foštaiiia plačana v goto viiri.
KRALJEVINA
krat
JUGO S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Ol. kos.
V LJUBLJANI, dne 29. julija 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
395.	Pravilnik o razdaljah zgradb v mestih in trgih od posebnih zgradb in drugih naprav.
396. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933.
397. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
395.
Na osnovi § 115. gradbenega zakona predpisujem naslednji
pravilnik
o razdaljah zgradb v mestih in trgih od posebnih zgradb in drugih naprav.*
I.	Za železnice.
Člen 1.
Na odprti progi, t. j. zunaj skrajnih postajnih kretnic, mora znašati razdalja med zgradbo in osjo najbližjega tira najmanj 12 m, razen v spodaj navedenih primerih.
Člen 2.
Pri železniških postajah mora znašati razdalja zgradb od roba postajne planote najmanj 6 metrov. Pri tem razdalja zgradb od osi najbližjega tira ne sme biti manjša od 12 metrov.
Člen 3.
(*) Kjer leži proga v tunelu, je prepovedano postavljati zgradbe nad tunelom v pasu do razdalje 2 metrov od zunanje strani tunelskega zida.
(2) V okolišu od 2 do 10 metrov od zunanje strani tunelskega zida se morajo zgradbe z enim ali več nadstropji fundirati do zdrave skale, zgradbe brez nadstropja kakor tudi podporni zidovi se pa morajo fundirati na zdravo zemeljsko plast pod črto a—b, označeno na priloženi skici.
(3) Kjer leži proga na visokem nasipu, se mora razdalja zgradbe od tirne osi povečati za toliko, da znaša od vznožja nasipa najmanj 6 metrov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. januarja 1933., št. ll/IV/25. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Služb, nov.« z dne 30. januarja
1933.,	št. 21/VIII/72. — Gradbeni zakon glej: »Službeni list« št. 297/47 iz 1. 1931.
(4)	Kjer leži proga v globokih zasekah, se točne mere za najmanjšo razdaljo zgradb od tirne osi ne morejo določiti, ker so te razdalje odvisne od krajevnih razmer. Take zgradbe ne bi smele biti bliže ko 6 metrov od zgornjega roba zaseke, globino za fundiranje zgradb pa je treba odrediti za vsak konkretni primer pri komisijskem ogledu, ki ga določa § 89. gradbenega zakona.
(s) prj železniških progah, ki gredo skozi mesto ali trg, najsi leže v zaseki ali na nasipu ali so železniške postaje, je treba vzdolž proge ali železniške postaje projektirati ulico — cesto na obeh straneh nasipa, odnosno zaseke, z najmanjšo širino 8 metrov od roba nasipa, zaseke ali za železniško postajo razlaščenega zemljišča.
Člen 4.
Pri vseh zgradbah v bližini železniških prog se mora upoštevati potrebna razdalja, ki je predpisana v § 130. zakona o železnicah javnega prometa glede na požarni okoliš, in sicer:
1. V razdalji 8 metrov se smejo postavljati zgradbe, ki so zidane in pokrite z nevnetljivim materialom, ako je mogoče vse odprtine na zgradbi zapirati z okni in vrati. V izjemnih primerih se sme ta razdalja zbog posebnih krajevnih razmer zmanjšati s posebno odobritvijo ministrstva za promet.
2. V razdalji 20 metrov se smejo postavljati zgradbe, ki so zgrajene, odnosno pokrite z lesenim materialom, s pogojem, da se odprtine zapirajo z okni in vrati.
3. V razdalji 60 metrov se smejo postavljati zgradbe, ki so pokrite s slamo, trstiko in enakim materialom, katerih odprtine se ne zapirajo z okni ali vrati; v isti razdalji se smejo urediti skednji za slamo, seno, koruz-nico in drugo. Te razdalje se merijo od osi najbližjega tira do najbližje točke objekta. Ako leži streha zgradbe ali nivo terena — skedenj vsaj 2 metra niže od višine tirnice, se računijo te razdalje dvojno.
4. Kjer gre železnica skozi gozd, morajo lastniki gozda vzdolž proge pustiti varnostni pas v širini najmanj 10 metrov na obeh straneh proge, ki se računi od osi najbližjega tira.
Člen 5.
Zgradbe, ki naj bi se postavile prav na meji železniškega zemljišča, toda v večji razdalji, kakor je zgoraj označena, ne smejo imeti svojega pročelja obrnjenega
proti železnici kakor tudi ne neposrednega izhoda na železniško zemljišče.
Člen 6.
Postavitev zgradb v bližini železniških prog se mora prepovedati, ako bi postavitev teh zgradb zahtevala napravo novega prelaza v nivoju železniške proge.
Člen 7.
Stalna skladišča lesa, v katerih se les ne cepi ali obdeluje, morajo biti oddaljena najmanj 20 metrov od osi najbližjega tira.
Člen 8.
Stalna skladišča lesa, v katerih se les cepi ali obdeluje, kakor tudi skladišča sena ali slame, morajo biti oddaljena o«d osi najbližjega tira najmanj 60 metrov.
Čim 9.
Podzemeljske bencinske postaje, če so zavarovane pred požarom in eksplozijo, morajo biti oddaljene najmanj 20 metrov od osi najbližjega tira.
Člen 10.
Skladišča za bencin in mineralna olja (lahko vnetljiva) morajo biti oddaljena najmanj 100 metrov od osi najbližjega tira.
Člen 11.
Tovarniške dimnike je postaviti tako, da so od železniške proge oddaljeni najmanj za svojo višino.
Člen 12.
Pri določitvi kraja za nova pokopališča je treba upoštevati, da glede na terenske in geološke razmere kakor tudi na razdaljo od obstoječih vodnjakov v postajah ali pri čuvajnicah ne bi škodljivo vplivala na kakovost pitne vode v teh vodnjakih.
II.	Za tokovode visoke napetosti.
Člen 13
Elektrovodi morajo biti toliko oddaljeni od zgradb, da ljudem niso dostopni brez posebnih pomožnih sredstev niti s površine ceste niti s streh in izpadov vseh vrst (balkonov i. sl.), niti z oken na drugih mestih.
Člen 14.
Elektrovodi ob cesti morajo biti pri največjem po-vesu elektrovoda oddaljeni najmanj 6 metrov od površine ceste, razen v neprehodnem terenu, ne upoštevaje manjše neravnosti terena. Pri križanju cest, na katerih se vrši promet z >navadnimi ali motornimi vozili, mora biti razdalja od najnižje točke dolnjega voda (žice) pa do najvišje površine ceste najmanj 7 metrov.
Ako je elektrovod preračunjen za večjo ko normalno obtežbo, mora tudi v tem primeru imeti najmanj 7 metrov razdalje od površine ceste, in to pri največjem povesu elektrovoda.
Pri uporabi visečih izolatorjev je odločilna najmanjša razdalja pri vertikalni legi visečih izolatorjev.
Člen 15.
Napeljavo elektrovodov čez zgradbe v zazidanem mestnem okolišu je po riiožnosti opuščati. To velja posebno za industrijske zgradbe, v katerih se predelavajo ali drže na zalogi zapaljive snovi.
Nad zgradbami z mehkim kritjem (pokatranjena strešna lepenka, trstika, šaš, koruznica, škodle in slično), se ne smejo napeljevati elektrovodi, razen če je
od slemena pa do najnižje točke dolnjega voda najmanj 12 metrov razdalje.
Prelaz nad zazidanimi naselji je sicer dovoljen s pogojem, da se uporabijo odredbe za »povečano varnost«, in to, ako je ustreženo naslednjim pogojem:
1. Da znaša vertikalna razdalja med najnižjo točko elektrovoda v mirni legi in najvišjo točko take zgradbe (slemena, dimnika in slično) najmanj 3 metre; pri uporabi elektrovoda z visečimi izolatorji mora ta razdalja 3 metrov ostati tudi potem, kadar se poveš voda nad ograjo poveča ob eventualnem pretrganju najnižjega voda v sosednjih razpetinah, kakor tudi v primeru, da sneg in led odpadeta z elektrovoda v sosednjih razpetinah in da pri tem najnižji prelazni vod tudi nadalje ostane obtežen z ledom in snegom.
2. Pri napeljavi elektrovoda poleg objektov ali delov objektov se smejo elektrovodi približati trdnim delom objektov največ na 3 metre, ako jih je tudi v najugodnejšem primeru mogoče lahko izklopiti v nepoškodovanem stanju.
Vsi ostali elektrovodi se smejo v nepoškodovanem stanju tudi v najneugodnejšem, primeru približati trdnim delom objektov največ na 5 metrov.
V teh primerih je upoštevati nihanje elektrovoda. Pod 1. in 2. navedene razdalje se smejo povečati, ako je to potrebno po krajevnih razmerah zaradi nemotenega in varnega dela ognjegascev. Pri napeljavi elektrovoda poleg zgradb, ki spadajo k istim napravam kakor tudi predmetni elektrovod, se smejo vzeti tudi manjše razdalje nego so ope, ki so navedene pod toč. 1. in 2.
Člen 16.
Pri obratni napetosti preko 100 kW se morajo v čl. 14. in 15. navedene razdalje povečati v metrih za vrednost V — ,-kjer znači V obratno napetost v kW.
Člen 17.
Ako so elektrovodi napeljani čez naselja ali naseljena zemljišča, čez industrijske naprave ali čez prometne ceste, se morajo uporabiti odredbe za »povečano varnost«.	>'
Namesto izvršitve odredb za »povečano varnost« se smejo uporabiti tudi druga sredstva, ki preprečujejo padanje elektrovoda na objekte (varnostne mreže, mostovi, varnostni Vodi in sl.). Uporabo poslednjih sredstev je po možnosti opuščati.
III.	Za cerkve in šole.
Člen 18.
Cerkve in druge verske molilnice morajo biti od drugili zgradb dovolj oddaljene, da je mogoče okoli njih napraviti potreben trg ali svoboden prostor za zbiranje ljudstva in za verske procesije. V krajih, kjer je nemogoče dobiti večji prostor okoli cerkev in drugih verskih molilnic, se v njihovi bližini ne smejo postavljati take zgradbe, ki s svojim delom povzročajo ropot — šum in motijo božjo službo in potrebni mir.
Člen 19.
Šole morajo biti dovolj oddaljene od stanovanjskih zgradb, delavnic, in sploh od vseh objektov, ki bi lahko odvračali pazljivost učencev in motili pouk, v zdravstvenem pogledu pa škodljivo vplivali na šolo in njeno najbližjo okolico.
Vse šolske zgradbe je po možnosti graditi ločeno in tako, da so obkrožene s svobodnim, prostornim zem*
ljiščem z zelenico. Ako so šole ob cestah ali ulicah, morajo biti od roba ceste ali ulice oddaljene najmanj 10 metrov.
Razdalja šolskih zgradb od cerkev, pokopališč, bolnic, tovarn, klavnic, tržišč, skladišč itd. mora biti tolika, da navedeni objekti v nobenem pogledu ne motijo šolskega dela. Glede izbere kraja za šolsko zgradbo odloča v vsakem primeru šolska komisija, sestavljena iz poklicnih strokovnjakov, ki mora določiti najmanjšo razdaljo šolskih zgradb od navedenih objektov glede na krajevne, terenske in klimatične razmere, tako da je izključena vsaka motnja pouka in da je zdravje učencev in učiteljev popolnoma zavarovano.
IV.	Za pokopališča.
Člen 20.
Pokopališča morajo biti čim bolj oddaljena od stanovanjskih in ostalih zgradb, da se jim ne zapre prosto kroženje zraka, in da stanovalci ne bi imeli škode od trohnobe organskih snovi. Zemljišče, na katerem naj se pokopališče postavi, mora dobro viseti, da se atmosferič-na padavina čimprej odteka. Podtalna voda mora stati pod dnom pokopališča in se mora odpeljati vstran od nastanjenih zgradb.
V. Za bolnice.
Člen 21.
Bolnice se ne smejo postavljati v gosto naseljenih mestnih delih, in posebno ne v delih z industrijskimi, obrtnimi in sličnimi delavnicami ali z napravami in zavodi, kjer so velik ropot, prah, dim, saje, izhlapevanja in slično. Kraj za bolnice mora biti od teh zavodov najmanj 500 metrov oddaljen in pred njimi zavarovan, kar je mogoče določiti samo od primera do primera po krajevnih pridobitnih, terenskih in klimatičnih razmerah.
Člen 22.
Bolnice morajo biti v velikih naseljih na vseh straneh ločene od stanovanjskih zgradb po 10 do 16 metrov širokih ulicah. V malih naseljih, kjer so stanovanjske zgradbe na vseh straneh proste in imajo obširna dvorišča, smejo dvorišča, bolnice mejiti na dveh straneh na sosednja dvorišča, toda ograjena morajo biti z visokim zidom, tako da so okna bolnice od sosednjih zgradb najmanj lji metrov oddaljena.
Člen 23.
Bolnična dvorišča morajo imeti za vsako posteljo najmanj 100 do 150 m2 površine, kar je odvisno od krajevnih razmer, kakor so to zemljišča okolja in njihova velikost in naseljenost, širina ulic in velikost prometa, lega bolničnega zemljišča, priroda naselja in njegove pridobitnosti itd.
Člen 24.
Bolnični paviljoni morajo biti oddaljeni od uličnih tront vsaj 10 do 20 metrov, kar je odvisno od zgoraj navedenih okolnosti. Toda v manjših naseljih z ulicami z neznatnim prometom sme biti ta razdalja manjša.
VI.	Za kaznilniške in druge slične zavode.
Člen 25.
Kaznilniški in drugi slični zavodi morajo zbog svoje posebne prirode in namena, kateremu ti zavodi služijo,
od zgradb v mestih in trgih biti oddaljeni najmanj 5 do 7 kilometrov, neglede na krajevne, terenske, klimatične in druge odločilne razmere kraja, kjer so že take ustanove. To je tako v interesu teh ustanov, kakor tudi prebivalstva takih krajev.
VII. Za vojne utrdbe.
Člen 26.
Razdalja stanovanjskih zgradb in drugih stavb od vojnih utrdb se določa po zakonu o utrdbah.
VIII. Za aerodrome.
Člen 27.
Po členu 35. zakona o zrakoplovstvu so določene naslednje razdalje.
Okoli zrakoplovnih pristajališč in v razdalji do 1000 metrov se ne smejo postavljati: gozdi, hmeljniki, visoke • zgradbe, tovarniški dimniki, antene za brezžični telegraf in telefon, stebri za prenos električne energije, telegrafsko-telefonske proge, kakor tudi ne druge visoke instalacije, odnosno visoki gradbeni objekti brez predhodne odobritve zrakoplovne direkcije.
V primeru, da taki objekti že stoje.in so nevarni za varnost javnega zrakoplovnega prometa ali dotič-nega zrakoplovnega pristajališča, se morajo ti objekti na odlok ministra za promet podreti proti ustrezni odškodnini po dogovoru ali po ocenitvi, določeni od pristojnega sodišča na osnovi zakona o ekspropriaciji
Člen 28.
Okoli pasa (cone), predpisanega s čl. 35. zakona o zrakoplovstvu v prejšnjem členu, je treba po možnosti predpisati še en pas, odnosno dva kilometra širok pas, v katerem bi se z razporedom gradbenih kompleksov, raznih parkov in drugih naprav pustil prostor za več prostih po 300 do 400 metrov širokih koridorjev z dolžinami okoli 1000 metrov in po možnosti tudi več.
IX. Za tovarne.
Člen 29.
Tovarne, ki razširjajo smrad, kakor so navedene . v čl. 55. splošnih navodil za izdelavo gradbenega pravilnika, morajo biti oddaljene od stanovanjskih zgradb najmanj 200 metrov.
Člen 30.
Tovarne, ki proizvajajo eksplozivne in druge raz-pokljive snovi, kal^or tudi dušljive pline, morajo biti oddaljene od stanovanjskih in drugih zgradb najmanj 1000 metrov.
X.	Za skladišča razstreliv.
Člen 31.
Magacini — skladišča smodnika in drugih razstreliv morajo biti oddaljeni od stanovanjskih zgradb, železniških prog, gradb in drugih naprav kakor tudi od kopnih cest najmanj takole:
1. Magacin — skladišče za shrambo
do 100 kg razstreliva.............................. 100	metrov
2. Magacin — skladišče za shrambo
od 100 do 500 kg razstreliva	 500	metrov
3. Magacin — skladišče za shrambo
od 500 do 1000 kg razstreliva , , , ,	1000	metrov
772
—a—
4. Magacin — skladišče za shrambo
od 1000 do 10.000 kg razstreliva . . .	1500	metrov
5. Magacin — skladišče za shrambo	.	i	1
nad 10.000 kg razstreliva	 2000	metrov
XI.	Za vodovodne vodnjake in rezervoarje.
Člen 32.
Vodovodni vodnjaki v naseljenih krajih morajo biti oddaljeni od zgradb, železniških prog ali cest najmanj 40 metrov, od že obstoječih sličnih zgradb, izvirkov, vodotokov in kanalov pa najmanj 100 metrov.
Člen 33.
Rezervoarji za vodo morajo biti oddaljeni od stanovanjskih zgradb najmanj 50 metrov. V posebnih okol-nostih sme pristojno oblastvo določiti tudi večjo razdaljo med rezervoarji za vodo in stanovanjskimi zgradbami.
XII. Za klavnice in konjačije.
Člen 34.
Klavnice se ne smejo postavljati v ožjem gradbenem okolišu in morajo biti oddaljene od stanovanjskih zgradb najmanj 200 metrov. Ako so klavnice moderno in higienski napravljene, se sme ta razdalja zmanjšati po odobritvi pristojnega oblastva.
Člen 35.
Konjačije se istotako ne smejo postavljati v ožjem gradbenem okolišu in morajo biti oddaljene od stanovanjskih zgradb najmanj 200 metrov. Ako so konjačije moderno in higienski napravljene, se sme ta razdalja po odobritvi pristojnega oblastva tudi zmanjšati.
XIII. Za živinska sejmišča.
Člen 36.
Živinska sejmišča morajo biti v bližini klavnic, od stanovanjskih zgradb pa morajo biti oddaljena najmanj 50 metrov.
XIV. Za skladišča za les.
Člen 37.
Skladišča za les se ne smejo postavljati v gostem naselju, od stanovanjskih in drugih zgradb pa morajo biti oddaljena najmanj 50 metrov. Šamo v izjemnih primerih, kjer je za to posebna potreba, se smejo po posebni odobritvi pristojnega oblastva postavljati skladišča za les tudi v gostem naselju.
XV.	Zaključne določbe.
Člen 38.
Tukaj določene razdalje veljajo za projektiranje novih regulacij za ureditev mest in trgov. Pri prilagoje-vanju obstoječih regulacijskih načrtov po novem gradbenem zakonu se morajo obstoječe zgradbe prilagoditi tukaj navedenim razdaljam, v kolikor je to mogoče izvršiti.
Člen 39.
Za tista mesta in trge, kjer'se po krajevnih, terenskih, geoloških, klimatičnih in drugih odločilnih razmerah poedinih krajev tu navedene razdalje ne morejo povsem uporabiti, se smejo izvršiti potrebne zamene s posebno obrazložbo, ki se mora z regulacijskim načrtom predložiti v pristojno odobritev.
XVI.	Stopanje v veljavo.
Člen 40.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »SluŽ-benili novinalK.
V Beogradu, dne 27. decembra 1932., št. 36.510.
Minister za gradbe dr. S. Srkulj s. r.
Banove uredbe.
396.
Objave*banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1938.
II.	No. 3552/2.
Občina Podzemelj, v srezu Metlika, bo pobirala od
dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933- naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 10O—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 100-—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 8'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 2-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. julija 1933.
897.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 117 z dne 27. maja 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
2.	maja 1933., III. štev. 17.711, je bil postavljen po potrebi službe za načelnika upravnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v IV. položajni skupini 1. stopnje dr. Pfeifer Vilko, banski inšpektor iste položajne skupine in stopnje kraljevske banske uprave Primorske banovine.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 61. kosu IV. letnika z dne 29. julija 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VL No. 2364/38.	1901
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. julija do 7. julija 1983
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje
S.	br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	Ostali	O — = o 7. °	© > OS -S	Umrli	Ostanejo v oskrbi
			o		
Skupina tifuznih bolezni.
Rrežice . . .
Celje_________
Kranj ....
Krško ....
Laško ....
Litija............
Ljubljana (srez) Ljubljana (mesto! Ljutomer ... Maribor levi breg Murska Sobota JJovo mesto . Prevalje . . Radovljica “lovenjgradee
Vsega
Griža. — Radovljica . ...
1
37 | 10 | 11 Dysenteria.
. . . I II —I 1
35
Vsega ... |	1	|
1 -
Scarlatina.
Skrlatinka.
Rrežice .........
Celje...........
Dolnja Lendava Kamnik .
Krani . . .
KoSevje .
Krško________
Litija ..................
Ljubljana (srez) . • . Ljubljana (mesto) . .
Ljutome..................
Maribor desni breg , Maribor levi breg . . JJovo mesto . . Prevalje
“lovenjgradec •  ________
°®arje ori Jelšah . .
Vsega . .
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
• • • • • •
4	1	1	—	4
1 1	1	—	—	2 i
10			2			i 8
1	—	—	—	1
1	—	—	—	1
4	—	1	—	3
o	1	2	—	1
18	7	—	—	25
11	4	1	1	13
2	—	1	—	1
5 1	—	2	—	3
1 4 1	—	—	—	1 4 1
1 1	—		—	1 1
68	14	10	1	71
Rreiice	• • * 1 Maribor levi breg ... 1	1|- 11 -	— | 1	1
Vsega • • • 1	2 | —	-1 1	1
Dušljivi kašelj. — Metlika	!	Pertusšia. 3| — | — | —		3
Vsega ... |	31 —	-1-	3
Srez
£e
I!
Davica. — Diphteria et Croup.
Brežice			3	1	—	—	4
Celje ........	. »	—	1	—	—	1
Celje (mesto) . . .	• •	1	—	—	—	1
Dolnja Lendava . .		1	—	—	—	1
Gornjigrad			1	—	1	—	—
Kamnik				—	2	—	1
Krani .......		4	—	1	—	3
Kočevje ......		1	—	1	—	—
Kršk 				1	1	—	—	2
Laško			—	1	—	—	1
Litija ........	• »	1	2	—	1	2
Logatec 		• »	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) .	• •	10	2	5	—	7
Ljubljana (mesto)	• »	1	2	1	—	2
Maribor desni breg	• •	—	2	—	—	2
Maribor levi breg	• *	20	10	5	2	23
Murska Sobota . . .		3	—	1	—	2
Novo mesto ....		3	—	2	—	1
Prevalje		• •	3	—	1	—	2
Ptuj			• •	1	—	—	—	1
Radovljica			1	2	—	—	3
Šmarje pri Jelšab ■	• .	2	1	1	—	2
Vsega		61	25	21	3	62
Sen. —	Erysipelas.					
Brežice .		• •	1	—	—	—	1
Celje 			1	—	1	—	—
Celje (mesto) . . .		—	1	—	—	i
		2			1	—	i
		1			1	—	—
		1			1	—	—
Litija			—	1	—	—	i
Logatec .....	• •	1	3	1	—	3
Ljubljana (mesto)	. •	1	1	1	—	1
Ljutomer 		• •	1	—	1	—	—
Maribor levi breg	• •	1	2	—	—	3
Murska Sobota. . -	• •	1	—	—	—	1
Novo mesto ....	* »	2	1	2	—	1
Prevalje ...		3	—	1	—	2
Ptui			4	2	1	—	5
Šmarje Dri Jelšab .	• .	1	—	—	—	1
Vsega		21	11	11	__	21
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.			
Brežic 		# #	1	—	—	—	1
Kočevje . ...	» »	—	1	—	—	1
Maribor levi breg	• •	1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšab .	• •	—	1	—	1	—
Vsega	• k	2	2	-	1	3
Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis acuta.
Litija .....
• - 1 11-1-		-1 i
1 » • •	1 H-l-	-1 i
Otročična vročica. — Sepsis puerperalis.
Maribor	levi breg . . . 1	1 | — | —	— 1	1
Pt- j . .	• ••• 	|	1 |-| -	-1	1
	Vsega . |	2 | — | —	— |	2
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica.
Šmarje pri Jelšah . . . .
-I H-l-l
1
- 1 -
Vsega . . .
Ljubljana, dne 10. julija 1933.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
VIII.	No. 4274/1.	1899—2—?
Razglas.
Zaradi elektrifikacije Gorenje Savske doline nameravajo Kranjske deželne elektrarne zgraditi daljnovod 10.000 V od transformatorske postaje na Dovjem do Rateč, ter tri transformatorske postaje, in sicer v Gozdu za 20 KV A, v Kranjski gori za 50 KVA in v Ratečah za 30 KVA ter krajevno omrežje iti prosijo, da se izda obrtno-oblastvena odobritev in gradbeno dovoljenje. Ker krajevno omrežje v Kranjski gori že obstoji in je tam tudi majhna lokalna elektrarna, se bo iz nove transformatorske postaje dobavljala le dodatna električna energija za tisti okoliš.
Podrobnosti se razvidijo v predloženih načrtih in v tehničnem poročilu.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb zak., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek, dne 10. avgusta 1933. s sestankom komisije pri transformatorski postaji na Dovjem po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. julija 1933.
$
VII.	No. 13336/1.	1913—3—1
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi 61. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in 61. 72. pravilnika o delu računovodstvenih odsekov javno ustno licitacijo za nabavo pisarniških potrebščin za svoje ifrade. Licitacija se bo vršila dne
16. avgusta 1933. ob 10. uri v sobi št. 21 palače te banske uprave na Bleivveisovi cesti št. 10.
Vsak ponudnik mora položiti naj-kesneje eno uro pred pričetkom lioita-cije kavcijo 10 % skupne vrednosti po-nudene dobave v gotovini ali vrednostnih papirjih, navedenih v 61. 88. zak. o državnem računovodstvu pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma ne sprejemajo za kavcijo. Dalje morajo ponudniki predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo o zdražiteljskd sposobnosti,
potrdilo pristojnega davčnega urada o poravnavi vseh zapadlih davkov in podpisati izjavo, da so jim pogoji licitacije in predpisi zakona o državnem računovodstvu znani ter da v celoti nanje pristanejo.
Pogoje za izvršitev te dobave kakor tudi vse potrebne informacije glede količine, vrste in kakovosti potrebščin dobe interesenti med uradnimi urami v ekcnomatu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, soba štev. 45.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. julija 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
V S 103/33—2	1912
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Mariboru z dne 4. julija 1933, opr. štev. V Os 5/33/5 je bil Preis Karol, trgovec v Mariboru, Gosposka ul. 20, zaradi slaboumnosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen g. Rosner Marko, trgovec v Mariboru, Slovenska ulica.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. V., dne 24. julija 1933.
H:	*
P 371/33—2	1907
Oklic.
Tožeča stranka dr. Škerlak Vladimir, odvetnik v Murski Soboti, je vložila protii toženi stranki Dertalaniču Francu ml., posestniku in palirju iz Sv. Jurija v Prekmurju, sedaj neznanega bivališča, radi 2.313 Din k opr. štev. P 371/33—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 5. septembra 1933 ob 9. dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23. razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Donša Josip, župan občine Sv. Jurij v Prekmurju za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 22. junija 1933.
*
P 143/33—2	1906
Oklic.
Tožeča stranka Škofič Ivan je vložila proti toženi stranki Zebalc Mariji in Poljanšek Tereziji radi priznanja služnosti k opr. št. P 143/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 3. avgusta 1933 ob 10^45 dopoldne pred tem sodiščem v izbi št. 6.
Ker je bivališče tožene stranke Poljanšek Terezije neznano, se ji postavlja Zebalc Marija, žena del., Vrhpolje,’ za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca
Sresko sodišče v Kamniku, odd II., dne 16. julija 1933.
I 10/33—10.	1698
Dražbeni oklic.
Dne 31. avgusta 193 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Buče, vi. št. 153, ter zemljiška knjiga Buče, vlož. štev. 242 (polovica).
Cenilna vrednost: Din 17.790'65.
Vrednost pritikline: Din 300*—.
Najmanjši ponudek: Din 17.790-65.
Varščina: Din 1780-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe., sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 23. junija 1933.
E V 1083/33.	1839
Dražbeni oklic.
Dne 1. septembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Iška vas, vi. št. 506, dve gozdni parceli.
Cenilna vrednost: Din 27.531-—.
Pritiklin ni, bremen v smislu cenilnega reda tudi ne.
Najmanjši ponudek: Din 18.500-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 6. julija 1933.
*
E V 934/33—8.	1740
Dražbeni oklic.
Dne 1. septembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiša št. 62 v Tomačevem z drvarnico in vrtom z leseno ograjo, zemljiška knjiga k. o. Stožice, vložna štev. 693.
Cenilna vrednost: Din 18.040'—.
Vrednost pritikline: (lesena ograja) Din 50 (že upoštevano v gornji cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: Din 9.476'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 20. junija 1933.
E 494/32.	1783
Dražbeni oklic.
Dne 1. septembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Trsova, V vložne štev. 41, zemljiška knjiga k. o. Trsova, vi. štev. 101.
Cenilna vrednost: Din 71.279'20.
Vrednost pritikline: Din 1439'95.
Najmanjši ponudek: Din 35.639-60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne megle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, k: je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Vransko, dne 7. julija 1933.
^	'i-	.
E 402/33	1886
Dražbeni oklic.
Dne 2. septembra 1933. dopldne ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grahovo, vi. št. 855, 857.
Cenilna vrednost: Din 100.000'—-
Vrednost pritikline: Din 1420-—.
Najmanjši ponudek: Din 50.710-—•
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražba sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Cerknici, dne 18. julija 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 776.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 19. julija 1933.
Besedilo: I. Novak nasl. Ramovš in drug, družba z o. z.
Glasom odstopne pogodbe z dne 19-junija 1933. se vzame na znanje prenos poslovnega deleža Štruklja Josipa v no-minalu 7.500 Din na sodružabnika Ramovš Frana. Izbriše se poslovodja Štrukelj Josip.
Poslovodja Ramovš Fran zastopa odslej družbo samostojno in podpisuje za firmo samostojno na ta način, da pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavi Pp~ slovodja sam lastnoročno svoj podpis ter se je v tem smislu -izpremenila točka »Petič« družbene pogodbe z dne
10.	II. 1983.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 19. julija 1933.
C II 74/4
777.
Sedež: Hrastnik.
Dan vpisa: 13. julija 1933.
Besedilo: Viljem Abel dediči.
Izbrisala se je prokura Hiltyja Rudolfa m Stadlbauerja Hermana, vpisala pa podelitev prokure Kunzelu Viljemu in Vo-gelu Oskarju.
Ta dva bosta podpisala tvrdko na ta Bačin, da bosta oba skupno ali eden od njiju sam skupno z enim izmed družabnikov ing. Abelom Viljemom, ing. Ebe-Rihardom ali ing. Korbitzem Adolfom natisnjenemu ali po komerkoli napisanemu besedilu tvrdke pristavila svoje ime s pristavkom ppa.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 13. julija 1933.
Družb. I 186/50.
*
778.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. julija 1933.
Besedilo: Radio - Doberlet, družba z
z.
Po sklepu občnega zbora z dne 6. julija 1933. se je spremenila družabna Pogodba v odstavkih »Osmič« in »De-vetič«, Družbo zastopata sodno in zu-°ajsodno ter podpisujeta družbino fir-Pio kolektivno dva poslovodji ali po en Poslovodja skupno z enim prokuristom na ta način, da pristavita lastnoročno ?voja podpisa pod besedilom firme, ki |e lahko natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali napisano od kogarkoli, prokurist s pristavkom, ki označuje pro-«uro.
Izbriše se poslovodja Dolenc Alojzij, ypiše pa poslovodja Golob Franc ml., ‘fgovec v Ljubljani, Breg 20.
Bkrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. julija 1933.
Fi 351/33 — Rg CV 100/2.
*
779.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. julija 1933.
Besedilo: »Slograd« slovenska grad-“ena in industrijska d. d.
Vpiše se upravni svetnik dr. Grablo-vic Josip, odvetnik v Ljubljani.
Bkrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
dne 14. julija 1933.
Fi 349/33 — Rg B I 118/24
*
780.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. julija 1933.
Besedilo: »šuma« družba z o. z., sušilnica in veletrgovina šumskih semen for šumska industrija.
Po sklepu občnega zbora družabnikov z dne 13 VII. 1933. se je ustanovila Podružnica v Zagrebu pod tvrdko »Šu-foa«, družba z o. z., sušilnica in vcle-u^ovina šumskih semen ter šumska industrija. filijala v Zagrebu.
^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. julija 1933.
Fi 356/33 — Rg C V 46/2
781.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8- julija 1933.
Besedilo: Trboveljska premogokopna družba.
V upravni svet je vstopil po koopta-ciji Vasilij Nikolajevič Strandtman v Beogradu.
Izbrišeta se upravna svetnika Pogačnik Josip in Ranzinger Vincenc. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 7. julija 1933.
Fi 314/33 — Rg B II 163/31 ❖
782.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: lo. julija 1933.
Besedilo: Zvezna knjigarna, družba z o. z.
Izbrišeta se poslovodja Djinovski Ljubomir in prokurist Franke Leon.
Vpiše se poslovodja Kocbek Viktor, trgovec v Ljubljani. Tyrševa c. št. 1. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 14. julija 1933.
Fi 304/33 — Rg C III 49/6 *
783.
Sedež: Moste pri Žirovnici.
Dan vpisa: 15. julija 1933.
Besedilo: Josip Triplat.
Zbog vstopa družabnika Arh Rudolfa, inženjerja na Slov. Javorniku štev. 93: javna trgovska družba od 20. junija 1933. Besedilo odslej: Triplat & Arh. Obratni predmet: tekstilna tovarna. Družbo zastopata kolektivno oba družabnika in pristavita kolektivno svoj podpis pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 14. julija 1933.
Fi 288/33 — Rg A IV 195/3.
784.
Sedež: Sevnica.
Dan vpisa: 13. julija 1933.
Besedilo: Hoschekova parna žaga v Sevnici.
1. Javna trgovska družba se radi odstopa javnega družabnika Bohlerja Martina razdružuje in stopa v likvidacijo.
2. Likvidacijska firma se glasi: Hoschekova parna žaga v Sevnici v
likvidaciji.
3. Likvidator je Hoschek Rudolf, graščak v Planini, ki bo podpisoval firmo tako, da bo pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo likvidacijske firme.postavil svoj lastnoročni podpis.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. julija 1933.
Rg A II 50/6.
*
785.
Sedež: Stožice.
Dan vpisa: 8. julija 1933.
Besedilo: »Jugolana« tekstilna družba z o. z.
Sedež odslej: Černuče.
Izpremenili sta se točka »Drugič« in prva dva stavka točke »Sedmič« družabne pogodbe. t Za namcstovanjc upravičeni:
Družba ima dva ali več poslovodij. Izbriše se poslovodja Buzzolini Hum-bert, tovarnar v Stožicah št. 48.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. julija 1933.
Fi 313/33 — Rg C V 55/2.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
786.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. junija 1933.
Besedilo: Čebelarska družina regi-strovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Obrat in predmet:
Smoter zadruge je:
a) najeti in kupovati parcele za skupno postavljanje čebelnjakov in panjev svojih članov, graditi zadružne čebelnjake ter nabavljati in vzdrževati za to potrebne naprave in priprave;
b) skupno prevažati čebele na razne paše;
c) posredovati in nakupovati čebelarske potrebščine za člane in prodajati njih pridelke.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 22. maja 1933.
Vsak družabnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po objavah v glasilu »Čebelarskega društva za Slovenijo« ali pa v »Službenem listu Dravske banovine«.
Načelstvo sestoji iz predsednika in 4 odbornikov.
Člani načelstva so: Žnideršič Anton, industrijec v Ljubljani, Škrabčeva ul. 6, Golob Franc, ekonom, Nove Jarše 26, p. Moste, Likozar Konrad, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani, dr. Podgornik Milan, bančni uradnik v Ljubljani, Puš Ludvik, zasebni uradnik v Ljubljani, Vilharjeva 33.
Pravico zastopati zadrugo ima:
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod tvrdko zadruge podpišeta skupno dva člana načelstva ali pa en Član načelstva in en uradnik, ki je od načelstva za to pooblaščen.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. junija 1933.
Fi 271/33 — Zadr. X 366/1.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 2789/33.	1916
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji, ki se bo vršila dne 1. septembra 1933. od 11. ure dopoldne dalje v svojih uradnih prostorih v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1, ca 14 500 plin3 mehkega tehničnega lesa, izdelanega v režiji v področju šum-
ske uprave na Bledu. Vsa količina lesa se proda v 16 skupinah in se vsaka skupina smatra kot poseben licitacijski
objekt.
Na posebnih tiskovinah pisane ponudbe je vložiti najkesneje do pričetka licitacije pri direkciji šum, kjer morajo ponudniki položiti varščino v višini 10 odstotkov ponudene cene v gotovini, aJi v pupilarno varnih papirjih.
Tiskovine in vsa ostala pojasnila se dobe pri omenjenih dveh uradih.
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 25. julija 1933.
*
Agrarni primer: Skorba II.
Štev.; R. U. 212/30—10.	1915
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Skerbe.
Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Skorba, in sicer parcel št. 365/2 in 365/62, vpisanih pod vi. štev. 177, bo na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1909., štaj. dež. zak. št. 44 od dne
3.	avgusta 1933., do vštetega dne 16. avgusta 1933. v občinski pisarni v Slovenji vasi razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Načrt se bo pojasnjeval dne 4. avgusta 1933. v času od 14. do 15. ure v občinski pisarni v Slovenji vasi.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 3. avgusta 1933. do dne 1. septembra 1933. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 25. julija 1933.
Komisar za agrarne operacije: II. dr. Maršič s. r.
❖
St. 140/33.	1904—3—1
Razpis dobave.
Na podstavi členov 59., 82. do 105. zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za izvrševanje odredb tega zakona (B pogodbe in nabave) razpisuje uprava državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani pismeno ofertalno licitacijo za dobavo živilskih in hišnih potrebščin ter kuriva za čas od 1. oktobra 1933. do 31. marca 1934.:
1. mesa, mesnih izdelkov in slanine,
2. moke in nilevskih izdelkov,
3. kruha,
4. mleka in mlečnih izdelkov,
5. špecerijskega blaga in hišnih potrebščin in
6. premoga in koksa.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek, dne 4. septembra 1933. ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni državne bol-
nice za ženske bolezni v Ljubljani, Stara pot št. 3.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji za licitacijo so interesentom na vpogled pri upravi bolnice.
Predpisno koikovane ponudbe v zapečatenem ovitku z oznako: >Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika N. N.«, morajo biti vložene najkesneje do pričetka licitacije v roke dražbene komisije.
Ponudnik se mora že v ponudbi zavezati, da v potni meri pristaja na dražbene in dobavne pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri zavodni blagajni. Licitacijski komisiji mora predložiti potrdilo o založeni kavciji, plačanih davkih in dražiteljski sposobnosti.
Ponudba se mora glasiti na 9talno ceno za vso razpisano dobo.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 25. julija 1933.
Vlož. štev. 6056
*
1917-3—1
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin v času od 1. oktobra 1933. do 31. marca 1934. se razpisujejo ofertalne licitacije, ki se bodo vršile po določilih čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega soglasno s §§ 4. do 9. pravilnika o pogojih za nabave bolničnega inventarja, in sicer:
I. dne 4. septembra 1933. za meso (goveje, telečje, svinjsko sveže in prekajeno, slanina) in kruh;
II. dne 5. septembra 1933. za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlevske izdelke;
III. dne 6. septembra 1933 za špecerijo in hišne potrebščine.
Licitacije sc bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri v pisarni upravnika.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, due 27. julija 1933.
Štev. 7980/11.	1903
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 2. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne nabavo 30.000 kg visokovred-nega portland cementa. Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 22. julija 1933.
Št. 1921.	1921
Objava.
Izgubila se je viničarska knjižica št. 138, izdana dne 5. januarja 1930. od do-movne občine Stojnci, srez Ptuj, na ime: Kostanjevec Ivan. roj. 12. aprila
1887.,	ter se proglaša za neveljavno.
Občinski urad Spodnja Polskava, dne 26. julija 1933.
Štev. 1101/33	1910
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Hočevar Mirko z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Celju, Razlagova ulica štev. 3.
V Ljubljani, dne 25. julija 1933.
Za odbor advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko 1. r.
*
Narodna banka 1923 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. juliia 1933.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.898,326.266.45 (- 3,250.932-90) Devize, ki niso v podlogi 42.433.651T2 (— 2,151.795*61) Kovani no-	v
voc v niklju 306,653.300 50 (-}- 1,895.358'—) Posojila . . 2.250,060.565'63 (— 3,258.385'98) Vrednostni
papirji . .	13,320.000'—
Prejšnji pred-
jemi državi 1.815,507.797'71 (-j-	323.220'45)
žačasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600.000.000'—
Vrednosti re-
zervn. fonda	46,836.239'31 (-j-	219.823'—)
Vrednosti ostalih fondov ...	6,774.851-30
Nepremičnine ... .	157,805.907-43	(-4-	489.144-661
Razna aktiva	114,443.820-61 (+	178.457.49)
7.252,162.100-08 Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000—
Rezervni
fond . . .	66,893.439-71
Ostali fondi	8.551.885'H
Novčahice v
obtoku . . 4.265,552.410-— (—48,847.700-—) Obveze na
pokaz . .1.114.180.561-85(4-52.714.121-20)
Obveze z ro
kom . . . 1.300,280.882-25 (+ 2,250.000—1 Raznapasiva 316,703.221 "14 (—11,671.532*09)
7.252.162.40006
Obtok in ob
veze . . . 5.379.732.971"85 Celotno kritje . . . 35"28°/0 Kritje v zlatu . . . 33"400/n Obrestna mera: oo eskomptu ....•»••> 7)47» oo lombardu . ■	.#»•*.	9%
Razne objave
Objava. 190!^
Izgubil sem dovolitev za zaposlenj® v kraljevini Jugoslaviji, izdano od kraljevske banske uprave Dravske banovine VI. No. 23955/3 z dne 31. decembra 1931. na ime: Tence Angel, rodom iz Sv. Križa pri Trstu. Proglašam ga neveljavno.
Tetice Angel s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska !n zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Michdlek v Ljubljani