Promocija monografije ob 10-letnici DSF-ja Ob 10-letnici Dnevov slovenskega filma v SrbijijeizšlamonografijaOd Kekeca do Hjustona: Deset godina revije DSF. Promocijo knjige smo pripravili na 27. festivalu slovenskega filma v Portorožu. 27. festival slovenskega filma v Portorožu se je odvijal v prostorih Avditorija od 22. do 27. oktobra 2024,promocijamonografijeob10-letniciDSF-japa je bila 23. oktobra 2024 v Zeleni dvorani Avditorija ob prisotnostifilmskihustvarjalcevizSlovenije.Knjigoso predstavili njen urednik Dragomir Zupanc, izdajatelj Saša Verbic ter dr. Ivana Kronja in Vladimir Šojat, ki sta prav tako sodelovala pri tem projektu. Moderatorka promocije je bila Nerina Kocjancic s Slovenskega film­skega centra. Promocije so se udeležili še Bojan Labovic, direktor 27. filmskega festivala v Portorožu, ter predstavnikiAkademije za gledališce, film, radio in televizijo izLjubljane. Ob tej priložnosti je bila v preddverju Avditorija na ogled tudi fotografska razstava ob 10-letnici DSF-ja, ki jo je pripravila fotografinja Irena Herak, sicer svetovalka za kulturo in medije na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu. Saša Verbicprevod: Vladica Kljajic Dragomir Zupanc prejemnik nagradezaživljenjskodelo 12. decembra 2024 so priznani režiserji in clani ZdruženjafilmskihumetnikovSrbije(UFUSAFE)prejeli Izjemne listine za celotno ustvarjanje in prispevekksrbskikinematografijioziromanagradeza življenjsko delo, ki jih podeljuje UFUS. Med njimi je bil tudi Dragomir Zupanc, režiser in predsednik Odbora za kulturo Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine ter clan Društva Slovencev Sava. Dragomir Zupanc, rojen leta 1946 v Ljubljani, je leta 1971 diplomiral na Fakulteti dramskih umet­ 02 | december, 2024 nosti v Beogradu iz televizijske in filmske režije. Veliko je sodeloval s TV Beograd, TV Titograd, TV Politika, RTV Slovenija. Od leta 1996 do 2010 je bil glavni režiser na RTV Srbija. Režiral je nadaljevanke Prispevki k zgodovini Ju filma in politpornografiji, Slikarski trendi 20. stoletja, Pusti vse in beri ter doku­mentarnefilmeDaniloKiš–spomini,spominjanja, Tam,kjertrtejokajopodnevnikihBorislavaPekica,Davorin Jenko – ustvarjalec himen in budnic. Je tudirežiser20-delnenadaljevankeNekaj lepega, ki je nastala po besedilu Slobodana Stojanovica in s pripovedovalcemDraganomNikolicem.Jeavtorvecglasbenih oddaj, in sicer Trgovina skrivnosti (Bajaga i Instruktori), Hocemo gusle(RamboAmadeus),Bila je tako lepa(Dragan Stojnic), Cembalo v 4 slikah(Smiljka Isakovic),Studeniški slikopis(MilutinDedic),Studeniški dnevnik(Moma Dimic). Leta 2003 je prejel zlato olivo (TV Festival, Bar), leta 2005 srebrno olivo (TV Festival Bar), plaketo Jovan Acin ZFUS ter zlato medaljoBeograda(Festivaldokumentarnihinkratkihigranih filmov, Beograd), leta 2021 pa plaketo Društva Slovencev Sava. Leta 2018 je na Jahorina festu prejel tudi zlati javor za prispevek h kinematografiji. Je tudi clanAkademijefilmskihumetnostiinznanosti,pred­sednik Odbora za kulturo Državnega sveta slovenske narodne manjšine ter umetniški vodja Dnevov slov­ enskega filma v Srbiji. Saša VerbicPrevod: Jelena Babicslike: preneseno s FB strani UFUS AFA Hrvaški narodni svet v Subotici gostitelj dvodnevnegasrecanjaKoordinacijenacionalnih svetov DvodnevnosrecanjeKoordinacijenacionalnih svetov narodnih manjšin je potekalo 23. in 24. septembra 2024 v Subotici, v prostorih Hrvaškega doma – Matica. VdrugipoloviciletajepredsedovanjeKoordinacijinacionalnihsvetovprevzelHrvaškinarodnisvet,katerega predsednica Jasna Vojnic je zdaj tudipredsedujocaKoordinaciji. Ta dogodek je bil izjemna priložnost za izmenjavo izkušenj in izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi svetovi, s poudarkom na kljucnih vprašanjih in izzivih,s katerimi se soocajo. DogodkasejeudeležiltudiSašaVerbic,predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine. Saša Verbicprevod: Vladica Kljajic slika: prevzeto z RTV Obisk delegacije misije OEBS-a BiH v Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine v Beogradu 11. junija 2024 nas je obiskala delegacija misije OEBS-a BiH. V njej so bili tudi predstavnik Ministrstvaza clovekove pravice in begunce BiH Kemo SaracterclanaSvetanarodnihmanjšinBiHDavorEbnerin Franjo Rover. Namen obiska je bila izmenjava informacijonacinihdelovanja,dobrihpraksahinizkušnjah med nacionalnimi sveti narodnih manjšin v Srbiji. Pogovarjali smo se tudi o idejah za izbol­jšanjesodelovanjamedSrbijoinBiHnaregionalnemnivoju. Saša Verbic Obisk državnega sekretarja Marka Koprivca z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj 4. decembra 2024 je bilo na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu srecanje z gospodomMarkomKoprivcem,državnimsekretarjemnaMinis­trstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Sestanka sva se z Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine udeležila Saša Verbic in Zoran Jovicic, zVeleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu pa veleposlanik Damjan Bergant in konzul Dejan Vladic.Državnega sekretarja Marka Koprivca smo seznaniliz dejavnostmi Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšineinpredlogomzasprememboUredbeVladeRepublike Slovenije o pogojih za sprejem v slovensko državljanstvo. Saša Verbic Obisk gospe Brankice Jankovic, pooblašcenke za varstvo enakosti pri Nacionalnem svetu slovenske narodne manjšine Dne 6. junija 2024 je Nacionalni svet slovenske narodne manjšine obiskala je gospa Brankica Jank­ovic, pooblašcenka za varstvo enakosti, s svojimi sodelavci. Pred Nacionalnim svetom je goste pozdravil SašaVerbic,predsednikNacionalnegasveta,pris­otni pa so bili prof. dr. Maja Đukanovic, predsednica Odbora za izobraževanje, Dragomir Zupanc, preds­ednik Odbora za kulturo ter Ivana Mandic, generalna sekretarka Nacionalnega sveta. Po predstavitvi pris­otnih gostov je Saša Verbic seznanil pooblašcenko z delovanjem Nacionalnega sveta in stanjem slov­enske skupnosti v Srbiji. Poudaril je, da do sedaj ni bilo prijavljenih primerov diskriminacije do pripad­nikov slovenske skupnosti v Srbiji. Slovenska skup­ nost v Srbiji je vecinoma mestno prebivalstvo in ninaselij,vkaterihbiSlovencipredstavljalivecino; zaradi tega ni uradne uporabe slovenskega jezika in pisave. Vendar pa je slovenski jezik, po besedah gospe Maje Đukanovic, prisoten kot izbirni predmet v osnovnih šolah v Srbiji. Poudarila je tudi, da se naFilološkifakultetiUniverzevBeogradunahajanajvecji lektorat slovenskega jezika na svetu. Slovenci v Srbiji se ukvarjajo tudi s promocijo slovenske kulture s predvajanjem filmov sodobne slovenske kinematografije in produkcijo dokumen­tarnih filmov. O tem je govoril gospod Dragomir Zupanc, umetniški direktor revije Dnevi slovenskega filma. Založništvo je še ena oblika promocije naše skup­nosti,pricemerizstopaznanstvenarevijaSlovenika,kiže 10 let izhaja v sozaložništvu z Univerzo v Beogradu. Radio podcast na spletni strani Slokult.info je še en medij, ki je naredil našo skupnost bolj vidno v Srbiji in širše. To je zelo pomembno za manjšinsko skupnost, kot je naša slovenska. PooblašcenkazavarstvoenakostigospaBrankicaJankovic je govorila o delovanju ustanove, ki jo vodi ter o vrstah diskriminacije, ki jih poznajo. Ob koncu obiska se je zahvalila za gostoljubje. Saša Verbic, predsednikNacionalnegasveta Prevod:KatarinaZelenovic SejaKoordinacijenacionalnih svetov narodnih manjšin Republike Srbije 7. avgusta 2024 je bila v Palati Srbija seja Koordi­nacije nacionalnih svetov narodnih manjšin Repub­like Srbije, na kateri smo uskladili predlog za prednostno podrocje, ki se v letu 2024 financira izproracunskega sklada Republike Srbije. Po seji seje zacela seja Sveta narodnih manjšin pod pred­sedstvomgospodaTomislavaŽigmanova,ministraza clovekove in manjšinske pravice. Na seji je bilsprejetpredlogKoordinacijenacionalnihsvetov,dasevletu2024izproracunskegaskladafinancirajoprojekti s podrocja kulture. Saša Verbic Predstavitev romana O ljubezni, vojni, izgubi in pozabi prof. dr. Alenke Jensterle Doležal  s Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi V sredo, 24. aprila, smo se v okviru Lektorata za slovenistikoFilološkefakulteteUniverzevBeogradu v prostorih Društva Slovencev Sava z velikim zani­ manjem udeležili ganljive in custvene predstavitve ter branja najnovejšega romana prof. dr. Alenke Jensterle Doležal s Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi.GostjanamjepredstavilasvojromanOljubezni,vojni, izgubi in pozabi, ki govori o premalo obdelani temi kolektivnetravme. Nazelocustven nacinnamprikažeživljenje razlicnih generacij žensk in kako se osebna izguba spremeni v generacijsko travmo. Prav ganljivost romana pa tudi nastop avtorice sta spodbudila poslušalce, da so se pozneje vkljucili v pogovor terdelili nekaj lepih pa tudi tragicnih trenutkov iz svojega 2024, december | 05življenja.Delitevosebnihspominovjetisto,zaradicesar je bilo to srecanje posebno, hkrati pa je poka­zalo, da je avtorica romana izbrala in obravnavala zelo pomembnotemo.Cepravvsimordanismodoživeli podobnih izkušenj, o katerih piše avtorica, to ni pred­ stavljalo ovire, da se skozi osebna doživetja ne bi mogli povezati in razumeti tematike tega romana. KatarinaZelenovic PredavanjePrekmuršcina,kinc predragi  red. prof. dr. HotimirjaTivadarjaz Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete UniverzevLjubljani V sredo, 20. marca 2024, je Lektorat za slovenistiko Filološkefakultete Univerze v Beogradu v prostorih Društva Slovencev Sava gostil profesorja fonetike s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. HotimirjaTivadarja.ObiskprofesorjaTivadarjajebilpovod za promocijo najnovejše knjige Prekmuršcina, kinc predragi, ki je nastala s posebnim namenom, in sicer, da bi se tudi v prihodnje obujal in ohranjal prekmurski jezik ter nasploh prekmurski del slovenske kulture, tako na ozemlju Slovenije kot tudi v zame­ jstvu. Knjigo Prekmuršcina, kinc predragi lahko zagotovo štejemo za nesporen prispevek svetovni jezikovniskupnostiinvsem,kiželijoustreznopreuce­vati prekmursko identiteto ter kulturo, ki v veliki meri temeljitanasamemjezikuinustvarjalnizapušcini. 06 | december, 2024 Knjiga poleg pisane besede na priloženem digitalnem mediju vsebuje tudi zvocne in druge interaktivne vsebine. Na prvi strani knjige je namrec QR koda, s pomocjokaterelahkouporabnikidostopajotakodo tiskane knjige kot tudi digitalnih vsebin. Digitalni medij vsebuje tudi aktivne spletne povezave, ki pred­ stavljajo zvocno in video posodobitev vsebine knjige ter izbor pesmi, ki so jih v Prekmurju prepevali nekoc in danes. Skozi avdiovizualne vsebine, pri nastajanju katerih so sodelovali strokovnjaki za prekmurski jezik in njegovi naravni govorci, je v vsako stran knjige vtkana ljubezen in želja po ohranjanju in oživljanju prekmuršcinekotizjemnodragocenegadelaslov­enske kulture. TeodoraŽivojinovic Delavnica Pravljisanica in cebelice z dr. Tatjano Vucajnk z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu V cetrtek, 9. maja, je v prostorih Društva Slovencev Sava v okviru Lektorata za slovenistiko Filološke fakultete univerze v Beogradu gostovala dr. Tatjana Vucajnk z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu. Profesorica je vsem zbranim predstavila zelo zanimiv projekt, ki ga je pred nekaj leti v Celovcu zasnovala in izvedla skupaj s svojimi študenti slovenšcine. Gre za interaktivnodelavnico,kizdružujebesedilaznanihslovenskih ljudskih pravljic ter majhnega robota (Bee-Bot)voblikicebelice.Kompletmaterialovza izvedbo delavnice vsebuje besedila slovenskih ljudskihpravljicizknjigePravljisanica,kartonckez vprašanji o prebranem, slicice z odgovori na vprašanja ter igralno podlogo. Potem je tukaj še robot v obliki cebelice, ki ga udeleženci programirajo zapremikanjevzdolžigralnepodloge,doklerne doseže pravilnega položaja oziroma pravilnega odgovora na zastavljeno vprašanje, ki je zapisano na posameznem kartoncku. Na delavnici smo najprej poslušali in nato še sami prebrali pravljico Zlatorog, potem pa smo v skupinah odgovarjali na vprašanja, zapisananakartonckih,terusmerjalirobotacebe­lico. Takšni novi nacini ucenja, ki združujejo slike in aktivno uporabo obeh možganskih polovic, vedno prinesejo dobre rezultate. Profesorici Tatjani Vucajnk se za gostovanje najlepše zahvaljujemo. Imeli smo se lepo, zelo smo se zabavali in se veliko naucili. TamaraPetrovic Za vso pomoc seprisrcnozahvaljujemo: • Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu • Ministrstvu za izobraževanje, znanost in športRepublike Slovenije • Nacionalnemu svetu slovenske narodne manjšine v Srbiji 2024, december | 07 Epistolarna intimnost v Elektronski zbirki PISMA: predavanje mag. Darka Ilina 20. novembra 2024 smo se v okviru Lektorata za slovenistikoFilološkefakulteteUniverzevBeograduvprostorihDruštvaSlovencevSavaudeležilizelozanimivega predavanja mag. Darka Ilina, našega nekdanjega študenta, danes pa znanstvenega sodelavca v Raziskovalnem centru za humanis­tiko Univerze v Novi Gorici, kjer predava ter sode­luje v številnih znanstvenih raziskavah in projektih. Nastopil je s prispevkom Epistolarna intimnost v Elektronski zbirki PISMA ter nas z njim preprosto navdušil.Namestomahumoristiceninnatrenutketudi ganljiv nacin je predstavil ter prebral pisma in dopisovanja nekaterih slovenskih pisateljic iz 19. in 20. stoletja. Iz pisem smo lahko razbrali, kako so komu­nicirale, na kakšen nacin so izražale svoja obcutja ter kakšen je bil takrat položaj ne samo pisteljic, temvec žensk nasploh, videli in slišali pa smo tudi, kakšna so bila mnenja in odnosi moških pisateljev do pisateljic. V Elektronski zbirki PISMA najdemo še številna dopisovanja drugih žensk z moškimi, torej ne samo pisateljic, iz katerih lahko prav tako izvemo, kaj je bilo zanje v tistem casu pomembno in kako je njihovo okolje vplivalo na njihove odnose. Po preda­ vanju je sledil še živahen pogovor z izmenjavo mnenj ter pogledov na to temo. Našemu gostu smo se lepo zahvalili za gostovanje ter se dogovorili, da ga še kdaj povabimo. KatarinaZelenovic Gostovanje Založbe Pivec iz Maribora V sredo, 13. novembra 2024, sta bili v okviru Lekto­ ratazaslovenistikoFilološkefakulteteUniverzev Beogradu naši gostji v prostorih Društva Slovencev Sava Neli K. Filipic in Nika Matanovic, avtoriciZaložbe Pivec iz Maribora. V prijetnem vzdušju sta spregovorili o svojih knjigah in navdihu zanje. Pisanje za otroke in mladino jima je vedno pred­ stavljalo izziv, saj morajo otroci zacutiti zgodbo inso še posebej obcutljiva publika. Obe sta poudarili, da je pisanje dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda, vendar je na koncu knjiga na policah bralcev krona tega dela. AvtoricaNeliK.Filipicjeiskrenospregovorilaotem, kako se je zacela ukvarjati s pisanjem šele vsvojih tridesetih letih in kako nikoli ni prepozno, da zacne clovek delati tisto, kar ima rad. Pisateljica jepodrobneje predstavila svoji knjigi Pasje vesolje in Kdo je kriv, da je zima bela, ki sta v Sloveniji medmladimi bralci in njihovimi starši doživeli zelo lepsprejem. Avtorica Nika Matanovic pa se je s pisanjemzacela ukvarjati že v otroštvu. Svojo prvo knjigo Brezpanike je izdala že pri trinajstih letih. Njen najnovejširoman Betonski labirint, ki nam ga je podrobneje predstavila, pa je izšel pred kratkim. Izvedeli smo, da je navdih zanj našla prav v Beogradu. Po predstavitvi sta avtorici z veseljem odgovarjali na številna vprašanja obiskovalcev in se še enkrat spomnili svojih pisateljskih zacetkov. Na koncu smojima vsi skupaj zaželeli veliko uspeha pri njunemnadaljnjem delu in sklenili, da se še kdaj srecamo. TamaraPetrovic Slovenski literarni liki kot ogledalo kolektivne zavesti: predavanje dr. Klemna Laha V sredo, 27. novembra 2024, nas je v Društvu Slovencev Sava v okviru Lektorata za slovenistiko FilološkefakulteteUniverzevBeograduobiskaldr. 08 | december, 2024 KlemenLah,uciteljslovenskegajezikanaUniverzina Reki in Univerzi v Zadru, ki nam je na interaktivennacin predstavil nekaj najbolj znanih slovenskih liter­arnih likov, kot so Martin Krpan, Peter Klepec, KraljMatjaž, Lepa Vida in mnogi drugi. Poleg spozna­vanja najpomembnejših literarnih likov v slovenski književnosti je profesor Lah tej temi dal osebni pecat in k njej pristopil interdisciplinarno – s sociološkega in psihološkegavidika.Imelismopriložnostslišati,kakoslovenska književnost oblikuje in izraža kolektivno identiteto skozi like svojih junakov ter kako Slovenci doživljajo te junake danes. Izvedeli smo, da literarni junaki pogosto odslikavajo vrednote, ideale in izzive družbe. Po predavanju, ki nam je odprlo pogled v svetslovenskekolektivnezavesti,smouživalivcarobniizvedbi Kekceve pesmi, ki jo je doživeto zapela gospaDušankaTomic.Njenainterpretacija,polnatoplineinnežnosti, je v nas prebudila spomine na otroštvo ternas odnesla v svet, kjer se prepletajo resnicnost inpravljice. Študenti in drugi prisotni, globoko ganjeniin navdihnjeni, smo iskali še vec, zato smo takoj po predavanju profesorja povprašali po dodatni litera­turi, da bi lahko še samostojno raziskovali in odkrivali odslikave slovenske identitete v skrivnostnem svetu ljudske književnosti. Profesor Klemen Lah nas je z vsem svojim znanjem in izkušnjami nedvomno še dodatno spodbudil k nadaljnjemu raziskovanju te nadvse zanimive teme. TeodoraŽivojinovic Ponovno odkritje slovenskih korenin – moja zgodba o dedišcini in identiteti Kot24-letnaštudentkaizSrbijeverjamem,damoja osebnost ima mnoge vidike, ki so oblikovani z mojim poreklom. Moja mama in babica sta bili moja najmocnejša vez s slovensko dedišcino, saj sta meucili ceniti tisto, kar je del mene, kar je moja srž in karme oblikuje v osebo, kakršna sem danes. Odkar sta obe preminili, cutim še vecjo potreboin odgovornost, da se povežem s svojo dedišcino,ohranim to vez mocno in se naucim še vec o njej,vodena z dragimi spomini iz otroštva in z vezjo, ki sem jo delila z mamo in babico, ženstveno stranjo v mojidružini. Celotno življenje sem preživela v Srbiji, pred dvema Spletni portal „SLOKULT.INFO“ Slokult.info,platformazaobvešcanjeinpromocijoaktivnosti slovenskih kulturno umetniških društev v Srbiji, predstavlja prostor za promocijo slovenske kulture in umetnosti prek delovanja društev Slovencev in sloven skih združenj v Srbiji. Portal je namenjen slovenski narodnimanjšini v Srbiji in vsem ostalim zainteresiranim za kulturo inumetnost.Slokult.infoponujamožnostzapromoviranjein pozivanje javnosti na vse dogodke, ki jih organizirajo slovenska društva, in promocijo slovenskih umetnikov, ki delujejo in ustvarjajo v Srbiji. Dobrodošla vsa slovenska društva k sodelovanjunaj se dobra praksa dalec sliši.Portal„Slokult.infopodpiraNacionalnisvetslovenske narodne manjšine. letoma pa sem se preselila na Kitajsko. Slovenija imaposebno mesto v mojem srcu, in ceprav sem zdajdalec, cutim, da je to kraj, ki me bo vedno sprejel z odprtimi rokami, prav tako kot moja ljubljena babica. Slovenijo sem obiskala že veckrat, in vsak obisk jepustil pecat v mojem srcu in me obogatil na posebennacin. VSlovenijisemsekotmladanaucilasmucatinazasneženih gorah in uživala v majhnih radostih življenja,kot je pohodništvo po zelenih poteh. Vsak korak me je popeljal bližje mojim koreninam in mi pomagal, da nadrugacen nacin razumem mnoge babicine zgodbe onjenem otroštvu. Od zgodb o Barbari Celjski, po katerijemojamamadobilaime,doneskoncnihslikotroškihiger ob Savinji in nekdanjega življenja v Celju, vse do 2024, december | 09 tihih pesmi, ki so me uspavale in zaradi katerih je bilo babicino narocje najvarnejše zatocišce zame. Slovenija ni le oaza miru in narave, ki jemlje dih, temvec tudi kraj, kjer se pocutim popolnoma mirno inkjerimamobcutek,dapripadam.Podobnokotobiskbabicinehiše–toplo,gostoljubnoinpolnoljubezni.Podedovala sem babicin smisel za humor, oci, ki žarijo,in ljubezen do Slovenije. Ko sem odrašcala, sem zacela sprejemati in razu­metisvojeporeklonadrugacennacin.Spoznalasem, da moja povezava s Slovenijo ni nekaj, kar živiin obstaja zgolj v zgodbah, ki mi jih je pripovedovala babica; ta povezava obstaja ne le v meni, temvec vsami deželi, njeni kulturi, cudoviti naravi, ljudeh. Zdaj, ko sem na pragu odraslosti, ko postajam koncnaverzija sebe, cutim, da je to del moje identitete, ki jonegujem,delmojededišcine,nakaterosemponosnain ki jo želim raziskovati skozi lastna doživetja.Medtemko nadaljujem svojo pot, kjerkoli že sem, nosimslovenskodedišcinokot stalni opomnik na to, od kodprihajam in na pot, ki je še pred menoj. NatalijaStanišicPrevod: Tamara Pandurovic UcenjeslovenskegajezikavKostolcu V Kostolcu je zakljucen prvi semester pouka slov­enskega jezika v Narodni knjižnici Ilija M. Petrovic Kostolac. Pouk poteka vsako sredo v dveh skupinah, v zacetni in starejši skupini, slovenšcino pa poucuje uciteljica Lena Vastl Vracevic. V Kostolcu že deset let potekajo tecaji slovenskega jezika, ki jih obiskujejo clani Društva Sava iz Kostolca. Preko šole se dijaki tudi seznanjajo z dogodki, ki jih organizira Društvo Sava. Poleg jezika, v šoli se poucujejo tudi slovenska kultura, obicaji in tradicija. Kostolac je veckulturna skupnost, v kateri živi vecja skupinaljudislovenskegaporeklainkjeržedesetletdeluje podružnica Društva Sava. PredsednikDruštvaSlovencevizKostolcaSašaRadic poudarja, da je vsako leto vec ljudi, ki se zanimajoza ucenje slovenskega jezika, ker želijo študirati v Sloveniji ali se nauciti jezika svojih prednikov. Saša RadicPrevod: Jovana Vukovic Od Svetega Martina do SvetegaMiklavža Sredi novembra sovpadeta dva praznika, in sicer praznovanje martinovega, praznika, ko se po legendimoštspremenivvinoinkigaobeležujemovSloveniji, ter dan premirja v prvi svetovni vojni, ki je srbski državni praznik, ko se spominjamo konca prvesvetovne vojne, 11. novembra 1918. „Jaz hodim s svojo svetilko in moja svetilka z menoj …“je pesem, ki je odmevala v Tašmajdanskem parku, ko smo se tja odpravili s skupino otrok, s katerimi smo izdelali martinove lucke. Legenda o svetem Martinu pravi, da je sveti Martin podaril luc, ko je beracu podaril svoj plašc – in z njimupanje v dobro, dobro cloveka in narave. Praznikse množicno praznuje v severni Nemciji, kjer so gaprevzeli tudi slovenski izseljenci in z njim zasvo­jili tudi mene, uciteljico slovenšcine. Gre za cas, kose z ucenci lahko pogovarjamo o tem, kar je dobro vvsakem izmed nas in kako lahko dobroto širimo tudi 10 | december, 2024 sami.Ucencisopridopolnilnempoukuslovenšcinev Beogradu izdelali svetilke, s katerimi smo 9. novembra nato razsvetlili beograjske ulice, ki sem jim je že lepopoznala podaljšana noc … In ni še dobro minil mesec dni, ko smo se pripravljali na srecanje z drugim gospodom na M. Dragemu Miklavžu smo pripravili prav posebno prireditev, polno glasbe in ugank. Miklavž, ki je prinesel tudi darila iz Slovenije, nasje mocno razveselil in trmasto kljuboval deževnemu vremenu. Vmes pa smo izdelali še adventni koledar,namenjen pricakovanju božica v Sloveniji in skupnim trenutkomz najbližjimi. Bila je lepa jesen. Hvala za topel sprejem in veselodobrodošlico v Beogradu. Lena Vastl Vracevic, uciteljicadopolnilnegapoukaslovenšcine v Beogradu Kamišibaj delavnice za otroke Leta 2022 smo v Društvu Slovencev Sava zaceli z zdaj že tradicionalnim projektom Kamišibaj, ki je namenjen otrokom, starim od 5 do 11 let. Cilj projekta jeucenjeslovenskegajezikaskozizgodbeinpravljice. Letos so se naši otroci, ki pod mentorstvom vodje projekta Ivane Mandic obiskujejo kamišibaj delavnice, predstavili na že 19. otroškem srecanju Mavrica v Subotici. Na srecanju, ki ga vsako leto organizira Društvo Slovencev Triglav, so se poleg njih z dram­skimi,glasbenimiinrecitatorskimitockamipredstaviliše otroci iz številnih drugih društev Slovencev v Srbiji ter gostje iz Slovenije, in sicer otroci iz Zagorja ob Savi. Vsi sodelujoci so za udeležbo na srecanju prejeli tudi plakete. Gostitelji iz Subotice so otroke presenetili še z obiskom živalskega vrta ob Palickem jezeru. 14. decembra so se naši otroci ob Miklavževanju v prostorih Društva Slovencev Sava predstavili s kamišibaj predstavo Zog. Kamišibajjetradicionalnatehnikapripovedovanja, ki izvira iz Japonske. Je edinstvena oblika pripovedo­ vanja zgodb ob slikah in glasbi. Kamišibaj delavnice, ki jih v okviru dopolnilnega pouka slovenšcine 19. otroško srecanje Mavrica v Subotici Mavrica je tradicionalno otroško srecanje, ki gaje leta 2024 že devetnajstic zapovrstjo organ­iziralo Društvo Slovencev Triglav iz Subotice. Na dogodek organizatorji vsako leto povabijo vsa slov­enska društva v Srbiji ter tudi ucence in dijake izSlovenije.12.oktobra2024sejesrecanjaudeležiloveliko otrok iz Zrenjanina, Rume, Niša, Subotice in Beograda, slovenske barve pa so tokrat zastopali otroci iz Zagorja ob Savi. Iz Društva Slovencev Sava se je Mavrice udeležilo 11 otrok, ki so se predstaviliskamišibajpredstavoZog.Pokoncanemprogramuje bilo poskrbljeno še za druženje v naravi, otroci soobiskali živalski vrt na Palicu blizu Subotice. Srecanje je bilo, kot vsa leta doslej, zelo dobroorganizirano, mladi vedno znova uživajo in se zveseljem vracajo. Društvo Slovencev Sava seorganizatorjemsrecanjaMavrica v Subotici prav lepo zahvaljuje za ves trud in se že veseli novihdogodivšcin v letu 2025. IvanaMandic Pojocadružba TEKMOVANJE V SUBOTICI Letošnja izvedba festivala slovenskih zborov v Subotici je bila posebna iz vec razlogov, predvsem pa zato, ker je bil poleg revijalnega dela uveden tudi tekmovalni program. Moram priznati, da sem dolgo razmišljala, ali naj prijavim Pojoco družbo na tekmovanje, saj se festivalv Subotici odvija neposredno po naši poletni pavzi. Nisembilaprepricana,aliselahkodovoljdobropripravimo na tekmovalni del ali pa bi bilo morda bolje, da tudi letos nastopimo le v revijalnem delu. Na koncu smo se tik pred zdajci odlocile prijaviti na tekmovanje!Zahteva je bila, da se v programu med drugim znajde tudi slovenska skladba iz 21. stoletja – cesar v našemrepertoarjunismoimele.Odlocilasemse,daprijavimsvojo priredbo znane pesmi Zabucale gore, ki sem jivdihnila novo podobo, v upanju, da bo to žirija sprejela. Pesem je zadonela z vsem srcem skozi prelepo Mestno hišo v Subotici, z novo energijo po poletnem odmoru. Ni nam bilo pomembno, katero mesto bomoosvojile,zadostovalnamježenašlastenvtis o nastopu, ki je bil prav fantasticen. A našo energijoje prepoznala tudi strokovna žirija, ki nam je podelila prvo nagrado – in to na prvi tekmovalni izdaji festi­ vala! Seveda je bilo veselje nepopisno, še posebej, kerje to že tretjic v enem letu, da smo se z medaljo vrnile s tekmovanja. Veselimo se prihodnjega leta in upamo, da bo festival v Subotici nadaljeval s tekmovalnim programom. EKUMENSKOSRECANJECERKVENIHPEVSKIH ZBOROV Velika cast in zadovoljstvo nam je, da smo tudi letosssvojoprisotnostjoobogatileEkumenskifestivalzborov, ki se tradicionalno odvija oktobra v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Zemunu. Za Pojoco družboje bil to že šesti nastop na omenjenem festivalu, kijescasomapostaledenodsimbolovZemuna.Letosse nam je pridružil tudi clan Komorne pojoce družbe,solist Stefan Simonovic, s svojim izjemno ucinko­vitim nastopom. Na festivalu je sodelovalo kar osem zborov, po koncertu pa je bilo organizirano tradicion­alnodruženje. NASTOP V NOVEM SADU PodvehletihpremorajePojocadružbaponovno nastopila v novosadski Sinagogi na festivalu, ki ga organiziraDruštvoSlovencevKredaricavNovemSadu.Imelismopriložnostponovnosrecatislovenskezbore iz Zrenjanina in Subotice ter uživati v nastopihobeh zborov, ki delujeta v okviru društva Kredarica.Ker se je festival odvijal le deset dni po veliki tragediji,ki je prizadela Novi Sad, se je koncert zacel z minuto molka, program pa je bil prav tako prilagojen. MARTINOVANJE Kot vsako leto je bilo tudi letos Martinovo v društvu Savaobeleženoveselo,spesmijo,vinominradostjo,za kar sta v veliki meri poskrbela ansambel Iztok in Pojoca družba ob spremljavi Ivana Debeljaka. Pojocadružba,kijeletosnastopilazrekordnimštevilomclanic, se je predstavila z vinicarskimi pesmimi in najbolj znanimi slovenskimi ljudskimi pesmimi, v katerih izvedbi se je pridružila tudi publika. ADVENT V STARI PAZOVI 15. decembra se je Pojoca družba že tretjic pred­stavila publiki v Stari Pazovi, tokrat pred nekaj sto obiskovalci. Šlo je za koncert, ki poteka v velicastni protestantski cerkvi, v okviru obeleževanja adventa,ki ga organizira skupnost Slovakov v Stari Pazovi. Letos je bil poleg izjemne obiskanosti zabeležen tudi rekordništevilcninastopudeležencevizrazlicnihmest, ki so izvajali najlepše božicne pesmi v desetih razlicnihjezikih. Višnja DimitrijevicPrevod: Tamara Petrovic Oda društvu slovencev Sava Rasti, rasti dete majsko, bodi vedro in veselo, bodro, srcno in pošteno!Naj živi slovenski rod,tukaj, vedno in povsod! Ohranjaj nam milo našo govorico, ocetov naših, mater, sester, bratov!Pesem naša milozvocna, teci, teci kakor naša krotka Sava, melodije zbrane žubori! Bistra Sava naj nas povezuje, brate, sestre med seboj, z našo rodno grudo ljubo, ki se pretocila jev našo novo domovino! Srca naša bijte, bijte za ljubezen stalno se prelivajoco,med izvirno in tanovo domovino!Naj živi slovenski rod,tukaj, vedno in povsod!   Pavla Milovanovic(2. februar 2007) Koncert Okteta Sotocje iz Slovenije V petek, 27. septembra 2024, ob 19. uri je bilo v stolni cerkviBlaženeDeviceMarijevBeogradukoncertnogostovanjeKulturnoumetniškegadruštvaOktetSotocjeizSlovenije.PredsednikdruštvaSotocjejeJernej Štrancar, zborovodja Okteta Sotocje je JaniKlancic, predstavitveno besedo pa je imel clan BorisJež. Za gostovanje v Beogradu se Oktetu Sotocje najlepše zahvaljujemo. Saša Verbic 14 | december, 2024 KoncertKomornega dekliškega zbora Vox Ilirica iz Ilirske Bistrice V stolni cerkvi Blažene Device Marije je 6. septembra2024 nastopil Komorni dekliški zbor Vox Ilirica iz IlirskeBistrice. Zbor sestavlja osem deklet iz Ilirske Bistrice in okoliških vasi ter zborovodkinja Elena Sedmak,profesorica na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica. Koncert se je odvil v treh delih. V prvem so sedekleta predstavila z novejšim sakralnim programom, v drugem s priredbami slovenskih ljudskih pesmi in v tretjem s priredbami slovenskih zimzelenih popevk. Publika je mlade pevke pozdravila z navdušenjem in jih na koncu nagradila z velikim aplavzom. DruštvoSlovencevSavaizBeograda,kijeKomorni dekliški zbor Vox Ilirica povabilo v goste, se za gostol­ jubje zahvaljuje tudi stolni cerkvi Blažene DeviceMarije in njenemu župniku Mihaelu Sokolu za topel sprejem. Saša Verbic Martinovanje v Društvu Sava V soboto, 9. novembra, je v Društvu Sava potekalo praznovanje slovenskega praznika vina, imenovano Martinovanje.Tosrecanjevsakoletozaznamujevesela atomosfera, h kateri so posebej doprinesli Ivan Debeljak s svojo harmoniko, ženski pevski zbor Pojoca družba in glasbena skupina Društva Sava „Iztok“. IvanaMandic Surovenia nihon tomono kai ­Slovensko-japonska prijateljskaskupina SLOVENSKA BESEDA IN MARTINOVANJE NA JAPONSKEM Slovensko-japonska prijateljska skupina je 24. novembra ob podpori Veleposlaništva Republike Slovenije v Tokiu in Slovensko-japonskega poslovnega svetaobeležilaprazniksvetegaMartina.CepravnaJaponskem stalno prebiva manj kot sto Slovenk in Slovencev, je Slovensko-japonska prijateljska skupina izredno dejavna. Zdaj smo med njimi tudi trije claniDruštva Slovencev Sava, in sicer jezikoslovka dr. TatjanaIlicssinomIlijoinmožemRobertomUyeyamo. Slovensko-japonska prijateljska skupina v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije na Japonskem organizira številne kulturne dogodke in proslave. Njeno poslanstvo je predstavljanje in širjenje slovenske kulture naJaponskemterpovezovanjetamživecihSlovencevin njihovih potomcev z maticno domovino Slovenijo. Predsednica Slovensko-japonske prijateljske skupine Jelisava (Biba) Dobovšek Sethna je magistrica anglis­tike in direktorica mednarodne organizacije Linguapax Asia, ki se bori za ohranjanje jezikovne razlicnosti vsvetu. Na Japonsko se je preselila iz Novega mesta in jebilaprvapredavateljicaslovenskegajezikanaTokyoUniversity of Foreign Studies, bolj znani kot TUFS. Od leta 2019 imajo japonski študenti v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in ob podpori Centra za slovenšcinokot drugi in tuji jezik možnost ucenja slovenšcine na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Med znanimi claniSlovensko-japonskeprijateljskeskupinejetudi prof. dr. Andrej Bekeš, jezikoslovec in japonolog ter prvi predstojnik Oddelka za azijske in afriške študije, ki je bil naFilozofskifakultetiUniverzevLjubljaniustanovljenleta 1995. Na martinovanju v Tokiu se je jedlo in pilo po slov­ ensko: štruklji in pecena raca z mlinci, cvicek in refošk. Zmagovalci »trivia« tekmovanja v poznavanju Slovenije,medkaterimijebiltuditrinajstletniKekecIlija Uyeyama iz Društva Slovencev Sava, so dobili pravposebnonagrado,insicerodlicenajdovmedizSlov­enskihgoric.AjdovmednaJaponskouvažagospodFujio Miyachi. Odkar se je prvic udeležil gorske dirke v Slovenskih goricah, ta zaljubljenec v Slovenijo piše blog o lepotah Slovenije in to v slovenšcini! Tatjana Ilic 100-letnica delovanja PsihiatricneklinikeUniverzitetnegaklinicnega centra v Beogradu Letos mineva sto let od ustanovitve Psihi­ atricneklinikeUniverzitetnegaklinicnegacentrav Beogradu. Ta jubilej je za psihologe zelo pomeben, saj se je njihova dejavnost pricela razvijati prav v tej ustanovi. Prva klinicna psihologinja, ki je pricela s prakticnim delom, je bila Milica Petrovic. Leta 1952 je dokoncala študij v Parizu, nato pa se je zapos­lila na kliniki, kamor jo je povabil profesor Vujic. Za njo je prišel profesor Josip Berger, v Srbiji poznan kotzacetnikpsihodiagnostike,natopasosledili še mnogi drugi priznani psihologi, med njimi Ivan Nastovic, Stanka Gavric, Jelica Todorovic, Lukrecija Vranješevic, Mira Divac, Jelena Manojlovic in Branka Vukašinovic,vsiuniverzitetniprofesorji,ustanovitelji prvih svetovalnic in centrov za družinsko terapijo. Mnogi med njimi so kasneje delali tudi v priznanih ustanovah v tujini. Med letoma 1980 in 1984 so na Oddelku “Avala” nastale prve izobraževalne skupine za transakcijsko analizo. Pri delu so jim pomagali gostujociinštruktorji,profesorjiinznaniterapevtiiz tujine, med njimi tudi Graham Barns, Shea Shafer ter Meri in Robert Golding. Domaci psihologi so tako z njihovo pomocjo postali prvi kvalificirani TA tera­pevti v nekdanji Jugoslaviji. Psihiatricna klinika Univerzitetnega klinicnega centra v Beogradu je ves cas svojega delovanja tudi izobraževalni center za specializacijo iz medicinske psihlogije Medicinske fakultete Univerze v Beogradu. Danes je na kliniki zaposlenih devet psihlogov, ki tudi poucujejo, in sicer predmete, povezane s klinicno in nevrološko oceno stanj. Ob jubileju upamo in si želimo, da bodo tudi novegeneracijeklinicnihpsihologovobdržalevisokoprofesionalnoravendelovanjaterdaboPsihiatricnaklinikaUniverzitetnegaklinicnegacentravBeogradušenaprejpomembenizobraževalnicenterbodocih psihologov. Vir: Psihološke novine Pripravila:DanijelaStojnic nasvetih v zvezi z internisticnimi stanji ter zdravjem Zdravstveni posveti v in boleznih nasploh. Društvu Slovencev Sava Clanica Društva Slovencev Sava Nataša Stevovic, magistrica rehabilitacijske terapije, je vsem zaint­ eresiranimclanomsvetovalagledereševanjatežav Dr.KatarinaMilisavljevic,specializantkainternes telesno držo. Tudi ta akcija se bo še nadaljevala, medicine,trenutnozaposlenavKlinicno-bol­clani društva bodo o terminih srecanj pravocasno nišnicnem centru Bežanijska kosa v Beogradu, v obvešceni. prostorih Društva Slovencev Sava opravlja preven-Do zdaj se je z našima zdravnicama posvetovalo tivne zdravstvene posvete. Lahko vam izmeri krvni že veliko clanov. Upamo, da bodo ti nadvse koristni tlak, srcni utrip, saturacijo, indeks telesne mase, zdravstveni posveti v prostorih Društva Slovencev skupaj lahko pogledate laboratorijske in druge Sava živeli še naprej. medicinske izvide ter se pogovorite o morebitni nujni daljši diagnostiki. Povprašate jo lahko še po IvanaMandic Poziv clanom Društva Sava za sodelovanje na razstavi „Sentiment“ VokviruDruštvaSavapripravljamorazstavo,kibopredstavilamaterialnosentimentalnokulturnodedišcinoclanov Društva Slovencev v Beogradu. Na razstavi bodo prikazani predmeti, ki jih imate doma in ste jih kot posameznik ali družinapodedovali(dokumenti,družinskefotografije,fotografijedomacegakraja,razglednice,izrezkiizcasopisov,brošure, rocno narejeni izdelki, predmeti ki so vam pri srcu,filmski in video material, originali ali reprodukcije slik slovenskihumetnikov,spominskeknjige,dnevniki,kosioblacil…)terizhajajoizSlovenijeoz.sodelvašihspominovalikakodrugace povezani z maticno domovino. S tem opusom, to je zbirkov spominov, ki so povezani z vam ljubimi predmeti,bi na usrezen muzeološki nacin predstavili vsakodnevno družinsko im profesionalno življenje vas in vaših najbližih tervaše cuvstveno potovanje skozi osebno in družinsko zgodovino. Clani Odbora za kulturo Društva Sava in Odbora zakulturo Nacionalnegasvetabodo predmeteeksponate, ki jihbodoclaniDruštvaSavapredlagali,dokoncnoizbraliter uvrstili na razstavo. Razstava bo pripravljena v skladu s sodobno razstavljalsko prakso, ter se bo na sodoben interak tiven in kreativne nacin predstavil material, kjer je vsak predmet prikazan kot „objektznamenje(v smislu beseda inpredmeta) in obravnavan kot muzejski eksponat. Ce ste lasnik kateregakoli od navedenih predmetov in ce bi ga zacasno odstopili za namene razstave, vas prosimo, da o tem obvestite Odbor za kulturo Društva Sava (office@drustvosava.org). NAJPOGOSTEJŠE SLOVNICNE NAPAKE - 2. DEL 4. Napacna raba predlogov k in h Napacno: Odšel sem k gospodu. Pred besedami, ki se zacnejo na crko g ali k, pišemopredlog h. Pred besedami, ki se zacnejo na vse ostalecrke, pa pišemo predlog k. 5. Napacna raba predlogov z in iz Napacno: Danes smo se vrnili iz morja. Bili smonamrec na morju, zato smo prišli z morja (na — s/z). Napacno: Prišli smo s Kranjske Gore. Ker smo bili vKranjski Gori, smo prišli iz Kranjske Gore (v — iz). 6.Napacnarabanamenilnikainnedolocnika Namenilnik uporabljamo ob glagolih premikanja. Konca se na -t ali -c. Nepravilno:Gremplavati. Pravilno:Gremplavat. Nedolocnik stoji za glagoli, ki izražajo željo, nujnostali dovoljenje. Konca se na -ti ali -ci. Nepravilno: Moram se poboljšat. Pravilno: Moram se poboljšati. 7. Napacna raba 2. sklona Nikar ne zamenjujte rodilnika (2. sklon) s tožilnikom (4. sklon)!Napacno: Ce Petro niste prepoznali do sedaj, jo ne boste nikoli. Pravilno: Ce Petre niste prepoznali do sedaj, je ne boste nikoli. 8. Napacna raba dvojine Pri samostalnikih ženskega in srednjega spola se namesto dvojinske oblike vse prepogosto uporablja množinska oblika, kar je napacno.Napacno: Prelistal je obe knjige. Pravilno: Prelistal je obe knjigi. Napacno: Pojedel sem dva jabolka. Pravilno: Pojedel sem dve jabolki. Pripravila:DanijelaStojnicVir: Najpogostejše pravopisne napake (Nasveti.net) GRAH S ŠIROKIMI REZANCI Sestavine: 1 kg graha, 8 dag olja, žlica moke, polcebule, sol, ˝ kg domacih širokih rezancev Priprava: Grah pokuhamo v slani vodi. V vroce olje damo moko in premešamo, nato dodamo še sesekljano cebulo. Ko se cebula zmehca, dodamo grah in prili­jemo vodo. Prevremo in zakuhamo široke rezance. Ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo k suhem mesu, govedini ali pecenki. SVINJSKI SVALJKI Sestavine: 1.5 kg svinjine, 8 dag olja, 1 žlica moke, Slovenske narodne jedi Predstavljamo slovenske narodne jedi, ki so po etnoloških virih in podatkih sestavni del materialne kulture slovenskega narodaoz.delnašeskupnededišcine.Ponastanku,pomenuinznacilnostih,tejedirazlikujemooddanes,pogojnopovedano,splošnoboljznanihsodobnihreceptovmešcanskein internacionalne kuhinje. Neredko so posamezne narodne jedinastalevzvezizrazlicnimiljudskimiobicajiinprazno vanji. Jedi bodo predstavljene po slovenskih pokrajinah kjer so nastale, kadar je o tem dovolj gotovih krajevnih virov. Prizadevalisibomovvsakemprimerusleditiavtenticnostireceptov, ceprav posamezni tudi ne bi bili popolnoma v skladu s sodobnimi zahtevami zdrave prehrane. poper, pol žlice kaper, sol Nadev: 30 dag mlete svinjine, materina dušica, sol, sesekljan peteršilj, pol cebule, ena žemlja, 1 ali 2 jajci, Priprava: Kospustesvinjinenarežemonatankezrezkeinjihpotolcemo.Vsakzrezeknamažemoznadevom,gazavijemoinpovežemo.Specemonaolju.Prilijemomalovode.Kojemesomehko,dodamopodmet(žlicamoke in vode, sesekljane kapre, sol, poper). Nadev: Mleti svinjini dodamo malo materine dušice, sesekljan peteršilj in cebulo, v vodi namoceno in ožetožemljo, 1 ali 2 jajci. Solimo in dobro premešamo. GORIŠKAPINCA Sestavine:1kgostrebelemoke,4dagkvasa,1/4kg masla, 10 rumenjakov, vanilija, limonina lupinica, rum, 1/4 kg sladkorja, nekaj žlic mlacnega mleka, sol Priprava: Iz 15 dag moke, kvasa in mlacnega mleka oblikujemohlebcek, ki naj vzhaja pokrit. Vzhajanega raztrgamona majhne košcke in jih zmešamo z ostalo moko. Penasto umešamo maslo in sladkor, postopoma dodajamo rumenjake. Mešamo pol ure. Dodamo moko, pomešano s košcki kvašenega testa. Primešamo še sesekljano limonino lupinico, sol, vanilijo in rum ter pregnetemo. Hlebcek razpolovimo na dva enaka dela.Zavijemo v pomokan prt in pustimo cez noc. Drugidan položimo hlebcka v vroc pekac. Vsakega trikratzarežemo od sredine navzven in specemo. DanijelaStojnicVir: Slovenske narodne jedi 2024, december | 17 Spomin na babico Marijo in otroštvo v Sloveniji Moja pokojna babica Marija Osek je rojena leta 1918 v Rogaški Slatini. Zgodnje otroštvo je preživela v Sloveniji, vendar jo je druga svetovna vojna ujela naobmocjunovorazglašeneNDHinjeodpeljanavkoncentracijskotaborišceJasenovac.PoJasenovcuje,takokotšedolocenoštevilodrugihtaborišcnikov,bilapremešcenavtaborišceMauthausenvAvstriji,kjer je docakala konec druge svetovne vojne. Šele mnogo let kasneje, ko sta bili moja mama in teta že odrasli, je z njima delila to informacijo, ker ju je želela obvarovati in na nek nacin, zašcititi pred grozotami, ki jih je doživela. Po drugi svetovni vojni, leta 1947, je spoznala mojega dedka, ki je bil na službovanju na Hrvaškem, in se preselila v majhno mesto v Vojvodini, Becej, v Srbiji, kjer je preživela preostanek življenja. Ceprav je babica umrla, ko sem bil majhen, še vedno se spomnim nekaterih situacij povezanih z njo in mest, ki sem jih obiskal s starši. Kot vecina otrok, imam lepe spomine iz otroštva, en del teh spominov pa je povezan s Slovenijo, kamor sta me starša peljala na obisk k sorodnikom po mamini strani. Vedno smo bivali v veliki hiši na majhni vasi Tuncovec v vzhodni Sloveniji, kjer je babica odrašcala in kjer je še vedno živel njen brat. Njihova hiša je stala na samem robu gozda, ob potoku, ki je tekel v bližini hiše. Spomnim se kako ocarljivo je bilo to meni, otroku iz mesta. In kot vsak otrok sem tudi jaz ves cas želel iti v ta gozd. Poleg obiskov Tuncovca mi je v spominu ostal tudi obisk Bohinjskega jezera, kamor sta rada zahajala moja starša. Tisto, cesa pomnim ko sem bil otrok in kar je morda pustilo najmocnejši vtis name, je zagotovobilavelikostjezera;tudikasneje,skoziodrašcanje,mejeoglednekaterihdružinskihfoto­grafij na nek nacin vracal v te trenutke. Kasneje, ko sem raziskoval ta podrocja na spletu, sem cutil posebno povezanost z Bohinjem, kot da so ti zgodnji vtisi in spomini pustili globljo sled, kot sem se sprva zavedal. Vsekakor pa še danes, ko pomislim na babico Marijo in tista potovanja, cutim hvaležnost, da so se mi ta doživetja vtisnila v spomin. Boris NikicevicPrevod: Snežana Cvjetkovic Vpis v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine v Srbiji Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin iz leta2009jeomogocilvpisvposebnevolilneimenike narodnih manjšin v Srbiji. Obrazec za vpis lahko prevzamete na spletnih straneh Nacionalnega sveta in Društva Sava. Na osnovi Zakona o varovanju osebnih podatkov, ki velja od 1.1.2009., je za vpis v posebni volilni imenik potrebno izpolnjeni zahtevek za vpis osebno dostaviti pristojniobcinskiupravi,kjerimateprijavljenoprebivališce ob predložitvi osebne izkaznice. Zakon tudi dopušca, da izpolnjen zahtevek skupaj s fotokopijo osebneizkaznicepošljetepriporocenonanaslovvašepristojne obcinske uprave. Pristojna obcinska uprava bo na vaš naslov v 15 dneh poslala Odlocbo o vpisu v posebni volilni imenik. Vpis v posebni volilni imenik je oprošcen placila administrativnih stroškov. Z vpisom v posebni volilni imenik se ne izgubijo druge volilne pravice. ZOdlocboovpisuvposebnivolilniimenikslovenskenarodne manjšine se pridobi pravica do udeležbe na neposrednih volitvah Slovenskega nacionalnega sveta, ki so vsaka štiri leta. 18 | december, 2024 Ekskurzija z Društvom Sava - Arandelovac in Orašac Decembra so clani Društva Sava uživali v izletuskozizgodovinskeinnaravnelepoteŠumadije.Našepotovanje se je zacelo z obiskom Orašca, kjer smo siogledali znameniti kraj Prve srbske vstaje in se spom­nili pomembnih trenutkov iz nacionalne zgodovine. Pot nas je naprej vodila skozi Arandelovac, kjer smouživali v sprehodu po cudovitem parku Bukovickihtoplic, znanem po številnih skulpturah, ki ga krasijo. Imeli smo priložnost obiskati tudi izvir mineralnevode, po kateri je ta pokrajina znana. Poseben del izleta je bil ogled Risovacke jame,pomembnegaarheološkeganajdišca,kipricaoživl­jenjupracloveka–neandertalca.Obstrokovnemvodenju smo izvedeli zanimivosti o fosilih ter orodjih in ostankih, najdenih v jami, ki segajo v ledeno dobo. Po jami smo obiskali Narodni muzej Arandelovac,kjersmoimelipriložnostvidetiprazgodovinskefosile jamskega medveda, jamskega leva, jamske hijeneindrugihživaliterrazlicneetnološkezbirke,ki hranijo kulturno dedišcino tega kraja. Izlet smo zakljucili s pohodom na vrh Bukulje,kjer smo se naužili svežega zraka in panoramskegarazgledazrazgledneplošcadi.Izletjebilidealnapriložnost za druženje, izobraževanje in uživanje v naravi. Zorana Zupan Prevod: Lidija Colic Zimski izlet na hrib Bukljo HribBukuljaleživsamemsrcuŠumadije,prib­ližno 80 kilometrov od Beograda, ob njenem vznožjupa se nahajata mesti Arandelovac in Bukoviška banja ter Risovacka jama, katere ogled je bil cilj našega decembrskega izleta. Iz Beograda smo se odpravili v nedeljo zjutraj okoli 8. ure in že po prib­ližno45minutahobiskalienoobcestnodesti­nacijo – vas Orašac, ki je od Arandelovca oddal­jena le 6 kilometrov. Ta vasica je zelo pomembna za zgodovino Srbije, saj se je tu zgodil eden najpomem­bnejših dogodkov v zgodovini srbskega naroda – zacetek prve srbske ustaje. Po kratkem obisku tega pomembnegakrajasmonadaljevalipotdoRisovackejame, ki se nahaja v istoimenskem hribu na samem vhodu v Arandelovac. Tu, v hribu ob desnem bregu recice Kubršnice, je nekoc obstajal kamnolom. Leta 1950 so med delom povsem nakljucno odkrili jamo. V jami smo si ogledali razstavo risovaškega cloveka (neandertalca) v naravni velikosti ter nekaj figur in ostankov izumrlih živali, kot je na primer jamski lev. Po ogledu jame smo izlet nadaljevali z obiskom parka Bukoviške banje, ki se razprostira na 21,5 hektarja. Tam smo si vzeli odmor ob znameniti bukoviški miner­alni vodi. Park je sicer znan po svoji stalni postavitvi marmornihskulptur,kisodelonajvidnejšihdomacih in svetovnih umetnikov. Pred vzponom na Bukuljo smo obiskali še Narodni muzej Arandelovca, kjer smo si ogledali stalno razstavo z naslovom »Milen­ijumi«. Ideja razstave je prikazati neprekinjeno poselitevobmocjaobcinArandelovacinTopolaskozitisocletja. Najstarejši razstavljeni predmeti pricajo o življenjuneandertalca,najdenegavRisovackijami, 2024, december | 19 del razstave pa predstavlja tudi lapidarij, v katerem so razstavljeni srednjeveški nadgrobni spomeniki in fragmenti srednjeveških cerkva in samostanov. Po obisku muzeja smo se peš odpravili na vzpon po gozdni poti, imenovani »pot zdravja«, ki vodi na sam vrh Bukulje, visoke 696 metrov. Po približno eni uri vzpona smo prispeli na vrh, kjer smo druženje nadaljevali v restavraciji. Pred odhodom v Beograd smo se povzpeli še na razgledni stolp, visok prib­ližno 20 metrov, od koder se je razprostiral resnicno fantasticen razgled. Po neizogibnem fotografiranju smo se nato vrnili v Beograd. Boris NikicevicPrevod: Teodora Živojinovic Reportaža s potovanja po Maroku Vzadnjemcasuvelikošteviloturisticnihagencijvedno vec organizira potovanja v Maroko. To je povsem razumljivo, saj je Maroko cudovit in edin­stven. To je sijoca zvezda Afrike. Maroko je dežela z raznoliko, bogato kulturno dedišcino, zgodovino in tradicijo, s posebnimi cari, z mesti med srednjim vekom in zelo modernim in sodo­bnim. To je dežela naravnih lepot, zelo raznolikega reliefaodrodovitnihzelenihnižinobrecnihdolinahdo visokih vrhov gorovja Atlas, od cudovite pešcene atlantske obale na zahodu do pešcene pušcave na vzhodu. V Maroku sem bil veckrat kot vodnik planinsko-tu­risticnih skupin. Glede na izkušnje in poznavanje te dežele sem pripravil reportažo o potovanju po Maroku v treh delih, zacenši od severa proti jugu. Reportaža se prikazuje v slovenskem društvu Sava po vnaprej dolocenihterminih.Reportažespremljajofotografijein besedila ter ustne predstavitve in vecinoma se nanašajo na zgodovinsko dedišcino Maroka. Prvi del potovanja po Maroku vsebuje opise obiskov cesarskih mest: Fes, Meknes in prestolnice Rabat, pa tudi arheološkega najdišca Volubilis. Cesarska mesta so najvecji zaklad te države. V njihovih medinah se že stoletja nic ne spreminja. Znotraj njih, v labirintu ozkih ulic in tržnic, se živl­jenje drobnih obrtnikov in trgovcev odvija v povsem drugacnem vrtincu casa, le nekaj korakov stran pa so razkošni bulvarji, stavbe sodobne arhitekture in luksuzni hoteli. Fes je sestavljen iz treh delov: novega in dveh starih delov mesta (medini). Medini Fes el Bali in Fes el Jdid vsebujeta številne 20 | december, 2024 zgodovinske znamenitosti. Skozi medini lahko hodite peš – to je najvecja cona za pešce na svetu. Fes je še danes duhovno in obrtniško središce Maroka. V Fes el Bali se vstopi skozi najlepša in znamenita Modra vrata – Bab Boujloud. V Fes el Baliju najpomembnejše mesto pripada medresi (verski šoli) Karauinen, ki je najstarejša kulturnaustanovanasvetu,ustanovljenaleta859.Obiskali smo znamenito medreso Bou Inania iz leta 1323. Nadaljnje znamenitosti Fesa so tri znane usnjarne – obišcemo najbolj znane usnjarne Chouara Tannery. V labirintu ulic je veliko majhnih trgov in bazarjev z razlicnimi obrtniškimi izdelki. Meknes, Unescova dedišcina, je pod sultanom Mulajem Ismailom (1672–1727) postal glavno mesto Maroka in dosegel svoj vrhunec. Mesto je obdano z obrambnimzidom,dolgimpribližno40km.Znotrajobzidjasoštevilnezgradbe,cesarskapalaca,mavzolej sultana, hlev za 12.000 konj, jezero za oskrbo z vodo, velik zapor za ujete kristjane, monu­mentalna mestna vrata, mošeje, številni vrtovi. Po njegovi smrti je bila prestolnica preseljena nazaj v Fes. Rabat je glavno mesto Maroka z milijonom in pol prebivalcev. Poleg sodobnega dela mesta, kjer so vse pomembne državne ustanove v bližini izliva rekeBu Regreg v Atlantik, se nahajata stara dela mesta Kasba Udaja in medina. Vsa cesarska mesta Maroka imajo cesarske palace, ki jih je mogoce videti le od zunaj, saj vstop v cesarske palacenidovoljen.ZnamenitostiRabataso:MavzolejMohamedaV.inHassanovstolp,KasbahdesOudaias,Rabatska medina, Chella in druge. Cesarska palaca v Rabatu je rezidenca kralja Mohameda VI. MavzolejMohamedaV., ves v belem marmorju, je eden najlepših spomenikov maroške prestol­nice, posvecen kralju, ki je prispeval k neodvisnosti Maroka. Hassanovstolpso zaceli graditi leta 1195 našega štetja z idejo, da bi bil najvecja mošeja na svetu, vendar je bila po smrti ustvarjalca nadaljnja gradnja ustavljena. Kasba Udaja je bila zgrajena leta 1146 kot vojaška baza na obali Atlantskega oceana ob izlivu reke Bou Regreg in je bila obdana z obzidjem. Kasneje je bila razširjena.DanesjeUdajaenaodštevilnihprilju­bljenih turisticnih atrakcij Rabata. V Kasbo se vstopi skozi vrata Bab Oudaya, ki veljajo za najlepša vrata tistega casa. Šelu sozgradili Fenicani nabregu reke BouRegreg,kasneje pa so jo zasedli Rimljani. V zacetku 14. stoletja je sultan Merinid zgradil trdnjavo z visokimi zidovi kot verski kompleks in na rimskih temeljih postavilnekropolo(pokopališce).Volubilisje najpomembnejše rimsko najdišce v Maroku, ki izvira iz 1. stoletja pred našim štetjem, in je eden najlepših rimskih ostankov v Afriki. Zgrajen je bil na temeljih kartažanskega mesta iz 3. stoletja pred našim štetjem. Poleg ostankov stavb so zelo dobro ohranjeni tudi talni mozaiki. Drugi del potovanja po Maroku je pot iz Fesa cez Atlas do pušcave in iz pušcave cez pobocja Atlasa do Marakeša. Irfan je prvo mesto za Fesom, gorski kraj na sred­ njemAtlasuna1700m,poletnoinzimskoletovišce. Od tam pot vodi po spodnjem robu Atlasa in pokrajina se spreminja iz zelenih travnikov in cedrovih gozdov v skalnato obmocje z redko vegetacijo.Merzugaje mesto na robu pušcave. To je kraj, kjer se usedete na kamele in odjahate naprej do beduin­ skegapušcavskegatabora.Tradicionalnavecerja,beduinska glasba pod zvezdnatim nebom in nocitev v šotorih. Iz pušcave pot vodi proti zahodu, in sicer protisoteskama DadesinTodra. Nocitev v kazbi, tipicniberberski stavbi, ki se nahaja na robu globoke soteske. Zahodneje gremo skozi Uarzazat, maroški Holly­wood,znanpoštevilnihfilmih.Vneposrednibližinijesrednjeveško mesto Ait-Ben-Haddou, ki je Unescovadedišcina.Zelodobroohranjenksar.Grezaskupinozemeljskih zgradb, obdanih z visokim obzidjem, tradi­cionalnipredsaharskiživljenjskiprostornapobocjuhriba, nekoc kašca na karavanski poti, danes pa turis­ticnaatrakcijaindekorzazgodovinskefilme.Okoliškapokrajina je pušcava. Pot se nadaljuje cez najvišji prelaz gorovja Atlas na2260m. Zvecer prispemo v Marakeš. TretjidelpotovanjaskoziMaroko: Vsebina tega dela reportaže je potovanje od Marakeša do Imlila, ob vznožju gorovja Atlas, vzpon na vrh gorovja Atlas,vrnitevvMarakeš,izMarakešadoEsaouirjana obali Atlantskega oceana, vrnitev v cesarsko mesto Marakeš in obisk znamenitosti. Iz Imlila se peš povzpnemo do planinskega doma na 3200m. Ob poti so raztresena majhna berberska naselja, ob katerih domaciniponujajookrepciloplanincem.Zjutrajvzpon na najvišji vrh Atlasa JabelTupkal 4167m. Po treh dneh na gori se vrnemo v Marakeš. Sledi odhod na obalo Atlantika v Esaouiri. Ob poti so nasadi arganovih dreves in koze na njih, kar je posebna atrakcija za turiste. Esauiraje cudovito ribiško mesto z utrdbo v starem pristanišcu, kjer je Orson Welles posnel svojoklasicno razlicico kultnega filma Othello. Esauira je kraj z veliko umetniških vsebin, galerij, glasbenih 2024, december | 21 festivalov, pa tudi dobrih ribjih restavracij, trgovin s spominkiinarganovimoljem.Zeloprimernazapocit­nice na dolgi pešceni obali. Mesto Marakeš je zadnje od štirih cesarskih mest, ki jih obišcemo. Stari del mesta Marakeš (medina) je od leta 1985 na Unescovem seznamu svetovne dedišcine.Tojezapletozkihulicsštevilnimiriadi–muslimanske hiše, vse obdane z rdeckastim zidom s številnimi vrati. V srednjem veku je bil politicno, gospodarsko in kulturno središce takratnega Maroka.Medznanimituristicnimiatrakcijamisopalaca El Badi, Grobnice dinastije Saadinijan, trg Djema El-Fna, mošeja Kutubija, palaca Bahia, vrtovi Jardin, tržnice, kot sta El Kebir in Souk Semmerine, vrtovi Menara, bazarji v medini, muzeji itd. Palaca El Badiiz srednjega veka, nekoc velicastna palaca, bogato okrašena s številnimi sobami, bazeni in vrtovi, je bila scasoma izropana. O njeni nekdanji velicini in lepoti danes govorijo le ostanki. GrobnicadinastijeSaadinijan, mavzolej iz 14. stoletja, je bil dolga leta obdan z obzidjem, skrit in nedostopen. Danes je zaradi vrhunske arhitekture tiste dobe ena najvecjih atrakcij Marakeša. Jemaa-El-Fnaa, najvecji trg v Afriki, Unescova dedišcina, podnevi gledališce in tržnica, ponoci pa restavracija na prostem, kjer lahko doživite vse okuse Maroka na enem mestu. MošejaKutubija je najpomembnejša mošeja v Marakešu s 77 m visokim minaretom, ki je viden iz vseh delov Marakeša. Mošeja je bila ena najvecjih bogoslužnih krajev privržencev islama, ko je bila zgrajena v 12. stoletju. Ta clanek je bil napisan kot informacija o tej resnicno zanimivi deželi. Poleg številnih imen in pojmov v tem clanku,velikozanimivihstvariniomenjenih.Jasnoje, da tisti, ki prvic spoznavajo to državo, ne bodo mogli z branjem clanka dobiti popolne slike o vsem. Reportaža, ki je prikazana s sliko in živo besedo, daje boljši pogled na to državo. Napisal Deticek MirkoPrevod: Andrej Tošic SUVA PLANINA Ta prispevek pišem v spomin na našega preminulega prijatelja in planinca Vinka Grgica, clana Društva Slovencev Sava, s katerim smo skupaj z našim gorskim vodnikomMirkomDetickomopravilivelikolepihin nepozabnih vzponov na vrhove Balkana in Alp. 22 | december, 2024 SuvaplaninaležinajugovzhoduSrbije,vzhodno od Niša. Iz Beograda smo se nanjo odpravili Mirko Deticek, Vinko Grgic in jaz, trije izkušeni planinci. Pohod je bil priprava pred težjim vzponom na Gran Paradiso v italijanskih Alpah. Od Niša smo se najprej peljali proti vzhodu skozi Niško Banjo in potem skozi nekaj vasi ter proti veceru prišli do planinskega doma na Bojaninih vodah na višini 860 metrov. Tukaj se nam je pridružil še en planinec iz Vršca. Po deževni noci se je naredil jasen soncen dan s cistim zrakom. Bil je prijeten junijski dan in narava je kazala svoj najbolj razkošen obraz. Zeleni mladi travniki in drevesa, vse posejano s številnimi cvetlicami. Pot je bila sprva dokaj položna, toda kmalu smostopili v gozd in se zaceli polagoma vzpenjati. Obprijetni temperaturi zraka smo poslušali petje gozdnih ptic.Naenkratsmoizsencnegagozdaprišlinasonce.Namesto zelenih krošenj so nas obdajala le suha stebla dreves. Moralo je biti po hudi nevihti, ki je drevesa polo­mila. Na izhodu iz gozda smo že hodili po grebenu Suveplanine, ki se imenuje Devojacki grob. O njem pripov­edujejo legende. Nadmorska višina tam je okrog 1300 metrov. Zdaj smo bili na odprtem travnatem terenu. Nara­vnost po grebenu nas je peljala pot do najvišjega vrha Trem, ki je visok 1800 metrov. Na nasprotni strani se greben razteza še do drugega vrha Sokolov kamen. Bili smo torej na nekakšnem sedlu. Severno pobocjegrebenajestrm,skorajnavpicenprepadvdolino,kakšnih800metrovgloboko.Južnopobocjejevelikobolj prijazno in se postopoma spušca v drugo dolino.Dalec spodaj smo videli vasi, kot iz letala. Na grebenunismo videli niti enega drevesa, toda vse je bilo bujno zeleno od mladih trav in grmicevja in vse polno je bilorazlicnihplaninskihcvetlic.Raslesoposamicnoaliv gostih »preprogah«. Med njimi so na zeleni podlagi izstopale zlate lilije, ki so se kar blešcale na soncu. Potnas je vodila ves cas navzgor, brez vmesnih spušcanj,in hitro smo se znašli na širokem zaobljenem vrhu, kjer stoji mali kamniti stolp. Razgled na bližnje gore indoline je bil cudovit, vreme prijetno, mi pa nismo biliprevec utrujeni in smo uživali. V daljavi smo opazovalideževne »zavese« poletnih nalivov. Na sreco nas niso dosegli. Po oddihu smo se po isti poti spustili do Devojackega groba. Spust je seveda lažji in tako smoimeli pri sestopanju vec casa za opazovanje cudo­vite narave. Od sedla sva se z Vinkom povzpela še naSokolovkamen.Šeenprijetenvzpon,kinajuje nagradil z novimi razgledi. Na koncu smo se vsi skupaj spustili do planinskega doma, kamor smo prišli proti veceru. 2024, december | 23 Naslednji dan smo se odpravili še na tretji vrh Suve planine, ki je neko­liko bolj oddaljen od prvih dveh. Imenuje se Mosor in je visok malo manj kot 1000 metrov. Pot do njega pelje skozi gozd in šele sam vrh je gola, strma skala. Ker leži na severnem koncu grebena Suve planine, se z njega vidi celoten greben z vrhovoma Sokolov kamen in Trem, na nasprotni strani pa se odpira pogled na mesto Niš, ki leži globoko v dolini. Vreme ni bilo tako lepo kot prejšnji Pohiteli smo v dolino in se še pred dežjem odpeljali dan in ceprav smo se vzpeli po soncu, je vrh Trema do Niške Banje poiskat kakšno gostilno. že zastiral oblak, ki je bil videti kot pripeta zastava. Branko Zorko Založnik: DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU – DRUŠTVO SAVA Beograd, Terazije 3/IX, tel +381 11 33 40 875, e-mail: office@drustvosava.org, www.drustvosava.org Uredništvo: Saša Verbic, glavni in odgovorni urednik,V letu 2024 so nas zapustile clanice:Ivana Mandic, Tijana Velikinac in Branko ZorkoBreda Vlahovic, 24.7.1935, BeogradBožicaToskic, 27.12.1935, Ravna Reka Prevodinlektura:BoštjanBožic,MajaĐukanovic,TanjaTomazin, IvanaMiljkovic, 26.8.1938, Ilirska Bistrica JelenaBudimirovicMilicevic,AndrejTošic,VladicaKljajic,BeatrikaMinic, 10.5.1951, PodgradTeodoraŽivojinovic,KatarinaZelenovic,TamaraPetrovic,JovanaNadaMarkuš, 21.10.1956, BeogradVukovic,JelenaBabic,TamaraPandurovic,SnežanaCvjetkovicin Lidija Colic. CIP – Katalogizacija u publikacijiLikovno-graficnapriprava:DesankaStefanovic Narodna biblioteka Srbije, Beograd Biltenjebrezplacen.IzdajanjeBiltenafinanciraUradVlade 061 Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. BILTEN / Društvo Slovenaca „Sava“ u BeograduRokopisov, fotografij in risb ne vracamo. Podpisani clanki pred-ISSN 1452-9092= Bilten ( Društvo Slovenaca „Sava“ u Beogradu)stavljajo osebno mnenje avtorjev, ki ni nujno enako mnenju ured­ COBISS.SR-ID140641548 ništva. Delo v Biltenu je volontersko.