DOI: I0.i7344/acsi.20i6.2620_Acta Chim. Slov. 2016, 63, (3), S103-S112_ S103 Prvi Teslovi koraki v kemijske vede Stanislav Južnič * Corresponding author: E-mail: juznic@hotmail.com Telephone: 031 814 742 Povzetek Prvič je predstavljen popoln popis Teslovih srednješolskih profesorjev. Poudarjene so odlike njegovih učiteljev kemijskih in sorodnih ved. Analizirane so knjige o kemiji, ki jih je bral srednješolec Tesla, in s kemijo povezana objavljena dela njegovih predavateljev. Se posebej je izpostavljeno raziskovanje spektroskopije, ki se je razbohotilo po Kirchhoffovih in Bunsenovih začetkih v Teslovi zgodnji mladosti in je močno vplivalo na raziskovanja Teslovega najljubšega profesorja Martina Sekulica. Ključne besede: Nikola Tesla, Rakovac pri Karlovcu, Martin Sekulic. Gustav Kirchhoff, Antoine Cesar Becquerel, Zgodovina pouka kemije in elektrotehnike. Slika 1: Teslov razrednik profesor tehniškega risanja visoki Franz Kreminger levo zgoraj, ob njem sivolasi profesor geografije-zgodovine in tujih jezikov Christoph Nieper ki je prišel iz slovaških Kremnic in kmalu odšel v Trst, sivolasi učitelj petja Vinzenz Knapp, profesor geografi-je-zgodovine in nemščine Franz Sehr, profesor hrvaščine pisec slovnice Josef Vitanovic, profesor kemije francoščine in zgodovine-geogra-fije v prvih treh letih Teslovega študija v Rakovcu bradati Ema-nuel Kregez, Tesli nič kaj ljub profesor prostoročnega risanja še bolj bradati Karl Pallasmann in prezgodaj umrli fizik-matematik Moritz Antulic desno zgoraj na posnetku iz januarja 1868, poldrugo leto pred Teslovim vpisom. Spodaj profesor geometrije, tehniškega risanja in strojništva Sekulic levo spodaj, profesor kmetijstva in naravoslovja Christian Lechleitner in katoliški veroučitelj Nikolaus Zivkovic. Ime psička na levi zaenkrat še ni znano, čeravno v tej smeri potekajo intenzivna raziskovanja. Prva profesorja kemije Nikole Tesle sta bila Ivan Jamnicki in Emanuel Kregez. Jamnicki je Teslo učil na gospiški nižji realki in nato znova v zadnjem letniku višje realke v Rakovcu ob Karlovcu po Emanuelovemu odhodu v Vinkovce 12. 9. 1872.1 Oba sta vodila nadvse dobro opremljen kemijski laboratorij, saj je pripomočke neposredno financirala vojaška uprava v Zagrebu. Kregez je kemijo predaval po učbeniku Friedricha Hinterbergerja (1826-1875),2 zvedavi Tesla pa si je poma- gal tudi z bogato založeno knjižnico v kateri so leta 1869/70 nabavili Časopis za analitično kemijo ustanovljen leta 1862 pod taktirko nekdanjega Liebigovega asistenta Carla Remigiusa Freseniusa (1818-1897) kot vodilnega strokovnjaka za kemijsko analizo katerega sistem je obveljal za celo stoletje. Prav tako ni bil od muh O. Erdmannov Časopis za praktično kemijo, ki je pod tem imenom začel izhajati že leta 1834 in ga je Tesla prav tako bral že v svojem prvem letu 1869/70 v Rakovcu. Leta Južnič: Prvi Teslovi koraki v kemijske vede S104 Acta Chim. Slov. 2016, 63, (3), S103-S112 Slika 2: Teslovo maturitetno spričevalo izdano ducat let po maturi za njegovo ameriško zaposlitev pri Edisonu. Sestavil ga je Teslov nekdanji sošolec profesor kemije v Rakovcu Ivan Bielic, vendar je pri tem zagrešil pomoto. Zapisalo se mu je, da je Tesla obiskoval nižjo realko v Gospicu med letoma 1867/68-1869/70, višjo realko pa v Rakovcu od 1870/71 do 1872/73, kar je skupno le 6 let. Bržkone pomota in je v Gospicu začel študirati eno leto prej, tako da je bil leta 1869/70 že v Rakovcu. 1871/72 je Teslov šolski knjižničar Kreminger nabavil Kemijo A. Streckerja (1822-1871) in Henrija Victorja Regnaulta (1810-1878), naslednje leto pa v Teslovem ma-turitetnem letu še Hinterbergerjevo Kemijsko Tehniko in Kemijo Karla Augusta Neumanna (1771-1866)3 Regnault je s svojimi natančnimi meritvami specifičnih toplot omogočil prevlado mehanske teorije teorije topote, čeravno so mu pomembni spisi zgoreli med boji za Pariško komuno, ki so zavdali tudi njegovemu sinu. Strecker je bil med najpomembnejšimi predhodniki periodnega sistema Mendelejeva.4 V predzadnjem letu Teslovega študija je dr. Kugler podaril dijaški knjižnici realke Rakovac Kemijo dunajskega univerzitetnega profesorja kemije in botanike med letoma 1707-1838 Josepha Franza barona Jacquina (1766-1839), ki je med prvimi sprejel nov Lavoisierjev pristop in Daltonovo-Berzeliusovo atomistično kemijo.5 Radodarni Kugler je dodal še prve tri zvezke Poljudnega naravoslovja Antoine Cesarja Becquerela (1788-1878) iz družine slovitih francoskih kemikov in raziskovalcev radioaktivnosti.6 Becquerel je začel pregled razvoja kemije podobno kot Teslov sošolec kemik Prica leta 1883. Kemija se je ločila od fizike v poznem 18. stoletju, kjer sta imela v mislih delo Lavoisierja. Becquerel je še posebej pohvalil vakuumske raziskave Torricellija in Otta Guericka. Obravnaval je razvoj do 15. stoletja preden je opisal najnovejša odkritja.7 Galilej je raziskal težnost, Torricelli je odkrili zračni tlak, Descartes pa je Pascalu dal idejo Puy de Dome tlačnih poskusov za merjenje višin hribov. Zgodovinsko skico so sklenili raziskovalci loma svetlobe.8 V uvodu druge knjige je Becquerel podal za Teslo zelo zanimiv oris teorije svetlobnih delcev in valov od Bacona, Descartesa in Newtona do Thomasa Younga, Brewsterja in Fraunhoferja.9 Na koncu drugega zvezka je posebno skrb namenil teoriji molekul Ampèra in Marca Antoina Gaudina (1804 Saintes-1880 Pariz). Becquerel je zaključil knjigo s kristalografsko-atomistično teorijo. Ampère je brez dokončnega dokaza predstavil molekule različnih tvari v posameznih geometrijskih oblikah piramide, kocke in podobnih. V kemični sestavi se molekule vežejo na druge glede na danosti svoje prostorske geometrije. Več atomov gradi molekulo, pravilna prostorska geometrija molekul pa omogoča pravilne oblike kristalov.10 Keplerjevim podobne špekulacije te vrste so navdihnile Teslo za vpis na graške politehniške kemijske študije. V Teslovem maturitetnem zaključnem letu 1872/73 je njegov razrednik Franc Kreminger kot knjižničar realke Rakovac kupil 81 knjig, vključno s številnimi pripomočki za pouk meteorologije, matematike in kemije. Med njimi je bila Graham-Ottova Kemija, katere del je Kreminger nabavil že v preteklem letu. Thomas Graham (18051869) je bil profesor kemije v Glasgowu in Londonu kjer je končno nadomestil Herschla kot Master of Mint na prestižnem položaju svoj čas dodeljenemu neprekosljive-mu Newtonu. Seveda upravičeno, saj sta leta 1847 v knjigi, ki so jo uporabljali Tesla in njegovi učitelji, Graham in Otto prva objavila tabelo izomorfnih kemijskih elementov in z njim tlakovala pot D. Mendelejeva v periodni sistem iz let 1869-1871.11 Ob Graham-Ottovi knjigi je knjižničar Kreminger nabavil še Kirchhoffovo Spektroskopijo.12 Strokovnjak za spektroskopijo nekdanji Bunsenvov učenec Henry E. Roscoe FRS (1833-1915) je prevedel leta 1861 v Heidelbergu napisano Kirchhoffovo delo, ki je bilo objavljeno v Berlinu leta 1862. Bunsen in Kirchhoff sta ustanovila povsem novo vejo kemijske znanosti z uporabo opazovanje spektralnih črt in s kvantitativno analizo. Kirchhoff je navajal stališča Škota Sira Davida Brewsterja o obliki posebnih temnih spektralnih črt v spektru zahajajočega Sonca, ki ned- Južnič: Prvi Teslovi koraki v kemijske vede Acta Chim. Slov. 2016, 63, (3), S103-S112 S105 Slika 3: Kirchhoffov spektrometer na koncu prve Kirchhoffove knjige, ki jo je Tesla bral v Rakovcu. Leopold Mozbura Karel Dollenc 15 Nov 1711 Grudec 14 Oct 172G Dunaj 1731 Dunaj 7733 Dunai 1743 Gradec; prof. msi. Bet 1744-1746 Lujz; ptof, tí. m inéL Bet. 1747-1748 Gradec; pnfekt dsifon&nskevu observ&to1 i"i7ny¿i ffHíeffwíAB Bet J 750-1765 Gradec . Prtíhmt 'apetuntov r/ja¡pma[rírH Bnt 1750-77 73 TW.-tfTtjaí; .v pftfa; p-rf:'-' Lw Se). ?7S7 7303 Oj.jrJ . piofif s ' matamatike til* 7503-7515 Kntme uiutesu: ittiiltíituitíkt Bot. IB1B-1B4B Pedí,7 . pmAjmt. "V"'/-'..'i ■< r UdKlOOraimsafa Otto Balthasar Petz va I 07 Jan 1609 SpiAska Delit fZipaw Belal 24Auq W3&Peiín . mdni - ■-( .■ Y ¿la>t mñdanike äkademifi IS.'S >85B Ita 1872tejunkt ottíavmofys 7557-1055 gteßhanysj^nianys •Jedtik 77 Jan 1900 zemne Slovaika 1617 1616 Trnava 1817 Bratislava 1S22 BuO'moesla Slika 3: Kirchhoffov spektrometer na koncu prve Kirchhoffove knjige, ki jo je Tesla bral v Rakovcu. Slika 5: Teslovi akademski predniki glede na njegov študij spektroskopije pri Sekulicu; prikazani so vse do zadnjega mariborskega rektorja Halloya. Sekulic je študiral pri vodilnih ogrskih raziskovalcih dinama in še posebej pri izumitelju dinama benediktincu Jedli-ku, tako da je Tesli najnovejša spoznanja ponudil tako rekoč iz prve roke. vomno pripadajo vplivom zemeljske atmosfere.13 Pri nastanku osončja je Kirchhoff upošteval Laplaceovo meglično hipotezo,14 Aragu pa so se Sončne pege zdele dovolj ohlajene za morebitne prebivalce.15 Slike sončnega spektra in spektroskopa s prizmo je Kirchhoff postavil na konec knjige. Roscoe prevedel še leta 1862 v Heidelbergu napisano in naslednje leto v Berlinu objavljeno Kirchhoffovo delo pod enakim naslovom. Kirchhoff je primerjal spektre Sonca s spektri žarnic plinov opazovanih skozi teleskop po lomu na več prizmah. Kirchhoff je dokazal, da svetle črte posameznih kemijskih elementov sovpadajo s temnimi programi sončnega spektra, ki kažejo pečat plinastih snovi v atmosferi Sonca. Kirchhoffov študent Karl Hofmann je nadaljeval študij spektrov plinov, ker se je Kirchhoff popolnoma posvetil raziskovanju spektrov Sonca.16 Večji del drugega zvezka je vseboval tabele izmerjenih podatkov s spektrom na kon- Južnič: Prvi Teslovi koraki v kemijske vede S106 Acta Chim. Slov. 2016, 63, (3), S103-S112 Emmanuel Kregez Bel 1867-1872 Rakovac-Karlovac; Profesor kemije Nikola Tesla 09 Jul 1856 Smiljan Bet. 1B70-1B73 Rakovac-Karlovac Bel W6-1$77 Qradyc Ttxhnisshe Honhjnhule-Joanneum 07 Jan 1943 New York Slika 6: Teslovi akademski predniki glede na njegov študij kemije v Rakovcu. cu. Nabavo Kirchhoffove knjige je nedvomno naročil Teslov profesor Sekulic, ki mu je Tesla neformalno pomagal pri pripravi poskusov. Sekulic je obenem nabavil laboratorijsko opremo za lastne spektroskopske meritve, ki jih je začel že oktobra 1870, ko je imel izjemno priložnost tudi na naših zemljepisnih širinah opazovati severni sij. Svoje ugotovitve je tudi s Teslovo mladostno pomočjo objavil v tisti čas najbolj eminentnih kemijskih in fizikalnih revijah. Z njimi si je pridobil velik mednarodni sloves in članstvo v Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu.17 Roscoe je moral biti Sekulicu nadvse pri srcu, saj so leta 1872/73 ob njegovem prevodu Kirchhoffa nabavili še prevod Roscoeve Lehrbuch der Chemie. Ivan Jamnjcky Sel. 1860-1881 Gospič: Profesor kemije na nižji realki Bet. 1873-1881 Rakovac-Kartovac: Profesor kemije na višji realki 1891 KarlQvaG Preglednica 1: Teslovi profesorji na realki v Rakovcu Področje 4. letnik 1869/70 5. letnik 1870/71 6. letnik 7.letnik Matura profesorjeve ure na teden 1871/72 1872/73 1872/73: člani izpitne komisije Teslov Moritz Antolic Löffler? Loys Möstl poučeval Franz Kreminger Zapisnikar Kremiger, razrednik (5. razred 1872/73) neobezno modelatrstvo (27. 10. 1835 - 1874 na Ljubljanski za 10 študentov 23. 12. 1915 Dunaj) realki Matematika Moritz Antolic 6-7 Löffler trigonometrija Josef Angelo Spinca Soštaric, Löffler, stereometrija po (odšel na realko Kreminger ali Sekulic Wiegandu 4-5 Pančevo) ali Sekulic: Diplomatska enačba, enačbe višjih redov, vrste, konvergenca divergenca kombinacijski račun, binomski teorem, stereometrija, sferična trigonometrija 3 Geografija Löffler 4 Emanuel Kregez? 3 Stefan Vargic 3 Mio Brašnic Zivko Vukasovic in zgodovina ali Stefan Vargic 4 (1829 Beravci južno od Dakova-1874), zoolog, entomolog, redni član JAZU, šolski inšpektor Vojne Krajine, doštudiral pravo na Dunaju in biologijo v Gradcu Verouk Nikolaus Zivkovic 2 2 2 Nikolaus Živkovic 2 Živkovic nekdanji kaplan v Crkvenom- bioku, škofijski sve- tovalec 1868 Nemški jezik Christian Nieper 3 3 ?? Mio Brašnic ali Brašnic (v Vinkovcih (prej v Kremnicah, Jamnicky (t 1881) 1874-1883) leta 1870 v Trstu) 3-4 2 Francoski jezik Emanuel Kregez 3 Peter Tomic 4 ur Petar Tomic (1839 1. semester/ Soštaric Zabok v Zagor 3 ur 2. semester ju-1918) doktoriral v Gradcu 1874 Hrvaški jezik Josef Vitanovic 2-3 Stefan Vargic 2, Stefan Vargic 3 Jagunic (* 1831, t (* 1844 Osijek; f1909) 2 profesor katoliškega 1891), nekdanji Zagreb, 1870 Osijek, verouka kateht Josef kaplan v Dubovcu, na Realki Zagreb objavil Jagunic po 25. 3.1873 Rakovac 1873-1875, Hrvaško slovnico 1872 in 1880 Vinkovci, 1882 profesor Gimnazije Karlovac Južnič: Prvi Teslovi koraki v kemijske vede Acta Chim. Slov. 2016, 63, (3), S103-S112 S105 Opisna geometrija Franz Kreminger projekcije, piramida 3 Franz Kreminger po Schnedersu polieder, preseki, krivulje, projekcije, piramida 4 Josef Angelo Spinca: ukrivljene površine, Tangentne projekcije 3 Franz Kreminger Centralne projekcije 3 Naravoslovje Sigmund Soštaric Botanika po Billu 2 Sisman von Letovanic (t14/11/1874 Karlovac) zoologija sistematiza po Giebelu 1 ura, (Botanična ekskurzija v Ozalj) Sistematika rastlin 2 Soštaric Ravnatelj Soštaric Kristalografija 3 Fizika / Löffler, Kregez, ali Sekulic, značilnosti teles, trdnine ali kapljevine po Kunzeku 3 Loffler, Kregez, ali Loffler in Sekulic Sekulic Sekulic Toplota izmenoma: Dinamika, elektrika magnetizem valovi,akustika, optika, statika trdnin, kapljevin teorije optike in toplote, plinov 4 matematična geografija in astronomija 4 Kemija Emanuel Kregez Emanuel Kregez (1872 v Vinkovcih, Tehniška in organska upokojen pred 1882) po Hinterbergerju 3 Tehniška in anorganska po Hinterbergerju 3 ure Emanuel Kregez težke kovine, ogljikove spojine 3 Ivan Jamnicky Jamnicky Ogljikove spojine 2 Kmetijstvo Sigmund šoštaric von Letovanic 2 s praktičnim delom Kmetijstvo sadjarstvo vinogradništvo 2 s praktičnim delom / / Telovadba Sekulic neobvezna gimnastika proti plačilu 50 fl Sekulic? Löffler za 160 študentov 4 Löffler 2 Löffler Prostoročno risanje Carl Pallasman 4 komplicirani ornamenti, glava, roka, noga 4 Loys Möstl Biste, akti, dvojna kreda in svinec, gips-ornamenti 4 Gjuro Fridrich Gjuro Fridrich (tudi po 1883) Akti in naravni ornamenti 4 Strojništvo Sekulic 4 Sekulic Naprave za poskuse Leta 1866/67 je predstojnik fizikalnega kabineta Moritz Antolic pridobil Woltmannov merilec toka, v Teslovem četrtem razredu leta 1869/70 pa termo-multiplika-tor (termoelektrični) Macedonio Mellonija (1798-1854) s svetilko in zaslonom, termo-element za temeljne poskuse, Frickovo valovno napravo in zbirko pripomočkov za dokaz Mariotevega zakona vključno s pipo za izpust. Loffler dobil za svoja meteorološka opazovanja Brusottinov aerometer (higrometer) iz Milana18 kot darilo feldmaršala poročnika Antona viteza Mollinary von Monte Pastello (* 8/9 oktobra 1820 kot Anton Mollinary v Titelu v Bački; t 26. oktobra 1904 v Vili Soave pri Comu v Lombardiji) ob obisku šole. Leta 1870 je bil Mollinary zagrebški generalni poveljnik Hrvaško-slavonske Krajine. Podarjeni aerometer je bil vreden 300 frankov v zlatu, njegov izumitelj pa je bil Ferdinand Brusotti (1837-1899 Pavia), ki je izpopolnjeval elektrostatične naprave in dobil zlato izumiteljsko medaljo na razstavi v Aleksandriji leta 1870, zasnoval pa je tudi novo vrsto vlagomera. Leta 1871/72 Sekulic za fizikalni kabinet dobil majhen parni-motor, Dubasquevo votlo prizmo, teleskop z mikrometrom, dve stekleni zrcali, role papirja za telegraf. Nadaljnjih 95 fl je porabil za popravilo naprav in potrošni material, medtem ko je Kregeza potrošni material v kemijskem laboratoriju stal 141 fl, leta 1869/70 pa le 40 fl.19 Leta 1871/72 je bilo 579 instrumentov v Sekulice-vem fizikalnem kabinetu, leta 1880/81 pa 277 aparatov in 25 instrumentov. Leta 1880/81 je imela naravoslovna zbirka 7000 primerkov, 20 instrumentov in 125 slik, matema-tično-geometrijska zbirka 181 modelov in 101 instrumentov. Kemijski laboratorij Jamnickega (t 1881) je štel 111 aparatov in 87 instrumentov. Za prostoročno risanje so imeli 1500 predlogov in 201 modelov, študentov knjižnica imela okoli 1700 knjig, profesorska knjižnica pa 2400.20 V Teslovem zaključnem letniku leta 1872/73 je Sekulic za realko v Rakovcu pridobil pet fizikalnih eksperimentalnih naprav, vključno z Grovejevim elementom s platinastimi elementi površine 23 inčev, Brehetovim kovinskim termometrom, kleščami, kladivom in žago.21 Teslove srednje{olske zamisli in znanja Šolske spretnosti mladostnik včasih sprejme za vedno. Inovativni duhovi jih raje spremenijo, tako kot so to počeli Galilej, Tesla ali Einstein. Včasih spremembe razmeroma Južnič: Prvi Teslovi koraki v kemijske vede S108 Acta Chim. Slov. 2016, 63, (3), S103-S112 Slika 7: Raziskovanja atomov in etra s Teslovo kritiko statistične mehanike ob vztrajanju pri etru za brezžični prenos energij na predavanju članom Ameriškega instituta elektroinženirjev na univerzi Kolumbija v New Yorku 29. 5. 1891. Tesla je s svojo vizijo pozneje ostal osamljen. urno povzročijo preobrate v osnovnem toku raziskovanja kot v primeru Galileja ali Einsteina. Ob drugih priložnostih kaže še čakati, da se spremembe uveljavijo, denimo pri Teslovih vizijah etra, ki ga je njegov učitelj Sekulic že opustil. Einsteinova posebna teorija relativnosti je oblikovala novo fiziko, vendar je njegova splošna teorija še vedno predmet različni razlag. Enako velja za Teslov brezžični prenos energije energijskih žarkov. Možno je, da jih je Tesla podedoval od Sekulica, gotovo pa je vmes veliko Teslovih zamisli. Zato spodnja tabela ponuja več idej, ki jih je Tesla spoznal med šolanjem. Tesla je ljubosumno čuval domnevo, da bi lahko njegov eter prenašal velike energije na dolge razdalje, čeravno njegove vizije ni sprejelo akademsko občestvo. Moderna astrofizika s časovnimi stroji, kvantnimi skoki in črvinami Boltzmannovega zeta Ludwiga Flamma zasnovanimi med Prvo Svetovno vojno leta 1916, Johna Archibalda Wheelera (1957) in njegovega mormonskega študenta Kipa Stephena Thorne-ja (* 1940) znova predpostavljajo Teslov prenos znatnih energij-mas na velike razdalje. Teorija v ozadju skoraj meji na znanstveno fantastiko in ni enaka Teslovim vizijam, vendar se v nekem globljem smislu nedvomno nave- Južnič: Prvi Teslovi koraki v kemijske vede Acta Chim. Slov. 2016, 63, (3), S103-S112 S105 Preglednica 2: Tesli znane ideje Izumitelji in ideje Zagovornik Nasprotnik Clausiusova kinetična teorija Sekulic, 1874, 110, 121, 147, 151;22 Karl Robida z izogibanjem etru Prica, 188323 Tyndallova kinetična teorija Sekulic, 1874, 110; Pisko-Hessler, Robida z izogibanjem etru 1866;24 Stefan Eter Beer, 1853;25 Tesla po letu 1891 Sekulic, 1874, 111; Šubic 1862;26 Mic-helson-Morley 1876; Kunzek ignoriral eter leta 1851; Einstein 1905 Energija Voltne baterije sorazmerne Martin Sekulic 1878; Hans Peter J0rgen Nekdanji rektor munchske politehnike proizvedeni toploti proti afiniteti Julius Thomsen (1826-1909) na univerzi Wilhelm von Beetz (1822-1886), nepovezani s toploto kemijske reakcije, Kopenhagen leta 1854; teorija afinitete direktor dunajskega fizikalno-kemijske- temveč odvisni od maksimalnega dela Marcellina Berthelota (1827-1907) ga Instituta Franz Serafin Exner reverzibilne reakcije leta 1864 (1849-1929), Hermann Helmholtz v Berlinu 1882; Jožef Stefan pri Dunajski akademiji 21. 6. 1878; Wiedemannovi Annalen der Physik Širjenje plinov: Davyjeva rotacija Humphry Davy Sekulic, 1874, 135 Širjenje plinov: Joule-Tyndallova translacija Sekulic, 1874, 135 z modifikacijami; Tobias Gruber Erasmus Darwin; Humphry Davy Dve zvrsti elektrike v delcih Grotthus, De le Rive, Berzelius, Fechner; Sekulic, 1874, 140 odvisno od smeri vrtenja Magnus, Ampère Ena sama vrsta elektrike v delcih Magnus, Ampère za anione in katione Sekulic, 1874, 140 odvisno od smeri vrtenja Stefan-Boltzmannova kinetična teorija Strkljevic, 1877;27 Stefanova optika v Šubic, 187428 Poggendorffovih Annalen 1865 (Pisko-Hessler, 1866, 1170); Helmholtzeva ohranitev energije v Mlada Srbadija 1872 Regnaultove termodinamične meritve Sekulic v Jahresbericht 1875, 3-15, 16-25, 34 41-42, 44, 50, 54; Prica 1883, 5, 7, 16; Zeuner, 160, 5;29 Pisko-Hessler, 1866, 1074, 1369, 1373 Enoten zakon teorije vsega Boškovic 1758; Le Sage; Luka Lavtar 1872; Ampère; Sekulic 1874, 152; Gell Man Moffrat30 Enotna sila in teorije vsega Konigov odboj 1857 Privlak in odboj med molekulami (Kunzek, 1851; Kunzek, 1850)31 Atomi Molekule in pore imajo različno število in velikost v različnih telesih, kar dela razliko v gostotah (Kunzek, 1851, 12); Ampèreva in Mach, Zeuner? Gaudinova teorija molekul (Becquerel, 1845, 2: 220-222, 224); Sekulic; Ettingshausen; Stefan Elektromagnetno delovanje na razdaljo December 1856 Riessovo pismo Faradayu Faradayevo pismo Riessu 1856 v podporo stari statični teoriji elektrike dovoljuje delovanje na daljavo (Reiss, 1867).32 le indukciji in težnosti (Riess, 1867, 43) Praktično takojšnje delovanje Faraday 1856 (Riess, 1867, 43) Riess 1856 (Riess, 1867, 43); elektromagnetizma Boltzmann; Klemenčič Bunsen-Kirchhoffova spektralna analiza Helmholtz; Ignjat Bartulic, 1870;33 Sekulic Aprila 1860 Siemens-Halske kazalčni-telegraf Galle, Zetzsche, 187034 Slabyjeva AEG Dunajska Telegrafska Konferenca 1868 Galle, Zetzsche, 1870, 368-370 ZDA telegrafi se ne pridružijo Konferenci Edisonova telegrafija in žarnice Zetzsche, 1877;35 Tivadar Puskas v Budimpešti Napeti odnosi Tesla-Edison v 1890ih Tehniško nikoli dokazan brezžični Tesla 1891, 1935, in 12/5/1938; Teslovi Einsteinova Relativnost in Bohrova prenos energije oboževalci 21. stoletja kvantna mehanika Tehniško nikoli dokazane vizije Tesla 1891, 1935, 1938; časovni stroji, Teorija relativnosti in kvantna energijskih žarkov kvantni skoki, črvine Flamma, Wheelerja, Thorna36 mehanika 20. stoletja Južnič: Prvi Teslovi koraki v kemijske vede S110 Acta Chim. Slov. 2016, 63, (3), S103-S112 zuje nanje. Čeprav so Flammove ideje dozorele v aktivnih časih Tesle ob rušenju Teslovega stolpa, jih je Tesla bržkone spregledal. Kot Boltzmann v svojih zadnjih letih, tudi podobno neprilagodljivi Tesla ni upošteval vseh znanstvenih novosti po svojem polomu s stolpom, medtem ko je Einstein v svojih poznih letih na uglajen način še vedno spodbujal obetavne ideje svojih dopisovalcev po vsem svetu. Zaklju~ek Teslov profesor Sekulic je spadal med vodilne raziskovalce spektroskopija svoje dobe, svoje ideje pa je objavljal tako pri zagrebški akademiji, kot v vodilnih nemških revijah. Nadarjenega Teslo si je izbral za demonstratorja, kar je Tesli omogočilo prve korake v svet eksperimentov. Sekulic je za svoja raziskovanja naročal najnovejše naprave in knjige, ki jih premladi Tesla morda ni vedno docela razumel. So ga pa spodbijale k nadaljnjemu snovanju. Po upokojitvi in H. Helmholtzevi kritiki leta 1882 Sekulic ni več objavljal znanstvenih razprav. Sekulic je skušal dokazati, da je energija kemijske reakcije sorazmerna proizvedeni toploti,37 morda po EXPERIMENTS WITH or HIGH POTENTIAL AND HIGfl FREQUENCY, nr NIKOLA TESLA. A LECTU REÍ DELIVERED ngrOHtt Tli K INSTITUTION OF ELKCTIUCAL ENGINEERS, LONDON'. With a Portrait nnd Biographical Sketch of the A uthor. NEW YORK: Slika 8: Gradivo za Teslovo predavanje v Londonu za Ustanovo elektroinženirjev in Kraljevo Družbo februarja leta 1892 pod naslovom »Poskusi z izmeničnimi tokovi visokih napetosti in velikih frekvenc«, tik preden ga je novica o materini bolezni zvabila nazaj v domovino. Slika 9: Tesla predava v Londonu leta 1892. vzoru na Zakon o ohranitvi energije sprejet v njegovih deških letih. Tako je podprl teorijo svojega prijatelja Hansa Petra J0rgena Juliusa Thomsena (1826-1909) z univerze v Kopenhagnu objavljene leta 1854 in potrjeva-ne desetletje pozneje s teorijo Marcellina Berthelota (1827-1907). Vendar je bil Zakon o ohranitvi energije že zunaj poglavitnih raziskav, ki so se veliko bolj vrtele okoli entropije 2. zakona. Tako se Sekuliceve domneve niso skladale z rezultati meritev nekdanjega direktorja münchenske Politehnike Wilhelm von Beetza (18221886), Štefanovega študenta direktorja prej Loschmid-tovega dunajskega fizikalno-kemijskega inštituta Franza Serafina Exnera (1849-1929) in Hermanna Helmholtza v Berlinu leta 1882. Helmholtz je pojasnil, da afiniteta ni povezana s toploto kemijske reakcije, temveč z največjim delom reverzibilne reakcije. V tem času je bil Tesla že dodobra zasidran v elektrotehniki, Sekulica pa je znova srečal desetletje pozneje v Zagrebu. Sekulic je bil na Teslov razred gotovo izjemno ponosen, saj je kar polovica Teslovih sošolcev študirala kemijsko-fizikalne vede na Dunaju in Gradcu, le Tesli pa se je študij ponesrečil. Teslove ideje so namreč potrebovale ameriških potrditev pod niagarskimi slapovi za sprejem v njegovem domačem evropskem okolju. Literatura 1. Jahresberichte der k.k. Ober-Realschule zu Rakovac in der k.k. Kroatisch-Slavonischen Militär-Grenze 1872/73 1873/74, Zagreb 1874, 54. 2. F. Hinterberger, Lehrbuch der technische Chemie für Ober Realschule 1-3. Wien: Braumüller, 1868; F. Hinterberger, Južnič: Prvi Teslovi koraki v kemijske vede Acta Chim. Slov. 2016, 63, (3), S103-S112 S105 Lehrbuch der Chemie für Unter Realschule. Wien: Braumüller, 1868, 1871. 3. Hiterberger, Chemische Technik; Zeitschrift für analytische Chemie 1869, 1872; Otto Linné Erdmannov (1804-1869) Journal für praktische Chemie 1869, 1873; Annalen der Physik und Chemie 1873 (Jahresberichte der k.k. OberRealschule zu Rakovac in der k.k. Kroatisch-Slavonischen Militär-Grenze 1869/70, 1870, 35; Jahresberichte der k.k. Ober-Realschule zu Rakovac in der k.k. Kroatisch-Slavo-nischen Militär-Grenze 1871/72, 1872/73, 1874, 47). 4. Jahresberichte der k.k. Ober-Realschule zu Rakovac in der k.k. Kroatisch-Slavonischen Militär-Grenze 1871/72, Zagreb, 1872, 25; Ju.I. Solov'ev, Stanovlenije himii kak nauki. Moskva: Nauka, 1983, 344 5. Joseph Franz baron Jacquin; Ignaz Gruber, Grundzuge der allgemeinen und medizinischen Chemie, Wien: Mörsch, 1797, 1836. Prevod: Elements of Chemistry, trije ponatisi, London, 1799-1803. 6. Antoine Cesar Becquerel, Populäre Naturlehre mit besonderer Rucksicht auf die Chemie und verwandten Wissenschaften (in neun Theilen), Stuttgart: Scheible, Rieger & Sattler, prevod profesorja G. Kisslinga, 1845. 7. Becquerel, 1845, 1. 15, 24. 8. Becquerel, 1845, 1, 198. 9. Becquerel, 1845, 2, 7-8. 10. Becquerel, 1845, 2, 220-222, 224. 11. T. Graham, F.J. Otto, Ausführliches Lehrbuch der Chemie. Braunschweig, 1847,1, 609-650; Ju.I. Solov'ev, Stanovlenije himii kak nauki. Moskva: Nauka, 1983, 338, 342, 413. 12. Gustav Kirchhoff, Untersuchungen über das Sonnens-pectrum und die Spectren der chemischen Elemente v 2 delih, Berlin, 1862 in 1866. Separat iz Abhandlungen der königl. Akademie der Wissenschaften zu Berlin 1861-1862. Prevod Henry E. Roscoe, Researches of the Solar Spectrum and the Spectra of the Chemical Elements. Cambridge/London: Macmillan and Co., 1862-1863. 13. Kirchhoff, Roscoe, 1862, 1, 6, 8; Kirchhoff, Roscoe, 1863 2, 7; Gustav Kirchhoff, Izbrannie trudi, Moskva; Nauka, 1988, 402. 14. Kirchhoff, Roscoe, 1862, 23 15. Kirchhoff, Roscoe, 1862, 25 16. Kirchhoff, Roscoe, 1863, 4-5 17. Martin Sekulic, Ultraviolette Strahlen sind unmittelbar sichtbar. Chemisches Central-Blatt, 1872, 3/43, 417-418; Martin Sekulic, Eine merkwürdige Interferenzerscheinung. Annalen der Physik, 1873, 5/225, 126-128; Martin Sekulic, Ueber die an bestäubten und unreinen Spiegeln sichtbare Interferenzerscheinung. Annalen der Physik, 1875, 2/230, 308-316. 18. Jahresberichte der k.k. Ober-Realschule zu Rakovac in der k.k. Kroatisch-Slavonischen Militär-Grenze, 1867, 29; Jahresberichte, 1870, 37; Jahresberichte, 1872, 29 19. Jahresberichte der k.k. Ober-Realschule zu Rakovac in der k.k. Kroatisch-Slavonischen Militär-Grenze 1870, 36; Jahresberichte der k.k. Ober-Realschule zu Rakovac in der k.k. Kroatisch-Slavonischen Militär-Grenze 1872, 27. 20. Statistika pouka u kraljevini...Slavoniji i hrvatsko-slavon- skoj Vojnoj krajini školske godine 1871-1872, Zagreb, 1873; Franjo Valla (* 1848 Glina), Godišnje Izvješce kralj Velike realke u Rakovcu u Hrvatskoj za školsku godinu 1881/2 pri-obceno ravnateljstvom, Zagreb: C. Albrecht, 1882, 8; http://www.croatianhistory.net/etf/tesla... html (Darko Zubrinic, 2015) 21. Jahresberichte der k.k. Ober-Realschule zu Rakovac in der k.k. Kroatisch-Slavonischen Militär-Grenze 1873 in 1874, Zagreb, 1874, 48 22. Martin Sekulic, Fizika atoma i molekula. Rad, 1874, 26, 109-152 23. Nikola Prica, O odnošaju izmedju molekularne težine i gu-stoce plinova (para), Godišnje izvješce kralj. velike realne gymnasije u Rakovcu, 1883, 4, 16. 24. J. Ferdinand Hessler, Franz Josef Pisko, Lehrbuch der technischen Physik: v dveh delih. Wien: Braumüller, 1866, 1097-1098. 25. August Beer, Einleitung in die Höhere Optik, Braunschweig, F. Vieweg und Sohn, 1853, 194, 203, 206. 26. Subic, Simon. Grundzüge einer Molekular-Physik und einer mechanischen Theorie der Elektricität und des Magnetismus. Wien: Braumuller, 1862. 27. Johann Strkljevic, Nešto o uztrajnih momentih i razu, Jahresberichte der k.k. Ober-Realschule zu Rakovac in der k.k. Kroatisch-Slavonischen Militär-Grenze (1876/1877), 1877, 27-28, 69. 28. S. Subic, Dinamična teorija o plinih. Rad, 1874, 29, 1-144 29. Gustav Zeuner, Grundzüge der Mechanische Wärmetheorie mit besonderer Rücksicht auf das Verhalten des Wasserdampfes, Freiburg: J.G. Engelhardt, 1860, 5. 30. John W. Moffat, Reinventing Gravity. A Physicists goes beyond Einstein. New York: HarperCollins, 2008, 135-136. 31. August Kunzek von Lichton, Lehrbuch der Experimentalphysik zum Gebrauche in Gymnasien und Realschulen sowie zum Selbstunterrichte (Wien: Wilhelm Braumüller, 1851, 24; August Kunzek von Lichton, Lehrbuch der Meteorologie, Wilhelm Braumüller, 1850, 90-95. 32. Peter Theophil Riess (1804-1883), Die Lehre von der Reibungselektrizität, 1853; Riess, Abhandlungen zu der Lehre von der Riebungselektricität, Berlin: August Hirschwald, 1867, 31-52, 31-32, 40, 43. 33. Ignjat Bartulic, Spektralna analiza i narav nebeskih telesah, Program kaljevskoga maloga gimnazija u Karlovcu koncem školske godine 1870. Karlovac: Ivan Nepomuk Prettner, 1870, 4, 6. 34. Ludwig Galle; Karl Edmund Zetzsche, Katechismus der Elektrischen Telegraphie, Leipzig: J.J. Weber, 4. natis, 1870, 145. 35. Karl Edmund Zetzsche, Handbuch der Elektrischen Telegraphie... Sechste, vo"llig umgearbeitete Auflage, Berlin, 1877, 558, 567, 573. 36. Mishio Kako, Hyperspace. Oxford: University press, 2009, 245. 37. Martin Sekulic, Uzrok munjotvornoj sili. Rad, 1881, 58, 171-172, 190; Martin Sekulic, Beziehung zwischen der elektromotorischen Kraft und der chemischen Wärme- Južnič: Prvi Teslovi koraki v kemijske vede S112 Acta Chim. Slov. 2016, 63, (3), S103-S112 tönung. Anzeiger der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, 1878, 16/15, 129 (prebral tajnik matematicno-priro- doslovnega razreda dunajske akademije Jožef Stefan dne 21. 6. 1878). Abstract Tesla's First Footsteps into Chemical Sciences For the first time a complete list of Tesla's High School professors is provided. The excellency of his lecturers of chemistry and related sciences is put into the limelight. The books and articles about chemistry which Tesla read in his High School times are focused together with the related published works of his teachers. The pioneering spectroscopic research of Kirchhoff and Bunsen began in Tesla's early youth and had a considerable impact on Tesla's professors, especially on Martin Sekulic. Keywords: Nikola Tesla, Rakovac by Karlovac, Martin Sekulic. Gustav Kirchhoff, Antoine Cesar Becquerel, History of Education in Chemistry and Electro-technics. Južnič: Prvi Teslovi koraki v kemijske vede