Poštnina plačana t gotovini. Leto XV., štev. 240 Ljubljana, četrtek 18. oktobra 1934 Cena t,— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel.'3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. lil M IM Jlal }ira C j in Vodja odhaja §a vedno Narod molči in ihfi. Prizori, ki so se odigravali te dni v naši državi ob prenosu in pre vozu posmrtnih ostankov Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, prizori, ki se še odigravajo v naši prestolnici, kličejo po peresu slavnega Shakespearea, da bi moglo zanamcem dostojno ovekovečiti spomin na ure, ko je jugoslovenski narod pozdravljal na poslednji poti svojega vladarja. Dramatično triumfalna posmrtna pot blagopokojnega kralja od obal sinjega Jadrana preko kršne 1Like, skozi ponosni Zagreb, čez plodovita polja Hrvatske, Slavonije in Srema tja v državno prestolnico je postala epska pesem, ki ji menda ni primera v zgodovini narodov, pesem, kakršno more spesniti samo genij milijonskega naroda, povezanega v eno samo neraz-družno enoto v strahotno bolestni zavesti izgube najdražjega, najple-menitejšega, kar je imel. Mnogo je bilo težkih ur in ne-pregledno je število udarcev, ki jih je moral prenesti naš narod v svoji zgodovini trpljenja. Ni pa bilo žalosti, večje od te, ki je zavila našo zemljo, odkar leži med nami truplo kralja heroja. * O ljubezni in zvestobi jugoslovenskega naroda do pokojnega kralja ni med nami nihče dvomil, kdor je preživel v svojem življenju le eno samo uro, ko je stopal kralj na svojih potih po državi med svojim narodom. Nihče med nami pa ni slutil neizmerne globine te iskrene ljubezni in zvestobe vsega naroda do svoiega vladarja, kakršna se je na tako edinstven način pokazala v teh dneh, ko se je narod poslavljal od svoiega kralja na njegovi poslednji poti. Doslej so citirali zgodovinarji kot najsvetlejši primer zvestobe in ljubezni do vlad ar ia slovo Napoleonove garde. Takrat je bilo po-\stroienih 20.000 gardistov, ki so se prebili s svojim cesarjem na čelu skoti vse voine vihre ter se poslavljali od njega s plakanjem 20.000 parov oči. Toda ta historični primer zvestobe popolnoma obledi v primeri z žalostjo našega naroda za svojim vladarjem. Za njim plaka štirinajst milijonov mož in žena Oni gledajo danes na naš narod kakor na nesluteni čudež, ki bi bil razumljiv v časih viteštva, ne pa v dobi sirovega materializma. Do danes nas je poznal svet po našem Viteški krstij Aleksander L Zedinitelj ljudstva, pri katerem so solze redek pojav in le z največjim trpljenjem porojene. To dobro vidijo in čutijo tudi vsi naši prijatelji in neprijatelji. junaštva in po naši odločnosti v borbi za svobodo, od danes pa nas pozna tudi kot enega najplemeni-tejših narodov, kar jih prebiva v Evropi. Smrt je razkrila vse pleme- nite globine duše in srca našega človeka ter vzbudila spoštovanje do njega celo v najbolj zakrknjenih, od materialne civilizacije pokvarjenih srcih. Jugoslovenski človek je te dni pokazal, da je bil vreden zaupanja in vere, ki ju je gojil do njega pokojni kralj, najboljši izraz najplemenitejšega in najlepšega, kar je v našem narodu. Ob strašni žalosti, ki je zajela naš narod ob smrti vladarja in vodje, so razpadle v nič poslednje na-de onih, ki so še računali na plemensko ali pokrajinsko razdvojenost med nami. Saj je ni vasi v naši državi in ni je poslednje koče v Jugoslaviji, kjer ne bi žaloval jugoslovenski človek za svojim kraljem. To je najveličastnejši dokaz skupnosti in edinstva duše in krvi vsega našega naroda in naše države. Nikdar se pravilnost ideje narodnega in državnega edinstva, ki jo je zapisal pokojni viteški kralj na prapor svobodne Jugoslavije, nI veličastneje dokumentirala kakor danes, ko se trga srce slehernega jugoslovenskega prebivalca od strmih sten Triglava do krvavih pečin Kajmakčalana, od žitorodnih vojvodinskih ravnic do kršne jadranske obale. Drugim narodom je bilo usojeno, da so morali dokazati svoje narodno in državno edinstvo na krvavih bojnih poljanah ter ga potrditi s potoki krvi svojih sinov, nam Jugoslovenom pa je vse to prihranil pokojni Viteški kralj, ki je v potrdilo narodnega in državnega edinstva, v potrdilo popolne solidarnosti našega naroda sam položil na žrtvenik svoje najdražje in naj-plemenitejše, svoje ljubeče srce in lastno srčno kri. Nemogoče je, da bi bil še kdo danes med nami, ki ne bi razumel svete veličine te herojske žrtve. Razumel jo je predvsem v svojem prirodnem instinktu naš narod ln to dokttmentira vsemu svetu s svojo neshrteno žalostjo za pokoinim Vodjo, ki ga že danes uvršča v vrste svojih legendarnih junakov,. na mrtvaškem odru v slavnostni dvorani kraljevskega dvora v Beogradu 1 Hiiiii STOTISOČ! OB KRSTI NAŠEGA VELIKEGA KRALJA Mimohod množic je trajal tndi včeraj ves dan in zvečer do polnoči ko so krsto prenesli v Saborno cerkev — Poklonitev tujih držav —r. Beograd, 17. oktobra. Slavnostna dvorana starega kraljevega dvora, ki je doživela mnogo svečanih trenutkov in bila priča tolikim manifestacijam ljudstva za svojega vladarja, se je po povratku mrtvega kralja v prestolnico, spremen la v dvorano žalosti in tuge. A tudi v tej siilni boli vsega naroda nad nena domestlivo izgubo je dvorana priča neiz merne ljubezni vsega naroda do kralja in vodje. Od včeraj zjutraj, ko so se odprla vrata starega dvora in se je pričel mimohod ljudskih množic, neprestano korakajo trume jugoslovenskega naroda, da se poslednjič poklonijo svojemu ljubljencu. Kakor ogromna reka se prelivajo množice preko Terazij proti dvoru. Vsepovsod je slišati pritajeno ihtenje, ki se meša s svečanimi molitvami številne duhovščine. Kralj in narod Redki so, ki se jim ne zasolize oči, ko zazro pred seboj priprosto, tesno krsto s truplom Velikega kralja. Možje, žene in mladima — vsi padajo pred krsto na kolena. Stari svečeniki, ki neprestano molijo ob krsti in ki so vajeni solz in jokanja ob mrtvih, se ne morejo vzdržati in tudi sami vsak hip izbruhnejo v jok. »Sinko naš, zakaj si nas tako rano zapustil!- kliče vsa objokana stara ženica v narodn; noši. V njeno, v srce segajoče ja-dikovanje se pomeša glasen jok stasitega Šumadinca. Tako se vrste množice Lz vseh krajev države, vse enako presunjene in potrte. Mnogi nosijo v naročju male otročiče. da bi jim še poslednjič pokazali njega, ki so rim ga vedno stavIjaiR za vzor junaštva in domoljubja. Med preprostimi kmeticami stopa odlična beograjska dama v žalni obleki, zastrta z gosto kopreno. Ko pride do mrtvaškega odra zaioka na glas in vsa množica za njo. Vsi se globoko priklanjajo pred mrtvim kraljem, mnogi pokleknejo in glasno molijo, drugi se križajo, a nihče ne gre Krmo. ne da bi mu solza zalida oči. Tudi ni nofcrns razlike. Gospod v ciJin-dru jn priprost kmet v oguljeni širburi, elegatna dama v dragocenih toaletah med P rip ros tirni delavkami — vse razlike so zabrisane, vse druži ista velika bol. Tu sta samo kralj in narod. Zbor stotisočev Nepregledna množica ee neprestano pomika proti dvoru, a posebni in ojačeni redni vlaki bruhajo na beograjske ulice vedno nove množice. Ves dan rosi izpod neba, zdaj pa zdai ee vlije ploha, toda množice se ne umaknejo, v? a k vztraja na svojem mestu in potrpežljivo čaka. da pride na vrsto. Nikdar se še ni zbralo v Beogradu toliko ljudi, kakor sedai. ko se zbira narod iz vse širne Jugoslavije, da spremi ljubljenega vladarja na nejgovi poslednji poti. Beograjske ulice so prepolne Le s težavo se razvija promet. V centru mesta po ulicah, ki rodiio proti Terazijam in proti staremu dvoru, vlada prava gneča. Na de-settisoče l j j d i čaka tu in se uvršča v žalno povorko. ki neprestano, kakor veletok. valovi mimo mrtvaškega odra. Niti približno ee ne da oceniti, koliko jih je. Vlak za vlakom prihaja. Pred kolodvorom se zbirajo skupine, ki štejejo na tisoče- Samo 'z Južne Srbije je prispelo v teku današnjega dne nad tO.OoO Hudi. iz Bosanske Krajine ravno toliko. Drinska banovina je poslala 15.000 svoiib zastopnikov, tisoče in tieoče tudi vse druge banovine, šuma-diia pa je. kakor da se je vsa preselila v Beograd V nekaterih vaseh ni ostala doma niti desetina prebivalcev. Venci, venci Vsako množico, ki se pripelje z vlakom ali z ladjo, vodi pot najprei v stari dvor. Od vsepovsod prinašajo tjdi vence, zelenje in cvetje, ki jih polagajo pred krsto. Vsa žalna dvorana in vse sosedne so jih polne, enako vsi hodniki in vsa stopnišča. Zlati in srebrni lovorjevi venci so pomešani z umetniškimi vrtnarskimi izdelki in pripro6timi venci iz poljskih ali planinskih raetlin. spletenimi od ljubečih žuljavih rok. Vsake četrt ure morajo gardisti in dvorski nameščenci delati pred odrom prostor za nove vence, ki jih prinašajo neneboma. Štiri polne vagone so rih že doslej odposlali na Oplenae. še mnogo več jih čaka na prevoz. Iz Ljubi da so prinesli ogromni venec s črno tablo v sredini, na kateri je napisana prisega hrabrih Rudničanov. potomcev Tana-ska Rajiča: »Tudi mrtvemu Ti prisegamo, da hočemo izpolniti Tvojo oporoko: Čuvali bomo Jugoslavijo do zadnje kaplje krvi in do utripa srca < Pomembno posvetilo nosi krasen, s trnjem prepleteni venec iz Kosovske Mitro. vice. Ta venec ima svoje zgodovinsko ozadje Leta 1924 je namreč pokojni kralj v Carskih Dečanih izpo^il naročilo kneginje Milice, ki je zapustila dve debeli sveči, da bi jih prižgal oni vladar južnih Slovanov, ki bo maščeval Kosovo in kosovske heroje. Kralj Aleksander je izpolnil to zaobljubo kneginje Milice. Zato nosi venec s Kosove-ga polja posvetilo: »Maščevalcu Kosova, legendarnemu kralju Aleksandru I.< Pozornost vzbujajo tudi premnogi venci, ki so jih položile deputacije iz dravske banovine. V ospredju katafa'ka je položen velik šopek planik izpod Triglava. Velik venec, sestavljen iz slovite »suhe robe« so položili Ribničanje. Krasen je venec dravske banovine. obdan od vencev bana, mestnih županov. občin itd Poklonitev Francije in Anglije Opoldne je bil mimohod množic kaaor včeraj tudi danes prekinjen, da so se mogle pokloniti pokojnemu kralju oficielne deputacije lz inozemstva in iz domačih krajev. Prva je defilirala mimo krste številna delegacija francoske vojske, mornarice ln letalstva, ki je položila na oder 12 prekrasnih vencev. Na čelu francoske delegacije je stopal predsednik francoske republike Lebrun v spremstvu maršala Petaina, ministra Pietrija in Denaina ter večjega Števila senatorjev in narodnih poslancev z bivšim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Paulom Boncourjem. Predsednik francosko republike Lebrun je potrt stopil pred oder in se kot najvišji predstavnik francoskega naroda poklonil mrtvemu ju-goslovenskemu kralju, kateremu je hotel francoski narod ob priliki poseta v Parizu izkazati najvišje časti. Z globokim spošto. vanjem je položil Lebrun svoj venec ter ostal nekaj minut sklonjen pred odrom. Vence so položili za prezidentom Se ministri ter predstavniki francoskega senata in parlamenta. Za francosko delegacijo se je poklonila rumunska delegacija. Na čelu delegacije sta bila maršal Presan in zunanji minister Titulescu. Tudi Rumuni so položili več prekrasnih vencev. V imenu predsednika Zedinjetiih držav Roosevelti in ameriškega parlamenta se je pokloni' in položil venec ameriški poslanik na našem dvoru. Na čelu angleške delegacije je stopil nato v dvorano angleški princ Jurij, vojvoda Kentski, v uniformi mornariškega oficirja. V nemi boli se je sklonil nad odrom in poljubil krsto, ki počiva v nji njegov intimni prijatelj. V imenu angleškega kralja in kraljice je položil na oder velik venec rdečih rož. Slovanski narodi Sledile so nato deputacije raznih jug ©slovenskih mest, ob 12.30 pa je prišla v dvorano bolgarska delegacija s princem Cirilom, zunanjim ministrom Batolovom in vojnim ministrom Zlatevom na čelu. Bolgari so pokleknili pred odrom, opravili kratko molitev in položili več vencev. Nato se je poklonil mrtvemu kralju Jugoslavije zastopnik predsednika Poljske republike in poljskega naroda general Lu-kaszevvski na čelu veččlanske poljske delegacije. Posebno deputacijo so poslali tudi zastopniki bivše ruske carske rodbine, ki je položila lep venec. Prav tako so se s posebno deputacijo poklonili tudi v Jugoslaviji živeči Malorus1. Nato je pretopil k mrtvaškemu odru posebni odposlanec japonskega mi^ada pooblaščeni minister Fušina ter položil na oder ogromen venec z belim svilenim trakom z japonskim napisom. Prav tako se je poklonila posebna deputacijo duhovščine ruske pravoslavne cerkve z metropolitom Arnolijem na čelu. Sledila je poklonitev italijanske delegacije pod vodstvom vojvode Spoletskega. Vojvoda je vojaško pozdravil, se globoko priklonil in ostal dalj časa v molitvi, medtem pa so ostali člani delegacije polagali vence. Za italijansko delegacijo se je poklonila številna deputacija Bosancev iz okolice Jajca. Številna je bila poklonitvena deputacija jugoslovenskih oficirjev, ki je položila več prekrasnih vencev na oder svojega mrtvega vrhovnega poveljnika. Ob 13.15 se je poklonila češkoslovaška deputacija pod vodstvom ministrskega predsednika Malypetra. Deputacija je položila 10 prekrasnih vencev. Malvpetr je globoko ginjen stal ob odru in se solznih oči poslovil od velikega vladarja Jugoslavije, iskrenega prijatelja češkoslovaškega naroda. Druge države Nato so položili vence odposlanci Danske, Argentine, Monaka, Norveške in še nekaterih drugih držav. Nemški poslanik na našem dvoru von Heeren je položil dva velika venca, enega v imenu nemškega državnega kancelarja H tlerja enega pa v imenu nemške narodne socialistične stranke. Turška delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Ruždi beja je položila na oder prekrasen venec, ki ga je poslal predsednik turške republike Gazi Mustafa Ke-mal. Sledilo je polaganje vencev belgijskega kralja, bvšega predsednika grške vlade Papanastasija. holandske kraljice Viljemi-ne. Portugalske in Mehike Veliko pozornost zlasti pri inozemskih novinarjih je vzbudila poklonitvena deputacija Kalmi-kov, ki so pn tej pr liki opravili ob odru tudi budhistione verske obrede. y imenu madžarskega regenta Horthvja je položil venec madžarski poslanik Alt. Grška deputacija pod vodstvom zunanjega ministra Maksimosa je položila tri vence. V imenu albanskega kralja Zoga je položil krasen venec kraljev posebni odposlanec Zef Se-regi. Veččlanska delegacija je prišla tudi iz Egipta na čelu z ministrom šeribejem, ki je položil venec v imenu kralja Fuada. V imenu avstrijskega predsednika republike se je poklonil pred odrom in položil v«-nec državni tajnik Kanvinskv. Pod vodstvom bivšega ministra Kasazova so se nato poklonile bolgarsko-jugosloven-ske lige iz Bolgarije, ki »o položile več krasnih vencev na krsto velikega slovanskega državnika. Proti večeru vedno večje množice Vse do 14. je trajalo polaganje vencev, nato pa se je znova pričel mimohod ljudskih množic. Ves ta čas. ko je bil 1»f11e ustavljen, ni niti eden zapustil svoleea mesta, vsi so potrpežljivo čakali, da pridejo na vrsto čimbolj se Je bližal večer tembolj je naraščala množica, ki č«**. da se poslednjič poslovi od svojega kralja Proti večer« je bil vsak prehod preko ulir nemogoč Vse je ena sama strnjena povor. ka. ki se počasi pomika dalle Kljub temu neslutenemu navalu množic pa vlada vsepovsod red Reditelil (Tirno dajejo navodila !n grupirajo množico p-od dvorom v dvojne četverostope. da b» »-Trio. gočill čim večjemu številu zadnjo poklonitev Ljudje se brez ugovora pokorivaJo navodilom Ob 11 ponoči bo mimohod množic ustavljen ln ob polnoči bodo prenesl' krsto « telesnimi ostanki pokojnega kralja is fts rega dvora v Sa'borno cerkev, od koder »e bo jutri vršil svečan pogreb. V Saborni cerkvi je za to že vse pripravljeno. Via cerkev je od znotraj in zunaj odeta v črne draperije, sredi cerkve je postavljen velik katafalk. Ob krsti bodo vso noč molili svečeniki Slovenci Danes so prispele med drugimi tudi številne deputacije iz dravske banovine. Med njimi je deputacija stolnega mesta Ljubljane pod vodstvom mestnega župana dr. Puca. Deputacijo Maribora vodi župan dr. Lipold. Organizacija občinskih uradnikov je poslala posebno deputacijo pod vodstvom predsednika direktorja Jančiga.ia. Deputacijo Kranja vodi župan Pire, v de-putaciji Zbornice za TOI so podpredsednik Rebek. narodni poslanec Mohorič in zbornični svetnik Widischer iz Novega mesta. Z deputacijo uč teljev iz dravske banovine ie prispel tudi predsednik JUU g. Dimnik. Deputacijo uradništva banske uprave dravske banovine vodi prosvetni načelnik g. Breznik. Posebno deputacijo je poslal obmejni prevaljski srez pod vodstvom narodnega poslanca inž. Paheroika. V deputacija so zastopani vsi kraji s koroške me-ie; a v srebrni žari je deputacija prinesla s seboj prsti izpod Pece. kjer spi kralj Matjaž. Združenje slovenskh obrtnikov pod predsedstvom g- Rebeka pa je prinesdo krasen srebrn venec z zlatimi trakovi, na katere je pripet krasen, v usnje vezan album, v katerem so navedene vse obrtniške organizacije dravske banovine. Javni lokali odprti tndi ponoči Beograd, 17. oktobra, p. V dneh žalosti so kakor drugod tuii v Beograda zapirali lokale že ob 9. Tudi včeraj Je bik) '.ako. Nepregledne innožice, ki so prišle v Beo. grad, so nočile pod veirim nebom. Kar pa danes dežuje ln je pritisnil precej občuten mraz, je policija odredila, da ostanejo noc-coj vsi javni k>sali vso noč odprti. Ljudje so se te ugodnosti res poslužili ln se zatekli pod streho, toda gostiftie ln kavarne so Lolj podobne čakalnicam kakor pa jav. nim lokalom Tihi in žalostni sede ljudje, obujajo spo-m'ne in zdaj s te, zdaj z one strani se zasliši ihtenje. Tuji novinarji ne morejo doumeti discipliniranosti in žalosti, ki praha ja do izraza na tako pretresi j v način pri vseh slojih prebivalstva brez mzlike stanu Vlak za vlakom Zagreb, 17. oktobra, n. Na glavni železniška postaji v Zagrebu je bS danes neverjetno velik promet S:lne množice ljudstva so potovale m Slovenije, Hrvatske in Primorja proti Beogradu k pogrebu našega velikega vladarja. Neprestano so prihajali redni in posebni vlaki, prenapolnjen« ljudi Mnogi potnika, ka so prhajali na zagrebško postajo, niso dobili nobenega mesta več v vlakih in so morali čakata na naslednje, pa še niso dobili prostora. Posebni vlaki so imeli na vagon h napise posameznih društev in delegacij. Priklop-Ijeni so jim bili tudi tovorni vagoni z neštetimi venci in zastavami. Samo iz Zagreba je odpotovalo več tisoč ljudi vseh slojev vseh mogočih poklicev. Na pogreb pokojnega vladarja so odpotovala nocoj tudi vsi višji banovinska uradniku Z njihovm posebnim vlakom so potovale tudi delegacije iz vseh vasi savske banovine. Sarajevo, 17. oktobra, n. Davi je odpotoval poslednji izmed 12 posebnih vlakov, s katerimi so se odpeljali delegati in ostali udeleženci iz Sarajeva in drinsike banovine v Beograd k pogrebu pokojnega kralja. Samo iz Sarajeva je odpotovalo nad 5000 ljudi, iz ostale banovine pa okrog 10.000. Snoči sta odpotovala v Beograd tudi arhiepiskop in mrtropoH/t dabro-bosanski Peter ter odposlanec sarajevskega nadškofa kanonik dr. Ante Alaupovič. Danes je odpotoval v Beograd tudi kustos province bosenskih frančiškanov fra Jožo Markuš'č. da se pokloni pred ostanki blagopokojnega kralj« Aleksandra L Zedinitelja in udeleži pogreb« v imenu bosen-skih frančiškanov. Zagreb v počastitev spomina Aleksandra l Zagreb, 17. oktobra, č. Jutri bodo v zagrebških cerkvah žalne službe božje, ob 9. svečan« maša v zagrebški katedrali, ob 8.15 pomen v pravoslavni cerkvi V počastitev spomina n« pokojnega Viteškega kralj« Aleksandra I. Zedinitelj« je banovinska uprava sklon ;1« zasaditi drevorede vzdolž glavnih banovinskih cest z dežele v Zagreb. Skupna dolžin« drevoredov bo merila nad 100 km. Drevoredi bodo nasajeni ob 60 km dolgi cesti Zagreb — Pregrad v Zagorju, ob 30 km dolgi cesti Zagreb — Mari ja Bistrica in 25 km dolgi cesti Zagreb — Kastna. Žalovanje v Pragi na dan pogreba Praga, 17. oktobra, h. Jutri, na dan pogreba kralja Aleksandra bo po vsej Češkoslovaški popoln praznik. Policijsko ravnateljstvo je za čas od 8. zjutraj do polnoči prepovedalo vse predstave v kinematografih in gledališčih, vse plesne prireditve in vsako godbo z gramofoni ali po radiju v javnih lol&lih. Posebne žalne svečanosti bodo na sedežih vojaških garnizij. V Pragi bodo ob 15. postavljeni vsi oddelki praške garnizije na Vaclovem trgu. pred spomenikom sv. Vaclava pa bo zgrajena tribuna na kateri bo imel general Medeb žalni govor za pokojnim kraljem Aleksandrom. V vseh Šolah bodo komemoracije za pokojnim kraljem in zunanjim ministrom Barthou-jem. Prezident Lebrun In kralj Boris v Beogradu V teka včerajSnfega dne so prispele v Beograd vse napovedane delegacije iz inozemstva Zagreb, 17. oktobra č. Ob 1.32 ponoči je prispel v Zagreb posebni vlak s predsednikom francoske republike Albertom Lebrunom, maršalom Petainom in ostalo francosko delegacijo. Na postaji se je zbralo mnogo zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, da bi pozdravili visokega gosta, vendar pa sprejema ni bilo, ker ni iz vlaka nihče izstopil. Francoski letalski minister general De-nain, ki je sam vodil svoje letalo »Bregu-et 27«, je danes v spremstvu 5 francoskih letal ob 11.45 pristal na zagrebškem letališču. Sprejeli so ga zastopniki našega vojnega letalstva in drugih vrst orožja z ar. mijskim generalom Maričem na čelu. Jie snoči je prispelo v Zagreb 19 francoskih letal. Vsa letala so čez uro in pol odletela proti Beogradu, med njimi tudi veliko trl-motorno letalo »Devoitine«. Beograd, I7. oktobra. Danes ob 8.10 se je pripeljal s posebnim vlakom v Beograd predsednik francoske republike Albert Lebrun. V njegovem spremstvu so bili Andre Magre, generalni tajnik predsedništva republike. general Braconnier, šef vojaškega doma predsednika republike, podpolkovnik Delafonne, osebni ataše predsednika republike. Z istim vlakom se Je pripeljal tudi francoski maršal Petain v spremstvu generala Colsona m Debierryja. Pripeljali sta se tudi delegaciji obeh predstavniških domov francoskega senata in poslanske zbornice. Delegacijo senata tvorijo bivši minister Paul Boncour, bivši minister le Trocquer, bivši minister in kvestor senata de Gallet. Delegacijo poslanske 2fbornice tvorijo podpredsednik zbornice Monselt kvestor zbornice Grand-chant in poslanca Bailly in Lebaille. S predsednikom republike so se pripe. ljali tudi poročevalci pariških listov. Za predsedniškim vlakom je bil priklopljen poseben vojaški vagon, v katerem se je vozila častna četa 150. pehotnega polka verdunskega s poveljnikom polka, zastavo in godbo. Nato je sledil vagon z oddelkom francoske mornarice z zastavo. Visokega gosta so sprejeli na postaji Nj. Vis. knez namestnik, vsi člani vlade, predsednika senata in poslanske zbornice, šef generalnega štaba, poveljnik kraljeve garde, generaliteta, upravnik mesta Beograda, beograjski župan z občinskimi svetovalci, minister dvora, člani diplomatskega zbora, šef presbiroja in višji uradniki zuanjega ministrstva. Sprejemu je prisostovalo tudi mnogo tujih in domačih novinarjev. Predsednik francoske republike je nastanjen v starem dvoru. Francoski parlamentarci v Narodni skupščini Beograd, 17. oktobra AA. Odposlanstvo francoskega senatp. in poslanske zbornice je dopoldne obiskalo senat in Narodno skupščino. V odposlanstvu so poleg bivšega zunanjega ministra Paul-Boncourja senator in bivši minister Trocquer, senator kvestor Gallet, podpredsednik poslanske zbornice Monsel, narodni poslanec kvestor Grandchanp in trije poslanci. Paul-Boncour Je v imenu francoskega odposlanstva izrazil zastopnikom našega Narodnega predstavništva toplo sožalje francoskega naroda nad tragično smrtjo blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V imenu jugoslovenske Naro-ine skupščine se mu je zahvalil predsednik dr. Kosta Kuma-nudi Poklonitev francoskih novinarjev Beograd. 17. oktobra. AA. Skupina francoskih novinarjev je ob 17. odšla v dvor, kjer se je v imenu francosk h listov poklonila posmrtnim ostankom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in položila venec Prihod kralja Borisa Beograd, 17. oktobra, n. Nj. VeL krati Boris ]e prispel danes v Beograd, da se udeleži pogrebnih svečanosti za pokojnin? Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Kraljevskega gosta so sprejeli Nj. Vis. knez Pavle z ostalima dvema regentoma dr. Stankovi čem ki dr. Perovičem, predsednik vlade g. Nikola Uzunovič, zunanji minister g. Jevtič, bolgarski poslanik g. KiiOeivanov in predsednlštvo obeta zbornic. Beograd, 17. oktobra. Davi ob 7. je prispel semkaj princ Ciril Bolgarski, da se udeleži pogreba blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. V prinče-vem spremstvu so zunanji minister Bato. lov, vojni minister general Zlatev, adjutant general Majdanov in general Gerdžikov. V imenu ravnateljstva za narodno obnovo je prišel Vitan Georgijev, urednik pol uradnega lista bolgarske vlade »Novi dni«. Na postaji so sprejeli princa Cirila zastopniki vojske, in sicer vojni minister general Milovanovič, poveljnik kraljeve garde Peter živkovič. v tmenu vlade pa zunanji minL ster Bogoljub Jevtič. Sprejemu ie prisostvoval tudi diplomatski zbor. csl. delegacija Beograd, 17. oktobra. Ob 7.30 je prispel na beograieko postajo vlak e češkoslovaško delegacijo, ki io vodi general Sirovv. šef češkoslovaškega generalnega Štaba. Z 'ertim vlakom sta se pripeljala Alojz Stulek. predsednik Zveze slovanskih mest. in dr. Peter Zenkl. predsednik socialnih združenj v Pragi. Razen teb delegatov je prispelo *udi mnogo zastopnikov ostalih humanih in patriotskih korporacij. V imenj jugoslovenske voisikp Je sprejel delegate general Ne-dič. šef generalnega štaba, v imenu beograjske občine pa predsednik Milutin Petrovič 7. občinskimi svetovalci. Dr. Beneš na pota v Beograd Ljubljana. 17 oktobra. S Stmplon-Orien-tom. ki je prispel v Ljubljano ob 21.37. je potoval v Beograd češkoslovaški zunanji nrnister dr E BeneS. da kot zastopnik prezidenta T G Masarvka prisostvuje pogrebnim svečanostim. Sprejema na ljub- Ijanskem kolodvoru ni bilo. Dr. Beneš »e je že umaknil k počitku Odposlanec italijanskega kralja Beograd, 17. oktobra. Oavi ob osmih se Je pripeljala s posebnim vlakom lz Rima italijanska delegacija, ki se udeleži pogreba blagopokojnega kralja Zedinitelja. V imenu italijanskega dvora je prispel princ Aimone di Savoia Aosta vojvoda Spoletski. nečak italijanskega kralja, ki ga spremljajo ceremoniar italijanskega dvora conte di CeJere. general conte Gloria, adjutant italijanskega kralja, in letalski polkovnik Scarolli. Italijanski delegaciji so se peljali naproti v imenu italijanskega poslaništva v Beogradu dr. Aiexandrini in tajnika našega zunanjega ministrstva dr. Aleksander Avakumovič in Kosta Pavlovič. Na topči-dersko železniško postajo, kjer je italijanska delegacija izstopila, so prišli italijanski poslanik v Beogradu Carlo Galli, svetnik poslaništva de ce Iutino, pomorski odposlanec kraljevine Italije v Beogradu Pia-tini, kapitan bojne ladje Alfred Crespi in vojaški ataše italijanskega poslaništva v Beogradu stotnik Vincenco Toschi. V imenu našega dvora je sprejel italijansko delegacijo Nj. Vis. knez Arzen s prvim adju-tantom Nj. Vel. kralja generalom Milanom Ječmeničem in dežurnim adjutantom Mu-šičkim. Hitlerjev zastopnik general Goring Berlin, 17. oktobra. AA. Predsednik praske vlade Goring, ki se udeleži pogreba pokojnega kralja Aleksandra I. kot posebni odposlanec Hitlerja kot vrhovnega poveljnika nemške vojske, je ob 15 25 priletel na zemunsko letališče. Na letališču ga je pozdravil v imenu kr. vlade minister za trgovino in industrijo g. Demetrovič. Razen njega so sprejemu prisostvovali poveljnik letalstva general Mi'utm Nedič, brigadni poveljnik podpolkovnik Mirkovič in osebje letališča. G. Goring je priletel z velikim Junker-sovim letalom s tremi motorji. V njegovem spremstvu je bil njegov adjutant, z drugim letalom se je pa pripeljal neki general s svojim ordonančnim častnikom kot zastopnik nemške vojske. Predsednik pruske vlade general Her-mann Goring je nocoj ob 19. kot zastopnik nemškega državnega predsednika obiskal predsednika Narodne skupščine in mu izrazil svoje toplo sožalje. Nemški ti v k o sočutju nemškega naroda Berlin, 17. oktobra A A. Odhod pruskega ministrskega predsednika Goringa v Beograd komentira »Volkischer Beobachter« z naslednjimi besedami: Sodelovanje Goringa kot posebnega Hitlerjevega odposlanca pri pogrebu kralja Aleksandra bo jugo slovenskemu narodu nov dokaz, kako iskreno je sočutje nemškega naroda v teh tužnih dneh z njim. Dolgoletni Hitlerjev prijatelj bo zastopal ves nemški narod. Eden izmed najhrabrejših vojakov lz vodstva nove Nemčije bo izkazal zadnji pozdrav viteškemu nasprotniku iz svetovne vojne. »Berliner Lokalanzeiger« pravi: Junaštvo jugoslovenskega kralja in njegove vojske v svetovni vojni je zbudilo v vsej Nemčiji brezmejno občudovanje. Da to vidno izrazi, je Goring odšel v Beograd. ^Berliner Borsen-Zeitung« pravi, da smatra nemška oborožena sila za posebno čast, ker jo bo na grobu kralja-vojaka zastopal bivši bojevnik Goring. V tem vidi izraz skupnega, pravega vojaškega duha, ki ni vezan na nobene meje. Turška in grška delegacija Beograd. 17. oktobra. AA Davi ob enih sta pr speli v Beograd turška in grška delegacija z zunanjima ministroma Maximosom in Ruždi-bejem na čelu. Z istim vlakom sta se pripeljali turška in grška vojaška in mornariška delegacija. Na postaji jih je pozdravil zunanji m nister jevtič z visokim uradništvom zunanjega ministrstva, več generalov in mnogo drugih odličnikov. Vojaško čast jim je izkazal oddelek pehote z zastavo in godbo Angleška mornarica Beograd 17. oktobra. AA. Snoči je odpotoval iz Dubrovnika v Beograd oddelek 120 angleških mornarjev z admiralom Fi-scherjem, poveljnikom britanskih pomorskih sil v Sredozemskem morju, na čelu. Zastopali bodo britansko mornarico pri pogrebu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Delegacija velikega kneza Kirila Iz vrst ljubljanske ruske emigracije nam pišejo: V št. 23S »Jutra« z dne 16. t m je bila pomotoma priobčena beležka, ki se konča z besedami: »Sovjetska vlada je sklenila, da pošlje na pogreb Nj. Vel kralja svojega posebnega zastopnika Pooblastila je v to svrho delegata Zemtoeka, ki je že na potu v Beograd.« Ta beležka pa ni točna, ker se pogretoa Nj. Vel Viteškega kralja Aleksandra {. ne bo udeležil zastopnik sovjetske vlade Zem-bek, temveč zastopnik ruskega velikega kneza Kirila — Kazem-Bek. G Kazem-Bek, vodja delegacije velikega kneza Kirila, je včeraj. 17 oktobra, položil na krsto Nj. Vel. kralja venec iz naravnega cvetja in lovora Vremenska naooved ZagrebSka vremenska napoved sa danes: Po večini vedro, le ponekod nekoliko oblačno. zmerno toplo Danafrka vremenska napoved ra četrtek. Polagoma bolj oblačno, zjutraj večinoma št slana in megla. Ljubljana dnevom pogreba Pogled ponoči z Marijinega trga na Grad Ljubljana, 17. oktobra. Hlatden *o mrk se je nagnil dan ▼ noč. Žalne zastave so za/plapolale spet v močnejšem jesenskem vetniču. Ponekod ▼ mestu vse tako na gosto, da božajo druga drugo. Naglo se prižigajo luči Zasvetijo na ulicah. mzsvefile se lokali, prižigajo se v stanovanjih. Nad mestom, na Gradu za-bliščd, sprva v pomanjkljivi, naenkrat pa v jarki hfči elekrtr.ioniih žarnic imperativni na.pis: ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Ljudje, vsa množica, ki se pretaka po ulicah v vse smeri, se ozirajo na Grad. Na-pds tam gori se blešči zmagovito. Zatre-peče oko zaradi bleščeče luči, nap:s v srcu pa žge v preživem hotenju. Na kolodvoru zavlada v večernih urah živahno življenje. Odhajajo v prestolnico redni An posebni vlaki s tisoči Slovencev. Tudi tja dol blesti napis na Gradu, vidijo ga domačini ;n francoska vojska, ki se po-mudi za trenutek v Ljubljana. Navdušena, čeprav vsa v žalosti, jih sprejema Ljubljana. Žvižg lokomotiv preseže zdaj pa zdaj šumenje množic, vlaki se trgajo v noč, ostali del množic za valovi nazaj v mesto, kjer se prelije v ritem večernega življenja ki kretanja. Po 22. uri mesto skoro zamre. Srečavaijo se samo službujoči organi, Omenjajo besede in se ločujejo z enakimi mislimi v srcih, g, enakitm jadom v .dušah. Tudi pri njih prevlada zagrenjenost Istočasno pa volja do dela. Podesetorjeina je njtiih pozornost V stanovanjih legajo ljudje k počitku. Morda so že preje ostajali doma, ne da bi »e udekževeili drobniih pogovorov na ulicah in v lokalih. Poslušajo radijske prenose tt. Beograda, Zagreba, poslušajo besede govornika pred mikrofonom naše radijske postaje in se tope v mislih na Njegovo kraljevsko in človečansko veličino. Noč mineva mirna in pokojna. Samo vlaki na vseh progah režejo temo m hte k ciljem. Ljubljana vstaja in se prebuja k novemu življenju, z isto grenkobo v duš1! kakor vse te težke dni. Odpirajo se trgovine. Trgovec ali nameščenec se ozre naj/poprej v izložbo. Žalno izložbo. Pogleda, če je cvetje okrog slike še tako sveže, če obdaja ze-Jenje v pravilnih črtah Njegov obraz. Premnogi prižigajo spet sveče, k.i so f ti pogasili m večer, preden so zajponstčli lokala. L rab liana začenja živeti nov den. tegobni dan pred kra.ljevrim pogrebom. * Samo v pripravah za spremljanje Mrtvega kralja v pokoj belega svetišča na Oplencu se opaža v mestu še več živosti. Spet ee priične tekmovanje za čim lepši okras žalnih zložlb. Ureiaio še nove. Ni trgu razposta vi ja jo proda jalke vse potrebno, kar zahteva želodec Ljubljane. Samo želodec? Ne na trgu zavzamejo ogromen prostor prodajalci cvetja. Jesensko eveitie. ki ga zahtevajo naša srca, da ga postaviiio in nameste pod kraHeve slike in da okrasilo okna. Cvetje kujmijejo ves dan T;k zmatekega mosta je prav velika :zb;ra. prodajalci oa se pojavljajo tudi ob tri mostni «n ie cvotie naenkrat pokup-lieno V toplem naročji odnašTio gocpo-d:nie. m^^ere in hčere domov zajetne šopke kri'zantem. da Ki. zelenja. Prhala po ulici gosna. obložena s cvt^em. Z nežnim nasmehom že sama nrehiiti vprašanje: »To nesem za kr«'ia. N^kai sem lcumila, nekaj pa natrgala sama doma na vrtu!« Na trgu hrt? nrimovedovatii ženska, da Ijudie zunai v okolic' nočeio prodati cvetja: sam' g i notrebujejo. da okrase doma ■»ladarievo sliko. * V poooldan«kem solncu se znova razgba mesto P^-ed magiistratno noslopie nriipeljejo gasile- ogromno lestvo Magnrus Kakor zlasti opoldne pred trgovinami z radijskimi aparati, kjer je bilo čutfi itz zvočnikov be- sede govornikov an prenos žalnih svečanosti iz Beograda, se ustavljajo ljudje pred magistmtom, kjer nameščajo nameščenca mestne elektrarne na zšd nad balkonom nap s, sestavljen iz električnih žarnic: SLAVA M)U0E1MKU ALEKSANDRiUl spodaj pa ŽIVIJO KRALJ PETER H! Nad napisom na črnem polju z obliset iz električnih žarnic izoblikovana kraljevska krona. Tam se poklonijo na pogrebni dan popoldne spominu blagopokojnega kralja združeni pevci, ki zapojejo žalostnrike. Sedem in dvajset let ni dirigral naš Zoiko s srebrom okovano taktirko, ki jo je po po-daritva Idrija čnov hrani Idoma. Vse za-temnelo je bilo srebro na ročaju, motna je bila lira. Takrat jo spet prime v roko, — spomin na mlade dni. Z ljubeznijo in nekakim ponosom jo je očist la Pretnarjeva Francka pri Belem volku, da je spet svetla in čista, ki naj izvabi iz grl naših pevcev, skrbna kakor je, srebrne glasove v počaščen je Viiiteškega kralja. Na Kongresnem trgu, kjer bo dopoldne žalno cerkveno opravilo, so tircti že vse pripravili. V črno je odeto pročelje nunske cerkve, kakor so tisdfi orno pregrnjene v notranjosti naše druge cerkve, v prvi vrsti stolnica sv. N"'koJaja. » Vse te dni dobivajo naši trgovci, ki imajo zveze z inozemstvom, poleg trgovskih dopisov truidi toipla sožalna pisma zaradi tragične smrti našega vladarja. Taka pisma kažejo, kako sočustvuje z nami tu>dS tujina. V pdsmiih je sama Jskrenost, saj jih prejemajo privatniki, ne jiatvtna mesta. Talko je g. Aleksander \Vossiak prejel včeraj i z Bruslja v Belgiji od trgovske druižibe, s katero je v zveizfi, pismo naslednje vsebine: »Visa Belgija je z občutkom ogorčenosti domala za gnusni atentat, katerega žrtev je postal Vaš kralj Aleksander. K temu občutku se prodružuje še globoka žalost, kajti ne bomo pozabili hrabrega in zvestega zaveznika, ki smo ga .imeli v Nj. Ve3. kralju Aleksandru in pogumnemu srbskemu narodu med vojno. Prosimo Vas. spoštovani g. Wissiak, da .sprejmete v Vašem in v Imenu vseh Vaših rojakov n«ji*kramej8e sožalje nas in vseh naših.« ★ Zadnjič smo zabeležili kratko revijo izložbenih oken, k: so jih številni ljubljanski trgovci takoj po prvih vesteh o kraljevi smrti izpremenili v lepe, pobožne majhne oltarčke za počastitev spomina velikega vladarja Od takrat je vsa Ljubljana že zdavnaj postala en sam velik pobožen oltar in človek ne more skoraj mimo nobene hiše, nobenega okna, nobenega balcona, ne da bi se za trenutek ustavil v tih: tugi pred sliko kralja, zagrnjeno s črnim flo-rom in svežim cvetjem, ki pred njo v skoraj slednjem oknu brli mrtvaška lučka ves dan in vso noč. Posebno za jutri, za dan pogreba sar:.ega, so se izložbe še z večj'm sijajem pripravile, da od daleč z vso dostojnostjo in spoštovanjem počaste poslednji kraljev m mohod. Vse. kar je lepega in olemenitega v Ljubljani, se je potrudilo po svojih najboljših močeh, da da občemu žalovanju najgloblji in najlepši izraz. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pred Možbo Bambergove knjigarne se ie danes menda najbolj frlo sveta Tam so izpostavili sliko kralja, delo mladega, skoraj še povsem neznanega umetnika, ki ni vzbudila skoraj nič mani gorečega zanimanja kakor prve fotografije po atentatu, ki so jih prinesli listi. G. Ferdo Klančnik iz Trnovega je v nekaj dneh izdelal veliko oljnato sliko umorjenega kralja, kako leži v admiralski uniformi na mrtvaškem odru, ves zasut s cvetjem. Slika, ki izredno dobro podaja mrtvi kraljev obraz, ie očitno napravljena po fotografiji, kakršno je objavilo tudi »Jutro«, in je brez dvoma orva umetniška slika kralja na mrtvaškem odru. Na svoj način pomembno in leno je Dostavil oltarček umorjenemu vladarju Osrednji zavod za žensko domačo obrt v svoji izložbi v pasaži nasproti kavarne Zvezde Portret Aleksandra I. Zedinitelja je tu na originalen način okrašen s proizvodi umetnega ljudskega ročnega dela. Okvir ji je napravljen iz naših pristnih čink. nred nio pa so položene miniaturne gusle z lokom, prelomljenim na dvoie: tako ie ut hnila ne izpeta pesem, tako se je pretrgalo veliko delo, ki si ga je nadel za življenjsko nalogo viteški kralj. Izmed cvetličarn, ki smo jih že zadnjič na splošno pohvalili, moramo še posebej omeniti trgovino Bait v Še-lenfeurgovi ul ci, ki je kraljevo sliko okrasila z najlepšim in najpreprostejšim, kar premore slovenska zemlja v cvetiu in zelenju, z roženkravtom in rožmarinom, ki gleda iz miniaturnega slovenskega kmečkega cekarja. Bajtova in druge ljubljanske cvetličarne so v teh dneh napravile za razna društva in korporacije obil co nrekras-nih vencev iz najlepših, najbolj pristnih slovenskih rož za poslednjo poklonitev mrtvemu vlararju, tako da se bo pn jutrišnjem pogrebu poleg naše zemlje in naših src dostojno poslovilo od njega tudi cvetje naših dolin in gora, ki ga je naš kralj ljubil iz vse svoje duše. Žara s slovensko prstjo Kakor smo že poročali, je včeraj posebna delegacija banakega sveta dravske banovine odpeljala s seboj v Beograd žaro s slovensko prstjo, ki bo položena na grob blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja v Oplencu. Prst je zbrana lz vseh srezov dravske banovine, in sicer predvsem ia obmejnih, kakor tudi iz zgodovinsko-znamenitih krajev. Žara je izklesana iz podpeškegu marmorja in je visoka 65 cm. Na njej so z zlatimi črkami vklesane besede, ki jih je v imenu slovenskega naroda izrekel eden njegovih prvih genijev naš največji sedaj živeči pesnik Oton Župančič: Nekdanje čase bil je običij, da knezom so najljubše dragotine dajšli s sabo, ko so šli v krajine, odkoder pdtnika ni več nazaj. Mi damo Tebi, kar nam je najdražje: prsti slovenske zbrali smo v posčdo, ki zvezal z njeno svojo si usodo — morda Ti z njo bo počivati laže. žaro je izdelalo po načrtih akademskega kiparja Borisa Kalina tuk. kamnoseško-kiparsko podjetje Kunovar Franjo, ki je to delo vzorno in umetniško izvršilo v rekordnem času 3 dni. Venec dravske banovine ki bo položen na krsto Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, je spleten iz naših tipičnih domačih, predvsem gorskih rož in cvetov. Cvetje za venec so nabrali člani naših planinskih organizacij SFD, Skala, skavti in tudi mnogi zasebniki iz planinskih krajev Venec ima napis: Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju — Dravska banovina. Krasen venec iz listja temne bukve in iz belih vrtnic z napisom »Očetu Domovne« ja ob enem poslal ban dravske banovine, g. dr. Drago Marušič. G. Lebrun se bo jutri vrnil skozi Ljubljano Predsednik francoske republike g. Albert Lebrun se bo jutri, v petek med 7. in 8. uro zjutraj vračal iz Beograda skozi Ljubljano v domovino. Ljubljansko občinstvo je vabljeno, da na glavnem kolodvora počasti najvišjega predstavnika velike zavezniške države, republike Francije. ★ Velja ob tem pripomniti, da gospod Lebrun nikakor ni prvič v Ljubljani. Sam je izjavil v sredo zvečer, da je bil v beli Ljubljani že leta 1895. Obiskal je od silnega potresa prizadeto in takrat še pač zelo skromno slovensko metropolo. Dobro se spominja, kako je kot mladenič vtaknil svojo roko v razpok-lino neke hiše in po tem spominu še danes pomni, kako hude so bile posledice potresnega razdejanja v Ljubljani. PALMA O K M A PODPtATI IN PODJETNIKI SO NMPOlZUm, POCtM! in sicoBAJ NcamCism VABUJUO OBCUTtJIve NOGE IN PBCD MOKOOTO. HMH Ml flACIR effUMlB Danes ni uradovanja Kr. banska uprava razglaša: danes, na dan pogreba Nj. VeL Viteškega kralja Aleksandra I. Zedmttelja, vsa državna in samoupravna oblastva v državi ne urathijeipa To ne velja za uslužbence, ki so danes odrejeni v službo. Zastava na Triglavu Najdrznejši vzpon našega najboljšega plezalca Na Aljaževem stolpu na vrhu Triglava (2863 m) plapola črna zastava v znak žalosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom L Na najvišji vrh Jugoslavije jo je odnesel Joža čop, eden naših najboljših plezalcev in vodja skoro vseh rešilnih ekspedicij zadnjih let. Ko je Joža Čop na Jesenicah slišal o smrti kralja Aleksandra in videl raz-obešati črne zastave, ni mogel v vsej tugi gledati v prekrasnih jesenskih dneh prve polovice preteklega tedna očaka Triglava, simbola naše ožje odrešene in neodrešene domovine, mejnika velike domovine Jugoslavije, brez znaka žalosti. Dobil je zastavo na Jesenicah zastonj, odhitel v Mojstrano, kjer je zvedel, da bo morda kaka koča v Triglavskem pogorju odprta, ker so menda neki nemški turisti na poti proti Kredarica. V naglici mu je razen, kosa kruha ostal ves provijant v dolinL V Vratih je posekal mlado smreko ta napravil 4 m dolg drog. S tem drogom in črno zastavo, pa s nahrbtnikom brez hrane je dospel sam po Tominškovi poti do znanega studenca. Od tod dalje so ga čakale težave, ki jih ni pričakoval. Moral je gaziti nov sneg, ki se je udiral ponekod do pasu. Tak je bil vzpon vse tja gori do Kredarice. Upanje, da se bo ogrel v koči, je naglo izginilo, ko je videl kočo zaprto in nikjer žive duše. Počasi je že solnce tonilo za tirolske hribe, napravil se je tako krasen večer, kakor jih je malo v letu. Morda pa so tisti nemški turisti v Stamičevi koči? Odbrzel je po snegu k njej, pa tudi ta koča je samevala zaklenjena in zabita. Medtem je noč legla na planine. Torej prenočiti na prostem, bivati v snegu? Joža, naša brihtna gorenjska glava, najde povsod rešitev. V drvarnici je vsaj pod streho, ampak ognja si ne upa zakuriti, da ne bi vse skupaj zgorelo. Torej najprej je treba založiti želodec. Ta se je moral zadovoljiti s kosom kruha. Potem noge v nahrbtnik, sviter okrog pasu (!) in spanje na suhih drvih ni bilo najslabše, ta noč ni bila najne-prijetnejša izmed premnogih, kar jih je Joža doživel v hribih. Gotovo je bilo boljše, kakor pred dvema letoma v Severni steni triglavski v Jugovi smeri, ko je njega in njegove tovariše Miho, Staneta in Matevža zalotil sneg in lavine, pa je bilo treba prenočevati pod skalo blizu grebena Bambergove poti. Od takrat ima Joža revmatizem, ki ga pa ni zadržal, da ne bi bil preplezal letos poleti šestnajstkrat triglavsko Severno steno, sam ali v družbi plezalcev ali pa kot vodnik vsem onim, ki želijo videti lepše in mogočnejše božje zgradbe te stene, kakor pa je n. pr. milanski dom. Ko je poslalo solnce svoje prve žarke v steno Malega in Velikega Triglava in se spreminjajo tisočere barve vsako minuto v najprelestnejše slike, je Joža, oborožen z drogom in zastavo že ubiral pot nazaj proti Kredarici, da dovrši svojo častno nalogo. Kdor pozna v steno vsekano pot iz Kredarice na Mali Triglav, zavarovano s več sto klini, ta ve, da se da ta dvesto metrov visoka, skoro navpična stena z lahkoto preplezati v slabi uri, izvežbani turisti pa pridejo tudi prej. Samo vrtoglav ne smeš biti. Malo pa je naših planincev, ki so to steno plezali pozimi. Pozimi je od sile nevarna, klini so pod snegom, stopnje ni nobene, strma snežišča peljejo vsa v prepad v gotovo smrt. Samo oborožene z derezami, s cepini v rokah in navezane na vrvi pridejo manjše družbe, oprezne na vsako, prav vsa-* ko stopnjo, na vrh. Posebej nevaren je nov južen sneg aH pa zledeneL Joža je stal pred takim problemom. Vsi klini zameteni, zledenel sneg, brez derez in cepina, brez vrvi in varovanja tovariša, v eni roki 4 m dolg drog in zastavo — je poizkusil svojo srečo in ponovno preizkusil naklonjenost svojih sicer doslej vedno (Bog daj tudi v bodoče!) blagohotno naklonjenih planinskih vil. Tri ure je kopal z rokami sneg od klinov, pomagal si z drogom, zabijal stopnje s podkovankami v znanem žlebu, začel je že obupavati, vendar je naposled tudi te težave premagal In stopil na vrh Malega Triglava. Potem naprej je šlo lažje. Veter je greben precej očistil od snega in tako je Joža stopil pred svoj cilj — pred Aljažev stolp. Joža ni fotograf. Gospod Kramer is Mojstrane mu je poeodil aparat. Slika, ki jo je napravil na vrhu, ni ravno naj- boljša, pa je tudi dosti slabših na svetu. Ima še eno, ampak na tisti sta pa dve zastavi ki dva Aljaževa stolpa... Pot navzdol je vedno nevarnejša, kakor navzgor. Ampak Joža zadovoljen, da gleda sinja Adrija, furlanska nižina, vsa Trenta, tirolski Dolomiti, ves venec Visokih in Nizkih tur z daljnim Daoh-steinom, skotro vsa Slovenija, ded Hrvaške pa tja doli do Velebita črno zastavo na vrhu Triglava, znak naše globoko občutene žalosti na nepozabnega legendarnega kralja. To zadovoljstvo na hudem pohodu je olajšalo Joži pot navzdol. Proti večeru je lačen, žejen, premražen, moker in utrujen, pa vendar z občutkom izpolnjene dolžnosti hitel čez Prag v dolino, v nežni objem šumeče Bistrice in duhtečih smrekovih gozdov. Joža! Dokler imamo take planince, dokler imamo take čuvarje naših planin, domovine in naroda, bo naš blagopokoj-ni kralj lahko pokojno spal svoj večni sen in sanjal o planinah, ki jih je imel srčno rad. E. L. JUU v počastitev Viteškega kralja Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za učiteljstvo hi njegove sirote Izvršni odbor JUTJ v Beogradu je sklenil, da se ustanovi »Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja za učiteljstvo in njegove sirote«. Pravilnik o poslovanju fonda bo izdelal glavni odbor JUTJ na prvi seji, a odobrila ga bo glavna akupSfitoa. O izrednih pirispevlrih m ta fond bodo sklepala sreska učiteljska društva na prvih svojih zborovanjih. Sresko društvo JTJU za srez orašački v Arandje-lovcu je poslalo izvršnemu odboru JUTJ v to svrho 1000 E>ln in je vpisalo Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja v ta fond kot dobrotnika. Venec JUU vfteškesmu kralja Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu položi v imenu vseh 10 bano. vinskih sekcij in 300 sreskih društev JUU v državi skupni srebrni venec v velikosti 105 krat 60 cm. Venec je iz čistega srebra, sestavljen iz hrastovih in lovorjevih listov, ki predstavljajo vsa sreska društva JUU v Jugoslaviji. Da bi se učiteljstvo oddolžilo viteškemu kralju za posebno pažnjo, ki jo je izkazal učiteljstvu s svojim lastnoročno pisanim pismom skupščini JUU leta 1931, je udruženje v vencu na posebni plaketi ugraviralo omenjeno pismo. Mirim kraljica čokolade Speclalitete so: MLEKITA — mlečna čokolada, KAVTTA — mlečna čokolada s prijetnim okusom kolonialne kave, MASLITA — desertna čokolada z obilno primesjo kakaovega masla, GRENKITA — plemenita gorčica prave naravne čokolade. Zapomnimo si imena, da zamoremo zbirati po svojem okusu, ko kupujemo Čokolado. Naš kralj je bil nada vsega Slovanstva češkoslovaški tisk o življenju in delu Velikega kralja "" Njegova smrt je silen udarec za vse slovanske narode — Fenomenalne sposobnosti pokojnega vladarja Razumljivo je, da je naš« narodna nesreča vzbudila globoko sočustvovanje zlasti pri bratskem češkoslovaškem narodu, ki občuti smrt našega Vodje tudi kot svojo izgubo. Jasno se to zrcali v češko&iovaškeru tisku. »Narodni Listy« prinašajo članek dr. Karla Kramara, ki naziva našega blagopokojnega Viteškega vladarja nado Slovanstva in kralja-junaka, ki je otvoril herojsko dobo jugoslovenske zgodovine. Lzvrš 1 je »godovimsko poslanstvo srbskega naroda, ki mu je usoda naklonila vzvišeno naiogo Pie-jnonta na slovanskem jugu. Med njegova največja dela pa je nedvomno prišteti tudi to, da je udaril temelje za sporazum z bolgarskim narodom. Samo velika tn krasna duša pokojnega kralja je bila sposobna 7A tako res zgodovinsko delo. Popolnoma prirodno je, da se bo Češkoslovaška še tesneje navezala na bratsko Jugoslavijo zdaj, ko ji je nemila smrt iztrgala najkrepkejše-ga bramitelja edtinstva. Trdno smo tudii uverjeni, da bo dragocena prelita kri strnila ves narod okoln mož, ki jim ie veliki vladar poveril vodstvo države, da izvedejo njegovo delo do konca. V zgodovini Slovanstva pa bo ostal kralj mučenik eden najsvetlejših pojavov, v ponos Jugoslove-nom in nam vsem, ki »e nadejamo in verujemo v pravico za težko preizkušene slovanske narode. »Lidovč Noviny« poudarjajo, da rz rane. prizadete Jugoslaviji, krvavi vsa Evropa, katere civilizacija razuma je neposredno ogrožena z marsejskim zločinom. Globoko zasnovani filozofski članek je izpod peresa znanega češkegla pisatelja K. čapka, ki osobito poudarja svoje ogorčenje na.d omikano Evropo, vdajajočo se raznim hirne-ram, potem ko je z besnostjo zavrgla pro-svitljeni nacionalizem. Skrajni čas je že, da se v smislu prizadevanja pokojnega jugoslovenskega kralja izločijo iz političnega ž vi jen ja metode, proti katerim se ie boril veliki vladar in je v boju proti njim prelil svojo plemenito kri V »Pravu Lidu-oktobra 1934. — Aleksander Andonovič, Streguljovov, Ljubomir Simonovič ln Stevan živkovič- Poostritev nadzorstva nad emigranti v ČSR Praga, 17. oktobra č. češkoslovaška vlada je odredila policijskim oblastem ob meji, naj uvedejo najstrožje nadzorstvo nad političnimi begunci, ki prihajajo iz tujine v češkoslovaško. Nadzorstvo se ima uvesti tudi nad vsemi begunci, ki že vživaio gostoljubnost češkoslovaške države. Vsi sumljivi emigranti in oni, o katerih bodo ugotovili, da so v zvezi s tujimi terorističnimi organizacijami, bodo v naikra'šem času izgnani iz češkoslovaške. Obenem bn uvedena etroga kontrola na vseh obmejnih postajah, ki jo bodo opravljali posebni nra-dniki. V neki vasi pri Moravski Ostravi »o policijski organi našli včeraj celo tator šče emigrantov iz raznih evropskih držav. Ugotovili so, da med njimi nihče nI Imel rednega potnega lista in niti dovoljenja la bivanje na češkoslovaškem ozemlju. Skoraj vsi bodo Izgnani iz držav* Vojnim dobrovoljcem kraljevine Jugoslavije Nj. Vel. kralja Aleksandra L Zedinitelja, našega junaškega vrhovnega poveljnika, nam je zločinska roka iztrgala iz naše srede v trenutku, ko je bil v polnem ustvarja-jočem zanosu notranjega krepljenja in zunanjega učvrščanja naše domovine v korist splošnega miru. Namera zločinske misli, ki se skriva za zločinom fizičnega morilca, je bila pretresla temelje našega narodnega edinstva in naše celine. Tovariši dobrovoljci! Ubili so nam graditelja Jugoslavije, toda njegov veliki duh živi in bo živel. Iz njegove mučeniške krvi bo izšla čvrstejša in močnejša Jugoslavija. Nezaslišani zločin je strnil vse Jugoslovene v še čvrstejšo in ne-zlomljivejšo falango, ki je pripravljena žrtvovati svoje življenje in odzvati se poslanstvu, izraženem v poslednji besedi velikega mučenika: čuvajte mi Jugoslavijo! Tovariši! Bojevniki! Dobrovoljci! Mi, ki smo v najkritičnejšem času naše narodne zgodovine prostovoljno pohiteli pod njegove slavne zastave, smo pripravljeni, da prvi stopimo, če bo treba, na branik naše zedi-njene domovine. Tovariši! Vojni dobrovoljci! Poklonimo sc spominu našega velikega vrhovnega poveljnika in suverena! Prisezimo, da bomo nadaljevali njegovo delo po njegovem svetlem zgledu in da bomo čuvali našo Jugoslavijo, zmerom zvesti kraljevskemu domu Karagjorgjevičev! Slava in čast kralju Ju-goslovenov in vrhovnemu poveljniku dobro-voljcev! Slava in čast velikemu borcu za mir! Slava in čast Zedinitelju Jugoslavije! Za glavni odbor zveze vojnih dobrovolj-cev Jugoslavije: predsednik, rezervni podpolkovnik Lujo Lovrič. Iz sodne službe Beograd, 17. oktobra p. Za starešino sreskega sodišča v Kozjem je postavljen dr. Fran Muhič. sedaj sodnik sreskega sodišča v Ptuju, za scidnika sreskega sodišča v Ptuju pa Anton Kancler, sodnik sreske-. r ga sodišča v Murski Soboti. Upokojen je vrsenem zločinu v Marseilieu je francosko dr. Vitomir Dolenc, sodnik okrožnega so-ootranje ministrstvo poslalo vse odtiske dišča v Novem mestu. grobnica na Oplencu V srca Sumadije, jut? oslovensk e g a Piemonta, bo legel danes naš kralj k zadnjemu počitku. Veličastna žalna svečanost nas spominja na one zgodo* vinske dni, ki jih je prekrasna kraljev* ska zadužbina na Oplencu kakor bela legenda že objela. V najsvetlejšem spo* minu nam je 8. september 1. 1930., ko je bila posvečena kraljevska zadužbi* na na Oplencu, krasna, v bizantskem slogu zgrajena cerkev na prijaznem gričku tik Topole. Nepozabne vojaške in narodne svečanosti po takratnem rojstnem dnevu prestolonaslednika Pe* tra, ko je kralj Aleksander poklonil vsem vojaškim edinicam Jugoslavije nove zastave, so bile zaključene na Oplencu, kjer je monumentalna cerkev sprejela v svoje okrilje zemeljske ostanke velikega vožda Karadjordja Petroviča, pradeda našega kralja, ob strani blagopokojnega vladarja Petra L [Velikega Osvoboditelja Nad njunima marmornima sarkofagoma v cerkvi so takrat dobile častno mesto tudi stare polkovne zastave, ki so se po konča* nem osvobojenju in zedinjenju trmah-mle novim jugoslovanskim zastavam. Božji hram na Oplencu nam odtlej ni samo zbirališče in bogomolnica Topol* čanov, marveč prava svetinja vsega jo» goslovenskega naroda Kdorkoli vstopi T to prekrasno cerkev, se v tihi pobož* »osti spominja vseh onih, ki so se bo* rffi in ki so dali svojo kri in svoje živ* 3jenje za naše osvobojenje m zedinje* »je v svobodni, veliki, močni Jug osla* ^rija. — * Ko to Je v dragi pofovfcf t8. s+oflefja taasei3 v Topoli praded našega kralja vožd Karadjordje (voditelj Črni Jurij), je bila Topola, majhno, neznatno sedo. Nekaj revnih hiš, prebivališče siromaš* irih srbskih seljakov, ki so si z obdeio* vanjem zemlje in s svinjerejo služili svoj vsakdanji kruh. Prečesto so mo» zaK zapustiti domove in se boriti proti vekovnemu sovragu Turčinu, ki je b3 takrat absoluten gospodar Balkana. Trpljenje je bilo vedno hujše in ko je bila čaša polna, je izbruhnil prvi upor. Kmetje so posegli po orožju in pričeli borbo za svojo in narodno svobodo. Na ček) jim je stopil Karadjordje, ki je uspešno izvojeval bitko za bitko in kmalu postal gospodar Šumadije. Na* rod ga je vzljubil in si ga izbral za svo* jega voditelja Mala Topola je postala prestolnica, zbirališče vojvod, središče vsega takratnega političnega življenja Iz bojev in zmag vračajoči se borci so cesto čutili potrebo, zahvaliti se za zmago orožja Bogu in svojim priproš* njikom. Toda prav Topola je bila brez cerkve. Tedaj se je vožd Karadjordje zaobljubil, da bo zgradil v Topoli cer> kev. Ali neprestano vojevanje s Tur* ki je upropastilo vse Karadjordjevo premoženje. Vse je porabil, da re$i svoj narod izpod tujega jarma. Zato je sklical na posvet vojvode in kneze in dogovorili so se, da bo narod z delom prispeval k zgradbi cerkve. L. 1808., ko je nastalo nekako premirje s Turki, so pričeli delati. Spet je zatrobil vojni rog, toda že tri leta pozneje je bila cerkev vendarle dograjena Narod jo je čuval kot svojo svetinjo. Ko so pozneje prenesli kosti Karadjor* dja iz Beograda v topolsko zadužbino, je postala mala, neznatna cerkvica pra* vi tomarski kraj. Od blizu in daleč je prihajal narod molit na grob velikega pokojnika. * Pokojni kralj Peter L Veliki Osvo» boditelj se je zaobljubil, da zgradi v zahvalo in v spomin poznim rodovom na Oplencu, na majhnem gričku pri To* poli, veličasten božji hram. To bodi za* dužbina jugoslovenskih kraljev, kra* ijevska grobnica Osvobodilne balkan* ske vojne so delo ovirale in energično so nadaljevali šele po osvobojenju Ko je pokojni kralj Peter čutil, da •ne bo več dolgo živel, je želel, da b! bila cerkev čim prej dogotovljena. Sam je po cele dni presedel pred glavnimi vrati in občudoval krasno stavbo, ki se daleč naokrog blešči v belem marmor* ju. Toda dovršitve žal ni dočakal, do* grajena je pa bila vsaj toliko, da je lahko sprejela v svoje okrilje njegovo izmučeno telo. Dne 8. septembra 1930 ie bfla zaob* ljuba pradeda in očeta izpolnjena. No* vi hram na Oplencu je bil svečano bla* gos! ovij en. Danes pa bo veličastna grobnica sprejela v svoj objem najslav* nejšega pravnuka Karadjordjevega, Vi* teškega kralja Aleksandra L Zedinite* Kraljevska zadužbina na Oplencn n! samo božji hram, temveč mojstrovina arhitekture, verna priča umetniškega pojmovanja, dokaz naše velike kultu* re in dokaz našega spoštovanja do velikih, najzaslužnejših borcev za našo svobodo. Notranjost cerkve je bogato okrašena. Stebri in neposlikane stene so iz kararskega marmorja Vso ostalo notranjost krasijo bogati, mojstrsko iz* delani mozaiki, ki so posnetki najzna* menitejših umetnin po srbskih samo* stariih. Glavni oltar je iz srebra in mar* morja, a južno in severno od oltarja sta dva velika marmornata bloka, saj* kofaga z ostanki vožda Karadjordja m, kralja Petra I. Na štirih marmornatih stebrih so nameščena bronasta držala za stare zastave, ki se zdaj sklanjajo nad grobovi treh herojev, treh zmago* valcev. Cerkev zapirajo ogromna bro* nasta vrata, ki so že sama po sebi moj* strovina. * Posvetitev veličastne cerkve, dostoj* ne svojih ustanoviteljev in graditeljev, še zlasti svete poslej, ko je k pradedu m očetu legel največji sin Jugoslavije, se je izvršila 8. septembra 1930 z naj* večjo svečanostjo. Navzoči so bili vsi člani kraljeve rodbine, zastopniki in delegacije vseh polkov, vsa vlada, vsi bani, mnogoštevilni banski svetniki, mnogi rezervni oficirji, deputacije raz* nih nacionalnih društev m ogromna množica naroda, zlasti Šumadincev, ki so prihiteli od blizu in daleč k velepo* membrri svečanosti. Cerkvene obrede je opravil patrijarh Varnava ob veliki asistenci škofov in ostale duhovščine. Po posvetitvi cerkve so prenesli iz sta* re topolske cerkvice na Oplenac hra» stovo krsto z zemeljskimi ostanki vož* da Karadjordja. Krsto so prenesli iz stare cerkve Nj. VeL kralj Aleksander, kneza Arzen in Pavle, vojvoda Bojo* vi£ ki štirje stasiti šumadijski seijaki, nakar so jo položili na topovsko lafeto in jo v svečanem sprevodu prepeljali na Oplenac. Obenem so namestili ▼ cerkvi ob sarkofagih stare srbske voj* ne zastave, ki so tako dobile najdostoj* nejše, najčastriejše mesto. opcCct in V Zagreba Js pravkar mž€® epte Dragana Bufcliča »Karadjordje i Ju-goslavajac V otožnih dneh, ko ee truplo velikega kralja Zedinitelja bliža izhodišču naše dinastije in jugoslovanske svobode, Karadjordjevi Topoli, da počiva ob strani prednikov, prinašamo zadnje strani te zanimive knjige o Črnem Jurja, očeta Jugoslavije. Obe in jeni z lučjo iz Topole so Hrvatje po Vstaji, zlasti še pod vlado kneza Aleksandra, občutili, kaj pomeni krvna vez, kaj pomeni svoboda Ilirsiko gibanje Je samo kulturni in nacionalni odmev gibanja Kaimdjordj;eve Šumadije. In zato ie bila Voždova slika stalno, kot simbol iliiskih ali jugoslovenskih idealov, v delovnem kabineta Ljudevitoa Gaja. Vsak napredek Srbije je izzival navdušenje tudi na Hrvaškem. Po vzoru Srbije se Hrvatje čedalje bol j upira,»o madžarizaci ji. Njihov preporod gre po liniji, ki jo je začrtala Sumadija. Med vladavino Karadjordjevo št vladavino njegovega prvega potomca kneza Aleksandra eo bili na Hrvaškem kaj žalostni časi- Toda minilo je tudi to. In minilo je srečno pod vplivom hiči iz Topole. Lfcdevrit Gaj je obračal svoje poglede in poglede svojih pristašev proti Beogradu. Občutil se je nov duh, ilirski in jugoslovanski. ki bo zvezal vee rodove na slovanskem Joga okrog tistega velikega ideala, ki je xa bleščal pod Karadjordjezn. V skrbi sa vse, kar se dogaja v SrtrifL, prihajajo zdaj dnevi velike radosti, Se so se pokazali kakšni uspehi, zdaj dneva globoke žalosti, {e so se pojavile težkoče. Ko je dobila Srbija 23. febrjttrjs 1880 vstavo, je ta zgodovinski dogodek vzpodbudil Dimitrija Demetra, da je spisal pesem, ki se v nji zrcalijo najlepši upi v bodočnost Ilirija, rakaj videl je, da se bo dvignil tkAi ^ Bes krivine pao ko) Je Pod udarcem sreče bode. Kova srbska ustava je bila m fflrakega pesnika dokaz, da IHrijI ni več treba žalovati po svoji nekdanji slavi, zakaj Sto ti ote nebrojeni Broj dušmana, sve to če ti Saib i Horvat sjiedinjenl, Vjerjj. natrag još donijeto. Solidarnost Srbov in Hrvatov je potreslo Budimpešto prav kakor nekoč Karadjordje-to pod vzet je Carigrad in Dunaj. Madžarske naskoke so sedaj odbijali Hrvati s srbsko pomočjo. Toda obtožbe so bile težke, in Zagreb ee ie pričel bati cesarskega mašfe-vsuja. Ilirski prvaki niso imeli coper sobo flttno Madžarov, ki so videli v ilirskem gibanja veliko nevarnost za svojo nadvlado na HrvaŠkem. marveč ao takisto imeli veliko opozicijo v lastni domovini. Dragutin Rakova« Je v »Malem katekizmu za velike ljudi« vstal v obrambo ilirskih idej. Posebno is udaril aoper tiste, ki so si prizadevali, da bi z vsemi silama preprečili razvoj enotne ilrnake književnosti, ki se mora razširiti >na oStahi našu braču po krvi i jeziku naime: na Slavonce, Dalmatince, Srbije, Kranjce, rijecju: sve tagozapadne Slavene Pod imenom hrvatskim ne može se proteg-nuti, j;er svaki od ovih imao bi pravo za-htijevati, da se njegovim imenom jezik i Bteratjra naimenuje-c Ker so Madžari in medžaroni zanikavaTi pravico ilirskega imena, ga ie Rakovac branil. Za njim je nastopil Ljudevit Vukotinovič. Posebno poudarja, da mora ilirska generacija resno skrbeti za vzgojo svojega naroda, ker drugače ne bo uspeha »U puku leži materi jal en masse iz kojeg? se dom naroda gradi.« Dom nairoda? Kam se razteza ta dom? Pava© Stoos v svoji programatski peemi »Poziv M ilirsko koloc omenja bratske rodove in vabi v ta jugoslovanski dom. v ilirski kolo, Hrvate, Slavonce, Dalmatince, Du-brovčane, Istriiance. Korošce. Kranjce, Štajerce, Bačvance, Bosance, Hercegovce, Črnogorce in Bolgare, a ko govori o Srbih, pravi: Srbiji! amo nrke vaše. Nek m mrzost sva ukine, Opče jer ie blRgo naše. Jezik jedne djedovine! A junaČka kad vam sreča dade ustav nov dobiti, znajte, da je slava veda z više brače bračom biti; krvna Pavao Stoos, narodni duhovnik (po jotfe iz Hrvatskega Zagorja) ie v svojih verzih dovoli poudaril pravo biertvo ilirskega gibanja. Njegove besede eo bfle sprejete m-sno. Resno predvsem zato, ker so besedam sledila tudi dejanja in ker se je v ljudstva kazala dobra volja za zbližanje vseh rodov slovanskega joga s sprejetjem enotnega književnega jezika. To Je Dunaja, Budimpešti in Carigradu zadostovalo, da vida v ilirskem gibanju, prav kakor nekoč v Ka-radjordjevi Vstatf, nevarnost za svojo nadvlado na Balkanu. Toda zdaj je že pozno. Občutje interesne skupnosti jhxgo6lovanskih rodov >jstvarj» tudi skupne ideale. Meja na Drini, Savi tn Donavi izginja. Jugoslovanska ideologija Iišrcev in kner-s Aleksandra, ki ,je potekla iz Karadjordje-vih nacionalnih hrepenenj in prizadevan/, se širi kakor ogromen val po vseh našib deželah. Zato se vedno spominjatfmo Vožda! Koliko presenetljive vedrine je bilo v njegovi vojaški in diplomatski akciji, kako jaroo je gledal na osvobodilno akcijo male. komaj osvobojene Srbije! Kako dobro je ta šurna-dijpki veimož občutil m'jke in poznejšo veliko bodočnost južnoelovansklh, ilirskih dežel m krajev. Vožd Karagjorgje Petrovič HJjegov sin je vee slutnje velikega očeta, brž ko se mu je ponudila prilika, napeljeval in naposled strnil v definitiven program; tako ie ostal dosleden idealom revolucionarno Š imadije. Od tega programa poslej nikdar ne odstopijo člani Karadjordjevega doma. Zvesti idealom, kakor eo b£K zasnovani v Topoli, eo etopnjema, vendar pa z elanom, ki je lasten samo Karadjordjevim potomcem, vodili narod skozi vse viharje in nevihte: celo stoletje so trajali boji, in v najusodnejših trenutkih eo bili Karadjordjevi-či vedno na oelu vsega naroda, s katerim so nerazvezljivo povezani Iz meja Beograjskega pašaluka je moč šumadijskega kmeta ustvarila obnovljeno in majhno Srbijo; ta se je širila in pomikala svoje meje najprej proti klasičnemu, carskemu Jugu, nato pa so nasledniki Kara-djordfa in njegovih vojščakov uresničili ve-koviti narodni sen: Jugoslavijo, državno skupnost, po kateri je hrepenel že Vožd, ki jo je občutil in slutil takoj po volitvah v Orašra, ko je pošiljal deputate na vse štiri strani sveta, iščoč pomoči za pravično srbsko in iliisko zadevo. Kakor smo videli. je Karadjordie zasnoval Jugoslavijo. Ne samo kot skupno domovino Srbov. Hrvatov in Slovencev, o kateri eo pisali verze v tihem domu naših pesnikov, marveč tudi kot realno in logično podaljšanje naše srednjeveške samostojnosti, državnosti in slave. On je 1. 1804. dvignil kažipot naši naciji in zasejal zdravo seme jugoslovanske bodočnosti. Karadjordie Je prvi zidar naše kraljevine in ode Jugoslavije. Dragan Bublič. Dne 8. septembra 1930 je Nj. VeL krajj Aleksander pomagal nesti krsto z ostanki vožda Karagjorgja Petroviča iz stare topofcke cerkvice na topovsko lafeto, s katero so potem krsto prepeljali v novo zadužbino na Oplencn. S kraljem so nesli krsto: Nj. Ms. kneza Arzen in Pavle, vofvoda Bofovič hi štirje stasiti topolskl kmetje Nj. Vel. kralj Aleksander L s člani kraljevske družine pred zadužbtno Sarkofag blagopokojnega kralja Petra I. Velikega Osvobocfitelja. — Mozaiki, freske ki ostale umetnine na steni kažejo veličino notranjega okrasa kraljevske zadužbine NJ. Vet kralj Aleksander in član! vtadarsfcej ja doma B leii zobje :Chlorc >dont mHH Tube Din 8 - in Din 13 - Veličastno pročelje mojstrovine cerkvenega stavbarstva. Prekrasna cerkev Ima 89 grobnic, od tega 9 v zemlji in 80 v zidu. Polnih je 12, N]. Vel kralj Aleksander je trinajsti Iz Slavnega rodu Karagjorgjevi-čev, ki bo legel v kraljevski zadiržbmi k večnemu mfru Kraljeva beseda in prapor invalidom Nj. Vel. kralj Aleksander )e Iz-pregovoril invalidom dne 6. novembra 1932 ob njihovem kongresu v Beogradu: Junaki! Prepojeni z nacionalnimi ideali, Vzgojeni v čistem rodoljub ju ste pokazali, ko je napočila usodna ura, kdo ste. V svoji skromnosti tega ne kažete, kažejo pa vaše hude rane, komaj začel jene. Polki in armade, ki so pod vrhovnim poveljstvom blagopokojnega kralja Petra ponesli slavo srbsko-jugoslovenskega orožja sirom sveta, so vas videli pri delu. Vi ste oni, v katerih rokah Je bila pri obrambi države in naroda sleherna puška smrtonosna Predolga ao bila leta vojne in samopremagovanja, premnogo je bilo ne-prijateljev, ki so zahtevali naše nacionalno zasužnjenje in iztrebljenje, toda nad vsem je stala vaša vera v Boga in v uspeh naše pravične stvari, vaša ljubezen do domovine in vaš čut za dolžnost, zato ste brez pomišljanja žrtvovali srsoje sile, svojo kri in vid, oči... Dostojno in častno rte biti svoj veliki boj za kralja in domovino. Bili ste )ga in zmagali! Z milostjo božjo in z veliko in močno podporo svojih velikih zaveznikov je srbski vojski in jugoslovenskim dobro-voljcem z vztrajnostjo in hrabrostjo, v kateri ste vi prednjačiti, uspelo izvojevati svobodo in združitev in dati široke in dotlej še ned oživi jene meje združenemu narodu države, velike in močne nam kraljevine Jugoslavije. S požrtvovalnostjo, s katero se Je ustvarila in s katero jo je treba tudi braniti, boste vi živ primer in učitelj mlademu rodu. Vaši tovariši povsod, kjer jih je neusmiljena zgodovina prikovala na tujčevo stran vse do zedinjenja, pa bodo najboljša tradicija in nauk, s kolikšnim trpljenjem so se morali odkupljati okovi usode, dokler nismo prišli do tod, da nas nobene meje nič več ne razdvajajo in nas ne bodo več razdvajale. S temi željami podarjam vašemu društvu kot vrhovni poveljnik to zastavo in jo raz-vijam s prepričanjem, da boste pod njo vedno negovali jugoslovensko čast, viteštvo in edinstvol Oba Krafja-fimafta h svetovne vofne sta letos umrla Nj. VeL kralj Aleksander in Marija sta se v beograjski zborni cerkvi udeležila letos februarja zadušniee za pokojnim belgijskim kraljem junakom Albertom Na univerzi je manj slušateljev kakor lani Ljubljana, 16. oktobra. Vpis na ljubljansko univerzo je letos prav velik, toda število v zimskem semestru vpisanih slušateljev in slušateljic ne bo doseglo lanskega, ko je bilo v zimskem semestru 1933-34 1945 slušatejjev. Redno vpisovanje se je pričelo že 25. septembra ter je bilo določeno do 10 oktobra Zaradi tragične smrti Nj. Vel kralja Aleksandra I. pa se je redna inskribcija podaljšala do 12. t. m. Naknadno vpisovanje se je sedaj določilo do 15. novembra, po tem roku pa dovoljuje vpisovanje le univerzitetna uprava. Za redno vpisovanje mora vsak slušatelj plačati 100 Din vpisnine, pri naknadnem pa poleg tega še 5 Din kolek in še naknadno vpisnino 50 Din. Na medicinski fakulteti je uveden nu-merus clausus zaradi pomanjkanja prostorov. Predavalnca na anatomskem institutu je mnogo premajhna, da bi mogla zadostftl vsemu številu slušateljev, ki jih je bilo lani zlasti mnogo prišlo iz Poljske. Letos sta vpisana samo še dva. Tako je število medi-cincev letos znatno manjše, a lani jih je bilo 218. Do sobote se je na univerzi na vseh fakultetah vpisalo 1723 slušateljev in slušateljic. Statistika, koliko slušateljev ima vsaka posamezna fakulteta in koliko je slušateljic, še ni sestavljena. (Lani je bilo do 15. oktobra že vpisanih 1813.) Računajo, da bo pri naknadnem vpisovanju vpisanih še okoli 150 akademikov. Dotok novincev je letos vsekakor manjš; kakor prejšnja leta. Letos je bilo imatrikuliranih 411, lani pa 573 novincev. Rektorat je objavil, da lahko slušatelji, ki so obvezani plačevati šolnino, to plačajo v treh obrokih, in sicer I. obrok ob vpisu, II. obrok 5. novembra in III. 5. decembra t. 1. Na šolnini so že plačali do včeraj 190.335 Din, dočim lani 255.920 Din. Najvišja šolnina je bila določena na 1500 Din, dva slušatelja pa sta plačala vsak po TC00 Ril Pfcmr drasSčen odra* naSJh terijaJnih stisk je, da mnogi akademiki, v prvi vis ti snovi uradnikov in javnih nameščencev, ne morejo zmoči tega, da bi na- enkrat plačali prav nizko določeno šolnino. Plačevali jo bodo po 40, 50, 60 in 70 Din, odnosno še ▼ višjih obrokih. Davorija Kog tn dan valov je tvoja dviga plima neugnana, ln kako je tvoja voda od pretekle srede slana, Jadran mrki, Jadran črnil — Človek, flce tja obrni proti rekam in potokom, ki nasičene jih pijem brez prestanka s slanim sokom od pretekle črne srede —1 Ljubljanskemu občinstvu Žalni govor na Kongresnem trgu bo danes Imel ban dr. Marušič. Na Kongresnem trgu je udeležba za Slane posameznih društev korporativna in neomejena. Za društva ]e rezerviran prostor ob univerzi, za šolsko mladino tn dijaštvo pa ob Zvezdi Glede razsvetljave se poudarja, da to nI obvezno in ]e vsakemu na prosto dano, da izkaže pieteto nasproti pokojnemu vladarju tudi pred njegovo podobo v svojj hišL Občinstvo se opozarja, naj pazi, da ne bo kake nesreče ali ognja. Končno s© opozarja občinstvo naj točno sledi navodilom rediteljev. DIABETIČ AR JI pijte pogosteje ln po dalj časa Rogaško slatino »Donat« vrelca! Vprašajte Vašega zdravnika! Slaboumna požigalka na Notranjskem Cerknica, 17. oktobra V eofeoto okrog 17. je bilo plat zvona v cerkniški župni cerkvi. Ljudje so hiteli v smeri požara in od daleč zaznali, da gori dr. Turšičev skedenj v Bezuljaku. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Begunj in Kož-lieka. Do tal sta pogorela dva kozolca in skedenj, kjer je bilo shranjeno mnogo sena m dnigih poljskih pridelkov, razno polj-Bko orodje in sdamoreznica. Ker so stali ti objekti zadaj za vasjo je obstojala nevarnost požara za vso sosesko, zlasti pa za blizu stoječe hiše. Le združenemu naporu , gasilcev in pa naključju, da je baš v kri- ( tičnem času pihal veter v nasprotno smer, j se je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas. Skoda je znatna ia je le delno krita z zavarovalnino. Požigi so ▼ naših krajih, zlasti ▼ poslednjem čaau zelo pogosti. Ne mine akoro mesec, da ne bi pogorela hiša ali gospodarsko poslopje v tem ali onem bližnjem zašel ju. Ljudstva se z vso upravičenostjo loteva strah in ogorčenje nad podlim početjem. i ! To pot se je posrečilo prijeti požigalko! Od kraja požara je v kritičnem času tekla preko njiv in travnikov neka skrivnostna ženska, katero so oblasti prijele in spoznale v njej slaboumno iSletno N. Obrczovo, doma iz Begunj pri Cerknici. Na vpraša-nia orožnikov je izpovedala, da je pred kratkim zažgala neki gospodarski objekt v Bezuljaku, ki so ga še pravočasno pogasilL Slaboumna požigalka je prostodušno priznala svoja dejanja in pritrdila, da bo še požigala. Oblasti so jo spravile na varno in bodo poskrbele, da jo napravilo neškodljivo. Baje je bila že v norišnici odnosno bi imela oditi tjakaj, pa so nekateri to preprečili in izjavili tedai. da sami prevzamejo odgovornost za njena dejanja. Vest o prijemu skrivnostne pož galke se je hitro raznesla po vsej cerkniški dol ni; Irud-i«i pa so se pomirili m globoko oddatmilL čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE iN SVET" Bogenspek je zdaj Valvazorjev grič Šmartno pri Litiji, sredi oktobra. Izstopi na postaji v Litiji! Pojdi čez savski most skozi trg, pri cerkvi pa kreni na desno po navkrebrni poti. Po desetml-nutni hoji si na prijazni Dobravi, odkoder se ti odpre na vse strani lep razgled. Ce se obrneš, zagledaš v daljavi divne vršace vsakemu planincu tako priljubljenih Kamniških planin z očakom Grintavcem na vodine Kranjske«. Bogat mož je bS Valva- zor, saj je imel poleg grašč ne Bogenšperka še par drugih. Skoro vse svoje premoženje pa je žrtvoval v to nesmrtno delo m obubožan primeroma še mlad umrl v Kjskem L 1693. Ni nam dobro znano, odkod izhaja ima Bogenšiperk — Wagensperk. Vsekakor je tuje. Da pa pridemo že enkrat do pravihi Čehi. Na desno opaziš zadnji čas vedno bolj upoštevane izletne točke Janče, Prežgan je in Obolno, kjer so pred tedni ljubitelji planin postavili lično Krjavljevo kočo. Na levo pa te od daleč pozdravlja nadvse prijazna Sv. Gora, kjer privablja Tomaž nova koča dan za dnem izletnike pod svoj krov. Pred seboj v prijazni dolmici pa ugledaš na široko razprostrto vasico Šmartno z veličastno katedralo v sredini. Miona je ta vas. Ima prelepo okolico, posejano s čednimi vasicami in seli, med Katerimi leže plodna polja, zeleni travniki, temni smrekovi gozdički in celo vinske gorice. Kdor obišče enkrat Šmartno, se navadno rad povrne še v drugič in tretj:č, kajti poleg naravnega užitka pride tudi želodec na svoj račun, ker šmarske gostil-nice ti velikodušno postrežejo z raznimi dobrotami tega sveta. Izprehodi v okolico so res lepi; gotovo je pa oni. ki vodi skozi črnopotoško dolino, eden najlepših. Dobre pol ure jo mahaš po krasni beli cesti m dospeš do znamenitega gradu Bogenšperk. Starinski grad stoji obdan od smrekovega gozda na griču in ima silno lepo lego Sedanji lastnik gradu je knez Alfred Wind schgraetz, prijazen in vljuden gospod. Pred dobrimi 250 leti pa je tu gospodoval učeni zgodovinar in topograf baron Janez Vajkart Valvazor. V gradu ti radi pokažejo sobo, v kateri je stanoval ta slavni in zaslužni mož in snoval in pisal svoje ogromno delo »Slava voj- slovenskih krajevnih imen, so bifi občinski odbori od višje oblasti pozvani, da preimenujejo kraje, ki nosijo tuje ime, v slovenske. Tako je tudi šmarski občinski odbor na svoji seji dne 23. septembra o tem razpravljal. Po vsestranskem razroo tri vanju Je bil storjen soglasen sklep, da se ime Bogenšperk preimenuje v Valvazorjev grič. Na pobudo župana g. J. Strmana se je nadalje še sklenilo, da se v bližnji bodočnosti spričo velikih zaslug, katere si je za slovensko domovino pridobil Valvazor, v znak hvaležnosti postavi pred gradom, kjer Je zelo ličen raven prostor, skromen spomenik, ki naj še poznejšim rodovom spričuje, kje je živel in kje ustvarjal mož, ki je na oltar svoje domovine položil delo, s kakršnim se more ponašati le malokateri drug narod. Sestavil se je tudi tričlanski odbor, ki bo imel nalogo storiti vse, da se čimprej realizira ta sklep. Kot prvi prispevek je votiral občinski odbor iz občinskih sredstev znesek 500 Din. Bodi še omenjeno, da se lahko napravi izlet do tega gradu tudi iz Radohove vasi s-kozi temeniško dolino. Hoda je približno poldrugo uro, od tu pa nadaljuješ pot skozi Šmartnll na postajo Litijo. Izletniki m letovišcarji, ki tako radi posečate gorenjske kraje, spomnite se tudi naše Dolenjske, kr je tudi lepa. Tudi tu so izletni kraji, med temi Šmartno s svojo divno okolico, lrf vas bodo v vsakem pogledu zadovoljili. Pridite in se o tem prepričajte! M- K,- Saje so zanetile požar Skofja Loka, 17. oktofcra Družina hišarja Dolenca Janeza v Hrast-niški grapi je bila ob 2. ponoči v najslajšem spanju, ko jo iznenada prebudi iz spanja čudno prasketanje v podstrešju. Hišni gospodar je bil brž na nogah ir je seveda takoj opazil, da mu gori hiša nad glavo. Kolikor se je pač v hitri cd dalo, so znosili vso opravo in obleko na piosto, obenem pa so ženske z velikimi škafi pričele gasiti ogenj, ki se na vso srečo še ni bog ve kako razmahnil. Skrajnemu naporu domačih je naposled le uspelo da so ogenj omejili in oteli spodnji del stavbe. Ogenj so zanetile 6aje. Ker je hiša skoro pol ure globoko v grapi, je ostal ogenj domalega neopazen, zlasti še zaradi zgodnje ure. Logarska dolina? Da Prvi načelnik Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva rajnki gospod Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu, si je pridobil za raziskovanje in imenoslovje Savinjskih Alp gotovo toliko zaslug, da ga smemo šteti med kapacitete na tem polju. In tako najdemo v njegovi knjigi: Savinjske Alpe, 1903, stran 19, naziv Logarska dolina, po prvem kmetu Logarju tako imenovana. „_ Planinski Vestnik 1903, str. 46. 132 in 189 (JPoročilo o desetletnici Savinjske podružnice SPD) dosledno govori o Logarski doli- ni Če pogledamo Ilusfcrovani narodni koledar, 1906, ki je izšel v Celju v Zvezni tiskarni, najdemo na str. 89, odstavek 2., iz peresa Kocbeka sledeč stavek: »Od Solčave nas vodi nadalni pot le peš večinoma skozi tesni v eni uri do začetka prekrasne Logarske doline, imenovano po prvem kmetu Logarju.« Ker se torej imenuje dolina po prvem kmetu Logarju, je ob sebi umljivo, da se imenuje Logarska. Če bi bila cela dolina last Logarja in ne samo »to. kar se vidi«, bi gotovo nikdo ne oporekal Logarjevi (ce-gavi) dolini. Sj>ominske knjige a la Sturm v Solčavi pač niso merodajne, ker ae do 1. 1903 še ni pazilo, kako se pravilno imenujejo imena krajev. Da je pa Frischau napisal v tisto knjigo Logarjeva, se mi zdi umevno, saj on kot Nemec je pač dobesedno prestavil ime Logartal v Logarjeva dolina. Ker pa imamo, kakor omenjeno, že leta 1903 v uradnem glasilu Slovenskega planinskega društva, v Planinskem Vestniku, dosledno navedeno Logarsko dolino, gotovo ni ta naziv bil kar iz oblakov snet Tudi Planinski koledar ima od svojega prvega letnika naprej vedno pravilen naziv Logarska dolina. In ta koledar je tudi izdajal g. Kocbek. Česky odbor Slovinskeho alpskčho druž-stva v PTaze je izdal leta 1910 knjigo Slo-vinske Alpy in pozna v njej tudi samo Logarske udotf. Lz tega vsega se razvidi, da »Logarsko* uporabljajo že stari turisti in če se »Logarjev lintvern« tudi na glavo postavi, je in ostane pri nas vseh edino pravilno ime Logarska dolina. To sem moral povedati! Br. Rotter, Maribor* Radio Četrtek. 18. oktobra. LJUBLJANA 7.30 do 10.30: Prenos po* grebnih svečanosti iz Beograda. — 12: Predavanje o blagopokojnem kralju Aleksandru v francoščini (dr. Stanko Jug). — 13: Po» i ročila. — 13.15: R&kviiem na ploščah. — 14; <• Prenos pogrebnih svečanosti iz Oplenea. —* i 20: Poročila. — 20.30: Pevsko drjštvo Ta- j bor poje nagrobniee. — 21: Žalni koncert i radio - orkestra vmes poje žalne pesmi gaui Beračit - Golobova. — 22: Poročite. Petek. 19. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Resna glasba na pk>* ščab. — 12.45: Poročila. — 20: Prenos iz j Zagreba ali pa igTa vojaška godba v studia j žalne koračnice. — 22: Poročila, BEOGRAD in ZAGREB oddajata prtH gram po napovedi. Kulturni pregled Za prvi slovanski sociološki kongres Na tem mestu smo že zabeležili izpod-budo, ki jo je dalo uredništvo »Češkoslov.-jugoslov. revije« v Pragi za sklicanje prvega slovanskega sociološkega kongresa. Vračamo se iznova k temu predlogu, ker se nam zdi pomemben v vrsti zasnov, ki naj pripomorejo k razširjenju in poglobitvi slovanskih stikov. Inic jator kongresa je glavni urednik omenjene revije, prizadevni delavec na področju češkoslov -jugoslov kulturnega zbliževanja dr. Antonin Uhlif, Durkheimčv učenec in somišljenik, avtor knjig »Soc alni filosofie« in »Sociologicka idea. socialni veda«. Njegov proglas se glasi takole: Današnji razvoj socialnih ved jasno kaže. kako pristno in splošno je prizadevanje, da razumemo m doumemo vodilne sile in osnovne elemente sodobnega družbenega življenja. Mir, sol dsrnost in sodelovanje med narodi in družbenimi razredi zavise od resničnega sporazuma v vprašanjih, ki se ne morejo raziskavati in reševati samo z navadno polit eno empirijo. Zgodovinarji in etnolog: pravniki in narodni gospodarji, etiki, estetiki in filozofi, skratka: vsi, ki f proučujejo razvoj, organizacijo in različne unkcije družbenega življenja, morajo zapustiti svojo samoto in preiti od nesistematične specializacije k sintetičnemu ume vanju mnogolične podobe sodobne družbe. V zapadni Evropi in v Ameriki ima so-cologija svoj posebni značaj v načelih in po metodi; lahko govorimo o ameriški, francoski. pa tudi nemški, italijanski n angleški sociologiji Sedaj je vprašanje, ali obstoji tudi sociologija slovanskih narodov, bodiri taka, ki bi.imela svoj lastni znan- stveni značaj, bodisi taka, ki bi si zastavljala posebno nalogo, raziskavati socialno in kulturno življenje slovanskih narodov. Tu ne gre za neko slovanofilsko versko-filozofsko koncepcijo, tudi ne za kakšen mesianizem, marveč za znanstveno pojmovanje stvarnosti socialnega življenja narodov in držav, ki se nedvomno odlikujejo po mnogih osnovnih družbenih lastnostih. Novemu proučevanju slovanskega mater alne-ga in duševnega življenja se morajo pridružiti vsi, ki so se dosihmal posvečali samo njegovemu omejenemu delu ali so bili raztreseni širom sveta m so komaj vedeli drug za drugega, zakaj obseg gradiva in težka naloga sinteze presegata posamezni* kove moči in zahtevata organizirano skupno sodelovanje. Kako živa in aktualna so vprašanja sodobnega narodnega in državnega življenja je pokazal tud- mednarodni filozofski kongres, ki je zboroval prve dni septembra 1931 v Pragi Tu so se morali najbolj čuti »Glasovi ljudstva« o aktualnem političnem problemu: demokracija ali diktatura? Naravno je. da se je zbor teologov, metafizikov >n poz tivistov z vseh strani sveta bil moral zadovoljiti z bolj dialektičnim kakor pa znanstvenim razpravljanjem Mimo te metodične pomanjkljivosti je treba omeniti še neko: za mednarodni filozofsk' kongres tako rekoč sploh ne obstoje slovanski narodi. Še 1. 1911. je bilo sklenjeno na mednarodnem filozofskem kongresu v Bologni. da se pred oxfordskim kongresom sestane v Pragi prvi slovanski filozofski in peda-gošk' kongres, ki bi pretresal posebne probleme slovanskih narodov in ki bi pripravil vse potrebno, da bi Slovani nastopali na vsakem prihodnjem kongresu kot samostojna skupina. Prav T. G. Masaryk je bil tisti, ki je inspiriral pripravljalna dela za ta slovanski kongres, katerega je kajpak preprečila vojna. Organizatorji VIII. mednarodnega kongresa v Pragi so imeli častno dolžnost, da se spomnijo te obveze, vendar niso ničesar storili. Danes je treba slovansko vprašanje raziskavati znanstveno. Primerjevalna in zgodovinska metoda socialnih ved lahko pripelje do natančnega poznanja zemljepisnih odnosov, gmotne podlage ter celotne duhovne in fizične dejavnosti in vzajemnih vezi slovanskih narodov. Lahko rečemo, da razen človeške volje ni nikakih ovir, da ne bi posebnih ved, ki se goje v posameznih slovanskih panogah, osredočili na skupnem področju slovanske sociologije: to je v in teresu znanosti, pa tudi v interesu narodov, ki čutijo, da jih veže etnično sorodstvo. Tako globoko zbližanje v duhu resnice bi bilo najvažnejši porok za boljšo bodočnost Slovanska sociologija kot sinteza ekraktnega znanja o življenjski stvarnosti slovanskih narodov je osnovni pogoj vsake bodoče skupne teorje in prakse in bo korak naprej k medsebojnemu kulturnemu pronicanju, k plodovitnemu političnemu sodelovanju in k aktivni vzajemnosti med vsemi, ki tvorijo slovansko celoto. Stavimo konkreten predlog, da se sesta-ni v jeseni 1. 1935. v Pragi delovni kongres znanstvenih predstaviteljev po možnosti vseh slovanskih narodov, ki bi predvsem zbral pozitivne rezultate slovanskih socialnih ved in iz vsega kritično odbral to. kar bi koristilo spoznavanju i posameznih slovanskih narodov in držav i Slovanov kot celote, v kolikor bi bilo mogoče natančneje dognati skupne značilnosti, lastnosti in tendence Predlagamo za diskusijo tale program: 1 Problem slovanske sociologije in filozofije. Zgodovinski temelj' in današnji pogoji. 2 Socialna morfologija slovanskega ljudstva Sociogeografija. demografija. 3. Socialna fiziologija slovanskih naro-dov:a versko in moralno življenje; b) slo- vansko pravo, politične institucije; c) gospodarske funkcije, avtarkija, vzajemnost; d) slovanska umetnost, slovstvo, gledališče, glasba likovna umetnost; e) slovanske vede, lingvistika. arheologija itd. \ Ustanovitev slovanskega sociološkega društva. To je besedilo proglasa uredništva »Češkoslov. jugoslov. revije« v Pragi. Ne dvomimo, da je predlog vreden pozornosti vseh, ki se pri nas bavijo z družbenimi vedami. Zapadni narodi neprestano izpopolnjujejo svoja sociološka raziskavanja, vznikajo novi instituti, oglašajo se nove struje, pojavljajo novi časopisi. Ne bi bilo prav, če bi Slovani v tem zaostajali ali se omejili na eno samo dogmatično ustrojeno m politično pobarvano socialno filozofijo, kakor je na pr. marksizem. Program je dovolj vabljiv, da lahko sproži v strokovn h krogih živahno diskusijo in pripelje do konkretnih sklepov in do organizacije pripravljalnega dela. — Redakcija omenjene revije je v Pragi II.. Kremencova 6. Pariške »Les Noovellee Littčraires« so priobčile v pravkar izisli številki da4jši članek z naslovom »La Youg06lavie litteraire«. Prispevek, ki naj okroglo s 300 vrstami prikaže ves literarni razvoj Srbov. Hrvatov in Slovencev od sv. Save do surrealizma, je podpisal Ivo Barbič. Umljivo ie. da pisec že zaradi obsega ni mogel orisati dovolj iasno linij literarnega razvoja in da mu moramo odpustiti pomanjkljivosti. Niso pa dopustne netočnosti. Naj omenimo le nekatere: Relkovič ni bil Slovenec, (kar nam je pisec tu dodal, je na drugi strani obilno vzel) in tjdi ni res. da bi bil Bleiweie uveljavil Sloveniji Vukovo jezikovno reformo (Cest a Zagreb Que Ljudevit Gaj • fit la rčforme. tandis lue Bleiweis la rčali-sait en Slovčnie). Dejstvo, da imamo Jugoslovani dva kni'7.evna iezika. je pisec potemtakem zamolčal: popolnoma po nepotrebnem, ker to ne naspretv je praver'*! edinsbvu m kultjrai skupnosti. Barbi6 po* sveča široko pozornost pojavom, kakor » zenitist Mičič. Dragan Aleksič. Marko R>~ etič in Vučo. medtem ko sta Oton Zupančič in Ivan Cankar navedena samo v nizj imen. Izmed povojnih pojavov v slovenski literaturi Barbič ne pozna nobenega. — Članek, spremljajo Philčasa Leebeguea prevodi štirih liričnih narodnih pesmi, dalje dve pesmi Alekse Santiča in ena pesem v prozi Jcvana DuSča. Besedilo ilu6tnra nekaj portretov. Nova knjiga Tiskovne radrage. V zbirki Tiskovne zadruge« »Ljudski roman« j« pravkar izšla nova knjiga: Gunnaria Gun-narseona roman »Ljudje na Borgu<_ v prevoda pisatelja Juša Kozaka. Obsežni spia (448 6tr.) nas vodi v patriarhalno družbeno ozračje islandskih kmetov, kaže nam njihove borbe s prirodo in bližnjim človekom, svet. ki razodeva nekatere občne poteze z našim kmečkim življeniem. a tudi mnoge posebnosti. Roman Gunnaria Gunnareona, pisatelja ki je sedaj f>rvič preveden v slovenščino. ima svojevrstno silo in robustno, a zdravo obeležje. Sodi med tista pripovedna dela višje kvalitete, ki imajo v današnji dobi največ čitateliev: med spjse. k£ opevajo zemljo in preprostega človeka ▼ njegovem večnem boju z usodo. 0 »Ljudeh' na Borgu« in njih avtorju še priobfimo obširnejši prikaz. Za sedaj lrnjigo toplo priporočamo pozornosti čitateljev. Sienkiewiczevi »Križarji« t slovenskem prevoda. Kot 56. zvezek »Ljudske knjižnice« (Jugoelov. knjigarna v Ljubljani) jo pravkar iz51a prva knjioa elovečega romana Henryka Sienkiewicza »Križarfi«. Prevajalec ie dr. Rudolf Molč. ki ea Sienkie-wiczeva čitateliska občina že pozna kot prevajalca romanov te^a poliskega moistra. Tako so se romanom »Z ognjem in mečem« in »Potopu« (izdala Tiskovna zadruga) pridružili Se »Križarfi«. delo. k? Je enakovredno prej omenienim Sienkiewiczevim mogočnim e?9pejam - poljske zgo Kraljevič Aleksander prvič pred vojno v Poljčanah Poljčane, 16. oktobra. Narod se klanja viteškemu kralja Dva prizora izpred dvora Kmetje iz beograjske okolice prinašajo vence na kraljevo krsto hov korak je usmerjen naravnost proti dvore, da se tam poklonijo poslednjič Njemu, Vladarju, Ljubljencu naroda. Potem so se vrstili po ulici, plava pri glavi proti vhodu v stari dvor. Defile naroda Defile tisočev zvestih sinov, hrabrih vojakov, junaških mater, nadebudne mladine. Ljudje prihajajo z venci. Mnogi so čisto preprosti. Kmečka roka je utrgala te rože in jih povezala v venec, v zadnjo počasti- tev, na krsto svojega krat)«. 1 ' 1 ' Z vseh beograjskih cerkva se oglašajo zvonovi. Turobno ječijo in trdo udarjajo na žalostna srca. Nebo »pet sočustvuje z narodom. Izpod megle se usiplje gost, droben dežetk, prav kakor tisto prvo jutro po strašni vesti. Žalost resnost, mrkost, črnina vsepovsod. še en sam dan. In potem se bomo poslov; li od njega. Daj Bog, da bi bil vsaj ta dan dolg, tako dolg, da bi se lahko zvrstiii stotisoči, ki imajo samo eno s;...io željo: posloviti se. še enkrat pozdraviti se z Nj m. ki jim je bil vse! B. V. 320.000 Din podpore svojcem kamniških žrtev Blagodejna pomoč — delo pskej^ega kralja Kamnik, 17. oktobra Vsem je še v spominu nesreča, ki se je pripetila let06 v mesecu maju v kamniški smodnišnici in ki je bila največja, kar jih pomni zgodovina Kamnika. Starodavno mesto in vsa okolica sta zaplakala tiste dni ob nesrečnih žrtvah, ki so v borbi za vsakdanji kruh izgubile življenje. Nobeno oko ni ostalo suho, ko smo dvanajst žrtev dela polagali v sveže grobove v Kamniku, Nevljah, Tunjicah, Mekinjah in Stranjah. V veliko uteho hudo prizadetih družin, ki »o ob tragični nesreči izgubila svoje hra-nitelje, očeta, mateT, brata ali sestro, je bil dokaz iskrenega sočutja od vseh strani, zlasti pa tolažeče besede našega vladarja kralja Aleksandra ki se je takoj prvi dan informiral o veliki nesreči in je prvi priskočil na pomoč nesrečnim žrtvam z izdatno vsoto. Ko je upravnik kamniSke smodnišnice g. polkovnik Vladimir Krstič pokrenil na pristojnih ministrstvih in vseh merodajnih mestih akcijo, da se sirotam, ki so izgubile svoje matero in vsem svojcem nesrečnih žrtev dela prizna odškodnina, je bila težava, dft za to zahtevo ni bilo točne zakonite podlage. Tudi v tem primeru je pokazal naš dobri vladar svojo veliko lju- bezen in iskreno sočutje do delavstva in se je zavzel za nesrečne žrtve. Baš ko so svojci umrlih delavcev in delavk prejeli povabilo, naj se zglasijo na smodnsinici. kjer jim bo nakazana podpora, odobrena na predlog uprave smodnišnice, so v globoki žalosti in nem: bolesti zaječala srca vseh Jugoslovenov nad bridko izgubo ljubtiens-ga vladarja. Ta nesrečna vest je tem globlje pretresla kamniško delavstvo, ki ob ponovnem do-kazu vladarjeve naklonjenosti in ljubezni do vseh trpečih s potrtimi srci žaluje ob njegovi krstu Pristojno ministrstvo je osvoj lo predlog upravnika smodnišnice in je nakazalo podporo 320.000 Din, ki naj se razdeli svojcem umrlih žrtev dela Jožeta Koželia lz Tunuc. Matije Končnika iz Nevelj, Ivana Juvana iz Stranj, Frančiške Hribarjeve, Marije Lavtižarjeve, Slave Pirčeve, Terezije Potnikove in Angele Ogrinove iz Kamnika, Julijane Vrhovnikove in Ane Grošljeve iz Mekinj, Antonije Novakove iz Nevelj in Ane Kregarjeve iz Stranj. Umrli delavci in delavke so bili skrbni redniki družinam, tvajbolj pa je vsakega presunila tragična ■mrt mladih mater in hčera, za katerimf žalujejc otroci ali pa starši, ki ao na stara leta ostali, brez opore in brez sredstev Poleg svojcev teh 12 žrtev dela pa so dobili odškodnino n podporo tudi svojci delavcev 471etnega Jakoba Pibernika in Kletnega Jakoba Klemena, ki sta ob podobni nesreči umrla kot žrl . i dela v ljubljanski bolnišnici v jul ju 1932. Odškodnino in podporo so prejele tudi dt '.vike, k; so po dolgem in mučnem trpljenju okrevale. Nekatere so bile nad en mesec v bolnišnici m so šele po treh mesecih lahki. š'e na delo. Razdelitvi podpor je prisosivo. do delavstvo smodnišnice s svojim mojstr'. častniški zbor z upravnikom smodnišnice. komandantom mesta polkovnikom g. Viudi-mirjem Krstičem, zastopnik sre?kega n3-čelstva g. komisar Adolf Vadnjal ter zastopniki občin Kamnika, Komende, Nevelj in Kamn ške Bistrice. Najprej je komandantov adjutant g. poročnik Turk prebrat uredbo Ministra Vojske in Mornarice o nakazilu denarne odškodnine oziroma podpore, nato pa nsredbo komandanta mesta Kamnika, v kateri se je ta v toplih besedah spomnil blagopokojneija kralja Aleksandra. ki je v plemenitosti svojega srca nudil prvi dokaz iskrenega sočutja z nesrečnimi žrtvami dela. Ganje i so vsi s tr»-krattrm klicem »Slava!« počastili spomia dobrega vladarja. Nato je bila razdeljena vsota 320.000 Din svojcem umrlih žrtev in. ostalim žrtvam velike nesreče, k: so ostale pri življenju. Pri razdelitvi po predlogu uprave tovarne so se ozirali na potrebe in socialni položaj posameznika. Razdelitev je bila tako pravična, da so se vs< čudili. S solznimi očmi so se obf,arovanci zahvaljevali. V imenu vseh štirih občin je nato spregovoril za-stopn k kamniške občine banski svetnik g. notar Anton Zevnik, ki je v svojem govoru izrekel prisrčno zahvalo vsem, ki so pripomogli do tako visoke podpore, zlasti vladi in komandantu mesta g. polkovniku Krstiču. V imenu obdarovancev se je zahvalil v lepem govoru g. Ferdinand Novak, zastopnik osirotelih otrok pokojne Antonije Novakove. Priznanje podpor nesrečnim žrtvam dela je vzbudilo veliko zar-doščenje tudi med kamniškim meščanstvom in po vsem okraju. Neprekinjena je tudi veriga onih, ki se hočejo vpisati na dvora v knjigo sožalja Beograd, 16. oktobra. Nad prestolnico pada mrak. Gostejgi kot kedaj. Vse obločnice od Teraz;j, mimo ministrstev pa do kolodvora so zastrte v gosto črnino. Ulice so polne naroda. Zdaj niso to samo Beograjčani. Že od ponedeljka vozijo v prestolnico posebni vlaki in redni s priklopljenimi vagoni. Tisoči in tisoči se vsipljejo iz kolo-dvora v mesto. Od povsod. Največ jih je iz Šuimadije. Seljaki, seljanke v narodnih nošah. Šumadinci niso strpeli doma. Cele vasi so se vzdignile. In so še od drugod: iz Srema, Račke, Bana ta, Bosanci so prišli in KumanoVci. Iz tistega Kumanovega, kjer je pokojni veliki Vojščak maščeval Kosovo .. Vse je stisnjeno po ulicah. Glava pri glavi. LTra je komaj pol devetih. Se dve uri in pol čakanja. Toda narod ne občuti tega. Sklonjen h glav se pogovarjajo o njem in ga milujejo. Prerivam se skozi to gosto maso in poslušam. Teh besed ni narekoval nihče drug kakor srce. Noben pesnik ne bo znal 'ep-še poveličevati našega umrlega kralja kakor ta preprosti, kmečki narod. Kdo je narekoval te solze v očeh tisočev? Vsak nosi v srcu tiho žalost, mnogi še skrb za bodočnost, vsi pa močno in živo ljubezen za mladega kralja Petra. »Da te Bog sačuva od zla, slatko dete!« šepetajo ustnice preproste seljanke. Čim več je ura. tem nestrpnejši je narod Srce jim bije močneje, v grlu jih stiska. duši. Tam od predsedstva vlade so se utrgali ministri. Uzunovičeva velika postava je vidna vsem. Za njim gredo drugi. Peš gredo na kolodvor, na to žalostno pot, čakat njega, ki bi se moral vrniti čez dan ali dva triumfalno iz zavezniške države. Resnost in mrkost, ki seva z obrazov ministrov, je v narodu rodilo še težje razpoloženje. Čez čas zdrče po Nemanjini ulici proti kolodvoru kraljevski avtomobili. Kraljica s svojo materjo gre čakat mrtvega soproga, knez Pavel gre sprejemat mrtvega bratranca m najboljšega tovariša in še drugi njegovi najbližji, najožji, najdražji... Od nekod zavije črni avto pogrebnega društva Konkordije, ki bo prepeljal mrtvega kralja s postaje v stari dvor. Enajsta je ura. Tam na beograjskem peronu se je ustavil vlak. Dvorni vlak z mrtvim kraljem. Med narodom je završa- lo, množice ljudstva so zaplakala Narod, ki sc je dosedaj kolikor tofiko zdržal solza, je ob pogledu na krsto z mrtvim vladarjem zajokal na glas. Kdo pozna še te trde, mrke obraze srbskih kmetov? Ki so neštetokrat zrli v obraz naičmejši in najstrašnejši smrti Ki niso klonili v burji in snežnem metežu albanskih gora. Ki so videli padati ob levici očeta, ob desnici brata in sina. Padli so vsi pomisleki, z njihovih obrazov je izginila tr-dost, bolečina je prevelika Zajokali so kakor otroci. Žene so ihtele na glas. Sipale so prokletstvo nad morilci. — »Prokletnici!« — »Bog ih ubio!« — »Evo nam mrtvog oca!« — »Krvopije, prokleti navak!« Narod joka, na kolenih ihti. Jek tisočerih nad mrtvim ljubljencem. Kdor je videl te solze pekoče srčne boli, jih ne bo pozabil nikdar. Avto z mrtvim kraljem se pomika skozi špalir stotisočev počasi in visak preokret koles zareže novo globoko rano v srce tega dobrega našega naroda. Od nekod, sredi najgostejše množice ljudstva se vzdigne glas: »Slava našemu kralju Aleksandru I.« »Slava, slava!« odmeva vsepovsod. »Slava kralju Mučeniku!« »Slava kralju Zedinitelju!« Glave tisočev se klanjajo v trpki boIL Za avtomobilom s kreto se vrstijo 6me Tmuzine. V njih sede razjokani: kraljica Marija, romunska kraljica-mati, prvi kraljevi namestnik knez Pavle, knez Arzen, kno-ginja Eeana, ostala kr. namestnika, vlada in drugi dostojanstveniki. Pred dvorom so se avtomobili ustavili. Generali so dvignili krsto in jo nesli T njegov dom. V starem dvoru, v sprejemni dvorani, je pripravljen katafalk. Visoke sveče gore ob njem. Tja gor so zanesli mrtvega vladarja in ga položili med sveče. Sklonjenih glav so stali tedaj ob njem oni, ki jim je bil kralj najbližji. Ob krsti mrtvega kralja kleči soproga, naposled ihteč zapusti dvorano. V torek ves dam so obiskovali tisoči svojega kralja, že zgodaj zjutraj, jedva ofc pnrih obrisih novega dne, »o se začele zbirati na Terazijah in po ulioi kralja Milana množice ljudstva. Mnogi so prihajali peš iz daljnih vasi. Nji- Blagopokojni naš kralj, takrat Se prestolonaslednik, je bil tndi v Poljčanah in v Peklu. In to pred 26 leti. Takrat se je mudil, kakor smo v »Jutru« že Stali, kot gost v Rogaški Slatini. Ker taikrat še m bilo železniške zveze s Grcfoetaim, ampak skozi Poljčane, kjer ao tedaj obstojali brzovlaki, je bilo treba iti semkaj. _ ^ V nai kraj Je prfspeS tedanji preetokv naslednik s svojim adjutantom lepega poletnega dne baje celo peš. Spotoma se je ustavil v neki trgovini, kjer je kupH vžigalice, v restavraciji pri (kolodvoru pa je popil belo kavo in plačal zanjo goldinar. Mnogi, ki eo tedaj prvič in morda zadnjič videJi Aleksandra, se s ponosom spominjajo tega dogodka,^ zraven tega pa vsi tem bridkeje občutijo bol in žalost, ki nas navdajata ob tem spominu. Na Boču, ki je ob sprehodih večkrat zri nanj takratni prestolonaslednik, vihra raz njegov stolp v višini 1000 m žalna zastava, vidno daleč naokrog. V Poljčanah in zlasti v Peklu so po vseh hišah zastave, v izložbah pa kraljeve slike odete v črnimo. Zlasti je lepo aranžirana izložba trgovca g. Sime, kamor je pred 26 leti blagopokojni kralj, takrat princ Aleksander vstopil. Tik pred vhodom kolodvora, kjer je hodil nekdaj vzvišeni vladar, pa je zdaj nameščen žalni oder, kjer bo v četrtek ob pol 15. uri za vse tukajšnje občinstvo velika žalna svečanost. Lučka na Oplenac Imenovali seno te Kralja, čutili ono Te do veka. Z Jugoslavijo al nas zdramil ▼ veiffco življenje, zdaj pa si padel, Kralj. V velikem življenju nas J« stisnila Tvoja smrt, da nam je že ves teden, kakor bi dolgo, dolgo počasi umirali. Ker Te še vedno čutimo — Človeka. V kotlini Zidanega mosta je malo svetlih dni. Pred Štirinajstimi leti pa «1 v »vobodni državi prvič na poti po Sloveniji prišel k n«m Ti, regent Aleksander. Vsi smo se zgrnili na postajo, vsi koprneli sredi cvetja in zastav, da uzremo na ovinJcu za Savo Tvoj vlak. Privoztl je. Godba Je zaigrala himno. Stroj je sopihnfl. Vrata vseh voz so se odprla: na dolgo preprogo ob tiru so poekakali generali, ministri, častniki. m že si bil zunaj Ti, ves radosten in Nag in se napotil k sredi perona, k ment ofcrofcu, da Ti spreguvmlm pozdrav: »Vse Ti darujem, kar roki, glavd, srci*-otrok sem ie in kar TI dam, Je majhen dar xa T4. Gotovo več bt dal TI sad. a majhen sem sedaj — in ie premlad in ie preslab, da bi veljal Ti kajl* Trdega dela in težkih bremen so vajene tudi roke hrvatskih kmečkih mož in fantov: tako srčno težko pa jim nI bilo še nobeno opravilo, kakor jim je bilo, ko so t Zagrebu nosili svojega kmečkega kralja Skupina kmečkih mož in žen, fantov in deklet v množici pred zagrebškim kolodvorom Krsto so na zagrebškem kolodvoru ravnokar položili v vlak, ld jo je nato odpeljal v Beograd. V sredi stoje v prvi vrsti knez Araen, župan dr. Erber in soproga kraljevega namestnika ga. Perovičeva. Na sliki se vidi tudi zagrebški nadškof koadjutor dr. Stepinac, poleg njega pa ljubljanski škof dr. Hožman V zadregi sem aHSat besedo? — Mali, moj mah! ^ _ Potem pa si me poJjdbO na Celo. Gledal sem cvetje, zastave. Vlak je odpeljal naprej. Ob tiru pa Je ostala pisana preproga. Tedaj sem pomislil: kako lepa je kraljeva pot! Otrok ne ve, kaj je difaiva. TUti dan sem občutil: zadaj ono tacfl mi v Njegovem srcu. Vedno Ts — florcha. Ponoči Uedi mesec, vfear fefi te trga oblake. Menda je M2a taka noč. ko M peljal aro- jo izmučeno vojsko na Krt. Vsi smo bledi v teh nočeh, viher tudi v nas in trga težke sanje. Strmimo v sij dneva. Radost nekdanjih dni boB, boli Ko bi bila ljubezen oživljajoča, M zdaj Tvoj narod Tebe zdramil v življenje. Večno Te bomo čutili — človeka. V ljubezni do Tebe vemo, kar si vedel Ti: lz bolečine raste moč. Dotan VargacOa. prizor % veličastne zadnje poti Viteškega kralja od Jadrana v prestol nlco« na postaji v Kninu Domače Testi r * Poljski in feškoslorašM planinci Marijo spomin kralja Aleksandra. Izraze sožalja za blagopokoinim viteškim kraljem je prejela Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani od Poljskega planinskega društva Polskie Towarzystwo Tatr-zanekie v Krakovu in od Češkoslovaškega planinskega društva Klub Ceskosloven-skych Turistu v Pragi. Vsi slovanski planinci na severu sočustvujejo z nami ob izrabi Velikega planinca. ■> Jugoslovenska pevska zveza je imela v nedeljo 14. t. m. v Beogradu komemora-tivno sejo, ki so se je udeležili člani zve*-ce uprave, upravni odbori zveznih žup »Kornelije' Stankovih v Beogradu in »Mita Topalcrvae«, Pančevo, in zastopniki pevskih društev, ki bodo sodelovali pri pogrebu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Spominski govor je imel podpredsednik zveze Bogdanovlč, nakar s0 preči-tali brzojavne sožalnice, ki jih je zveza prejela iz Bolgarske, češkoslovaške in drugih držav. Na predlog umetniškega voditelja Zveze Svetolika Paščana je Zveza sklenila, da se v bodoče imenuje: »Jugoslovenski pevski savez Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. Savez Je dalje sklenil, naj nos'jo savezna pevska društva svoje znake.ves čas splošne žalosti ovite v flor naj prirejajo samo duhovne koncerte in spominske prireditve, naj se 10. kongres saveza odloži na kasnejši čas. Med pogrebom b0 danes zapel savezni vfbr- ki bo obstojal iz 500 pevcev raznih ipev. kih društev, Hrističev »Svjati Božec tn Mokranjčev »Njest svjat«. * Odhod britanskega brodovja. V ponedeljek zjutraj je od-plulo iz splitskega pristanišča v Boko Kotorsfeo še petnajst angleških vojnih ladij. Brodovje se zbira J zalivu pri Hercegnovem. V Boki Kotorsfc se bo v teh dneh zbrala vsa britanska sredozemska mornarica, 26. t m. pa bo njen odhod. Zaradi narodne žalosti ni bilo običajnih pozdravnih strelov naših m angleških baterij. * 2alr»i zbor o4> smrti vlteSkega kralja. Komponist David iDoktorič je pravkar toda! kompozicijo za mešani zbor pod naslovom »Ob smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« na besedilo Emann-ela Kolmana »Jugoslaviji«. Pesem je v prvi vrsti namenjena sa žalne komemora-cije za pokojnim kraljem. Za ceno 3.— Din ee dobiva v vseh knjigarnah, ki prodajajo Erczikp.lije. * »življenje m svet« ob smrti kralja Zedinitelja. Pravkar izišli zvezek ilustriranega tednika »Življenje in svet« priobčuje večje število slrkt ki so v zvezi s tragedijo v Marseilleu ter'sliki blagopokojnega kra-Tja-mučenika in Nj. Vel. kralja Petra II. Pomen kralja-voditelja razglablja z zgodovinske perspektive članek »Spominu kralja Voditelja«. Izmed ostalega gradiva omenjamo potopis dr. Freda Crobatha »Iz Kranja v Chicago«, članke »železo in jeklo v znanosti in tehniki«. »Jesenski podlesek«, »O ognjenikih* (dr. Oskar Reya), »Divji paradiž« (Margita Matches), »Iz Katulove domovine*, »O slovenskih krajevnih imenih na Kočevskem (Iv. Koštial). Rubrike Tehnični o&zofflik, človek in dom in dru-pe zaključujejo pestro številko, ki stane v podrobni prodaji samo 2 Din. * Zdravniška vest V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan dr. Krisper Tone, zdravnik v Ljubljani. * Sz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. S4 z dne 17. oktobra objavlja žalne svečanosti ob smrti in pogrebu Nj. Vel. kralja Aleksandra I., oprostitev turistično propagandnega materijala iz Bolgarije, Švice in Turčije od uvozne carine, ratifikacijo konvencij, sporazumov in zapisnikov med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo, ratifikacijo konvencij, osvojenih na mednarodnih konferencah dela po republiki Nikaragui, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v L 1934 in razne objave iz »Službenih Novin«. * Poziv trafikantom. Odbor združenja trafikantov poziva vse člane, da se sigurno udeležijo danes žalnih svečanosti ter počastijo spomin kralja mučenika Aleksandra. — Trafik a ntske obratovalnice morajo biti ta dan, ker ne spadajo k obratom, ki imajo nedeljski počitek, zaprte od 8. do 11. in od 14. do 15. ure. » Problemi odvetniškega stanu. Zagrebška odvetniška zlbornica izkazuje v svojem poročilu hude probleme odvetniškega poklica. Poročilo, ki je namenjeno glavni skuipščini, ki se bo vršila 28. t. m., navaja, da je' nastopila za odvetnike doba velikega pomanjkanja poslov ki zaslužkov. Odbor je bil prisiljen v 185 primerih uvesti izterjanje dolžne članarine. V Zagrebu je 7, izven Zagreba pa 114 odvetnikov, ki doignjejo članarino že po pet let, najmar iiie pa za dve leti. * Nova grobova. Po mukapolni bolezni je včeraj preminul v Ljubljani g. Jožko Zupan, upravitelj višjega deželnega sodišča. Pogreb blagega pokojnika bo v petek ob 14.30 iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta 11 na pokopališče k Sv. Križu. — V Slov. Bistrici je včeraj umrl Leopold Viher, šol. upraavitelj v pok. Pogreb splošno priljubljenega vzgojitelja bo v petek ob 15.45 iz mrtvašnice v Slov. Bistrici na Magdalen-sko pokopališče v Mariboru. Pokojnima bla~ spomin, ostalim svojcem naše iskreno sožalje! * Pogreb Iz Amerike v okolico Karlov- ca. V Cvetkoviču pri Karlovcu so te dni pokopali premožnega rojaka, ki je dolga leta živel v Ameriki. Ta rojak, Franjo Braje po imenu, je imel nenavaden pogreb. V Ameriki je umrl že pred letom dni, njegovo truplo pa so strokovnriaki na poseben način baizamirali, ker je pokojnik odreci!, da hoče biti pokopan v svojem rojstnem kraju, odkoder je doma tudi njegova žena. Balzamirano truplo je bi1.? lo'go časa shranieno v neki kapeli v Ameriki ter Čakalo tam na rešitev vseh formalnosti pri nenavadnem pogrebu iz AmeriSe v Evropo. Vdova je morala plačati velike vsote in so baje stroški pogreba narasli :» bliizu pol milijona dinarjev. v * Nevaren požar v okolici čakovca. V Nedelišču pri čakovcu je sredi noči nastal ogenj v velikem gospodarskem poslopju posestnika Kresingerja. V vetrovni noči se je ogenj razširil na več gospodarskih objektov, ki so bili polni pridelka. Iskre je veter raznašal več sto metrov naokrog. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Varaždina in (Čakovca in okoliških vasi ter po večumem dehi ogenj zaduši IL V akcij! je bilo preko 30 brizgaln. Gospodarska poslopja posestnika Kresingerja so »gorela do tal. • Z motociklom v gramoz. Na Kolodvorski cesti v Škotfji Loki se je pripetila v nedeljo huda nesreča, da so ljudje, ki so bili priče nenavadnemu prizoru, naravnost onemeli. Po cesti je privozil z motociklom g. Franc Križišniik s Poljanske ceste. Z bliskovito naglico je zavozil mladenič v kup gramoza, zletel kar v loku po zraku in treščil na cesto z znatnimi poškodbami po vsem telesu. Nesrečnega motociklista so prepeljali takoj v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu nudili skrbno zdravniško pomoč, tako da obstoji največje upanje, da bo mladenič kmalu spet okreval. Pri padcu se je tudi močno poškodovalo vozilo. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane Petminutni molk bosta danes ob 14.30 v Ljubljani oznanila dva topovska strela z Grada. Vsakdo naj obstane na mestu takoj ob prvem strelu! u—- Parastos za blagopokojnim kraljem bo danes ob 7.30 v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča. Pravoslavni ver. niki se pozivajo, da prisostvujejo liturgiji ter se poklonijo spominu velikega kralja. Uprava srbske pravoslavne narohiie u— Dobrovoljci! Ob priliki žalne svečanosti po blagopokojnem viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju v stolnici in Uni-onu se zberemo pri spomeniku september-ških žrtev ob */4 na 8. zjutraj. Rezervni častniki - dobrovoljci v uniformah, ostali v črnih oblekah z žalnimi znaki. u— Československa Obec v Ljubljani vybfzf svč členstvo, abv se dostavilo dnes pfed N&rodn! ddm o 9. hod. dopolednl a o 14. odpol., aby se korporativnž zfičastnilo smutečnleh oslav. n— Društvo >Taborc. Vabimo članstvo in prijatelje, da ee zberejo danes dopoldne ob 8.3o polnožtevilno pred nebotičnikom, odkoder korakamo k žalnemu cerkvenemu opravili in poklonitvi na Kongresnem trgu. u— Preporodov«! Dane6 bomo polnošte-irilno prisostvovali žalnim svečanostim za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Zbirališče ob 9. v JNAJD >Jadranu«. — Starešinska organizacija »Preporoda r. n— »Sočani«! Danes bodo položili zem-ske ostanke našega nepozabnega blagopokojnega kralja v grobnico na Oplencu pri Beogradu k večnemu počitku. V mestj ee vršijo zaradi tega velika žalna cerkvena opravila in žalne svečanosti, in sicer: ob 8. v stolnici, ob pol 10. na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo in popoldne ob 2 35 pred mestnim poglavarstvom. Mi ee vseh teh svečanosti korporativno udeležimo ter se zbiramo za skupen odhod v stolnico točno ob 7.15 zjutraj v Frančiškanski ulici na vogalu pri »Slonu«. Odhod od tam ob pol 8*. po žalnem cerkvenem opravilu v stolnici gremo korporativno na Kongresni trg. Za popoldansko svečanost pred mestnim poglavarstvom se tudi zbiramo kakor zjutraj pa ob pol 2. popoldne. Udeležite ee v čim večjem številu. Sveta dolžnost nas kliče in vabi. Pridite vsi! — Odbor. n— Smrt uglednega drža rnega uslužbenca. V torek je umrl upravitelj jetnišnice višjega deželnega sodišča g. Joško Zupan, ki je bil star komai 34 let. Pokojnik je bil dober člam raznih narodnih in stanovskih organizacij, po svojem blagem značaju pa priljubljen tudi daleč preko stanovskega kroga. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob 15. Ohranjen bo -gijeno ter kuhinjo, klet in ostale prostore. Prostor za točenje pijač mora biti ločen od ostalih restavracijskih prostorov. Med kuhinjo in restavracijo mora biti najmanj en vmesni prostor. Vsaka restavracija mora imeti hladilno omaro (frižider). Kuhinje in prostori za shranjevanje živil morajo biti na zunaj zaščiteni z mrežami proti muham. Restavracije, ki imajo več nego 25 miz, morajo imeti telefon za lokalne ia medkrajevne razgovore. V prenočiščih je treba prav tako sbbets iza primerno čistost in red Sobe morajo biti prostorne in svetle in morajo imeti (potrebno opravo z najpotrebnejšo higijen-eko ureditvijo. Če je v kraju vodov«!, je lastnik prenočišča dolžan v hišo napeljati vodo. V posameznih sobah smejo biti naj-iveč po tri postelje. Taka soba mora imeti najmanj toliko omar, kolikor je postelj. Gostilne morajo imeti prostor za servi-ranje jedi in pijače, nadalje prostor za točenje pijače in kuhinjo. Ti prostora morajo biti dovolj veliki, suhi in svetli. Oprema prostorov za serviranje jedi in pajace ■mora biti enotna. Kuhinje morajo biti zaščitene proti muham. Kavarne morajo imeti poleg večje dvorane tudi ločen prostor za igralnico, če se v kavarni tudi igra, nadalje higijensko urejeno kuhinjo z oddelkom za pranje posode. Imeti morajo telefon. Za bare veljajo isti predpisi kakor ra kavarne. Penzijoni so uvrščeni v kategorijo hotelov, tako da zanje veljajo isti predpisi. Bifeji ne smejo biti večja od 50 kvadratnih metrov. V istem prostoru morajo imeti pult za postrežbo gostov. Pred bifejem se ne smejo postavljati mize. V samem br-feju pa mora biti določeno število miz in stolov. Istim pogojem morajo ustrezati av tomatični bifeji, samo da za take bifeje «e velja omejitev glede kvadrature prostora. V ostalem veljajo za bifeje predpisi kakor za kavarne Narodne kuhinje hi krčme morajo biti tako urejene, dsa ustrezajo osnovnim predpisom higijene. Biti morajo dovolj obsežne in svetle. Glede ureditve prostorov in inventarja veljajo predpisi kakor za gostilne. Vse gornje določbe veljajo za gostilniške obrate, ki se na novo uredijo in se ne bodo uporabljale za že obstoječe gostinske obirate. Vendar pa sme nadzorstveno oblastvo imetniku obrata predpisati potrebne adaptacije, popravila in spremembe posameznih prostorov iz higijenskih razlogov, kadar smatra, da so take spremembe potrebne. Zahtevane spremembe mora imetnik izvršiti v določenem roku. Uredba vsebuje nadalje predpise glede držanja čistosti tn reda. Vsak gostinski obrat mora Imeti vsako leto najmanj eno generalno čiščenje, v ostalem pa se morajo posamezni oddelki čistiti najmanj enkrat dnevno. Ceniki so predpisani za manjše klimatske in turistične kraje in jih maksimirajo pristojna oblastva vsako leto. Nadalje določa uredba izdajo cenikov za oddajo sob, ki morajo vsebovati vse informacije. Obča upravna oblastva prve stopnje morajo vsako leto določiti te cenike najkasneje do 15. marca in jih dostaviti trgovinskemu ministrstvu. Vsi hoteli in penzioni morajo imeti knjigo za pritožbe, število listov in paginiranje potrjuje nad-zorstveno oblastvo prve stopnje. Nazivi gostinskih obratov ostanejo nespremenjeni, kolikor se skladajo s predpisi obrtnega zakona. Mednarodno običajne nazive za velike hotele, kakor n. pr. Esplanade, Grand in slično, smejo uporabljati samo hoteli, ki imajo najmanj 50 sob. Končno vsebuje uredba še kazenske določbe. Kdor obratuje v prostorih, ki niso odobreni od pristojnih oblastev, se kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 10.000 Din. Enaka kazen velja za primer, da imetnik obrata ne vzdržuje potrebne čistosti. Denarne kazni po tej uredbi gredo v korist fonda za podpiranje strokovnih šol. Gospodarske vesti = Nakup sadja in **deva županja. Od Kmetijske družbe smo prejeli: Naš sadni trg nadi pestro sliko vsakomur, kdor se zanima za sadje, ko ga ogleduje ali nakupuje za svojo potrebo. Številni sadni prodajalci prodajajo najrazličnejše sorte sadja, ne glede na kakovost in trpežnost. Nepoučen nakupovalec kupa vse, kar ee mi ponudi. Ne vprašuje se mnogo po dobrih sortah sadja. Merodajne so več ali manj cene, kakovost sadja stopi navadno v ozadje. Tako starodavno trgovanje s sadjem pa ni niti za prodajalca, še manj za kupca dobro. Zaradi tega hudo trpi splošna uporaba sadja. Vsakega konsumenta mora zanimati predvsem kakovost in čas užitnosti nakup-Ijenega sadja. Zato hočemo na-iov in je bila za 75 milijonov stotov manjša nego v lanskem letu, ko so bile klimatske razmere zelo ugodne. Navzlic zmanjšanju pa je letošnji pridelek še vedno za malenkost višji nego v povprečju zadnjih petih let, kar je pripisati okolnosti, da se je medtem posejana površina povečala za a odstotkov- Najslabša je bila letina v Češkoslovaški in v nekaterih balkanskih državah, deloma eo trpele tudi Italija, Nemčija in Poljska. Nasprotno pa je bil pridelek Francije za 7 odstotkov večji in pridelek Anglije za 8 odstotkov. = Manjši pšenifni pridelek v Italiji. Po uradnih podatkih je znašal lani pridelek pšenice v Italiji le 63.3 milijona met. stotov, nasproti 81.1 milijona stotov v lanskem letu. Letina ie bila torej letos za 22 "ie manjša nego lani. Najslabša je bila letina v Južni Italiji. Posejana površina je letos znašala 4.95 mili^na ha (lani 5.08). povprečni pridelek na ha pa 12.8 met. stota Oani 16.0). = V trgovinski register sta se vpisali naslednji tvrdkj : >Samida< & Comp.c, trgovina z mešanim blagom — razpošiljalnica v Lfjbljani (družabniki: Šorli Srečko, zasebnik v Ljubljani in Samida Franc, elektrotehnik iz Gomilskega pri Celju); >Sport-kmet«, družba z o. z., trgovina s športnimi potrebščinami vsake vrgte na debelo in drobno v Ljubljani (osnovna glavnica 200 tisoč Dm; poslovodje: Kmet Milan, uradnik in Stiefel Oton, trgovski zastopnik, oba is Ljubljane). — Dravska finančna direkcija r Ljubljani razpisuje dobavo 100 m* suhih bukovih drv prvovrstne kakovosti in premoga kockovca do 140 ton. Ponudbe je poslati do vštetega 24. oktobra 1934 na naslov direkcije v zaprti kjverti. V spodnjem levem vosalu kuverte na prednji strani označite vsebino z besedami: »Ponudba za kurivo«. Drva se prevzamejo zložena na dvorišču direkcije« premog na kolodvoru v Ljubljani. Pri premogu je navesti tudi kalorije. Osebne intervencije so izključene. — Ponudbe je kolko-vati b 5 Din. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19- t m. ponudbe glede dobave 2000 komadov držajem za lopate. 2000 komadov brezovih metel; do 23. t. m. pa glede dobave 78 ms borovih mostnic. Borze Deviie. Curih. Pariz 20.2075. London 14.97. New-york 303.3750. Bruselj 71.5750, Milan 26.2450, Madrid 41.8750. Amsterdam 207.85, Berlin 123.35, Dunaj 57-15, Stockholm 77-20. Oslo 75.30, Kobenhavn 66.85. Praga 12.81. Varšava 57.9250. Atene 2.9250. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu ) Beograd 12 30, London 26.35. Milan 46.10. Newvork 532.21, Pariz 35.56. Praga 21.87, Curih 175.68, 100 S v zlata 128 S pap. Efekti. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.05, Državne železnice 14-90, Trboveljska 11-85. Alpine-Montan. 9.20. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 17. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 101, za mai 101-25; koruza: za december 77-8750. + Winnipeg. 17. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 79.1250, za december 80.25, za maj 84.50. + Budimpeštanska terminska borza (17. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za oktober 15-60, za marc 16.60 _ 1661. za maj 16.89 _ 16.90; koruza: za maj 10.63 do 10.65 BOMBAŽ. '-F Liverpool. 16. oktobra. Tendenca stalna. Zaljučni tečaji: za oktober 6.72 (6.66). za december 6 70 (6.63). + Newynrk 16. oktobra. Tendenca st.nl-na. Zaključni tečaji: loko 12 60 (12.50), za december 12.38 (12.28). ŽALOVANJE SLOVENCEV ZA KRALJEM Vene« ljubljanske sniverse. Rektor ljubljanske univerze dr. Ramovš je položil na krsto blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja lovorjev venec s trakovi v državnih barvah in napisom: »Svo-ijemu visokem j ustanovitelju in zaščitniku — Univerza kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani.« Francoski institut je imel včeraj žalno sej© v svojih prostorih v Narodnem domu. Poleg vsega članstva je prisostvoval Midi francoski konzul g. Rčmčrand. Žalne govore so imeli predsednik g. Oton Župančač, g. kan z jI Remerand ter direktor instituta g. Lacroiz. Nj. Vel. kraljici Marija je bila odposlana sožalna brzojavka. Starešinska organizacija »Preporoda« ie z žaine seje v torek odposlala brzojavko: »Maršalatu dvora. Starejšinska organizacija »Preporoda« izraža najgloblje sožalje ob nenadomestljivi izgubi prvega preporodite-lja države Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in zagotavlja neomajno vdanost Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu.« Društvo prijateljev Poljske je imelo žalno sejo snoči v prostorih ravnateljstva muzeja. O velikem kralju je govoril predsednik prof. dr. R. Mole, ki je med drugim tudi omenjal žalovanje Poljakov in simpatične glasove poljskega tiiska, ki kažejo, kakšen ugled je užival naš viteški kralj med brati na severu. Navzočni so počastili spornim nenadomestljivega pokojnika z enoti t awj:tniim molkom, nakar je bilo sprejeto besodnlo brzojavnega sožalja in vdamostne izjave mlademu kralju. Društvo prijateljev humanistične gimnazije je imelo snoči žalno sejo, n« kateri so se odbom-nki poklonili spom ou velikega kraJ ja. Žalna seja Jugoslovenskih nacionalistov v Ljubljani se je vršila 13. t. m. ob 20 Vodil jo je predsednik Bekš. ki Je v pretresljivih besedah orisal poslanstvo pokojnega vladarja za ves jugoslovenski rod in širni svet, ki je bilo na višku baš ob kancu njegovega, domovini ln svetovnemu ml-m nosvečetie-ga življenja. V duhu njegov«? !»vf>te onoroke so se navzočni zaobljubili k neomajni zvestobi njegovemu nasledniku kralju Petru E. V tem duhu sta bili odposlani tudi brzojavki Nj. Vel. kraijJ Petru II. ter vojnemu ministru. Po prisegi in sprejemu brzojavk s* je pokreVa akcija za spomenik kralja Aleksandra v liiubijari m je prvi prispevek v ta namea v naši banovini na razpolago pri organizacij'. Četniki. Zbirališče danes točno ob pol 9. zjutraj v gostilni »Pri Mraku«. Udeležba strogo obvezna! Vojni invalidi v LJubljani. Oblastni in krajevni odbor vabita vse člane in članice k udeležbi pri žalni maši v stolnici in k žalnemu obredu na Kongresnem trgu Zbirališče ob pol 8. pri kavarni »Prešeren«. Za odbornike udeležba obvezna. Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre javlja: Tročlanska depuiracija se udeleži službe božje v stalnici. ostalo članstvo pa žalnega cerkveno, ga opravila na Kongresnem trgu danes ob pc" 10. uri. Dohod te Wolfove ulice. Ob pol 15 uri pa se pred mestnim poglavarstvom poklonimo spominu velikega blagopokojnega kralia. Zbirališče obakrat pol ure prej v društvenem lokalu v areni Narod, nega doma. Odbor je tudi imel žalno sejo. s katere je bila poslana sožalna brzojavka maršalatu dvora. Na pogreb je klub poslal svojega zastopnika, ki bo položil na krsto zemljo Iz Bazovice. Primorski akademiki: »čuvajte Jugoslavijo!« — Odbor Uprava Ljubljanskega kluba se je sestala 16. t. m. zvečer na svečano žalno seje, da se na dostojen način pokloni nesmrtnemu srpominu našega blagopokojnega ljubljenega vladarja. Seje so se udeležili vsi v Ljubljani navzočni člani uprave. Podpredsednik kluba g. dr. inž. Milan Vidmar je imel svečan komemorativen govor, v katerem je poudaril neizmerno nesrečo, katera je zadela našo državo in naš narod z mu-čeniško smrtjo Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. — Maršalatu kraljevega dvora je klub poslal sožalno brzojavko. Nafelnlštvo Sokolske župe Ljubljana obvešča vsa ljubljanska in okoliška društva, da je zbor društvenih zastopnikov za žalno sv. mašo v stolnici ob 7.45. m sicer na Trgi 20. septembra ob stolnici. Zbor vsega članska v krojih s pranori je ob 8.45 na vrtu Narodnega do-ma Zbor častne straže ie ob 8.30 v Narodnem domu. Žalna seja ljubljanske podružnice Združenja grafičnih faktorjev Jugoslavije je bila 16- t. m. ob 19.30. Predsednik podružnice ravnateli Štrjkelj se je v toplih besedah spominial življenja našega Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja. njegovih nadčloveških naporov v vojni in njegovega požrtvovalnega dela za mir v državi in med narodi. Pa tudi kot ljubitelj umetnosti in grafike ie bil blagopokojni naš kralj nam vsem posebno drag. Navzoči odborniki so s trikratnim »Slava!« počastili spomin blagopokojnega kralja in z vzklikom »Živio!« se poklonili našemu novemu kralju Petru II. Staro Trnovo, društvo za povzdigo go. SpOdar«tva in kulture v Ljubljani je imelo 36. t. m. v prostorih g. Breskvarja na Cesti na Loko svoje žalno zborovanje, na katerem je predsednik g. Sever z lepimi be. sedami orisal globoko žalost vsega naroda ob smrti kralja mučenika. Sožalno pismo so zborovalci poslali maršalatu dvora. Žalna seja pevskega društva »Grafika« se je vršila 12 t. m ob 20 Predsednik društva tov. Dachs se je v lepih besedah spominjal našega viteškega kralja Aleksandra •!. Zedinitelja ter orisal njegovo požr. tvovalno delo za mir v državi in med narodi. Vsi ravzočni so s trikratnim »Slava!« počastili spomin blagopokojnega in z vzklikom »Živio« se poklonili našemu novemu kralju Petru II. Organizacija JNS za dvorski okraj v Ljubljani je imela 16. t. m. ob >/«19. ialno 6ejo Po govora predsednik® g. inž. Bevca so navzočni počastili spomin blagopokojnega Viteškega, kralja Aleks^dra I. Zedinitelja s »Slava«-klici in 1 minutr.im molkom Dalje je predsednik g. Inž Bevc povdarjal neomajno zvestobo in udanost Nj Vel kralju Petru II Ob zaključku Je bilo sklenjeno, da se odpošlje sožalna brzojavka predsedniku ministrskega sveta. žalna ^ja kluba nenamegčenih obliku-jočih umetnikov v Ljubljani je bila v torek zvečer v ateljeju predsednika B. Jakca. Naši umetniki so se v tihi žalosti in glo. boki hvaležnosti spominjali blagopokojnega kralja Aleksandra I., saj Je ravno slovenska umetnost bila tik pred tragične smrtjo odlikovana z izredno njegovo klonjenostjo. — Odposlana Je bila sožalna brzojavka NJ. VeL kraljicL Gospodarske, kulturno tn narodno društvo za trnovakl okraj v Ljubljani Je na ialni seli 17. t. m. počastilo spomin kralja mučenika ter maršalatu dvora odposlalo sožalno in vdanostno pismo. Zborovalci so se razšli z zagotovilom neomajne zvestobe novemu kralju Petru 13. V Tobačni tovarni v Ljubljani se je pod vodstvom pomočnika direktorja višjega Inšpektorja g. Golota vršila lepa komemo-racija vsega uradnlštva ln delavstva tovarne. Višji inšpektor g. Goloto je pri opisovanju življenja in zgodovinskih zaslug blagopokojnega vladarja naglašal njegove svetle zglede pri izvrševanju dolžnosti. Po njegovem govoru so iz 800 grl zaorili klici: Slava mu! Naj živi Jugoslavija! Nai živi kralj Peter H. Zborovalci so poslali turfi sožalno in vdanostno brzojavko maršalatu dvora. Komemoratlvna seja ŽSK Hermesa. V torek zvečer je imel v salonu restavra cije Keršič ŽSK Hermes žalno sejo, posvečeno spominu Velikega vladarja Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Predsednik g. dr. Mauri je predočil Zbranim velike vrline našega pokojnega vladarja - očeta kot človeka, vladarja, državnika, vojaka in športnika. Po globoko zajetem govoru je članstvo zaklicalo »Slava velikemu pokojniku« in izrazilo največjo vernost mlademu kralju Petru H. Žalna seja Ruske Matice. V soboto ob 18. je bila žalna seja Ruske Matice, ki ji je bil najvišji pokrovitelj blagopokojni Viteški kralj Zedinitelj. Tiho svečanost je otvoril « primernim nagovorom častni predsednik društva univ. prof. dr. Aleksander BilimoviČ. Nato Je predsednik Ruske Matice univ. prof. dr. Eugen Spek-torskij v lepem, globoko občutenem govoru slavil spomin velikega kralja, ki mil tudi v Jugoslaviji živeči Rusi dolgujejo najglobljo hvaležnost. Odposlanec Ruske Matice pri pogrebu blagopokojnega kra.Ja je predsednik RM univ. prof. dr. Eugea Spektorskij, kateremu se v Beograffci pridružijo odposlanci podružnic iz Novega Sada in Sombor a- Združenje prevoznikov na področju bivše ljubljanske oblasti Je imelo pod vodstvom predsednika Taškerja 16. t. m. svoje žalno zborovanje. Globoko ganjeni zborovalci so se zaobljubili v duhu oporoke pokojnega kralja-mučenika ter iskreno pozdravili njegovega naslednika. Maršalatu dvora je bila poslana sožalna brzojavka. Dijaška podporna društva v Ljubljani (Akademski kolegij. Dijaška lcuhinia Domovina. Radogoj, Akademska menza in DnaJko stavbeno društvo) so imela v torek zvečer v prostorih Akademskega kolegija skupno žalno sejo. Spominski nagovor je imel g. prof. Jeran. ki je izvajal, kako nam kraljevo'sporočilo »Čuvajte Jugoslavijo« v prvi vrsti nalaga podvojeno skrb za mladino, bodočnost Jugoslavije. _ Zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani. Vodnikov trg. je imela včeraj žalno sejo in je v počastitev Ni. Vel. Viteškega kralia sklenila darovati 3000 Din v pomoč invalidom. Stavbna zadruga »Stan ht dom* je imela snoči žalno sejo, oa kateri je govoril o kralju mučeniku predsednik Ivan Hladnik. Z žalne seje je bila odposlana maršalatu dvora sožalna brzojavka z vdanostno izjavo. Jugočftovensko kirurško društvo je imelo na kirurškem oddelku obče drž. bolnice v Ljubljani dne 16. t. m. žalno sejo, s katere je poslalo sožalno brzojavko maršalatu dvora. Žalna seja gozdovnikor. Brat starosta »J jgoslovenske gozdovniške lige« Kozinc je 16. t. m. ob 19.30 otvoril žaino sejo. Orisal je delovanje kralja Aleksandra I-, pod-črtajoč njegovo naflepšo idejo Miru, ki je tudi najvišja in najplemenitejši cilj Setono-vih gozdovnikov vsega sveta Gozdovniki kličejo svojemu pokojnemu k r al hi in bratu »Slava!« Sožalno brzojavko so poslali na naslov ministra za telesno vzgojo. Prostovoljna gasilska četa na Brdu - Vič je imela 15. t. m. žalno sejo ob navzočnosti vseh članov. Predsednik Franc Škof je opisal življenje in tragično smrt Viteškega kralja Aleksandra I. Mimo in z veliko žalostjo v srej eo vsi navzoči poslušali govor ter ob zaključku trikrat vzkliknili: »Slava mu!« Takoj nato so vsi člani položili uet-meno in pismeno prisego novemj kralju Petru II., zagotavljajoč, da bodo gasilci vedno čuvali Jugoslavijo po želji blagopokojnega kralja Aleksandra I. Žalna seja JNS na Prevarah. V ponedeljek 15. t. m- je bila v prostorih gostilne Ahac na Prevaljah žalna 6eja eksekutive sreske organizacije JNS za srez Prevalje - Dravograd. Seje so se udeležili zastopniki občinskih organizacij. Podpredsednik g- Karal Rede j je orisal velfka plodonosna dela pokojnega vladarja. Odbor je počastil spomin velikega pokojnika s trikratnim klicem »Slava!«, novemu kralju Nj. Vel. Petru II. pa eo zborovalci trikrat vzkliknili »Živel!«, »Čuvali bomo Jugoslavijo!« ' Žalna seja Združenja dentistov - tehnikov dravske banovine v Ljubljani ob smrti Nj. Vel. kralj« Aleksandra I. ie bila 16. t. m. v »Zvezdi« ob polni udeležbi članov. Predsednik g. Franjo Radovan je v lepih besedah očrta! heroieko delo velikega pokojnika za blagor jugoslovenskega naroda, ki mu ie posvetil vse svoje življenje. Nj.. Vel. kraljici je bila odposlana sožalna brzojavka. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva r Ljubljani ie imela v soboto 13. t. m. žalno sejo. s katere se ie odposlalo sožalje vzvišenemu kraljevskemu domu ob za vso državo neizmerni izgubi Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja in vdanost Nj. Vel. kraliu Petrj II. Obrtniška ata.vbna zadruga v Ljubljani Je imela 16. t. m. svojo žalno sejo, na kateri je načelnik Fuchs t lepim govorom ?'avil spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra. Zborovalci so s trikratnim vzklikom: »Slava mu!« počastili nje. gov spomin, potem pa so izrazili svojo vdanost In zvestobo Nj. Vel. kraliu Pe-*ru -II Zadruga »Stan In dom« v Ljubljani je Imela 1«.. t. m. svojo žalno sejo, ki Jo je vodil zadružni predsednik Ivan Hladnik. Z lepim govorom je proslavil pokojnega kralja kot zedinitelja Jugoslovenov in velikega "borca za svetovni mir. Zborovalci «o počastili njegov spomin ter v duhu njegove opnroke izrazili svoio udanost ln zvestobo »njegovemu nasledniku. S seje je bi- la podana »oAatna braojavka marialala dvora. Zveza bivših »a I etri Jan«* Iti gojencev In »ratorljancev v Ljubljani Je imela IS. t. m na Rakovniku žalno sejo svojega odbora, aa kateri je bil proslavljen spomin blago, pokojnega Junaškega kralja ter izrečena vdanost in zvestoba njegovemu naslednika Zveza nastavljencev denarnih zavodov In velepodjetij v LJubljani je imela T torek 16. t. m. v Mestni hranilnici žalno sejo v počastitev spomina NJ. Vel. Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja Na aejl bo vsi člani izrazili svoje največje ogorčenje ln brezmejno bol radi gnusnega atentata na našega Viteškega kralja ter prisegli zvestobo NJ. Vel. kralju Petru H. Dopoldne se je deputacija na banovini poklonila spominu Velikega vladarja. Društvo zobotehnikov sa dravsko ban o-vino v Ljubljani Je priredilo žalno kome. moracijo v svojih prostorih, kjer se je po. klonilo manom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. ter izrazilo svojo globoko vdanost kralju Petru H. — Predsedstvo je odposlalo sožalno brzojavko Krajevna zveza zavarovalnic v Ljubljani Je imela 17. t. m. žalno sejo, na kateri je predsednik dr. Dermastia Josip najstrožje obsodil podli zločin in z vznešenimi bese. dami proslavljal blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, zlasti kot kralja miru, ki je z delom za mir ustvarjal predpogoje za uspešen razvoj in napredek gospodarskega življenja. Izrazilo se je globoko sožalje kraljevskemu domu in se Je v tem smislu sestavljena izjava odposlala Nj. Vis. knezu Pavlu. ljubljanska »ekclja Združenja Jug On nam je pokazal poti in dal nam je vzor. Vsa naša bodočnost s srečo in nesrečo, z mukami in zadovoljstvom, z zmaga mi ali porazi, z mirom ali vojno, je odvisna od naše pameti, naše dobre volje in sposobnosti ter od našega sovraštva in naše ljubezni. Doslej smo dajali duška raznim strastem in osebnim interesom ter valili na Njega vso skrb za našo hišo, za našo skupnost in za nas vse. Njega pa ni več! Ali bo ta tragična resnica očistila naša srca, združila naše volje in naše roke? Naj smo doslej opravljali katerakoli dela. osebna ali javna, občinska aH državna, gospodarska, društvena ali prosvetna, mislimo sedaj na to, vsi bratje izseljenci ln tud! oni, ki so se iz tujine vrnili, da je treba sedaj, ko je narod izgubil voditelja in vladarja, posvetiti vse moči svoji državi in tudi temu, da ne bo zaostalo nobeno započeto delo. ki je v korist vsakega posameznika in njegove dece Izseljencem, ki se vračajo, in njihovim organizacijam je naložena dolžnost, da v najšršem krogu svojih rojakov in znancev doma in v tujini goje to zavest ter s tem odpirajo oči slepim, srca trdovratnim, kažejo pot zapeljanim ter širijo ljubezen med vsemi, ki so zastrupljeni s sovraštvom. Iz pesti tujih agentov je treba rešiti slehernega rojaka, da se zastavijo vsi pokreti zločinski rok. Vršite, bratje, povsod sveto miroljubno misijo z zgledom vsega svojega bistva. Tujci zastrupljajo naše brate, ko jim v srca sadijo odvratnost proti vsemu, kar se dogaja v stari domovini S tem jih odtujujejo v namenu, da bi iz njih napravili svoje sluge. Naša dolžnost je. bratom v daljnem svetu pomagati do prepričanja, da je treba bolj verjeti dobremu kakor pa zlemu. Mi vsi in vsi naši okrog po svetu naj spoznajo, da na v»n svetu sploh ni rajev, da nikjer ne vladajo angeli, in da je vsak narod baš tak. kakršni so njegovi člani, in da bomo zaradi tega tudi mi vsi spali, kakor si bomo pač postlali, in jedli, kar si bomo sami skuhali Da nam bo boljše, moramo biti pač vsi boljši, močnejši, složnejši, zavednejši in bolj zdravi in bolj napredni. Če bomo v tem pogledu napredovali, nam bo boljše doma in po vsem svetu. Pri vsem našem delu in našem početju naj bo to naša zaobljuba, da se v usodnem času narodne žalosti na pravi način poklonimo spominu velikega kralja Zedinitelja, njemu v dostojen spomin, nam vsem pa v korist ;n srečo. Žalovanje krajev ob zapadni meji Žiri, 15. oktobra Ni morda kraja v državi, ki bi ga tako grozno pretresla žalostna novica o kraljevi smrti, kakor ravno našo sokolsko Žirovsko dolino. Ko se je v torek 9. zvečer po radiu zvedela prežalostna vest ter se naslednjo jutro razširila po vsej dolini gori do zadnje gorske koče, je zaplakalo vse ljudstvo, še tako krepki možje so si brisali solze. Vse Žiri so padle v najglobljo žalost in se obdale z žalnimi znaki. Ni je hiše, bodi še tako skromna, s katere bi ne plapolala žalna zastava. V vseh izložbenih oknih trgovin in obrtov so kraljeve slike črno ovite in pred njimi gore lučke v njegovo počašče-nje. Občinski odbor je imel žalno sejo, s katere so odposlali v Beograd žalne brzojavke. Isto je storil Sokol, saj se je ravno pri našem Sokolu 1914 pri razvitju prapora že omenjal beli orel, pod katerega krili ie vladal premodro naš junaški, previdni in preudarni pokojni krall Pokojni kralj se je večkrat vozil za bivanja na Bledu skozi našo dolino naokrog. Kako globoko občuti naš kraj nezaceljivo rano, potrjuje tudi to, da se je odločilo za Beograd k pogrebu nad dvajset oseb izmed Sokolstva in drugih. Slava spominu Viteškemu kralju Aleksandru I Zedinitelju! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II. in ves kraljevi dom Karadjordjevičev! Živela Jugoslavija! Mi borci tu ob meji hočemo naivestnele •izpolnjevati zadnjo oporoko pokojnika: Čuvajte Jugoslavijo! Žalni zbor v Polju Polje. 15. oktobra. Zborovanje vseh poljskih društev v ne-rf-elio zjutraj po žalni sljžbi božji za pokojnim kraljem je bila žalna manifestacija, kakršne zaradi spontane udeležbe prebivalstva in po vsej iskrenosti Polje ie ne pomni. Pred šolo, ki eo jo v notranjosti učitelji in šolani lepo okrasili ter namestili v črno odetem portalu sliko pokojnega kralia med zeleniem in zastavama Sokola iz Polja in gasilcev iz Zgornjega Kašla, ee je strnila velika množica. Pred portalom 60 razvrstili Sokoli, gasilci in šolska mladina, v ospredju pa je bil žrtvenik z ognjem, ki je plamtel potem še pozno v noč. Pred zbrano množico so govorili predsednik občine g. Janšek, starosta Sokola učitelj Trošt, inž. Reš. za prosvetno društvo »Zarja« pa kaplan Ramovš. Vsi so v svojih govorih naglašali zgodovinske zasluge blago-pokoinegR kralj« - junaka, nr^^ka tf>r pozivab" zbrane k zvestemu izpolnjevanju njegove oporoke. Govori so bili zaključeni s > Slava*! < klici, ki jib je množica z globokim občutkom ponavljala. potem pa v djhu prisege nazdravljala kralju Petru, čigar ime no6i eola,, pred katero se j p vršila komemoracija. Po govorih je poljska godba zaigrala ža.lno koračnico. množica pa je še ostala globoko ganjena pred šolo ter pozorno sledila krasnemu govoru škofa dr- Rozmana, ki ga je oddajal radio aparat, nameščen nad šolskim portalom- Žalna manifestacija v Velikih Laščah Vel. Lašče. 15. oktobra. V nedeljo ob 11. eo priredile Velike Lačče veličastno žalno manifestacijo- Na trsu pred narodno šolo, kjer je bila na pročelju postavljena v črno ovita slika pokojnega kralia. pod nio pa z državno trobojnico ovita slika Ni Vel. kralia Petra II-. eo se zaceli zbirati Sokoli, gasilci iz Velikih Lašč m Dvorske vasi. zastopstva vseh državnih uradov ter društev in tukai ee mudeči odred vojske, da ?e bil ves trg pred šolo nabito poln. Vsi so se zavedali trenutka in časa. v katerem emo se znašli tako nepričakovano. Vse ie bile nemo. kloneče pod težo vesti ki «> *ie 9. t. m. dalie. Nihče še da- nes ne more prav verjeti v resničnost. Točno ob 11. ie otvoril žalno manifestacijo predsednik občine c. Hočevar Franc, ki je v kratkih besedah obrazložil namen manifestacije, nakar je ob grobni tišini spregovoril g. duhovni svetnik in župnik Ramovš Jakob. V kratkih besedah 7e orisal lik pokojnika. Pozval je vse navzoče, da se v tako nesrečnih dneh zavedajo težav in prizadevanj velikega pokojnika, da bi nam ustvaril boljše čase in da vsi neprenehoma mislimo na njegove zadnje besede: »Čuvajte Jugoslavijo!« Kot sodelavec velikega pokojnika >e nato povzel besedo rojak minister Ivan Pucelj Orisal je pokojnika kot državnika in človeka. Navajal je iz njegovega življenja razne dogodke v občevanju s preprostim ljudstvom, omenjajoč pri tem posebno dober spomin velikega pokojnika glede vsakega posameznika, ka mu je prišel kedaj pred oči., Pri teh lepih izvajanjih je prišla skoraj slehernemu prisotnemu solza v oči in se je čulo po trgu ihtenje. Slednjič je gosp. Pucelj pozval v®e prisotne, naj z isto ljubeznijo, kakor so jo izkazovali Velikemu pokojniku, sledijo njegovemj sinu Nj. Vel. kralju Petru II. Žalno svečanost je nato zaključil g. Hočevar s pozivom, da navzoči v spomin velikega pokojnika zakličejo trikrat >Slava!<, Nj. Vel. kralja Petru II. pa trikratni »Živiolc, čem ar 6o se vsi najvzoča gromko odzvali. Slovenske Konjice viteškemu kralju Slov. Konjice, 15. oktobra. Neizmerna žalost se je razgrnila preko našega trga. ko so kmalu po atentatu razširile radijske postaje srce trgajočo vest o prežalostni smrti našega ljubljenega kralja. V prvem mraka so takoj oživele vse ulice, povsod so se zbirali ljudje v večjih in mam-ših gručah ter razmotrivali o žalostnem dogodku. Spanec je bil pozabljen in šele pozno v noč so se zopet vračali potrtih src na svoje domove, kjer je pač vsakdo prebil budnih oči ostanek temne noči. Vsi se še živo spominjamo, ko ie naš viteški kralj leta 1920., takrat še kot regent, obiskal tudd naš trg in vsakdo ie še danes ponosen, kdor ga je takrat videl. Ves trg je odet v črnino, trgovske izložbe pa okusno okrašene s slikami in popreji našega blagopokojnega kralja- V počastitev spomina je sklicalo Sokolsko druStvo v četrtek žalno sejo. V petek je bila žalna 6eja občinskega odbora ter zaprisega Nj. VeL kralja Petru II. Najlepša in največja žalna manifestacija pa je bila v nedeljo v telovadnici deske šole. Gosp. notar in banski svetnik Rado Jereb ie sklical članstva vseh narodnih društev, organizacij in stranke, da se skupno poklonijo spominu velikega vladarja. Tiho, neslišno se je začela zgrinjati množica v prekrasno okrašeni telovadnici. Vsi obrazi so kazali le brezmejno bol in marsikatero oko se ie ponovno rdeče obrobilo ob pogledu na sliko pokojnega vladarja, ob kateri so plapolali iz bronaste žare plsmenčki. Vsi emo imeli utis. kakor da smo se zbrali ob sami krsti našega kralja- Slovesni molk je prekinil g. Jereb. V vznesenih bef>edah ie opisal razvoj zgodovine bratov Srbov in njih->-ve številne borbe za svobodo- Posvečujoč posebno pažnjo osvobodilnim borbam naše kraljevske rodbine Karadjordjevičev. je prešel na brezmejne zasluge in žrtve našega pokojnega kralja, ki si jih je stekel še prav posebno za čim lepši razvoj in procvit Jasoslavije. Marsikatera solza se je zable-stela v očeh hvaležnih poslušalcev in le s težavo so dušili pritajeni jok. Po vzklikih pokojnemu kralju se je poklonil govornik mlademu kraliu Petru II.. želeč m a vsega najboljšega na njegovem težavnem in vzvišenem mestu z zagotovilom, da se sa hočemo oklenili z vso ljubeznijo in vdanostjo vs Jugosloveni ter mu s tem lajšati nieAli se spominjate... tistega jutra, ko sem se vam zdel krivi-žen, okruten in nevaležen? Rekel sem vam bil, da mi je strašno živeti zmerom ločenemu od vas... Nesrečen sem bil in vedel sem, da ste tudi vi nesrečni... Kaj sem mogel storiti za vas? Nič!« Jozana je počasi odgovorila: »Ko ste me vzljubili, ste vedeli, da nisem svobodna, da se ne morem osvoboditi in se tudi nočem ... In dobro ste vedeli, da me ni zadrževala ne sebičnost ne slabost ne strah pred javnim mnenjem ... Verjemite mi, tudi jaz sem sanjala o drugačnem življenju in nisem bila ustvarjena za varanje A dolžnost me je priklepala k bolnemu, nesrečnemu soprogu ... To dolžnost sem jemala nase ... obenem sem si pa vendar ohranjala pravico razpolaganja s seboj... Vse to ste vedeli... Ravnala sem po svoji vesti. Od vsega začetka sem bila odkritosrčna proti vam.« »Razumel sem vas,« je odvrnil; »a kaj sem mogel storiti?« »Mogli ste me ljubiti, kakor sem vas jaz ljubila vkljub vsem oviram; mogli ste me podpirati z zvestobo, ker o gmotni podpori ni bilo govora. Mogli ste marefkaj... A r to bi me bili morali najprej ljubiti ... In tega niste bili zmožni...« »Ljubil sem vas, strastno sem vas ljubil,« je zatrdil Maurice. >Ce ste danes odkritosrčni, mi prizanesite s tem nepotrebnim opravičevanjem. Saj vam ničesar ne očitam. Ste pač človek predsodkov in majhnega poguma. Ustanovljena moralka pritrjuje vam, ne meni. Vest vam je ukazovala, da zapustite mene in svojega otroka? Ali je to mogoče! Kaj delate tukaj?« Ni ji naravnost odgovoril. Ponovil je, da so ga napotili k prelomu nravstveni pomisleki, najbolj pa žalost njegove uboge matere, da pa ni nehal ljubiti Jozane. Strah pred jalovim, samotnim življenjem ga je privedel v to, da se je oženil, in ko je zvedel, da je Vadentin umrl, je bil že zaročen. »Ali naj bi bil snedel besedo?... Morda... A mislil sem... trdno sem bil prepričan, da mi ne boste odpustili moje iznevere... da me sovražite... In dekle, ki mi je zaupalo, in njeni ljudje, ki so me bili tako prisrčno sprejeli medse... Šibak sem bil... priznam ... a za podleža se vendarle nimam... Vendar razumem vaše ogorčenje ... Moral bi vam bil pisati... Potem bi bili razumeli moja čuvstva...« Izkušal je biti odkritosrčen, a besede so pomenile bodi si preveč, bodi si premalo. Navada izvijanja in olepševanja ga je ovirala v namenu, da bi bil resničen. Nehote je iskal previdnih, nespoti-kljivih izrazov. In to, da se ni upal rabiti tistih, ki bi bili edini resnični in pravilni, in da ni znal najti edinega prepričevalnega tona, ga je mučilo. Tako se je izkušal izpokoriti za svojo krivdo s tem, da jo je priznaval — in se je opravičeval spet in spet, govoreč o svoji rodbini in svojem položaju. »A vse to so prazne besede,« se je zdajci prekinil... »Besede, ki ničesar ne pojasnjujejo, ampak pripravljajo vas v ogorčenje, mene pa delajo smešnega ali mrzkega!... Rad bi govoril, kakor mi srce veli, pa ne morem.« »Maurice ...« je odvrnila Jozana. Njen glas je bil izpremenjen ... Zadostovalo je, da je videla Mauricea res skesanega in borečega se 8 solzami, pa Je njena Jeza že skopnela. " »Maurice!... Nikar toliko ne govorite... In če vam more moje odpuščanje vrniti dušni mir... odpuščam vam.< Obstal je kakor okamenel. Kaj? Odpustila mu je? Tako hitro, tako samoumevno? »Spet vas spoznam, ljuba moja Jozana}... Tako dobri ste, tako velikodušni!... Kje bi se bil še drznil upati...« »Ne morem vas sovražiti,« je zašepetala. »Sovražila vas nisem nikoli, in tudi zdaj nimam ne namena ne moči, da bi vam prizadejala bolečino... mar bi bila srečnejša, če bi bili vi nesrečni?... Ne... Cisto prav imate ... Preveč sva skupaj doživela. Preveč sem vas ljubila... Pet let!... Oh, zelo, zelo nesrečna sem bila... A najhujše je že minilo ... Zdaj ne trpim več tako hudo ... Odlega mi... In vi ste si uredili življenje. Izkušala bom, da si ga uredim tudi jaz ... Samo ... nikar več ne govoriva o tem... Zdaj pa rajši pojdite...« Očividno je izgubljala oblast nad seboj... Ljubezen, ki jo je ponos toliko časa potiskal v ozadje, ji je uhajala iz srca na jezik... In Maurice, zmeden kakor ona, je zrl na Jozano z nekdanjimi očmi... Zmešan, osramočen in poln hvaležnosti, bi ji bil rad rekel »ti« in se ji rad vnovič _ čeprav še tako malo — približal ... Pa se ni upal. A roke sta si podala. Zdaj sta vendar že pogledala drug drugega... On je bil neizpremenjen, toda ona!... Kako bleda in shujšana, kakšna slika žalosti' V mislih jo je zagledal, kakršna je bila nekdaj; videl je njene urne, a vendar medleče gibe, slišal je njen dražestni smeh in čutiti žar njenih ust in svežino njenega telesa. Bila je ljubica njegove mladosti, prva in edina ženska, ki jo je bil v ljubezni objel In slej ko prej se mu je zdela njegova, priklenjena nanj po skupnih spominih, po otroku... Vroče si je zaželel, da se ne bi ta tajna vez nikoli pretrgala... da ga ne bi Jozana nikoli pozabila... niti v objemu drugega ljubega ne ... CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din i.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, k! Iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn ft.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek w» enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne orflagaite znamk! Le. ce samevate oc Oglasnega oddelka »Jutra« n:M * _ „ odenvnr nriiožite UM v" v znamka n. Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičcea se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Liubljana. GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET—VINO črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora. Sluf.be išče P-eeeda SO para davei i Din za Miro al) da Sanje naslova 3 Din Naj inanlž1 meeek 13 Dtn Krojaška pomočnica pridu« in poštena, vajena t«di trgov™« im gospodinjstva, išče kakršnokoli »aposienije. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutrac pod »Zmožna i.n skromraac. 3MK1-2 Odgojiteljlcu avršen« učiteljico, sa per-fektnim poznavanjem hr-vatsko-srpekog. njemafikog te eventualno franouskog jezika, te koja glasovir ififra, traži ee za odTiiat. — Ponnde ea prepisom evje-do-dZbi i slikom, elati na Off'as. oddetek »Jutra* pod »Br. 1926<. 31080-3 Brivski pomočnik star 22 let, i&oe »'užbo z 2. novembrom. — Ladislav Ogrizek, Krško. 31ililT-2 8000 Din kavcije položim podjetjiu, ki mi nrndi etaHo dobro mesto trg. poslovodje, potnika, inkasarata ali eMčmo. Star 37 let. vojaščine prost in samski. Cenjene ponudbe na o^lasrci oddelek »Jutra« pod »Dober organizator*. 31078-2 Iščemo zbiralce naročil! Tudi take. ti ie prodaj»-io trgovcem im pekom moko. Ponudbe nasloviti na: Separato*. Ljubljana, poštni predaj 307. Znamko ia odgovor! 166-1 Čevljarskega pomočnika za tirna dela sprejme takoj Ivo RovSnik. Trbovlje. aiiioe-i >i iMtruti ieseda I Din daveS 2 Din ea Slfro ali dajanje na »lova 5 D'n. Najmanj« znesek 17 nin Otroška vrtnarica SI bi obvladala perfekt-no nemščino in obenem opravljala še drugo hišno delo se išče k dojenčku ln k petletni deklici, prednost imajo gospodične z večletno prakso. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Poštena«. 30957-1 Prvovrstne pletilje »Mele«. Er-31074-1 »prejme takoj javčeve 9. Kontoristinjo absolventi njo trgovske šole t večletno prakso. iščem. — Le prvovrstne moči naj pošljejo lastnoročne ponudbe na veletrgovino L. Kutin«. Ormož. 31049-1 Pek. pomočnika mladega sprejmem takoj. Predoost imajo vojaščine prosti. Pekama Tomšič, ViSiija gora, Dolernjsko. 31100-1 Atelje Bazanella On jeva »lica 6, »prejme takoi reč samostojnih poimočmic — speoielno za plašče. Začetnice izMjra-čene. 31,1204 Potniki Seseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Dtn Pozor novost! Za takoj iSčem agičnega potnika, ki lahko položi 5000 Dim kavcij«. Predmet, ki ee proda povsod. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31093-5 Zastopnike za r&zipečavanje svetovno-zncnih radio-aparatcv, išče povsod PoVner, Ljubljana, poštni preda! 97. 31067-5 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli sveta ieseda i Din davek 2 Din n šifro ali dajanje na 'lova 5 Din Najmanis znesek 17 Din ni laki is nin Akademik H imstruiraJ predaj .ešols/ke predmete za hrano in stanovanje. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inštruktor«. 31099-4 Dijakinji višje s-rednje šole. želri ta nemške ure. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nemščina«. 311114-4 Kupim Beseda I nin tfavefc 2niii za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmaniš zneeetr 17 Din Motor na sirovo olje. Diesel aH Bem, 5—6 Ks. v dobrem stanja, kupi KirbiS, Celje — Proda pa kompletno in brezhibno vodno sesalko z motorjem 31092-7 Samoveznice (svilene kravate) cca. 800 tucatov en bloc aili po 50 tucatov skupno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tucat 80 D'n« 31075-6 Vsem brezobvezen ogled zaloge, kjer najugodneje kupite ali prodate nove in rabljene predmete. ►Prilika«. Kere nitova 7. poleg Slami?«. 30999-6 V najem rieeeda I Dtn davek i Dir, šifro ali dajanje na -lova 5 Din Najmanj znesek « nin Manjši hotel dobro gostilno ali bufet e trafiko vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod zmačiko »Kapital 31095-17 i ieseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova ■> Din. Najmaniš znesetr it nin Knjižice dobrih denarnih zavodov plači ram za polno vrednost proti dobri garanciji w mesečnem odplačilu. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ulica itev. 12. Telefon 38-10. 30717-16 Hranilne knjižice la drže v n* vrednostne pa pirje kupujemo In prodajamo kutantno lo po oaj ugodnejših cenah. Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova c. št. 40. Za odgovor prilo-iite za 3 Din znamk. SOftOO-16 Ureditev dolgov ia terjatev, sodm-e i® ia-veost«ine poravnave in TBe fcrgovefco-obrtjne zadeve vam izvrši diskretno in zadovoljivo komeroija« na pisarna: Za.jc Lojze. Ljubljana.. Gledališka 7, telefon 38-18. 30986-16 Posredujem denar na Hranilne knjižice vseh denarnih zavodu^ Rudo-lf Zor«, Ljubljana, Gledala ška ni. 12. telefon 38-10. 846-16 Kupimo knjižice Mestne hramilnice za manjši ali večji znesek — »rotii takojšnjemu plačaJu Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva 6. 31(1110-116 Hranilne knjižice vnovčlte najbolje potom koncesijonlrane komer-cljalne pisarne Zaje Lojze, Ljubljana. Gledališka 7. Telefon 38-18 30985-1 6 105 »To pa ne bo dobro!« je pomislila gospa Škirnicljevka. »Moj mož bo padel vznak ln 8f zlomil hrbtenico, ko sva letos že toliko zdajala za zdravnika!« Zato je vzela veliki nož, ki je ležal zraven torte, se previdno splazila k stolu, da ne bi zbudila moža. se sklonila in — sek! — prerezala vrv! Hranilne knjižice ra.zTičmih domačih zavodov prodamo — tudi proti me sočnemu odplačevanju, — Mizanetvo »Sa/va«. Miklošičeva cesta 6. 3HIU12-16 Prodam Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje na «lova 9 Din Najmanif. znesek 17 Din Telefon štev. 2708 Ia trbovelj premog snila bokov« drva io koks za ceatraiti • kurjavo ond: po konkurenčni cen: Ve-lepič. Ljubljana VTI. Piv Jerneja 25. 30708-6 Vabimo Vas k na-kupo t najcenejfr ob .ačilmoi A Presker Sv Petra eeeta 14 133 Železen štedilmlk po ni®kii ceni naprodaj v Samovi ulici št. 4'a — pri Su vobo rski uJici, Bežigrad. 3M.13-6 Fotoaparat skoraj nov. 3 X 4, zelo u-god.no proda Wagner v Maribor. Vet-rijska ul. 30. 31126-6 Koleselj s sanmi prodi LedinSek. H rastje 45 pri Llmlbušu. 31l)2o-6 Telefon 705P Premog £T fLarbopaketf yC drva tn kote* * « nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5 rieseda I ntn da»«-k 2 nu ea šifro ali dajanje na slova t Din Najmaniš znesek nin Stanovanje tri- ali dtvoeobra>, z vsemi pritiklinam.i, išče mirna stranka (samec) e 1. norvembrom. PonudiHe na oglas, oddelek »Jutra« pod značtko »To6en plačnik«. 31il02-aiM Sobo odda eaeda i Din davek 2 Dit. sa šifre ali dajanje aa ■-lova S Din Najmaniš *ne«ek 17 Din 1 ali 2 gospodični sprejmem v centru mesta z vso oskrbo v lepo stanovanje. Klavir. Ponudbe na oglasni odddek Jutra ped zmačiko »Fortuna«. 31101-33 Eno ali dve osebi poceni sprejmi em v leipo sobo s posebnim vhodom. Ogled samo dopoldne. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31ilil8-23 Opremljeno sobico takoj oddam v Rožni »1. št. 19. aiil.15-23 nnapanoHn eseda 1 Din davek 2 Din 'A šifro ali dajanje na lova S Din Najmanjši znesek 17 Din Stanovanje za 2 oseibi za 400 Din takoj oddam. — Vprašati do 9. ure v Ilirski ulici štev. 17/1. 31103-91 Mesečno sobo lepo, 8 separiraoiim vhodom, podeg oper« oddam s 1. novembrom le stolnemu gospodu. Knafljeva ulica 18,11. 3D121-S3 "•neda 1 Din davek 2 Oli, *a Slfrc ali dajanje na »lova 5 Din Najmani' znesek r« mn Hiša s trg. prostori na glavač oeeti na Jesenicah naprodaj po zelo ugodni ceni. Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Prometna točka«. 30819-20 Hiša s trg. lokalom ia vsem trgovskim inventarjem, na periferiji mesta Ljub'jane naprodaj. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zelo ugodimo«. 30820-20 ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočustvovanja povodom prezgodnje smrti moje nepozabne hčerke, gospodične Valeriie Friedl izrekam tem potom svojo globoko čutečo zahvalo. Posebno zahvalo pa sem dolžna vsem onim, ki so blagi pokojnici okrasili nje poslednji dom ter jo v tako obilnem številu spremili na njeni zad- nji poti 8743 Josipina Friedl. * Dvosob. novo hišo e kletjo in vrtom, pri Mariboru in 30.000 Din, vile, gostilne In posestva prodaja Posredovalnic« v Mariboru. Slovenska ulica št. 36. 81091-20 Novo hišo enonadstropno, z nekaj orali zemlje, na Muti 57 pod ugodnimi pogoji prodam za 50.000 Din. 31(116-90 Sobe išče Besed* 90 para davek • Din za ttfro aU da anje naslova 3 Din Na' ■nanlft1 »rtooek 19 nin Opremljeno sobo eppnrirano. iščem v bfi-žAni Tabore. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Stalen 12«. 3U106-33/a Gospodična išče lopo in solnftno sobo z uporabo klavirja »'i tudi brez. ta eventu-elno z vso oskrbo. Ponudbe na naslov: Kovač. Ljubljana. Stari trg 3/n. 31096-28/a Vrni note Heseda 1 Din davek 2 Din za Slfro alt dajanje na slova 5 Dtn Najmantfr znesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih cenah ČERNE - juvelier Ljubljana, Wolfova oliea 3 ■.'ieseda i Din dav»t i Utira Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš znesek 17 Din Pomotoma j« bi«a dne 17. oktobra popoldne med drugo in tretjo uro v trg. Stegna r, Stritarjeva a!., odnesen« ročna torbica v kat«n so ee nahajali med drugimi tndi blagajniški kljiučii. Dotii&rico ee poziv«, da jo zanesljdvo vrne v oglasnem oddelku »Jutra«, ker se jo bo drugače policijsko zasledovalo. 31H38-28 i-teseda < Din davek 2 Din za Slfro al) dajanje na slova S Din Najmaniš1 snesek f mn Pisalni stroj, Valvasor, Opalograiph pod ugodnimi p-ačUnimi pogoji preda Debel jak v Mariboru, Trstenjakova 6. 31008-29 Mizarski stroj kombiniran ln dobro ohranjen se kupi. Ponudbe s točnim opisom ln označbo cene Je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kombiniran stroj«. 30816-29 Na hran. knjižice ljubljanskih denarnih zavodov prodamo več elektromotorjev z« vrtilni tok 380/2?0 vo?. tov, v velikosti 2—3} Ks. Zastopstvo Skodovih zavodov v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. 31070-29 Zdravstvo »aeeaa i um davea i Dit. za Slfro ali dajanje na «iova 6 Din Najm&ni« znesek 17 nin Slabotni moški! Kadar ste popolnoma si« botw ali nerazpo oženi, vam pomore patentirano m eha nično ereds tv o »SA LUS STANDARD«, ki ga je i«umii zdravnik vo Žiga* učinek eo ugotovili mnogi zdravniki io zaseb niti. — Nove prospekte »SALUS STANDARD« (za moško moč) razpošiljamo diskretno v zaprtih kuvertah brea vsakega naslova tvrdke aH vsebine proti 10.— Din v poštnih znam keh. (Katalog s slikami »Sola ljubezni«, ki vsebu je intimne pariške speci« latete ca polno fc'v>ijenje v sakonu zaninmve novo-•ta. gumaste predmete Din 10.— v poštnih znamkah). — Zastopstvo »Sa lus«. Zagreb 6. Mi. Samce ta riek a 11. 230-40 »eseda t Diii davek t Din s *tfrc ali 1ntnn'» na slova 5 Din. Najmanj« enesek 10 Otn. Udovac 37 g>od., naobraien. po-s jedii i k trgovačke kuče u Zagrebu, vriednost 10 mil. mjesečn« promet do Din 100.000, žefi pozDa.nstvo Jemidbe radi. sa udovom idi gospod j ioom i« bolje knče. Cenj. pomude e« slikom n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Broj 37«. 31081-26 »►»eoa i um davek i Din za Slfro al) dajanje aa oova 9 Din Najmanlft sne«** <7 nin Namizna jabolka kanada. mošančka. bobo-vec. damasonke Lond. Pe-ping. be.Ger in druge dobre vrste, prvovrstne po Din 2.50 in drugovrstne po 2 Din franko Velenje, po povzetju razpošilja Anton Cok. Velenje-5t. Ibj. 30743 84 Zimska jabolka namii&na, sorrirena v žabo jčtih in sadno drevje visoko in pritlično, za jesensko saditev, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Novi trg štev. 3. 31076-34 Preskrba najboljšega sadja za zimo Pri nakupu sadja za zimo je v prvi vrsti važno, da j« vse sadje pravilno od-b-a.no. sortirano po kakovosti. debelosti in trpež-oosti ter pravilno pako-vaao. Naknp sadja na »lepo srečo po trizki ee« »p iestokret maščuje. — Nabava sadje je torej zadeva zaupanj« med kupcem in proda ja!cem. — Oglejte »i zato stalno sadno razstavo najboljSeg« ei-o^. sadja pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Novi trg 3. Vstop vsakomur prost, bre® obveznosti za nakup. 3L104-34 Jabolka Kakor v*aico loto Tmasn tudi letos irbeno zimsikih jabolk v javnem skladišču na Tyrševi cesti štev. 33 31(137-34 Pridelki Jeseda 1 Din. davek 2 Din. 'A Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kislo zelje repo novo. prvovrstno, tn cele glave za sarmo v sodčklb dobavlja po brezkonkurenčn! ceni Gustav Erklavec LJubljana Kodeljevo 10 te-tefoD 25-91 205-33 Kislo zelje po konkurenčni ceni dobavlja Martin Rotar, se-Ijama, Ječšoa, telefon 3. 310C7-33 /J »serts i Din ?Di:i za Slfrc al) dajanje os •slova 5 Din Najmanj 1 - "-Mri Velik naval je pri „P R O M E T" nasproti križ. cerkve, ker edino tam najbolje kupite in prodaste vse še uporabne predmete, ki vam leže brez haska doma v napotje. INSERIRAJTE V „JUTRU" PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, poJ-litrska steklenica Din 35.—. Eleg. S. br. 4787-32 Pazite na svoje zdravje In obutev! Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA ME. M. LEUSTEK. Ljubljana, Resljeva cesta št. 1. Potrtim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod Leopold Viher šolski upravitelj v pokoju v Slov. Bistrici po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, dne 16. oktobra ob 12. uri opoldne v mariborski bolnici nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnega bo vpetek, dne 19. oktobra 1. 1934., ob 3.45 uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Magdalensko pokopališče v Mariboru. Slov. Bistrica—Maribor, dne 17. oktobra 1934. Marija Viher roj. Zinauer, soproga; Slavko Viher, ban. inženjer, Vladislava Rebernik, soproga kapetana, Zdenka Viher, Miran Viher, otroci; Anica Viher roj. Sekula, učiteljica, snaha; Franjo Rebernik, art. teh. kap., zet; Simon Viher, šolski upravitelj v pokoju, brat; Elizabeta Ortan, Terezija Lebe, sestri. 8742 Umrl nam je po mukepolni bolezni nag ljubi mož, oče, sin, brat tn svak, gospod {fošieo Zupan upravitelj jetnišnioe višjega deželnega sodišča v 34. letu starosti. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, Miklošičeva cesta štev. 11, v petek, dne 19. t. m., ob pol 15. uri k Sv. Križu. Žalujoče rodbine Zupan, Urbane, Dražil 8741 in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin RavJjen, Izdaja za jconzordi >Jutra« Ribzuisai. Za Narodno usfcarno d. d. Kot usK&roarja Franc Jezeršek Za tnserauu del je odgovoren Aioja Novak. .Val v Ljubljani