^ejevsušcuzemlja Preveč pila, bo poleti manj dobila. Murska Sobota, 4. marec 2004, leto LVI, št. 10, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Sprva bo oblačno in suho, nato se bodo pojavljale padavine. Soboški pilot strmoglavil Str. 3 NAROČNIK Str. 2 - So se dogajale na ljutomerski policijski postaji pod vodstvom Jožeta Makoterja nepravilnosti? So vedeli za ilegalne prehode prebežnikov? Makoter naj bi večkrat prišel navzkriž s podrejenimi Str. 3 - Zdravilišče Radenska kompenzirano Sava lastnica Term 3000 Str. 9 - Slabokrvnosti slovenske preskrbe s krvjo Revni dajo več Nepoštenost načenja humanost in solidarnost krvodajalstva Pomurski sejem odprl INPAK2004 Izkoristiti ponujene priložnosti Ob otvoritvi letošnjega sejma INPAK so slovesno razglasih' nagrajence 30. natečaja za slovenskega oskaija za embalažo in podelili odličja za nagrajene izdelke Družina Kaučič podarila sedem ton mesa Opozorilo na razmere v slovenskem kmetijstvu Mercator ^^ONIERA BAJADERA KRAŠ OCQ _ A, . OUJ«" PREKAJENE ZADNJE KRAČE Kočevje ERA after eight 1,1 # žepter S/oveuica, Stow j Griftčtit' 61 PREKAJEN VRAT Arr2 kosti, vak. pok., cena za kg v kosu, M D K, Kočevje 1.339 moka tesio, ikg. Žito - hitet Si??* *AVA LOKA 118,~ Posebna SIR ŠMARSKI TRAPIST Z4 kg t' kosti, Cc/fM sS 1.299.- | Ponudba velja do prodaje zalog. 534 HAmatlha makaronovo meso U “141 pakirano, cena za kg, MDK, Košaki, ABC Pomurka AKTUALNO 4. marec 2004 - VESTI Se afere spreminjajo v nadaljevanke? Novi državni simboli Mnogo hrupa za nič Je zamenjava res potrebna? Bodo dobile razvpite afere SIB, Orion in Še kakšna epilog ali pa bodo ostale za vselej zavite v meglo? Se mehiškim nadaljevankam, ki jih že nekaj let lahko spremljamo na naši osrednji komercialni televiziji, zdaj na nacionalki pridružujejo še balkanske nadaljevanke? Tako nekako bi se lahko vprašali ob spremljanju izrednih sej, ki nam jih v zadnjem času ponuja drugi program slovenske televizije. Zgodbe o izbrisanih ter takšne in drugačne afere, na račun katerih si politika že začenja nabirati točke za prihodnje volitve, nimajo sicer nič skupnega z mehiškimi nadaljevankami, so jim pa dokaj podobne. Če ne po drugem, vsaj po tem, da se vlečejo in vlečejo, in tudi Če bi polovico prizorov izpustili, vsebine s tem ne bi okrnili Razlikujejo pa se po tem, da se pri mehiških nadaljevankah zgodba običajno srečno konča, pri naših zgodbah pa konca največkrat ni ali ostane zabrisan. Torkova izredna seja državnega zbora je ponovno postregla z že znanimi zgodbami o banki SIB, ki so jih zdaj dopolnili še z nekaterimi dodatnimi aferami, ki so prav tako povezane s to banko. Zgodbe o razvpiti družbi Orion in drugih z njo povezanih družbah, ki so spretno izkoriščale naivnost in neznanje posameznikov, običajno takšnih, ki so se že tako ali tako znašli v težavah, so ponovno prihajale na dan, vendar pravega odgovora na to, kako pomagati prizadetim in ogoljufanim, nismo slišali. Ob vsem ne gre oporekati, da so si ljudje za težave, v katere so se zapletli, krivi predvsem sami, vendar bi morala dobršen del krivde za to prevzeti tudi državi Ona je bila tista, ki je s svojo zakonodajo in predvsem z luknjami v njej dovoljevala, da so se nepravilnosti dogajale. In če smo dobro razumeli nekatere razpravljaice iz opozicijskih strank, je vladajoča politika takšne pomanjkljivosti namerno dovoljevali saj naj bi imela od njih tudi sama koristi. Najbolj tragično ob vsem pa je, da se kljub aferam, ki so prišle na dan predvsem zato, ker so jih obelodanili mediji, le te nadaljujejo še več, na dan prihajajo nove zgodbe, v katerih se pojavljajo nove družbe, ki so malo manj ali celo bolj goljufale potro- Raziskave kažejo, da večina ne želi spremembe simbolov V našem uredništvu se je v začetku tedna oglasil Tomislav Kepe iz Dolge vasi, ki nam je pred nedavnim že razkril svojo zgodbo v zvezi z afero Orion in prinesel dokumentacijo, ki še dodatno potrjuje nezakonito in kaznivo ravnanje omenjene razvpite finančne družbe. Zaradi razkritja zgodbe je družba Orion zoper njega na sodišču že vložila tožbo. Šnike. V ustreznih organih so se sicer lotili njihovega raziskovanja, vendar pravih rezultatov ni. Pravilo: dokler nisi obsojen, st nedolžen, v tem primeru zagotovo velja. Tisti, ki bi že po doslej dokazanem morali biti obsojeni, pa se Še naprej šopirijo in grozijo celo s tožbami. Ne le medijem, pač pa tudi tistim, ki so bili svojo zgodbo pripravljeni javno razkriti Ludvik Kovač V zadnjih sto letih smo v povprečju zamenjali zastavo enkrat na 15 let. Najprej smo bili pod avstro-ogrsko, nato jugoslovansko, nekaj časa sta plapolali italijanska in nemška, nato smo bili znova pod jugoslovansko in slovensko. Končno pa smo stoletje, ki je za nami, prvič v svoji zgodovini končali zgolj pod svojo slovensko zastavo. Naša zastava in grb sta bila vse od leta 1991, ko sta nastala dobesedno čez noč, tarča Številnih kritik. Mnogi jima očitajo neprepoz-. navnost in predvsem podobnost s slovaško in rusko zastavo Zaradi tega je vložila skupina 72 poslancev s prvopodpisanim Jožefom Školčem v Državni zbor konec leta 2001 predlog za spre membo ustave, ki govori o državnih simbolih. Državni zbor je zato lansko leto junija razpisal javni anonimni natečaj za oblikovanje možnih elementov novih državnih simbolov. Prvonagrajeni Dušan Jankovič iz Kopra je dobil za svoj predlog kar 3,9 milijona tolarjev, z njim pa so bili nezadovoljni skorajda vsi: poslanci ter strokovna in laična javnost. Najbolj glasen med njimi je bil Zmago Jelinčič, ki jih je celo primerjal z ovitki za čokolado. Kakorkoli že, razpis za nove državne simbole in predvsem njegovi rezultati so o slovenski zastavi spodbudili številna razmišljanja. Mnogi so spoznali, da zastava vendarle ni ovitek za čokolado, ampak je nekaj našega. Danes je tako, da zastave sko rajda sploh ne obešamo več. Težave pa nastanejo celo pri njenem nakupu. Medtem ko jo v tujini lahko dobiš povsod, tudi v kioskih, to pri nas še zdaleč ni tako preprosto. Ko jo je prijatelj potreboval za obisk reprezen- tančne nogometne teW mu je zdelo najbolj logično.° jo dobi v knjigarni. Tam so prijazno povedali, da je niiM” zalogi in da jo je treba 0^ Na tekmo je nato odšel brez t' Morda pa je ravno ta odlična priložnost za razim* nje o povečanju kulture Sanja državnih zastav, da bil’ stali ponosni na to, kar im’1 (»nosni na državo in zastali kakršna koli že je ali b° ” danjo zastavo in sedanji®*1 bom smo se namreč osam°^ li in z njima so slovenski Šp* niki osvojili naše prve pr3Vt" tovne medalje. Sedanja zas® je očitno tesno povezan1 terimi usodnimi trenutki M polpretekle zgodovine. Vanja Poljanec, f°w: Franc Horvat, poslanec v državnem zboiu: »Državni simboli so pomembni in potrebni. Poleg kakovosti teh simbolov se mi zdi zelo pomembna stalnost, ni jih priporočljivo pogo sto spreminjati, kerto povzroča še večjo zmešnjavo in neprepoznavnost. Za prepoznavnost države se mi zdijo pomembni urejenost in organiziran ost. države, demokracija in delovanje ustanov, uspešno gospodarstvo, nekonfliktnosL dosežki v kulturi, znanosti, športu in na drugih področjih; za prepoznavnost so pomembne turistične privlačnosti in druge zanimivosti. Novi simboli so najbrž potrebni, vendar je potrebna zelo skrbna priprava sprememb, ki mora biti kakovostna, zahteva več časa, čimveč soglasja, potrebne predhodne raziskave. Prehitre spremembe so lahko bolj škodljive. Simboli Slovenije naj bi predvsem upoštevali elemente, kijih že uporabljamo v predstavljanju Slovenije: Triglav, morje, značilna slovenska pokrajina - lepa in ekološko ohranjena, ustaljene barve, kot so rdeča, modra, bela in podobno.« Miran Puconja, profesor filozofije in slovenskega) »Simboli so vsekakor potrebni, ker so izraz identitet _ dnosti v naši matični dižavi. Dizava mora ohranjati s« verenost Slovenci smo zelo speci fičen evropski našnji simboli so izraz sedanjega družbenega re# . simboli vbistvu vodijo do novega družbenega reda-iščemo enoten simbol, ki bo odsev slovenske venske nacije, in to j e vprašanje, ki ga ne bomo ' J Nikoli ne bomo prišli do simbolov, ki bi bili enovito®0 ski za vse Slovence. Naša prepoznavnost je otM5# lotnega razvoja, za katerega bo šlo v EU. Gre za kem? različnih, zelo zgodovinskih narodov in popoln01113' dovinskih dizav, med katere v nekem smislu mi, gledano v političnem, nezgodovinskem smisla y za sprejemanje novih simbolov ni. Menim, da bi ji? števati predvsem historičnost slovenskega grajeni simbol je bil po mojem mnenju narejen m oral i izbrati novega.» v VESTNIK So se dogajale na ljutomerski policijski postaji pod vodstvom Jožeta Makoterja nepravilnosti? So vedeli za ilegalne prehode prebežnikov? Makoter naj bi večkrat prišel navzkriž s podrejenimi Po naših virih naj bi se na Policijski postaji Ljutomer dogajale nepravilnosti v času, ko je bil komandir Jože Makoter. Tako naj ne bi raziskovali določenih prijav občanov oz. naj ne bi obravnavali vseh zadev, ki so bile prijavljene na tamkajšnjo policijo. Policija naj bi tudi vedela za nedovoljene prehode državne meje, a naj ne bi ukrepala. Poleg tega se je takratni šef ljutomerskih policistov Jože Makoter menda večkrat zapletel v spore s svojimi podrejenimi. Prav tako pa naj bi na njegovo delo letelo več očitkov občanov in policije. Jože Makoter je širši javnosti bolj znan kot brat pokojnega Janka Makoterja, ki je bil umorjen 26. septembra 1999, za kar obtožnica bremeni Milico Makoter. Slednja naj bi naročila tudi raketni napad na hišo svojega svaka Jožeta Makoterja in bombni napad na ljutomersko policijsko postajo, katere komandir je bil takrat Makoter. Oboje je bilo izvršeno 7. novembra 2000. Makoter je zdaj priča na sodni obravnavi zoper Milico Makoter. Makoterje bil do omenjenega dogajanja komandir ljutomerske policijske postaje. Vmes je nekaj časa delal na postaji mejne policije Gederovci, po umoru brata in napadih na njegovo hišo in policijsko postajo pa so ga zaradi interesa preiskave in zaradi tega, ker je bil sorodstveno povezan s t. i. zadevo Makoter, »umaknili«, na delovno mesto na Policijski upravi Murska Sobota. Na tem mestu je Še danes. Po našem viru naj bi Makoter zavrgel kar nekaj prijav. Tako naj bi nekdo na postaji policije v Ljutomeru prijavil, da ga je preteplo več ljudi. Ko je le-ta poklical na postajo, ker je želel izvedeti, kako se dogaja s celotno zadevo, ga je menda Makoter odpravil z besedami, češ kaj boš ti naredil s prijavo, saj je njih več, ti si pa sam. S tem je bila menda prijava končana, čeprav naj bi se vedelo, za katere ljudi ■ Na ljutomersko polic’!* , stajo naj bi dobili tudi 1*”jjj groženj občanom, k* menda grozili nekdanji p niki jugoslovanske koter je menda spet ; l1rt zlobni jeziki pa so dati marsikaj o ‘ "iinK1 ^il zanosti med njim in |r sogrozili. M* Več ljudi iz Ljutomel lice naj bi večkrat videlo ji s Hrvaško kakšno ne° vozilo in zato poklical0 mersko policijsko cija pa naj ne bi ukrep3* pripomb menda leti W lo Jožeta Makoterja ,^.1' odnos do ljudi, saj t^1 odnosa Ljutomerčani z nobenim drugim 11 jem. n« Tudi z zaposlenim1 cijski postaji naj bi V| (iif krat prišel navzkriž med njimi so menda P premestitev z njeg°v na Andre/ Z domnevnimi nepravilnostmi smo seznanili tudi Jožeta Makoteija. Po telefon^ .d Z domnevnimi nepravilnostmi smo seznanili tudi Jožeta Makoteija. Po teleto”^ ajfi očitke zanikal. Povedal nam je, da celotna zadeva ni potrebna nobenega kome'1 rin tildi nn takn kntvcaL d n id rlnu&k ki mu 7Hai nCltdl^ . .rt!I da ima verjetno tudi on, tako kot vsak drug človek, sovražnike, ki mu zdaj očitaj0 ne stvari. Makoterje zatrdil, da se na ljutomerski policijski postaji niso dogajal nepravilnosti in da so delali v skladu z zakoni. Povedal nam je še, da nima v svoj' - letni karieri kot uslužbenec policije nobenega črnega madeža. VESTNIK-4. marec 2004 AKTUALNO 3 V nesreči umrl pilot Slovenske vojske Strmoglavilo vojaško letalo V naselju Spodnji Žerjavci blizu Lenarta je včeraj, 3. marca, malo pred dvanajsto uro strmoglavilo letalo Slovenske vojske. Pilotje v nesreči umrl. Letalo Pilatus PC-9 je strmoglavilo blizu naselja, vendar med domačini po prvih zbranih podatkih ni bilo poškodovanih. Na kraj nesreče so takoj prispeli policisti, preiskovalci Slo- Slovenska vojska ima tri •tela Pilatus PC-9 in 9 letal PC-9M. Letala ima letalska bojna eskadrilja, ki je v sestavi 15, brigade vojaškega letalstva. Pilatus PC-9 je napredno šolsko letalo, namenjeno za nadaljevalno šolanj pilotov. Letalo je oprem-■eno $ turbopropelerskim motorjem Pratt&Whitney Dt6A-62, ki zmore 950 KM in omogoča hitrost blizu 600 km/h. Njegov dolet znaša 1500 km, z določenimi modifikacijami pa se nanj lahko pritrdi tudi orožje. 1 'Ulikujejo ga nizki operativni stroški in enostavno Wevanje. »nanitarnost Družina Kaučič podarila sedem ton mesa na razmere v slovenskem kmetijstvu vrednost po mesa nat bi U' bala med štirimi in petimi lbl"loul polovico ''Joškov klanja Agronierku-r'to ter saniranie in Inspek ' '"kr pn gk di: je družina že Ravnal,. Hekai pa bo primaknila iudi škofijska Kari a*- Podarjeno meso je po-pripravljeno za jav- V Ljutomeru. Foto: N. J. venske vojske, gasilci, reševalci, tožilec in preiskovalni sodnik. Celotno območje so zavarovali policisti Natančnejše okoliščine nesreče niso znane, več bo znanega po koncu preiskave. Po neuradnih podatkih je letalo letelo no odpremo in javno porabo z vsemi spričevali in dokumenti. Družina Kaučič živi na veliki kmetiji v Gornjih Ivanjcih in ima poleg 12.500 kokoši nesnic v reji tudi skoraj sto glav živine. Za humanitarno dejanje so se po besedah Mirka Kaučiča odločili iz enega samega razloga. Hoteli so opozoriti na nevzdržne raz- zelo nizko, se v zraku obrnilo, zatem zadelo s kljunom ob tla in eksplodiralo. Po besedah predstavnika vojske stotnika Simona Koreza je bilo letalo pred kratkim servisirano in redno vzdrževano, pilotiral pa ga je izkušen mere v slovenskem kmetijstvu, in to ravno zdaj pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, v kateri je kmetijstvo zelo pomembno. 8.500 podarjenih kokoši so zaklali v klavnici Agromerkurja in nato sedem ton očiščenega svežega mesa zaupali škofijski Karitas v Mariboru, ta pa ga je Zdravilišče Radenska kompenzirano Sava lastnica Term 3000 Že prejšnji teden se je izredno uspešno iztekla ponudba kranjske Save o odkupu delnic Term 3000. Tako je Sava pridobila 95,6 odstotka delnic moravskih Term. Ta teden pa je bila objavljena tudi vest, da je uspešno končana dokapitalizacija Save v vrednosti nekaj več kot 2,8 milijarde tolarjev po knjižni vrednosti. To je napovedal predsednik uprave Save Janez Bohorič že ob objavi namere o prevzemu Term 3000. Sava je namreč izdala 286 tisoč novih delnic z nominalno vrednostjo 10 tisoč tolarjev za delnico, prodajna vrednost delnice pa je pilot z več kot 1000 urami letenja. Pilot, šlo naj bi za Draga Svetino iz Murske Sobote, je z letalom opravljal običajni prelet oz. je bil na rednem trenažnem letu v okviru rednega usposabljanja, A. B. foto: N. J. razdelila ljudem v stiski, ljudem, ki so ga najbolj potrebni. Stroški klanja so bili po besedah gospoda Kaučiča dokaj visoki: »Vendar bi s prodajo kokoši v Drogo Portorož izgubili še dodatnih 250 tisočakov. Ker si enostavno nismo mogli privoščiti izgube, smo se odločili za protestno podaritev kot zgled Slovencem. Podprli so me skoraj vsi kmetje in mislim, da bomo samo na ta način lahko nekomu v Sloveniji dokazali, da je skrajni čas, da se v kmetijstvu nekaj premakne.« Vanja Poljanec znašala 28 tisoč tolarjev. Tako znaša skupna vrednost novoizdanih delnic nekaj več kot 8 milijard tolarjev. Za naš prostor je pomemben še en vidik zgodbe. V dokapitalizaciji Save je bila izključena prednostna pravica nakupa delnic sedanjim delničarjem Save. Tako se kot nov lastnik pojavlja Radenska, d. d., ki je kupila 107 tisoč delnic Save, vrednih 2,9 milijarde tolarjev. Sedaj je seveda vprašanje, ali gre za Ra-denskin kompenzacijski nakup delnic Save. V preteklosti so sicer v Savi ves čas poudarjali, da imajo interes za nakup Zdravilišča Radenska in tudi o ceni je že bilo govora, ki naj bi se vrtela okrog 4 milijard tolarjev. Da je Stavkali tudi delavci, ki niso člani sindikata Uspeh stavke je v odzivu vlade in delodajalcev Enourna opozorilna stavka je pokazala, da so sindikati še vedno tisti, ki lahko v akcijo dvignejo množice, da pa jim je tokrat uspelo, gre pripisati temu, da je položaj delavstva v državi zdrknil pod raven človeškega dostojanstva. Vsaj dvajset tisoč industrijskih delavcev, ti pa so predvsem v dejavnostih sedmih stavkajočih sindikatov, prejema minimalno plačo, ki znaša od prvega decembra 2003 111.484 tisoč tolarjev. Koliko v Pomurju, ni podatka. V Muri, podjetju s 4.811 zaposlenimi, pa je prejemalo razliko do minimalne plače 954 delavcev ali skoraj 20 odstotkov (v družbi M ura list 38 in v Muri, d. ■d., 17 odstotkov). Število prejemnikov razlike do minimalne plače seje v Muri močno zmanjšalo z uvedbo skupinske norme. Čeprav nihče od zaposlenih ne more prejemati nižje plače od minimalne, kije rezultat pogajanj med delodajalci, sindikati in vlado ter je določena zzakonom o minimalni plači, so v podjetju Vodno gospodarstvo Mura delavcu za januar izplačali 107 tisoč tolarjev bruto plače. Nekaj te množičnosti pri ustavitvi dela gre seveda tudi na račun skupnega nastopa sedmih industrijskih sindikatov ZSSS, zaradi česar je bila posameznikom odločitev za stavko veliko lažja. In kako je sta- vka potekala v Pomurju? Delo je ustavilo okoli devet tisoč delavcev. »Udeležba je bila nad pričakovanji, predvsem s tega vidika, da je bilo do sedaj treba vložiti v vsako sindikalno aktiviranje članstva za pra- vice delavcev veliko napora,« je povedal sekretar pomurske Območne organizacije ZSSS Danilo Šipoš Vlada je z industrijskim sindikatom dosegla dogovor o enkratnem dvigu plač v gospodarstvu. Gre za zvišanje spodnje meje davka na izplačane plače, s čimer bi podjetja oprostili plačila davka. To daje možnost za dvig piač delavcem, predvsem zaposlenim v delovno intenzivnih panogah. Stavke se je udeležilo več delavcev, kot je Članov sindikatov, na primer v turniškem obratu Planike pa so se ji pridružili tudi delavci sindikata Neodvisnost. Oviranj, groženj od delodajalcev ali drugih izrednih dogodkov v času stavke ni bilo, je pa bilo precej prepričevanj od delodajalcev vse do začetka stavke o upravičenosti plačila stavke in nastali škodi, ki pa jih, tako Danilo Šipoš, na sindikatu jemljejo kot odgovor na aktivnosti sindikata. Nobene reakcije delodajalcev1 pa niso bile takšne, da bi jih lahko prijavili delovni inšpekciji. »Za nas je zelo pomembno, da so se še isti dan spremenila stališča delodajalcev, da so se pripravljeni pogajati o stavkovnih zahtevah,« je povedal Danilo Šipoš. M. H. Gradnja in bivanje ■bil posel dogovorjen, se je kazalo že na trgu vrednostnih papirjev in po vlogi Infonda, kjer so bile »parkirane« Radenskine delnice v Termah 3000, kot regulatorja pri vrednosti delnice Term 3000. Iz sklenjenega delniškega posla med Radensko in Savo je potemtakem nakupna cena Zdravilišča Radenska okrog 3 milijarde tolarjev. Viri, ki so bili blizu pogajanjem, vedo povedati, da je to pričakovana cena, saj naj bi Sava privijala Laščane pri ceni zaradi nerešenih denacionalizacijskih postopkov. Če se bodo ti razpletli v škodo Radenske, zdravilišče dejansko veliko izgublja. Aleš Kuhar Finančni svetovalec Gradnja in bivanje Poslovna enota Murska Sobota Slovenska ulica 29 Telefon: 02/512 45 20 lnfo@sparkasse.si niw.iL Moderna evropska banka J. V. LOKALNA SCENA 4. marec 2004 - VEST« Na seji v Križevcih Jaz zate, ti zame Svetniki izglasovali vse vložene amandmaje Na predlog proračuna so svetniki vložili kar pet amandmajev in jih na koncu tudi izglasovali. Tako so 11 milijonov in pol tolarjev, namenjenih za gradnjo kanalizacijskega sistema, prerazporedili. Za subvencije v kmetijstvu je odšlo iz kanalizacijskega sistema 3,5 milijona, preostalih osem milijonov pa so s tega konta namenili za nakup novega gasilskega avtomobila. Čeprav je finančnica opozarjala na odprte postavke na področju kanalizacije, so bili svetniki za njena opozorila gluhi. Izgradnja kanalizacijskega sistema v letošnjem letu sicer ne bo ustavljena, saj še imajo sredstva za skup no Čistilno napravo, vendar se lahko zgodi, da bodo letos zbrati premalo sredstev, da bi lahko nadaljevali z gradnjo kanalizacijskega kanala Ključarovci, Lu kavči in Noršinci, in tako ne bodo pripravljeni na začetek obratovanja čistilne naprave v lem 2005. To pa še ni vse. Za milijon 800 tisoč tolarjev so zmanjšali sredstva, s katerimi občina poravnava razliko staršem za plačilo vrtcev, ki morajo svoje otroke voziti v druge občine, saj je vrtec v Križevcih popolnoma zaseden. Denar bodo raje namenili za financiranje športnih društev in tako, namesto da bi olajšali breme staršev, vsakemu društvu namenili dvesto tisočakov več. Vanja Poljanec VESTNIK V Mali Nedelji zapuščena osnovna šola, nedokončan kulturni dom in razpadajoča občinska stavba Premoženje, za katerega občina ne ve, kaj bi z njim Dom kulture - nedokončano delo Zapuščena sola se vedno brez pravega lastnika Krajani pričakujejo, da poskrbi zanje »Pozabljeno« premoženje V Mali Nedelji stojijo trije objekti, za katere si krajani zelo želijo, da lastnik, to je občina Ljutomer, poskrbi zanje. Takšni, kot so, namreč kažejo silno klavrno podobo, ki je z vsakim novim dnem še slabša, s tem pa se izgublja v nič tudi njihova vrednost. Zapuščenost pa ne kazi le videza vasi, ampak ugaša tudi vifJlnost kraja. Mogočna stavba sredi vasi Mala Nedelja je stara osnovna šola. Ko so jo otroci zapustili, je bila še v dobri »kondiciji«, vendar so potem zaradi mraza ob odprtih oknih popokale cevi centralnega ogrevanja, zaradi odpadlih strešnikov je začelo zamakati, z lomljenjem stekel pa so se nad stavbo začeli znašati tudi objest- neži. V krajevni skupnosti vedo povedati, da so pred časom našli zasebnika, ki bi bil stavbo pripravljen preuredi! tako, da bi bila v njej dejavnost varstva starejših ljudi. Toda občina se je takrat pripravljala na gradnjo doma v Ljutomeru in nad predlogom ni bila takoj navdušena, pozneje pa je od načrtov odstopil zainteresirani. V krajevni skupnosti pravijo, da, kolikor jim je znano, sta se za nakup objekta pozneje zanimali še dve občanki, ena se je tudi prijavila na razpis občine in oddala vso zahtevano dokumentacijo, a potem do podpisa pogodbe ni prišlo. Na občini pravijo, da so imeli za osnovno šolo Mala Nedelja dva razpisa, prvega leta 1997 in drugega 2002, vendar sta bila neuspešna. »V času od zadnjega razpisa do danes ni bil izražen interes za odkup predmetnega objekta, potekajo pa razgovori za rešitev tega odprtega vprašanja, saj se zavedamo, da objekt propada,« so še odgovorih z občine. Na pobudo Slavka Senčarja so zgradili kulturniki v Mali Nedelji dom kulture. Ko jim je prejšnji ljutomerski župan obljubil, da bo občina objekt prepisala na krajevno skupnost, so krajani za do zidavo začeli zbirati gradbeni les in kupili nekaj opeke. A še preden so začeli z deli, so izvedeli, da je kulturni dom pod spomeniškim varstvom in da ostaja pod državnim oziroma občinskim okriljem Dozidavo in obnovo je potem prevzela občina, vendar na nedokončani stavbi že tri leta nihče ni premaknil opeke. V notranjščini so prostor za gnezdenje našli golobi, otroci za igranje in skrivalnice, na odvrženi vzmetnici pa se kdo tudi spočije. »Letos žal, upoštevajoč investicije, ki so planirane za izvedbo v letu 2004, ne moremo pristopiti k sanaciji ali adaptaciji doma kulture v Mali Nedelji,. Pri oblikovanju nam je namreč bilo izhodišče, da se pristopi k izvedbi tistih investicij, za katere smo pridobili dodatne vire financiranja,« so o usodi doma povedali na občini. Je pa dokončanje obnovitvenih del vendarle prišlo v načrt razvojnih programov občine do leta 2007, tn sicer 30 milijonov prihodnje leto in potem še 32 milijonov v letu 2006 Tretji objekt je stara nadstropna stavba za cerkvenim ozemljem, kjer so imeli svojčas prostore takratna občina Mala Nedelja, policija, matični urad in zdravstvena ambulanta. Po odhodu vseh je stavba dolgo časa sameva la, a ko je bila še v dobN** nju, je tudi za ta objekt skupnost občino oziroma , m izvršni svet nagovarjali' jo proda. Z obrtnikom iz ra, sicer domačinom, so #5 reč dogovarjali, da bi N \ avtoservis. Potem pa se i^( menda na črno naselil je v zgornjem nadstropju ■* družino, v spodnjem pa' g nje. Stavbe ni hotel zapu^1^ prav so mu v Stročji vasi p' nadomestno stanovanji ”,. ko si je zgradit novo ' jf odselil, pa je za njim osia^^ tija, ki ne more služiti o*; več. Kaj bodo z njo, na vedo, se bo pa tudi s tc,n šanjem ukvarjal na nov° 1 , Ščeni javni uslužbenec, 1° ‘. sporočajo z Občine vzel pod drobnogled vso sko premoženje. > Majda Zapolnitev nepozidanih lis v središču Sobote Glasbena šola in trije stanovanjski blo«1 V središču mesta Murska Sobota je precej nepozidanih in po videzu zapuščenih območij. Ena od takih sivih lis je tudi večja površina ob Cvetkovi ulici, kjer je bila nekoč Jeklotehna. Po tem, ko so staro stavbo podrti, se je dolgo govorilo, da bi tu zrasel večji trgovski center. Načrtovani trgovski center so zgradili ob vpadnici, to območje, ki meji na Slovensko ulico, Ulico arhitekta Novaka in Gregorčičevo pa je še naprej samevalo. Potem sta dva investitorja, Mestna občina Murska Sobota in Imo-Real, d. o. o., iz Murske Sobote, med seboj delno zamenjala zemljišča, da so dobili zaokrožene celote ter pripravili predlog novega zazidalnega načrta. Na tem območju naj bi zgradili novo Glasbeno šolo ter tri stanovanjske stolpiče. Čeprav je pripravil osnutek zazidalnega načrta po naročilu investitorja ZEU iz Murske Sobote, se s tem delno uresničujejo Urbane misli, ki jih je sredi lanskega poletja pripravil arhi- 1 •*£& Na večjem nezazidanem območju v središču mesta (nekoč Jeklotehna) sta Mestna občina Murska Sobota in Imo-Real, d. o. o., zamenjala nekaj koščkov zemlje. Po novem zazidalnem načrtu naj bi tu zgradili tri stanovanjske bloke, na območju, kjer je tekstilna in bižuterijska tržnica, pa bi zrasla nova glasbena šola. tekt Andrej Kalamar iz Murske Sobote. Novo glasbeno šolo naj bi zgradili v Cvetkovi ulici na območju sedanje tržnice za tekstil in bižuterijo Gre že za tretjo lokacijo, kjer načrtujejo gradnjo glasbene šole. Na prostorski kon ferenci smo slišali, da je po mnenju strokovne javnosti in tudi drugih to veliko boljša lokacijo, kot je bila tista v Lendavski ulici. Še letos pa bo treba izdelati dokumentacijo in začeti z gradnjo Šole, sicer se lahko poslovimo od predvidenih sredstev šolskega ministrstva. Tudi stanovanj v naštm mestu primanjkuje, s fazno gradnjo treh stanovanjskih stolpnic pa bi dobili v središču mesta 60 novih stanovanj. »Predvidevamo, da bi za začetek zgradili eno stolpnico, če bodo potrebe večje, pa dve,« je povedal Jože Horvat, direktor Imo-Reala. Poleg stanovanjskih površin načrtujejo gradnjo parkirnih površin v dveh etažah in pod zemljo ter pripadajoče zelene površine, kjer bo dovolj prostora za otroška igrišča Večjih pripomb na nove vsebine ni bilo, toliko bolj pa so se lotili vprašanja prometa in infrastrukture. »Dobro je, da je glasbena šola v središču mesta in da otroci ne nosijo težkih inštrumentov po vsem mestu, se je strinjala Stanka Dešnik ter opozorila, da bo treba zagotoviti varno pot otrok v glasbeno šolo. »Dodatne vsebine bodo samo Še poslabšale prometno zmedo, ki v tej ulici vlada že sedaj,« smo lahko slišali. Cvetkova ulica je slepa, zato bo treba najti rešitev za ves dodatni promet, ki bo po njej potekal. V zazidalnem načrtu pa je predvidena tudi povezava ceste mimo vrtca in sedanje tekstilne tržnice z ulico arhitekta Novaka. »Nas pa najbolj žuli tekstilna tržnica, v katero je bilo vloženega precej denarja, in se bo po tem načrtu morala od f liti,« je povedal Drag0 |( P Komunale Murska . tržnico v mestu potreb^ .. j je dejstvo, vendar se ■'" :'pL ■' dno m našlo prave kot kaže, tudi nobene . metne rešitve še ni n1' d* Prostorsko ureditev P ba gledati v širšem *' 1 kot celotno ulico in ' 1 ^ ।. vsebine celotnega1,1' opozoril arhitekt Ut0 , niv »Ponavadi se omejim0 ulice, včasih le na P° L ji» Sprememba b ta in nova vsebina Pa stveno vplivata je. »Tudi s tem se bo P Gregorčičevi še p°ve„ uprt je že sedaj ena najb0? . ' njenih ulic v mestu-* zidal nem načrtu p najpomembnejših ob11' j,jd dišču mesta, zato m^ o® ločitev, kaj bo tu vorna in premi5licn’. D,^ Treba je pripri" ki bodo mestotvor®1’ । p (P bodo dodali mest®1 bani občutek. q, A, Nana VESTNIK -4. marec 2004 LOKALNA SCENA Bivanjske razmere Romov v občini Beltinci »Nikomur ne bomo kupovali zemlje ali zidali hiše« Problematika Romov v občini Beltinci ima svojo specifiko, ima-jo di e precej različni romski na-'tlji, v katerih živi skupno sto Romov, Na pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca so sklkaB sestanek o bivanjski problematiki v beltinski občini. Župan občine Beltinci Milan Ker-min je poudaril, da želijo aktiv-'m ri-sevati romsko bivanjsko prnhli: tnalUto, vendar občina nl-®a denarja, da hi komurkoli zidala liičc ali kupov ala zemljo. V tadniem čarni je zaradi trga pre tt| vroče, eaj morajo poslušati Rtoznjc in dobivajo anonimke. V Dokležovju živijo Romi na za-* Mtih zemljiščih Prvi Romi so se Sem preseli]! v začetku prejšnjega st°let|?. m kupili parcelo, a ker je PrehmjjHV1, ,.^1,, naselje širilo M zasebna zemljišča. Gre za črne Nadnje in problem bo treba rešiti. ne morejo kar tako izseliti, ? bi odkupih parcele, pa bi lahko uredili zaokroženo romsko naselje. Razgovori predstavnikov KS z Romi in lastniki že potekajo, skupnega jezika pa ne morejo najti. Gre za devet lastnikov zelo majhnih in ozkih parcel, vsi pa niso naklonjeni prodaji svoje zemlje, »Na sklicane sestanke ne prihajajo, zato se po vasi širijo dezinformacije. Namesto da bi se problematika rešila, je problem vedno večji,« je zaskrbljen župan. Beltinski Romi, teh je 67, pa živijo na ozemlju, velikem 26 arov. Prt njih je drugače, zemlja je ali njihova last ali last Centra za socialno delo. Da bi uredili eno najslabše urejenih romskih naselij, je občina naročila izdelavo idejnega zazidalnega načrta, s katerim želijo nakazati rešitve za ustreznejše bivalne razmere V tem naselju so urejeni komunalni priključki, kanalizacija, vodovod in elektrika. Infrastruktura je tu speljana do naselja, 27 let pa so Romi imeli vodovod brezplačno. Povedano je bilo tudi, da se zaradi Romov pritožujejo sosedje, ker jim ti obirajo pridelek, uničujejo ograje ali pri njih odlagajo smeti. ’tempirano Odnosi so na vrelišču Simon Horvat, predsednik KS Dokležovje: V našem romskem zaselku živi v štirih na črno zazidanih hišah 35 Romov, razdeljenih na devet gospodinjstev. Po mnenju mnogih so Romi v privilegiranem položaju. Nekaj družin v naši vasi je, ki dobivajo enako denarno pomoč kot Romi in ki plačujejo vse pristojnosti, kijih država nalaga. Romi pa ne. Med drugim so pri-ključeni na vodovod, a že osem let redki plačujejo račune zanj. Ne samo po pravicah, tudi po dolžnostih bi se morali izenačiti s preostalimi državljani. KS posreduje pri prodaji parcel, trenutno pa so odnosi pri nas na vrelišču. Od Romov celo dobivamo grožnje, da bodo zažgali vso vas. Kar Je zastonj, ni nič vredno Janez Obreza, direktor Urada RS za narodnosti, je dejal, da so bivanjske razmere romske skupnosti v Prekmurju kljub težavam veliko boljše kot kjer koli v Sloveniji. Opozoril je, da se problematika o lastnini pojavlja, vendar bodo tudi Romi morali začeti spoštovati pravni red in zasebno lastnino. V Beltincih naj se naselje čim prej uredi, da bo v korist vsem, več težav pa je v Dokležovju. Predlagal je, da občina odkupi zemljišča in jih proda Romom na obroke. »Romi morajo zemljo odkupiti sami, kajti’vse tisto, kar je zastonj, ni nič vredno « Romi imajo nekaj svojih sredstev, pri tem pa pomaga tudi država. »Koliko sredstev bomo dobili mi?« je zanimalo Jožefa Horvata - Ačkija, romskega svetnika v občini Beltinci. »Jaz ne nosim s seboj denarja in ga ne delim, v okviru razpisov lahko nanje kandidirate,« odgovarja Obreza. Za ureditev infrastrukture na nacionalno mešanih območjih je država v preteklih dveh letih namenila 90 milijonov tolarjev, letos pa jih bo z razpisi pri Agenciji za regionalni razvoj v ta namen še 28 milijonov tolarjev. Jožek Horvat - Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, je dejal, da naj bi občine, kjer živijo Romi, ustanavljale komisije za romska vprašanja. Te bi ugotovile, kaj so prednostni programi v posameznih naseljih in skupnostih, da bi z izdelanimi programi lažje kandidirali na državnih razpisih. »Pri tem imajo pomembno vlogo romski svetniki,« je Obreza nagovoril beltinskega romskega svetnika, ki ga imajo za svojega le beltinski Romi, dokležovski pa se volitev niso udeležili, zato z njimi Še vedno ni navezal stikov. V preteklih letih so mnoge prekmurske občine že kandidirale za ta sredstva za razvoj infrastrukture na narodnostno mešanih območjih in jih tudi dobile, beltinske občine pa ni na seznamu. A. Mana Rituper Rodež Feliks Mavrič, župan: »Razočaran sem, ker smo izvzeli iz postavk za razvoj občine in prizadeli tiste ljudi, ki imajo majhen osebni dohodek in bodo težko plačevali prispevke za priključitev na kanalizacijsko omrež- je Drugo je nabava gasilskega avtomobila. Nimam nič proti gasilcem, vem, da so nujno potrebni zaradi požarne varnosti, vendar imamo v občini sedem cistern. Menim, da je šlo za konkretno kupčkanje med strankami - ti zame, jaz zate. Želim, da bodo v prihodnje svetniki Šli med ljudi, se izpostavili in povedali, zakaj so se tako odločili, ker v predvolilni kampanji ni bilo nobenih takšnih kupčkanj oziroma dogovarjanj in smo povprečno vsi zagovarjali skupne projekte.« Stanko Ivanušič: »Nikoli nisem pričaka- val, da bi dobil kakr- , ’ < Šno koli priznanje, 7 0 priznati pa moram, da sem bil prav tega na kulturnem področ- I ju zelo vesel. Vesel, da H je nekdo videl moje de- ■ r»__ lo, kajti vedno sem bil jaz v vlogi predlagatelja ali podeljevalca. Prav zato sem bil toliko bolj vesel in presenečen, da me je Zveza kulturnih društev občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje oziroma njen upravni odbor soglasno predlagal in da je bila na organu, ki je o tem odločal v ZKD Slovenije, odločitev soglasna. Je pa to priznanje za 25 ali še več let dela.« Danilo Kalamar, v. d. direktorja Gorički park: »Vtem trenutku sem prepričan, da ne bom kandidiral za direktorja. Po naravi sem tak, da me stvari, ki so utečene, manj zanimajo. Na občini imamo svoje načrte in imam druge izzive, morda bi kakšen podoben projekt izpeljal kje drugje. Koga vidim na tem mestu? To je problem. Zna se zgoditi, da bomo naredili skupino strokovnjakov, ki ne bodo mogli voditi, ali pa skupino birokratov, in nastal bo problem razvoja.« ^njaseja OS občine Juri) pri Ščavnici ^odpore ni dobil nihče Še naprej brez ravnatelja tl iin\Sveti Jurij ob Ščavnici so ime-* l ' se’*na svojem dnevnem redu le eno novant mnenja za kandidata ob ime- nici. ravtl«elja JVIZ OŠ Sveti Jurij ob ŠČav- jllr' ’ °b koncu lanskega leta pričakova-tedanl* ravnatelj Osnovne fr au Sveti Jurij M Mark« v " Začasno je ravnateljevanje pre- ^■tica 3"'ei’ tu tej šoli, in ga bo najbrž do ®is» sofihs Sc nadaljeval, saj svetniki večinsko Ms javm --Z kandidatov. dar m , . so se prijavili štirje kandidati, ven- 'T""nv ''“6'usti । za|, razpisnim pogojem, in si-vrte Cre 'al31 ■ diplom Irme vzgojiteljice in 'ili j lc* viuga Bojana Macuha, ta čas letn avtaa^i!' na Osnovni šoli Razkrižje. f miku kul člani kolektiva ''' ■ didst Pwv tak , niM. soglašali z nobenim Zavoda k^. Prihodnjih dneh bodo sklicali svet . °do raz-it-jsl|j|i 0 morebitni ponovitvi ni i;Jjn °bčine Anton Mana odločitve svet-'^očili ukoTt'ra'’ PrcPT^an Pa N, da so se svetniki ie za lokalno skupnost pravilno. Vanja Poljanec 20 let Kluba za bolj proti zvišanemu krvnemu tlaku Križevci Vse, kar pomaga človeku, je dobrodošlo »Vse, kar pomaga človeku pri ohranjanju zdravja in prt dvigu kakovosti njegovega življenja, je vedno dobrodošlo. O tem smo prepričani vsi, ki se združujemo v Klub za boj proti zvišanemu krvnemu tlaku, ki deluje v Križevcih že polnih 20 let,« je ob jubileju zapisal predsednik Kluba Milan Antolin. Klub je prostovoljno združenje bolnikov z zvišanim krvnim tlakom, pobudo za njegovo ustanovitev pa je dala zdravnica splošne medicine Ljubica Gašparac, dr. med., spec., ki je tudi njegova strokovna voditeljica in mentorica. Ob ustanovitvi so vanj vpisali dvaindvajset članov, sedaj pa jih šteje že sto šestinštirideset in so razdeljeni v sedem skupin. Praktično delo v Klubu poteka v obliki mesečnih sestankov, ki trajajo do dve uri, ko se člani skupine pod vodstvom mentorice in medicinske sestre učijo merjenja krvnega tlaka, kontrolirajo telesno težo in vo- Predsednik Kluba za boj proti zvišanemu krvnemu tlaku Križevci Milan Antolin učencem pomaga pri učenju tehnike merjenja krvnega tlaka. dijo lastno dokumentacijo, na predavanjih pa slišijo o dovoljenih vrednostih krvnega tlaka in o tem, da so za uspešno zdravljenje zvišanega kfvnega tlaka zelo pomembni zdrav način življenja, primerna prehrana in redno uživanje zdravil. Čeprav je delovanje Kluba pre- dvsem usmerjeno k posameznikom, ni pa nadomestilo obravnavi bolnika v zdravniški ambulanti, je njegovo poslanstvu pri zdravstvenem prosvetljevanju ljudi dosti Širše. Člani Kluba so namreč aktivni tudi v širši skupnosti, saj udeležencem zdravstvenih predavanj po krajevnih skupnostih merijo krvni tlak ter sodelujejo v raznih programih in akcijah za spodbujanje zdravega načirta življenja. Na ta način so odkrili več bolnikov, ki so bili potrebni zdravljenja, čeprav sami do takrat niso vedeli za svojo bolezen. Obiskujejo pa tudi šole in otroke učijo tehnike merjenja krvnega tlaka. Po dvajsetih letih obstoja Kluba ugotavljajo, da doseženi rezultati potrjujejo upravičenost njegovega delovanja. Pokazalo se je, da je zdravstveno prosveti je van je ljudi učinkovito, ko gre za majhne skupine, zelo pomemben pa je tudi prispevek Kluba k spodbujanja zdravega načina življenja. »Če smo s svojim delom preprečili vsaj eno srčno ah možgansko kap, je to že veliko,« je povedala o pomeni delovanja Kluba strokovna vodja in mentorica Ljubica Gašparac. M. H. * * * Ljubica Gašparac, dr. med.: »Če smo s svojim delom preprečili vsaj eno srčno ali možgansko kap, je to že veliko.« Erika Kavaš, dr. med.,.spec., o senci nepoštenosti, ki vse težje pada na našč krvodajalstvo cer spodnaša humanost in solidarnost: »Če jih že motiviramo, da darujejo kri, potem moramo pri tem biti iskreni. Jaz jih ne nameravam izkoriščati, ker jim je življenje že tako namenilo težjo pot in so dobili nižji standard. Povedati jim moram resnico.« Janko Potočnik na občnem zboru Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota: »Država nam postavlja nove paragrafe, kako voditi društvo. To je nesmisel. Lovijo muhe in mušice, sloni pa jim uidejo.« GOSPODARSTVO 4. marec 2004 - VIS!« Na borznem parketu Na borzi spet prevladuje optimizem Zadnje dni je na trgu vrednostnih papirjev spet zavladalo optimistično razpoloženje. Posledice so vidne pri tečajih vrednostnih papirjev, ki pridobivajo vrednosti. Po krajšem predahu je borzni indeks SBI 20 pridobil slab odstotek vrednosti in trenutno znaša 4.138 točk, PIX je pridobil dober poldrugi odstotek in znaša 3.861 točk. Na trgu A naj omenim zdrs delnic Term 3000 za slabih 17 odstotkov. kar pa ni nobeno presenečenje, kajti družba Sava je sporočila, da je pridobila v postopku javne ponudbe za odkup delnic družbe Terme 3000 87,2 odstotka celotne izdaje delnic in ima potemtakem skupaj v lasti 95,2 odstotka celotne izdaje delnic. Torej je bila ponudba za odkup delnic uspešna. Sicer pa smo bili v minulih dneh priča objavi nekonsolidiranih nerevidiranih bilanc podjetij z borznega trga Med tistimi, ki so upravičili pričakovanja in jih celo presegli, naj omenim družbe Gorenje. Mercator in Merkur. Pozitivne informacije se tudi kažejo pri tečajih samih delnic. Cena delnic družbe Gorenje se tako nezadržno približuje 6.000 tolarjem, družba Mercator pa tudi že kotira na ravni 36.000 sit Med negativnimi premiki naj omenim delnico družbe Intereuropa, ki se nikakor ne more premakniti s trgovalnega območja 5.300 sit in bi zanjo že lahko zatrdil, da se obnaša kot obveznica Razlog za tako gibanje je vsekakor tudi lanski upad prihodkov iz poslovanja. Na prostem trgu so dobile ponovni zagon delnice Kmečke družbe holding - redne, ki so pridobile na tedenski ravni 7,7 odstotka, kar je zagotovo navdušilo lastnike delnic. Družba Liv iz Postojne pa se je zadnje dni vrnila na trgovalno območje 13 900 sit Pri investicijskih družbah beležimo v povprečju 2- do 3-odstotne pozitivne premike Sicer pa je na mesečni ravni navdušila delnica družbe Etol, ki je dražja za 22,4 odstotka, z rastjo 16,7 odstotka pa ji sledi delnica družbe pid Maksima. Na mednarodnih kapitalskih trgih prevladuje trenutno trgovanje v tako imenovanem kanalu, to pa pomeni, da ni nekega izrazitega trenda Če bi pa vseeno želeli natančneje definirati smer trgovanja, bi rekel, da poteka vseeno v rahlo negativno smer. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq beleži po kazalcih tehnične analize kar izrazit negativni trend, vendar so dolgoročni indikatorji še vedno pozitivni. Sedaj pa preglejmo najdonosnejše delnice minulega meseca nemškega DAX-a. Družba Deutsche Bank beleži rast v višini 12,4 odstotka, sledi družba Man z rastjo 9,6 odstotka in Deutsche Post z rastjo 7,2 odstotka. Negativno pa so presenetile bančne delnice Hypovereinsbank z zdrsom za 14,9 odstotka, sledi pa farmacevtska družba Schering z izgubo v višini 7,4 odstotka. Evro je proti dolarju zdrsnil in trenutno razmerje je 1,216 Žlahtna kovina zlato beleži negativno korekcijo pri trenutni vrednosti 390,5 dolarja za unčo. Opomba. Prispevek izraža osebno mnenje avtorja. Štefan Kerčmar, neodvisni finančni svetovalec za naložbe na tujih kapitalskih trgih VREDNOSTNI “ ENOTNI TEČAJI PAPIR 24.2JOO4 23.2W4 razlika v odstotkih Borza« kotili« □orenjCj d.duV elenje 5.^40^71 5.898,37 0.88 Inieieuropa. d.d..Koper 5.349,65 5.331,01 -0,35 Krka, d.d., Novo mesto 56.995,07 57.856.05 1,51 Luka Koper, d.d . Koper ■ 000.05 7 047.38 0,68 Mercator, d.d , Ljubljana 35075,20 35 818,65 2J2 Petrol. d.d-. Ljubljana 59.522,00 59.907.98 0,65 Pivovarna Laško, i|o kredit delavci, ki imajo hišo zgrajeno najmanj do Ul. gradbene faze. Upravičenci do kredita morajo svoje stanovanjsko vprašanje reševati na območju Republike Sloverije. Krediti po tem razpisu so namenjeni samo za poslenim pn obrtnikih oz samostojnih podjetnikih (na razpisu ne morejo sodekrvati zaposleni v d.o. o.J. Do kredita so upravičeni delavci, ki so zaposleni pri obrtnikih najmanj 2 leti. Prednost pri pridobitvi kredita imajo delavci, ki prvič zaprosijo za kredit, in delavci, ki imajo daljšo delovno dobo pri obrtniku. Višina dobljenega kredita je odvisna od višine razpoložljivi h sredstev m števila upravičenčev do kredita ter kreditne sposobnosti kreditojemalca. Ob odofentvi se pregleda tudi odplačevanje že odobrenih kreditov in poslovanje po tekočem računu ter pobdio delodajalca. Iz katerega je razvidno, kje je prosilec zaposlen in koliko časa je zaposlen. V primeru, da kreditojemalec prejema plačo v gotovini, zahtevamo izpis odločbe o dohodnini Ministrstva za finance DURS Murska Sobota za preteklo leto. Najdaljša doba odplačila je 10 let Obrestna mera (brez TOM) je do 10 %. Vsa dokumentacija se pridobi m ureja na Območni organizaciji ZSSS Pomurja Murska Sobota, Kardoševa ulica 2/t, kjer dobite tudi vse potrebne informacije, m to vsak dan od 8. do 15. ute ali po telefonu št. 522 37 40 (razen prej navedenega potrdila delodajalca). Razpisni rok traja do vključno 12. marca 2004 Območna organizacija ZSSS Pomurja SINDIKAT DELAVCEV PRI ZASEBNIKIH Ko eni o kilavi turistični letini, v Banovcih o polni zasedenost Hotela ne bodo gradili Zlata jama je v kampu V družbi Zdravilišče Radenci so lani ustvarili 3,4 milijarde prihodkov, od tega v Termah Banovci 572 milijonov tolarjev. To pa je 13 odstotkov več kot leto prej in devet odstotkov več od načrtovanega. V celotni družbi so lani prodali dvesto šestdeset tisoč prenočitev, od tega v Banovcih več kot enaindevetdeset tisoč, kar je spet skoraj za pet odstotkov več kot leto prej in kar za šest odstotkov več, kot so načrtovali. V Termah Banovci so torej ustvarili uspešno poslovno leto in dosegli več kot odlično triinde-vetdesetodstotno zasedenost zmogljivosti. K temu so največ prispevali domači gostje, ki jih je bilo blizu sedemdeset odstotkov, tuji gostje, ki so prišli predvsem iz Avstrije, pa so se najbolj navduševali nad nudističnim kampom, kjer so ustvarili tri četrtine vseh prenočitev. V slabem letu za slovenski turizem, ki se je za privabljanje gostov, predvsem tujih, moral klanjati do kolen, je uspeh, ki so ga dosegli v Termah Banovci, presenetljiv. Zaposleni v Termah Banovci, teh pa je Štirideset, so prepričani, da je ključ do tega v ljudeh, torej v njihovi domačnosti in srčnosti pri skrbi za goste, in v tem, da turisti pri njih najdejo mir, direktor družbe Zdravilišče Radenci Milan »Torej ne razmišljam o gradnji novega hotela, čeprav so zanj že bili izdelani idejni načrti in projekti, ampak o širitvi kampa in pridobitvi še kakšne zvezdice zanj. To je s finančnega vidika zlata jama,« je povedal Milan Hojnik. Zidarstvo Vrbnjak Logarovci Obrt je prevzel sin Milan Gradbena sezona je pred vrati Na manjšem tovornem avtu, ceniku ... je še zapisano ime Jožef Vrbnjak, čeprav je od sredine lanskega leta formalno upokojenec. Dobro pa je, ker ima potomce, in tako gre obrt naprej. Jožef in Jožica Vrbnjak iz Loga-rovec imata štiri že odrasle otroke. Danica je gradbena teh niča, Milan je zidar, Simon elektrotehnik, Igor pa policist. »Za nadaljevanje družinske zidarske dejavnosti se je odločil Milan, ki tako nadaljuje obrt, ki sem jo ustanovil 1969- leta. Kmalu potem sem redno zaposlil sedem delavcev in zidali smo stanovanjske hiše, gospodarska poslopja, počitniške hišice..., predvsem pa smo delali fasade,* je uvodoma povedal mojster Jožef. »Leta 1990pa smo doma v Lo-garovcth zgradili delavnico, nabavili modele, vibracijsko mizo... in začeli vlivati betonske izdelke. Zdaj je to že skoraj glavna dejavnost« Vrbnjakova sta razkrila, da bodo kmalu dali izdelati tako imenovano celostno podobo firme, kjer Hojnik pa dodaja: »Banovci so bistveno drugačni.« Razlika je že v sami arhitekturi, saj v Banovcih ni velikih betonskih zgradb, gre pa tudi za zelo posrečeno kombinacijo nastanitvenih zmogljivosti, od apartmajskega naselja oziroma bungalovov do ležišč v penzionu Julika in dveh avtokampov, klasičnega in naturističnega. Pestra ponudba je tudi primerna za različno globoke Žepe, gostom pa je prijetna tudi ureditev osrednjih objektov v domačem slogu in njihova majhnost. To je eno in drugo vsebina. Terme Banovci vabijo s svojevrstno ponudbo za otroke. Gre za animacijske programe, namenjene otrokom, ki spozna vajo skrivnosti panonskih gusarjev. In če je lepo otrokom, so bo seveda ime sedanjega nosilca dejavnosti, torej Milana Vrbnjaka, ki pa so mu očetove izkušnje, poslovne vezi, nasveti... seveda še naprej dobrodošli. Ker pa je pripravljen še kaj fizično pomagati v delavnici, toliko boljše. V Vrbnjakovem zidarstvu vlivajo betonske plošče za tlakovanje velikosti tja do 60 krat 60 centimetrov. Te so lahko z različnimi vzorci, so prane, polprane ali pol-barvne Vlivajo tudi kombinirane (prano-barvne) plošče, tlakovce, korita, kanalete, škarpnike, sohe in ograjne (spodnje) stranice. Novost je vlivanje barvnega kamna (plošč) za oblaganje. Pa bodi dovolj tega nizanja, kajti mnogi poznamo njihove izdelke, saj so razstavljeni na domačem dvorišču, ki je ob prometni cesti, povrh pa jih že nekaj let razstavljajo na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Na ogled bodo tudi na bližajočem se sejmu Megra. Tudi na razstavah območne obrtne zbornice so stalno prisotni. Vrbnjakova sem vprašal, ali imajo plošče za tlakovanje kako prednost pred (majhnimi) tlakovci. počitnice prijetne tudi njihovim staršem, in če je bilo doživetje nepozabno, drugo leto spet pridejo. Skoraj polna zasedenost zmogljivosti pa tudi pomeni, da so v Banovcih prišli do roba, ko ne morejo več povečevati števila gostov in ne napovedovati višjega prihodka. To jih postavlja pred razpotje, v katero smer sedaj peljati razvoj. »Ta majhnost, Čeprav že tudi to ni več, je nesporno prednost. S tega vidika bi jo bilo treba zadržati. Po drugi strani pa lastniki pred nas postavljajo nove cilje, ti pa so povečati realizacijo in število gostov. Zato mora iti razvojna pot Bahovec v smeri, kot je šla do sedaj. Torej ne razmišljam o gradnji novega hotela, čeprav so zanj že bili izdelam idejni načrti in projekti, ampak o širitvi kampa in pridobim še kakšne zvezdice. To je s finančnega vidika zlata jama,« je povedal Milan Hojnik. Tržno nišo vidi tudi v naturističnem kampu, edinem tovrstnemu na Milan Vrbnjak že dolgo dela v gradbeništvu, v zadnjem času Pa P* pod? $ luje betonske izdelke, zato se mu ni bito težko odlocrti za samos “ . štvo, pri čemer pa je še vedno dobrodošel tudi nasvet očeta Jot011 „ Skoraj v en glas sta zatrdila, da jih *’ ■ - ” imajo. Večje plošče so namreč armirane (v njih je železo), površine, po katerih najpogosteje vozimo, ne posedajo ... Tako za tlakovce kot za plošče pa seveda velja, da morajo imeti ustrezno (najmanj 40 centimetrov) debelo gramozno podlago in morajo biti strokovno položene Zima je Čas, ko zidarji malo počivajo, saj delajo v preostalih treh letnih časih od jutra do večera. kontinentu ob termalni pa so mu v zadnjih letih P05 li premalo pozornosti, s*01 pa bi bila tudi širitev skega naselja vsaj za sto to po že znanem modela -nekdo zgradi za trg, e skrbijo za drugo, torej H dnih površin in boljšo ponudbo »Znotraj družic * novci zelo dobro dopolni • kar ponujamo v Radeu^j Terme Banovci v ponudb vilisča Radenci umesil Hojnik > Lam so za razširitev in y tev bazenskih površin W ‘ ,jo savn, ki naj bi jih letos oh (, več kot deset tisoč oh unne uprave Borut Meh, .'mlnisirsis« 11 za finance ''"IWMilt da glede na prora-’•prilive sredstva prejme- Pomurskem sejmu odprli INPAK 2004 Izkoristiti ponujene Priložnosti se lahko razvije v največjo tovrstno prireditev v tem delu Evrope -m« Slovenije mag. Jož Čuk je odprl v torek n« ’' ralšču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni 14. medna-Mni sejem INPAK, sejem **oalaže, tehnike, pakira-grafike, logistike in tran-^Potta. Prireditev, ki je bi®’ sc ponaša z 28-ietno r ’’dkim njena zgodovina pa 11 Prežeta, različnimi nihanje oh otvoritvi poudaril .itektor Pomurskega sejma Začetki sejma p AK segajo v čas nekdanje-sk»pneWa jugoslovanske-" »h naslednjem sej-u pa bo Slovenija del skupka evropskega trga. Prire-‘tev se v tem času po obsegu ' povečala, je pa 3000 Moravske Toplice, presto delovno mesto R^IZOR/NOTHRNJA REVIZORKA ^ »odeUvanje n* razpisu - naslednje pogoj®5 =men - Ssobrub« ekonomske ali pr* TeVjZije , $lntn delovnih izkušenj na področ) ... Tatije enega svetovnega jezica - enega svetovnega jezika ^±1 «biri bodo imeli kandidati oz. kandidatke _ei^ nottunjega revizorja- S življenjepisom in refer®^™ d0 16 marca 2004 na naslov. Nara $226 Mor 6 Moravske Toplice, d. d., Kranj av®ke Tophce - za razpis notranji revizor- jo šele marca, po Mehovih zagotovilih pa zamujanje te pomoči ne bo vlivalo na poslovanje družbe. Sredstva, ki jih bodo dobili z drugo polovico državne pomoči, bodo namreč v Muri namenili za poravnavo odloženih obveznosti do države. Mehovo izjavo, da program prestrukturiranja Mure, za katerega je tudi namenjena pomoč države, teče po načrtih, so potrdili tudi v ministrstvu za gospodarstvo, kjer so prepričani, da so ta sredstva dobro naložena. Po njihovem je Mura, v kateri je bilo Še pred letom dni ogroženih pet tisoč delovnih mest, na dobri poti, da se kljub globalizaciji in razmeram na trgu izvije iz težav. Čeprav je na njihovih najpomembnejših trgih Čutiti rahlo oživljanje gospodarstva, so v Muri z napovedmi previdni, saj pravijo, da prihaja do oživljanja v tekstilni industriji nekoliko pozneje. So pa zadovoljni, da do oživljanja gospodarstva prihaja, saj bi bilo stagniranje ali nazadovanje za Muro pogubno. Povečevanje deleža prihodkov od prodaje lastnih blagovnih znamk in zmanjševanje števila zaposlenih sta temeljna cilja programa prestrukturiranja Pri lastnih blagovnih znamkah zaradi zamujanja državne pomoči zastavljenih ciljev lani niso uresničili, zmanjševanje zaposlenosti pa teče po načrtih. zrasla po kakovosti in letos se na njej predstavlja 77 raz-stavljakev iz osmih držav, od teh jih 29 prihaja iz tujine, Po besedah mag. Jožka Čuka je uspel organizatorjem letošnjega sejma dober sejemski, z natečajem za slovenskega Oskarja za embalažo pa tudi dober strokovni tekmovalni projekt, ki lahko dobi v prihodnosti v tem delu Evrope pomembno mesto in se razvije v najveeji tovrstni sejem, saj podobnega v jugovzhodni Evropi ni. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se tudi temu sejmu odpira trg s 450 milijoni prebivalcev in te priložnosti ne kaže zamuditi. Seveda pa bodo za prihodnji konkurenčni boj potrebni iznajdljivost, znanje in kakovost. Slovenija se po Čukovih besedah uvršča med najbolj razvite države, ki z majem vstopajo v Evropsko unijo. Smo država z Po besedah Boruta Meha pa bi v Muri letos radi izpeljali projekte, ki so jih po zaprtju obrata v Lendavi lani obljubili Lenda-včanom. Mura je namreč v sodelovanju z ustreznim partnerjem pripravljena oživiti proizvodnjo v Lendavi, kamor naj bi se vrnilo tudi nekaj delavcev, ki so jih prezaposlili v Mursko Soboto. O tem še potekajo pogovori s podjetnikom Igorjem Lebarjem, ki pa pravi, da dokončne odločitve še niso sprejeli. Javni razvojni sklad občine Lendava je zagotovil prostore za ponovni zagon proizvodnje v nekdanjih Murinih proizvodnih prostorih, po besedah predstavnikov sklada pa naj bi že kmalu sklenili dogovor o ponovni vzpostavitvi proizvodnje. Tu bi dobilo delo od 40 do 60 delavcev, ki so jih po ukinitvi lendavskega obrata premestili v Mursko Soboto. Mura jim bo zagotavljala delo, ne bo pa sodelovala s kapitalskim vložkom. O podobni obliki sodelovanja se v Muri pogovarjajo tudi s podjetjem V Paul-Anna iz Velike Polane. Po besedah predsednika Murine uprave Boruta Meha pa že zdaj uspešno sodelujejo z velenjskim obratom M CLUB pri Gradu na Goričkem, kjer že šivajo za Muro, to sodelovanje pa bodo v prihodnje še okrepili. Ludvik Kovač najvišjo stopnjo vlaganj v investicije, imamo pa še rezerve na različnih področjih. Po produktivnosti še vedno zaostajamo za Evropo, imamo tradicionalno strukturo gospodarstva, v izvozu pa prevladujejo izdelki z nizko dodano vrednostjo. Ob otvoritvi letošnjega sejma INPAK so slovesno razglasili na grajence 30. natečaja za slovenskega oskarja za embalažo in podelili odiičjg.za nagrajene izdelke. Letos je poslalo sedem pod Komentar Kako se rešiti Osrednja osebnost tega tedna je bil brez dvoma kmet iz okolice Gornje Radgone Kovačič, ki je podaril Karitas zaklane piščance v vrednosti približno štiri milijone tolarjev. V istem času so v Murski Soboti ustanavljali sindikat kmetov. Pred nekaj časa je skupina kmetov ponovno opozorila na problem delitve sredstev pri razseljevanju prašičje farme v gornji Radgoni. Tudi pri velikih finančnih malverzacijah, ki so bile tema izredne seje parlamenta, so žrtve kmetje. Menda naj ne bilo bistveno bolje ž dolžniki znotraj soboškega HKS, ki ne morejo servisirati svojih dolgov. Pri teh se zastavlja vprašanje, vsaj po virih, ki so nam bili dostopni, glede pr e ambiciozno zastavljenih programov in tudi poslovnih načrtov, ki niso upoštevali gospodarskega potenciala kreditojemalcev. Bolj ali manj se vrtimo pri zgodbah posameznikov, ki na tak ali drugačen način rešujejo svoje težave ah pa težave, ki so sicer njihove, a vanje niso zabredli po svoji krivdi. Ali je za vse kriva država in kmetijska politika? Če smo pri finančnih inženiringih, je država očitno, kar sedaj priznava, premalo poskrbela za varnost »malih kreditojemalcev«. Vprašanje pa je, ali res lahko za vse krivimo kmetijsko politiko. Problem je nekje drugje, prišel je čas plačila tranzicijskega davka, ki je za kmeta kot malega ekonomista, ki je zreduciral svojo dejavnost na raven samoohranitve, katastrofalna. Preprosteje povedano, sedaj se plačuje davek za napake, ki so jih storili kmečki aktivisti v preteklosti. Ostali so namreč brez subjekta, ki bi jih ščitil na trgu in jim poleg države zagotavljal normalne možnosti preživetja. Z uničevanjem zadrug, ki jih, roko na srce, ni uničila država, ampak so jih uničevali sami, so se znašli na robu prepada. Naenkrat so se znašli v viharju, ki jih počasi odnaša v brezna Zakaj gre? Niso potrebne velike razlage, samo spomnimo se, kaj se je zgodilo s premoženjem, ki so ga dobili v last po novem zakonu o zadružništvu Ni ga več, a kljub prodaji tega premoženja žal tudi zadrug ni več. Namesto da bi se takrat lotili zadrug najprej na kadrovski ravni in jih tako usposobili za nov družbeni red, se je na veliko prodajalo, hkrati pa je to pomenilo izgubljanje tistega minimalnega vpliva, ki bi ga lahko imeli v živils kop rede lovalni verigi in tako vsaj za silo tudi sami vplivali na svoj ekonomski položaj. Tako pa se pišejo zgodbe, kot se pač pišejo. Predelovalni obrati zaradi evropskega primeža in svoje nepripravljenosti rizike vse bolj prelagajo na kmeta in temu potem res ne preostane nič drugega kot Orion, namesto da bi kot lastnik vplival, da bi se obrati na Evropo že pripravili, sam pa bi imel kot solastnik malo več vpliva na svoj položaj. Tovarna sladkorja Ormož je bila premalo za nauk. Nizozemci so imeli interes, postati lastniki te tovarne, in so to bili pripravljeni plačati z dokapitalizacijo tovarne, toda zadružniki so menili drugače in so jim tovarno raje pod ceno prodali - toliko za osvežitev spomina. J. V. Sporazum o uničenju gudrona Petrol odstopil od sežigalnice Janez Kopač, okoljski minister, in Janez Lotrič, direktor Petrola, sta sklenila sporazum o sanaciji odlagališča gudrona v Pesniškem dvoru v Mariboru jetij v ocenitev 10 modelov embalaže, posebna strokovna komisija pa je štirim dodelila Oskarje. Odličja za najboljše izdelke S tem najvišjim odličjem so nagradili kartonsko zloženko prijavitelja PAK 4 (avtorja UNI-VOX-GA Ljubljana), embalažo za skodelico prijavitelja Pelar, Bandelj, d. n. o. (avtorjev Braneta in Polone Bandelj iz Sp. Dupelj), kolekcijo Subrina prijavitelja in avtorja družbe Ilirija, d. d., iz Ljubljane in steklenički Blondy prijavitelja Fructal Ajdovščina (avtorja Igorja Ariha). Slovenski oskar za embalažo je pomemben tudi zato, ker nagrajenim izdelkom odpira pot za sodelovanje na evropskem in svetovnem ocenjevanju Ludvik Kovač Gre torej za skupni projekt okoljskega ministrstva in Petrola za uničenje 32 tisoč kubičnih metrov gudronske gošče in onesnažene zemlje. Za sanacijo bo potrebnih 1,7 milijarde tolarjev. Ministrstvo bo prispevalo tretjino sredstev, zbranih s takso za obremenjevanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin, 1,3 milijarde pa bp prispeval Petrol, ki je rezerviral denar v ta namen ob lastninjenju podjetja. Glede na to, da je Petrol za uničenje gudrona načrtoval postavitev lastne sežigalnice v Lendavi, je Janez Bedenk, izvršni direktor Petrola, presenetil z izjavo, da so v podjetju opustili idejo o postavitvi lastne sežigalnice, ki so jo nameravali postaviti še za sežiganje odpadnih mineralnih olj. Izvajalca za uničenje gudrona bodo namreč iskali z razpisom, ki bo objavljen maja, izbrali pa naj bi ga septembra. Tehnološki postopek bo vseboval solidiflkacijo kislega gudrona ob jami in potem odvoz na sežiganje in ozelenitev jame, potekala pa naj bi od decembra do konca leta 2006. M. H. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Peclje d. d-.UC » 12, 8 (IZ)BRANO 4. marec 2004 - VESI® Barometer Ivan Obal je bil kot opozicijski svetnik predlagan v nadzorni svet novoustanovljene soboške industrijske cone ob Noršinski cesti Končno nekaj za opozicijo. Jože Kovač, nekdanji direktor Potrošnika, sedaj sekretar združenja trgovcev, je postal še pomembnejši, saj je postal predsednik komisije za podeljevanje Oskarjev slovenskim proizvajalcem embalaže. Nada Šarkanj, Radgončan-ka. ki ji življenje ni prizanašalo, je ob vsem drugem prebolela še raka, za katerega pravi, da ga je treba sprejeti kot vsako drugo bolezen in se z njo spopasti. Jože Kolar je še edini živeči stavec Ljudskega glasa, predhodnika Vestnika. Milan Hojnik, direktor Zdravilišča Radenska, je v vodenju Zdravilišča izredno uspešen. Z zaključenimi kapitalskimi posli med Pivovarno Laško (formalno Radensko, d d.) in Savo pa bosta dokončno rešena tudi lastništvo zdravilišča in njegov razvoj. Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Murska Sobota status invalidske organizacije Zaupana jim je javna skrb za članstvo S strožjim nadziranjem porabe javnega denarja je šla država predaleč »Država nam postavlja nove paragrafe, kako voditi društvo. To je nesmisel. Lovijo muhe in mušice, sloni pa jim uidejo,« je bil kritičen na občnem zboru Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota do novih računovodskih standardov Janko Potočnik. Z njimi namreč želi imeti država popoln nadzor nad porabo javnih sredstev humanitarnih društev, je pojasnil predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Brane But, priznal pa je tudi, da so tudi pri njih z denarjem delali bolj po domače. Če so na primer za projekt pridobili določen denar, so z iskanjem cenejših možnosti, bodisi da jih je manj stal predavatelj ali pa so dobili cenejše prostore, nekaj privarčevali, denar pa namenili za druge potrebe, po novem pa bodo neporabljeni denar morali vrniti Zaradi tega je Zveza od računskega sodišča, ki od junija pregleduje njeno poslovanje, že bila deležna očitkov nenamenske porabe. Toda način, kako država krepi svoj nadzor, je za člane lokalnih hu-.manitarnih društev, ki so veliko dela opravili prostovoljno in brezplačno, nezaupnica, na drugi strani pa bo vodenje papirjev društva drago stalo. »Nisem finančnik, toda ko sem videl te stvari, sem se zgrozil Država želi imeti kontrolo nad svojimi sredstvi do tolarja. Gredo celo tako daleč, da je do potankosti treba načrtovati, oprostite, celo toaletni papir, in potem navesti, Če slučajno od tega papirja ni kaj ostalo Gre za pretiravanje,« je povedal podpredsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota Vojko Prosen. Državno »preventiv no« ravnanje, ki pa vidi morebitnega goljufa v vsakem uporabniku javnega denarja in zato brez kontrole ne pušča niti tolarja, je po mnenju Vojka Prosena posledica pokvarjenosti naše družbe. A vsi mehanizmi strožjega nadzora, ki si jih vzpostavlja dr- Na občnem zboru Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota seje podpredsednik društva Vojko Prosen javno zahvalil vsem šolam, ki so sprejele mlade, prizadete na vidu, in jim tako omogočile, da so lahko ostali doma, izrekel pa je tudi upanje, da staršem kmalu ne bo treba otrok več voditi na šolanje v Maribor ali Ljubljano. Društvo ima sedem šolajočih članov, dva obiskujeta osnovno šolo v domačem kraju, dva sta dijaka ekonomske šole, eden je na fakulteti, dva pa sta učenca Centra za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Narodno prebujanje na Apaškem polju žava, bodo šli spet na račun javnega denarja. Za izpolnjevanje zahtevnih računovodskih standardov bo potreben dodatni kader, ki ga bo moralo, tako Vojko Prosen, zagotoviti društvo, zanj pa potem spet nameniti dodatni denar. Čeprav je strogi nadzor moteč, pa se načeloma strinja z državnim urejanjem zadev pri porabnikih denarja, tudi sred štev F1HO, na katere se lepi vse preveč neupravičenih porabnikov, prepričan pa je tudi, da se zaradi tega od društva ne bodo odvrnili tisti, ki so jim že doslej pomagali kot prostovoljci. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, ki šteje dvesto članov, si je v kroniko lanskoletnega delovanja zapisalo štiri pomembne zadeve Dokončali so ureditev in opremo društvenih prostorov, s čimer so ustvarili možnosti za uspešno izvajanje programov društva, z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so prejeli status invalidske organizacije, ki deluje v javno dobro, kot pomemben uspeh pa si štejejo tudi to, da so »Naša osnovna naloga ie5\ za članstvo. Želim pouda^c' se na državni ravni $ slepim1 slabovidnimi ne ukvarja n«« tudi medicinske rehabilitacij zdravstvenega zavarovani j' ni, zato je prav, daje d'h'*. ia koncesijo vsaj invalid^ društvom in organizacijam« svojim znanjem in pridoDiv njem sodelavcev lahko 0P^' del te rehabilitacije.-le "e^ Vojko Prosen. aktivno sodelovali pn prireditev in osrednje pf® j ob evropskem letu m*3 Letos pa jih čaka izvedi” kot dvajset programe”3 ročja sociale izobraževanj ture in športa, kar jim 11 novo podeljeni položil osnovna naloga je skrb33 stvo. Želim poudariti, d3 državni ravni s slepimi vidnimi ne ukvarja n” stiko Po vsem tem U*1 mo, da Josef Mati ni bil1 “ nemško govorečim, aWP _iIT,r skim narodom. Slovt1” od njih. Poimenovanje * ^1 doma v Apačah po ' ■"l' glede na to, kar vemo ■1' h to prebrali) o njem - '' ,. sporno. Prej obratno, s»l veka, ki jev mladih lctl jet1^ Apaškem polju in k3”101 jvozneje rad vračal- Pripravil: 5- Josef Mati v poznih v ' Ijenja. Ta fotografija K vem« domu v Apačah- VESTNIK -4. marec 2004(IZ)BRANO Slabokrvnosti slovenske preskrbe s krvjo Revni dajo več Nepoštenost načenja humanost in solidarnost krvodajalstva V prostovoljnem in brezplačnem krvodajalstvu ni sle-dn pridobitništva, častihlepja in potrošništva. Kaj poleni vodi Hudi k temu, da da-kri? Zakaj somedkr-’■odilakl predvsem ljudje, ki skromno In na obrob-in velikih dogodkov, med nji-ml pa ni tistih s pomembnih položajev? Se višjim social-umu slojem krvodajalstvo zdi tiepiHrcbno, poniževalno ali P'J je tuje njihovi trženjski miselnosti, kateri bi bilo bliž-le Mačami knodajiiKno? J1 morda odgovor v togem in Unjt neprimernem nago-va’,jiilju h krvodajalstvu? Inotnačnlli odgovorov ni, resnica p । je pač ta, da se več iirvi zbere v manj razvitih re kijahkotr centrih in da med krvodajalci prevladujejo Iju-die z družin' nega obrobja. je, da to resnico vedo M, f j moti- VbMdu, da darujejo kri, potem ^ramo pri tem biti iskreni. Jaz nameravam izkoriščati, ’h um je življenje že tako name-'"J| ležjo pot in so dobili nižji 41t*d«d Povedni jim moram je o senci nepošteno-11 ‘b« težje pada na naše kt-'^lilstvo ter spodnaša huma- ePravsem deležna kritike stroke, da imamo v bolnišnici prevelike zaloge krvi, se s 1 morem strinjati vse dotlej, dokler ne bodo rekli, v kateri ustanovi bodo primerne krj, bodo lahko pokrivali potrebe za našo bolnišnico,« je povedala Erika ’ 'A' m m 'Udarnost, temeljni vre-' 1 ■■ katerih sloni, odkrito ■' eg a ,:U,| vodja transfuziolo-odah Ika murskosoboške Kavaš, dr. med., s« morda tega zaveda Še ali pa so v centrih presodi-di to še m trma, ki bi bila vre-01 nujne in hitri družbene ob-'^nave vsaj dokler krvi »krva-Vt” ne primanjkuje. Potem pa ie kam poniknila tudi stroka 'm zunaj ograj svojih vt- i,. —ograj svojih vr- prave »'""h USP h A S I H loo let Vestnik praznuje in nagrajuje .. alH6 Mhzin 105,7 Mhz Raittn » wlornlnnlfl. Ul. OftilCddo 13. Mur4a Sofas Maon Tlna,no žrebanje - 2°04 v Termah 3000 ^aparat rad'0 * december - digitalni ' ianuar-mikrovaiovnapeču Miini •marec" J • april - Vestnikovo kolo Domači izraz meseca: sušilni stroj Od oktobra 2003 do maja 2004 se lahko vsak mesec potegujete za glavno mesečno nagrado, 10 tolažilnih in knjigo za domači izraz meseca (prekmurski, prleški ali štajerski). V maju 2004 pa bodo vsi kuponi v velikem bobnu za 55 Vestnikovih koles. Vsak mesec bomo objavili mrežo z nagrado meseca, vi pa pošljite izpolnjeno mrežo in domači izraz za glavno nagrado meseca na naš naslov. Marec - sušilni stroj Marca bomo sestavljali sušilni stroj. Na mrežo prilepite prvo sličico. 1. januarja smo objavili tudi jokerja, s katerim lahko nadomestite katero od manjkajočih sličic. Izpolnjeno mrežo nalepite na dopisnico iti jo do 31. marca 2004 pošljite na naslov: VESTNIK, Ul. arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota. Ne pozabite na kupon pripisati še domačih izrazov za sušilni stroj, prekmurskih, prleških, štajerskih . Najduhovitejši in najizvirnejši izraz bo nagradila posebna komisija. Žrebanje bo v živo v sredo, 31. marca, na Radiu Murski val. Rezultate bomo objavili tudi v Vestniku, 1. aprila, ko bomo objavili novo mrežo z novo glavno nagrado meseca. Nagrade: 1. nagrada SUŠILNI STROJ in 10 jubilejnih Vestnlkovih majic ter knjiga za domači izraz tičkov pustita kup nerešenih problemov glede sistema preskrbe s krvjo na nacionalni ravni in organiziranja krvodajalstva. Pomurski krvodajalci darovali več krvi, kot Je potrebuje regija Na nacionalni ravni je vprašanje preskrbe s krvjo sicer že dobilo odgovor s sprejetjem Zakona o preskrbi s krvjo Ta v bistvu določa, da je v vsakem trenutku in na vsakem koncu države treba imeti dovolj krvi. »Zakaj pa sistem še ne deluje tako optimalno in zakaj je v eni regiji več krvodajalcev kot v drugi, pa je odvisno od tega, kako delamo na področjih krvodajalstva, preskrbe s krvjo in kako ravnamo s krvjo. Mislim, da na področju spodbujanja krvodajalstva in preskrbe s krvjo na ravni države še vedno nismo tam, kjer bi morali biti,« je povedala sogovornica. Za nemoteno preskrbo s krvjo bi morali imeti v Sloveniji okoli sto tisoč krvodajalcev na leto ali okrog pet odstotkov celotnega prebivalstva. Sedem ti soč naj bi jih dala pomurska regija. »Mislim, da smo v lanskem letu mi to izpolnili, saj smo imeli na našem oddelku okoli pet tisoč sprejemov, okoli dva tisoč krvodajalcev pa je kri darovalo ljubljanskemu Zavodu za transfuzijsko medicino,« je povedala Erika Kavaš. Uradnega odgovora iz Ljubljane o tem, kako so letni načrt potreb po krvi lani izpolnili v drugih regijah, v času pri ti, po naših virih pa naj bi ga dosegli le v pomurski regiji. Bo dobil RKS s starimi prijemi nove krvodajalce? In kako je s spodbujanjem in organiziranjem krvodajalstva? Uradno je to naloga Rdečega križa Slovenije, ki si je v svoj program dela za letošnje leto, ki ga vlada sicer še ni potrdila, zapisal' »Osnovna naloga Rdečega križa Slovenije na področju krvodajalstva je tudi poslej motiviranje krvodajalcev, pridobivanje novih krvodajalcev, ohranjanje obstoječih in organizacija krvodajalskih akcij.« Toda k načelnim opredelitvam in že znanim prijemom ter aktivnostim programa krvodajalstva, kot je izdajanje informativnega gradiva, podeljevanje priznanj, množično obveščanje in sodelovanja z mediji, organiziranje srečanj krvodajalcev, niso dodali ničesar novega in sodobnejšega, kar bi bilo bolj pisano na kožo mlajšim generacijam in s čimer bi zaradi večjih potreb po krvi h krvodajalstvu privabilo več ljudi. Zaradi odpiranja novih centrov za zdravljenje bolezni srca in ožilja v državi in napovedanih več operacij na odprtem srcu sta Zavod RS za transfuzijsko medicino oziroma Nacionalni svet za preskrbo s krvjo, ki deluje pri ministrstvu za zdravje, napovedala za letos pet odstotkov večjo potrebo po krvi. To pomeni, da bi morali imeti 105 tisoč krvodajalcev Skoraj toliko pa smo jih v Sloveniji nazadnje imeli leta enaindevetdeset. Odvzeta kri Ima omejen rok uporabe K pravičnejšemu in spoštljivejšemu odnosu do krvodajalcev pa bi lahko prispevala tudi drugačna organiziranost tran-sfuziološke dejavnosti v državi in enotni sistem. Čeprav se zdi z vidika regije, ki že tako zagotavlja več krvi, kot je potrebuje, na prvi pogled zavzemanje za centralizacijo sistema nesprejemljivo, bi bilo vendarle smiselno. To, da zberejo več krvi, kot je potrebujejo za zdravljenje bolnikov v murskosooški bolnišnici, je doktorica Erika Kavaš prvič dala na papir konec devetdesetih let, a namesto da bi sporočilo s takšno vsebino v Ljubljani vzbudilo razmišljanje o drugačnem organiziranju transfuzijske dejavnosti, je bila deležna očitkov, da bo z razglašanjem tega ljudi odvrnila od krvodajalstva. Toda odvzeta kri je uporabna le od petintrideset do dvainštirideset dni, to pa pomeni, da so neuporabljene presežke morali zavreči, Zaradi tega je čutila moralno dolžnost, da opozori na smotrnejše odvzemanje in porabo krvi, predvsem zaradi krvodajalcev, ki krvi ne darujejo zgolj iz Vestnik praznuje in nagrajuje Nagrajenci mesečnega žrebanja: - Alojz Bagoroš, Vanča vas 17,9251 Tišina - DVD-predvajalnik - Jožef Peterka, Prešernova 60, 9000 Murska Sobota - knjižna nagrada za domači izraz »gučopič« - Boltižar Kelenc, Dolnja Bistrica 5 5 a, 9232 Črenšovci - majica - Regina Jošar, Petrovci 35,9203 Gornji Petrovci - majica - Marija Višak, Poljska pot 5,4240 Radovljica - majica - Ani Dolenc, Matena 52,1292 Ig - majica - Zdenka Šiško, Rakičan, Ul. Štefana Kovača 5,9000 Murska Sobota - majica - Štefka Balek, Budinci 7,9204 Šalovci - majica Ludvik Nemec, Krplivnik 32,9205 Hodoš - majica - Branko Borovič, Sitarovci 1,9243 Mala Nedelja - majica - Irena Šimonka, Kapca, Gornja ul. 14,9220 Lendava - majica - Frančka Jelen, Bunčani 31,9241 Veržej - majica Nagrade oz. potrdilo o nagradi bodo prejeli izžrebanci po pošti. ČESTITAMO! VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. za iRlNMkMijt!, d. d., ul. 1- Mamita 13, Murska SOtsU solidarnosti do ljudi domače regije- To pa bi morali urediti na nacionalni ravni, saj je kri vendar nacionalna dobrina. Nekoliko pozneje je potem res prišlo do tega, da sta bila na nacionalni ravni imenovana dva centra za zbiranje presežkov krvi, in sicer v Mariboru in Ljubljani. Toda zamišljeni sistem se že lomi na relaciji Maribor-Ljubljana in potem tudi do lokalne ravni. »Tega, ali sedaj iz vseh bolnišnic pošiljajo presežno kri v center, ne vem. Mi jo,« je povedala sogovornica. Z murskosoboškega oddelka za transfuziologijo oddajo v mariborski center tretjino odvzete krvi. To pa počno, čeprav se jim je že zgodilo, da potem, ko so presežke krvi oddali in v določenem trenutku sami potrebovali kri, te na centru ni bilo. »Takrat sem ostro nastopila, saj sem morala zaščititi naše bolnike, bolnišnico in krvodajalce. Kljub temu pa sem deležna kritike stroke, da imamo v bolnišnici prevelike zaloge krvi. S tem pa se ne morem strinjati vse dotlej, dokler ne bodo povedali, v kateri ustanovi bodo primerne zaloge krvi, da bodo lahko pokrivali potrebe za našo bolnišnico,« je povedala vodja transfuziološkega oddelka murskosoboške bolnišnice Erika Kavaš. Majda Horvat Barometer • Mirko Kavčič iz G. Ivanjec se je odločil, potem ko je ugotovil, da bodo stroški z jato piščancev od zakola in prodajnih polic večji od zaslužka, da jih podari v dobrodelne namene škofijski Karitas. Jože Dominko, direktor Vodnega gospodarstvu, je varčen mož, predvsem pri plačah delavcev, saj so dobili nekateri za minuli mesec v povprečju le 107 tisoč tolarjev bruto plače, ki pa je pod minimalno plačo. Bojan Macuh, sedaj v.d. ravnatelja na Razkrižju, postaja potujoči kandidat za ravnatelja. Bil je med resnimi kandidati za ravnatelja pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer pa ga svetniki zaenkrat niso podprli Boža Kuhariča ni bilo opaziti med ustanovitelji Foruma 21, čeprav je včasih povečerjal skupaj z ustanoviteljem Foruma in šefom pivovarskega monoprolista iz Laškega. Miran Puconja, zgodovinar in slavist, zagovarja obstoječe državne simbole ter opozarja in poudarja, da se o novih simbolih, ki bi bili odsev slovenske kulture in identitete slovenskega naroda, ne bomo nikoli dogovorili 10 OSEBNI PEČAT 4. marec 2004 - «SI® Izjava za javnost Ljudje in njihove usode Premagala je raka Ni se prepustila malodušju V zvezi z neljubimi dogodki v družbi G7, ki so bili omenjeni tudi v medijih, pojasnjujemo naslednje: Na podlagi neutemeljene ovadbe so bile opravljene hišne preiskave v poslovnih prostorih G7. Nihče od naše gospodarske družbe ni pridržan in nihče ni storil nikakršnega kaznivega dejanja, kar bomo tudi dokazali, ko bo to potrebno. Kljub opisanim dogodkom naše poslovanje in izvajanje varnostnih storitev ves čas poteka nemoteno, to pa pomeni, da za vse naše naročnike po vsej Sloveniji skrbimo enako kot doslej - tudi na območju Pomurja, kjer to dejavnost opravlja G7-VABACO V konkretnem primeru gre očitno za spletko posameznikov, ki se ukvarjajo s konkurenčno dejavnostjo in ki so uporabili v zadnjem času pogosto metodo poskusa diskreditacije na podlagi vložitve neutemeljene ovadbe O konkretnih imenih ljudi, ki so to situacijo povzročili, bomo javnost obvestili, ko bomo pridobili se določene podatke, in zoper vse odgovorne tudi ukrepali na pristojnih državnih organih. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetja za informiranje, d. d.. (H. a. ftovaLa 13. Murska Sotwta Nasa kultura je ekološko vprašanje Dani Kavaš, utemeljitelj prozomo-prodome umetnosti in rentgenskega stripa »Ne slikam mlinov na Muri, sem se pa sposoben nasloniti ob tisti mlin, ki rad si prilašča, izkorišča, za dodatek pa tudi zatre.« Potem ko je v novem tisočletju solidarnost zamenjala toleranca, ki s svojimi praktičnimi nasledki kaže razmolarizirano kulturo razlik, kjer so vsa etična načela v glavnem že popustila, ko se razprave o prihodnosti končujejo pri prvem maju, se je v Beltincih začela razvijati misel o malomeščanski umetnosti. Dani Kavaš, vsestranski ustvarjalec, izstopa še po nečem, kar ga je skozi rosna leta krepilo in mu dajalo karizmo, s katero nastopa danes širom po Sloveniji in v zadnjem času kar po vsem Ba'kan-skem polotoku - gre za večno uporniško držo, utopično zavest, ki s svojo kritično naravnanostjo zahodnega kapitalističnega sveta, sveta identitete, mito-logizacije, skratka sistema, demonstrira, kako je samo neiden-titeta možnost subjekta ustvarjalca, ki ima svoje mesto zunaj vsakega sistema. Dani Kavaš tako zavrača vsako ideologijo - od kapitalizma in nacizma do komunizma - ter se namesto tega postavi v bran individuuma z njegovo drugačnostjo. 8. februarja ste začeli nov projekt, imenovan Folklorni festival - Razkristjanjenje. Zakaj tukaj pravzaprav gre? To je trimesečna masaža, ko beremo staro zavezo, ponarejamo Trubarjev podpis, navijamo za rokometni klub Razkrižje in razmišljamo o priključitvi izbrisanim Prvega maja bomo popolnoma brezgrešni, s pokončno hrbtenico vstopili med ve-lEUmne tekmovalne zvezde, ki bodo iz leta v leto, iz ene in druge zastave, padale na mokra blatna da, in mi bomo zasanjani kot prašna enciklopedija v omari pred trinajstimi leti. Okolje, v katerem ustvarjate, vas sprejema z velikim zadržkom. Ne slikam mlinov na Muri, sem se pa sposoben nasloniti ob tisti Marko Bradač, l.r. izvršni direktor BELTINCI mlin, ki rad si prilašča, izkorišča, za dodatek pa tudi zatre. Mnogi se počutijo užaljene Ni treba, da ljudje berejo rumeni tisk in mu verjamejo. Mladina in Družina bi se lahko združili. Tako bi nastala Mlada družina. Tudi sam sem lahko užaljen zaradi nekaterih slovenskih nadobčanov, ki z nestrpnostjo, počasno prikrito fašistoidnostjo in izsiljevanjem prilezejo še višje. S tem običajen in preprost delovni človek nima nič skupnega in mu m treba biti niti najmanj užaljen V primeru, da človek sočustvuje z gospodarjem, se v drugi kitici refren spremeni. Na Folklorni festival - Ra-zkristjanjenje je po vabljenih nekaj priznanih slovenskih ustvarjalcev. Kakšen je odziv »malomeščanov«? Festival v vidnem in nevidnem polju poteka vse naokoli. Tisti zelo priznani ne bodo na festivalu nič bolj priznani, se bo pa okrepil Vrh neuvrščenih. Odziv malomeščanov ni petje mešanega pevskega zbora, ampak je akademsko uslišan Adur Pred dobrim mesecem ste se vrnili s turneje po Balkanu, kjer se srečujete s kulturo naše preteklosti. Kako so vas tam sprejeli? Balkanski legendarni glasbenik Rambo Amadeus prepeva tudi o tem, kako Bora Čorba joče zaradi žensk in zaradi njih razvija desno roko. Mene so sp- Najbrž ni človeka, ki ne bi imel takšnih in drugačnih križev in težav; razlika je morda v tem, da jih imajo eni manj, drugi pa veliko več. Med slednje spada Nada Šarkanj iz Gornje Radgone. »Leta 1982, ko sem bila poročena komaj devet let, mi je zaradi kapi umrl mož Milan in petintridesetletna sem ostala sama z desetletnim sinom in hčerkama, starima sedem in šest let. Tedaj smo živeli v Krogu pri njegovih starših, delala pa sem v gostinstvu v Moravskih Topli- rejeli s sladkim zobobolom, ker so vedeli, da jim želim porušiti zadnjo ruševino Desna roka bo tam vedno močnejša od leve, ker ima pod sabo tur-bo-folk, tako kot v Sloveniji. Rešitev obstaja in tiho se smeji na mestu, kjer je šahist premagal kartača. Pravkar ste prispeli iz Budimpešte, kjer ste zastopali barve Slovenije v okviru promocijskega vstopa v EU. V Budimpešti sem predstavil gostuvanje brez podarjenega prstana, skupina Žambo Žoet Workestrao pa koline nekoč in danes s podnapisi. V ozadju našega nastopa so gledalci opazovali manipulacijo kapitalizma in avtoritete v glavni vlogi. Kakšna bo vloga ambasade Štefana Kovača - Marka? Ambasada Štefana Kovača -Marka gosti že več kot leto dni pomembne kulturne prireditve, s katerimi najbolj sočustvuje vaški plinovod. Naša kultura je plevel z dodanim umetnim gnojilom, Še posebej takrat, ko je ekološko vprašanje na bolniškem dopustu (kanalizacija ni dograjena). Kakšni so načrti za prihodnost? Prihodnost je violina, ne glede na to, da klavir dlje časa gori. Hvala lepa za pogovor! Oskar Habjanič Obšel me je optimizem, pa tudi na rek Devetindevetdeset vrat se zapre, ena pa se le odprejo sem se spomnila. cah. Kot vdova s tremi otroki nisem mogla ostati pri tašči in tastu, zato smo odšli nazaj v Gornjo Radgono, kjer sem prej stanovala. Na tukajšnjem pokopališču pa je tudi možev grob.« Morda kdo poreče, da gre za tragedijo, kot jo doživljajo mnoge druge ženske, saj je znano, da možje iz različnih vzrokov (ki pa jih tu ne nameravam naštevati) prej umirajo, zato toliko vdov, tudi mlajših. To je deloma res Toda Nadi tudi pozneje v življenju ni bilo prizaneseno. »Potem sem začela prejemati družinsko pokojnino, občasno sem se sicer tudi zaposlovala, in skrbela za otroke, da so prišli do kruha. Tako je sin postal avtomehanik, ena od hčera je gostinka, druga pa šivilja. Leta 1994, ko so bili otroci pri kruhu, pa je še enkrat udarilo: zbolela sem za rakom na maternici. To so mi povedali na ginekološki kliniki v Ljubljani. Pa ne takoj, ampak cez tri dni - v soboto, ko si je dr. Omahen posebej vzel Čas zame in mi povedal, da imam rakasto tvorbo. Prvi hip sem bila šokira- PRIHODNOST SLOVENIJE V EU 1. moja 2004 bo Slovenija postala članica Evropske unije. V družini petindvajsetih nar ",0* bomo skupaj gradili evropsko prihodnost. Pri tem bodo regije igrale ključno vlogo, česar50 zaveda tudi EU, ki si s pomočjo strukturnih skladov prizadeva za čimbolj razvite in konkurenc116 regije. Priložnosti in nevarnosti bo veliko in le od prebivalcev samih bo odvisen uspeh pomurskefl0 gospodarstva, industrije in kmetijstva. Da bi prebivalcem Murske Sobote omogočili kvalitet00 razpravo o temah, povezanih s skorajšnjim vstopom Slovenije v EU, in da bi lahko skupil poiskali priložnosti za regijo, vas Delegacija evropske komisije v Sloveniji in Mestno občin0 Murska Sobota vabita no JAVNO RAZPRAVO 0 PRIHODNOSTI SLOVENIJE V EVROPSKI UNIJI, ki bo v torek, 9. marca, ob 19. uri - v sejni dvorani Mestne občine Morska Sobota, Kardoševa 2, Murska Soboto Na razpravi bodo sodelovali: Zdenka Kovač, ministrica za regionalni razvoj, Borat Meh, predsednik uprave Mura European Fashion Design, Ivan Rotdajč, direktor Pomurskih mlekarn, Dušan Bencik, generalni direktor Term 3000 Moravske Toplice, Anton Slavic, župan Mestne občine Murska Sobota in veleposlanik Erwan Fouere, vodja Delegacije evropske komisije v Sloveniji- DELEGACIJA EVROPSKE KOMISIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI Vobimo vos, do sodelujete v razpravi m poveste svoje *0^* „ »L. 1. n • • el ... - r_ .Ital Za dodatna vprašanja o javni razpravi pokličite v Center Evropa, informadi^1 u Delegacije evropske komisije v Sloveniji, po telefonu 080 1950. if < \ Nada Šarkanj ne skriva, da je imela raka, saj meni, da to ne more ampak je bolezen kot marsikatera druga, in daje - če je odkrita v začeti diju - ozdravljiva. - Foto: Š. S. na, a sem diagnozo vendarle dobro prenesla, saj se spomnim, da sem ga vprašala: ,Kaj pa zdaj? - .Operacija, je odvrnil. Potolažil me je, da je upanje na ozdravitev. Obšel me je optimizem, pa tudi na rek Devetirtdevetde-set vrat se zapre, ena pa se le odprejo sem se zanesla.« Letos bo minilo deset let, odkar je bila Nada Šarkanj iz Gornje Radgone operirana zaradi raka na maternici in - hvala Bogu - premagala bolezen. »Rak ni sramota, je bolezen kot vsaka druga, zato je prav, da tisti, ki smo ga - upajmo - premagali, o tem povemo še drugim in jih tako sjsodbudimo k življenjskemu optimizmu. Tudi zato, ker neki rek pravi Kar na drugem vidiš, na sebi čakaj! Sama pa P^’ neko organizirano oblik0' nja ljudi z gornjeradgonsk^ močja, ki smo premagali Nada se torej svoje nek bolezni ne sramuje. Je pa potrebovala kar nekaj ča^' je spet vključila v noro>aifl(l Ijenje Ker je zelo koltu ima veliko prijateljev in prt vsak dan gre na sprehod, svoja starša, veseli se jih otrok in njihovih parJJ posebej srečna pa je, ko * druži z dveletnim vnukcč1"- »Če je kaka pravica 'U potem je - poleg te, d* vsi enkrat umrli - ta, da s* vja ne moreš kupiti/ jc 1 i sogovornica. VESTNIK - 4. marec 2004 KULTURA Odprli Domačijo besed v Veliki Polani Kranjčevi domačiji bodo ustvarjali pisatelji in prevajalci iz Slovenije in tujine ‘hkr Polani so v petek odprli Domačijo na a ypisateliskimi sobami 3 Raciji pisatelja Mlška ■I / ? v Prostori so dejan-u«, °^novljeni spremlja-Knn^,fa,.dbl1 ki je ob hiši ni J’ v kateri Je sedaj tud: niu«j- Ob tem so marJ"^slavili projekt Do-bU arm večer s pisatel-nartom Zajcem. 12? t? Suk Slovenija iz Ve-J 'l2:"'je že leta 2002 obnori POl«oči občine Velika in zgra' p0P(? r'S1 Pn tenlso tudHz' Miška nie... ' Udarnim gradivom iz ,, * hu žuljenja in tudi slika-k' Pisatelj naslikal. ■ sicer ni pisateljeva roj-hnaT |0 'e Kranjčeva dru-ko je bil njej" 'UT leL' vrndJf pr ■ 'varjU nekai časa bival in us-uštvo štrk Slovenija je že lij^iPoudarjalo, dane že-' h| ht|l zgradba in njena ■ mrtev mu^ejski prostor, C*1 b, po »obnovi zidov oživili«. Tako so /oru s pomurskimi pi-ktrh'' Modemsko založbo Beko ,,1Z Ljubljane odločili, da ? v Postala Domačija I'Msi aikater'bo ob hterarnih iU(i11 J^' in drugih priredi-^tehi" °mo8°čeno, da bodo “stvarIr f*1 proswru bivali in l' *sako leto bodo po- delili šest pisateljskih in prevajalskih štipendij. Maja in junija bosta tako pisala v Veliki Polani dva nemška pisatelja, obenem pa bosta šla v Krems dva slovenska. Tako naj bi bil že prvo leto šest mesecev prostor izkoriščen za bivanje pisateljev. Med drugim bo v tem prostoru en mesec letos delal tudi pisatelj Aleš Čar, ki vodi tudi pogovore na nacionalni televiziji in si je bivanje prislužil ob podelitvi kre-snika. Na petkovi otvoritvi Domačije besed je sodeloval tudi Wolfgang Kuehn iz Avstrije, ki je predstavil partnersko ustano- nar sv©t spačeno Narcisovo ogledalo? ?e|tTitan Felix: Pekel Spomladi 'ARoberta Titana • Je-'Xa- kile uspel res mlad že s Prvo pesnUko zbirko Carpe 1111 se mi je vedno zdela kitično izrekanje besed, dtnjc nad svetom, ki ga je Jtbapovedati, izpovedati, saj |e na razpolag« l*g' J?”1 inu sveta in hc- v’ čas pa kratko odmerjen-ek« V1'a že zagrenjene p ,; n i tudi v peti zbirki, n M ’1'otuiadi. Že v naslovu je 'Wje - pomlad je sreča, pe- Mr gre 1 t izuim-p kot dejstvo, da te« št m sivin pa rte i.v 7 1" vradosti, ampak 2 Svet se le 7'a' 1 tt A 'T'4l1 in ne razodeva k k.« ' wc,sove podobe, ki se stvarstva dolgo in Tak- ^tduvalii v njem , ki Mlap pesniški dftr • kV 1 '»danjostiinspoz- sti a čli wcfcnw dvi g m1 h''notraj in zunaj 1 L’ n,' in svetu. Rad hJ^oMaio pesniškegalfl 'rte pnkaA pr- 1 l'iu IV pn-vin ciklu Dedo ' l’‘up, Mihu v resnici ' L'vsakdanje ' ve,|. in košnja tra- ' ’■ ’ 'i a K-. 'l’dn*. Dcdovina go- jzčesar ■ am«r skuša vrniti, ' ne le vrniti, celo vdreti, a ostaja tuj. Ni razumel in niso ga razumeli (Sen o preteklih). Drugi cikel Pisma od drugod dvojnost razširi na odnos dom in svet. Mogoče jo najbolje pokaže pesem Dopoldan v provinci, v kateri pesnik problematizira stvari, ki so ljudem na splošno drage: dopoldanska kava, cigarete, izpušni plini - vibriranje banalnega življenja, ki ga muči in zavija v »dolgi črni plašč malodušja«. Tretji in osrednji je cikel Pekel spomladi - izpoveduje, kar ljudi muči že od zmeraj, da sva v enem telesu dva, da se ne moreva najti, da se mučiva Narcis se sklanja nad svojo podobo v ogledalu in se muči, sebe pa ne bo Prostor, ki ga bodo uporabljali pisatelji za ustvarjenje v Veliki Polani, je opremljen tudi s starim pohištvom. Preizkusil ga je tudi urednik Beletrine Dušan Šarotar. vo LiteraturHaus iz Kremsa v Avstriji, s katero so se dogovorili o sodelovanju, tako da bodo v Veliki Polani gostili tudi avstrijske literate, medtem ko bodo slovenski gostovali v podobni avstrijski ustanovi. Tako bodo na Domačiji besed po besedah urednika založbe Beletrina Dušana Šarotarja literarni ustvarjalci lahko delali v mirnem panonskem okolju, upravni odbor Domačije besed pa bo vsako leto podeljeval pisateljske in prevajalske štipendije za obdobje enega ali dveh mesecev. S tem bo tudi kraj Velika Polana še bolj umeščen na lite- nikoli dobil - to je pekel. -Kdo si, ki si iz mene, a nisi jaz?« se sprašuje pesnik v pesmi Krušljivost svojega mučitelja in končuje s spoznanjem, »a kljub temu se samo bežno med besedami lahko zarasteva v naju.« Svet iz besed je torej naše zrcalo, uzremo sc šele, ko jih izrečemo, tedaj šele spoznamo, kdo smo, spoznavamo svojo nenehno bolečino, kot v pesmi Ko se razkolješ - v svojem telesu samo gostuješ, pa vendar si v njem doma. Vodilni motiv se nadaljuje v ciklu Skozi čas navznoter - pesnik pa seže še dlje, v neznano deželo na oni strani: Ko prestopiš mejo, Severna dežela, Barbari. In na koncu presenečenje, ki je odrešitev. To je Pesem o roži, nežne, disciplinirane štirivrstiČ-nice o ljubezni. »Dotikam se te strahoma, a vendarle iz sebe, ker ko zdaj včasih vase grem, srečujem le še tebe.« Polovici, ki sta se dolgo iskali, sta se našli, sta tako rekoč na varnem, zato tudi pride do sprijaznjenosti z zunanjim svetom, z njegovo trivialno lepoto. To zagotavlja v zadnji pesmi Epilog, ki bi se uglasbena mirno lahko pridružila legendarnima popevkama Poletna noč in Orion - v pozitivnem smislu besede. Sicer pa, ali ni besedila za Orion napisal pesnik nad pesniki, Gregor Strniša? B. B. L. rarni zemljevid Slovenije in tudi širše v evropskem prostoru, saj bodo tukaj bivali priznani litera-. ti iz Slovenije in tujine, kar je sicer v mnogih deželah zahodne Evrope kar znan projekt. Ob pisateljih pa so vključili tudi prevajalce, saj želijo nameniti večji poudarek prevodom slovenskih leposlovnih del, zato bodo tudi podeljevali štirinajstdnevne štipendije prevajalcem, ki bodo v tem času lahko intenzivno delali v Veliki Polani. Po uradni otvoritvi Domačije besed je sledil Še literarni večer s slovenskim pisateljem Lenartom Zajcem, ki ga je vodila Norma Bale. Zajc se je v slovenski literaturi pokazal kot zelo dober opazovalec življenja mladih v urbanem okolju z analizo čustvenih in konfliktnih odnosov med njimi, J. Ga. Letna razstava DLUPP je bila tokrat avtorska Izkušnja krajine v slikarstvu pomurskih likovnih umetnikov Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije prireja društvene razstave že od leta 1992. Dve od teh razstav sta bili tudi avtorski - prva Avtoportret po izboru Roberta Inhofa, druga, ki so jo zaprli konec februarja, pa je nastala po izboru mag. Franca Obala. Kot je povedal slednji, se je odločil za pregled krajinarstva, ki ga je poimenoval izkušnja krajine. Razstavljene slike po svojem izboru pa je v spremni študiji v katalogu postavil v Širši okvir, kar omogoča večjo razumljivost, zajel je namreč likovne umetnike 20. stoletja v Pomurju, ki so se ukvarjali s pokrajino, da bi tako dobit celotno sliko, začenši z Ludvikom Vrečičem. Sicer pa so na razstavi pričujoči samo izbrani člani DLUPP - tisti, ki jim je krajina ves čas predstavljala temo oziroma inspiracijo in so jo obdelovali ves čas lastnega likovnega razvoja, zato so nekatera dela nastala v razponu trideset let (F. Mesarič). Za boljše razumevanje razvoja likovnega izraza v pokrajini je uredil tudi posebno osebno klasifikacijo, s katero je posamezne avtorje umestil; tako pod naslovom Ekspresionistično občutena krajina najdemo slikarje Jožeta Denka, Igorja Banfija, Vladimirja Potočnika, Ignaca Medena in Endreja Gonterja. V posebno rubriko Simbioza nadrealističnega tret-mana slikarstva in podzavestne občutenosti krajine je umeščen Štefan Hauko, neskupinski pa so tudi Marjan Gumilar - Miselni kontrast ambienta krajine, Zdenko Huzjan - Poetično občutenje krajine, Suzanne Kiraly Moss - Sim- Nekdanji čudežni otrok spet v Soboti šminka Stančul Škoda le, da se je koncert pianistke Jasminke Stančul »skril« nekako v sredini tedna, tako da je nastop nekdanjega čudežnega otroka spremljalo manj poslušalcev, kot pa si jih ta vrhunska umetnica nedvomno zasluži. Jasminka Stančul se je rodila v Subotici, kjer se je kot čudežni otrok že s sedmimi leti vpisala v srednjo glasbeno šolo. Magistrirala je na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, izpopolnjevala pa se je na Vi- soki glasbeni šoli na Dunaju. Potem ko je dobila prvo nagrado na Mednarodnem Beethovnovem tekmovanju na Dunaju, se je zanjo začela bleščeča svetovna kariera. Odlične kritike so dobili njeni nastopi na prestižnih festivalih - Glasbeni maj v Firenzah, Schleswig Holstein, Radio France Montpellier, Stresa, Besancon, Bratislava. Danes redno koncertira z Dunajsko filharmonijo, Dunajskim godalnim kvartetom in Dunajskimi virtuozi, v avstrijskem glavnem mestu je sedaj tudi doma. Posnetki njenih skladb so izšli pri znanih diskografskih založbah Discover International in Camerata Tokyo. V prostorih kluba PAC je v prvem delu programa zaigrala Beethovnovi sonati op. 10, št 2 v F-duru in op. 31, št. 3 v Es-duru, v zaključnem delu rednega programa pa Schumannove etide op. 13. 24. februarja je Jasminka z enakim programom nastopila v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. T. K. bolna razsežnost strukturalizacije krajine in Mirko Rajnar - Fluid odprtega barvnega polja krajine. Razstava oziroma klasifikacija je lahko tudi model za kakšno večjo predstavitev, saj se galerije že dogovarjajo, da bi na podoben način prikazale avtorje iz vse Slovenije, regionalne razstave pa naj bi bile osnovni korak za evidentiranje krajinske tematike v slovenskem slikarstvu, dokler ne pridejo do sklepne faze - razstave Krajina 20. stoletja v Sloveniji. Tako predstavljata minula razstava in katalog tudi že nekaj študijskega gradiva, saj študija zaobjema vse značilnosti v delu posameznih slikarjev. V Galeriji pa so zadovoljni tudi z obiskom - zlasti so se odzvali likovni pedagogi s svojimi učenci. Krajinarstvo je za mlade privlačno, prav tako so na enem mestu lahko spoznali večje število znanih pomurskih slikarjev. B. B. L. Risbe iz časa študija V prostorih kluba PAC v Murski Soboti so odprli razstavo risb prekmurski h slikarjev, ki sojih le-ti naredili med študijem na likovni akademiji, tako da so nekatere risbe stare celo petdeset let. »Za nekatere od teh mojih risb se sploh več ne spomnim, kako so nastale, in sem jih našel na podstrešju,« nam je malo v šali, malo pa zares povedal Endre Gonter starejši, katerega slike datirajo v leto 1970 ali 1971, in ki skupaj s svojim sinom Endrejem Gonterjem mlajšim razstavlja v PAC-u. Poleg njunih so na ogled še dela Nikolaja Beera. Franca Mesariča, Mirka Rajnarja, Suzanne Kiraly Moss, Ferenca Kiralya, Sandija Červeka in Marike DanČ Roth. Uvodne besede je spregovoril Roman Buzeti iz kluba PAC, veseli pa dejstvo, da seje otvoritve udeležila večina avtorjev. Razstava bo odprta do konca marca. Najstarejša risba na razstavi ima naslov Domov, je iz leta 1952, njen avtor pa je Franc Mesarič, ki prav tako razstavlja drugo najstarejšo risbo - Deček - iz leta 1956. - T. K. 12 INTERVJU 4. marec 2003 - VEST® »Kultura je življenje« Župan razkriške občine o svojem delu Zase pravi, da ga ljudje poznajo po tem, da je velik ljubitelj kulture in športa ter da se z nogometom ukvarja še danes. Sicer župan, vendar tokrat v vlogi scenarista, režiserja, organizatorja, voditelja. Je pa tudi dobitnik zlate plakete Zveze kulturnih društev Slovenije. Kaj Vam pomeni kultura? »Kultura je življenje človeka od rojstva do smrti. S kulturo se srečujemo vsak dan že doma v družini, zjutraj, ko vstanemo, je pomemben dialog znotraj družine, ta je lahko bolj ali manj kulturen, potem tudi vsakdanje življenje, srečevanje ljudi na ulici je lahko izražanje kulture vsak dan. Kultura izhaja iz človeka in jaz to kulturo jemljem v najširšem smislu, ne samo kot kulturo, ki jo razumemo v ožjem smislu, ko se udeležujemo kakšnih kulturnih prireditev, ali pa če smo tudi sami aktivni tvorci kulture, skratka kulturo v najširšem smislu.< Dobili ste zlato plaketo Slovenije... »Nikoli nisem pričakoval, da bi dobil kakršno koli priznanje, priznati pa moram, da sem bil prav tega na kulturnem področju zelo vesel. Vesel, da je nekdo videl moje delo, kajti vedno sem bil jaz tisti v vlogi predlagatelja ali podeljevalca Zato sem bil toliko bolj vesel in presenečen, da me je Zveza kulturnih društev občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkritje oziroma njen upravni odbor soglasno predlagal in da je bila na organu, ki je o tem odločal v ZKD Slovenije, odločitev soglasna. Je pa to priznanje za 25 ali še več let defa.« Ste režiser in soavtor besedila Božične noči. Od kod črpate ideje za svoje delo, za svoje zamisli? »Vedno izhajam iz lastnih korenin, iz tega kraja in iz tistega, kar so nam zapustili naši predniki, torej tistega, kar nam je zapustila narava, naša zgodovina To je tisto, iz česar črpaš. Seveda moraš imeti tudi nekaj novih idej Rad pa sprejmem tudi ideje drugih in jih, Če je le mogoče, tudi uresničim « Odnos države do kulture, ji namenja dovolj sredstev? »Največji problem, ki ga vidim v tem, kako bi vrhunsko kulturo približali našim ljudem, je to da si ne samo majhna, ampak tudi srednje velika občina ene zelo kvalitetne vrhunske prireditve ali predstave, bodisi operne ali dramske uprizoritve, ne more privoščiti, ker so predrage. Tistega, kar bi ljudem radi pred-cravili enostavno zaradi oremaihnih sredstev ne moremo predstaviti Trudimo se, da bi imeli v novem kulturnem domu veliko prireditev. Imeli smo posamezne vrhunske igralce, umetnike, takšne, ki smo si jih lahko pri voščili.* Se mladi dovolj vključujejo in delujejo na kulturnem področju? /■Pravijo, da se mladina nima s Čim ukvarjati, da na podeželju nima takšnih možnosti Vendar bi sam trdil ravno nasprotno. Na Razkrižju deluje dekliški pevski zbor samo mladih deklet, ustanavlja se razkriški oktet, ki bo tudi pretežno sestavljen iz mladih, nedavno se je ustanovil razkriški mladinski klub. Z njim je »Vedno izhajam iz lastnih korenin, iz tega kraja in torej iz tistega, kar so nam zapustili naši predniki, torej tistega, kar nam je zapustila narava, naša zgodovina.« tudi mladina prevzela del iniciative, da išče področja, v katera bi se lahko vključila. Velikokrat slišimo, da mladina nima prostorov in se nima kje družiti. Pri nas jih ima, vsi prostori, namenjeni odraslim, so namenjeni tudi njej. Določili smo ji prostor, ki je sedaj že urejen, vendar pa moram opozoriti na to, da imamo veliko društev in da ne more vsako društvo imen svojega prostora le zase. To, kar imamo, si moramo znati deliti, da bomo lahko uporabljali prav vsi. Prepričan sem, da bodo te možnosti, ki jih mladi imajo, s pridom izkoristili in iz tega tudi nekaj ustvarili.« Kako bo po Vašem mnenju vplival vstop Slovenije v EV na ohranjanje naše največ je dediščine - našega jezika? »Slovenski narod kot majhen narod mora nekoliko bolj paziti na svoj jezik, kulturo, zgodovino, da ne bi po nepotrebnem zanemarjali lastnega jezika in da ne bi raje uporabljali tujih besed. Sem zagovornik tega, da se pazi na ohranjanje svojega jezika, in še posebej je to pomembno za nas tu ob meji, da pazimo na svoj jezik, kulturo, zgodovino, in to tudi ves čas počenjamo, Z vstopom v Evropo bo slovenski jezik enakopraven evropski jezik in se bo lahko uporabljal v njenih organih, mislim, da je to pozitivno, in ni bojazni, da bi se izgubili. Moramo pa se nenehno zavedati, da je skrb za razvijanje in ohranjanje lastnega maternega jezika absolutno potrebna. V naši občini smo se s težavami jezika srečevali v letih 1991-1994, ko sem odigral pomembno vlogo koordinatorja in smo vprašanje uporabe maternega jezika v cerkvi na območju razkriške župnije rešili po mirni in civilizirani poti « Vanja Poljanec Z v. d. direktorja Krajinskega parka Danielom Kalamatjem o načrtih Narediti premik tudi v glavah ljudi I / r Krajinski park Goričko počasi dobiva svoje obrise, ki naj bi se jasneje zarisali nekje poleti. »Takrat, ko bo park registriran in bodo formalnosti urejene,« pravi Daniel Kalamar, v. d. direktorja, ki je tudi župan pri Gradu. Park ni od včeraj, dejavnosti trajajo že nekaj let. Najprej smo morali narediti premike v glavah županov, sedaj pa je treba razgibati še ljudi, ki bodo v parku videli plodno polje, kjer lahko obrodijo njihove Ideje. Goričanci imajo veliko, ampak vse te danosti je treba tudi primerno predstaviti in ponuditi. Tako, da bodo koristi ostale doma, ne pa v napolnjenih prtljažnikih ali uničeni krajini. O tem, kaj se v parku dogaja, je spregovoril v. d. direktorja Ka-lamaiar, ki so ga imenovali za dobo šestih mesecev. Za park je namenjenih 44 milijonov tolarjev. Kako boste sredstva koristili? Že sedaj ugotavljamo, da je sredstev premalo. Po predvidevanjih bo samo vzdrževanje centra parka in štiri, pet zaposlenih sta lo od 5 do 8 milijonov na mesec. Ampak če teh sredstev ne izkoristimo, potem jih ne bo v naslednjem proračunu parka. Dokler niso urejene formalnosti, park ni registriran in ni transakcijskega računa, teh sredstev ne moremo koristiti. Pol leta je optimističen načrt, saj že zamujamo in kot državni zavod moramo še trikrat na vlado. začeli razvijati in ki jim bo uspelo. Ampak se spreminja. Ljudje že prihajajo z idejo in razmišljajo, kako bi jo lahko uresničili. O ponudbi razmišljajo z očmi obiskovalcev. V tem trenutku je z Goričkega veliko prijav za Sapard, pred dvema letoma pa ni bilo kandidata. To ni bil slovenski denac ampak evropski, zato ne remo gledati na to, kolik0 so oni zaslužili, ampak, liko smo mi dobili. c o h & p p p n a n it Si a n it n l< Si it L g o o Pa vsebinski načrt? Predvsem bi morah pregledati zapuščino projektne skupine AHT Internacional, potem ugotoviti danosti in se dogovoriti za smernice razvoja parka, ali bo naravovarstvena, kulturna dediščina, podjetništvo ... Potem pa bomo z razpisi poskušali pridobiti denar za razvoj Velik poudarek bo na razvoju turističnih destinacij, v okviru tega je treba poskrbeti za dobro ponudbo in jo razpršili po vsem Goričkem Grad je lani obiskalo 25 tisoč ljudi, »pokasira-Ji« pa smo od 200 do 300 tolarjev na osebo, nič. Mi moramo enodnevne goste spremenili v večdnevne. Ampak do pted kratkim na Goričkem skorajda nismo imeli spalnih kapacitet, v tem trenutku pridobivamo 200, 300 zasebnih postelj. Pa je toliko potenciala med ljudmi, da se aktivno vključujejo? Je in tudi možnosti je veliko. Nam manjka priprava destinacij, vse drugo imamo. Iz tega moramo narediti stvar tako zanimivo, da namesto uro ali dve ostane pet, da je vmes lačen, da si kaj kupi in še kaj ogleda. Moramo narediti poti, zgodbe za ljudi. Cisto drugače je, če prideš po neki poti in se ti odpre najlepši razgled, ali se prebijaš po zaraščenem travniku. Ljudje so še skeptični, kaj se bo zgodilo in kaj park prinaša. Vedno je tako. Iščemo posameznike, pogumneže, ki bodo 1 I i i s I i Daniel Kalamar: Park ne bo nikogar omejeval, na obHi°c t parka je za programe mogoče dobiti celo večje sut,ve^|at 1 Park je že prinesel posameznikom 120,150 milijonov nih subvencij. S projektom krajinskega parka smo prvi v s rju posegali po mednarodnih sredstvih, tudi po zaslugi Ah j Horvata. Samo v občine goričkega parka pričakujejo letos do 1,5 milijarde evropskega denarja. Veliko seje tudi govorilo, da je bilo premalo učinka in da se denar ni trošil najbolj racionalno? Park smo ustanavljali mimo volje Agencije za regionalni razvoj, saj to takrat ni bila prioriteta. Pričakovali smo, da dobimo 700, 800 tisoč evrov, ker pa je bil kratek rok, denarja pa se ni dalo deliti, so nam dali 1,6 milijona evrov. Projekte smo imeli narejene za 200, 250 milijonov tolarjev, denarja pa je bilo za skoraj 500. Dodane so bile stvari, ki niso bile nujne, in morda se je denar izkoristil manj racionalno. V bistvu pa je bilo denarja več, kot smo pričakovali. Nemška projekta skupina je nekaj zaslužila, ampak del sredstev so porabili pri nas To ni bil slovenski denar, ampak evropski, zato ne moremo gledati na to, koliko so oni zaslužili, ampak, koliko smo mi dobili. Kupljena je bila oj> rema, narejene so bile delavnice, internetni portal, kakšnih sto ljudi je pri tem zaslužilo. Izdanih pa je bilo I sur. Te marsikoga »eP čaj°- hiiX, To je res. V prvi fazi K p šanje, kako razburkati1 vsakega morala priti ideja o parku Ni bistvo brošura, 1 se je 50 ljudi sestalo in se P0* kaj lahko ljudem pnuud11' ,^1» izdelek je lahko neugleden vendar se je pri tem veliko n- -j Kaj pa po šestih vam poteče funkcija1 ■ J V tem trenutku sena p f ne bom kandidiral za dif| klikanjem z miško <■'' d 400 digitalnimi seveda ni več prvo«*1 ' ji terstvo in tudi ne 1^’ ampak nekaj, kar 1 ■, vsakdo. Je pa tudi inštaliranje tega lA svojega mojstra) tre** znanja. Ne glede rt J vse, pri vseh pravih radio" na Policah še osuj'1" ■ J antene Še več: Stan* ^3 ■ antene nekoliko za ček, tuhta o P0$tsV’ torja, da bi tako "P ’ . segel dlje. k Sl i d 1 I T P c P b o P v e h s k J s < ouk - 4. marec 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Dvojčice so med nami (10) Rojstvo JLA v Zenkovcih V Lendavi parkiranje spet brezplačno Koliko je občina izgubila s projektom parkirne ureditve Lendave? Vse so se dobro poročile Maršema Arpadu in Ani Barbaric iz Zenkovec se je »ajprej rodila hčerka Jelka, leto dni pomele pa je bil spet vesel dogodek; 22. decembra 19T4 \|a prisilna svet dvojči- Lidija in Andrejka. •Pnv črke naših imen (Jelka, Andrejka) so enake kra-{>cam „ j „.,. jugoslovanske armade in večkrat se '"'■'"o, da smo JLA,« je dejala etu od dvojčic ki sta si resnično T’Li il'n- m posebej takrat, o iitiau enaki frizuri in se 'Mako oblečeta. Obe tudi nosita Uogij 1 se, da ju kdo, ki ju ogovori »zamenja« z drugo, ake >težave, sem imel tudi sam, o v ni|u večkrat fotografiral (v M’ in sohi), u- posebej sem ®onl »preveriti, ali še vedno ^'a v istnu vrstnem redu: naj-^i' i:lijz nato pri minut mlaj-'' Andrejka ■■'t‘'iriicv,i prvorojenka Jel-* končala srednjo šolo. po-1 Tn tka tehnica in si z mo-Bojanom Sečkom ustvarila S iti družino na Gorici pri ^"Ocih Imata tudi naraščaj: Tadeja in štiriletne-lr^l ,a dvojčici Lidija in .J' 'l‘t sta končali poklicno šolo, nato pa sta se za-«11 v MWj Metjtein se je vne- ^nirnivi ljudje našega podeželja Kralj iz slovenskogoriških Moravec V nnx^i J^kovanju biserne poroke Tl4^rr---------------------- Tll’ia jr’ sta Franc in večje kmetije v Moravcih, kjer *2 Moravec pa je bilo deset otrok, od kate-^0«- ^desetletnico rih sta dva umrla majhna, štirje Pt!lvO Ose-1' Pr*ptavili Sv^Takobotudi '"^bk n Poroko. 8rcmspat, tnkT/^^mlŠe T^' 1 8a'Sem m Wu' ltt "j jg ,SCroporočen-^Te^^bra 1922 Vrh 1 ^^inci, letin ljudi4tere8a živi Kondičev’" 11 Sa^ziva'^ Siti ?^8“Slle'; leta Vend^Ahl"Si % ? ^ogi, 8 erietno leton' '•tie.. u ; kovali 90- njihovi ?Sni " Odi J’ Pobili S^<,,;na^ "Gl ■ Gy, 'lD'Vinku v,. Dvojčici Lidija in Andrejka. Lahko bi bilo tudi obratno, saj sta si zelo podobni, zato ju kdo večkrat »zamenja«. - Foto: Š. S. la ljubezen. Lidija seje poročila na večjo kmetijo v Strukovce in za moža vzela Štefana Banfija Imata dva sinova: enajstletnega Gregorja in devet let starega Kristjana. Lidija hodi Še naprej šivat in peglat v Muro. Andrejka se je poročila v Fikšince, a je kmalu potem opustila delo v tovarni in se posvetila družini in tudi delu na kmetiji. Z možem Francem Mencigarjem, ki je zaposlen v pa že odrasli oziroma starejši, tako da so ostali še štirje. Pri vaški šivilji Mariji Špindler se je naučila šivanja. Povedala je, kje je spoznala svojega Franca: »Pri nas je zidal gospodarsko poslopje.« »Dobro nam je postregla z malico in kosilom pa tudi lepa je bila, zato sem se navdušil zanjo,« ji je laskal mož, rojen 1 novembra daljnega 1912. leta. Je menda najstarejši v vasi. Tudi on izhaja z domačije, kjer se je staršema rodilo veliko - ducat (dvanajst) otrok! Trije so umrli kot dojenčki, deset jih je odšlo s sveta, ko so bili polnoletni. Poleg Franca živi le še Genovefa, ki stanuje v Grabšincih. Franc je bil, podobno kot oče, zidar Ko ni bilo dela na gradbiščih, je delal na domači zemlji. Odslužil je vojaščino še za časa nekdanje stare Jugoslavije, nakar je prišla vojna in moral je za dve leti na prisilno delov v Nemčijo. Od tam je pred časom dobil manjšo denarno odškodnino. S Terezijo iz zaselka Moravske Grabe sta se poročila 22. maja 1944. leta. Imela sta skromno gostijo Po preselitvi na novi Leto 2004 pri Kraljevih oziroma Molekovih v Moravcih v Slovenskih goricah: se bosta poročila le dedek in babica ali pa tudi pet vnukinj? Avstriji, imata devetletno hčerko Valentino in osem let starega Klemna. »Tja do četrtega razreda osnovne šole, ki sva jo obiskovali v Bodoncih, sva bili vselej enako oblečeni. Sicer pa sta bila v razredu še dva druga dvojčka, zato nisva posebej izstopali. V višje razrede osnovne šole pa sva hodili na Cankovo. Seveda sva se skupaj šolali tudi v srednji šoli,« mi je povedala ena od Terezija seje rodila 16. septembra 1922., Franc pa 1. novembra 1912. leta. Ni kaj: lepa leta, pa vendarle tudi upanje, da oba učakata 22. maj, ko se bosta spet »poročila« in bff velika testa. Mesto so že rezervirali. - Foto: Š. S. dom (h Kraljevim) je nadaljevala s Šiviljstvom. Ko pa je klicalo delo na poljih, travnikih, goricah ... je morala (čeprav nerada) ustaviti šivalni stroj in se pridružiti drugim. Prihodnja Kraljeva biseropo-ročenca imata štiri otroke: Jože, Olga in Ciril delajo in živijo v Nemčiji, domov pa se je poročila Pavla in za moža vzela Franca Moleka. Njima pa so se v zakonu rodile same hčerke: Sabina, Alenka, Mirka, Monika in Tanja. Vse imajo partnerje, prve tri pa tudi potomstvo, tako da imata starša pet vnukov, prihodnja bi-seroporočenca pa toliko pravnukov. dvojčic. Le katera je bila? Dvojčici iz Strukovec in Fikši-nec ste Še naprej močno navezani druga na drugo in tudi na svojo starejšo sestro na Gorici. Veliki prijatelji so postali tudi njihovi možje, enako seveda otroci - bratranci. Večkrat skupaj gredo na kake zabavne prireditve, še pogosteje pa se srečujejo in drug drugemu pomagajo - pri delu. Lepo. Š. S. »Še preden bom umrla, si želim, da bi se vnukinje poročile,« mi je na uho zašepetala željo in upanje babica Terezija. Sam pa sem jo potem »potolažil«, da so zdaj zunajzakonske skupnosti »moderne« in da se po sedmih letih (ali pa ko deca prejemajo zakramente) končno le poročijo Imam občutek, da sem jo s tem malo potolažil. Iskreno želim, da Kraljeva dočakata svoj najlepši mesec v letu in v krogu svojih najdražjih proslavita šestdesetletnico zakonskega stanu. Pa zdravje naj jima službi! Pri hoji si sicer pomagata z berglami, a brez tega pri marsikaterem starostniku ne gre. Saj veste, izrabljeni pa operirani kolki... S tem se da živeti. Pa tudi z upanjem, da današnji dan ni zadnji v našem življenju. Š. Sobočan V Lendavi po nedavni spremembi odloka o prometni ureditvi v modrih in rumenih parkirnih conah prve pol ure ni treba plačati parkiranja, kakor je to bilo potrebno v preteklih treh letih. Šele po preteku pol ure je treba za vsako uro parkiranja plačati 50 tolarjev, Seveda pa je podobno kot v Murski Soboti treba v avtomobilu na vidno mesto postaviti parkirno uro. V prejšnjih treh letih je gotovo marsikoga spravilo v slabo voljo, ker so v Lendavi uredili tako imenovane modre in rumene parkirne cone, kjer je bilo treba plačati za vsako minuto parkiranja. Takrat so postavili tudi kar nekaj parkirnih avtomatov, za ceno katerih še danes medijem ni uspelo izvedeti. Vendar so bili nekateri parkirni avtomati od parkirišča precej oddaljeni, tako da je bilo treba prehoditi kar nekaj poti, da si prišel do parkirnega lističa. Nad tem so se še posebej pritoževali gostinci in trgovci v središču starega dela Lendave, kjer so jim trgovski centri že tako odtegovali klientelo, dodatno nevšečnost pa je povzročil še zelo zapleten način parkiranja. Cena za uro parkiranja je bila sicer le petdeset tolarjev, vendar pa si moral imeti pri sebi bankovec s tako vsoto, kar je bila še posebej za tujce, ki so prišli V Lendavo, velika nevšečnost. Podobno je bilo z ureditvijo rumenih parkirnih con ob stanovanjskih blokih, kjer so postavili plastične količke, ki so jih nepazljivi vozniki, ki so iskali parkirni prostor, pogosto polomili. Občina je za par- Lukavci: Marija seka pusle Če boste gospodinje, ki doma pečejo kruh, vprašali, s čim je najprimerneje ogreti peč za peko, bodo v en glas odgovorile, da s šibjem. Gre seveda za butare, ki pa imajo na posameznih območjih lokalna imena. V Lukavcih smo ogovorili Marijo Novak, ki je na tnalu »sekala pušle«. Seveda je tudi ona pripravljala butare predvsem za kurjenje v krušni peči. »Redno pečem kruh, postržnjače, kvasenice, krapce...« Potem je še dejala, da je njihova kmetija ena redkih v vasi, kjer Še imajo krave. »Dve sta. Mleka ne oddajamo, ampak ga porabimo doma; večkrat tudi tako, da ga damo kisat in dobimo smetano in sir « Pred Marijo (in tistimi, ki ji bodo pomagali) je veliko dela, kajti pred kratkim so na prostor v neposredni bližini domačega dvorišča pripeljali osem traktorskih prikolic vej. Te bodo oklestili, nato pa debelejše kose razžagali, iz drobnejših pa bodo nastale butare. Seveda ne same od sebe, ampak po daljšem delu s sekirico, povezovanjem, zlaganjem... Novakove gre pohvaliti, kajti marsikje drugod, kjer podirajo les, odpeljejo le hlode, veje pa pustijo trohneti. - Foto: š. Sobočan V Lendavi lahko prve pol ure spet parkirate brezplačno, po preteku pol ure pa je treba za vsako uro plačati 50 tolarjev. kirni prostor pri blokih letno pobirala po 12 tisoč tolarjev za rezervacijo f>o načelu -kdor prej pride, prej melje« in tako so bila nekatera parkirišča skorajda ves čas prazna, drugi stanovalci pa so parkirali na bližnjih zelenicah S spremembo odloka je tudi ta parkirni prostor na voljo vsem. Lendava se je tako v preteklih nekaj letih s plačevanjem parkirnih prostorov pridružila naj večjim slovenskim mestom, ki imajo v središčih mest dejansko velike težave s parkiranjem Za majhno razloženo mestece pa se je tak način pokazal kot nekoristen in neracionalen. J. Ga. REPORTAŽA 4. marec 2004 - VESTI Ženske v Iranu Kdo je Fatima? Prsti rok so ovili osem-strunski inštrument tar, ovita v svilo je sedela pod drevesom in se spogledovala z nedolžnim mladeničem pred sabo. Palec in kazalec prekri-jeta podobo Majnana in La-lije, tolikokrat opevanega perzijskega ljubezenskega para, in previdno dvigneta porcelansko skodelico proti ustni votlini. Modre oči so »zazijale« proti vhodu chaykhu-ne (čajnice), kamor so stopile skrivnostne ženske podobe. na meni, tujcu, gostu v Islamski republiki Iran Sedele so na živih barvah perzijske preproge Tkalka preproge je hrepenela po ljubezni, poroki - številni bazenčki, vodometi so simbolizirali srečo, škorpijon puščavo, Dašt-e Margo, puščavo smrti iz sosednjega Afganistana, torej tudi dekle, ki je svoje občutke zlila na bombažno preprogo. »Človek je razumska žival, podrejena nakupovanju,« kot se v svoji nadgradnji Aristotela izrazi Ali Shariati, šiitski filozof, ubit v lini pudrom, ki je močno izstopal od njene rjave polti. Njena vrstnica si je prekrila nos z obližem, očke si je zakrila s' temnimi očali, ustnice ji je prekrila rdečica, prepovedana barva. Bili so znaki uporništva - belina okoli oči simbolizira željo po smučanju, ki je dovoljeno samo moškemu spolu, ker je po islamskih zakonih za žensko imeti »nekaj med nogami« nemoralno, kot se je nekoliko sramežljivo izrazila Marjeh; podobno velja za vožnjo z motorjem brez moškega spremstva, Podstavek je krasil nitoofar (lotusov cvet), simbol življenja in ženske. Zalijem ga s pravkar zavretim čajem, vzamem košček sladkorja, ga narahlo namočim v podstavku in ga namestim med spodnjo ustnico in zobe, nakar posrkam ohlajeno tekočino v podstavku. Bile so drugačne, samozavestne v svojem početju so vstopile v moški svet čajnice in mirno kadile ghalyan (vodno pipo). Namesto chadorja, dolge trikotne črne obleke, so oblekle roupush - dolgo sivo jakno - segajoč od gležnjev do vratu Dolgi spuščeni lasje so bili z ruto prekriti le do polovice glave, kjer so ji sprednji laski vsake toliko časa prekrili oči, vse dokler si jih ni simbolično prekrila z vijolično ruto. Njene zapeljive rjave oči so brez sramu počivale •a . skrivnostnih okoliščinah leta 1977. Po eksistenčnem kriku »Kdo sem jaz?* se je predrevolu-cionarna ženska zavedla svoje identitete. Koran jo zaščiti pred neizprosnim nomadskim naravnim zakonom, ki jo klasificira na raven živali, prepuščeno v nemilost moški družbi, ki je v njej videla le eksistenčno breme. Mohamed jo postavi ob bok moškemu, ki mu je v oporo in tolažbo, postavi mu model uporniške hčere -Fatime, ki se po smrti svojega očeta, Preroka, izolira od družbe, ki je za njo postala nesprejemljiva. L eksistenčnim apelom je postala simbol uporništva, revolucije Marjeh, 22-letna študentka angleške literature na teheranski univerzi, je hejab nadomestila s temno modro »šiit kapo«, okoli oči se je namazala z močnim be- enako je s plastično operacijo, ki je zaradi strogih islamskih zakonov prav tako nesprejemljiva (zato obliž na nosu kot simbol plastične operacije), prepovedano je igranje kart, prepovedano je druženje s tujci brez moškega (očeta ali brata) spremstva, prepovedano je posedati v parku s kitaro in izpovedovati svojo ljubezen, s čimer me spomni na poslikano skodelico v esfahanski čajnici, prepovedano je ... »Kdo je Smilla?« me vpraša in s prstom - pokaže na Hoegovo uspešnico -Miss Smilla’s Feeling for snow »Je dama v poznih tridesetih, ki poskuša rešiti umor in svoja čustva s pomočjo Evklidovih elementov,« ji odgovorim z nasmeškom, vedoč, da me ne bo razumela, vedoč, da ona ve, da jaz vem, da ona ne razume oziroma da še jaz popolnoma ne razumem. Zareživa se. »And she has a feeling for snow,« mi odgovori v perfektni angleščini. »Včasih se mi zdi, da nam je prepovedano • nju podvržene emocija111 stu raste brezposelno511 %), mladi se vedno boli & k drogam (bilo naj bi k* do dva milijona odvisi>“. živeti, ožeti življenje.« Rahlo si gre z roko čez lase in doda: »Na roossari, Na Toossari.« Nočemo rute, nočemo represije, s čimer ima v mislih 74 udarcev z bičem, kolikor si jih po islamskem kodeksu oblačenja prislužiš s kršenjem omenjenega zakona Omejene so v Študiju 91 od 169 predmetov na univerzah, saj naj ženske po sklepu dvanajstčlanskega zbora verskih voditeljev ne bi bile sposobne razumsko ukrepati, marveč so pri delova- fajrisha se razpečuje k jugu v revnejši okolici tf? . Khomeinija pa kraljuje' 1^ delan v sosednjem < Tu je še prostitucija, zatekajo mlada dekleta* od 12 let naprej Strah1 J tradicionalne dotno*^ pred sramoto, ki bi jo svojemu očetu, bratoi®% ski, ker so pred poroko^ nedolžnost, jih pahnt svet ulice ali v objem ki jih preko Bandare '■ bj., dajajo v Dubaj. »Edino, ► spominja na revolucijo^ retna škatlica smrdljivih revolucije po iranske*® -sterskem koledarju),* duje umirjeno, a z žaJf*’'lf nom. Ljudje se vednos J • stno izginjajo, Evan, p por v Teheranu, je nž treben nadgradnje. Ustavim se v moderne1 f tiziranem nakupovalne1” . v izložbi je bilo zapeli’*0 p spodnje perilo. Vstopu3 sramu, izpod da modra barva kat'”’^ niskami« na nogah, ' obarvanimi vijolično- ' rdečo. Fatima? Oskar Tropsko na razstavi tropskih orhidd Prvi obiskovalec je bil brat veleposlanikove žene V vrtnariji Kurbus na Meleh pri Gornji Radgoni so v soboto odprli razstavo tropskih orhidej. Gre za prvo tovrstno razstavo v Pomurju, orhideje pa je mogoče tudi kupiti. Njihova cena se giblje od 2.990 tolarjev naprej. Do 13 marca je na ogled več kot sto vrst tropskih orhidej. Na otvoritvi je bilo tropsko tudi pod streho, saj so bila vrata med slovesnostjo zaprta, tako da je moralo mnogo obiskovalcev odložiti svoje plašče in obleke. Ko so odprli vrata, je bilo mnogo bolje, dejstvo pa je, da v prostor ne sme priti preveč mrzlega zraka, saj to škodi orhidejam Najbolj častni gost na otvoritvi je bil veleposlanik kraljevine Nizozemske v Sloveniji Jan Henneman. ki je poteg za vrvico, s Čimer je bila razstava odprta, prepustil svoji ženi. Ona pa je s sabo pripeljala tudi svojega brata, ki so ga razglasili za prvega neuradnega tujega obiskovalca. Zakaj ravno Nizozemska? Odgovor je jasen. Kraljevina tulipanov je pri vzgoji cvetja vodilna v Evropi, omenjeno razstavo pa je tudi finančno podprla. »Pri tem se nameravamo ravnati po poti, kakršno je utemeljila Nizozemska, in ljudi poučevati o kulturi cvetja,« je dejal Marjan Kardinar, župan občine Dobro- vnik, ki je imela zelo številno zastopstvo, saj bo vzgoja v rastlinjakih eden njenih najpomembnejših projektov tega leta. Kljub prisotnosti poslanke Marije Pozsonec pa je v oči bodla odsotnost napovedanih poslancev Ferija Horvata in Cirila Pucka ter župana občine Gornja Radgona, upravičena ali neupravičena, to takrat Še ni bilo jasno. So pa imeli zato svoje vodilne predstavnike podjetje Ocean Orchids, Društvo ljubiteljev orhidej Slovenije, sekcija vrtnarjev in cvedičarjev pri Obrtni zborni- ci Slovenije in Območna oi* tnZ ca Gornja Radgona. »jjM™ Vrtnarija Kurbus deluje <> in vse od začetka poskuša nim trendom pri vzgoji ima štirinajst zaposlenih, ki nje za pravilno svetovanje Strokovno svetovanje bo 11 vsak dan med 15. in 18. uto f o orhidejah in okrasnih f**11 v četrtek, 4. marca, ob 18-u" skem kulturnem domu VESTNIK - 4. marec 2004 KRONIKA Policijska postaja Murska Sobota Manj kriminala in ilegalnih prebežnikov Največ nesreč v petek Prejšnji četrtek so pripravili komandir policijske po- Murska Sobota Jože Prša s svojim pomočnikom Denisom Zupančičem in ko-maniUr policijskega oddelka m' 'm ti Petrovci Anton Pleter-4nik novinarsko konferenco, na kateri 5n predstavili delo T,anskem letu. Najpomembnejša ugotovitev je, da se je Maanjialo število kaznivih dejanj m kršitev javnega re vjniA ' JvW! s® pripravili kviz na temo mladi je notefca^ . prostorih osnovne šole v Puconcih. Sode ova j stJi®0* H'1 gi™ i tekmovanje uvrstile iz predtekmovanja. Ekipe> so se SW Stan od 7 do 12 let. tri mesta so zasedle ekipe ?nec Ua Puconci premore dobre gasilce, so puk^z v lanskem ,etu-občina obanska gasl “ manen tudi mlademu gasilskemu kadru, pozami varnosti m sode uPomurskimi gasilskimi društvi. A. B., foto: J. Z. Zbor veteranov v Murski Soboti Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Murske Sobote je popravilo v soboški vojašnici zbor veteranov pod delovnim naslovom: »Veterani vojne za Slovenijo - trinajst let zmagovalci in samostojni«. Območno združenje je domoljubno, nepolitično, neprofitno in nevladno društvo z več kot 550 člani, ki združuje vse udeleženke in udeležence priprav in vojne za Slovenijo. Predsednik društva je Ludvik Jonas. Letno redno konferenco pa je pripravilo na Moti pri Ljutomeru tudi Območno združenje slovenskih častnikov Ljutomer. Predsednik združenja je major Anton Kosi. A. B., foto: J. Z. Namesto pijače pridržanje do iztrezn ^brAki policisti v soboto, 21. 1 htUarVi .1,80 micli opravka le 1 vtočekrvnim mladeničem v ’Nejcih, ampak tudi na matu-^ntskem plesu v Murski Soboti -4etnik ii Minske Sobote je z ( prijate V.tni.i .i- petihzju r 11 llr 't l i io točilne mize in že- ”0,1 a, aUioiiHipu pijačo n,jkjtica mu je povedala, da V rt beh iHrtrar se ie rwmi= m Goran Radgoni v križišču Panonske in Partizanske ulice prometna ’ injeS osebnega avtomobila, 38-letni Silvester Krajnc izZbrgovec, m upošteval prometnega j"” ^'^knžišče v trenutku, ko je po prednostni cesti pripeljal tovorni avtomobil s cisterno tertrcil ' ■ Pri trčew' ■ Voznik osebnega avtomobila je na kraju nesreče umrl, sopotnik pa je bil hudo telesno ce j,. PoslediJe ^htlti zn tri milijone in pol tolarjev škode. Glavna cesta je bila slabe tri ure zaprta zaradi A. g Prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila je že četrta letošnja smrtna žrtev na pomur- da in miru ter število prometnih nesreč. Manj je tudi ilegalnih prebežnikov. Na področju kriminalitete izstopa število kaznivih dejanj tatvin (tatvine mobilnih telefonov, torbic in denarnic, »aktualno# pa je tudi gradbišče avtoceste, op. p ), veliko opravka pa imajo policisti tudi z izsiljevanjem oz. nasiljem med mladimi na šolah ter avtobusni in železniški postaji. Med storilci kaznivih dejanj je veliko posameznikov, ki so zasvojeni z drogami, in na tak način poskušajo priti do denarja, s katerim si lahko potem pridobijo drogo za uživanje. Tožilstvu so žal alkoholnih pijač ne strežejo, da pa lahko dobi kaj brezalkoholnega. To je mlade fante tako razjezilo, da so pričeli vpiti na natakarico, za nameček pa so po točilnem pultu polivali pijačo. Prihiteli so varnostniki in jih odstranili iz prostora ter poklicali policijo. Ob prihodu policistov je 23-letnik začel vpiti na ovadili 332 moških in 66 žensk. Največ pozornosti javnosti sta pritegnila ropa v Termah 3000 in v turistični agenciji Putra, število kršitev javnega reda in miru v letu 2003 je glede na leto 2002 upadlo. Največ prekrškov je v povezavi z motenjem nočnega miru in počitka. Policisti s soboške policijske postaje so lani obravnavali 32 požarov, 3 delovne nezgode, 20 samomorov in 12 nenadnih smrti. V dogodkih je življenje izgubilo 34 oseb Policisti so organizirali tudi 4 iskalne akcije. V letu 2003 sta se zgodili na območju policijske posuje Mur varnostnike, da se jim bo maščeval, ko policisti odidejo. Ti so ga želeli pomiriti, to pa jim je uspelo ob Šestih zjutraj, ko so ga pridržali do iztreznitve. Tako je nedeljo preživel pri policistih. Vročekrvnež pa bo svoje početje moral pojasniti pri sodniku za prekrške. A. B. ska Sobota 1102 prometni nesreči. Najpogostejši vzrok je bila neprilagojena hitrost, največ udeležencev pa je starih od 24 do 34 let Najbolj »nevaren« dan za nesreče je petek. Izrečenih je bilo 9218 denarnih kazni in od rejenih 5457 preizkusov alkoholiziranosti. Policisti iz Murske Sobote in Gornjih Petrovec so imeli lani opravka le z 64 ilegalnimi pre-bežniki, večina jih je bila iz Gruzije in Moldavije. Gornjepetro-vski policijski oddelek pokriva območje občin Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš Rogaševci, Kuzma in Grad. Tamkajšnji policisti Nasilneža v družinah Radgonski policisti so morali posredovati v zasebnem stanovanju v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je izvenzakonski partner grozil svoji partnerici, obenem pa je z nožem grozil sinu, nato pa s sekiro še drugemu sinu. Ob prihodu policistov se je pomiril, zoper njega bosta podana predlog pri sodniku za prekrške in kazenska ovadba na tožilstvo. V Bakovcih pa so imeli policisti pri kršitvi javnega reda in miru opravka z večkratnim povratnikom kršitev, ki se doma nasi-Iniško obnaša do družine Zoper nasilneža bo podana kazenska ovadba. A. B. Lendava: gasilski jubileji Na območju Gasilske zveze Lendava, ki vključuje gasilska poveljstva iz občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Velika Polana, Dobrovnik in Kobilje, bo v tem letu kar nekaj gasilskih obletnic in jubilejev prostovoljnih gasilskih društev Tako bodo proslavili 80 let organiziranega gasilstva v PGD Srednja Bistrica in Žižki, 70 let v PGD Dolnji Lakoš, Gaberje in Žitkovci ter 50 let v PGD Nedelica. Tudi komisijo za odlikovanja pri Gasilski zvezi Lendava čaka v letošnjem letu dokaj zahtevno delo, kajti glede na predloge društev bo kar trikrat obravnavala predloge za odlikovanja, in sicer marca, maja in novembra letos (J. 2.) Noče se družiti z možmi postave Policisti iz Murske Sobote so v disku v Andrejcih opravljali razgovor z varnostniki glede morebitnih kršitev, ko je v stilu pregovora »... mi o volku, volk na vratih ...«čez nekaj časa mimo prikorakal mladenič, ki mu očitno družba policistov ni bila všeč, saj se je večkrat z ramenom zaletel v policista, ki je stal ob vhodu, drugega policista pa je hotel odriniti s hrbtom. Varnostnik je mladeniča želel odstraniti iz diska, kar pa mladeniču sploh ni bilo všeč in je začel kričati, mahati z rokami ter brcati z nogami Možje postave so srboritega mladeniča opozorili na nedostojno vedenje in ga pozvali, da mora s tem početjem prenehati. Da so ga prepričali, so morali uporabiti strokovni prijem. Povrh vsega pa je mladenič pri njih moral prespati. Ne uide mu tudi sodnik za prekrške. A.B. varujejo približno SO kilometrov zelene meje. Ker se radi jezimo zaradi velikega števila t. i. radarjev oz. merjenj hitrosti in se sprašujemo, zakaj na cesti toliko policistov, so nam na konferenci pojasnili, da policisti v skladu z usmeritvami generalne policijske uprave in v skladu z nacionalnim programom varnosti v cestnem prometu 70 odstotkov aktivnosti oz. merjenja hitrosti izvajajo na kritičnih odsekih cest, 20 odstotkov tam, kjer prihaja do najpogostej-Šib kršitev, 10 odstotkov pa na odsekih, kjer to zahtevajo lokalne skupnosti. A. B. Zgodilo seje... Med 24. februarjem in 2. marcem se je zgodilo na pomurskih cestah 38 prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla, ena se je hudo in šest lažje telesno poškodovalo. Pri preostalih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 37-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 20-krat na javnih krajih in 17-krat v zasebnih prostorih. Pridržali so 3 kršitelje. Kaznivih dejanj je bilo 26, med njimi 13 tatvin, 2 vloma, 8 poškodovanj tuje stvari, ogrožanje varnosti, ponarejanje in poskus umora. Na mejnih prehodih so zavrnili 48 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Tovornjak v avto, avto v tovornjak 26. februarja se je pripetila na cesti med Lipovci in Beltinci prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi lažje telesno poškodovali. Voznik tovornega vozila iz Litve je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo na mokri in spolzki cesti trčil v pred seboj vozečo voznico osebnega avtomobila. Slednjo je pri tem odbilo v pred njo vozeči tovorni avtomobil. Sopotnica v osebnem vozilu in litovski voznik sta dobila lažji telesni poškodbi. Zaradi snega s ceste Sobotno sneženje je bilo vzrok prometni nesreči med Moravskimi Toplicami in Martjanci. Voznik osebnega avtomobila je na spolzki in zasneženi cesti izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v jarek. Sopotnica v vozilu se je lažje telesno poškodovala in nastalo je za sto tisočakov škode. Z nožem nad partnerja 29-letna ženska je v Ljutomeru poskušala z nožem zabosti svojega izvenzakonske-ga partnerja. Ta ji je nož odvzel, pri tem se je porezal po prstih, po trebuhu pa se je porezala tudi napadalka. Zoper 29-letnico sledi kazenska ovadba storitve kaznivega dejanja poskusa umora. Poškodovana delavca v Nafti Lendava V podjetju Nafta v Lendavi je prišlo v ponedeljek, 1 marca, do nesreče pri delu. Pri prečrpavanju nevarne snovi fenola iz cisterne v rezervoarje podjetja se je snela cev, tako da so ostanki te snovi, pomešane s paro, poškropili dva delavca. Delavca sta bila odpeljana v murskosoboško bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. Kradejo... akacijeva drevesa v Puconcih, denarnico, cigarete in mobitel v Murski Soboti, motorno žago, ječmen in krmila v Noršincih, zajca v Mačko-vcih, motor za osebni avtomobil v Lemerju, traktorski priklopnik v Okoslavcih, registrske tablice s policijskega vozila v Fikšincih (ne vemo, ali so bili med tatvino policisti v vozilu) ... A. B. Po naših znanih poteh Po novi turistični zakonodaji več sodelovanja Z novim zakonom o spodbujanju razvoja turizma, ki je letos nadomestil zakon o pospeševanju turizma iz leta 1998, bo po mnenju predlagateljev vzpostavljeno okolje za učinkovitejši in uspešnejši razvoj slovenskega turizma. Zakon predvideva interesno povezovanje v obliki javno-zasebnega partnerstva na podlagi dognanja, da je za pospeševanje razvoja turizma potrebno večje sodelovanje ponudnikov turističnih storitev, turističnih društev in zvez, občin in države tako pri oblikovanju kot tudi trženju turistične ponudbe. Razvoj turizma na lokalni ravni ni več neposredno v domeni lokalnih turističnih organizacij, ki so bile doslej ustanovljene kot javne organizacije v okviru občine, ampak je to prepuščeno posameznemu območju Pomembna sprememba je tudi pri pobiranju in porabi turističnih taks. Turistične takse bodo odslej plačevali tudi lastniki počitniških hišic, stanovanj in jaht na turističnih območjih, o plačevanju pa bodo odločale turistično razvite občine same. Denar, ki ga bodo s temi taksami pobrali, bodo namensko porabili za razvoj turizma v občini in ne za, denimo, infrastrukturo ali komunalo, kot je bilo pogosto doslej. J. Ga. Boreci-Kokoriči-Berkovski Prelogi Muha, briimlice in krtih v kanjeri Ciglarski muzej v Borečih? Turistične prireditve Kapela - V telovadnici OŠ Kapela bo v petek, 5. marca, ob 17. uri predstavitev knjige Dobra domača kosila avtorice Marije Fras, ki jo je izdala Pomurska založba. Ob tem bodo nastopili tudi člani tamburaškega ansambla Drot-mantraši. Berkovci - V nedeljo, 7. 3-. bodo pripravili člani mikroturističnega grozda Sladka pot 1. pohod po sladki poti. Zbiranje udeležencev bo med 9 30 in 10.00 pri Časarjevem mlinu v Berkovcih, od koder bodo krenili do Ivanjše-vec, Lončarovec in Ratkovec, ob 13 uri pa se bodo vrnili v Berkovce. Med potjo se bodo seznanili s čebelarstvom ter medičarsko in lectarsko obrtjo Pohod bodo končali z mini veselico v Vinogradniškem centru Ivanovci ob glasbi, hrani in pijači. Mele - Na vrtnariji Kurbus na Meleh je od 28. februarja do 13- marca 1 prodajna razstava orhidej v Pomurju Vstop je prost, vsak dan med 15. in 18. uro pa organizirajo tudi svetovanje strokovnjakov. Marsikdo - in tudi sam sem bil med takimi - misli, da je začetek naselja Boreči (gledano iz murske smeri) za krajevno tablo, ki stoji na regionalni cesti Križevci pri Ljutomeru. Pa ni tako, kajti prve bišne številke so začno že pri gostišču Zorko, ki tudi spada v Boreče, Boreči (včasih kdo poreče tudi Bo-rejci, ki pa so v Prekmurju) so strnjena vas na Murskem polju ob cesti Križevci-Ljutomer in ob odcepu ceste, ki od obnovljene kapelice, zgrajene 1898. leta, vodi proti Logarovcem. Vas je prvič omenjena v deželnoknežjem urbarju iz leta 1265-126? kot In Plimske. V Borečih je ducat samostojnih podjetnikov, od katerih naj omenim le sodarsrvo in oljarstvo, kar pomeni, da stara obrt še živi v tem kraju, ki pa ni le kmečki, ampak tudi delavski. Že od 1909, leta deluje opekarna, ki jo je ustanovil trgovec Pentek iz Radgone. Vem, da imajo v Tonda-chu (ime sedanje firme prej Križevskih opekarn) sodobne opekarske stroje, slutil pa sem, da se tudi starih niso povsem znebili. Povprašal sem, kako in kaj, in zvedel, da tli ideja (tako v firmi kot vasi, menda pa tudi v občini) o opekarskem muzeju. Letos, ko mineva 95 let, ga najbrž še ne bodo uredili, vse tja do stoletnice opekarstva (leta 2009) pa le ne kaže odlašati. Zanimivo pa je, da na bo-reškem Šaljivem grbu ni, kot bi Človek pričakoval, opeke, ampak - je muha Iz Borec sem mimo opekarne in tudi znanega vinarstva Horn krenil proti na- Resnične besede niso nikoli prijetne, prijetne besede niso nikoli resnične. Lev Nikolajevič Tolstoj Dokaz, da ne morejo drug brez drugega, je tudi PGD Kokoriči -Berkovski Prelogi. Pri Gyorkesevih sem zvedel, da kruh v kanjeri ni celoten hlebček, ampak le plast, H je med skorjo in sredico. slednjima vasema. Pot me je vodila skozi gozd, kjer sta na samem dve kmetijski farmi. Potem pa se je pred menoj prikazala pozdravna tabla Logarovec in na njej - hudič. Ne, nisem se ga ustrašit, saj sem se z njim že nekajkrat srečal. Pa vendarle: pritisnil sem na plin in že sem bil v Kokoričih, ki so obcestna vas v dolini Ščavnice kraj potoka Lipnice. Kar lepe kmetije so v tem naselju, prvič omenjenem v starih bukvah 1445.leta, in sicer kot Kokoricz. So rojstni kraj nekdanjega kmetijskega ministra Jožeta Osterca, katerega sorodniki imajo večjo kmetijo. Kmetijstvu pa ostajajo zvesti Še naprej tudi Danijel Heric in družina, ki so sicer širše znani po doma pečenem Heričevem kruhu Novo zame pa je, da so lepo obnovili tudi staro kmetijo in na njej redijo kasače, s katerimi tekmujeta oče Danijel in sin Boštjan Heričevi so veseli, ko se kdo ne zanima le za njihov Heričevi iz Kokone se ne ukvarjajo le s kmetijstvom, peM®** mlinarstvom..., ampak tudi rejo (in tekmovanjem) kasači- kruh, ampak tudi za konje kasa*^ gače pa je v vasi veselo. Pa razne obletnice, na primer ( Kokoriči - Berkovski Prelogi,al) denimo, tudi nagostijah, kjerv&s zaigra na skoraj že izumrli (ustni) I', inštrument briimlice, ki je n*R ■, p kem grbu Dva grba sem že še tretjega! Imajo ga v Berkovskil, gih, ki so bili do 1952. leta zas”'« rkovec, potem pa so se osamo^j so vasica, čeprav le s 14 gospod"^ 38 prebivalci. Na njihovem J kruh v kanjeri, kot ga sicer i11,31 j v Berkovcih. To je usnjena , grm jermenom, zato si jo lan*11 ‘ okrog vratu. V njej so nekoč n05 in suho hrano, ko sli na božjo t> pa so v kanjeri nosili knjige šolsko malico. Zdaj je kanjeri na gostijah, ko se gredo šaljive V Berkovskih prologih s'111 u*1 j Dragico Gyorkes, ki se je nart*01 jK ga lepega dne 18. februarja ■' ,u leto’), ko je izšla prva številk’' ga glasu, zdajšnjega Vestnika-možem Alojzom in sosedom **" -Mariničem, sicer občinskim s*1 pa sem se pogovarja! predvsem , vi vasici, ki živi in utripa S s*)S Kokoriči. . 11>?I!- Besedilo in foto: »■ V Mariboru predstavili projekt European Spa World Partnerja sta tudi Zdravilišče Radenci in Terme 3000 European Spa World (ESW) je naziv mednarodnega turističnega projekta, ki je bil predstavljen v hotelu Habakuk v Mariboru. Združuje štiri obmejne regije, Slovenijo, Madžarsko, avstrijsko Štajersko in Gradiščansko, z njim pa nastaja s preseganjem državnih meja ^brezmejna« regija dobrega počutja, ki temelji na ponudbi wellnessa. Med šestimi slovenskimi turističnimi podjetji, ki sodelujejo v tem projektu, sta tudi Terme 3000 Moravske Toplice in Zdravilišče Radenci. Organizator posveta in tiskovne konference je bil koordinator projekta za Slovenijo Znanstveni inštitut za regionalni razvoj na Univerzi v Mariboru. Vodja projekta iz Slovenije mag. Sonja Šibila Lebe je povedala, da z njim želijo sodelujoče regije pospešiti razvoj turističnega wellnessa in s tem tudi zaradi njegovega muitiplikativne- ga učinka splošen razvoj sodelujočih obmejnih regij. Osnovni cilj projekta je, združiti znanje in denar v skupnem projektu in skupaj promovirati na tujih trgih to regijo wellnesa, ki se na nekaterih razvojno naravnanih turističnih območjih že sedaj piše z veliko začetnico. Predstavitve so se udeležili tudi tuji partnerji pri projektu, med njimi regionalni vodja projekta s sodelavci Alfred Herz - Digruber iz Steiermarkturismus v Gradcu, ki koordinira projekt na mednarodni ravni, Hans Artner iz Gradiščanske in Janos Hegymesy iz Madžarske. Pobudnici projekta sta avstrijski zvezni državi Štajerska in Gradiščanska, Slovenija in Madžarska pa sta v dogovoru z njima vključeni kot enakopravna partnerja. Sloveniji omogoča sodelovanje zagota-' vljanje nepovratnih sredstev s kandidaturo projektov na razpisu za Interreg. S tem pa se naša turistična ponudba pojavlja v ugledni mednarodni ponudbi na tujih tr gih. Na srečanju v Mariboru je bil predstavljen tudi logotip novonastale regije dobrega počutja. Mednarodnih partnerjev pri projektu je sedaj 81, od tega šest iz Slovenije: Terme Olimia, Krka zdravilišča, Zdravilišče Radenci, Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Maribor in Hotel Sava iz Rogaške Slatine, kmalu pa bodo podpisali Še dve pogodbi o sodelovanju. Na tiskovni konferenci je Sanja Šibila Lebe poudarila, da gre za največji projekt na področju turizma, kar jih je bilo doslej podpisanih v Evropski uniji s sinergijskimi učinki pri načrtovanju in trženju, navzkrižno ponudbo partnerjev in različne ugodnosti za turiste in partnerje pri ESW. Direktorja Term 3000 Dušan Bencik in Zdravilišča Radenci Milan Hojnik sta povedala, da nameravajo dati pri naložbah v prihodnje večji poudarek prav ponudbi wellnessa in da bo povezovanje zdraviliške ponudbe severovzhodne Slovenije omogočilo kako- Partnerji iz štirih evropskih regij si od projekta European Spa World veliko obetajo. vostnejše storitve, za katere so gostje pripravljeni tudi več plačati. Wellness, ki smo ga začeli v Sloveniji šele dobro razvijati, je postal na najbolj razvitih turističnih trgih glavno orožje v boju za turiste, saj gre pri tem za sloj gostov.ki si želijo obsežnejše storitve od povprečnih obiskovalcev. Takšna ponudba turističnih podjetij omogoča nenehno izboljševanje kako- vosti ponudbe, obenem pa je precej odvisna od sodelovanja okolice in vse regije Tako med drugim vzpodbuja razvoj turizma na podeželju z dodatno in dopolnilno ponudbo, odkup biološko pridelane hrane in podobno. S tem so v okolju tudi večje možnosti za mlade kmetovalce, opazna pa je tudi rast zavesti o zdravem načinu življenja, razvoj takega turizma pa zahteva tudi veliko vlag jtJiri brazbo prebivalstva, s ponudniki storitev. Marca in aprila bw1 še naslednje predst’* glavnih ciljnih tržišč^' j| uradna predstavitev ■ |||tJ v Berlinu, potem 1 ■ jji gim v Milanu, Munc ” chu. c' VESTNIK - 4. marec 2004 ŠPORT 19 Športniki leta 2003 v občini Lendava Denis Pešehonov, Sendi Lešnjak in BK Mladost Športna zveza Lendava, ki jo kot predsednik vodi Vili ■^keres, je pripravila v lenda-«kciu hotelu Lipa prireditev Športnik leta 2003. Vse nav-" mi pasta dosegla enega Wečjih uspehov, saj sta se na 1 '’"nem prvenstvu v Birmin- Najboljša posameznika v letu 2003 sta Sendi Lešnjak in Denis Pešehonov. Foto: M. J. ghamu v Angliji uvrstila med 32 najboljših parov na svetu. Izreden uspeh sta dosegla tudi na evropskem prvenstvu B-skupine, kjer sta z reprezentančno ekipo dosegla izredno drugo mesto. Skupaj z Natalijo Pešehonov je Denis Pešehonov zasedel tretje mesto v mešanih dvojicah na mednarodnem prvenstvu Slovenije. Spada med najboljše slovenske igralce badmintona. Med drugim je bil na 3- pozivnem turnirju v Lendavi, ki je štel za državno jakostno lestvico, prvi pri moških, moških in mešanih dvojicah. Nič čudnega, da je zasedel drugo mesto med športniki Miha Horvat, ki je eden najzaslužnejših za uspehe slovenske reprezentance in domačega kluba Mladost len-dava. V njem se vse bol j uveljavlja tudi tretjeuvrščeni Iztok Utroša. Je mlajši član, saj nastopa še med kadeti. Nastopil je tudi v slovenski kadetski reprezentanci na evropskem prvenstvu v Dublinu, kjer je zasedel odlično šesto mesto, sam pa je prispeval veliko zmag. Tudi v ženski konkurenci ni bilo dvoma o zmagovalki. To je Sendi Lešnjak, članica Kluba borilnih veščin - Judo Lendava. Njeni največji dosežki so: bronasta medalja na olimpijskih igrah mladih v Parizu ter prvi mesti na državnem kadetskem in mladinskem prvenstvu. V tekmovanju za slovenski pokal je dosegla prvi mesti na mednarodnih turnirjih v Avstriji in na Madžarskem. Medalj, pretežno zlatih, pa je bilo na različnih tekmah in turnirjih še veliko. Drugo mesto je pripadlo Tadeji Rojko, članici Judo kluba Lendava, od koder izhaja tudi tretjeuvrščena Lea Benko. Naj društvo oz, klub leta 2003 je postal Badmintonski klub Mladost Ta je lani ponovil uspeh iz prejšnjega leta, ko je osvojil naslov podprvaka v 1. državni ligi Svojo kakovost so potrdili tudi s prvim mestom na izredno močnem mednarodnem turnirju v nemškem Herxheimu. Drugo in tretje mesto v ekipni konkurenci je pripadlo Klubu borilnih veščin in Judo klubu Lendava. Poleg tega so na slovesnosti Bogdana Lešnjaka izbrali za Športnega strokovnega delavca leta 2003, za rekreativca leta pa veterana NK Nafta Jožeta Pala pri 63 letih najstarejšega aktivnega slovenskega nogometaša. Najperspektivnejši Športnik je plava lec Aron Horvath, sledita pa mu Blaž Mlinarič (JK Lendava) in David Solarič (ŠD Dokonča). Med Športnicami je najperspektivnejša Nika Koncut (Badmintonski klub Mladost), za njo pa sta Tadeja Donko (ŠD Dokonča) in Tadeja Hozjan (JK Lendava). V konkurenci ekip je glede na perspektivnost na prvem mestu ekipa starejših dečkov JK Lendava pred ŠD Dokonča in U-14 lendavske šok nogometa. Nagrada za fair play je pripadla ženski ekipi DSŠ v odbojki na mivki (Tamara Češka, Bianca Gyurkač, Sonja Lebar in Martina ŽemljiČ). Milan Jerše Preprosto Darja Udarec v nos in veliko adrenalina »Najpomembneje je, da ti konj zaupa« Darja Jureš, študentka tretjega letnika zootehnike na mariborski univerzi, poleg tega da dirka s kasaškimi konji, v ljutomerskem odbojkarskem klubu igra v prvi postavi. Trenutno po operaciji kolena počiva, vendar upa, da bo na parketu že v končnici prvenstva v začetku marca. Darja in njena sestra Simona sta bili med prvimi ženskami, ki so začele dirkati s konji. »Danes je to že skoraj običajno. Še vedno pa imajo nekateri predsodke, ker je to grob šport in mora imeti ženska Darja s konjem Amitom. Foto: J. Z. ^oške delavske športne Igre hetjič zapored Območna rtna zbornica J gomeb Carinarnica, Vojašnica, Mura - Prikrojevalnica; namizni tenis: OOZ, Komunala, Splošna bolnišnica; odbojka (ženske): OOZ, ŠD UJV, Splošna bolnišnica, moški: ŠD UJV, Carinarnica, Mura, košarka: OOZ, ŠD UJV, Mura (najboljši strelci: Janko Rajnar (ŠD UJV), Dušan Fujs (OOZ), De jan Kučan (Mura); tenis: OOZ (Jud-Pregelj), ŠD UJV (PerkiČ -Praprotnik), NLB-Pomurje (Šiftar Rojko); streljanje z zračno puško (ženske): OOZ, ŠD UJV, Dom starejših Rakičan, posamezno: Dragica Vogrinčič (DU), Anita Flegar, Sandra Gorza (obe OOZ), moški: OOZ, DU, ŠD UJV, posamezno: Milan Kreft (OOZ), Miroslav Zelko, Mladen Kosi (oba ŠD UJV); športni ribolov: OOZ, Blisk - Montaža, Mura, posamezno: Zoran Vidic (Zavar. Triglav), Štefan Gyergjek (OOZ), Štefan Černjavič (Blisk -Montaža); pikado (ženske): Splošna bolnišnica, OOZ, DRŠI, moški: OOZ, Cestno podjetje, ŠD UJV; Šah: OOZ DU, Carinarnica, posamezno: Boris Kovač (OOZ), Jože Gaber (brezposeln), Tomi Gruškovnjak (Carinarnica) Milan Jerše zanj veliko poguma.* Že kot 14-letna deklica se je prvič postavila na štartno Črto in na svoji drugi dirki v življenju, na Brdu pri Kranju; leta 1996 tudi zmagala. »Navdušenje nad konji in dirkanjem pri nas prehaja iz generacije v generacijo, saj smo z njimi v stiku že od majhnih nog. Name ga je prenesel oče. Najprej sem pomagala pri treningu, potem pa sem začela tudi dirkati « Ni pa se navdušila le nad kasaškim športom, pač pa tudi nad odbojko. »Ko sem bila majhna, sem gledala risanko, v kateri so igrali odbojko, ki mi je bila takoj všeč. Zaradi dela doma sprva nisem mogla trenirati, ko sem odrasla, pa sem si lažje organizirala prosti čas in tako vanj vključila tudi treninge odbojke.« Pravi da sta športa zelo različna, saj odbojko trenira sama, ker tako hoče, »konja pa moraš k temu malo prisiliti, upoštevati moraš njegovo voljo in karakter. Odbojka je ekipni šport, kasaštvo pa individualen, tam ni prijateljev.« Z igranjem v prvi postavi in ponudbami za prestop v druge klube, ki jih zaradi tega, ker se ne želi odpovedati konjskim dirkam, noče sprejeti, je v odbojki že dosegla svoj cilj. Na svojo veliko zmago v Ljutomeru, prestolnici kasaškega športa, ki bi zasenčila tudi uvrstitve na evropsko prvenstvo na Švedskem in evropski pokal na Madžarskem in Norveškem, pa še vedno čaka. »Ni lepšega kot zmagati doma, pred domačo publiko, ker vem, da me spodbuja vsa vas. Pred dirko vsi pridejo k nam, po dirki pa včasih spijemo kakšen špricer’, če ne zaradi drugega, vsaj za tolažbo « »Med dirko je največ adrenalina, ko tekmuješ z dveletnim konjem, ker nikoli ne veš, ali bo zvozil ovinek ali ne. Mlad konj sliši vsak šum, kričanje publike, vidi konja zraven sebe, vse ga moti in je prestrašen. Če ti ne zaupa, potem bo kar tekel. Tudi meni se je to že zgodilo, ko sem enkrat komaj zvozila ovinek « Konjev ne kupujejo, pač pa imajo svoj rod »Izjema je bil le eden, ki sem ga dobila na srečelovu. Ampak tisti je bil res hiperaktiven. Nikoli nisi vedel, kaj od njega lahko pričakuješ. Zaradi njega sem imela celo operacijo nosu, ker me je v Mariboru pred dirko z glavo tako udaril po nosu, da sem videla zvezde’ Slabih izkušenj pa nimam « Vanja Poljanec hoteli UianAV bila preteki* te-ob razglasitvi in pnnuni lujltohMm r«min pusjtm. trnkom v del**' ■■ ’ttnihigtabl> m "l Priložnosti je vse navzoče nav pozdravil predsednik šport- i>ka Z). Zoran Kosi (ŠD UJV) in Slavko Koci ne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je iger kljub slabšim gospodarskim razmeram udeležilo 24 podjetij in ustanov, sodelovalo pa je okrog 500 športnikov Tudi predsednik odbora za šport in rekreacijo Željko Kranjc je nastop $^^5^ St>nja Koman ot i1 m vrhunsko Jr ie Men »sko ptvenwivu.ki *e k> iw rodna ptic 2'03.86, utKa, ki ^•"rv, prvenstvu Sl> .vVi n ' * ® SV Vt'cW ’'ebni rtkunt in bolie od l* dvora w '■ za AD Mariborje zasedla drug° M. L poudaril velik pomen rekreativnega športa za pozitiven in nepogrešljiv del načina življenja. Že tretjič zapored je prehodni pokal osvojila Območna obrtna zbornica (OOZ), ki je po tekmovanju v 10 športnih panogah zbrala skupno 203 točke. Na drugem mestu je ŠD UJV (J 12), tretja pa je bila Mura (85). Zmagovalcem so podelili pokale, drugim pa priznanja. Rezultati (prvi trije) - kegljanje Mercator, OOZ, Mura, članice Cilka Novak (DU), Irma Ko-vačec (NLB-Pomurje), Sonja Sa-pač (Mercator), moški: Mura 1, Telekom, OOZ; člani: Dušan Po-hovnikar (DU), Bojan Gyergyek, Jože Iskra (oba Mura); mali no- Plesni par Plesni par Sanja Balažič in Borut Ropoša, oba doma iz Dokležovja, letnik 1988, sta zelo obetavna plesalca v standardnih in latinskoameriških plesih. Sta člana plesnega kluba Devžej, kjer imata zagotovljeno strokovno vodstvo in možnost za napredovanje. V letu 2003 sta posegala po visokih, tudi najvišjih mestih na kvalifikacijskih turnirjih v Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Mariboru in Ljubljani. Odlikujeta ju volja in veselje do dela in učenja, zato sta zasluženo izbrana za perspektivna športnika občine Beltinci. M. J., foto; N. J. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. fKMe rt d. d„ Ul. & 13. Monta Sobota 20 ŠPORT 4, marec 2004 - /BiH Hokej na ledu Zanesljiva zmaga Ledenih strel V polfinalni tekmi amaterske lige v hokeju na ledu, ki poteka v Mariboru, so igralci HK Ledene strele premagali Zlatorog Kings s 7 : 1. Zadetke so dosegli: Petrič 2, Vukan, Pesi, Kučan, Lešnik in Lenarčič Sledi še finalna tekma za končno 5. mesto, ki bo predvidoma 13. marca ob 21.30 v mariborski dvorani Tabor Sobočani se bodo pomerili s HK Gallery Fivers M. J. Dvoranski hokej Smučanje Slovenke pete na Portugalskem Hokejistke Triglava iz Predano-vcev so na evropskem prvenstvu C-skupine v dvoranskem hokeju v mestu Cascais na Portugalskem zasedle peto mesto med sedmimi evropskimi prvakinjami. Rezultati slovenskih hokejistk: Triglav Predanovci - Penhart LHC (Wa- (Danijela Gomboc 2, Urška Cipot, Sandra Buček), ABC Team (Finska) - Triglav 2 : 2 (Sabina SočiČ, Polonca Kuhar), Akademik (Bolgarija) - Triglav 4 : 3 (Sabina SočiČ, Anja Cipot in Daniela Pava-lec), Triglav - Zrinjevac (Hrvaška) 0:5. tretje mesto. Na tekmi proti Bolgarkam smo vodili s 3 :1 in na koncu izgubili s 3 :4. Tudi osvojitev točke proti Finkam ob rezultatu 2 : 2'bi se lahko za nas bolje končala.^ridnevnt turnir, na katerem so dekleta igrala po dve tekmi na dan, je bil dokaj napo- Najboljša Andreja Holsedl Na Starem Vrhu pri W Loki je bilo državno trt** nje v veleslalomu in desW Namizni tenis Trije Prekmurci na SP V glavnem mestu Katarja Bohi sc je pričelo 48. člansko svetovno ekipno prvenstvo, ki je letos prvič ločeno od posameznega prvenstva. Štiričlansko reprezentanco Slovenije poleg Bojana Tokiča sestavljajo trije Prekmurci oz. igralci, ki igrajo v prekmurskih klubih, kar se doslej še ni zgodilo. To so: Lendavčan Sašo Ignjatovič, ki že vrsto let igra v reprezentanci, Pucončan Mitja Horvat, ki mu je to krstni nastop na SP, in najmlajši član, Sobočan Bojan Ropoša, ki mu je to drugi nastop, saj je lani nastopil na svetovnem prvenstvu posameznikov v Parizu, To je vsekakor veliko priznanje za pomurski namizni tenis Na tem SP Slovenija pričakuje, da bo izboljšala 33- mesto, ki ga je zasedla na prejšnjem Tudi sistem tekmovanja je precej spremenjen, ker so reprezentance razvrstili v posamezne kategorije po seštevku točk najboljših treh igralcev na svetovnih jakostnih lestvicah. Tako se je Slovenija znašla v tretji kategoriji, s čimer lahko doseže največ 25. mesto Ob dobrih igrah se lahko Slovenija temu cilju zelo približa in prepričani smo, da bodo k temu prispevali tudi trije Prekmurci. Roudi dvakrat zmagal Na prvenstvu SV-regije za mladince, ki je bilo v Velenju, je nastopilo 50 igralcev iz 11 klubov. Pomurci so bili uspešni, saj so osvojdi oba naslovx Tako je med posamezniki zmagal Sobočan Tomaž Rou-dt, odličen tretji je bd kadet Dominik Skraban (Kerna), med osmerico pa se je uvrstil Tonček Ropoša (MTS). V dvojicah sta zmagala Roudi - Ropoša (MTS), med osmerico sta bila Škraban - Kuhar (Kerna) in Maček - Žibrat (MTS - Cven). M. U. les ) 1:2 (strelka Danijela Gomboc), Cascais (Portugalska) - Triglav 4 : 1 (Polonca Kuhar), Triglav - Olcote (Madžarska) 4: 3 Trener Vito Fujs je nastop slo venskih prvakinj ocenil takole: »Dosegli smo nekoliko manj, kot smo načrtovali, saj smo si želeli ren in na koncu so imele največ uspeha Portugalke, ki so zasedle prvo mesto * Tonček Gider Rokoborba V znamenju Ljutomerčanov V organizaciji Centralne zveze rokoborskih društev Slovenije s sedežem v Ljutomeru so v Dobrovniku priredili državno rokoborsko prvenstvo za leto 2004 v kategoriji dečkov v grško-rims- 38 kg), Plečko (do 47 kg), Jesenk (do 65 kg) - vsi tekmovalci ekipe Wrestling Team Mlekopromet Ljutomer, Vogrinec (do 60 kg) iz RK Dobrovnik ter Žrnegač (do 42 kg), Gojčič (do 50 kg) in Švegl li: M. Lipovec (do 50 kg), Sanja Ivanuša (do 46 kg), Mihaela Čirič (do 54 kg) in član Pihlar (do 96 kg) - vsi W. T. M. Ljutomer. Drugi zmagovalci .so iz Razvanja in Mari bora. Na 1. mednarodnem turni- Na blazinah je bilo zelo živahno. Foto: L Z. na snegu Pomurski tekmovalcih segli naslednje rezultate* tegorizirane deklice-’ dreja Holsedl (OŠ Sveti M mesto, Alja Roman (OŠ ‘ ci) 29. in Eva Mijatovič (O’ • denci) 32; nekategorW dečki: Miha Holsedl (O’ ’’ Jurij) 16., Luka Skrilec(0-‘' denci) 31. Marko Tomo Curman (obaOŠO** gona) pa sta odstopila Značilnosti tektn0”^ močna konkurenca in postavitev na ledeni to so dosežene uvrstitve dih Pomorcev vseenoP peh v državnem metila . M' Šah Zupe pred Veličkovičem Na 5. mednarodnem koneetedenskem turnirju v gostišču Rosa v Žitkovcih, ki ga je organiziralo ŠD Radenska - Pomgrad, je sodelovalo 56 Šahistov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Največ uspeha je imel mednarodni mojster Miran Zupe (Radenska - Pomgrad), ki je v 9 kolih po švicarskem sistemu zbral 8 točk. Drugi je bil Zoran Ve-ličkovič (Piramida Maribor), tretji pa Boris Kovač (Radenska - Pomgrad), oba sta dosegla 7,5 točke. Klubski kolega Tomislav Gruško-vnjak je zasedel četrto mesto s 6,5 točke (vsi so mojstri FIDE). Za njimi so se zvrstili domači igralci Alojz Kos, najboljši nižjekategornik Janko Brunčič (Ljutomer), Mitja Kovač (najboljši prvokategornik), Igor Kos, Jože Vučko (Lendava), Andrej Gyergyek in Milan Jerše, ki so zbrali po 6 točk. Najboljši mladinec je bil s 5,5 točke na 13 mestu Jernej Buzeti, najboljša ženska je Maja Vučko na 24. mestu s 5 točkami, pionir pa Domen Serec s 3,5 točke na 43. mestu. Po petih turnirjih je v vodstvu Veličkovič s 172 točkami pred Gruškovnjakomra, 158, Zupetom, 149, B. Kovačem, 114, Fodorjem, 89, in Gjuranom, 85. Naslednji turnir bo 14 marca ob 9. uri v vaškem domu v Dokležovju. Gjuran ugnal Gruškovnjaka! S partijami 3- kola se je nadaljevalo klubsko prvenstvo ŠD Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote. V derbi srečanju je mladi mojstrski kandidat Denis Gjuran premagal favoriziranega Tomislava Gruškovnjaka in prevzel vodstvo. Doseženi so bili naslednji rezultati: T Gruškovnjak - Gjuran 0:1, Buzeti - M Kovač remi, Režonja - B. Kovač 0:1, Glavač - F. Vučko remi, Gyergyek - Jerse 0 : 1, M. Hočevar - Gabor 0 1, Kramar -Kegl 0:1 Stanje po 3 kolu: Gjuran 3, B. Kovač 2,5, T Gruškovnjak, Jerše in Režonja po 2, Buzeti, Gabor, Glavač, M Kovač in F. Vučko po 1,5, Gyergyek in Kegl po 1, M. Hočevar in Kramar brez točke. M. J. kem slogu. Sodelovalo je 59 tekmovalcev iz 9 klubov. Naslove državnih prvakov so osvojili: Ivanuša (do 27 kg), Pregrad (do 29 kg), Kosi (do 32 kg), Hlebec (do 35 kg), A Lipovec (do (do 55 kg) - vsi Razvanje. Drugi je bil DobrovniCan Kocon v kategoriji do 42 kg. Hkrati je potekala tudi slovenska rokoborska liga v konkurenci kadetov, kadetinj, mladincev in članov. Tu so zmaga- rju, prav tako v Dobrovniku, pa so slavili rokoborci iz Madžarske in Slovaške. Edino zmago za domačine je dosegel Dominik Vogrinec (do 65 kg). Franc Bobovec Košarka Poraz kar z 32 koši razlike V 19 kolu 1. B-lige so košarkarji Radenske Creativa Sobote doživeli nepričakovano visok poraz v gosteh pri Banexu. Domačini so zmagali kar s 116: 84 (97: 70, 61 : 49, 32 : 35). Čeprav so Sobočani po prvi Četrtini vodili in so ob polčasu izgubljali z 12 koši razlike, so ob koncu tekme potegnili kratko. Strelci za Sobočane: Milič 6, Bratkovič 15, Ravnikar 22, Dominko 22, Kolman 2, T. Novak 7, Pok 10. Vrstni red: Parklji Bežigrad in Loka kava TCG, po 35, Maribor Branik (-1), 34, Radenska Creativ Sobota, 31, Nova Gorica (-1), Ba- nex in Fragmat, po 30, itd. V naslednjem kolu bodo soboški košarkarji igrali doma z Unionom Olimpijo ml. V 3- SKL vzhod za moške pa so Beltinci vnovič izgubili, tokrat na gostovanju pri Palomi. Izid je bil 85:65. M. J. Kegljanje Polovični izkupiček Pomorce* V 16. kolu J. slovenj lige za moške je ekipni ske doma s 6 : 2 (3267-' premagala Slovenj Zmagali so: Borovih . Kovačič, 617, Harc, Šebjanič, 522 podrtih ke-Ženska ekipa Radence P doživela neprijeten P' Ptuju, kjer je Drava'Jl' . 2 (2903 : 2803) Novakova, 459, in 519 kegljev, kar je drup’1' tat kola. V 2. moški ligi vzh^r. davska Nafta z 2 : " ' „• 3123) klonila proti P^" Laško Zmagi sta dosegla J 545, in Peric, 563-1' pa je bila njena žensk* ■ 2. ligi vzhod, saj je s 5 : 2732) ugnala tretji celjskega Miroteksa.' , ■ so: Staničeva, 506, 487, in Sapačeva, 51® ft i s I 3 3 j 1 J 1 i I i I Badminton Pešehonov prvi pri dvojicah Lendava je bila prizorišče dvodnevnega 3- pozivnega A-turnirja za jakostno lestvico v sezoni JUDO - V Veliki Gorici je tekmovalo 120 judoistov iz 26 klubov in iz 4 držav. Član JK KBV Lendava Rene Žunič je zasedel v članski kategoriji do 60 kg odlično drugo mesto. F B 2003/2004. Nastopilo je 32 igralcev in 11 igralk iz 7 slovenskih klubov. V posamični konkurenci sta zmagi slavila Luka Petrič (Argus Maribor) in Urška Silvester (Blisk Mirna). Med domačimi tekmovalci se je po pričakovanju najbolje odrezal Denis Pešehonov, ki je bil zmagovalec v moških (s Horvatom) in mešanih dvojicah (s Pešehonovo), posamezno pa je za- sedel tretje mesto (M. Horvat je peti). Pešehonova je bila druga v ženskih dvojicah, skupaj z Nadeve, medtem ko je bila Bukovčeva s Kolarjevo (Ježica) tretja. F. B. |lMP TENIS-V teniškem c ^0 denci se bo konec te daljevalo tekmovanj mursko-štajerski rims ki ligi Tudi tokrat je i'r rjto več zanimivih sre^®j najmočnejših pa čez dva tedna, k° pni dvoboji. M. J- ---------------------------------------------V NAMIZNI TENIS - 1. medobčinska liga Ljutomer Krovstvo I' o' za bar 16; 1, Kapital Broker - Cven H 5:5. Kapital Broker ,... i" Cven I in II pa 9 Na prvem prvenstvu ŠZ Ljutomer je zmaR1 . pj. S-posameznicami Jasmina Kotnik pred Natalijo in Klavdijo s' Rokoborba Kuhar in Sedmak nista uspela V Novem Sadu so bile kvalifikacije rokoborcev v grško-ri-mskem slogu za nastop na olimpijskih igrah v Atenah Prijavljenih je bilo kar 223 tekmovalcev iz 63 držav. Sodelovala sta tudi slovenska reprezentanta Jure Kuhar in Mitja Sedmak, člana RK Murska Sobota. Žal sta oba izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Kot mlada tekmovalca sta si nabrala obilo novih izkušenj, saj realno ni bilo pričakovati, da bi se že letos lahko uvrstila na olimpijske igre Ta cilj ostaja aktualen čez štiri leta Jure Kuhar je nastopil v kategoriji do 84 kg, kjer je sodelovalo 28 tekmovalcev. Najprej ga je s 4 : 0 premagal Poljak Artur, nato pa je bil s 3 : 1 od njega boljši Iranec Saroukojae. V kategoriji do 98 kg je bilo 33 tekmovalcev, Mitja Sedmak pa je klonil z 0; 3 proti Petros-yanu iz Armenije in z 0:4 proti Prooveju iz Estonije M. J. Atletika f । Urška Martinec zmagala na Kros Mladi tekmovalci Atletskega kluba Pomuqe - PDU so zelo uspešno končali zimska tekmovanja v krosu. Odlično so tekmovali na 8. finalnem krosu Kros pokal 2003/2004 v organizacijiavstrij-ske Štajerske atletske zveze, ki je bil v nedeljo v Wald Schobequ pri Leobnu. Uspešen nastop na zadnjem krosu jim je zagotovil tudi odlične uvrstitve v skupni razvrstitvi Kros pokala. AK POM -PDU je v pokalnem tekmovanju uspešno sodeloval tudi kot organizator 5. krosa v seriji 8 krosov, ki je bil januarja 2004 v mestnem parku v Murski Soboti Rezultati - mlajše deklice: Urška Martinec je zasedla prvo mesto na 8 finalnem krosu (zma- gala je na 5 krosih),1 ..e' kalu pa je skupno * rejše deklice: AlenkJ £ je zasedla 7 mesto i' nem krosu, v skup^0' je tretja; starejši krosu, skupno pa je • go mesto. VESTNIK-4, marec 2004 ŠPORT 21 Košarka Rokomet čana (poškodba prsta na roki), Pomurje Skiny startal z zmago ■■■' h ekipa Tolmina izstopi-rj50košarkaricePomu-"■ ? :prvotekmodruge- ’ ■ 'JJlftTj|eseiev2 kro. 7? z/ parketu so z žai. r - 1 Pomagale Dom-naiboi?raV brez H ‘Sraike in j,. Horvat, ^^'Poškodovane križne Uigrati do kon-nesliu. L ''’Sobočanke zaboju aj*6"138’'6 tekmi« v VI mesto, ki Še vodi Wza'u S”40 doma^nkc k ptiinj t0^'zaw so dobi-To so Ustile in razliko zni-•aiiienn^'llKh Pu vst0P« Cink o;LygralkziWi doma- kar Vi । 'L ,e naiveČ košev, osmi Kuzmova. Še m ^^nova 14. Sta., „ Pusenjakova 6, JtLu,, 2 in Tanackova 1. V «tf,ZD SiovenskeKonj^ ■ 56 premagale Jesc- M. J. Nka Oškodovani Radgončani V derbiju 14. kroga sta se v Apačah ekipi Arconta Radgone in Dobove razšli z neodločenim rezultatom, česar so se po tekmi bolj veselili gostje, do tega kroga vodilni na lestvici 2. DRL. Domačini so povedli že na začetku srečanja in vseskozi vodili. Gostje so le dvakrat uspeli izid izenačiti na 1 1 in končnih 35 : 35 (17: 14) tri sekunde pred koncem, niti enkrat pa niso vodili Največja prednost Radgončanov je znašala v 53. minuti 6 zadetkov prednosti (33 : 27). Ko so Dobovča- ni videli, da ne bo šlo zlepa, so se zatekli h grobostim, pri čemer je prednjačil njihov kapetan Rada-novič. Preden sta ga sodnika primerno kaznovala, šele v 58. minuti je bil drugič izključen za dve minuti, je bila že polovica prve ekipe domačinov zaradi poškodb na klopi za rezervne igralce. O (nekaznovani!) grobosti igralcev Dobove dovolj pove podatek, da so bili trije domači igralci takoj po koncu srečanja prepeljani v bolnišnico. Za Žinkoviča je sezona že kon- Zorko in Petraš pa sta jo odnesla z nekaj šivi na razbiti arkadi oz. bradi! Žalostno, toda za rokomet že kar značilno je, da so bili na derbiju v središču pozornosti namesto igralcev sodniki. Več kot očitno je, da je že odločeno, kateri ekipi bosta napredovali v L B ligo. Strelci za Radgončane: Zorko 12, Žinkovič 6, Kolmanko 5, Bu-zeti in Petraš po 4, Merica in N, Klun po 2. Radgončane v naslednjem krogu čaka težko gostovanje v Krškem, še posebej, ker je seznam poškodovanih iz tedna v teden daljši N. K. Pozor s tekme v Apačah. Foto: J. Z ^tomerčanke z 10. točkami prednosti ’ '■TiKHii 6. marca, se bodo b ’ Ji v tekmovalni -h xj sporedubo-6 hknir n uvrstitev od 1 do 4 (play-off) ter od 5. do 16 5. kier h> i nastopila ^41 lititmuerska vrsta Zavaroval-Maribor. V rednem delu pr-'.oLjntomerčanke zasedle mesto m ihrtir 20 točk, ekipa Bell Miklavža je osma z vemi točk j,ma manj, Pre' .1 '■ln ki pndzadnje z desetimi taJnK bi rž točke. •'’A li- uluntiicm pMož t: imata 'J^vega mesta (27 točk) in Pomembna te pred-' N Osetih mik igralk trenerja °°1lQa Novaka pred ekipo Pre- ^‘lln°gomet valj, saj bosta predzadnja in za-dnjeuvrščena morala zapustiti prvoligaško druščino. Kot kaže, ptujska vrsta nima nobenih možnosti za podvig, v igri za obstanek pa so vse boljše igralke iz Prevalj, toda velik naskok Ljutomerčank bi moral zadostovati za končni cilj, ki je bil zastavljen pred začetkom prvenstva - obstanek v ligi. V končnici je razpored ljutomerske ekipe naslednji - 6.IIL: Koper - Ljutomer ZMB, 1O.IIL: Ljutomer ZMB - Ptuj, 13-IIL: Novo mesto - Ljutomer ZMB, 20.IIL: Ljutomer ZMB - Formis Bell, 27.III.: Prevalje - Ljutomer ZMB, 3-IV.: Ljutomer ZMB - Koper, 7.IV.: Ptuj - Ljutomer ZMB, 14.IV.: Ljutomer ZMB - Novo mesto, 17.IV.: Formis Bell - Ljutomer ZMB, 24.IV: Ljuto- mer ZMB - Prevalje. N. S. Prepričljivi Beltinčani V 3. DOL vzhod za moške so igralci Beltince na gostovanju v Šempetru dosegli še eno zmago. Rezultat tekme OK Šempeter: OK Beltinci je bil 0:3 (13: 25, 20 : 25, 15 : 25). Beltinčani, ki prepričljivo korakajo proti naslovu tretjeligaškega prvaka in bodo do konca prvenstva odigrali še tri srečanja, so v Šempetru nastopili v naslednji zasedbi: Hochstatter, Prša, Janža, Gumilar, Makovec, KoŠtric, Lenarčič, Gider. V naslednjem krogu igrajo Beltinčani v derbiju 3- DOL vzhod v soboto ob 19 uri v Beltincih proti Poljčanam. Še izida iz 3. DOL vzhod za ženske: Puconci - Ruše 1:3 (-J 0, -.18,23, -17) in Valšped - So-nimex Radenci 3 :0(11,13,15). Vodijo DravograjČanke s 47 točkami, Radenci so osmi s 13, Puconci pa zadnji (12.) s 3 točkami. Lestvica - 3. DOL vzhod - moški 1. Beilina 2. LIP Watt 3 Maribor Uigral 4. Paiiiiari Ran 5. Fuiinar II Metal 6. ŠoJtaij lojnica II 7. Ljutomer 5. SvJ II 9. SICO JsTpelei 13 13 12 14 12 12 13 12 13 12:1 10c3 10:2 9:5 66 5:7 211 210 1:12 36:6 32:11 31:11 1051:1112 1059:618 991:793 31:21 1194:1145 21:21 902:921 21:24 1009:1005 11:33 9:31 5:37 35 31 29 29 I? 15 937:1013 7 760939 7 552.1019 4 M. J, Nogomet V Lendavi dr. Elsner Nogomet od tod in tam Ui kroga 2 SA.MN BakwaMarrtior-W«-Mah Nedrij ' " Damjan Novak 5 k ''pnŽaiA< la 2), Cerkvenjak Amon-Tomaž9 ' "ica - Slovenske gorice 6 . kcd Bat p uula Maribor 4: vtosu je Wa Kratek je že utihnil škržat. Ura je že polnoč ho je ocrtwia. odt'1"3'’ j I se je zvezda na 'kJ Žan Bukovec, 3-r" VESTNIK^ 4. marec 2004 NA SCENI 23 Dileme vzgoje Nasveti otroka staršem Otroci ne smejo delati. Kaj pa pospraviti za sabo? ^razvajeni otroci srečni in zadovoljni? otroka v tej družbi in tem stetu razviti in vzgojiti v zdravo ’^nost, je vprašanje mnogih star-Sev in vzgojiteljev. V želji, da bi za naredili vse najboljše, pa lamo napake. Ena največjih na-Pak je prav razvajenost, ki je značilna tako u otroke kot odrasle. Kaz-’ajeoost ul izum moderne vzgoje, razvaiene otroke so poznali že v preteklosti in celo v pravljicah niso ■ O razvajenosti, ki je lahko fak vzdnhnr družbe, in njenih po-skdi< ah. zaradi katere so kaznova-starši kot otroci, je predaval U,nl?ui psiimh,K Bogdan Žorž. ^««..1 konvencija o prepovedi dela otr°k> Linpik to še ne pomeni in nikjer da ne smejo pospraviti hlač za a i odnesti svojega krožnika z mi-k kila žorževa uvodna misel. Mali Olroc' *0 st povsod in vedno enaki, po-. -til in pr ivilii vzgoje, ki so v določe-:| nbtluhju prevladovali, pa se spre-Jj15?- prend je v svojem času postre ^T^njnji, kako lahko hude izku-pomanjkanje zaznamujejo otro-21 v” življenje. Ravno ta permi-^irci popustljiva vzgoja, ki želi vurn-i srečno in netežavno dj. ki temelji predvsem na nagra-®k kaznih, je po mnenju nekate-' ■ Je zlo kot atomska bomba. ”,. infekcije sečil in dvične kamne. Moje rože Praznovanje 8. marca, dneva žena Dan žena je praznik, ki je še globoko v zakoreninjen v nas in ni utonil v pozabo. To je praznik, ki razveseljuje vse ženske s cvetjem. Čas je pokazal, da smo 8. marec vzeli za svoj pomembni praznik. Le kdo si v tem času ne želi cvetja, saj cvetje vpliva na naše razpoloženje. Cvetje je res minljivo, toda mar ni tako tudi naše življenje? Kaj podariti za 8. marec, da se razneži srce, zarosi oko? Zvončki so že pokukali iz zemlje, torej je pomlad tu. Pomlad je razlog več za proslavljanje s cvetjem. Praznik lahko polepšamo s košarico cvetočih trobentic, ki jih pozneje posadimo na vrt, z dišečo hijacinto ali živo rumeno narciso. Cvet kot dragocen okras je orhideja v epruvetki z nežno mimozo kjer redno kontrolirajte nivo vode, ali veja orhideje v kombinaciji s kontrastnim zelenjem. Če dobite v dar orhideje, jih zavarujte pred velikimi temperaturnimi razlikami, dimom, bližino sadja ali izpušnih plinov. V cvetličarnah prodajajo že pripravljene šopke, aranžirane po kreativni floristični zamisli. Nageljni kot standardni artikli postajajo čedalje bolj trendo-vski. Na voljo so v raznih barvah. Pozornost vzbujajo zeleni in rumeni odtenki. Modna kala je na voljo v več barvah: rumeni, lila in beli. Zelo priljubljena je vijolično rdeča, še posebno v družbi z zeleno molucelo. Veliko je ljubiteljev cvetja, ki si želijo cvetočo lončnico. Gerbera vlončku je lepo darilo, le nekaj zahtev ima. Ne smemo je postavljati na močno sonce, zalivamo jo zmerno, kajti pri čezmernem zalivanju zgnije. Redno jo dognojujemo s hranilom za cvetoče lonč- Aranžirana gerbera - lončnica Podarjen šopek jr i d nice. Ne pozabimo na daril0* 1 papir in lončke, ki lončnico P’ je prava paša za oči. i wsmiK - 4. marec 2004 DOBRO JE VEDETI Bele nogavice Besede Mode Spalnica malo drugače! V osemdesetih letih so prilit t ameriškim vetrom & in prikradle tudi pod moško obleko. Danes se mno-Shii rdijo neprimerne Nizo-n-iniko finančno ministrstvo je pred kratkim s tem pri-^'rom dokaj zapletlo. Naj-prti so jih prepovedali, potem pa zanikali prepoveda-n<> Kut država svobodnejših itačel i,_- presenetila dobršen M Evrope. Poslovna obleka, bo-l11" niojk i bodisi žen-je ponavadi cemnej Hitratunr ali mudre I'ttvc Logično je skle-Oah itlt in ponavadi m koliki, debelejše Miv l-IwnUaatno od-^opajo od obleke. Prav tegi ph prej za-k'e<*anm in postanejo dtdnn-spotike ' atne po sebi so zelo m p. id kakšno celo nujne '"itsaž iz katerega po-so, je zelo hva-tlen saj vpija vlago, pomaga dihati. (^'fchiliHi njih že Spovedanega, da ^'rc n -niču držijo. Dober 111 poslovni obleki z belimi am i bi umi res le redki । mdescu leti prejšnjega ^tia mi pustila zelo velik pe-v modni glasbeni kot * 1 hlm4j industriji. Spomni-se Mnio Dinastije. Moda je 41 'i,|■ n t-din ali z veliko za- ». Iiila )e toliko drugačna, ta>e 6 ■ ■ idnn m vseh naših fo-^tafijah iz takratnega časa. sMnika kk , ' Utaiefe, v solati Dop, / ?'1"? • 5 'I olja. J eI limoninega soka, sol, ta. ihti 8 *W g paradižnika češnjev-' । "IH m W‘* 5 d kisa, 2» g £esna’ 5 Pek 88 n'ia> limonine rezine za okras, šo- S v ""1|a ,n narežemo na kolobarje. inn J 'metrn । i||U tei začinimo s soljo, po-1 ■ m„ sokom. Ohladimo. Čebulo na- "?lrilnk| probn' kocke. Paradižnik narežemo na n r _ očistimo in narežemo na kocke, ^»n,, ' njavo damo v posodo in pomešamo s 801 ■ ir. m ' --bamm česnom, olivnim oljem ter fJt'r - ! 11 Pom>dimo, potresemo s se- tršilkn in okrasimo z rezinami limone. ^*Wml žličniki itntu? Ml,elanske žličnike: 15 d goste ^sol 3 run»enjaki, 2 beljaka, 220 g """n n n'."'1’"' Brianu in rumenjake raz- \ x 1 moko in sol. Dodamo sneg iz ' ''bkuien^^s' natahlo premešamo. S pomočjo ' * " "ham« ° ?to l,h zakuhamo v slani " v Približno i« do 15 minut, nato jih 1 ' i ' ")Uhe jc opisana v knjigi Bong Devetdeseta leta so prinesla v kulturo oblačenja veliko več individualnosti in moda je začela izgubljati svojo velemoč. Svoboda izbiranja in kombiniranja nam je zlezla pod kožo in modne izpeljanke iz osemdesetih let nam nikoii ne bodo tako pisane na kožo kot takrat. Dober dan se lahko začne tudi z udobnimi nogavicami. Pametno jih je obuvati glede na to, kaj bomo oblekli. Ni samo barva tista, ki jo kombiniramo. Paziti moramo tudi na strukturo pletenja in vzorce. Slednji bistveno vplivajo na naš celostni videz. Tatjana Kalamar M. Dejstvo je, da ima to, kje in kako spimo, izjemen vpliv na kakovost našega življenja. Dejavniki, ki na to vplivajo, da se v spalnici počutimo prijetno - in kar je najpomembneje, v njej tudi prijetno spimo -, so od posameznika do posameznika različni. Kar ustreza enemu, je lahko za drugega povsem nesprejemljivo, zato je vredno dvakrat premisliti, preden se odločimo za nakup opreme za spalnico. Spalnica naj bo ločena od hrupnega bivalnega dela vašega stanovanja. Ponavadi jih ločimo kar po etažah. Tako namestimo bivalne prostore v pritličje, bliže vrtu, spalne prostore pa v nadstropje. Okno spalnice naj ne bo obrnjeno na hrupno cesto z gostim prometom Ugodna orientacija spalničnega prostora je S ali V, saj ima taka spalnica jutranje sonce, kar pripomore k lažjemu prebujanju in prijetnejšemu začetku dneva, obenem pa ima poleti nižjo temperaturo in se ne pregreva. Vsekakor je med najpomembnejšimi dejavniki mirnega in zdravega spanca kakovostna postelja. Ker velik del svojega življenja prespimo, lahko povzroči neprimerna postelja nepravilno telesno držo in poškodbe hrbtenice. Že stari Egipčani so spali na vrečah iz živalskih kož, napolnjenih z vodo Glavna prednost vodnih postelj je, da se povsem prilagodijo obliki telesa in je hrbtenica v naravni legi. Danes lahko količino vode sami nastavljamo, s Čimer zagotovimo pravilen položaj telesa. V spalnico sodijo poleg postelje tudi garderobne omare, ki jih ni nikoli preveč. Pogosto jih lahko uporabimo tudi kot pregradni element. Najugodnejše pa so vgradne omare Njihova bistvena prednost je optimalna izraba prostora tako po višini kot širini Trendi narekujejo zasnovo posebnih garderobnih sob, ki so v povezavi s spalnico. Prav tako je ugodno, če ima spalnica svojo kopalnico To ni kopalnica, ki Pozimi suha koža Življenje alergika Koža je pozimi vedno bolj izsušena. Posebno dlani in stopala, kjer je koža poroženela, so neprijetnega videza. Vsa izločena maščoba sc sproti vpija v tekstil Roke so izpostavljene stalnim temperaturnim spremembam in se jim ne godi nič bolje Pomagajte si s starim preizkušenim receptom Nekaj dni zapored si prizadeta mesta na-tritez zmerno ogretim sončničnim oljem Ovijte v folijo in pustite učinkovati dvajset minut. Ljudje, ki imajo močne in.več let trajajoče alergije, morajo krepko spremeniti način življenja. Njegova kakovost je na splošno kar za 53 odstotkov slabša in vpliva na skoraj vse: telesna zmogljivost se zmanjša za 80 odstotkov, dejavnosti v prostem času za 54, razpoloženje za 43, spolne aktivnosti za 28 in duševne sposobnosti za 18 odstotkov. Ozračje v družini je za 16 odstotkov slabše, poklicni uspeh pa celo za 25 Stres in vsakdanji problemi alergije še poslabšajo. Tretjina prizadetih bi poleg običajnega zdravljenja potrebovala še psihološko. Piščančji zrezek z ovčjim sirom In poprom 600 g piščančjega fileja (4 zrezki), 80 g ovčjega sira, 60 g perutninske salame, 80 g čebule, 20 g česna, 3 cl olja, 2 jajci, 10 el brezalkoholnega piva, sol, poper, peteršilj, 20 cl perutninske osnove, 10 g škroba, 5 cl belega vina, 30 g zelenega popra, 6 d sladke smetane Piščančje zrezke na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo. Ovčji sir drobno naribamo. Salamo narežemo na drobne kocke. Čebulo in česen sesekljamo. Olje v ponvi segrejemo, na njem posteklenimo Čebulo in dodamo česen, da zadiši. Dodamo salame in ovčji sir. Premešamo, začinimo in zalijemo s pivom. Prevremo in dodamo jajci, ki naj zakrkneta. Malo ohladimo in nadevamo zrezke. V sredino damo nadev, prejMignemo, robove dobro stisnemo, damo v pomaščen pekač in pečemo v segreti pečici 20 minut. Potresemo s poprom. Podlijemo s perutninsko osnovo in vinom, ki smo mu primešali škrobno moko. Vse skupaj prevremo, začinimo in na koncu dodamo sladko smetano. Preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem Nadevani šampinjoni 400 g šampinjonov, 40 g drobtin, 60 g masla, 2 jajci, sol, poper, 20 g parmezana, 200 g špinače, 10 cl kisle smetane Šampinjone ločimo od beta in zložimo v posodo, ki smo jo premazali s kislo smetano. Na maslu prepražimo drobtine. Ko zarumenijo, primešamo drob no sesekljane šampinjonove bete Odstavimo z gref ne plošče, malo ohladimo, začinimo, primešamo jajca in polovico parmezana. S tako pripravljenim nadevom najaolnimo šampinjone Potresemo s preostankom parmezana in pečemo v pečici 10 minut. Očiščeno špinačo narežemo na rezance ter v slani vodi na hitro skuhamo in odcedimo. Pečene Šampinjone preložimo v drugo posodo Preostanek soka od pečenih šampinjonov pomešamo s špinačo, ki jo potresemo po nadevanih Šampionih. bi jo uporabljali obiskovalci oz. gostje. Ta ima izključno interni značaj. Kadar je prostor spalnice nekoliko večji, lahko uredimo v njej še kotiček za branje, poslušanje glasbe ali celo prostor za telesno vadbo Pri taki večnamenski spalnici lahko spalni del ločimo s parava-ni oz pregradami. Pa prijetno spanje! Maja Kardoš Motovilec v solati 300 g svežega motovilca, 3 cl limoninega soka, 160 g orehovih jedrc, 20 cl mleka, 20 cl kisle smetane, 60 g skute, 3 cl sojine omake, 3 cl limoninega soka, 5 cl belega vinskega kisa, sol, poper, ščepec sladkorja Motovilec očistimo, operemo in odcedimo. Pokapljamo z limoninim sokom in prihranimo. Orehe v mleku prevremo, odcedimo in splahnemo s hladno vodo. Kislo smetano, skuto in limonin sok razžvrkljamo. Začinimo s soljo, poprom, sladkorjem, vin skim kisom in sojino omako. Motovilec damo v primerno skledo, po njem porazdelimo orehova jedrca in pokapljamo z marinado. Kvašene rezine z makom Sestavine za testo: 500 g moke, 25 g kvasa, 50 g masla, 22 cl mleka, 60 g sladkorja, 3 rumenjaki, sol, 2 cl ruma, limonina lupina Sestavine za nadev: 3 beljaki, 200 g maka, 120 g sladkorja, limonina lupina, cimet, 400 g naribanih jabolk Iz zgoraj navedenih sestavin zgnetemo kvašeno cesto. Ko je po jmvršini gladko, v notranjosti pa elastično, ga pokrijemo s prtom in postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko in razdelimo na tri enake dele. Prvi del razvaljamo, položimo v pomaščen pekač, prekrijemo s polovico makovega nadeva in čez nadev potrosimo polovico naribanih in ožetih jabolk Prekrijemo z drugo plastjo testa in nadev ponovimo. Nato vse skupaj prekrijemo z zadnjo plastjo testa Malo pritisnemo in za 20 minut damo na toplo, da še malo vzhaja. Vzhajano prebodemo z leseno spilo in damo v pečico. Pečemo 55 minut pri 175 "C. Pečeno potresemo s sladkorjem v prahu Priprava nadeva: Beljake stepemo v trd sneg, dodamo sladkor in stepamo toliko časa, da se sladkor raztopi. Narahlo primešamo mleti mak z naribano limonino lupino. _______ 25 Ekomurje Varovanje okolja je ključnega pomena za obstoj človeka Ljudje imamo danes s svojimi dejavnostmi moč, s katero lahko spreminjamo naravo. Razvito imamo visoko tehnologijo, vendar smo še vedno odvisni od narave in njenih darov. Vsa naša hrana izvira iz rastlin in živali, marsikatera zdravila so rastlinskega izvora, prav tako pa si ne moremo zamisliti življenja brez usnja, lesa itd. Tudi kisik nastaja iz narave. Brez rastlin, gozdov in oceanskega fitoplaktona bi ga v zraku hitro zmanjkalo. Kdaj bomo začeli reševati ruševine naravnega ravnovesja ali pa bomo Še naprej gledali samo na svoje kratkoročne cilje? Z vsako dejavnostjo vplivamo na naravo, zato moramo spremeniti način, kako v okolje posegamo. Čeprav tega vpliva ne moremo popolnoma odpraviti, ga lahko zmanjšamo in omejujemo. Potrebe in koristi prihodnjih rodov ne smemo ogroziti, zato moramo omejevati izkoriščanje okolja, prav tako pa vplive na živo in neživo naravo, Cilj reševanja narave ne sme temeljiti le na proizvodnji, energetiki, kmetijstvu, transportu, ribištvu itd., ampak naj bo to dogovor med predstavniki omenjenih dejavnosti, vlado in okoljevarstveniki, ki tako določijo skupne cilje za varovanje narave. Zavedati se moramo, da je varovanje okolja potreba za trgovanje blaga ob vstopu v ELT in le doseganje ekoloških norm bo prinašalo v življenju ekonomske učinke Uničevanje narave je posledica nevednosti, pohlepa in predvsem pomanjkanja spoštovanja do naravnih virov okolja. Premalo se zavedamo, da nismo zadnja generacija na Zemlji, ki koristi njene danosti. Izkoriščanje narave nam sicer sedaj prinaša nekaj takojšnjih koristi ali druge dobrine, vendar bomo dolgoročno zaradi tega sami trpeli, še bolj pa naši rodovi za nami. Z izkoriščanjem narave sc s časom spreminja tudi podnebje, le-to pa ima velik vpliv na gospodarstvo in seveda tudi na naše zdravje. Oblikovanje različnih kemijskih elementov v ozračju ima za posledico neredne padavine in globalno segrevanje Moramo se začeti zavedati, kako je varstvo narave pomembno za lasten dobrobit Si lahko zamislite golo pokrajino brez pisane rastlinske raznolikosti, brez živali? Zaradi hitrega uničevanja narave naj si vsak posameznik prizadeva, da bo ohranjal okolje čim bolj čisto in ga ne bo uničeval, da se bo povečala količina zelenih gozdov v naši okolici in s tem tudi zmanjšala prezgodnja smrt vseh živih bitij v naravi. B. Žajdela Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Naročilo masažnega stola Gospoda je na domu obiskal predstavnik podjetja, ki se ukvarja s prodajo masažnih oz. vibracijskih stolov. Po predstavitvi izdelka sta sklenila pogodbo in kupec je plačal 100.000,00 SIT obveznega avansa. Vrednost naročenega stola znaša 420.000,00 SIT. Ker stola še ni videl in ga tudi ni mogel preizkusiti, ga zanima, kaj v primeru, da s stolom ne bo zadovoljen oz. da ne bo imel takšnih lastnosti, kot so mu bile predstavljene? V omenjenem primeru gre za posebno vrsto prodaje, to je za prodajo zunaj poslovnih prostorov, pri kateri ima potrošnik pravico, da v petnajstih dneh podjetju pisno sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog Tako lahko gospod stol mirno preizkusi, in če ne bo zadovoljen, ga lahko vrne, vendar ne sme zamuditi petnajstdnevnega zakonskega roka. Če prodajalec ni predstavil dejanskih lastnosti stola, gre za zavajanje in s tem za kršenje zakona o varstvu potrošnikov. Zavajajoče oglaševanje je vsako oglaševanje, ki vsebuje nejasnosti, čezmerno pretiravanje oz. sestavine, ki zavajajo ali bi lahko zavajale potrošnika. Pa še to, Če bo stol obdržal, naj zahteva plačilo obresti za vplačani avans. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13- ure, v torek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 554 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: četrtek - telefonsko in osebno svetovanje od 10. do 13. ure, Vrazova 1 (občina, lil. nad.), Ljutomer. Tel.: centrala (02) 584 90 44 - int.75, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne OGLASI 4. marec 2004 - vEsnu Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILEC/ČIST1LKA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; UR/TEDEN: 20; jeziki: slovenski jezik - govorno; drugi pogoji: UREJENOST, ODGOVORNOST; do 27.03.04; FARIZI NAGIP, SLAŠČIČARNA WINTER, ŠTEFANA KOVAČA 26, MURSKA SOBOTA POMOŽNI DELAVEC POMOŽNI DEIAVEC/DELAVKA V KUHINJI: določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: RAZGOVOR 0 ZAPOSLITVI MED 10. IN 12. URO; do 04.03.04; MAUIKI SABINA S. P., OKREPČEVALNICA PIZZERIA KAMIN, DOLGA ULICA 61. MORAVSKE TOPLICE POMOČ V STREŽBI; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: LAHKO KATERIKOLI DRUGI POKLIC, TUDI DELAVEC BREZ POKLICA IPD.; do 11.03.04; PANTOWC STANISLAV, S. P„ DNEVNI BAR UBERO, REN-K0VC153B, TURNIŠČE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR-VARILEC; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jedk govorno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: SAMOSTOJNOST; do 27.03.04; MUC Sporočam, da je moja ZASEBNA INTERNISUČNA AMBULANTA ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGUO na novi lokaciji v Murski Soboti, v Cvetkovi 12, v 1. nadstropju centra Šavel (poleg Mobitela). Pacienti se lahko naročajo od 8.3. dalje po telefonu številka 534 92 22. Mag. Anton topen, dr. med., specialist internist VRTEC MURSKA SOBOTA obvešča starše, da bo vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 2004/2005 v naslednjih enotah: • enota ROMANO Pušča, Glavna ulica 2,9000 Murska Sobota, v sredo, 10. marca 2004, od 9- do 11. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo • enota VEVERIČKA Rakičan, Lendavska ulica 8,9000 Murska Sobota, v sredo, 10. marca 2004, od 13. do 15. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno Šolo • enota SRNICA Krog, Trubarjeva ulica 77,9000 Murska Sobota, v četrtek, 11. marca 2004, od 13. do 15. ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo ■ enota KRTEK Bakovci, Vrtna ulica 2,9000 Murska Sobota, v petek, 12. marca 2004, od 13. do 15. ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo v MURSKI SOBOTI: • enota GOZDIČEK, Ulica Štefana Kovača 23 -Murska Sobota • enota MIŠKE, Talanyijeva ulica 6, Murska Sobota • enota RINGARAJA, Gregorčičeva ulica 23, Murska Sobota Vpisovanje otrok za posamezne enote Vrtca v mestu Murska Sobota bo na upravi vrtca, Talanyijeva ulica 6, Murska Sobota, in sicer od 15. do 19- marca 2004 od 8. do 15- ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo. EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA, VIŠJA STROKOVNA ŠOLA obvešča, da v študijskem letu 2004/2005 že 5. leto vpisujemo redne in izredne študente v višješolski strokovni program KOMERCIALIST. Predavanja in vaje za izredne študente, ki so zaposleni, prilagajamo njihovemu delovnemu času in drugim obveznostim. Prijave sprejemamo do vključno 8. marca 2004. Za potrebne informacije kličite (02) 52134 51. Občina Puconci sklicuje na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-1, Uradni list RS št. 110/2002,8/2003 - popravek) PROSTORSKO KONFERENCO za pridobitev priporočit glede Odloka o sprejetju lokacijskega načrta za območje Kerne v Puconcih Konferenca bo v sejni sobi občine v torek, 9. marca 2004, s pričetkom ob 10. uri. Obrazložitev: Z novim Zakonom o urejanju prostora (ZereP-1, Uradni list RS št 110/ 2002, popravek-8/2003) je pri pripravi in sprejemanju prostorskih aktov v 28. členu določeno, da pripravljavec akta, to je strokovna služba občine Puconci, izvede tudi prostorsko konferenco. Le-ta mora biti izpeljana pred javno razgrnitvijo že pripravljenega osnutka prostorskega akta. Namen take prostorske konference je, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi, zato se poziva lokalne skupnosti, gospodarstvo in interesna združenja ter organizirano javnost, da se vabilu odzovejo. Priporočila, pridobljena na konferenci, so po zakonu obvezna priloga v gradivu, ko bo prostorski akt sprejemal Občinski svet Občine Puconci. Prostorska konferenca ni namenjena širši javnosti, kajti zanjo se pripravi javna obravnava v sklopu javne razgrnitve akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Vljudno vabljeni in lep pozdrav! Ludvik Novak ŽUPAN, kr. * CeiMtev rx>te4v DARKO, S. P., SIMONIČEV BREG 8, GORNJA RADGONA KUUČAVNIČAR; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: SAMOSTOJNOST; do 27.03.04; MUC DARKO, S. P, SIMONIČEV BREG 8, GORNJA RADGONA KV KUUČAVNIČAR; določen čas 6 mes.; 31. delovnih izkušenj; do 05.03.04; ROBOTIKA KOGLER, D. 0. 0., PAKIRN0-PALET1RNI SISTEMI, ŠRATOVCI 58, RADENCI KLJUČAVNIČAR; določen čas 6 mes.; 21. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 31.03.04; HORVAT ROBERT, S. P„ TRO-POVCI, KOLESARSKA UL 10, TIŠINA VARILEC CO2 Z A-TESTOM W03; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 31.03.04; HORVAT ROBERT, S. P„ TROPO VCI, KOLESARSKA UL. 10, TIŠINA OBLIKOVALEC KOVIN KLEPAR - KUUČAVNIČAR; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 05.03.04; TE-KRO, D. 0. 0., DOLNJA BISTRICA 22, ČRENŠOVCI STRUGAR KV-STRUGAR; določen čas 6 mes.; 31. delovnih izkušenj; do 11.03.04; ROBOTIKA KOGLER, D. 0.0„ PAKIRNO-PALETIRNI SISTEMI, ŠRATOVCI 58, RADENCI VABILEC VARILEC; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: ZNANJE VARJENJA; do 27.03.04; MUC DARKO, S. P„ SIMONIČEV BREG 8, GORNJA RADGONA MONTER VODOVODNIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH INSTALACIJ; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: SAMOSTOJNOST; do 27.03.04; MUC DARKO, S. P., SIMONIČEV BREG 8, GORNJA RADGONA MONTER KL1MAT1ZACIJSKIH NAPRAV MONTER PREZRAČEVALNIH NAPRAV; nedoločen čas: 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: SAMOSTOJNOST; do 27.03.04; MUC DARKO, S. P, SIMONIČEV BREG 8. GORNJA RADGONA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK SEDLASTEGA VLAČILCA; nedoločen čas; vozniški izpit kategorij: C, E; drogi pogoji: DEL IZKUŠNJE DO 3 LET KOT VOZNIK SEDL. VLAČILCA; do 05.03.04; RAKIČ MARIJA, S. P„ ARS MARIA RAKIČ, S. P., GORNJA ULICA 56, LENDAVA ■ LENDVA Ne zamudite priložnosti s v o £ Opel. Nove Jdeje, boi/ši avtomobil, STARS za ■ N($VI letnik 12004 j I kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni 5 M _ j. I avtomobil do 530.000 SIT več! Zamenjajte svoj rabljeni avto ne glede na znamko in starost za novi Opel letnik proizvodnje 20041V akciji Staro za novo prihranite pri nakupu modelov Corse, Agile in Comba Tour do 2O0.000 SIT in pri nakupu Merive do 250.000 SIT. Pri nakupu Zafire in Astre znaša vaš prihranek do 400.000 SIT, pri nakupu Vectre, Vectre GTS ali Vectre karavan pa do 530.000 SIT. Obiščite pooblaščenega trgovca z vozii Opel, seznanite se s podrobnostmi akcije in spoznajte številne novosti v naši ponudbi vozil letnik 20041 Opel vam Še posebej priporoča nove varčne dizelske motorje common rail z izjemno nizko poraix> goriva. Dodaten prihranek vam omogočajo ugodne cene paketov dodatne opreme. AVTOHIŠA KOLMANIČ 8 DOKL, Murska Sobota, 02/53046 50 KUHAR KUHAR/-ICA; določen čas 12 mes.; vozniški izpit Kategorije: B; drugi pogoji: RAZGOVOR 0 ZAPOSLITVI MED 10. IN 12. URO; do 04. 03.04; MAUIKI SABINA, S. P„ OKREPČEVALNICA PIZZERIA KAMIN, DOLGA ULICA 61, MORAVSKE TOPLICE KUHAR, POMOČNIK KUHARJA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: LAHKO POMOČNIK KUHARJA; UREJENOST, DELAVNO ST, ODGOVORNOST; ZAŽELEN ŽENSKI SPOL; do 27, 03. 04; FARIZI NAGIP, SLAŠČIČARNA WINTER, ŠTEFANA KOVAČA 26, MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKAR/NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: LAHKO PRIUČENI NATAKAR; MOŽNOST ZAPOSL ZA NEDOLOČEN ČAS; do 06.03.04; TE-KRO, D. 0.0., DOLNJA BISTRICA 22, ČRENŠOVCI; št. del. mest 2 STREŽBA PIJAČE V DNEVNEM BARU; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: VESTNOST, PRUAZNOST; do 07.03.04; JEREBICTRANS&PARTNER, D. N. 0., DNEVNI BAR ORHIDEJA, PANONSKA UUCA 8, ODRANCI NATAKAR/-ICA; določen čas 6 mes.; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: LAHKO DRUGI POKLIC; da 20.03.04; HAHN BRANKO, S. P„ DNEVNI BAR MAKSI BAR, LIPA 48C, BELTINCI NATAKAR/ICA; določen čas 6 mes.; 11. de lovnih izkušenj; jezikj; slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; drugi pogoji: LAHtjO POMOČNIK NATAKARJA; UREJENOST, DELAVNOST, ODGOVORNOST; do 27.03.04; FARIZI NAGIP, SLAŠČIČARNA WINTER, ŠTEFANA KOVAČA 26, MURSKA SOBOTA NATAKAR/-ICA; določen Čas 6 mes.; drugi pogoji: MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; LAHKO PRIUČENI NATAKAR; do 05.03.04; TE-KRO, D. 0.0., DOLNJA BISTRICA 22, ČRENŠOVCI C) STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK; določen čas 6 mes.; 31, delovnih izkušenj; do 05.03,04; ROBOTIKA KOGLER, D. 0. 0„ PAKIRNO PALETIRNI SISTEMI, ŠRATOVCI 58, RADENCI EKONOMSKI TEHNIK DELO V PISARNI; nedoločen čas; jeziki: madžarski jezik ■ govorno in pisno; znanje programskih orodij: uporaba interneta -osnovno, urejevalnik besedil osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: GIMNAZIJSKI MATURANT; IZNAJDUI-VOST, ZANESLJIVOST; do 08.03.04; BAŽIKA ROBERT, S. P., GENTEROVCI019, DOBROVNIK-DOBRONAK VODJA KOMERCIALE; določen cas 12 mes.; 51. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno in pisno, angleški jezik ■ govorno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil zahtevno, uporaba interneta • zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: POSKUSNA DOBA 3 MESECE Z MOŽNOSTJO PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; KANDIDATI NAJ POŠUEJO PROŠNJE V PODJETJE; LAHKO EKONOMIST: do 16.03.04; KOMTEH, D. 0.0, LACKOVA UUCA 15A, GORNJA RADGONA DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) KONSTRUKCIJA, PROGRAMIRANJE, AVTOCAD; nedoločen čas; znanje programskih orodij: programiranje - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 09.03.04; VIPOLL, D. 0.0„ BUČEČOVCI1A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU OPEL. CREDIT Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico: Gimnazija Franca MikA^J Ljutomer namesto novolcW voščilnic - 50.000 sit; EM 1'1 ktromontaža, d. o. o. Doli®* mesto novoletnih siuOlw 40.000, Sindikat carinikov!* nije Murska Sobota namesto'** ca za pok. očeta Darje Fin®* 15.000; Viktor Vlaj, Puco®° namesto cvetja za pok. Al®1® dra Vlaja - 10.000; Obči®*' conci namesto cvetja po^ mu častnemu občanu ow' ■ conci Aleksandru Vlaju iz " ske Sobote - 15.000, ' pač. Lončar in Poredoš Dt* cvetja za pok. Aleksandri ’ 10.000: Zdravstveni dom l*1 va namesto cvetja za pok-Mlinarič - 15.000, Sii"!^/ nopeka. Industrijska ul 11 * ska Sobota, namesto frill* pok. očeta Petra Svetca iz* - 10.000; Sindikat Ml®1*'* Murska Sobota namesto " pok. brata Maje Top®11 |Z nišča - 10.000; Reflex Radgona, d. o. o., names*0 za pok. Eriko Vogrinec iz 20.000; Vlado Mikola. Vi* namesto cvetja za pok dra Vlaja - 7.000; porodni oddelek, pti*F*V* । laktovita - 2.680; družin®1 Murske Sobote namesto -11 pok. Gizelo Gerendaj - 10.000; družina Smodil’ kove namesto cvetja z® P01 j fana Temlina z Vaneče -družina Bertalanič, Nusk^ namesto cvetja za pok-J . Valeč - 10.000, Srednja p'*^, in teiiniška šola Murska* namesto cvetja za pok._| Jl 1' lana Vincetiča -15.000 Mercator Plese 1. Murska WUBEiyg < ■fecntcii ponedeljek^- " ob 13.00 ud PRIREDIT^ DNEVU Ze" Povabilo na r1' boljših pol°°lC|il sveta velja žena”1' r da bodo f, zabavnem pr°4 in možem, da malo potrud* Poskrbeli bom« w prisrčne glasb®110 Si macijsko središče, * * j brezplačno zbiramo "’C1 dujemo podatke meč il' znanje iščejo, in tistim nje ponujajo Kdaj m ” način boste znanja tznl* j prepuščeno vam -atm1" In katera znanja t* iščejo in ponujajo1 • Išče se znanje nemškega jezika. • Ponuja se znanje ruskega jezika. • Uče se znanje n^te za SŠ in fakultete- Informacije. BORZA SOBOTA, pri 1-ludikO^i.f Murska Sobota, Slom-1 ' lefon 53615 66, vsak d' 8 00 do 18 00. I VESTNIK - 4. marec 2004 27 WKDAHJA nemška pevka VOLKULJA CKMJtGE O DŽUNGLI PRIRODA UJEV1Č PRSNI Belost Dišava VBADAHJE REKAV ETIOPIJI V SRBU! ITAL PEVEC OKRASNA KOLAJNA OBOK KOSITER PODPISNIK UST1NE OBREDNA PESEM stara ENOTA ZA POSPEŠEK RUSKI ROK. VRATAR ORGAN WDA VRTLJIVA PLOŠČA TOLKALO NA VRATIH KAJNOV BRAT Špinači PODOBNA VRTNA RASTLINA IGRALEC BALOH JUNAK ROMANA VZHODNO OD RAJA NADLEŽNA ŽUŽELKA OTOKU PANAY, RUPM NAOČMK1 NANOSU DELNI ZLOM ANTIČNO MESTO V SIRIJI, HOUS VZORNIK. MAUK NASTKA ČEH SUROVINA ZA SVEČE POLJEDEL* SKI STROJ NEMŠKA IGRALKA DAGOVER MOJZESOV BRAT NOREČ, TEPEC NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ METULJ Z8EUMI KRILI STARO IME PALESTINE ZA POLTON ZVIŠANI TON D AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK ANTIČNI 8E0TUEC UDELEŽENEC SINJSKE ALKE M00WI DODATEK K MOŠKI OBLEKI PESNIK OGEN MANJŠAL’ NICA OD RIŽ KONICA ZELENA RUDNINA. KRISTALNI SKRILAVEC NORVEŠKI KNJIŽEVNIK AASEN MESTO NA CIPRU GLAVNO MESTO RUSIJE ZVRST JAPONSKE POEZUE POMOR, UMRANJE CESTNA PODLOGA IVAN KRILOV REKA V BOSNLLEW PRITOK SANE NAVIDEZNI PREMIK ORIENTAL’ SKO BARVILO ZA LASE GRŠKi SKLADATELJ TONI MEMINEN ZIMZELEN KONIČAST UST KOSClČAST SADEŽ PREBIVALEC LAOSA NEKDANJI TELOVADEC (JANKO) SUROVINA ZA ČOKOLADO KRAJ PRI SARAJEVU, BIH RDEČKASTO VINO STARO* MAJSKI KRALJ ČELNA OB JUŽNEM TEČAJU MEMČNO JAMSTVO •m SLOVENSKI IGRALEC VOJAK. KI ZA PLAČILO STOPI V VOJSKO JELO KAREL OŠTET KRAJ ML LJUBLJANI JUZHO-AMERIŠKI E4DUANEC EML ŠTERBAL ZVRST JAZZA IZUMRLO DIVJE GOVEDO . 3 ^ik Klanski SVETI BIK MESTO V SMILJI BELO LITURGIČNO OBLAČILO KARATEJU TELOVADNI ELEMENT NA DROGU KRALJEVIČ IZMAHAB-MARATE OTOK PRI BENETKAH HRVAŠKI PEVEC IGORAN) ŽILA ODVODNICA RfRSKA ŠT»CA tRovSte “Švici SL. SMUČAR (ALEŠI 2 ZVEZDANA MLAKAR ČLOVEK. KI NASILNO VSTOPA PRIPRAVA ŽENSKA, JOLEZENSKO NAGNJENA H KRAJI RASTLINA, repati SČIR --------------------------- - brezplačno čestitko v Vestniku [ Izžrebanci nagradne križanke: Rešitve križanke - LJUTOMERSKA DEPONIJA, >g ZABOJNIK, POBIRANJE SMETI - “ 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT: Nevenka 5 * Biček, Žepovci 66, 9253 Apače - 85459771 2, nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj: d “ Marijan Matjašec, Podgora 23, 2394 Kotlje § 1 3« - 7. nagrada VESTNI KOVA majica ~ Tamara Pukšič, Zg. Konjišce 17, 9253 Apače Nina Kovač, Lendavska ulica 13, | « 9000 Murska Sobota ~ Aleš RantaŠa, Paričjak 20, 9252 Radenci ; Vito Pelcar, Krajna 14r 9251 Tišina 5 « Zlatko Filipič, Trnovci 40, 2258 Sveti Tomaž § Med reševalce bomo razdelili 1. nagrada, v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota, do petka, 12. marca 2004. Rešitev: ___________________________________________________ ime in priimek:_________________________________________ ________________________ Naslov:__________________________________________________________________________— Davčna številka: . -------- uvtN ONA: Prišli boste v položaj, ko bo \ beba narediti odločno potezo in predvsem hkmnnd ?,z$stiti pretekla nesoglasja na poslov-’ so zavedati svojih potencialov, C tam kot si mislite. ON: Poskusili boste tudi • “speha i *r Pričakujete kdo ve kakšnega wl ^’^zalosebo, da imate srečo. Nikar se ^ijeta'sg 'J ne.Pakaite na Phitednjo Pril°žnost, »m Ji j J ' * $NA: Navdušenje vas bo zaneslo na * ^vsem negotova pota, a se bo vse skupaj Suspe^j 'aeWo na najboljši možni način. Poslovni ‘iir tudi^ mal° kasneje, vendar se družbonl prav n(č batL 0N; Po'š£ite s( M Svet nae J rf b 111 nJ । e pa boste vi de I i, ka ko se bo E n°- Nova ' 'spreme’1'1 i” vse bo lepše in manj muč-BI ',e,’.p. 9250 Gornja Radgona idk. 02 663 10 46 GSM; 041 539 204 KURILNO OLJE EVROPSKE KAKOVOSTI 5211111 iNDEMA, d. o. o. - Avto Čud, Aleš Čurman, s. p., Tišinska trtica 16,9000 M. Sobota NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.; 02/524 16 30 □. Slovenska 27, tel,: 01/425 20 75 prodajnega zastopnika za območje severovzhodne Slovenije GSM: 041366 700 Renato Ritlop, s. p., Markovci 4,9204 Šah J Pogoji: srednja ali višja izobrazba, vozniški izpit B-kategonje. vs^ tri leta delovnih izkušenj pri prodaji gradbenega materiala. Robert Kukovec, s. p., Mlinska ul. 22, 2000^/ Poskusno delo 6 mesecev. Od kandidatov pričakujemo komunikativnost in veselje do zastopniškega načina dela in poznavanje delovanja trgovine. Do 6 let za vse zaposlene in upokojence (01,09)-obremenitve dohodka prek tretjine. Stari kredit ni Ponujamo delo v ustvarjalnem teamu, redno strokovno izpopolnjevanje in stimulativno nagrajevanje. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: SCHIEDEL d o o Prebold, Laikova vas 82. 3312 Prebold. VESTNIK na intemetu^ww.vestnik.si ihi4Mi* ra leta mn naje. t. <* UL a. Nevske 13. N- kabete ^NOVO NA STAREM MESTUlp GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.; 02/22-82 335 Garancija; pokojnina, plato, karti«... Mta5jA.o..8 ^gato Band IzJ Mubu založbe Mandarina iz “ hal , GI«’a Kranjec, Lon- *4^ Križevci V Prekmurju. 'L'" ,Mlkl ■ do ponedeljka, 8. marca ° ’n"rn , C ?,skl val’ UHca arhitekta Novaka za glasbene lestvice. Ku 1'' 10 - glasujem za skladbo Sinergija, www.murski-val.com, gumb Kontakt v živo in 5371710 - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13.30 Čestitke, šport in Na narodni farmi -15.00 Šmartno: Mura, prenos prvoligaškega nogometa (Bojan Peček) - 19 00 Poročila -20.00 Furjanek, Činč PONEDELJEK, 8. marec - dežurna novinarka Silva Eory- 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous) - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna an-keta - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - IO.3O ■ ' ■ ra Mali oglasi - 11.00 Poroči-la - 11.15 Oaj kak san zlufto: Kako so začeli? Rojan in Muraši ■ 12.00 Poročila BBC-12.05 Ob- W - A 13.00 Poročila -13.151. oseba ednine - 14 00 Poročila - 14 15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski, šege, pesmi, tradicija -21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 9- marec - dežurna novinarka Nataša Brulc Šiftar - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Unichem -11.00 Poročila - 11 15 Kratki stik - 11 30 Mali oglasi • 12.00 Poročila BBC -12,05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila -13 15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18 40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila - 19.15 Eti ta je muzika - 20.00Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24 00 SNOP SREDA, 10. marec - 05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič - 07 40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet -08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn vpeti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 1315 1 oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila- 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 19.00 Poročila -19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mur-sko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 11. marec - 05.00 Dobro jutro - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 09.15 Kuharski nasvet: Janez Gjergjek, Radin - 10.00 Poročila - 10.15 Pomurske občine se predstavljajo: Tišina, Jožef Poredoš -11.00 Poročila - 11.15 Re-portaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Po- / ročUa BBC-12.05 Obve-stila - 13.00 Poročila - sB 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Koledar kulturnih prireditev DOGODEK LENDAVA V petek, 5. marca, ob 18. uri bo na gradu podelitev priznanj na področju kulture za prekmursko madžarsko kulturno ustvarjanje in otvoritev spominske razstave Ferenc Deak, postavljene ob pomoči Gocseji Muzeuma iz Zalaegerszega. VELIKA POLANA V soboto, 6. marca, ob 18 uri bo v domu krajanov prireditev ob dnevu žena, mater in deklet. BERKOVCI V nedeljo, 7. marca, ob 9.30 se bo začel pri Casaro-vem mlinu 1. pohod po Sladki poti. Prirejajo člani mikroturističnega grozda Sladka pot! CVEN V soboto, 6. marca, ob 11 uri bo v dvorani počastitev dneva žena s kulturnimi sekcijami DU Ljutomer. ŽITKO VCI V nedeljo, 7. marca, ob 14. uri bo slovesnost v počasi tev madžarskega nacionalnega praznika, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V nedeljo, 7. marca, ob 15. uri bo v Domu kulture gledališka komedija Prisparani Jurij v izvedbi gledališke skupine KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. DOBROVNIK V nedeljo, 7. marca, ob 18. uri bo v kulturnem domu proslava ob dnevu žena. MURSKA SOBOTA - V ponedeljek, 8. marca, ob 18, uri bo v veliki restavraciji gostišča Zvezda literarno-glasbeni večer ob mednarodnem dnevu žena. Svoja dela bodo predstavile članice in člani literarne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota, glasbeni del programa pa bodo izvedli Mešani komorni pevski zbor DU M Sobota in učenci Glasbene šole M. Sobota. - V torek, 9. marca, ob 19.15 bo v Športno rekreativnem centru Spartacus (Kopališka ulica 2) redni vpis za vadbo joge. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA - V petek, 5. marca, ob 20. uri bo v prireditvenem centru Mešič gledališka komedija Pižama za šest avtorja Marca Camolettija v izvedbi Mojteatra iz Ljubljane. V glavni vlogi nastopa Roman Končar! - V ponedeljek, 8. marca, ob 17. uri bo v grajski dvorani lutkovna predstava za predšolske otroke Metuljček in metuljčica avtorice Nine Kokelj v izvedbi Gledališča Labirint iz Ljubljane GORNJA RADGONA V soboto, 6. marca, ob 19.30 bo v kulturnem domu gledališka komedija Kako bi se znebili tujca? v izvedbi gledališča Satirikon iz Kranja. V glavni vlogi nastopata Sašo Hribar in Violeta Tomič! Kino Murska Sobota Četrtek, 4. marca: ob 18.00 in 20,00 ameriški znanstvenofantastični akcijski film Plačilo Petek, 5. marca: ob 18.00 Plačilo, ob 20.00 nem-ško-francoski športni film Extreme Ops Sobota, 6. marca: ob 18.00 Extreme Ops, ob 20.00 Plačilo Nedelja, 7. marca: ob 18.00 Extreme Ops, ob 20.00 Plačilo Sreda, 10. marca: ob 18 00 in 20.00 ameriška srhljivka Strogo zaupno Ljutomer Sobota, 6. marca: ob 19.30 ameriška akcijska grozljivka Podzemlje Nedelja, 7. marca: ob 17.30 in 19 30 nemško-tran-coski Športni film Extreme Ops Gornja Radgona Petek, 5- marca: ob 1830 ameriški animirano-ig rani film Looney Tunes: Ponovno v akciji, ob 20.30 ameriški znanstvenofantastični akcijski film Plačilo Nedelja, 6. marca: ob 17.30 Looney Tunes: Ponovno v akciji, ob 19.30 Plačilo Delimo vstopnice za kino Srednjeveški vojščak na Japonskem, ki ga igra T6m Cruise, se imenuje samuraj. Našo nagrado prejme Renata Duh, Melinci 155,9231 Beltinci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo je letos dobil oskarja za glavno moško vlogo? Kupon št. 10 - odgovore pošljite do torka, 9, marca, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si Koledar kulturnih prireditev ______________ ■ OTVORITEV MURSKA SOBOTA - V četrtek, 4. marca, ob 11. uri bo v Galeriji otvoritev razstave del absolventov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani (mentor ak. slikar prof. Gustav Gnamuš). - V četrtek, 4. marca, ob 19. uri bo v preddverju grajske dvorane otvoritev razstave Likovnega društva Mavrica iz Murske Sobote. RADENCI V soboto, 6. marca, ob 18. uri bo v muzeju Radenske otvoritev razstave slik Natalije Šeruga. LJUBLJANA V četrtek, 4. marca, ob 18. uri bo na veleposlaništvu Republike Madžarske (Konrada Babnika 5) otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Zdenka Huzjana. Razstavo bo odprl akademski slikar Laszlo Nemes. KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 4. marca, ob 12 30 bodo v dvorani OŠ 1 nastopili D Kwaschen Retashy. Organizator ZZV! - V soboto, 6 marca, ob 20. uri bo v Irish pubu (Lendavska) Balkan express v živo z glasbo sarajevskih nadrealistov in starega yu rocka. - V soboto, 6. marca, ob 21. uri se bo začel v MIKK-u Idrijski večer, kjer bodo nastopile skupine Švedske Finke (ala Primus, Tool...), Duo Boben & Bas (drum’n’bass) in Hidrogliste (kulturno umetniška združba). - V ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri bo v grajski dvorani nastopil Zoran Predin s skupino Žive legende. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU V soboto, 6. marca, ob 20. uri bodo nastopili v Pizze-riji Chaplin D’Kwaschen Retashy. BREŽICE, LJUBLJANA V soboto in sredo, 6. (Bre - Mladinski center) in 10, (1J - KUD F. Prešeren) marca, bo nastopila skupina Posodi mi ju rja. LITERATURA RADENCI V soboto, 6. marca, ob 20. uri bo v kongresni dvorani Zdravilišča literarni večer z dr. Manco Košir in Dušanom Jovanovičem z naslovom Moški - ženske. Pogovor bo vodila Norma Bale. IJUBIJANA V sredo, 3. marca, ob 19.30 bo v knjižnici Jožeta Mazovca v Mostah predstavitev dela Ferija Lainščka Poema o ljubezni Prvotnost. Sodelovali bodo še: prof. Darka Tancer Kajnih, urednica knjige, Vesna Radovanovič, ilustrator, akademski slikar Zdenko Huzjan in dr. med. Jože Magdič, nevropsihiater PREDAVANJE GORNJA RADGONA V četrtek, 4. marca, ob 18. uri bo v kulturnem domu predavanje o orhidejah in okrasnih rastlinah. BISTRICA V petek, 5. marca, ob 17. uri se bo začel na OŠ Prežihovega Voranca Večer odprtih vrat (predavanje, opazovanje neba...). RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V PAC-u si lahko do konca marca ogledate razstavo risb prekmurskih slikarjev, ki so nastale med njihovim študijem. - V razstavni izložbi podjetja Fer-Ing, d. o. o., je do konca meseca na ogled razstava fotografij Slike narave avtorja Mirana Mulca iz Veržeja. - V MIKK-u je do sredine marca na ogled razstava stripov, lutk in animacij Andreje Kladnik LENDAVA V sinagogi je v stopniščnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr. Aleksandra Schwarza. Na ogled je tudi fotografska razstava Kolo življenja - Fotografije iz Tibeta avtorice Vanje Kos iz Ljubljane. IVANOVCI V Vinogradniškem centru je do sredine marca na ogled fotografska razstava Portfolio avtorjev Dominika Šteinerja in Igorja Kolenka. LAAFELD/POTRNA Na ogled je gostujoča razstava iz Lendave Zgodovina dolnjelendavskih Židov. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda v Naravnem parku Terme 3000 do 14. marca razstavlja svoja dela Marjan Horvat. PROSENJAKOVCI V DOS je na ogled spominska razstava ob 25-letmd smrti akademskega slikarja Ladislava Danca. MELE V Vrtnarstvu Kurbus je do 12. marca na ogled prodajna razstava tropskih orhidej. PIRAN V Mestni galeriji je do konca marca na ogled razstava Mirka Bratuše Bezniki, navadni kipi in vlažilec zraka, s. p. ZADNJA STRAN 4. marec 2004 - VB VESTNIKOV KOLEDAR 4. marec, četrtek. KAZIMIR 5. marec, petek. JANEZ 6. marec, sobota, NIKA 7. marec, nedelja, TOMAŽ 8. marec, ponedeljek, JANEZ 9. marec, torek, FRANČIŠKA 10. marec, sreda. 40 mučencev 6. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 31 minut, zašlo pa ob 17. uri in 56 minut. Dan bo tako dolg že skoraj 11 urin pol. 7. marca ob 0.15 bo na nebu nastopil ščip. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 3. marca 2004 država «it>. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 236,9095 237,6224 238,3353 Hrvaška H RK 191 1 31,2760 31,3701 31,4642 Madž HUF 348 1 0,9260 0,9288 0,9316 Švica CHF '56 1 149,5547 150,0047 150,4547 V. Brit. GBP 826 1 355,186' 356,2555 357,3243 ZDA USD 840 1 191,1640 191,7392 192,3144 Watuvici Poroka Poročila sta se krava in polž. Srečno sta živela kar nekaj časa, nakar je krava začela varati polža z bikom Polž je ves nesrečen rekel kravi: »Saj sem vedel, da si me vzela samo zaradi hiše« Vic poslala: Zdenka Lenarčič, Čepinci 95, 9203 Gornji Petrovci Izčrpanost V srednji šoli učitelj napoveduje zadnji preizkus znanja v šolskem letu »Nihče ne sme manjkati! Ni opravičila, razen za težje bolezni ali smrt v ožji družini « Seveda se vedno najde kakšen pameten v zadnji klopi »Kaj pa v primeru seksualne izčrpanosti?« Smeh v razredu. Sledi miren učiteljev odgovor: »Boš pa z drugo roko pisal.« Spis Učiteljica je dala učencem za domačo nalogo spis z naslovom »Samo ena je mama.« Na- slednji dan so učenci brali svoje spise in na vrsto je prišel tudiJure, ki je prebral: »Prišel sem domov in mamo našel v postelji s sosedom. Poslala me je v kuhinjo po dve pločevinki piva, toda v kuhinji je bila samo ena pločevinka, zato sem rekel: »Samo ena je, mama!« Spolna vzgoja Mati prednica je nunam razlagala o nevarnih moških in jim na koncu rekla: »Se splača zaradi ene urice zabave spraviti svoje življenje v sramoto?« Po predavanju je ena od mlajših nun plaho pristopila k materi prednici in jo vprašala: »Oprostite, mi lahko daste naslov od tistega, ki lahko celo uro« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vid«, Ulica arti. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Opravičilo V prejšnjem Penu na zadnji strani ste, dragi bralci, spoznali Velikopolančana, ne pa tudi njegovega imena. Predstavil se nam je Franc Žižek, čigar ime in priimek pa žal nista bila omenjena. Se opravičujem! (šs) POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU, MURSKA SOBOTA. ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Nič se ne zgodi brez nas in vas Pred 55 leti (18. februarja 1949. leta) je izšla prva številka Ljudskega glasa, predhodnika današnjega Vestnika. Ves ta čas so bili »na preži« naši novinarji in dopisniki ter zapisovali in fotografirali dogodke ter to objavljali v Vestniku, saj - kot včasih pravimo - se nič ne zgodi, če ni v Časopisu, V nekaj naslednjih tednih bomo objavljali fotografije iz našega arhiva, vas, dragi bralci, pa vabimo k sodelovanju: skušajte se spomniti, kdaj in kje je bila posneta ta fotografija (in fotografije v naslednjih objavah), za kakšen dogodek gre, koga prikazuje, ste morda tudi sami na posnetku . Nič se ne zgodi brez nas in vas, zato sodelujte! Naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Lahko odgovorite tudi po elektronski pošti na naslov: vestnikt^p-inf.si. Iz gasilskih društev Prihodnje leto osemdesetletnica V PGD Čemelavci lani zelo dejavni Občnega zbora PGD Černe-lavci so se poleg domačih članov udeležili tudi gostje iz PGD Rakičan, Slivnica, Monošter v Porabju, Lafeld v Av- striji in PGD Bedn ja iz Hrvaške. Vse navzoče je pozdravil predsednik društva Marjan Horvat Začetek pa so popestrili mladi lavski gasilci uspešni na tekmovanjih. Na občinskem v Rakičanu so vse ekipe pokazale dobro usposobljenost. Posebej zahtevno, a tudi uspešno je bilo 6. srečanje gasilk Pomurja, ki ga je pripravilo PGD Cernelavci, udeležilo pa se ga je 22 ekip. Na občnem zboru PGD Čemelavci so podelili nekaj odličij. Za 40-letno članstvo in delo sta priznanji dobila Štefan Derva-rič in Anton Rančigaj, za 30-letno Branko Lončar, Elek Lovenjak m Julij KutoŠ, za desetletno Članstvo pa je priznanje prejel Branko Špirič. Posebno priznanje za delo veterana je dobil Štefan Dervarič. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); ime in priimek: kraj: ulica: številka: poštna številka: pošta: davčna številka: datum; Naročnino želim plačevati (obkroži]: a] po položnici - letno b] po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica vestnik v c) po položnici - trimesečno kulturniki s prisrčnim programom Iz poročil izhaja, da je bilo opravljenih veliko nalog. Vsekakor je najpomembnejši projekt, financiran iz programa Phare, z delovnim naslovom Varno v prihodnost, ki ga je društvo pridobilo na razpisu. V prvem polletju so pripravili projekt, ki je bil med 46 projekti ocenjen kot četrti med enajstimi izbranimi in je vreden 49 560 evrov, kar je sicer 75 odstotkov vrednosti projekta, saj mora PGD Černela-vci v projekt vložiti 25 odstotkov lastnih sredstev Realizacija projekta v drugi polovici leta je bila dobra. V preteklem letu so bili černe- Pa načrti? Osnovna naloga v letošnjem letu je nadaljnje uresničevanje projekta Phare Varno v prihodnost, ki ga bodo sklenili v prvem polletju. Z njim bo tudi realiziran del strokovnega izobraževanja vseh kategorij članstva in krajanov, da bi v prihodnje resnično živeli varno, kupljene pa bo tudi nekaj opreme Poudarek bo tudi na usposabljanju članic, da bi se kar najbolje odrezale na državnem tekmovanju v Kočevju. Društvo bo tudi skušalo pridobiti denar za nakup prapora in praznovanje 80-letnice, ki bo prihodnje leto Tedaj naj bi tudi prevzeli, vsaj tako načrtujejo, novo gasilsko vozilo. Marjan Horvat Ena od Murinih toP rk, pripeljanaiv' ■K brih časih, n^* oddihu na Kub'-prvim Maradono, ki* nuidinaobcas ' pri prijateljuj uf ogledala tekmo^nj ar nj' cigar-Mimsi-^ stvo naj nam 0Pr0^ nje tobaka. ***** dnj* V Murski Soboti' specializiran0 eK P čenje odpadne^ ;_j£> bi začela z delom, sanitarni ukrep. *<.1^ vedli, bo delitev P sk, ki naj bi J'h opreme poMond r. slovenske vojske kemičnega labo1 Laboratorij n' Tina । iv. 7p£”J enakim imenom^ ni znano, atije Lt*19 ***** Forum nejopoP^u J X njegovi visokicla pozitivne učinke P donske E prehojeni poti trošnika prekzi sega soseda, se tudi o letu pa ne bo temelj ' I podsKti filma Eet m ***** Zdaj že mrtev ceP^jh njo trgovino v j bil nekoč znani , ||t« mu bo priloznosm1 jalen5 j vljajo namreč 5P\ nek ( nar, na katerem vidni sp.^9^ 'X5 predavali na 1- ^^ vStopavE- _ bo.kakozag j pretok kapitala^ Drj bekfizični°^ to osebi, kije ***** V Dobrovniku, PP^^V na srrcrovS^' drijf j vnih danosti nekaj cvetk j