Duvalizem in pluralizem. V avstrijski delegaciji je bila ob razpravi proračuna zunanjega ministerstva dne 22. t. m. velika debata o zunanji in notranji politiki, o duvalizmu in zavisnosti zunanje in notranje politike. Važne in obsežne govore so imeli Mladočehi in Dalmatinec Biankini, ki je prišel v delegacijo kot zastopnik istrskih Slovanov. Najdaljši in mnogovrstniši je bil govor mladočeškega delegata Kaftana. Ta je rezko opisoval položenje, ki je nastalo v monarhiji vsled duvalizma in je prišel naposled do zaključka : „Duvalizem ni izpolnil svojega poslauja; s podporo jedino dveh toček ni dosežena stabiliteta cesarstva, ker je poslednje izročeno stalnemu majanju; cesarstvo mora gledati na tretjo podporno točko, brez katere ni utrjeno ravnotežje. Ta tretja točka pa so dežele korone češke, brez sodelovanja tega močnega činitelja ni možno niti misliti na trajni mir, na razcvet monarhije. Delegat Biankini, izpregovorivši najprej po hrvatski ter nadaljuje potem po nemški, opomnil je, da glede na Dalmacijo niso izvršeni duvalistiški zakoni. Po §. 1. ogerskega čl. 13. od 1. 1868. morala bi biti Dalmacija zastopala v ogerski delegaciji. Tudi bilo bi pravo ime cesarstvu „avstro-ogersko-hrvatska monarhija". Nemškoliberalni delegat dr. Russ je pobijal nazore o duvalizmu, ki jih je izjavil Kaftan v smislu, kakor da bi ta politiška oblika slabila silo monarhije v koncertu evropskih narodov. Dr. Russ piaša: Ali priporoča Kaftan morda unifikacijo avstro - ogerske monarhije? Namesto duvalizma, ki se mu kaže preslab, ker sestaje iz dveh členov, priporoča on pluralizem. Kako naj torej, ako spoznavamo v kakem dejstvu zlo, iščemo zdravila v tem da se pomnoži isto zlo, to prepuščamo izsledovanju drugih. Kritika dr. Russa nasproti delegatu Kaftanu bila bi umestna, ako bi Mladočehi in Čehi v obče zahtevali ne le po kakovosti, ampak tudi kvantitativno jednako samo-stalnost, jednako oddeljenje, kakoršno so Madjari dosegli z duvalizmom. To bi pomenjalo glede na skupno moč monarhije novo in s tem povečano zlo. To zlo bi se pri takem položenju čisto nič ne zmanjšalo, da bi stala potem monarhija na treh namesto dveh nogah. Tako pa si Cehi ne mislijo izvrševanja svojega zgodovinskega državnega prava. Oni so stopili kot mogočen člen pod žezlo naše dinastije prostovoljno ne radi tega, da bi slabili celokupno moč pod tem žezlom združenih kraljevin in dežel, temveč da bi povečali in okrepili isto moč na jednak dobiček skupnosti, kakor Čehoslovanom. Kar so torej uehi kot mogočen konstitutiven element hoteli doseči ob začetku, temu se niso hoteli izneveriti pozneje in se no- čejo izneveriti tudi nadalje. Oni hočejo samo, da se jim ponovi tisto položenje, katero so imeli, ko so pristopili pod žezlo Habsburžanov. To položenje pa zahteva v resnici okrepčanje monarhije s tem, da ostane osredotočeno to, kar je zares skupno in pravi koncentraciji neizogibno potrebno. Kar pa ne spada k isti potrebi, to naj ostane v področju samouprave pod češko korono. Duvalizem pa slabi monarhijo, ker cepi tudi to, kar se ne da ločiti brez škoda celokupnosti. Duvalizem kroji vse glavne vrste celokupnega gospodarstva monarhije in s tem slabi Aes materijalni razvoj cesarstva in narodov. Čehi kaj takega pač ne namerjajo; oni pripoznavajo skupne potrebe, oni bi n. pr. dovoljevali jednotni sistem komunikacij in bi zahtevali za dežele češke korone le toliko občil, kolikor jih dejanski in svojstveno potrebujejo iste dežele. Oni bi privolili v jednotno centralno banko in bi zahtevali za svoje dežele razvoj podrejenih denarnih zavodov. Monarhija bi pri taki obnovitvi češkega zgodovinskega državnega prava utrdila se s pravo koncentracijo, ne pa z dvema slabečima centralizacijama, kakoršni podpirajo tu najbolj nemški liberalci, tam pa Madjari in njih židovski pomočniki. V Nemčiji je v glavnem samo jeden odločilen narod, in vendar so tu ne le zgodovinska nemška plemena s svojimi deželami, ampak je te relativne, še vedno dovolj samostalne avtonomije zopet in zopet zagovarjal tudi sam Bismarck. V naši monarhiji pa bi bilo možno z izvrše-njem historiških prav zadovoljiti dotične narodnosti, z druge strani pa do cela osredotočiti skupne interese. Ako more Velikonemčija tekmovati z drugimi velevlastimi kljubu temu, da je pridržala stare kraljevine, kneževine itd., more pač tudi naše cesarstvo utrditi se s kraljevinami, ki ne zahtevajo take in tolike samostalnosti, kakoršno imajo v resnici Bavarska, Saksonska i. dr. Ugovor dra. Russa je po takem plitev in gledč na češko historiško pravo bez vsake veljave. Jednako prazen pa bi bil isti ugovor nasproti državnim pravom, ki jih imajo še drugi narodi cesarstva. Pluralizem torej bi ne bil tako napačen, kakor ga predstavlja delegat dr. Russ. Ta pluralizem bi se dal izvesti s pomočjo federalizma, ki je, kakor dokazano, nasproti sedanjemu duvalizmu na mnogo nizi stopinji, in to na korist celokupnim interesom cesarstva. Delegat Kaftan pa ni bil srečen, da je postavil češko hist. pravo nekako kot tretje pravo poleg sedanjih dveh členovg^z: t. j. tostranske in onostranske, v duvalizmu vključaffc^p polovine cesarstva. S tem je dal povod kritiki dra. RusMe^Sj in je zagrešil se zajedno proti tradicijonalno programa?^!? tiškemu federalizmu. Kdor postavlja češko državno prafl&^S poleg duvalizma nekako potrjuje veljavo poslednjega, in to so dolžni uehoslovani pobijati v svojem interesu, v interesu drugih historiških narodov in celokupne monarhije. Tudi je nelogično, češko historiško pravo postavljati vsporrdiio z duvalizmom. Ako bi ostal duvalizem, kakor-šen je, ni možno misliti, da bi Čehoslovani dosegli tako in toliko relativno samostalnost, kakoršno izrabljajo sedaj Madjari. Kajti izvršenje češkega prava bi oslabilo le tostransko polovino, ne pa tudi ogerske, in iz tostranske polovine ni možno napraviti dveh oddelkov, katerih samo jeden bi bil takti samostalen, kakor je sedanja Ogerska. Vrhu tega je stališče, s katerega se zahteva izvršenje češkega hist. prava v pogledu na druge narode separatistiško, in se mora obsojevati ravno tako, kakor če Hrvatje zahtevajo združenje hrvatskega historiškega prava, ne da bi delovali na porušenje duvalizma. Pri Hrvatih bil bi tak separatizem za avstro-oger-ske Slovane še opasniši, nego separatizem čeških plura-listov. Hrvatje, kakor je omenil delegat Biankini, imajo pravo zahtevati, da se pri sedanjem duvalizmu Dalmacija priključi Hrvatski in Slavoniji; ko bi se zgodilo to, bi prvič jeden del slovanskih zastopnikov odpadel v drž. zboru, in v obče bi se tostranski Slovani oslabili, in to naganja nemške nacijonalce, da hočejo poleg Galicije tudi Dalmacijo odtrgati od tostranske polovine, da bi potem imeli pred seboj izključno dežele, ki so nekdaj pripadale Nemškemu bundu. Drugič bi se utegnili Hrvatje pri tako vstvarjenem položenju trojedine kraljevine pomiriti z duvalizmom in tako druge Slovane prepustiti dosedanji usodi. To bi bilo usodno naposled pa tudi za Hrvate, in zato se je treba bati vsakega izvrševanja historiških državnih prav, dokler se ne dobi zagotovilo, da se izvrše vsa ta prava, in taka prava imajo tudi avstro-ogerski Rusi. Za stvar je vsejedno, ali se imenuje duvalizem tako, kakor doslej ali pa avstro-ogersko-hrvatski. Duvalizem je duvalizem, naj poleg njega dobe Hrvatje še toliko samostalnost, in sebe Hrvatje rešijo jedino tedaj, ako se rešijo tudi drugi Slovani. Hrvatje in ostali Slovani pa dobe uslovja za svoj obstanek le tedaj, ako se poruši sedanji duva*-lizem, in vsa kritika o neugodnosti duvalizma ostane v poslednjem cilju brez pomena, ako ne bodo historiški narodi delovali na odstranjenje duvalizma. Duvalizem je glavna zapreka vsakateremu izvršenju historiških državnih prav; zato je bila tudi kritika slovanske opozicije v avstrijski delegaciji nezadostna, ker je prezrla, da duvalizma ni možno popolniti s pluralizmom, temveč se more tak pluralizem v smislu primernega, državo in narode krepečega federalizma zasnovati jedino na — gomili duvalizma ! Hvaležni smo slovanski opoziciji za obsežno kritiko, ki jo vestno vrši v avstrijski delegaciji; naj pa ista opozicija nikdar ne pozabi, da je dolžost slovanskih zastopnikov, prirediti svoje presojevanje tako, da ne ostane na separatistiškem stališču, temveč v soglasju interesov in prav vseh slovanskih narodov. Brez poštevanja skupnih interesov ne dosežejo Slovani trdih uslovij za bodočnost! --- Gospodar pa hlapec. Povest L. N. Tolstega, prcvel M Hostnik. VII. Nikita je odslej, ko je sel, pokrivši se z rjuho za zadkom sanij sedel nepremično. On, kakor vsi ljudje, ki žive s prirodo in vedo, kaj je hudo, bil je potrpežljiv in je mogel spokojno čakati cele ure, dni, in to ga ni niti vznemirjalo niti razdražalo. On je slišal, kako ga je zval gospodar, no ni se oglasil, ker ni se hotel spremekniti in oglasiti. Dasi mu je bilo še toplo od izpitega čaja, in zato, ker se je mnogo premikal, ko je gazil po kopicah snega, je vendar vedel, da te toplote ne bode ilbvolj na dolgo, in da uže ne bode imel moči zgrevati s0 z vzdi-goVanjem, ker čutil se je ravno tako utrujenim, kakor se čuti konj, kedar obstane in kedar ne more, ne glede na nikak knut, iti dalje, in gospodar vidi, da je treba krmiti, da bi konj mogel delati vnovo. Jedna noga, v raztrganem črevlju, se je ohladila, in on na njej uže ni čutil palca. In razen tega se je vsemu telesu delalo čedalje hladneje. Misel o tem, da on more, in po vsej vero-jetnosti, mora umreti to noč, mu je prišla, no misel se mu ni zdela ni posebno neprijetna, ni posebno strašna. Ne posebno neprijetna se mu je zdela ta misel zato, ker vse njegovo življenje ni bilo stalni prazdnik, pač pa nasprotno, nepretrgana služba, katera ga je uže začela utrujati. Ne posebno strašna pa mu ni bila ta misel zato, ker razen tistih gospodarjev, kakor Vasilija Andrejiča, katerim je služil tukaj, čutil se je v tem življenju vselej zavisnim od glavnega Gospodarja, Onega, Kateri ga je poslal v to življenje; vedel je, da tudi umiraje on ostane v oblasti tega-ley Gospodarja, in da mu ta Gospodar ne stvori krivice. „Žal je zapustiti, kar sem pridobil, k čemur sem se privadil. Nu, kaj se če, treba se ju privaditi tudi k novemu". „Grehi?" pomislil je in vspomnil svoje pijanstvo, zapite denarje, krivice, stvorjene ženi, psovke, nehojenje v cerkev, neclržanje postov in vse ono, kar mu je očital pop pri izpovedi. „Seveda, grehi. Nu kaj čem, ali sem jih sam napustil na-se ? Me je uže Bog takega vstvaril. Oh grehi, grehi! Kam bi se del ?" Tako je pomislil iz začetka o tem, kaj se more zgoditi z njim v to noč, in potem, uže ne vračaje se k tem mislim, oddal se je onim vspominjanjem, ki so mu sama po sebi šla v glavo. Ali je vzpomnil prihod Marfe, pijanstvo hlapcev in svoje odreke od vina, ali pa sedanjo pot, in Tarasovo hišo, in razgovore o deležih, ali o svojem sinu, in Muhortem, kateri se sedaj segreje pod plahto, ali o gospodarju, kateri sedaj škriplje v saneh, preobra-čaje se v njih. „Menda tudi ni vesel, da se je peljal, — mislil je; od takega življenja se človeku ne bo ljubilo umirati. To ni tisto, kakor mi." In vsi ti spomini jeli so se prepletati, mešati v glavi, in zaspal je. No, ko je Vasilij Andrejič, plezaje na konja, zamajal sani, in se je zadek, na kateri se je Nikita upiral s hrbtom, popolnoma vzdignil z jedne strani, in je njega plaznica vdarila v hrbet, zbudil se je in je nehotč bil primoran izmeniti svoje položenje. S trudom je potegnil noge in, osipaje z njih sneg, vstal, in takoj je mučni hlad pretresal vse njegovo telo. Ko je razumel, kaj se godi, hotel je, da bi mu Vasilij Andrejič ostavil konju uže nepotrebno plahto, da bi se odel, in zakričal mu o tem. No Vasilij Andrejič se ni ustavil in se skril v snežnem prahu. Ko je Nikita ostal sam, zamislil se je na trenotek, kaj mu je početi. Da bi šel iskat kako hišo, čutil je, da za to nima moči. Sesti na staro mesto se uže ni dalo — bilo je popolnoma zameteno snegom. Tudi v saneh je vedel, da se ne zgreje, ker ni imel ničesar, da bi se odel, kaftan pa in kožuh ga sedaj uže čisto nic nista grela. Tako ga je zeblo, kakor da je v saraej srajci. Lotila se ga je groza. Batjuška*), Oče nebeški! vzdihnil je, in zavest, da ni sam, da ga Nekdo sliši in ne zapusti, vpokojila ga je. Vzdihnil je globoko, in ne snevši z glave rjuhe, vskobacal je v sani in legel va nje namesto gospodarja. No tudi v saneh se nikakor ni mogel zgreti. Sprva se je tresel na vsem telesu; potem ga je nehalo tresti, in začel je počasi izgubljati zavest. Ali umira, ali pa zaspi, — tega ni vedel, no čutil je, da je jednako pripravljen na jedno, kakor na drugo. -- Književno pismo. H. K. 1'poTt. Hf.cko.itko ,vihiihix'i, K't ero 6iorpa$iit 11 xapait-lepncTHKt. (/t n|jii.ioa;eiue.M'L h$kotopbix'b ji,0KyiieHT0B'b, othochiuiisch kt, KifiMCHjn, ilKoiia KapjioBima ei> 1882. k 1892. rr. h OHojiiorpaiJiii-MecKaro črnila ero coiHHeitiii, irepciio^om, h ii3^aHiii. C.-neiep6ypi"b. 1895. r. VII. f 138. cip. H/fena 1 py6.— To zanimivo knjigo krasi lepa podoba J. K. Grota. Predgovor napisala je Natalija Grot in tudi oddelek: „Ifat BocnoMiiiiaiiiu o noarfejtrniiB ;;hhx'[. jkikhh JI. K. 1'poTa". Y predgovoru pravi, da ima ta knjiga biti uvod v obširni životopis in oceno delovanja tega jako simpatičnega ruskega učenjaka. Avtobigrališke črtice tiskane so, kakor jih je pisal Grot Pesmi Grota so dobro zrcalo njegovega nastrojenja Gr. imel je visoko čast, da je predaval nasledniku cesarj«viču Nikolaju Alek-sandroviču in mlajšemu bratu Aleksandru Aleksandroviču (po tem carju Aleksandru III.) ter je 1 1859. predal polnoletnemu nasledniku „Aljbom", iz katerega je čital obema vel. knezoma. Iz predgovora vidimo tudi, da se pripravlja obširno delo o delovanju J. K. Grota. I. Rodil se je J. K. Grot 1812. 1. v Petrogradu. Njegov ded je bil pastor ter se priselil iz Holštinije v Rusijo leta 1760. Se le 14 let star pa je oče J. K. Grota bil izbran med mlade ljudi, ki so jih zvali k dvoru, da sta se ž njimi vadila v tujih jezikih vel. kneza Aleksander in Konstantin Pavloviča. J. K. Grot pa je komaj 5 let star izgubil očeta, ki je zapustil vdovo. 2 sina in hčer. Zanimiv» je, da je družina v hiši bila le ruska, aa bi se otroci dobro priučili ruščini. Vdovi se je posrečilo, da je spravila sina Jakoba v najbolji tedanji zavod, v carskoselski licej, kjer se je učil odlično. Vstopil je bil 9 let potem, ko je izšel iz njega slavni A. S. Puškin, kar je imelo veliki vpliv nanj in na tova-rišče; vsi so ljubili pesništvo. Grot pisal je v liceju basni in dr v stihih in prozi Naučil se je francoski, nemški in italijanski jezik in se ve da tudi latinski. Dovršivši licej, stopil je v službo, v pisarno Ivoiniteta ministrov. Naučil se je tedaj tudi angleščine. Iz svoje prve službe prešel je na službo v „rocy;; CoBtrj.". Videl je Puškina, ali seznanil se ni ž njim. L 1834. prešel je na službo v «državno pisarno, baronu Korfu. Tu se je učil še švedskemu jeziku. Prevel je iz Byrona Mazepo, ki je bil tiskan v „Sovre-menniku* !838. 1. Pohajal je rad Finsko, prevajal iz švedščine in pisal razprave o tej literaturi in o Finski Pustivši svojo službo v ministerstvu, da se posveti znanosti, preselil se je v Helsingfors, kjer je 1841. postal profesor r. jezika, slovstva in zgodovine. Tu je začel izučavati poljski jezik in potem tudi druge slovanske. Pisal je mnogo in potoval v Švecijo. Izučeval je grščino in sanskrit L. 1852. nastopil je službo učitelja naslednika in njegovega brata, zajedno je predaval tudi v liceju, kjer je bil odgojen sam. Uže 1835. 1. izbrala ga je Petr. akademija znanosti svojim členom, kjer je tako mnogo let deloval jako plodotvorno. L. 1864. začel je tiskati dela Državina z životopisom, odlikoval se je tu. kakor tudi po tem kot jako priden in vesten učenjak. Celo delo ima 9 zv. ter je bilo dotiskano še le 1883. 1. a 1873. izdal je svoja: (Jiititoji. 113-MCKaHis, kjer je posebno zanimiva razprava o zvokih r. jezika na fizijologičnih osnovah. Jako plodovito je bilo Grotovo delovanje v akademiji in tudi izven nje. Mnogo je potoval po Rusiji, Šveciji in ¿apadni Evropi ter vse to opisal. L 1865. postal je predsednik oddela r. jezika in slovstva v akademiji. II. Ta oddelek dopolnjuje prejšnji. „Slučajne opazke in nr-sli" od 1810.—1846. 1 kažejo nam učenjaka in modrijana v lepem *) Laskavo in familjarn > nam. „Otoc". Sv cenike Rusi n -govarjajo z imenom, pred kat ro stavijo „o ec", n. pr. otec Ivan, o. Via limir, ali pa jih prosto r.agovat jajo „batjuška" in brez imena Tudi govore: naš batjuška, naš svjaščenik, prosti narod tudi „naš pop", kar pa ni sprejeto v obrazovanem občestvu. svetu. Skromen ne želi si puste slave, marveč plodotvornega dela. Globoko verujoči kristijan prosi Boga prave modrosti, da doseže zadovoljnosti pri svojem delu, sreče v rodbini, katera sreča je zanj največa Iskreno želi, da si ohrani sočutje k raznim pojavom življenja in tako ne postane jednostranski in površen. On piše, da je „vest Bog živeči v nas, a delati po volji božji naj bo namen vsega našega življenja " III. Prekrasna duša odmeva tudi v pesmih od 1837—1878. 1. Pesnik gori za pravico in resnico, ljubi brata, ljubi carja in narod. Daje prelepe nauke nasledniku cesarjeviču, tako prerano uvelemu cvetu. Pesnik je poln vere v dobro, a vendar zvoči r njegovi pesmi tudi turobni glas, rekel bi, nekaj pesimizma: „He xoiei'B npojn.iejit iipaBocvjiiLiii, ^toSt. a^tcL CjraaceHT. 6uji% qeaoBiin,!" Zeli si nazaj svetle vere in nadeje mladosti, ko so potem celo prijatelji postali tako hladni: „Spyi"& Apyra cyflHJn, no o^eatsi, H XJiajJHO Bp03l 0IIHTL Hftejl'b !" Priznani učenjak nežno ljubi mater, pri njej je srečen, »aj drugače : „Kto st cep/utt. hociitl acapt BMCOKiii, He KCTani tott> bi Hain't bIjkt. poameHb; Oht. OT't mofleii ojuw ynpeKH, HrtCM*fcuiKit c.iiiiiiiaTi. oeyaycirb, Oh* in, JKH3HH nyTHHIfb 0;tIIH0Kin". To so stiki, katerih ne bi sramoval se ni Puškin ni Ler-montov. Res sam pesnik pravi, da mu priznujo gladko3t stika, a moti se, misle, da mu bodo očitali, da je hladen kakor led. Saj on toplo veruje v providnost božjo: zanj ni ničesar slučajnega. Prekrasna je pesem: rocy;;apio Hac.yk^nHKy HHKoaaio AaeKcaHjtpoBHtj bi. ajib6ojn,: Blesk in šum življenja nas varata, pa vendar je v življenju skrita sveta tajna, sam Bog mu je dal. smisel Za to naj ne veruje lehko zunanjosti, duhovnim očesom naj gleda notranjost. Saj mnogo, kir stoji nizko, je pred Bogom visoko; „O, Bocnuiait bi> ceOt yxIiHbe B't iry ;[a 6yji,ert tboh xpanincji. Borb, da jo On čuva burij in žalostij in strastij, od oholosti in neči-murnosti. ter jej da „cepina Jiupi. it npocToiy !" IV. „Misli, posvečene nasledniku ces Nikolaju Aleksandroviču", uže omenjene v p edgovoru, polne so zlatih zrn resnico- in človekoljubja. Posebno lepa je molitev, kjer moli naslednik goreče, da bi vedno pomnil muke in nesreče, ki jih trpe ljudje daleč od njega. Kratko in jedrnato riše pisatelj svojemu visokemu gojencu velik pomen r, zgodovine in odločno odbija one, ki ne priznavajo tega pomena Vladar in narod naj bosta jedna celota, a naj ju veže ljubezen. A človek naj napreduje dalje in dalje. Resnica naj vodi vladarja, a da jo zve, naj bode pristopen tudi nižim, da tako doseže občo ljubezen. V. Pisateljica misli, da se je bolezen Grota začela od pri-' liva krvi v glavo od prevelikega dela. Genljivo je sočutje, s katerim so sledili za njim v Nemčiji, sam car Alexander lil., našle inik, sedanji car Nikolaj II, predsednik akademije vel. kn. Konstantin Konstantinovič itd. Svoje zlato srce pokazal je tudi ob 80-letnici, ko ga je pozdravila akademija s prejasnim svojim predsednikom : besede, ki jih je tu izustil, so skromne, ali vzbujajo globoko spoštovanje do tega moža Zaspal je tiho, nenadoma na veliko žalost vseh, ki so ga poznali in cenili. Dokler je živel, ni iskal slave, marveč dela. A vendar je akademija 18S2. 1. svečano prazdnovala 50-letnico njegovega učenega delovanja. Sam car priznal je tu njegove zasluge ter povdaril njegovo nepristranost in glokoko-nravno čustvo, ki je odlikovalo tega učenjaka. Akademik Byckov je pri tej priliki posebno povdaril Grotov prevod Fritiofssage, izdanje Deržavina, basen Chem-nicera, pisma Karamzina k Dmitrijevu, dragoceno dopisovanje Katarine II. z raznimi osebami, posebno z bar. Grimmom. Suchomli- nov pa je posebno povdaril Grotovo skrb, da bode akademija zares ruska. Grot bil je doktor Petrograjskega vseučilišča in njegov častni člen. Pri tej svečanosti povdarjali so tudi Grotove slovniške študije, posebno njegova preiskovanja o i. pravopisu, ki se v obče uvažuje, izdanje Lomonosova itd. Tudi druga r. vseučilišča so ga pozdravila in nekatera imenovala ga svojim č. členom. Pozdravila ga je tudi Jugosl akademija. Tudi čez 10 let, ti. IX. 1892. st. st, pozdravljali so učenjaka ravno tako slovesno najviše osebe in dr Akademija pa je tu posebno povdarila njegove zasluge za ruski slovar, ki ga izdaje ona. Tudi Švedi v Finski in Švedski so se hvaležni vspomnili prevodilca iz svojega slovstva Dolg pa je spisek del Grota 011 li"30—1893 1. Naštetih je 428, se ve da so tu tudi manje in male razpra e in prevodi, govori, pisma, pesmi, iz dnevnika, kritike, nekrologi in životopisi. Posebno temeljite so razprave o r. glagolu, naglasku in o r. slovnici v obče. Zanimivo je tudi izdanje del in pisem Pletnjeva Iz tega kratkega obzora vidimo, kako plodovit in temeljit je bil ta učenjak, ki je ves čas visoko držal zastavo vestnosti, poštenja živega rodoljubja in do poslednjega dihljaja žrtvoval vse svoje sile znanosti in domovini ter trdno stal v borbi za vse, kar je lepo in plemenito in odgovarja našim kristijanskim idejalom Ljubil je tudi Slovanstvo v obče. Slava mu! Fr. Cele štiri. -- OGLED PO SLOVANSKEM SVETU. ii) slovenske dežele. „Edinost", pol. društvo za Primorsko, je imelo 23. t. m. letni občni zbor. Udeležba je bila izredno majhna; inteligencije je bilo malo, največ pa kmetov iz okolice tržaške. Temu je kriva nekoliko običajna mlačnost glede na udeležbo pri razgovarjanju polit, stvarij, nekoliko pa tudi to, ker so bili nekateri namenjeni udeležiti se 251et-nice „Naše Sloge", ki se je praznovala v Trstu 4 dni pozneje. Predsednik prof. Mandič pa je vendar povdarjal, da je Tržaško razumništvo jako zanikamo glede na društveno delovanje. Obsežno poročilo tajnika gi Maksa Cotiča je kazalo na udeležbo Trž. zaupnih mož pri lanskem zaupnem shodu narodne stranke v Ljubljani, potem na priprave in shode glede na deželnozborske volitve v Istri itd. Urednik „SI. Sveta" je pri predavanju podal nekoliko značilnih črtic o „združevanju" pri malih narodih, kakoršni so Hrvatje in Slovenci, in pri nizih stanovih. Odbornik g. Balanč je priporočal izraženje zaupanja poslancem za njih dosedanje delovanje. Urednik „SI. Sveta" jo k temu predlogu utemeljeval svoj dostavek, ki priporoča državno-zborskim poslanccm, da bi t družbi drugih slovanskih zastopnikov ob razpravljanju o ponovitvi pogodbe z Oger-sko delovali prvič za znižanje dosedanjih 70 odstotkov te polovine cesarstva za skupne potrebe, drugič pa na reorganizacijo avstro-ogerske banke v obče in posebe glede nato, da bi pravičniše in obilniše podpirala tostranske denarne zavode, nego se godi doslej. Odvetnik dr. Pretner je dokazoval, da predlagana zaupnica in dostavek sta sicer važna, pa da nista na tem zboru umestna, ker ni nobenega poslanca prisotnega. Odgovarjali so 11111 s kazanjem, da poslanci so zadržani, da pa je njih delovanje znano, in dostavek glede Ogerske se je stavil sedaj, ker je treba pripravljati se nato, in ker pol. društvo morda bi pozneje ne imelo prilike, kaj takega priporočati pravočasno. Zbor je na to vsprejel izraženje zaupnice z do-stavkom, in dne 27. t, m. se je ob 251etnici „Naše Sloge" videlo, da je bila umestna zaupnica, in da poslanci niso bili prišli na zbor, ker so hoteli dojti k narodni slavnosti „Naše Sloge". Tako se je zgodilo, in stvar je brez navskrižja poravnana. Izvolil se je naposled odbor, v katerem so z večine stari odborniki, predsednik pa prof. Mandič. Med novimi odborniki je g. Kornelij Goriup. Na sestanku 251etnice ..Naše Sloge" je predlagal dr. Laginja, naj bi odbor pol. društva „Ed." ukrenil tako, da bi bil 11. pr. redni občni zbor v Trstu, jeden izredni pa v kakem kraju Istre, ta pa v delavnik, da bi mogli udeležili se zborovanja tudi svečeniki. V obče se očita odboru pol. društva „Edinost", da prireja malo shodov v poučevanje. Letos tega ni bilo toliko potreba, ker je bilo po Istri mnogo volilnih shodov, drugače pa je treba pomisliti, da med odborniki so taki, ki so preobloženi z drugim delom, drugih pa ni lehko dobiti, da bi si nakladali tudi samo taka narodna bremena, kakoršna naklada pol. društvo „Edinost". Kritika je v resnici lehka, potrebe pa so velike, a delavcev je premalo tudi na Tržaškem 111 v Istri. Dr. Trinajstič je rekel pri banketu 27. t. m., — da narodni delavci so vsi zbrani — pri banketu, da drugih ni in ni bilo ! To je treba uvaževati! 25-letnica „Naše Sloge'. Dne 27. t. m. bil je za Tržaške Hrvate in Slovence nekak naroden praznik. V proslavljenje 25 letnice hrvatskega, v Trstu izhajajočega tednika „Naše Sloge" došlo je v Trst mnogo znanih rodoljubov iz Dalmacije, Istre, Ljubljane in od vseh bližnjih krajev. Po maši pri sv. Antonu novem sešli so se v prostorih Slovanske čitalnice na sestanek, popoludne pa k banketu. Na sestanku je bil razgovor o politiškem položaju, ki ga je pojašnjeval sosebno drž. poslanec Vj. Spinčič. Ta je prav označeval pomen sedanje opozicije, in je kazal na uslovja ali uvete, kedaj bi tudi opozicija hrv.-slovenske petorice mogla stopiti v kako novo večino. Poslanec in ravnatelj gosp. Iv. Hribar, došedši nalašč k slavnosti iz Ljubljane, kazal je na neke indicije, iz katerih bi mogli sklepati vsaj na nagnenje k preobratu v notranji politiki ; zato je predlagal, naj bi se sešel letos, ob otvorjeni narodopisni razstavi češkoslovanski, poseben slovanski shod, torej shod sestavljen iz zastopnikov raznih slovanskih narodov. Na tem shodu naj bi se sklenilo sosebno to, da bi slovanski, recimo, državnozborski zastopniki postopali solidarno v slučaju važnih preobratov. Nasovet je sestanek radostno sprejel. Starosta slovanskih politikov na Primorskem, velezaslužni dr. Vitezič, je povdarjal, da jedino prava volilna reforma je obče volilno pravo ; sestanek je na njegov predlog priporočil drž. poslancem, naj delajo na volilno reformo v kar možno najliberalni-šem smislu. Dekan Kompare je kaj spretno dokazoval, kako je bila koalicija breznačelna, tla naš radikalizei§ ni to, za kar ga hočejo označevati nasprotniki, temveč opravičeno stremljenje, da bi dosegli mi svoja prava. Udeležili so se razgovora tudi dr. Laginja, urednik „SI. Sveta" i. dr. Sestanek je jednoglasno in radostno ponovil zaupanje poslancem, katero jo izrekel dne 24. t. m. občni zbor pol. društva „Edinost". Vse razpravljanje bilo je zanimivo in je popolnoma zadovoljilo udeležnike, med katerimi je bilo tudi nekaj istrskih seljakov, oblečenih v narodnem kroju. Popoludne ob 1. uri pričel se je banket, katerega se je udeležilo okolo 100 oseb. Udeležniki so hlastno ogledovali si vročeno jim slavnostno št. „Naše Sloge", krasno obrobljeno z narodnimi bojami. Poleg posvetnega razumništva zapazil si, kakor nekoliko zjutraj, tako še več svečenikov pri banketu; med njimi je bil tudi kanonik Volarič, neustrašeni borilec za narodno pravo in slovansko bogoslužje. Pri banketu je bil izvoljen predsednikom posl. Spinčič, ki se je v daljšem govoru spominjal prošle dobe 25 let, uže pokojnih rodoljubov, skle-nivših žrtvovati se za izdavanje „Naše Sloge" in še živih, in prisotnih kakor n. pr. prebl. dra. Dinka Vitcziča in svečenika, bivšega urednika „Naše Sloge", velečastitega gospoda Antona Karabaiča. Govor je napravil globok vtis. Urednik „SI. Sveta" je, kot pooblaščenec odbora pol. društva .Edinost", kazal nato, da je v Istri ves narod, s brv. in slov. naseljenjem, jedna sama, jedna in ista kompaktna in složna narodna stranka, in da za razvoj te stranke, identične z narodom, ima „Naša ol." velike zasluge. Pripomnil je potem, da tudi slovanska publicistika se more radovati v današnji dan, kajti „N. Sloga" kaže usodo večine slovanskih listov, vstvarjenih in vzdrževanih jedino z veliko požrtvovalnostjo. „N. ftloga" da je vzoren list po obliki in vsebini, po obliki sosebno zaradi popularnega sloga (klasičnih dvogovorov v stalni rubriki „Franina in Jurina".) „Naša Sloga" je ostala dosledna, značajna, brez metamorfoz, zato pa je imela britko usodo, in uredniki so trpeli radi raznih prosle-dovanj. Prof. Mandič je uže od 1883. urednik lista in kljubu neugodnostim vodi list dalje v nepremičnem tiru. Zato naj bi doživel urednik sam 501etnico „Naše Sloge". Občinstvo je Mandiču oduševljeno napilo. G. Iv. Hribar je napil Spinčiču, spomnivši se, da je ta v Pragi pred 25 leti kot vseučiliščnik odločil se, delovati za probujenje Istre, da je potem tudi deloval tako in dosegel srečne vspehe. Nato je Spinčič odgovoril, da tla so bili pripravili drugi, in v družbi s temi je deloval v vseh polo-ženjih življenja v doseženje istega cilja. Krasno je govoril svečenik »tefanutti o slogi v obče in med Hrvati in Slovenci posebe, takisto župan Pazinski dr. Trinajstič; svečenik Kompare probujenim kmetom, izmed katerih je jeden napravil lepo napitnico. Drž. posl. Nabergoj se je v imenu Trž. in okoličanskih Slovencev zahvalil, da Hrvatje in Slovenci istrski in Tržaški delujejo skupno in složno. Posl. Jenko iz Podgrada je povdarjal, da v Istri ima svečeništvo za probujenje naroda posebne zasluge. Pesnik Katalinič-Jeretov, ki je tudi sotrudnik „SI. sv.", je nastopil kakih 7 krat ter z raznimi, za ta dan primernimi deklamacijami svojih pesmij zanimivo zabavljal občinstvo. Banket se je završil po 4 urah; bilo je na njem ves čas živahno in, kakor se je videlo, razšlo se je občinstvo vse zadovoljno s prijetnimi vtisi in spomini na razvoj vsega slavnostnega dne. Naj naposled omenimo, da je došlo mnogo brzojavnih čestitek iz raznih krajev Istre, Dalmacije, slovenskih dežel in nekaj tudi iz Hrvatske, z Dunaja, itd. Na večer je ostalo nekaj zunanjih rodoljubov še v Trstu in tržaške narodne rodbine so rade porabile priliko, da so se razgovarjale in zabavljale z njimi. Slovensko šolo bode moralo Goriško mesto vendar zasnovati. Leta in leta je ital. mestna uprava zavlačevala stvar; sedaj pa je pravdi konec, ker najviše upravno sodišče je odbilo utok proti ukazu ministerskemu. Ob razpravi pri upravnem sodišču je zagovornik slovenskih roditeljev opomnil, da v utoku Goriškega mesta je polno zasramovanj in napadov, in je rekel, da ni še doživel kaj takega v svoji dolgoletni sodni praksi. Kranjsko. Osrednja vlada je določila v podporo Ljubljani, Kranjski in Štirski podpore in brezobrestnega posojila skupej 4 milijone; od teh pripade stirski 30.000 gld.; Za Ljubljano: brezobrestno posojilo 1,700.000 ; podpora, katere ni treba vrniti, znaša 100.000 gld.; za popravo cerkev in duh. poslopij 100.000 gld., itd. Zunaj Ljubljane na Kranjskem : brezobrestno posojilo 1,245.000 gld. podpore, katere ni treba vrniti, 200.000 gld.; za popravo cerkev in duhovskih poslopij podpora 300.000 gld. „Narodni dom" v Ljubljani je proračunjen na 200 tisoč gld., nabrana pa je bila le polovina, in polovine sedaj nedostaje, in Ljubljana sama sedaj ne more pomagati. Odbor se obrača sedaj sosebno na slovenske denarne zavode, da bi pomagali iz svojih čistih dohodkov. „Spolek česko-slovensky" v Pragi goji vzajemnost mod Cehi in Slovenci. Društvo je podpiralo slovensko književnost in umetnost ter poslalo več leposlovnih in 664 knjig znanstvenega značaja med Slovence. Dajalo je tudi gmotne podpore. Predsednik spollcu je g. Jan Logo. Štirsko. Dne 23 t. m. je shod zaupnih mož v Celju izrekel zahvalo za ugodno rešitev vprašanja Celjske „slovenske" gimnazije v prorač. odseku, zlasti posl, M. Vošnjaku, potem gr, Hohenwartu, vit. Madeyskemu in knezu Alfr. Windischgraetzu, in isti shod proši še nadaljnje podpore štirskem Slovencem. V Prago so se deputacije jugoslovanskih Sokolov odpeljale dne 17. t. m. V Pragi se vrše sedhj (28. in 29. t. m.) velike sokolske slavnosti, h katerim je došlo mnogo tisoč samo čeških, vrhu tega še mnogq zunanjih Sokolov. Cirilo-Metolovi kresi! Temu klicu pristavlja „Slov. gospodar": „Slovenski mladeniči, ne zabite naših največih dobrotnikov, temveč tudi letos zažgite prav mnogo Ciril-Metodovih kresov ! Naj bi pač ne bilo hriba, ne holmca na Slovenskem, ki bi ga ne razsvetljeval 4. julija zvečer Ciril-Metodov kres. Ko bo plamen švigal proti nebesom, pa zapoj, ljuba slovenska mladina, pesem sv. bratoma y čast, da bo odmeval hrib in bo pesmi glas dramil zaspance, tujce zemlje lačne pa pretresal in spominjal njih brezvestnega, krivičnega postopanja proti nam! Cirilo-Metodijski dar. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je dolžno pokrivati stalne stroške, a dohodki se jej vsled nesreče na Kranjskem jako krčijo sosebno v tej pokrajini in glavnem mestu, lladi tega je povečana dolžnost, da narod po drugih deželah izdatniše podpre družbo zlasti letos. Poddružnica njena v Trstu priporoča Tržaškim Slovencem, naj bi oni letos posebe odlikovali se s podporami za našo š. družbo, in načelništvo poddružnice kaže, kako je ravno Tržaško dobivalo obilo pomoč od družbe ter vsled tega sto in sto otrok rešilo narodu. Dan sv. Cirila in Metoda naj bode dan, v kateri naj niži in viši, revni in imoviti prinesejo svoj dar na narodni žrtvenik družbe sv. Cirila in Metoda. Slovenci imajo v svojih zasnovah le malo sledov cirilo-metodijske cerkve, slovanskih apostolov. Naša šolska družba si je izbrala njuno ime, in god teh apostolov, v dan 5. julija, nas najlepše opominja k izpolnjenju naše dolžnosti nasproti prevažni slovenski šolski družbi. Andrej Praprotnik, izboren šolnik, narodnjak, pisatelj in dolgoletni urednik „Učiteljskega Tovariša" je umrl v Ljubljani 25. t. m. v 68. letu življenja. b) ostali slovanski svet. Delegacije. Pri debati o proračunu zunanjega mi-nisterstva so govorili v avstrijski delegaciji Mladočeh Kaftan najobširniše, potem dr. Pacak. in naposled dr. Herold. Zagovorniki trozveze so se jezili, a niso bili srečni pri pobijanju maloštevilne opozicije. Opomniti je treba, da tudi delegat Biankini se je posluževal stvarne kritike ob raznih prilikah, sosebno je šibal tudi napake in postopanje pri vojni mornarici. Skupni finančni minister je na kritiko opozicije obširno odgovarjal in razlagal naselbine, sedanji politiški ustroj in nadaljnje njegove namere pri vladanju v Bosni in Hercegovini. Delegat Kaftan je rekel mod drugim : Hohenwart, razumevši dobro, da Avstrija more se jedino na široki federalistiški podstavi razviti in prospevati, in da se morajo v kraljevstvih historiška prava narodov spoštovati, treba je pač, vrniti cesarstvu, znotraj jako razkosanemu, zaželeni mir ter «apraviti pošteno spravo s češkim kra-ljevstom in napraviti zopet ravnovesje, porušeno s pogodbo ogersko; a ravho radi tega je moral pasti ne morda z roko Beustovo, kakor se je mislilo tedaj, — temveč z delovanjem močnejšega iz nemškega cesarstva, kateremu „slavizujoča" notranja politika ni bila po volji, in je uže tedaj kancelarju Beustu vodil roko, da je s pomočjo Madjarov cesarstvo podredil svojim nameram. Obe delegaciji ste zaključili svoje zasedanje dne 26. t. m. Iz važnih govorov bomo poročali obširniše. Cesar nasproti delegatom. V avstrijski delegaciji je cesar rekel Mladočehu dru. Heroldu: Izredno me veseli, da ste letos v delegaciji govorili krotkejše. Posl. Herold je odgovoril: Veličestvo! Prizadevam si, vedno izraziti svoje preverjenje. — Cesar je dalje rekel: Tudi v bosen-skem vgrašanju ste se postavili na objektivno stališče. — Dr. Herold: To, Veličestvo, je bila vedno naša namera. — Nasproti delegatu dr. Promberju se je neki cesar jako neugodno izrazil o postopanju nemške levice, in to sosebno gledč na Celjsko vprašanje. Levičarji pa nočejo navesti opomenj cesarjevih. — Delegata Biankinija je vprašal cesar: Ali ste prvikrat člen delegacije? Bian-kini je pritrdil. Cesar : Vi imate vedno mnogo opravila? — Biankini: Skušam, da storim kar možno, da bi branil prava svojega hrvatskega naroda. — Cesar: To je hvale vredno. Hrvatje so bili vedno udani moji dinastiji in meni. Biankini: To je historiško, in tako bode vedno! Državni zbor. Ko se je razpravljalo o državni podpori za Kranjsko, Ljubljano itd., rekel je novi ministerski predsednik in notranji minister grof Kielmansegg: Izredno srečen sem, da prva predloga, katero sem dolžen zastopati v zbornici poslancev, je taka, ki se dostaje pravega dela ljubezni bližnjega in humannosti. S to predlogo, katero je predložila še poprejšnja vlada, kaže se, da dojde obila podpora po potresu ponesrečenim. Pri tej strašni elementarni nezgodi se je v novo pokazalo, da, kakor pri vsaki opasnosti, ki zadene kak del cesarstva, po zunanjih vragih ali po nevidnih vulkanskih silah, držd vsi narodi skupej, da bi pričeli pomočno delo. Predloga po-števa le javno pomoč, pa še veče vrednosti je zasebna pomoč. Dotične številke govorč zato, da v Avstriji ni še na slabem o skupnem postopanju. Do danes je došlo 600.000 gld. od privatnih darov, ki prihajajo jednako iz vseh kraljevin in dežel cesarstva. Došlo je: iz Niže Avstrije 83.000 gld., iz Gorenje 14.000,'s Salcburškega 10.000, s Štirskega 17.000, s Koroškega 6000. s Kranjskega — in to je treba posebe povdarjati — več nego 7000, in s Primorskega 16.000, s Tirolskega in Predarl-berškega 13.000, s ^eskega 15.006, iz MoraVe 22.000 iz Silezije 16.090, iz Galicije 3000, iz Bukovine več nego 1000, iz Dalmacije 2000, iz Ogerskega in od zunnj več nego 28.000, skupno okolo 250.000, s tem ko so se ostali doneski odposlali neposredno dež. vladi v Ljubljano. Dovolil se je nadaljnji provizorij, in sedaj se bode razpravljal proračun za 1. 1895. Skupni dohodki so pro-računjeni na 643,611.196, stroški pa na 643,563.587 gld.. torej s preostankom 47.609 gld. Preostanek bi bil še veči, ko bi se ne bili odmerili 4 mil.- Ljubljani in drugim ponesrečenim po potresu. Za zboljšanje plač uradnikom je sedaj odmerjenih 3'35 mil. gld. Začel se je razpravljati proračun; dr. Ferjančič je govoril zanj, dr. Gregr pa proti. Poslednji obsoja sistem sedanje centralizacije, želi pa sprave z Nemci v Čehah , toda ne s punktacijami, temveč z organizacijo, ki ne dovoljuje nemčiti lehov, ne slovaniti Nemcev. Češko. Istrska vinarska zadruga v Pulju je otvorila na narodopisni razstavi v Pragi svojo pokušalnico. Tako se seznamjajo cehi z dobrim vinom, in bode le na korist razvoja vinarstva na Primorskem, sosebno v Istri. V skupini Ivarlinsko-češko-brodski je namesto tega, da ni sprejel mandata pesnik Sv. cech, izvoljen mlado-češki kandidat Herman Janda s 505 od 519 glasov. Na narodopisni razstavi je bilo doslej nad 450.000 obiskovalcev. Tudi Nemci razstavo obilo obiskujejo. „Hlavni katalog a pruvodce", ki ga je izdal izvrše-valni odbor narodopisne razstave, in ki ga jo uredil g. J. Kafka, z načrtom razstave, stoji 60 kr. Knjiga obseza 502 str. teksta. Iz kataloga je razvidno, da razstava ima dvojni namen : pokazati sliko življenja in stanja češkega naroda v konec 19. veka, za drugo pa sliko ' dela in prosvetno-kulturnega razvoja. Na svojstva češkega naroda kažejo: stavbe in hiše naroda češkega, kroj, zvuki in običaji, pesem, hodba, ples, zemljedelstvo, bučelarstvo, rokodelstvo itd. Prosveto razkriva oddelek: literatura, umetnost, gledališče, šolstvo, stavbarstvo, umetni obrt, trgovina, vojaške stvari, češka žena, dijaštvo, Sokolstvo, Čehi zunanji. Postavljeni ste tudi kat. in evangeljska cerkev. Ta oddelek pojasnjujejo različne priprave: zemljepisne, prirodne, antropologiške, narodnostne itd. — O dijaštvu je priobčil dr. Wellner knjigo Pruvodce akademickvm ži-votem, (162 str.) Galicija. Romanje v Rim v proslavo spomina na zasnovano unijo hočejo izrabiti v politiške namene. Proslava ne odgovarja zgodovinskim dejstvom. Poljaki. Poljski listi poročajo, da je baje deželni šolski sovet v Sileziji uže dovolil, da se sme ustanoviti poljska gimnazija v Tešinu. Drugi listi pa poročajo, da je bila poljska Maciersz skolna vložila prošnjo samo za 2 razreda, š. dež. sovet pa je prošnjo odbil. — Buko-vinske oblasti so bile prepovedale rabo poljščine pri javnih shodih, češ, da ni deželni jezik. Se.laj se poroča, da je poljski klub v državnem zboru proti tej prepovedi dosegel toliko, da vlada ne pošilja nobednega zastopnika k takim shodom, in se na njih tore.i lehko govori poljski. Nemški konservativci so začeli razpravljati vprašanje, kdo naj bi prevzel vodstvo avstrijskih konservativcev, ako izgine grof Hohenwart s političnega obzorja, in to sedaj pričakujejo. Iz raznih vestij se razvidi, da bi ne imeli mnogo proti princu Liechtensteinu, ker vedo, da, če se ne približajo kršč. socialistom, pojdejo takoj za nemškimi laži-liberalci v grob. Za načelna nasprotstva jim seveda ni mari, ker, ako so se dobro počutili z židovskimi liberalci tako dolgo, hodili bodo lehko tudi skupno s krščanskimi socijalisti in morda še z Mladočehi, h katerim se obračajo v vsaki stiski, kakor so se n. pr. sedaj, ob razpravljanju Celjskega vprašanja. Hrvatsko. Občinski zakon je cesar potrdil. S tem se v mestu volilno pravo še bolj skrči. „Matica Hrvatska" je imela 23. t, m. letni občni zbor pod sedanjim predsednikom prof. Tade Smičiklasa. članov za leto 1894 ima Matica 11.295. Tiskalo se je 9 knjig v 108.000 odtisov. Dohodkov je imela Matica 39.249. Zbravši vse računske navode ima Matica koncem 1. 1894 — razun glavničnega imetja 90.000 gld. — že raznih zneskov skupno 70.640 gld. 99 kr. Tudi za leto 189') dobe člani obilo lepih izdanj, ki se uže tiskajo. — Predsednikom za naslednja 3 leta je zopet i/volj en prof. Tade Smiciklas. Izmed odbornikov so prišli v književni odsek: dr. Mišo Kišpatič, vseuč. prof., Evg. Kumičič, književnik in nar. zastopnik, in dr. Luka Marjanovič, vseuc. prof. Društveni izborili tajnik in blagajnik, kakor znano, je g. Ivan Kostrenčič, — Prof. Smiciklas je v nagovoru povdarjal potrebo zjedinjenja brv. književnikov. Ob svoji 501etnici je Matica zasnovala fond 10.000 gld. v ta namen. Nobeno drugo društvo ni kaj takega ukrenilo, in vendar bi bilo potreba skrbeti za stare dni književnikov. Jeden rojak je takrat podaril 50 gld. s solzami v očeh ter pristavil: „Da je njekada bila takva zaklada, ne bi bili toliki vrijedni književnici stradali, pa bi danes bolje bilo".A kdo ga je sledil? praša Smiciklas. No pri Slovencih je še slabše. Smiciklas opravičuje pretiskavanje najboljih knjig brv. pisateljev, ker bi se ne razširile drugače. Tako delajo tudi veliki narodi. Dalje pravi, da ne bode ne Matici, ne narodu v nečast, da se začnejo zopet priobcevati narodne pesmi. Urednik dr. St. Bosanac neumorno dela pri pripravljanju teh narodnih pesmij za tisk. Madjari in Romunci. Madjari so se začeli vendar bati propagande Romunske lige. Tarnajo, da popotnikom te lige verujejo na tujem, sosebno v Franciji. Romunska inteligencija da je v zvezah s Parizom. Romunski dijaki da kar vrejo na francoska vseučilišča; so seznanjeni z uredništvi velikih francoskih listov, v katerih morejo pisati proti Madjarom. No „Nar. Noviny" odgovarjajo nato, da so celo legije madjarskih uradnikov v Franciji, in sicer za dobre plače, ter imajo nalogo, da prikrivajo postopanje Madjarov proti drugim narodnostim. Srbija. Vlada je izdelala načrt, ki ga predloži skup-štini, sezvani v 4. dan julija. Omenili smo uže, da je vlada sklenila pogodbo, vsled katere se združijo dolgovi, ter izpremene v jednotno državno posojilo v nominalnem znesku 355,292.000 frankov. To posojilo bode obloženo s 4% in se povrne v 72 letih s srečkanjem, ki bode vsako leto 1. aprila in 1. oktobra. Bolgarsko. V Sredcu zasnujejo arheologiški muzej. Narod po vseh krajih nabira starin Brata okorpil sta pretolmačila kakih 250 raznih napisov, med katerimi so nekoji važni za staro bolgarsko bvino. Posebna deputacija je odpotovala v Petrograd in položi ondi venec na rakev carja Aleksandra III. V Macedoniji so bili neki pretepi med naseljenjem in turškimi četami. Od začetka so poročali o organizovani vstaji, sedaj pa menijo, da je stvar dvomljiva, vsekakor pretirana. Rusija. Minister komunikacij Petrov je šel pregledovat svetovno sibirsko železnico. Car je zaukazal, da bi se letos zidala železnica od Irkutska do postaje Listvennč na jezeru Bajkalskem. Isti komitet ima zadačo, da priredi ekspedicijo k izsle peji;aKuieH) npoij). A. H. CMiipHOBa. 1895. N. 1 u 2. BapmaBa 1895 Co^epacaiiie: Btioah o6t> A. C. II y m k h h i. H. Cyjtn,0Ba. — lO&HO-cjiaBHHCKia cicaaaHia o KpaaeBiiHt Maptdb bt> cbh3ii ci, upoil3Beji;eHÍíiMll pycctíaro (ÍUJieBOra Listnica npedniátva. Gosp. Alastor: Lepa anoca M. XajraHCKaro. - BiiaaHTÜicKis iioc;iobiiii,h h cjia- hval'V Pr™ Pe3- P».'1« J bodoči št - Gosp. Jovovič: Dobili nove . „, Tr\ pesmi; polagoma priobčimo. Hvala! — Vsem rodoljubkam, ki so BHHCK1H iiapaJiJiaiiM ia lin»l. A. TilMOllieHKa - lOpm Sbefial¿ sodelovati, iskrena zahvala! Kpiixamt'n, o cep6ci;0-x0pi¡aTCK0Mi. y^apeiiiu. A. IIIax«ia-•roBa. — Bn6jiiorpa(j)ií£ n KpnTiiKa. — Vrhu tega še mnogo razprav in spisov tudi v pedagogiškem oddelku. Stoji za 4 debele letne knjige s poštnino vred 7 rub. Naroča se ,M, -. ¿vr»tu. t. r. u j. pnv. ^ BtcTnirKa!°: B7> Bap,uaBy' B'F> pe*aKItiK> PycCKaro 4,,"0iI- i Škropilnice proti peronospon i _jiSi__Inženirja Živloa, jA. ^ví'.kav^JS katere so se sploš fjfe v ®IT ^ffs^llllla110 uvedle ▼»led - paMo na naročBo. | J® JNBPfeS | Z današnjo (26.) št. završuje „slov. Svet" prvi svoj rejo trt itd. pro- ® letošnji tečaj. Zato vljudno prosimo, da tisti, ki so zao- «sfpSl^' <>t.j«jo, dasi so mnogo zboljšane, «t» stali z naročnino, poravnajo isto sedaj, druge pa prosimo. jj* i cenah*" P° dosedanj,h mzk,h trn da naročnino obnove pravočasno. Gledč nekaterih starih X yalfflB J dolžnikov povdarjamo, da skušamo pošteno izvrševati svojo sjta wBL*S ZlVIC I urtlZO. V TrStU dolžnost, zato zanikarnike nasproti nam pozivljemo tukaj 'A' jwWfi Cenik« odpošiljajo na zahtevanje M pri njih poštenosti, naj izpolnijo tudi oni svojo dolžnost. ® ¡B H tmnko. m- l. , • . .J, J ... y ., »V« t izdelujejo tud, «troje za pr s- dili celó med više naobraženimi takih, ki so v dobrih javnih M e^tufii.-e Mn' M službah, pa se pri poravnavanju zaostale naročnine vedejo slabše, nego kak trdovratnež izmed širših množic. Nam je žal, da smo prisiljeni javno označevati nemarneže take —I^Zl vrste; vredni bi bili, da bi jih pokazali javnosti tudi z prodaja se odslej v imenom. Tega ne storimo, pač pa jih bomo terjali sod- Trstu po tabakarnah: Kjj Van i ski trgovci nijskim potom. Piazza Caserna, No. 1; J¿jj h Naročniki v ostalem so našemu listu z večine na- J ; Kč Pozor! ,, ,, • . i • , 1 . i -i . • Campo Belvedere No klonjem. Mnogi kažejo to tudi s tem, da nam pridobi- al. 1>iazza delle Poste na tvrdku brače vajo novih naročnikov. Tem in drugim se priporočamo No 2; Volti di Chiozza .. . , v ta namen tudi dalje. No Ponte della ¡g« KlbariC 11 I TStll. Kakor so zapazili čitatelji, dajali smo v prvem te- ^ucia I l^zet]ta s . » . čaju vsak mesec pa več prilog, obsezajocih po 4 strani. potnem: Mernationales > pomenuta je postena i Ta mesec smo se odločili, dajati redne priloge vsakih Zeitungs Bureau (pri dobro poznata trgovcem sa 14 dnij, ter poštevamo pri tem sosebno želje ženstva in stari Borsi). Posamične ¡>>< ugljenoni i drvima u Kranj- dijaštva. Radi teh prilog se nam izdatno večajo stroški, ^v'íjubíiani"v^knji- skoj, Štajerskoj i Hrvatskoj. in zato prosimo vse prijatelje in prijateljice lista, da ga garn; Ant Zagorjana, ^ _ še nadalje širijo med slovenskim, bolj naobraženim sve- posamične št po lo n' toni. Zahvaljujemo pa se vsem, ki kakor koli še posebe ——-————————————— podpirajo list, bodisi, da plačujejo naročnino za se in še s™sZ7'f 2 za koga drugega, bodisi da odmerjajo kak znesek za pri- §§ -r i Oi j j 1 • H ¡»-oiaj ■. .. Maprum loge in druge namene pri listu. ^ J3ÍC. ioLFUL rC6lJ, Kepaamu. Hapo^Hu« „Slovanski Svet" s prilogami vred stoji: | Trst, ul. Gaserma hr. 16, 1 'xo?- Za vse leto .... 5 gld. - kr. | u 1 a z P i a z z a C a s e r m a, g j® X „nI loln 9 o-lil PIO L-r cS Hiua »vet". Lip. " 1,U1 1Bl£l ' • ' • 6 o111- 'n> Kr- ¿g (naproti velikoj kasarni). pá 29. Ruska kritika je - r ' glt" l5 kr" I. Prodajer 1 p:z. Za učitelje, uciteljice m dijake: gá cienain svakovrstne en