Posamezna številka stane 1a60 K. Posamezna številka stane 160 K. 't. M hklM« i k fnuikm, «k U. «K ■ M da razpravljajo o zaščiti k ^astnine. Brezštevilne mirovne kon-stof11!6 ^ ^18. ^ danes, ki so stale i- I a*°> kakor washingtonska kon- hrr^nca na stališču »pomirjenja in podenja« narodov, so nam ubile vsako ve- • v iskrenost zastopnikov velikih imperi-v sveta. Pri ustvarjanju miru sta bila D a.Vlca »i mir samo pokrivalo pravih im-j realističnih apetitov velesil, zato pa so >D Velesile tudi sklepale same ter vsilile Pravičen« mir vsem malim in prcmaga-yIIT1 narodom, ne da bi te narode vprašale, e so s tem mirom zadovoljni. Družba dr-aV na našem kontinentu je kakor dru-°a poedinih ljudi; deli se v višje in nižje, M tnočne in šibke. V človeški družbi, ki je anes prevzeta demokratičnih in socijal-jj1*! načel, je že zdavnaj obveljalo načelo ^mokracije in socijalizma, tako da so, če že popolnoma, pa vsaj v veliki meri u-?ušena poprejšnja socijalna razlikovanja 111 deljenja v višje in nižje kategorije. V Poedinih organizmih človeške družbe, me-1 > deželah in državah imajo pri določeni;11 smer.n*c iavnega in političnega živ-zira^in^-i00 s°delovati vsi udje, brez o-žbi. Za tn vo socijalno stališče v dru-ciionpiti J<^ Poskrbela enaka in propor- SSS? '» i' 'Slno skunin pa Je družba držav istotako bi hil a i*-0 mo^ različnih komponentov, enak 0 *no Pravilno tudi zanjo načelo tu »j ^ svetovnem političnem koncer- iheri^T- ^.se ne smelo delati razločka CeniftT1-.'n veIikimi, ne smelo bi se jih mili-1 P°. njihovi denarni, še manj pa po Vojn^rJS.^n* moči. Ko je minula svetovna k0,*a 1 se bilo moralo sestaviti mirovno jjjg .er^np° iz vseh držav in urediti vse tajliif Jne odnošaje v splošnem in v deta n eno *n drugo državo, ker le na žavrf0'11 ^ se ustvariti meddr- se jP° SOci-ialno pravičnost. Kakor hitro pa i opustilo t onačelo, se je opustilo tudi gre 10 Pravice ter pokazalo, da pri tem ne Š£an?a pravico in mir, ampak za izkori-bre Je situacije s strani onih, ki so se sami nike Mandata celote postavili za — sod- Det^'rovne konference, katere je vodilo PojJi° YelesiI: Anglija, Francija, Italija, Ja in jf in Amerika, so nagromadile malim lil^^maganim brezpravnim državam to-kakor niso morda vse poprej-Sf0]- na očitno imperijalističnem stališču .Tee Vi vsej politični zgodovini sveta. Pa se teh petero velesil prav, dobro Maribor, 30. novembra. Kakor poročajo iz Beograda je zakonodajni odbor, ki razpravlja o projektiranem zakonu za upravno razdelitev države prejel od pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja načrt za razdelitev Slovenije v mariborsko in ljubljansko oblast v katerem predlaga, da se mesto Celje z večino celjskega okraja prideli ljubljanski oblasti. Na ta predlog g. pokrajinskega namestnika nikakor ne moremo pristati. Treba je, da vse prebivalstvo mariborske oblasti odločno izreče svoj protest proti taki razmejitvi. Dolžnost merodajnih faktorjev je, da podvzamejo nemudoma v tem pravcu potrebne korake. Pred rekonstrukcijo vlade. TIP Beograd, 30. novembra. V parlamentarnih klubih vladnih strank se vrše . neprestano posvetovanja radi rekonstrukcije vlade n radi novih oseb, katere bodo kandidirane v zamenjavo nekaterih dosedanjih ministrov. Včeraj so zborovali demokrati, radikalci in muslimani. Dosedanji sklepi demokratov in radikalcev še niso znani, drže se tajno, dočim se doznava, da so muslimani sklenili, da obdržijo v, vladi dosedanje svoje ministre. Kakor se zatrjuje v; dobro po- učenih parlamentarnih krogih, bodo posvetovanja končana še tekom današnjega ali najkasneje jutrišnjega dne, tako da se bo v petek ali soboto že izvršila rekonstrukcija vlade. Skupščina, ki je imela biti sklicana za jutri 1. decembra, bo sklicana najbrž komaj za pondeljek. LDU Beograd, 29. novembra. (Presbiro.) Vse vesti, ki so bile zadjni čas objavljene o mnistrskih kandidatih, so popolnoma neresnične, ker so brez vsake podlage. Italija podpira kemaliste. LDU Atene, 29. novembra. (Agence našel 9 letal iz italijanskih tvornic, 2 in Havas.) časniki poročajo, da je povelj- pol Mauser nabojev in drug vojni mate-nik križarke »Yperprochi« predložil voj- rijal. Italijanski transportni parnik z vo-nemu ministrstvu poročilo, da je pred Ke- jnim materijalom, ki je namenjen za ke-falonijo na italijanski transportni ladji maliste, je odplul v Adalijo. Masaryk o washingtcnski konferenci. orožitve in v vprašanju srednje Evrope, kateri se v. zapadni Evropi in Ameriki ne posveča dovolj pozornost in razumevanja. Med velikimi in malimi državami bi pravzaprav ne smelo biti nobene razlike. V diplomaciji bi moral vladati strog demokratizem. Treba je, da se razmere v srednji Evropi čim prej urede, poscii?o ker izgleda, da se Rusija konsolidira, LDU Praga, 29. novembra. (Radio Zagreb.) V razgovoru z dopisnikom »Worlda«, je izjavil predsednik Masaryk, da ga veseli da je stopila Amerika na wa-'shingtonski konferenci ponovno v tesnejše stike z Evropo. Vsakdo mora uvideti, 1 da je po vsem tem, kar je v vojni storila !za Evropo, ni mogoče ostati na strani. ! Predsednik je izjavil, da želi washing-' tonski konferenci uspeh v. vprašanju raz- Sile t R fega s0 ustanovile te vele-Zvez0 nar°dov, ki ni nič drugega, So v ?eka zavarovalna družba, pri kateri vojn- zavarovale svoje v svetovni rofl' drugim uropane zaklade. Zveza na-ter J nai bi ščitila Francijo pred Nemčijo ®Ia za t0’ da si nikoIi vcC ne more s°nar nazaj odtrganih ozemelj svojih tila u°dpiakov, Zveza mirodov naj bi šči-to, (i 1J0 Pred Jugoslavijo ter skrbela za ^ a„se Italiji nikoli več ne more odvzeti Žvezri3alistični p,en ~~ naše Primorje itd. ^Veza y ~~ primorje itd. Vele,,-, narod°v je zavarovalna institucija In k'!’ ki biie v obraz vsaki pravičnosti tle]ov^0r odrekajo nižji izrabljani sloji so stanov0},0 kapitalističnih družbah in u- ten nam imaj° naravnost njim naspro- lVaiiie n f v’ tako ^ morale odreči sodelo- ^enion-u z\ narodoy vse države razen p nih petih velesil. ^rova!imai'm državam so se velesile za- 2 vezo narodov. Ta ima namen Hlinkov neodvisen slovaški klub. LDU Praga, 29. novembra. (Radio-Zagreb). Župnik Hlinka je osnoval z 11 slovaškimi poslanci neodvisni slovaški klub. Hlinka je izjavil, da je vzrok ustanovitve tega kluba vprašanje konfesionalnih šol na Slovaškem in da pri ustanovitvi tega kluba niso bile merodajne zahteve po avtonomiji Slovaške ter da njegov klub ne bo tvoril načelne opozicija. Neodvisnost kluba ne pomenja, da hoče klub zavzeti nasprotno stališče napram stališču češkoslovaškega edinstva. Za dubrovniško oblast LDU Split, 29. novembra. V Dubrovniku je bilo včeraj javno zborovanje, na katerem se je soglasno sprejela resolucija, ki zahteva, da se osnuje dubrovniška oblast. Kralj pride v Zagreb. LDU Zagreb, 29. rov. ,,Večer" poroča iz Beograda: V prvi polovici decembra pride kralj Aleksander v Zagreb, kjer bo ostal nekaj časa. Konec tipografske stavke v Italiji. LDU R i m, 29. nov. (Agenzia Stefani.) Stavka stavcev je končana in novine so zopet izšle. Razmejitev z Bolgarsko. TIP Beograd, 30. novembra. Komisija za razmejitev z Bolgarsko, kateri predseduje francoski polkovnik Bordiani, je odpotovala v Pariz. Razmejitev je izvršena v našo korist. držati te male države v šahu ter skrbeti za to, da se ne spuntajo zoper svoje go-1 spodarje — velesile. Toda to jim ni bilo j dovolj, ker velesilam ne preti nevarnost 'samo od te strani, ampak tudi še z druge ■ in to še vse bolj opasne. Velesile se boje i razen malih držav namreč tudi še ene dru-\ ge. Sedaj, ko so ostale na ruševinah sveta ’ neomejene gospodarice, so dobile še večje 1 apetite ter pričele stremeti vsaka posame-1 zna še za tem, da izpodrinejo drugo ter ■ stopijo s svojo peto tudi na glavo te ali o-jne izmed svoje srede ter tako zmanjšajo število akcijonerjev, med katere je treba (deliti dividende od čistega dobička, eks-plaatacije malih držav. To pa je mogoče doseči le z novo vojno, katera pa potrebuje zopet novo oborožitev od pete do zob. S to oborožitvijo in pripravljanjem teh bo-, dočih novih medsebojnih vojen so velesile 1 tudi res že začele in to takoj po končanem 'miru. Posebno so v oboroževanju pričele tekmovati pomorske svetovne velesile Anglija, Amerika in Japonska. To oboro-, ževanje pa seveda ni ostalo prikrito. Spoznale so ga vse ter se — prestrašile. In ta strah je bil pravi povod, da se je pričelo misliti na washingtonsko konferenco. Najbolje je forsirala to konferenco A-merika, ker je bla za njo opasnost ja-^ ponskega oboroževanja najbolj neposredna. Tako je prišo res do sestanka razoro-žitvene konference v Washingtonu pri kateri smo že prvi dan uvideli vso hinavsko neiskrenost. Vseh petero vdeleženih velesil je prišlo na to konferenco z namenom, da ukanejo ena drugo, da sklenejo na zunaj razorožitev, na znotraj je vsaka upala, da se bo lahko na skrivnem obo-roževala. Toda igra se ni obnesla, ker hinavstvo ne more nikoli roditi zaupanja. Uspeh \vashingtonske konference je enaki ničli. Pač en plus ima in ta je, da se bodo po tej konferenci velesile še bolj pripra-vjale za medsebojno tekmovanje. Naivni svet, ki je pričakoval pravico in večni mir, je bil sedaj za svoje nade po mirovnih konferencah in Zvezi narodov opeharjen že tretjič. Življenje svetovne politike pa bo šlo dalje, dokler se ne bodo male države postavile po robu velikim, kakor so se v človeški družbi postavili šibkejši sloji po robu močnejšim ter dosegli socijalno aplonacijo. Tedaj se bo sestala nova mirovna konferenca, ustanovila se bo nova Zveza narodov in zborovala bo nova razorožitvena konferenca, toda tedaj ne bodo razpravljali veliki z malimi, ampak enaki z enakimi. ' Anoi:yr.ms. Grške vojne ladje v Splitu. LDU S p 1 i t, 29. nov. Predvčerajšnjim so došle v tukajšnjo luko štiri grške vojne ladje, izmed katerih so bile tri torpedovke, ena pa remorker. Te ladje je dobila Grška še od bivše avstro-ogr-ske mornarice. Ladje potujejo iz Pulja v Pirej. Poveljnik je posetil tukajšnjega namestnika in dslegata vojne mornariae. Finančnaa konferanca. TIP Beograd, 30. nov. Začetkom decembra se bo vršila v fin. minisirstvu generalna finančna konferenca, ki bo pretresala finančno stanje v drževi. Konference se bodo udeležili delegati iz Hr-vatske, Slovenije in Vojvodine. Miriditl proti Tirani. TIP B e o g r a d, 30. novembra. Predsednik miriditske republike Gjoni je poslal antantini komisiji v Tirani protestni dopis, v katerem opozarja člane komisije na to, da hoče turška vlada v Tirani iztrebiti katoliško gorsko pleme Miriditov. Ob enem apelira Cjoni na poslaniško konferenco, na vlado v Beogradu in na papeža. Podpirajte Jug. Matico! „'■1 r fsifsrsrarsiis Politične vesti. * Razkol v češkoslovaški klerikalni stranki. Na sobotni seji češkoslovaškega Narodnega predstavništva, po glasovanju za državni proračun 1. 1922., je sporočil predsednik Tomašek, da so iz kluba »Li-dove strany« (Ljudske stranke) izstopil! poslanci dr. Labay, dr. Buday, dr. Juriga, Tomik, Tomanek, dr. Kmetko, Hlinka, Bobok, Vrabec, dr .Zažik, Okderčo in Hancko ter ustanovili nov klub slovaških ljudskih poslancev. Predsednik kluba je župnik Hlinka. Ljudska sfanka je izdala o tem eksodusu komunike, v, katerem pravi, da so slovaški poslanci zapustili njen klub, ker je ljudska stranka sklenila glasovati za državni proračun. »Katoliška slovaška javnost naj sama izreče svojo sodbo nad takim postopanjem.« — Župnik Hlinka je izjavil nasproti časnikarjem, da ne gre v principijelno opozicijo! in da s svojim izstopom iz kluba ljudske stranke ne mara ojačiti načelnih nasprotnikov vlade in države. Slovaški poslanci da se bore v ijrvi vrsti za katoliške gimnazije na Slovaškem; ker pa v skupnem klubu niso našli zadostnega umevanja, so( ustanovili samostojni klub. — Slovaškim klerikalcem je klerikalni vzgojni zavod .vse, država nič. Samo da polž reši svojo toplo hišico, pa magari propade ves svet! * Konec konference v Portorose. Konferenca je 25. nov., s podpisom 11 protokolov in pogodb, kot rezultat razpravljanja v ekonomskih in prometnih vprašanjih ter vprašanju potnih listov končala s svojim delom. V plenarni seji so Francozi stavili vprašanje, ki se je tikalo avtentilc obeh tekstov (francoskega in italijanskega). Pri tem so izjavili jugoslovenski, poljski in češkoslovaški delegati, da bodo Vi slučajih divergence smatrali francoski tekst za merodajen, ker so se vsa pogajanja vršila v francoščini in ker so tudi protokoli sestavljeni v francoskem jeziku. Italijanski tekst je bil sestavljen šele V zadnjem trenotku in to naknadno. Delegati so se po 4 tedenskem zasedanju konference takoj zopet vrniii domov. * Razkritja o nemškem komunizmu. »Vorvviirts« je objavil razkritja o komunističnem terorju v Nemčiji. Komunisti so nameravali v marcu 1. i. vpnzoiiti bolj-ševiški puč. Med de1 a v s '..m pa ni v.l,, razpoloženja za ev/iiijo. Komunisdčri voditelji so sklenili, da bodo to razpoloženje vzbudili s pom 'čjo terorja. Organizirali so tajno teroristično društvo, ki bi naj izvedlo celo vrsto atentatov in javnih nasilstev. Krivdo za te atentate bi zvrnili na buržoazijo. Tako so n. pr. nameravali razstreliti vagon z granatami v Habe, a poskus jim ni uspel. Dalje so v načrtu imeli napad na dom delavskega produktivnega društva v Halle. Komunista, ki je bil poverjen s to nalogo, so v zadnjem trenutku aretirali. Proti tem terorističnim stremljenjem komunističnih, voditeljev Lemeka in Bowitzkega se je dvignila komunistična desnica z dr. Le-vijem na čelu. Lemek in Bowitzki sta se pritožila predsedstvu III. internacionale v Moskvi. V to svrho sta poslala v Moskvo komunistično poslanko Klaro Zetkinovo, katero pa so na meji aretirali in zaplenili vse spise. Na podlagi teh je ob javil »Vorwarts« svoje poročilo, ki je Vzbudilo v vrstah nemškega proletarijata Velikansko vznemirjenje. * Papež o novih evropskih državah. V tajnem konzistoriju je papež govoril o državah, ki so nastale po svetovni vojni in o razširjenju držav, ki so obstojale že pred vojno. Glasom lista »Neues Wiener Journal« se je papež izjavil med drugim: »Te države nimajo pravice, da bi si prisvajale privilegije, katere jim je papežka stolica podelila pred vojno potom konkordata ali s konvencijami. Nekatere države so se politično precej izpremenile, pa jih ne moremo poistovetiti z onimi nravnimi organizacijami, s katerimi se je papežka stolica pogajala pred vojno. Zaradi tega so neveljavni dogovori in konvencije, ki so bili sklenjeni med papežko stolico in temi državami že pred vojno-Ako pa hočejo republikanski glavarji teh držav skleniti s katoliško cerkvijo nove pogodbe, ki bi bile v skladu z izpremen-jenimi političnimi razmerami, tedaj je pa- pežka stolica voljna, da se pogaja z vsemi temi državami, kakor tudi z drugimi, ki so obstojale pred vojno. Vendar pa jih je treba opozoriti, da papežka stolica ne more dovoliti, da bi kdo v konkordatih zahteval take določbe, ki bi škodovale svobodi in časti cerkve. Papež meni, da bi sporazum v .verskih zadevah podpiral javni red in mir. * Tajno oboroževanje nemških reakci-jonarcev. »Freiheit« poroča, da so v znanih »Rockstrohwerke« y, Heidenau pri Dresdenu nadaljevali s preiskavo. Pri tem so našli 343 havbic 10.5 cm kalibra. Havbice so bile kompletne, samo lafete so manjkale. Po načinu izdelave sklepajo, čankah. Med drugim pravi tudi to-Ie: 'izjavil, da bo .v, pozitivnem slučaju treba »Sramota ali smrt! Tisoče mladih žena na vsak način povspešiti gradbo novih in deklet z Dunaja, nekdanjega najvese- stanovanj. Temelji javne studijske knjiž-lejšega mesta Evrope, stoji pred to alter- nice so postavljeni. Občina mora dati sa-nativo. Preskrbovati si obleko pomeni mo potrebne prostore, kvalificirane moči nekaj nemogočega. Zato ni nič čudnega, kot knjižičarja za urejevanje knjižice pa da kupim na Dunaju za par čevljev ali bo vzdrževala vlada, za toplo kosilo lahko človeško dušo in Na to se je vrgiIa razprava 0 vloženih' telo Vsak večer vidimo elegantne du- interpelacijah. Prvo je vložil klub JSDS najske kavarne prenapolnjene z ženska- (jn sc glasi: Kakšno je sedaj stanje .vode mi s kojih oči beremo strah pred tein, kar jim noč prinese... To je današnje mesto, Arturja Schnitzlerja, ki je opeval »die siissen Madel«, in kralja valčkov Ivana Straussa. Situacija je tako kritična, da je ! dal magistrat nabirati po ulicah svarila, v —, v j imuiiun vy uuv/uu ovuuui, da so bile poslane iz Spandaua v Dres- katerih opozarja žene in dekleta na ne-den. j>Freiheit« označuje tako skrivno o- varnost njihovega početja. Število samo-boroževanje kot zločin veleizdaje in ob- morov se dviga na neverjeten način. 0-žaluje, da niso delavci preprečili dovoz bupane hčerke uglednih rodbin umirajo tega orožja. I gladu, ker se nočejo zpostavljati sramc- I ti. Demoralizacijo dunajskih žen pa imajo i vest' *nozernc*’ ^ se sprehajajo s pol-BaOllIIIIIVUdUi nimi žepi po ulicah in izrabljajo zadrego Potujoče Alpe. - Žena z inventarjem na 1" ?™Zn° v foje naraene-Ni™ prodaj. — Današnji Dunaj. Tajnosti dol- Z m dekleta srednjega stanu popol-zeca živlienia noma podlegle. S tujo valuto se vse * lahko dobi. Hiše se ne popravljajo. Znan- I rofesor W. Schmidt je poročal te dni stveniki in umetniki beže v inozemstvo, bavarski akademiji znanosti, da se naha-|Neki vojvoda si služi kruh kot vrater. In ja zemeljska skorja bavarskega alpske gaga predgorja v stalnem premikanju. V bližini Monakovega pritrjene glavne trikotne točke so se, kakor so po natan Dr. Avg. Reisman: V Beogradu. (Da I je.) Stali smo m verandi, ki si jo je dal postaviti 19. januarja 1916 Wilhelm, ko se je pripeljal iz Berlina v razrušeni Beograd Napis „19. Janner 1916“ je še ostal na kamnu, le njegovo sliko so sneli; grobo kamenje, ki je živa priča berlinske kulture, pa so pustili. Morda so imeli prav. Danes hodijo drugi na to kamenje in se divijo ljubljeni, s krvjo prepojeni domovini ter — mislijo ... in te misli gotovo več ustvarjajo, kot pa bi koristilo, če bi razmetali tisto kamenje. Tudi takšne spomine je treba čuvati I Od tam smo šli še v najstarejši del trdnjave, ki so ga postavili Rimljani. Zunanje zidovje z vhodom je razrušeno, tudi stopnic ni več, tako smo morali z vso opreznostjo lezti v notranjost. V sredini je velikanski studenec, kot ga še msem videl. Nad trideset metrov je globok, tako da se je Še pred kratkim vojaku, ki je gledal v njega, zavrtelo v glavi in je postal žrtev globočine. Svak me je zato trdno prijel, ker sem vedno tudi jaz hotel videti na dno in res me je globočina zamrazila. Voda baje doteka iz Save. Poleg vodnjaka pa pelje- kaj prinese bodočnost?« x Japonci so odkrili tajnosti dolgega - . , . . - - ----- .življenja. Oni imajo 10 zapovedi, in kdor c em m večkratnem merjenju dognali, v se jih drži, doseže Metuzalemovo starost, eku zadnjih stoletij premaknile za 7 m Te zapovedi so: 1. Bodi po možnosti pro i zahodu, medtem pa so se na sever- čimnajveč na svežem zraku. 2. Jej meso m strani lezeci kraji obenem pomaknili samo 1 na dan. 3. Kopaj se dnevno v proti severu. Schmidt je mnenja, da se topli vodi. 4. Obleko imej iz močne tka-o premikanje lahko pripisuje nepresta- nine. 5. V postelji ne bodi več kot 7 in ne nemu delovanju onih podzemeljskih sil, manj kot 6 ur in to v temni sobi pri od-s0 sodelovale pri sestavi alpskih ve- prtem oknu. 6. Po en dan v tednu poči-ng 'vaj. 7. Brani se strasti in razburjenj. 7 .Poroči se. 9. Delaj umerjeno. 10. Ne go- amotana zakonska zgodba je tvori- vori preveč. Končno se tudi to lahko po la, kakor poročajo iz Londona, te dni | skusi! predmet procesa bigamije, s katerim se je te dni bavilo londonsko sodišče. \V. H. ruer je imel ženo, meblirano stanovanje in na stanovanju prijatelja. Ker pa se je hotel vseh treh iznebiti, je sklenil ženo Seja mestnega sveta. Maribor, 29. novembra. poročiti s svojim prijateljem. V ta ramen I uro naP°vedana seja se je je pisal iz bojnega nolia sledeče ni,™- vsled netočnosti nekaterih g. obč _sveto- je pisal iz bojnega polja sledeče pismo:!"", »Draga Neli, jako bi me veselilo, ko bi,valcev otvonla se le ob 18.25. postala Ti in Tricks srečna zakonska dvojica. Povej mu, da si popolnoma pro- Citanju zapisnika zadnje seje je sledilo poročilo g. župana. Iz poročila posnemamo, da je občina dobila 3 in pol milijonsko posojilo sta ter da ga lahko poročiš.« Neli je to obcina dobila 3 m pol milijonsko posojilo tudi storila. Obenem pa je dobil tudi pn Kranjski hranilnici. Mestni šolski svet Tricks pismo v katerem mu priporoča ie P°In°števiIen ter je že imel svojo prvo prijatelj naj poroči Neli. Kot prijatelj mu|sej0,- Neimenovan dobrotnik je daroval je ugodil in se z njo tudi res poročil. Toda po solncu.je vedno dež, tako se je tudi pri teh dveh oglasil po vojni prvi mož ter zahteval, da odkupita pohištvo, katero ne more več uporabljati po oddaji svoje žene. To je bilo za novoporočenca preveč. Povedala sta celo zdevo znancem in pri' jateljem po katerih so izvedee tudi oblasti ki so vse tri vtaknile pod ključ, kjer lahko premišljujejo o svoji usodi. za božičnico mestnim ubožcem znatni znesek 20.000 K; denar se je izročil sv-o-jemu namenu. Za izvrš. rev. mest. hran. je sprejela občina g. Fr. Skrleta, zapriseženega zvedenca v finančnih zadevah sodišča v Ljubljani. Revizija se je že pričela ter bo v najkrajšem času dokončana. — Razsvetljava mestnega gledališča, je že tako daleč dogotovljena, da se bodo od 30. novembra naprej lahko vršile redne predstave. Želeti bi bilo, da bi tudi občin- Neki Amerikanec je te dni priobčili^5 ^51"™ °biskom P°kazal« da zna svnip TiticA „ • priooui ceniti požrtvovalnost občine. G ede na- svoje utise z Dunaja oziroma o Dunaj-1 mestitve mariborske oblasti je g. župan jo v globočino stopnice k podzemeljskemu rovu, .po katerem so baje svoj čas hodili pod Savo v Zemun. Na levo in desno vodijo temni hodniki, ostanki krutih časov, ko so vojni ujetniki umirali v temnem mokrem zidovju. Bil sem vesel, ko smo prišli zopet ua zrak, pod solnce. Pa — skoro sem preskočil en dan, ker po Kalimegdanu in beograjskih trdnjavi smo šetali šele v nedeljo popoldne, v Beograd pa smo prišli že v soboto dopoldne. Rad pa bi še vsaj v glavnih obrisih naslikal življenje beograjskih ulic, ki po nedeljah tudi v Beogradu počiva. Beograjskih ulic? — Saj smo doslej mislili, da je mesto do al razdrto. In drugačno menda res ni silo, ko so se pred tremi leti na jesen Srbi zopet povrnili v Beograd. Danes pa mesto zopet stoji, raste dan na dan, in če bi moral kratko odgovoriti na vprašanje, kaj delajo v Beogradu, bi rekel: zidajo, pa ne hiš, ampak kar naenkrat cele ulice, ne hiš, ampak same ogromne stavbe in velikanske palače. Glavne ulice so uravnane, deloma celo moderno tlakovane z lesenimi kockami, samo po stranskih ulicah je tu in tam še videti večje prazne oaze brez kamenja, kjer so bile prej globoke luknje od streljanja. Le redko je videtL še kak star razpokli zid, tu in tam kaka večj udrtina, površno oko pa že zasledi posledice groznih vojnih pustošenj, ki so divjala na tem žarišču jugoslovenske moči. Že doslej so dovršili nešteto stanovanjskih poslopij s štirimi, petimi nadstropji, hotele, šole, bančne in trgovske palače in kamor pogledaš, povsod zaslediš moderne, velikomestne načrte, široke in znažne, z drevjem zasajene glavne ulice, a povsod toliko življenja, velikomestnega vrvenja, pred vsem pa dela, mrzličnega dela, da te prime strast, da bi se vrgel tudi sam vmes in pomagal graditi, ker je pač človeku najboljše takrat, kadar ustvarja. . . Ob teh številnih novih stavbah sem se seveda spomnil tudi naše mariborske stanovanjske bede. Kje bi bil Beograd in vsa druga mesta na jugu, kjer se ravno tako intenzivno zida, če bi bilo tudi tam na zaostalem Balkanu tako malo podjetnosti, kakor pri nas. V Beogradu namreč ne zidajo samo najvišji denarni mogotci, ampak tudi razne uradniške zadruge in sploh združene skupine srednjih slojev. Kdo bi torej verjel, da bi se ravno v Mariboru ne moglo združiti neštete trgovce in podjetnike, družbe in društva, da 1)1 vsal skuPno sezidala par stanovanjskih hiš! Ampak nam pač tukaj manjka močne roke, ki bi vedela organizirati v .večjem številu tako gospodarski ,kot kul- v mestnem vodovodu. Občinski svetovalec g. Bahun (JSDS) je pojasnil, da ga je napotila na to interpelacijo notica »Taboru« in »Mbg. Zeitung», v kateri se vprašuje, zakaj se vsled pomanjkanja vode predvzete mere sedaj, ko je bilo dovolj dežja in snega, ne ukinejo, da bi se smela zopet vporabljati voda v kopalni* cah. G. župan je odvrnil, da v mestnern vodovodu še vedno primanjkuje vode in ostanejo vsled tega vse odrejene mer® še nadalje v veljavi. Stanje vode se je izboljšalo le v toliko, kolikor se' sedaj Vi mrzlem času konzutnira manj vode. Druga interpelacijo je vložil klub NSS radi odpusta delavca in koroškega begunca Ivana Walthauserja iz mestne plinarne. Tekom debate, ki je potekla zelo viharno, se je pokazalo, da so bile notice v »Taboru« popolnoma točne, dasiravno je g. žup. sam v žačetku trdil da so od Pf* ve do zadnje besede laž. NSS-klub se ie svojčas obrnil v tej zadevi pisrpeno na %• župana ter prosil za pismeni odgovor-Ker pa je g. župan smatral za nepotreb* no, da bi na to odgovarjal, je vložil i®*®' novani klub interpelacijo ter zahteval) o® se sprejme delavca I. Walthauserja 1 istimi dohodki nazaj v službo. Istočasfl® pa zahteva, da morajo vsi uslužbenci bit* zmožni službenega (slovenskega) jezik2« sicer pa se jih naj odpusti iz službe oi' nosno upokoji. G. župan se je izgovarja'« da je bila odpustitev po poročilu ravnatelja mestne plinarne popolnoma upravi* čena, ker je Walthauser vedno izzival i1) šikaniral svoje tovariše-delavce v mesta* plinarni, ter da je bil W. samo začasa0 nastanjen in brez odpovednega roka. —' Nadalje, da za delodajalca ni merodai1*3 samo narodnost in pripadnst k NSS, a'*1* pak pred vsem kvalifikacija, ter da se i® itak že sklenilo, da se odpusti krog $ delavcev. Na to izjavo je g. podžup®3 Rogiič pojasnil zadevo sledeče: W. je bil kot zaveden Slovenec na Koroškem Pre' ganjan ter je moral zbežati. Dne 8. IX. t- 1. je bil sprejet v službo pri mestni plinarni. Kot zaveden Slovenec je bil seved2 trn v peti svojim sotovarišem, pristaše®* JSDS, ki so ga skušali na vsak način podriniti. Osumili so ga tatvine, ter g3 celo dejansko napadli. Zadeva je prišj3 do tožbe, kjer je bil napadalec obsojeni11 je dobil W. popolno zadoščenje. Torej i® njegova nedolž.nst dokazana. Dne 29. 1?' je šla deputacija 6 mož k ravnatelju pH' narne ter zahtevala, da mora W. odpustiti, sicer odložijo delo. Ravnatelj je ®3 to W. službo do 26. 11. odpovedal. DP® 2. 11. je bil Walthauser vpoklican k orožnim vajam. (Pozivnica se je sicer glasil® na ime: Waldehauer in ne Walthauser!/- turni in politični razvoj obmejnega m0' sta. Na jugu pa kipi novo življenje in B®' ograd, ki je že sedaj odobril za bodoč® sezono zopet 5.000 novih stavbenih P3' Črtov, bo čez leto dni eno najkrasnejŠP* evropskih mest. Morda bi kdo mislil, da se mesto tak® skokoma dviga le vsled vladnega favoriziranja. Pa ne. Beograd leži ob stik® velikih plovnih rek Save in Donave *** tvori res vrata proti Balkanu. Le njego^3 izredno ugodna prometna lega ga je z® pred stoletji izbrala za trgovsko torišč® in to dviga še danes Beograd. Ljudstv® samo ni samo junaško, ampak ima tu®* izredno velik trgovski dar. To se je ®' pažalo že na ulici, posebno pa v luki iP Glavnem trgu, ki me je najbolj zanimal- ^ Življenje po ulicah smo kmalu prepe' dali. Trgovci imajo zelo okusno urejeP^ velike izložbe, cene pa so prikrojene ta-mošnji dinarski valuti. Vendar pa razlik med našimi in ondotnimi cenami zlasti P življenskih potrcbščinali ni tako velik « kot so pri nas razkričali Beograd. Zive je morda komaj malo dražji kot tukaj-Hujše je seveda s stanovanjskimi cenaI^J Mi smo n. pr. trije morali plačati za dv dnevno prenočišče v eni sobi z dven* posteljama in divanom z raznimi dokla® mi vred ravno 1200 kron, da se izrazim ■ »prečpnski« valuti. (Dalje P Ko se je 12. t. m. vrnil in hotel dne 14. zopet nastopil službo, so ga delavci ta-*oj obstopili in grozili, da ne gredo prej delat, dokler ne izgine ter so šli s to zahtevo tudi k ravnatelju na stanovanje. Ravnatelj je poklical ob 9. uri W. k sebi, Znjim je šel tudi tajnik NSS v Mariboru ter protestiral proti odpustu slovenskega klavca. Ko pa vse to ni nič pomagalo, Je prosil g. ravnatelja, naj sprejme W. ^saj začasno v službo. Toda zaman j! B. se bil vržen na cesto. (Konec prih.) Dnevna kronika. — Premogovnik g. A. Peska. Svoj-čas smo poročali, da je g. Anton Pesek Prodal svoj premogovnik v Ključarovcih Pri Ormožu. Kakor sedaj izvemo, je ta .premogovnik še vedno v njegovi posesti, ‘^vedeli smo, da namerava g. Pesek, ki J® sedaj baje posvetil samo gosno-ars«emu delu — vsekakor hvaležnejša aloga negQ politika — osnovati Kliufarovcih veliko električno centralo, l bi elektrificirala ves ormožki okraj, snovale bi se štiri zadruge, ki bi polni!i * za naPrav0 štirih daljnovodov z Talnim omrežjem, tako da bi dobil ves »raj električno silo. Seveda je drugo prašanje, ali bo iz te moke kaj kruha. . ~~ Na rednem občnem zboru aka-dn ^eSa društva „Trlglav“ v Zagrebu, 1qoi < ’ nov-> ie bil za zimski semester soh • izvoljen sledeči odbor: Pred-•l<: Šlander J°že> šum.; podpred-eanilt: Kancler Anton, jur.; I tajnik: °ncuh Vlado, jur.; II. tajnik: Šinkovec v regor, šum.; blagajnik: Stepančič Fr.. U , knjižničar: Miklavžič Josip, šum., • knjižničar: Tekavčič Gusta, farm.; go-^P°dar: Kajfež Drago, šum.; arhivar: wolbank Josip, med.; namestniki: Ob-‘a\ Josip farm.; Hočevar Anton, med.; ‘fivizorji; Krebel Peter,šum.; MedicJosip, častni sod: Sestan Ivan, abs. jur.; •vonobelj Joško, jur.;Burdych Oton.frjrm.; Sadnik Anton, med.; Kaukler Ivan, med. — Javna varnost ob medžlmurskl V zadnjem času so se poslabšale ^rnostne razmere v krajih, ki leže ob h medžimurskih vasi na-narnmr is^° poslopje posednika 2. ure V Središču, g. Zadrevca. Okrog iti nri^Pi°Po*no^' so Prebili šipe na oknih se i> stre|jsti v spalnico. G Zadravcu sni P°Srečilo alarmirati svoje ljudi, ki ie f?POve pravočasno napodili. Kakor se vrej°?nal°> se v teh tolpah zbirajo nič-Borliv P°sestniški sinovi in bajtarji iz vasj t1’ .^ihalovca in drugih bližnjih nlf * v gornjem delu Medžimurja času n® Strigove — se je v zadnjem 'Sebn £oc?'l0 ve^ vlomov in tatvin. Po-fiiaf0 u®:8iajo tem novodobnim rokov-0tjveni. vinske kleti. Naropano vino celo 'Sv iai° in v Čakovcu prodajajo. — Iz V * .B°lfenka nam poročajo, da so tam jja ‘^ulem tednu poizkusili več napadov 1^0 Vll?°gradne posestnike v J?strebcih. se liJjne so ponekod napodili, drugod pa f>0L posrečilo odnesti nekatere stvari, lij- stnika Blagoviča so pri nanadu na prj i?Vo hišo težko ranili. V Santovcu Aio,^ je neka tolpa napadla viničarja kot Novaka iz Koga, ki se je vračal Valj godec iz gostilne pri Urbanu. No-U,0Ž so težko ranjenega pripeljali v or-Sftj 0 bolnico. Vsi ti napadi in ropi so V tpu^°^'ii zadnje dni; poprej je vladala ted8 krajih vzorna varnost. Treba bo preJ 2 ojačenjem orožniških postaj prebedi- b' mogle tolpe iz sosedne 'ske burske pokrajine napadati slovenji Tudi orožništvo v Medžimurju v tJt Posvetilo več skrbi javni varnosti ^krajih. Mariborske vesti. Maribor, 30 novembra 1921 Uo.y5 Praznovanje 1. decembra. (Urad-2a n t brzojavnega ukaza ministrstva otranji stvari, morajo biti na dan vattiiPraZn!ka ^eCl vs‘ državni in pri-JHor8inracli .dopoldne zaprti, ravnotako Č0dJ° Počivati dopoldne tudi vsi obrati. tJadau?"e se uradl zopet odpro ter se JUie lahko tudi delo v obratih. •e bod^3 n?rodni praznik dne 1. dec. ttoini ? ,pri. s)ovesni maši ob 9. uri v cerkvi izvajale sledeče skladbe: W. A. Mozart: Maša v C-dur (Kronungs-messe); J. Roter: Domini est salus; L. Cherubini: O salutaris hostia. Vse točite s spremljevanjem orkestra. m Vsled narodnega praznika nas list jutri 1. decembra ne izide. Istotako ne izidejo tudi ostali listi v Sloveniji razen jutranjih, ki izostanejo mesto tega 2. decembra. m Trgovski gremij v Mariboru naroča, da morajo vsled naloga okr. glav. biti 1. dec. trgovine dopoldne zaprte, popoldne pa se lahko zopet odpro. m Mariborske banke na dan 1. dec. ne uradujejo. vm Zadruga brivcev naznanja, da mora glasom brzojavnega odloka ministrstva za notranje zadeve dne 1. dec. počivati delo v vseh obratih samo dopoldne. Vsled tega obvešča vse prizadete, da ostanejo brivnice rečenega dne predpoldne zaprte. m Zaroka. Trgovec g. T. Jugovac se je zaročil z gdčno Marico Mirovo, bivšo natakarico v gostilni g. Božiča. Čestitamo. m Nepotrebno šikaniranje. Včeraj opoldne je nek stražnik aretiral pred glavnim kolodvorom brata g. Fr. Ks. Mariniča, trgovca s konfekcijskim blagom, katerega je g. Marinič poslal na semenj v Rogatec z različnim blagom. Dasi se je g. izkazal s potrdilom svoie-ga brata, ga je stražnik vendar odvedel na stražnico in na obrtno oblast, kjer se je zamudil toliko časa, da ni mogel več odpotovati na semenj v Rogatec, vsled česar trpi občutno izgubo. Mislimo, da je tako šikaniranje poštenih ljudi skrajno nepotrebno. Ce bodo videli stražniki v vsnkem človeku, ki kaj nese tatu ali zakotnega branjarja, potem kmalu sploh ne bo smel nihče na ulico. m Na M. Grebenčevo odprto pismo v „Straži\ Guspodu majorju Grebencu odgovarjamo na njegovo odprto pismo v „Straži“ le to, da nismo pisali, da je v Srbiji nekemu Srbu odrezal jezik, pač oa poškodoval. Dalje pa ga pozivamo, da primernim potom izbriše raz sebe to sramoto. m Preureditev odra našega gledališča. Svoiečasno je g. Nučič, bivši ravnatelj našega gledališča radi drame znatno podaljšal oder n8d prostor za orkester. Sedaj pa, ko se ne uprizarjajo samo drame, ampak tudi operete in opere, ubija ta podaljšek vso harmonijo orkestra in petja. Podaljšek odbija glas orkestra tako, da čisto ubiie pevce. Radi tega bi bilo na vsak način treba zopet odstraniti ta podaljšek. Odstranitev ne bi stala mnogo, s tem pa bi bil harmoničen efekt operet in oper znatno zvečan. m Obiskovalce gledališča opozarjamo, da bo ob pavzah odprta uradniška obednica v bivših kazinskih prostorih, kjer se bo lahko dobilo vino, čaj in kavo. m Kajenje v gledališkem vestibulu. Danes se je preselilo naše gledališče iz Narodnega doma zopet v svoje lastno poslopje. Pri tem je važno, da opozorimo na nepotrebno sekaturo, ki je lani tlačila vse obiskovalce kadilce. Tradicijonalna navada je, da se ob pavzah kadi. Toda kje? Policijski organi so, kakor so bili pač razpoloženi, včasih dovolili, včasih pa prepovedali kajenje v vestibulu ter zagnali kadilce na cesto ali pa v hodnik, na katerem je vedno prepih, tako da se jih je veliko prehladilo in zbolelo. Kolikor nam je znano si je neki gospod pri tem nakopal pljučnico, kateri je tudi podlegel. Ker gledališče nima nobenega primernega prostora, katerega bi odkazalo kadilcem, bi bilo pač najprimernejše, da bi se dovolilo kajenje v vestibulu, kjer je radi cementnega tlaka in masivnih sten izključena vsaka nevarnost požara in ker kade ljudje ob času ko ni predstav v tern vestibulu nemoteno, bi menda istotako brez nevarnosti kadili ob pavzah. Zabranjenje kajenja v vestibulu je le šikaniranje. m Ljudski kuhinji v Mariboru, ki daje revnim sinjem hrano po ceni, mestnim revežem pa brezplačno, je dovolila mestna občina 50.000 K podpore. Ljudska kuhinja, ki obstoja izza časa svetovne vojne, je oddala letos 263 205 kosil. m Podpora Dijaški kuhinji. Mestna občina je dovolila mariborski Dijaški kuhinji za IV. četrtletje 1921. 5000 K podpore ter nadalje za vsako četrtletje po 5000 K. m Podružnica »Pravniškega društva" v Mariboru naznanja, da se shoe, ki je bil določen na 2. dec. t. t. za predavanje g. dvornega svetnika Levca o temi: »Omejen ali poln priziv", prelaga na 9. dec. t. 1., ker je okrožno sodišče še sedaj brez luči in tudi ni upati, da jo dobi že do 2. dec. Cas shoda zopet ob 17. uri in kraj: razpravna dvorana št, 84, II. nadstropje. m Baranjskl begunci. V smislu na-redbe pokrajinske uprave, oddelek za notranje zaddve št. 9486/IV z dne 5. sept. 1921 se poživljajo vsi v območju mesta Maribora bivajoči begunci iz Baranje, da se imajo v roku 8 dni prijaviti pri tnk. polic, komisarijatu (Slomškov trg št. 1, vrata št. 3), ker sicer ne bodo uživali nikake žaščite naše države. m Prostovoljno se je razšlo tukajšnje društvo »Deutscher Gabels-bergerverein in Marburg*. m Hišnim posestnikom! Radi nameravanega podaljšanja obstoječe stanovanjske naredbe na daljna tri leta, oz., kakor se je iz zanesljivega vira poročalo društvu hišnih posestnikov, celo na daljnih šest let, se vrši v nedeljo 4. dec. ob 21. (9.) uri v Gambrinovi dvorani splošen protestni shod vseh hišnih pocestnikov mesta Maribora in okolice. Posebno važno za vsakega poedinega hišnega posestnika je, da se udeleži tega protestnega shoda udeleži. m Poučna predavanja za policiste. Na pobudo novega policijskega šefa g. nadsvetnika Kerševana so predvčerajšnjem pričela poučna predavanja za policiste. Otvoritev cikla predavanj je začel g. nad-svetnik Kerševan sam, ki je predaval o naši novi ustavi. Predavanje se je vršilo z dovoljenjem g. župana in ravnatelja g. dr. Zupanca v drž. realki. Prihodnje dni se bodo vršila predavanja o prvi pomoči pri nezgodah, o kriminalistiki, o kazenskem zakoniku itd. m Nova trgovina na Koroški cesti. G. Benedikt Kragelj je prevzel trgovino Frana Opelkaa na Koroški cesti. Več v inseratu. m Someščanom se priporoča aka-demično izobražen večleten učitelj srbohrvaščine kot korespondent (stroga diskrecija zajamčena) ter kot prevajaiec iz srbohrvaščine in v srbohrvaščino. Naslov in drugo v našem uredništvu. m Hotel Halbwidl. Danes v sredo 30 novembra Andrejev elitni koncert. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prosta. m Dečja stanica v Mariboru je prosila pri mestni občini za subvencijo. Občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da se tej važni instituciji po možnosti dovoli za prihodnje leto letna subvencija v znesku od 60—100.000 K ter se ta podstavka vnošteva pri sestavi proračuna za leto 1922. m Nemiren gost. SvojeČasno je bil mesar Urbari Keoič kaznovan s 4 dnev nim zaporom radi razgrajanja v »Veliki kavarni*, ker je sedaj svoje početje istotam zopet ponovil, je bil kaznovan z 10 dnevi zapora. Prisodnjič jih dobi Še več. m Med plenom, katerega je dobila mariborska policija pji tatinski družbi, ki je bila, kakor smo Dred nekaj dnevi poročali aretirana radi vloma na glavnem kolodvoru je našla sedaj tudi pre-ploskano dvokolo, ki je bilo najbrže tudi vkradeno. Kololo se nahaja pri preiskovalnem sodniku, kjer se lahko ogleda. m „Harambaša“. Policija je včersj v nekem tukajšnjem hotelu aretirala 28 letnega Ivana Rozmana iz Zdob pri Brežicah in 22 letno služkinjo Angelo Zupan iz Bohinjske Bele, ker nista bila prijavljena in sta stanovala skupaj, ne da bi bila poročena. Pri preiskavi ie našla pri njem tudi neko sumljivo pismo, radi česar iu ie prisilila, da sta izpovedala, da sta pisala nekemu milijonarju Hafnerju na Jelačičevem trgu v Zagrebu grozilno pismo, v katerem sta zahtevala 900 000 kron, ker bo sicer umorien. Pismo sta podpisala v imenu društva »Harambaša*. Mariborska policija iu ie obdržala v zaporu ter obvesHla o tem zagrebško. m Sv. Krištofa je nadomestoval po- brežki brodar. Pretekle dni je vozil potnike z »veliko« ladjo čez Dravo. Vsled nizkega stanja vode pa je brod obtičal na pesku. Ves trud, odriniti splav je bil za-manj. Končno brodarju ni preostalo nič drugega, kakor, da je prosil sv. Krištofa za pomoč ter po njegovem vzgledu stopil v vodo in znosil potnike na suho. Dobro, da je brod obtičal že blizu brega, ne p