torkov šent-jernejski večer v novomeškem Domu kulture je postal nov člen v prepletanju dejavnosti društev in samostojnih skupin. V skoraj polni dvorani so gostje dostojno predstavili pester in živahen utrip kulturnega življenja svojega kraja. Zapela sta mešani zbor Vlaste Tavčar, ki ga vodi Sonja Pirc, in Šentjernejski oktet pod vodstvom Milana Pavliča, zaigral je pihalni orkester, ki ga vodi dirigent Sandi Franko, pa Darko Duh, vodja šentjemejskih citrarjev; za vmesne vložke so poskrbeli učenci osnovne šole. Marsikomu bo v spominu ostal prisrčen prizor, ko je drobna deklica s solzicami v očeh zapustila oder, ko ji je zmanjkalo moči, da bi recitacijo pripeljala do konca. Šenjernejski oktet je moral dodajati, prav tako pihalni orkester, ki se mu pozna načrtno sodelovanje z glasbeno šolo. Spored je tekoče napovedovala Jerca Pezdič. Tg ŠKRABČEV ODBOR IMENOVAN RIBNICA - Na zadnji seji skupščine občine Ribnica je bil imenovan odbor za pripravo programa 150. obletnice rojstva jezikoslovca Stanislava Škrabca. Odbor sestavljajo: Franc Mihelič, Vesna Poštrak, Janez Debeljak, Stane Kljun, Vili Pu-stoslemšek, Maks Ipavec, Bernarda Kogovšek, Janez Rus in Benjamin Henigman. Iz Nove Gorice oz. iz Kostanjevice, kjer je Škrabec nazadnje deloval, bo v Ribnico tudi prenesena razstava o tem znanem jezikoslovcu. mestih še niso edini glede ključa, po katerem naj bi tiskanje sofinancirali. Skoraj bi se tudi zapletlo okoli poimenovanja trga pred cerkvijo po Stanislavu Skrabcu. Zmagal je predlog, naj o tem odločajo krajani na bližnjih zborih volivcev. Novogoričani pa predlagajo tudi izdajo njegovih del, pri čemer pa si v obeh KONEČNIKOVE SLIKE IZ NARAVE KOČEVJE - Janez Konečnik, ki je te dni praznoval 44. rojstni dan, je sicer diplomirani gozdar, a se s fotografijo ukvarja že od osnovnošolskih let. Spoznali smo ga že na več skupinskih in samostojnih razstavah doma in drugod po Sloveniji, udeležuje pa se tudi mednarodnih razstav, je član kluba Diana in Mednarodne zveze naravoslovnih fotografov v Parizu. Z razstavo “Slike iz narave”, v kateri je 36 fotografij, ki jih je posnel od leta 1986 do lani, bo gostoval v Galeriji Avsenik v Begunjah še do 18. marca. KRMEUSKA ŠOLA VABI KRME1J - Ob Dnevih slovenskega izobraževanja vabi osnovna šola Krmelj s predšolskimi oddelki danes, včetrtek, 10. marca,od 14.30 do 16.30 v halo B Gospodarskega razstavišča v Ljubljani na demonstracijo oblikovanja naravnega materiala iz domačega okolja z naslovom S koruzo in glino skupaj in drugače. Demonstratorji so učenci in predšolski otroci krmeljske šole z mentorjem Ivanko Rupret in Božom Gligičem, vodja demonstracije pa je Gusta Mirt. Učenci, ki se predstavljajo na Dnevih slovenskega izobraževanja, so dosegli že nekaj uspehov, med drugim so zmagali na regijskem tekmovanju v Žužemberku in na državnem tekmovanju v Mariboru. Pokrovitelj demonstracije je Konfekcija Lisca Krmelj. KONCERT GODBE IN OKTETA ŠENTJERNEJ - Po uspeli predstavitvi Šentjernejčanov minuli torek v dvorani Doma kulture v Novem mestu bodo to soboto ob 19. uri v prostorih šole pripravili še koncert pihalne godbe skupaj s Šentjerne-jskim oktetom. AKVARELI NEDE ERCEG METLIKA - V Ganglovem razstavišču na metliškem gradu bo v petek, 11. marca, ob 19. uri v počastitev dneva šena odprta prodajna razstava akvarelov zagrebške ustvarjalke Nede Erceg. Razstavljena dela bodo na ogled in naprodaj do 4. aprila. Temelj v naši duhovni zgradbi Slovesnost v počastitev 150. obletnice Jurčičevega rojstva na Muljavi - Odprli so Jurčičevo pot in izdali zbornik - Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl MULJAVA-Čudovit sončni dan je bil minulo soboto, 5. marca, ves prazničen in razkošen je sijal nad dolenjskimi griči in vasmi, kot bi se tudi narava pridružila slovesnemu vzdušju tega dne. Kulturna Slovenjja je praznovala 150. obletnico rojstva našega velikega pripovednika, časnikarja in narodnega buditelja Josipa Jurčiča. Še posebej slovesno je bilo v njegovem rojstnem kraju na Mufjavi, kjer so v počastitev kulturnega jubileja pripravili osrednjo letoši\jo prireditev. Jurčičevo obletnico bodo namreč z različnimi priredivami počastili se v naslednjih mesecih skozi vse leto. Praznovanje se je začelo že zjutraj, ko so po novoodprti Jurčičevi poti od Višnje Gore prek Polževega do Muljave krenili tisoči pohodnikov, nadaljevalo pa z osrednjo proslavo v prenovljenem Kulturnem domu na Muljavi. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je govoril o Jurčičevemu pomenu za slovensko literaturo in ga primerjal s Prešernom. Jurčič je za slovensko pripoved tisto, kar je Prešeren za liriko, saj je “osvojil še zadnji in najvažnejši trdnjavi, roman in tragedijo - obe sta v mladonacio-nalni Evropi, v kateri smo se hoteli postaviti na noge kot suveren narod, veljali za poslednje dokazilo duhovne in civilizacijske zrelosti, življenjske sposobnosti in seveda tiste samoniklosti, ki je samostojno prihodnost sploh opravičevala.” V drugem delu govora se je Kmecl dotaknil Jurčičevega pomena za slovensko politiko in časnikarstvo, v katerem seje mladi pisatelj, garaški kot je bil, povsem izčrpal. O pisateljevi novinarski tlaki je nato spregovoril še mariborski novinar in pesnik France Forstnerič, kije opozoril na nerazumljivo zanemarjanje te plati Jurčičevega dela. V kulturnem programu, kije sledil, so nastopili: naš legendarni pevec Ladko Korošec ob klavirski spremljavi Leona Engelmana, pesnik Tone Pavček, dobrepoljski moški pevski zbor, muljavski osnovnošolci, manjkal pa ni tudi dramski prizor iz Desetega brata, ki sta ga odigrala brata Ilovarja. Na ta dan je grosupeljska založba Mondena predstavila tudi zbornik BESEDE O JURČIČU - Slavnostni govornik na proslavi v nabito polnem Kulturnem domu na Muljavi je bil dr. Matjaž Kmecl, ki je poglobljeno spregovoril o Josipu Jurčiču kot pripovedniku, časnikarju in politiku. Jurčič naš sopotnik, v katerem je natisnjen izbor Jurčičevih pripovedi, rokopisov in prvotiskov ter esejev in člankov o Jurčičevi dediščini skupaj z opisom Jurčičeve poti. KAREL PLEMENITAŠ V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V petek, 11. marca, ob 18. uri bo v mali dvorani Dolenjskega muzeja odprta razstava likovnih del Karla Plemenitaša. Avtorja bo predstavil dr. Milček Komelj, večer pa bo s svojo glasbo popestril Vlado Jakša. Razstava bo odprta do 6. aprila. • Naloga umetnika je ustvarjati sončno svetlobo tam, kjer je ni. (Rol-land) Šarm grafičnega lista Akademska slikarka Nevenka Arbanas v Novem mestu Do konca marca bo v mali dvorani Doma kulture odprta razstava grafik in risb akademske slikarke Nevenke Arbanas iz Zagreba. Umetnica, ki se je po diplomi izpopolnjevala na domačih in tujih šolah ter v grafičnih ateljejih na Nizozemskem, v Parizu in Pragi, je profesorica za grafične tehnike na šoli uporabnih umetnosti in oblikovanja v Zagrebu. Je ime, ki se v hrvaški umetnosti vzpenja. To potrjujejo tudi njeni nastopi na številnih razstavah doma in v tujini. Od tam prihajajo potrditve, da Arba-nasova s svojimi sporočili nenehno potrjuje visoko mesto hrvaške grafike od Crnčiča in Križmana pa do Kinerta, pri katerem je pred 15 leti končala podiplomski študij grafičnih izrazov. Arbanasova je vzbudila posebno pozornost oktobra lani na 17. zagrebški razstavi grafike, ko je z ru- šenjem vseh tabujev in mešanjem različnih grafičnih tehnik predstavila svoja novejša dela. Njene grafike, izmed katerih jih je večina zelo velikih, govore o avtorični poetski naravi. Slikarka je odkrila zadostnost v samem učinku svojih umetniških sporočil, pri čemer ji ne manjka ne estetičnosti ne vidne privlačnosti. S posebnim šarmom grafičnega lista nam prinaša svoje videnje življenja in lepote. Na razstavi je dr. Emil Lučev v imenu podružnice I Irvatskega kulturnega doma pozdravil goste, med katerimi je bil tudi hrvaški ve-leposlanik v Ljubljani mag. Mi-Ijenko Žagar. Umetnico in njeno delo je predstavil Tone Gošnik, razstavo pa je odprl župan Franci Koncilija. Kulturni spored sta prispevali Alenka Recelj s flavto ob klavirski spremljavi Cvetke Hribar. A. G. GOSTJA IZ ZAGREBA - Razstavo del akademske slikarke Nevenke Arbanas je s svojim obiskom počastil tudi hrvaški veleposlanik v Ljubljani mag. Miljenko Žagar. (Foto: T. Jakše) CIU TISOČEV POHODNIKOV - Jurčičeva pot, ki so jo slovesno odprli prejšno soboto v okviru slavnostnih prireditev ob 150. letnici Jurčičevega rojstva, je na pohod po dolenjskih gričih in mimo krajev, znanih iz spisov našega velikega pripovednega klasika, privabila skoraj 3000 ljudi. Od Višnje Gore so v dobrih štirih urah pripešačili do Jurčičeve domačije na Muljavi. (Foto: T. Jakše) Poudarek vzgoji Ustanovili območno enoto Društva katoliških pedagogov Slovenije KOČEVJE - 4. marca so v Kočevju ustanovili območno enoto Društva katoliških pedagogov Slovenije, ki deluje za območje občin Kočevje in Ribnica. Za predsednika so izvolili Ludvika Miheliča iz Sodražice, profesorja zgodovine na kočevski gimnaziji, za njegovo namestnico pa Slavko Janša. Glavni namen je, da bomo dali poudarek tudi vzgoji in ne le izobraževanju. Doslej je bila namreč vzgoja na vseh šolah, tudi srednjih, zanemarjena. Pravo mesto bomo dali še etičnim normam in vrednotam. Če pa hoče učitelj vse to učencem dati, se mora najprej sam notranje obogatiti. Bogastvo duha pa temelji, kot poudarjajo katoliški pedagogi, na krščanskih izročilih in veri. Na ustanovni sestanek enote je bilo vabljenih okoli 50 učite- Ludvik Mihelič, predsednik območne enote Društvu katoliških pedagogov Slovenije Ijev in profesorjev iz obeh občin in skoraj vsi so se ga tudi udeležili in se včlanili v društvo. Pred ustanovno skupščino je prof. Marija Žabjek, predsednica društva, predavala o temi “Učiteljev pogled na probleme vzgoje”. Po skupščini je bilo družabno srečanje udeležencev in članov. J. P. ARTIČANI IGRAJO V ŠENTJANŽU ŠENTJANŽ - Dramska skupina Kulturno-umetniškega društva Oton Župančič iz Artič se bo to nedeljo ob 16. uri predstavila v kulturnem domu v Šentjanžu. Po uspešnem nastopu na Zdolah bo kaka desetina mladih igralcev poskušala tudi tu razvedriti občinstvo s komedijo Neila Simona Zares čuden par. Skupina napoveduje, da bo v nedeljo, 27. marca, nastopila tudi na Veliki Dolini. KAJ SO V SKRINJAH NAŠLI ZDOLANI ZDOLE - Prihodnji četrtek, 17. marca, bodo v mali dvorani Doma Bena Zupančiča na Zdolah odprli razstavo “Iz skrinj naših mam”. Razstava bo na ogled v petek, 18. 3., od 10. do 20. ure in v soboto po 12. uri. V soboto bodo v dvorani istega kulturnega doma pripravili tudi poseben program ob prazniku žena in mater. Prireditev, ki jo pripravlja odbor za celovit razvoj podeželja, bo ob 18. uri. V BREŽICAH KAR DVAKRAT KOMEDIJA BREŽICE - V četrtek, 17. marca, bosta v Brežicah kar dve gledališki predstavi: prva ob 17. in druga ob 20. uri. V tamkajšnjem prosvetnem domu bo gostovalo gledališče Toneta Čufarja z Jesenic. Ljubiteljem gledališke igre bo predstavilo komedijo v dveh delih “Pokvarjeno” Raya Čooneya. To bo zadnja izmed štirih predstav, ki jih je v tej sezoni organiziral Radio Posavje, studio Brežice. DOBOVŠKI OTROCI NA FESTIVALU DOBOVA - Osnovnošolski solisti, mladinski pevski zbor in Duo plus pod vodstvom učiteljice Pavle Unetič se bodo predstavili v soboto ob 17.30 v kulturnem domu v Dobovi. Za takrat namreč domača OŠ pripravlja 2. otroški festival. “VEČERNI KOKTAJL” V KRŠKEM KRŠKO - V petek, 11. marca, ob 20. uri vabi Kulturni dom Krško v avlo doma na “Večerni koktajl”. V kulturnem programu se bo predstavil gledališki igralec Polde bibič z monodramo Živelo življenje, Luka De, odprta bo razstava akademskega slikarja Vojka Pogačarja, v glasbenem delu pa bo koncert kvarteta saksofonov glasbene srednje šole iz Ljubljane. Zakaj prednost le trem šolam? Tako so spraševali delegati, ker so bili v gradivu obdelani le problemi semiške in obeh črnomaljskih šol - Zahtevali strokovno analizo - Preložitev razprave ČRNOMELJ - Na dnevnem redu seje črnomaljske občinske skupščine pretekli teden je bilo tudi poročilo o problematiki vzgoje in izobraževanja v občini. Toda s strani aktiva ravnateljev črnomaljskih šol je prišel predlog za umaknitev točke z dnevnega reda, češ da je gradivo nepopolno in v nasprotju z zakonom. A že ta predlog je sprožil eno daljših razprav na zasedanju in tako so delegati hote ali nehote razpravljali o temi, še predenje prišla na vrsto. Aktiv ravnateljev je opozoril, da je delegatsko gradivo v nasprotju z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter sklepom o določitvi normativov in standardov za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v osnovnih šolah, nižjih glasbenih šolah in v domovih za učence osnovnih šol. Zaradi tega nepoznavanja je v gradivu, kot je dejal ravnatelj glasbene šole Silvester Mihelčič, veliko nestrokovnega komentiranja in prerokovanja, kaj bi lahko bilo, pa ni. Vprašal je, kako lahko delegati objektivno obravnavajo gradivo, če so trditve v njem nepopolne. Poleg tega naj bi obravnavali vse probleme osnovnega šolstva v občini in ne le nekaterih. “Naj delegati dajejo strokovna dopolnila? Zahtevamo strokovno obravnavo problematike na osnovi primerjalne analize. Predvsem pa bi moral aktiv ravnateljev obravnavati gradivo prej, preden so ga dobili v roke delegati,” je menil Mihelčič. Pritrdil mu je Vlado Starešinič, ki je menil, daje gradivo obširno, a neobjektivno, saj nekaterim šolam daje prednost, druge pa potiska v ozadje. Kot primer je navedel dozidavo viniške osnovne šole, ki ni dokončana, a o tej problematiki v gradivu ni govora. Darko Kočevarje menil, da bi morali upoštevati sklep aktiva ravnateljev, če že imajo kaj besede. Predsednik izvršnega sveta Anton Horvat je spomnil na sklepe, ki sojih na januarski seji delegati sprejemali ob osnutku proračuna, kjer je bil poudarek prav na šolstvu. Priznal je, da IS in občinska skupščina kot ustanoviteljica delno odgovarjata za razmere POVABILO NA KOMEDIJO: NORČIJE V SPALNICAH NOVO MESTO - V ponedeljek, 14. marca, ob 19.30 bo za abonma A in v torek, 15. marca, ob 19.30 za abonma B v Domu kulture v Novem mestu na sporedu komedija Alana Ayckbourna Norčije v spalnicah v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Za predstavi je na voljo še nekaj vstopnic izven abonmaja. V predprodaji jih lahko kupite v sprejemni pisarni Doma kulture vsak dan od 8. - 15. ure ali rezervirate po telefonu na št.: 21-210. v šosltvu, ne pa v celoti. V strokovno delo šol se IS ne spušča, pohvalil pa je ravnatelje, ki si prizadevajo za reševanje težav. Vendar je razkorak med željami ravnateljev in možnostmi! občine. Četudi bi gradivo še tako raz-j galilo probleme v šolstvu, jih po Horvatovem mnenju občinski proračun v tem letu ne bi mogel v celoti rešiti. Zato je bil proti umiku točke z dnevnega reda, s čimer se večina delegatov ni strinjala, saj so odločili, da e šolstvu razpravljajo na marčevski seji M. BEZEK- JAKŠE POČITNICE V MUZEJU - Delavci Dolenjskega muzeja se na pobudo kus■ todinje Ivane Tanko že nekaj let zapored vključujejo v zimsko počitniško dogajanje. Tokrat so pod strokovnim vodstvom študenta akademije za likovno dejavnost Uroša Kastelca pripravili oblikovanje podob iz gline. V trelj dneh se je za mizicami zvrstilo skoraj 100 otrok in nastali so lepi izdelki Najlepše med njimi bodo žgali v Pionirjevi Keramiki, zatem pa bodo dorrti za okras in v spomin na lepe počitnice. (Foto: J. P.) DIJAŠKI DOM LIZIKE JANČAR je edini dom samo za dekleta v Mariboru, kjer skrbimo, da bi dekleta: dosegla čim boljše rezultate v šoli, ustvarjalno izrabile prosti čas, čutile, da postaja v času šolanja to njihov drugi dom. Zato jim v domu nudimo: - tople, svetle spalnice, učilnice, zdravo prehrano, strokovno pomoč pri učenju, računalniško učilnico, glasbene instrumente, pisalne stroje, šivalne stroje in organizirane tečaje, stalne kulturne prireditve, razstave v domskem razstavišču LIJA, - fitness naprave, športne rekvizite za rekreacijo. Smo v stalnem stiku s šolami, ki jih obiskujejo dijakinje. Če želite zagotoviti svoji hčeri dobre pogoje za nadaljnje šolanje, nas pokličite po telefonu (062) 39-331, pišite, še najbolj veseli pa bomo, če nas obiščete na Titovi cesti 24 a. OMOGOČITE SVOJI HČERKI NAJBOLJŠE! 2 2-Z2 2 2 22 ffaSTrSvn •PD' IP r& 'C- >- N' . m ‘'Vi crs V": V ^..i dežurni poročajo Pred vlomom sta si odprla okno Albin Prašnikar in Janko Zelnik sta lani poleti v Sevnici in okolici vlamljala v lokale, trgovine in vikende - Kradla vse - Sodna obravnava še ni končana_ NOVO MESTO - V mesecu avgustu in septembru so se na sevniškem koncu skorajda iz dneva v dan vrstili vlomi v gostinske lokale, trgovine in vikende. Vlomilca so po dobrem mesecu policisti odkrili in prejšnji teden seje na novomeškem temeljnem sodišču za tovrstna dejanja pričelo sojenje 20-Iet-nemu Albinu Prašnikarju iz Sevnice in 19-lctnemu Janku Zelniku iz Zgornje Kungote, kije v Sevnici živel začasno. Obravnava ni bila zaključena, senat jo je preložil za nedoločen čas, v tem času naj bi glede obtožencev pridobili izvedencev« mnenje dr. Jožeta I-okarja, zaslišali pa bodo tudi še nekatere priče. IZ ODKLENJENEGA AVTOMOBILA IZGINIL KOVČEK - L marca je neznanec v Ulici Danila Bučarja iz odklenjenega avtomobila vzel usnjen kovček z dokumenti in s tem lastnika M. T. oškodoval za približno 20 tisočakov. VLOMIL V GOLFA - L marca je neznan storilec na Cesti brigad vlomil v golfa in iz njega ukradel žensko torbico z dokumenti in drugimi stvarmi. Lastni«) Ž. H. je oškodoval za približno 35.000 tolarjev. IZ KLETI JE IZGINIL PONY - V začetku meseca februarja je nepridiprav iz kleti stanovanjskega bloka na Mirni ukradel kolo Pony in s tem lastnika C. G. oškodoval za okrog 25.000 tolarjev. ODMONTIRAL ZADNJA KOLESA - V noči na 5. marec je neznan storilec v Dolžu z osebnega avtomobila Zastava 101 odmontiral dve zadnji kolesi ter ju ukradel. Lastnika J. G. iz Dolža je oškodoval za okrog 24 tisočakov. UKRADLA DENAR - Mladoletnica iz Velikega Gabra je osumljena, da je maja lani v stanovanju V. R. v Malem Gabru ukradla 30 tisočakov. ZASEGLI MAČETO ZA RIBE? OBREŽJE - 2. marca ponoči seje na izstop iz naše države pripeljal z osebnim avtomobilom 33-letni hrvaški državljan Zdenko J. iz Zagreba. Policisti so na zadnjem sedežu našli večji nož z 35 cm dolgim rezilom. Zdenko je v razgovoru povedal, da ima mačeto za ribe, ker je ribič. Policisti so napisali predlog brežiškemu sodniku za prekrške zaradi kršitve zakona o orožju. PRI IZKOPU JARKA NAŠLI GRANATO . KRMELJ - 24. februarja ob 10.25 je nadzornik gradnje ptt omrežja v Krmelju, 26-letni Marjan Možina iz Velike Loke, obvestil sevniške policiste, da je pri izkopu kanala za ptt kabel pred pošto v Krmelju delavec Tegrada iz Ljubljane našel dve granati. Pirotehnik krške Civilne zaščite je ob 15.20 poskrbel za varno odstranitev ter pozneje tudi za uničenje. Protitankovski granati naj bi izvirali iz druge svetovne vojne. POSILIL PASTORKO KOČEVJE - K. I. iz Kočevja je 5. marca prijavil na policijski postaji posilstvo, ki naj bi ga storil S. J. nad svojo pastorko. Zaradi utemeljenega suma, da se je dejanje res zgodilo, so prišli na kraj dogodka tudi kriminalisti UKS iz Ljubljane. Osumljenca S. J. so s kazensko ovadbo vred predali sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek. V času, ko to poročamo, še ni znano, če so osumljencu dejanje dokazali in ga kaznovali. Zvedeli pa smo, da gre za utemeljen sum posilstva, saj je osumljenec bil za taka dejanja že obravnavan in tudi obsojen. Fanta naj bi prvič vlomila 28. avgusta ponoči v bile Mimice Žibert v Sevnici, 8. septembra, prav tako ponoči, v Bistro Milana Praznika, naslednjo noč, 9. septembra, v gostinski lokal Panorama, 10. septembra v sevniško Mercatorjevo poslovalnico št. 10, 14. septembra v vikend Martine Koritnik in Mariina Martinca v Okroglicah, 17. septembra v gostilno Na križišču ter še 18. septembra v Mercatorjevo poslovalnico št. 2, v t.i železnino. Albin Prašnikar, oče dveh otrok, je v zagovoru povedal, da je bil v težki socialni stiski, ker je ostal brez službe in mu ni nihče pomagal. Primerno PO DOLENJSKI DEŽELI • Dolgoprstrtežu, ki je v februarju stikal po kleti v enem izmed blokov na Mimi, nista bila dovolj le kolesa, ki ju je odvil s kolesa, ampak je odnesel še smučarske čevlje. Povzročil je za 17 tisočakov škode. • V Beli krajini si je s 1. na 2. marec eden, morda dva ali več nepridipravov privoščilo nočni "sprehod" v zidanico in počitniško prikolico. Nekdo je vlomil v zidanico A. K. na Ručetni gori pri Črnomlju, jo pregledal, vendar iz zidanice ni ničesar odnesel. Pri vlomu je nastalo za približno 5 tisočakov škode. Isto noč je nekdo obiskal tudi počitniško prikolico osnovne šole Loka v Črnomlju, vendar ni ničesar odnesel. Z vlomom je povzročil za okrog 15 tisočakov škode. • Žejen ? Ne, škodoželjen. Tako bi lahko rekli za nepridiprava, ki je v Gornjem Suhorju vlomil v zidanico ter v kleti iz soda zbil čep, iz katerega je izteklo 450 l vina, nato pa je razbil še 50-litrsko steklenico, v kateri je bil kis. S škodoželjnostjo ali objestnostjo je D. K. iz Suhorja pozvročil za 67.500 tolarjev škode. KAJ JE BIL VZROK OBOLENJ? KOČEVJE - Že pred meseci smo poročali o množičnem obolenju v Kočevju. Pred kratkim smo dobili ta odgovor, ki pa ne pove povsem določeno, kaj je bil glavni vzrok bolezni. Na kratko pravi pojasnilo, da je epidemija gastroenterkolitisov trajala v Kočevju od 7. novembra do 20. decembra lani. Zdravniško pomoč je iskalo 166 otrok in mlajših občanov, medtem ko je bilo obolelih še precej več, vendar starejši niso iskali zdravstvene pomoči. Slo je v glavnem za bruhanje in diarejo, ugotovljeno je bilo, da je večina bolnikov vsaj občasno pila vodo iz vodovoda. Nadalje so ugotovili, daje od 15. do 21. novembra zaradi tehničnega vzroka izpadla klorinacija vode. 17. novembra je bila voda tudi fekalno onesnažena. Možno je torej, daje voda vzročno povezana z množičnimi obolenji, ni pa bila edini možni vzrok. Pojavljala so se namreč tudi obolenja zgornjih dihal, kar kaže na virusni vzrok. F/-W k 7 ^ = «§> VOZNICA SE JE IZOGIBALA PEŠCU IN SE PREVRNILA - 2. marca ob 18.40 je na Roški cesti prišlo do Prometne nezgode zaradi pešca, ki je Prečkal cesto, čeprav je gorela rdeča luč. Voznica I. Ž., ki se je na to pripeljala s 126 P, je tako sunkovito zavila v desno, da se je začela prevračati. Pri tem se je lažje poškodovala. V OVINKU GAJE ZANESLO - 6. marca ob 16.40 se je 23-letni Marjan Hočevar iz Grmovelj peljal z osebnim avtomobilom od Škocjana proti Dob-fuški vasi. Ko je izven Škocjana pripeljal z neprimerno hitrostjo v levi ovinek, 8a je začelo zanašati. Zapeljal je na desni rob ceste, nato pa ga je prek ceste odbilo na levo stran, kjer je vozilo začelo bočno drseti in se prevračati po zaposlitev si je še težje našel, ker težkega fizičnega dela ne more opravljati, saj je bil pred dvema letoma v vojski operiran na vranici. Potem ko seje vrnil iz pripora, je delal honorarno. Glede vlomov je dejal, da sta se z Jankom za prvi vlom odločila, potem ko sta v lokalu Mimice Žibert v Sevnici zapravila na avtomatu za poker ves denar, ki sta ga imela. Janko je predlagal, da na stranišču odpreta okno, skozi katero sta potem ponoči prišla v notranjost in ukradla okrog 50 tisočakov. Med denarjem je bilo tudi nekaj čekov, za katere trdita, da sta jih raztrgala. Tudi pri vlomu v Praznikov bife sta predtem pustila odprto straniščno okno. Ponoči sta se splazila noter in odnesla tv sprejemnik, cigarete in vžigalnike, da pa bi odnesla tudi kavo, se ne spomnita. Zelnikar je trdil, da pa je bilo okno v Panorami v Boš-tanju odprto že prej. S seboj sta odnesla cigarete, vžigalnike, 4 ali 5 steklenic viskija, za kavo in brus pa se nista spomnila, da bi ju vzela. Vzela pa sta še nekaj obleke. V Mercatorjevo poslovalnico št. 10 sta prišla tako, da je Albin vlekel za vrata, Janko pa je spodlezel noter in jih odprl. Po robo sta odšla večkrat, s sabo sta odnesla vse, od tekočega mila in salam do čokolina. Policisti so skoraj vso robo ob pregledu stanovanja zasegli. Vrednost ukradenega blaga je znašala okrog 197.000 tolarjev. Vlome v vikende naj bi predlagal Janko. Vlomila sta v Koritnikov in Martinčev vikend v Okroglicah. Pri Martinu Martincu sta se zaletavala v vrata, dokler niso popustila. Prašnikar je priznal, da sta vzela vse, kar se jima očita (radioura, brivnik, pla-šilno pištolo, skobeljnik,...). Zanikala pa sta, da bi vzela 200 nemških mark. Razbila sta avtomatsko luč, iz kleti pa vzela še motor, ki pa je bil pokvarjen; po 500 m sta ga pustila ob cesti. Iz Koritnikovega vikenda, pravita, nista odnesla ničesar. Tudi v Gostilno na križišču v Sevnici sta prišla skozi odprto straniščno okno. Prašnikarje povedal, da sta vzela nekaj cigaret in 2 do 3 tisoč tolarjev. V Gostinskem podjetju Sevnica trdijo, da naj bi ukradla dobrih 11 tisočakov denarja. V Mercatorjevo železnino sta prišla tako, da sta preplezala ograjo, na vratih z drogom strgala obešanko, v zgornjih prostorih pa sta našla šop ključev, med katerimi je eden odprl vrata blagajne. Pobrala sta denar in si ga potem doma razdelila, na vsakega je prišlo okrog 250 tisočakov. Večino denarja so policisti potem zasegli. JE BIL MERCEDES UKRADEN? OBREŽJE - 1. marca zvečer se je na mejni prehod Obrežje na izstop iz naše države pripeljal z mercedesom 25-lemi hrvaški državljan Igor S. Pri kontroli vozila je bilo ugotovljeno, da so bile številke šasije ponarejene. Obstaja sum, da je bilo vozilo ukradeno, zato so ga proti potrdilu začasno odvzeli. SEKAL V TUJEM GOZDU BISTRICA - Januarja je neznan storilec v gozdu pri Bistrici posekal 28 dreves oz. 52 kubičnih metrov. Lastnika M. Š. iz Črnomlja je oškodoval za približno 400 tisočakov. PREPIR REŠEVALA Z NOŽEM NOVO MESTO -1. marca je prišlo do prepira, v katerem je F. G. s kuhinjskim nožem S. Š. porezal po prsnem košu in desni roki. Poslovodja omenjene trgovine Bojan Brilej je povedal, da so dobili vrnjenih le okrog 333.000 tolarjev od ukradenih več kot 600 tisočakov. Oba sta trdila, da so jima policisti zasegli več, kot sta pokradla, nekaj blaga so jima vrnili, vendar ne vsega. Prašnikar in Zelnik sta dejanja obžalovala in še dodala, da sta pripravljena škodo povrniti. Tudi leto mlajši Janko Zelnikar je povedal, da se je znašel v socialni stiski, bil je namreč brez zaposlitve. Oba sta imela težko mladost, zato stajo preživela v Mladinskem domu v Mariboru. J. DORNIZ strmini. V nezgodi se je hudo poškodoval sopotnik 16-lctni 1. H. iz Grmovelj, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za okrog milijon tolarjev. IZGUBIL KONTROLO NAD MOTORJEM -6. marca ob 19.55 seje 26-letni Jože Pavlič z Dol. Težke Vode peljal z motornim kolesom Yamaha od Težke Vode proti Koroški vasi. Ko je pri Gor. Težki Vodi pripeljal v ovinek z neprimerno hitrostjo, ga je začelo zanašati. Izgubil je kontrolo nad vozilom in se prevrnil, nato pa nekaj metrov drsel in se zaletel v zemeljski usek. V nezgodi se je Pavlič hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za okrog 500.000 tolarjev. ODKRILI SO JIH PRI KONTROLI PROMETA NOVO MESTO - Mladoletniki iz Novega mesta so osumljeni, da so 6. marca ponoči prišli v športno dvorano Marof, vlomili v ograjeno skladišče ter ukradli glasbeni stolp, vreden okrog 250.000 tolarjev. Pri kontroli prometa sojih policisti ustavili in v prtljažniku našli ukradene predmete, ki sojih zasegli in vrnili Agenciji za šport. OKNO STA ODPRLA ZA NOČNI “OBISK” BREŽICE - 16-letni B. K. iz Brežic in 15-letni D. S., prav tako iz Brežic, sta L marca ob 21. uri igrala na igralnih avtomatih v igralnici na Prežihovi ulici. B. K. je odprl okno v prostoru z namenom, da se bosta pozneje vrnila. Okrog 24. ure sta se skozi odprto okno splazila v igralnico, odkoder sta ukradla 4 zavitke cigaret Marlboro, 42 žetonov in 2 vžigalnika. Ko sta igralnico zapuščala, jih je zalotila policijska patrulja. Predmete so jima zasegli, zoper njiju pa napisali kazensko ovadbo. Kočevska stranpota GROZIL, DA BO ZAŽGAL - D. V. iz Stare Cerkve seje 28. februarja popoldne prerekal z mamo in se pomiril šele, ko so prišli policisti. Naslednji dan, L marca, pa je razbijal, po vratih sosedove hiše, pritiskal na hišni zvonec in kričal, da bo hišo zažgal. POLICISTI ZBUDILI ZASPA-NETA - 4. marca so bili policisti obveščeni, da je F. V. zaprl z gradbenim strojem lokalno cesto pri Glad-loki ob Kolpi. Policisti so res našli stroj na cesti, v kabini pa je F. V. spal kot angelček. Policisti so ga zbudili, pa se je tako razhudil nanje (sam ni naročil bujenja), da bo moral zdaj še k sodniku za prekrške. 1ILAD1L SE BO - 5. marca so iz Strug sporočili, da je neznanec odmontiral hladilno napravo na kontejnerju za odkup gob. Lastnica, zadruga iz Kopra, je bila oškodovana za 100.000 tolarjev. PRODAJALEC PIŠTOL - 6. marca so policisti ugotovili, da pištola, ki jo je prodajal Rom H. J. na Mlaki pri Kočevju, ni bila prava, kot je trdil, ampak plastična. ‘'BOMBARDIRANI” AVTO - S. M. iz Šalke vasi je 7. marca obvestil policiste, da mu je neznan storilec razbil več šip na avtu Z-126, in sicer tako, da je avto obmetaval s kamenjem. “Bombarderja” še iščejo. PES UGRIZNIL SPREHAJALKO - Ko se je 7. marca Š. K. iz Ko- OŽINA - Na novomeškem Glavnem trgu lahko občudujemo neverjetno iznajdljivost avtomobilistov. Če ne bi videl, človek ne bi verjel, kje vse se da parkirati avto. Tako je Glavni trg, največji in (včasih) najlepši med vsemi v kranjskihi mestih, ena sama ožina. Ljudje pa med parkiranimi avtomobili hodijo kot Židje med drugo svetovno vojno - stiskajo se ob zidovih. Sicer pa: kaj bi ti zoprni in zahtevni pešci sploh radi?! Po cesti naj hodijo in si naj v enakopravni borbi z avtomobili izborijo svoje mesto! Začeti pa je treba od malega, da se ne bodo pomehkužili! (Foto: A. B.) KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ure do 9.30 žba, saj na območju občine razsaja steklina. PREOBREMENJENA TOVORNJAKA DRNOVO - 1. marca ob 22.45 je bilo na magistralni cesti izven naselja Dobova ustavljen italijanski voznik tovornjaka. Pri kontroli tovora je bilo ugotovljeno, da prevaža 35 kubičnih metrov bukovih drv. Vozilo so skupaj s tovorom stehtali in namerili 57.300 kilogramov. Ob istem času so policisti na magistralni cesti izven Dobove ustavili še en tovornjak, ki ga je prav tako vozil Italijan. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da prevaža 21 kubičnih metrov bukovih drv. Zaradi suma prekoračitve največje dovoljene skupne mase so policisti odredili tehtanje, kije pokazalo, da znaša bruto masa vozil in tovora 52200 kilogramov. Zakaj sta preobremenila svoji vozili, bosta morala povedati sodniku za prekrške. Varnostne razmere so vse slabše Največjo pozornost na krški UNZ posvečajo varovanju meje - Lani je mejo prestopilo prek 7 milijonov potnikov - Veliko ilegalnih prehodov - Vse več prometa na magistralki KRŠKO - Varnostne razmere v Posavju so se lani nekoliko poslabšale, vendar na krški UNZ pravjjo, da stai\je le ni tako kritično, saj so dobršen del storilcev odkrili. Na prvo mesto pa postavljajo problem varovanja meje s Hrvaško. Na njihovih 5 mejnih prehodih je državno mejo lani prešlo v obe smeri 7 milijonov 810.628 potnikov, ilegalno je poskušalo prestopiti mejo 1.894 oseb, kar je 23 odst. več kot lani. Obravnavali so tudi 7 mejnih incidentov. Na področju kriminalitete so imeli lani 6 odst. več kaznivih dejai\j kot predlani, najbolj je porastla gospodarska kriminaliteta. Pod varstvo krške UNZ spada 80 km slovenske južne meje. Mejni prehod Obrežje je tretji največji prehod na južni meji. Načelnik UNZ Krško Rajmund Veber je povedal, daje lani omenjeni prehod prestopilo 6,5 odst. manj potnikov, predvsem na račun zmanjšanega obiska naših državljanov, ki so predlani množično hodili po nakupih. Med zavrnjenimi tujci (12.223) je bilo nekaj več kot polovico državljanov BiH, sledijo Hrvatje. Povečalo se je število tistih, ki so nudili pomoč tujcem pri ilegalnem prehodu državne meje. Lani so jih obravnavali 250 (predlani 133), od tega 162 tujcev in 88 Slovencev. Povečal se je promet vlakov, predvsem potniških, za okrog 10 odst. Dušan Kerin, načelnik kriminalistične službe pri UNZ Krško, je povedal, da se je število kaznivih dejanj povečalo za 6 odst., obravnavali so namreč 1.200 kaznivih dejanj, vendar se lahko pohvalijo z nadpovprečno republiško raziskanostjo, raziskali so namreč 66 odst. vseh obravnavanih dejanj. Najbolj je porastla gospodarska kriminaliteta, in sicer za 68 odst. Dušan Kerin pravi, da je glede na revizije lastninjenja, ki še potekajo, pričakovati, da bo tudi v letošnjem letu teh kaznivih dejanj še veliko. Lani je bilo precej kaznivih dejanj glede spolne nedotakljivosti, zabeležili so 5 posilstev (predlani 1), pa tudi kar 9 spolnih napadov na osebo, mlajšo od 14 let. Veliko je bilo tudi tatvin in velikih tatvin ter ropov. Čeprav je zaradi vojne na Balkanu promet po magistralni cesti Ljubljana - Zagreb močno upadel, se sedaj ponovno povečuje. Še lani so po številu prometnih nesreč v Posavju prevladovale lokalne ceste, letos je na vodilnem mestu magistralna cesta Ljubljana - Zagreb. Načelnik inšpektorata pri UNZ Krško Miha Molan je poudaril, da se je prometna varnost v lanskem letu v primerjavi s predlani poslabšala, število prometnih nesreč se je povečalo za 9 odst. Kaj bo, ko se bo promet proti Balkanu odprl, si niti ne upajo pomisliti. Na njihovem območju se je lani zgodilo 206 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 29 (lani 31) ljudi, 238 pa jih je bilo poškodovanih. Na žalost statistični podatki kažejo, da je v prometnih nesrečah udeleženih vse več otrok in mladoletnikov: umrlo jih je 7 (predlani 4), poškodovanih je bilo 54. Otroci so najpogosteje žrtve prometnih nesreč kot sopotniki. Tudi prekrškov zoper javni red in mir je bilo lani več kot predlani predvsem na račun prepirov, drznega vedenja in pretepanja. Več kot polovi- co kršitev je bila stoijenih v nočnem času in to v gostinskih lokalih in na cestah. 8 odst. (predlani 5) kršiteljev je bilo mladoletnih. Načelnik Rajmund Veber je poudaril, da na upravi dajejo velik poudarek tudi pritožbam občanov zoper delo policistov. Lani so jih sprejeli 50, vendar so ugotovili, da je bilo le 6 pritožb utemeljenih, v teh primerih so zoper policiste ustrezno ukrepali. Opažajo pa, da je policija po • Meja vpliva tudi na trgovino z mamili in orožjem. Lani so obravnavali 6 kaznivih dejanj zaradi neupravičenega prometa z mamili in 2 zaradi omogočanja uživanja mamil. Zasegli so 912 g heroina, 20 g kokaina, 6 ampul morfija, 526 rastlin indjjske konoplje ter 37 g posušenih delov konoplje. lanski stavki zgubila na ugledu tudi v Posavju, takšen ugled, kot ga je imela pred petimi leti, ko je bil napovedan prihod milingaijem iz Srbije in v času slovenske vojne verjetno kmalu ne bo imela. _______- J. DORNIZ PTT PODJETJE SLOVENIJE p.o. POSLOVNA ENOTA PTT NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto UPRAVNIKA POŠTE III. RAZREDA V ČRNOMLJU Pogoji: — višja strokovna izobrazba ptt prometa (inženir ali ekonomist ptt prometa) oz. druga ustrezna izobrazba — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela je po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Poslovne enote PTT Novo mesto, Novi trg 7,68000 Novo mesto, v roku 8 dni po objavi v časopisu. Igra Novoterma ne obeta veliko Le pet minut prave igre Krke Novoterma - Usodo domačih je zapečatil njihov nekdanji soigralec Gliha - Ntoko in Pavič preprečila še hujši poraz Lopatičeva gre na evropsko prvenstvo V Parizu bo nastopila v skoku v daljino - Lahko se uvrsti v finale BREŽICE - Vladka Lopatič iz Krške vasi jc že vrsto let najboljša slovenska mnogobojka, letošnjo zimo pa je posvetila nekoliko več pozornosti predvsem skoku v daljino in na dvoranskih tekmovanjih dosegla nekaj zelo dobrih izidov ter bistveno popravila državni rekord. Kljub temu, daje z izidom 635 cm za 5 cm zgrešila normo za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu, so jo izbrali v štiričlansko slovensko zastopstvo, ki bo od 11. do 13. marca v Parizu nastopilo na srečanju najboljših atletov Evrope. Očitno je, da je Atletska zveza Slovenije postavila preostro normo, saj bi bila Vladka s 635 cm še pred dvema letoma 4. v Evropi, pa tudi letos bi ta rezultat moral zadostovati za uvrstitev v finale evropskega prvenstva, zato je odločitev zveze, da se Lopatičeva kljub neizpolnjevanju norme pridruži Bukovčevi, Bilačcvi in Bahtiriju, edino pravilna, s tem so slovenski atletski birokrati le popravili napako pri postavljanju prezahtevnih norm za nastope na največjih mednarodnih tekmovanjih. NOVO MESTO - Prva tekma Krke Novoterma v pomladanskem delu državnega prvenstva v nogometu je na tribune štadiona pod Portovalom privabila blizu tisoč gledalcev, ki jih je zanimalo, ali bo v drugem delu ligaškega tekmovanja igra Novomeščanov toliko boljša, da lahko še upajo na obstanek v ligi. Poraz z Muro z 2:0 sicer ni tako hud, kot bi lahko bil, igra in znanje, ki so ga pokazali novomeški nogometaši, pa ne obeta veliko dobrega. Novomeščani so tekmo začeli borbeno, z dolgimi, hitrimi in nevarnimi podajami pred kazenski prostor Mure pa so pokazali, daje njihov sistem igre trener Matič precej spremenil. Žal so tako igrali le prvih 5 minut, potem pa je šlo vse po starem. Nogometaši Mure so hitro postali popoln gospodar na igrišču, dodaten udarec za domače pa sta bili poškodbi Grudna v 2. minuti in Peršeta pred koncem prvega polčasa. Murini nogometaši so si že v prvem polčasu s kombinatorno kolektivno igro ustvarili nekaj lepih priložnosti, Primož Gliha pa je v 21. minuti izkoristil nezbranost domače obrambe in s strelom po tleh premagal sicer zanesljivega vratarja Paviča. V 35. minuti so imeli priložnost tudi Novomeščani. Vojadin je s kakšnih 25 metrov od vrat močno in natančno streljal v desni kot, vratar Boškovič pa je z atraktivnim skokom rešil mrežo. Tik pred koncem prvega polčasa je Gliha še drugič presenetil domačo obrambo in postavil končni izid tekme 2:0 za Muro. Tudi drugi polčas je minil v znamenju igre mačke z mišjo. Murini nogometaši so s hitrimi podajami pred kazenskim prostorom domačih spravljali v obup novomeško obrambo in si ustvarjali neštete priložnosti, le odličnemu Kameruncu Ntoku in vrataiju Paviču se domači lahko zahvalijo, da ni bil poraz še veliko hujši. V 9. minuti je bil Pavič že premagan, vendar se je na pravem mestu znašel Nino Primc, ki je žogo z roko zbil iz gola, za kar si je zaslužil rdeči karton, sodnik pa je Krko kazno- val še z 11-metrovko. Le-to je Pavič ubranil, odbito žogo so Murini nogometaši še enkrat usmerili proti vratom, vendar je bil Pavič tudi tokrat na mestu, tedaj pa se je Gliha znašel v nedovoljenem položaju in zadetek, ki ga je v tretjem poskusu dosegel, je sodnik razveljavil. Bolj ko se je bližal konec srečanja, bolj so izgledali Novomeščani nebogljeni. Preveč so poskušali le s samostojnimi akcijami, pravega sodelovanja med soigralci ni bilo, zato so jim gostje zlahka odvzemali žoge. I. VIDMAR Derbije dobil Akripol Črnomelj nadomestil veliko prednost Akripola - Na koncu so imeli Trebanjci več sreče in zmagali DVA NOČNA TURNIRJA RIBNICA - Malonogometni klub Prestige iz Ribnice bo v soboto, 12., in v soboto, 19. marca, v ribniški športni dvorani pripravil nočna turnirja v malem nogometu. Prijavnina znaša 6.000 tolarjev, prijaviti pa se morate najkasneje do 11. marca na telefonski številki 862-000 ali 800-596. TREBNJE - Skoraj 400 gledalcev se je zbralo v dvorani trebanjske osnovne šole na dolenjskem derbiju v drugi rokometni ligi zahod med domačim Akri-polom in rokometnim klubom Črnomelj. Z malo športne sreče so po ogorčenem boju slavili Trebanjci s 25:24. V prvem polčasu je do rezultata 5:5 potekala izenačena igra, nato pa so akripolovci po nekaj napakah Črnoma-Ijčanov povedli z 8:5 in to razliko obdržali do konca prvega dela, ki se je končal z izidom 13:10 za Akripol. Tudi v drugem delu so akripolovci nadaljevali z dobro igro in v dveh obdobjih povedli za velikih šest golov prednosti -20:14 in 23:17. Deset minut pred koncem srečanja so bučni domači gledalci že pričeli slaviti, vendar so belokrajnski rokometaši s strpno igro v obrambi in tekočo v napadu začeli razliko počasi zmanjševati, obenem je domačine zajela rahla panika. Le dve minuti pred koncem je pri izidu 24:23 za Akripol, Hohnječeva prvakinja REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA NOVO MESTO SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI ter SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA IN UREJANJE PROSTORA JAVNO TRIBUNO Vas vabita na — O LOKACIJI ZA VEČNAMENSKO DVORANO Z VELODROMOM V NOVEM MESTU, ki bo v torek, 15. marca* 1994t ob 18. uri v konferenčni dvorani Izobraževalnega centra Krke v hotelu Metropol. Istočasno bo potekala tudi JAVNA OBRAVNAVA OSNUTKA PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT ZA ŠPORTNO-REKREACIJSKI PARK PORTOVAL. Osnutek programske zasnove za Portoval in gradivo s pre-verbo umeščanja večnamenske dvorane z velodromom na možne lokacije si lahko ogledate v prvem nadstropju Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. Vljudno vabljeni! Pet medalj dolenjskih atletov na pionirskem prvenstvu Zakaj je dolenjski nogomet na repu Nekritično kupovanje nogometašev - Premalo dela z mladimi - Dolenjski nogometaši niso želeli ohraniti svoje zveze - Močan vpliv Ljubljane škodi Dolenjcem Nogometni ples v državnih ligah sc bo pričel šele čez dober mesec. Kljub temu je prav, da si Dolenjci nalijemo čistega vina. Vrsto let sem bil sekretar sedaj že bivše medobčinske nogometne zveze za Dolenjsko. V tem času sem hitro občutil zakulisne igre klubov, zato sem se pri svojem delu lahko oprl le na tehničnega sekretarja nogometne zveze Slovenije Marjana Horvatca. Že v preteklosti so klubi namenili premalo pozornosti vzgoji mladih nogometašev in so raje kupovali igralce, slednji pa so v klubu ostali toliko časa, dokler so bili za igranje predobro plačani, nemalokrat pa so imeli prednost pred domačimi nogometaši. Medtem ko je še pred časom neki kočevski nogometni funkcionar kritiziral kupovan-danes drugoligaškem klubu, ta čas pa je prost' in bo, kot vse kaže, spet zaigral v novomeškem moštvu. je igralcev pri Novomeščanih, isto počnejo v Kočevju. Zaradi zanemarjanja dela z mladimi se ne gre čuditi dejstvu, da je bore malo nogometašev iz Dolenjske uspelo dobiti debelejši kos kruha v kakem večjem klubu. Svetli izjemi sta le Robert Englaro, kije iz NK Bela krajina prišel k ljubljanskemu Slovanu in od tam k Olimpiji, kjer igra še sedaj, in Gorazd Plevnik, ki je prve nogometne korake sicer naredil pri ljubljanski Olimpiji, a ko se je njegova družina preselila v Šentjernej, je nekaj časa igral za tamkajšnji klub, potem pa je njegov ambiciozni oče, nekdanji nogometaš, Gorazda pripeljal v novomeški Elan, kjer je hitro opozoril na svojo nadarjenost, in kaj kmalu so ga opazili tudi managerji vodilnih ljubljanskih klubov, odšel pa je k Slovanu. Nekaj časa je igral nogomet tudi v Nemčiji v Dolenjski nogometni klubi - med njimi je prednjačil NK Bela krajina - so nekajkrat registrilali igralce, ki so bili istočasno že registrirani za druge klube (npr. za Karlovac in Belo krajino) in igrali kar za dva kluba obenem. Niso pa tega počeli le Belokranjci, to se je dogajalo tudi v Elanu. Pri svojem delu sem dolenjske klube pogosto opozarjal, naj več časa namenijo delu z mladimi. Z velikim veseljem ugotavljam, da so v NK Krka Novoterm za delo z mladimi pridobili nekdanje nogometaše, jih poslali na trenerske seminarje, tako da so si pridobili tudi ustrezne licence za vodenje moštev mladih nogometašev. Žal pa v NK Krka Novoterm ni vse tako, kot bi moralo biti. Vodilni možje klubske prostore vidijo le bolj poredko, reševanje potapljajoče se barke pa je padlo predvsem na ramena povratnika Igorja Bučarja in "deklice za vse” Ladislava Kirna. Naj svojemu članku dodam še odgovor sedaj že bivšemu športnemu uredniku Dolenjskega lista Bojanu Budji, kije v enem od svojih prispevkov obžaloval, da Dolenjska in Novo mesto nimata lastne nogometne zveze. Žal sem moral biti poleg pri ukinjanju le-te. Levji delež pri ukinjanju medobčinske nogometne zveze za Dolenjsko so imeli prav klubi, ki sojo ustanovili, na koncu pa so zmagali interesi posameznikov. Kočevje in Ribnica sta se v prepričanju, da geografsko pripadata bolj Ljubljani kot Dolenjski, priključila MNZ Ljubljana. Brežičani so se kljub nasprotovanju njihovega takratnega klubskega predsednika odločili za celjsko nogometno zvezo. Če bi takrat sedli za skupno mizo predstavniki vseh dolenjskih klubov (Elan, Bela krajina, Dana Mirna, Kočevje, Ribnica, Litija, Ivančna Gorica, Podzemelj, Brežice, Celulozar Krško in Šentjernej), bi morda le še ohranili svojo zvezo, tako pa smo prišli pod oblast drugih. Da poslej vse poti vodijo v Ljubljano in le redke iz nje, sem močno občutil tudi na lastni koži. Najtežje je bilo z registracijami naših nogometašev, saj je Ljubljana najprej poskrbela za svoje klube in moštva iz svoje bližnje okolice. Tudi nogometna zveza močno občuti moč velike Olimpije, da o sodnikih ne govorim, zato se bojim da se Novome-ščanom ob njihovem boju za obstanek ne piše nič dobrega, a prav vesel bi bil, če bi se tokrat zmotil. MILAN GORENC Tomaž Ojsteršek ubranil sedemmetrovko najboljšemu črnomaljskemu rokometašu Marku Papežu, ki je kar desetkrat premagal Akripolova vratarja, vendar je to napako minuto kasneje popravil Janko Lozar, ki je v obrambi ukradel žogo in iz hitrega protinapada rezultat izenačil na 24:24. Isti igralec je nato 19 sekund pred koncem tekme grdo zrušil Romana Šavriča, kar je povzročilo nekaj medsebojnega prerivanja, vendar brez hujšega incidenta razen tega, da sta sodnika izključila nekaj igralcev na obeh straneh, do konca srečanja pa so na igrišču ostali le po štirje igralci na vsaki strani. Akripolovci so krenili v zadnji napad, vendar žogo skoraj zapravili, ko sta sodnika dosodila za rokomet nenavadno odločitev - mrtvo žogo. V skoku na sredini igrišča, enajst sekund pred koncem, je bil najvišji Tomaž Kotar, ki je nato po izmenjani podaji v prodoru s strani le dve sekundi pred koncem tekme premagal gostujočega vratarja in tako srečno prinesel zmago domačinom s 25 :24. Strelci sobotnega derbija: Šavrič 6, Zarabec 5, Kotar 3, Višček 4, Strajnar 4 Kravcar 2 in Barle 1 za Akripol; pri Črnomlju pa: Papež 10, Bohte 1, Barič 4, Čengija 3, Gabrijan 2, Pezdirc 3 in Lozar L J.ŽURA NOVO MESTO - Za 13-letno atletinjo AK Tilia Novo mesto Melito Hohn-jec iz Dolenjskih Toplic se je letošnja sezona začela izredno uspešno. Srebrni medalji v troskoku na državnem prvenstvu starejših mladink in bronu v troskoku med mlajšimi mladinkami je v soboto dodala še naslov državne prvakinje med mlajšimi deklicami v skoku v daljino. Že v predtekmovanju je s 515 krepko preskočila vse tekmice, v finalu pa je skočila še 5 cm dlje in zanesljivo osvojila prvo mesto, saj je edina preskočila mejo 5 m. Poleg Hohnječeve sta za AK Tilio osvojila medalji še Gregor Rovan, kije s 604 cm osvojil 2. mesto v skoku v daljino, in Maja Vinder, ki je bila s 150 cm 2. v skoku v višino. Državnega prvaka imajo tudi Brežičani. V skoku ob palici je z 280 cm zmagal Kopinč, prvo medaljo z državnih prvenstev pa so osvojili tudi Šentjernejčani, ki so atletski klub ustanovili šele pred kratkim - bronasto medaljo v skoku v višino je s 145 cm osvojila Godčeva. v Zupanc v Evropi Leskovški strelec osvojil 7. mesto na evropskem prvenstvu LESKOVEC - 18-letni dijak gradbene tehniške šole Dejan Župane, član mladinske vrste strelskega društva SOP Novoline iz Leskovca, je na evropskem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem dosegel izjemen uspeh že s samo uvrstitvijo v finale mladincev, v katerem je s 682,8 krogi zasedel 7. mesto, za zmagovalcem, Francozom Gaulierjem, pa je zaostal le za 1,9 kroga. Prav njegov odlični rezultat je največ pripomogel k ekipnemu 7. mestu slovenske reprezentance. S tem uspehom sije Dejan zagotovil tudi nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo julija v Milanu. Župane je začel streljati v 6. razredu osnovne šole, na svojo nadarjenost pa je opozoril lani, ko je zmagal na srednješolskem državnem prvenstvu in drugim mestom na članskem prvenstvu v streljanju s serijskim orožjem. Za standardno orožje, s kakršnim je tekmoval v Franciji, seje odločil šele lani. Trenira 6- do 9-krat na teden, veliko zaslug za njegov uspeh pa imajo poleg treneija Jožeta Arha tudi sponzorji Novoline, NEK Krško, krški sekretariat za obrambo, komite za družbene dejavnosti in krška športna zveza. Bo novomeški tenis zmagal? Novomeščanom odprto prvenstvo Slovenije, v tenisu -Mladi šampioni vadijo v nemogočih razmerah Tenis ima v Novem mestu res že dolgo tradicijo, vendar so ga vseskozi odrivali ob stran. Igrišča pod nekdanjim mestnim parkom, na katerega so Novomeščani že skoraj pozabili, so se pred leti morala umaknili domu JLA in mesto je za nekaj let ostalo brez njih. Ko so pred leti zgradili novih pet igrišč ob Krki pod Portovalom nasproti Loke, je vse kazalo, da bo tenis v dolenjski metropoli zaživel, a je vse ostalo na rekreativni ravni, igrišča pa vse do sedaj niso dobila prepotrebnih garderob in sanitarij, ki k vsakemu takemu objektu vsekakor sodijo. Kljub vsemu se niti novomeški tenis ni mogel upirati razvoju te t in v Sloveniji. Pred dve- igre v svetu in v Sloveniji. Pred dvema letoma se je v novomeškem teniškem klubu zbrala skupina zagnancev, ki je želela narediti precej več od rekreativnih turnirjev, na katerih so se za prva mesta potegovali že nekoliko ostareli rekreativci. Začeli so s teniško šolo, v katero je danes vključeno preko 100 otrok, rezultat trdega dela treneija Hočevarja pa so uspehi Blaža Turka, Tomaža Kastelca, Tadeja Puclja in drugih, ki v kategorijah do 12. in do 14. leta sodijo v sam slovenski vrh in že zmagujejo na najmočnejših domačih turnirjih. Izreden napredek v organiziranosti društva, v delu z mladimi in v kakovosti tekmovalne vrste ni prezrla niti Teniška zveza Slovenije, ki je TK Novo mesto uvrstila med 10 najboljših slovenskih klubov in Novomeščanom ponudila organizacijo odprtega prvenstva Slovenije za člane, ki naj bi bilo na igriščih pod Portovalom od 12. do 14. avgustu letos. Res lepo priznanje za klub, ki pa ima lepotno napako. Brez garderob in sanitarij odprtega prvenstva Slovenije v Novem mestu ne bo. Teniški klub Novo mesto je za spremljajoči objekt že zagotovil denar, projekt je pripravljen, pridobljena so tudi že vsa soglasja, že več kot leto pa novomeški tenisači čakajo na dovoljenje občine, da začnejo graditi. Časa do prvenstva ni več veliko, objekt pa ni pomemben le zaradi odprtega prvenstva Slovenije. Garderobe in sanitarije potrebuje predvsem stotnija mladih športnikov, kije bleč nimajo kje preobleči in umiti, fiziološke potrebe pa morajo med vadbo opravili kar ob Krki, ki teče le lučaj od igrišč. Če samo pomislimo, v kakšnih razmerah vadijo otroci, kijih pozimi slarši vozijo na vadbo v Šentjernej, Brežice in Škocjan, se je treba pošteno zamisliti. Bomo pustili, da propade še en poskus, da se Dolenjci prebijemo iz južnjaške zaostalosti? Upajmo, da bo tokrat le zmagal razum. I. V. W< Podvigi smučarjev Roga Uspeh Moretove na evropskem pokalu, Jazbinškove na državnem prvenstvu - Zmagujejo tudi najmlajši ra\ na bo j od vei i sat :Kc str; Pn pr; po! NOVO MESTO - Minuli konec tedna je bil zagotovo najuspešnejši za novomeško in dolenjsko smučanje v vsej njegovi zgodovini. Tokrat so Dolenjci končno dokazali, da smučanje ni le domena Gorenjcev, Štajercev in Ljubljančanov. Začelo seje na Krvavcu, kjer je Nuška More zasedla 9. mesto na tekmi za evropski pokal v akrobatskem smučanju, kar je njen doslej največji uspeh na mednarodnih tekmovanjih. Drugo veliko presenečenje, a le za tiste, ki se na pionirsko smučanje ne spoznajo, je na pionirskem državnem prvenstvu v alpskem smučanju na Pohorju pripravila Jana Jazbinšek. V petek si je okoli vratu pripela bronasto medaljo za tretje mesto v super g-ju, naslednji dan pa je enak uspeh dosegla še v veleslalomu in s tem opozorila, da bodo morali nanjo v prihodnje resno računati, ko bodo izbirali reprezentance za največja pionirska tekmovanja. Medtem ko fantje pri mlajših dečkih niso imeli sreče, med najboljših 15 se je uvrstil le Nace Kušar, je bil Marjan Šonc pri starejših dečkih 13. v slalomu in 14. v super g-ju, še več pa si obeta od smuka, kjer računa na uvrstitev med najboljših 10. Golteh, kjer sta Rok Ravbar in Mojca Mesojedec zmagala med letniki 86, Marc Kušarje bil med letniki 85 drugi, Manca Simčič tretja, Ema Lapajne pa med letniki 87 četrta. j Gaj je povečal prednost Kočevski nogometaši nadaljujejo pohod v 1. ligo not po pol los j drž lar aie je,. viti ske pra no Cio: nov $ko KOČEVJE - Kočevski nogometaši, ki so med odmorom pred spomladanskim delom prvenstva “preboleli hudo gripo”, so kot kaže uspešno okrevali. Tudi z novim imenom nekdanji Avto L7V* bum, sedaj pa Gaj, uspešno nadaljuje | ^ začeto delo. V prvem krogu pomladan- | ^ev skega dela sezone je v Mariboru premagal Štajerske pivovarne s 3:1 in svojo prednost pred zasledovalci na lestvici druge lige povečal na 3 oz. 4 točke. Vseh 90 minut srečanja v Mariboru i čep ske M 'Pot so bili Kočevci boljši. Napadali so od ^ Zmage najmlajših Rogovih tekmovalcev na najmočnejših cicibanskih tekmah niso več presenečenje, saj smo jih vajeni že nekaj let. Na pokalu Maxim-arketa na Pokljuki se je v soboto v veleslalomu pomerilo kar 341 cicibanov iz vse Slovenije, smučarsko društvo Rog pa je tokrat imelo v svojih vrstah dva zmagovalca. Mare Kušar je zmagal med 85, Lana Grandovec pa med deklicami letnika 87 in mlajšimi. Njun uspeh sla dopolnila Rok Ravbar s 4. in Manca Simčič zli. mestom. Naslednji dan so Rogovi cicibani nastopili na Odbojka: lahko so zadovoljni vsega začetka in že v 11. minuti, ko se je po prostem strelu Komočarja žoga odbila od vratnice, je s 15 m po podaji Muhviča Igor Murn dosegel vodilni zadetek. V drugem polčasu so domačini izenačili, potem pa je sodnik razveljavil dva zadetka Kočevcev in en zadetek domačinov, izid pa je kljub številnim priložnostim Kočevcev ostal izenačen vse do 10 minut pred koncem tekme, ko sc je nogometašem Gaja le obrestovala napadalna igra. Najprej je po podaji Strune zadel mrežo Vujičič, le minuto pred koncem pa je Struna zadel še sam in postavil končni izid srečanja 3:1. Po delitvi točk v Kranju in porazu Korotana so Kočevci še povečali prednost na lestvici. V nedeljo bodo ob 15. uri doma igrali s Slavijo iz Vevč. M. G. Pod ižra sPr< nia Trd sice Gle no j 1lO[ Hol Pri, ,vPr; Pionir in LIK Tilia v play oflu - Novomeščanke z veliko prednostjo v začenjajo play out NOVO MESTO, KOČEVJE -Razplet rednega dela prvenstva je bil nadvse ugoden za vse tri dolenjske prvoligaše. Odbojkarji Pionirja, ki so v zadnjem krogu s 3:0 premagali ravenskega Fužinarja, so brez težav osvojili 4. mesto, se uvrstili v končnico prvenstva (play off), kjer se bodo na dve zmagi pomerili z Vigrosom Pomurjem, ki so ga pred tedni doma zanesljivo premagali, obenem pa so se izognili play outa, kjer bi v ligi šestih ekip morali odigrali še 10 tekem za dve mesti, ki vodita v 1 A ligo. Prvo tekmo bodo 12. marca igrali v gosteh, drugo 19. marca doma in morebitno tretjo tekmo 23. marca v gosteh. Vigros ni nepremagljiv in so ga Novomeščani pred tedni na domačem igrišču zlahka premagali. Če bodo ponovili tako dobro igro, ni izključeno, da se bojo uvrstili v nadaljevanje, kjer bi se na dve zmagi pomerili z zmagovalcem drugega para, Olimpijo ali Kamnikom, za 3. ali 4. štartno mesto v polfinalu play offa, kjer se bosta tema dvema ekipama pridružila Vileda in Salonit, ki igrata v srednjeevropski ligi. Podobno je pri Kočevkah, ki so v zad- ORAČ ZMAGAL V MARIBORU En njem krogu zanesljivo premagale Krim s 3:0 in osvojile tretje mesto. V končnici se bodo po enakem sistemu kot Pionir pomerile z Blejkami. Novomeščanke, ki so v soboto premagale zadnjcuvrščeno Mislinjo Steel s 3:1, so na koncu prvega dela osvojile 5. mesto in imajo pred play oulom že precejšnjo prednost pred tekmicami za uvrstitev v 1 A ligo, saj se vse točke iz rednega dela prvenstva upoštevajo tudi v nadaljevanju. V ligi šestih ekip bodo odigrale še deset tekem, že polovični uspeh (5 zmag) pa jih zanesljivo vodi v boljšo skupino 1. lige. Glede na to, da bosta v prihodnji sezoni vi A ligi nastopali dve ekipi od šestih, Novome-ščankc pa imajo 2 točki prednosti pred Novogoričankami in kar 6 pred Krimom in Branikom, ter da novomeške odbojkarice igrajo vse bolj zrelo, je možnost, da se v 1 A ligo ne bi uvrstile, le še teoretična. 12. marca se bodo doma ponovno pomerile z Mislinjo. Odločilna pa bo že druga tekma, ki jo bodo prav tako doma 19. marca igrale z novogoriškim HIT Casinojem. SEVNICA - Osemčlanska ekipa sevniškega karate kluba se je minulo soboto udeležila odprtega prvenstva Štajerske v Mariboru, kjer je nastopilo 167 karateistov iz 38 klubov. Največ uspeha so imeli Sevničani v mlajših kategorijah. Pri mlajših dečkih je Denis Orač zmagal, Danilo Lisec je bil tretji in Rok Črepinšek četrti. Pri starejših dečkih je bil Marko Stopar drugi in Iztok Busar šesti. I. V. USPEH SEMISKIH KARATEISTOV SEMIČ - Na prvem turnirju za državno prvenstvo v srni contact karateju v Zagorju ob Savi so uspešno nastopali tudi Semičan), ki so svojo sekcijo ustanovili šele lani. V kategoriji do 79 kg je bil Nikola Šebuk drugi. V finalu pa je izgubil z Davorjem Hojnikom, vice-prvakom Evrope v taekvondou, po podaljških s 4:3. Drogo mesto na turnirju je osvojil tudi Dušan Bezek v kategoriji do 89 kg. Ostali sevniški tekmovalci so zaradi neizkušenosti izpadli že v kvalifikacijah. °bči bilo Stv0 rHvn io t( bod, Pred bris vPra Vs "Pel vsa °bci, bo K H fetsl "Pjas šito °bcii brist, '*c •»j. I ruxa D® snu taji L) O Po krajevnih skupnostih v tem času potekajo zbori občanov, na katerih razpravljajo o novih občinah. To je samo del dogajanja v zvezi s preobrazbo sedanjih družbenopolitičnih skupnosti. Temeljne rešitve nastajajo v komisiji za lokalno samoupravo pri parlamentu. O preobrazbi sedanjega komunalnega sistema smo se pogovaijali z mag. Boštjanom Kovačičem, predsednikom novomeškega izvršnega sveta ki ga je dr. Janez Drnovšek ga je pred časom predbgal za ministra brez listnice, pristojnega za lokalno samoupravo. Kovačiča sicer še niso imenovali za ministra, a njegova kandidatura za “prvega moža” lokalne samouprave ni bila preklicana. Kovačič pravi, da zanj lokalna samoup-fava pomeni enega ključnih projektov ustanavljanja slovenske države, preobrazbo, ki trajala nekaj let. Pomembno se mu zdi Ogovoriti, kako ob tem projektu doseči čim večje soglasje ljudi, saj uvajanje lokalne samouprave zadeva kakovost življenja. Po Kovačičevem mnenju obstaja svojevrsten strah pred centralizacijo, ki ga je potrebno Preseči, saj je bistvo nove lokalne samouprave ravno neodvisnost posameznika brez Pokroviteljstva države. Občina z dušo “Malo bomo napravili, če ne bomo dali novi občini duše, identitete, ki bo predvsem Poudarjala kakovost življenja. Za to je Potrebno, da spoštujemo določene zakonitosti in da jasno razmejimo pristojnosti države in lokalne samouprave. “Občina je tame zgodovinska sociockonomska, pro-i [Petna, sociopsihološka enota. Pomembno Je» daje primerljiva z občinami v najbolj raz-v>tih deželah, saj moramo spoštovati evropsko listino o lokalni samoupravi, V razpravah, ki zdaj potekajo po terenu, je potrebno izhajati iz analize dosedanjega funk-cioniranja občin. Ključno pri oblikovanju novih občin je zame to, da natančno sistemsko opredelimo vlogo in pristojnosti novih f^očin in s tem tudi izvorno financiranje. ,^eveda ne moremo iti mimo volje ljudi, j ^prav bo v končni fazi potrdil referendum-ipe rezultate državni zbor. Pomembna sta ^akovost življenja in gospodarski razvoj, otrebno je paziti, da nove zamisli o lokalni samoupravi ne omejujejo ustvarjalnosti, Podjetnosti, izvirnosti ljudi, kije prišla do ftfaza zlasti v sedanji krajevni skupnosti. Pri spreminjanju sedanjega komunalnega siste-?a je treba upoštevati regionalni razvoj. 1 /dim, da je bil policentrizem pozitiven, in |!,Cer na ravni Slovenije in znotraj občine. 'J'ede lokalne samouprave je zame izjem-n° pomembno dejstvo, da obstajajo demografsko ogrožena območja. To je potreb-n° Upoštevati in zato imeti selektiven pristop Pri obravnavi razvoja teh območij.” Izvedba zamisli ostaja občini I Določitev pristojnosti pomeni tudi !Prašanje, kako organizirati javne službe. K^Pirikiso izračunali, da je 85 odst. stare “čine delalo na državnih zadevah, ki jih je 'i° po teh izračunih celo okrog 3.000. Dej-Slv° je, da država prevzema določene up-[avnc naloge zdajšnje občine. Toda manjkajo točne razmejitve nalog med občino in .ržavno upravo v okviru ministrstev ter °dočo občino in tu bo po Kovačičevem predvidevanju prišlo do cele vrste sporov o Pristojnostih. Pojavila se bodo tudi Pfašanja o tem, kako naj občinski sveti ,resničujejo svoje pristojnosti. Ali bodo /Pele občine dovolj usposobljenih ljudi za *a področja, o katerih bodo odločali finski sveti. Praktična vprašanja o tem so P° Kovačičevem mnenju med drugim tudi kako deliti skupne vodovodne ali ener-ktske sisteme, v zvezi s čimer bo prišlo do jasnosti, koliko je kdo vložil in kakšen je j/’0 premoženjski delež posameznih novih /jčin v teh objektih. Vprašanja o razmejitvi Pristojnosti se pojavlja na primer tudi v zve-* občo upravo in premoženjskimi zadeva-a*'- Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je eden najbolj stabilnih in eden največjih izvirnih prihodkov proračuna sedanjih občin. Če bo to bodoča občina izgubila, bo po mnenju Boštjana Kovačiča za marsikaj prikrajšana. Gre tudi za vprašanje, kako bo v bodoče funkcioniralo področje izobraževanja. Financiranje prevzema država, toda nemoteno delovanje ostaja v pristojnosti nove občine. Bodobno bo veljalo tudi na drugih področjih. Država naj plača razliko Pravica sama po sebi nič ne pomeni, če nima za sabo sistema financiranja. Po zakonu o lokalni samoupravi naj bi občine v bodoče dosegale z javno porabo na prebivalca v povprečju najmanj 90 odstotkov povprečne porabe na prebivalca v občinah v Republiki Sloveniji. Najnižja meja znosnega življenja po občinah je torej v povprečju najmanj 90. Ob tem povejmo, da o delitvi sedanje občine Novo mesto obstaja t. i. model 9 plus ena, to je delitev sedanje družbenopolitične skupnmosti na 9 manjših in eno mestno občino -Novo mesto z okolico. Če je 90 torej povprečje, Novo mesto dosega - tako so ob predvideni ukinitvi sedanje občine izračunali v občinski vladi - 107 in je s tem krepko nad povprečjem Slovenije in zdajšnje občine Novo mesto. Če bodo turizem glede na omenjeni model spadale v mestno občino tudi krajevne skupnosti pod Gorjanci, dosega tako “razširjena” mestna občina Novo mesto 100 odst. javne porabe, kar je še vedno ugodno. Pomeni tudi to, da je materialno v najboljšem položaju bodoča mestna občina Novo mesto. Ostale občine, kot bi nastale po omenjenem modelu preoblikovanja, dosegajo tako javno porabo: Dolenjske Toplice 76,6, Žužemberk 49,7, Hinje 22,4, Straža 79,6 odst, Mirna Peč 64,5 odst., Šmarjeta 80,5, Škocjan 52 in Šentjernej 58,5 odst., Orehovica 55. “Če želimo zagotoviti enakovreden razvoj občin - trdim, da ga moramo - je potrebno pokriti razliko do omenjene zakonsko opredeljene slovenske javne porabe, do tistih 90 odstotkov. Edini logičen odgovor je, da to razliko v denaiju zagotovi država s finančno izravnavo. Zato mora država imeti natančne izračune, kaj izplačilo izravnav zanjo predstavlja. Država v zvezi s temi zadevami zaostaja in o njih ne ponudi kvalitetnih podatkov,” meni Kovačič. Občina, država in nekaj vmes “Postavlja se vprašanje, ali ni Slovenija upravičena do treh ravni oblasti, “ poudaija Kovačič. “Sodobne evropske države imajo trinivojsko organiziranost. Med občino in državo je še nekaj vmes, je regija, pokrajina, uprava, gubernija, dežela, kakor pač to imenujejo. Pomembnih pa je nekaj vprašanj: kako razmejiti državo in lokalno samoupravo in kako določene izvirne funkcije prenesti iz občine in iz države na pokrajino. Ta prenos bi moral biti istočasen proces.” Oblikovanje vmesne ravni oblasti je stvar samostojne odločitve ljudi, kajti občina je obvezna ustavna kategorija, medtem ko je pokrajina pogojna ustavna kategorija, ali povedano drugače: bodoče občine se avtonomno odločajo, ali se bodo povezale v regijo. Preoblikovanje občin je dejansko stek- Mag. Boštjan Kovačič lo, čeprav glavni zamisli še marsikaj manjka do popolnosti. Za zdaj je občin še 62, a bilo naj bi jih preko 260. Povprečna slovenska občina je imela 30.000 prebivalcev in je bila po ocenah strokovnjakov petkrat prevelika. “Ne pristajam na kompleks juga” V zvezi s prihodnoastjo Novega mesta kot nesporno regijskega središča je Boštjan Kovačič optimist. “Novo mesto je delovna intenzivna občina, strukturalno gospodarsko ni ranljivo kot mariborski ali gorenjski industrijski bazen. Ne vidim razlogov, da bi se naša investicijska moč zmanjšala. Toda potrebni so organiziranost, strokovna podkovanost teh občin, in odgovori na to, kako vzpostaviti čimbolj učinkovit sistem komu- nikacije z državo. Kajti na ravni države je izjemna ekonomska moč, cela vrsta skladov, moč ministrstev v smislu investiranja in subvencioniranja posameznih projektov./Tisti, ki bo najbolj učinkovit v pripravi dela v tej vertikalni komunikaciji do pristojnih ministrstev, ta ima seveda prednost. Državnega denarja je še ameraj dovolj. Ali bomo mi prišli do njega, je tudi stvar dobrega funkcioniranja parlamenta, naših poslancev, kadrov, ki gravitirajo s tega območja. Ob vsem tem je moje fundamentalno stališče, da imamo vse komparativne prednosti, gre samo za to, da jih čimbolj izkoristimo. V zvezi s tem pa ne pristajam na kompleks juga, “ je optimist mag. Boštjan Kovačič. MARTIN LUZAR §Gat?Qm@o GDffiDoOmosG 0m V Salki vasi blizu Kočevja je prijetna domača gostilna, kjer si poleg dobre hrane - kuhati jih je učil olimpijski prvak v kuhanju -privoščite tudi rekreativno jahanje, ogled starin in angleških galoperjev, ki tekmujejo tudi v svetovnih arenah. Pot iz Kočevja do Gostilne A v bližnji Šalki vasi je sicer domiselno, a nekoliko premalo upadljivo in razumljivo označena s kotlički, v kakršnih so včasih kuhali hrano. Je pa gostilna privlačna in polna posebnosti. Vodijo Magda Babič, pomaga pa ji njen mož Alč, ki je uradno kmet, sicer pa na daleč znan kot vodja nekdanjega ansambla Alč in Maji, zdaj pa še konjerejec, amaterski kipar in slikar, zbiralec starih predmetov, razen tega pa še vedno prime v roko “frajtoneri-co” ali sede za bobne in zabava goste. Gostilničarka Magda je takole predstavila svoj lokal in njegove posebnosti: “Pred leti smo imeli v naši gostilni disko, a je bilo veliko kravala in tudi tepli so se, zato smo ga ukinili in se preusmerili na resne goste. Pri nas naročajo predvsem svečana kosila in večerje ter ohceti in organizacijo zabav ob raznih praznovanjih, saj imamo zelo dobro kuhinjo. V naši kuhinji je kuharice poučeval olimpijski prvak v kuhanju Janez Lenček z Bleda, ki je kot edini Slovenec član svetovne skupine častnih kuharjev Maitre de cuisine (mojster kuharstva); skupina ima le dvanajst članov in sprejmejo novega člana le, ko eden izmed članov umre. To je častna dolžnost, ki pa ima tudi svoje obveznosti. Delal je v najboljših hotelih tako rekoč po vsem svetu, tudi v hotelu Toplice na Bledu, danes pa je menda nekje v Nemčiji. Posebnost naše kuhinje so narodne jedi, divjačina, puranov zrezek s sirom in orehi ter domači štruklji v smetanovi omaki itd. Čeprav je zaradi splošne krize v gostilnah z jedili promet upadel in čeprav je naša gostilna nekoliko odmaknjena in skrita, smo s prometom zadovoljni. Zaradi denarne stiske nismo do letos v celoti izpolnili zadanega programa in bomo osem apartmajev s po štirimi ležišči dokončali predvidoma letos do jeseni ali najkasneje v letu dni. Namenjeni bodo vsem gostom, predvsem pa lovcem, saj se nameravamo bolj posvetiti tudi lovnemu turizmu, ki je posebnost Kočevske.” Njen mož Angel Babič, ki ga vsi kličejo Alč, je privekal na svet pred 43 leti v Hinjah v Suhi krajini, kjer sta doma tudi njegova starša. V mlajših letih sije želel v aranžersko ali oblikovalno šolo, saj je uspešno kiparil, rezbaril in slikal že, ko mu je bilo 10 let. Njegovi reliefi v lesu, ki krasijo stene gostilne, dokazujejo, da bi lahko tudi uspešno kiparil ali slikal, vendar oče za to ni imel posluha. Alč pravi, da bo skušal zamujeno nadoknaditi, ko se bo upokojil in si bo uredil svoj atelje. Alč je za uspehe svojih konjgalopetjev dobil več pokalov, saj so na dirkah v tujini njegovi konji osvojili že 8prvih mest. Na fotografiji: Alč z ženo Magdo ob pokalih. Z glasbo se je začel ukvaijati s 13 leti, ko je prvič igral na ohceti. Meni, da je igral na okrog 200 ohcetih, a ga nanje ne spominja nobena fotografija. Pravi, da bi bil zelo vesel, če bi dobil kakšno fotografijo. Kasneje je imel 15 let svoj ansambel, iz katerega je izšlo kar precej današnjih kočevskih muzikantov. Igrali pa so bolj v' svoje zadovoljstvo in nikoli niso snemali. Ze iz mladih dni zbira tudi stare predmete, in gostišče, ki je ure- jeno v kmečkem stilu, krasijo starinski predmeti kot preša, harmonika, trobente itd. poleg že omenjenih Alčevih reliefov v lesu, ki jih pohvalijo tudi likovni kritiki pa tudi akademski slikar Stane Jarm si jih rad ogle-da. Žena Magda pravi, da je mož likovni in glasbeni talent. Nima pa nobenega pravega smisla za reklamo svojega dela in talentov. Vse življenje le dela in se ne zna uveljaviti, se ne rine naprej. No, sicer pa je to značilnost umetnikov. Alč je tudi znan, da zna poskrbeti za zabavo pa tudi, da je v mlajših letih marsikatero “ušpičil”. V zadnjih letih je njegov nemimi duh zašel še na eno področje: konjerejo. Trenutno ima 14 konj, v dveh mesecih pa pričakuje še 5 žrebičkov. Med konji je 6 polnokrvnih angležev-galopeijev v treningu, s katerimi uspešno nastopa na tekmovanjih doma in po svetu. Med drugim je tekmoval v Rimu, na Dunaju, v Muenchnu, Piši in Milanu. Njegovi konji so osvojili 8 zmag in več drugih in tretjih mest. Doma je samostojno organiziral štiri dirke, zadnjo lani pa skupaj z M-KG Kočevje in še nekaterimi. Po ureditvi apartmajev (prenočišč) bodo tudi konji del turistično-gostinske ponudbe, saj si vedno več domačinov in drugih gostov želi jahati. Na vprašanje, odkod priimek Babič, nista vedela natančno povedati. Alč je pojasnil, da imajo v Dalmaciji celo vino, ki se imenuje babič, Magda pa je dodala, da je pred kratkim prebrala v časopisu, da je v Sloveniji vsak 43. priimek Babič. JOŽE PRIMC ( droge in mladi Konec februarja so ljubljanski kriminalisti v hotelu Lev našli pri 49-letnem turškem državljanu dobrih 5 kilogramov heroina, vrednega okrog 400 tisoč nemških mark. Namenjen je bil slovenskemu tržišču, del pa naj bi ga spravil tudi čez mejo. Trgovina z mamili je očitno že dobro razširjena tudi pri nas. Z njo pa se širi narkomanska nadloga, ki na eni strani omogoča velik nekontroliran profit, na drugi strani strani pa posega v medčloveške odnose. Tudi na Dolenjskem se alkohol in droga vse bolj širita med mladimi. Dr. Milan Strojan, vodja otroškega oddelka v novomeški bolnišnici, je bil zgrožen, ko so lani pripeljali na njihov oddelek 9 primerov do nezavesti opitih mladeničev in mladenk, od tega je bilo 5 primerov v decembru. Lani so namreč prvič začeli na oddelek sprejemati otroke do 18. leta starosti, pred leti so jih sprejemali do 15. leta. Kako to preprečiti? Udeleženci sestanka, ki ga je pred kratkim sklical novomeški župan Franci Koncilija na temo kriza družine, narkomanija in alkoholizem, so ugotovili, da je družina tista, ki lahko največ naredi za otroke, toda kaj, ko je tudi družina v krizi! “Živimo v času, ko smo obremenjeni z veliko negotovostjo in hitrostjo bivanja, najbolj pa je obremenjena družina,” je dejal specialist dr. Janez Klobučar iz Ljubljane, ki se že 18 let ukvarja z boleznimi odvisnosti in je član socialnega foruma v skupini za narkomanijo ter vodi skupino staršev narkomanov. Distanca med doživljajskim prostorom staršev in doživljajskim prostorom njihovih otrok je čedalje večja. Ta raz- naše korenine i/ Hhh Dr. Janez Klobučar, specialist za bolezni odvisnosti Pavle Majcen iz Prekope Pripoveduje o potovanjih in o življenju v deželah, o katerih preprost dolenjski človek komaj kaj sliši v poročilih, pa še tedaj ponavadi le v zvezi z vojnami, prevrati ali potresi. “Kako lepo, da je to tako daleč,” ponavadi zavzdihne takrat. Pavletu Majcnu s Prekope pa zvenijo daljna mesta in dežele kaj domače: Beograd, Carigrad, Libanon, Teheran, Moskva, Tunis, Alžir, Maroko, Madrid so med njimi, vmes pa je še veliko večjih in manjših krajev v Evropi, Aziji in Afriki, kjer je delal, potoval, bil gost ali turist. Kar nekaj desetletij je trajalo njegovo popotovanje. Ko ga takole gledam in poslušam - odločne besede, bistrega duha in krepkega telesa - hkrati pa vem, da bo že junija letos izpolnil petindevetdeset let, razmišljam, kakšno ime bi mu bolj pristajalo, dolenjski Odisej ali Metuzalem. “Mokronajzar sem po rodu,” pripoveduje Pavel Majcen,” tik pred koncem prejšnjega stoletja sem se rodil kot prvi sin očetu Antonu, posestniku in gostilničarju, in materi, Dolarjevi po rodu z gradiča Kot.” Kmečki sin je bil torej, a močno samoza- vesten. Tak je pač vedno bil njegov rod, ki je izhajal iz šentjanških hribov. Ded je bil nepismen, a dovolj pameten in gospodaren, da je lahko vsakemu od šestih sinov zapustil eno kmetijo. Ena od teh je bila Pavletova domačija in gostilna “Pri belem konjičku” v Mokronogu, kjer je odraščal. Precej Majcnov pa je v šentjanških hribih ostalo: samosvojih in upornih. Kar pet fantov, vnukov Pavletovega bratranca, je padlo v partizanih, med njimi tudi Milan Majcen. Pavle je doživel obe svetovni vojni. V prvo je bil sicer vpoklican, a smodnika na frontah k sreči ni okusil. Tudi jugoslovanska vojaška komisija po prvi vojni z njim ni bila preveč zadovoljna: razglasila ga je za nesposobnega. “Mene, ki sem se dobrih dvajset let kasneje kot jugoslovanski partizan, prostovoljec, pretolkel skozi pol Evrope, od Rusije vse do Beograda!” pravi. A mu je to kar prav prišlo. Takrat je imel namreč že drugačne načrte. Nameraval je v Orient, s trebuhom za kruhom. Sam ne ve, kaj ga je pravzaprav vleklo. Želja po potovanjih? Avanturizem? Prva postaja je bil Carigrad. Tu se je udinjal kot gradbeni delavec in ostal eno sezono. Druga je bil Libanon. Tudi tuje ostal le eno sezono, kajti vleklo ga je naprej. Nameraval je v Afganistan, a je ostal v Teheranu. Polnih sedemnajst let. Pričel je pri gradnji železnice, prihranke pa pametno vlagal in kmalu je bil lastnik penziona in mesarije ter najemnik kmetijskega posestva. Težko si je tukaj sredi pomladno se prebujajoče Dolenjske predstavljati življenje v Perziji med obema vojnama. Težko zaradi velike zemljepisne in kulturne razdalje, težko tudi zaradi slike, ki si jo je človek ustvaril o deželi pod vtisom krvave in krute Homeinijeve verske revolucije, dolgotrajne vojne med Iranom in Irakom ter revščine, ki ji je sledila. A je bilo življenje, ki ga je spoznal Pavle v Teheranu, čisto drugačno. “To je bila zlata doba Irana,” pravi Pavle Majcen. “Rodbina Pahlevi, ki je bila na 1]@W rH n m n U ju U J Na Dolenjskem se mladi vdajajo predvsem alkoholu, manj pa mehkim in trdim drogam. Posledica tega je, da so samo v decembru lani na otroškem oddelku v novomeški bolnišnici sprejeli 5 do nezavesti opitih mladeničev in mladenk. Starši pogosto niti ne vedo, kje se njihovi otroci zadržujejo. Pri odpravljanju teh težav lahko največ naredi družina. Kaj pa šola? korak je bistven. Otroci želijo živeti po svoje, starši pa tega ne razumejo. “Tisti, ki mislijo, da živijo v koraku s časom in razvojem, se motijo. Človek, ki stopnjuje svojo moč, mora biti prepričan, da ga bo ta moč na drugi strani tepla,” je nadaljeval dr. Klobučar. Človek jutrišnjega dne si bo moral postavljati pogoje: ali mu bo prineslo več škode ali koristi. Dr. Klobučar meni, da nevarnost npr. narkomanije ne more ogroziti človeštva toliko, kot ga danes ogrožajo veliko bolj nevarna tehnološka dognanja, katerih grozečega pomena se danes še ne zaveda- mo. Vendar upa, da bo človeštvo še v pravem času znalo pritisniti na zavoro, čeprav do sedaj dokazuje, da je za mnoge preskušnje pripravljeno plačati visoko ceno. Izpostavljeni preskusili drog Svet bi lahko razdelili na tri velike enote: ZDA, razkrajajočo se Evropo ter molčečo Kitajsko. Zapiti sta Amerika in Evropa, to svojo zapitost pa rešujeta z utečenimi prej manj kot bolj uspešnimi mehanizmi. V Indo-kitajski vladajo neizprosni trdi zakoni, ki si jih velja zapomniti, kajti če bi se milijonska masa pustila razkrojiti, bi bilo to verjetno za človeštvo usodno. V t.i. narkomanski vojni niso udeleženi le razpečevalci in uživalci, ampak to trgovino vodijo različne meddržavne in mednarodne sile, mednarodni kapital je tu neizprosen. Kot prodajalci in ponudniki se predstavljajo posamezniki, za katerimi ponavadi stojijo cele multinacionalke. Oblike omam so številne, po njih segajo ljudje, ko so v stiski, ker se čutijo nemočne pri reševanju svojih problemov. Najbolj neizprosen je zakon ponudbe in povpraševanja, njegovi neizprosnosti pa je postavljeno tudi naše stanje narkomanije in alkoholizma. Kdo lažje dobi dovoljenje, tisti, ki želi odpreti bife, ali tisti, ki bi želel odpreti neko delavnico? Prav v kriznem času pa bifeji in gostilne cvetijo. Denar za beg v omamo se še vedno najde, pa četudi ga primanjkuje za kruh. Slovenija je na prepihu in bolj kot kdajkoli izpostavljena preskušnji droge. Kako in s čim se je obraniti? Dr. Klobučar meni, da z ukrepi zamujamo, in šele ko nas neka stvar prisili, se prebudimo. “Kar zadeva omame, mislim, da je treba prebuditi družino in tu bi se morali najprej lotiti dela,” pravi dr. Klobučar in še dodaja: “Slovenci smo bogati, ne znamo pa tega bogastva izkorostiti.” Odpirajo se le lokali Statistika sicer nekaj pove, ne pove pa vsega. “Zaskrbljujoče je, da mladi veliko uživajo alkohol. Gostinski lokali se odpira- oblasti,” je bila precej zahodno usmeijena. Veliko se je v tem času zgradilo, ceste, šeleznice, nastajala so cela mesta. V deželo je prodiral zahodni način življenja.” S svojo nemščino je kar dobro shajal, saj so jo govorili izobraženci in tisti izmed služinčadi, ki so bili zadolženi za stik s svetom. Počasi pa se je navadil tudi perziščine, ki mu je odprla vrata do vseh slojev prebivalstva. Ža goste v penzionu in za stranke v mesnici je poskrbel tudi za evropsko kuhinjo, saj v deželi, ki je bila sicer muslimanska, svinjskega mesa niso uživali. Prideloval gaje na svoji farmi, za katero pa je moral delavce najeti od drugod. Na farmi so delali Armenci, mesaija pa je pripeljal celo iz domačih krajev. Ker je bil prvi, ki seje ukvarjal s te vrste živinoreje, je šel posel kar dobro od rok. Pavle Majcen pripoveduje o stikih, ki jih je imel s plemiškimi rodbinami tedanje Perzije, bogatih porokah, ki se jih je udeleževal, krajih, ki jih je videl na potovanjih vse do Kaspijskega morja. Seveda se je tedaj potovalo še največ na konjih, konj pa je bil tudi najdragocenejše darilo. “Nekoč sem dobil od Bakthiara, guverneija severne province, v dar črnega arabskega žrebca z imenitnim rodovnikom. Pa kaj, saj nima smisla pripovedovati. Kdo bi danes tukaj vedel, kako bogato darilo je bilo to,” pravi Pavle in zamahne z roko, češ, moj svet je bil drugačen in je imel druge vrednote. Ob koncu tridesetih let se je za nekaj časa vrnil. Deloma je podedoval, deloma pa kupil gradič Dobrovo. Uredil je, da je gospodarstvo teklo naprej in se vrnil v Perzijo. Tu ga je doletela druga svetovna vojna. Prijavil seje med prostovoljce in s partizansko brigado v sestavi Rdeče armade prišel do Beograda. Ko se je v Teheranu ustanavljala ambasada nove Jugoslavije je bil spet zraven kot prevajalec. Po vojni je prodal svoja imetja v Teheranu. Prodal je tudi Dobovo, ki je bila že delno nacionalizirana, denar pa je vložil v posestvo v Avstriji. Tam je ostal do upokojitve, vmes pa veliko potoval po svetu. Medtem sije v Prekopi zgradil hišo, v kateri vse pogosteje biva. Tu se Odisejada kunčuje. Včasih v te kraje še zaide kak tujec orientalskega videza. Napotijo ga k Pavletu. Pogovarjata se v čudnem jeziku. To je odmev sveta, ki je že zdavnaj minil. Tujec odide na svojo nemirno, daljno pot, Pavle pa ostane, ves zamišljen. Svet, ki ga je poznal, postaja še manjši. TONE JAKŠE jo kot gobe po dežju, medtem ko za igrišča, telovadnice ni denarja,” je povedala Tina Kapler - Vovk, zaposlena na Uradu kriminalistične službe za področje mladoletniške kriminalitete pri UNZ Novo mesto. Mladoletniki množično obiskujejo nekater novomeške lokale in se v njih zadržujejo od 8. ure zjutraj pa tja do poznih nočnih ur, med njimi pa je vse več tudi osnovnošolcev. Kje so starši? “Največkrat niti ne vedo, kje se njihov otrok zadržuje in da je tako dolgo zunaj,” pravi Kapler - Vovkova iz izkušenj s starši. Sicer pa trde droge v Novem mestu menda še ni, izjeme so redke, nekaj več je kajenja marihuane, predvsem pa je veliko opijanja z alkoholom. Lani so med srednješolci zabeležili tudi primer drogiranja z lepilom neostik. Tina Kapler - Vovk pravi, da policisti skušajo dobro sodelovati s šolami in se trudijo, da bi širjenje droge predvsem preprečevali. Nasilno vdiranje v skupine mladoletnikov ne bo prineslo uspeha, čeprav delujejo navzven grobo, so navznoter šibki in potrebujejo nekoga, ki bi se z njimi pogovarjal. “Predvsem pa mislim, da bi se morale službe, ki delamo z mladostniki, še tesneje povezovati, “ je dejala Kapler - Vovkova. Vzgaja naj tudi šola Novomeški prošt Jože Lap je menil, da preveč govorimo o tem, kako bomo šli v Evropo, ne zavedamo pa se, da smo majhen in občutljiv narod. Ukvarjamo se z aferami, vendar če staršev ni doma, jih tudi mladi ne bodo posvojenci čakali doma. Najprej doma ni prave klime, i potem še grožnje v šoli in kriva pota so tu. i “Mlad človek mora biti sprejet in potrjen,” j je povedal Jože Lap. Ivan Goršič, psiholog na novomeškem Centru za socialno delo, je poudaril, da so se danes zamenjale vloge, današnji otroci so pametnejši od staršev, spremenila se je tudi vloga očeta, mnogi so se v sedanji družbeni krizi znašli v stečaju in tudi oni bežijo v svet omame. “V zadnjem času ima šola zgolj izobraževalno funkcijo -prav bi bilo, da bi imela tudi vzgojno - in tako ( starši valijo krivdo za probleme z otrokom na šolo in šola na starše,” je dejal Goršič. Na škodljivost etiketiranja otrok je opozorila | tudi Darja Horvat, sekretarka Rdečega križa f iz Novega mesta, ki je povedala, da pri or-1 ganiziranju letnih kolonij za otroke iz socialno šibkejših okolij nekateri učitelji otroke pospremijo z zelo neprijetnimi etiketami, kasneje pa se v koloniji izkaže, da so to povsem drugačni otroci. Vsak otrok ima nekaj edinstvenega v sebi in to moramo znati | poiskati in jih motivirati za to, kar so. “Sicer pa največ lahko naredimo s preventivo, z otrokom se moramo pogovarjati, doma in v šoli, otrok pa ne sme imeti občutka, da bo za to, kar bo povedal, kaznovan,” pravi Horvatova. Na koncu posveta so predstavniki cerkve, j zdravstva, Rdečega križa, policije in sociale j sklenili, da tudi kaj konkretnega store za družino. Odbor za socialno dejavnost, ki deluje v Novem mestu od lani, se bo še bolj povezal z različnimi ustanovami in pripravil tudi konkretne akcije, morda že v kratkem| lahko pričakujemo šolo za starše, kamor bodo i lahko prišli po pomoč in nasvet ljudje z najrazličnejšimi težavami. JOŽICA DORNIŽ G3@ ® tragOB g® w ge®® Letošnje leto je proglašeno za leto družine, torej je čas primeren, da posvetimo nekaj več pozornosti knjigi Ele Zupančič Izpolnjena hrepenenja, ki jo je pred kratkim izdala revija Naša žena in s katero se pred javnostjo odpira problematika posvo-jitvenih družin. Običajno se z besedo družina misli na skupnost, ki jo povezuje in osmišlja krvno sorodstvo, vendar pa je pri nas in v razvitem svetu nemalo takih družin, ki so v vsem take kot druge, z vsemi svojimi veselji, malimi radostmi, težavami in težavicami, le da imata zakonca namesto lastnega posvojenega otroka. Še ne tako dolgo tega se o tem ni govorilo. Zaradi predsodkov, ki sojih ljudje še vedno polni, za nekatera okolja pa so še posebej značilni, se je pred javnostjo skrivalo, da ima družina posvojenega otroka ali otroke. A brez potrebe. Tudi to so normalne družine. Lahko bi rekli celo, da so morda na nek način srečnejše od mnogih “normalnih” družin, kjer ni doma ne ljubezni in ne odprtega srca za otroke, kjer vladajo nesloga, stalni prepiri, nasilje in so otroci vzgojno in še kako drugače zanemarjeni. Posvojitvene družine so običajno skupnosti, v katerih so se izpolnila dolgotrajna hrepenenja zakoncev po otroku in otrokove globoke in za njegovo rast izjemno pomembne potrebe po domu in ljubečih starših. Naslov Izpolnjena hrepenenja je tako za knjigo zares pravi, prava pa je tudi avtorica: Ela Zupančič je namreč višja socialna delavka in dolgoletna direktorica Centra za socialno delo v občini Ljubljana-Center, ki se je že pred desetletji strokovno usmerila prav na področje rejništva in posvojitev. Tistikrat je bilo to v socialnih službah bolj obrobna dejavnost, s katero so se socialni delavci ukvarjali le občasno, brez dograjenih izhodišč in doktrine. Po njeni zaslugi so se socialne službe v skrbi za učinkovitejše delo pri posvojitvah po vsej Sloveniji tesneje povezale in tako je bilo lažje poiskati dobre posvojitelje za vsakega otroka, ki je bil brez staršev ali ti eanj niso mogli ali hoteli skrbeti. Sodelovanje je rodilo bogate sadove, število posvojitev se je precej povečalo in v javnosti se je odnos do posvojiteljskih družin in posvojencev spremenil. K sodelovanju so pristopile tudi socialne službe iz občin drugih republik takratne Jugoslavije, kjer posvojitev zaradi drugačnih kulturnih in družbenih razmer niso poznali in je tamkajšnje zapuščene otroke čakala žalostna usoda življenja v dečjih domovih Več sto otrok iz drugih republik je tako našlo ljubeče starše in topel dom v Sloveniji. V vseh letih poklicnega ukvarjanja* posvojitvami in rejništvom sije Ela Zupančič nabrala obilo dragocenih izkušenj, ki soji oh pogostih stikih s posvojitvenimi družinami ter rednem spremljanju odraščanja posvojencev nudili bogato gradivo za pisanje drobnih resničnih zgodbic o posvojencih. Pisanj* se je lotila, ko je bila že upokojena, zgodbic* pa je objavljala v reviji Naša žena v rubriki (Ne)izpolnjena hrepenenja. Anketa, ki jo j* uredništvo opravilo med svojimi bralci oh 50-letnici izhajanja revije, je pokazala, da j* ta rubrika med najbolj branimi, zato| odločitev, da izbor teh ganljivih zgodb izdajo v knjižni obliki, ni presenetljiva. Knjiga je te dni izšla in vabi k branju. V 32 zgodbah je opisanih prav toliko življenj; skih zgodb, ki so zaznamovane na eni stran' z velikim, a po naravni poti neizpolnjiviri1 hrepenenjem po otrocih in po drugi strani * hrepenenjem po materinski in očetovski; ljubezni ter domu tistih otrok, ki sojih, roditelji zapustili ali niso bili sposobni poskrbeti zanje. Seveda to niso pravljice, zgodb* so vzete iz resničnega življenja, zato je aV' torica v njih poleg sreče izpolnjenih hre; penenj pokazala tudi na nekatere težave, ki spremljajo posvojitve. Vsaka zgodba j* primer zase in govori o čem posebnem. Tako knjiga tako ni dragoceno branje le za social' ne delavce, za učitelje in vzgojitelje v šolah ter za starše, ki imajo sami posvojence, v*'| liko bo dala vsakomur, ki ima dovolj odprt* srce za sočloveka, nežnejšim dušam pa b* zvabila tudi kakšno solzo. Ljudje lahko za' jokajo tudi od lepega, ne samo od hudega- V letu družine pa naj knjiga spomni n* vse tiste družine, na katere običajno poza; bimo, kadar teče beseda o osnovni celi*1 družbe: na posvojitvene in rejniške družin*’ na družine, kjer stari starši skrbe za vnuk* in vnukinje. Morda bodo drobne zgodbi** o izpolnjenih hrepenenjih odprle tud' kakšno otrdelo srce in bodo starši, ki n* vedo, kaj pomeni brezupno hrepeneti p* otrocih, odkrili, kakšna življenjska dragocenost so njihovi ta trenutek morda prema', lo ljubljeni otroci. MILAN MARKET1 NAGRADA V TREBNJE IN SEVNICO Žreb je izmed reševalcev 8. nagradne križanke izbral TONETA KASTELCA iz Trebnjega in ŠARLOTO KRNC iz Sevnice. Kastelcu je pripadla denarna nagrada 5.000 tolarjev, Krnčeva pa bo prejela knjižno nagrado, Doklovo povest Uskoška princesa z avtoijevim podpisom. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg_24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 10. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 8. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 8. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: GREBAČ, RAMENA, HUMORISTKA, IČA, NATRIJ, PLANŠAR, SLA, PAUL, TRAKTOR, OST, VOD, LEM, STRITAR, KONEC, TRIBUN, ORBITA, RIHARD, FOKKER, V.D., REA, GO, RL. prgišče misli Hrepenenje je tista energija, ki se sama obnavlja. FRANJO FRANČIČ Svojevrstna umazanija naših dni je živčnost, praznina življenja in hitrica obenem, hlepenje po vsem in malodušje obenem. JOŽE RAMOVŠ Ustvarjalnost je deviza modernega sveta. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ Geniji ne rastejo le iz tragičnih dogodkov in iz duševnih ran. ISAIAH BERLIN Maloštevilen narod drago plača politične napake. IVANSUPEK NAGRADNA KRIŽANKA 10 SALOMONOV UGANKAR GLAVNO MESTO KENIJE BREZBO- STVO ORGAN VIDA ZAHODNO- EVROPSKA VOJAŠKA ZVEZA AMER. JAZZOVSKI GLASBENI MILES OČKA AVTOR: JANEZ KOGOVŠEK NAPRAVA V RUDNIKU LASTNOST MASIVNE- GA ARTHUR MILLER > > POBIRANJ DAČA ARISTOTEL (KRAJŠE) ITALIJANSKI PEVEC RAMA-ZZOT1 PTIČ IZ NOVE ZELANDIJE NEPRIJETEN VONJ MAJHEN VOZ MAJHNA SOBA, [ZBA ARNOLD RIKL1 PRV.PREB. IBERSKEG POLOTOKA AMER. PISATELJ ZNANSTVENE FANTASTIKE GRŠKI PESNIK ZADRUŽNA ORGAN. V CARSKI RUSUI GLAVNO MESTO EGIPTA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST GRŠKI BOG VOJNE MISUMAN-SKi BOG ANDREJ KOZIRJEV LJUBIMEC NIMFE GALATEJE (ENA OD PISAV) SLOV. PREVAJALEC BAJT ČASOPISNI OGLAS GRAFIK JUSTIN NEKDAVST POUTIK JULIUS & TERITORI- ALNA OBRAMBA KRALJICA ŠPORTA ESTONEC (KRAJŠE) RUSKI NOGOMETNI TRENER LOBANOV-SKJ ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA OŠABNOST PREVZET- NOST zanimivosti iz sveta \50šj)@ g®[?@ Vsaka doba ima zgradbe, s katerimi se ponaša. V starem veku so bila to tako imenova sedmera čuda sveta, od Kolosa do Arte-midinih vrtov, v srednjem veku veličastne katedrale, v modemi dobi pa nebotičnila. Pravi razcvet bodo nebotičniki šele doživeli, saj se ob koncu tega tisočletja obeta izgradnja super visokih stavb, ob katerih bodo sedanji nebotičniki pravi palčki. Domovina nebotičnikov je Severna Amerika. Tu so zrasle prve stavbe, ki so segale visoko pod nebo. Gradnjo visokih stavb je narekovala stiska s prostorom, nekaj pa je k vse višjim nebotičnikom prispevalo tudi tekmovanje med podjetji; več veljaš, višja mora biti poslovna zgradba. Zgodovina stolpnic oziroma nebotičnikov seje pravzaprav začela že leta 1852, ko so naredili prvo zares uporabno dvigalo za ljudi in odkrili žclezobeton. Gradbeniki so z železobetonom imeli v rokah pravo tehnologijo za gradnjo zelo visokih stavb, z dvigali pa so stolpnice postale tudi uporabne. Prve nebotičnike so hkrati postavili v New Yorku in Chicagu, kasneje pa tudi v drugih ameriških mestih. Med najvišjimi stavbami v Ameriki sta sloviti Em^ »..State Building, ki sega brez antene 381 nov visoko in so ga zgradili že leta 19*' JjSear-sova stolpnica, ki sega 443 mu . in je bila zgrajena leta 1974. NeWwj,Li so temeljito spremenili podobo mest ne samo v njihovi domovini Ameriki, marveč tudi drugod po svetu. Primat, ki ga je dolgo imela Severna Amerika, je namreč za domovino nebotičnikov izgubljen. Danes gradijo oziroma načrtujejo gradnjo najvišjih stavb na svetu drugod, na Japonskem, v Malaziji, na Kitajskem in v Tajvanu. Lani so v Jokohami na Japonskem dokončali gradnjo Landmarkove stolpnice, ki je z 296 metri najvišja stavba na Japonskem. Stolpnica je hitro postala prava turistična atrakcija. V enem letu se je z dvigali, ki vozijo 750 metrov na minuto, na vrh stolpnice popeljalo 1,7 milijona obiskovalcev. V Hongkongu pa so že leto poprej zgradili še višjo stavbo, 310 metrov visoko stolpnico Central Plaza. V Šangaju teče gradnja nebotičnika Jin Mao, ki bo visok 421 metrov, zgrajen pa naj bi bil leta 1997. Med evropskimi mesti se zaenkrat z najvišjo stavbo ponaša Frankfurt, kjer stoji leta 1991 zgrajeni Masseturn, visok 259 metrov. Te stavbe so sicer malo nižje od ameriškega stavbnega velikana Searsove stolpnice, vendar pa so v gradnji stavbe, ki bodo ameriškim stolpnicam vzele prvenstvo. V Kuala Lumpuiju v Malaziji gradijo stolp-nici-dvojčici naftne družbe Petronas, ki bo visoka 450 metrov; gradnja bo dokončana čez dve leti. Vendar malazijska stolpnica ne bo dolgo svetovni rekorder, leta 1997 bodo v Chongqingu na Kitajskem dogradili 457 metrov visoko stolpnico. Na risalnih mizah arhitektov in gradbenikov pa že nastajajo načrti za še višje in mogočnejše stavbe. Na Japonskem se pripravljajo na gradnjo stolpnice, ki boseglavvrtogla-vo višino in bo za več kot 300 metrov presegla dosedanje in skorajšnje stavbne rekorderje. Searsova stolpnica Stolpnici Petronas Gre za 800 metrov visoko stolpnico. A tudi ta stavbni velikan bo pravi pritlikavec v primerjavi s stavbami bodočnosti, ki jih tudi načrtujejo japonski arhitekti. Menijo namreč, da so s sedanjo gradbeno tehnologijo in računalniškim načrtovanjem sposobni zgraditi 4 kilometre visok kolos, v katerem bo žive- Stolpnica Chongqing Načrtovana japonska stolpnica lo pol milijona ljudi. Stolpnica bo po višini presegla japonski ognjenik Fuji Jamo. V nji bodo stanovanja, šole, trgovine in poslovni prostori, prav na vrhu pa bosta astronomski observatorij in elektrarna, ki bo stolpnič-nemu mestu zagotavljala energijo. MILAN MARKELJ zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Amfora ptotonflB Gliceril nitrat je zdravilo s kratkotrajnim učinkom. Predpisuje se v obliki majhne tabletke, ki si jo daste pod jezik, kjer se vsrka v kri. Pod jezikom je namreč mnogo žil, zato se zdravilo hitro vsrka in v eni do dveh minutah bolečina popusti. Če imate anginozni napad, postojte ali se usedite in posesajte eno tableto gliceril nitrata. Če bolečina v minuti ali treh ne mine, posesajte še eno tabletko. Vedno imejte pri sebi sveža zdravila in jih hranite v temni steklenički, da jih sončna svetloba ne razgradi. Ne pomešajte jih z drugimi zdravili in ne imejte jih v škatli z drugimi. Ne vzemite jih po obilnem obroku ali z alkoholno pijačo, ker vas lahko obide slabost. Beta-blokatoiji se uporabljejo za preprečevanje angine pektoris ali vsaj za zmanjšanje jakosti posameznega napada. Zmanjšujejo delo srca tako, da uravnavajo in upočasnijo srčni utrip ter znižujejo krvni pritisk. Količina kisika, ki ga srce potrebuje, se s tem zmanjša. Treba jih je jemati točno po predpisu, ker lahko pride do hudih posledic, če jih bolnik naenkrat opusti. Antagonisti kalcija preprečujejo angino pektoris na dva načina: širijo koronarno žilje in tako omogočijo večji dotok krvi in kisika v srce ter pomagajo, da srčna mišica učinkoviteje izkorišča kisik in hranilne snovi iz krvi. Kot stranski učinek se pojavlja zadrževanje tekočine, zaradi česar pride do otekanja v predelu gležnjev. Kaj pa ostala zdravila? Neprestano skušajo odkriti nova in nova zdravila, ki pa imajo žal pogosto tudi hujše stranske učinke kot že navedena. Storite kaj sami zase Če boste nadaljevali takšno življenje, kot ste ga živeli, preden se je pojavila angina pektoris, vas ne bo pozdravilo nobeno zdravilo. Važno je, da tudi sami kaj storite zase. Na protianginozna zdravila moramo gledati le kot na sredstvo, ki nam pomaga premagati določene situacije, ki privedejo do hujših bolečin. So le začasno mašilo! Najpomembneje je, da se zaradi te bolezni ne zapremo vase, ampak skušamo objektivno oceniti dosedanji način življenja. Naučiti se moramo tudi, da se bomo znali sprostiti, da se bomo nehali razburjati za vsako malenkost, da bomo gledali nase s spoštovanjem in s tem izboljšali zdravstveno stanje ter vzdržljivost. Če se preveč zanašate na zdravila, lahko to pomeni resno oviro za vaše prizadevanje, da bi živeli v mejah svoje bolezni in ohranili telesno, duševo in čustveno zmogljivost za življenje. Kdaj kirurško zdravljenje? Kadar bolečine pri anginoznem napadu ni mogoče olajšati z doslej opisanimi sredstvi, pride v poštev operativno zdravljenje. Na razpolago sta dve vrsti operacij: obvod (bypass) koronarne arterije, ki je bolj običajna vrsta operacije, ter angioplastika, ki je relativno-nova in manj zahtevna. Če ni uspešna, je še vedno možno napraviti obvod. Operacija sicer olajša stanje pri težki obliki angine pektoris, vendar je ne pozdravi. Zato bo še vedno potrebno kontrolirati osnovno bolezen ter nanjo vplivati s spremenjenim načinom življenja. (Se nadaljuje) praktični K praktični KRIŽ praktični A praktični j Moda za debeluške Mlada dekleta, ki niso ravno najbolj vitka, se mnogokrat počutijo precej zapostavljena. Ta zapostavljenost je lahko še večja, če ne najdejo oblačil, s pomočjo katerih bi vsaj nekoliko skrile odvečne kilograme. Vendar se lahko z malo domiselnosti tudi takšna dekleta oblačijo zelo modno. Zlasti jim gre na roko eden izmed najbolj modnih smernic modne sezone, tako imenovani etažni ali večplastni stil oblačenja. Gre za oblačenje kratkih oblačil čez dolga, oboje pa je še dopolnjeno z dolgimi oblačili. Okroglolične najstnice lahko izbirajo med udobnimi dolgimi srajcami, telovniki v različnih dolžinah ter dolgimi, nagubanimi, zvončasto krojenimi ali ozkimi krili. Ni potrebno tudi, da bi se odrekle hlačam, pa naj gre za široke, zvončaste ali klasične ožje hlače. Nega bombažnih pletenin Če želite, da se bombažne pletenine ne bodo razvlekle in da bodo ostale še dolgo lepe, morate biti pri negi nekoliko bolj pazljive. Dobro je, da shranite etiketo s klobčiča bombaža ter se pri pranju držite navodil na njej. Običajno je dovoljeno prati bombaž v pralnem stroju pri 40 ali celo pri 60 st. Celzija. Pulover obrnite na narobno stran, preden ga položite v stroj. Vendar ga pred centrifugo vzemite iz stroja, zavijte v brisačo in v stroju scentrifugirajte. To lahko storite tudi, če pulover perete ročno. Pulover, zavit v brisačo, se ne bo razvlekel. Potem ga razgrnete na ravni podlagi in pustite, da se posuši do konca. Če je potrebno, ga rahlo prelikajte z narobne strani, vendar pazite, da ne potlačite reliefnih vzorcev. Špinačni narastek z gobami Potrebujemo: 1,2 kg špinače, 120 g masla ali margarine, 100 g moke, 300 g šampinjonov, 250 g kisle smetane, 1 strok česna, pol limone, sol, poper. Špinačo očistimo in operemo. Na hitro jo prevremo v osoljeni vodi, da se sesede. Nato jo odcedimo, ko sc ohladijo še iztisnemo z rokami. V kozici segrejemo maslo ali margarino, primešamo moko in strt česen, nato pa dodamo špinačo in vse skupaj premešamo. Solimo in popramo. V namaščen pekač damo špinačo. Očistimo gobe in jih listasto narežemo. Takoj jih pokapljamo z limoninim sokom, da ne potemnijo. V ponvi razpustimo ostalo maslo in popražimo gobe, da povre tekočina, ki jo izpustijo. Solimo, popramo in primešamo kislo smetano. Šampinjone naložimo na špinačo v pekaču. Pečemo pri 240stopinjah Celzija toliko, da se naredi na vrhu svetla skorjica. Ponudimo s krompirjem. ~ Neupravičeno “zapostavljen grah Gojitev graha je po krivici zapostavljena, saj velja za najbolj hranljivo zelenjavnico, ki ima veliko beljakovin, vitaminov in rudnin. Za tla ni pretirano izbirčen, ima pa najraje blago kislo zemljo, ki jo po potrebi apnimo. Sejemo ga lahko že od sredine marca naprej in nadaljujemo v tedenskih presledkih tako, da postopno dozoreva. Globina setve je 3 do 4 cm, medvrstne razdalje pri nizkih sortah 30 do 40 cm, pri visokih pa 60 do 70 cm. Grah kali že pri 4 do 5 stopinjah, mlade rastlinice pa dokaj dobro prenašajo mraz. Vrtičkar ima na voljo veliko različnih sort, med katerimi so le pozne primerne za industrijsko predelavo. Visoke sorte potrebujejo oporo, vse pa redno okopavanje, saj brez tega mlade grahove rastline kaj rado zaduši plevel. 4+ Kako pred znakom stop Upoštevanje znaka stop je pomembno. Za voznike je značilno, da ga bolj dosledno upoštevajo na cestah, ki jih ne poznajo, kot pa na prometnicah, ki jih uporabljajo vsakodnevno. Tam se bolj zanašajo na svoje izkušnje kot pa na znak. Takega početja prometni policisti ne dovoljujejo in voznike, pa naj se še tako izgovarjajo, dosledno kaznujejo. Velja pravilo, da mora vozilo, ko pripelje do znaka stop, četudi se je že prej ustavilo za vozilom, ki se je u-stavilo pred znakom, še enkrat ustaviti in se prepričati, če je cesta prosta. Novi zakon o varnosti v cestnem prometu naj bi tako dvojno ustavljanje odpravil. Dovolj naj bi bilo enkratno ustavljanje pred znakom stop. Toda ustaviti je treba. Prav pri voznikih, ki se preveč zanašajo na svoje izkušnje, je največ nesreč. SMO ZA 20 - 70% CENEJŠI pletiljstvo 0 brezo Industrijska prodajalna Resljeva 1(Kandija, ob Krki) nasproti trgovine MIKO NOVO MESTO Nudimo vam bombažne športne nogavice, ženske hlačne nogavice, žabice, perilo, brisače, PU'0V,rte®iHWCTnBIJ8KIH,S^rH“|emn° Dragi Dolenjci! Pridite k nam, splačalo se vam bo! Odprto: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel.: 22-964 Trgovsko podjetje KOKRA, p.o. Kranj, Poštna ulica 1 Za potrebe našega sektorja prodaja na debelo, ki ima dolgoletno tradicijo pri prodaji širokega asortimana blaga, vabimo k sodelovanju kandidata za delovno mesto KOMERCIALIST NA TERENU - za področje Dolenjske in Bele krajine Od kandidata pričakujemo, da ima: — poklic ekonomskega, komercialnega tehnika ali trgovinskega poslovodje, — tri leta delovnih izkušenj na komercialnem področju, — vozniški izpit B kategorije. Kandidatu nudimo stimulativno nagrajevanje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo 8 dni po objavi v kadrovski službi Trgovskega podjetja Kokra, p.o., Kranj, Poštna ulica 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku. Kaj se zdaj naj rajeje - Mleka so se ljudje že močno naveličali, kislega ne vidim več - ali kaj dober je dolenjski sir, če je slan in snažno napravljen. Boba použije se sila veliko, ljudje ga cenijo bolj ko fižol, celo priseljeni Gorenci. Kumare jedo se zdaj najraje špehove, tudivmestu. Za delavce napravi se včasipotvica. Čmikrumpir tekne ljudem izvrstno, ali kjer ga ni, kuha se že tudi naš navadni, ki je letos kaj lep, sipčen in okusen kakor kostanj, mnogo bolji od prejšnjih dveh let. Tudi presna repa se že včasi skuha in diši prav dobro, če je bravina zraven. Zrelih hrušek dobi se že dosti Hlastno segajo po novem sadju zlasti tisti, ki so vina vajeni pa ga več nimajo. Brezdušni starši - Hčer Zinko nagovarja matipijančevati za zaslužene denarje. Hči ni hotela že zgodaj zjutraj piti - ali mati jo je primorala. Hči jo kara radi pijanosti - mati zakrohoče se ostudno in odreže, da so kovači že od nekdaj vsi pijanci, zato je tudi ona. Kovač zapravi z babo vse, kar zasluži, žajfata ga slednji dan - često sta pijana ko ma vre oba in tavata po cesti prav složno, drže se za roke, zdaj simo zdaj tamo. Kako so se včasih nosile ženske - Preč inski učitelj: “Star sem 47 let- pa že jez pomnim, da do v moji mladosti nosile ženske obleke le iz domačega platna, okoli glave imele so že robce, okoli vratu pa nobena. Zdaj pa ni ne ene brez kupljenih cap. ” kledom. Takoj po otvo^epen^rge Trebnje-Krmelj so stekle aktivnosti za odjJjIJčPjlPVmogovnika v Gorenji vasi pri Mimi. Za prevoz premoga so izdelali projekt 2,5 km dolge ozkotimice s tirno širino med Gorenjo vasjo in železniško postajo Mirna. Postajo Mirna so leta 1935 iz varčevalnih razlogov spremenili v nezasedeno odpremišče pod nadzorom postaje Trebnje. Partizani so postajno poslopje zažgali 26. decembra 1942 in ponovno 12. marca 1943, saj je bila proga okrog Mirne najbolj pogosta tarča partizanskih napadov. Ob napadih na vlak leta 1943 so bili ranjeni trije kurjači, trije strojevodji in en vlakovodja, življenje sta izgubila en kutjač in en strojevodja. Ob prihodu potniškega vlaka na postajo je vedno živahno. Prizor je še iz časov, ko so vozile parne lokomotive. Priloga Dolenjskega lista BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Še: Branitelji komunistične preteklosti Odgovor poslancu Miranu Potrču (DL 24. februaija) Na moj članek Branitelji komunistične preteklosti mi je odgovorilo več nepodpisanih bralcev (podpisala sta se le bralka iz Rimskih Toplic in bralec iz Maribora). Večina me poučuje in mi očita, da sem hudo nestrpen, enostranski in krivičen. Vsi po vrsti omenjajo domobrance, belogardiste, kolaboracioniste in naštevajo različne zločine, storejene nad partizani. Njihovo nerazumevanje me je močno presenetilo, saj omenjenih dogodkov sploh nisem opisoval. Pisal sem o žrtvah komunističnega nasilja po končani vojni (I), torej o ljudeh, ki jih je takratna partijska oblast zapirala brez pravno utemeljenih razlogov in brez sodnih procesov. (Človek bi rekel: včasih večvredni, danes nevedni.) Vsebino članka pa je dobro razumel prekaljeni poslanec g. Miran Potrč, ki pa se je v svojem odgovoru spretno izognil bistvu problema in kratkomalo vso zadevo obrnil v svoj prid. Na koncu svojega prispevka je, kot veliki demokrat in pristaš civilizirane družbe, samovšečno poudaril, da zna svoja glasovanja pojasniti z jasnimi stališči in razlogi. Njegova tokratna razlaga pa je le preveč prozorna, da bi me lahko prepričal. Poslanec Potrč je v odgovoru zamolčal, da je v poročilu o odprtih vprašanjih vojne škode predlagal črtanje besed “žrtve komunističnega nasilja”. (Goije mu, kdor se boji lastne sence.) Prav te besede pa so zelo pomembne, saj jasno določajo politično smer in vrsto nasilja oz. preprečujejo manipolacije. S tem je zanikal zgodovinsko dejstvo in tako ponovno dokazal, da ne more in ne more zlesti iz svoje stare komunistične kože. . IVE A. STANIČ Zakaj so vsega krivi boljševiki Odmev na komentar “Vsegž! so krivi boljševiki” - “Ocvirki” birokratskega ravnanja oblasti, ki bi jih bilo po mojč mogoče zaobjeti pod oznako “boljševizem” Dolenjski listje objavil 10. februarja letos komentar g. Martina Luzarja “Vsega so krivi boljševiki”, ki je zanimiva spodbuda. Konkretnim imenom se bomo izognili, ker danes biti boljševik ni ravno popularno. Morda bi bilo mogoče posamezne primere, ki jih bomo našteli, uvrstiti tudi pod oznake: birokratizem, nečloveški postopki, posmehovanje itd., vendar je boljševizem v praksi vse to tako lepo zaobsegel, da je s to oznako mogoče zajeti vse. Primeri so napaberkovani iz doživetij razlaščencev z območja, ki ga obsega ZLRP Novi? mesto (Brežice, Krško, Sevnica, Trebnje, Novo mesto, Metlika in Črnomelj), nekaffn °d teh pa so tudi pisno dokumentirani v' odgovorih služb, pristojnih za denacionalizacijo: “Ja, veste sedaj smo ugotovili, da je bilo pred letom in pol odločeno, da vsi ti primeri sodijo na sodišče. Tam bo treba začeti na novo.” "Teh gozdov pa vi ne boste nikoli dobili nazaj, čeprav ste še mlad.” “Lako se pritožite zaradi molka organa, pa mislite, da vam bo kaj pomagalo? Tudi na instanci bodo molčali in potem greste Dva očitka na račun pošte O samovoljnemu “odmoru” v lokalu in dostavi Dol. lista v Cerovec odgovarja vodstvo podjetja PTT V zadnji številki Dolenjskega lista sta bila v rubriki “Halo, tukaj bralec Dolenjca” na račun poštarjev objavljena dva očitka. Vsebino prvega je dežurnemu novinarju sporočil gospod iz Partizanske ulice v Novem mestu, ki že dalj časa med 8. in 9. uro opaža, da se pred lokalom Boter ustavi več vozil s poštno oznako. Potniki iz teh vozil se nato najmanj pol ure zadržujejo v lokalu in po mnenju navedenega gospoda s takim načinom dela ne opravljajo svojega dela. V poslovni enoti zaenkrat ne moremo potrditi in ne zanikati morebitnega takega početja. Obljubljamo pa, da nam čez nekaj mesecev takih pojavov ne bo mogel nihče več očitati. V drugem očitku neznani avtor izraža nejevoljo vaščanov Cerovca, ki ne dobijo z dostavo Dolenjskega lista že v četrtek. Po zakonu o ptt storitvah spada naselje Veliki Cerovec v najširše dostavno območje pošte Vrnimo grad Grm mestu! Društvo Novo mesto opozaija na neprimerno vsebino gradu Grm in na njegovo razvrednoteno okolico Vest o tem, da namerava sedanji lastnik gradu Grm, Adria Caravan (prej v sklopu IMV) oz. njen upravljalec, Sklad za razvoj (t.i. Koržetov sklad), grad prodati najboljšemu ponudniku, je ponovno spodbudila razmišljanja o njegovem pomenu in vlogi ter pomenu celotnega grajskega kompleksa za Novo mesto. Zaradi neprimerne vsebine gradu in njegove razvrednotene okolice smo meščani v zadnjih letih nanj in na celoten kompleks kar nekako pozabili, pa čeprav gre za območje velikih kvalitet. O tem govori tudi dejstvo, da so tu kar štirje z odlokom zavarovani kulturni spomeniki: grad Grm, grajski park, kapela Božjega groba in hiša na Trdinovi 27. Žal so grajski kompleks pred leti z grobim preoblikovanjem grmskega griča razdelili na dvoje. Tako imamo na eni strani grad s larkom, na drugi pa kapelo Bo-jega groba in leseno hišo na Trdinovi 27 (leta 1895 prineseno iz Češke). Ob obeh zdaj ločenih enotah sta se ohranili sicer močno skrčeni, vendar zelo kvalitetni območji zelenih površin, ki sta kot dva otoka stisnjeni med skoraj nezemeljskimi industrijskimi gmotami na jugu in individualno pozidavo na severu. Ker je s tem Grm kot mestni predel izgubil povezavo z zaledjem, sta ti dve območji edini večji zeleni površini, ki bi lahko služili ljudem za sprehode, oddih in rekreacijo. Kompleks gradu Grm pa lahko s svojo Kulturnozgodovinsko vsebino pomeni še mnogo več kot to, saj je v Novem mestu edini take vrste. Kljub grobim posegom v njegovo okolico, ki so bili hud udarec ne le Grmu, ampak celotnemu urbanemu razvoju mesta, še vedno predstavlja kvaliteto, ki v lokalnem merilu vsekakor izstopa. Da ohranimo vsaj to, kar še imamo, mu je potrebno zagotavljati take vsebine, ki bodo dejansko omogočale njegovo revitalizacijo in s tem njegov nadaljnji kvalitetni obstoj. Korak k temu cilju bi bilo vsekakor zavzemanje za tako vsebino gradu, ki ne bi bila hermetična, ampak taka, ki bi javnosti omogočala tudi doživljanje njegovih kulturnih vrednot. Primerna vsebina grmskega gradu bi bila tudi lep kamenček v mozaiku višje kvalitete bivanja v Novem mestu sploh. Dejavnosti, ki bi po svoji vsebini sodile v grad, so ze pokazale svoj interes, vendar so to v glavnem take dejavnosti, ki jim kronično primanjkuje denarja (kultura, šolstvo) in so kot takšne za prodajalca neprivlačna stranka. Zato bi moralo mesto pokazati večji interes, da edini grad, ki ga premore, spet vrne sebi. K obuditvi gradu bi sodila tudi ustrezna revitalizacija grajskega parka, saj Novo mesto, odkar so na Novem trgu zabetonirali še zadnje preostanke nekdanjega mestnega parka, tega sploh nima več. Tako bi lahko obenem obudili propadajoči spomenik oblikovane narave in pridobili kvalitetne mestne parkovne površine. Celoten kompleks bi se lahko približal tudi novim soseskam na jugozahodu mesta, in sicer s ponovno usposobitvijo prekinjene in razrite poti proti Šmihelu. Ta pot bi bila lahko zaradi svojega poteka ob Težki vodi tudi privlačna in mirna sprehajalna pot, ki jih v mestu tako primanjkuje. Za njeno usftosobitev ne bi bilo treba veliko denarja, pač pa nekaj dobre volje, predvsem s strani Revoza, ki je lastnik problematičnega dela zemljišča. • Skrajni čas je, da se ta piestni predel končno začne urejati tako, kot to počno v civiliziranih mestih, se pravi s prostorskimi akti, ki temeljijo predvsem na razvoju kvalitetne urbane strukture. S tem bi se prekinilo obdobje, ko so mogočniki iz IMV in kasneje njihovi nasledniki ob izdatni podpori občinskih “merodajnih faktorjev” dolga leta izvajali samovoljo in nasilje mad tem delom mesta. Od bodočih prostorskih aktov, ki bodo obravnavali območje Grma, pričakujemo, da bodo naredili korak v pravo smer. Jasno je: če hočemo pravo revitalizacijo Grma, potem je slej ko prej nujna ponovna združitev grajskega kompleksa, pa čeprav se zdi v sedanjih razmerah, ko sicer jasen in izpričan kulturni interes nima ustrezne tržno-ekonomske vrednosti, to skoraj nemogoče. MITJA SIMIČ za Društvo Novo mesto Novo mesto. Za tako območje je pošta po zakonu dolžna zagotoviti enkrat tedensko dostavo. Zaradi boljšega nudenja uslug uporabnikom je PE PTT Novo mesto kljub stroškom zagotovila tem krajem 3-krat tedensko dostavo, in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Dolenjski list se tako dostavlja v petek, in ne v četrtek, ko izide. Do negodovanja nad poštno dostavo pri omenjenem bralcu pa je prišlo zato, ker je dostavljač (poštar), ki je v preteklih letih skrbel za dostavo v omenjenih krajih, na lastno pobudo dostavljal “Dolenjca” v četrtek tudi v Veliki Cerovec. S tem pa se je dostava gotovo poslabšala v krajih s predpisano dostavo za te dneve: Vinja vas, Podgrad, Pristava, Mihovec, Mali Cerovec itd., kajti fizično je nemogoče kvalitetno opraviti večjo dostavo (370 stanovanjskih hiš), kot je predpisana za četrtek. Za izvedbo dostave DL na Vel. Cerovcu v četrtek obstaja samo ena možnost: sprememba dnevov dostave v drugih do-stavnih območjih. Ta postopek ni enostaven, ker bi sprožil negodovanje v drugih krajih. V PE PTT Novo mesto povsem razumemo nejevoljo občanov Vel. Cerovca, delno tudi nejevoljo uredništva Dolenjskega lista, vendar so odločitve povezane tudi s povečanimi stroški, kijih nihče ne povrne. Kljub temu bomo dostavne okoliše proučili in v okviru možnosti skušali najti lahko v upravni spor pred vrhovnim sodiščem, ki pa m vezano na roke, in ste mrzli, saj bo vrhovno vse vrnilo k nam, da zberemo podatke.” “Ah, gospa, nima smisla vlagati te zahteve za de nacionalizacijo, saj je to le trenutna domislica, Id;« posledica volilnega golaža!” “Vašo zatn^vo smo pred dvema letoma odstopili Ljubljani in od takrat ni odgovora.” “Za vpogled v zaplembeni spis vašega očeta boste morali narediti pisno prošnjo in potem tudi pisno prošnjo za fotokopijo teh dokumentov. Ja tak je red!” “Dokler ne bo sprejeta vsa zakonodaja do zadnje pike, pri nas ne bomo nič delali okoli denacionalizacije.” “Škoda, da še nam niso ničesar vzeli, bi si sedaj lahko polnil žepe!” “To vaše potrdilo o odvzemu kljub štampiljki divizijske komande in podpisom nič ne velja, ker takrat, leta 1945, ni bilo takoj sodno ali upravno overjeno.” “Te zaplembene odločbe ne morejo biti osnova za odškodnino, ker ni nikjer potrjeno, da so bile tudi pravnomočne, čeprav je bilo premoženje dejansko vzeto.” “Dolžni ste predložiti originalno knjigo delničarjev banke (teh je bilo nekaj več kot tri tisoč, delničarska knjiga pa le ena in je res ni imel vsak doma, op. ZLRP), da bomo lahko vašo vlogo obravnavali.” “Vem, da so vam vzeli celo hišo in da je še danes taka, kot je bila, vendar vam mi ne moremo vrniti več površine, kot je zapisano v odločbi, čeprav je v odločbi o odvzemu zapisana napačna površina.” “Obveščamo vas, da pri nas ni podatkov o vašem očetu niti o zaplenjenem premoženju.” (Ob obisku organa je upravičenec sam v računalniškem pregledu našel oboje in pod dopis, da ni ničesar, podpisani možakar ob soočenju dopisa in dejanskega stanja ni niti zardel.) “Vem, da v vam zaplenjenem stanovanju stanujete vi sami in da imate stanovanjsko pravico, vendar, veste, nimam le vašega primera in leto in pol čakanja na začetek postopka tudi ni tako dolga doba.” Verjetno je naštetega dovolj, da utemelji očitke o boljševikih, čeprav poznamo še veliko takšnih in podobnih primerov, kot so našteti. Tu gre le za primere iz vrst tistih, ki bi morali biti nevtralni in kot taki voditi postopke, o komentaijih zavezancev, ki so nasprotna stran, tu nismo go- najboljše rešitve. PTT PO vorili. PODJETJE SLOVENIJE, p.o. PE PTT NOVO MESTO ZLRP NOVO MESTO predsednik: MILOVAN DIMITR1Č Zeleni se v novi “mega” stranki ne bomo utopili Dr. Tomšič začrtal politiko glede JE Krško Konec tedna bodo na Bledu kongresi četverice LDS, DS, SSS in Z-ESS in zatem združitev v novo stranko sredine. Slednje je na Slovenskem povzročilo pravi vihar, kar dokazuje, da postajamo realna politična sila. Novinarjem žal ni uspelo dobiti " roke 39 strani obsegajočega Osnutu.a gradiva za ustanovitveni kongres nCVP stranke. To je bilo po eni strani kaf dobro, saj je bilo, kar je povsem normalno za dokument v nastajanju, jezikovno nedodelano. Tokrat bi bralcem rad predstavil to, za kar smo se ves čas borili: v okviru dogovorov in pogajanj za novo “mega” stranko namreč Zeleni-ekološka socialna stranka nismo in ne bomo “utopljenci” v novi stranki. Kdor še vedno ne verjame, lahko dobi kongresno gradivo, ki je tudi po naši zaslugi zelo “ozelenjeno’’. Predvsem imamo ekološki forum, ki brez barvnih predznakov vabi h konkretnim projektom vse ljudi dobre volje. Prav o teh konkretnih projektih bomo na Bledu, že v okviru tega foruma, govorili. Dr. Miha Tomšič je napisal dobre zasnove za bolj domišljeno energetsko politiko. Ne govori zgolj o referendumu o zaprtju JE Krško, temveč predvsem o tem kako presekati “politični vozel” z njo in okrog nje. Rešitev je seveda v referendumu, zakaj slovenski narod doslej še nikoli ni bil vprašan, ali želi na tem malem in nevarnem prostoru živeti z jedrskim tveganjem. V programu so bolje kot kdajkoli doslej obdelana druga vprašanja, od gradnje avtomobilskih cest do deponij odpadkov, sociale ipd. Ne nazadnje -in to posebej podčrtujem - nova sredinska stranka ima že v osnutku programa zapisan stavek, kije izrednega pomena za ta trenutek preoblikovanja lokalne samouprave: 95 odst. tolarjev za tako imenovano izvenproračunsko izravnavo občin. To je za demografsko in drugače revne posavske, dolenjske, belokranjske in ribniško-kočevske občine izredno pomembna zadeva. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 Žival ima pravico do spoštovanja Tako pravi 2. člen dokumenta OZN - Slovenija naj bi še letos dobila zakon proti mučenju živali, sodoben in etičen - Povabilo za podpis peticije na Radiu Sraka Ravnanja, ki jih ljudje zavračamo kot neetična, niso sprejemljiva tudi, če so usmerjena proti živalim. “Nihče ne sme živalim povzročati bolečin, strahu in trpljenja, “seje glasilo sporočilo svetovalne direktorice v Svetovni zvezi za varstvo živali iz Londona Lee Eve Miiller, ki je bila posebna gostja Radia Sraka iz Novega mesta v soboto, 5. februarja. Miiller-jeva je v oddaji, ki jo je spretno povezovala Irena Tratnik, znana in priznana pevka, predstavila osnutek zakona proti mučenju živali. Ta zakon temelji na odgovornosti ljudi do vseh živih bitij. Zaščita po osnutku zakona ščiti pred mučenjem in trpinčenjem vse domače, udomačene, ujete in v naravi prosto živeče živali, ki imajo razvita čutila za sprejem zunanjih dražljajev in razvit živčni sistem, da čutijo boleče zunanje vplive. Predlagatelji zakona se zavzemajo, da je potrebno zakon dosledno izvajati pri toplokrvnih živalih in drugih vretenčaijih ter pri drugih živih bitjih glede na njihovo čutnost in občutljivost. Temeljni moto predlaganega zakona je, da ne sme nihče živalim povzročati bolečine, strahu in prepovedanih škodnih ravnanj, ki merijo na mučenje in trpinčenje. Kot mučenje se štejejo ravnanja, ki lahko živali pohabijo, poškodujejo, jim povzročajo znatnejše, trajajoče aii ponavljajoče se bolečine, strah, trpljenje... Živali ni dovoljeno pretepati, zbadati, stiskati, nategovati, obešati ali zavijati dele njihovih teles, pri čemer živali trpijo. Sodobna civilizacija je 30 let po Deklaraciji OZN o človekovih pravicah v Parizu na sedežu UNESCA sprejela tudi deklaracijo za pravice živali, kije bila razglašena 22. januarja 1978. Oznanila je načelo, da se vse živali rojeva- jo enakopravno pred naravo in življenjem, zato imajo enake pravice bivanja na zemlji. Vsaka žival ima pravico do spoštovanja, se glasi drugi člen dokumenta OZN o živalih in nadaljuje: “Človek, tudi sam živalska vrsta, si ne sme lastiti pravice do ubijanja drugih živali. Njegova dolžnost je, da vse svoje znanje uporablja tudi za varstvo živali. Vsaka žival ima pravico do človekove skrbi, zdravljenja in varstva.”. Temeljna misel deklaracije, da “nobena žival ne sme bti izpostavljena trpinčenju ali izkoriščanju”, je v vsej svoji globini vnesena v osnutek zakona proti mučenju živali, za katerega sprejetje zbirajo podpise slovenska društva proti mučenju živali. Če je že usmrtitev kake živali nujna, jo je treba izvesti hipoma, brez bolečin in mučenja. Vsaka divja žival ima pravico živeti svobodno v svojem naravnem okolju. Sleherno jemanje svobode, celo v znanstvene namene, nasprotuje tem pravicam. Okrutno in ponižujoče dejanje je opustitev z zavrženjem živali, ki si jo je človek izbral za življenje v njegovi družbi. Delovne živali imajo pravico na razumno odmero delovnega časa in naporov, čemur morata slediti primerna prehrana in oddih. Poskusi na živalih, ki jim povzročajo telesne in duševne bolečine, niso v skladu z živalskimi pravicami. Za preizkušanje, bodisi znanstveno ali trgovsko, je potrebno odkriti drugačne preizkusne metode. Nekatere tovarne zdravil ali kozmetičnih preparatov ne preizkušajo več svojih proizvodov na živalih. Tudi moda nošenja krzna močno upada. z zračnimi ... ..aaai.ii, loki ali z drugimi strelnimi sredstvi, obmetavanje s petardami ali polivanje z jedkimi snovni niso samo vandalski odnos do žival- Obstreljevanje živali ; puškami, fračami, loki al skega sveta, temveč oblike mučenja, ki jih bo novi zakon izrecno sankcioniral. Mučenje živali predstavlja tudi nastavljanje pasti, zank, limanic, mešanje strupov v hrano... Za vse živali je potrebna primerna namestitev, oskrba in nega. Boleči posegi na živalih niso dopustni, prepovedana je popolna ali delna amputacija telesnih delov ali organov. Radijska oddaja je pokazala tudi pereča vprašanja transporta živine. Menim, da bi bilo potrebno zakon proti mučenju živali sprejeti še letos. Zakon je koncipiran na evropskih principih in temelji na mednarodni deklaraciji, ki prinaša sodobna načela za varovanje živalskega sveta. Najpomembnejše pa je, da zakon sprejema obstoječe stanje, ki ga skuša oplemenititi s sodobnimi etičnimi načeli. Če bo zakon sprejet, država ne bo zapirala klavnic, ki bodo izpolnjevale zahtevane pogoje, koline bodo še vedno domač praznik, kljub temu se bomo veselili svojih hišnih ljubimcev, lovci bodo lahko odhajali na lov... Pri vseh dejavnostih bo potrebno spoštovati pravila stroke m temeljna načela zakona proti mučenju živali. Ta se zavzema za varstvo živali, katerim nihče ne sme povzročati bolečin in strahu. Živalim mora človek zagotoviti primerne pogoje bivanja, prehrane in nege ter primeren etičen odnos do njih. Tako bodo lovci lahko lovili divjad in s tem skrbeli za ravnovesje, farme za pridobivanje mesa (zakol živine, perutnine, usmrtitev rib...) bodo še naprej opravljale svojo funkcijo, če bodo zagotovile, da bodo živali usmrčene v trenutku ali v skrajnem primeru na način, ki povzroči živalim le neizogibne bolečine. BOJAN AVBAR Novo mesto Bo prevladalo nasilje ali razvoj? Gradnja cest ob Kolpi O cestnih povezavah v obkolpski dolini smo se predstavniki vodstva in poslanske skupine Zelenih - ekološke socialne stranke dva dni po ustanovitvi Gibanja za razvoj Osilniške doline (14.12. lani) pogovarjali s predstavniki omenjenega gibanja. Podprli smo vsa njihova prizadevanja. Zagotovili smo tudi, da bomo v državnem zboru vztrajali pri zahtevi o zagotovitvi finančnih sredstev za gradnjo višinske variante cestne povezave Osilnica - Čačiči - Borovec -Kočevska Reka. Za to traso obstaja vrsta argumentov, medtem ko ekološko sporna cesta ob Kolpi z ekonomskega, razvojnega in demografskega vidika .ne pomeni drugega kot samo dostop do doline tudi po slovenski strani. Nasilno nadaljevanje gradnja ceste ob Kolpi (Kuželj - ,Mir-toviči) pa bo zagotovo povzročilo tudi dolgoletno odložitev gradnje življenjsko veliko pomembnejše višinske ceste. In kako trenutno kaže z višinsko cesto? Odbor državnega zbora za infrastrukturo in okolje je na seji 23.2.1994 ob obravnavi poročila o opravljenem upravnem in inšpekcijskem nadzoru gradnje ceste od Kužlja do Grivca sprejel naslednje (navajam jih v celoti) sklepe: 1. Odbor podpira prioritetno pripravo prometno-tehnične dokumentacije za gradnjo regionalne cestne povezave v smeri Osilnica - Borovec - Čačiči - Kočevska Reka ter vključitev le-te v predlog proračuna Republike Slovenije za leto 1994. 2. Odbor ponovno nalaga pristojnim ministrstvom: Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za promet in zveze, da v okviru svojih pristojnosti zagotovijo spoštovanje ustavnosti in zakonitosti pri izvajanju del na cestnem odseku od Kužlja do Grivca s strani Občine Kočevje kot investitorja del. 3. Odbor prosi vrhovno sodišče Republike Slovenije, da čimprej odloči o upravnem sporu v zvezi z gradnjo cestnega odseka od Kužlja do Grivca v občini Kočevje. 4. Odbor predlaga Ministrstvu za promet in zveze, da začasno ustavi sofinanciranje investicije za cestni odsek od Kužlja do Grivca do zagotovitve ustreznih upravnih dovoljenj ter izvrši revizijo strokovnosti že izvedenih del na terenu in o tem poroča odboru. Hkrati odbor zahteva, da Ministrstvo za promet in zveze predloži pisno dokumentacijo o javnem razpisu za oddajo del ter specifikacijo opravljenih izplačil za gradbena dela na tem odseku. 5. Odbor poziva Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, da tekoče pisno poročata odboru o aktivnostih v zvezi z opravljenim urbanističnim in gradbenim inšpekcijskim nadzorom glede izvedenih del na terenu ter izdanimi odločbami. Rok 15 dni. BOŽIDAR FLAJŠMAN generalni sekretar, Zeleni - ekološka socialna stranka FANTJE Z LISJAKOM, JAVITE SE! KOČEVJE - Samo v prvih dneh marca je bilo na območju občine Kočevje pokončanih še šest steklih lisic, ki so prišle v naselja in se spopadale z ljudmi in živalmi. Minulo nedeljo pa so ljudje videli v Šalki vasi pri Kočevju skupino fantov, ki so nosili na kolu privezanega velikega lisjaka. Očitno je bil stekel in se zato ljudi ni bal, pa so fantje lahko z njim počenjali, kar pač so. Veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič je povedal, da ne vedo, kdo so ti fantje, zato jih tudi prek časopisa poziva, naj gredo na pregled v zdravstveni dom, truplo lisjaka pa predajo Veterinarski postaji. Nadalje je inšpektor povedal, da tako množičnega pojava stekline na Kočevskem doslej se ni bilo. KLIC V SILI NOVO MESTO - Telefonsko številko 23-304 lahko pokličejo vsi, ki imajo kakršnekoli osebne probleme. Ta četrtek bo med 18. in 20. uro pri telefonu na vaš klic čakala pedagoginja Marija Jaklič. TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV » PISMA BRA OB 8. MARCU Praznik, ki smo ga toliko let svečano praznovali in katerega 184................... J ^ w poz bljen. Občinski odbor ZB NOB so pred 84 leti proglasili; dnarodni dan žena, še ni ] se je tudi letos spomnil svojih članic, ki živijo v Domu starejših občanov v Šmihelu. Dragica Rome je na prireditvi pozdravila zbrane, potem pa jim je Rudi Hrvatin spregovoril o zgodovini in pomenu praznika, o nekaterih zanimivostih s področja pokojnin in zavarovanja ter o certifikatih. Vsem je čestital in v prijetnem vzdušju smo celo zapeli. Obdaritev je bila skromna, vendar je za nekaj trenutkov prinesla v njihovo življenje nekaj vedrine. Obiskali smo tudi tiste, ki ležijo na negovalnem oddelku. Položili smo tudi cvetje in prižgali sveče na grob Katje Rupene v Mirni Peči in na prostor, kjer je padla Majda Šilc. M. 1. Spet obujeni napadi na Cerkev Razmislek ob podlistku “Za resnico o ubitem študentu Grozdetu” - “Cerkev bo kljub vsem napadom opravljala svoje poslanstvo in molila za tiste, ki jo napadajo’' OB 8. MARCU Na milijone bahavih cvetov je na ta dan na milijone žena razveselilo. Na vseh koncih sveta je isti dan na milijone lačnih žena za umirajoče otroke kruha prosilo. JANJA KASTELIC O PRIHODNOSTI RIBNIŠKE OBČINE LOŠKI POTOK, GORA - V nedeljo, 6. marca, so se krajani Loškega potoka in Gore odločali o bodoči lokalni ureditvi. V obeh KS je bilo potrebno odgovoriti na dve temeljni vprašanji: ali ostati v sedanji občini Ribnica ali pa naj se obe KS združita s Sodražico, ki naj bi postala nova občina. Na obeh zborih so prevladovala podobna mišljenja o smotrnosti razdelitve občine, ki že, taka kot je, spada med manjše. Leteli so tudi očitki, da občina ni izpolnila obljub, kar se tiče telefonije in cest. Premalo razumevanja je pokazala tudi do društvenih dejavnosti, npr.: za kulturo. Kljub temu se je jeziček na tehtnici močno prevesil v prid obstoječi občini Ribnica. Na poto-_ škem zboru so opustili misel na sa-’ mostojno občino, obenem pa so si izgovorili pravico do odcepitve, če bi za to nastal vzrok. * • • Čeprav je zemlja okrogla, je vojna na vsakem vogalu. • Politika bi se morala bati novinarjev, ne pa novinarji politike. (Petan) Zadnje čase ponovno slišimo o napadih na Cerkev. Napadi prihajajo iz ust novinaijev, nekdanjih borcev in politikov. Spet postaja Cerkev v očeh nekaterih strašna spaka, moteči element in že kar grešni kozel za vse polomije in neuspehe. Ostrih napadov so bile deležne celo poštene besede slovenske škofovske konference, ki je opozorila na nekatera aktualna vprašanja morale, da ne govorimo o gonji, kjer so se spravili na pokojnega Lojzeta Grozdeta, Tudi v Dolenjskem listu lahko o tem beremo članek izpod peresa Lada Kocijana. Že '.o, da o Lojzetu Grozdetu piše njegov idejni nasprotnik, nam narekuje, da moramo njegovo izpoved vzeti z veliko rezervo. Tukaj je važno predvsem eno: Grozde je bil umorjen, ubili pa so ga partizani. Ni bil domobranec, bil je le študent in domov je šel na počitnice, umrl pa je zaradi svojega verskega prepričanja. Pasti je morala mlada nedolžna žrtev. Tudi prof. Strle je napisal knjigo o Grozdetu na podlagi pričevanj. Sicer pa ne bi govoril o tem, ampak bi rad analiziral te napade na Cerkev. Ob vsej tej gonji sem se spomnil na pripovedovanje neke naše študentke. Ob vikendih je hodila na ples v bližnje zabavišče, kjer so se zbirali mladi ljudje. Med dekleta so se pomešali tudi bogati podjetniki iz bližnjega mesta in med njimi iskali žrtve za svoja sebična izživljanja. Govorili so, da si želijo “mladega mesa”. Dekleta so se spustila z njim v ljubezenske avan- ture, seveda ne zastonj, njihovi ljubimci so imeli veliko denarja. Tako si je eden izmed njih zaželel omenjeno študentko. Z besedami in obljubami jo je hotel pridobiti za nekaj večerov. Pokazal je na krznene plašče, k.i Sojih nekatere že zaslužile s svojo “radodarnostjo”. Dekle ga je odločno zavrnilo. Po fieuspelih poskusih jo je vprašal, ali je verna. Ko je potrdila, je čel večer govoril proti veri, Bogu m udrihal po duhovnikih. Možje razumel, kje so vzroki, da dekle niprista-la na ljubezensko razmerje. Ker mu je versko prepričanje študentke onemogočilo, da bi dosegel svoje sebične cilje, je govoril proti Bogu in Cerkvi. Ali se ne dogaja nekaj podobnega tudi pri teh napadih na Cerkev? Mnogi bi radi ribarili v kalnem. Poneverjajo, kradejo, se spuščajo na področje nemoralnosti. Zdaj bi radi dosegli še eno. Nihče jih ne sme pri tem početju ovirati. Za dosego ciljev so dovoljena vsa sredstva. Dosegli bi radi samo še to, da se ta dejanja uzakonijo, dobijo legitimnost in se tisto, kar je črno, proglasi za belo. Gorje pa tistemu, ki bi jih hotel motiti in jim spraševati vest. Ker spada k bistvenemu poslanstvu Cerkve prav opozarjanje na etična pravila, ki imajo svoj temelj v desetin božjih zapovedih, treba seveda udariti po Cerkvi in jo napadati. Napad je pač najboljša obramba. Uničimo še Cerkev, prepovejmo ji, da bi posegala na ta področja, in vrata za vse lumparije se bodo na stežaj odprla. Kam pa bi vse to pripeljala, si lahko mislimo. r-r\ 90 LET LOJZETA FLORJANČIČA - Prejšnjo sredo, 2. marca, je dopolnil 90 let življenja Lojze Florjančič z Laz pri Uršnih selih. Telesno čili in duševno neverjetno živi in okretni Florjančič je le nekaj dni pred visokim jubilejem v novomeški bolnici prestal operacijo na levem očesu, s katerega so mu odstranili sivo mreno. To korajžnega Florjančičevega očeta ni motilo, da ne bi gostov, ki jih je bilo na ta dan v njegovi gostoljubni hiši še posebej veliko - med njimi je bil tudi novomeški župan Franci Kocilija - radosten sprejel in z njimi nazdravil. Seveda so slavljencu, ki je smelo zakoračil v deseto desetletje svojega zanimivega življenja, vse najboljše voščili tudi njegovi trije pravnuki. (Foto: A. B.) Tisti politik, ki govori proti Cerkvi, govori proti dvojemu ljudstvu. Saj vendar tj jjudje sestavljajo Cerkev. Mtii njimi so mnogi prav zato pošteni, delavni in odgovorni, ker jih je k temu vzgojila vera. Ali je potrebno udarjati po duhovnikih? Prav oni opravljajo delo na katerega so lahko ponosni, vzgajajo ljudi in skrbijo za največje kulturne spomenike. Vse delajo v glavnem iz idealizma. Ali si lahko zamislimo, kako bi bilo v šolah, če učitelji ne bi imeli plače, če bi sami • Spoštovano uredništvo! Vsak četrtek z veseljem vzamem v roke Dolenjski list in ga z zanimanjem preberem. Ker sem sam Dolenje in tudi kot duhovnik delujem na Dolenjskem me tematika zelo zanima. Zlasti rad preberem strani iz brežiške in krške občine. Vedno pa tudi rad preberem Prilogo in pisma bralcev. Ker sem duhovnik me bolijo vsaki neupravičeni napadi na Cerkev. Te sem poslušal v vseh povojnih letih. Nisem obremenjen s preteklostjo. Rojen sem bil v nemškem taborišču, tudi v svojem sorodstvu nimam domobrancev. Boli pa me krivica. Krivica pa je bila. Dobro poznam tudi drugo plat resnice. Tudi sam sem jo doživljal na svoji koži. pospravljali in ogrevali učilnice, plačevali bencin za pot? In prav to delajo duhovniki. Redovnice so pravi blagoslov za kraj, v katerem živijo. Kaj vse pomeni njihova skrb za bolnike! Ni Čudno, da so stregle tudi nekaterim našim vidnim in pozneje onemoglim politikom in kulturnikom. Ni čudno, daje ena izmed redovnic, Vida Žabot, postala Slovenka leta. Tisti, ki govori proti Cerkvi, govori proti njim. In kaj bi rekli o voditeljih te naše Cerkve, o naših škofih? Prav zadnji čas sem v Dolenjskem listu bral izjavo gospoda Lada Smrekarja, upokojenega ravnatelja v Kostanjevici na Krki, človeka, ki je za slovensko kulturo veliko naredil: “Zame je edina karizmatična osebnost nadškof dr. Alojzij Šuštar, pa še ta je večkrat obdan s strupenimi sapami, čeprav je osebno skromen, preprost, človeško dober, predvsem pa moder. To ni Slovenec leta, ampak stoletja.” Psi lajajo, karavana gre dalje, pravi arabski pregovor. Cerkev bo kljub vsem napadom opravljala svoje poslanstvo, molila za tiste, ki jo napadajo, in jih preživela. To zagotovilo ji je dano od njenega ustanovitelja. Tako je delala do sedaj, dela in bo delala naprej. Cerkev je dom vseh božjih otrok, kjer odseva toplina njenega srca. Poznam samo tako Cerkev, tiste druge, v katero se zdaj tako radi obre-gajo nekateri, pa sploh ni. Vsaka doba ima pač don Kihote in Sanče Panse. Proti katerim sta se onadva borila, pa vemo iz literature. JOŽE PACEK aV|\u moderni interieri Cesta herojev 28 68000 Novo mesto tel.: 068/22-798 fax: 068/21-959 Vam nudijo široko izbiro pohištva domačih in tujih proizvajalcev po ugodnih cenah. Na zalogi ortopedske vzmetnice vseh dimenzij po zelo ugodnih cenah! Obiščite nas in se prepričajte. Delovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Stanovanjsko podjetje ZARJA, d.d. Prešernov trg 8, Novo mesto Oddamo v najem poslovne prostore v: - Novem mestu - Šentjerneju - Šmarjeti -Žužemberku Poslovni prostori so uporabni za različne dejavnosti. Za vse informacije in ogled se oglasite na naslov: Stanovanjsko podjetje ZARJA, d.d., Novo mesto, Prešernov trg 8, tel. št. (068) 23-928, 23-940 in 22-071. SONY BOSE XEROX SONY BOSE XEROX URADNO ZASTOPSTVO ZA DOLENJSKO Vrhunska avdio in video oprema: SONY: — TV Black Trinitron — kamere — kamkorderji — videorekorderji — playerji s funkcijo snemanja — mini stolpi (efekt karaoke) — končne stopnje _ DAT kasetofoni — tunerji — receiverji — CD — avto radii — kasetofoni BOSE: — zvočniki, (301 III 550 DM + p.d.) — zvočniki z aktivnim EQ XEROX: — telefaksi (cena 1.000 DM) + p.d. — mini fotokopirni stroji (cena 1.500 DM) +p.d. ELEKTRONIKA BOJANO Ljubljanska c. 32, Novo mesto, tel. in fax: 068/23-309 eseeaeeeiseeeaaeeeeeesseaeeseeseeeeeeeeeeeei SPET PRIJETNO ZIMOVANJENARESI j Zimske počitnice je 70 članov ■ novomeškega Rodu gorjanskih • tabornikov prijetno preživelo na zdaj že kar tradicionalnem zi-: movanju v gozdarskem domu na : Resi. V dveh skupinah so pod 5 vodstvom izkušenih tabornic in ■ tabornikov, ki imajo precej zna- ■ nja iz gozdnih šol svoje organiza-• cije, zvedeli marsikaj novega in • zanimivega. Urjenje in utrjeva- ■ nje koristnih veščin in temeljev Š taborništva so poživili izleti. • Mlajši člani so bili na 12 km sprehodu, starejši pa so pripravili celodneven, 25 km dolg pohod proti Žagi Rog, Podstenicam in Bazi 20. Med potjo so si ogledali partizanske bolnišnice in grobišča v skrivnostnem Rogu. Seveda jim tudi za večerne igre ni zmanjkalo časa. Presenečeni so bili nad pravo poplavo pomladanskega teloha na Resi, videli pa so tudi veliko srn in košut. Kot vedno so taborniki tudi tokrat sami sfinancirali zimova-nje. Zahvaljujejo se vodstvu TO, ki jim je pomagalo s prevozom opreme in jim posodilo agregat za osvetlitev doma. Z gozdarji v Črmošnjicah (in seveda povsod drugod po Dolenjskem!) pa so taborniki že dolgo stari in dobri prijatelji. Čatež ob Savi ■ >'dneven, 25 km dolg pohod T. GOŠNIK RAZMIŠLJANJE VOJNE GENERACIJE DANES (4.) Za resnico o ubitem študentu Grozdetu “Zgodba o mučenju Lojzeta Grozdeta je ena sama laž,” je dejal B. Š., ki gaje lastnoročno položil v krsto Očitno gre za izmišljotino ali pa je avtorju to informacijo nekdo podtaknil. Sicer pa dr. Strle še 1991. leta povsem jasno trdi: “Kako je potekalo zaslišanje in kako se je Grozde pri tem vedel, doslej ni bilo mogoče dognati skoraj nič natančnega.” Postulator je v tem članku odkril nov podatek, da je Grozde imel pri sebi tudi rožni venec. Msgr. Zdravko Reven, delegat ljubljanske nadškofije v komisiji kanonskega postopka za priznanje muče-ništva Lojzeta Grozdeta, je objavil v Družini 17.10.1993 članek z naslovom Vzornik in priprošnik mladih. Piše o letu dni uradne raziskave in delu komisije, ki je imela devet plenarnih sej o gradivu za uradno škofijsko poročilo, ki ga mora predložiti papeškemu uradu za zadeve svetnikov. Komisija je poslušala in vprašala 12 oseb, ki so Grozdeta poznale ali pa kaj vedo o okoliščinah njegove smrti. Glavni del posla da sta opravila postulator dr. Janez Jenko in nadškofijski zastopnik, torej avtor članka. Komisija sporoča, “da je potrebno nadaljevati raziskovanje tega primera, in prosi vse, ki so Lojzeta Grozdeta poznali in kolikor ve kdo kaj o njegovem krščanskem pričevanju v tistem popoldnevu oz. večeru ter noči, ko so ga v Mirni prijeli, zasliševali in mučili, da to sporočijo komisiji”. Veliko da bi komisiji lahko pomagali še živi udeleženci “tistega mitinga”. Po- magajo lahko tudi taki, ki so “slišali kaj iz pripovedovanja drugih”. “Komisija je ze sprejela nekatera poročila o uslišanjih tistih, ki so se molili k Lojzetu Grozdetu.” Postavlja se vprašanje: v zadnjem članku je postulator trdil, da je delo v sklepni stopnji, sedaj pa je tu sporočilo, da se bo delo nadaljevalo. Ali je kdo prisluhnil papeževemu nasvetu, ko je ta govoril, naj se opravi raziskava brez predsodkov? In še na eno razliko velja opozoriti, saj daje upanje, da vsi v komisiji vendar niso brez kritičnosti. En član komisije za kanonizacijo primera Grozde je sredi novembra 1993 pismeno zaprosil za pogovor osebo, za katero je domneval, da bi mu morda razjasnila nekatere stvari, pa je v pismu napisal: “...raziskujem okoliščine, v katerih je bil leta 1943 na Mirni obsojen osmošolec Alojz Grozde...”. Prvič od leta 1944 je bila uporabljena taka beseda v primeru Grozde. Še en dokument velja omeniti: Marija Prelog je avtorica stripa “Lojze Grozde - šmarnice za otroke”, ki je bil izdan in razdeljen otrokom. Strip ima 31 sličic in prikazuje življenje Grozdeta od rojstva, kot pastirčka, dijaka, življenje v Maijanišču, pri igri, na pogrebu prijateljev, odpor do zapeljivega dekleta, pri molitvi, na kmečkem vozu, ko se vozi proti Mirni, zasliševanje Grozdeta v gostilni ob litru vina; Lojzeta pretepajo partiza- ni, Lojzeta najdejo otroci mrtvega in Lojzetov duh živi. Pri vsaki sličici je po en stavek, kaj naj bi Lojze pri tem razmišljal: Ne bom komentiral, morda se bo našel kakšen pedagoški strokovnjak za predšolsko vzgojo, da pove mišljenje o primernosti tega stripa za male otroke. Ni pa treba biti strokovnjak, da človek ugotovi nedopustno nasilje nad otroško psiho na sličicah, katerih vsebina je mučenje. Monografski dokumenti o primeru Lojzeta Grozdeta Zagotovo je o Grozdetu še marsikaj napisano, jaz sem povzel to, kar mi je bilo dostopno. Zadeve se nisem lotil posebno znanstveno-metodo-loško organizirano, me je pa zanimala, saj sem že na prvem koraku videl, kako daleč od resnice je napisana zgodba o mučenju in da je prava resnica dostopna, tu, na Mirni, vsakomur, seveda, če mu je do tega, da pravo resnico tudi spozna. Takoj ko sem se odločil, da se bom s primerom Grozde podrobneje seznanil, sem se prepričal, da ne gre za noben misterij in tajnost, kot to posebej poudarjajo Strle in drugi avtorji. Zanimali so me aretacija, postopki in smrt ter pogreb, da bi tako prišel do odgovora, koliko je “zgodba o mučenju” resnična. V vojni se je marsikaj dogajalo, zato nisem izključil možnosti, daje lahko tudi del resnice, kar se je šušljalo in kar je napisano. Najprej sem prebral monografijo Občina Trebnje v NOB, ki jo je napisal Zoran Hudales, katerega sem poznal kot zelo natančnega pri tem delu, in že je bila sled tu. Na strani 399 je zapisano. “Partizani so tega dne (1.1.1943) pred Vrščajem na koncu Mirne likvidirali belogardista Ivana Hočevarja, starega 24 let, iz Šentruperta, na poti proti Sevnici pa belogardista Lojzeta Grozdeta, starega 19 let, iz Tržišča. Hočevarja so s pokopališča sv. Helene prepeljali na Veselo goro. Grozdeta pa so pokopali v Šentrupertu.” Kot vire avtor navaja Mirnsko kroniko in mrliško knjigo na Mirni. Po prihodu Italijanov leta 1941 na Mirno so le-ti imenovali za župana Egona Tanciga, lastnika graščine Ža-puže pri Mirni, kjer je živel kot upokojeni višji železniški nadsvetnik. Čeprav Tancig ni bil naklonjen partizanom, v dnevnik pa je zapisoval tudi obrobne dogodke, očitno ni ničesar slišal oz. izvedel o kakšnem javnem mučenju Grozdeta na Mirni niti o njegovi smrti, saj ni o tem nič zabeležil. Prav tako ni ničesar zapisal, ko so Grozdeta našli, čeprav je dnevno vodil “kronološke zapise”, kot imenuje svoj dnevnik. Dne 1.1.1943 je vanj zapisal: “Ustreljen neki bogoslovec.” Verjetno gre za na begu ustreljenega Ivana Hočevarja, ki je bil sočasno ujet z Grozdetom in je dva- krat pobegnil, na drugem begu pa je bil smrtno zadet. Za 2.2.1943 je v dnevnik zapisal: “Mimčani se vračajo v domove.” Namreč po napadu na Dob so Italijani prodrli iz Trebnjega in Mirna je bila skoraj prazna, ker so se ljudje umaknili v okolico, da se izognejo aretacijam in internaciji. Podatek ima vrednost za oceno verodostojnosti, da so bile 1.1. v Sokolskem domu “veseloigre”, na katere so partizani vabili ob mučenju Grozdeta. V Mimski kroniki, napisani na podlagi osebnih dnevnikov, ki sojih pisali posamezniki, je zapisano. “1.1.1943 so partizani likvidirali Hočevar Ivana, 24 let, iz Šentruperta (pred Vrščajem na koncu vasi Mirna). Prepeljan je na Veselo goro iz pokopališča Sv. Helena. 1.1. so partizani likvidirali Grozde Alojza, 19 let, iz Tržišča (na poti grad - Sevnica), pokopan v Šentrupertu.” Že ti trije viri so opozarjali, da vsi kroničarji pišejo, “da so partizani likvidirali”, torej enote, ne pa domači terenski aktivisti, kot se posebej vztraja v nekaterih člankih. V tem času so bili na širšem področju Mirne Gubčeva in Tomšičeva brigada ter Dolenjski odred. V monografiji o Gubčevi ni sledu, toda ta primer je tak, da bi ga avtor zagotovo omenil, saj je npr. po padcu belogardistične postojanke v Ajdovcu navedel vsa imena ujetih in potem, kdo od njih je bil izpuščen, kdo obsojen na smrt in ustreljen. Na novo leto Gubčeva brigada ni bila na Mirni, bila je razmeščena na prostoru Gradišče-Stara Ševnica-Cirnik-Migolica. V monografiji “Tomšičeva brigada 1942-43” (druga knjiga, izdaja Knjižnice NOV in POS, 5/11, Žaložba Borec, 1986) je avtor Franc Strle na strani 384 in 385 zapisal: “Štab Tomšičeve brigade je s prvim in tretjim bataljonom odšel v Mirno že na Silvestrovo zvečer. Tu je nameraval slaviti prihod novega leta. Vendar se je čas za pripravo mitinga že iztekel, zato so novoletno zabavo predstavili na 1. januar 1943. Toda zgodilo se je, kot se v vojnem času tolikokrat zgodi, da so morali miting še enkrat preložiti. Na novega leta dan so brigadni obveščevalci v Mirni odkrili nevarne belogardistične niti in izsledili kar dva belogardistična sla: bogoslovca Janeza Hočevaija z Vrha nad Šentrupertom in njegovega opričnika Alojzija Grozdeta z Vodal. Pri sebi sta imela več italijanskih dovolilnic za prosto gibanje po celi Ljubljanski pokrajini, propagandno gradivo in zaupno pošto. Grozde je skušal pobegniti, toda straža mu je beg preprečila s smrtnim strelom, Hočevarja pa je brigadno vojaško sodišče spoznalo za krivega. Bil je obsojen na smrt in ustreljen. (Opomba: gre očitno za zamenjavo imen, kerje Hočevar na begu padel, Grozde pa bil obsojen na smrt in ustreljen.) To odkritje je brigadni štab zelo za; poslilo, sredi dneva pa je prišlo tudi povelje štaba cone, daje treba na novoletni večer ponoviti rušenje železniške proge... lado koca,,, borec Gubčeve brigade, izredni univerzitetni profesor in generalmajor v pokoju gora in se je pripravljala za boje v Temenici. Tudi v spominu živečih gubčevcev o tem ni bilo sledu. Tomšičeva brigada je bila na prostoru (Nadaljevanje prihodnjič.) TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 10. ffl. SLOVENIJA 1 8.15-0.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.40 TEDENSKI IZBOR 8.40 CESARJEVA NOVA OBLAČILA 8.55 KRAVA V CIRKUSU 9.35 BALETNO TEKMOVANJE 10.05 ANALITIČNA MEHANIKA, 48/52 10.35 PO SLEDEH NAPREDKA 11.05 PO DOMAČE 12.45 TRATTORIATRAX, 1/6 13.00POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 STUDIO CITY 15.00 SVET POROČA 15.35 OSMI DAN 16.20 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTEK V CIRKUSU, 7. oddaja 21.30 TEDNIK 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA 22.45 TO JE LJUBEZEN, angl. naniz., 1/19 23.15 CHINA BEACH, amer. naniz., 11/17 SLOVENIJA 2 15.15 - 23.25 Teletekst 15.30 Video strani -15.55 Kinoteka - Ljubimkanje (nemški film, ČB) -17.25 Sova (ponovitev): Burleske Charlicja Chaplina; 17.45 China bcach (amer. naniz., 10/17) -18.35 Že veste? -19.05 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme - 20.05 Skrivnost mrtvih (angl. dok. nadalj., 2/3) - 21.00 Umetniški večer: Dr. Andrej Capuder (portret); 21.30 Rene Magritte (angl. dok. oddaja); 22.20 Aliča (avropski kulturni magazin) A KANAL 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 118. dela amer. nadalj.) -13.05 A shop -13.15 Spot tedna -13.20 Call selcction (ponovitev) -13.55 CMT -14.15 Na velikem platnu -14.30 Borza dela -15.00 Ohranimo zeleno Ameriko (2. del dok. serije) - 16.05 A shop -16.15 Ustava (12. del dok. serije) - 17.15 Učna leta (ponovitev 4. dela) -17.45 Luč svetlobe (119. del amer. nadalj.) -18.30 Rock starine (ponovitev 56. oddaje) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.15 Drakula (2. del. amer. serije) - 20.45 Temna stolpnica (amer. film) - 22.15 Poročila - 22.30 Rock starine (57. oddaja) - 23.05 A shop - 23.20 CMT -0.30 Borza dela PETEK, 11. ffl. SLOVENIJA 1 9.45 - 1.35 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TEDENSKI IZBOR 10.10 SILAS, 10/12 10.35 LOLA MONTES, franc.-nemški film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 15.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 VIVA LAS VEGAS, amer. film 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA 22.30 KO SE SRCA VNAMEJO, 14. epizoda amer. naniz. 23.00 CHINA BEACH, amer. naniz., 12/17 23.45 UUB1MCA, španski film SLOVENIJA 2 13.45 - 0.25 Teletekst 14.00 Video strani -14.40 Tedenski izbor: Četrtek v cirkusu -15.30 Sova: To je ljubezen (angl. naniz., 1/19); 16.00 China beach (amer. naniz., 11/17) - 16.50 Evr. dvoransko prvenstvo v atletiki -18.45 Znanje za znanje -19,30 Dnevnik 2, vreme - 20.05 Večerni gost: Demeter Bitenc - 21.10 Oči kritike - 22.10 Deseti brat (posnetek gledal, igre KD Josip Jurčič, Muljava) A KANAL 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 119. dela amer. nadalj.) -13.05 A shop • 13.15 Spot tedna -13.20 Magnetoskop (ponovitev) -13.55 CMT -14.15 Na velikem platnu -14.30 Borza dela -15.00 A shop -15.10 Drakula (ponovitev 2. dela filma) - 15.40 Temna stolpnica (ponovitev filma) -17.15 Ameriških deset (glasbena oddaja) -17.45 Luč svetlobe (120. del amer. nadalj.) -18.30 Smrt na primestnem vlaku (dok. film DW) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.15 Teden na borzi - 20.25 Slavni fantje (2. del angl. serije) - 21.15 Alamo 1 (amer. film) - 22.50 Poročila - 23.15 Alamo 2 (amer. film) - 0.45 Spot tedna - 0.50 Erotični film - 2.10 Borza dela SOBOTA, 12. m. SLOVENIJA 1 7.45-1.15 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.10 TEDENSKI IZBOR: 8.10 RADOVEDNI TAČEK 8.20 MLADI VIRTUOZI 8.40 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka, 11/26 9.05 SNOOPY, amer. risanka 9.30 SREČNI METUU 9.55 TOK TOK 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.35 DUSTY, avstralski film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.50 VEČERNI GOST: DEMETER BITENC 15.25 VIVA LAS VEGAS, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET NARAVE angl. poljudnoznan. serija, 8/11 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 KRIŽKRAŽ 21.30 TV POPER, satirični kabaret 21.45 KORENINE SLOVENSKE UPE: ROMANJA OD SV. VIŠARIJ DO BARBANE, L oddaja 22.15 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 22.50 SOVA' CHINA BEACH, amer. naniz., 13/17 23.40 USODNO SREČANJE, kanadski film SLOVENIJA 2 12.45 - 1.55 Teletekst 13.00 Video strani -13.20 Ustavi se, svet, pomisli na otroke (koncert za Unicef, 2. oddaja) -14.15 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (14. epizoda amer. naniz.)' 14.45 China beach (amer. naniz., 12/17) -15.35 Športna sobota: evr. dvoransko prvenstvo v atletiki -18.50 Vodne pustolovščine (angl. poljudnoznan. serija, 15/24) - 19.30 Dnevnik - 20.05 Družinska skrivnost (švicarska nadalj., 2/5) - 21.05 Coltrane v kadilaku (angl. dok. serija, 2/4) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč KANALA 7.00 Borza dela - 7.30 Video strani - 9.00 CMT -Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Alamo 1 (ponovitev filma) -12.40 A shop -14.30 Borza dela -16.30 Igre na kotalkah (amer. športna serija) -17.001TV -17.30 Alamo 2 (ponovitev filma) -19.00 Ameriških 10 (glasbena oddaja) -19.30 Detektiv z Bevcrly Hillsa (ponovitev 6. dela amer. naniz.) - 20.00 Avtomobilski salom Ženeva - 20.30 Modna dežela (oddaja o modi) - 21.00 Detektiv z Beverly Hillsa (7. del amer. naniz.) - 21.30 Trupla v Karolini (amer. film) - 23.10 Tropska vročica III (ponovitev 4. dela amer. naniz.) - 0.30 Borza dela NEDELJA, 13. m. SLOVENIJA 1 8.15- 0.45 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 OTROŠKI PROGRAM 8.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.30 POT V ŠOLO, ponov. holandske nadalj., 3/6 9.55 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 8/13 10.55 NAŠA PESEM ’93 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 UUDJE IN ZEMUA 12.30 VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponovitev angl. poljudnoznan.serijc, 15/24 13.00 POROČILA 13.05 NA TENKEM LEDU: BABILONSKA ZGODBA 14.40 SKRIVNOST MRTVIH, ponovitev angl. dok. nadalj., 2/3 15.35 ŠE SE BOMO SREČALI, angl. nadalj, 1/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.50 TRATTOR1A TRAX - KUHANJE OB ROSSINIJU, 2/6 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 PODARIM - DOBIM 21.05 .... 21.30 OD POLA DO POLA, angl. dok. serija, 2/8 22.25 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA V C1VILU, angl. naniz, 6/6 CHINA BEACH, amer. naniz, 14/17 SLOVENIJA 2 8.45 - 23.30 Teletekst 9.00 Videostrani - 9.10 Tedenski izbor: Deseti brat (posnetek gledal, igre); 11.05 Poglej in zadeni; 12.20 Monsinjor Kihot (angl. nadalj, 2/2); 13.30 Križkraž -14.30 Športna nedelja: EP v atletiki v dvorani -19.30 Dnevnik - 20.05 Slovenski magazin - 20.35 Meso in kri (amer. film) - 22.35 Športni pregled KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Koala (risanka) - 8.45 Trije mušketirji (risani film) - 9.50 Dance session (ponovitev 22. oddaje) - 10.20 Trupla v Karolini (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidatja Jakca) -18.00 CMT - 18.30 Koala (risanka) - 19.00 Trije mušketirji (risani film) - 20.00 Tropska vročica III (5. del amer. nadalj.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.55 Življenje z očetom (amer. film) dajaofilmu)--23.35 CMT PONEDELJEK, 14. m. SLOVENIJA 1 10.15-0.20 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.55 TEDENSKI PROGRAM 10.55 HČI MORSKIH VALOV, norveška nadalj, 2/6 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 8/10 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN ŠPORTNI PREGLED 14.55 OČI KRITIKE, ponovitev 15.55 VIDEOMODA: IZDELANO V ZDA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 UNGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 GOSPODARSKA ODDAJA 21.10 OMIZJE 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA SLOVENIJA 2 13.45 - 23.50 Teletekst 14.00 Video strani -14.15 Tedenski izbor: Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo tedna; Podarim-dobim; Obzorja duha -16.45 Sova (ponovitev): China beach (amer. naniz, 13/17); 17.30 V avtobusu (19. epizoda angl. naniz.); China beach (amer. naniz, 14/ 17) - 18.50 4 X 4 - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Ruski prijatelj (zadnji del finske drame) - 21.00 Studio City - 22.45 Večer jazza v studiu 1: Greentovvn jazz band KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 120. dela) -13.15 Helena (ponovitev) -14.05 Svet vsem ljudem (dok. DW) - 14.30 Borza dela -15.05 Na velikem platnu -15.20 Pozitiv + (ponovitev) -16.00 A shop -16.10 Življenje z očetom (ponovitev filma) -17.45 Luč svetlobe (121. del amer. nadalj.) -18.30 Poulične tolpe (dok. DW) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Popspot (glasbena oddaja) - 20.15 Brlog (2. del španske serije) - 20.45 Popotnik skozi čas (amer. film) - 22.20 Poročila - 22.35 A shop - 22.40 Spot tedna - 22.45 CMT - 0.30 Borza dela TOREK, 15. EU. SLOVENIJA 1 9.45-0.15 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.35 POČITNIŠKI PROGRAM 10.35 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 8/13 11.35 4 X4 12.05 RUSKI PRIJATELJ, zadnji del finske drame 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM MLADI VIRTUOZI POT V ŠOLO, holandska naniz, 4/6 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.30 OSMI DAN 21.20 STRTA SRCA, franc, nadalj, 1/16 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA SLOVENIJA ! 14.15 - 24.00 Teletekst 14.30 Video strani -15.00 Zgodbe iz školjke -15.50 Tedenski izbor: Sedma steza; Gospodarska oddaja; Ljudje in zemlja -17.20 Sova (ponovitev): Ženske in moški 2 (amer. naniz, 373); 17.55 China beach (amer. naniz, 15/17) -18.40 Iz življenja za življenje: Znanje za znanje -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Košarka, finale evr. pokala - 21.30 Doktor Finlay (škotska nadalj, 3/6) - 22.20 Svet na zaslonu - 23.20 R & R (znanstvena oddaja) KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 121. dela amer. nadalj.) - 13.15 Spot tedna -13.20 Ohranimo zeleno Ameriko (3. del dok. serije) -14.30 Borza dela -15.00 Na velikem platnu -15.15 Popspot (ponovitev) -15.45 Popotnik skozi čas (ponovitev filma) -17.15 Brlog (ponovitev 3. dela) -17.45 Luč svetlobe (122. del) -18.30 Jazzbina (ponovitev 57. oddaje) -19.00 Poročila -19.20 A shop -19.30 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.15 Popolni tujci (amer. film) - 21.45 Poročila - 22.00 Jazzbina (58. oddaja) - 22.30 Spot tedna - 22.35 CMT - 0.30 Borza dela SREDA, 16. m. SLOVENIJA 1 10.15-0.25 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 11/26 ZNANJE ZA ZNANJE COLTRANE V KADILAKU, angl. dok. serija, 2/4 OD POLA DO POLA, angl. dok. serija, 2/8 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 15.00 TEDENSKI IZBOR SVET NA ZASLONU DOKTOR FINLAY, škotska nadalj, 3/6 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 LINGO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA PRIJATELJICA, nemško-argentinski film 22.20 GLASBENI UTRINEK 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 1/22 CHINA BEACH, amer. naniz, 17/17 SLOVENIJA S 15.15 - 23.35 Teletekst 15.30 Video strani -15.45 Tedenski izbor: Omizje; Videomoda: Izdelano v ZDA -17.25 Sova (ponovitev): Razcepljene konice (angl. naniz, 5/6); 17.50 China beach (amer. naniz, 16/17) - 18.45 Analitična mehanika (nemška izobraž. serija, 49/ 52) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Športna sreda - 22.20 Svet poroča - 22.55 Praški komorni balet 94,6 MHz RADIO SRAKA ČETRTEK, 10.3. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.15 Doktor na obisku - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Alter glasba - 22.00 ZDA skozi ljudsko pesem - 22.30 Portret glasbenika. PETEK, 11.3. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke -15.30 Grmski vulkan -16.30 Srakin vikend TV izbor -18.00 Študentski čvek - 19.00 do 24.00 Večerni program. SOBOTA, 12.3. 6.00 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček - 10.00 Čestitke - 12.00 Obvestila, os-mertnice -12.30 Lovci v studiu - 14.00 Čestitke -15.00 Godec v studiu -18.00 Obisk - 20.00 Čestitke - 21.00 do 1.00 Srakina veselica. NEDELJA, 13.3. 8.00 Dobro jutro - 10.00 Mali oglasi, evergrini - 13.00 Čestitke in domača glasba -18.00 Obisk glasbenika - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Črno belo v zvoku: Jazz (do 24.00). PONEDELJEK, 14.3. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke - 16.00 Šport - 16.15 Srakin TV izbor - 17.00 Odprti termin: aktualno - 19.00 do 24.00 Večerni program. TOREK, 13.3. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke - 17.00 Gradimo strokovno in varno - 18.00 Otroška oddaja Kalimero - 19.00 Večerni program - 22.00 do 24.00 Glasbene oddaje. SREDA, 16.3. 6.00 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -13.00 Poročila -13.20 Čestitke 17.00 Borza dela -19.00 Pravljica - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 do 24.00 Hard rock&blues jazz. KAVARNA-PIZZERIA na Glavnem trgu 11 v Novem mestu prireja teden domače kulinarike, od 14. do 20. marca 1994. Za to priložnost smo pripravili posebno ponudbo jedi. Točili bomo domači cviček in pivo Union po izredno ugodnih cenah. Za razvedrilo v večernih urah bodo od 16. marca dalje poskrbeli znani muzikantje. Pizzerija je odprta vsak dan od 8. — 22. ure, razen nedelje, 20. marca pa od 13. do 22. ure,. Vse dodatne informacije na tel. 068/21 -554. Obiščite nas, ne bo vam žal! K A VAR N A*- PIZZE RIIA Kmečka zadruga Šentrupert Šentrupert 124 68232 Šentrupert Po sklepu UO z dne 25.2.1994 razpisujemo prosto delovno mesto; PRODAJALEC V TRGOVINI REPROMATERIALA ŠENTRUPERT POGOJI: - KV prodajalec ali ostali KV delavci z izpitom za prodajalca - tehnik z izpitom za prodajalca Delovno mesto se razpisuje za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece. Plača po dogovoru. Razpis velja do 15.3.94. Prošnje pošljite na naslov: Kmečka zadruga Šentrupert, Šentrupert 124. HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSi 16V. model 94 PONY, model 94, že od 16.990 DEM , SCOUPE, model 94, od 26.500 DEM f LANTRA, model 94, od 26.200 DEM SONATA, model 94, od 29.990 DEM kombi GRACE H-100 od 25.800 DEM — triletna garancija ali 100.000 km in šestletna garancija na pločevino EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. 068/323-902 avtosalon H YUNDAI, Partizanska 21, Novo mesto, tel. 068/28-950 hmjnoni VEDNO NA DOBRI POTI Tistega usodnega jutra na Javorovici 16. marca bo minilo pol stoletja od poboja večine borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade - Kako je bitko doživljal Janez Lužar in k^j je o njej pisalo domobransko glasilo “Za blagor očetnjave” Te dni mineva petdeset let, odkar je krvava zora osvetlila pobočja Gorjancev. V uskoški vasici Javorovica je 16. marca 1944 doživel svojo zadnjo uro 4. bataljon Cankarjeve brigade. V dobre pol ure je padlo 113 borcev, iz ognjenega obroča se je rešila le peščica partizanov, med njimi borec, puškar in pesnik Janez Lužar, ki nam je v verzih takole označil nesmisel bratomornega boja: “Kaj? Maščevanje? Ne! Ne! Saj to ni rešitev, le sloga, prijateljstvo bo potešitev!” On nam je tudi opisal, kaj se je dogajalo tistega usodnega dne. Na Javorovici je onega usodnega dne Janez Lužar določen, da gre z borci v dolino na miting, vendar so ga oprostili te obveznosti, ker ga je bolela noga. Janez se je zgodaj zbudil. Ravno tedaj se je več borcev vrnilo iz doline. Bili so precej glasni. Ker ni vedel, kaj se dogaja, je stopil nekoliko naokrog in naletel na Antona Pirnata, ki je bil tedaj pomočnik pri težkem minometalcu. Vprašal ga je, če so že vsi prišli. Tone pa gaje napačno razumel in je odgovoril: “Da, prav zdaj grem, da jim bomo vrgli nekaj min.” Janez ga je vprašal: “Komu?” Tone je odgovoril: “Nemci rinejo proti nam!” Ni minilo deset minut, ko se je zaslišalo močno streljanje iz smeri Rži-šča, kjer naj bi bila v zasedi partizanska četa. V primerjavi z drugimi dnevi je bilo streljanje slišati nekoliko više, močneje in glasneje. Ko je Tone omenil Nemce v dolini, je Janez brž stopil v hišo, kjer je imel opremo in orožje. Komaj je pograbil nahrbtnik in prijel puško, že je zagledal rdečo raketo, nato pa zaslišal dolg rafal z druge strani, to je nekje od Vrhpolja. Ko je pritekel iz hiše, je veliko borcev že vedelo, kaj se dogaja, kajti nekateri so budili speče tovariše. Medtem so borci in elani štaba iz drugih hiš neurejeno in zmedeno tekli proti gornjemu koncu vasi. Ko so bili prvi borci že skoraj pri hosti, se je nanje usula toča svinčenk. Partizani, ki niso padli v prvem naletu, so se obrnili nazaj proti ruševinam cerkvice sv. Ožbolta. Enako so storili tudi tisti s spodnje strani, tako da je v okolici cerkvice m v grapi med grmovjem in snegom nastal pravi klobčič ljudi. Med kriki borcev “Na juriš!” in stokanjem ranjencev je bilo slišati klice komandanta Tkalčiča, ki je kričal; “Na desno!”, to je proti zahodu. Medtem je namestnik komisarja ' Grega vpil: “Na levo!”, to je proti vzhodu. Janez je slišal oba. Ko je mrzlično iskal izhod iz zanke, je zagledal mitraljezca Marjana Pintarja, ki je stal kot vkopan, dokler ga ni v čelo zadela sovražna krogla. Janez seje naenkrat znašel pri cerkveni ruševini. Tam je slišal besede komandanta Mihe Tkalčiča, ki je prosil partizanko Tončko Šobarjevo, naj ga ustreli. Partizanka pa je odločno odklanjala: “Ne, ne!” Janez je videl, da pri ruševinah ni rešitve, zato seje kot četrti borec pognal po snežni čistini proti gozdu. Pri tem so ga spremljali rafali krogel, vendar ga na srečo nobena ni zadela. Ko seje plazil iz krvavega kotla, je naletel na kupe mrtvih in ranjenih soborcev. Slavospev domobranski zmagi V ciklostiranem glasilu “Za blagor očetnjave”, ki gaje vsak dan izdajala III. bojna skupina slovenskih domobrancev, so 17. marca 1944 zapisali: “L in 2. četa (dejansko 31. in 32. četa slovenskega domobranstva) sta šli v gozdove, da bi, zvesti Bogu, domovini in narodu, zopet uničili del tistih, ki v imenu Satanovem stojijo na poti zarji, ki čaka, da razlije čez slovensko domovino bleščeči sijaj lepše bodočnosti. Na kupih zločinskih morilcev in roparjev, ki so jih pokosile domobranske krogle na Javorovici, je zavedni slovenski fant razvil ne-omadeževano slovensko zastavo, ki je vihrala porajajoči se zarji novega življenja in novi sreči v pozdrav. Obe četi novomeških domobrancev sta se zapisali s to sijajno zmago na najlepše strani v zgodovini slovenskega domobranstva, ob katerih bo slovenski narod v poznih rodovih našel pričevanje svoje življenjske sposobnosti in zdravja! Naši fantje, ki so znani po vsej domovini, so znova dokazali, da so vredni slave, ki jo po pravici uživajo. Ko se veselimo z njimi in jim čestitamo k tako sijajnemu uspehu, pa se mo- ramo zahvaliti Vsemogočnemu, ki naše fante tako milostno vodi skozi nevarnosti od uspeha do uspeha. Prosimo Ga pa tudi, da bi še v bodoče blagoslavljal naše delo, da bo zločinsko tolovajstvo v borbah z našimi vrlimi fanti čimprej končano. Hrabrim borcem prve m druge čete zahvala in le tako naprej!” SLAVKO DOKL VABILO VSEM JAVOROVICA - Ob 50. obletnici poboja 4. bataljona Cankarjeve brigade bo v sredo, 16. maja, ob 16. uri na Javorovici spominska slovesnost in maša zadušnica, ki jo bo daroval ljubljanski pomožni škof Alojz Uran. O dogodku bo spregovoril tudi predstavnik borcev Cankarjeve brigade. Občinski odbor ZB NOB, krajevna skupnost in župnija Šentjernej ter skupnost Cankarjeve brigade vabijo preživele borce, svojce padlih in druge udeležence NOB ter ostale občane, naj se udeležijo slovesnosti. K t. 10 (2325), 10. marca 1994 Franc Breznikar Težko je verjeti, da je smrt tako nepričakovano iztrgala iz naše sredine dobrega moža, očeta in brata, 61-letnega Franca Breznikarja. Rodil se je na Gor. Dobravi pri Trebnjem med tremi otroki. Brat Miro se je izučil obrti, sestra je odšla v Kanado, on pa je ostal doma na kmetiji. Spoznal je življenjsko sopotnico Milko Retljevo iz Lukovka in se leta 1953 poročil; rodila sta se jima dva otroka. Ker pa denarja za šolanje ni bilo dovolj, se je France zaposlil pri železnici v Ljubljani in delal tam 16 let. Zaradi dolge in naporne vožnje ter težkega dela, ki ga je opravljal je začelo pešati njegovo zdravje. Zato se je zaposlil v bližini doma v Trimu, kjer je delal 21 let, vse do zasluženega pokoja pred tremi leti. France je imel veliko veselje do dela na kmetiji in v vinogradu. Poleg tega je znal narediti vsa kmečka orodja. Njegovo zdravje se je iz dneva v dan slabšalo. Naenkrat je v njegovem domu nastala praznina. Na jesen življenja, ko naj bi užival sadove svojih pridnih rok, se je moral posloviti in oditi v kraj počitka, kjer ni ne solza ne bolečin. Ohranili ga bomo v lepem spominu. TEHNIKA trgovina s tehničnim blagom Na Lazu 30, Novo mesto, tel. 068/25-836 V novo odprti trgovini (nasproti REVOZA) Vam nudimo; • Okovje (kljuke od 455 sit, stavbne ključavnice od 1185 sit cilinder vložke od 892 sit, tečaji, zapirala.) • Ročno orodje • Vijaki • Rezilno in brusno orodje (rezilke od 138 sit, lesni svedri od 148 sit,...) • Žičniki od 160 sit/kg in še veliko izbiro predmetov, kijih boste potrebovali doma ali pri delu po konkurenčnih cenah. Pridite in prepričajte se sami! Novoteks Konfekcija, izdelovanje konfekcije, Novo mesto, d.o.o. Foersterjeva 10 mn NOVOTEKS KONFEKCIJA Upravni odbor podjetja razpisuje na podlagi 38. člena statuta za mandatno obdobje dveh let prosto delovno mesto direktorja družbe (ni reelekcije) Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri (VII. stopnja) ter vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na mestu vodilnega delavca — da ima višješolsko izobrazbo ustrezne smeri (VI. stopnja) ter vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na mestu vodilnega delavca — da aktivno obvlada nemški ali angleški jezik Izbrani kandidat bo imenovan za dobo dveh let s polnim delovnim časom. Prijave na razpis skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi s pripisom »za razpis« na naslov; Novoteks Konfekcija, d.o.o., Kadrovska služba, Foersterjeva 10, 68000 Novo mesto. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. VI NAM - Ml VAM CIMOS CITROEN Podjetje Avtomerkur Ljubljana, Samova 14, ima na zalogi vse modele vozil Citroen. Možnost izbire barv. Omejeno količino vozil po starih cenah. Možnost nakupa po sistemu STARO ZA NOVO! Vsem kupcem poklanja AVTOMERKUR enoletno brezplačno servisiranje v lastnem servisu Tel.: 061 /30-30-70; 30-30-66 Vaša trgovina — Avtomerkur -vveishaupt — SKUPAJ BOMO USPEŠNEJŠI VVeishaupt je eden največjih svetovnih proizvajalcev gorilnikov in ogrevalne tehnike. V.» da svoje oljne in plinske gorilnike za individualno uporabo še bolj približa slovenskem .:čX »flhi Ir vabi k sodelovanju m U trgu, s;5;s:;s;s 111 Hill IB podjetja in zasebnike na območju Ljubljane, Postojne, Novega Mesta in Nove Gorice. iliiiiiiil Pogoji so lastni prodajni prostori in možnost organiziranja pogodbenega servisiranja. Ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: VVEISHAUPT, Kidričeva 36,63000 CELJE. "KER SMO IN ZNAMO" DNEVI ODPRTIH VRAT 17.-20.marec V vseh salonih mreže RENAULT po Sloveniji smo pripravili Vikend z Laguno. Vabimo vas, da nas v času od četrtka do nedelje (da, tudi v nedeljo!) obiščete in se sami prepričate, zakaj je Laguna avto vašega življenja.. Ob obisku vas čaka darilce in sodelovanje v žrebanju 50 nepozabnih vikendov z Laguno - tokrat na samem! Laguna Nič ni prepuščeno naključju RENAULT ' AVTO ŽIVLJENJA Avtocenter Renault Bogdan Krašna, Škocjan 22, tel./fax. 068/76-270 Pionir Avtohiia SPC d.d. Novo mesto, Ločna 48, tel. 068/324-533, fax. 068/324-002 SPC Alojz Vrtin Kočevje 21, p. Črnomelj, tel./fax. 068/51-638 Avto — Max MDB 9, Leskovec pri Krškem, tel./fax. 068/31-342 Renault center Vovk Obrtniška 4, Trebnje, tel./fax. 068/44-403 REVOZ d.d. Zagrebška 10, Novo mesto, tel. 068/21-770, fax. 068/22-927 pe A(sRO$ERVI$ novo mesto objavlja javno licitacijo za naslednja poškodovana vozila: R - CLIO 1.4 RT letnik 1993 izkl. cena 936.000,00 R 5 — C-3/v PLUS letnik 1993 izkl. cena 468.000,00 R 5 C/5 v letnik 1992 izkl. cena 390.000,00 LADA SAMARA 1300 5/v letnik 1991 izkl. cena 195.000,00 Licitacija bo v soboto, 12. 3.1994, ob 9. uri v prostorih Agro-servisa, Pot na Gorjance 8, Novo mesto. Ogled vozil v četrtek, 10.3.94,od 8. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred pričetkom licitacije. “TRIMO” Trebnje, p.o. Na osnovi sklepa delavskega sveta “TRIMO” Trebnje, p.o., razpisuje licitacijska komisija naslednjo javno licitacijo za odprodajo navedenih osnovnih sredstev: Zap. Naziv Kosov Leto Izklicna št. izdelave cena (SIT) 1. Linijska stiskalnica AP 501 1 1968 117.000 2. Točkovni varilni aparat ARO 3. Varilni avtomat, konzolni, 1 1968 78.000 ARMCO z dvema glavama 4. Varilni avtomat, dvosteberni, 1 1978 1.200.000 ARMCO z dvema glavama 1 1979 1.250.000 5. Elektrovoziček RK (baterijski) 6. Večvretenski vrtalni stroj 1 1979 37.000 Dalmastroj BEH 80/4 1 1981 936.000 7. Oder, hidravlični, Olga Meglič 1 1984 250.000 8. Kopirni stroj Gestetner 9. Avtomatski dvostranski rezkalni 1 1986 10.000 stroj D 80 (italijanski) 1 1990 828.000 10. Magnetni prenašalec pločevine 1 11. Transportna prikolica, 1990 480.000 avtomobilska 1 150.000 12. Tovorni avto TAM 80 T 3 F 1 1985 250.000 13. Osebni avto W Jetta, diesel 1 1989 490.000 14. Pisalni stroj Olympia 1 1973 7.000 15. Pisalni stroj Olympia 1 1975 7.000 16. Računski stroj Digitron - Skala 1 1978 2.000 17. Pisalni stroj Robotron 18. Motorno gonilo, 1 1983 7.000 tip 3G4.0F112 85 19. Elektromotor 3 po 117.000 C 18/7/6 0,5 KW 920 o/m 20. Elektromotor 1 5.500 ZK 25 M-4 45 KW 2470 o/m 21. Elektromotor 1 86.800 KI 160 M-8 5,5 KW 22. Elektromotor 1 18.000 E 90 L6 1,1 KW 920 o/m 23. Elektromotor FVP KB 1941/4-81,8/1 1 10.000 1,1 KW 1405/700 o/min 1 11.000 24. Reduktor mostnega dvigala, 161 780.000 Javna licitacija bo v ponedeljek, 14. marca, ob 14. uri pri vratar- mci II v "TRIMO", Trebnje, p.o., Prijateljeva 12. Javna licitacija se bo opravila po sistemu videno - kupljeno. Varščina znaša 10% izklicne cene in se vplača na blagajni “TRIMO” 1 uro pred pričetkom dražbe. Kupec plača poleg kupnine tudi prometni davek odvisno od posamezne tar. št. Interesenti bodo prejeli pogoje dražbe v pisni obliki ob ogledu osnovnih sredstev, katere si je možno ogledati 1 uro pred pričetkom dražbe ali po predhodni najavi na tel. 44-321 (g. Rojc ali g. Lenič) vsak dan od 7. do 13. ure. NOVOTEHNA, trgovina na debelo in drobno, p.o., Novo mesto, Glavni trg 10 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO DEL za izvajanje: GRADBENO OBRTNIŠKIH DEL • MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA • POLAGANJE KERAMIKE INSTALACIJSKIH DEL • -ELEKTRO INSTALACIJE • VODOVODNE INSTALACIJE • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Na področju Novega mesta. Krškega, Metlike in Trebnjega. Ponudniki naj v roku 10 dni pošljejo pisno ponudbo na naslov: NOVOTEHNA, Glavni trg 10, Novo mesto s pripisom "JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO DEL". V ponudbi naj bodo med dnjgim navedene tudi -efe rence ponudnikov za tovrstna dela. Ponudniki bodo o izidu 'azpisa obveščeni v roku 8 dni. Mo'ebrtne internacije lanko dobite v PC MALOPRODAJA na tel. št, 068 2 7 005. NOVOTEHNA TRGOVINA NA DEBSIO IN DROBNO ADRIA CARAVAN NOVO MESTO d.d. Skalickega 1 Novo mesto Objavlja javno prodajo za odprodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1. ) Regali različnih dimenzij 2. ) Delovne mize raznih dimenzij 3. ) Predalniki 4. ) Podesti 5. ) Palete z in brez koles 6. ) Omare od 1.500,00 do 5.500,00 SIT od 1.000,00 do 5.000,00 SIT od 1.000,00 do 10.000,00 SIT od 300,00 do 400,00 SIT od 200,00 do 5.000,00 SIT od 600,00 do 5.000,00 SIT 7.) Razna stojala, cevi, les odpadni, itd. od 200,00 do 2.500.00 SIT Javna prodaja bo 18.3.1994 od 8. do 14. ure v prostorih tovarne prikolic ADRIE CARAVAN v Brežicah, Tovarniška cesta 10. Ogled blaga je možen na dan prodaje. Blago se prodaja po sistemu videno — kupljeno, zato prodajalec poznejših reklamacij ne bo upošteval. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec ob nakupu. Vse dodatne informacije lahko dobite pri g. Lukežu na tel. (0608) nnnn bbbbbb NOVO V ČRNOMLJU V Črnomlju v Novi Loki 43 smo odprli nov prodajno razstavni salon FIAT IN LANCIA. Testna vožnja CINOUECENTA vsak delovni dan od 14. do 17. ure. Informacije po tel. 068/51 -829 in 52-252 ali v salonu vsakdan od 7. do 19. ure. OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva ter občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 1.2. 1994 (sklep objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 8/94 z dne 18. 2. 1994), JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK PROGRAMSKE ZASNOVE ZA UREDITVENI NAČRT ŠPORTNO-REKREACIJSKI PARK PORTOVAL kot sestavni del sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, v času od 1. marca do 30. marca 1994 — v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska c. 2, I. nadstropje, ter — v prostorih krajevne skupnosti Drska, Šegova 9. JAVNA OBRAVNAVA osnutka programske zasnove bo: v torek, 15. marca 1994, ob 18.00 uri. v konferenčni dvorani hotela Metropol, skupaj z javno tribuno o lokaciji večnamenske dvorane z velodromom. Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci osnutka dokumenta, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. ! Vljudno vabljeni! ■ B j Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto Modre odločitve POTREBUJEJO rAC < E* KRKK Moja odločitev za prihodnost Krka je veliko in kapitalsko močno podjetje, ki svoje lastninsko preoblikovanje načrtuje v jeseni 1994. S predlaganim načinom lastninskega preoblikovanja podjetja bo več kol 50% družbenega kapitala prešlo v roke znanih zasebnih delničarjev. Vsa leta svojega obstoja je Krku med najuspešnejšimi podjetji v Sloveniji in ima jasno vizijo svojega razvoja. Zato smo prepričani, da bo naložba v Krko varna naložba, ki bo delničarjem zagotavljala dobiček. V delniški družbi, v katero se bo preoblikovala Krka. bo dobrodošel vsak, ki bo svoj certifikat ali denarna sredstva želel zamenjati za delnice Krke. Mi m e 11 i k a Vabimo zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja (družb) BETI Metlika da se pridružite predhodnemu ZBIRANJU LASTNINSKIH CERTIFIKATOV in PODPISOVANJU IZJAV 0 VLAGANJU GOTOVINE ZA NOTRANJI ODKUP DELNIC S 50%-nim POPUSTOM V ta namen Vas prosimo, da se v času od 14.3.1994 do 31.3.1994 oglasite 1. na sedežu podjetja v Metliki, soba št. 94 (pri g. Martini Rus), 2. v tovarni konfekcije Črnomelj (pri g. Katici Plevnik), 3. v tovarni konfekcije Mirna Peč (pri g. Marinki Ajdič) in 4. v tovarni konfekcije Dobova (pri g. Tatjani Vučajnk), kjer boste lahko deponirali svoje certifikate in če se boste tako odločili, hkrati tudi podpisali izjave o vlaganju gotovine za notranji odkup delnic s 50%-nim popustom. Če se do naše poznejše končne objave o vlaganju certifikatov in/ali gotovine ne boste premislili, boste samo še podpisali pogodbe in postali delničarji podjetja (družb) BETI Metlika Vsem imetnikom certifikatov bomo v BETI brezplačno zagotovili lastninske nakaznice in Vam jih tudi pomagali izpolniti. S seboj morate prinesti samo: 1. obvestilo iz evidenčnega računa pri SDK, ki ste ga prejeli na dom in 2. osebno izkaznico. Kot naiim bodočim delničarjem se Vam zahvaljujemo za zaupanje in Vam zagotavljamo, da ste se pametno odločili Vodstvo podjetja (družb) BETI Metlika ALFA Novo mesto, d.o.o. C. kom. Staneta 10, Novo mesto tel.: 068/20-472 0609/610-737 razpisuje delovna mesta: 1. komercialist — 3 delavci 2. prodajalec — 3 delavci Pogoji: 1. osebni avto, izpit B kat., srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj, sposobnost dela z ljudmi, ambicioznost, 2. poklic prodajalca, izpit B kat., sposobnost samostojnega opravljanja delovnih nalog. Dela se razpisujejo za nedoločen čas, s 3-mesečno poskusno dobo. Prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni. in vsak žep to je JELOVICA pipi 30 m brezp KONKURENČNIH CENAH takojšnje plačilo ačen prevoz SP za večje nakupe fi8 JELOVICA Škofja Loko, UkOM/431-241, 1 I I J l 5 5 ) ) t J 5 . S r 7 r 9 »» 1 n O / t 9 ii a O >- 1 O o 10 r ■3 y 4 t- >- r 7 1- il s* 2, <8 y O n r 5 i- 6 li , O i-0 4 O 8 O ANGLEŠKI JEZIK, vse stopnje, in matematiko za osnovno šolo inštruiram. * 9068)25-075, popoldan. 2227 V NOVEM MESTU oddam prostor za trgovino (20 m2) in prostor za pisarno ali podobno ( 2 x 10 m2). ® 28-501. 2233 KOPALNE KADI in tuš kabine kvalitetno in poceni obnavljamo. Garancija 5 let. ® (061)855-229 ali (061)854-040. 2238 MLADA DRUŽINA gre na kmetijo brez naslednikov. Ponudbe pod Šifra: »UŽITEK« 2239 IZVAJAM vse vrste elektroinstalacij, adaptacije in novogradnje ter dobavljam in montiram spuščene strope tipa Armstrong, Knauf in druge. » (068)25-706. 2247 PODJETJE V MIROVANJU v Brežicah ter popolnoma novo kompletno učno opremo za avtošolo prodam. ® (0608)68-494. 2263 NUDIM ugodna posojila do 4.000 DEM. »(068)21-750. 2271 MLADA DRUŽINA gra na kmetijo brez naslednikov. Šifra: »UŽITEK« 2326 INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje. * 28-965. 2358 VEČNAMENSKE PROSTORE v Črnomlju damo v najem. ® 52-774, popoldan. 2361 V GLASILU NAŠE MESTO, ki je izšlo 28. februarja, je prišlo v poročilu o opravljenih delih do napake. Pri poročanju o KS Regrča vas je napačno navedeno, da je asfaltiran odcep do Goloba namesto pravilno do Bobnarja. SKS Novo mesto. 2364 službo AKVIZITERJI, POZOR! Zelo dobro plačilo. * (0608)82-817, (062)305-526. 2141 FRIZERSKO POMOČNICO zaposlim. * 78-527. 2168 TRGOVINA S ČEVLJI honorarno za-posli prodajalko. Informacije osebno na Glavnem trgu 16 a. ali po ® 22-304. 2226 ZA POMOČ pri delu na biološko - turistični kmetiji iščemo zanesljivo žensko. ® 64-333. 2229 V TAVERNI v Krškem zaposlimo pripravnico ali natakarico. ® (0608)32-224. 2259 HONORARNO ZAPOSLIMO delavko za administrativna dela (kalkulacija, blagajna). Klas, M.P., * 78-098. 2262 DEKLETA za delo za šankom zaposlimo. * (068)22-366, (0609)613-167 ali osebno v San Sebastjanu. 2268 HONORARNO zaposlimo sclavko za administrativna dela (kalkulacija, blagajna). Klas,’ M.P., »78-098. 2302 GOSTILNA KAPUSIN zaposli natakarja (- ico). * 57-154. 2341 SPOSOBNE AKVIZITERJE ali vodje skupin za prodajo tekstila na terenu iščemo. Provizija 35 %. ® (068)24-577. 2362 NATAKARICO za delo za šankom z nekaj prakse zaposlim. ® (068)323-789. 2366 službo išče PRODAJALKA neživilske stroke z znanjem knjigovodstva in strojepisja išče honorarno zaposlitev. Šifra: »PROSTI ČAS« 2163 FANT s končano trgovsko šolo in pripravništvom išče zaposlitev v Novem mestu. ® 323-737. 2221 stanovanja V TREBNJEM vzamem na stanovanje samsko žensko ali vdovo srednjih let. Razgovor v dopoldanskem času. Vladimira Mrazck, C. Gubčeve brig. 1 a, Trebnje. 2142 ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2, prodam. ® (068)47-259. 2146 DVOSOBNO STANOVANJE, novejše, v Novem mestu, prodam. * 85-037. 2148 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 54 m2, telefon, etažna centralna, zamenjam za večje. Šifra: »DOPLAČILO« 2196 V NAJEM vzamem enosobno stanovanje ali garsonjero v Brežicah. ® (0608)61-108. 2223 GARSONJERO v Novem mestu oddam. Šifra: »GARSONJERA« 2243 DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje ali hišo proti doplačilu. ® 22-117. 2296 DVOINPOLSOBNO stanovanje v Novem mestu, staro tri leta, kompletno opremljeno, prodam. * 28-561. 2298 DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, prodam za 70.000 DEM ali menjam za manjše z doplačilom. » 20-374. 2357 ženitne ponudbe SAMSKI FANT, 46 let s hišo, službo, želi spoznati žensko za skupno življenje. En otrok ni ovira. Ponudbe pod Šifra: »SREČA« 2255 M Imirgrad Marjana Kazhe 47, Novo mesto tol., fau: 068/21-VI7 Ponujamo vam celovit servis Itrženja nepremičnin Posredujemo pri prometu nepremičnin. Tel. 068/323-605, 14. — 18. ure, delovniki. Iščemo varstvo za 14 mesecev starega otroka na našem domu v popoldanskem času. Tatjana Vrščaj, Kolodvorska 35, Črnomelj. Slab uspeh pri kemijskem računstvu in angleški slovnici. Organiziramo 40-urne tečaje. Tel. 068/323-605, 14. — 18. ure del. REKLAM STUDIO Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto prodajalke — poslovodkinje Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Reklam studio, p.p. 119. YURENA šola tujih jezikov Ul. Marjana Kozine 49A Novo mesto tel./fax: 23-434 SADNE SADIKE in vrtnice Drevesnica Prešeren Lobetova 42, Novo mesto tel.: 068/22-464 zrno„. Trgovsko podjetje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Rak* Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi zelo ugodne cene umetnih gnojil, semen, škropiv, krmil, gradbeni material ter ostalo. - NPK15-15-15 1.190 SIT - NPK 7-20-30 1.330 SIT -NPK 8-26-26 1.370 SIT - UREA 1.150 SIT -KAN 990 SIT škropiva: PRIMEXTRA 1.078 SIT liter DITHAN 1.026 SIT kg ANITEN 1.411 SIT liter PESNI REZANCI 25 SIT kg KROMPIR SEMENSKI DESIRE 58 SIT kg Semenska koruza Pionir 456 SIT kg ETA 272, BC 318 319 SIT kg Gradbeni material zelo ugodno: — cement anhovo vreča 522,00 SIT — arm. mreža 9/6 419,00 SIT — keramične ploščice že za 689,00 SIT/m2 — thermopulz za fasado 939,00 SIT vreča — sep za fasado 38,00 SIT/kg — parket lamel standard m2 1.182,00 SIT — žlebovi trn 295,00 SIT — lad. pod m2 650,00 SIT — modelarna opeka 40,90 SIT kom. Poleg tega tudi zelo ugodna ponudba klin-kerja, shidl dimnikov, barve in laki, uvožena vrtna mreža ter ostali material široke potrošnje. Odprto vsak dan od 8. do 17. uro, ob sobotah od 7. do 12. uro. Tol.: 0608/75-086 0609/616-666 UGODNO! Dobava in montaža peči za centralno ogrevanje po tovarniških cenah. A. Žonta, Novo mesto, M. Kozine 3, telefon 22-361. II MAMUTI WJ«r MARUTI Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto in tehnično blago Velika izbira — ugodne cene! Prodajalna CONDOR Ul. II. grupe odredov 3, Trebnje Tel. 068/44-136 PRODAJA VOZIL iz progr • CITR jrama CITROEN • ŠKODA • LADA • FIAT Avtoservis in prodaja vozil ŠUTAR, Stara vas 21, Škocjan, tel. 068/76-039. Opremljeno stanovanje v Novem mestu oddam. Tel. 068/28-802 ali 068/23-641, popoldne. Prodaja krompirja za seme. Jože Golf, Čagošče pri Temenici, tel. 061/785-037. Trgovina in kovinska galanterija KULOVEC s.p. Vaška cesta 53, Uršna sela Tel., fax: 068/65-636 Otvoritev trgovine v soboto, 12. 3. 1994, ob 9. uri. Trgovina z mešanim blagom vam nudi: • živila, • belo tehniko (TV, pralni in pomivalni stroji, idr.) • obutev, tekstil in druge proizvode. Delovni čas: vsakdan od 8. do 18. ure sobota, nedelja od 8. do 12. ure Veseli bomo vašega obiskal Naročila na telefon (068) 25-986 LERAN cl.o.o Novo mesto, Lebanova 24 Prodajamo: • hiše v Novem mestu, Soteski, Škocjanu, Smolenji vasi, Prečni, Stopičah, na Otočcu, Senovem, Žužemberku inHrastjupri Šentjerneju, Rosalnicah pri Metliki, Podborštu pri Trebnjem, Boštanju, Šentjerneju, Trebnjem, Dvoru, Gorenju pri Kočevju, Gomili pri Mirni • stanovanja v Novem mestu, Krškem in Žužemberku • trgovino z mešanim blagom v obratovanju v Novem mestu • gostinski objekt v obratovanju v Vrčicah pri Semiču • parcele za gradnjo v Potoku pri Novem mestu, Žužemberku, Prečni, Stopičah, na Trški Gori, Selih • pri Dolenjskih Toplicah in v Semiču • vikende v Semiču, Zaloki nad Šentrupertom, Šmav-ru, Tanči gori, Gabrju in Kostanjevici, Soteski • picerijo v Novem mestu pri tržnici, • nove prostore za trgovino v Štefanu pri Trebnjem, • garažo na Mestnih njivah • kmetijska zemljišča in gozdove ter sadovnjak v Šentjerneju • v najem oddamo poslovne prostore v Novem mestu in okolici, trisobno stanovanje v Novem mestu Tel 068/22-282 od 8. do 19. ure isasupteftaiag DOLENJSKI LIST »•I. (068)323-610 fax: (068)322-898 vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. url CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MK C TV vsak ponedeljek po NOVICAH Športni pregled NOHTI Z najsodobnejšo nego vam pogrizene in lomljive nohte podaljšamo in ojačamo. Se priporoča Frizerstvo IVICA, Mirna Peč, tel.: 78-071. ZELO UGODNO S POPUSTOM Kompresorji od 25 do 500 litrov ter snegolovi s preprosto montažo. Tel. 068/84-647. Dl marketing S? 28-535 Kristanova 60 Za zanimivo terensko delo na področju marketinga vabimo k sodelovanju več komercialistov. Delo v dopoldanskem času. Tel. 068/ 28-535 med 8. in 10. uro. SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne • obnavljamo diske, bobne, vztrajnike Zavorni servis - JENIČ Relnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! Pri ZAHVALI EMILA POŽGAJA je pomotoma prišlo do napake. Pri ŽALUJOČIH bi namesto hčerka Marija moralo pisati sestra Marija. • Kdor molči, odobrava. (Francoski pregovor) • V peklu je hudič pozitivna osebnost. (Lee) • Nekateri ljudje niti v svojem življenju ne igrajo glavne vloge. (Grafit) IZŠLA JE MARČEVSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT Fotoreportaža z Lillehammerja: deset strani ekskluzivnih barvnih fotografij. Iz ostale vsebine: * Kaj je v posebnem intervjuju povedal hokejist Acroni Jesenic, Udar Rahmatulin? * Srečko Katanec: Rad bi se preizkusil v vlogi trenerja. * Zmago Sagadin zapušča slovensko košarko. * Kaj so pred spomladanskim prvenstvom nakupili v slovenskih nogometnih klubih? * Portret mlade madžarske plavalke Krisztine Egerszegi, kije že s 14 leti osvojila olimpijsko zlato v Tokiu 1988. * Velikani športa: Walter Steiner — leteči rezbar iz Švice. * Zanimivosti s turnirja Australian Open 94, ali zakaj bo Avstralec raje stavil na konja kot na Steffi Graf. * Formula 1: Alain Prost — figa mož z milijoni v žepu? * Znanost in šport: Pet minut za vitamine. Tudi tokrat nismo pozabili na nagradne igre: križanko, olimpijski kviz in Hitovo ruleto. E-ŠPORT — INFORMATIVNA, ATRAKTIVNA IN EKSKLUZIVNA REVIJA ZA LJUBITELJE ŠPORTA. Dobite jo pri vašem prodajalcu. DOLENJSKI LIST tel. (068)323-610 fax: (068)322-898 pogrebne in POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 105! popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek bdi marmor za posip grobov in čma zemlja OSMRTNICA Tiho, kakor je živel, seje v 85. letu starosti poslovil od nas naš dragi LEOPOLD BUKOVEC iz Semiča 13 Ohranili ga bomo v svojih srcih. Žalujoči: vsi, ki so ga imeli radi V SPOMIN Gomilo tiho obiskujem, ki srce tvoje v nji trohni, v pekočih solzah pričakujem snidenje s teboj srečnejših dni. 25. februarja in 10. marca mineva žalostno leto, od kar sta nas zapustila dragi sin Štefan in oče STEFAN HROVAT Žalujoči: vsi domači ZAHVALA Ati, v hladnem grobu boš zdaj spal, ker življenje celo si garal, v naših srcih ostala je praznina, ostala nam je le misel nate živa. še naprej te bomo radi imeli in s tabo, ali. v srcih še naprej živeli. Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel. Zdaj, ko le več med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si. V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak JERNEJ ŠUŠTAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam veliko pomagali, darovali vence, cvetje, sveče ter izrekli sožalje. Posebna zahvala patronažni sestri Slavki Kastelic ter bolnišnici Novo mesto, tovarni Adria Caravan ter Pionirju iz Novega mesta, Beti Mirna Peč, Labodu iz Trebnjega in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Terezija, sinova Lojze in Jože, hčerke Lojzka, Anica, Darinka, Marija in Jelka z družinami, brat z ženo Ančko ter ostalo sorodstvo poiiiit h (j a tedna 2*. Jože Papež Jože Papež, direktor novo- veškega podjetja Termotehnika, i 25. februarja It je 25. februarja letos prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije. Visoko priznanje so mu podelili, kot je rečeno v obrazložitvi, za izjemne dosežke trajnejšega pomena v podjetništvu. Rast in razvoj Papeževega podjetja sta verjetno podobna kapitalski rasti mnogih podjetij na Zahodu. Povedano v kratkem, gre za to: Jožeta rodijo v kmečki družini v majhni in skoraj od sveta odrezani vasi Velika Strmica v trebanjski občini. Fant se izuči za inštalaterja strojnih inštalacij, se zaposli v ljubljanskem IMP in dela večinoma severno od Ljubljane. Ko se pozneje vme od vojakov, ga poišče in zaposli uveljavljen mojster zasebnik, od katerega Jože Papež nadaljuje pot med samostojne obrtnike, in sicer se ustali v Novem mestu. Z bratom napeljujeta centralno kurjavo in vodovod in naročniki del ju spoznajo po dobro opravljenem delu, zmernih cenah in spoštovanju dogovorjenih rokov. Zaposlovati začneta delavce in pripravnike in taka ekipa dela ne samo na Dolenjskem in v Beli krajini, pač pa tudi drugod v Sloveniji in celo Jugoslaviji. Jože Papež preraste okvire uspešnega obrtnika in 1990 u-stanovi Termotehniko. Termotehnika, zasebno novomeško podjetje z 21 zaposlenimi, ki ga vodi direktor Jože Papež, doseže po komaj dveh letih obstoja pomemben uspeh: v letu 1992 se povzpne med slovenskimi zasebnimi podjetji na 137. mesto. Ko se piše leto 1994, je Termotehnika v zasebnem sektorju največji izvajalec strojnih inštalacij in trgovina z blagom za to področje na Dolenjskem in v Beli krajini. Termotehnika projektira, izvaja, servisira in vzdržuje elektro- in vodovodne inštalacije ter ogrevalne sisteme. Uvaja novosti in stranke usmerja k varčevanju z energijo. Združenje zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, upoštevajoč ta in druga, neomenjena dejstva, napiše ustrezen predlog gospodarski zbornici in Jože Papež februarja letos prejme, kot rečeno, zbornično nagrado. O tem visokem priznanju za svojevrstno zmago pravi Papež tudi tole: “Brez velike podpore svoje družine, svojih otrok in sodelavcev, ne bi dosegel tega uspeha. ” Zbornično nagrado Papežu je mogoče razumeti tudi kot enega od dokazov, da se je zdaj Slovenija zbogala z zasebništvom in da ga celo podpira. Kakšen premik! Letos nagrajeni Papež se je namreč pred desetletjema kot zasebni obrtnik vseskozi srečeval z uradniškimi ovirami in se nema- lokrat počutil kot drugorazredni državljan in drugorazredni, od družbenega sektorja in države zapostavljen poslovnež. Take razmere so podjetnega človeka, ki 5 podjetnega človeka, ki je sicer imel voljo in upanje v moč in zmago zasebništva na Slovenskem, potisnile v vlogo nekakšnega upornika. Toda s priznanjem so mu povedali, da dajo prav. Tudi za nazaj, •kakor je Vsekakor je Jože Papež danes tipičen primer sodobnega lastnika kapitala, ki je poslovno uspel, in to najbrž tudi po merilih razvitih industrijskih družb. Za razliko od mnogih podjetnikov, ki so vsak trenutek prepolni samega sebe, deluje v pogovoru nekako zadržano in nevsiljivo, čeprav nikakor ne zmanjšuje pomena svojega dela. Papež, zagovornik mnenja, da je koristno biti med prvimi ali celo kar prvi, se je zmeraj nekako koristno vmešaval v dogajanju na obrtniškem in podjetniškem področju. Tako je bil eden od ustanoviteljev Obrtnega združenja Novo mesto ter bil tam dolgo član izvršilnega odbora in 8 let podpredsednik združenja. Bil je tudi med ustanovitelji Obrtne zadruge Hrast Novo me-Se vedno je i sto., vedno je poslanec obrtnikov v občinski skupščini in član upravnega odbora Združenja zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. M. LUZAR ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Francozi poizvedujejo o naših medvedih Kočevski medvedi so že v Avstriji in Italiji MEDVED PREŽIVEL LOŠKI POTOK - Preteklo jesen smo večkrat pisali o nenavadno velikem številu medvedov, ki so se po mnenju lovcev preselili iz od vojne ogroženih območij. Ljudje pa niso bili veseli novih priseljencev. Zaradi upravičenega negodovanja so lovci dobili izredno dovoljenje za odstrel ene živali. Lovec Mohar J. je na kosmatinca streljal, a ga krogla ni poko- sila. V močnem sneženju seje za njin izgubila sled. Pa se je medved, neko liko šepajoč, zopet pojavil. Očividci pravijo, da je prek zime lepo zrasel. Očitno je na streljanje že pozabil, saj se nemoteno sprehaja. ^ ^ f/AWL, tidtAj jt fjAktlC Pijani mladci izsiljujejo šolarje na avtobusni postaji - Zahtevajo zdravniško potrdilo iz nemškega taborišča - Zaradi Vranovičev ob službo - Čudna izbira direktoijev Težave, zaradi katerih nas ob četrtkih kličejo naši bralci, so kaj različne. Zaskrbljena mati srednješolca iz okolice Novega mesta - prosila nas je, da njenega imena zaradi varnosti ne objavimo - nam je povedala pretresljivo zgodbo z novomeške avtobusne postaje. Šele po daljšem zasliševanju ji je prestrašeni sin povedal, da se na postaji večkrat zadržujejo pijani mladoletniki, ki od šolarjev zahtevajo denar in jim grozijo celo s smrtjo, če bi njihovo početje prijavili policiji. Njenega sina so v dobre pol leta napadli že štirikrat, zato mati vsak dan trepeta v strahu, če bo prišel cel domov. V imenu mater otrok, ki se morajo v šolo voziti z avtobusom, poziva policijo, naj poostri nadzor na postaji in predrznim mladcem prepreči nasil-niško obnašanje. Gospa Marfjaješele novembra la- Halo, tukaj DOLENJSKI UST' Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli & bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. ni zvedela, da lahko tudi izgnanci uveljavljajo status civilnega invalida ’ vojne. Pravočasno je zbrala vse dokumente in potrebna zdravniška potrdila ter vložila prošnjo, ki pa jo je referentka na sevniški občini že nekajkrat zavrnila, češ da je nepopolna, neokusna pa se je Mariji zdela predvsem njena pripomba ob prvem obisku, ko ji je referentka zabrusila, da ima roke in noge in zato ni invalidka. Nazadnje je od nje zahtevala, da mora prošnji priložiti zdravniške izvide iz nemškega taborišča. Marijo zanima, če lahko referentka zadržuje njeno vlogo in je ne pošlje v Ljubljano ter se sklicuje na uradni list iz leta 1986, čeprav veljajo predpisi iz leta 1992. Jožica Longar nas je poklicala v imenu več stanovalcev z Grajskega trga 37 v Žužemberku. Odkupili so stanovanja v bloku, ki že ima vso potrebno napeljavo za telefon, in zaradi tega so bila njihova stanovanja dražja. Da pa bi telefon res imeli, pošta zahteva od njih okoli 240.000 tolarjev. Pravijo, da v Novem mestu priključek stane okoli 110.000 tolarjev, v Ivančni Gorici pa le 700 do 800 nemških mark. Sprašujejo, zakaj take razlike v ceni in zakaj Zužemberčani pri PTT nimajo nikakršnih ugodnosti, vsaj obročno odplačevanje na primer. Na enoti PTT Novo mesto so nam povedali, daje telefonsko mrežo v Žužemberku gradila krajevna skupnost, ki na osnovi stroškov gradnje določa ceno in način plačila priključkov. Na njihovo ceno PTT ne more vplivati. Na vprašanje, zakaj tako velike razlike v cenah telefonskih priključkov, so nam na PTT povedali, da cene določajo stroški izgradnje omrežja, ki pa so v oddaljenih in bolj razpršenih naseljih večji. Poklical nas je Stanc Juvančič s Sel pri Dragatušu, ki je dolga leta delal na vranoviški deponiji. Sedaj je že kar nekaj časa brez dela, dobil pa je tudi namig nadrejenih, da bo ostal brez službe, če se razmere ne bodo uredile. Nasilno odprtje deponije s pomočjo policije, pravi Stane, ni ustrezna rešitev, saj bi po njegovem mnenju policisti morali varovati smetišče še naprej, morda celo nekaj let, kar pa nima nobenega smisla. Možnosti, da bi našli nov prostor za deponijo, skoraj ni, zato se Stane boji, da bo res ostal brez službe. Marijo Trelc iz Novega mesta moti cesta mimo osnovne šole Center in gimnazije, kjer so vozišče na novo asfaltirali le po sredini, ob robu pa je graben, v katerem se ob nalivih zbira voda. Ker je v času, ko otroci tod hodijo v šolo, precej gost promet, so nebogljeni malčki pogosto premočeni do kože, še preden se prebijejo do šolskih klopi. V Cestnem podjetju so ji povedali, da ni bilo dovolj denarja za asfaltiranje celega cestišča, če pa jo zanima zakaj, naj se obrne kar na državnega sekretarja za ceste Dvornika, so ji še dejali. Poleg ceste jo moti tudi neustrezna izbira direktorjev v nekaterih novomeških javnih ustanovah. Janez Janc z Artcga je na Dolenjski list naročen šele kratek čas, prej pa gaje kupoval. Z našim časopisom je zadovoljen, saj v njem prebere veliko zanimivih stvari, pogreša pa televizijske programe za HTV 1 in HTV 2 ter TVS 2, ki je včasih preveč okleščen. Našo stisko s prostorom sicer razume, vendar se mu zdi škoda zaradi programa kupovati še en časopis. I. V. • Najbolj nevarno orožje so ljudje malega kalibra. (Brudinski) Majhen avto iz razreda velikih Že tako tržno zelo uspešeni clio so še izboljšali in izpopolnili - Spremenili 600 podrobnosti - Serijski servo volan in daljinsko centralno zaklepanje KOČEVJE - Iz francoskega mesta Dijon so predstavniki francoskega ministrstva za gozdarstvo in okolje zaprosili občinsko skupščino Kočevje za informacijo, kje pri nas žive medvedje. Občinska skupščina je vprašala za pojasnilo vodstvo gojitvenega lovišča “Medved” Kočevje in dobila naslednji odgovor, ki ga je posredovala Francozom: Na Kočevskem žive še mnoge avtohtone živali, ki sojih drugod v Evropi že iztrebili. Med njimi je tudi rjavi medved (Ursus aretos). Leta 1973 je bil tu ponovno uspešno naseljen tudi ris (Lynx lynx), ki je bil na tem območju pred 100 leti iztrebljen. Ponovna naselitev sodi med najuspešnejše v Evropi. Na Kočevskem so varovanje medveda uvedli že leta 1889 veleposestniki, in sicer zato, ker je bil medved že redek. To je prvo nam znano varovanje medveda v Evropi. Prvi zakonski akt o varovanju medveda pa je bil sprejet leta 1935 in tudi po drugi svetovni vojni je bil medved vseskozi varovan. Lov je bil dovoljen le na podlagi posebnega dovoljenja ali Iov-skogospodarskega načrta. Leta 1993 pa je bil medved v vsej Republiki Sloveniji proglašen za naravno znamenitost. Tako ga je zdaj dovoljeno loviti le na osnovi odločbe Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Kočevska je največje nahajališče medveda v Sloveniji. V Sloveniji uplenijo na leto 30 do 40 medvedov, skoraj polovico tega, se pravi 15, na Kočevskem. Lovimo pa tudi žive medvede za ponovno naseljevanje na območju Avstrije in Italije. Medved je tudi glavni znak ohranjenosti naravnega okolja. JpRIMC NOVO MESTO - Renaultov model clio - ena od petih tovarn, kjer izdelujejo ta avto, je novomeški Revoz - je zaradi svojih prednosti v svojem tržnem razredu na prvem mestu. V skladu s pravilom, da se moštva, ki zmaguje, ne menjuje, so se pri Renaultu odločili, da bodo poslej izdelovali nekakšen clio plus, in to z izboljšavo njegovih najboljših lastnosti, ki so clio naredili za evropsko tržno uspešnico. Tako so spremenili skoraj 600 podrobnosti. Clio, letnik 1994, izdelujejo s petimi različnimi opremami: RL, Be Bop, RN, RT in baccara, s trojimi oz. peterimi vrati, poleg teh pa še športne različice S, RSi in 16V ter štiri različice avto šola in societe. Po novem je že v opremi RN in seveda vseh naprej vgrajen servo volan, prav tako so ti avtomobili opremljeni s centralnim zaklepanjem z daljinskim upravljanjem, imajo merilnik vrtljajev motorja; različice RT, 16V in baccara imajo električno nastavljivi in ogrevani zunanji vzvratni ogledali. Vsi tovarniško vgrajeni radijski aparati imajo tudi upravljalni satelit ob volanu. Med dodatno opremo, ki je sicer v tem avtomobilskem razredu bolj redko na voljo, pa je moč za novi clio izbrati tudi klimatsko napravo, CD gramofon in s kontaktnim ključem krmiljeno električno blokado motorja. V skladu s svojo politiko celovite kakovosti so še poostrili zahteve, da bi pri cliu dosegli enako raven kakovosti kot pri njihovem najnovejšem modelu laguna. Novi clio je pridobil tudi pri varnosti. Med novosti sodijo pirotehnični zategovalniki varnostnih pasov in večstopenjsko nastavljivi zglavniki ter serijsko vgrajene vz- PRIKOLICA ZA DRUŽINO ŠALAMON - Pri tretjem žrebanju akcije Poda-rim-dobim sta bila srečna dobitnika tudi Sanja in Jure Šalamon iz Gabrja pri Sevnici. Dobila sta prikolico B-3 novomeške Adrie Caravan, ki je v redni prodaji vredna kar 13.500 DEM. “Oba z možem sva se nagrade zelo razveselila. Najini dvojčiči Maja in Martina imata bronhialne težave, zato je potrebno pogosteje na morje. Sedaj nam je to dano. Slovensko smučarijo podpirava že vse od začetka, in čeprav ne bi bilo nagrade, sva vesela uspehov naših smučarjev, "je presrečna ob prevzemu nagrade povedala Sanja, ki je zaposlena v trgovini Miko. Ob predaji je Janez Doltar, komercialist pri Adrii Caravan, d.d., povedal, da si od novega modela z oznako F 300-članski kolektiv veliko obeta. “Adria živi in upamo, da bomo kmalu iz težav. V to upajo tudi naši kooperanti v Črnomlju, Šmarjeti in na Mimi. Zaupamo v naš novi program trgovin, pisarn in bifejev na kolesih, ki nam bo prinesel prodajo tega proizvoda tudi izven sezone ”, meni Janez Doltar. NOVOTEHM DNEVI BLACK & DECKER V Novotehninih prodajalnah v Novem mestu in Trebnjem bodo v okviru aktivnosti namenjenih informiranju potrošnikov »PROIZVAJALEC SE PREDSTAVI« potekale predstavitve delovanja s strokovnimi nasveti o uporabi električnega ročnega orodja BLACK & DECKER. Predstavitve se bodo odvijale dvakrat dnevno in sicer od 10, do 12. ure in od 15. do 18. ure po naslednjem razporedu: NOVO MESTO (prodajalna na Glavnam trgu) NOVO MESTO (tehnično prodajni center - TPC) TREBNJE 10.3.1994 14.3.1994 21.3.1994 V vseh Novotehninih prodajalnah pa so Vam v dneh od m lin O C 1 i _____I__II._____ 10. 3. do 25. 3. pripravili tudi ugodneifto ponudbo nekaterih od predstavljenih izdelkov iz BLACK & DECKER-jevega programa elek- ---------- " air tričnega ročnega orodja in tudi nekaterih izdelkov iz njihovega gospodinjskega programa. 600 SPREMEMB - V novem rodu clia je kar600sprememb. Več opreme, boljša varnost, novo oblikovanje notranjosti. Vljudno vabljeni! dolžne ojačitve v vseh različicah, medtem ko je v različicah RT, 16V in baccara moč dokupiti varnostno zračno blazino za voznika; od opreme RN naprej je za doplačilo na voljo tudi zavorni sistem ABS. Izboljšali so tudi zavore, večji sta zunanji ogledali itd. Novosti so tudi pri oblikovanju notranjosti avtomobila. V novi barvni paleti je sedaj 16 barv Novi clio je tudi prijaznejši do okolja in je vključen v veliki Renaultov načrt za vzpostavitev prve “zelene prodajno-servisne mreže" v Evropi. Več kot 90 odst. novega clia je moč predelati in ponovno uporabiti, pri plastičnih delih pa je tega celo več kot 95 odst. <25 Lestvica narodnozabavne glasbe ^studio Studia D in Dolenjskega lista DALMATINSKI VEČERI NA OTOČCU OTOČEC - Ta konec tedna bodo v Motelski restavraciji Otočec gostovali klapa Maraska iz Zadra, glasbeni duo bo igral za ples, kuharji pa bodo med drugimi dobrotami nudili več vrst morskih rib, škampe, školjke, paški sir in izvrstna vina. V četrtek, 10. marca, zvečer bo klapa nastopila v Gradu, v petek, 11., in soboto, 12., od 20. ure dalje pa v Motelu. Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ANICI KOSMAČ iz Sevnice. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Zdravica - ANS. SIMONA LEGNARJA 2(1) Venček z orglicami - CITA GALIČ 3 (3) Na vseh poteh po svetu - BISTRIŠKI ODMEV 4 (5) Vince rumeno - BENEŠKI FANTJE 5 (9) Ob tvojem prazniku - ANS. VIGRED 6 (-) Zdravica Janezu - ANS. NIKA ZAJCA 7 (4) Spomin na prvo ljubezen - ŠALEŠKI FANTJE 8 (6) Polka za mlade po srcu - ANS. PETRA FINKA 9 (7) Primi se za gumb - ANS. BLEGOŠ 10(8) Urca zamujena -ANS. STOPAR Predlog za prihodnji teden: Gostilna v klančku - ANS. RUBIN KUPON ŠT. 10 Glasujem za___ Moj naslov____ K Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto Proštijski Marko odpove službo Marko Brodarič iz Podzemlja je služil za hlapca v metliški proštiji. Pa seje nekoč zjezil nad vsem, stopil do prošta in odpovedal službo. “Grem, "je rekel, “od vas grem! Odpovedujem!" “Zakaj vendar, Marko, zakaj?" je zaskrbljeno vprašal prošt. “Kaj te mogoče ne plačam v redu ? Kaj nimaš pri meni kvartirja ? ” “Tisto že, "je zamencat Marko. “Kaj ti mogoče kdo v farovžu nagaja?" “Ne, tisto ne." "Ali ti moja košta ni všeč?" je hotel vedeti prošt. “O, vaša košta že!” je naglo odvrnil hlapec. "Sar Samo tista moja mi ni." Počil je fris Novomeški profesor Ivan Koštial se je spet razburil med poukom. “Čemu se smejete?"je živčno dejal “Jaz ne trpim, da delate v razredu šunder in da pokate frise! Gotovo je spet kak nogometun zinil kaj neumnega. - Povejte, Drenik, čemu se smejete?" Drenik nedolžno: “Zato, ker je Bobnar počil en fris!” Dobri stari časi “Kakšna zrcala pa prodajate zdaj!” se jezi Bara s Hriba. “Tista so bila dobra, ki jih je pred vojno prodajal stari Grabrijan. Če sem se pogledala vanje, sem zmerom videla lepo punco. V vaših pa se mi prikaže samo stara baba." - Čas vse v kozji rog užene. - Babe, pipca in konja ne posojaj sosedu. - Kjer se ptič izvali, tja rud leti. - Mi o volku, volk na vrata. - Kjer osel leži, dlako pusti. - Kokošji let ne traja dolgo. - Nad medveda se ne gre s šilom. - Pošlji osla križem svet, vrne se uhat ko pred. - Če ti postane ves svet siv, je tega pravi maček kriv. - Na reveža še žaba dvigne nogo. - Kolikor belih vran, toliko dobrih mačk - Najprej štalica, potem kravica. - Vol je vol, če mu tudi roge odbi- - Od osla ne moreš pričakovati volne. - Čigar kokoš, njegovo jajce. H H ir c o c.>T3^