Oderuške obresti pri privatnikih
Uredba o obrestni meri iz le-, ta 1952 prepoveduje vsako kre-ditiranje z obrestnoi med pri-vatniki. Tako posojanje deaar-ja z obrestmi, kj so pogosto do_ kaj visoke, ni v sldadu z naši-mi osnovnimi načeli poslovanja. Toda ta uredba ne predpisuje ukrepov in kazna v primeru prekršica. Zato je praksa sod šč in drugih draavnih organov v teh primerih zelo različna, kar številni ljudje izkorišoajo za čisto ode-ruške posle, Med pri-vatniki jn zlasti med obrtniiki je obrestno posajilo dokaij razvit pojav. Vse se navadno prične v tnalili ogla3i'h v našem 6asapis-, j;u. Kar neverjetno je, da lah-ko vsakdo, če plača določeai znesek za oglas javno poziva h kršitvi z^akonitih predp sw.
Steviln.i našL časopisi objav-Ijajo oglase, v katerih posamez-niki prosijo za posojilo z obrest-m: in garancijo. Pogosto je stvar prikrita tako, da v ogla-su prosijo samo za določen zne-sek denarja, • »vs-e osbalo pa po dogovoru«. Toda iz številn-ih oglasov s© povsem jasno vitii, d;i v njih odkrito ponujajo vi-sok© obresU pod firmo »nagra-d;3« ali podobno. V enem izmed naših 6a5apisov je bii objavlj&n takle oglas: »Iščem posojllo v znesku 250 tisoč dinarjev. Vrn.il bom 300 tisoč v rolku trefa me-secev; gara-ncija osernkratna.« Torej — v treh meše.cib 50 ti-soi dinarjev, kar pomerai, da iiiaša obrestna mera 80%. Pri tem pa je najvlšja obrestna me-ra, ki je dovoluena ^a banke in hrattilnice, komaj 1%. Takih ia podobnih   primerov   je   precej,
oibr&sti pa znašajo pogosto  tudl preko 100%.
Oderultvo Se seveda ne orne-juje samo na cigLaa© v tiskfi. Se bolj se razvjja med znaaci an poslovnimi prijateljl. Tisti, ki denar posojajo drugim, pravijo, da gre le za določeno vrsto po-trošniškega posojila. Toda za-poslen človek z noj-malniai: da-hodkj. ne more plačati tako vi-sakih obresti, potrošnižka poso-;ila pa prav lahko dobi od ba.n-ke Po redni poti. Edin-o pojaani-lo za takšna »posojiia«! je pa^ v ttamerah posaraeznkov, ti& opra-vijo svoje zamiiljene ma-hinacije, v katerih razen sred-s-tev za izpjaeila obrastj doseže-jo precej velike do-bičke (pri ta-kem riziku pa ti dob-čkj ae-dvomno niso majhni). Upravič©-no s© sprašujerao, kje najdejo sredstva za izpla^evanje tako veliikih obresti. Določen del vsekakor plača nav-aden potroš-nik v cenah tistega blaga, ki ;e predmet oderuškuh mah nacij. Prav taiko je zelo verjetno, da dobivajo pomembna sredstva tudi na račun sku.pn0.3ti, zlasti zato, ker se v teh neprijavlje-niih poslih izogibajo plačevanja zakoaitih obveznosti.
Dobno bi b lo, 6e tasopisi ne bi objavljali — niti v malih oglasih — ti-stih besedil, ki me-rijo na kršitev zakoaskih pred-psov. Prav tako bi bilo treba izdati predpise, ki bi določali lcazenslke ukrepe proti takim »poslom«. Tako bi državni orga-ni lahko ostreje nastopali pro-ti kršilcem. Saj je ode-ruštvo v vsaikem pr meru prekršek in kaznivo dejanje.     Ilja Jurančič