mmmmm Vsem članom našega kolektiva želimo prijetno prvo- majsko prazno- vanje! Deset dni pred 1. majem je blejski mednarodni hotel TOPLICE še gradbišče. Delo naših monterjev, ki bo do praznika končano, bo lepo proslavilo praznik dela • STRAN 15 // V. . .. 'X,zž :■ ^ Pregled našega poslovanja v v letu i 967 Prepričljiva potrditev ^^v»eh^rizadevan£^^ V$e ekonomske enote so postavljene plane presegle — Izostankov z dela je vse manj, odločni ukrepi v tej smeri so bili na mestu — Tudi letošnje delo že kaže ugodne poslovne rezultate_ Že v prejšnji številki GLASNIKA so bili, tako !"ckoč v zadnjem trenutku pred izidom časopisa, *^hko objavljeni nekateri najbolj bistveni kazalniki o doseženih poslovnih uspehih podjetja v pre-!-klem letu, obširnejše poročilo o tej zares važni ■n zanimivi temi pa smo napovedali za to številko. kako so bile planirane ljena na naslednji strani, 'rednosti proizvodnje ozi- ki v prvi koloni daje tudi °rn.a bruto realizacije do- podatke o zaposlenih de- ,?z-ono po posameznih obra- lavcih in vajencih z do- k'pokaže tabela 1, objav- datkomj da je bilo v upra- V naslednjem sestavku zato na čim bolj pregleden način posredujemo nekaj ugotovitev iz analize poslovanja za leto 1967 z namenom, da se z uspehi in problemi podjetja kot celote in posameznih obratov seznani kar najširši krog članov naše delovne skupnosti. vi podjetja zaposleno 135 za 14,34 <*/0, glede na re- delavcev. alizacijo v letu 1966 pa je Letni plan podjetja je lanska za 20,901.002 N-din bil torej presežen za 19 ali 15,78 % večja. Osnov- milijonov 242.543 N-din ali na ugotovitev je, da so vse ekonomske enote planske naloge ne le izvršile, ampak tudi presegle. Tabela 2 pokaže strukturo izvršenih del po vrednosti v primerjavi z letom 1966. Očitna je povečana udeležba pri proizvodni in razvojni dejavnosti. To povečanje se nanaša predvsem na pripojitev Livarne v Ivančni gorici, ki je - (Nadalj. na 2. strani) Prepričljiva potrditev vseh prizadevanj ' (Nadalj. s 1. strani) v letu 1966 poslovala v sestavu našega podjetja le 5 mesecev, lani pa vse leto. V proizvodni dejavnosti pa je opazno močno povečanje serijske proizvodnje, zlasti v obratu Trata. To tendenco je treba tudi v bodoče razvijati v obeh naših proizvodnih obratih, da bi dosegli ekonomič- nejše poslovanje in enakomernejši proizvodni ciklus. cer v vseh obratih, razen na Trati in Projektivnem biroju. Ugodnejše je tudi razmerje med deli, izvršenimi po učinku in deli po času — za 3,95 odstotka. V tem pogledu je najboljše rezultate zabeležil obrat Elektromontaže, sledita Pa mu TEN in Trata. Analiza delovnega časa pokaže, da smo lani porabili za: • dopust« 252.861 ur • praznike 114.322 ur • bolezni 195.535 ur • druge izostanke 32.007 ur V podjetju kot celoti smo torej v preteklem letu izgubili zaradi odsotnosti z dela v vseh ekonomično poslovanje podjetja. V preteklem poslovnem letu je znašala vrednost povprečnih mesečnih zalog repro-materiala 12,750.017 N-din, povprečna vrednost v 1 mesecu porabljenega materiala pa 7,106.059 N-din. Iz navedenih podatkov sledi, da Je bil material pred uporabo vskladi-ščen povprečno 54 dni, koeficient obračanj, pa je znašal 6,7, kar je 24 odstotkov boljše kot v letu 1966. Glede na sedanje pogoje gospodarjenja, zlasti še zaradi povečane konkurence na tržišču, pa ta rezul- mudnih obresti in pravdnih stroškov, ki se jih v teku leta precej nabere. VRSTA DODATNIH NEPOTREBNIH STROŠKOV ZARADI VRAČANJA MATERIALA T A B E L A 1 Vrednosti v 000 S din OBRATI ZAPO- SLENIH BRUTO REALIZACIJA 67 Indeks izvršitve planirana izvršena CKV Ljubljana 385 30.500 31.765 104.15 CKV Koper 70 5.3OO 5-943 112.13 - CKV Maribor 251 17.300 21.339 123.35 Elektromontaža 374 29.000 33.936 117.02 TER 321 18.500 22.937 123.98 Trata 37 6 21.000 23.871 113.67 Projektivni biro 55— 2.500 2.583 103.31 Avtopark 15 800 86? 108.36 Razvojni sektor 35 750 I.O58 141.07 Belo v inozemstvu 147 8.500 9.094 106.99 SKUPAJ PODJETJE 2.164 134.150 153.393 114.34 Za dobro gospodarjenje je pomembno tudi razmerje med vrednostjo materiala, vrnjenega z gradbišč v skladišča, in vrednostjo vgrajenega materiala. Vračanje materiala povzroča precejšnje dodatne stroške, še zlasti v montažni dejavnosti, kjer so količine vrnjenega materiala naj večje, velike pa so tudi razdalje med skladišči in gradbišči', kar poveča transportne stroške, V zvezi z t vračanjem materiala se poslovni stroški povečujejo predvsem zaradi: MANJ NADURNEGA DELA, PA ŠE VEDNO PREVEC Za doseženo bruto realizacijo je bilo zaposleno na mesec povprečno 1859 delavcev in 305 vajencev — za 5,7 % več kot leto poprej. Zaposleni delavci so opravili skupno 3,839.673 efektivnih delovnih ur, kar je za 2,16 Ve več, kot jo bilo planirano. Obseg planiranih delovnih ur ro presegli naslednji obrali: CK V Ljubljana za 2,72 Ve, CK V Koper za 6,38 Ve, CKV Maribor za 13,5 "/o, TEN za 7,36 %, Projektivni biro za 0,53 %, Razvojni sektor za 9,31 Vt in uprava podjetja za 7,87 %. Nasprotno pa so manjše število efektivnih delovnih ur, v primerjavi s planom, zabeležili: Elek-tromontaža za 2,30 'e, Avto-park za 3,63 Vo in Delo v inozemstvu za 5,5,3 "le. S. primerjavo , doženemo, da je dosežena realizacija v razmerju s porabljenim efektivnim delovnim časom za 11,92 Odt-totka večja, kot pa je bilo s planom predvideno. Razmerje med efektivnimi proizvodnimi urami na eni strani in režijskimi urami na drugi strani nc je v preteklem letu malenkostno izboljšalo v korist proizvodnega dela, ih si- oblikah 594.725 ur,, kar je za 12,4 odstotka manj kot leto poprej. Najpomembnejše je znižanje pri izostankih z dela zaradi bolezni: za 16 odstotkov. Upravičeno pa lahko pričakujemo, da bo letos izostankov z dela še manj, posebno zaradi znanih ukrepov. k| smo jih v tej smeri uvedli. Izgubljene delovne ure Je deloma nadomestilo nadurno delo. Tega je bilo sicer za 3,40 odstotka manj kot leta 1966 — v povprečju za celotno podjetje; pač pa Je preko mere naraslo v TEN, Kopru in Razvojnem sektorju. Vsak delavec je opravil povprečno 212 nadur ali za 2,2 odstotka manj kot leta 1966. Tudi količino nadurnega dela bo treba še znižati, saj je to tudi splošna tendenca v, naši družbeni stvarnosti, In sc za nadurno delo predpisujejo vedno večji prispevki. tat še vedno ni zadovoljiv. Obstoječe skladiščne zaloge so brez dvoma previsoke, saj Je med vskladiščenlm materialom mnogo takih artiklov, ki jih je v vsakem času možno nabaviti pri trgovski .mreži v potrebnih količinah. Nabavni pogoji so S obresti na angažirana obratna sredstva, # stroškov prevozov in manipuliranja ž materialom, saj je treba skoraj vse delovne operacije ponovita, # škod pri dodatni manipulaciji z materialom in # dejstva, da nam ne-vgra jeni material veže znatna sredstva, ker leži povprečno najmanj 50 dni na' gradbišču. Lani je znašala vrednost vrnjenega materiala 6,98 odstotka vrednosti celotne porabe materiala, kar je 3,7 odstotka več kot v letu TABELA 2 SKLADIŠČNIH ZALOG JE ODLOČNO PREVEC Ob upoštevanju letošnjega izplačila presežnega dela osetK nih dohodkov po zaključnem računu je povprečni mesečni neto osebni dohodek znašal 1.224 N-din, za' 17 odstotkov več kot leta 1966. Višina povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov med o-bratl sličnih dejavnosti ne izkazuje bistvenih razlik. Največji strošek v strukturi prodajne cene je vrednost reprodukcijskega materiala, zato je gospodarjenje s tem materialom najpomembnejše za DEJAVEOST Udeležba v % 19 66 1967 Hontažna 61.56 60.05 Proizvodna 25.61 28.73 Izvoz - ;• .• v 9.25 7.71 Projektiranje - 2*42 v 2.25 Prevozi 0.60„. 0.57 Razvojna 0.56 0.69 SKUPAJ 100.00 100.00 namreč danes bistveno ugodnejši kot prejšnja leta. Zato so v skladiščnih zalogah brez razloga angažirana prevelika obratna sredstva. Delna sprostitev teh sredstev bi nam dala koristne možnosti za kreditiranje kupcev in pravočasno plačevanje računov dobaviteljem, s čimer bi lahko izkoristili vse finančne ugodnosti k| jih pri nabavah nudi trgovina. Razen tega bi odpadel tildi del za- pre j, pri čemer so boJjše rezultate dosegili vsd m-ontažpj obrati, slabše pa proizvodne in druge dejavnosti. Celo-tni • dohodek podjetja po plačani realizaciji dose-‘ga vrednost 137»753.412 N-din in je za 15,11 odstotka večji kot leta 1966. Poslovni:- -stroški v znesku 88;287.472 N-din so za 14,53 večji kot v letu 1966. D0-hodek podjetja (to je raZ' lika med celotnim dohod' kom in poslovnimi stroški) je znašal 49,465.940 N-d>° — za 16,16 odstotka več. T® dohodek je podjetje razdelilo takole: S za osebne i dohodke 77,93 ’/• S za družb. obveznosti obvezni rezervni s-kla® i podjetja 3.11 • S za neto sklade , podjetja 18,96 Zaradi doseženega dobrega poslovnega uspeha J® bilo mogoče članom delovne. skupnosti v skladu s pravilnikom o delitvi dohodka dodatno iziplačati s* 2,261,439 N-din. Udeležba posameznih obratov Pf* tem presežnem delu pa 1® bila seveda odvisna od doseženega dohodka obrata i° med letom izplačanih osebnih dohodkov. PRESEŽEN ČETRTLETNI DINAMIČNI PLAN Na .splošno lahko ugotf vi mo, da je bilo poslovanj® v minulem letu uspeš0® vendar z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, saj obstaja v podjetju še veliko notranji11 rezerv, ki jih je treba Postopno realizirati in ta*6 povečati našo konkurenti1® sposobnost na tržišču. Končno naj na kraVk1* omenimo še izpolnitev P10" na bruto realizacije za prV® četrtletje letošnjega leta. Letošnja planirana bruto realizacija znaša 159,300.00** N-din, od tega za I. četrtletje 31,567.000 N-din, dejansko dosežena realizacij® v tem obdobju pa je zi°®-šala 38,088.462 N-din. Iz tf ga sledi, da je podjetje v prvem četrtletju doseg*® 23,91 odstotka letnega P1®: ti a, četrtletni dinami čr plaa,pa je preseglo za 22,6® odstotka. V primerjavi istim obdobjem leta 1967 J Jetošnja realizacija višja e 15,64 odstotka. Vsi montažni in proizvodni obrati četrtletni plan dosegli ™ presegli. Planirana realizacija se lahko še korigir®1 predvsem pri tistih obrat*11’ kje 'ne bo usklajenega razmerja med stroški in p1®" niramo realizacijo. P1®, stroškov je še v i zdelaj zato ga bomo pregledali naslednji številki G-lasni^j skupaj ’ z eventualno0' spremembami plana rea° žačije Za letošnje leto. Predsednik upravnega odbora čestita gUvnemu direktorju k jubileju ZADNJA SEJA UPRAVNEGA ODBORA 4IJIIiUL?. KI MIJ TEŽKO NA«J IIE MO 8»0»0B$NS'.K A Ta, posebno svečana seja, je bila to pot v Mariboru — Glavni d*rektor tov. Stanko Krumpak že 20 let neprekinjeno vodi podjetje na njegovi uspešni poti — Prisrčne čestitke članov UD v imenu vsega kolektiva Maribor, 19. aprila — Danes dopoldne se je v prostorih našega mariborskega obrata sestal upravni odbor podjetja na svoji 12. in hkrati zadnji seji v tej mandatni dobi. . Člani so razpravljali in sklepali o poročilih o izvršitvi plana realizacije ta letošnje prvo četrtletje, o planu prevzetih de! in finančnem stanju podjetja ter o okvirnih podatkih za letošnji plan stroškov podjetja# Dosedanji predsednik UO tov. Lojze Štrus se je volem zahvalil vsem članom in vodilnim delavcem za uspešno sodelovanje pri odgovornem delu odbora v pretekli m ■■.hdatcl dobi. Ta seja pa > bila povezana še z nekim posebno svečanim dogodkom m jubilejem. Prav danes je namreč poteklo 20 let, odkar je glavni direktor tov. Stanko Krumpak prevzel krmilo podjetja v svoje roke in ga z znano nesebično Požrtvovalnostjo vodil neprekinjeno vse do današnjih uspehov. Člani upravnega odbora so ob tem tov. glavnemu direktorju toplo čestitali v svojem imenu in še prav posebno v imenu vseh članov našega kil vrtiva ter mu v znak priznanja in v zahvalo za njegove posebne zasluge pri razvoju našega podjetja izročili tildi spominsko darilo. Iti vanje v Mariboru so člani UO nato izkoristili »e za ogled prenovljenih Poslovnih prostorov našega obrata v Gregorčičevi ulici in skladiščnih prostorov v Smetanovi ulici. 1 1 I I I S I 9 I PREGLED LETOŠNJIH INVESTICIJ PODJETJA SMOTRNA OBOGATITEV ZMOGLJIVOSTI Upravni odbor in.Centralni delavski svet sla na svojih sejah konec marca sprejela tudi plan investicij za letošnjo leto. Razpoložljiva sredstva za' investicije so se formirala iz doseženega dohodka po zaključnem računu za preteklo leto, planirane amortizacije za leto 1968 in ostanka neizkoriščenih sredstev za investicije iz leta 1967. Ta sredstva znašajo 4,414.165 N-din, potrebe po planu investicij pa so nekoliko večje: 4.608.920 N-dm. Objavljena tabela daje pre..led razpoložljivih sredstev in investicijskih potreb po odobrenem planu za posamezne obrate. OMOGOČENO MEDSEBOJNO KREDITIRANJE Mmiažni obrati so pozitivne ra.. ‘l:e sredstev vložili kot i>»>-s »? 'a v centralne nklurtc podjetja in s tem omogočiti poso- jila iz teh centralnih skladov proizvodnim obratom /.a kri* o planiranih investicij. Razen tega je bilo iz centralnih skladov posojeno Projektivnemu biro m 156.305 N-din za plačilo zapadlih anuitet v tekočem letu in za kritje investicij. Primanjkljaj, sredstev za letošnje investicije, ki znaša 191.755 N-din, pa bodo poki«.e obresti od orove' b s “diiev pri banki, viozen.n po zaključnem računu za leto t<)G3. Od skupnih sredstev, po planu pred viden" h za m vesti c e, je namen eno za opremo 3.701.755 N din, za gradbene objekte pa 907,165 N-d n. Za opremo planirana sredstva bom n porabiti za nanovo novih strojev, velikega ctrod/t, avtomobilov in drobnega inventarja- zadnjega le do polovice nabavne vrednosti. Sredstva. predvidena za gradbene objekte, pa bodo -p »-r »Wrta za nakup z,em\ilft> n objeleJov pd skladju nio-2-to>* it:e ; • »brusa ;n /» oidzida-vo pos*nvjnv zgradb«* Tuva’ e na Trati. Manjša dm$dat 1 e P red v dem tudi v Kopru '» potrebe obraba iriektromon- T A B K L A _____Vrednoa bi v N din 3 B H A T I SREDSTVA ZA INVESTICIJE Razlika Razpoložljiva Planirana > ali - CKV Ljubljana 605-000 687-980 > 117.02C Ko par 93-606 93-606 ,T Karibor 1.006.553 731.750 + 276.603 ElektromonViža 688.274 619.510 + 68.764 TEB 71.095 265.790 - 194.695 Tra ta 768.572 967.02O - 198.448 Projektivni biro 41.814 41.814 — SKUPAJ 3.476.914 3.407.470 * 69.444 CENTRALNI SKLADI", 9 37.241 1.201.450 - 264.209 Avtopark — 131.670 — Razvoj — 294.240 — Uprava — 566.540 — Friapevek Mariboru — 209.000 — vse SKUPAJ 4.414.155 4.606.920 - 194-765 LETOŠNJE VOLITVE V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA Ni lahko izbrati na boljše Skladno z zakonskimi določbami vsako leto v aprilu izvedemo volitve za polovico članov Centralnega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov. Volitve so bile letos razpisane za 21. april. Hkrati so bile Imenovane vse Ustrezne komisije za izvedbo volitev. Kandidate za člane organov samoupravljanja smo Postavljali na zborih delovnih skupnosti sredi aprila. Vsi ti zbori so bili letos zelo dobro obiskani. 'olimo 20 novih članov v ČDS in skupno 75 v vse obratne delavske svete, za dobo dveh let. Posamezni obrati podjetja volijo naslednje število članov, pri čemer se prvo število v preglednici nanaša na CDS, drugo pa na ODSr CKV Ljubljana 5 oz. 13. Maribor 3 oz. 9, Koper — oz. 5, Elektromontaža 5 oz. 13, TEN 3 oz 10. Trat-' m Iv. gorica 3 oz. 9 4-3, Projekt — oz. 6, Skupne službe 1 oz. 7. Zaradi resnosti gospodarskega položaja v podjetju in na splošno v gospodarstvu. so člani delovne skupnosti s sindikalno organizacijo. organizacijo Zvez.e komunistov in vodstvenim kadi om ter organi samoupravljanja resno in temeljito premisiievali o izboru novih kandidatov. Od pra- vilnega izbora so namreč v veliki meri odvisni nadaljnje uspešno poslovanje, razvoj in ugodna perspektiva našega podjetja. Članom organov samoupravljanja, ki jim je sedaj potekla dvoletna mandatna doba, se zahvaljujemo za njihovo prizadevno sodelovanje, še več uspeha pa želimo in pričakujemo od novoizvoljenih članov CDS in ODS. S. Z. taz« POSTOPNA REALIZACIJA Za izvajanje montažnih del v Demokratični republiki Nemčiji so naši obrati predvideli nabavo opreme v vrednosti 545.900 N din Nabave te opreme pa ne bomo financirali iz obravn ■-vanih investicijskih sredstev. temveč posebej — iz prejetih avansov zu prevzeta montažna dela v DRN. Poudariti pa je treba, da je treba plan investicij realizirati postopoma in enakomerno skozi vse leto d i ne hi nastali nepričakovani problemi glede obratnih sredstev. Sredstva, planirana za investicije, namreč med lotom uporabljamo kot obratna sredstvu. A. R. POSLOVNO ZDRUŽENJE JE NUJNOST V DANAŠNJIH RAZMERAH Uspešno združevanje temelji na zaupanju in sposobnosti Tržne in gospodarske razmere v današnjem tempu razvoja in napredka narekujejo združevanje podjetij ali integracijo. Neredko pa združenje celo odvrne propad posameznega proizvajalca, ki preko poslovnega združenja pridobi s proizvodnimi kapacitetami in uredi plasma svojih izdelkov. Kmetom in obrtnikom zadruga, industriji pa poslovno združenje lahko prinaša znatno stopnjo napredka. Dandanes, še bolj pa v bližnji prihodnosti bodo združena podjetja in poslovna združenja nujnost našega gospodarstva. Ne gre za koncerne ali truste, ampak za združevanje razvojnih, proizvodnih in komercialnih kapacitet, s tem pa seveda tudi za združevanje osnovnega in obratnega kapitala. Menim, da bo treba prav na tern področju našo zakonodajo primerno prikrojiti svetovnim in našim notranjim razmeram. Poslovno se podjetja združujejo za konkretne posle, za združen nastop pri izvoznih poslih, z združitvijo finančnih sredstev v rentabilne naložbe preko banke ali neposredno, v finansiranju razvoja in raziskave tržišč ter v posledici tega tudi v oblikah združenih proizvodnih kapacitet in komercialnih nastopov. Pomanjkljive osnovne pogodbe o poslovnem sodelovanju, nezdrave tekme za individualnimi uspehi, pa tudi nesposobnost posameznikov so znane bolezni, ki uničujejo zaupanje in s tem poslovni uspeh združenih nastopov. Težko je govoriti potem o dobrih željah drugemu partnerju. Pri nas so sedaj najbolj poznana tista poslovna združenja, ki si v skopih zaupanjih utirajo pot ali, bolje povedano, se borijo za svoj obstoj samo na čisto komercialnem delu. Bojazen, da ne bo okrnjena samostojnost podjetja, pa skupaj z obstoječo zakonodajo hromi poslovanje poslovnih združenj. Pooblastila poslovnim združenjem so minimalna, sedanje navade in pretekle izkušnje pa dopuščajo vzporedne nastope članov. Dupliranje komercialnih nastopov seveda nezdravo negira ali vsaj izpodkopava uspeh združenja. Prvi pogoj za uspeh zdru- ženja je tudi ob popolnejšem zaupanju izveden prenos posameznih služb iz podjetij v združene kapacitete. In prav tega pri nas ni! Res pa je tudi, da ko-mercialno-tehnični biroji v združenjih predstavljajo po sedanji zakonodaji neke vrste podjetje in sta zato zaupanje članov ter prenos pravic v take biroje tvegana in po dosedanji praksi zelo omejena. Nekatere izkušnje so pokazale mlačen odnos članov v združenjih. Verjetno bi združene vloge osnovnega kapitala in proizvodnih programov zahtevale uspešnejše delovanje združenj, če bi sodelavci (uslužbenci), zaposleni v poslovnem združenju, ostali v delovnem razmerju pri članih združenja. Njihovi osebni dohodki bi biti tedaj odraz uspeha združenja in uspeha tiste delovne organizacije, ki bi jo tak uslužbenec zastopal. Te možnosti sedanja zakonodaja ne omenja, ker predvideva samo članstvo v upravnem odboru združenja. To pa je najbrž premalo. Stalni delegat — uslužbenec člana bo verjetno poslovno potreben za prenos zaupanja. V poslovnem svetu je združevanje doseglo vrhunec v združevanju držav. Konkurenčni boj je neizprosen. Že dosedanji rezultati, še toliko bolj pa bližnja prihodnost bo potrdila, da je v zdravem združevanju naš obstoj. Ne drobljenje, ampak združevanje! Zato resno razmišljajmo o poslovnem združevanju, čeprav postopnem, toda po čvrstem, gospodarsko utemeljenem programu. Vsakemu članu partituro, toda skupen nastop! V poslovnih združenjih pa bo treba zaposliti najboljše kadre, predvsem gospodarske strokovnjake brez psevdonimov. O poslovnem združevanju instalacijskih podjetij pa prihodnjič kaj več. S. K. I 71 ov p VAŽNEJŠI SKLEPI CENTRALNIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV Znižan dodatek za nadurno delo V dinamiki poslovanja podjetja se redno pojavljajo določena vprašanja, ki ne trpe odlaganja in je potrebno, da samoupravni organi o njih čimprej razpravljajo in jih tudi rešujejo. V času od izida zadnje številke »Glasnika« sta se centralna organa upravljanja, UO in CDS, sestala vsak na eni seji. O nekaterih stvareh, ki so bile predmet razpravljanja in sklepanja, poročamo širše v posebnih prispevkih, o drugih, ki so za člane delovne skupnosti tudi važne in zanimive, pa na kratko v naslednjem. I Upravni odbor je ob-ravnal spremembo pravilnika o osebnih dohodkih In sklenil, da jih predloži CDS v dokončni sprejem. Dodatek za podaljšani delovni čas (nadurno delo) se od sedanjih 50e/» zniža na 25 % od osnove, s tem da se teh 25 °/o šteje v osnovo za presežni osebni dohodek. Isti novi odstotek velja za redno delo (7 ur) ob državnih praznikih; dodatek za podaljšani delovni čas ob državnih praznikih pa znaša odslej 56,25 o/e. Dnevnice za službena potovanja se zvišajo za 6 N-din, vendar le, če delavec službeno potuje v kraje zunaj Slovenije in gre za kraje, oddaljene od sedeža podjetja ali obrata najmanj 100 km. Spremenijo se terenski dodatki. Polovični terenski dodatek po 90 b členu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pripada delavcem in vajencem, ki delajo v krajih, oddaljenih od sedeža podjetja ali obrata nad 12 do 25 km, ali če so oddaljeni do 12 km od stalnega prebivališča delavca in nad 25 km od sedeža podjetja ali obrata, merjeno po najkrajši kopenski javni poti. Terenski dodatek v višini dnevnice za prve tri dni se priznava delavcem in vajencem, ki delajo v krajih, oddaljenih nad 12 do 100 km od sedeža podjetja ali obrata; če pa delajo v krajih, oddaljenih nad 100 km, jim pripada terenski dodatek v višini dnevnice za prvih 7 dni. Razdalja se meri po najkrajši kopenski javni poti. Dnevnica znaša, če se delo opravlja v Sloveniji 40 N-din, zunaj Slovenije pa 46 N-din. Kot kraji zunaj Slovenije se štejejo le tisti, ki so oddaljeni od sedeža podjetja ali obrata nad 100 km. Terenski dodatek za delo v krajih zunaj Slovenije se poveča za 6 N-din. če je kraj, kjer se delo opravlja, oddaljen nad 100 km od sedeža podjetja ali obrata, in znaša: N-din za vodilne monterje 30 za VK monterje 27 za KV monterje 23 za druge delavce in vajence pa 22 Terenski dodatek v višini 35 N-din za delo v krajih zunaj Slovenije priznava glavni direktor, in sicer le v izjemnih primerih. Delavci, poslani na terensko delo, imajo pravico do povrnitve stroškov za vožnjo domov (poročeni enkrat meseč- no, neporočeni enkrat na 2 meseca), če delajo na gradbiščih, oddaljenih od sedeža podjetja ali obrata nad 100 km. Delavcem, ki delajo zunaj Slovenije, se podaljša letni dopust za en dan na vsak mesec dela, Ta dopust se lahko izkoristi 2-krat letno, po možnosti skupaj s priznanim rednim letnim dopustom. UO je razporedil proste sobote za tekoče leto takole: maj: 3., 4. in 18. junij: 1., 8. in 15. julij: 5., 6. in 20. avgust: 3., 10., 17. in 24. september: 7., 14. in 21. oktober: 5., 12. in 19. november: 2., 9. in 16. december: 7., 14. in 21. Nadomestilo svojcem delavcev za »K-15« se priznava po kriterijih, ki so veljali že v preteklem letu. V komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov (disciplinska komisija) v delovni skupini v Berlinu se imenujejo Banko Stane, Dakič Justin in Rot Peter. Seja CDS je bila dne 30. marca. Centralni delavski svet je obravnaval gornje predloge Upravnega odbora o spremembah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov glede višine dodatka za nadurno delo, glede dnevnic, terenskih dodatkov in o razporeditvi prostih sobot ter jih je sprejel z manjšimi popravki, ki pa smo jih zgoraj zaradi preglednosti že upoštevali. Centralni delavski svet je nadalje razpisal volitve polovice članov v organe upravljanja za 27. april ter imenoval komisije za izvedbo volitev. Končno je sprejel in potrdil novi pravilnik o sprejemanju pripravnikov. G. K. I PREGLED OBLIK IN OBSEGA ZAVARGOANJ, KI JIH JE SKLENILO PODJETJE kako in proti čemu smo zavarovani Informacija, ki je zelo pomembna za vsakega delavca, tembolj pa za odgovorne osebe — Ob precejšnjih stroških, ki jih izdamo za zavarovanje, se ne sme več dogajati, da bi zamenjali roke za uveljavitev zavarovalnine Vsak dan smo priče raznih nesrečnih slučajev, ki imajo za posledico večje ali manjše materialne škode, neredko pa tudi lažje ali hujše telebne poškodbe ali celo smrt. Materialne škode, invalidnost in smrt ogrožajo eksistenco posameznika, družine in osnovne gospodarske enote — Podjetja. Kljub številnim in raznovrstnim varnostnim ukrepom za preprečevanje nesrečnih slučajev so napori pogosto neučinkoviti. Ker torej ni mogoče preprečiti vseh škod zaradi nesrečnih slučajev, sc je z nastankom bančništva, hitrega industrijskega razvoja, trgovine in transporta razvila posebna panoga gospodarske dejavnosti — zavarovanje. Organizatorji zavarovanja so zavarovalne gospodarske organizacije, katerih osnovni cilj je pokrivanje nastalih škod v polnem ali del-hem obsegu s sredstvi, zbranimi v obliki zavarovalnih premij, ki so jih zavarovanci po Posebnih pogodbah — zavarovalnih policah dolžni plačevati zavarovalnici. Zavarovalnice torej skrbijo za porazdelitev nastalih škod na Vse zavarovance ter s tem prispevajo k večji stabilnosti družbenega dogajanja. V razvoju naše družbene skupnosti v povojnem obdobju poznamo tudi v zavarovalstvu obdobje administrativnega ter obdobje tržnega gospodarstva. Za prvo razdobje, ki je trajalo vse do konca lanskega leta, je značilno to, da smo imeli dvoje vrst zavarovanja: obvezno zavarovanje za večino materialnih škod in neobvezno zavarovanje, ki je obsegalo poleg nekaterih vrst materialnih škod tudi zavarovanje odgovornosti. Materialne oz. poslovne stroške so bremenile le premije za obvezno zavarovanje, medtem ko so morale biti krite Premije za neobvezno zavarovanje iz sredstev za osebne dohodke ali iz sredstev skupne po-rabe. Letos pa je ostalo kot obvezno v veljavi samo zavarovanje uporabnikov ali imetnikov motornih vozil proti odgovornosti za škodo, Povzročeno drugim (jamstveno zavarovanje). Za vse druge vrste zavarovanja sc torej letos gospodarske organizacije odločajo samostojno Po lastnem preudarku in zato prevzemajo nase tudi vso odgovornost za posledice takšnih ali drugačnih odločitev. Premije pa bremene poslovne stroške podjetja. Upravni odbor našega podjetja je pooblastil upravo podjetja za sklenitev naslednjih Vrst neobveznega zavarovanja: 1. Zavarovanje gradbenih objektov, drugih nepremičnin in premičnin, evidentiranih v poslovnih knjigah podjetja med osnovnimi sredstvi in sredstvi skupne porabe, proti nevarnosti požara. Ta sredstva so zavarovana proti naslednjim osnovnim rizikom: požaru, udarcu strele in eksplozije, viharju, toči, potresu, padcu zračnega vozila, in škodam, ki bi nastale zaradi demonstracij in manifestacij. Značilno za to Vrsto zavarovanja je, da so vsa med letom nabavljena osnovna sredstva avtomatično Vključena v zavarovanje. 2. Zavarovanje nedenarnih obratnih sredstev iredukcijskega materiala, orodja in drol inventarja, nedovršene proizvodnje, Polizci »v in gotovih izdelkov) proti nevarnosti požara Tudi ta sredstva so zavarovana proti istim osnovnim rizikom kot osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, in sicer do njihove Vsakokratne vrednosti. 3. Zavarovanje strojev, strojnih naprav, aparatov in instalacij proti lomu Pri tej vrsti smo se odločili, da zavarujemo samo tiste stroje in strojne naprave, katerih individualna nabavna vrednost je višja od 30.000 N-din, ker so premije precej visoke in je uveljavljanje predvsem manjših škod zve-žano z zamudnim administrativnim delom, fazen tega pa se pri povračilu škode odšteva 10»/o kot soudeležba zavarovanca ob škodi (franžiza), ki pa ne more biti nižja kot 300 N din. 4. Zavarovanje osnovnih in obratnih sredstev proti nevarnosti vlomske tatvine in ropa S tem smo zavarovali zaloge reprodukcijskega materiala, orodja in drobnega inventarja, polizdelkov in gotovih izdelkov ter osnovnih sredstev proti vlomu iz zaklenjenih prostorov. Pri tem nam zavarovalnica povrne škodo v polnem znesku, toda največ do višine zavarovalne vsote, ki smo jo določili za vsako skladišče drugače, glede na možnosti za vlom in tatvino. Zajeli smo tudi zavarovanje denarja v zaklenjenih blagajnah podjetja proti vlomu in ropu, nadalje prenos denarja iz banke v podjetje in obratno ter prenos denarja na posamezne obrate in gradbišča, kjer se izplačujejo osebni dohodki. Pri prenosu denarja je vsekakor treba upoštevati določilo, da je prenos po To se nanaša na škode, ki izvirajo iz obratovanja viličarjev. Zavarovalnica jamči za škodo, če je ob uporabi viličarja prišlo do nenadnega in presenetljivega dogodka, ki ima za posledico telesno poškodbo, okvaro zdravja ali smrt neke osebe ali pa uničenje, poškodovanje ali izginotje stvari. Tako kot pri obveznem avtomobilskem jamstvenem zavarovanju je zavarovalna vsota za škodo na področju SFRJ neomejena. 8. Nezgodno zavarovanje vseh članov kolektiva Velja za vse nezgode, ki bi se primerile v službi in izven službe, in sicer v primeru smrti z zavarovalno vsoto od 1500 N-din do 4500 N-din, v primeru popolne invalidnosti pa z zavarovalno vsoto od 30.000 do 90.000 N-din. Ce je invalidnost delna, se tudi odškodnina ustrezno zniža. Razen tega prejme upravičenec v času zdravljenja dnevno odškodnino od 1.50 N-din do 4.50 N-din. 9. Zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti podjetja To zavarovanje smo sklenili v aprilu; zavarovalnica jamči za škode, ki jih tretje osebe (event. tudi člani kolektiva) uveljavljajo proti Do sestave obsežnih zavarovalnih polic veljajo »Začasna zavarovalna kritja« posameznem dostaljavcu, če nima spremstva, mogoče zavarovati največ do N din 50.000. Pri višjih zneskih pa je pogoj, da spremlja dostavljavca vsaj ena, odrasla oseba, 5. Zavarovanje avtomobilskega kaska Izbrali smo zavarovanje brez naše soudeležbe pri nastali škodi (brez odbitne franšize). S posebnim doplačilom na osnovno premijo se je zavarovalnica odrekla svoji regresni pravici proti vsakokratnemu vozniku (zavarovanje proti regresu). Hkrati s kasko-zavarova-njem smo nezgodno zavarovali tudi voznike in potnike, in sicer za primer smrti za 10.000 N-din, za primer trajne invalidnosti pa za 20.000 N-din. 6. Zavarovanje blaga na domačem transportu S tem so zavarovane vse stvari, ki se prenašajo ročno ali z živalmi ali prevažajo znotraj meja SFRJ z lastnimi ali tujimi prevoznimi sredstvi na našo odgovornost (rizitjo). Stvari so zavarovane za njihovo dejansko vrednost v trenutku nastanka škode, toda največ za znesek 500.000 N-din po kamionu in prikolici oz. po nekem drugem prevoznem sredstvu. 7. Zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim z motornimi vozili, za katera ne velja predpis o registraciji našemu podjetju zaradi nesreče, ki izvira iz dejavnosti podjetja in ima za posledico poškodovanje oseb oz. uničenje ali poškodovanje stvari. Zavarovalna vsota za telesne poškodbe je 100.000 N-din, za poškodovane stvari pa 30.000 N-din. Ce bo prišlo do škodnega primera, bo lahko upravičenec postavil svoj zahtevek podjetju, ki ga bo pa odstopilo zavarovalnici v presojo in rešitev. Prvi pogoj za izplačilo zavarovalnine pa je, da mora biti podana krivda podjetja za nastalo poškodbo. Za vse odškodninske zahtevke oz. za njihovo uspešno uveljavljanje nasproti zavarovalnici pa je zelo važno, da jih pravočasno prijavimo, sicer lahko izgubimo pravico (jo odškodnine. To naj služi kot pomembno opozorilo za tiste naše delavce, ki so odgovorni za posamezni obrat, vozilo, sredstva ali dejavnost, v kateri je prišlo do škodnega primera. Ce bo namreč tak odgovorni delavec zamudil kratek rok za prijavo škodnega primera pri ustrezni splošni službi podjetja, ga lahko zadene disciplinska in odškodninska odgovornost. Predvsem zaradi tega smo se tudi odločili objaviti v Glasniku ta pregledni sestavek, ki pa seveda ne more obsegati več kot le bistvene podatke o oblikah zavarovanja, vr> stah rizika in o obsegu zavarovanja. -si BOLJ ORGANIZIRANO SPREJEMANJE PRIPRAVNIKOV NA DELO Koristna »novost«, ki pa za nas ni novost I'wunjkljiv kvalifikacijski sestav kadrov v delovnih organizacij.ih na eni strani in nezaposlenost mladih Umui-diiiiomainov visokih, višjih in srednjih šol na drugi strani sla vprašanji, ki se ze dalj časa pojavljata v naši socialistični družbi. O teni mnogo pišejo časniki, mnenja o tem slišimo po radiu in televiziji. Ce pomislimo; da je bilo že leta 1864 v zveznem merilu nezaposlenih 82.000 diplomantov srednjih in visokih šol, da letno diplomira na visokih šolali 25.000 slušateljev, zaposli pa se jih menda, le dobra polovica, lahko takoj ugotovimo, problem, ki se čedalje bolj čuti: kam z mladimi ljudmi, ki imajo poleg listine o doseženi kvalifikaciji tudi voljo in sposobnost za delo, pa so jim vrata tako rekoč zaprta? Po drugi strani pa nenehno tožimo, da je struktura kadrov v naših delovnih organizacijah daleč pod povprečjem v drugih deželah. Zdi se, da pri ljudeh, ki kot nestrokovnjaki zasedajo različna delovna mesta, res prevladuje strah pred mladimi stro- kovnjaki, ki bi jih morda sčasoma spodrinili. Kolikor pa delovne organizacije vendarle iščejo strokovne moči z dokončano šolo, skoraj vedno postavljajo kot dodaten pogoj večletno delovno prakso. Kakor da mlad, teoretično podkovan človek ne bi zmogel dela, ki ga morda že leta in leta opravljajo tudi ljudje brez teoretičnega znanja! Praktične izkušnje pomenijo sicer precej, vsega pa tudi ne. Toliko več pa bo doprinašalo teoretično znanje, obogateno z delovnimi izkušnjami. In, končno, vsak mora enkrat s prakso šele začeti. NI ŠLO BREZ TEMELJNEGA ZAKONA Treba je povedati, da se problema, ki smo ga naka- zali, naša družba živo zaveda in ga skuša rešiti. Pied nekako tremi meseci je Zvezna skupščina sprejela temeljni zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov pri delovnih organizacijah. Zakonsko določilo odreja, da morajo delovne organizacije sprejeti na delo diplomante visokih, višjih in srednjih Sol kot' pripravnike in njihov položaj urediti s splošnim aktom. Zakon je hkrati ekonomskega in socialnega pomena, s težnjo, da vsaj posredno izboljša kvalifikacijsko strukturo kadrov v delovnih organizacijah, mladim ljudem pa odpre vrata do zaposlitve in poklica. za katerega so se pripravljali. V izpolnjevanju omenjene zakonske obveznosti je CDS našega podjetja sprejel pravilnik o pripravnikih, ki določa pogoje in način sprejemanja pripravnikov, trajanje pripravniške dobe, preizkus znanja ter njihove pravice in dolžnosti. Pripravnike bomo sprejemali z objavo prostih delovnih mest, za katera se po ^pravilnikih podjetja zahteva visoka, višja ali srednja strokovna Izobrazba. Pripravniška doba traja največ eno leto. V tem času bodo pripravniki delali na enem ali zaporedoma na več delovnih mestih v okviru svoje stroke po določenem programu, ki obsega vrsto del za posamezno stroko ter uvajanje v upravljanje, organizacijo dela itd. Svoje delo bodo opravljali pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom šefov oddelkov, ki jih bodo tudi sproti ocenjevali. ODLOČILNA BO VSAltlC KONČNA OCENA Po končani pripravniški dobi pa bo pripravnikove sposobnosti za praktično delo ocenila posebna strokovna komisija. Ce bo ta ocena za pripravnika ugodna, ga bo podjetje razporedilo na ustrezno delovno mesto, za katero se zahteva določena stopnja izobrazbe. Nasprotno pa bo podjetje pripravnika, ki v času do končne ocene ne bo pokazal zadovoljivih uspehov, razporedilo na kako drugo delovno mesto, za katero bo dejansko izpolnjeval pogoje. Če bo tako delovno mesto, odklonil ali če podjetje tedaj ne bo imelo primernega delovnega mesta, mu bo delo v podjetju prenehalo ob pogojih in na način, kakor velja za vse druge delavce. Pripravnik ima tudi sicer vse pravice in dolžnosti po delu in iz dela, kakor drugi delavci. Ima pravico do osebnih dohodkov, dopusta, socialnega zavarovanja itd., pa tudi vse dolžnosti, ki jih članom delovne skupnosti nalagajo predpisi in splošni akti podjetja. Pravilnik posebej določa, da se štipendisti, ki jih ima podjetje trenutno osem, štejejo v število delavcev, ki jih bo podjetje sprejelo na delo kot pripravnike. Obravnavanje pripravnikov pa naj bi ne bila le trenutna izpolnitev dolžnosti, ki jih nalaga zakon. Vprašanje je treba obravnavati načrtno in sistematično v težnji, da se v podjetju sčasoma še bolj izpopolni kvalifikacijska struktura zaposlenih kadrov, s tem pa doseže čimboljša organizacija dela in . čim bolj poveča produktivnost dela. Zagotovilo za to pa je v dejstvu, da je bilo stališče našega podjetja v tem oziru že doslej povsem pozitivno. Podjetje je že v statutu in splošnih aktih sprejelo nekatere določbe o pripravnikih in že mnogo let odobrava štipendije študentom, ter jih po končanem študiju tudi sprejema na delo. Skrb za zboljšanje kvalifikacijske strukture kadrov je bila torej pri našem podjetju vedno stalna in nikdar »kampanjska«. Po sprejemu pravilnika pa bo izvajanje te »novosti«, ki za nas ni novost, le bolj sistematično in doslednejše. G. K. GLAVNI PROJEKTI ZA INSTALACIJE V POSTELJNEM OBJEKTU NBL SO 2E IZDELANI OBJEKT, KI ZAHTEVA POSEBNO VESTNOST Klinične bolnišnice so kot investitor za izgradnjo Kliničnega centra v Ljubljani sredi letošnjega januarja objavile razpis za izvedbo instalacij v hospitalnem objektu. Razpis je zahteval razen ponudbe tudi kompletno dokumentacijo, ki je potrebna pri izvajanju posameznih instalacij. Naše podjetje se je tega razpisa udeležilo. VeČ kot tri mesece je polovica projektantov vse dneve delala na projektih za posteljni objekt. Teh projektov je precej: amo tistih za prezračevalne in klimatske naprave je 17, ker so za različne prostore tudi različne zahteve. V opeklinskem oddelku je npr. poleg zahteve za točno določeno temperaturo tudi procent vlažnosti zelo pomemben. Vseh projektov za hospitalni objekt je 40. Dne 2. aprila 1968 smo, kot je bilo v razpisu določeno, ponudbo za izvajanje instalacijskih del v posteljnem objektu s kompletno tehnično dokumentacijo predali investitorju. Ce bo naša ponudba sprejeta, bo treba do podpisa pogodbe verjetno še nekaj časa počakati. Potem bomo pričeli z izvajanjem del na objektu, ki je v montažni dejavnosti našega podjetja med največjimi in najzahtevnejšimi. Razpis je bil javen, razpisane pogoje so dvignila 3 zainteresirana podjetja, vendar smo ponudbo in projekte oddali samo mi. Celotna investicijska vsota za instalacijska dela v hospitalu znčfša okoli 25 do 30 milijonov N-din. to z montažo. Roki za grobo montažo so izredno kratki, saj mora biti ta v glavnem končana septembra. Objekt bo predvidoma 30. novembra zasteklen in ogrevan, tako da bodo možna nadaljnja obrtniška dela tudi pozimi. Vsa dela v posteljnem objektu morajo biti končana do jeseni prihodnjega leta. tematika, oprema za fizioterapijo, delno sanitarni predmeti in armature, dvigala, TV-naprave, interfo-ni, naprave za brezžični klic oseb in delno tudi go-vornoklicne naprave. Ker je bodoči Klinični center objekt, ki bo zgrajen z napori celotne družbene skupnosti, se bo naše podjetje še posebej potrudilo, Panorama prvega izmed objektov nove ljubljanske bolnišnice Ce bo pogodba v desetin dneh podpisana, kar pričakujemo, bomo takoj pričeli s pripravljalnimi deli in na- Gieue na zahtevnost m poudarjeno kvaliteto bo precej elementov uvoženo: ventilatorji, grelci, filtri,- av- da bodo vsa dela izvršena z največjo vestnostjo in kvaliteto, ki je realno možna. U. D. > IZ A CT > SKORAJ VEDNO SO NOVE INVESTICIJE I Pogoj za boljšo perspektivo j Tovarna regulacijskih armatur z livarno je po lanskih poslovnih uspehih namenila precejšnje zneske za nabavo novih strojev in opreme Preteklo poslovno leto je bilo za našo tovarno na Trati precej uspešno, in sicer tako za samo matično tovarno, kakor tudi za livarno v Ivančni gorici. Ob uspehu, ki je odraz zdrave komercialne politike in pravilnega izkoriščanja strojnih in drugih proizvodnih kapacitet, pa so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba še letos odločno odpraviti. Tu imam v mislih boljšo organizacijo dela, stremljenja k povečanju serij za domače in tuje tržišče in ukrepe za zmanjšanje izmeta. V teh smereh je bilo že v prvih letošnjih mesecih marsikaj storjeno in so se že pokazali prvi rezultati, ki potrjujejo pravilnost sprejetih sklepov. I Izvoz na zahodno tržišče riam je lani povzročal precejšnje probleme, bolj s komercialnega kot s tehničnega stališča. Ekonomski rezultat izvoza ni bil posebno ugoden. Serije so bile majhne, naročila pa postopna in jih ni bilo mogoče združiti v večja, kar bi omogočilo pocenitev poslovanja in zboljšanje dohodka. Toda tovarna je vezana na devizna sredstva, saj nujno potrebuje nekatere surovine in proizvode iz uvoza. Zato smo bili prisiljeni tudi slabše izvozne posle realizirati in se s problemi spoprijeti v lastni hiši. Nova organizacija pri prevzemanju naročil za izvoz, novi proizvodni časi, večja pazljivost pri proizvodnji sami in strožji pogoji tehnične kontrole so pokazali, da smo bili v preteklem letu do teh stvari premalo pozorni in da moramo tu iskati načine za doseganje boljših uspehov pri izvažanju na zahodno tržišče. Na podlagi temeljite študije tehnično-komercialne službe je uspelo letos znižati lastne cene, tako da sedaj ne poznamo proizvodov, ki bi jih morali izvažati pod lastno ceno. Vsekakor je to precejšen uspeh za kolektiv tovarne, ki mu je pa hkrati jasno, da ta uspeh še ni popoln in da bo treba storiti še marsikaj, zlasti za boljšo in naprednejšo tehnologijo dela. VEČJI OBSEG Z DELNIM KREDITIRANJEM. ODS tovarne je na svoji zadnji seji opisano problematiko dokaj terrfeljito proučil in sprejel sklep, da bomo letos investirali v nova osnovna sredstva in orodja 94 milijonov S-din iž ustvarjenih škladov. Del te vsote — 17 milijonov S-din si bo moral obrat izposoditi iz centralnih skladov podjetja, kajti sredstva razpoložljivih skladov obrata dosegajo le višino 76,850.000 S-din. CDS je ta kredit tovarni že odobrit, in sicer s 6 %> obrestmi za dobo treh let. Z zbranimi sredstvi sicer tovarna ne bo mogla storiti vsega potrebnega za svoj proizvodni program glede na dinamični razvoj tehnike, .vsekakor pa bo to zanjo precejšen napredek v uvajanju novih tehnoloških postopkov in cenejšega poslovanja. Za jasnejšo predstavo, kaj nameravamo z zbranimi sredstvi nabaviti, bom naštel le nekaj glavnih osnovnih sredstev, ki predstavljajo poglavitne pozicije iz gornjega naslova. V serijski proizvodnji črpalk, ventilov in lovilcev nesnage je večvretenski vrtalni stroj nepogrešljiv člen verige celotnega tehnološkega procesa. Naš sedanji stroj je star nekaj deset let in je odslužil že iz tega razloga, če sploh ne omenjamo njegove tehnične nepopolnosti. Novi stroj v vrednosti 22 milijonov S-din iz uvoza je nujen, če želimo zmanjšati čase na vrtanju, uvesti nov postopek za rezanje navojev in odpraviti stalni riziko za zastoj proizvodnje, ki nam preti vsakič ob najmanjši okvari tega stroja. Naslednjo večjo postavko predstavljata stojalo in aparat za varjenje posod pod praškom znamke »Esap«, v skupni vrednosti 9 milijonov S-din. Interni, tako imenovani medobratni transport je v zadnjem času postal ozko grlo za medfazno tehnologijo dela. Z nabavo baterijskega tisoč ki logramskega viličarja znamke INDOS v vrednosti 5,600.000 S-din se bodo izredno skrajšali časi za dobavo odlitkov iz skladišča do obdelovalnih strojev, od njih do kontrole, preizkusa in lakirnice do ekspedita. Za viličarja smo najeli dvoletni kredit, zato bo letošnja obremenitev skladov le polovična. Tudi za nabavo mostnega žerjava za 11- — varno v Ivančni gorici v vrednosti 14 mili- J jonov S-din smo najeli delni kredit in bomo g lahko 4,5 milijona S-din plačali iz skladov prihodnjega leta. Menda ni potrebno poudarjati pomembnost in nujnost žerjava za livarski.obrat. Povemo pa naj, da bo s pridobitvijo novega žerjava obstajala možnost prevzemanja boljših naročil oz. težjih odlitkov, ki dajejo obratu večji dohodek in ustvarjajo boljšo akumulacijo, poleg drugih prednosti in novitet, ki jih bo s to pridobitvijo mogoče uvesti. Za interni transport v livarni smo tudi predvideli ustrezen viličar, postavka pa je tu znatno nižja, ker gre za nakup že nekoliko rabljenega vozila. Za nov kaluparski stroj znamke POROMAT 20 A, ki ga bomo uvozili iz Vzhodne Nemčije za 5,000.000 S-din, daje dobavitelj dvoletni kredit, od tod tudi tu le polovična obremenitev letošnjih skladov. Nadaljnji zneski so predvideni za nabavo sicer manjših osnovnih i redstev, ki pa niso nič manj važna. Pomembno postavko predstavljajo tudi razna orodja in različne tehnološke priprave, ki so potrebne za realizacijo bodočih na-lor in za razširitev proizvodnega programa. iTd postavka znaša skupno 33' milijonov -S-din, gre pa do'polovice-v breme letošnjih poslovnih stroškov, s preostankom pa v breme sredstev za investicije. Večvretenski vrtalni stroj, ki ga nameravamo uvoziti, že sedaj zelo težko pogrešamo POTREBNA BO ENKRATNA KOMPLEKSNA INVESTICIJA Gornji zneski predstavljajo za tovarno sicer precejšnjo obremenitev, toda še vedno zagotavljajo le nadaljevanje že osvojene tehnologije in osvojitev le tistih proizvodov, ki so nujni, da obdržimo svoj proizvodni program in ostanemo še nadalje sposobni obvladati domače tržišče. Za uvedbo sodobnejše tehnologije, ki je v zahodnih deželah znana že dolgo, v zadnjih letih pa je bila uvedena že v nekatera domača podjetja, pa bo potrebno nekoč odrediti znatno večja finančna sredstva ter z enkratno investicijo tehnološko modernizirati proizvodni ciklus. To velja še posebno za našo novo livarno, ki je sicer v zadnjih dveh letih pokazala precejšen napredek v kvaliteti, obsegu in ekonomiki poslovanja, vendar tega v perspektivi ne bo mogla obdržati, če ne bomo v njen proizvodni proces uvedli novih postopkov in novih priprav. Tu imam v mislih mehanizirano pripravo peska, s katero bi sedanje proizvodne čase, zlasti na strojih, skrajšali celo za polovico. Takšna 50-mili-jonska investicija bi predstavljala veliko obremenitev spričo akumulativnosti obrata, zato bi bilo treba zanjo najeti vsaj triletni kredit. Tega problema se že dalj časa zavedamo, zato se tehnična služba že dogovarja z dobavitelji tovrstne opreme. Problemov s tehnične strani ni, treba pa bo rešiti sistem kreditiranja prek banke bodisi prek dobavitelja. V vsakem primeru pa bo treba to opremo uvoziti, zelo verjetno celo z zahoda, tu pa naletimo spet na standardne težave s pridobitvijo deviznih sredstev. Kolektiv tovarne na Trati čakajo torej še obsežne naloge, za letos in za prihodnja leta, s katerimi pa se bo mogoče uspešno spoprijeti le ob vsestranski prizadevnosti in podpori celotnega kolektiva, zlasti vseh vodstvenih kadrov podjetja. V. M. I I I I I I I I I I I I I I I I i I POČITNIŠKA SEZONA PRED VRATI Ugodnejši pogoji zn Movnnje a [0n_ , .....V* ii c* J-AJOJIJ J U )Jd uu VCL1 umu. 2g v™ “ možno izkoristiti dopust v trajanju 7 ali 14 dni. 0ellH° Planino pa bo razpored prilagojen prijavam. “o n!L vL mo*no pravočasno izdelati plan dopustov, vljud- Ce razmišljate o tem, da bi vsaj del svojega dopusta Letošnje cene so torej v posameznostih nekoliko ugod- prebili v enem izmed počitniških domov IMF, ki so v zna- «' od lanskih. nih turističnih središčih Fiesi, Lošinju, Ankaranu in na ^ enzionske usluge bo možno plačati v dveh obrokih. Veliki planini, vam za to posredujemo nekaj podatkov, [j' p,a?hu bomo upoštevali tudi regres, ki se bo izplačeval Kapacitete počitniških domov se letos niso povečale. ■ om kolektiva ob istih pogojih kot v preteklem letu. V Velem Lošinju je na razpolago 55 ležišč, v Fiesi skup- ^ ^miepe v počitniških domovih bodo tedensko, in sicer no z vveekend hišicami 37 ležišč, v Ankaranu 4 ležišča, v § Ies> in Ankaranu ob torkih, na Lošinju pa ob’četrtkih. 2 planinskih kočah na Veliki planini pa je skupno 1' - 171 bo o ^------* - *—-—- • j-* ležišč. ' •' Sezona v domovih ob morju bo trajala od 1. junija do __________________________________ 30. septembra, planinske koče na Veliki planini pa so na ^^rosinH) člane kolektiva, da izpolnijo prijavnico, ki jo voljo skozi vse leto. ^ frejeli v kuverti ob izplačilu osebnih prejemkov za Na predlog upravnega odbora počitniške skupnosti so ec april, jn jo najkasneje do 10. maja vrnejo v taj-samoupravni organi podjetja sprejeli in potrdili nove cene . vosvojega obrata, ali pa direktno upravnemu odboru za sezono 1968. Z ozirom na poslovanje v preteklem letu, 'miške skupnosti. ki je bilo kljub težavam zadovoljivo, in izkazana izguba kakor že lani tudi letos ne bomo imeli rezervacij za ni bila prevelika, so bile sprejete naslednje cene penzio- prevoze na Veli Lošinj — kolikor to ne bo nov: L na želja članov. Za prevoz na Lošinj bo obratovala • Ficsa: dnevni penzion za člane kolektiva in njihove f na avtobusna zveza Ljubijana-Transporla vsak četrtek', svojce znaša 24 N din, za otroke od 2 do 15 let 18 N dm> i,v *®so Pa razen rednih avtobusnih prog vozi dnevno še za otroke do 2 let 5 N din in za tuje goste 36 N din: jbus SAP. • Lošinj: dnevni penzion za člane kolektiva in njihove z knjige vtisov pretekle sezone je razvidno, da so bili svojce znaša 20 N din, za otroke od 2 do 15 let 15 N din. L v glavnem z osebjem v domu zadovoljni. Zato smo za otroke do 2 let 5 N din in za tuje goste 36 N din. , « d]očili, da bo za dobro počutje gostov v počitniškem • Ankaran: dnevni penzion za člane kolektiva in nji' n. J* na Lošinju še nadalje skrbela, upravnica tov. Ivka hove svojce znaša 22 N din, za otroke od 2 do 15 let l5 L Večja stavba našega počitniškega doma na Velikem Lošinju, s kuhinjo in jedilnico stoji tik ob morju (na sliki desno) N din, za tuje goste 36 N din, za otroke do 2 let pa s® ! plačujejo usluge posebej v domu. ® Velika planina: nočnina za člane kolektiva in nji' hove svojce znaša 3 N din, za tuje goste 6 N din, otroci do 7 let prenočujejo brezplačno. V cenah penziona za Veliki Lošinj in Fieso je že ufp I števana turistična taksa, v Ankaranu in na Veliki planin11 pa se turistična taksa plačuje posebej za vse koristnik®. ( stare nad 15 let in v višini, kot jo predpiše pristojna občinska skupščina. mov, pa tudi naša Ančka Bajdetova se je odločila, da spet pomagala. Fiesi bo to funkcijo opravljala tov. Milka Severjeva Pridružili se ji bosta pa tudi Katica in Ančka. Tudi tul jak bo vsako jutro s svojim osličkom budil male ancke. S tem smo hoteli bralec seznanili z našo željo, da bi 2'®c elanov kolektiva preživelo svoj dopust v domovih “~a podjetja. Prepričani smo, da bomo z dobro orga-lio in kvalitetnimi uslugami zadovoljili vse zahteve. T. P. Zimske ŠIG v mejli in vetru ........ Naša najboljša ženska predstavnica je bila Alenka Lah Prireditelji drugega poizkusa izvedbe zimskih ŠIG na Voglu prav tako niso imeli srečne roke pri izbiri termina smučarskih tekem gradbincev Slovenije. Prej in pozneje je bilo vreme lepo, na dan tekmovanja pa izredno slabo. Res se je v drugem teku slaloma megla dvignila, zato pa je v prvem teku marsikomu preprečila boljšo uvrstitev. Kako so tekmovali naši fantje in dekleta? Upoštevajoč pogoje, priprave in trenutno formo smo z doseženimi rezultati lahko več kot zadovoljni. Najštevilnejše zastopstvo mlajših članov na najtežji progi ni moglo spričo visokih startnih številk doseči izrednejših rezultatov, zato so dosežena mesta Žižmonda (23.), ing. Štruclja (24.) in Mesariča (46.) med 82 tekmovalci kar solidna. Skoda, da Mariborčan Ase ni ponovil tudi v drugem teku uspešne vožnje, ki mu je prinesla za začetek odlično 9. mesto. v.. Izredno dobro sta se med člana nad 34 let uvrstila Gornik na 2. in ing. Geršak na 3. mesto. V primeru, da ing. Naglič ne bi padel v predzadnjih vratcih, bi verjetno naši fantje zasedli vsa tri prva mesta. Temu uspehu so se Prl' klsih rezultatov, saj so šli družile še naše ženske tek' ritje na progo brez po-movalke in med 16 naši?- ritega treninga, pajoeijmi zasedle naslednl11 tri®r je v nedeljo spričo mesta: 3. Lah, 9. Setnik®* L file in vetra tekmovanje in 12. Lušin. LVelesla]0mu odpadlo, je V tekih posameznikov i"Lreditelj štel za ekipno štafetah nismo pričakoval1 stitev tekmovanje v sla-. • w<-* m tv i i Pogled s proge za slalom proti cilju 1:. -kš' ' 2 x-.: 4MUM&*_■■ Ing. Rudi totršak vozi proti cilju I lomu. Po tem izračunu je ekipa IMP zasedla med 21 sodelujočimi ekipami častno 4. mesto. To je obetajoč uspeh za prihodnjo smučarsko tekmovalno sezono. B. K. ■ IMP na zagrebškem pomladanskem velesejmu V soboto 13. aprila sc je med 974 domačimi in 546 tujimi razstavljavci iz 25 držav predstavilo obiskovalcem zagrebškega velesejma tudi naše podjetje. Na običajnem prostoru 6. paviljona smo razstavljali eksponate obeh naših tovarn in razvojnega oddelka. Letošnji pomladanski sejem je bil pravzaprav namenjen v prvi vrsti široki potrošnji, vendar je bilo v okviru sejma še nekaj specializiranih samostojnih razstav, med njimi tudi gradbeništva. Kakšen bo poslovni uspeh naše udeležbe na sejmu, je danes še težko presoditi. Ugotovimo lahko, da so med razstavljenimi eksponati vzbujali največ zanimanja predvsem črpalke GH, regulacijske pipe, talna instalacija in visokonapetostna dušilka. Največ pozornosti pa je bil deležen komandni pult za HE Ozalj, ki je po svoji obliki in izvedbi v ultrapasu predstavljal novost v naši proizvodnji. q k večji kot leto poprej, pri čemer je treba poudariti, da glavni vzrok temu porastu ni povečanje števila zaposlenih (le za 1 odstotek), temveč predvsem povečanje produktivnosti, in sicer kar za 7 %. Celotni finančni učinek dela gradbeništva je bil do konca lanskega novembra za približno 19 % boljši kot v istem obdobju leta 1966. Podatki dalje kažejo različnost rezultatov, ki so bili doseženi v posameznih skupinah in vrstah poslov. Gradbena podjetja npr. so dosegla v omenjeni primerjavi porast vrednosti opravljenih del za 19,4 %, povečanje pri režijskih skupinah pa je nekoliko nižje: 16%. Zelo so narasla tudi zaključna in inštalaterska dela, katerih vrednost se je povečala za 28,2 % (lansko povečanje vrednosti montažnih del pri IMP: 12,9 odstotkov). Ta porast je posledica spremembe strukture objektov v gradnji, predvsem pa povečanja udeležbe turističnih objektov. PORAST OSEBNIH DOHODKOV Lani so bili zabeleženi tudi večji, v bistvu ugodni premiki glede višine osebnih dohodkov zaposlenih. Povprečni osebni dohodek v gradbeništvu je znašal 778 N-din pri gradbenih delih, 1.011 N-din v montaži in 832 do 1.645 N-din v projektantski dejavnosti. Lanski osebni dohodek v IMP se je povzpel na 1.224 N-din in je bil torej za 21 ®/o višji od povprečnega osebnega dohodka v jugoslovanskih montažnih podjetjih. V primerjavi z letom 1966 so se povprečni nominalni osebni dohodki lani povečali v gradbeništvu za 31,6 */«, v vsem gospodarstvu pa za 19,1 %. Ko to primerjamo s 17 odstotnim povečanjem povprečnih osebnih dohodkov v IMP, moramo zaradi razumljivosti pojasniti, da je osnova, s katero primerjamo porast v IMP, precej višja, kot osnova v celotnem gospodarstvu oz. gradbeništvu Jugoslavije. To pomeni, da so povprečni osebni dohodki, izraženi v ab- solutnih številkah, porasli ‘ v IMP bolj kot v celotnem gospodarstvu in le malenkost manj kot v gradbeništvu, kjer beležimo visok porast predvsem zaradi večje angažiranosti gradbincev v inozemstvu. Tem ugotovitvam se pridružujejo tudi znaki, da postajajo razlike med sposobnejšimi in slabšimi podjetji vedno večje. Slabšanje poslovnih rezultatov nekaterih podjetij izvira pogosto iz njihove slabe poslovne politike. Dogaja se, da nastopajo pri licitacijah izredne razlike v cenah med ponudniki, v nekaterih primerih kar za več kot 100 odstotkov. Taka konkurenca je očitno nesolidna in neresna, na tujih trgih pa zelo škodi težko uveljavljenemu ugledu naših gradbenih in montažnih podjetij. Tuji trgi pa postajajo za naše gradbeništvo izredno pomembni, saj je lani v inozemstvu dosežena vrednost del: 94,091 milijonov dolarjev kar za 30,6 ®/o večja od vrednosti, dosežene leto prej. Sodeč po doslej izvajanih delih, po kadrovski pripravljenosti in opremljenosti gradbenih podjetij lahko predvidevamo, da so ti začetni uspehi samo dokaz resnih možnosti jugoslovanske gradbene operative. Nedavna sklenitev pogodbe med poslovnim združenjem »UNION-INŽ1NIRJNG« ,iz Beograda in libijsko univerzo o gradnji novega univerzitetnega mesta v Ben-gaziju v vrednosti 40,6 milijona dolarjev je samo potrdilo gornjih ugotovitev, hkrati pa dobro znamenje za nadaljnji prodor naše gradbene operative na svetovni trg. Žal so OCENE ZA DOMAČI TRG NEKOLIKO M/tNJ OPTIMISTIČNE Predstavniki velikih jugoslovanskih gradbenih in montažnih podjetij so zelo previdni v dajanju ocen za letošnje leto. Večji optimizem je opaziti pri predstavnikih tistih gradbenih in montažnih podjetij, ki razpolagajo z večjimi denarnimi skladi za kreditiranje investitorjev. Od sposobnosti kreditiranja je namreč odvisno pridobivanje veli- kih del, kakor so gradnje stanovanjskih naselij, rekonstrukcije rudnikov in , večjih industrijskih objektov ter dela na cestnem omrežju. Predstavniki ped-jeti j smatrajo, da so per-spektive jugoslovanskega gradbeništva ugodne ne le za letos, temveč tudi za prihodnja leta, vendar pod pogojem, da ne bo prišlo do stagnacije v graditvi stanovanj, zlasti stanovanj za tržišče. Problem na tem področju ni toliko v sredstvih, kolikor v pomanjkahju razpoložljivih lokacij. ŠKODLJIVA IZKRIVLJANJA Preden zaključimo, se ustavimo še pri podatkih, v katere ne moremo dvomiti. Po podatkih Sveta za gradbeništvo Zvezne gospodarske zbornice je bila konec preteklega leta vrednost že dogovorjenih gradbenih del za letos in za prihodnja leta za 15«/« večja, kot pa je bila ustrezna vrednost konec leta 1966. Čeprav gre za podatek o vrednosti del in ne o njihovem fizičnem obsegu, nam ta podatek, če ga ocenjujemo v luči predvidenega 8-odstotnega povečanja cen gradbenih del, pomeni še vedno povečanje fizičnega obsega del za 7 °/o. To pa je vsekakor razveseljiva tendenca. V njeno podkrepitev naj še navedemo, da se uradne izjave predstavnikov gradbenih podjetij o zasedenosti njihovih kapacitet večkrat razlikujejo od neuradnih izjav istih oseb: to zaradi tega, ker gradbena podjetja ne žele, da morebitni investitorji izvedo dejstvo, da podjetje nima več prostih kapacitet. Zasedenost kapacitet, ki temelji na pogodbeni vrednosti del,' je torej dejansko večja, kot kažfejo statistike. Vsekakor pa je treba kritizirati opisano izkrivljanje dejanskega stanja, ker spominja na zastarele in že obsojene tendence ekstenzivnega razvoja gradbe: ih podjetij, hkrati pa onemogoča drugim udeležencem v gospodarstvo jasnejše kalkulacije. Na osnovi vsega tega lahko zaključimo, da položaj gradbeništva še zdaleč ni tako črn, kot je bilo to ponekod javnosti prikazano. Gradbeništvo spada celo med najdinamičnejše panoge jugoslovanskega gospodarstva. M. M. VEDNO VEČJA UPORABA MINERALNIH OLJ ZA PRENOS TOPLOTE V INDUSTRIJSKIH ZAGREVALNIH SISTEMIH MINERALNA OLJA prenosni medij toplote V obsegu, ki je v posamezni številka Glasnika namenjen in odmerjen strokovnim sestavkom s področja ene izmed dejavnosti našega podjetja, objavljamo to pot prvi del obsežnega članka o uporabi mineralnih olj kot prenosnega medija toplote. Članek in risbo je prispeval ing. Rudi Geršak, vodilni projektant iz našega mariborskega obrata. V industrijskih zagreval-nih sistemih prihaja do čedalje širše uporabnosti indirektnih ogrevalnih naprav, ki kažejo znatne prednosti glede pregretja, točnosti regulacije, eksplozijske varnosti in drugih za moderne naprave važnih možnosti. Gradimo lahko centralne naprave za več toplotnih potrošnikov, in sicer zaradi velike varnosti v obratovalnih prostorih, kjer se nahajajo potrošniki. S tem seveda tudi poenostavimo izgradnjo naprav: odpade poseben prostor za napravo itd. Indirektno zagrevanje karakterizira vključitev medija prenosa toplote med izvc-r toplote (gorilec ali električna energija) m potrošnika toplote. Klasičen primer za takšno napravo je centrajno ogrevanje z vodo kot prenosnim medijem toplote. Razen vode, ki kljub temperaturnim omejitvam predstavlja idea’en medij, poznamo v uporabi še celo vrsto drugih. Izbira prenos« nega medija toplote pa je seveda odvisna od specifičnosti naprave, ki jo želimo graditi. Visoka specifična 'oplota vode fpri temperaturah nad 100° C moramo zabodi raz-tezkov vgrajevati posebne naprave za vzdrževanje pritiskov, pri 300" C dosegamo tlake višje od 80 atih) nam narekuje izgradnjo vi-sokotlačnih naprav. Razen tega obstajajo pri napravah z visokimi tlaki, posebno pri pari, problemi v sami izgradnji zaradi preprečevanja tvorjenja kotlovca in, s tem v zvezi, postavitve postrojenj za pripravo napajalne vode, ki so ob zvišanju investicijskih stroškov zelo neugoden faktor pri izgradnji naprav. Nadalje moramo biti zelo pozorni na nevarnost korozij, zmrzovanj itd. Mineralna olja so se v zadnjem času močno razširila kot medij prenosa toplotne energije. Dosegati io mogoče temperature do 300 stopinj C brez pritiska in tako pri specifičnih postrojenjih zelo znižali stro- ške izgradnje ter zagotoviti veliko varnost in sigurnost naprav. Takšna postrojenja je mogoče z ozirom na strdišča specialnih olj postavljati tudi na prostem. Posebne prednosti mineralnih olj se kažejo prav tam, kjer so naprave grajene za specifične razmere in potrebujemo visoke temperature. Mineralna olja za prenos toplote naj bi imela sledeče karakteristike: — speci f. toplota pri 15” C — 0,968 — viskoznost pri 20° C — 30 E 230 (est) — viskoznost pri 50° C — 3,8 E 28 (est) — plamenišče min. — 177» C — strdišče-----7° C — vrelišče — 320” C — razteznostni koeficient — ca. 0,003 Ce podatki za uporabljeno olje precej variirajo od navedenih, je treba pri napravi to upoštevati. V kotlu ali oljnem generatorju ogreto olje mora po Zvišanju temperature prisilno cirktilirati skozi napravo in potrošnike toplote z obtočno črpalko za olje. Ta črpalka je vgrajena v dovodu in tlači olje skozi toplotne potrošnike, od koder se vrača po povratnem vodu zopet do oljnega generatorja. Za preprečevanje tlačenja vročega olja po razteznostnem vodu v ekspanzijsko posodo mora biti razteznostni vod vključen med oljni generator in sesalno stran obtočne črpalke. Tako imenovana talna oljna posoda v kombinaciji z ekspanzijsko posodo opravlja dve nalogi. Enkrat ima nalogo zajeti celotno količino olja, tako da lahko vanjo izpraznimo celotno napravo, drugič pa prevzema celoten raztezek oziroma povečanje volumna olja, ko je naprava vroča, ne da bi prenosni medij binacijo polnilne naprave in izpraznjevanja pri polnilni cevi na talnem rezervoarju za olje so dane vse možnosti praznjenja oz. polnjenja naprave z oljem. Pod kontrolo in z varnostnimi organi ter velikega pomena je vgradnja di- den tudi termostat pri dimnih plinih, ki prav tako prekine dovod goriva do gorilca pri prekoračitvi nastavljene temperature. Ce prekine obratovanje ena od varnostnih naprav, je možno napravo zaganjati ročno ali z ustrezno ureditvijo tudi avtomatsko. Obtočna črpalka mora biti opremljena z lovilcem nesnage, za opazovanje tlačnih razmer naprave .pa tudi z manometrom v pred-toku in na sesalni strani z manovakuumrr.etrom. Ekspanzijska posoda mo- ferenčne tlačne napravo med pred tokom in povratkom olja v napravo, ki zapre dotok goriva do gorit-ca pri preseženih obtočnih hitrostih. Varnostni termostat opravlja kontrolo temperatur predtoka olja in prekine dotok goriva do gorilca pri prekoračenju nastavljenih toplote olja prišel v stik z m temperatur. Nadalje je kol zunanjim zrakom. S kom- varnostna naprava predvi- ra biti tako dimenzionirana, da prevzame volumensko spremembo olja pri temperaturnih razlikah. V praksi se dimenzionira tako, da je volumen posode približno dvakrat večji kakor pa volumenska razlika celotne količine olja pri maksimalni temperaturni razliki. Koeficient ekspanzije znaša približno 0,063 vol. %/” C. Izkušnje povedo, da je treba ekspanzijsko posodo pravilno dimenzionirati, tako da upoštevamo tudi možnost za priključitev morebitnih dodatnih potrošnikov, ker potem nimamo težav pri eventualnih priključitvah, ko se poveča količina olja. Namestitev ekspanzije mora biti vsaj 1,5 m višja kot najvišje ležeči potrošnik v obtoku ogrevnega olja. Zelo pogosto je zato nameščena v strešni konstrukciji tistih proizvodnih prostorov, ki so najvišji. Olje kot prenosni medij toplote je pri višjih temperaturah afini livno k oksidaciji, zato je posebno važno principialno vezati ekspanzijsko posodo s talnim rezervoarjem, tako da se preprečuje stik olja z zunanjimi vplivi (glej risbo). Pri zagonu mora biti ekspanzijska posoda napolnjena do polnitvene kontrole, talni rezervoar pa do polnilne cevi za napravo. Pri zagretju naprave se olje širi in iztisne nekaj zraka iz ekspanzijske posode skozi izravnalno cev v ■ talni rezervoar in tu ustvarja delni nadtlak. Nadtlak pritiska olje v drugem delu' talne posode z atmosfero povezano olje in iztisne ta zrak na prosto. Po ohladitvi naprave se vrne obtočno olje v prvotno stanje, tlak pade in v talnem rezervoarju se tlaki izenačijo. Pri takšnem delovanju ne pride do stika med obločnim oljem v napravi in atmosfero, s lem pa je tudi preprečena možnost oksidacije. Priključek kontrole oksi-dacijske posode mora biti narejen tako, da je najnižji nivo olja v ekspanzijski posodi vsaj 3 m višji, kot je sesalni vod obtočne črpalke; ta statična višina je nujna za brezhibno delovanje črpalke. Večinoma pa so naprave grajene tako, da je ekspanzijska posoda vgrajena na najvišjem mestu, obtočna črpalka pa na naj nižjem mestu celotne naprave in je višinska razlika med njima še večja, vendar je potrebno pri posebnih primerih na to paziti. (Nadalievanje v prihodnji številki) V EBERSWALDU SMO P RI C E L I PRIPRAVLJALNA DELA ZA ŽIVINOREJSKI GIGANT V NDR V prvi letošnji številki Glasnika smo že poročali o vključitvi v mednarodni »inžiniring« za izgradnjo farme svinj »Ebcrsvvalde« v Nemški demokratični republiki. Cas teče in terminski plani, ki sc stekajo pri datumu 18. 10. 1969, to je ob 20-letnici NDR, zahtevajo od naših služb že polno aktivnost. Gradnje ni moč zavleči preko tega datuma, ker bo po uradnih objavah ta dan največji praznik republike od njene ustanovitve. Naj mimogrede omenim že, da smo že poldrugo leto seznanjeni s protokolom otvoritve, ki se je bo udeležil sam predsednik Walter Ulbricht, ki naj bi pretrgal vrvico na treh gigantskih objektih v NDR. To je v prvi vrsti popolnoma nova Izgradnja centra Berlina, imenovana kratko »ALEX«. ki je ocenjena kot najobšir-nejša mestna gradnja v Evropi. Drugi objekt iz te skupine je 350 m visok televizijski stolp z vrtljivo restavracijo za ca. 150 ljudi v višini 200 m, tretji pa omenjena farma svinj v Ebers-waldu. Spričo teh zahtev odpade vsak razgovor o tem, »kdaj«, in ostane le vprašanje: »kako«. Določeno je namreč, da bodo morali že ta dan tehnologi »Agrokombinata« s pritiski na gumbe iz sprejemnega centra kontrolirati prek televizijskih kamer—monitorjev Posamezne faze vzreje itd. KAKŠNO JE STANJE NA GRADBIŠČU? Investitor gradi s polno paro delavsko naselje za 400 delavcev. Pri teh delih mu v veliki meri pomagajo gradbeniki »Obnove« in »Tehnike« kot soudeleženci inžiniringa. To bo Vas graditeljev z vsemi zakonsko in kulturno predpisanimi *n priporočljivimi pritiklinami, rekreacijskimi prostori in napravami. V eni sobi bosta stanovala po dva delavca. Sobe nodo opremljene s centralno kurjavo. Organizirana je poseb-Pa menza, njen »direktor« pa “p znani (bivši) ljubljanski go-JUiničar ln športnik Jule Kn-ki je v Ebcrswaldu že nekaj mesecev, kajti menza že “cla v malem za približno 60 gradbincev in vodstvo gradnje. Ob obisku smo bili postreženi v pruski deželi s hrano po našem okusu. V šali nam je to- variš Jule zaupal, da ima v načrtu tudi par sodčkov belega in rdečega za »medicino in stimulacijo« konec tedna ali med prazniki. Prehrana bo veljala 6 mark dnevno za 3 obroke, stanovanje pa 10 mark mesečno. Ker smo že pri denartu. naj Inž. Jože Vod er g a js bo vodil naša dela v NDR posredujem malo kalkulacijo za.služka in prihrankov npr. za KV-monterja s povprečno plačo. Vsak bo prejel 30 •/• zaslužka v vzhodne nemških markah, to je ca. 330 MDN (Mark Deutsche Notenbank) in 70 •/• v dinarjih na hranilno knjižico ali osebni žiro-račun v domovini, kar znese ca. 2400 N-din. Ta kalkulacija je napravljena na osnovi izračuna za 250 ur mesečno (za katere se bo moral delavec zavezati) in brez norm-nega presežka, na katerega je mogoče računati v drugi polovici montaže. Pripravljanje gradbišča v EberSwaldu SEDAJ PA SE NEKAJ O GRADNJI SAMI Vsi hlevi so montažnega tipa in bodo prvi med njimi montirani že v juniju ter uporabljani kot delavnice in skladišča. Skupno bo 45 hlevov v velikosti 100 X 20 m, katerih izgradnja bo glede na tipizacijo sorazmerno enostavna in hitra — seveda do instalacijskih del in montaže opreme. Na podlagi terminskih planov je pričakovati, da bodo odšle v Nemčijo prve monterske grupe v avgustu in bomo dosegli polni razmah del v letošnjem novembru s skupno okoli 100 elektro in ekv-monterjev. Za enostavnejšo predstavo o obsegu del naj navedem še nekaj značilnosti: skupna teža vsega materiala, ki ga bomo mi montirali, bo okoli 3500 ton. Pri izdelavi kletk za posamezne živali bo potrebno izvršiti ogromno količino zvarov pocinkanih cevi. Položeno bo nad 600 km žic za elektro-instalacije itd. Naša sedanja dejavnost je usmerjena k pripravam za pričetek del, na sklepanje pogodb l nemškimi dobavitelji materialov ter na organizacijo in priprave v posameznih obratih v strokovnem in personalnem pogledu. V polnem teku je projektiranje vseh montažnih del. pri čemer sodelujeta strojna in eletkno projektantska grupa s -kupno 10 proiektanti. Izdan je pravilnik za delo v NDR in za urejanje medsebojnih poslovnih odnosov. S temi določbami se lahko seznanijo vsi, ki jih to posebej zanima. ZANIMANJE ZA NASO DEJAVNOST SE SIRI Dela v NDR bo za naš obrat za izvajanje investicijskih del v tujini vodil Jože Podergajs, diplomirani elektro-inženir. Je že naš star znanec in smo se do sedaj z njim srečavali kot strokovni partnerji, le da je do sedaj nasproti naši firmi zastopal investitorja — Železarno Vareš. Rojen je leta 1926 v Celju. Elektro-fakulteto je dokončal v Ljubljani 1956 ter je do prihoda v IMP 1. 12. 1967 služboval v »Rudniku i željeza-ri Vareš« na raznih strokovno odgovornih mestih kot obratovodja, energetik in končno kot šef vseh investicij. Kri ni voda in prijavil se je na naš razpis v dnevnem časopisju za delovno mesto šefa gradbišča v NDR. Komisija je izmed številnih prijav sprejela prav njegovo, ker je smatrala, da je za razpisano delovno mesto on najprimernejši strokovnjak, z aktivnim znanjem nemščine. Ing. Podergajs je že tri mesece v Berlinu kot član direkcije inžiniringa: predvsem pripravlja dobavo materiala ter sprejema in koordinira zahteve investitorja. Nadalje sodeluje z obrati v Ljubljani, skrbi za stanovanja in se tolaži, da je vsak začetek težak; kajti v programu je 12 ur dela dnevno, včasih še več, saj mora prevoziti mesečno po opravkih nad 4000 km z osebnim avtomobilom. To naj bi bil v kratkem opis naše dosedanje dejavnosti in splošnega stanja na gradbišču v Ebersvvaldu. Omembe vredno je še, da so bile že naše skrbne priprave, skupno s projekti, označene v NDR kot reference ter se zanimanje za našo dejavnost širi. Imamo možnosti za razgovore o našem sodelovanju pri nadaljnjih novih gradnjah. Seveda pa moramo upoštevati naše naloge na jugoslovanskem tržišču in naše kapacitete glede na količino in kakovost, sicer se nam lahko vsak morebiten »zalogaj« zatakne. Smatram, da smo sposobni vsa do sedaj prevzeta dela dokončati v zadovoljstvo vseh naročnikov. Pogoj za to pa je, da se vsi naši vodilni strokovnjaki pri teh poslih zares angažirajo, pomembna pa bo tudi pravilna razporeditev naših monterjev. J. N. mai ■■■■■■■■■■■■El !■■■■ S s O PROJEKTIRANJU V VZHODNI NEMČIJI Drugačen način projektantskega dela 2e od leta 1966 sodeluje naše podjetje pri projektiranju živinorejsko-prelirambenih objektov v Vzhodni Nemčiji. Projektiramo v sklopu ljubljanskega podjetja »Agrokombinat-Emona«, ki je glavni projektant kompletnih tehnologij. Projektiranje obsega celotno tehnološko, gradbeno in Instalacijsko zasnovo ter izdelavo glavnih projektov. Vsa dela se opravljajo po naročilu vzhodnonemškega ministrstva za nabavo in preskrbo »ERFAU KOMI-TEE« Berlin, ki se je na osnovi dosežkov v naši državi na tem področju odločilo za sodelovanje z nami. Do danes smo izdelali že idejne in glavne projekte za perutninske farme, farmo belega mesa (telet) in farmo prašičev. Po naši dokumentaciji je zgrajen perutninski kombinat Kdnigs tVustcrhauscn, v gradnji pa je farma belega mesa Herzfeldc in farma prašičev Ebers alde. Vsi navedeni objekti so zasnovani po najnovejših tehnoloških in tehničnih rešitvah v svetu ter so po obsegu med največjimi v Evropi. Navadno Je predvidena tehnološka oprema specializirane ameriške firme »Big Dutvhman«, ostali materiali za gradnjo pa so izbrani iz Vzhodne Nemčije in Jugoslavije. Pri projektiranju se vedno povežemo s tamkajšnjimi projektivnimi organizacijami, ki so hkrati naši svetovalci in interni revizorji. Sodelujemo z organizacijami »Hochbauprojektlrung« Frankfurt'Oder in »Land-bauprojekiirung« Potsdam. Vsi projekti morajo upoštevati vzhodnonemške standarde in TGL predpise, ki se bistveno razlikujejo od naših in VDE predpisov. Pred izdelavo mora biti vsak projekt revidiran od pristojnih revizijskih komisi! Od projektanta zahtevajo v Vzhodni Nemčiji drugačen način dela kot pri nas. predvsem pa dobro poznavanje materialnih list in TGL predpisov. Precej časa vzame projektantu sodelovanje z organi oblasti za pridobitev ustreznih dovoljenj. Med samo gradnjo pa je projektant dolžan opravljati projektantski nadzor. Vsi projekti, po katerih izvajajo vzhodnonemška podjetja, morajo biti opremljeni s točnimi cenami in kalkulacijami, ker je projekt osnova za sklepanje pogodb. Pri tem pa moramo upoštevati to, da so na razpolago zelo obsežni katalogi materialov in izdelkov, vsi opremljeni z veljavnimi cenami. Predvsem je dobro obdelana dokumentacija za elektro-instalacije. Težave pa so v nabavi te dokumentacije, ki je takoj po izidu razprodana. Pri gradnjah se precej uporablja tipizirana dokumentacija, in sicer za trafo-postaje, črpališča, kotlarne, vodovode in drugo. V tej dokumentaciji so detajlno obdelani gradbeni načrti, oprema pa se moro prilagoditi dejanskim potrebam. Naše podjetje se je vključilo tudi v Izvajanje del z montažno dejavnostjo in so žc sklenjene pogodbe za dobavo in montažo kotlarn v Herzfeldu in Mtickernu ter celoten inžiniring za instalacijska dela na farmi prašičev v Ebersvvaldu. Ob naših izkušnjah in ugledu pri projektiranju in montaži so v Vzhodni Nemčiji še velike možnosti za nadaljnja dele. Ekipa projektantov že sodeluje pri idejnem načrtovanju bodoče klavnice, hladilnice, tovarne močnih krmil, tovarne gotovih obrokov in drugih objektov. Istočasno se na osnovi fe zgrajenih objektov doma in v NDR pojavljajo interesenti iz drugih držav za projektiranje In izvedbo podobnih kompleksov^. ^ KLIMATIZACIJA IN VENTILACIJA NA POHODU NAŠA NAJMLAJŠA Področje klimatizacije in ventilacije je v svetu in pri nas ena od najmlajših vej instalacijske-ga udejstvovanja. V okviru našega podjetja smo prve korake na tem področju storili >e pri Toplovodu. Z n a vas a nje.m razvo. \ > specializaciji kadra, ki bi se ukvarjal izključno s klimatizacijo in ne hkrati tudi z drugimi toplotnimi in sanitarnimi instalacijami. Tem zahtevam je med našimi obrati prvi sledil obrat CKV Ljubljana iti ustanovil oddelek za klimatske naprave. S tem je bil led prebit in v neobdelano ledino st> se zarezale prve brazde. bliu.uv OKLA MED MONTAŽO IN Sprva seveda niso bili doseženi najboljši rezultati. Stanje pa se je izboljševalo iz dneva v dan Z ustanovitvijo lastne delavnice za klimatske naprave na Trati pred štirimi leti se je pričela prava delitev dela med »čisto* montažo in proizvodnjo elementov, ki jih ni bilo in ustreznih še danes ni dobiti na našem tržišču. Montažne skupine so se, prav tako kot delavnice, postopoma opremljale z modernejšimi pi ipravami, orodji In sl roji. Hkrati s tem se le spreminjala in izpopolnjevala proizvodnja z montažno tehnologijo. Danes, ko je delavnica za klimatske naprave opremljena z docela modernimi orodji in stroji, proizvaja po naši lastni in tudi po tuji dokumentaciji celo vrsto izdelkov, kot so: • KLIM ATI. to so klimatske in ventilacijske omare ? zmogljivostjo od 1000 do 50.000 kubičnih metrov zraka na uro. namenjene za klimatizacijo oziroma ventilacijo komfortnih ali ifld I • 'S**** * — •”* V» O — 'A Q• • INDUSTRIJSKI KLIMATI. kot jih imenujejo, so posebna oblika klimatov, pri katerih se uporabljajo aksialni ventilatorji In kanalski vlažilci zraka, proizvajamo jih v sodelovanju s firmo Jucker in so posebno primerni za tekstilno industrijo ter montirani že v MTT in Tovarni umetnih brusov v Mariboru; • SOBE, vpihovalne in sesalne v različnih izvedbah za dovod in odvod zraka; za kuhinje izdelujemo specialne sesalne šobe z vgrajenimi lovilci maščobe; prehodne šobe pa služijo za prehod zraka, kadar je dovod v enem prostoru, odvod pa v drugem; • Žaluzije, fiksne, nad-tlačne in podtlačne, še posebej pa regulacijske žaluzije do najmodernejših in največjih dimenzij — do 8 m* čelnega preseka; a ZRACNi FILTRI, različnih izvedb glede na postavljene zahteve za vgradnjo: • ELIMINATORJI vodnih kapljic; • VRATA, zrakotesna in vodotesna • • DUŠILCI ZVOKA. Vsi ti elementi klimatskih naprav so tipizirani, kar olajšuje delo monterjem, projektantom In vodstvenemu kadru. NUJNO JE SE OBSEŽNO SODELOVANJE S TUJIMI FIRMAMI Vzporedno z opremljanjem proizvodnje in montažnih skupin se Je tudi vodilni kader opremljal z modernimi merilnimi instrumenti, s katerimi kontrolirajo že izvedene naprave v obratovanju. Z uporabo podatkov, dobljenih z meritvami, in v sodelovanju z nekaterimi tujimi firmami smo v zadnjem času dosegli lepe uspehe na področju klimatizacije, kar potrjujejo neštete dograjene naprave, ki že obratuj e j 6. Med njimi naj omenimo le nekatere: v Tiskarni Ljudska pravica, Športni dvorani Tivoli, Tovarni najlonskih vlaken Vulon, NAMA, v mnogih trgovinah Prehrane, Bolnici v Novem mestu, hotelu Triglav v Kopru, hotelu Adriatic v Umagu, tiskarni Mladinska knjiga. Mariborski tekstilni tovarni, skladišču hmelja v Bačkem Petrovcu, Reaktorskem centru v Podgorici itd. Pravkar montiramo klimatske oziroma ventilacijske naprave' v nekaj večjih objektih. Te naprave v Domu tiska v Ljubljani gradimo v sodelovanju s firmo Jucker iz Milana in firmo Rox iz Ktilna, ki nam je dobavila ventilatorje in grelne registre. S firmo Termomče-canica iz La Spezie sodelujemo pri gradnji hladilne naprave z zmogljivostjo 2.100.000 hladilnih kcal h v ljubljanski Pivovarni Union. V Portorožu je v zaključni fazi montaža klimatskih naprav v restavraciji Jadran, za katere smo uvozili ventilatorje in grelce od firme Aori iz Milana Tomos v Kopru nam je zaupal izvc lbo prezračevalnih naprav v svojem institutu. V začetni fazi je še montaža klimatskih in ventilacijskih naprav v Institutu Jožef Štefan. Tudi veliki hotelski objekti Solaris ' in II pri Šibeniku bodo opremljeni z našimi p re 7. r a če va l n t m t napravam j. Lahko pa bi našteli še več objektov in naprav, ki so v gradnji. saj ima vspk med nitmi svoje speci "tčne in zanimive strani. Končno naj omenimo, da je kljub širjenju opisane dejavnosti še vedno naša rak — rana nabava kvalitetnih ventilatorjev in grelnih registrov, za katerih proizvodnjo domače tovarne nimajo posluha Odličen zgled vodilnih Dne 18. aprila so opravljali izpite iz higiensko-teh-niuae zaščite oz. varstva pri delu vsi vodilni uslužbenci podjetja. Po tečaju iz varstva pri delu je tudi izpit izvedla Dopisna delavska univerza preko izobraževalnega centra podjetja. 7 ;i-Mayo pismenih seminarskih nalog in pri ust- nem zagovoru so vsi. ki so polagali izpit, dokazali, da jim varstvena služba ne pomeni postranske dejavnosti, temveč da-vzporedno z razvojem tehnike in ustreznih gospodarskih dejav nosli spremljajo in dosledno iz-vaj • mi tudi naloge varstva pri Uspeh na izpitu je bil nadpovprečen: vsi kandidati. razen treh, ki so dosegli prav dobro oceno, so opravil’ izpit z odliko. Po tem izrednem zgledu vodilnih delavcev naj se za izpite iz varstva pri delu pripravijo tudi obratovojje, mojstri, šefi montaž in • vodilni monterji. t. L. Detajl z našega razstavnega prostora v Leipzigu RAZSTAVLJALI SMO NA SPOMLADANSKEM SEJMU TEHNIKE V LEIPZIGU i VZBUDILI SMO | ZANIMANJE M a Lcipziški sejem tehnike ima bogate tradicije in je J v socialističnih državah morda najstarejši po letih svo-I jega obstoja. Tega sejma se je letos udeležilo tudi naše ■ podjetje in si kot novinec poiskalo mesto med stalnimi J razstavljavci. Ta korak je bilo treba storiti zato. da naša firma, ki ■ se je v NDR deloma že uveljavila s projektantsko in j montažno dejavnostjo ter s televizijskimi pretvorniki * obrata TEN, pokaže svoj kompletni proizvodni program | in hkrati naveže stike s projektanti, proizvajalci in g uvozniki vseh socialističnih držav, ter si najde tržišče ■ za plasma proizvodov. O tem, koliko je naša namera uspela, se seveda še g ne da govoriti, še manj se to da izraziti v številkah. ■ Vendar je pozitivno to, da smo za naše proizvode zain-S teresirali projektante in navezali stike z uvozniki. Ker g za realizacijo izvoza na vzhod obstajajo objektivne te- ■ žave, ki so posledica togosti njihovega načina poslova-! n j a, je čas, ki je potreben za realizacijo, neprimerno a daljši, kot pa če gre za partnerje z zahoda. Zato je še ■ posebno važno, da se vzpostavljeni stiki razvijajo, šii ijo J in stalno vzdržujejo, ker le tak način dela zagotavlja a končni uspeh. Prodreti na vzhodno-evropsko tržišče pa ni samo J naša namera; isto tendenco je opaziti tudi pri zahodno-9 evropskih podjetjih, ki se na vse načine trudijo zago- ■ loviti plasma svojih proizvodov tudi na vzhodu. Na j sejmu smo letos opazili že več primerov kooperacije a med vzhodnimi in zahodnimi partnerji. Sejem sam, njegova organizacija in prikazan proiz-j vodni program socialističnih držav je naredil na nas * dober vtis. Glede tehničnih dosežkov in kvalitete, vse 5 ocenjevano seveda vizualno, lahko rečemo, da je na-U predek velik. Posebno je to vidno pri strojih, ki so * namenjeni za industrijo, gradbeništvo in podobno. Opali žiti pa je zaostanek prav na področju naših dejavnosti, a kjer je precejšnja praznina. Vzroki za to so verjetno J premajhne zahteve po komfortnih stanovanjskih in po-5 slovnih objektih. Tako naj za primer navedemo, da nismo pri vzhod-S no-evropskih državah opazili, da bi proizvajali b-rez-9 šumne cirkulacijske črpalke, pa čeprav so dobro sezna- ■ njeni z dosežki na tem področju. Zato je razumljivo, 5 da so naše črpalke vzbudile precejšnje zanimanje med 9 tamkajšnjimi projektanti, Podoben je primer z avtomatiko za centralno ogre-™ vanje in klimatizacijo. Njihova avtomatika je nameni e- * na v glavnem za krmiljenje in regulacijo v tehnoloških 9 procesih ter sekundarno tu in tam uporabljena pri ogre-I vanju in klimatizaciji. Temu so prilagojene tudi kon-t strokcijske rešitve in proizvodni program avtomatike. Presenečajo pa nekateri, najmodernejši artikli širo-i ke potrošnje naše dejavnosti, npr. sobni klimatizef.i'. čeprav dajejo vtis, da so delo posameznih institutov in j ne artikli za izpolnitev lastnega proizvodnega programa j in namenjeni domačemu tržišču. Vsekakor pa imamo možnosti za povečanje izvoza «1 v socialistične dežele, vendar bo treba še mnogo dela tl na tem pod roži V da se bomo 7 našim kompletnim nro- * izvodnim programom prebili na to tržišče. J. H. OBNOVILI SMO INSTALACIJE V BLEJSKEM HOTELU TOPLICE IZREDNA IZNAJDLJIVOST ZA NOVO DELOVNO ZMAGO Videti je, da je v letošnjem aprilu Bled na mnogih mestih eno samo gradbišče, čeprav gostinci pričakujejo sezono. Se posebej velja to za znani mednarodni hotel TOPLICE. Ropotanje strojnih naprav, vrsta obrtniških delavcev, gradbincev in naših monterjev elektrodejavnosti, kurjave, .vode in klime. Slišati je ukaze, klice, dogovore — prenašajo se razna bremena. Vsak ima svojo nalogo in vendar je vse nekako nervozno. In kaj ne bo! Hotel TOPLICE mora biti dokončan do letošnjega 1. maja. Naše podjetje se je že večkrat srečalo s podobnimi, toda manjšimi deli. Za kaj pravzaprav gre? Omenjeno delo v hotelu 'TOPLICE namreč ni novogradnja, ampak adaptiran je in delna rekonstrukcija tega turističnega vetera.na. Taka operacija ni lahka, bo Pa kljub težavam uspela. Hotel bo v notranjosti popolnoma obnovljen. Bil je zastarel in je to potrebno. Taka zamisel je zato zrela, njena izvedba pa je draga. Posebno draga bo- za tiste petične j še stalne obiskovalce, ki iščejo prav v tem prvorazrednem hotelu ob jezeru, biseru alpskega sveta, svoje zdravje, zadovoljstvo in razvedrilo. OD ZAČETNIH DVOMOV DO KONČNE POHVALE Z delom smo pričeli v zadnji tretjini lanskega novembra. Pogodba pa predvideva in obvezuje k dokončanju del do 25. aprila. »Ali bomo zmogli... Ali boste zmogli?« smo se spraševali v podjetju in je bil skeptičen investitor. Danes je že očitno, da smo ob skupnih naporih zmogli planirano delo v šestih mesecih. Sedaj, tik pred zaključkom del, se predstavniki investitorja spominjajo nazaj: .»... Dogovor je bil sklenjen. Načrte za izvedbo adaptacije so delali drugi. Prva faza ni bila usklajena. Stalni nesporazumi pa so bili odpravljeni v tistem trenutku, ko je vaše podjetje prevzelo načrte v dopolnitev. Drug problem je bil v tem, da je prvotni projektant predvidel za vgraditev material domače izdelave. Priznavamo, da nam je v tem pogledu kot svetovalec, Preizkušen praktik in stro- kovnjak največ pomagal tov. Cemernjak. Ni le vložil svojega strokovnega znanja, temveč je tudi potoval z nami v inozemstvo in se tako osebno angažiral, da smo lahko skupaj določili iizbor in nakup takih artiklov, ki bodo po svoji kvaliteti ustrezali ugledu in predpisani kategorizaciji hotela. Razen tega ne moremo preceniti izredne prožnosti šefa montaže elektrodejav-nostd tov. Kovačiča in vodilnega monterja tov. Ober-majerja. Oba sta znala prisluhniti vsaki želji, še več, nenehno sta koordinirala naše želje z delom na montaži. Prav tako so tudi drugi vaš) monterji in odgovorni delavci mnogo napravili za uspešno dokončanje težavnega dela, kar velja prav tako za centralno kurjavo, kakor tudi za vodovodne in sanitarne instalacije ter za klimatizacijo. V začetku smo bili do vas nekoliko nezaupljivi — nismo vas poznali. Danes ver-: jamemo v naš skupni uspeh. Pogosto pa nas motijo vaše proste sobote — ravno tu, ko gre za izjemo. Hotel je treba obnoviti v mrtvi sezoni. • Mi namreč delamo z gosti in od njih živimo. Kotli za kurjavo so; že dva meseca na Bledu — montaža pa še ni končana. Ne vemo, ali je to povsem v skladu s pogodbo. Ker so naši odnosi nadvse korektni, nočemo kritizirati, vendar si upamo kot investitorji postaviti vprašanje klimatizacije. Upamo, • da se bo vse zaključilo tako, kot" ste si zamislili, preudarili in obljubili. Se enkrat pa moramo poudariti, da toliko izvirnih sugestij, improvizacij .in možnosti, kot jih je nudil vaš strokovnjak Franc Cemernjak, žal nismo srečali pri nobenem sodelavcu IMP ... Želimo, da bi si ob dogovorjenem terminu tovariško segli v roke...« IN KAJ PRAVIJO NASI NA TO? Delo smo prevzeli posredno preko podjetja GRADIS — Jesenice. Vedeli smo, da nas čaka nekaj novega. Bilo je razumljivo, da bo morala biti celotna preureditev popolna. Značaj prvorazrednega internacionalnega hotela je to zahteval. Rešitev je bila v začetku zelo dvomljiva. Pomagali smo si z nabavo materiala pri firmi TRITON — BEL-CKO iz Munchna. Brž ko je nabavljeni material prišel, smo začeli delati po dopolnitvah naših projektantov. Danes delamo 12 ur dnevno, v nekaterih obdobjih smo jih opravili tudi po 14 na dah. Sedaj, v zaključni fazi, čakamo, da položijo v vse prostore tapete, nakar bomo takoj zvezali radiatorje in bpravili vse drugo. Prejšnje litoželezne radiatorje lužimo in s tem odstranjujemo večkratne barvne premaze. Tovrstna dela na starejših objektih zahtevajo v mnogočem dru- gačen sistem dela in organizacije, zlasti pa mnogo iznajdljivosti. Za nas je to preizkušnja več, dobrodošla tudi za naprej. Kljub težavnosti objekta smo se z naročnikom zelo dobro sporazumeli. Take odnose si želimo še za bodoče tudi z drugimi investitorji. Glede kotlov pa moramo povedati, da so so dela na njih nekoliko zakasnila prav zaradi načrtov, ki smo jih dobili v predelavo šele r letošnjem februarju. Naše montažne skupine, zlasti gorenjske, ki jih vodi šef montaže Marjan Jugovič z vodilnimi monterji Janezom Vovkom, Janezom Rozmanom in Vinkom Koželjem, ter še drugimi, so dokazale izredno požti-vo-valnost, iznajdljivost, prožnost, pa tudi enotnost nastopa. Zato bo hotel TOPLICE na Bledu adaptiran pravočasno. Kljub kratkim rokom smo poskrbeli tudi za strokovno in kvalitetno izvedbo. Naši monterji so si s posebno voljo do’ dela in solidnostjo pridobili še eno delovno zmago, in to prav V času prvomajskega praznika dela. Vodstvo podjetja izrecno čestita ob tem uspehu ekonomskim enotam Elektro-montaža in CKV Ljubljana, še posebej pa monterjem CKV na Gorenjskem. Bled je znan ne samo po vsej Jugoslaviji, ampak tudi zunaj naših meja ... S. 2. IMP Glasnik Izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja na Z meseca v 2500 izvodih. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Titova 31. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tisk in klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani P ^ S S > 2 B > VELIKI DIREKTOR Sem slišal, da nameravate na Trati nadzidati poslovno stavbo? Res je, zato ker so prostori premajhni in tudi premalo jih je! Sem pa mislil, da zaradi vašega direktorja ...» da se bo lahko v pisarni brez skrbi vzravnal! URADNO IN NEURADNO Si že slišal, da je uredniški odbor dobil tudi mnenje, da ima naš Glasnik preveč uraden ton? Se ne; toda časopis je lahko vendar le malo manj uraden, kot so uradni prispevki, ki jih dobi! Že, že, ampak to mnenje je pri- šlo iz našega velikega obrata, ki je za G številk časopisa poslal en sam prispevek. Pa je Imel vsaj ta edinček neuraden ton? Kaj pa še, uraden .. .! ZAVAROVANJE ODVEČ Si videl, kako so naši vodilni zablesteli na izpitih iz HT-var-stva pri delu? , — Sem, ampak potemtakem je pa silno škoda, .da smo.nejcaj dni pred tem sklenili zavarovanje za. odgovornost podjetja!? . — Počakaj, bomo še videli, kakšen bo. uspeh, drugih delavcev prt teh izpitih . . .!