Matija led razbija, Legani, ga pa naredi. Mursk^obota, 22. februar 2007, leto IIX, št. 8, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra (310^it) Janševa vlada v Pomurju videla več dobrega kot slabega Se Pomurje premika naprej? protioklepne enote iz Murske Sobote Vojaki gredo, nova vojašnico vseeno bo Mestna občina: »Za našo lokalno skupnost bi morebitna selitev '■ i vojske pomenila zmanjšanje jfci števila delovnih mest« Fizioterapevtova prezgodnja smrt je pretresla športno in drugo pomursko javnost Je napačen podatek o pretoku vode v reki Muri zapisan v novinarskem gradivu res zgolj po naključju ali načrtno? Dvojna igra nekaterih iz Pomurja Cesta vzela Franca „ Jančarja STR. 11 snt. 4 - Škof dr. Jožef Smej, 85 let žMjenja Tudi jaz sem samo človek Monografija, prerez jubilantovega življenja in dela sni. 7 - Pomurske mlekarne v večinski lasti kmetov Zagotovo obstoj in razvoj mlekarne Novi lastniki prevzemajo odgovornost in breme na svoja pleča, se pa zavedajo, da bo reševanje težav trajalo dalj časa snt. 9 - Pustne maškare so preganjale zimo po Pomurju Strojanovi slovenska ) politika in druge smešno-resne zgodbe Ob maškarah in plesu tudi norčevanje iz aktualnih dogodkov sni. 17 - Občni zt»f ŠD cerebralne paralize Žarek Posebno priznanje Tomislavu Spilaku NAROČNIK AKTUALNO . 15. februar 2007 - VESTNI Kako postati in ostati uspesen Poslovni sistem Arcont združuje ekipo več kot 740 ljudi, ki vsakodnevno ustvarjajo prihodnost podjetja. Obseg kakor tudi uspešnost poslovanja iz leta v leto naraščata, takšne pa so tudi napovedi za prihodnja leta. Vse to nas sili v vsakodnevne spremembe in prilagajanja čedalje zahtevnejšemu trgu. Zavedamo se, da spadamo med najuspešnejša pomurska podjetja, kar pa nam še dodatno nalaga odgovornost za oblikovanje uspešne podobe podjetja v regiji, ki ima slabšo infrastrukturno in podjetniško mrežo. Vendar v podjetju menimo, da se skriva še precej rezerv v ljudeh. Naša ključna prednost Je v proizvodnji za znanega lastnika Con-tainex z Dunaja, in to s pridom izkoriščamo. Pravzaprav gre za več prednosti: definiran proizvod, stalnost naročil, skupno premagovanje morebitnih težav v proizvodnji, možnosti strateškega načrtovanje nabave in učinkovitejši osebni pristop k enemu kupcu. S tem pristopom dosegamo optimalno razmerje med ceno in kakovostjo našega glavnega proizvoda - bivalne enote. Podjetje je danes v fazi največjih investicijskih vlaganj: nova proizvodna linija za površinsko zaščito, povečanje montažnih prostorov, vhodni reprezentančni objekt in nabava visokoproduktivnih strojev, pri čimer ugotavljamo, da bomo svoj položaj in podobo še utrdili ter dolgoročno izboljšali tudi konkurenčnost na Čedalje zahtevnejšem evropskem tržišču. Z investicijami pomembno prispevamo k višji dodani vrednosti podjetja, dodatno pa namenjamo največjo pozornost visoki plačilni disciplini, povezovanju z lokalnimi dobavitelji, dolgoročnim partnerskim odnosom in vlaganju v zaposlene. V podjetju Arcont smo prepričani, da naš nadaljnji razvoj in uspešnost temeljita na zaposlenih, saj nam prav ti dajejo pomembno prednost na trgu. Delo z ljudmi oz upravljanje človeških virov je strateška funkcija podjetja, cilj katere je učinkovita podpora pri uresničevanju poslovnih ciljev na vseh drugih področjih. Ker želimo biti podjetje z iznajdljivimi, izobraženimi, sposobnimi in zadovoljnimi ljudmi, smo si izbrali več metod, kako to doseči in meriti. F Arcontu imajo zaposleni vsak teden interni klepet ob kavi z zaposlenimi v drugih oddelkih in se seznanijo z njihovimi izkušnjami pri delu. Vsi zaposleni v podjetju so dobro informirani o poslovanju in ciljih podjetja. Vsakdo ima možnost letnega pogovora s svojim nadrejenim, ko lahko izrazi svoje zadovoljstvo in želje, seznanjen pa ' Je tudi s pričakovanji podjetja. Ob koncu leta izberemo na podlagi letnih ocenitev zaposlenih tudi kadrovski potencial podjetja. Gre predvsem za mlajši visoko-izobraženi kader, torej potencialni bodoči vodstveni kader. Menimo, da imamo na vodstvenih delovnih mestih v podjetju trenutno najsposobnejše ljudi, sistem ocenitve vseh zaposlenih pa nam dopušča zamenjavo le-teh, če ugotovimo, da imamo v podjetju boljši kader. Letno namenimo tudi precej sredstev za izobraževanje zaposlenih, za določena delovna področja pa Jih k temu spodbujamo celo sami. Izobraževanja se lotevamo tako notranje kot tudi zunanje. V podjetje povabimo strokovne predavatelje za širšo skupino slušateljev. Odzivamo pa se dudi na vabila za organizirane delavnice in seminarje zunaj podjetja. Znanju pripisujemo edino trajno vrednoto, prednosti pa prinaša tako zaposlenim kot podjetju. Z leti smo postali najve^iproizvajalec bivalnih enot v Evropi, to pa nam brez sposobnih ljudi prav gotovo ne bi uspelo. Svoje dosežke s ponosom pokažemo, pri čemer v zadnjih letih izstopajo predvsem najvišja nagrada poslovna boniteta Al izleta 2005., nagradi iz leta 2003 in 2004 za učeče se podjetje ter večpriznanj s področja uporabnosti tehničnih izboljšav. Vsa priznanja so posledica skrbno načrto- vanih strateških usmeritev podjetja in truda zaposlenih za dosego teh ciljev. Branko Kurbus, predsednik uprave Arconta VESTNIK Predsedniški kandidat Lojze Peterle v volilno tekmo v oblačilih Mure^ z napovedjo kandidature za predsednik države na jesenskih volitvah evropski poslat® j Lojze Peterle uradno začenja svojo volilno k# panjo. V ta sklop sodi tudi njegov zadnji obist® soboški Muri, kjer ga je vodstvo tovarne # nilo s trenutnim položajem družbe in njem*! razvojnimi načrti, na novinarski konfereodN je potrdil, da bo svojo volilno kampanjo oblačilih Murinih blagovnih znamk. V Miin। tl blagovnih znamk. V bodo njihovi strokovnjalt* zagotovili, da mu 1 , , tovali in izdelali vrhunska oblačila, ki bodo* meljili na celovitosti in bodo zasnovar^F različne priložnosti, od uradnih do slovcF*: idstvoiv kot tudi za prosti čas. Po pogpvorih z voi , Mure je Lojze Peterle povedal, da že ves spremlja dogajanja v tem podjetju, poznaOF^ ve vzpone in težave, sam pa že ves čas zaupt Murino blagovno znamko. Po njegovem je d'J da, da se že v preteklosti ni več vlagalo v njd* promocijo v tujini, saj je to kakovostna blag®* | na znamka z daljšo tradicijo, kot jo imajo nd* tere uveljavljene in znane svetovne blago''*' ■ znamke. L. Kovač, foto: N. Juhi** ■ J O težavah kmetov Zupan v dvorcu I. Po obisku Skupine Panvita, kjer so ga seznanili z razvojnimi načrti družbe, ki se uvršča med največje proizvajalce hrane v državi, je Gvido Mravljak, državni sekretar v kmetijskem ministrstvu, obiskal tudi nekatere prekmurske kmebje in prisluhnil njihovim težavam. Na kmetiji Štefana Ciguta v Noršincih, ki se po obsegu . proizvodnje lahko uvršča med primerljive evropske kmetije, so ga seznanili z nekaterimi aktualnimi problemi, kr v tem trenutku pestijo kmete. Po besedah Ste- fana Ciguta kmetje še vedno ne vedo, katere poljščine bodo zamenjale sladkorno peso, kije lani zadnjič rasla na slovenskih poljih, veliko je nejasnosti In nedorečenosti o subvencijskih plačilih v prihodnjem obdobju, še poseben problem pa je za kmete, ki jim je kmetijstvo edini in glavni poklic, najem kmetijskih zemljišč, kijih primanjkuje, prednost pri najemu pa imajo velikokrat tisti, ki se s kmetijstvom ukvarjajo le ljubiteljsko in velikokrat tudi le zaradi prejemanja subvencij. L K,, foto: N. J. Ekonomska šola, dijaški dom MInisterza šolstvo in šport dr. Milan Zver si je drugi dan obiska v Pomurju kot Slan vladne delegacije ogledal tudi gradbišče nove ekonomske šole v Murski Soboti, kjer se je začela gradnja lansko jesen, selitev pa naj bi bila možna v letu dni. Namesto sedanjih 3.600 kvadratnih metrov {skupaj s kletnimi prostori) bo imela nova stavba 8.000 kvadratnih metrov. Možna bo tudi nadgradnja objekta za morebitni razvoj visokošolskega središča. Ekonomska šola Ima tri organizacijske enote - ekonomsko gimnazijo, poklicno in strokovno Solo tervfšjo strokovno šolo. Trenutno je vpisanih 731 dijakovv srednješolske programe ter okrog 400 rednih in izrednih študentov na višjo strokovno šolo. Po ogledu gradbišča ekonomske šole je šolski minister Zver vsalonu Murske republike hotela Dobra/ (so)podpisal s podžupanom Deziderjem ŠooSem še Pismo o nameri meri Ministrstvom za šolstvo in šport ter Mestno občino Murska Sobota glede preriaje Dijaškega rioma Murska Sobota za potrebe MO Murska Sobota. Kot je ob tem dejal minister, seje vlada oz. J Šolsko ministrstvo odpovedalo lastništvu dela prostorov v dijaškemdomu.dabijth uredili za terciarno izobraževanje, . to j e p redvi d e no fa k ulteto za tu rize m v o kvi ru Fa ku Itete za turizem Maribor. Turizem je perspektivna panoga za Pomurje, I« bo lahko hitreje napredovalo ptedvsemz izobraženimi kadri in znanjem, J. G., foto: N, J. Ministerza visoko šolstvo Jure Zupan je včeraj dopoldne obiskal disločii® enoto Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru v dvorcu v Rakičanu, Je srečal s predstojnikom dislocirane enote Črtomirjem Rozmanom ter pre«^' vnikoma Fakultete za kmetijstvo Maribor, prodekanom za izobraževalno^^ vnost Dejanom Škoijancem In dekanom fakultete Jernejem Turkom. so mu predstavili delovanje enote, študijski program, nove ptostore, k* varjali pa so se tudi o finančno-operabvnih težavah enote. Poleglega Jff'' ■ košotskl minister v Pomurju obiskal še podjetje Medicop, d. o. o., vM^**, Soboti in podjetje Elti, d. o. o., v Gornji Radgoni. V, P. I Vizjak in Mravijak na ogiedu »zelene« energiji' I sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo In pre- Del vladne ekipe se je med obiskom v Pomurju ustavil tudi v Skupini Panvita. Minister za gospodarstvo Andrej .Vizjak in državni izvajalec »zelene« elektr*^**^ energije v Sloveniji. Dejan Židan in Matjaž I H"' goste seznanila z delovanjefT plinarne,kijebiladograjenav f. PttliArilCf KI |C Ulld UUjl ' skem poletju, naložba vanjo F*'j znašala 7,5 milijona evrov. 2 ■ | plinarno ob prašičerejski | Nemščaku v Skupini Panvita { krožujejo proces pridelave ( Z bioplinarno v Nemščaku j®’’ iP venija naredila korak bližj® sničevanju Kjotskega spe'*' saj je pripomogla k zmaflj’^^ emisij CO, v okolje za okrog ’ ■ tisoč ton letno, elektrarna P* ® hrano Gvido Mravljak s sode- - šlje letno v omrežje deset m' lavci sta obiskala podjetje Pan- nov kilovatu ih ur el ektriČn® ® a vita Ekoteh, ki je največji pro- gije. L. K„ fot®® ‘ ! Republiške štipendije se nikoli več ne bodo ponovi^^ Območno enoto Zavoda za zaposlovanje M. Sobota sta obiskala minister za jav- no upravo Gregor Virant in Marko Štrovs, državni sekretar ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je zastopal ministrico Kot je povedal Virant, so se pogovarjali o poenostavljanju postopkov za uporabnike: »Zavod je naredil velike korake v to smer. Lotili so se prenove in poenostavljanja obrazcev in obenem intenzivno iščejo stike z drugimi institucijami za čim lažji dostop do po- ga septembra ne bi nikoli 1 novila. Pred obiskom zavodi' j 1*1 poslovanje se je Virant Marjeto Cotnian. Cotmano- datkov in od strank ne zahtevajo va je po dopoldanskem posvetu vlade odpotovala na sestanek sveta ministrov za zaposlovanje v Bruselj. potrdil, ki so že v uradnih evidencah.« Ravno zaradi tega, tako je prepričan Virant, naj se zgodba z republiškimi štipendijami lanske- s pomurskimi inšpektorji: jjj li smo, da okrepimo koordif’^. inšpekcijskih služb na lok^J*** ni, V vsaki regiji bomo tako u-koordinatorja inšpektorjevi * zagotovil odgovorno Jnfpe**^ jg službo.« V pomurski regij' špekcije koordiniral Ludvik» ■ z inšpektorata za kmetijstvo-^ f. IZHAJA OB ČETSTKIH. UreAnJštvo; Irma Benko (direktorica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rlloper Rodez, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerJe (novinarji), , (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva tn uprave: Mursilh Sobota, Ulica arh. Novaka 13. tel. št: 53817 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10,538 17 40 (novinarji' j) Venera (trženje) 5381710, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. TrirBesečna naručniru 16,25 evra (3.894,15 sit), letna narečnhta 65,00 evra (15.576,60 sit), letna narecnlna za naročnike v tujini 153,60 evra (38,006,90 narečnina za delovne organizacije, podje^a in obrtnike 48,10 evra (U.526,68 sH), lived v kelpertaži 1.29 evra (310 sit), oeleletna naročnina ra biteraelse Izdajo 52 evra (12.461,28). Transakcijski račun ra naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki 2490(F90l>^||[^ I Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče, Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25, člena Za kora o davku na dodano vrednost. Uradni list 23.12,1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna^ izdaja: Podjede za Infomfranje, d. d., M. Sobota Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pašta: Vestnik: vestnik® p-inf .si, Venera: venera0p-inf.si, natainlška služba: oglasi .vestnlk®p-inf,sl, www stran: http://ww*'' VESTNIK-15. februar 2007 AKIUALNU 4 Andrej Bručan si je ogledal porodnišnico o starih dolgovih in zdravnikih Ministrov predlog je najem dolgoročnega posojila . Minister za zdravje Andrej Bručan se je v sklopu vladnega obiska v Pomurju najprej srečal z vodstvom regijske bolnišnice in si ogledal priprave na otvoritev porodnišnice, popoldne pa se udeležil pogovora na temo Za prihodnost Kakovostnega in bolnikom prijaznega javnega zdravstva in si ogledal gastro-^terološko ambulanto Oastromedlca v Radencih. , Sodstvo bolnišnice je ministra seznanilo z ■anskim poslovnim izidom. Ta je negativen, . toda izguba v višini sedemnajst milijonov je v Pttaerjavi s sto milijoni primanjkljaja v prej-^nji letih vendarle uspeh novega vodstva, aieni Bručan. Načeli so še problem pomanjkanja zdravnikov in se pogovarjali o načinu [tokritja izgube iz preteklih let. Ta znaša okoli ^6deinsto milijonov tolarjev, »Bolnišnico ■omo finančno uredili še v tem mandatu,« je ^^estnik izjavil minister Bručan, pred tem pa pojasnil, da je edina možnost za pokritje razmeroma visokega dolga iz preteklosti ta, da bolnišnica najame dolgoročno posojilo. Ernerst Bore pa: »Mi smo apelirali, da bi polovico pokrili iz proračuna, in sedaj čakamo, kaj bo zagotovilo ministrstvo.« Drugi velik problem bolnišnice in sploh pomurskega zdravstv^a je pomanjkanje zdravnikov, ki ga poglablja tudi sistem opravljana zdravniških specializacij. Zdravnike iz regijskih zavodov v času šestletnega specialističnega študija zadržuje v kliničnem centru, za povrh pa ostanejo razpisana mesta v obrobnih regijah nezasedena. Minister Bručan je priznal, da je sistem nekoliko okoren in da je že večkrat posredoval na Zdravniški zbornici, spremembe pa naj bi prinesel Zakon o zdravniški službi, ki je v pripravi in ki bi z odprtimi razpisi za specializacije pri- spe val k zapolnitvi prostih mest. M. H. Minister Žagar o lokalni samoupravi in pokrajinah Ustanovitev pokrajin Minister za lokalno samou- M P*'avo in regionalno politiko Ivan Žagar je imel v Čren-®®vcih najprej delovni pok htpajil Jn predstavniki na temo pokrajinske zakonodaje, lokalne________ P^ve, regionalizma in kohe-politike. 1‘ogovora se je udeležilo okrog pomurskih županov z obeh ^■^ni Mure, predstavniki občin, pa je tudi nekaj predstav- samou- Minister žagar v pogovoru s pomurskimi župani v Črenšovcih , pomurskih razvojnih poPri tem je minister Žagar ' '^tiaril, da i^aril, da je za skladnejši re-^^ni razvoj nujno treba usta-pokrajine in da je še ved-noneu-.; ..... . .. _ takih, ki jim trenutno stanje ustreza in si ne želijo, da bi se več pristojnosti in s tem tudi obveznosti preneslo na pokrajine. Kar se tiče skladnejšega regionalnega razvoja brez ustanovitve pokrajin ni več mogoče narediti koraka naprej, S tem bo mogoča tudi bistveno učinkovitejša izraba denarja. Večina zakona o pokrajinah in zakona o financiranju pokrajin je na ministrstvu usklajena, v državnem zboru pa bodo morali zagotoviti za sprejetje dvotret- j insko večino. Tako pričakujejo, da bodo volitk-e v organe pokrajin ob naslednjih državnozborskih volitvah. Zavedajo se tudi, da obstaja nevarnost, da pride do pokrajinskih centrali zrno v, zato bo treba oblikovati tak sistem v vodenju teh pokrajin, da do tega ne bi prišlo. Zakon o financiranju občin ostaja za zdaj takšen, kot je, kmalu pa bodo objavili tudi pravilnik novega zakona o regionalnih spodbudah, s katerim se nekoliko poveča obseg sredstev. Kriterijev financiranja niso spreminjali, naslednje leto pa bo prišlo do sprememb tudi na tem področju. J. Ga, 0 gospodarstvu le mimogrede predsednik Janez Janša, ki je vodil J v Pomurju, je namenil dobršen del dvo-■bin aktivnosti srečanju s predstavniki madžar-Pyodnostne skupnosti v Sloveniji in pogovoru ifvezc Romov Slovenije, od gospodar-štv I obiskal le tovarno masivnega pohi- dniTi ske S ] v Ljutomeru. Ta ljutomerska družba, ki dvema desetletjema izločila iz ^atsk se je v tem obdobju razvila v mi- šča n ki se po velikosti in uspešnosti uvr- kii^ dejavnosti. sednUf ki so ga še čakale, si je pred- J vlade vzel Čas da le nrisliihnil vodstvo se k vzel Čas, da je prisluhnil vodstvu ga želelo na nekatere aktualne javn ’^3terimi se srečujejo. Pogovor je bil slavj ^aprt. po besedah direktorja Stani-“'vgirn predsednika vlade med daio ni **^*'*®^l>< na spremenjeno davčno zakono-“I Disana na ... . . .... zi ‘itugim delovno intenzivnim deja- ^^nierski obdavčevanja dobička pa Iju-ni mizarjem ne prinaša nobenih ugodno- sti. Čeprav vlaga podjetje pteftj sredstev v nove investicije in posodabljanje proizvodnje, ne more uveljaviti davčnih olajšav pri dobičku, saj te velja- io le za investicije v ražiskave in razvoj. '=^>“'SimonitisiJeveerajogledalpotekgradbenihdelpriobnov,graduvNegov..^^Oi^vlm«u Slavko Lončanč, Obnovo gradurnujezv,d, za zaščito kulturne dediščine Maribor Neva Turk, l zanimanjem m je ogledal gradbišče in iz zadnjih sto let. ter načrte, ki prikazujejo, kakšna bosta mlajši del gradu m obzidje po biti končana do konca prihodnjega leta.L. Kramberger Predsednik vlade Janez Janša . po obisku vladne ekipe v Pomurju Inventura danih obljub Obljube, ki jih je dala vlada ob prvem obisku v Pomurju pred dvema letoma, so se uresničile, saj je ministrska ekipa ponovno obiskala pokrajino ob Muri. Po besedah Janeza Janše so ob tem obisku skušali tudi preveriti, koliko se takratne obljube uresničujejo in kakšni so rezultati, V poldrugem dnevu, kolikor so se ministri mudili v teh krajih, je bilo 75 različnih dogodkov, na katerih so ocenjevali dosežene rezultate in načrtovali nove aktivnosti, ki naj bi prispevale k nadaljnjemu zmanjševanju razvojnega razkoraka Pomurja s preostalo Slovenijo. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik Janša, eni projekti že dajejo rezultate, za druge pa so v tem času postavljali temelje za njihovo delovanje. V Času po prvem obisku v Pomurju je v Sloveniji dozorela odločitev o ustanovitvi pokrajin, s spremembo ustave pa so ush^arjene tudi možnosti za njihovo ustanovitev. Tako naj bi v letu 2009 na tem območju zaživeja pomurska pokrajina, na katero se bodo prenesla sredstva in pristojnosti, Po-murci pa bodo takrat lahko sami odločali o svoji prihodnosti. Pomurska pokrajina bo za to dobila od 80 do 90 milijonov evrov. Pomembna pridobitev za pokrajino bo po Janševih besedah tudi izgradnja pomurskega kraka avtocestnega križa, kjer gre za največje infrastrukturno vlaganje v to pokrajino v vsej njeni zgodovini. Ob vlaganjih v cestno omrežje pa ne bodo zanemarjali vlaganj v železniško infrastrukturo na tem območju, za kar bodo nanienili 200 milijonov evrov. Vlada nima slabe vesti, je prepričan Janša, saj je bilo v zadnjih dveh letih v Pomurje vloženih precej sredstev, ki že dajejo rezultate. Samo v letu 2000 se je v Pomurju na novo zaposlilo 5.400 ljudi, kar je rezultat teh vlaganj, brezposelnost sc je zmanjšala za 18 odstotkov, zgrajeni so bili trije domovi za ostarele za 300 ljudi, pri vlaganjih v šolstvu je bilo Pomurju v zadnjih dveh letih namenjenih 2,5-kratveČ sredstev od slovenskega povprečja, pravičnejše pa je tudi financiranje občin, ki večini pomurskih občin za-, go ta vi j a več sredstev. To, kat je še ostalo iz preteklosti, pa je prevelik tovorni promet, ki bo z zgraditvijo avtoceste odpravljen. Je pa Janša zagotovil, da bodo dobili tisti, ki so zaradi tega prometa najbolj prizadeti, ustrezno odškodnino. Ludvik Kovač Infondovi vzajemni skladi 080 B2 42 wvvw.infond.5i Vzajemni skladi KBM Infond LOKALNA SCENA 22. februar 2007 - vEsm ' I 'TEMPIRANO 5 ||V' Dr, Andreja Barle -BKSJ Lakota, direktori-Urada za razvoj IHnV šolstva; »Do leta T ’ 2004 so veljali v Sloveniji nižji standardi znanja za romske učence v osnovnih šolah zaradi slabšega znanja slovenskega jezika in njihovih slabših živ- Ijenjskih razmer. Tako so lahko nadaljevali šolanje v glavnem samo v poklicnih šolah. Z novosprejeto strategijo posebni romski oddelki niso več dovoljeni, pri pouku uvajamo romske pomočnike, pripravljen je učni načrt za predmet o romski kulturi in razmišljamo tudi o predmetu romski jezik.« Stanislav Staokie-wicz, predsednik Svetovne romske organizacije! »Videli smo lahko, kako živijo Romi pri vas na podeželju. In kar smo videli, je precej dobro. Mladi od 18. leta dalje so socialno preskrbljeni. V drugih drža ^avnl junak«, škof Jožef Smej odgovoril: Nasprotoval sem temu. Ko pa je enkrat že »I vah ni povsod tako. Romi so aktivni, poznajo administracijo in nimajo problemov s tem. Predlagam, da občine, kjer živijo Romi, pripravijo skupaj z njimi projekte, s katerimi bodo kandidirali in lahko dobili precejšnja sredstva iz skladov Evropske unije.« Stanislav Lasič, ravnatelj Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer: »Število vpisanih učencev je 240, ki so razvrščeni v 16 oddelkov. Če bi nam ministrstvo za šolstvo in šport omogočilo, bi z veseljem dodatno uvedli tudipoučeva- nje baleta in modernega plesa ter ljudskih ■glasbil. Zanimanje je namreč kar precejšnje. V ta namen načrtujemo tudi adaptacijo določenih prostorov. Vse pa je seveda odvisno od soglasja šolskega ministrstva, če bo financiralo dodatni oddelek.« Valerija Žalig, obČinska svetnica v Beltincih: »Ker smo različni in si različno razlagamo demokracijo, pri tem ne nameravam sodelovati.« ' količina odpadkov, ki končajo I I Boris Sovič, direk-I tor Arconta IP, je I o odpiranju poslo-I vne enote v Lju-I bljani povedal: S »Prostore smo si že I ogledovali, vendar I nam niso povsem usI trezali. Trenutno se I pogovarjamo z gorI njeradgonskim Re-I flexom, da bi kupili večje prostore in si stroške ter kadre delili. F mislih imamo območje katere od industrijskih con ali nasploh okolico Ljubljane, kajti tisti, ki kupuje okno, si za to vzame čas, zato ni nujno, da so ti prostori nekje v središču mesta ali supermarketu. V poslovni enoti bi bili prodajalci in razstavni izdelki, hkrati bi bilo to tudi skladišče za izdelke, ki se bodo prodajali na tistem koncu. V preteklosti smo pri prodaji garažnih vrat izgubili kar nekaj kupcev, saj seje pojavil problem, ker jim nismo mogli nikjer pustiti naročenih vrat.« I i I Škof dr. Jožef Smej, 85 let življenja Tudi jaz sem samo človek Monografija, prerez jubilantovega življenja in dela Ob 85-Ietnici življenja dr. Jožefa Smeja je stolna župnija sv. Nikolaja v Murski Soboti v samozaložbi izdala monografijo avtorja Draga Sobočana z naslovom Ob 85. življenjskem miljniku škofa dr. Jožefa Smeja. Predstavitev monografije so v čast in zahvalo jubilantu povezali s slavnostno akademijo, ki je potekala 15. februarja, na dan njegovega rojstva, v Slomškovi dvorani v Mariboru, v soboto, 17. februarja, v dvorani kina Park v Murski Soboti in v nedeljo, 18. februarja, v vaško-kulturnem domu v rojstni Bogojini. Gre za prerez dosedanjega jubilantovega življenja in dela, v katerem je Jožef Smej predsta-vljen.kot jezikoslovec, pesnik, romanopisec, zgodovinar, prevajalec leposlovnih in znanstvenih del, teolog, predavatelj, duhovnik, škof in pričevalec vere. Spremno besedo je napisal nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, bogata monografija z dvajsetimi poglavji pa vsebuje tudi priče- [ V pogovoru z jubilantom na slavnostni akademiji v Murski Soboti je na vprašanje, kako je sprejel pripravo knjige, v kateri Je »: škof Jožef Smej je ob podpisovanju monografije v Bogojini toplo pozdravljal svoje rojak^li . in se tudi z vsakim posebej pogovoril. vanja in izpovedi posameznikov ob srečanju z jubilantom. Med vidnejšimi pisci je kardinal dr. Franc Rode, potem pa še slovenski škofje ter ljudje iz političnega in kulturnega življenja. Monografija objavlja tudi odlomke iz Confessiones (Izpovedi) ter iz dnevnika bogoslovca Jožefa Smeja. Slavnostni govornik na akademiji v Murski Soboti je bil murskosoboški Škof dr. Marjan Turnšek. Spomnil se je Časa, ko mu je škof Smej pomagal pri prevajanju knjige iz francoščine za diplomsko nalogo. Govorila je o razločevanju, o tem, kako je Bog delil, pa tudi o tem, kako ni prav, da človek spravlja skupaj to, kar je Bog razdelil, kakor tudi ni bila pripravljena razstava in ko sem že objavil odlomke svojega dnevnika v Poti k Bogu, ki izhajajo v Prekmurju, pa sem si mislil, dobro, pa če že piše, naj piše tudi moje Confessiones... Berite te Izpovedi bolj kot kaj drugo, pa boste videli, da nisem to, kar je bilo predsta\4jeno, ampak samo tisto, kar je bilo rečeno v Božji besedi. Tudi Jaz sem samo človek in tudi jaz sem kot vsi drugi izjokal solzo, izdihnil prvi glas in sem pravzaprav homo m o rta lis,« Ločeno zbiranje odpadkov na odlagališču, industriji pa vrnemo dragocene surovine. Ugotavljamo, da občani kljub večji ozaveščenosti, kot je bila v preteklosti, še premalo ločujejo odpadke oziroma le-teh ne ločujejo pravilno. Da bo sistem [ ločenega zbiranja v celoti za-I živet, se mora truditi sleherno I gospodinjstvo. Če samo en ob-I čan odvrže odpadek v zabojnik za ločeno zbiranje sekundarnih surovin, ki tja ne sodi, onesnaži celotno frakcijo, ki je zaradi lega ne moremo predati v nadaljnjo predelavo. V skladu z odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki podjetje Saubermacher & Komunala odvaža z zbirnih mest ločeno zbran papir, steklo, kovine in plastiko. V mestu Murska Sobota ter naseljih Krog, Satahovcl in Moravske Toplice pa imajo lahko gospodinjstva zabojnike za zbiranje papirja doma. Ločeno zbrane frakcije lahko občani oddajo tudi v zbirnih centrih. Podjetje Saubermacher & Komunala upravlja zbirne centre za ločeno zbiranje frakcij v Murski Soboti na dvorišču sedeža podjetja v Kopališki ulici 2 za občane mestne občine Murska Sobota in občine Tišina, v Puconcih ob odlagališču komunalnih odpadkov za občane občin Puconci in Moravske Toplice, v Vidoncih ob centru za tujce za občane občine Grad in skrbi za zbirni center v Skakovcih na dvorišču podjetja Avto Wolf, ki je namenjen občanom občin Cankova, Kuzma in Rogašovci. V izgradnji je še zbirni center v Beltincih za občane občine Beltinci in v Ša-lovcih za občane občine Šalovci, Gornji Petrovci in Hodoš, V zbirni center v Murski Soboti lahko občani občin, v katerih podjetje Saubermacher & Komunala opravlja odvoz komunalnih odpadkov, prinesejo tudi odpadno jedilno olje iz gospodinjstev. V podjetju Saubermacher & Komunala občane nenehno učimo in ozaveščanio o tem, kaj sodi v posamezne zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, vendar Se vedno prihaja do Številnih nepravilnosti pri oddajanju posameznih vrst odpadkov v zabojnike za ločeno zbiranje frakcij. Pogosto ugotavljamo, da občani v zabojnike za plastiko oddajajo tudi plastično embalažo nevarnih snovi ali njihove ostanke (na primer motorna in druge vrste mineralnih olj, sredstva za zaščito rastlin - pesticide, barve, lake, redčila in podobno) in torej ne upoštevajo znakov za nevarnost na embalaži ter kosovne plastične predmete, kot so na primer otroške igračein polomljeni plastični stoli, ki sodijo med kosovne odpadke. V zabojnikih za ločeno zbiranje kovin se vse prevečkrat znajdejo neočiščene pločevinke in konzerve ter večje gospodinjske na- Pomemben sestavni del gospodarnega ravnanja z odpadki, za dosego katerega se trudimo v podjetju Saubermacher Sc Komunala, je tudi ločeno zbiranje odpadkov. Z ločenim zbiranjem odpadkov se zmanjša prave, pohištvo, smuči in podobno. Najpogostejša napaka, ki se pojavlja pri ločenem zbiranju stekla, je, da občani v zabojnike za steklo odlagajo kozarce vloženih živil, napolnjene z najrazličnejšo vsebino, ter okensko, avtomobilsko, ekran-sko steklo, steklo svetil, keramiko in tako dalje. V zabojnikih za papir pa se nemalokrat pojavlja tudi embalaža za tekoča živila (na primer mleko, sokove, paradižnikovo mezgo ..,) ter z živili umazana ali prepojena papirnata ali kartonska embalaža. Velik problem je tudi to, da občani pred oddajo sekundarnih surovin ne zmanjšajo volumna odpadkov tako, da bi jih razstavili in stisnili in na ta način pripomogli k počasnejšemu polnjenju zabojnikov na zbirnih mestih. Cenjene občanke in občani! Naprošamo Vas za ločevanje odpadkov in doslednost pri upoštevanju navodil za ločeno zbiranje odpadkov, saj le na ta način lahko skupaj prispevamo k ohranitvi našega okolja. Za dodatne informacije o pravilnem ločevanju odpadkov pokličite podjetje Saubermacher & Komunala od ponedeljka do petka med 7.00 in 15 00, telefonska številka je 521 57 20, ali nas obiščite v Kopališki ulici 2 v Murski Soboti. Komunala Kopališka 2 Murska Sobota prav, da človek razdvaja, kar je Bog združil, f 1^, jega je v svetu, v katerem živimo, veliko. In vi ’*'j| kot svetopisemski mož, kot prerok po naši slove*', iVls-r, il0V(«j -S čarter ski in predvsem pomurski domovini tista oS’ nost, po kateri še vedno Bog živo govori.« Čestil Škofu so izrekli v uvodnem pozdravu stolni nik v Murski Soboti Martin Horvat, evangelič^^^^Jt Škof Geza Erniša, Smejev prvi in edini kapi®** 1 Murski Soboti župnik iz Bakovec Martin Poredf" ter podžupan murskosoboške občine Dezi^i^ ŠooL V Bogojini pa so jubilanta pozdravili de^ . lendavske dekanije Alojz Kozar ter župan vskotopIiSke občine Franc Cipot. Majda Hor iiJl Občina Kobilje Letošnji proračun bo večji od lanskega Nov zakon o financiranju občin predv*^ va ugodnejši način fihanclranja za tero manjšo občino. Med njimi je tudi obd' Kobilje, ki bo dobila na račun primarni L rabe v letošnjem letu 632.372 evrov, p« rem 15 milijonov tolarjev, kar je za 20 ‘ j stotkov več kot v lanskem letu. Na podl^ izračunov ministrstva za finance lahko nejši način financiranja pričakujejo t«0' prihodnjih letih. Na zadnji seji občinskega sveta občine so brez posebnih pripomb sprejeli proraf^P' •leto 2007, kjer pričakujejo za 766.492 prihod j odhodkov pa bi naj bilo za 20 tisoč evrov n' Med finančno in organizacijsko zahtevne?' projekti so druga faza vodovodnega položitev električnega in telefonskega j, dokončanje In asfaltiranje pločnika proti po- • iišču, razsvetljava ter posaditev dreves. se tudi odkup zemljiSč pri poslovno-obrtm gramoznici in sv. Martinu in projekt 1 ristične cone Muranie, Letos pa je prvič uvrš^^^^; I proračun tudi projekt Harmonia Murania, M- .,1 f tega pro)^’^% | ijskihtočk,!^ j pripravlja ureditev prvega dela pri tem ureditev ceste do energijskih tev energijskih točk in tamkajšnjega j Načrtuje pa se tudi obnova mostu čez Kobil)^_^ < potok. Rebalans proračuna pa bodo sprejeh'*' 1 eni od prihodnjih sej. .|jr' Na seji so obravnavali tudi osnutek ”1 f’* J razvoja občine Kobilje do leta 2010, kjer .. ( šljajo, da bi dali čim Ije do leta 2010, kjer«-večji poudarek kaknv<^j|f mu življenju v tem kraju in razvoju turizma^ terega imajo precej možnosti, pa premalo’ riščene danosti, poudarja župan Stanko p' VESTNIK-22. februar 2007 LOKALNA SCENA 5 Predstavniki Svetovne romske organizacije v Prekmurju (Ne)avtohtonost, »črna« naselja... Minuli hofiGC tedns so bili no prvom dvodnevnem obisku v Sloveniji predstovniki Svetovne romske or^dnizocije, do bi se ^Gznanili s stenjem Romov pri nas, si izmenjali z njimi poglede in sprejeli stališča, ki bi prispevala k izboljšanju razmer V soboto dopoldne se jim jr pridružila na pogovoru v salonu Murske republike v hotelu Zvezda V Murski Sobo-tudi vladna delegacija, ki Jn je vodil minister za okolje '■i prostor Janez Podobnik, z 'ijim pa sta bila še direktor brada za narodnosti Stane -aluk ter direktorica Urada razvoj šolstva dr. Andreja Barle- lakou, Ptedsednik Zveze Romov Slo-sedež v Murski k^ltoti.jože Horvat Muc je po-aoaril, da obstajajo dobre in slabe Iskani glede položaja njihove sku- pnošti pri nas. Romi živijo v 105 naseljih in žal jih je samo 34 legaliziranih. To sicer ne pomeni, da v vseh drugih ni možnosti za življenje, res pa je, dav nekaterih še vedno nimajo ne elektrike in ne pitne vode. Kot nezadovoljivo rešeno vprašanje je Horvat tudi omenil, da Romi v nekaterih občinah nimajo pravice, da bi lahko neposredno izvolili svojega predstavnika v občinski svet, ker je v Zakonu o lokalni samoupravi določeno, da velja ta pravica samo za 22 občin, kjer živijo tako imenovani avtohtoni Romi. Med spodbudnimi primeri glede sta- nja Romov v Sloveniji pa smo lahko iz besed Jofeta Horvata kot drugih prisotnih slišal' (poleg predstavnikov Romov iz Prekmurja so sodelovali tudi predstavniki iz Dolenjske in Maribora), da ima romsko naselje Pušča pri Murski Soboti kot edino pri nas in celo v Evropi status samostojne krajevne skupnosti, da je bil v zadnjem času marsikje dosežen precejšen napredek pri urejanju komunalnih potreb, da imajo bogato kulturno dejavnost, da je v Prekmurju dosežena precejšnja stopnja medsebojnega razumevanja med Romi in Neromi idr. stavnikom Zveze Romov Slovenije, ki jih je vodil predsednik Jožek Horvat Muc, in '®Saciji Svetovne romske organizacije, ki jo je vodil predsednik Stanislav Stankiewicz, J® na pogovorih v Murski Soboti pridružila tudi delegacija slovenske vlade, ki jo je vodil isterza okolje in prostor Janez Podobnik. Romi iz Prekmurja, Dolenjske in Maribora ter gostje za skupno mizo v salonu Murske republike v hotelu Zvezda v Murski Soboti. Predsednik Svetovne romske organizacije Stanislav Stanki-ewicz je med drugim povedal, da mu je znano, da je v Sloveniji na splošno zadovoljivo stanje romske skupnosti. »Videli smo lahko, kako živijo Romi pri vas na podeželju. In kar smo videli, je precej dobro. Mladi od 18. leta dalje so socialno preskrbljeni. V -drugih državah ni povsod tako. Romi so aktivni, poznajo administracijo in nimajo problemov s tem,«je med drugim povedal. Čudil pa se je, da obstaja delitev na avtohtone in neavtohtone Rome ter da iz tega izhajajo tudi določene (ne)pravice. Nedemokratično in neevropsko ravnanje z Romi pa je po njegovem mnenju V občini Grosuplje, kjer jim niso omogočili, da bi si lahko izvolili svojega predstavnika v občinski svet. Predlagal je, naj Vlada Republike Slovenije posreduje pri tem s pisnim dokumentom. Prav tako je predlagal, naj lokalne skupnosti, kjer živijo Romi, pripravijo skupaj z njimi projekte, s katerimi je možno kandidirati in dobiti precejšnja sredstva iz skladov Evropske unije - za reševanje romskih problemov, njihovo dejavnost idr. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je med drugim informiral predstavnike Svetovne romske organizacije, da je Slovenija namenila 1,5 milijona evrov za reševanje problemov romskih naselij, še predvsem za odkup zemljišč, tako da si bodo lahko Romi gradili domove na svojem. Zato je ustanovljena tudi posebna strokovna komisija za prostorska vprašanja, ki bo sodelovala pri po- ■ stopkih za legalizacijo romskih naselij. Urejanje prostorskih zadev je sicer v pristojnosti občin, če pa le-te ne bodo pripravljene tega izvajati, bo to storila neposredno vlada, Prihodnji mesec je predviden tudi.sprejem Zakona o-romski skupnosti, s čimer bomo uresničili ustavno obveznost. To bo zelo pomemben zakon, v pripravi in pri usklajevanju mnenj pa so sodelovali tudi predstavniki Zveze Romov Slovenije. Jože Graj, foto: J. Z. Izredni se]l OS Beltinci le odločitev o nadzornem svetu V pregretem politjčnem ozračju obstrukcija političnih strank I Novi predsednik PTZ je Damijan Jaklin Kipec štorklje dobil direktor Term Lendava Fanc Huber :rednf nadaljevanje iži čliiskZ beltinskega ob- L_ sveta ni minilo hrti? “ ni minilo f*’ 'atirtku jc "toh i, najavila svoj iz- delovala kot sa- kot sa- '* komisije za man- volitve in i^niujtar prL- Batna r ................ ''uiiive in ^''^r Dugar pri- •■rdne ® sklepi tretje Mul.ha za r,i S3lDAn*\« » '*<*J, prejšnje seje procedural- ^v^^pnjeseje Se odgovorila, ^^^velia^ "^potrjeni zapi-^J^pvno obravnava. ^8azapie??u^® procedural-in član Vr’ Predstavnik A katerim je ? ''“'»didata / °‘^P‘’klicala sve postala svo- in šeles občinskega li Občine 'kandidature ' komisijo kot tudi dobrodošla in- »Ihkal- rijej bi mora- imenovana kandidata, vendar prej in ne šele na seji. Ni pa bil potrjen sklep o potrditvi odprte liste kandidatov za občinske odbore in komisije. Župan Milan Kerman je označil za spodbudno, da so prišli na sejo komisije vsi predsedniki političnih strank, vendar pa predlog kandidatov ni izraz volje, saj je bila SD oškodovana. Prav tako se mu zdi nerazumljivo, da njihova bivša člana kandidirata na njihovi listi, saj bi morali imenovati dva nova kandidata. Naposled so odločili, da predložijo odprto listo kandidatov za petčlanski nadzorni odbor, o Čemer bi odločali s tajnim glasovanjem. Še prej pa so Štefan Ferenčak (LDS), Simon Horvat (NSi) in Roman Činč (Usta za občino Beltinci) javno izjaviti, da v tako nedemokratičnem in nepoštenem načinu preglaso vanja ne nameravajo sodelovati, medtem ko se je Regina Sraka (NSi) odrekla sejnini v dobro ljudi, ki so potrebni tega denarja. Nato je bilo še nekaj replik. Roman ČinČ (tista za občino Beltinci) je dejal, da provla dna koalicija, ki jo je označil kot svetniško skupino dvomljivcev, ni bila zmožna ustvariti kulture dialoga, zato mora nase prevzeti vso odgovornost za nastali položaj Za Marjana Maučeca (SLS) je bilo vodenjf seje župana Milan Kermana nekorektno, čeprav ima njegova stranka le enega kandidata med enajstimi za izvolitev nadzornega odbora. Ana Nerad (SDS) je pričakovala več složnosti za napredek občine, občinski svet pa bo zdrav Šele takrat, je pripomnila, ko bodo na sejah prenehali brati člene. »O drobižu se ne nameravamo pogovarjati, saj je vodja vaše svetniške skupine (Peter Gru-škovnjak, op. p.) delil kandidate po svoje,« je pripomnil Simon Horvat (NSi). »Če so stvari vnaprej dogovorjene, z enim glasom ne morem nič spremeniti!« pravi Valerija Žalig, »Ker smo različni in si različno razlagamo demokracijo, pri tem ne nameravam sodelovati,« je bil odločen Martin Virag (LDS), O poštenosti razdelitve mandatov je podvomil tudi njegov strankarski koleg Srečko Horvat. Na ugovor Stanka Glavača (SLS), češ da oni niso učenci Romana Člnča, je ta, sicer profesor, dejal; »Znova se je pokazalo nerazumevanje za odprt dialog. Gospod Glavač naj raje ne govori o svojih negativnih šolskih izkušnjah, kajti potem bi jaz znal spregovoriti tudi o njegovih kravah in ‘štalah'.« Po daljšem premoru, v katerem je morala tričlanska volilna komisija (Peter Dugar, Peter GruŠkovnjak, Valerija Žalig) pripraviti vse potrebno za tajno glasovanje, je naposled glasovalo le deset svetnikov, sedem pa se je odreklo tej pravici. Po preštetih glasovih so postali novi člani nadzornega odbora: Jože Balažič (Beltinci), Vlado Baša (Ižakovci), Jožef Kavaš (Beltinci), Dejan Klemenčič (Dokležovje) in Igor Lebar (Lipovci). Hkrati so pozvali vse politične stranke, liste in samostojne svetnike, zastopane v občinskem svetu, da do 23. februarja posredujejo. Če želijo, morebitne dopolnitve in spremembe kandidatov za delovna telesa in druge organe Občine Beltinci. Milan Jerse V lendavskem hotelu Lipa Term Lendava so na Pomurskem turističnem forumu za novega predsednika Pomurske turistične zveze izvolili Damijana Jaklina, podelili pa so tudi priznanja PTZ. Na Pomurskem turističnem forumu pod naslovom Turizem nas povezuje in bogati so najprej pripravili skupščino pomurske turistične zveze, na ka-. teri je prejšnji predsednik Štefan Dravec predstavil poročilo o delovanju zveze lani, v programu pa so bile tudi volitve novega predsednika za obdobje od leta 2006 do 2009. Na forumu sta sodelovala tudi sedanji predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Čer n jak, ki je bil na to mesto izvoljen konec lanskega leta, in prejšnji predsednik dr. Marjan Rožič. Potem ko je bivši predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec izpolnil pogoje za upokojitev, sta se za mesto predsednika prijavila dva kandidata, Milan Belec iz Železnih Dveri in Damijan Jaklin iz Velike Polane. Po glasovanju zastopnikov iz pomurskih turističnih dru-i štev je bil za predsednika izvolI jen Damijan Jaklin. Vi Novi predsednik Pomurske turistične zveze Damijan Jaklin Skupščini je sledilo še 15. srečanje turističnih delavcev Pomurja kjer so ob kulturnem programu z glasbo in plesi Se podelili priznanja PTZ. Najvišje priznanje, ki ga podeljuje Pomurska turistična zveza, kipec štorklje, delo akademskega kiparji Mirka Bratuše za izjemen prispevek k razvoju turizma v Pomurju, je prejel direktor Term Lendava Franc Huber. V obrazložitvi so med drugim povedali, da deluje v turizmu že trideset let, njegovo delo pa krasi nadpovprečna delovna učinkovitost, ki se kaže v večletnih poslovnih rezultatih. V okolja, v katerih je deloval, je uvedel mnoge novosti in v turistično ponudbo vnašal krajinske posebnosti regije. J, Ga. 6 GOSPODARSTVO 22. februar 2007 - vEsm Lendavski Variš lani uspešno Naredili tri tisoč kopalnic Lendavsko podjetje Variš je lani Izdelalo nekaj manj kot tri tisoč sanitarnih kabin (šeststo več kot leto prej ali skoraj polovico več kot predlani), z njimi pa iztržilo 13,4 milijona evrov. S tem so presegli načrtovano, poslovni izid pa že tretje leto ohranja trend rasti. Donos na prihodke znaša od tri do štiri odstotke, tako da bodo lansko poslovno leto končali z okoli 450 tisoč evri presežka. »Zaradi nedokončane pravde z nekdanjim nemškim poslovnim partnerjem Beckerjem in predpisov bomo namesto delitve dobička spet morali oblikovati rezerve,« pravi direktor družbe Štefan Sobočan. Dobro poslovno leto je posledica uspešnega nastopa na domačih in tujih trgih. Ohranili so nemški in slovenski trg, na novo pa se jim je odprla Nizozemska, kamor uspešno prodajajo tudi letos. Pomembno je, tako Štefan Sobočan, da ob razvoju novih trgov ujameš poslovno priložnost. Letos sc tako že ozirajo na Hrvaško, kjer načrtujejo obsežno gradnjo turističnih objektov in kjer se že lahko predstavijo s tristo kabinami, ki so jih vgradili v Umagu, priložnost pa se odpira celo na turškem trgu. Utrditi osvojeno in postaviti holding čeprav se v Varisu ozirajo po novih trgih, fizičnega obsega proizvodnje letos ne nameravajo povečevati, ampak utrditi pridobljeni položaj in s proizvodnjo kopalnic povečati prihodek ter zaslužiti 14 milijonov evrov. Ob tem bodo Še naprej vlagali v posodabljanje tehnološke opreme, za kar letno namenjajo od štiristo do petsto tisoč evrov, ter poskrbeli za dobro nagrajevanje zaposlenih, ki so kot večinski lastniki podjetja zaradi zahteve po oblikovanju rezervacij prikrajšani za izplačilo dividend. Lendavsko podjetje je namreč še vedno v rokah zaposlenih, njihovih družinskih članov in prej zaposlenih. Štefan Sobočan ima skoraj 20-odstotni delež, s širšo vodstveno ekipo pa že obvladuje dobro polovico kapitala družbe. Nadzorni svet družbe mu je tako ob obravnavanju poslovnega poročila za lansko leto in načrtu za letos že januarja podelil nov petletni mandat, saj mu sedanji poteče sredi leta, izpeljati pa mora napovedano lastninsko in organizacijsko konsolidacijo družbe, torej oblikovati skupino podjetij in uvesti projektno vodenje podjetja. Primanjkljaj delavcev zapolnili s tujci in kooperanti Oblikovali so nov logotip podjetja Variš, d. d., podjetje pa se bo z ustanavljanjem hčerinskih družb znotraj skupine razvejalo v smislu zaokroževanja proizvodnih procesov, s čimer Želijo doseči preglednost poslovanja in večjo varnost. Prvi korak v tej smeri so naredili že lani z ustanovitvijo hčerinske firme Mont, d. o. o., kjer je redno zaposlenih 11 delavcev in 36 za določen čas, Variš pa ima svoja podjetja Se v Tuzli in Nemčiji. O vstopu novega lastnika, ki bi v podjetje vložil tudi sveži kapital, pa se ne pogovarjajo. Konec januarja je v podjetju delalo 268 delavcev, od tega 199 za nedoločen in 69 za določen čas, s tem da so jih že letos 17 redno zaposlili. »Imamo tudi 17 vajencev, inštalaterjev in keramičarjev, ki So učenci lendavske poklicne šole,« je povedal sogovornik. Podjetje je lani zavzeto iskalo delavce, ki pa jih kljub visoki brezposelnosti na Zavodu za zaposlovanje niso uspeli dobili dovolj. Stefan Sobočan državni službi tudi zameri, da so na pogovor v podjetje napotili sto iskalcev zaposlitve, ob tem pa je zaman pričakoval vsaj en obisk nekoga iz javne službe, da bi jih vprašal o njihovih pričakovanjih in načrtih. Pomanjkanje delovne sile so tako rešili z zaposlitvijo Štirih delavcev iz Madžarske ter s kooperanti iz sosednjih držav. Sobočan je za delitev odgovornosti Poslovni načrt Varisa za letošnje leto je torej drugačen od predhodnih po tem, da bodo ustanovili skupino podjetij, uvedli projektno vodenje in nenehne izboljšave, kar so trije osnovni cilji podjetja, ob teh pa je vsak oddelek oblikoval še po tri svoje, ki morajo biti merljivi in primerljivi. »S tem odgovornost prenašamo z vrha na nižjo raven, da ne bo kot sedaj, ko rečejo, da je Variš Sobočan, Sobočan pa sinonim za Variš,< je povedal Štefan Sobočan. Majda Horvat Dravske elektrarne prvič javno o Muri 1 kot energetskem potencialu Dvojna igra nekaterih' iz Pomurja Je napačen podatek o pretoku vode v reki Muri zapisan v novinarskem gradivu res zgoij po nakijučju aii . načrtno? Ob tako natančno Izdelani PR-promociji, kakršno si lahko privoščijo Dravske elektrarne, bi težko trdili, da je kaj prepuščeno naključju. Še posebej, če je že znan podatek, da bo za morebitno investicijo v elektrarne na Muri 'ob predvideni letni proizvodnji 800 GWh treba nameniti 300 milijonov evrov (719 milijard tolarjev). Denar naj ne bi bil problem, saj imajo dovolj močan Investicijski sklad in odprto pot do evropskih sredstev. Razmišljajo celo, da bi ustanovili svoje podjetje v Avstriji in sami gradili elektrarne na Muri, kajti po njihovem mnenju sosedje nasprotujejo gradnji elektrarn na Muri zgolj zato, ker hočejo imeti popoln nadzor nad tem energetskim potencialom, in čez nekaj let Slovencem prodajati drago elektriko. -Avstrijci imajo menda že pripravljene načrte za dve novi elektrarni na reki Muri. Za Prekmurce in Prleke je vsekakor pomembna informacija, da bodo kmalu Izvedeli, kdo bo vodil in sodeloval pri izvedbi 14 Študij, ki so bile zapisane in podrobno pojasnjene v posebnem gradivu z naslovom Nabor študij potrebnih za Izdelavo končne študije trajnostnega razvoja območja ob reki Muri. V bistvu to pomeni, da bodo strokovnjaki, ki jih bo plačal potencialni investitor Dravske elektrarne Maribor (DEM), ugotovili, ali je gradnja elektrarn sprejemljiva in smiselna. Celotno raziskovanje naj bi potekalo preko inštituta, ki bo imel sedež v Pomurju (zaenkrat pa je menda glavni sogovornik DEM iz Pomurja Pomurska akademija zna- nosti in umetnosti /PAZU/ oziroma dr. Mitja Slavinec), in s pomočjo lokalnih sodelavcev bodo izbrali najboljše slovenske strokovnjake. Damijan Koletnik, direktor družbe, ki proizvede 75 odstotkov vse električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji (DEM upravlja osem velikih hidroelektrarn na Dravi in dve majhni) in je lansko leto sklenila z 19,55 milijona evrov dobička iz poslovanja, je pred dnevi sklical novinarsko konferenco po sto dnevih direktorstva. Prepričan je, 'avske e le k Er srne m ari bor i. n Wade or dravske elektrarne manb Damijan Koletnik je na pripombo, daje malce žaljivo ne' govoriti o znesku denarja za študije o Muri zato, da . znanstveniki ne bi dobili prevelikih apetitov, vendarle i^ višino zneska: »Štirje milijoni evrov so predvideni za izdela* potrebnih študij. Prezgodaj je govoriti o tem, kje dobiti milijonov evrov za gradnjo. Denar DEM lahko zagotavlja mesecu dni se bomo srečali s predstavniki PAZU-ja, da bomo ugotovili, kdo je sploh pripravljen sodelovati.« . SfclT Dravske elektrarne Maribor želijo izkoristiti energetski potencial reke Mure. Trdijo, da dokazano, da bi bila reka pomembna za pomurski turizem. Moti jih dvojna igra RRA in Sveta regije, saj so HE v razvojnem programu vključene v energetsko zasnovo PoriHfl drugič pa spet izjavljajo, da so proti HE na Muri. Invalidsko podjetje ima zaposlenih do 44 odstotkov invalidov Še letos PE Ljubljana Načrtujejo nove posodobitve proizvodnje, nadgradnjo upravnih prostorov in gradnjo jedilnice Arcont IP je v Sloveniji zelo prepoznavno podjetje, v vodstvu trdijo, da celo najbolj prepoznavno, saj spadajo že med največje slovenske proizvajalce stavbnega pohištva In so tudi najbolje opremljeno podjetje za izdelovanje oken v Sloveniji. Ker sledijo konkurentom, bodo sredi leta začeli izdelovati dodatni profil s srednjim tesnilom, čeprav so prepričani, da so njihova okna že sedaj dovolj kakovostna. Še večja konkurenčna prednost je uporaba posebnega stekla in distančnikov, ki so narejeni iz kombinacije nerjavečega jekla in posebne plastike. V lanskem letu je Arcont IP z Melov pri Gornji Radgoni ponovno dosegel več kot 20-odstotno rast, saj so prodali več kot 68 tisoč enot oken in vrat ter 11 tisoč kosov vrat in podbojev, za kar gre zasluga predvsem novim proizvodnim linijam. Dve leti stara linija ni več zadoščata za pravočasno izdelavo vseh naročenih količin, zato so zmontirali dodatne linije, saj imajo v veliki sodobni hali dovolj prostora za širjenje proizvodnje, Ta hip poteka izdelava oken in vrat na štirih linijah, od teh sta dve sodobni računalniško vodeni. Sto trideset zaposlenih (od 41 do 44 odstotkov je invalidov) je lani doseglo 9,9 milijona prihodkov in 0,8 milijona evrov (192 milijonov sit) dobička pred obdavčitvijo. V letošnjem-letu želijo predvsem povečati prodajo oken in vrat, izdelali naj bi jih 75 tisoč enot. Med večje letošnje naložbe spada gradnja dodatnih upravnih prostorov in jedilnice - sedaj morajo vsi zaposleni še vedno hoditi na malico v jedilnico v prostorih matič- nega Arconta, pri tem pa morajo prečkati nevarno , prometno cesto. Intenzivno iščejo tudi primerne prostore za predstavništvo podjetja v Ljubljani. Prostore v Murski Soboti pa so že prodali pred dvema letoma, potem, ko so se odločili, da si bodo zgradili novo proizvodno halo v bližini matičnega podjetja Arcont, s katerim se tudi skupaj propagirata z novo enotno grafično podobo, Bernarda B. Peček da mora Slovenija bolj izkoristi vodni potencial, saj ga je do sedaj izkoristila le 43-odstotno, pri tem se jim zdi Mura najbolj idealna, saj naj bibilaTh/ra vo energetsko najmočnejša slovenska reka. Po mnenju strokovnjaka Simona Balažiča to ne drži, saj je druga energetsko najmočnejša reka v Sloveniji Sava, povprečen pretok vode v reki Muri pa znaša manj kot 160 mVs. Tudi Dravi hidrologija zadnja leta ni naklonjena, saj se je v 45 letih pretok zmanjšal za kar 100 mVs. " ložnost za celotno lokalflf nost ,„ Drugi od pometnbi''||, in omembe vrednih so cialni projekti hidroelekh^^ reki Muri, Decembra 200‘ v-zato smo sklenili oziroma so mo- " z uredbo vlade o koncesij’ jeli možnost pristopa h sijski pogodbi o energets^^^jpu' bi reke Mure, vendar vsi ■ ^j| da je pogoj za podpis te be izdelava množice Stopil ||| so do sedaj opravile študij, ki zavzemajo vse ■ za potencialno izrabo re. Jamčim vam, da »z obnovami obstoječih HE naj bi povečali njihovo moč vsaj za 20 odstotkov, kljub temu pa so Dravske elektrarne omejen ponudnik električne energije, ji predhodniki pripravili temelje, stare štiri desetletja, to je ideja o črpalni hidroelektrarni na Dravi na Kozjaku. Ta črpalna hidroelektrarna je po mojem razmišljanju eden pomembnejših aspektov v gospodarstvu v državi, saj gre za edinstveni objekt v Evropi s 713 metri padca in ■ specifično gradnjo. To je pri- vodil nobenega postopl^^if' Avstrijci po Koletnikovem mnenju nasprotujejo gradnji elektrarn na mejni reki Muri, sami pa imajo pripravljena dva načrta za HE pri Vildonu. Resda imajo pripravljene načrte za gradnjo dveh novih elektrarn, ki so v postopku okoljevarstvene presoje, vendar pa nista načrtovani pri Vildonu, kakor trdi Koletnik, ampak med Gradcem in Melachom. Prav tako pa mora Slovenija v primeru, če bodo študije, ki jih bodo financirale Dravske elektrarne Maribor, pokazale smiselnost gradnje hidroelektrarn na reki Muri, pred začetkom gradnje pridobiti soglasje tako avstrijske deželne vlade in kot tudi Verbunda, je prepričan raziskovalec reke Mure Simon Balažič. bo usklajen z lokalno stjo in nacionalnimi h* j,# Mura je druga energets^'^(,^ močnejša reka v državi 1^^ j)i | na vsaj toliko, da ugotov*”' lahko s tem naredimo, p J mokricami, kaj s podtali” . | naše naravno bogastvo* jfi predstavljata reki DravS j|r, ra, moramo čim bolj iB”''' pi** zirati,« je povedal direkt^/^jj'* ,,n Vr.Ur„lk 1-i Jrad*’,^ I Damijan Koletnik, ki t" ja, da bo DEM, čeprav je dinga slovenskih elcktrs^,^ 1 v prihodnje ostal samos'^(^ Bernarda VESTNIK - 22. fe^uar 2007 GOSPODARSTVO 7 Pomurske mlekarne v večinski lasti kmetov FRONTAL odnoii z jovAostmi m tržno kOiTicinicir-orje www.fraAtQF,si INOUA FRONTLAB kreoTivne rešitve ii*i <3blikovi;i-*ij$ www.irqua.Si spletr«'stronr ir tapLkoCiJ« www.f ron+lobuSi Zagotovo obstoj in razvoj mlekarne Novi lastniki prevzemajo odgovornost in breme na svoja pleča, se pa zavedajo, da bo reševanje težav trajalo dalj časa S prevzemom večinskega - ■ Pomurskih mlekar-naj bi pomurski kmetje ohranili vpliv na usodo mle-^fne, ki se je v zadnjem času Znašla v nezavidljivem po-oiaju. Svojo namero so predstavniki zadrug in kmetov ^jasnili na zadnji novinarski ‘konferenci, ko so javnosti ^Po^ili, da so pomurski pri-J*valci mleka, člani specia-^irane Pomurske mlekarske Bodo Avstrijci onemogočiti razvoj turizma v Monoštru? Sežigalnica odpadkov ali biotu rižem? JHilruge, Kmetijske zadruge /Ofnja Radgona, Splošne ^otijske zadruge Klas Kri-i^ci in Kmetijske zadruge metovaiec Ljutomer, kupili onec lanskega leta od družbe pooblaščenke nekaj več kot Oset tisoč deInic ali le nekaj kot 40 odstotkov vseh pooblaščenke. /'«opaj 2 deleži Pomurske mle-_ zadruge, ki jih je ta že v pooblaščenki, tako kme- ' ■ obvladujejo dobrih 60 ^tkov družbe pooblaščen-k temu prištejejo še delni-7 jRi imajo zadruge v del-n'i^' 'niajo zdaj v Po-rttl.tCi^^ ‘^^okarnah kmetje že Zat "**'’*' upravljavski delež. ^do morali ohraniti Oe k Pooblaščenko, saj sicer t>„ ’ večinskega deleža mlekarnah, d. d., deln-tolarjev za v '^^^druge odkupile de-" Zaooelpnit, ^sposlenih, nekdanjih ncKaunjiu rtitir' upokojencev Po-JidlJinakup je k-^etijska zadruga Gor-teli delnic tad Pomurski mlekarski saj je ta že v pooblaš- , «"»o realiTiroii niafi it cenki, drujK po skupščini ' Pooblaščenke. Končni 'ustniki 1 Svoje predloge za reševanje trenutnih težav in nadaljnji obstoj ter razvoj Pomurskih mlekarn so na novinarski konferenci pojasnjevali predstavniki novih večinskih lastnikov. kmetje, ki oddajajo mleko v Pomurske mlekarne, odplačali pa jih bodo z mlekom. Čeprav je bil nakup deležev v pooblaščenki izpeljan brez predhodnega dogovora s kmeti, predstavniki zadrug zatrjujejo, da ti nakup podpirajo, saj se zavedajo, da le tako lahko zagotovijo nadaljnji obstoj mlekarne. Obstoj mlekarne pa je odvisen tudi od zagotavljanja surovine, saj so nekateri kmetje ze razmišljali o tem, da bi mleko prodajali tujim mlekarnam. Prevzem večinskega lastništva v Pomurskih mlekarnah je eden od redkih primerov sodelovanja med prekmurskimi in prleškimi, saj vsi drugi poskusi o povezovanju zadrug niso dali ___________________ rezultatov. Za nakup deležev so delnic naj bi postali se organizatorji nakupa dogo- varjali tudi z lenarško in ptujsko zadrugo, vendar ti za to nista pokazali zanimanja. Novi lastniki pa se pogovarjajo tudi z Mlekarno Celeia, saj ugotavljajo, da je le s povezovanjem ter delitvijo proizvodnih programov in specializacijo mogoče dosegati boljše poslovne rezultate. Na pomislek, ali ni bojazni, da bi Mlekarna Celeia prevzela Pomurske mlekarne, novi lastniki odgovarjajo, da ne verjamejo, da bi bila celjska mlekarna finančno sposobna za takšen korak. Predstavniki zadrug so se dogovarjali tudi s predstavniki Ka-da in Soda, ki imata v lasti nekaj nad sedem odstotkov Pomurskih mlekarn, vendar do nakupa tega deleža ni prišlo. Zadružniki so namreč za delnico Kad a in Soda ponudili 12 tisoč tolarjev, sle- dnja pa ponudbe nista sprejela. Lani je oddajalo mleko v Pomurske mlekarne 2.556 rejcev iz severovzhodne Slovenije, skupaj so ga oddali Čez sto milijonov litrov, kar predstavlja četrtino vsega slovenskega mleka. Na vprašanje, kako popeljati Pomurske mlekarne iz nastalih težav, ki sc v zadnjih letih kažejo predvsem v izgubi in zadolžitvi pri bankah, novi lastniki odgovarjajo, da nikakor ne na račun zniževanja odkupnih cen mleka, ne načrtujejo pa tudi povečevanja, saj bi to položaj mlekarne še poslabšalo. Eno od možnosti vidijo v dogovoru s trgovci, ki si pri ceni mleka in mlečnih izdelkov odrežejo največji kos pogače, je pa seveda vprašanje, koliko bodo pri tem uspešni. Ludvik Kovač, foto: N. J. Župan Monoštra ogorčen nad arogantnim in nekooperativnim načinom avstrijskih okoljskih investitorjev, ki jim želijo pred nosom zgraditi sežigalnico Monošter kot upravno, politično in kulturno središče Porabja, pokrajine na skrajnem zahodu Madžarske, kjer živijo tudi Slovenci, se je že pred leti odločil za ekologijo in turizem. Veliko priložnost so videli v ustanovitvi trldeželnega parka Raab - Orseg - Goričko, še več pa z odločitvijo, da bo občina financirala izgradnjo velikega termalnega zdravilišča. Toda zadnje tedne sta (ih presenetili dve zadevi, ki sta skorajda nerazumljivi glede na dosedanje delovanje: s 1. februarjem so zaprli upravo narodnega parka Orseg, v katero je spadalo tudi Porabje, in jo združili z upravo narodnega parka Ferto-Hansag v kraju Sarod. Ta odločitev je presenetila tako predstavnike naravovarstvenih organizacij kot lokalno oblast. Druga zadeva, ki je zelo razhudila domačine iz Porabja, predvsem pa župana Monoštra Tibora Viniczaya, je načrtovana gradnja sežigalnice odpadkov, ki naj bi jo sosedje Avstrijci zgradili tik ob meji med Avstrijo in Madžarsko ter ob t. i. Industrijski coni Monošter - Heilegenkreuz. Zanjo so izvedeli zadnji, čeprav naj bi za sežigalnico že bili pripravljeni načrti, menda pa so tudi že odobrena evropska sredstva. Sežigalnica naj bi bila za potrebe celotne avstrijske države (ali pa Širše), saj bo imela zmogljivost sežiganja letno okrog 200 tisoč ton odpadkov. Minulo sredo je monošterski župan sklical tiskovno konferenco, da bi novinarje iz Madžarske in sosednjih držav seznanil z nesprejemljivimi načrti avstrijskih investitorjev. Hkrati je prosil za moralno pomoč in podpise. Zakaj s slovenske strani ni bilo nobenega podpisnika, čeprav je Krajinski park Goričko del trldeželnega parka, nam ni nihče pojasnil. Resda stoji sežigalnica odpadkov tudi prav v središču Dunaja, pa vseeno - takšnega objekta ne morejo postaviti brez informiranja in soglasja sosedov kar na mejo države. Termalno kopališče Monošter, ki je eden največjih finančnih projektov monoštrske občine, je zgrajeno v obrtni coni in jc tik pred odprtjem. Onesnaženje reke Rabe in reke Lapines jc že sedaj veliko, domačini pa vedo, da je po navadi smer vetra, ki piha v rabski dolini, taka, da jim bo načrtovana sežigalnica prav gotovo zasmrajcvala njihov naj večji turistični up. Bernarda B, Peček Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, PoSJeT|E za inlOrmlradj«, 4. d,, Ul. JtK. Novaha 11, MuršItaSOSOt* Oskrbi z vodo se dogaja edino to, da zamuja Krapec: RRA ni več glavni koordinator tega projekta ??h>«iinfnrt ^^jektoo] ^^oniurju 'dodati - ’ se dogaja s oskrbe z vodo v ne morem po- i| Več .j >_ ■*'' vili ravi^ pravi RRa “ Krapec, direk-l** že Že Od ^^oitakU2005 ni Rito ML '='^^^2005 ni f teg, otroki!v rud in sve- skladom v letu 2006, okoljsko ministrstvo pa je prevzelo nalogo nosilca priprave dokumentacije,« razloži Krapec. Za koordinatorja priprave projektne dokumentacije je bil izbran Oton Zuljan iz podjetja Projekt iz Nove Gorice, kateremu so že posredovali dokumentacijo. RRA Mura pa je do leta 2004 skupaj z območnimi agencijami pripravi- ■a 5 regije .....sve- *'l * (P J^P^omentrati 20. ^'^'•'občin '’'^^*^26pomur-'ruaa v izbralo kot »V tiste “ Za ta pro-Z?^temčasu * la predloge projektov za sofi- nanciranje izgradnje sekundar- Na vprašanje, ali je projekt oskrbe z vodo v Pomurju v proračunu za leta 2007/2009, Krapec odgovarja: »Morda je kje skrit, jaz ga pod tem imenom v državnem proračunu ne vidim. Samo domnevam lahko, da je denar skrit v proračunski postavki Sklada za vode ali pa da bodo govorili o integralnerh proračunu.« Opozarja tudi, da se nam lahko ponovi zgodba s čistilnimi napravami, »Naprave smo zgradili, kanalizacijskih omrežij pa nimamo. Bojim se, da bodo občine zgradile svoje sekundarno omrežje, do njih pa bo voda tekla po RJs IV| kki '^‘‘skuc, iTIa 'HJcdanri pomur- izbralo kot smo im e no- li । zi Tn konti- ‘**ttiHLlie I PDpravo doku- *'"Pnjavo kohezijskim nega vodnega območja po obči- nah. In nadaljuje: »Potem pa smo z ministrstva dobili pismo, da bo Zuljana zamenjala Bernarda Jurič, in to je bil ključni trenutek, ko so se začele stvari spreminja- ti, RRA pa kot institucija ni bila več neposredno vabljena.« Mini- VESTNIK ster je takrat imenoval svojo petčlansko komisijo za spremljanje projekta. V njej so bili vodja te komisije mag. Bernarda Podlipnik, MOP, zunanji ekspert dr. Mitja Rismal, ter pomurski župani Anton Stihec, Janko Halb in Anton Halb, »Ker je bila komisija konec lanskega leta na seji sveta kritizirana, poleg tega pa Halb ni bil več župan, smo ministru Janezu I salonitnih ceveh.« Podobniku predlagali novo, razširjeno komisijo, v katero smo vključili župane najbolj ogroženih območij in strokovnjake. Ta predlog smo poleg ostrega protesta poslali na ministrstvo. Odgovora kot institucija nismo dobili, jaz pa sem šele v Vestniku prebral, da bodo namesto razširjene komisije poslej sklicevali sosvet vseh pomurskih županov.« Kako daleč je projekt oskrbe z vodo? v zadnjem uradnem obvestilu o aktivnostih glede oskrbe prebivalstva s pitno vodo in varovanja vodnih virov Pomurja, ki so ga z okoljskega ministrstva poslali na RRA Mura decembra lani, piše, da sedaj poteka priprava projektnih nalog in razpisne dokumentacije za DLN, dokončujejo hi- drogeoloŠke raziskave, izvrtali bodo še poskusne vodnjake in poskrbeli za priprave strokovnih podlag. Šele od letošnjega avgusta do marca 2008 pa načrtujejo pripravo projektne dokumentacije za razpis in gradnjo. Mag. Bernarda Podlipnik je zapisala, da so za vse navedene aktivnosti namenjena sredstva v državnem proračunu, poleg tega vzporedno poteka gradnja vodovodov v občinah Kobilje, Cankova in Sve-tkJurij ob Ščavnici. Te investicije se sofinancirajo iz sredstev Sklada za vode. Pri projektu oskrbe z vodo v Pomurja se še vedno izbira glavni projektant za pripravo dokumentacije, in to v času, ko bi celotna dokumentacija žc morala biti v Bruslju. Odslej pa se bo na svetu regije redno poročalo o napredku projekta oskrbe z vodo. Naslednja seja sveta regije bo 26. februarja. A. Nana Rituper Rodež ■.'i 8 KMETIJSTVO 22. februar 2007 - VESTNI Izplačilo subvencij za OMD In EKO 0 za leto 2006 Na obisku pri Bertalaničevih vSodišincih Denar je že pri upravičencih Po začetnih zapletih o izplačilu kmetijskih subvencij za leto 2006, ki je med kmeti povzročilo plaz negodovanja in protestov, kaže, da so se razmere vendarle normalizirale. Kmetijska ministrica Marija Lukačič, ki je že decembra zagotovila, da bodo kmetje del neposrednih plačil za površine EKO 0 prejeli še pred iztekom lanskega leta, preostanek pa do konca letošnjega februarja, je medtem odstopila, vendar njena obljuba vendarle drži. Kot so sporočili z Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, so 20. februarja opravili vsa izplačila za izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost OMD za leto 2006, upravičencem pa so nakazali tudi vsa neposredna plačila za površine EKO 0. Denar bi upravičenci zdaj že morali imeti na svojih računih. Za vsa izravnalna plačila OMD za leto 2006 je agencija izplačala 43-762.432 evrov, za neposredna plačila za površine EKO 0, ki v decembru še niso bila izplačana, pa 4.767.816 evrov. Še letos naj bi dobili kmetje tudi sredstva, ki so namenjena za Slovenski kmetijsko okoljski program SKOP. L. Kovač Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh ti^ovinah in trafikah. Podjtticsi i*forfiiir>liie>VllcaarintGlcta Mtrvak« 13, Mrgrska S^hU z rejskim središčem do višje dodane vrednosti Ob plemenskih mladicah vzrejajo zdaj še plemenske merjasce Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja se kmetija Obalovlh v Sodišincih ni veliko razlikovala od povprečnih prekmurskih kmetij. Breme kmetovanja je takrat nosila mama Irma, pri delu pa sta ji pomagali hčerki. V hlevu so takrat redili živino in pitali prašiče, vendar so proti koncu sedemdesetih let spoznali, da bo potrebna specializacija. Gabriela, ki zdaj stopa po mamini poti, sicer pravi, da bi morala kmetijo prevzeti sestra, vendar je naključje naneslo drugače. Sestra se je omožila in Odšla od doma in tako je na kmetiji ostala sama z mamo. Vendar ne za dolgo, saj se je po poroki z Bertalaničevim Francem ta leta 1981 preselil na njihovo domačijo, v novem hlevu, ki so ga zgradili i’?*.'' I « Predavanja kmetijske svetovalne službe pri KGZS - Zavod MS Datum Kraj Lokacija Ura 2S.2.2007 Murska Sobota dvorana KGZS - Zavod MS 9.00 Ukrep Področje REJ Sonaravna raja domačih zivaH 23.2.2007 23,2,2007 Martjanci Beltinci dvorana KZ Martjanci vaški dom 9.00 10.00 24.2.2007 Vaneča vinogradništvo Novak 9,00 26.2,2007 MurskaSotrota dvoranaKGZS-ZavodMS 10.00 N£J 26.2. 2007 Markovci 26,2,2007 DankovC! 26,2,2007 Pozna novci 26.2.2007 26.2.2007 Bogojina Filovci gasilski dom gasilski dom gasilski dom tortstična kmetija Zver vaški dom 12.00 12.00 9.00 9,00 10.00 26.2.2007 26.2.2007 Lipovci Šalovci vaški dom 13.00 27.2.2007 27.2.2007 Ljutomer Lucova 27.2.2007 27.2.2007 Martinje Grad 27.2.2007 Radovet 27,2.2007 Vaneča 27.2.2007 Fuževci 27.2.2007 Tišina 27.2,2007 Ižakovci 27.2.2007 Tešanovci 27. 2.2007 21.2.2007 27.2.2007 21.2.2DD1 28.2,2007 28.2.2007 28.2.2007 28.2.2007 28.2.2007 28.2.2007 28.2.2007 28.2.2007 01,3,2007 01, 3.2007 01,3,2007 01.3.2007 zadružni dom dvorana SEGRAPA gasilski dom gasilski dom gasilski dom ’. gasilski dcmi gasilski dom gosbina Šiplič kulturna dvorana vaški dom vaški dom Gornji Petrovci vaši« doni Rogašovci vaško-gasilski dom Dolnji Slaveči vaSto-gasilski dom Skakovci vaško-gasilskl dom 9.00 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet poirtike za Isto 2007 Praktični prikaz rezi vinske trte in 3. tekmovanja za rezača DV Goričko Sonaravna reja domafih živali Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, poličke za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 9.00 12.00 9.00 12.00 9.00 9.00 9.00 9.00 10.0) 9.00 12,00 9.00 12,00 9,00 Murska Sobota dvorana KG^-Zavod MS 9.00 Križevci Kuzma gasilski dom kulturna dvorana 9.00 12.00 Dolenci vaški dom 9.00 Sebeborci vaški dom 9.00 Cankova Pertoča Domajinci šalamenci Bodonci Križ, pri tjut. ČrenŠovci vaško-gasilskl dom vašto-gasilsk’dom vaško-gasilski dom gasilski dom gostilna Horvat kulturni dom 9.00 19.00 9.00 9,00 12,00 9.00 IVQ Integrirarto vinogradništvo I 1 S® g M 4 r ■ 1- ,1 % % Pri Bertalaničevih v Sodišincih je bilo eno od prvih rejskih središč za plemenske mladice, zdaj pa tu vzrejajo še plemenske merjasce. Za vse to poskrbijo gospodar Franc, žena Gabriela In sin Franjo, ki bo prevzel kmetijo. Frrto: L. Kovač sejna soba občine ČrenŠovci 10,00 REJ Ukrepi kmet politike za leto 2007 Ukrep! kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet politike za leto 2007 Ukrepi kmet politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet politike za leto 2007 Ukrepi kmet politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2£)07 Ukrepi kmet politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Ukrepi kmet politike za leto 2007 Ukrepi kmet politike za leto 2007 Ukrepi kmet, politike za leto 2007 Enodnevni seminar o reji, razmnoževanju in zdravju prašičev leta 1977, pa so takrat že imeli prašiče. Kmalu po poroki so Bertala-ničevi povsem opustili govedorejo in se preusmerili v prašičerejo, V hlevih je bilo takrat 24 plemenskih svinj in ukvarjali so se 2 rejo tekačev, ki so jih prodajali za nadaljnje pitanje. Najprej niso imeli pitancev, leta 1989 pa je dobila njihova kmetija status rejskega središča za plemenske mladice, ki so jih prodajali preko Kmetijske zadruge Panonka. Z novimi hlevi so hlevske zmogljivosti povečevali, v njih je zdaj že prostora za 40 plemenskih svinj, letno vzredijo in prodajo 100 plemenskih mladic, v zadnjem času pa tudi plemenske merjasce. Prodajajo v glavnem breje plemenske mladice, zdaj, ko se na farmi v Nemš-čaku s tovrstno rejo ne ukvarjajo več, pa s prodajo nimajo težav. Kupci prihajajo iz različnih krajev Slovenije, pri rejskem delu dobro sodelujejo s strokovnjaki soboškega kmetijsko-gozdarske-ga zavoda in z njimi nimajo težav, kot pravi gospodar Franc, pa vse preveč direktiv prihaja iz Ljubljane. Živali, ki niso primerne za nadaljnjo plemensko rejo, so Še do nedavnega v sodelovanju s Panvi-to pitali za zakol, zdaj pa jih prodajajo kot tekače za nadaljnjo rejo. Oni so namreč pitanje opustili, saj so se preusmerili tudi v vzrejo plemenskih merjascev. Pravijo, da tako dosežejo višjo dodano vrednost. Ker so se usmerili v vzrejo merjascev Čistokrvne bele slovenske pasme, je cena teh prašičev ža kakšnih 15 odstotkov višja od križancev. V Sloveniji je le Še eno rejsko središče merjascev te pasme, zato s prodajo nimajo težav, čeprav po teh merjascih povpraševanje ni ravno veliko. Po njih povprašujejo le rejska središča, saj so njihovi potomci primerni za pitanje do višje teže, zato se rejci, ki prodajajo tekače za nadaljnjo rejo, za križanje z njimi ne odločajo. Ob našem obisku so Bertala-ničevi, ki so z vzrejo plemenskih merjascev začeli pred zimo, prodali desetega merjasca, pravijo pa, da je njihova vzreja izredno Valentinovo vino Kupljenovih s prvo Valentinovo trgatvijo, ki bo poslej tradicionalna, so vinogradniška opravila za sezono 2006 končali tudi pri Vinogradništvu Kupljenovih v Okoslavcih, Valentinova trgatev je nastala povsem naključno, kajti Kupljenovi so čakali na ledeno trgatev, za karso pustili okoli 200 trsov traminca. Cene bi bilo mraza, bi trgatev opravili 8. februarja in pridelali Prešernov traminec, ker pa je bilo slabo vreme, so počakali do Valentinovega, Iz posušenih grozdnih jagod so tako Iztisnili le kakšnih 30 litrov sladkega mošta in v njem namerili okoli 200 Eozlejevih Stopenj sladkorja. Kupljenovi letno pridelajo več kot 102.000 litrov vina in ga brez težav prodajo, še posebej ponosni pa so na svoja predikatna vina, kamor sodi tudi traminec, namenjen za „Valentinovo vino", 0. Bakal zahtevna, Izbrani pujski tooi*' skozi zahtevne teste, njihovo’ rejo nadzirata ljubljanska biol*, niška fakulteta in soboški k”’ tijsko-gozdarski zavod, od plemenske mladice pa jim vzrediti le od enega do n»r dva plemenska merjasca. Vso krmo, ki jo potrebi*)')’ Bertaianičevi pridelajo V nem sami, saj imajo ob dc^ hektarjih lastne zemlje 15"’ tarjev površin Se v Največ površin namenjajo k® zi in ječmenu, nekaj kroine***^ grahu, pšenice, ki so jo prodajali, zdaj zaradi krmi ne pridelujejo, z vsel®r vrSinami pa so vključeni v J’’" grirano poljedelsko pridrli Čeprav so imeli lani s kotu sejanih 14 hektarjev in z nom deset hektarjev njiv, ji*** slednjega že zmanjkalo, s**! bili zaradi toče oto del Je pa njegova cena že pr^*'^ 40 tolarjev za kilogram, z-™'. mu v prihodnje namenjali Št površin, vendar te niso nap’^, in tudi v najem jih je težko o **■ "lil Zaradi pomanjkanja kmeti)’^, površin zaenkrat tudi ne , bistveno povečevali zmogljivosti, čeprav ima koif že naslednika. Sin Franjo je* čal srednjo kmetijsko Solo odločil, da ostane na kmetij*' enkrat bodo del hlevov in darskega poslopja le obnovil' > želijo priti na čredo 50 skih svinj. Seveda pa bo vse *> sno od razmer v kmetijstvu, Franjo, ki je vešč že vsakega ’. rranjo, ki (c vese zc vsan-va- . v hlevu in tudi v mešalni^* f_ pripravi krmil. Krmila pripravljajo sami, saj so lwll > prvimi, ki so s tem začeli dvema desetletjema. StrK* J delal v mešalnici, itm je recepturo, Franc pa je saffl . priročen mešalnik. Ludvik Srečanje pomurskih Kmetijska svetovalna služba^^ murje, ki deluje v okviru K6Z Sobota, je pripravila v četrtek, 1 bruarja, v Termah Banovci r->,, .. nalno 13. srečanje kmetic Udeleženke, prišlo jih je 250 pomurskih društev kmetic, e** ur preživele v druženju, prtjetP^'” , položenju in izmenjavi sluhnile pa so tudi predavanj*^ ,, preživetja v medgeneracijski^), kah. Zbranim je spregovorila stojna specialna pedagoginj LaSIč Lončarič. S. E. ■r i h ( s 1 I f I 1 i i r’ I j C ^4 -.d ,7^ Po naših znanih poteh Pustne maškare so preganjale zimo po Pomurju Strojanovi, slovenska politika in druge smešno-resne zgodbe Ob maškarah in plesu tudi norčevanje iz aktualnih dogodkov v pustnem času tudi v Pomurju ‘radicionalno pripravijo nekaj ^ejih pustnih prireditev, otroke in preoblečene v maškare, pa ^0 videvali v vsakem kraju, naj-„ seveda na pustno nedeljo in pustni torek. estovanje pomeni simbolično pte ^^3'hnje zime in mraza, po drugi stani • praznovanje prihoda pomladi in to-'e 3 dni. Letos sicer prave zime ni bilo Iško se tudi maškaram ni bilo treba pre* zabavali, rajali in plesali na prireditvenem prostoru. Sledila je parada mask, kjer so se predstavila turistična in kulturna društva iz Ljutomera in okolice. Parada je potekala od Starega do Mestnega trga, na prireditvi pa so sodelovali Godba na pihala KD Ivana Kaučiča, turistična društva iz občine Ljutomer, Mladinsko kulturno društvo Podgradje in dijaki Gimnazije Ljutomer. Društva, ki so se predstavila, so si izbrala zanimive teme iz sedanjosti pa tudi preteklo- I sti. Tako so se lotili dogajanja z družino Strojan iz Ambrusa, kjer so bili prisotni ob članih družine Še policisti, krajani z vilami, predsednik Drnovšek in drugi. Ponorčevali pa so se tudi iz lokalne politike in gospodarstva pa tudi na preteklost s Titom, Jovanko in Jugoslovansko ljudsko armado niso pozabili. Na Cankovi je potekala tradicionalna prireditev FaŠenek na Cankovi v organizaciji Turističnega društva Cankova in Osnovne šole Cankova, kjer je najprej potekala povorka od lovskega do- h ma do občinske zgradbe, kjer so upri-I zorih predstavo Dobrodošli v Amburu-i su. Glavna lika dogajanja v gledališki uprizoritvi Sta bila mama Strojan in predsednik Drnovšek pa tudi drugi liki Pl '■2=1 B . „5! pnrn. t H- •f ■ .1: L n A 3 ? ( b ' -.1 ■rt Na % € lil . 'Ji ‘. f-‘ ,N rt |r^ -C ■ -5 1'11 ji, h jT"< I' "T •ipci- i Rajanje otrok na ljutomerskem prireditvenem prostoru P^Jstovanju pridejo do izraza tudi najnovejši modni trendi. Vrnitev odpisanih ii Na c, J Tito in Jovanka Broz sta še vedno v srcih mnogih ljudi. '^pkovi je bil lik predsednika Drnovška zelo '^'^PriČljiv. Mamo Strojan za predsednika! Na prireditvah je pogosto morala s pendreki ukrepati policija. Za pfegnale kak hujši mraz, otrotp ■ KUK nujsi mraz, P'^stanpi,, 1^ P^^tovatijc priložnost, da ^e Dren [*“vljia' m Zgodbic, s tem ^*Pico P l Stieguljčico, Rdečo ''^^‘Ijično Mikija miško, m ki Podobi h^l(ipDLoiiJni, vLir/!i. puSaai lA .n k___ * ' ^no ali Piv kak sodobnejši lik, to ijiT.J. , jih letih v risan-ai." ■_ _ lUmih Za Marelic L ''fllfžhOR, J. ^^Mateiicpaje ^^Mdtuei ft. ’ karnevalu ali na oK " P"^^ditvi zabavajo z ^P^ziial. nn hi jih kdorkoli '^llh dosndL^^° ” '’‘'’'>Ji»t!DM^‘''’^P^^'^kllhletkritič-'Vahvp'.'^^"'’‘'‘3||....- i- - B & Uf” konturi, uL''" Ih priredi-'f Met Ho h]|c 1 ospredju ‘ in skupin turi- Pl,—.......... urusi leta. Tako '0’1'11 SO si obisko- prireditvi Fašenk V ^'■'^^tva Turističnega ogledali ijiiJjB .1 iz dogodka, ki se je očitno Pomurcem lani najbolj vtisnil v spomin, so poželi veliko smeha. Mnogi Pomurci so se odpravili tudi na prireditve na Ptuju, kjer so si lahko med drugim ogledali ples okrog štiristo kurentov in drugih pustnih likov. Pustno prireditev so pripravili še pri lovskem domu v Moravskih Toplicah, ki je bila letos za tiste, ki se bojijo mraza, prvič organizirana pod šotorom, maškaram pa so, tako kot tudi na drugih prireditvah, ponujali krofe, klobase, domače pecivo in toplo pijačo. Pustovanje so pripravili tudi v mnogih drugih krajih, gostinskih lokalih in v naših termalnih kopališčih. Žal je bil letos pustni čas v Pomurju v času Šolskih počitnic, vendar so nekateri pustovanja na šolah pripravili že zadnje dni pred f '' 1 počitnicami pa tudi priložnosti za pu- 1 ‘ stno zabavo otrok brez šole je bilo do- Organizatorji množičnejših prireditev so povabili tudi predsednika volj, diiave ali vlade. Turistične prireditve Šalovci, Fokovci - Potujoča razstava Krajinski park Goričko živi z naravo, ki je nastala v okviru projekta Živeti z Naturo 2000 na Goričkem, je do petka, 23 februarja, na ogled na osnovni Šoli Šalovci. Od ponedeljka, 26, februarja, do 9. marca pa bo na ogled na osnovni šoli Fokovci. Potem bo potovala še na osnovne Šole Prosenjakovci, Bogojina, Dobrovnik, Kobilje in drugam, Beltinci - V nedeljo, 25. februarja, ob 18.uri bovKulturncm domu Beltinci Šesto srečanje ljudskih pevcev, pevk in godcev občine Beltinci. Gornja Radgona - V Turistično-in-formativnem centru Gornja Radgona se predstavlja z razstavo svojih del Tanja Tomažič z unikatnimi čestitkami, slikami s suhim cvetjem in podobnim. Negova - v ponedeljek, 26. februarja, ob 18.30 bo v prostorih OŠ Antona Trstenjaka Negova v okviru projekta Živimo zdravo delavnica z naslovom Predstavimo aktivnosti v naši vasi. Razkrižje - V nedeljo, 25. februarja, ob 13- uri se bo začel pred kulturnim domom pohod v okviru programa Živimo zdravo. Pohod organizirajo vsako nedeljo. Negova - Pred gradom v Negovi organizira Turistično društvo Negova-Sp. Ivanje) vsako nedeljo ob l4. uri Pohod za zdravo življenje, ki traja dve uri s ciljem pri gradu. Jože Gabor, foto: N, J., J, Ga. 10 KULTURA 22. februar 2007 - VESTNI 1 S senzibilnostjo pokriva kulturna dogajanja Bea V Lendavi izšla nova revija z naslovom Lindua Vsebina na vrednotah 1 Baboš A pozitivne muitikulturnosti J Logar strokovna, družboslovna in literarnoumetnostna besedita Galerija Murska Sobota je letos kot posebno priznanje za delovanje na kulturnem področju prof. Bei BaboŠ Logar podelila grafiko Mirka Rajnarja. Prof. Bea BaboŠ Logar je bila dolgoletna urednica kulturne strani časopisa Vestnik. Beseda kultura, na žalost, ne vsebuje nič magičnega, kar bi samo po sebi zagotavljalo tudi njeno kakovost. Tudi v tistem, kar se uvršča v t. i, visoko kulturo, najdemo primerke, ki so izrazito nedomišljeni in maloduSni, da o ljubiteljskem ustvarjanju, ki se hoče predstaviti kot vrhunsko, niti ne govorimo. Povsem enako, če ne še hujše, je tudi s pisanjem o kulturnih dogodkih. Kritični duh je povsem zamrl in tisto, kar marsikdaj lahko preberemo na kulturnih straneh (predvsem glede likovne umetnosti in predvsem v osrednjih časopisih), so povsem nerefleksivna in dolgočasna nizanja obupno konstruiranih stavkov, katerih namen je očitno, da se morebitnim obiskovalcem kulturni dogodek že vnaprej odbije, tako od obiskovanja kulturnih prireditev kakor tudi od branja zapisov o njih. Hkrati pa so ti zapisi še prav neusmiljeno neberljivi in nerazumljivi. V avli lendavske gledališke in koncertne dvorane so predstavili novo multikulturno strokovno-družboslovno-lite-rarnoumetnostno revijo občine Lendava z naslovom Lindua. Besedila so napisali domači avtorji, zajemajo pa široko paleto ustvarjalnosti in raziskovanja v tekstih s strokovnimi študijami, aktualnimi temami, prozo, poezijo, recenzijami in podob- no. članki v reviji so napisani v slovenskem in madžarskem jeziku, nekaj pa jih je tudi v hrvaškem. Založila in izdala jo je občina Lendava, glavni urednik je bil Štefan Huzjan, odgovorni urednici Olga Paušič in dr, Judit Zagorec - Csuka, za oblikovanje pa je poskrbel Peter Orban. Na tiskovni konferenci ob predstavitvi revije je župan občine Lendava Anton Balažek povedal, da si tudi s to revijo prizadevajo, da bi ohranjali aktiven odnos do kulturnega življenja, torej da ne bi bili le pasivni potrošniki kulturnih dobrin, ampak da se občani predstavljajo kot aktivni ustvarjalci. Idejo za revijo je dal Štefan Huzjan, okrog sebe pa je zbral sodelavce, za katere je znano, da svoje načrte dobro izpolnijo. Letos načrtujejo, da bi revija izšla še enkrat, v prihodnjem letu pa naj bi izhajala na četrt leta. Glavni urednik revije Štefan Huzjan je povedal, da so temelji revije zasnovani in postavljeni »Glavno je, da se dogodek ‘pokrije’, odeja je pa vedno ista, je tista, ki v bistvu ne pokrije, ampak prekrije, skrije in uniči belino časopisnega papirja, ki je včasih lahko tako sijajna.* A it’ Verjetno je prav nerazumljivost tista, ki kakšen zapis definira kot strokovni zapis. Glavno je, da se dogodek »pokrije«, odeja je pa vedno ista, je tista, ki v bistvu ne pokrije, ampak prekrije, skrije in uniči belino časopisnega papiqa, ki je včasih lahko tako sijajna. Kljub tej nivelizirajoči naveličanosti v kulturi obstajajo dela, predstavitve in razstave, ki so resnično vrhunski dosežki. Obstajajo dela, ki vsebujejo izvirnost, visok nivo obrtniškega znanja in suspenz, torej vse komponente, ki sestavljajo neko umetnino. Tako da je delovanje v kulturi in pisanje o njej v zadnji konsekvenci izredno odgovorno delo. Tega se izredno dobro zaveda tudi Bea Baboš Logar, ki sl je svojo nalogo urednice kulturne strani zastavila predvsem profesionalno. V Pomurju v času njenega urednikovanja ni bilo pomembnega kulturnega dosežka, o katerem se ne bi pisalo in se ga ustrezno ovrednotilo. S svojo razgledanostjo in senzibilnostjo je z lahkoto pokrivala vse zvrsti kulturnih dogajanj, najsi bo to literatura ali razstava, in nam s tem zagotovila, da je lokalni časopis opravljal poslanstvo, ki sc ga večjim Časopisom iz takšnega ali drugačnega razloga enostavno ne ljubi, Logarjeva ni likovni kritik, zato se je strokovne terminologije in neposredne kritike izogibala. Se je pa njen kritični odnos kazal pri izboru in odrejanju časopisnega prostora, ki ga je namenila posameznim dogodkom. Njena besedila so hkrati tudi izredno »živa*, daleč od kakršne koli površnosti in s tem tudi zavezujoča. In, kar je najpomembnejše, njena' besedila se berejo in dosegajo namen opozarjanja na kulturne dogodke, ki bi jih bilo Škoda zamuditi ali spregledati. Novo revijo so predstavili Anton Balažek, Štefan Huzjan, Olga Paušič in dr. Judit Zagorec-Csuka. na vrednotah pozitivne multikulturnosti mesta Lendava in njene okolice. Ta multikulturnost je izvirna, dragocena in pozitivna, če je sprejeta kot enakovredna duhovna vrednota, z revijo pa želijo pritegniti čim več ljudi k predstavitvi svoje ustvarjalnosti. Kulturna skrinja občine Lendava je tako bogatejša Še za eno publikacijo, kjer je odigral pri nastajanju zelo pomembno vlogo ves uredniški odbor, v katerem so bili ob že omenjenih 'dr. Elizabeta Bcrnjak, Ivanka Bratkovič, Rajko Stupar, Feri Horvat, Mira Ungar in Velimir Turk. Olga Paušič in dr. Judit Zagorec - Csuka sta predstavili vsebino revije. V njej je najprej pogovor, ki ga je opravil Rajko Stupar s Ferencem Kiralyem z naslovom Srečen človek sem, sledi članek dr, Elizabete Bernjak Vprašanje funkcionalne dvojezičnosti manjšinskih skupnosti ob slovensko-madžarski meji in Tanje Šimonka z naslovom Živimo v mestu, toda ali smo res tudi meščani. Dr. Judit Zagorec -Csuka je napisala strokovno študijo Postomoderni vplivi poezije Jozsefa Attile na pesnike madžarske narodnosti v Pomurju, mag. Anton Balažek z naslovom Nova paradigma razvoja- -priložnost za občino Lendava, mag Štefan Šomen pa Razvojni zaostanek Pomurja. Strokovni UNDUa r'rs |S- Lindua naj bi letos izšla enkrat, drugo leto pa 4 štirikrat. | del revije končujeta Silvija s tekstom Gospodarstvo v nji Lendavi v letih 1906 ih' v luči Dolnjelendavskeg^ _ stnika in Zoltana Kepe s študijo o hetiški družini-Poezijo in prozna dela sh P spevali Lajos Bence, 018^^ ŠiČ, Suzanne Kiraly - Moss, mir Turk, Daniel Balažek, tin Kramar, Štefan Kardo^-pad Fodor in drugi. V ruhj^ Mladi mladim so objavljen*^ rami prispevki dijakov vske dvojezične srednje so sledijo recenzije izdanih Ih^. nih, likovnih in strokovnil' . potopis, predstavitev 'i ga krožka in Šport, na kon' iC>r SO Še umetniške fotografija- Jože Mešani pevski zbor Franceta Cigana Črenšovci Kaj je Miira šepetala ob slovesnosti^ Robert Inhof Cerkveni mešani pevski zbor dr. Franceta Cigana iz ČrenŠovec se je v enajstih letih delovanja potrdil s kakovostnim zborovskim petjem, ob vrsti koncertov po Sloveniji pa so nastopati tudi v tujini. V zboru je dvajset pevcev in pevk iz krajev občine Črenšo- vci, vodita pa ga zborovodkinja Ditka Žalik in organistka Katja Kolenko. Največ nastopajo seveda v domačem kraju, peli pa so tudi že v tujini, med drugim ob 80-letnici beograjske nadškofije v Beogradu pa tudi v Celovcu, Rimu in Somboteiu. Delujejo v okviru Zavoda Sv. družine Čren-Sovci. Zboru so nadeli ime po črenšovskemu rojaku, glasbeniku, duhovniku in vzgojitelju dr, Francetu Ciganu in tudi pojejo v skladu z njegovo mislijo, da je v »glasbi nekaj skrivnostno silnega«. Tajnik zbora Bojan Ternar je povedal, da si vsa leta delovanja z intenzivnim delom prizadevajo predstavljati in dvigovati sklopu prireditve prvega P‘ Iti’ pilivuitvc pi * vp' * : novania združitve Prekm*'^ ______.r-ld l" Slovenijo v Beltincih jtiJsl" pri izvedbi pesmi Kaj ----------F —...... . j|Pr šepetala, ki jo je posebej priložnost uglasbil Ivah jene. Septembra so na sedeži*^ ( tovnega slovenskega kotig^^ Ljubljani peli na priredita* Ko bodo v Gornji Radgoni opaziii najboljše Vec kakovosti kot si iahko mislimo Podeljevanje občinskih priznanj in nagrad ob kulturnem prazniku je hkrati tradicija in izkaz vsaj majhnega priznanja lokalne skupnosti ljudem, ki jo duhovno oziroma umetniško bogatijo. Vsak, ki prvenstvo dela iz svojega ustvarjalnega vzgiba, pa naj bo dokatni< ali »nadregionalni« ustvarjalec, je zadovoljen, Če njegovo delo, potem ko je zapustilo območje zasebnega, najde pot do ljudi. Položaj v Gornji Radgoni je paČ tak, da teh priznanj in nagrad že nekaj let ni na programu osrednje občinske prireditve ob kulturnem prazniku. Morda gre za naključje, nesprctnost, morda pa gre za kaj takega, kar bi nas pravzaprav moralo skrbeti. Dejstvo je, da se v kulturi že leta in leta ne dela načrtno, mladi ustvarjalci se največkrat morajo sami znajti, organizacije prireditev oziroma ideje in rešitve zanje pa so prepuščene spretnosti, znanju in iznajdljivosti posameznikov ali društev. Ob vsem tema pa postaja publika čedalje nezahtevnej-ša. Morda bi lahko bila rešitev v kakšni instituciji, službi, morda zavodu, ki bi skrbet za ponudbo raznolikih, kakovostnih prireditev in dogodkov, ki bi povezal ne samo ljubiteljske, ampak tudi poklicne ustvarjalce, znal splesti vrvice med njimi, se sprehodil do sosedov za mejo, na široko odprl vrata, da bi najprej nastal pošten prepih, nato pa v miru začrtal skupni razvoj, ki bi bil vzporeden gospodarskemu, pri Čemer predvsem mislim na turizem. In potem bi morda napočil trenutek, ko bi suvereno med dobrimi nagradili najboljše, saj podeljevanje nagrad in priznanj za kulturne dosežke ne more in ne sme biti politična odločitev, temveč strokovna. In v Gornji Radgoni je v kulturi in umetnosti več kakovosti, kot si mislimo. Le pod primerno močne žaromete jo je treba Norma Bale postaviti. Dejstvo je, da se v kulturi v Gornji Radgoni že leta in leta ne dela načrtno, mladi ustvarjalci se največkrat morajo znajti sami, organizacije prireditev oziroma ideje in rešitve zanje pa so prepuščene spretnosti, znanju in iznajdljivosti posameznikov ali društev. 'v Cerkveni mešani pevski zbor je v R tudi V Beogradu in Rimu. ugled domačih krajev in domače občine, hkrati p^ tudi mladim ponuditi kakovostno vodeno kulturno udejstvovanje. Tudi lani so peli pri nedeljskih mašah v domači župnijski cerkvi in s svojim petjem sodelovali pri drugih pomembnih dogodkih v domači župniji, kot so bili ob odkritju spomenika izseljencem v Črenšovcih, zlati maši župnika Antona Žerdina, na komemoraciji v parku spominov in podobno. V Čast si tudi štejejo, da so v il L lest« preteklih letih nastoP^ slovom Prekmurci in ' ifjid stvo, novembra so se revije Dekanijskih pevski^ rov v Odrancih, ob koh^' .f pa so pripravili Se sam^ ^jif celovečerni koncert pesmi, ki so ga med vedli v Murski Soboti, Bistrici in Hotizi. Ob rojstva A, Mozarta, , rf! dela so prav tako vklju£^^^^ f' pertoarpesmi, kijih SO obiskali Salzburg, roj^^j velikega skladatelja. IJ I VESTNIK-22. februar 2007 KRONIKA 11 v četrtkovi prometni nesreči umrl znani športni fizioterapevt - Cesta smrti vzela Franca Jančarja Njegova prezgodnja smrt je pretresla športno in drugo pomursko javnost Šestinštiridesetletni Franc Jančar, doma v Polani pri Murski Soboti, je četrta letošnja žrtev pomurskih cest. V četrtek zvečer okoli jkvetih se je peljal iz Črenšovec proti Hotizi. Na ravnem delu glavne ceste pred zloglasnim ovinkom Jula Marof je nenadoma zavil na levi ceste, po katerem je vozil madžarski tovornjakar, Ta kljub umikanju in zaviranju trčenja ni uspel preprečiti; Jančarjev Chevrolet se je čelno zaletel v levi prednji del tovornjaka, nato pa ga je zavrtelo in odbilo na desno bankino. Nesrečnega Jančarja so iz avta rešili gasilci, vendar mu ni bilo pomoči, saj je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče. Madžarski tovornjakar pa ni bil poškodovan. V nesreči je bilo za 20 tisoč evrov škode. Zaradi odstranjevanja I I NA TRATI«, Lipovci 15., Lipovci Prijavljam se na 8. izbirni turnir v kartanju šnopsa Ime in priimek: 1 Barometer ‘ S hiiR 1" Sf J Aleksander Podlunšek se v svojem podjetju Medicop skoraj trideset let ukvarja z visokimi tehnologijami predvsem za potrebe zdravstva in se je uveljavil tudi na tujih trgih. Včeraj ga je obiskal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan. K J I Milan MOrec, član uprave Mure, še pripravlja, da bo v zgodnji jeseni stopil za eno stopnico višje. Vojko Berce, dr, med., je javno opozoril, da sedanji specia-I listični študij bolnišnici pobira kadre in javni denar, ki je namenjen študiju. Ta način pa že ogroža zdravstveni sistem in zdravstveno varstvo ljudi. ■■ .r Alojz Steiner, generalmajor v Slovenski vojski, je očitno premalo storil, da bi protioklepna Četa ostala v Murski Soboti, Ta selitev verjetno pomeni tudi slovo od nove vojašnice, čeprav se Še zmeraj go- vori drugače. Bea Baboš Logar je dobila posebno priznanje Galerije Murska Sobota za udejstvovanje v kulturi. Podarili so ji grafiko Mirka Rajnarja. • [•lil Naslov: KRNCI / I Podjetje iO informiranje, d. d., Murska Sobota 14 IZ NAŠIH KRAJEV 22. februar 2007 - VESTNO Kulturniki v DOS Dobrovnik Je smrt potrebna za ovekovečenje? Najprej slovenski, potem še madžarski praznik. Ja, takšno je naše »srečanje« s kulturniki, s slovenskim in madžarskim velikanom. Ob praznovanju Prešernovega dneva smo pripravili številne dejavnosti. Kot najprej smo zbrali slikovni in tekstovni material in pripravili razstavo, pred katero smo se zbrali vsi učenci, učitelji in zaposleni v šoli v Dobrovniku. Spregovorili smo o življenju in delu Franceta Prešerna ter prisluhniti njegovim pesmim in recitacijam. O njih je spregovoril in jih doživeto recitiral naš ljubitelj Prešernovih pesmi gospod Bela Laci. Nadaljevali smo z »Jezičnim dohtarjem«, kvizom, zbiranjem kulturnih besed, slikanjem zgodbe Povodnega moža In še in še. O pomenu Prešernovih del in njegovih vrednotah smo tako kot na Številnih prireditvah spregovorili šele po njegovi smrti. Očitno je tako prav v našem življenju. Kajti v času življenja, ko človek dela, se trudi in žrtvuje mu tega bolj ali manj ne priznamo, ne opazimo. Je smrt res potrebna, da »ovekovečimo« Človeka? Je res tako težko potrepljati sočloveka po rami in ga pohvaliti za storjeno ali se mu zahvaliti, morda se mu opravičiti, mu privoščiti uspeh in čestitati za zmago? Ali pa se tega, kar smo imeli, zavemo šele, ko tisto nekaj ali nekoga izgubimo. Pri Simonu Kouteiju iz Bučkovec ] Če ne pri hiši, pa na majici Le kako ne bi bili pozorni, zakaj Ima Simon Kouter Iz Bučkovec na sebi majico s tako veliko podobo psa haskl-ja? Ob tem pa nas je zanimalo še kaj drugega iz njegovega življenja. Povedal nam je, da se nerad spominja svojega otroštva v Bahovcih, še zlasti potem, ko mu je umrla mama. Star je bil šestnajst let in zdelo se mu je, da se je svet zanj podrl. Dogovorili so se, da se bo preselil k teti Marti v Pre-cetince, ki ga je sprejela z odprtimi rokami in bila zanj kot druga mama. Izučil se je za keramičarja, ši našel delo in sčasoma tudi življenjsko partnerico iz Borec. Ko sta postala resen par, se je preselil na dom njenih staršev. Po dveh letih pa sta si uspela zgradi- t * t ll i ti svojo hišo v Bučkovcih.Jc^ dveh predšolskih otrok. mu, da mu je življenje vend»* namenilo tudi srečne trenutka Ponosen je, da mu gre delala j ramičarja dobro od rok in ga z veseljem opravlja. Tako sc gaja, da dela po cele dneve•'I ima kaj prostega časa, ga veči«'! ma izkoristi za ribolov inŠ^**! tud'’! ma kaj postori. Rad ostane , kakšni dobri družbi. Doma im^J*. psa mešanca, ki so mu na^ej*, sina Timoteja dali ime Piki Kol*, priložnost, pa bodo imeli haski. Zaenkrat si je enega usP. Simon je začel zbirati majice s pasjimi motivi. »priskrbeti« na majici. Kupilpf. na Madžarskem in jo z vesdl^ nosi. Ima pa še nekaj drugih l^ : ■ jic s pasjimi podobami. Tale p* J mu zdi še posebno zanimiv^' še res je, mar ne? Jože S. H. L- A is?*-® I I V 1 I I I p 1^1 M L it S Pred kratkim smovČrešnjevcih, v neposredni bližini Gornje Radgone, opaziti Baretko Kemd!, upokojenko, kije vrsto let delala v Radenski (tamkajšnji menzi), pri sekanju vej. Gre za opravilo, ki danes ni ravno več v modi, toda Barčika je povedala, da ji zdravje dopušča, da lahko v tem lepem zimskem času opravlja delo, ki se gaje navadila v svoji zgodnji mladosti od svoje mame. Sogovornica je še povedala, da naseka v eni uri štiri do petpiiš/ov (butar) vej. To pa zadošča, da se v večji kmečki krušni peči naenkrat spečejo najmanj Štirje hlebci domačega kmečkega kruha. Ob našem obisku je irnela Barčika nasekanih ze skoraj sto puštov. Poleg tega, da s tem pospravlja okolje, privarčuje tudi pri uporabi energije. Besedilo in foto: F. Klemenčič Brat Džouži Cejle kolone soldaški vozil so se gibate proti morji, ka do se prej petale prejk Grčije na Kosovo. Nej je pa bilou vozil vmes z osmimi potači, liki samo s šestimi ali menje. Tak ka po Beleko-von mištenji tej tan nedo mogli dosta pomagati pa sovražr^ika pregnati. Tudiježmetnovgunitl, štoje tan sovražnik. Oklepnike z osmimi potačami nan dostakrat kažejo na TV, pa slgdarpreči hitro samo po nekšon pejski vozijo. Vej čl bi te probe delali v našoj goričkoj ilovici etIvnaSor) krajinskon parki, bi uni vidll, ge ma bik onej. Ka se pa sovražnika tiče pa tej okiepnikof, je pa tak odprilike, kak čl bi se s sabtofpa ščiton šli bojno. Na tou si je Bela spopejvo: Plete Karel mrežo svojo, rad bi, ka vse Štirna, dosta pteja na potacaj, pa de vojska prima. Motor! zatulte, sovražnik de bejžo, te nede Karel več niico mrežo... Osen tejpotačofvglavi njemi se obrača, bogat sigdarte odavle, gda srmak tou plača. kujpl si škertou, desosuvec stari, mladi naj rod te za tou pohvali. Odranci Na občnem zboru PGD Odranci so dokaj ugodno ocenili delo v minulem letu in si zastavili smernice za letošnje delovanje društva. Med najpomembnejšimi nalogami jih čaka (skupaj z občino Odranci) adaptacija gasilskega doma - ureditev ostrešja, notranjih prostorov in sanitarij ter odstranitev gasilskega muzeja, ki stoji ob gasilskem domu. Velik izziv za odranske gasilce pa bo skrb za požarno varnost v novi industrijski coni Kamenice v Odrancih. Kot so ugotovili, se v gasilske vrste vključuje vse več mladih. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavnik Gasilske zveze Lendava Martin Horvat, delegacija pobratenega GD Homec, ki jo je vodil predsednik GZ Domžale Marjan Slatnar, in odranski župan Ivan Markoja, ki 50 ga sprejeli za častnega člana društva.). Ž. t i Kultumo-turistično društvo RIovci je pripravilo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Filovci v dvorani vaško-gasiis' doma družabni večer Pesem nas druži. Najprej so nastopili pevke in pevci Vrtnice iz Gomilice, sledili so pevci kvai^l ljudskih pevcev KUD Jožefa Košiča iz Bogojine, pevska skupina Društva upokojencev Moravske Toplice in filovsl^. dske pevke (na posnetku). Kulturni programje obogatil mladi harmonikar Tomaž Čemela iz Filovec, ki je zaigral poskočnih narodnih pesmi. Ob koncu so vsi skupaj z obiskovalci družno in v en glas zapeli pesmi Nocoj je ena noč in Marija nebeška kraljica. J. Z. Izšla je knjiga z Resnično pravljico I Zgodba, ki se je pred tremi leti porodila Sandri Habjanič po praznovanju njenega 33- rojstnega dne (takrat je bila doma v Gaberju, medtem pa si je s partnerjem Avguštinom Vukom ustvarila novi dom na Gornji Bistrici), se sliši in bere kot pravljica. Toda avtorica je prepričana, da je tudi v resničnem življenju tako. Odločila sc je, da bo misli, ki so ji privrele iz njene duše in srca, izdala v knjižni obliki 2 naslovom Resnična pravljica. V četrtek, na slovenski kulturni praznik, je knjiga uradno zagledala luč sveta, na predstavitvi v Galeriji Erbija v Gaberju pa se je zbralo blizu sto ljudi iz različnih krajev Slovenije. O življenjski poti Sandre Habjanič je spregovoril njen znanec in veliki prijatelj Jože Gal, predsednik Društva Joga v vsakdanjem življenju Maribor (po rodu je iz Genterovec). Poudaril je, da je Sandra stopila na trnovo pot, potem ko je odšla s 15. letom z doma, vendar jo je uspešno prehodila. Njena Resnična pravljica ga je prevzela, saj jo bere tudi kot svoj življenjepis. Knjigo je predstavila pedagoška delavka Anita Borovlč, ki je poudarila, da gre za svojevrstno literarno delo. Po besedah avtorice Sandre Habjanič so besede starca Trnovca, ki nastopa v pravljici, še kako resnične, ko pravi popotniku: ^TukaJ ne jemo trupel in živali. Skrbimo za to, da ne uničimo ali ubijemo tistega, kar nas hrani. Skrbno pazimo, da s svojim načinom življenja ne ranimo, mučimo ali uničujemo. Smo del narave, ki jo spoštujemo in cenimo. Narave ne zapostavljamo, temveč se ji prilagajamo. Voda, zrak, kamen, rastline in živali so naši bratje in sestre in vsi skupaj tvorimo naravo, ki je Bog. Vsak ima svojo izkušnjo z Bogom ter zato tudi pravico der lastnega videnja in poimenovanja Boga. Tukaj je Bog bog, pa'če ga poimenuješ Roža, Drevo ali Misel. Tuje mnogo bolj kot kalup pomembno bistvo... Edini zakon tega sveta je brezpogojna ljubezen, kije edini zakon in edina religija hkrati Jože Graj Vinski kraljici nadeli novo krono Uvod v redno letno j no ljutomerskega društva gradnikov je bil v znamcojf^i^ sedanjih vinskih kraljih njenih v klub Martina, v df*^ pa so sklenili, da aktualni Darji Jureš nadenejo »j no. Dosedanjo iz leta o 2 ix)do deponirali v posebno no, 10 oeponiraii v poscm*’' Slovesnost je opravil -rti. bi 'jn lr»H Žličar, ki je pred 20 leti ok^ Sonjo Lipič, prvo vioJftt v Ljutomeru. Za domala v uresničen program dela . ga leta pripada po ugowT‘ . /l-anruT f ia nbnli 1 članov (teh je okoli 180) zaslug predsedniku zasiug prcaseaniKu mag. Slavku Žalarju, čbnu vnega odbora Francu S'’ j Ij tajniku Miranu Toriču i trudljivi gospodinji ' blagajničarki Tereziji društvu namenjajo zornosti sprotnemu strok J izpopolnjevanju, _________—J,, IN mu mu ocenjevanju lastnegaP*\; ka, dnevu odprtih vrat cionalnemu martinovanju stnem središču. Uspešno jata tudi rez potomke staN atriju ljutomerske mesto^^jjp (na dan, ko praznujejo septembrska trgatev, ki no dobro obiskana. V bodo še več postorili za I"! cijo in se kakovostno pfP .IM na nastope v Ljutomeru sejem) in Gornji RadgoniJ^l tijsko-zivilski sejem). j letno uspešno delo v j priznanja prejeli: Tereziji p j Franjo Štebih, Miha Bel®'' J “ gust Bob n j ar. VESTNIK 7 22. februar 2007 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Viktor Časar odgovarja na očitke iz anonimnega pisma »Krajevni odbor samo pokopava mrtve in obvešča o luknjah« Mlajtinci v zadnjih dveh letih v vrhu po urejenosti Pred kratkim je v naše nred- nistvo prispelo (anonimno) ptsmo, podpisano z inicialka-LI., v katerem nekdo očita dosedanjemu predsedniku KO Hlajtinci - Lukačevci Viktorju Časarju, da se dogaj a v ome- njenih vaseh veliko nepravil- hosLL Sicer Je pismo polno tip-tarskih napak in slovničnih nepravilnosti pa tudi po priča-hvanju ni nikogar s temi ini-tialkami v Mlajtincih in Luka-^®ycih, a kljub temu smo pois- aali odgovore in komentar pri ki je v pismu omenjen. ^Tukaj ni nobenih nepravilnosti« ovitki letijo še na to, da ni več brih medsebojnih odnosov, da hekaj let ni bilo sestanka ali obč-zbora, kjer bi bil predstavljen .'hančni obračun, da ni bilo sre-'■^nja starejših občanov. da je Časar ^‘^btve tako, da je bil sam ’^oljen, in da je po telefonu klical Skraika. Časarju se iiz, da ne dela po statutu občine ^owske Toplice. Mlajtincih in LukaČevcih se nobene nepravilnosti. . pogledamo razvoj v zadnjih os-'*fflli. so bili Mlajtinci predlani '"^Siišeni za drugo najbolj ure- jeno, lani pa celo za najbolj urejeno vas v občini,« odgovarja Viktor Časar in komentira tudi druge očitke. »Za slabše medsebojne odnose ni kriv niti predsednik niti odbor, to so pač stvari občanov med njimi. Časi socializma so enostavno minili. Ni več poravnalnih svetov, ki bi reševali medsosedske odnose. Takšne smri morajo občani rešiti med sabo, če pa so spori večji, sta za to pristojna sodišče ali inšpekcija.« Zakaj ni bilo poročila in zbora občanov? »Po statutu so tam, kjer ni krajevnih skupnosti, krajevni odbori. In predsednik krajevnega odbora nima pooblastil, da lahko skliče zbor občanov. Le-te Avtobus iz Mlajtinec in Lukačeve c po Časarjevem mnenju zaenkrat še »vozi po rednem razporedu«. T, K., foto; T. K. lahko skliče samo župan, in to na pobudo najmanj petega odstotka občanov, oziroma če sam vidi, da je potrebno. Lahko pa vidimo, da so bile v osmih letih tukaj urejene kanalizacija, komasacija, obnova vasi in kapele, tako da župan ni imel nobenega razloga, da bi nekaj skliceval. Finančno poročilo se res da, toda njega na žalost ne dobi niti predsednik krajevnega odbora. To je spet stvar občine oz. župana, da skliče oz, nekoga pooblasti.« Osem let je bilo dovolj Kaj pa volitve? »Ko se je župan odločil, da bo sklical odbore, in to J j 'd ne samo v Mlajtincih in Lukačev-cih, ampak po vseh vaseh, kjer so krajevni odbori, je bil sklican sešta-nek, na katerem je bil izvoljen odbor, To izvolitev je vodil sam župan in izvoljeno je bilo, kot je pač bilo. Tu ni bilo nobenih namigovanj, da bi bil Časar rad predsednik ali odbornik. Ker na koncu koncov je bilo osem let Čisto dovolj. S tem da je župan sklical sestanek, ni bil kršen statut občine. Rad bi pa povedal še nekaj o volitvah, da bo jasno. Kot svetnik sem kandidiral z imenom in priimkom na listi socialnih demokratov, kjer sem bil izvoljen s 30 odstotki preferenčnih glasov. Za svet KS nisem kandidiral, za krajevni odbor prav tako ne, a sem bil predlagan na I zboru občanov. Izvoljen pa sem bil tako kot preostali štirje.« Zakaj ni bilo nobene pogostitve, se sprašujejo starejši občani? »Mi smo dobili spisek starejših občanov v začetku decembra. Prvo nedeljo sem bil zaseden, drugo nedeljo je bil božič, četrto nedeljo je bilo novo leto, v tistem času pa smo se že dogovorili, da bo to stvar uredil novi odbor, zato smo zadevo prepustili njemu. Meni je z dnevom volitev prenehal mandat predsednika krajevnega odbora, zato sam nisem mogel sklicati srečanja, ni pa bilo niti še novega predsednika niti odbore. O tem se bo pač novi predsednik (to je Vesna Zadravec, ki so jo izvolili prav na Časarjev predlog, op. p.) sam odločil, ali ga bo sklical ali ne. Tudi v nekaterih drugih vaseh v občini, npr. v Tešano-veih, ni bilo srečanja starejših občanov.« Zelo majhna pooblastila krajevnega odbora Očitki o tem, da je pred zborom občanov klical po telefonu nekatere ljudi in da je bila udeležba slaba, se zdijo Časarju nesmiselni: »Na zboru občanov je bilo 32 krajanov, ■ blastila. Ne dela s financami, ne ; kar je v primerjavi z drugimi vasmi i odlična udeležba, O tem, da bi sam klical neke »svoje« ljudi po telefonu, pa se mi res zdi brezpredmetno razpravljati. Sam sem že pred Ul iil rt? o Si sr *■ f Viktor Časar: »Nekateri mečejo polena pod roge, kadar gre slabo, nekateri takrat, ko gre dobro, rekaten pa vedno.« dvema letoma napovedal, da bom odstopil s funkcije predsednika krajevnega odbora, a sem na pobudo župana le ostal. Mislim, da lahko na obdobje, ki je za mano, gledam s ponosom in prav tako bom čestita! tistemu predsedniku krajevnega odbora, ki bo ustvaril več in boljše.* Viktor Časar pravi, da ve, kdo bi bil lahko avtor omenjenega pisma (po njegovem gre za domačina iz Mlajtinec, op. p.), vendar noče povedati njegovega imena, ker sc to »ne spodobi«: »Tisti, ki dobro pozna statut, bi moral vedeti, da ima krajevni odbor zelo majhna poo- dela nič. Tako rekoč pokopavaš mrtve in obveščaš, ali je na cesti kaka luknja. To pa je bolj ali man^ tudi vse.« Hofer OKUS PODEŽEUA Sveža Pižčančja bedra 2 delom hrbta, •2 hladilnika, za kg hlajvi^a kakova^ pa najniž OKUS PODEŽELJA Sveža piščančja krila । • naravna ali • marinirana iz hladilnika, cena za kg OKUS PODEŽELJA Sveže piščance prsi S kožo in kostmi, iz hladilnika, cena za kg Pečena Sunka iz hladilnika, cena za kg ■Jr«!. € 4,99 sn 1.195.80 Prekajeni vrat iz hladilnika, cena za kg n/ } 'i > J . l/ff Hofer € 4,99 SIT 1.195,80 Prekajena prednja krača iz hladilnika, cena za kg € 3,09 SIT 740.49 € 2,89 SIT 693,56 < 3,29^ sit 788,43’ • Špinača ali 750 g/1 kg € e od 07.02. i h'; • grah ali •fžolali • brokoli i: zamrzovalnika. 2,69- SIT 6AA,63j v pečki, ve čvrst, iz zamrzovalnika. 1 kg [< 139 srt 333,10 OKUS podeželja Sveži «11---------- LAiy)VOGT Krompirjeve specialitete primerne za pečenje piščanec '4 hladil nika, tena za kg 1,6771.25 kg / 1,25t I® SIT 399,55! jLMB ZNIŽAMO! ^novoct ^•prikaz PiKanta iji’ ■■l 'ČO/SO SIT 237,66! S,79/4,52 kg -.95 VI lOMEE Majoneza € 35% maščobe, 275 g -,65 sir 155 77 2.36/kg 111 'h "ss"; 'ftT Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Vse cene veljajo za izdelke brez dekoraojskih dodatkov. Slike so predlogi za serviranje. Cene so v evrih: vštetim DDV informativne cene v Sit so preračunane po tečaju meniave 1 EUR = 239.640SIT. za napake vtisku ne odgovarjamo Hofer Kuhano vino II namesto € ■79 SIT 189.32 23 zdravi« opourja, da prekomerno uživanje alkohola lahko fkoduje zdravju. Hofer trgovina d.0.0. www.hofer.si 16 BaR^e OTROSTva 22. februar 2007 - VESTNIf Z gumpiči se učimo tujih jezikov Dober ček! i Jaz pa pravim... KO le učenle drugačno In zabavno I I Kakšno tujo deželo ali mesto odlično spoznamo prav ob pomoči hrane, okusov in vonjev. Čeprav se vam lahko kje zgodi, da hrane ne boste poznali, morda celo pomislite, da se doma kaj takega ne bi moglo znajti na vašem krožniku, jo le poskusite, če jo seveda jedo tudi domačini in gostitelji. Pri mizi pa ne pozabite povedati dveh čarobnih besed Dober tek! in se šele nato lotite hrane. Resda ne vemo, kdo si je že zdavnaj izmislil to besedno zvezo (gum- S piči pravijo, da niso bili oni), ki pa ne vabi k tekanju in be-žanju, ampak Želi le ugodje in uživanje ob hrani. Torej, )> dober tek! Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem vatu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. V okviru kulturnega dneva so našo redakcijo Vestnika In Murskega v^a obiskali učenci osnovne Šole Fokovci. Najpogumnejša Aleksander in Mihaela sta stopita pred Vestnikov mikrofon in nam pripovedovala o tem, kako potekajo njihove učne ure, pa ne tiste v šoli, ampak tiste, ko se odpravijo na daljši ali krajši izlet. V avtobusu tudi zapojemo Aleksander Cifer, 7. r/9: Odločili smo se, da letos za kulturni dan pridemo v Mursko Soboto. Pripeljali smo se z avtobusom. Zelo se veselimo, ko gremo na iz- let, zato da kaj vidimo pa tudi zato, ker sel® tisti dan ni treba učiti. Ko se vozimo v avtol*j' su, tudi radi pojemo, najraje kakšno dora)^, in kakšno popularno pesem, ki nam je vSv. Kakšnih posebnih priprav pa, preden gremo, nimamo. Ko greš na izlet, je najp*^ membnejše, da s sabo vzameš denar in ttlt fon. Če kam greš, je lepo, da si za spomin lO) kupiš, pokličem pa ponavadi mamo, daf* tem pride po mene. Zelo lepo je, ko kara j!* mo. Se najrajši na morje. Šola v naravi za življenje ANGLEŠKI JEZIK: Good appctitc! (gud apetajt) NEMšKijEziK:GutenAppetit! (guten apetit) MADŽARSKI JEZIK: Jo etvagyat! (jo etvadžijat) MW Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz ŠPANSKI JEZIK: Bucn apctito! (buen apetito) iTALUANSKi JEZIK: Buon appctito! (buon apetito) FRANCOSKI JEZIK: Bon appctit! (bonapeti) 11 Mihaela Bači, 7. r/9: V okviru projekta Življenje v naravi smo dni preživeli v Centru šolskih in obšob*^ dejavnosti v Libeličah. Na takih šolah v nat’*' se veliko naučimo, kako raziskovati v gord" spoznavali smo naravo in se naučili,*!^®^’ Tudi jaz sem bil nekoč otrok... Moj dedek I scrah... Ji It Ji ■ i! Ko razmišljaš o otroštvu in vsem, kar si kot vsak mulec ušpičil vsaj enkrat na dan in s tem spravil poleg sebe še koga drugega v zadrego ali vsaj v nevšečnost, moraš iskati Strah, Strah je Čustvo, ki ga poskušamo potisniti v najtemnejše kotičke naše podzavesti, zato se ga danes kot 27-letnik le s težavo spomnim. Ali pa mogoče zato, ker sem bil ultra priden otrok? Verjetno ne! © rfi''. z .f' F ^- li-i rs Bf: Ji' . ■ ... in moped Kot majhen sem se navduševal nad dvokolesniki, tistimi z motorjem, in sanjal o drvenju po cestah, o vetru v laseh, o svobodi ,„ in prav tako sem se tudi počutil, ko sem se s svojim mopedom vsakodnevno vozil po raznih koncih Prekmurja in raziskoval pokrajino v njenem bistvu, v naravi. <5 L ^diiian Lahko povem, da imam lepo otroštvo. Zato sem se odločil, da svojega dedka Ladislava Kl-ralja povprašam, kako je bilo nekoč. Skupaj sva se poglobila v njegovo otroštvo. Kako ste v preteklosti hodili v šolo, ko še ni bilo avtov? Do petega razreda sem hodil v šolo peš, po makadamski cesti, in takrat še ni bilo takega prometa, kot je danes. Šolo smo zapuščali v skupinah, da smo se domov grede lahko med seboj pogovarjali. Od petega razreda dalje sem se iz Kapce vozil v osem kilometrov oddaljeno Lendavo s kolesom. Voziti sem se moral v vsakem vremenu. nega drevja za fante, za dekleta pa kuhinjske spretnosti in za vse skupaj vključevanje v kmetijska opravila. Seveda smo delali tudi doma. Ste se kaj sploh igrali, kakšne igrače ste imeli oz. kakšne igre ste se igrali? Igrali smo se v Šolskih odmorih, med dvemi ognjema, se lovili (cice), skrivali... Največ smo se igrali ob sobotah in nedeljah na pašnikih, ko smo pasli živino. Na travnikih smo igrali nogomet, z žogo iz cunj, tekmovali, kdo bo najdlje vrgel palico, borili smo se, seveda za zabavo, tudi kopali smo se ob pašniku, v bližnjem potoku. lahko v naravi, če se slučajno izgubimo, rth pr? živimo. Hodili smo tudi na sprehode, po ’ Dravi smo se peljali s kanujem, plezali po 'JI nah, ob večerih pa smo se tudi pozabav® Prvi večer smo bili najbolj dolgo pokonci, nismo mogli zaspati. V naslednjih večerihr smo se že navadili in smo prej zaspali. I®,, smo tudi ples, dečki so se na modni re*'! oblekli v deklice, deklice pa v dečke, igeaUr^ smo se tudi različne igrice. To je priložn^,' da se spletajo nova prijateljstva in včasih m* [ ljubezni. A. N.«-* Pust IL' @91 Ivor Knafelj, koordinator v MlKK-u: Zelo veliko delala z mladimi in zanje. Ves Čas si prizadeva, da bi mladim ponudil možnosti za kakovostnejše preživljanja prostega časa ter da bi bili čim pogosteje zadeti od dobre glasbe. Je tudi tisti, ki daje priložnost mladim V tej naivnosti in samozavesti ter sorazmerno majhni jamici na poljski poti se je moja svoboda v trenutku spremenila v nočno moro. Moped in voznik z njim sta sunkovito poskočila v zrak in se razletela po širnih prostranstvih prekmurske ravnice, kakor se je naslednji dan zaradi nesreče razletel tudi voznikov desni gleženj. In prav tu pride tisti sjrah, ki je močnejši od katerekoli racionalne misli in obetavnim glasbenikov. - odraslega človeka! Evo, spet sem nare-i dil napako, spet bo kričanje in jok:»... • smo ti povedali... zakaj ne poslušaš... ; zdaj pa končno imaš ta tvoj moped I No, materialne škode ni bilo, zaradi I strahu pred pridigo pa sem rajši dva te-■ dna komaj stopal na nogo. Gledano iz i današnje perspektive - totalna napaka! Z gležnji imam probleme še danes, mo-• ped pa se nikakor ni hotel spremeniti v i tisti sanjski motor. Za pusta se našemimo | v smešne stvari, J ki nasmejejo ljudi; I ali pa v strašne zveri, J 'da v ljudeh grozo vzbudi; in ko smo nared, gremo na majhen izlet. Gremo od hiše do hiše, pojemo, se veselimo, da drugim žalostno srce v veselo spremenimo, saj pust Je čas široko nasmejanih ust. Maja ŠpUak, 4./8, GŠ OdfffO^ SZ<. V - (. h ii? Ne ven, Kot pokvarjena plošča Obuj si copate! Umij si zobe! Si nare- mladi radi poslušajo glasbo, kjer se dil nalogo?... Ko take in podobne sta- . ponavljajo isti ritmi. In HeJoposluSajo vke govorimo svojim otrokom, se nam velikokrat zdi, da smo kot pokvarjena plošča, ki ponavlja isto melodijo. Povejte, ali ni včasih tako, kot da bi nas otroci vlekli za nos, ali pa imamo občutek, da to delajo nalašč. Kajti sicer Čisto dobro slišijo in tudi občutka nimamo, da bi imeli slabše pomnjenje. Ampak to, da si morajo vsako jutro obuti copate, da si morajo umiti zobe ali ne vem še kaj, na to pa jih moramo vsak dan znova opozarjati. Pred kratkim sem slišala dobro razlago, da pač iz dneva v dan. Jim Je že všeč, kar pomeni, da jim ponavljanje istih stvari daje neko varnost. Morda zato v podzavesti nekaj običajnega ne naredijo, da se lahko prepričajo, da še bdimo nad njimi. No, zato Jim vsak dan z veseljem, pa čeprav s strožjim tonom povejte: »Obuj si copate!« ali »Umij si zobe!« Kaj pa vi, so tudi vas morali starši vedno znova opozarjati zaradi istih reči. Priznam, Jaz si copat nikoli nisem obula. Nana p, s.: Prispevke pošiljajte po elektronski pošti Nana.RR@p-inf.si, ali po pošti na naslov: Vestnik, za stran Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. To pa sem jaz s svojim dedkom. Zgodilo se je tudi; da sem zaradi velikih snežnih metežev in hudega mraza moral iti kar peš po njivah. Ste imeli takrat take šole, kot jih imamo danes? Kako je potekal pouk? Ne, takrat še ni bilo dvojezičnih šol. Takrat ni bilo niti razrednega pouka. En učitelj nas je učil vse predmete,vse do četrtega razreda. Spominjam se, da smo prvo leto sedeli skupaj štirje razredi v eni učilnici. Sami smo si kurili z drvmi. Učitelj nas je učil tudi lepega vedenja in skrbel za razvedrilo v odmorih. Začetek in konec ure je naznanjal hišnik s šolskim zvoncem. Ste imeli kakšne obveznosti še po šoli? IzvcnŠolska dejavnost je bilo vzgajanje, sajenje, cepljenje sad- Na koncu napornega dneva smo pekli krompir. Ste imeli konje samo za oranje ali ste jih tudi jahali? Poleg oranja smo jih uporabljali tudi za vleko sejalnic, kosilnic in prevoz pridelkov, ki so bili na vozu. Te pridelke smo z njihovo pomočjo odpeljali domov, v mline ... Občasno smo jih tudi jahali, a le na paši. Prirejali smo tudi medsebojne konjske dirke. Kaj ste počeli v prostih dnevih? Dela prosti dan je bila vedno nedelja. Vsako nedeljsko jutro smo šli v cerkev. Po maši smo se s prijatelji hodili kopat v Muro in Ledavo, lovili smo ribe, se igrali in pripovedovali doživetja prejšnjih dni, Andi Gal, 8. b/9. Osnovna šola 1 Lendava ka bi rad bija Vete, sen kmečki Jaz sin, j vso delo počaka, samo ka Šole ne za So oča mi rekli, za župnika gren, i sen dugo razmiSla, 1 ka v tako dugo šolo ne gren! I Bon rajši prem isia, ka bi Jaz bija, .1 kak bi hitro šolo nareda, pa se čim Če bi kruh peka, bi lačen ne bija, I samo ne ven, kak bi z melo dajke Če policaj bi bija, Joj to bi bla Še zm^^^ kak bi Jaz red del. Če tega še duma Vete, ne bi se rad dosta včija, I pa neka bi vseeno rad bija. ■ Kapa če bi trgovec bija? I V štacuni bi dela, vse bi jaz meja, ■ od kruha, mesa, cukra, šelate, I v nedelo pa me župnik nebi gleja. J Zaj sen se spota, ka bi vrtnar lehko Bi rože odava pa dikline zapelavd. J' Ka pa Če bi se le včija, malo bon še japdr Te bon zrasa, pa bon že veda, ka bi rad bija.^ Jaka Lušanc, 9. a, OŠ 11 j' VESTNIK-22. februar 2007 ŠPORT 17 Pogovor z Anjo Cipot Pustatičnik, novo predsednico ^eze za hokej na travi Slovenije »Za razmah te igre sta potrebna nov zagon in mladostna zagnanost!« Nova predsednica Zveze za ^kej na travi Slovenije, magistra ekonomije Anja Cipot Pu-^atiČnik, naša rojakinja, ki ži-M^Mjani, je že od mladih »og tesno povezana s to šport-«0 disciplino. Kot dekle se je namreč začela ukvarjati z igra-hokeja na travi na hokej-igrišču Triglava v Preda-stanujejo njeni rsi (oče Rudi je dolgoletni ^’^®t^ni''alniSki funkcionar). ■ j ji zaradi zaposlitve pri- ''^njkuje £asa, vendar si ved- »b rada ogleda kako tekmo, nazadnje je v Murski Soboti opremljala dogajanje na dvo-inskem državnem prvenstvu ’ liokeju. ^1 bS." Li'-''' /V«/, T -v:, zvdV' Tomislav Špilak (desno) prejema priznanje iz rok Davorina Dervariča. dvoranske balinanju. Pripravili smo štiri področna tekmovanja v namiznem tenisu, šahu, pikadu in dvoranskem balinanju Slednje je že precej razširjeno in bomo kmalu ustanovili slovensko reprezentanco. Veseli me, da so najtežje prizadeti invalidi zelo zainteresirani za ta šport. Sedež tekmovanja v dvoranskem balinanju je na dveh koncih Slovenije, in sicer v Murski Soboti in Kamniku. V letu 2007 bomo nadaljevali s temi aktivnostmi, več skrbi pa bomo namenili druženju.« Nova članica upravnega odbora je postala Andreja PolSe, ki je zelo aktivna in rada pomaga tudi na finančnem področju. Za dosedanje uspešno delo pa so podelili posebno priznanje Tomislavu Špilaku. Že od vsega začetka je bil med ustanovitelji društva. Čeprav se je preselil v Ljubljano, ves čas nesebično pomaga. Zdaj je podpredsednik Zveze cerebralne paralize Slovenije Sonček, blagajnik društva, izobraževal pa se je tudi za mednarodnega klasifikatorja in sodeluje pri številnih akcijah društva. »Tega priznanja sem še posebej vesel, ker pomeni, da v društvu cenijo moje delo, Želim si, da bi v prihodnje to društvo naredilo kakšen korak naprej, predvsem v okviru razvijanja dodatnih programov. V tej zvezi je tudi pobuda o ustanovitvi komisije, ki se bo ukvarjala s pridobivanjem finančnih sredstev. Od tega bo seveda odvisen nadaljnji razvoj društva. Nekoč sem bil uspešen šahist, zdaj pa mi delovne obveznosti tega ne dopuščajo več. Sem namreč tudi produktni menedžer,« je dejal nagrajenec. Milan Jerse Tudi dekleta SO pokazala ve 11 ko znanja. Izidi, kadeti do 50 kg: Andraž Jereb (Alpina Žiri); 55 kg: Uroš Kavčič (MS); 60 kg; Alen Pulko (Slov. Bistrica); 66 kg: Tadej Mulec (Duplek). 5. Šernek (KBV Lendava). 7. Pohajda (JK Lendava) in Kramberger (MS); 73 kg; Gašper Jerman (Šiška); 81 kg; Grega Črešnar (Oplotnica); 90 kg: Jon Jerebic (MS); nad 90 kg: Jan Ratej (Bežigrad). Kadetinje do 44 kg: Kristina Vršič (Duplek); 48 kg: Fitore Zenuni (Koroški holding), 2. RudaŠ. 3. Dogar (obe MS), 4. Tompa (Lendava); 52 kg: Jerneja Senekovič (Duplek), 2. Kerec (MS), 5. Kavaš (Lendava); 57 kg: Vlora Bedeti (Celje); 63 kg: Nina Miloševič (Duplek), 5. Hozjan (Lendava); 70 kg: Anka Pogačnik (Kranj), 2. Potočnik (Ljutomer), 5- Skledar (KBV Lendava); nad 70 kg: Sabina Ferjan (Celje). Milan Jerše, foto: J. Z. 18 ŠPORT 22. februar 2007 - VESTMI ŠPORT MINULI TEDEN Odbojkarski razgledi Zmagova I na ekipa U10 NK Turnišče; foto: J. T. Težka zmaga v derbiju ’ DVORANSKI NOGOMET 15. krog 2. SFL vzhod: Marinci Veščica - Miklavž 8 :6 (Horvat in Kralj po 2, Baumgartner, Rob, Golob, Kristl), Tomaž - Bioterme M. Nedelja 5 : 3 (M. Sovič 2, Žajdela), Nazarje - Martinišče Codes 8 : 2 (Škedelj, Gomboc), Cerkvenjak - Benedikt 9:6. Vrstni red; Tomaž 38, Nazarje 36, Bioterme 24, Marinci 22. Izidi zadnjega kola medobčinske lige Ljutomer: Krka Ljutomer -Cven 3 : 4, Caffe Perla H - Kostanjevica 4:1, Grlava - Caffe Perla 1 4 : 4, Bunčani ’ Šafarsko 9 : 3, prost Enroshop. Končni vrstni red: 1. Bunčani, 2. Caffe Perla II, oba po 17 točk, 3. Cven 16. 4. Euroshop 15, 5. Kostanjevica 12,6. Caffe Perla 18,7. Grlava, 8. Šafarsko (oba po 7), 9. Krka 4. Najboljši strelec: David Vinkovič (Bunčani), 18 zadetkov. Na turnirju U-14 v Radencih je sodelovalo 16 ekip. V finalu je Mura 05 s 5:2 premagala puconsko Kemo. Tretji je bil Jurovski Dol, četrta pa Nafta. Za *Muraše< so nastopili: Hanc, Vučko, Kous, Pavel, Gruškovnjak, Horvat (najboljši igralec), Kociper, Časar, Recek, Novak in Zorko. Moštvo U-7 Nafte je zmagalo na turnirju v Lenartu. Izidi: Benedikt -Nafta 0; 1, Nafta - Lenart 2 : 0, Jurovski Dol - Nafta 0:2, Lenart 11 -Nafta 2:5. V U-8 je zmagal Jurovski Dol, Nafta je bila četrta. Na mednarodnem mrnirju v Zalacgerszegu je med moštvi iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije zmagal Haladas pred gostitelji in Nafto. Slobodo so premagali z 1:0, z ZTE-jem igrali 0:0, s Haladasem pa klonili z 0; 3- V 2. fazi akcije Rad igram nogomet v Lendavi so v kategorijah U-8 in U-10 zmagali mladi nogometaši Turnišča, ki so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje slovenskih nogometnih upov. Izidi U-8: Turnišče - Nafta 7; 5, Odranci - Turnišče 2 :8, Nafta - Odranci 9:2. U-10: Odranci - Turnišče 1:1, Nafta - Odranci 1:0, Turnišče - Nafta 2:1. V mlajši skupini jc bil najboljši igralec Tomi Horvat, v starejši pa Ivo Balažič (oba Turnišče). Najboljši vratar je Florijan Raduha (Odranci), najboljši strelec pa Robi Bukovec (Nafta). V telovadnici OŠ III v Murski Soboti so v 2, fazi tekmovanja Rad igram nogomet v kategoriji U-10 nastopili Tehnostroj Veržej, ND Mura 05, Slatina - Arcont, Gančani, Križevci in Tišina. Veržejci in Sobočani so se kot zmagovalci skupin uvrstili v 3- fazo tekmovanja NZS, Na turnirju U-8 v OS Miklavž na Dravskem polju je sodelovalo 12 ekip. Zmagali so mladi nogometaši Veržeja, ki so s 5 ; 0 (Pihlar 2, Roškar, Maučec, Kapun) premagali Aluminij in s 5:2 (Pihlar 3, Roškar, Kolmanič) Železničar II. (M. J., F. B., F. H. M., T. G.) V športni dvorani OŠ I v Murski Soboti je bil v soboto zvečer derbi za drugo mesto v 1. DOL za moške med domačim Galeicom Mirom in Marchio-lom Prvačina. Galex Mir: Fujs 17, Vračarič 13, Kerec 1, Horvat - libero, Novi-tovič, Kovačec, Čeh 5, Marič 14, A Grut 19, Panker. Marchiol Prvačina: Sirk, Furlan 9, Komel 21, Vatovec, Krivec 2, Dačovič 5, Kamel 3, Paliska 9, Stanič, Basaneže 5, Samec 13. Gostje, ki so pred tem krogom zaostajali le za točko, so se Sobočanom močno upirali, saj je dolgo časa kazalo, da bodo iz Murske Sobote odšli kot zmagovalci. Na začetku tekme so sicer blesteli domačini, ki so povedli s 5:1. V nadaljevanju prvega niza so to prednost še povečati (13 : 5 in 19:11), toda ob koncu so naredili preveč napak, kar so gostje izkoristili in rezultat znižali celo na 21: 23. Na srečo so bili domičiifi dovolj zbrani in niz dobili s 25 : 22. Tudi v drugem nizu so Sobočani hitro povedli s 6; 2 in tako je bilo vse do 12:11. Tedaj pa so gostje preobrnili potek igre. Domačinom je uspelo Še izenačiti na 18 :18, nato pa je Prvačina z nekaj dobrimi akcijami, predvsem neustavljivega Alana Komela, ki je odlično ser- ugovatjanja prislužili tudi rumeni karton. Na koncu je domači kapetan Dejan Fujs z dvema asoma povišal na 24:17 in nižje bil odločen (25 : 18). Tako so Sobočani izid izenačili na 2:2. V petem odločilnem pa so z nekaj akcijami navdušili. Poleg tega so gostje zaradi ugovarjanja ob dvomljivih odločitvah no vplivala z nezasluženim kartonom našemu igralcu, v četrtem nizu pa sta nam dodelila Še en karton, No, vseeno mislim, da v končnici Četrtega niza in nasploh v petem nizu nismo imeli dovolj koncentracije, da bi nadaljevali igro iz drugega in tretjega niza,« Dejan Fujs, trener Galexa Mira: »Najprej bi čestital svojim ig- Salonit GalezMIr Prva čin a Krka Kamnik Triglav Logatec Ftižinar _ 19 19 19 19 19 19 19 19 17 12 11 10 11 S 6 1 2 T 3 9 3 11 13 L 31 3S 31 23 ■ U 2« £ ODBOJKA Na četrtfinalnem turnirju za DP st. deklic v Benediktu so zmagale domačinke, OŠ Kuzma pa je bila četrta. Tekme z Benediktom, Prevaljami in Slov. Bistrico so izgubile z 0 : 2. Medobčinsko tekmovanje ŠZ Ljutomer, ml. učenci; 1. Mala Nedelja, 2. Križevci, 3. Stročja vas; ml. učenke: 1. Stročja vas, 2. Ljutomer, 3. Cezanjevci. (O. B., M. J.) PIKADO 14. krog slovenske B-lige: Friend s team (G. Slaveči) - ŠD Grad 10 : 6, Horvat boys (Radovci) -Vrtič (Dolič) 11:5, Goričanka (Radovci) - Dva v enem (Kovačevci) 7 : 9, Bandidos (Grad) - Pančor (Domajinci) 7; 9. Vrstni red: Friend s team 42, Dva v enem 36, Goričanka 27. (T. G.) ATLETIKA Na državnem dvoranskem prvenstvu za člane in članice v Novi Gorici so uspešno tekmovali atleti AK Pomurje -PDU. S 3. mestom v skoku s palico (470) se je izkaza! Radovan Jokanovič. V močni konkurenci je zasedla Tina Jureš na 60 m sčasom 7.714. mesto, kar je že drugič popravljen osebni rekord. Robi Kreft je bil v skoku v daljino (632) peti. Na 3. zimskem krosu za slovenski pokal v Batujah pri Novi Gorici pa jc Matej Fujs v mlajši mladinski kategoriji znova zmagal in trenutno vodi v skupni razvrstitvi. Med pionirji je bil Aleš Zver tretji. NOGOMET Prijateljske tekme: Nafta -Sloboda (Tuzla) 1: 0 (Lunder) v Medulinu, Hrvatski dragovoljac -Nafta 3:0, Mura 05 - Čakovec 4: 0 (Šunko 2, Žilavec, Bencik), Aluminij - Tehnostroj Veržej 9: 0, Črcnšovci - Turnišče 0:0, Bogojina - Roma 2 :1 (Sovič, Sukič; S. Baranja), Črcnšovci -Čarda 3:1 (Florijan 3; Gjerek), Turnišče - GanČani 3:0 (Verbančič, Starčevič, Mertik), Polana - Hotiza 0: 2 (Gycrkeš 2), Spartak (Mala Subotica, Hrvaška) - Hotiza 3 : 4 (Kodila, Gyerkeš, Čurin, Hozjan), Lovazsi -Pctišovci 1: 6 (Lebar 3, Horvat, Jurasovič, Gostan), Tišina -Ormož 4 : 2 (Varga 2, Cotter, Granfol), Bistrica - Dokležovje 7 :0. (M.J„ F, H. M., F. B.) KARATE v Velenju je bilo državno prvenstvo za člane in članice. Sodelovalo jc 84 tekmovalcev iz 35 klubov. Druga sta bila Samo Prelog v katah in Tina Mlinarič (oba Partizan Ljutomer) do 53 kg, tretji pa Gregor Ješovnik (G. Radgona) v katah, Martina ŠČavničar (Partizan Ljutomer) nad 60 kg, Beno Žurman (Radenci) do 65 kg in Tomaž ŠČavničar (Partizan Ljutomer) do 70 kg. Na turnirju v Limbušu so bili tretji v svojih kategorijah Nina Emeršič (kate), Staša Kralj (borbe nad 50 kg) in veteran Janko Halec (vsi G. Radgona). PARASKI Na državnem prvenstvu v paraskiju na Kobli je Aeroklub MS (Aleš MatuŠ, Stanko Kranjec. Denis Šeruga in Miran Vereš) zasedel 3- mesto. Prvi so bili Leščani, (T. G,) Fujsu je U51 ' , 'lili obrani 1% T s T i M 1 I-! - 8 8 I h/ T* c* i .1 m”.- I 3 ko še bolj napredovali. smemo zaspati, kot se nani jt ' diio januarja. 2 glavami i”®*® biti v prihodnje bolj zbrani«^ ningih in tekmah. Imamo lo kratko klop, zato nimanri* ♦ •J 7 Zmagovalno moštvo Sobočanov _. _ viral, niz dobila s 25; 21. Gostje so imeli prednost tudi na začetku tretjega niza (1 : 6), domačini pa so sc jim približali šele pri 22 : 23 in celo izenačili na 24:24, nato pa naredili dve napaki in niz prepustili Prvačanom, Ko so ti v Četrtem nizu povedli s 3 : 0 inkasnejcz 12 : 9, je kazalo, da jih ne bo več možno ustaviti. Toda igralcem Galexa Mira je uspel veliki met, saj so povedli s 15 ; 13 in do konca niza prednost večali. Gostje so si zaradi fs 7 10 J, treznih menjav." . Rezultati 19. kroga 1. DOL Skl); Galex Mir - Marchiol^ vačina 3 : 2 (22,-21,-24,18) • 1« Fužinar Metal Ravne - Aste^', glav 0:3, Salonit Anhovo -: 0, Logatec - Calcit Kamnik V naslednjem krogu bodo ni gostili Fužinarja. Pomembna zmaga Sobočan k sodnika Borisa Skutnika iz Mežice dobili rumeni karton, kar je pomenilo avtomatično točko za domačine. Ti so naposled odločili niz z izidom 15:10 in zmago v derbiju, ki jih je obdržala na drugem mestu prvenstvene lestvice. Gostujoči trener Danilo Berlot je bil po tekmi precej nejevoljen, dejal pa jc: »Predvsem čestitam domačinom za zmago. Sodnika, predvsem prvi sodnik Skutnik, pa sta v petem nizu neposred- ralcem, da smo zmagali s 3 :2 po treh zaporednih porazih, kajti težko je bilo vrniti v glave zmagovalno mentaliteto. V naši igri je bilo tokrat preveč nihanj od začetka do konca tekme. Nekaj Časa igramo dobro, nato slabo, kar se nam nenehno ponavlja. Na koncu se nam je vendarle srečno izšlo. To bo vsekakor spodbudno za nadaljnji dve koli, pri čemer imamo tudi prednost pred zasledovalci. Po prikazanem na treningu bomo lah- 14. krog 2, DOL (moŠki)'^,^ go Brezovica - Beltinci 3 : 23,25). Vodi Olimpija z 32 mi, 9. Beltinci 11. V 15. kru^ do Beltinčani gostovali v 16. krog 3. DOL vzhod i^ ske); Čulum Valšped - DŠR W , Sobota 1:3 <20, -18, -24, -1®^’- j venj Gfadec - Sonjrnex Rad^^^^jJ o (26, 18,21), Dravograd - '■ J, Puconci 3:0(23,18,20).V<»> : Murska Sobota (44) pred ’ dom 36,3. ŽOK Puconci 32. T mex Radenci 23.- Pari 17- _ DŠR Murska Sobota - J ŽOK Puconci - Sonimex Ra®^ j. I Milan Jerse, foW' 4 PIKADO Mitja Habjan z zmago ob bok Andreju Gorjaku^ VsobotojebilvgostilniTropjc a/ _ l|fi bjan(TopGun),2.RobiŠ^i v Lomanošah 8, rang turnir za iz- ____,j (Bandeleros Cernelavci), ■ v Lomanošah 8, rang turnir za iz- bor slovenske reprezentance. S suvereno in zelo lepo igro (večina njegovih iger se je končala v petih ali Šestih rundah) je slavil Mitja Habjan, za manjše presenečenje pa je poskrbel Robi Štenak, ki se je prebil na 2, mesto, Z zmago se je Habjan pridružil soigralcu Gorjaku na vrhu rang lestvice. Pred zadnjima dvema turnirjema sta sl nabrala kar lepo prednost pred zasledovalci, vendar bitka Še ni končana, saj en slab dan lahko obrne vse na glavo. Naslednji 9, rang turnir bo 3. marca ob 16. uti v gostilni Špirič v Černelavcih. V reprezentanco, ki nas bo zastopala na evropskem prvenstvu od 2. do 9. junija v Pragi, se neposredno uvrstita prva dva z rang lestvice, naslednjih 16 najboljših pa se bo za naslednji dve mesti pote- ns * ( ra " S-M Magerl (Velenje), 4. Polde ■ 5. Andrej Gorj^ (Top Guii)> J tjaž Štrucl (Tropic Lomanoše/^, bane dvojice: 1. Polde Slanic' , go Gerič (Apače), 2. man (Hoče) - Srečko VuČif^ n gona), 3. Dejan Bejek - Atd tan (oba Krog), Skupna razvrstitev po 8.‘5 1 državnih kvalifikacij v Lomanošah govalo po sistemu vsak z vsakim na ekipnem državnem prvenstvu, ki bo od 21. do 22. aprila v Rdeči dvorani v Velenju. Peti igralec re- prezentance pa bo zmagovalec državnega prvenstva, ki bo 13, aprila v Moravskih Toplicah, Rezultati 501 DO: 1, Mitja Ha- rjih: 1. Andrej Gorjak fToP f,l 381 točk, 2. Mitja Habjaf Gun), 362,5,3-Jernej Mage^*'/ la), 308,4. Miran Černeli^f / Brežice), 293,5,5. Sašo ' la Velenje), 259,6. Dani*^ (Tropic Loma noše), 248,7- , ji Slanič (Top Gun), 220. | uri pa bo v gostilni Taja' [^/1 Žovju turnir z nagradnim 600 evrov in bogatimi prak^' nagradami do 16. mesta. pT Milan Jerše, fo*^ | xt' I VESTNIK-22. februar 2007 ŠPORT 19 Je na vidiku nova afera v tekmovanju 2. DRL vzhod? Bodo rokometaši Pomurja znova precej oškodovani? Po odločitvi komisarja 2. DRL vzhod se zdi, da se bo Rokometni klub Pomurje, kije zasedel prvo mesto, uvrstil v skupino moštev, ki se bodo borila za uvrstitev od 9- do 15. mesta in ne odi. do 8. mesta, kot izhaja iz tekmovalnih rezultatov 5 lem bi bili tudi prikrajšani za možnost napredovanja v 1. slovensko roko-naetno B-ligo. Znano pa je, da se v končni-8, mesta uvrstijo po štiri pr-vouvrščene ekipe iz vsake predtekmovalne skupine (vzhod in zahod). Osvojene noke medsebojnih srečanj iz predtekmovanja se prenašajo v končnico. ^nkaj vsebuje sporni 10. člen sklepa skupščine Rokometne zveze Slovenije? Člani 2. DRL I morajo tekmovati s tremi mlajšimi se-ekcijami (mini rokomet Mcib A + st. dečki B ali st. dečki A). Če klub ne ' ^Polnjuje navedenih pogojev, ne more napre- + ml. dečki B ali ml. '‘ovati v končni del tekmovalni razred. tekmovanja oziroma v višji *, klub Pomurje se je znašel v ne- ‘^'■“Ijivent položaju, ko mora svoje mesto, ki 5 le osvojil na rokometnem igrišču, zagovarja-"I dokazovati za zeleno mizo. Dejstvo je, da v razpisane, za tekmovalno sezono ... |'^007, dejansko niso bili vneseni vsi krite' naj bi veljali za igranje v končnici. Tako naftalina potegnili neke dodatne kriterije, v klubom onemogočajo nastopanje sončnici. Oškodovani so klubi Pomurje, ptuj-"-I Drava in Duplje iz zahodne skupine. Ta do- L1 ŠPORT MINULI TEDEN KEGLJANJE v prvem četrtfinalnem obračunu evropske lige prvakinj so igralke Miroteksa iz Celja s 5 : 3 premagale Podravko iz Koprivnice, Odlična je bila veteranka Marika Kardinar, ki je v dvoboju zmagala s 4 : 0 in podrla 585 kegljev. 14. krog 1. slovenske B-lige (moški): Iskra - Radenska 7 :1 (3389 : 3276). Zmagal je le Harc (579). Vodi Korotan 25. 5. Radenska 15. 10. krog 2. sloven- Marika Kardinar; foto: J. 2. ske lige (ženske); Nafta - Šoštanj 1:7 (2887 : 2979), Vodi Radenska 14, 5. Nafta 5, 14. krog 3. slovenske lige vzhod (moški): Radenska II - Piramida 7 :1 <3245 : 3058), Nafta - Fužinaro : 3 (3143 : 3142). Bojan Koželj, predsednik RK Pomurje datni kriterij, ki ga je sprejela skupščina Rokometne zveze Slovenije, pravi o tem, da naj bi imeli vsi klubi tudi točno določene kategorije ekip v mladinskih kategorijah, Mi jih po številu igralcev dejansko imamo, nimamo pa točno tistih, navedenih v sklepih. Ob tem menimo, da bi tudi ti dodatni pogoji morali biti znani vsem klubom že pred začetkom tekmovanja,« je ogorčen predsednik RK Pomurje Bojan Koželj, Po njegovem mnenju bi morali biti ti podatki objavljeni v verodostojnem dokumentu. To pa so za tekmovanje v sezoni 2006/2007 pro-pozicije državnih rokometnih lig, »Teh kriterijev in pravil v njih ni jasno zapisanih. Menimo. da je ta zadeva, najbolj blago rečeno, nekorektna in nešportna. Zato se bomo borili za dosego svoje pravice.« Kakšne so sploh Možnosti, rta se razveljavi neživljenjski sklep komisarja vaše lige? »Ne bi rad omenja! klubov, ki s tem sklepom pridobivajo. Dejstvo je, da trije klubi izgubljajo; poleg našega še Drava in Duplje. Na odločitev komisarja lige smo se že pritožili Potem bo arbitražna komisija odločala o upravičenosti ali neupravičenosti naših navedb. Če ne bomo uspeli, se bomo morali skupaj z Arcontom Radgona boriti za uvrstitev od 9- do 15 mesta. Mi seveda nasprotujemo taki odločitvi. Kaj več pa bomo vedeli Šele ob koncu tedna,« nam je povedal predsednik RK Pomurje Bojan Koželj. Milan Jerše KOŠARKA 17. krog 1. B SKL: Radenska Creativ Sobota - Janče 64 : 83 (19 : 25, 22 : 20, 9 : 21,14 : 17). Strelci: Dominko 16, Šuran 12, Spešič in Bratkovič po 9, Novak 8, JuterŠnik in Maje po 5. Vodijo Hopsi Polzela (16 :1), 7. Radenska Creativ Sobota (9 : 8). rokoborba Največ državnih naslovov RD Sobota 4 rokoborci so navdušili. Bti Ljutomeru je m Ti||a,|. '*'* Pr''onstvo za dečke flH. grško-rimskem sio-rti, S® 10 56 tekmoval' Ctf-u k I ■ 1 ■ . I . 'Naj- tiiii slovenskih klubov, KIUDOV, hrlkiHi p?'?'*' flilMuvLIViSjNjf v sledijo pa RD "fiand (4), ADSe Kver- (tk»31 in ŽŠD Maribor M k,(la id dobroto mladimi Pod Mariboru henep' vodstvom mlade-^aibviSa ’!.P’‘*’^^®orja Alberta Mi-‘"'borbn v najboljšo to- P^dcazah v konkurenci nastop na v Beogradu do sdV* ^^'■ske Snk Pernek iz "^^dpa,;\':^^Cdo96kg),prese-Magnet iz elelajo tudi v Mariboru vodstvom mlade- ?’“‘’)a(do74 dečkih so i!" ^^Itg) IhKi I -- (do 38 kg) fdi In in Alen Ge re n daj iz Kri- ževec in Dritano Hajrizi (do 42 kg) iz Maribora. Rezultati dečki 26 kg: 1. Suita-no Hajrizi (MB); 29 kg: 1. Daniel Kočar (MS). 2. Matjaš Majcen (Križevci); 32 kg: 1. Alen Gerendaj. 3-Žak Sovec (oba MS); 35 kg: l ■ Mihael Kosi (Križevci); 38 kg: 1 Aleš Ivanuša (Križevci), 2, Jure Koudila (MS); 42 kg: 1. Dritano Hajrizi (MB). 2 Denis Kosi (Križevci); 47 kg: 1. Aljoša Lipovec (Križevci), 2. Leo Fartek (MS); 53 kg: 1. U'roš Hlebec (Ljutomer). 2. Simon Kocbek (Križevci); 59 kg: 1. Rok Perc (Ljutomer). 2. Mitja Sečko (MS); 66 kg: 1. Blaž Štuhec (Križevci); 85 kg: 1. Jani Kranjc (MB). Mladinci 50 kg: 1. Rok Majcen (Slov, Bistrica); 60 kg: 1 Andrej Fajs (MS); 74 kg: 1. Aljaž Wagner (Razvanje), 2, Dominik Vogrinec (MS); 84 kg: 1, Niko Horvat (Ljutomer), 3- David Ivanič (MS); 96 kg; 1. Dejan Šernek (MS); 120 kg; 1. Filip Bartus (MS), Milan Jerše, foto; J. Z- kupite tudi na večini » v P, 80 GB 5.«Xl . obratov SATA trdi disk, Dvoplastna Super M uiti drive optična onota, 15-4" TFT TruaSrite barvm zaaion 1280x800, WiFi Praaiični LAN 802.11 a/b/g, 6 v 1 madijSi^a raia, MicrosoftiS) vvicdovvs® XP Hom9,12 mesacav MEDNARODNA OARANCUA Akcijska cena:194.108SIT DDV sit z odv. aio,ai Prodaja: lPC Corporation Murska Sobota, t«i: 02 537 1 € 60, Mww.ipc.'si t INE/1 Pgkiiččte: 01 /513 81 28,513811^ Sij gl INEA d.a.a., StMPe 11, uxm Ljubliana inea.sHcshIba TOSHIBA Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel,: 02 542 10 24, faks; 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KES - kamnoseštva Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci ____ KURILNO OLJE, PREMOG U00DME CENE m MOŽNOSTI FLAČfU,'Tet.: 5788 200 KUftlVa.MEVDI.JiluiEBogil,«.p.,l>,ei«trii:iS1 D. E. POGREBNIŠTVO teltFin:0Z52137W UREDITEV DOKUMENTOV '■ OBJAVAOSMRTNICVJAVNlHMEDiJIH I UREJANJE ZELENIC I PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI ll KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brezobresli Vladimir Huzjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 www.vestnik.si ) > Kole«ar»ka 10, Troi»a vel. Tišina A 04172 30 80,040 16 19 81 BUKoy^|g|^PI^Qi Montaža kuhinj, dnevnih sob, spalnic. Jedilnic, pisarniškega pohištva, polaganje laminatov in stopnišč po ugodnih cenah BIRO KATARINA FINANČNO POSREDNIŠTVO, KREDITI IN PORAVNAVE 031 868 416 Katarina Komarlcki s.p.. Lendavska 19 c , Murska Sobota OGLASI 22. februar 2007 - VEST« I I i (j^edlcop) Obrtna ulica 43 9000 MURSKA SOBOTA Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo medicinske opreme ter specialnih vozii, je izvozno usmerjeno in deluje v 40 državah. Če želite uresničiti svoje ambicije v strokovnem in sodobnem podjetju, vas vabimo, da se nam pridružite INŽENIR STROJNIŠTVA - konstruktor Pričakujemo; - znanje uporabe programskega orodja Proenginer ali podobno - sposobnost timskega dela - smisel in ideje za konstruiranje - znanje vsaj enega tujega jezika - zaželene vsaj 3-letne delovne izkušnje PRODAJNI INŽENIR m/ž pričakujemo: - pogajalske sposobnosti - komunikativnost - sposobnost timskega dela - Vil. stopnjo izobrazbe tehniške smeri ali v kombinaciji z ekonomskimi vedami - aktivno znanje angleškega jezika (zaželen še kakšen drug tuji jezik) - izjemoma ustreza VI. stopnja ob vsaj 6-letnih delovnih izkušnjah na podobnem delovnem mestu Ponujamo: - kreativno delovno okolje - delo v družbi izobraženih sodelavcev - stimulativni osebni dohodek, odvisen od učinkov Zaposlitev bomo sklenili s kandidati za določen čas s polnim delovnim časom in kasnejšo možnostjo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen Čas. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na nasiov firme: Medicop, d. o. o.. Obrtna ulica 43, 9000 Murska Sobota, v 15 dneh po objavi. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. Z4 DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! ! I fe f? AlC II V»A1VISA ! I www.activa.si ~^^nagradnem skladu so bogate nagrade. Novo nagradno obdobje se prične 23. decembra in OBČINSKI SVET OBČINE LENDAVA Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Na podlagi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS št. 96/2002) razpisuje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Lendava prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Galerija - Muzej Lendava, Galeria - Muzeum Lendva Za direktorja je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje Se naslednje: - univerzitetna izobrazba družboslovne ali humanistične smeri, - da pozna področje dela zavoda in ima vodstvene sposobnosti, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodstvenih delovnih mestih, . - aktivno obvlada slovenski in madžarski jezik, - aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik. Kandidati morajo ob prijavi predložiti vizijo razvoja galerijske in muzejske dejavnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za pet let. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Glavna ulica 20,9220 Lendava, Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po končanem postopku imenovanja. IC Banica Koper Banka Koper, d. d., /e največja in najpomembnejša banh^ /if južnem Primorskem. Imamo široko ponudbo bančnin stontii- ’ širitvijo poslovne mreže se vedno bolj uveljavljamo v siovensK^--prostoru, ki mu želimo ponuditi svoje kakovostne storitve. pa zadeva tudi kakovostne sodelavce, ki bodo prispevali k sničevanju ciljev, zato vabimo k sodelovanju ambiciozne, vztisf* in perspektivne sodelavce. Za našo poslovno enoto v Murski Soboti k sodelovanju VABIMO višjega referenta poslovanje s komitenti ' »z vsaj višjo izobrazbo ekonomske smeri • z vsaj dveletnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami I * s poznavanjem gospodarskega okolja regije B s smislom za delo z ljudmi B Z znanjem angleškega jezika Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z ustrezno prakso na nem-ali komercialnem področju, Izbranim kandidatom bomo gočill delo v urejenih delovnih razmerah ter strokovni in osebni isz" | Če menite, daje opisano delo primerno, in izpolnjujete navede** pogoje, vas vabimo, da nam pošljete pisno ponudbo s kra^' . življenjepisom, opisom znanj in izkušenj ter ustreznimi dokazil* Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za ne**** ločen čas s poskusnim delom oz. za določen čas. Ponudbe pričakujemo v 6 dneh po objavi na naslov: Banka Koper, d. d.. Oddelek kadrovskih zadev, Pristaniška 14, 6502 Koper. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Družina Sijarto Spilak, Puconci, namesto cvetja za pok. Štefana Železna iz Puconec - 25 ; Ludvik Kulčar iz Lendave namesto cvetja za pok. Šandorja Vargo - 20; Jozsef Varga, Genterovci 25, namesto cvetja za poL Šandorja Vargo - 50; Karel Varga iz Genterovec namesto cvetja za pok. Šandorja Vargo - 50; Marija in Aleksander Balažič iz Križevec namesto cvetja za pok, Darinko Kardoš - 25; Gizela in Tibor Fule iz Lendave namesto cvetja za pok. Šandorja Vargo -20; Andrej Varga namesto cvetja za pok. strica Aleksandra Vargo - 20; družina Kisilak iz Radove c namesto cvetja za pok. Štefana KutoSa iz Murske Sobote - 30; Marta Rous in družina Slavka Rousa iz Črenšovec namesto cvetja za pok. Šandorja Vargo - 40; družina Špilak Sukič iz Križevec namesto cvetja za pok. Darinko Kardoš - 50; družina Zrinski iz Beltince namesto cvetja za pok. Štefana Železna iz Puconec - 20; družina Glavač iz Puconec 155 namesto cvetja za pok. Štefana Železna - 20; družina KardoŠ iz Černelavec namesto cvetja za pok. Darinko Kardoš - 50; družina Vlada Kodile iz Andrejce namesto cvetja za pok. Jožefa Benkoviča iz Bogojine - 20; družina Irene Banfi iz Puconec namesto cvetja za pok. Franca Slavica - 50; name- sto cvetja za pok. Darinko Kardoš so družina Martina Srake iz Renko ve c - 2®' žina Petrovič z Ivanec - 50, Cvetka in I 1 Pl M P( 01 11 K rc va 6( d: M ki U Sl M IH dl te i; gl 1. L P P n m n Puhan iz Bogojine - 30, Metka Puhan UP« n..1___________________ ne - 30 in družina Puhan iz Ulice Zeta*” j 25; Mariška narja v Murski Soboti - L,,------ vij e Vič iz Radence namesto cvetja za p*’** na KutoŠa - 20; Majda Horvat iz Lendave sto cvetja za pok. Šandorja Vargo - 28 e**^' Vsem darovalcem se Iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na račun št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sl*** 1' V! Z( k N D d it Z Č S p v tl 1; 1 i C ] < 1 L J-------, r 1 ;1' ll 2 os 'i€ C ’□ & 3 '(rt I J I Tl s fO ra C E & 1 & c o t?’ o c 1 ■ Jaka K. ! 'jntcFnctcij rad gleda filme- I ^^Activo se splača kupovati, saj vsako plačilo s katerokoli kartico Activa konča z žrebanjem 21. marca 2007. teheriTe nagrado! sodeluje v nagradnem žrebanju, ne glede na vrednost nakupa. OgMJuBjem viitužblptk Dvodnevni prelet Julijcev z jadralnimi padali pod vodstvom svetovnih rekorderjev v preletih. vrvrvrJiovk^drustvo.si J •l Ooiiirit»san}slm rtitHlo* Prlvohtite si drugaine, lutfSuene počitnice za dve osebi. Z osebnim vodičem boste lahko odkrivali čare Turčije, -Z * v času nagradna Igre podjetje ponuja pri plačilu s katero koli kartico Activa iffU popust za svoje izdelke in storitve. Banka Celje ■ Banka Koper b Deželna banka Slovenije • Gorenjska banka ■ Nova KBM Poštna banka Slovenije * Raiffeisen Krekova banka • Volksbank - Ljudska banka T T 1'^ I r Telekom Slovenije fft internet I 1 I • hitet.in neomejen dostop v interne* • enostaven priklop • brezplačna in neomejena uporaba Varovalnega sistema za popolno zaščito vašega računalnika • najsodobnejša in kakovostna tehnologija (ADSL, ADSL 2+, VDSL ■' • odlična tehnična pomoč 24 ur na d*’’ oso 20 10 t www.aini6.net i i: I 0 B VESTNIK-22. februar 2007 NAPOVEDNIK 23 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,1 MHz, SV 648 KHz TETEK, 23. februar - 05 00 Dobro jutro, Simona, arjan-07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 Petkova tema - 09.00 Poročila - 09.50 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Poročila - 10,50 Mali oglasi -100Poročila- 11.15 Zamurjenci - 12.00Poročila-12 05 Obvestila - 12.50 Od petka do petka-13 00 Po-rocila “ 15.15 1 oseba ednine - 15 20 Predstavljamo 15® Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 1- 15,30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved spore-00 Osrednja poročda - 17.40 Mali oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje - 18.00 Ali boom-18.30 Radijski “ijiini sejem (Nevenka Erari) -19.15 Mladi val - 20,00 bgasni-televizor (Bojan Peček) - 24.00 SNOP ^EtOTA, 24, februar - 05 00 Dobro jutro - 08.30 ^(Oglasi - 09.00 Poročila - 09.15 Biba buba baja, po- oddaje -10,00 Poročila - 10.05 Obvestila -’i'‘‘’^P'Mepajteseznarai- 11.00 Poročila - 11.15 Po-We se z nami -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -- J Ponovitev oddaje Od petka do petka -12.45 Na-rs a tedenskega sponzorja - 13 00 Poročila - 13.15 j^oseba ednine -14.00 Poročila - 14,05 Obvestila- ‘■5 Oddaja tedna; ponovitev sredinega skupni učencev osnovne šole Velika uma i nekdanjimi učenci te Šole (Branko Žu- ' 15.00 Literarni drobci -15.30 Dogodki in od- 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja po-■ 18 (k' Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi 19 no' našega srca, narodnozabavna lestvica- fnpočild ■ 19,15 Kdorpoje ... oddaja o zboro--- petju, nato Najlepše želje s Čestitkami in po- “ ^0.00 Zadnja poročila - 20,05 Slovenija, od lepote tvoje (Bojan Rajk) - 24.00 SNOP *^^***'a*®*’ - 05.00 Dobro jutro - 07.00 J . 8^ jutranja kronika - 07.50 Panonski odmevi, od. n Porabskih Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel 2 m ' misel pomurskih duhovnikov - 08.30 " 99.00 Izbor pesmi tedna - 09 50 Sre-q Murskem valu - 10,30 Nedeljska kuhinja; (Nataša Brulc Šiftar) - 12.50 '>Lib - [J Obvestila - 15.00 Minute za kmeto- Čestitke, šport -17.00 Na la I ' ■ 19.00 Poročila - 20.00 Zadnja poroči- ‘ll-OS Samo za vas (Samo Budna) - 24.00 SNOP februar - 05 00 Vedro v dobro Suk7 l*^**!!*^ ■ 97.40 Pismo iz Porabja, Marijana 'dOn ' Poročila - 09 15 Ponedeljkova tema -jj^Poročila -10.05 Obvestila -10.15 Pejti potač, ° ^^eimobilizmu (Miha Horvat) -11.00 - 11.15 Športna oddaja - 12,00 Poročila - tafj.. I Radi, Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz J.f, srednji val 648-kHz 'iARODNOZABAVNE GLASBE NAŠEGA SRCA ■ Nmbja Verboten o.o.-Stil5 - !nr Spregovori - Ans, Roka Žlindre '”01004 I 'Dar um> _ _ ' iffllii 1!' ' ^^^■•Jžinski trio PogtadiČ I PTi]h3iD.-L ir T! sanjah - T’ pravi muzikanti ' ^'*^*OBMUflSKE ZABAVNE GLASBE "BEnUvi - L. Bisquit ^0, 'P«>stln3’ hodim - Adriana - Jani Horvat :>k< ca LebuJ - llfTiHcn - Uri banda glasbene založbe Mandarina Iz Utibljane prejme Pavel Lopert, Kobilje 14, 2007'*^'***^ pošljite do ponedeljka, 26. fe-'’’***Ij i ■ 'burski val, Ulica arhitekta ■ I /UIHL Miirelr-s ■ . ■ . ■ Murska Sobota, za glasbene lestvice. r 1 j —--1 8 “ glasujem za skladbo I---------------------------- ! Delimo vstopnice za kino - kupon št. 8 "l '"Uslbj,. ■ ■ srca: If^lIPlr i I I ISJej ^Jslov, 12.05 Obvestila - 12,50 Anketa - 13.OO Poročila -15,15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi -14,00 Poročila- 14.15 Za zdravje - 15.50 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.50 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19 00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila -20,05 Propoler - 24.00 SNOP TOREK, 27. februar - 05 00 Vedro v dobro jutro! Vida. Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - 08,30 Besede, besede - 09.00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema -10.00 Pciročila -10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 10.50 Mali oglasi -11 00 Poročila - 11.15 Kratki stik -12.00 Poročila-12.05 Obvestila - 12 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer- 13.00 Poročila- 1315 1, oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogodki in odmevi ■ 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17,40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih aviorjev - 19 00 Poročila-1915 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks (Boštjan Rous) - 24,00 SNOP SREDA, 28, februar - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08,45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča -10.00 Poročila - 10,05 Obvestila - 10,15 Župan na obisku -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12,00 Poročila - 12.05 Obvestila' - 12.30 Intervju - 15.00 Poročila - 15.15 1. oseba ed-' nine - 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.50 Dogodki in odmevi - 16,15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17,20 Obvestila - 17,30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morskl val (Simona Špindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 1. marec - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Lukačič - 08.15 Kmetijski nasvet - 09.00 Poročila - 09-15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila -12.05 Obvestila- 12,50Tema-1300 Poročila- 1515 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14,15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -16,15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila -20.05 Geza se zeza (Geza Farkaš) - 24,00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 22. februarja: ob 18.00 ameriška zgodcfvin-ska drama Zgodba o Kristusovem rojstvu (Keisha Cast-le-Hughcs, Oscar Isaac, Ciaran Hinds, r.: Catherine Hardwicke), ob 20.00 ameriška grozljivka Utrip groze (Kristen Bell, lan Somerhalder, Christina Milian, r.: Jim Sonzero) Petek, 23. februarja: ob 18.00 Utrip groze, ob 20.00 Skrivnostna sled (Christian Bale, Hugh Jackman, Michael Caine, r.: Christopher Nolan) Sobota, 24. februarja; ob 18.00 Skrivnostna sled, ob 20.15 Utrip groze Nedelja, 25. februarja: ob 16.00 britansko-araeriška animirana komedija Odplaknjeni gizdalin (r.: David Botvers, Sam Fell), ob 17.30 Zgodba o Kristusovem rojstvu, ob 19-30 Skrivnostna sled Ljutomsr Sobota, 24. februarja: ob 19.50 ameriSko-španski Zgodovinsko-akcijski film Alatriste Cyiggo Mortensen, Elena Anaya; Carlos Bardem, r.: Augustin Diaz Vanes) Nedelja, 25. februarja: ob 19.30 francoski dokumentarni fllm-Beli planet (pripovedovalec: Jean-Louis Etienne, rJean Lemire, Thierry Piantanida, Thierry Ragobert) Gornja RadMona Petek, 23. februarja: ob 19 00 ameriška zgodovinska srhljivka Parfum (Ben Whishaw, Dustin Hoffman, Alan Rickman, r.: Tom Tykwer) II 1 I I J Napoved prireditev Napoved prireditev LENDAVA 23- februar ob 18.00 Gledališka in koncertna dvorana: Glasbeno gledališče Melite Osojnik: MARKO SKAČE Slovenska otroška predstava, vstop prost 28. februar ob 19.00 Csokonai Vitez Mi!ialy: OZVEGV KARNVONE ES A KET SZELEBURDIAK, komedija Madžarski abonma in izven, cena vstopnice: 8,50 EUR 24, februar ob 19.00 Sinagoga KD »AfS Aliea Pars« Gornja Radgona: HALKA, monodrama, cena vstopnice: 4 EUR OTVORITEV lJUBIJANA V četrtek, 22 februarja, ob 19. uri bo v avli Poslovnega sistema Mercator na Dunajski cesti 107 odprtje razstave del akademskega slikarja Igorja Banflja. KONCERT GORNJA RADGONA V soboto, 24. februarja, ob 20. uri bo v prostoru Mladinskega društva GROM Alternative disco pacty: LuckjTOk, P. L. O. MURSKA SOBOTA V petek, 23. februarja, ob 22. uri bo v klubskih prostorih MIKK-a koncert jazz etno skupine Fatima špar & The frecdom fries. PREDAVANJA MURSKA SOBOTA V sredo, 28. februarja, ob 18. uri bo v Galeriji PAG uvodno predavanje o teki Muri z naslovom Reka Mura od izvira do izliva. Reko Muro bosta predstavila Simon Balažič in Gregor Domanjko, Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Evgen Gomboc iz Murske Sobote namesto cvetja za pok, Štefana Kutoša - 20; Julia Varga iz Genterovec ■ namesto cvetja za pok. Aleksandra Vargo - 20, Roza-lia Varga iz Genterovec namesto cvetja za pok. strica Aleksandra Vargo - 20; sodelavci Ljudske univerze Murska Sobota namesto cvetja za pok. Darinko Kar-doš - 75; družina Sedonja z Vatieče namesto cvetja za pok. Štefana Železna iz Puconec - 30; družina Štefana Makoterja iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. Franca Taljana iz Moravskih Toplic - 50; sodelavci NLB, poslovalnice za gospodarske družbe in samostojne podjetnike namesto cvetja za pok. Ljudmilo Rožman - 65; KG Rakičan, d. d., namesto cvetja za pok. Franca Taljana iz Moravskih Toplic - 41,75; Marjeta Gumdar iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Štefana Kutoša - 30; družina Benko iz Mačkovec namesto cvetja za pok. Darinko Kardoš - 50; generacija 4, a, letnik 2005/06. iz Lendave namesto cvetja za pok. Darinko Kardoš - 6O; družina Petrijan namesto cvetja za pok. Štefana Železna iz Puconec - 30; Magda Varga namesto cvetja za pok. Aleksandra Vargo -20; družina Fule - Pucko iz Genterovec namesto cvetja za pok, Aleksandra Vargo - 20; Franc Benko z družino iz Puconec namesto cvetja za pok. Franca Slavica iz Puconec - 20; družina Bedek iz Šulinec namesto cvetja za pok. Darinko Kardoš - 30;Joze Benkovič iz Bogojine namesto cvetja za pok. Franca Slavica iz Puconec - 20; družina Jožeta Kardinarja iz Murske Sobote namesto cvetja za pok Jakoba Kosija iz Ključarovec - 25; Karolina Horr^at z družino iz Doline namesto cvetja za pok. Štefana Železna iz Puconec - 20; Zdravkovi prijatelji iz KMN OLD BOYS namesto cvetja za pok. Štefana Kutoša iz Murske Sobote - 50; Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota namesto cvetja za pok. očeta sodelavca Draga Rituperja - 62; Anuška Luco z družino iz Križevec namesto cvetja za pok. Darinko Kardoš iz Murske Sobote -100; Sandra Gjergjek, Modna kravata Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Darinko Kardoš - 50; Janez Kardoš namesto cvetja za pok. Darinko Kardoš - 50; Prostovoljno gasilsko društvo Turnišče namesto cvetja za pok. člana Denisa Karelija - 50 eur. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu ŠL 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Da, film Babilon |e letos nominiran za oskarja. Našo nagrado - dve kino vstopnici zastonj - pa dobi Mihaela FeuŠ, Stara Cesta 84,9240 Ljutomer. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje pa je: Kako se glasi originalni naslov film Skrivnostna sled? J 1 1^ Odgovore pošljite do torka, 37. februarja, ra naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, aii po e-pošti: tomo.koles®p-inf.si. 1 i J DOGODEK GORNJA RADGONA V ponedeljek, 26. februarja, ob 18.30 bo v dvorani Glasbene šole Javni nastop tekmovalcev za TEMSIG, MURSKA SOBOTA/GORNJA RADGONA Društvo Joga v vsakdanjem življenju obvešča, da bodo od 12. februarja do 13- junija vadbe joge začetne stopnje, in sicer v Murski Soboti vsak torek ob 19.30 v gasilskem domu, v Gornji Radgoni pa vsako sredo ob 18. uri v VVZ Manka Golarja. BELTINCI V nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri bo v kulturnem domu šesto Srečanje ljudskih pevcev in godcev občine Beltinci, MURSKA SOBOTA V soboto, 24. februarja, ob 11. uri bo v nakupovalnem središču Maxinius začetek dobrodelne akcije v humanitarne namene Za človeka z Lions klubom Murska Sobota in nastopom Glasbene šole iz Murske Sobote V soboto, 24. februarja, ob 10. uri bo v Mercatorjevem centru Murska Sobota ustvarjalna delavnici Plešoči medvedki V petek, 23. februarja, ob 20. uri se bo nakulturno-družabni prireditvi Petkovi večeri v salonu Murske republike v Zvezdi Boris Cipot pogovarjal z glasbenico, pesnico in prevajalko Klariso M. Jovanovič in virtuozom na klasični kitari Drorom Orgadom iz Izraela. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V četrtek, 22. februarja, ob 17. in 20. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava T. Williams: Tramvaj poželenje v režiji Borisa Cavazze, ki jo bo zaigralo Gledališče Koper, V ponedeljek, 26. februarja, ob 9 00,10.30, in 17.00 bo v grajski dvorani lutkovna predstavi rokigre: Kokolorek Mestnega gledališča Ptuj v režiji Matjaža Latina. Predstava bo tudi v torek, 27. februarja, ob 9,00 in 10.30 V četrtek, 22. februarja, ob 17. uri bo v nakupoval- . nem središču Maxinius predstava za otroke Mini cirkus Buffetto. GORNJA RADGONA V četrtek, 22. februarja, ob 17. uri bo v dvorani Kul- .; turnega domi lutkovna predstava Vilinka. LITERATURA MURSKA SOBOTA V petek, 23,:februaria, ob 18. uri bo v baročnem salonu Pokrajinskega muzeja Murska Soboti predstavitev knjige Ernesta Ružiča Pesem Črnih mlak. Pogovor z avtorjem bo vodila Norma Bale, izbrane odlomke pa bo interpretirali Simona Zadravec. V četrtek, 22, februarja, ob 19. uri bo v Galeriji PAC predstavitev nove pesniške zbirke Lučke Zorko z naslovom Karavana. S pesnico se bo pogovarjal Robert Titan - Felix. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota in Galeriji PAC je do 4. marca na ogled retrospektivna razstava akademskega kiparja Ferenca Kiralya. V Pokrajinski in študijski knjižnici je do konca februarja na ogled razstava slik iz kolonije Lendava, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev Murska Sobota. V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca februarja na ogled razstava umetniških fotografij Članov Fotokluba Murska Sobota na temo Makro. Razstavljajo: Jože Braiuš, Janez Gydrfi, Dejan Jauk, Lado Klar, Iztok Lačen, Tadej Pušnik, Miran Rojko in Andrej Štijer. Na ogled je 32 fotografij velikega formata. V okrepčevalnici Ribji Grili so razstavljeni zimski posnetki fotografa Danija Mauka. V lokalu Art Caffe je na ogled fotografska razstava Deana DubokoviCi z naslovom Pod njeno kožo. V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled fotografska razstava Podobe vojne v okviru vseslovenskega projekta Enotni v zmagi - Osamosvojitev Slovenije. V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. LENDAVA V grajski galeriji in sinagogi je do 5. marca na ogled fotografska razstava NovaF - Sodobna fotografija na Slovenskem. V hotelu Elizabeta je na ogled likovna razstava akademske slikarke Lucije Stramec. V centru Banffv je na ogled razsuva del slikarke Su-zanne Kiraly- Moss. GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma je do 25. februarja na ogled razstava Utrinki življenja skozi fotografijo in poezijo. Napovedi prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: tomo.koles@p-inf.si. 24 ZADNJA STRAN 22. februar 2006-VESIK VESTNIKOV KOLEDAR Č 22. februar P 23. februar S 24. februar N 25. februar P 26. februar T 27. februar S 2$. februar MARJETA MARTA MATIJA SERGU ANDREI GABRUEL ROMAN 26. februarja bo sonce vzšlo ob S. uri in 48 minut, zašlo pa ob 17. url In 43 minut, Dan bo tako dolg 10 ur In 55 minut 24, februarja ob 8, uri in 57 minut bo na nebu nastopil prvi krajec. Vestnikov VLAK v letu 2007 ■ Tokrat možnost izbire ponujamo vam. Tečajnica Banke Slovenije -referenčni tečaji ECB 20. februarja 2007 Na dopisnico napišite želeno desti nacijo. Pri tem upoštevajte, da je izlet enodneven in da potujemo z vlakom. X enot vahite za 1 emt Dfiava ZDA Hrvaška Madžarska Švica V. Britanija Valuta ameriški dolar hrvaška kuna madžarski forint švicarski frank angleški funt C^val. I Sift-ftval. USD HRK HUF CHF GBP 840 191 348 756 826 Tečaj 1,3145 7,3515 252,47 1,6256 0,6733 Sledili bomo ideji z največjo podporo in se potrudili, da bo Vestnikov vlak 2007 nepozabno doživetje. Med prispelimi dopisnicami bomo eno 'izžrebali tn srečnega predlagatelja popeljali na 'izlet brezplačno, zato pripišite svoj polni naslov. Kam tore]? Predloge pričakujemo do konca februarja 2007. KRI NI I Kviz tedna 33 Zorkovih kartačev Prvi prišel ih zmagal Fotografija je bila posneta na torkovi Jukoviziji, sledi vprašanje za sto tisoč evrov (tudi nacionalka v milijonarju ne daveč): Kdo je pevka? Klic v sili, polovička in glas ljudstva niso več na voljo. A) Severina C) Moira B) Boštjan Rous D) Saška Lendero A. B., foto: V, P. Prekmurec pred Prleki Kartaška meka se je Iz Dokležovja ponovno preselila na desni breg Mure. V Gostišču Zorko v Borečih se je zbralo 33 kartačev, ki so ob napetih dvobojih, zbijanju šal in marsikateri pametni izrečeni za točilno mizo uživali vse do jutranjih ur. Sedmi Vestnikov predizbirni turnir za kralja šnopsa so tokrat obiskali le moški in po treh krogih so bili znani novi štirje finalisti. Tokrat je pred tremi Prleki slavil Prekmurec. Izmed vseh zbranih je bil najboljši Avgust Sreš, ki se je tudi prvi prijavil. Sreš je, kot je dejal, prišel, da bi zmagal. »Ko sem šel na turnir, sem bil prepričan, da mi bodo karte danes naklonjene in da bom zmagal,« je povedal po koncu, kdo ve, mogoče pa a Med 33 prijavljenimi tekmovalci so se v polfinale uvrstili (od leve proti desni): drugouvrščeni Milan Božič iz Šalinec, prvouvreCeni Avgust Sreš iz Bakovec, tretji je bil Feliks Mavrič iz Križevec pri Ljutomeru, četrti pa Franc Vrbnjak iz Hrastja - Mote. 'Vsi drugi, ki vam karte niso bile naklonjene, pa lahko svojo srečo preizkusite že na naslednjem turnirju in se ■K nam pridružite v petek, 23. februarja, v gasilskem domu v Krncih. Prijavnico najdete na 13. strani, Vanja Poljanec _ _ 7 Kartaški dvoboji so iz kroga v krog bolj napeti, Kartaški par za zadnjega finalista je kartal celo ob gledalcih, mu bo kartaška sreča naklonjena tudi na polfinalu, ki se zelo hitro bliža. Kot dober kartač se je izkazal tudi nekdanji župan občine Križevci Feliks Mavrič, ki je na koncu zasedel tretje mesto, že naštetima pa se bosta v polfinalu pridružila še Milan Božič iz Šalinec in Franc Vrbnjak iz Hrastja - Mote, Tekmovanje Je potekalo v Gostišču Zorko v Borečih in kot se za pravega vida spodobi, seje v kartah pomeril tudi lastnik gostišča Franc Zorko. Naročam VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica) Imejn priimek: Ulica; Poštna številka in kraj: TA 'l' I MA KaMs 4 hMKn Davčna številka ali rojstni podatki: Datum; Podpis: Naročnino želim plačevati (označi); □ po položnici-letno 15.600,00 tolarjev/65,10 evra □ po položnici - polletno 7,800,00 tolarjev/32,55 evra □ po položnici - trimesečno 3.9.00 tolarjev/16,27 evra Več informacij na: 02 536 17 20. Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Vestnikova majica Obisk Vlade jtf pri J ( plArlAlhAl har dobro del ( Glede i*a W. ____luruu" --So le pomore« pelnicnosre o,j _ii,i riasosezacen glavni silil, da so se—. niarib.Cesosehoteh so gostom pač že žara iW ]OC legau'" iHlcsetoše^lela O o o 4» E B i i' 'if i-R,.,- ^MOI ■ )itAvsnTonxi VlfiSlUVICI Slovar ženske slovenščine (levo je zapisano, kaj ženske povedo, desno pa resnični pomen vsakodnevnih fraz) Potrebujeva... - Želim si. Imam veliko zadnjico? - Edini pravilen odgovor: »Lepa si!« Pogovoriti se morava. - Rada bi se pritoževala. Me ljubiš? - ('Najnevarnejša med vsemi - zanesljivo vas bo prosila za nekaj zelo dragega!) Kupiti bi morali nove zavese. - Seveda tudi preproge, pohištvo. Tukaj, prosim, zabij žebelj za sliko! - Ne, ne, malo više, malo bolj desno, ne, ne, še malo levo, malo gor... najmanj od pet do deset minut. Da. - Ne. Ne. - Ne. Mogoče. - Ne. Danes si pravi moški, - Gotovo smrdiš po čebuli, mogoče ti smrdijo noge ali si neobrit. lOlJIgama v knjigarno pride moški in zahteva: »Dajte mi kakšno knjigo Dostojevskega. »Idiot?« vpraša prodajalec. »Ne, pišem se Novak!« odvrne kupec in gre. Ogledalo žena se ogleduje v ogledalu:»Joj, dragi, gube imam na obrazu, prsi imam povešene in tako debela sem!« Moi jo hitro potolaži: »Nič šene sekiraj! Vidiš pa odlično!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M, Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. PLESNI VEČER V TAVERNI HOTELA AJDA SOBOTA, 24. 2. 2007, OD 20, URE DALJE Doživite čare ORIENTA In si oglejte nadvse mikavni .trebušni ples. n T?* 1 Lahko se boste tudi preizkusiti v veščinah orientalskega plesa... Zanimivo bo. - Vabile n tl fj llf J Ij Intormaclje; 02/S122261 GSM: 041/741 778 I I POHITITE IN Sl REZERVIRAJTE MIZO! segostit®*' n«'*'---- . opravičujejo. Nekaj sojih da RO"*? SSShpapidev,^“‘j ribe obstale na meji. * * * |[dj' Obiskministrovjeb louravnotezenna^t^^Jta' ni izdala lahk« * lotiškemu učinkovite «^^a4 delegacijo po . mOtenitOVVJ ]( so na bili zelo moteni svojih delovnih mestlb' * * * zaradi pieostnh podhode, J grajski konj! včeraj v g parkunisovozih, a h - moteno vozil Ljeljako i Kapelskih goncah. po * * * 1 rideliil Morartl«, Toplica«, te, občine. Bat o«" ^,11-SSiS^M stavnlko«lX t slanica obnesla, k prečiščevali v lagU rjd'^ tine, katere prepusto^ i 1 nedavno testirana. EESEMifl I'. KOfJ^